Ust fzKafa b*d oVFaKra 1947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od *• januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob, sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 29. JULIJA 1964 LETO XVII. — ŠT. 59 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Samo do konca tega meseca imate še čas da postanete dobitnik lepe nagrade če vložite vsaj 50.000 din za dobo enega leta pri KB Kranj ali njenih poslovnih enotah na Jesenicah, Radovljici, Sk. Loki in Tržiču Preberite oglas Komunalne banke na oglasni strani Glasa minulih sobot. , Se o preporazdelitvi potrošnje Komu zategniti pas? Med objekte, ki jih bodo odprli v času praznovanja praznika občine Kranj, sodi tudi nova šola v Šenčurju Investicijska politika po smernicah gospodarskega razvoja Škodljive skrajnosti O preporazdelitvi potrošnje smo Pisali že nekajkrat. Menimo, da Je to izredno pomembna tema, o vatcri bomo morali spregovoriti večkrat. Povečana osebna potrošnja, o kateri v zadnjem času Predvsem razpravljamo, bo nedvomno pomagala prevrednotiti 2lVo delo, ki je vse doslej predstavljalo v strukturi cene manj Pomembno postavko. Ce bomo racionalneje izkoriščali živo delo ui bolje nagrajevali proizvajalce, b? to posredno vplivalo tudi na Ublažitev prenekaterih komunalah in drugih problemov, zlasti na take razvitem področju kot Je Gorenjska. V Času, ko nismo varčevali z ^poslovanjem, ko smo večali proizvodnjo le z novimi ljudmi, smo razen naravnega prirastka morali Jetno zaposliti tudi okoli 1000 ljudi izven Gorenjske. Zaradi tako ^elikega mehaničnega priliva gorenjske občine nikdar niso mogle •rešiti najosnovnejših komunalnih Problemov, predvsem pa stanovskega. Nova orientacija sicer ne poceni, da razvita področja ne bodo zaposlovala ljudi od drugod. Posvetovanja v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu V teh dneh so po vsej Gorenjci sestanki v zvezi z Biovimi Ukrepi v gospodarstvu. Na Jesenicah bo tak sestanek danes popoldne; v Kranju je bil s predstavniki gospodarskih organizacij včeraj, danes pa bo s predstavniki družbenih služb. Sestanki bodo tudi po vseh drugih občinah. Na njih razpravljajo o Ukrepih, ki Sq potrebni v vseh gospodarskih organizacijah in Podjetjih v zvezi s povišanjem c^n nekaterih živil. Bled se uveljavlja Izredno topi0 jn lepo vreme je Pnvaoilo na Bled minulo nedeljo ▼ehko število izletnikov in turistov iz raznih krajev. V grajskem kopališču ter Toplicah, v Žaki in na arugih mestih ob obali jezera se Je hladilo več tisoč kopalcev. Po-Jeg urejenih kopališč postaja čedalje bolj privlačna za obiskovalce celotna obala okrog jezera, zlasti še na mestih z lepo poraščenimi jasami in udobnim dostopom do vode. Najbolj pa je obljudena Zaka. Na tem kampu tabori dnevno nad 700 gostov iz različnih dežel. Rednih gostov Ji prenočujejo na Bledu pa se je x.s°k°to in nedeljo že približalo stevdhi tri tisoč. Na gradu in na utoku ter na Straži, v parkih in arugod je bil0 zlasti minulo ne* ]eljo zelo živahno. Novi objekti v Kranju V okviru občinskega praznika K prevrednotenju živega dela ostrena kontrola cen s strani bodo tudi letos odprli na območ- vendar bo ta obseg mnogo sklad- predvsem Investicijam, ne pa nejši z večanjem proizvodnje in osebni potrošnji, narodnega dohodka, kar bo za- Ne 8,ede na to- da bo v pre- gotavljalo materialno osnovo za nodnem obdobju ko bi poj* , , mezna podjetia lahko izkoristila komunalnih po,ožaj £ trgu ?a ^ a]i manj neupravičeno poviševanje cen, po- normalno reševanje in drugih problemov v strukturi potrošnje, bo nedvomno prispevalo svoj delež tudi pred kratkim izvedeno povišanje cen nekaterim kmetijskim proizvodom, električni energiji, premogu in barvnim kovinam. To povišanje je bilo izvedeno hkrati kov v delovnih organizacijah (ti družbenopolitičnih skupnosti, bi ju kranjske občine več objektov, morali samoupravni organi v de- ki so precejšnjega pomena za lovnih organizacijah iskati izhod prebivalstvo. v pravi smeri Ne bi bilo namreč Na ^ dan praznika _ J av. zaželeno, da bi zaradi nepremišlje- gusta ob 16. uri bo slovesna otvo- nih in največkrat tud. nedemo- ritev poslopja v kratičmh postopkov Posamezni- « večer ob 19. uri bo 52 h SSS or^n\iacliJJ ("' v Dupljah otvoritev težko pri- z akcijo za povečanje osebnih do- stlh,^ki »krojno« Pri^°. ^ čakovanega vodovoda Podbrezje hodkov zaposlenim, in sicer ne povečane adm/inistrativne jnter- Bjstrica _ 2eje Hkrati s to le za priporočenih 1.500 dinarjev, vencije,ki nas dejansko odvrača ,večanostjo bo ^djetje Vodovod od družbenih ciljev, ki j.h želimo odpr,o " m^ Jg, samsk. °,a,e ' , ., , , ., dom za 40 oseb, ki je namenjen Vse napredne sile v delovnih or- začasnim (sezonskimj delavcem, gamzacijah bi se torej morale marveč v naših razmerah za približno dvojno vsoto, seveda v skladu z možnostmi posameznih f^SSLS^SL'T. Povijanju «, in h:*' Kr'X pa gospodarske organizacije ne na take pojave morale tudi ustre- bi smele pridobiti sredstev za ta zno reagirati. Povišanje cen v ve- namen s povečevanjem cen. Ce- čini primerov sploh ni upraviče- prav bo v nekaterih podjetjih, ki no.ze zato, ker so mnogim pod uporabljajo v prvi vrsti ali pa izključno surovine, ki so se podražile, prišlo do povečanja cen, to ne bi smelo biti splošen pojav. Zaradi podražitve električne energije in premoga bodo sicer prizadete vse delovne organizacije, vendar bodo morale primanjkljaj nadoknaditi pa račun boljše organizacije dela, večje storilnosti, modernizacije proizvodnje itd. Razen izkoriščanja" notranjih jetjem in celo panogam dane raz-Nadaljevanje . na 2. strani 1 Občanom občine Kranj (zadaj za kinom Center) odprli samopostrežno restavracijo, ki bo prvi tovrstni sodobno urejeni lokal v Kranju. Prav tako bodo v okviru občinskega praznika odprli in izročili ključe novih stanovanj šestdesetim družinam. Trideset družin pa se je prav zadnje dni že vselilo. Vsa ta sta-stolpom in Gasilskim domom na severnem delu mesta. Med nove objekte, važne za prebivalstvo sodi tudi nova samopostrežna trgovina, ki jo bo odprlo podjetje Živila na Hujah pri Kranju. Tako bodo občani Kranja poleg raznih slovesnih prireditev ter Komisija za družbeni nadzor pri skupščini občine Radovljica je v zadnjem času temeljito obravnavala investicijsko politiko v občini ter ugotavljala upravičenost oziroma morebitno neutemeljenost posameznih investicijskih naložb za gradnjo objektov. Ker nekateri investitorji navzlic jasnim zahtevam pričenjajo ali nadaljujejo gradnje brez ustrezne in zahtevane dokumentacije, kar seveda povzroča zastoje v gradnji in s tem podražitve, je komisija za družbeni nadzor v sodelovanju z inšpekcijskimi službami pregledala vseh 53 objektov, ki jih v občini gradijo. Pri tem so bile ugotovljene različne pomanjkljivosti, zaradi katerih so izdali 13 odločb o ustavitvi gradnje in to v glavnem zaradi pomanjkanja dokumentacije in zamenjavi nadzorstva. Komisiia za družbeni nadzor ie odločno vztrajala pri zahtevi, da je nujno potrebno nrenehati z nesmotrnimi investicijnmi. če želimo doseči višji standard. Nikakor na pri tem ni pravilno mi-šljenie, da ie vsaka investicija nenotrebna. Zato je tud; nesprejemljiva alternativa: ali večji standard ali investicije. To so škodliive skrajnosti, ki bi lahko zavirale nanredovania dnr/benena standarda kakor tudi življenjsko potrebnih investicij. Po ugoto- vitvah te komisije v občini ni investicijske prenapetosti, saj so investicijske naložbe po podatkih precej pod povprečjem federacije. Postavlja se pelo vprašanje, če niso investicijska sredstva glede na zastarelost opreme in na doseženi narodni dohodek celo prenizka. Odstotek netto investicij od narodnega dohodka znaša za občino Radovljico samo 5,1 odst., medtem ko velja za zvezno povprečje precej več, to je za 16,6 odst. S tem pa ni rečeno, da je kvaliteta naložb docela zagotovljena. Delovne organizacije bi morale v svojih organih temeljito analizirati investicijsko potrošnjo. To pa bi postala stalna skrb in metoda dela v prihodnjem obdobju. Med najbolj kritične primere, ki jih je komisija obravnavala, spada gradnja sirarne v Gorenji vasi v Bohinju. Sredstva za to gradnjo niso bila v celoti zago- Nadaljevanje ^ na 2. strani " V zadnjih dneh pred otvorit»> vijo Gorenjskega sejma so pohiteli s pripravami svojih paviljonov vsi razstavljavci. Med njimi tudi kranjski gostinci, ki bodo skrbeli za to, da obiskovalci prireditve ne bodo trpeli lakote in žeje Na dan občinskega praznika, v soboto, 1. avgusta bodo zaprti vsi rezerv, da bi se zagotovila stalna zavodi, banke in občinske službe kulturnih in športnih srečanj obe-rast osebnih dohodkov zaposlenim, razen zdravstva, ki bo poslovalo ležili praznične dni tudi s svoji-pa bo treba poseči tudi v inve- normalno. mi delovnimi uspehi v cilju iz-sticijske sklade. Smo v položaju, Iz pisarne občinske boljševanja življenjskega stanko je nujno treba zategniti pas skupščine Kranj darda. K. M. obraz! »Zakaj pa dajejo dopust, če ne zato, da se ljudje spočije jo, sprostijo in privoščijo tisto, v počitniškem domu podjetja oh morju mesto samo za sebe in ieno. Ko mu je žena zelo previdno omenila, če ne bi vzela s seboj tudi mt\c Lenkice je Nace samo nakremž.il obraz. Žena je s tiho bolečino razumela, čeprav .jo je hudo prizadelo Čez nekaj dni ga je znova skušala pregovoriti, češ da bi punčki morje zelo koristilo, da ^e v domu organizirano tudi za posebno varstvo otrok in Podobno. Nace se ni vdal »Dopust je moj in ga hočem uživati brez skrbi*, je vztrajal on. Dopust je samo moj kar si zaželijo. Na dopustu ne priznam nobemh sitnosti niti okrog družine in otrok, pa konec!« Tako je osorno zabrusil Nace vsem sosedam (imena so tu drugačna), ko je prišlo onda a do besed na stopnišču stanovanjskega bloka. Nace se je spomladi poročil in žena Mara mu ie v zakon pripeljala tudi štiriletno hčerkico Lenkico. On ie otroka bolj hladno sprejel v družinsko življenje. Ko je prišel čas dopustov je med prvimi zagotovil In tako je bilo. žena je morala za Lenkico preskrbeti začasno varstvo pri znani družini v sosednjem bloku in z neprijetnim občutkom je odšla z možem na morje, kot si je on želel. Lenkica se je, kot so povedali ljudje, dokaj hitro prilagodila novemu okolju. Toda nekega dne je zašla z drugimi otroci na glavno cesto. Tam jo je podrl kolesar. Ni bilo tako hudo. Vendar ie ob padcu dobila precejšnje udarce po čelu, pb levem ramenu in po kolenih. Mo- rali so jo spraviti do zdravnika. Začasni varuhi niso tega niti sporočili zakoncema na dopustu, da bi jima ne pokvarili počitniških dni. Ko sta se vrnila je bila Lenčica že skoraj zdrava. Toda ljudje, ki so Doznali Nac^a, so se hudo zgražali. In to je prišlo na dan v omenjenem pogovoru na stopnišču. »Jaz nisem nikdar tako puščala otrok drugim,* je dejala ena izmed sosed. »Jaz pa. Dopust ie samo moj.'* se je obregnil Nace kot zmeraj, ko je slišaL to pripombo. »Lepo od vas. Zaka> ste pa vzeli punčko t; zakon, če jo niste pripravljeni sprejeti kot svo-io, če vam sedat dela sitnosti knif Pražite, če jo vsak dan , po kosilu podite iz hiše, da imate m^r. Vse dni ra morju ste hodili okrog s steklenicami dahmft:nske črnine in ponoče-vi!i. Qt*ok pa vam je bkulturnih prireditev. Tako bo že na dan otvoritve sejma zvečer koncert domače glasbe s petjem in humorjem. Hkrati za občinski praznik Kranja bo turistično društvo 1. avgusta priredilo večer jugoslovanskih plesov in pesmi, ki jih bo izvajal poklicni folklorni ansambel »Sota« iz Prištine, v nedeljo, 2. avgusta, bo na sejemskem prostoru turistični večer s kulturno zabavnim programom. V naslednjih dneh sejma se bodo v tekmovanju zvrstili tudi domači ansambli in kot posebnost nastop kvarteta Magnifico, ki bo Izvajal pesmi Mehike in Latinske Amerike. M. ž. Delež zasebnikov v turizmu Smo sredi turistične sezone. Pri nuđenju turističnih uslug iz leta v leto sodeluje več ljudi; bodisi, da delajo v hotelih, recepcijah, v manjših gostinskih obratih, v kopališčih — ali pa dajejo turistom v najem svoje sobe, ki so jih za ta namen posebej usposobili. Prav zasebnih turističnih sob jc letos spet precej več, kar je vredno pohvale. Takšno široko sodelovanje prebivalstva pri pospeševanju turizma pomaga oblikovati turistično miselnost v kraju, obenem pa prinaša koristi tako zasebnikom kot skupnosti. Znano je, da je pridobitev privatne turistične sobe najceneje vložena investicija, nočišč pa v glavni sezoni po izkušnjah preteklih let navadno primanjkuje. Te ugotovitve ne veljajo samo za večja turistična središča, kakršni sta Bled in Bohinj. To še posebej dokazuje zanimanje za turistična posojila, ki so jih dodeljevali prosilcem lani in letos. 22. julij na Grossglocknerju V Kranj se je vrnila devetčlanska alpinistična odprava, ki se jc teden dni mudila v pogorju Grossglocknerja in Lienških Dolomitih. V odpravi so bili V glavnem le mlajši, ki so končali šolo za alpiniste. Najtežji vzpon je bil vsekakor na 3798 metrov visoki Grossglockner zaradi neviht, megle in snežnega meteža, ki je člane spremljal vso pot. Toda slabo vreme jih ni motilo, da ne bi prav na dan vstaje 22. julija stopili na vrh tega orjaka. Ko so bile na vrhu zbrane vse naveze sc je približno 10 minut vreme toliko popravilo, da so lahko napravili nekaj foto1 grafskih posnetkov in si ogledali okolico. Na Grossglocknerju je bil z alpinisti tudi 12 letni Miloš Čarman, ki je bil po podatkih PD Kranj eden najmlajših plezalcev Kranja na tem vzponu. Za tiste, ki ne poznajo razmer na Grossglocknerju naj omenimo, da je treba v teh dneh po normalni poti do vrha in nazaj kar 9 ur po snegu in ledu. — R. Naj navedemo samo nekaj Številk. V radovljiški občini jc bilo lani 288 prosilcev, ki so s pomoč" jo posojil preuredili svoje turistične sobe. S posredovanje«1 turističnih društev ter občinske 131 bi- zveze so dodelili prosilcem milijonov. S tem denarjem je lo preurejenih 581, na novo Prl" dobljenih pa 795 ležišč. Ker & bili kreditni pogoji zelo ugodnj. je bilo zanimanje pri prosilci"-toliko večje. Seveda se turistična društva niso zadovoljila zgoll tem, da so bili krediti dodeljC" ni. Posebne komisije so si tu<* ogledale, kako so posamezni las " nikl sob najeta posojila izkoristili. Po podatkih so za oprerno in manjše adaptacije porabili odst. posojila, za sanitarije in instalacije 25 odst., 12 odst. s° porabili za posteljnino, osta!°|j?a še za druge potrebe. Do l.Ju 1 l, letos so komisije opravile tu kategorizacijo vseh sob, tako v občini ni primera, da'privatn sobi ne bi bila določena kate* gorija in urejene obveznosti. Posebej so se pri urejanju za^ sebnih turističnih1 sob izkazali Bohinju, saj je šlo tjakaj skoraj polovico vseh najetih kre^J0:' Zlasti Stara Fužina je pridobi« ter modernizirala veliko sob goste. Obiskovalci so se zelo P•?»' *1 t„.tl„ 1«» ® Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komAn Pred jeseniškim občinskim praznikom Ko je odšlo junija 1941 okoli 50 jeseniških delavcev v gozdove, je na Mežaklji zaživelo. »Puntarjev« se je okupator zbal, zato je že 1. AVGUSTA napadel partizansko taborišče na Mežaklji. V tej borbi sta padla prva partizana, član jeseniške partijske organizacije Ferdo Koren in Viktor Arzenšek iz Stor pri Celju, ki jc bil zaposlen v železarni komaj dve leti. Tega dne se spominjajo Jeseničani z občinskim praznikom, t. j. 1. avgusta, ko slavijo tudi svoje delovne uspehe. Kakor vsako leto, so se na občinski praznik pripravili tudi letos. V petek 31. julija popoldne bo slavnostna seja občinske skupščine, nato bodo komemoracije in polaganje vencev, pri spomeniVih, grobovih žrtev NOV. V soboto pa bodo v Podmežaklji razna športna srečanja, na predvečer praznika. 31. julija pa prireditve tudi po ostalih krajih občine. Perspektiva izvoza v tržiški občini Leta 1970: za 360 dolarjev izvoza na prebivalca Vsakokrat po nekaj Vrednost izvoza se je v tržiški občini v primerjavi z letom 1957 povečala doslej za 122,6 odstotka. Podjetja iz tržiške občine tudi letos največ izvažajo na zapadna tržišča v dežele s čvrsto valuto, saj gre tja 62 odstotkov robe, medtem ko 38 odstotkov robe izvaža io predvsem v vzhodne dežele. Tržiški gospodarstveniki menijo, da bi se izvoz lahko še povečal, vendar trenutne realne možnosti tega ne dopuščajo. Zmogljivosti v papirni, lesni in kovinski industriji bo namreč potrebno povečati z novimi vlaganji, predvsem z modernizacijo strojne opreme. Prav gotovo so za zunanje tržišče najbolj zanimivi že gotovi izdelki ih tega se zavedajo tudi v tržiških delovnih kolektivih. Zato bodo še vnaprej stremeli za tem, da bodo prodali v tuj'ino kar največ gotovih izdelkov. Doslej so izvažali tudi precej surovin in polizdelkov, kar še posebej velja za lcsmo industrijo. Analize so pokazale, da je na domačem in na zunanjem trgu veliko povpraševanja po izdelkih kovinske in papirne industrije, ki so narejeni iz domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Zato bodo v ta podjetja tudi največ investirali. V letu 1957 je bil v tržiški občini uresničen i/voz na prebivalca s 95 dolarji letno, medtem ko je lani znašala vrednost izvoza na enega prebivalca 218 dolarjev. Za letos ocenjujejo, da se bo izvoz na prebivalca povečal na 261 dolarjev. Po predvidevanjih sedemletnega perspektivnega načrta gospodarjenja v občini, se bo izvoz na prebivalca v letu 1970 povečal na 360 dolarjev. Tako bo okoli 48 odstotkov celotne bruto proizvodnje odpadlo na izvoz. Tržiška občina s temi podatki o izvozu daleč prekaša slovensko in jugoslovansko povprečje izvoza, Če primerjamo, da je v letu 1962 znašal izvoz na prebivalca v jugoslovanskem merilu 83 dolarjev. M. Ž. Več skrbi za domače zbore V času praznovanja se je na Bledu zvrstilo več prireditev, med katerimi naj posebej omenimo koncert moškega pevskega zbora Stane Žagar iz Krope. Nastopil je prvikrat na Bledu v poletnih prireditvah, in sicer skupno s folklornima skupinama Bled in Gorje. Gostje iz Krope so imeli zanimiv program domačih in tujih pesmi, dobro pa sta dopolnjevali večerni spored obe folklorni skupini. Posebej naj omenim komunalni prispevek graditeljev V škofjeloški občini Nikjer zastonj Svet za komunalne in stanovanjske zadeve pri skupščini ob-čine Skofja Loka je na 8. seji sprejel sklep o p!ače\ 'anju komunalnega prispevka investitorjev, y gradijo izven mestnega območ-la- Višina komunalnega prispevka se giblje od 2 — 10 %, odvisno °d vrste gradnje. Za enodružinsko hišo znese približno 700.000 dinarjev. zakonu o urejanju mestnega zemljišča je dolžan vsakdo, ki jpadi na mestnem zemljišču pla-čafi prispevek za gradnjo komunalnih naprav. Izven mestnih zemljišč pa višina prispevka ni določena, vendar se po zakonu za te izjemne gradnje lahko predpise posebne pogoje, kjer je zajet !?di( komunalni prispevek. V škofjeloški občini so bila proglasa za mestna zemljišča škofja Lpka z okolico in Železniki s Ceš-Pco. V teh središčih je bil Že določen komunalni prispevek. Zato se je pokazala težnja predvsem ]fiteresentov za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. da gradijo iz-en teh krajev, kjer ni bilo komunalnega prispevka' (Poljane, ~°renja vas, Sovodenj, Selca itd). 'Bradi tega je bil /e lansko leto Brez dobre ceste . Lepa lega Planine pod Golico, ki j° danes poznana le še po narcis-nia poljanah in vsakoletnem me* s°Clk narcis, bi morala privabljali več domačih in tujih gostov, turistično društvo sicer propagi-fa Planino pod Golico kot turi-st'čno naselje, vendar tu ni več toliko gostov, izletnikov in turistov, kot jih je bilo pred leti. ^aradi izredno slabe ceste Z Jesene do Planine je to naselje tež-^ dostopno kot je bilo nekoč. Gostinski obrat »Dom Planina P<>d Golico« je bil pred leti bolje 0°iskovan kot sedaj. Vse leto je Jniel stalne goste. Sedaj pa je dnevnih obiskovalcev, razen ob nedeljah, zelo malo, s stalnimi jtostj pa se tudi ne morejo podvaliti. Da bo v Planini pod Go-Jco več gostov ,bodo morali ure-Qlti cesto. — U. sprejet odlok, da se izjemna gradbena dovoljenja za gradnjo v teh krajih izdajo samo občanom, ki so zaposleni. Kljub tej omejitvi, je število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj neprestano naraščalo. V primeru, da bi se vse te prošnje ugodno rešile, bi v nekaj letih nastal v teh krajih močan pritisk prebivalcev po obnovitvi vodovoda, električnega omtežja, po kanalizaciji, novih šolah in podobno, ker sedanje zmogljivosti teh komunalnih naprav ne bi več ustrezale povečanim potrebam. To pa bi imelo za posledico več-milijonske investicije v komunalne objekte teh področij. Razen tega pa individualni graditelji v teh področjih ne bi bili v enakem položaju z investitorji na mestnih zemljiščih, kjer se mora plačati komunalni prispevek. Vse to je privedlo svet za komunalne in stanovanjske zadeve pred dejstvo, da je potrebno predpisati za izjemne gradnje izven mestnih zemliišč ravno tako prispevek za ureditev komunalnih naprav, ki hi deloma kril stroške za povečanje teh naprav. Po sprejetem sklepu je prispevek za različne gradnje izven mestnih zemljišč različen. Za gradnjo poslovnih objektov družbenega standarda znaša 10% od investicijskih stroškov ugotovljenih v končnem obračunu (brez opreme). Za gradnjo stanovanjskih hiš in kmetijskih poslovnih objektov zasebnega sektorja znaša komunalni prispevek 10% gradbene vrednosti objekta, izračunane po posebnih faktorjih, glede na površino in vrsto gradnje. Za gradnjo nadomestnih stanovanjskih stavb zasebnega sektorja je predpisan 2 % komunalni prispevek. Prispevka pa so oproščeni zasebni kmetovalci, ki so pripravljeni adaptirati obstoječa kmečka poslopja (hlevi in podobno). Ravno tako je komunalni nrisper vek predpisan za gradnjo gara/ Ifl sicer do velikosti 15 m2 v znesku 15.000 din, za večje garaže pa 10% od vrednosti gradnje V. P. mlad folklorni ansambel iz Go-rij, ki deluje komaj dobro leto, a je dosegel že lep uspeh. Plesalci so zelo prizadevni in vztrajni. To doka/.uie tudi primer, v kaki) kratkem času so nabavili noše, ki so jih kupili skorajda na lastne stroške. Tudi pri učenju so precej napredovali, saj so poleg gorenjskih naštudirali tudi nekaj istrskih ter vojvodinskih plesov in se z njimi predstavili občinstvu. Pri študiju in učenju plesov pomagajo člani jeseniške in blejske folklorne skupine. Zadnja prireditev minuli torek je bil nastop mladih plesalcev z Madžarske, članov folklornega zbora Josef Attila iz Budimpešte. Publika je to pot prvikrat lahko gledala madžarskem plese, in sicer v izvedbi amaterskega folklornega zbora. Mladi plesalci so prikazali temperamentno in spretno različne plese iz raznih krajev Madžarske. Različni pa so bili po motiviki in izvedbi. Pri tem naj pripomnimo, da imamo tudi pri nas nekaj amaterskih zborov, ki se po sposobnosti interpretacije lahko merijo z madžarskim mladinskim zborom. Občinstvo je nastopajoče pozdravilo z odobravanjem, posebno navdušeno pa je bilo nad instrumentalnim zborom, ki je spremljal folklorno skunino. Obisk kvinteta Avsenik je v programu blejskih prireditev pomenil priietno osvežitev in spremembo. Pokazal je hkrati, da je ta zvrst domače sjlasbe, zlasti pa v izvedbi omenjencea kvinteta, zelo priljubljena. Ravno tako se navdušujejo zanjo tudi tuji gostje. To dokazuje navdušen sprejem, kakršnega so bili deležni Avseniki, hkrati na tudi obisk, ki je bil to pot najbrž rekorden. Na nredstavi je bilo nad 800 obiskovalcev. T. tt. Tekmovanje z rožami KRANJ — Hort i kulturno društva Kranj jc tudi ietos organiziralo tekmovanje med občani Kranja za lepšo okrasitev vrtov, pročelij in balkonov z raznim cvetjem in zelenjem. Letos je to tekmovanje zajelo precej večji krog ljudi kakor v prejšnjih letih. Tekmovanje bo zaključeno 15. avgusta. Do tega časa bo posebna strokovna komisija pregledala in ocenila vrtove, balkone in pročelja vseh lastnikov, ki bodo oziroma so prijavili udeležbo na tekmovanju. Za najboljše so predvideli lepe nagrade. Jezerski gasilci . Na Zadnji seji sveta krajevne skupnosti Jezersko so obširno obravnavali požarno varnost na tem območju. Na Jezerskem imajo sicer gasilsko desetino, vendar jc slabo opremljena. Zaradi obsežnosti terena, sedaj se namreč predvideva, da bo prevzela še del terena iz Zgornje Kokre, bi nujno potrebovali motorno vozilo. Sedaj imajo le vprežni voz, k; je spričo obsežnosti in hribovitosti terena, le slabo uporabljiv. Predstava na otoku Šobčevega bajerja Gledališče »Tone Cufar« / Jesenic sc je predstavilo v soboto zvečer pred več sto inozemci in tudi domačini na otoku Šobčevega bajerja. Komedijo Carla, Goldoni ja »Ribiške zdrahe« so naštuditjali prav z namenom, da gostujejo ž njo v poletnih mesecih v turističnih krajih. Režiser in inscenator Bojan čebulj jc zrežiral delo tako, da je zaradi razgibanosti, pestrosti in pevskih ter glasbenih vložkov razumljivo tudi tujcem. Uprizoritev pri Sobčevem bajerju je uspel3. Odprli bodo novo šolo v Šenčurju Devetdeselletna želja Senčurjanov, da bi dobili nove šolske prostore, se bo uresničila v soboto, ko bodo v okviru praznovanj kranjskega občinskega praznika izročili namenu novo šolsko poslopje. Potem ko je bil v Šenčurju šolski pouk nemogoč, saj se jc odvijal kar v štirih stavbah, se je občinska skupščina Kranj pred dvema letoma odločila za gradnjo nove šole s sodobno razporeditvijo prostorov. V novi šenčurski šoli je 8 učilnic, kemijsko-fizikalna in pevska predavalnica ter trije kabineti. Tudi oprema, ki je veljala 8 milijonov dinarjev, je nadvse moderna, saj v njej ne manjka tudi televizor in kinoprojektor. Letos bo v novo šolo pričelo hoditi 338 učencev iz Šenčurja in bližnjih okoliških krajev, vključno s šolarji višjih razredov osemletke iz Voklega, Olševka In Visokega. Cez čas bodo v poslopju organizirali tudi vzgojno-varstveno ustanovo, medtem ko bo staro Šolsko poslopje po vsej verjetnosti odkupilo avto-moto društvo. — Ž. Slovo v Naklem Krajevni praznik krajevne skupnosti Naklo je zagrenil tudi nepričakovan dogodek. V nedeljo, 26. julija, so v velikem številu spremili na zadnji poti znanega borca Stanka Moharja. Pogreba so se udeležili člani borčevskih in drugih družbeno-polltičnih organizacij tega kraja in mnogo ljudi, ki so preminulega poznali in spoštovali. Zbor v Kokri Po dvajsetih letih so se v dolini Kokre pri Koreninškovl hiši zopet zbrali preživeli borci I. in II. bataljona kokrškega odreda in njihovi svojci, da počaste spomin padlim tovarišem in obudijo spomine na tiste slavne dni v letih narodnoosvobodilnega boja, ko so padli številni borci v borbi z Nemci in domačini izdajalci za svobodo domače zemlje. Spominsko ploščo je v nedeljo odkril komisar 3. bataljona kokrškega odreda lov. Miloš Rutar-Ružo. O težkih časih te vasice pa je spregovoril tov. Stane Bergant. Žal, čas hiti in spomini, še tako živi bledijo, ostajajo/plošče te spomeniki, ki bodo kasnejšim rodovom neme priče o veliki ljubezni do domovine in borbe za lepše življenje. — J. F. Med taborniki ob Poljanščici Letos so si dijaki škofjeloške gimnazije že drugič postavili svoje platnene strehe ob Poljanščici, da bi v naravi, oh soncu in vodi preživeli deset dni. Taborjenje na Visokem je stalna oblika dela šolskega športnega društva Janez Petcrnelj v Skofji Loki. Tu se taborniki —- dijaki učijo plavanja, čolnarjenja, sc udejstvujejo v atletiki, namiznem tenisu in drugih športnih dejavnostih, obiskujejo pomembnejše okoliške kraje iz časov osvobodilnega boja, pečejo ribe in prirejajo prijetne ure ob tabornem ognju. Ob Savi Dolinki ., £ Jezerskim gostincem se ne irti streži, je kratko in jedrnato o tem, kar sem doživel "tonuli teden v gostišču Dom na yZerskem. Sedel sem namreč na in čakal... čakal. Usmilje-n)* ni bilo od nikoder. Čez pol Ure so na teraso prišli še drugi l0st')e, pa se tudi zanje ni nihče ***9nil. Najbrž jih je to bolj je-'»° kot mene (pa že jaz sem bil cf v ieze)> 2at0 so poklicali ^!lezaJko. Nejevoljna je prišla iz ,ise> dejala, da zaželenega nimajo, p/ j^^a — ne ^a ^' me sploh P0' sc f! 7° le dovolj, da sem Zakadil za njo in jo vprašal po uPrayniku. To pa je ni niti naj-; unl Zmcdlo. »Zastonj ga boste hrbat)'' >e M^°^e^a mi 0^"7"''' j ^ Stara ženica je zunaj opazi-* *jojo zadrego, zato mi je pripo-pfv> na) Rrem ra>e k bifeju ob Ua/Uar^cm jezeru. Tam pa sem ,l,.:c'tcl še na slabše, zakaj bije *e bil Zaprt, vse naokoli pa so bile razmetane mize in stoli; skratka — vse je bilo kot v kavbojskem filmu. Še maloštevilni kopalci, ki so ležali na soncu, so bili videti kot mrtveci... # Prijatelj mi je pravil, da sta se s prijateljem na motorju peljala iz Voklega proti Vogljam. Kakih deset kilometrov na uro je šlo po zbiti cesti. Kar nenadoma pa ie neki fičko skočil prednju. Toliko prahu se je dvignilo za njim, da tudi številke .ni mogel prebrali, sicer pa je tudi ne bi bilo smist t, zakaj voznik in avto nista prav n:č kriva, če cesta ni v redu vzdrževana in človek pride z nje kot mlinar. # Prejšnjo nedeljo sem sc z Marjano vračal iz Ljubliane. Mahnila sva jo kar skoz'- Skofjo Loko in se najprej ustavila v Retečah »Pri Danilotu*. Oba je ž.eialo, zato sva odšla k pultu, naročila dvakrat po dva deci vina, plačala in sedla za mizo, kjer sva v miru srkala mrzlo tekočino. Tedaj pa je idilo zmotil lastnik lokala, ki >e zahtevaj, naj rino plačava! Po-metni odneha — in plačal sem še enkrat, čeprav je lastnikova ženi trdila, da je prav tako, kot sem dejal jaz. Res čudne navade imajo nekateri gostinci! © Letos bo turistično društvo v Železnikih nagradilo za najlepše rože tisto žensko, ki po tujem vrtu žanje in cvetlične lončke prevrača' — Saj ni res, resnica pa je tole: V račrtku meseca je soseda neki že-leznikarski gospodinji prevrnila cementni podstavek z rožami. Ker gospodinja tega ni hotela sama pobrati, je sosedo to tako zjezilo, da je sredi meseca v gos podinji nem vrtu požela 47 vladiol, ki so bile spomladi v Ljubljani po sto dinarjev! Seveda se tudi na postaji milice niso zaninnli za konflikt, čeprav so zvedeli zanj, pač pa so pustili, naj sosedi sami razčistiti spat- ,\ 9 Pekama v Gorenji vasi je že bila v bodicah, pa ni to prav nič zaleglo. Tako kot za 4. julij so bili tam brez kruha tudi 22. julija. V torek zjutraj so nekaj minut pred peto uro zjutraj odfirli lokal in prodali številnim čakajočim kruh, s pečen že prejšnji dan. 7e tedaj je tnalo dišal, kaj pa je bilo z njim za praznik, v ^ j ,avije j VOTLITVIJO GORSKEGA MASIVA NA LJUBELJU JE ffi^Jffl?}* ™, ™ v ' **tri-* !J!S* ki jlh je z da,*novodom TA OVIRA ZNATNO ZMANJŠANA. mVlSlO?™™ riTe predli nr?dsej< med f-™ tSSoSJSSS iffl ^T™ a rrcTr ca rum „r7 »*T7r» t tirncTvi t*.t 17»* j^i „7« m . ™ p " Pred vhodom v predor in vrhom Liubljana-okolica 1958. leta, kon- * CESTE SO TUDI VEZ MED LJUDSTVI IN VAŽ- z dolžinami 79 123 in 70 metrov, Ljube,Ja jc hila g1avna ov|ra za čal pa razsvetljavo Elektrosignal NE ŽILE V SODOBNEM, RAZGIBANEM ŽIVLJENJU. 127 melr°v dolsa galerija pod be- prcmet na ^ stmn, s 3tev„n|_ ,ani( SQ vcljala 490 ml„Jonov*dl_ TO SVOJO FUNKCIJO PA LAHKO OPRAVLJAJO, CE SSftlnl 67 hi rnadvozoVv'd^lžin'i "I °S'r,m! Strmimi ZaV°ji 8 "arjev- Po tekočlh cenah so'str°- u™i delavnik; ker »Vadi niti ob SO PRIMERNO IZPELJANE IN CE V SVOJEM TIRU 281 metrov T? ,L 1 "agiba *e bil Skl zna*a!i 689 milijonov diarjev sobotah nikakor ne bodo zapVt« NIMAJO POSEBNIH OVIR. In na koncu še stroški triletne- I^mS^^S^ z^^SXt° * * ^ ^ ...... ga dela — ocenjeni so na 4 mili- ral biti prelaz tudi za več mesecev Misli, s katerima se nedvomno vsi strinjamo, smo jarde 26 milijonov dinarjev, ki zaprt. Podatki kažejo, da je bil povzeli iz brošure PREDOR IN CESTA LJUBELJ 1964, se plačujejo iz zveznih in repub- od 1954. leta promet prek Ljube- secu, dvakrat na teden pa bi 1» varovalnica poslovala do 16. ure. Komisija je menila, da R,cd° na značaj dela zavarovalnice nI zadržkov pri prehodu na skrajšan delovni čas, vendar v skladu z* navodili izvršnega sveta predlagala, naj zavarovalnica uvede ' ki jo je ta mesec izdala skupnost cestnih podjetij Slovenije. Kot se iz vsega tega vidi, gre v obeh primerili za veliko pridobitev v sklopu naših prometnih komunikacij: ljubeljsko cesto in predor, ki so ju v zadnjih letih gradila podjetja omenjene skupnosti. O tem torej nekaj več besed. Iiških sredstev. Eden izmed prvih predorov M lja prekinjen za najmanj 91 (1958 leta) oziroma največ 221 (1960. leta) dni. Vse to je vplivalo, da je bil končno dosežen sporazum o nadaljevanju gradnje sredi novembra lani. navodila vsem delovnim organizacijam, s katerimi predlaga, naj • Prav gotovo bosta letos odpr- sc težišče priprav na skrajševanje ® ta ljubeljska cesta in predor delovnega časa prenese na vC^'1 Ljubelj bo povezal vso Evropo s Prek prelaza Ljubelj v Kara*, vankah je vodila pot že v času Rimljanov. Povezovala je Emono, Santjcum (Kranj) in Virunum (Gospa sveta). Sledovi poti iz tega obdobja so ponekod vidni še dandanes, med drugim pa priča o njej tudi rimski kamen z napisom, ki je vzidan y Lcnartovo cerkev pod Ljubeljem. Izročila pravijo, da je bil tod ze ed deli pri obnovi ceste so 1575. leta na vrhu Ljubelja zgradili tudi predor, ki jc ša kot ona prek Maribora. To sc bil med prvimi gorskimi predeni je kazalo tudi po številu vozil, v Evropi. Valvazor piše o njem, zakaj promet sc je na njej od da jc bil dolg 150 korakov, visok leta 1956 do lani skoraj sedem- 12, širok pa 9 čevljev. Deloma je krat povečal. bil obokan in obzidan, deloma pa Za tak povečan promet-pa nI Podprt S Mramovi kot rudniški ustrezala cesta od Naklcga do Lju- rov. Valvazor je zasnoval načrt za belja, ki je bila ponekod široka nov predor, ki naj bi se pričel pri le 370 centimetrov in je imela anŠKi cerkvi in končal pri Sve- ostre zavoje, razen tega pa se je lc>n Lenartu, vendar jc to name- tudi trikrat križala z železnico hi ro ~ H i° ie hotel tudi sam pla- Je šla prek številnih naselij. TI čati — preprečila kužna bolezen podatki veljajo za cesto do Tr- v letu 1679. Zaradi naraščanja žlča, medtem ko je bila naprej prometa se je 45 let kasneje spel lo živahen tovorni rirornet-"" zlasti »** fc slabša, saj je bila gramoz- Pojavil načrt za predor, veadar Jo živahen trn or^i prometzlasti ozka in ie dovoljevala hitrost do izpolnitve ni prišlo. Ko je so prek Ljubelj! prenašah železo & * ^TrZ je bilo 1728 leta kazalo, daP,sc bo predor Svoj pomen je ta pot ohranila J*Jl .*f^!_™° f!***:.*» POruSi1' $° krovn[n° P«kop»" in tudi v srednjem veku, .ko tovornemu pridružil še obsežen promet potnikov. Namesto slabe poti so tedaj .zgradili cesto. Stro- ***** enotnosti, po desnem bre- Kasneje so še dvakrat č sto res- ške gradnje ki je trajala 20 let (do g" Bistrice mimo Podbrezij, Ko- no hoteli izkopati nov ljubeljski 1575. leta), 'so pokrili kranlski in ™r-a- Trž,čaJ!n P« do,lni navzgor predor (okrog leta 1843 celo za koroški deželhi stanovi. Dela pa do Predora. Ta del je dolg le 20 železnico), toda ideje so vedno so opravili kranjski knapi, ki so K»ometrov in 630 metrov. ostale na papirju. Žal, je končna delali v živosrebrnem rudniku pri Nova cesta, ki so projekte za- uresničitev tega načrta povezana Sveti Ani. laški zidarji in okoli- njo napravili Projekt za nizke s temnim obdobjem okupacije in Ški kmetje — tlačani. gradnje, Skupnost cestnih podje-Dancs pomeni cesta čez Ljubelj tij SRS in Geološki zavod Ljub-cno izmed treh prečkanj Kara- Ijana, dela pa izvajali Gradiš, Slovani*, in prehod avstrijsko-jugo- veni ja ceste, Železniško gradbeno slovanske meje. Cesta je z ozna- podjetje, Primorje, Cestno pod- ],,, E - 94 uvrščena v mednarod- jet je v Kranju, Projekt, Novograd- da je firer odobri} Izgradnjo cest ni promet In poteka od Celovca, nje in Podjetje za urejanje hudo- nega predora, kier se odcepi od ene izmed glav- urnikov (raziskave: Zavod za ra- V zgodnji pomladi 1943 so pod od tega na uizni, jugoslovanski rib cest E — 7 (Rim — Dunaj — ziskavo maleiiala in konstrukcij Ljubeljem postavili taborišče , z sirani 688, na severni avstrijski Brno -- Varšava) orek l.jublia- in Institut gradjevinarstVa),1 Se ne delovno silo iz uničevalnega tabo- pa 8/3 metrov. Doseže 1069 metrov iv Beograda do Bele Crkve Po bo nikjer križala, imela pa bo rišča Mauthausen, ki j« v treh nadmorske visine !fl .,e torej sko- dolžiui ie ta cesta konkurenčna tudi zelo redke priključke. 200-članskih izmenah kopala pre- raj 300 metrov pod vrhom Lju- zveza nvd Dunajem in Trstom, V trasi ceste pa so zaradi raz- dor. Decembra 1944. leta je bil IxMja Cestišče skozi predor jc si- <.,j ie ce]0 IK.k.(i K:inm.'iro.- ------ ~«----♦«*------ n..»Wi — p« n.c- ohorlitvi ie kaza- roko 7 metrov in pol, razen lega znatno i/boljšala doslej zelo industriiska podjetja in da naj težavne prometne razmere v javne službe obdržijo 7-urni de-tem delu cestne mreže. Na- lavnik s tem, da zaenkrat ne uva-daljnja izgradnja cest pa bo jajo prostih sobot (dokler ni P0" še prispevala k pomenu teh slovni čas usklajen z vsemi de-dveh objektov, saj je v na- lovnimi organizacijami). J- 2* 1e med več variant so izbrali traso PTtl&z je dobil obliko, ki jo ima >sežen 041 Naklega, kjer je stična točka ^ danes. Od takrat sta tudi obe » projektirano avto cesto Brat- Piramidi na vrhu Ljubelja. sodi v okvir realizacije projekta Jadranske ceste. Konec septembra 1942. leta je namreč gaulel-ter v Kranju objavil, da je Ljubelj navažnejša trgovska cesta in Predor jc dolg 1561 metrov — # črtu skorajšnje nadaljevanje # del p"M izgradnji cest proti se-9 vem z ustrezno navezavo na # glavno cesto E — 7 in tudi # proti jugu z. dokonča Izgrad- # njo hitre ceste Bratstva in <§ enotnosti. Med največje objekte na n°vi. ljubeljski cesti sodi nadvoz P« razcepu cest pri PodbrezJah -"* tako imenovana »detelji***' Dolg je 66 metrov. Tu se beljska cesta priključi ski magistrali. Iju- orcni- SREDA, 79. fiim* fMI mali oglasi •mali oglasi Kupim prikolico za Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 3194 Kupim težjo slamoreznico na "erigo in s puhalnikom. Suha 15, Kranj 3195 prodam Prodam vseljivo hišo z gospodarskim poslopjem, 8 ha obdelovalne zemlje in nekaj gozda. Pra-Proše 1, Podnart 3181 Prodam 2 kravi s teleti. Zapo-8e 17, Vodice 3182 Prodam suha bukova drva. Naslov v oglasnem oddelku 3183 Gozdno gospodarstvo Bled obvešča vse gozdne posestnike, da je rok za priglasitev sečnje za leto 1965 od 1. do 31. avgusta tega leta. Prijave za sečnjo naj lastniki gozdov vlagajo na gozdnih obratih: Jesenice, Radovljica, Pokljuka in Bohinjska Bistrica. Lastnike opozarjamo, da se točno ravnajo po zgoraj omenjenem roku, ker po Preteku tega roka prijav ne Poceni prodam sodobno kuhinjo. Kocjanova 19, (Kalvarija) 3184 Prodam suhe smrekove deske in plohe. Naslov v oglasnem oddelku 3185 Prodam telico staro eno leto. Sp. Brniki 66, Cerklje 3186 Prodam dobro ohranjen ženski šivalni stroj Pffaf. Naslov v oglasnem oddelku 3187 Prodam brejo svinjo. Naklo, Cegelnica 1 3188 Prodam novo veliko trodelno okno. Naklo 120 3189 Prodam dobro ohranjeno NSU Primo s prevoženimi 15.000 km — lahko na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3203 Prodam kravo, težko 430 kg, ki bo v kratkem tretjič teletila. Janez. Grašič, Britof 57, Kranj 3204 Prodam malo rabljeno sobno opravo. Britof 78, Kranj 3205 ostalo Kupim rabljen kompresor za pleskanje. Visoko 88 3190 Kupim osovino za skobelni stroj od 30 do 40 cm širine. Naslov v oglasnem oddelku 3191 Kupim enofazno črpalko za hišni vodovod. Ponudbe poslati Jožetu Kalanu, Dorfarje 29, Žab-nica 3192 Kupim malo rabljen otroški športni voziček. Ponudbe oddati v oglasni oddelek ( 3193 Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da nas je v najlepši mladostni dobi zapustil sin, brat in stric JOŽE ŽONTAR novinar Pogreb pokojnika bo v sredo 29. julija ob 17. uri izpred hiše žalosti Tavčarjeva 4 na kranjsko pokopališče. Žalujoči: oče Janez, mati Marija, sestra Albinca, svak Janez nečakinja Tani Zahvala Na težki življenjski poti je v 83. letu starosti omagala in nas zapustila naša dobra zlata mama ALOJZIJA ŽNIDARŠIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej priliki pomagali oziroma z nami sočustvovali. Prav posebno zahvalo dolgujemo upravi in sindikalni podružnici Zdravstvenega doma Kranj, še posebej pa sodelavcem v računovodskem oddelku za izkazano pomoč. žalujoči: hčerka Rozka por. Krumpak, Lojzka, Mici, Tončka, Jože, Mitja in ostalo sorodstvo izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih itevilk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Iščem dekle za na malo posestvo. Plača dobra. Naslov v oglasnem oddelku 3108 Dam v oskrbo 3 mesece starega fantka za eno leto. Plačam dobro. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Dobra oskrba« 3111 Finančna knjigovodkinja želi zamenjati službo zaradi združitve. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 3198 Kmetij, živilski kombinat Kranj razpisuje več prostih UČNIH MEST ZA VAJENCE: 1. vrtnarsko cvetličarske stroke — učna doba traja 2 leti. 2. mesarske stroke — učna doba traja 3 leta. Pogoj za sprejem v uk je uspešno končana osemletka. Pod točko 2. je možen sprejem z dokončanim 7. ali 6. razredom osnovne šole s pogojem, da kandidat opravi pripravljalni tečaj. Prednost imajo kandidati s stanovanjem v bližini Kranja. Pismene prošnje sprejema kadrovska služba kombinata. V službo sprejmemo: natakarico, kuhinjsko pomočnico in moč za točilnico. Plača po dogovoru. Samsko stanovanje v hiši. Stari Mavr, Kranj 3112 Izgubil sem rjav dežni plašč od Jeperce do Luž. Vrniti proti nagradi v oglasni oddelek 3196 V soboto sem izgubil usnjeno aktovko z najlon plaščem od Bri-tofa do Primskovega. Prosim, proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 3197 Elektromotorje in el. motorčke za vse vrste gospodinjskih aparatov za posameznike, strokovno, na novo previjam in popravljam. Zdenko HoIy, Kranj — Stražišče, Delavska c. 24 3199 Sprejmem krojaško vajenko. Možna oskrba v hiši. Ivan Mali, Krojač, Lctenće 4, Golnik 3200 Oddam opremljeno ali neopremljeno sobo v najem tistemu, ki mi nudi manjše posojilo za dobo 5 mesecev. Prednost imajo učitelji ali učiteljice. Zglasite se v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku 3201 Soliden moški išče sobo v Kranju ali bližini. Popoldan pomagam pri vsakem delu. Naslov v oglasnem oddelku 3202 objave Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle 1. pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik 2. pouk za dosego poklicev: po-, hištveni mizar, stavbni mizar, lesostrugar 3. tečaje za priučevanje na delovna mesta v kovinski in lesni stroki 4. poglobitveni tečaj za kvalificirane delavce v kovinski in lesni stroki Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure po trikrat tedensko s pričetkom 9. septembra 1964 Prijave za vpis v poklicno šolo za odrasle in za navedene tečaje pošljite do 31. avgusta na naslov: šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Škofji Loki Osnovna šola Stane Žagar Kranj , razpisuje delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE — PRU ali P Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. m v*vi • Trziski kolektivi - bolje kot lani Vrednost industrijske proizvodnje je dosegla konec junija 53,8 odst* letno planirane vrednosti. Tako je polletna dinamika proizvodnje presežena za 3,8 odst. Vzporedno z vrednostjo se giblje tudi količinski obseg proizvodnje. Posebno presegajo planirano proizvodnjo kovinska, lesna (izdelava pohištva) in čevljarska industrija. V primerjavi s planom pa nekoliko zaostaja količinska proizvodnja pri bombažni preji, zgornjem usnju težkih kož in podlogi, rezanem lesu in električni energiji. Zaradi pomanjkanja surovin je od planiranih 5000 ma podloge izdelano v L polletju le 486 m2 ali 9,3 odst. letnega plana. Kljub določenim zastojem proizvodnje v prvih mesecih tekočega leta zaradi redukcije električne energije in pomanjkanju goriva so proizvodni rezultati doseženi v I. polletju zadovoljivi razen Bombažne predilnice in tkalnice, ki do konca junija ni dosegla niti količinsko niti vredostno polletnega plana kljub modernizaciji strojne opreme v obratu tkalnica. Do konca junija je bil tudi plan izvoza dosežen z 59,6 odst., tako da vrednost izvoza presega polletno dinamiko za 9,6 odst. V primerjavi z istim obdobjem lani je vrednost izvoza višja za 394.567$ ali za 32,1 odst. Dinamiko izvoza so presegle Tovarna kos in srpov, Bombažna, predilnica in tkalnica in Tovarna obutve Peko. Vsem cenjenim kupcem sporočamo, da bomo prodajali na Gorenjskem sejmu v Kranju od 31. julija do 11. avgusta 1964 na razstavišču št. 2 (pred tekstilno šolo) motorna kolesa ln dvo kolesa po najnižjih cenah! Priporočamo se. Slovenija poslov. KRANJ avto ■'1: ^.^v' 'i^^^v' Ivanov - Leonov ; 48 Rdeča sončna krogla se je spustila na obzorje. Obris dežni-kaste akacije je s temno mrežo pretrganih robatih črt skrival svetlobo. Nekje v daljavi je bilo slišati močno in divje rjovenje, Podobno grmenju: njegovo veličanstvo kralj savane in pustinje se je odpravil na lov. Spillane je pognal konja v galop. Prispeti morajo še pred popolnim mrakom. XX. poglavje Getuii je še dolgo po begu iz temnice čutil slabost. Zasliševalni rožim ni ustrezal krepitvi zdravja. Iz glavnega štaba je prispela vesela vest: zaradi velikega polurna jn junaške izvidniške službe so Dedana Gcturija določili za Poveljnika treh odredov in mu podelili polkovniški Čin. Polkovnik •Afrika!« Tako so odslej borci klicali svojega pogumnega poveljnika. Geturi je pripravljal odrede za nove bitke. Borci so sc učili Plezati z drevesa na drevo, visoko v vejevju, nad sovražnikovimi Sjavami. To je bila novost v vojni taktiki. Človeka, ki se je vešče skril v vejevju, niso mogli opaziti z zemlje. Vežbali so, kako se velja vojskovati v gosti podrasti. Geturi Je izdelal sistem povelj in signalov za naglo medsebojno obveščanje ^ed bitko, ko borci v gozdu niso videli drug drugega. Tudi sovražnik ni zaman izgubljal časa: pripravljal je novo Udarce. Dedan Geturi je o vsem tem prejemal informacije prek darovih brzojavk ki od svojih obveščevalcev. Geturi ie več tednov ni odšel v ravnino. Vendar hi moral °diti tjakaj, da bi videl, kako so zavarovane plantaže in čc je sovražnik koncentriral mnogo sil na področju Nagora. Za napad je izbral plantažo v bližini gozdnatega obronka gora Aberder. Lord Torrington mlajši, gospodar plantaže, ki se je naselil v Keniji pred dvajsetimi leti, je služboval v posehnem policijskem odredu in je bil znan po izredni okrutnosti. Sklenili so, da bodo zažgali njegovo plantažo. Geturi je vzel s seboj samo del svojega naglega odreda — le-ta je štel zdaj kakšnih sto zelo vzdržljivih in neutrudnih borcev. Odšli so zjutraj. Hodili so po skrivnih stezah. V velikih višinah, v gorah, je listje vselej vlažno. Ledena rosa nikoli ne izhlapi. Nizki oblaki so polnili gozd z belo in hladno meglico. Mokri ljudje so drhtelj od mraza. Cim nižje so se spuščali, tem topleje je postajalo. Rosa je izginila. Prikazale so se ovijalke, polne cvetov, in praprot, velika kakor majhna drevesa. Gozd so polnile opojne vonjave. Nizek" gozd je bil tako gost, da se je borcem zdelo, da hodijo po velikem in zmedenem klobčiču velikanske trave. Hodili so sklonjeni in se plazili skozi ozke prehode. Nad njimi je visela debela in fantastično prepletena gmota zelene barve. Veje, debele ovijalke in drevesna praprot, vse se je stegovalo, sililo v višino, proti soncu in zraku. Če bi se zgubili na takšnem kraju, če bi zgubili sled komaj opazne stezice, bi umrli, utonili in se razkrojili v velikanskem zelenem oceanu. Včasih so našli stezo nosoroga ali gozdnega slona in po takšnih stejiah je bila pot lahka. Pozno zvečer so prispeli do gozdnega roba. Torringtonova hiša je bila oddaljena le tri kilometre od grmičevja. Med gozdom in hišo je bil zelen nasad lavande. Plevel je prekril polje. Ze dolgo ni nihče obdeloval polj. Del delavcev je zbežal, nekatere so zaprli in druge poslali v rezervate in taborišča v severni obmejni pokrajini. Vojna se je z neusmiljeno roko dotaknila tudi Torring-tonove plantaže. Brez veščih rok poljedelcev Kikuju je umiralo lordovo gospodarstvo. Nebo na vzhodu je porumenelo. Kmalu bo vzšel mesec. Dvajset borcev se je v mraku približalo hišni ograji. Poskrili so se pri skladišču in poskušali dognati, kaj se dogaja okrog bungalova. Psi so zalajali ... Iz. zelene lavande so tiho vstali oboroženi možje s širokimi klobuki. Neslišno so se bližali borcem. Dedan Geturi je zaslišal strel in takoj začutil, kako mu je ostra bolečina prebila ramo. Z rokami je zdrsel po ograji in padel. Za trenutek je zgubil zavest,'vendar se je takoj spet zravnal. Odred je padel v zasedo. Geturi je ustrelil proti sovražniku s samokresom. Plantažniki so tekli proti partizanom, kričali in nenehno streljali z brzostrelkami. Krogla je kakor kladivo udarila v Geturijove prsi. Padel je in omahnil nekam v mračen vodnjak. Borba je trajala samo nekaj minut. Partizanski odred je bil uničen. Na zemlji so ležali ubiti in ranjeni borci. Na obzorju se jc prikazal veličasten in velik mesec pomarančne barve. Plantažniki so skrbno pregledovali ubite in ranjene sovražnike. Vsakogar, ki se je premaknil, so z udarci prisilili, da je vstal. Spillanc je dolgo preiskoval trupla. Slednjič je našel, kar je iskal. Dedan Geturi je ležal na hrbtu in z dlanjo oklepal samokres. Iz kotička ust mu je tekel tanek curek krvi. Plantažnika je prevzela divja radost: »Malopridnež je mrtev!« Dolgo je opazoval človeka, ki je ležal na zemlji. Bolesten krč je odrevenel na Geturijevem obrazu in zdelo je je, da je mrtvec poskušal vstati. Spillane je z ostrim pogledom meril nepremične poteze. »Morda še živ? Malopridnež je močan in ni ga mogoče ujeti — takšen je kakor duh! Ce zbeži — bo prišel v goste.« Spillane je ukazal, naj nepremično Geturijevo telo vržejo na tovornjak. Plantažniki so partizanska trupla zlagali na kup. Do jutra bodo ostale le še kosti: zelene in iskreče se oči hijen so se že premikale v mraku. , Stražarji so obkolili ranjence, jih pretepali s kopiti brzostrelk in odgnali po cesti. Nad tiho deželo je zaplul" bledi mesec, oblival s predirljivo rumeno svetlobo savano, gore in temno gručo jezdecev, ki so ubijali svoje črnopolte človeške brate. Postalo je hladno. Ujetniki so drhteli in se stiskali drug k drugemu. Hodili so z opotekajočimi se koraki in šepali. Nekateri so se opirali na ramena tovarišev. Na prašni cesti so ostajali*krvavi madeža. 66 OJLA M. Tu a in: Tom Sawyer-defekti 49. »Cisto tak je, kot bi bil živ. Najbolj čudno se mi zdi, da straši podnevi. Strahovi se pokažejo vendar od polnoči do ene. Ti, Huck, tale že ne bo pravi; nima pravice, da bi se potikal tod okrog.« — »Le kar pomiri se. A kaj je to? Praska se po glavi — duha vendar ne more srbeti, saj nima telesa! Res, Huck, vedno bolj se mi dozdeva, da ta sploh ni pravi duh, ker bi bil sicer prozoren, a ni.« Tom Je menil, da bo najbolje, če ga sama vprašava. Sel je naravnost proti njemu. Sledil sem mu v primerni razdalji. 50. Ko je bil Tom že čisto blizu, je rekel: »Dober dan! Zelo naju veseli, da vas spet vidiva, namreč Huck ln jaz. Ne bojte se, da bi vas Izdala] Ce se vam morda zdi bolje, se bova naredila, kot da vas sploh še nisva srečala. Kar povejte, ali bi vam to bolj ugajalo? Na naju se lahko popolnoma zanesete; prej bi si dala odrezati roko. kot da hi storila kaj takeua, kar bi vam utegnilo škodovati!« Najprej je bil silno presenečen in videti mu je bilo, da naju nI prav nič vesel; nato, ko je Tom tako lepo govoril, se je začel smehljati. 51. Igral je mutca, kakor smo se domenili, da se ne bi izdal s svojim glasom. Hodil Je od hiše do hiše in kmalu so ga povsod imeli radi. Vsakdo je bil ponosen, da sme govoriti s tako nenavadno osebo. Vabili so ga k zajtrku, na kosilo in večerjo ter mu stregli, kolikor so le mogli. Seveda bi ljudje radi zvedeli o njem kaj več, toda kaj, ko niso razumeli njegovih znamenj, menda celo sam nI vedel, kaj pomenijo. Ljudje so se ujcl| v našo nastavljeno past in vse je šlo kakor po medu. šport • šport • šport • šport • šport • šport 0 šport • šport 9 šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport # šport • šport m špo Končan kvalifikacijski del druge zvezne vaterpolo lige Zapravljene priložnosti in zadnje mesto V nedeljo je bil končan na Reki drugi kvalifikacijski turnir južne gubili le z golom razlike z Je grupe druge zvezne vaterpolo lige. Pred domačim občinstvom si je dinstvom (0:1) in Korčivlo (3:4), centralnem stadionu. Tako Primorje z visokimi zmagami zagotovilo prvo mesto, Triglav pa jc krepko pa z zmagovalcem skupi-s tremi novimi porazi obtičal na zadnjem mestu. P r. morje Korčula Jedinstvo Triglav 28:13 22:17 14:19 10:25 10 9 5 0 Kranjčani so podobno kot na prvem turnirju pred tednom dni na Korčuli spet zapravili priložnosti za zmage. Na Reki so iz- nc Primorjem (0:6). Proti Jedinstvu je J. Rebolj za-streljal četverec, vsi skupaj pa še več priložnosti za gol, ki so jih pripravil po lepih kombinacijah v napadu. Točko so si za-pravlll v tekmi s Korčulo, ko so vodstvo nasprotnika trikrat izenačili nato pa po napaki Nadižar-ja prejeli odločilni, gol šele v zadnjih sekundah. Pred tem so O V okviru počastitve občinske- podvig je uspel perspektivni atle- zaradi nepazljivosti dobili gol ga praznika občkne Kamnik je tlnji Vojvodine Glzell Farkaš, ki cc]0 z igralcem več. bil v soboto in nedeljo na igri- je, kljub zanjo preslabi konku- ščih v Kamniku teniški turnir, renči, za dve desetinki popravila Po končanem kvahtikaci iskem ki se ga je udeležilo 6 ekip z Je- stari rekord Rajkove na 800 m tekmovanju v obeh grupah sta senic, Ljubljane, Kranja in Kam- (2:09,7, prej 2:09,9). Atletom je sedaj na sporedu še finalni tek-nika. Prva ekipa Kamnika in letos uspelo, postaviti kar 10 re- movanji druge zvezne lige. Na J" bo ».avgusta popoldan ekipa Akademika iz Ljubljane sta kordov prvenstva, kar je pred- dveh turnirjih bodo odločili vrst- na stadlonu v branju, a pnim- DOPISniHI SO ZflBfiLGZILI Triglav za občinski praznik Ob letošnjem občinskem prazniku občine Kranj je NK Triglav pripravil svojim ljubiteljem vrsto kvalitetnih nogometnih tekem na bodo Kranjčani gostili dnigoligaški moštvi Šibenik in Olimpijo teT gosta iz Itallje-Trbiž. Razpored tekem je naslednji: 30. 7. ob 17. uri Šibenik — Triglav 2. 8. eden izmed klubov SCL — Triglav 5.8. ob 17.30 uri Olimpija — Triglav 6. 8. ob 17. uri Trbiž (Italija) — Triglav Tudi letos debeli — suhi Letos bomo v Kranju spet lahko gledali zanimivo tradicionalno nogometu;) tekmo »Debeli — se neposredno plasirali v polfi- vsem če upoštevamo slabo vre nale, medtem ko so se za ostali me prvega tekmovanja, zelo raz- dve mesti borile še štiri ekipe: vesel ji vo. Triglav I. Je premagal Jesenice # v nadaljevanju tekmovanja (3:0), Triglav II. pa Kamnik II. obmejnih občin v nogometu, so (3:0). V polflnalu je Akademik Jeseničani v nedeljo doma pre- premagal Triglav II. z 2:1, z ena- magali ekipo VVeissenfelsa iz Ita- kim rezultatom pa Je prva ekipa ijje s 3:2 (2:1). Jeseničani so V Kamnika odpravila Triglav I. tem tekmovanju doslej še nepo- Končnl vrstni red: 1. Kamnik I., raženi in imajo tako lepe možno- 2. Akademik, 3-4. Triglav I. In stj. da ob koncu tekmovanja za- Triglav II. Najboljši Igralec tur- sedejo mesto pri vrhu. nlrja je bil Kamnlčan Lavrič. # v soboto ^ ^ na Jeseni. • Na Reki se je končal drugi $kem nogometnem igrišču pome- tumir II. zvezne vaterpolo lige. rili cariniki — nogometaši z Je- Kranjski tekmovalci so bili pre- »enic cej boljši kot pred tednom, ven- naših bijena prireditev privabi vsafco ni red od 1. do 4. in od 5. do 8. ,eto na nORomctno igriščc več J« mesta. Prvak bo prihodnje leto soč gledalcev, ki se več ali manj sodeloval v prvi zvezni vaterpolo ligi, zadnji pa se bo vrnil v republiško tekmovanje. Podobno kot lani sta sc tudi letos iz južne grupe uvrstila v drugo skupino finalnega tekmovanja zadarsko Jedinstvo in kranjski Triglav, medtem ko bosta iz severne grupe sodelovala Bečej (6 točk v severni grunt) in Spar- tak (brez točke). V finalu kvali-in Beljaka. Prvo srečanje Hkacijskih turnirjev sta se lani in avtrijskih carinikov Je Jedinstvo in Triglav z istim števi- za obstanek v ligi kot lani. — L. S. Jože Roner, lanskoletni zmagovalec Vršiča na dirki po Jugoslaviji, bo letos v času te dirke v Kanadi. Kdo bo torej letošnji zmagovalec na Vršiču? Letos bomo na Gorenjskem lahko videli kolesarje v petek, 7. avgusta popoldne. To bo 16. etapa od Kranjske gore do LJubljane dar kljub temu niso mogli zase- na igrišče privabilo nekaj nad sto lom točk uvrstila na peto in šesti višjega mesta, ker so dve igri gledalcev. Kljub temu, da so je- sto mesto. Kranjčani so letos izgub.h Rezultat: Jedinstvo : sentškl cariniki prikazali boljšo mocno oslabljeni in precej slabše Tnglav 1:0, Triglav : Reka 6:1 in |«tro v orvem delu so tekmo Izeu- i- • ♦ u j , i- i • Korčuh • TricrHv 4-T uiif prvem aeiu'xso ieKITW' "*u pripravi leni, zato bodo imeli hu,i-rvoicuia . ingiav bili v drugem polčasu zaradi po- v u,nrKr> m Letošnje XX. državno pr- manjkanja kondicije s 3:5 (0:3). venstvo v atletiki za posameznike Povratna tekma obeh moštev bo je bilo letos na stadionu Koševo septembra v Beljaku, v Sarajevu. Okoli 200 tekmovalcev # V soboto, 1. avgusta bo v ln tekmovalk se je letos pomeri- organizaciji AK Triglav v Kranju lo v 28 disciplinah za naslove dr- tradicionalni ulični tek z udelež- žavnih prvakov. V tej borbi Je bo najboljših atletov lz vse Go- lmcla največ uspeha atletinja renjske. kot vsako leto na bodo celjskega Kladlvarja Draga Sta- na«tooiII tudi gost le Iz ATF Asktt mejčič, ki je dosegla nov državni Iz Beljaka (Avstrija). Start in cilj rekord pri skoku v daljino s 611 teka bo nred mestn»m kopališčem centimetri (prej 596 cm). Enak s pričetkom ob 18.30. nasmeji j O na račun te vrste nogometa. Dva pregledna mitinga atletov Triglava ® V zadnjih dneh so imeli atleti Triglava dva pregledna mitinga, ki sta veljala tudi za kvalifikacije za Kvalitetni pokal Slovenije, ki bo v Celju. Najboljše rezultate so odosegli skakalci, predvsem se je odlikoval mlajši mladinec Milek, ki jc pri skoku v višino preskočil letvico na 176 cm. Nekaj rezultatov: 400 m — Udir 53,9, Kuralt 54,6; krogla — Kogovšek 12,54; višina — Svab in Milek 176 cm. palica — Konc 300, Milek 290 daljina — Svab 631. Iz nogometnega albuma Staneta Brezarja Zadnji kranjski obračuni V LETU 1955 JE MOŠTVO ODREDA IZPADLO IZ I. ZVEZNE LIGE. Prav takrat je izvršni odbor NSJ sklenil, da se ukine II. zvezna liga, v kateri bi moral po Izpadu iz I. lige nastopati tudi Odred. Tako je bivši prvoligaš zdrknil na isto raven tekmovanja kot kranjski Triglav in Stane Bre-zar se je vrnil v svoj matični klub. Triglav ga je najprej poslal na trenerski tečaj v Rovinj, kjer se je mesec dni izpopolnjeval v nogometnih veščinah. Po končanem tečaju je dobil naziv nogometnega inštruktorja in je postal istočasno trener in igralec kranjskega Triglava. To je bil takrat zelo mlad kolektiv, saj je bila povprečna starost igralcev le 22-23 let. KOT PRIPRAVO ZA NOVO SEZONO JE TRIGLAV ODIGRAL PRIJATELJSKO TEKMO Z DINAMOM IZ ZAGREBA, KI JE BIL TAKRAT NA TRENINGU NA BLEDU. KranKn-i so IZgltMll tekmo s 4:1 (3:1), kar le bil, glede na renome Dinaniovcev velik uspeh. Premagali pa so ekipo Odreda s 5:4. STANE PRVIH PRVENSTVENIH TEKEM V NOVI SEZONI NI SMEL ODIGRATI, KER JE IMEL PO PRESTOPU IZ ODREDA DVOMESEČNO OBVEZNO »PAVZIRANJE«. Debutiral pa je kot trener in sicer na tekmi Triglav : Slovan, ki so Jo kranjski nogometaši izgubili s 3:0. Najboljši v moštvu Triglava so bili takrat: izraziti strelec Mihelčič, vratar Arsič, obrambni igralec Cescnj ter brata Stular. V TEJ SEZONI JE TRIGLAV OSVOJIL TRETJE MESTO, EKIPA PA SE JE PLASIRALA TUDI V FINALE TEKMOVANJA ZA POKAL MARŠALA TITA V SLO VENIJI. V finalni tekmi pa Jc izgubila proti Oredu z najtesnejšim rezultatom (1:0). Že vstop V finale jc bil velik uspeh, ker se Kranjčani nikoli prej niti pozneje niso pritolkli do finala V tej konkurenci. V LETIH 1955 DO 1958 V SLOVENIJI NI BILO ENOTNE NOGOMETNE LIGE, AMPAK JE BILO TEKMOVANJE RAZDELJENO NA LJUBLJANSKO-PRIMORSKO IN ŠTAJERSKO MEĐIMURSKO LIGO. Triglav je nastopal v prvi. V tem obdobju štirih tekmovalnih sezon prvega mesta sicer niso nikoli osvojili, bili pa so vedno med najboljšimi klubi v ligi. KRANJČANI SO IMELI VELIKO TEŽAV Z, IGRIŠČEM, KI JE BILO NA PROSTORU, KJER SEDAJ DOMINIRA KRANJSKI NE-BOTJĆNIK. Mere igrišča so bile minimalne, sanitarije so bile neurejene, povrhu vsega pa je bilo še skoraj vedno zasedeno, ker so ga koristili tudi ostali športniki in gimnazijci. Kljub vsem tem težavam pa SO Igralci redno in vestno trenirali, kajti za uspeh so sc borili res z vsem srcem. PO ŠTIRIH LETIH, V SEZONI 1958 59 JE BILA USTANOVLJENA ENOTNA SLOVENSKA CONSKA LIGA, KI JE ZDRUŽILA DVANAJST NAJBOLJŠIH MOŠTEV IZ OBEH PREJŠNJIH LIG. Na podlagi dobre uvrstitve v Ljubljansko- primorski ligi Je pravico do tekmovanja v novi SCL dobilo tudi moštvo Triglava. Kvaliteta slovenskega nogometa se je z združitvijo obeh lig prav gotovo močno povečala, največ zaradi mnogo močnejših moštev Sta jersko-medimurske lige. Kranjčani so to občutili žc v prvi tekmi nove sezone, ko jih je premagalo moštvo Maribora s 4 : 3. Prav tako so doživeli poraz proti Braniku, ki jc postal republiški prvak in s tem dobil pravico do sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno ligo. Med pomembnejše uspehe Kranjčanov pa sDada zmaga nad Kladivarjcm (2:0) in Mursko Soboto (4:1). Ob koncu sezone se je Triglav uvrstil v zgornji del prvenstvene lestvice, podobno uvrstitev pa je dosegel tudi leto kasneje. NASLEDNJE LETO SE JE STANE ODLOČIL, DA PRENEHA Z AKTIVNIM IGRANJEM NOGOMETA. K temu ga je privedlo predvsem njegovo dolgo športno udejstvovanje In pa prezaposlenost z igranjem in treniranjem hkrati. Posvetil se Je le trener-stvu in vzgoji mladih nogometašev, katerim lahko morslkaj po-sreduie iz svojih bogatih nogometnih Izkušenj. Prihodnjo sredo: KADAR NI BILO ŽOGE VSEM ŠPORTNIKOM, SODELAVCEM NAŠEGA LISTA IN BRALCEM SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE MLAD, SREDI SVOJEGA DELA IN ŽIVLJENJA NENADOMA PREMINIL NAŠ NOVINAR JOŽE ŽONTA NA NJEGOVO PRERANO ZADNJO POT GA BOMO SPREMILI IZ HIŠE ŽALOSTI, V TAVČARJEVI 4, NA KRANJSKO POKOPALIŠČE V SREDO, 29. JULIJA, OB 17. URI Uredništvo »Glasa« in kolektiv CP Gorenjski tisk Kranj