SLOVENEC Kopitarjevi oL 6/111 Telefoni uredništva« dnevna alniba 209» — nočna 2996. 8994 i> 205« --tahaja n»k dan ajntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ha ročnimi mesečno 85 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta Inozemstvo 120 Din Ček račun: Ljubljana šl. Ul.tno m 10.3*9 za inseraie; Sarajevo štv 7%3 Zagreb »tv VJ.OH, PraRa-Ounai Uprava: Kopita r-jeva h. telefon Sinovom Francije! Navada je, da si predstavniki držav izrekajo ined seboj sožalje, ko kako državo doleti izredna nesreča. Kako naj si mislimo hujšo nesrečo za n tis vse, za svojo domovino, kakor je bil tragičen konec našega vladarja, ki je našo Jugoslavijo tako pogumno in varno vodil med skalami razburkanega morja povojnih časov in nevarnih trenutkov, s katerimi je rojstvo vsake države združeno? Vedeli smo tudi, da je tudi zunanji svet cenil viteške vrline našega kralja Zedinitelja in njegovo delo za spravo narodov na Balkanu in v Evropi sploh. Kljub temu v svoji skromnosti, ki je kriva, da pogosto podcenjujemo delo tudi fvojih najboljših, nismo pričakovali tolikšnih m tako prisrčnih izrazov sočutja, kakor nam jih je poslal zunanji svet ob tej bridki izgubi. To sočuvstvo vanje. ta pravi plebiscit vsega kulturnega svete nam je v novo potrdilo, da je bil naš viadar na praviv poti, a tudi v jamstvo, da bo naša država uživala še nadalje isti ugled, ako jo bomo pred svetom vodili po poti, ki nam jo je začrtal kralj Aleksander Zedinitelj. Izrazi sožalja, ki neprestano prihajajo v maršalat kraljevega dvora in ministrsko predsedništvo, sestavljajo najbolj porazuo moralno obsodbo strašnega zločina in tudi smotrov, katerim naj bi ostuden zločin služil! Iz te obsodbe bodo naši krmarji črpali potrebne moči, da bodo Jugoslavijo lahko varno vodili skozi križe in težave, ki vstajajo še v povsem normalnih časih ob sožitju in trenju držav. Toda pri vsem tem potrebujemo še pomoči in nasveta izkušenih prijateljev. Tudi ta pomoč nam je hvala Bogu zagotovljena, O tem pričajo izrazi sožalja francoskega naroda, pisanje francoskega tiska po marsejski tragediji in politične posledice, ki jih je zločin imel tudi v Franciji; prijateljstvo in pomoč velikega francoskega naroda, s katerim nas itak že veže zavezniška pogodba, nam še posebej zagotavlja napoved, da bo Francijo predstavljal na pogrebu sam predsednik v družbi maršala Pe-taina, slovečega branilca Verduna. Ostavko notranjega ministra A. Sar-rauta je »Petit Journal« komentiral takole: Javno mnenje bo hvaležno Albertu Sarrau-tu za njegov eleganten patriotski čin. A. Sarraut očividno ni mogel biti osebno odgovoren za pogreške, ki so jih naredili tisti, ki bi morali zagotoviti varnost ob izkrcanjii jugoslovanskega vladarja v Marseilleu, Toda iz obzira do države, a predvsem iz obzira do jugoslovanskega naroda je bilo potrebno, dokler se krivci ne kaznujejo, da pride do uradne sankcije, ki bi vidno pokazala razburjenje Francije.« Kdo ne bi cenil patrio-tičnega čina A. Sarrauta, ki se ni obotavljal žrtvovati svojega mesta, ko je moral izbirati med osebnimi interesi in zunanjepolitičnimi koristmi lastne države? Niti za hip ni hotel, da bi karkoli kalilo »prijateljstvo med bratskima narodoma, ki je bilo iz kryi porojeno med svetovno vojno«. Tako je označil ministrski predsednik Doumergue odnose med Francijo in Jugoslavijo ob grobu zunanjega ministra Louisa Barthouja, »ki je umrl ob strani kralja Aleksandra, s katerim je hotel delati za mir na Jadranu in v Srednji Evropi«: »Naša domovina je v žalosti,« je nadaljeval g. Doumergue, »in ne more izraziti nič drugega kakor samo to, da bo ostala zvesta Jugoslaviji.« _ To so iskrene besede izkušenega državnika, ki ga je Francija poklicala iz prijetnega jesenskega zatišja, da jo pomiri v viharnih dnevih. Njegovo zagotovilo, da nam bo Francija še nadalje stala ob strani, nam je v veliko uteho. Prav v tem času potrebujemo modre besede in pomoči mož. »ki ravnajo z jasnostjo, lastno pravemu Francozu, kateri ostane zinerom v popolni harmoniji od navdušene dejavnosti do hladnega razuma«. »Francija je bogata takšnih mož« — kakor je bil Louis Barthou — je lahko ugotovil g. Doumergue, ko so polagali v grob drugo žrtev marsejskega zločina. Dokler bodo naši državniki sodelovali z možmi takšnega kova — in to sodelovanje nam je zagotovljeno — se nam bodočnosti ni treba bati. Ako so hoteli zločinci s krvjo dveh velikih evropskih mož, prelito v Marseilleu, raztrgati prijateljske vezi med narodoma, ki sta jih onadva predstavljala, so se hudo u računali. Ko se je veliki smrtnik kralj Aleksander kot regent in vrhovni poveljnik srbske vojske prebil skozi Albanijo in se s svojimi vojaki rešil na ladje, je brzojavil predsedniku francoske republike: Srbije ni več, ostala pa je srbska vojska. Pripravljena je, preliti kri na vaših tleh! Vezi, ki nas vežejo s francoskim narodom, so že stare, preizkušene so bile v najhujših narodnih stiskah. »Naša ljubezen do Francije ni nastala šele včeraj... Stoletje, ki veže med seboj sedanjo Jugoslavijo z Napoleonovo Ilirijo in s Srbijo Karadjor-djevičev, je bilo zaključeno po zgodovinski nujnosti tako, kakor je bilo logično in pri-rodno... Mi Francijo občudujemo ne samo zaradi tega, kar je napravila v našo korist in za našo narodno svobodo, ampak tudi radi njene vloge, ki jo vrši s čistostjo, svojega duha in bistrostjo svojega genija^ po vsem svetu. Mi jo občudujemo zaradi čuta pravičnosti, ki jc pri vsem njenem delu ne zapusti, in radi njeno hrabrosti, kadar je treba braniti .pravico proti nasilju, ter radi njene vztrajnosti, ki jo je pokazala kot graditeljica miru in sprave med narodi sveta.« Kako naj lepše pozdravimo visoke goste junaške Francije, ki prihajajo k nam po žalostnem opravilu, da spremijo na zadnji poti našega vladarja, kateri je na francoskih tleh skupno z velikim Francozom prelil kri za mir Evrope — kakor s krilato besedo istega viteškega kralja, ki mu jo je udušila v "grlu zločinska krogla, izstreljena v srce EvroDeJ Slovo Slovencev in Hrvatov Truplo blagopokojnega kralja-Zedinitelja so danes ob i. popoldne odpeljali iz Zagreba v presfolico Zagreb, 15. oktobra, b. Mimohod poleg krste z ostanki pokojnega kralja Aleksandra je trajal vso noč. Danes pa so se zopet nepregledne množice zgrnile pred postajo in potrpežljivo čakale, da pridejo na vrsto. Ker ni bilo mogoče, da b: vse te množice do odhoda mrtvega kralja prišle na vrsto skozi dvorsko čakalnico, so okoli 11 dopoldne prenesli krsto s posmrtnimi ostanki kralja pred postajo in jo položili na katafalk. Goste vrste naroda »o so vrstile do zadnjega trenutka. Naval je bil tak, da šolski otroci sploh niso prišli na vrsto. Ko je narod tiho in pobožno šel mimo mrtvega kralja, je tiho jokal. Joka se niso mogli zdržati niti stari možje, niti vojaki. Okrog poldne so začeli reditlji in vojaki vršiti zadnje priprave za prihod dvorskega vlaka nn postajo. Imeli so težko delo, kajti na peronu in pred postajo je bilo tako mnogo ljudi, da jo trajalo dolgo časa, predno so mopli napraviti prostor. Končno se jim je Le posrečilo izprazniti peron in pripraviti vse potrebno za sprevod od postaje (lo dvorskega vlaka. Sokoli so nosili ogromno množine cvetja in vencev, ki so jih položili ob krsti mrtvega kralja Zagrebčani, čeprav je bilo izrečno rečeno, da se cvetje in venci ne bodo polagali v Zagrebu. Vse to cvetje so prenesli v dvorski vlak. Ono cvetje, ki ni moglo iti v vagon, so položili ob krsto junaškega kralja. Črni vagon z belim križem Točno ob 12.35 jc prispel pred dvorsko čakalnico vlak, ovit v črnino, na katerega je bil priključen vagon za prevoz posmrtnih ostankov velikega pokojnika. Na tem vagonu sta bila na vsaki strani po dva velika bela križa. V sredini jc bil vagon odprt, tako, da je vsak lahko videl krsto, ki je bila postavljena v njem. Na peronu je bilo veliko število odličnikov, predstavnikov vojaških, eorkvenih in civilnih ustanov. Poleg podbana Ha-džija in armijskega komandanta sta bila tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer v spremstvu novega škofa koadjutorja dr. Stepinca. Poleg so stali tudi grško-katoliški škof dr. Dionizij Njaradi, ljubljanski škof dr. Gregor Rozman in mariborski škof dr. Tomažič. Na peronu je bilo mnogo kmetov iz Šestine in iz okoliških zagrebških vasi v narodnih nošah. Ogromno je bilo število kmetov, ki so s solzami v očeh gledali na krsto, v kateri bo našel svoj zadnji počitek viteški kralj, oni kralj, ki so ga šc pred kratkim videli, se z njim prisrčno razgovar-jali. Kmetje v narodnih nošah so se postavili pred dvorskim vlakom ob strani vojaštva. Sokola in kraljeve garde. Končno je prišel knez Arsen spremstvu častnikov ter podal roko pehotnemu polkovniku kraljeve garde Ljubiši Zivkoviču. Oči obeh so sc zarosile. V tem trenutku je godba zaigrala Chopinovo posmrtno koračnic«, znak, da ko krsto s kraljem dvignili z odra in da jo nosijo proti dvorskemu vlaku. Krsto so nosili kmetje Točno oh 12.50 je to bilo. Častniki in vojaki so stali mirno, ko so prinesli krsto iz dvorske čakalnice, godba pa je zaigrala državno himno. Ta trenutek je bil ganljiv in ni ga bilo človeka, ki bi se mu nc zasolzilo oko. Žene in moški so jokali brez razlike. Pred krsto so šli vojaški duhovniki, za krsto pa takoj knez Arsen in njegovo spremstvo. Ob njegovi strani na desni je bil francoski mornariški minister Pietri. Oba sta bila potrta in žalostna. Godba jo ves čas igrala himno, kmetje pa so se glasno jokali. Za krsto je stopala nadalje soproga kraljevega namestnika dr. Peroviča v po^ polni črnini. Kmetje so položili krsto s posmrtnimi ostanki viteškega kralja v dvorski vlak in namestnik bana ter ostali dostojanstveniki so se poslovili od spremstva, ki spremlja mrtvega kralja v Belgrad. Vlak odhaja Točno ob 1 popoldne Je odpeljal dvorski vlak iz zagrebško postaje v silno počasnem tempu. Navzoči so klicali kralju v zadnji pozdrav: »Slava vi-toškemu kralju, slava Zeilinitelju! živijo kralj Peter II.! Živela ncrazdružljiva Jugoslavija!« Še ko je voz odšel in ga ni bilo več videti, so množice naroda žalostno zrle za njim. Iz Zagreba so z dvorskim vlakom odpotovali številni dostojanstveniki, med njimi tudi nadškof dr. Bauer. me-tropolit Dositej ter visoki predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Počasi so odhajale množice in se z žalostjo v srcu razšle po mestu. Gomila cvetja Ganljiv jc bil tudi pogled na veliki trg pred postajo, kjer se je napravila velikanska gomila cvetja in vcncev. Množice, ki so prispele v nabito polnih vlakih v Zagreb, so prinesle to cvetje s seboj. Tudi iz Slovenije je prišlo mnogo ljudi, ki go prinesli planinsko cvetje kot zadnji pozdrav slovenskih planin svojemu kralju v Zagreb. V Zagrebu sc nahajajo kmetje in narodi iz vseh krajev države: iz Zagorja, Priniorja, Slovenije, Slavonije, Podravine, Posavine, Medjimurja in Prckmurja. Mimohod, ki je trajal polnih 26 nr, bc je prekinil ob 12.40. Tedaj so morali ustaviti silne množice ljudi, katerih jc bila edina želja, da se poklonijo mrtvemu kralju. Od dvorske čakalnice do vlaka je bil postavljen gost špalir in peron je bil nabito poln ljudi. Hrvatski metropolit je globoko 1 potrt blagoslovil mrtvo truplo kralja. Ves čas ho zvonili zvonovi zagrebških cerkva, posebno »ni iz stolnice. Topovi so streljali na bližnjih gričih, nad Zagrebom pa jo letalo pet eskader letal. Na celu je bilo poveljniško letalo in v sestavi te skupine so jc nahajala tudi češkoslovaška letalska eskatlra, ki jc davi rano priletela iz Prage ter prinesla zadnje pozdrave bratskega češkoslovaškega naroda jnnaškemu kralju mučeniku. Letela je tudi eskadra trimotornih bombnih letal. Vsa letala »o bila v polni bojni opremi. Ostro žvižganje motorjev je motilo tišino, ki jc vladala pri prenosu mrtvega kralja na vlak. Slovenci ob krsti vladarja Ljubljana. 15. oktobra. Pri poklonitvi zemskili ostankov blagopokojnega kralja v Zagrebu je bila dravska banovina številno zastopana. Pri prenosu krste iz dvorskega vlaka v čakalnico je zastopal kraljevsko bansko upravo in dravsko banovino sploh in se v njunem imenu poklonil zemeljskim ostankom nesmrtnega kralja pomočnik bana gospod dr. Pirkmajer z soprogo. Delegacije iz dravske banovine so začele že s popoldanskimi vlaki prihajati v Zagreb in se uvrščati med občinstvo, ki je čakalo pred glavnim kolodvorom, da izkaže zadnjo počastitev nesmrtnemu kralju. Največ zastopnikov pa je dospelo s posebnim vlakom, ki je odhajal iz Ljubljane ob 22.30 in ki je dospel v Zagreb ob 2.30. Vlak je odpeljal iz Ljubljane preko 400 ljudi, vstopale pa eo vanj na vseh postajah do Zagreba večje ali manjše delegacije. V Zidnem mostu so ee pridružili udeleženci iz Maribora, Celja in drugih krajev ob progi severno od Zidanega mosta, po številu okrog 280. Večje število udeležencev pa Je vstopilo tudi v Zalogu. Litiji, Radečah, Sevnici, Raj-henburgu in Vidmu. V Zagreb je vlak pripeljal okrog 1300 ljudi. Po že prej izdanih navodilih zastopnikov ban. ske uprave se je po prihodu pred vlakom samim takoj v najlepšem redu in brez vsakega hrupa formiral sprevod, ki se je i>očasi približal vhodu ▼ dvorsko čakalnico. Temu sprevodu so se pridružile množice drugih Slovencev, ki ao prišli v Zagreb že s prejšnjimi vlaki. Približno ob 3.15 ee je začel sprevod z delegacijo kraljevske banske uprave, pod vodstvom gospoda pomočnika bana na čelu, pomikati v vrstah po tri skozi čakalnico mimo katafalka s krsto. Zastopniki akademskega pevskega zbora in ljubljanskega velesejma so položili pred krsto krasna venca, dočim s& mnogi udeleženci položili šopke cvetlic. Sprevod se je pomikal v vzornem redu, na obrazih vseh udeležencev 6e je opazila vidna gi-njenoet, ko so se poklanjali manom blagopokojnega kralja, mnogi, zlasti žene, pa so tiho plakale. Sprevod se je skozi čakalnico pomikal 40 minut ln je šlo v njem približno 2500—3000 ljudi. Veliko Slovencev pa se je poklonilo med množicami prebivalstva iz savske banovine tako, da lahko računamo na udeležbo Slovencev nad 5000 ljudi. Večina delegacij se je vrnila z vlakom, ki je odhajal iz Zagreba ob pol 5 in je prišel v Ljubljano ob pol 10. Belgrad pričakuje Belgrad, 15. okt. A A. Na vseh postajali od Zagreba do Belgrada, koder je vozil dvorni vlak s posmrtnimi ostanki blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, so se zbrale velike množice ljudstva. Posebno močna je bila udeležba katoliške duhovščine. Na postaji v Slavonskem Brodu je bilo nad 10.000 ljudi. Sprejema se je udeležil tudi škof Aksamovič z vso duhovščino. Belgrad, 15. oktobra m. Danes so se pričele zgrinjati v naši prestolici ogromne množice ljudstva, ki se bodo jutri poklonile posmrtnim ostankom blagopokojnega kralja in prisostvovale pogrebnim svečanostim. Mesto se je odelo še bolj v črnino, posebno na ulicah, po katerih bo šel žalni sprevod. Tako so danes pročelja vseh ministrstev zagrnjena v globoko črnino. V starem dvoru so bila nocoj končana vsa dela v veliki sprejemni dvorani, kjer je postavljen sredi zelenja in svečnikov katafalk, na katerega bodo položili truplo pokojnega kralja. Množice ljudstva bodo hodile kropit svojega kralja v veliko sprejemno dvorano po posebnih stopniščih, ki so bila v ta namen zgrajena. Iz inozemstva so že pričele prihajati semkaj razne delegacije, ki bodo zastopale na pogrebu svoje države. Te delegacije se bodo povečini nastanile v poslaništvih svojih držav, deloma pa v hotelih. K obrednim svečanostim prihajajo ludi številni inozemski časnikarji. Prišlo jih je že okoli 50, na poti pa jih je še okoli 200. Prišli so tudi kino-operaterji vseh svetovnih filmskih podjetij. Ker so vse sobe v hotelih rezervirane za visoke osebnosti inozemskih delegacij, je bil centralni tiskovni urad pri predsedstvu vlade prisiljen, prositi belgrajsko meščanstvo poto mbelgrajskega časopisja, da po možnosti odstopi razne sobe odnosno postelje, da bodo na razpolago inozemskim časnikarjem. Bel-grajsko meščanstvo se je dragevolje odzvalo tej prošnji, tako da bodo imeli časnikarji potrebna prenočišča. Za časnikarje je določen poseben prostor za več kot 500 oseb, tako da bodo mogli točno poročati inozemstvu dogodke pri pogrebu. Velike množice, ki so že danes tekom dneva prispele v Belgrad, se v večernih urah že postavljajo na pločnike, da si zagotovijo mesta, od koder bi lahko videle prenos smrtnih ostankov tragično preminulega kralja. Z obrazov teh ljudi, ki so prišli nekateri v eBlgrad 20 do 30 km daleč, se čita globoka žalost, ki popolnoma odgovarja splošnemu razpoloženju prestolnega mesta. Danes je belgrajska občina ovila v črnino vse droge po ulicah, na katerih so pripete obločnice, katere so tudi zavite v črnino in mečejo bledo svetlobo na tlak, kjer se meša njihova svetloba z bledo lučjo številnih sveč, prižganih v izložbenih oknih. Tako odeta v globoko črnino in tugo pričakuje naša prestolnica vrnitev svojega mrtvega kralja. Kako in kdaj potovati v Belgrad Za udeležence iz Dravske banovine, ki se nameravajo udeležiti pogrebnih svečanosti v Belgradu, bo pripravljen poseben vlak. Ta vlak bo vozil iz Ljubljane v torek, dne 16. oktobra 1934 in sicer ob 23.20 uri in prispe v Belgrad dne 17. oktobra 1934, med 13. in 14. uro. Vlak se bo na navedeni progi ustavil na vseh postajah Dravske banovine, od Dobove dalje se pa ustavlja samo na postajah, na katerih postajajo brzovlaki. S sledečih postaj odhaja ta vlak: Litija 0.14, Trbovlje 0.47, Zidani most prihod 1.09, odhod 1.24, Sevnica 1.55, Videm-Krško 2.22, Brežice 2.38, Do-bova 2,48. Na ta posebni vlak imajo priključek udeleženci iz Maribora z vlakom ob 21.40, Št, Uja 21.11, Nemčija in Madjarska rama ob rami Berlin, 14. oktobra. AA. DNB poroča iz Budimpešte: Minister prosvete dr. Ruet je z letalom odpotoval iz Madjarske in se vrnil v Berlin. Slovo v Budimpešti je bilo zelo prisrčno, kakor je izjavil minister Rust novinarjem. Naše naloge se niso nanašale na vsakdanjo politiko. Mi hočemo, naj bi bodoča pokolenja dobila obliko duha in idealov svetovno vojne. Mladina naj črpa iz duha vztrajnosti, hrabrosti in discipline. Nemčija in Madjarska hočeta po sedanjih hudih časih tudi v bodočnosti korakati druga poleg druge. Izmenjavali si bosta svoje vzgojne načine in duha svojih vseučilišč, šele tedaj bo mogoče izjaviti, ali lahko korakata oba naroda tudi onstran interesov vsakdanjosti v isti vrsti in enega duha. Moja sodba je "jasna: Smatramo, da je vzgoja značajev prvi pogoj za narode, da se obdrže v prvih vrstah. Nemčija m Ma- djarska bosta odslej pogosteje menjavali svoja naziranja in spravljali v stike svojo mladino, da s tem okrepita odnošaje tesnega prijateljstva med obema državama. Rudarji zasuti Lyon, 15. okt. AA. Na dnu rova v rudniku Saint-Pierre-Lapalud so našli dva zasuta poljska rudarja še živa, čeprav so bili izgubili že vso nado, da bodo katerega od štirih zasutih rudarjev mogli še rešiti. Eden teb dveh rešenih rudarjev jc pa kmalu nato zaradi splošno izčrpanosti podlegel. Murske Sobote 18.10, Gornje Radgone 17.44, Ljutomera 18.54, D .Lendave 14.40. Udeleženci, iz Dol. Lendave morajo v Pragerskem čakali na vlak, ki odhaja iz Maribora ob 21.40. Središča 19.38, Preval) 18.33, Slov. Bistrice mesto z vlakom ob 18,27, Konjic 15.52, Rogatca 18.10. (Tudi udeleženci iz Slov. Bistrice, Konjic in Rogatca morajo čakati na vlak, ki odhaja iz Maribora ob 21.40 uri, kateremu vlaku so priklopljeni posebni vozovi za te udeležence). Bistrica-Boh. jezero z vlakom ob 17,20, Rateč 17.23, Jesenic 18.45, Kamnika 17.21, Tržiča 19.06, Metlika 16.39, Novega mesta 18.10, Straža-Toplice 17.42, Št. Janža 17.38, Kočevja 17.56, Rakeka 21.08, Vrhnike 17.29, Slovenjgradca preko Dravograda ob 18.25, Velenja preko Celja 18.12. (Tudi udeležniki iz Velenja morajo čakati na vlak, ki odhaja iz Maribora ob 21.40 uri.) Ta posebni vlak se vrača iz Belgrada 18. okt. 1934 med 22. in 23. uro. Točnejši ačas odhoda se bo objavil naknadno. Vse občinske uprave, društva, organizacije itd., se opozarjajo, da se prvenstveno poslužuiejo lega vlaka, ker ni gotovo, če bo na rednih vlakih dovolj mest na razpolago. Nadalje se tudi opozarja vse udeležence, da bo radi pomanjkanja lc manjše število vozov II. raz. pri posebnem vlaku na razpolago. Nadalje se občinstvo obvešča, da bodo v Belgradu v četrtek 18. t. m. t. j. na dan pogreba že ob 6 zaprte za privatni promet vse ulice in ceste in da bo onim, ki prispejo po tem času v prestolnico, dostop v mesto skoro nemogoč. Zalo tudi odpade posebni vlak v sredo 17. t. m. Udeleženci iz Ljubljane naj najkasneje do torka, 16. oktobra t. 1. opoldne, prijavijo svojo udeležbo mestnemu odboru in si tudi tamkaj preskrbijo objavo. Do tega časa naj si tudi že nabavijo vozovnice. Zastopstvom, ki so svojo udeležbo prijavila neposredno drž. odboru za pogreb, bode ta odbor predvidoma preskrbe! tudi laailna prenočUča. Temna noč ga je vrnila Pretresljiv sprejem zemshih ostankov pokojnega kralja v Belgradut kjer so ga pričakovale nepregledne množice ljudstva v nemi žalosti Belgrad. 15. X. in. Že ob 8 zv. so se pričele zgrinjati na ulice, ki vodijo k železniški postaji nepregledne množice naroda, ki so hotele 7, nemim moikom in brezmejno voljo v srcih pozdraviti pokojnega kralja ob prihodu v njegovo prestolico. Vse ji' na ulicah, staro in mlado, šolska mladina poleg vojnih invalidov, \se v globoki žalosti in v nadvse težkem molku. Na ulico pa pada vedno težji mrak, ki ga moti le bleda svetloba cestnih svetilk, ovit iti v črnino. Vse mesto je v poltemi in ob straneh ulice se vidijo nejasno samo dolge črte — to so množice naroda. I'o sredini ulice hitijo časnikarji kakor sence, ki imajo posebne izkaznice za svobodnejše gibanje. Kmalu po 10 so pričeli prihajati na železniško postajo razni veliki dostojanstveniki. Iz polteme, ki objema vse ulice, se trgajo avtomobili. Z njimi prihaja diplomatski zbor, generaliteta. Z njimi sta prispela kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, za temi pa se vi je po ulicah dolga skupina narodnih poslancev in senatorjev, ki zavzemajo mesto v bližini dvorske čakalnice. Pred njimi je rezervirano mesto za časnikarje. Kmalu nato pride peš vsa vlada, ki odide v dvorno čakalnico. Vedno holj se bliža trenutek, ko se bo povrnilo mrtvo lelo kralj« v prestolico. Povsod velika grobna tišina, čuje se le plapolanje črnih zastav in zastavic. s katerimi se poigrava jesenski veter. Radi sprejemov na posameznih postajah in zaradi želje naroda, da bi ostal mrtvi kralj par minut dalje v njegovi sredi, je imel dvorski vlak zamude 20 minut. 01) četrt na 12 prihaja komaj slišno skupina avtomobilov, ki se ustavijo pred dvorsko čakalnico. Iz prvega izstopita, obe v globoki težki črnini, Nj. Vel. kraljica-mati, vsa potrta vsled strašne izgube svojega visokega soproga, s svojo materjo kraljico-materjo romunsko. V drugem avtomobilu sta bili princesinja Olga in lleana ter kneginja lleana, v tretjem pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle s svojim pobočnikom. Pet minut nato se že sliši prihod vlaka na železniško postajo. Molk in tišina sta postal« še globlja. Oči vseh se upirajo v vrata dvorske čakalnice. Po parminulnem čakanju se prikaže krsta s tragično preminulim pokojnim vladarjem, ki jo nosijo v dvorski pogrebni avtomobil, ki je bil nalašč z« la trenutek napravljen. Krsto so položili na avtomobil generali in častniki kraljeve garde. Ko so krsto položili v voz, so nanjo položili kapo in sabljo ler šopek rož. V tem trenutku je vsa množica v globoki in nemi boli padla na kolena in se poklonila velikemu pokojniku. Pred dvorsko čakalnico se je med tem že formiral pogrebni sprevod avtomobilov. Pred mrtvaškim vozom je bilo šest avtomobilov, V enem se je vozil maršal dvora, v ostalih pa dvorska suito. Za krsto kralja Aleksandra se je vozila Nj. Vel. kraljica-mati 7. romunsko kraljico-materjo Marijo. V naslednjem avtomobilu princeslnji Olga in lleana 1er kneginja Jelena, nato pa Nj. Vis. princ Pavle, kraljeva namestnika itd. V trenutku, ko se je pričel pomikati žalili sprevod, so pričeli vzklikati senatorji, narodni poslanci jn časnikarji velikemu pokojniku: Slava! Ko je mrtvaški voz. s posmrtnimi ostanki kralja Aleksandra zavozil od postaje v Neinanjino ulico, so pričele nepregledne množice ponavljali vzklike: Slava! To je trajalo samo par trenutkov in vsa množica je bruhnila v silen jok, ki je spremljal mrtvega vladarja po vsej Nemanjini ulici, po Ulici Miloša Velikega in Ulici Feradiuanda romunskega, po Krimski ulici do dvora. Ti prizori so pretresli ludi najtrša srca zrelih mož, ki so si brisali solze in nemo zrli za pogrebnini vozom s pokojnini vladarjem, ki se je izgubljal v temi. Ko je žalni sprevod privozil v Krunsko ulico, je zavil skozi glavni vhod v dvorski vrt in se je ustavil pred starim dvorom, \ katerem je bila velika sprejemna dvorana spremenjena v kapelo, sredi katere se dviga katafalk. Kakor hitro je bila krsta s posmrtnimi ostanki velikega pokojnika pre-nešena na oder, so sc takoj vršile obredne molitve. Nepregledne množice naroda so še dolgo stale pred dvorcem in ocl časa clo časa vzklikale Slava!« velikemu kralju. Pozno v noč so se množica pričele polagoma razhajati in nastala je grobn« tišina v prestolici. Jutri navsezgodaj se zopet povrnejo množice pred dvor, da se zadnjič poklonijo mrtvemu vladarju. Katafalk čuvajo častniki vseh vrst orožja. Tu so se nekdaj zbirali dostojanstveniki in prijatelji, ki so se hodili poklanjat svojemu vladarju. Sedaj stojijo ob mrtvaškem odru. Tukaj bo kralj ostal dva čini, v katerem času bo ves narod, vsi njegovi zvesti državljani z neizmerno boljo in ljubeznijo prihajali, da se poklonijo svojemu mrtvemu vladarju. Veliko število duhovnikov se je zbralo ob njegovi krsti in vsak trenutek stopajo v dvorano h krsti velikega pokojnika oni, ki so kralja ljubili. Duhovniki prižigajo sveče in blagoslavljajo krsto s kraljevimi posmrtnimi ostanki. Krsto polagajo na katafalk. Ta trenutek vstopi Nj. Vel. kraljica Marija, vsa potrla, vsa v črnini. Prihaja nato Nj. Vis. knez Arzen, Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. princesa Olga in Nj. Vel. romunska kraljica-mati Marija, princesa lleana. ki so vsi potrti in se razvrstijo ob katafalku. Za njimi prihaja celokupna vlada s predsednikom Uzunovičem na čelu, nadalje predsedstvo senata z dr. Tomašičem na čelu, predstavništvo narodne skupščine, ki ga vodi dr. Kosta Ku-manudi, in za njimi celokupna vojaška im civilna vladarska hiša. V največji tišini prično pevke in pevci belgraj-skih cerkvenih zborov peti v srce segajoče turobne posmrtne žalostinke. Najprej pristopajo h katafalku člani kraljeve družine, ki krsto poljubljajo. Za njimi prihajajo diplomatski zastopniki, ki se na isli način s spoštovanjem poklonijo pokojnemu vladarju in odhajajo v temno žalostno noč. Za njimi zapušča dvorano ves žalosten poveljnik kraljeve garde, general Peter Zivkovic. Pred odhodom je predsednik vlade Uzunovič stopil h krsti ler jo poljubil. Za njim predsednik senata dr. Tomašjč, nato predsednik narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, Boža Ma-ksimovič, hrvaški poslanec Kovačevič, dr. llija Šu-menkovič, dr. Milorad Gjorgjevič, vsi v preveliki boli poljubljajo krsto, ki vsebuje dragocene posmrtne ostanke viteškega kralja. Nato poljubi krsto dr. Sljepan Srkulj in za njim druge visoke osebnosti. Najbolj ganljiva je bila poslovitev najboljšega kraljevega prijatelja, generala Zečeviča, ki «e jp ves čas jokal. Zadnji stopi h katafalku vojni minister, armadni general Milovanovič, ki se ves polrt poslovi od priljubljenega vladarja. Novi člani zločinske tolpe Pariz. 15. oktobra. Francoskemu redaratvu se je danes posrečilo po večdnevnem mrzličnem iskanju prijeti v malone 100 km dolgem gozdu pri Fon-iailnebleauju ludi tretjega pajdaša atentatorja Ke-lemeua, oziroma Vladimirja Georgijeva, Černozem-skega. Redarji so ga prijeli n« mestu, imenovanem Melun. Gre za tistega pajdaša Georgijeva. ki se je drugi dan po atentatu pojavil na postaji v Fontai-nebleauju. Tedaj so ga redarji ustavili in zahtevali ml njega potni list. Videč nevarnost pa je zločinec premotil redarje in v temni noči pobegnil v gozd. Redarjem pa je pustil svoj ponarejeni potni list. Glasi se na ime Šalmi. Francoska oblastva so izdala takoj za njim tiralico in so odredila ogromne varnostne ukrepe, da bi ga prijele. Obkolile so ves gozd in se počasi približevale navedenemu mestu, ki mu pravijo Melon. Pri lem so ugotvile, da se je zločinec že pred atentatom nahajal v tem kraju. Pariški listi poročajo, da so 'pri njem našli še eno ponarejeno potno listino in sicer madjarskih oblastev. Po tem potnem listu se imenuje Bondi Janoš, verjetno pa je, d« se imenuje Silvester Silni, če je sploh tudi to njegovo pravo ime. Poučeni krogi trde, da bo prišlo po aretaciji tega tretjega pajdaša do senzacionalnih odkritij, ki bodo razsvetlila marsejski zločin v vsej podrobnosti. Kramer se piše Kvaternih Pariz. 15. okt. c. Pariška policija je danes sprejel« iz 2eneye vest, da je uspelo pobegniti Kele-mten-Georgijeveniu tovarišu, ki je z njim skupaj sodeloval v Aix en Provence in ki se je izdal za Egona Kramerjn. Kramer ni nikdo drugi kot Zagrebčan Kvaternik, ki je bil nedavno obsojen in contuniacijani pred sodiščem za zaščito države v Belgradu. Kvatcrnika so danes opazili v Ženevi v neki kavarni. Pariška policija je danes takoj zaslišala prodajalca iz prodajalne ■ Relle Jardiniere na Plače Oiichj', kjer so Kelemen in njegovi tovariši kupili svoje'obleke. Prodajalec je v Kvaternikovi fotografiji takoj spoznal atentatorjevega tovariša, ki se je izdajal za Kramerja Egona. Tajinstvena atentatorka Pariz. 13. oktobra. O tajinstveni ženski, o ka-leri je dokazano, da je vodila zadnje priprave za atentat na pokojnega kralja, pravi francoska policija. da se je zadnji sestanek atentatorjev vršil \ njeni navzočnosti v Aix en Provence. Njene sledi so našli ludi v Avignonu v hotelu Regina, kjer je bival« v noči med IS. in 7. oktobrom. Hotelski for-mular je izpolnila z imenom Marija Vondraček. rojen« 14. oktobra 1010. Dne 0. oktobra je bil pri njej v hotelu človek, ki se je izdajal za dr. Kramerja. Islega večera so se bili zglasili v Avignonu še liije drugi moški, ki so vzeli sobe v hotelu Ter-minus. Med njimi je bil dr. Kramer. Marija Von- Sofija, 13. oktobra, c. Bolgarska policija je izdala komunike, v katere iniz.javlja. da je v atentatorju Kelemeau spoznala bolgarskega terorista Vlado Georgijeva, ki je leta 1030 ubil v Sofiji dva bolgarska narodna poslanca. Pariz, 15. oktobra, c. Dosedaj je ugotovljeno, da sta dva od štirih atentatorjev prišla v Lausanne iz Miinchena. ostala dva pa iz Budimpešte. Istamhnl, 15 oktobra, b. Ze pred par dnevi je izginil iz Turčije voditelj makedonslvujuščih Vanča Mihajlov. Čuje se, da ga je pozvala lurška vlada, da izgine iz Turčije ler da je odpotoval 7,a-radi tega v Švico. Sofija. 15. oktobra, b. Atentator Georgijev je večkrat menjal svoje ime. Nekaj časa se je nazival lvlemenski in se misli, da je tudi od tam pobral svoje sedanje ime Kelemen. Njegov oče in mati živita v Sofiji. Prihod čsl. letalcev Belgrad, 15. okt. m. Danes ob 10.50 je dospela na zemunsko letališče delegacija češkoslovaškega letalstva. Prispela so tri velika trimotorna letala pod poveljstvom polkovnika Jindre Marša leka, poveljnika bombarderskega polka. Delegacijo je pozdravi I poveljnik zemunske letalske brigade, polkovnik Vo.iislav Spulie. Sprejem češkoslovaške eskadrile je bil prav prisrčen. Vse češkoslovaško letalsko moštvo nosi na rokavih črne trakove. drftčftli il*o jc .■n In l."il.-r,r r * ........ Aca Stanojevič Belgrad, 15. okt. AA. Aca Stanojevič je bil med prvimi, ki je poslal predsedniku ministrskega sveta Uzunoviču brzovjavno sožalje. V svoji brzojavki pravi, da ga je tragična smrt kralja globoko presunila. Ministrskemu predsedniku Uzunoviču izraža svoje brezmejno sožalje. Kakor je znano, je bil Stanojevič svojčas predsednik narodne skupščine in najintimnejši prijatelj pokojnega Pašiča. Osebne vesti Belgrad, 15. oktobra, m. Napredoval je pri gozdarskem oddelku banske uprave v Ljubljani ing. Šlrancar Alojzij za višjega gozdarskega svetnika IV. «kii|)ine 2. stoj>nje pri istem oddelku. Za gozdarskega |>ristava VIII. skupine in okrajnega gozdarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Krškem je premeščen ing. Virnik Frane, gozdarski pristav |>ri okrajnem glavarstvu v Čakovcu. Sprejeta je ostavka na državno službo Skaberne Metke, uradnice pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Pariš, 15. okt. TG Davi ob pol 4 je v tukajšnji kliniki umrl bivši večkratni predsednik vlade in dolgoletni predsednik francoske republike Rayinond Poincare, star 74 let. Par dni za smrtjo svojega življenjskega tovariša in prijatelja Barthouja je umrl sedaj tudi Riiymond Poincare, eden največjih državnikov v zadnjih sto letih in največji državnik Francije od Napoleonovih časov. Za Francijo .sta to dva zaporedna udarca, ki jo bosta čuv-stveno silno pretresla, saj s Poincare jem izginja šola velikih politikov, ki je skozi več kot trideset let vladala Francijo -in / njo vred vodilno urejevala tudi Evropo. Največje na njem ni čudovita karijera, ki jo je napravil, kajti veliki značaji, ki jim jw-liiuga bister razum, vedno naredijo svojo jiot n« površje in se uveljavijo, največje na Poincareju je ravno to, da je svojo čudovito nadarjenost. ki mu značaja ni Spridila, s samo-zatajljivo nesebičnostjo posvetil, vsestranski obrambi in napredku svoje domovine ter se |)o-vspel lako visoko nad svetovnonazorna nasprotja in nad raznolikosti političnih idealov, du jc bil priznan od vseh kot steber, na katerega se lahko brez skrbi oslanja usoda celega naroda. Največje na Poincareju je bila samodisciplina, ki se ji jc podvrgel, ko sc je kot um; ki jih ves čas svojega življenja ni imel mnogo poleg sebe, z vso strogostjo podvrgel »diktaturi pravice«, kot se jc sam mnogokrat izražal, da je tudi v položajih, ko je takorekoč razpolagal s francosko državo in njenim ljudstvom, ostal strogo v mejah zakonitosti, ter se ničesar ili bal bolj, kakor da bi storil kakšno krivico posamezniku ali občestvu. »Esprit juridicjue« so ga imenovali Francozi, duh zakonitosti in pravnih norm, ki se nikoli ne da zapeljati, da bi svoje, lastno nazore vsil jeval drugim Icot najvišje pravne smernice, ani|ftlc priznava, obstoj predpisov pravnega i u pozitivnega prava, ki se jim mora sleherni človek, brez ozira na to, s kakšno osebno močjo razpolaga, ponižno podrediti. Kot takšen je postal simbol najbolj čistega demokrata, kajti edino trajno orožje, s katerim brani svoj obstoj prava demokracija, jc spoštovanje zakonov in najvišja čednost pravega demokrat« je brezobzirna služba pravici in pravičnosti. V 40 let dolgem političnem delovanju Poincareja, iu sicer na različnih prvih mestih državne ujirave, pokojni ni zapustil z« i seboj niti sledu o kakšnem pregrešku zoper za-j kone ali zoper pravice posameznikov, četudi mu je včasih la diciplinu bila težka, ker ga je I vsa njegova vzgoja in svetovnonazorna usmer-j jenosi s silno močjo gnala med samovoljneže. -Iloinnie integre«, človek čistega značaja in čistih rok. svobodomislcc, če hočete, a ki je svobodo misli spoštoval tudi pri drugih, kultorno-bojno razborit vse svoje življenje, na dnu duše nestrpen nasprotnik krščanstva, a ki so ga naravni in jKJzitivni zakoni vedno držali v mejah. tako, da je svoje najbolj plodovito delo političnega ustvarjanja preživel prav za prav v družbi svojih svetov nonazornili neprijateljev. Kot državnik je pripadal tistemu velikemu rodu. ki je v Franciji zrasel v dobi narodnega ponižanja po porazu v francosko-neinški vojni, v kateri je bila izgubljena Alzacija. Tliiers, Gambetta, Barthou, Clenienceau, Ribot, Del-cas.se in 011, Poincare, .so največji predstavniki t etra razreda«, ki sc jc od svojih mladih let zagrizel v nalogo, da opere madež iz 1. 1871 in vrne Franciji nazaj Alzncijo in Loreno. 53 let je bil star. ko je bi! prosvetni minister, 34. ko je postal finančni minister v vladi Dupuy.ja leta 1804. Vse njegovo delo — in on je bil zmožen ogromnega del« — je bilo usmerjeno v ta zadnji. najvišji cilj — sistematično so gradili ti možje narodno maščevanje na vseh področjih udejstvovanja (ako, da je zgodovina tretje republike pod njihovim vodstvom prav zn prav i^omcare en sani val naraščajoče sile rodoljiibja in narodne .samozavesti, ki jc' omogočila strahoviti napor svetovne vojne in končno zmago ter /brisanje 30 let starega narodnega madeža. Predsednik republike je postal I. 1913. Socialist Jan res je na dan izvolitve sicer zavpil v francoskem parlamentu »Poincare, c'esi la guerre«. Poincare pomeni vojno, in ta očitek je pobrala protifrancoska propaganda v svetovni vojni in po njej, toda v tej obliki je očitek gotovo velika krivica, ravno taka krivica, kt^l če bi ropar očital oropanemu, ki si želi nazaj svojo last, da je tolovaj. V svoji predsedniški dobi je Poincare razvil silno delavnost na področju evropske diplomacije. V njegovo dobo spada tudi izbruh svetovne vojne, ki jc 011 ni že lel, ki jo je skušal odvrniti, ki mu je bila pa vsiljena, a ki jo je vodil s takšnim neugasljivim optimizmom ob strani velikega »tigra« Cleiiienceau-ju, du je francoski narod naval vzdržal in v nadčloveškem podvigu odvrnil katastrofo, ki mu je pretila. Pri mirovnih pogajanjih njegovih nasvetov niso več poslušali, kuj ti 011, rodom iz Loreno, ki je poznal nemški značaj kot morda nikdo drugi v Franciji, jc v proroškem prividu spoznal, kakšna nova Nemčija mora vstati iz miru, ki ji sicer nalaga ogromna bremena, a ki ji pušča državno skupnost. Zato je 1920 odložil predsedstvo in leto pozneje tudi vsako politično udejstvovanje. Samo v »Revue des deux Moudes« je pisal ili pisal dolge članke, kjer je neprestano svaril pred prevelikim popuščanjem, češ, da so Francozi sicer zuali zmagati v vojni, u da bodo podlegli v miru. L. 1922 so ga preprostih, da je prevzel predsedništvo vlade. Takrat je zopet zavihtel bič, potegnil vajeti in vnesel v nemško politiko toliko neizprosnosti. a tudi toliko doslednosti, da se jc Evropa oddahnila. Trije angleški kabineti so zaporedoma padli vsled njegove neusmiljene vztrajnosti, ki so jo imenovali trmo, a ki je liiln le logičen zaključek tako življenjsko zaokrožene miselnosti, kot je bila njegova. L. 1924 je odstopil in prišla je doba radikaluosocialističnc »čuvstvene politike«, ki sc je končala s politično |joloniijo v nemškem vprašanju ter s finančnim krakom državne blagajne. V neizmerni zmešnjavi 1. 1926 se je ves narod zopet obrnil do njega in ga zopet preprosil, da je sprejel predsedstvo vlade. Kdor ga je takrat videl pri delu, ne bo nikoli mogel pozabiti njegove osebnosti. Vladal jc kot vlada diktator, parlament je nemo sprejemal vse njegove predloge, in v 14- dneh jc bila denarna kriza mimo, zaupanje se je vrnilo, zlato tudi. Takrat se je bila tudi tista velika parlamentarna bitka, ko je Poincareju, ki jc nepretrgoma in brez vsakega zapiska govoril 7 ur o samih finančnih vprašanjih, odgovoril v 5 urnem govoru, tudi brez vsakega zapiska, poznejši predsednik vlade Andrej Tardieu. Nu koncu sc jc Poincare dvignil v največji tišini parlamenta in naslovil Tardieu-ja: »Vaš oče bi lahko bil, a srečen sem, da lahko rečem pred vsem narodom, da ste vi, gospod Tardieu, tisti edini v tej zborovalnici in v državi* ki se uiu štejem v čast odgovarjati.« Takrat sc je začutilo, da vstaja v mladem Tardieu ju morda edini politični potomec Poincareja, ki je vreden tako velikega političnega naslednika. Poincarčjeva diktatura je trajala do novembra 1928. Francoz se hitro naveliča disci|iline, posebno, kadar čuti, da za materijelno blagostanje ni več potrebna. Sredi radikalnasocialističnih intrig (čeravno so radikalni socialisti bili Poincareju kot kulturno-bojneži najbližji) je Poincare odstopil in sc hotel vrniti v zatišje, a še enkrat se jc vdal prošnjam vseh političnih strank, ki so sc vstrušile posledic njegovega odhoda, sestavil novo vlado, izpeljal težavna |)Ogajanja za Davvesov načrt, za Toungov načrt, za poravnavo vojnih dolgov. Izmučen od delu in od intrig je končno odložil predsedstvo vlade junija 1929 — po dejanski diktaturi, ki je trajala ravno 3 leta — iu šel v zatišje svoje |)odežclske hišice, od koder jc lc l-edkokcduj prišel v Pariz. Osamljen kot Tliiers, kot Gambetta, kot Bcrtliou, kot Ribot, kot Cle-menceau, morda malo zagrenjen in užaloščen, da francoska politika xii tako neizprosno trda, kot bi jo hotel, a končno le ves ponižen in vdan prod »diktaturo demokracije«, |>red voljo ljudstva samega, ki 11111 je hotel služiti in 11111 je služil v mejah pravic, ki mu jih jc ljudstvo odmci ilo. Šole za .seboj ni zapustil. Zadnji od velikih mož, ki so izoblikovali sedanjo Francijo politično in v velikem obsegu tudi kulturno, jc legel v grob. V težavnih urah za njegovo domovino, ki sicer z velikim pogumom rine skozi notranjepolitične težave, ki niso nič manjše, kot so bile one Dreyfussovega škandala, ki je jired vojno razrval vse notranje obličje Fianctie. *' upanju pa, da bodo sedanje težave v veliki plodoviti demokraciji,, v neizčrpnih virih zdrave ljudske sile, rodile novo generacijo velikih rodoljubov, ki bodo nadaljevali delo, ki sc navidezno konča s smrtjo tega največjega francoskega državnika v sodobni zgodovini. Mi se klanjamo spominu tega velikana, saj je njegovo delo objemalo tudi skrb za naše narodno vstajenje. Proglas bana dr. Marušiča domneva francoska policij«, dala zarotnikom zadnja navodila in razdelila med nje orožje Zastopniki Maribora pri pogrebu kralja. Včeraj popoldne je bila v mestnem predsedstvu seja upravnega odbora, na kateri se je sklonilo, da bodo mariborsko most o prj pogrebnih svečanostih v Ilelgradn zastopali predsednik mestne občine dr. Li-jiold 1olo/aj naše države je rav-| no jio z.nslngi blagopokojnega Vladarja |)Ovsem zadovoljiv. Ne le, da je mučeniška smrt našega Kralja šc bolj okrepila naše zveste zaveznike na nas, temveč jc tudi nam še približala druge narode. Nevarnost za kakršnekoli mednarodne zaplet I ja jc je izkl jučena. Mir in dostojanstvo, čvrsta vera in zaupanje v bodočnost našega naroda odgovarja najlepše vsem intencijam blagopokojnega kralja, kateri je vse svoje življenje in neumorno delovanje posvetil zedinjenju našega naroda in ustvaritvi naše skupne domovine Jugoslavije. Dokazali bomo, dn hočemo v bratski slogi skupno Njegovo oporoko, Njegovo poslednjo voljo: Čuvajmo Jugoslavijo. Dolžnost vsakega državljana, kateri se zaveda važnosti te oporoke, s katero nam daje nepozabni Vladar jasne smernice za vse naše nadaljnje delovanje, je. da odločno zavrne raz-širjevalcc neresničnih in vznemirljivih vesti, na nje same p« opozori oblastva, ki bodo z v <0 strogostjo onemogočila tako njihovo |)očetje. juua, dne 13. oktobra 1934. Ran: Dr. Marušič. I. r. Na pobudo, ki jo je prejel banovinski odbor z raznih strani, se prebivalstvo Dravske banovine vabi, da na dan pogreba in sicer med 8. in 9. ter med 14. in 15. uro prižjje v spomin na blagega in velikega pokojnika na svojih domovih lučke. Ko je Split sprejel mrtvega kralja... Krsta st zemskimi ostanki blagopokojnega kralja Aleksandra I. na krovu »Dubrovnika«, po prihodu v Split. Mornariški častniki nesejo krsto z zemskimi ostanki blagopokojnega kralja Aleksandra 1. Zed» nitelja i »Dubrovnika« na obalo. Smrt našega vladarja žalostno odmeva v naših srcih Krka pri Slični Kot blisk je šla prozna novica o žalostni smrti našega vladarja preteklo sredo po dolini; s strahom in žalostjo smo jo ponavljali. Naš kmetiški človek je sicer okoren, na videz trd; v notranjosti pa mu bije srce v gorki ljubezni do vseh, posebno pa do svojega vladarja. Zato ni čudno, če so se zablestele solze ne samo v očeh mladine; ob tej strašni izgubi, ki je zadela našo domovino, smo zaplakali vsi. Zvonovi v zvoniku — kako veselo pojo ob praznikih — niso še nikdar peli tako žalostno kot v teh težkih in preizkušnje polnih dneh. Vsi so se zlili v eno žalostno pesem mrtvemu kralju-mučeniku. Tudi mi smo se pridružili vsem bratom po naši domovini in vsemu svetu, ki žaluje za našim viteškim vladarjem. Zbrala se je mladina — v petek, 12. oktobra ob 7 zvečer v naši stari šoli, prišla so naša dekleta pa fantje in skrbne matere, nazadnje — naši možje, stari vojaki, ki so zrli na bojnih poljanah sleherni dan smrti v obraz. Vsi smo z bridko žalostjo na obrazih zrli na vladarjevo sliko, kakor bi drug drugemu hoteli govoriti: »Premalo časa je bil med nami! Komaj nas je osvobodil in zedirnl, že nas zapušča...!« Žalno slavnost je otvoril g. šol. upravitelj Lojze Intihar s kratkim uvodnim nagovorom o ljubljenem kralju. S trojne strani — kot človeka, kot borca za našo svobodo in kot vladarja nam ga je nato orisal g. učitelj Emil Hrovat. Vsi smo s tiho žalostjo in z notranjo bolestjo sledili izvajanjem govornika. Končno je spregovoril še g. župnik Franc Vrhovec, ki je posebno naglasil, da moramo pozabiti vse razprtije, ki so ostanek starih Časov. Sedaj je nastopil čas. ko se moramo vsi združiti v delu in molitvi za Jugoslavijo. Naš ljubljeni vladar se je zgrudil v najlepši moški dobi, sredi dela za svetovni mir. »Mir z vami!« je dejal Kristus svojim apostolom in učencem. S tem geslom je tudi naš kralj Aleksander 1. Zedinitelj združil vse svoje delo, vse napore, posebno v zadnjih letih. Delal je kot veliki apostol južnih Slovanov. — Po žalni proslavi smo se razšli z zavestjo, da se je treba sedaj, ko smo izgubili svojega najboljšega očeta, še bolj strniti v složnem delu v duhu oporoke našega viteškega kralja Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo!« Višnja gora Naše prosvetno društvo je imelo 14. okt. žalno sejo. Predsednik župnik Vidmar je pred sliko pokojnega kralja Aleksandra I.. ki je bila s cvetjem okrašena, imel kratek govor pred številnim občinstvom. V kratkih besedah je z zgledi pojasnil, da je imel blagi pokojni kralj dobor — očetovsko srce za svoj narod. Bogate darove je delil ondi, kjer je bila nesreča ali potreba. In to očetovsko srce nam je ugrabila, usmrtila roka podlega zločinca. — Slava spominu pokojnega kralja Aleksandra I. Nato je predlagal predsednik sledečo žalno izjavo: Nj. Vis. knezu Pavlu Karadjordjeviču. Belgrad. — Člani prosv. društva v Višnji gori in številni drugi udeleženci, potrti v naj globlji žalosti, obsojamo gnusni zločin, ki nam je umoril našega ljudomilega. vladarja-očeta kralja Aleksandra I. V tej veliki nesreči, ki je zadela visoko kraljevsko rodbino, kličemo iz dna srca: »Bog čuvaj kraljevsko rodbino in našo Jugoslavijo.« Vaše Vis. najvludneje prosimo, da sprejme to izjavo žalosti in udanosti. Višnja gora, 14. okt. 1934. F. VidmaT, predsednik. Sledijo številni podpisi članov in drugih, ki so nalašč prihiteli k seji, da s podpisi izrazijo sožalje. Mengeš V nedeljo, 14. t. m. popoldne se je vršilo v dvorani bivšega Prosv. društva žalno zborovanje velike mengeške župnije. Zastopniki raznih verskih organizacij so v nabito polni dvorani dali duška notranjemu čuvstva. Vsi govorniki so obsojali gnusni zločin, ki je povzročil smrt našega vladarja kralja Aleksandra. I. Poudarjali so, da ta obsodba ni izraz samo trenutnega občutja, ampak prihaja iz globokega notranjega prepričanja, ki ga jim je vcepila vera sv. kal. Cerkve. Nadalje so obljubili udanost in zvestobo novemu kralju Petru II., visoki kraljevski hiši in prisegli, da hočejo vršiti sveto dolžnost, izvrševati oporoko velikega kralja: Čuvajmo Jugoslavijo! Zadružna zveza je v imenu vseh včlanjenih zadrug poslala kraljevmu namest-ništvu v Belgrad sožalno brzojavko. Pogrebnih svečanosti pa se pod okriljem Glavne zadružne zveze v Belgradu v zastopstvu Zveze udeležijo njen predsednik dr. Anton Korošec, prvi podpredsednik direktor Bogumil Remec in ravnatelj dr. Basa j. Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev je priredilo v ponedeljek, dne 15. oktobra 1954 plenarno sejo v žalni spomin pokojnega vladarja. Na seji se ie tudi sklenilo, da pošlje društvo z drugimi akadem. društvi na Aleksandrovi univerzi dve delegata na pogreb v Belgrad. medtem, ko bodo ostali člani imeli te dni doma skupne molitve za visokega pokojnika in za blagor domovine Odbor Jugosl. kat. nkad. društva »Zarje« se je sestal v soboto popoldne ob 4 k žalni seji, posvečeni spominu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Predsednik tov. Gorenjak Ludvik je v svojem govoru med drugim predočil številno zbranemu članstvu neizmerno izgubo, ki je zadela s to tragično smrtjo našega vladarja ves narod. Slava kralju-junaku I Žalni zbor ferijalcev. Pozivam vse podružnice, da se udeleže žalnega zbora, da sc užaloščeni poklonimo manom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, Njegovim velikim delom in življenju. Komemoracija se bo vršila danes ob 18 v dvorani Trgovske akademije v Ljubljani. Ferijalci, ki bi se radi udeležili pogreba v Belgradu, naj se takoj javijo predsedniku Dravske oblasti dr. J. Mihaleku, Trgovska akademija, Ljubljana. —• Predsednik. Notarska zbornica v Ljubljani. V soboto se je zbral v svoji posvetovalnici odbor Notarske zbornice v Ljubljani k žalni seji. Predsednik dr. Kuhar jo je otvoril in imel lep spominski govor. Odbor jo soglasno sklenil odposlati dvornemu maršalatu in ministrskemu predsdniku g. Nikoli Uznnoviču braojavno izraze najglobljega sožalja in najvernejše udanosti. Kat. prosv. društvo, čebelarska podružnica in gasilska četa v Lešah so imeli dne 14. okt. 1934 žalne seje. Bile so odposlane žalne izjave Nj. Vis. knezu Pavlu. Salezijanski dom sv. Ivana Nep. — Raz-križje (Ljutomer) je imol slovesno žalno ko-memoracijo za pokojnim kraljem Aleksandrom v nedeljo, 14. oktobra. Po glavni službi božji se je zbrala velika množica pred domom, s katerega se vije črna zastava — pod njo je slika vladarja v zelenju in cvetju. Ravnatelj doma g. Al. Kastelic je imel govor, ki je v njem omenil prežalostne dogodke ter poudarjal veličino pokojnika, ki je bil moder, miroljuben, viteški vladar. Odposlana je bila tudi sožalna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji — z željo, da novemu kralju Petru II. dobri Bog podeli obilico svojega blagoslova. JUU okrajno društvo Ljubljana-mesto. Odbor je imel v soboto ob IS žalno sejo in je sklonil odposlati k pogrebu blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. svojega zastopnika, Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vel. kralju Petru II in Nj. Vis. knezu Pavlu pa sožalno brzojavke. Istočasno sporoča vsemu člaji-stvu, da ho v četrtek oh 11 v Trgovskem domu komemoracija za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zodiniteljem. Vabimo tudi vse tov. učitelje, ki so zaposleni pri kr. banski upravi. Društvo upok. učiteljstva ima žalno sejo — komemoracijo — za blagopokojnim krajem v torek, 16. t. m. popoldne ob 16 v društveni — Prešernovi — sobi pri Novem svetu. Vabljeno tem potom vse upokojeno učiteljstvo. — Odbor. Združenje gledaliških igralcev — sekcija Ljubljana ima v torek 16. t. m. ob 17 in pol komemoracijo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom, najvišjim pokroviteljem organizacije in sicer v operi. Udeležila za vse člane obvezna. Odbor društva železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je imel dne 15. t. m. žalno sejo, na kateri je predsednik Šalamun slavil spomin blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra L, kateremu so prisotni zaklicali trikrat: Slava! Prirodoslovno društvo v Ljubljani, Društvo za razisknvanje jam in Geografsko društvo pozivajo vse svoje člane na skupno žalno sejo, za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki se bo vrši.la danes t torok 16. t. m. v zbornici univerze ob 6 pop. Mlekarska zadruga Naklo je imela žalno sejo, s katere je bila odposlana sožalna brzojavka Nj. Vis. knezu Pavlu. — Mlekarska zadruga Naklo in Gorenjska mlekarska zadruga so poslale sožalne brzojavko tudi g. banu dr. Marušiču. I. žebljarska in železoobrtna zadruga v K ropi in Kamni gorici je imela žalno sejo dne 15. okt., s katere je poslalo načelstvo sožalno brzojavko Nj. Vis. knezu Pavlu. Vincencijeva konferenca v Kropi, Hranilnica in posojilnica v Kropi in Gasilska četa v Kropi so imele žalne seje dne 15. t. in., na katerih so sklenile poslati sožalno izjavo Nj. Vis. knezu Pavlu in udanost kralju Petru 11. Ruska Matica, ki ji je bil najvišji pokro-vitelj blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, je imela v soboto žalno sejo. Tiho svečanost je otvoril s primernim nagovorom častni predsednik univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič. Nato je predsednik društva univ. prof. dr. Eugen Spektorski v lepem in občutenem govoru slavil spomin velikega kralja, ki so mu tudi v Jugoslaviji živeči Rusi dolžni najglobljo hvaležnost. Kot odposlanec. Ruske Matice pri pogrebu blagopokojnega kralja je določen predsednik It. M. univ. prof. dr. Eugen Spektorski. kateremu se bodo v Belgradu pridružili odposlanci podr. iz Novega Sada in Sombora Nj. Vis. knez Arzen (brat kralja Petra I.) s člani vlade in diplomatskega zbora. Katafalk z zemskimi ostanki blagopokojnega kralja Aleksandra I. med mrtvaškimi molitvami. Inozemska odposlanstva pri pogrebu viteškega hralia-Zedinitelia v Belgradu Belgrad, 16. oktobra. AA. Na pogreb blagopo- kojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pridejo tele tuje osebnosti in delegacije: 1. iz Albanije: zastopnik kralja Zoguja prvi adjutant Zes Seregi, in zastopnik vlade Rasido, pooblaščeni minister v Belgradu; 2. h Belgije: šef delegacije grof Louis '1'oron-te Veux-Riccami, maršal dvora, baron Roy de Bli-cky, adjutant belgijskega kralja, polkovnik Werner, poveljnik 4. inž. polka, kot zastopnik belgijske vojske; 3. u Velike Britanije: Nj. Vis. vojvoda Kent-ski, H. W. Butler, major, adjutant Nj. Vis., sir. Walter Bayce-Sue7., adjutant angleškega kralja, bivši šef generalštaba celokupne sredozemske vojne ekspedicije, adjutant sira Baycea, sir VVilliam Fisher, in 100 mornarjev s 15 častniki; 4. iz Bolgarije: Nj. Vis. knez Kiril, zunanji minister Batolov, vojni minister general Zlatev, general Gorzinov, polkovnik Bojadijev in kapetan Vratarov; 5. s Češkoslovaške: predsednik vlade Mali-petr, minister narodne obrambe Bradač, polkovnik Kvapil, adjutant vojnega ministra, pravosodni minister Derer, generalni inšpektor vojske general Sirovy, podpolkovnik Krazer, adjutant generalnega inšpektorja, šef generalnega štaba general Krejči, njegov adjutant, general llusarek, podšef generalnega štaba, in 32 častnikov kot delegati češkoslovaškega vojnega ministrstva. Dalje zastopniki če-škoslovškega sokolstva z 200 do 300 Sokolov, oddelki vojske, četa 28. pehotnega polka s 13 častni ki, med njimi trije generali, 6 kapetanov, 15 podčastnikov in 115 vojakov z zastavami ter oddelkom letalstva, dalje zastopniki prestolniške občine, podpredsednik občine Stula, odbornik Comkl, zunanji minister dr. Beneš in njegov kabinetni šef; li. iz Egipta: Ali Serry Omar-bej, pooblaščeni minister v Atenah; 7. iz Francije: a) predsednik republike Albert Lebrun, predsednikovo sebni tajnik Magre, šef predsednikovega vojaškega doma general Bracon-nier, šefa protokola Fouquieres in Lozeres, polkovnik Bellefond, podšef predsednikovega vojaškega doma, vojni minister maršal Petain, mornariški minister 1'ietri, generala Caulsond in Serre, ad-' miral Genasoul, major Mariani, kapetan Brunne-ton in tajnik poslaništva Segure; — b) uradna delegacija parlamenta: bivši minister Trocquer, kvestor senata Callet, predsednik odbora za zunanje zadeve Berenger, podpredsednik poslanske zbornice Mensallet, tajnik Bailly, kvestor Grand-chant, tajnika zbornice Lacquis in Labaye; — c) zastopniki pariškega mesta: predsednik občine Ooutenot, podpredsednik Content, tajnik Armand Masserad; — d) ostali delegati: zastopstvo unije francoskih bojevnikov pod vodstvom predsednika Lebecqua, in društvo prijateljev Jugoslavije pod vodstvom bivšega francoskega poslanika v Belgradu Darda; — e) vojaški oddelek 115. pehotnega polka in verdunskega polka z zastavo in godbo, '25 letalcev z zastavo polka, 10 letal-izvidnic. ki pri-lete pod poveljstvom podpolkovnika .Jullieta, 10 lovskih letal pod poveljstvom majorja Vezeresa, ki se pripeljejo po zraku, eno štirimotorno transportno letalo in 200 mornarjev z 10 častniki; 8. iz (irfije: zastopnik predsednika republike iu vlade zunanji minister Maximos, divizijski ge- neral Maseraki, kot zastopnik vojske, brigadni general Rarsuliis, šef vojaškega doma predsednika republike, kontreadmiral Ekonomo, zastopnik grške mornarice, polkovnik Itepas, zastopnik grškega letalstva, načelnik notranjega ministrstva Papinoli, šef atenske agencije Basil Vakiarelli, poročnik adjutant generala Maserakije, vojaški oddelek 100 mož s 4 častniki, 57 mornarjev z dvema častnikoma; 0. iz Holamlske: minister van Rappard; 10. iz Italije: Nj. Vis. vojvoda Spoletski, conte Carlo Mačehi, ceremonialni mojster italijanskega kralja, pooblaščeni minister v Belgradu Galli, kot izredni odposlanec, conte Carlo Glioni, konjeniški general in adjutant Nj. Vel. kralja, kapetan fregate conte Michele Mascaffi, adjutant Nj. Vis.; 1;. z Japonskega: japonski poslanik v Bukarešti Eisake Fudžita, kot odposlanec mikada Hiro-hita; 12. z Letmiskcga: poslanik v Pragi Nukša; 13. z Madžarskega: poslanik v Belgradu v. Alt; 15. iz Monaka: generalni konzul v Belgradu Mitellier; 15. iz Nemčije: izredni odposlanec predsednika rajha v. Keller, poslanik v Belgradu v. Heeren; IG. ii Peruja: dr. Ivan Bakič, častni konzul in ravnatelj Prve hrvatske štedionice; 17. s Poljskega: Boleslav Wienewa Golubi-szevvski, brigadni general, in poveljnik prve konjeniške divizije ter zastopnik prfedsednika republike in poljske vlade, adjutant generala, poslanik v Belgradu Schwarzburg-Giinther, Tadeus Duboski, narodni poslanec, Jan Vapavski, narodni poslanec in Albert Nehol, generalni tajnik senata; 18. iz Romunijo: Nj. Vis. princ Nikolaj s spremstvom, minister zunanjih zadev Titulesco kot šef delegacije, a) šef kabineta notranjega ministra, topniški general Angelescu, vojni minister, major Tro-janescu, šef kabineta vojnega ministra, prometni minister Franasovici, Tabakovici, šef romunske delegacije v gospodarskem svetu Male antante in upravnik romunskih železnic, polkovnik Crainia in major Acera; — b) delegacija vitezov Mihaela, šef maršala Prespana major Bossi, adjutant maršala general Rotovianu, general Ozinski, polkovnik Dra-gulis, general Toma Dimitrescu; — c) vojaška delegacija: polkovnik Irsianu, poveljnik 11. lovskega polka kralja Aleksandra, polkovnik Garetanu, poveljnik 9. konjeniškega polka Nj. Vel. kraljice Marije, četa 11. lovskega polka kraljn Aleksandra, eskadron 9. konjeniškega polka Nj. Vel. kraljice Marije, in sicer 16 častnikov, 16 podčastnikov, 216 konjenikov, dalje eskadra letalstva 8 do 10 letal s 17 "častniki; 19. iz Rusije: K. Zenibek; 20. iz Švice: poslanik v Bukarešti Rene du Weck; 21. iz Švedske: poslanik na Dunaju g. Unden; 22. iz Turčije: zunanji minister Tevfik Ruždi-bej, Izetin-paša, arinadni general, adjutant predsednika republike, Dzalad-bej, kapitan vojne ladje Talal-bej, poveljnik Carigrada Nani-bej, generalni ravnatelj zunanjega ministrstv Mehmed Zalti-bej in šef kabineta Rahit-bej, adjutant Izetin-paše, ter vojaški oddelek: četa garde predsednika republike Mustafe Kemala-paše 130 mož z 1 kapetanom in 6 poročniki pod poveljstvom polkovnika Izmail-Hasan-beja, poveljnika predsednikove garde. Odposlanstvo Ljubljane pri pogrebu Ljubljana, 15. oktobra. Prestolno mesto Slovenije, Ljubljano bo zastopalo pri pogrebu viteškega kralja Zedinitelja posebno odposlanstvo, ki bo jutri z večernim brzovlakom odpotovalo v Belgrad. Odposlanstvo tvorijo: predsednik mestne občine dr. Dinko Puc. trije člani mestnega sveta gg.: Josip Tur!:, dr. Milan Šubic in Ivan Tavčar ter uradniki: mag. nadsv. dr. Riko Fux, urad. pripravnik dr. Ivo Frelih in ravnatelj mestne vrtnarije g. Anton Lap. Mestna občina bo položila na kraljev grob prav krasen in velik venec. — Kraljevega pogreba se bo udeležilo tudi odposlanstvo Zveze organizacij inagistratnih uradnikov in nameščencev, in sicer: mag. direktor g. Janeigaj, Vladimir Pelan, Drago Mohorč in Tone Oblak. © Odborova seja »Leonove družbe«. — V torek, 16. oktobra ob pol 15 (pol treh) bo žalna seja v posvetovalnici KTD. Vse odbornike prosim, da se je gotovo udeležijo. Predsednik: Dr. Lukman. Sodišča na dan pogreba. Predsedni-Stvo okrožnega sodišča v Ljubljani sporoča, da v četrtek, 18. t. m. sodišča ne poslujejo in se na la dan določene razprave ne vrše. Ptuj Žalne manifestacije za blagopokojnim kraljem Aleksandrom se nadaljujejo. Tako je sklicalo Muzejsko društvo žalno sejo za soboto 13. t. m. ob 17. uri, ki se je vršila pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja v pok. dr. Komljanca. Nadalje se vrši žalna seja Narodnega prosvetnega društva in pevskega društva »Cecilija« v torek 16. t. m. ob 19. uri v društveni dvorani. Člani se vabijo, da 6e te žalne seje polnoštevilno udeleže. Osebna vest. V Ptuju se je mudil te dni prorektor dr. Slavič iz Ljubljane. V družbi g. prosta dr. Žagarja si je ogledal znamenitosti Ptuja in okolice. Nezgoda. S kolesa je padel vpokojeni orož-niški narednik Karol Vrečko iz Majšperka tako nesrečno, da si je nevarno poškodoval levo roko. Ponesrečenca so spravili v ptujsko bolnišnico. Ljubljana se pripravlja na kraljev pogreb specijalna dišavna mešanica za klobase, vseli vrs pečenk m omak. za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. Ljubljana, 15. oktobra. Svojo globoko žalost in potrtost zaradi strašnega zločina v Marseilleu ter 6voja pristna domoljubna čuvstva je Ljubljana že dosedaj v polni meri pokazala. Črne zastave s slehernega poslopja, vedno lepše žalne izložbe, vedno več žalnih znakov na oblekah prebivalstva, vse to kaže, da je šla kraljeva smrt našemu prebivalstvu do srca. Ginljive so na pr. žalne zastave v predmestjih. Marsikateremu lastniku skromne hišice je bila žalna zastava ali blago zanjo predrago in zato so si ti ljudje omislili zastuve iz črnega preprostega klota, nekateri pa 60 izobesili trobojnice z žalnim flo-rom. Na preprost, toda ginljiv način je tudi najbolj revno prebivalstvo pokazalo, kako vdano je bilo pokojnemu vladarju, šolska mladina si je že vsa pripela na prsi žalne znake, ali navadne črne, ali trobojnice s črnino. Impozantna bo udeležba Ljubljane na kraljevem pogrebu. V sobi na magistratu, kjer izdajajo legitimacije za udeležbo na pogrebu, je vedno živahno. Prihajajo zastopniki raznih društev, kor-poracij, organizacij in tako dalje ter dvigajo legitimacije. Samo do popoldne je bilo izdanih okoli 300 legitimacij. Ker bo jutri, ko bo glavni naval, izdanih vsaj še enkrat toliko vstopnic, moremo računati, da ee bo samo Ljubljančanov in zastopnikov ljubljanskih društev udeležilo pogreba najmanj okoli tisoč. Organiziran je že en poseben vlak, ki bo odšel jutri zvečer kmalu po osmih iz Ljubljane. Ako pa bo število prijav še večje, kakor računajo, bo pripravljen še en poseben vlak, to pa samo iz Ljubljane. Posebni vlaki bodo vozili tudi iz drugih krajev Slovenije. Društva že marljivo sestavljajo deputacije, mnoga društva bodo šla na pogreb 6 svojimi društvenimi zastavami. Ljubljana sama bo na dan pogreba tudi primerno pripravljena. V cerkvah bodo maše zaduš-nice, obrati bodo počivali. Poleg žalnih zastav in žalnih izložb bodo zavite v črnino tudi cestne svetilke. Včeraj popoldne so mestni delavci že pričeli ovijati v črno električne svetilke in do ure pogreba bodo zavite vse. Tako bo Ljubijan tudi na zunaj kolikor -mogoče nudila popolno žalno sliko. Someščani! V četrtek, dne 18. t. m. polože kralja-mučenika Aleksandra L Zedinitelja k večnemu počitku. Pogrebne svečanosti se vrše dopoldne v Belgradu in popoldne na Oplencu. Ljubljana se bo z globoko žalostjo in tugo v dušah priključila tem žalnim slovesnostim, da pokaže kot doslej vso svojo ljubezen in udanost, predvsem pa globoko hvaležnost svojemu velikemu pokojniku. Odbor, ki je bil v to svrho sestavljen, je določil spored te žalne svečanosti sledeče: 1. V četrtek, dne 18. t. m. ob 8 zjutraj žalno cerkveno opravilo v cerkvah Ljubljane, katerega se udeleže: šolska mladina vseh šol in zavodov v LjubljSni v cerkvah, 'kakor so določene za šolsko mašo: v stolnici zastopniki vseh oblasti, vojaštvo, državni in avtonomni uradniki, vsa kulturna, prosvetna, gospodarska in strokovna društva z zastavami, z žalnimi trakovi ter vse ostale korporacije. 2. Ob pol 10 dopoldne bo na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo žalno cerkveno opravilo za blagopokojnim kraljem, katerega se udeleže zastopniki vseh zgoraj navedenih oblasti in društev ter korporacij, vojaštvo, mladina vseh ljubljanskih šol in šolskih zavodov. Po cerkvenem opravilu poklonitev kralju Petru II. Ob slabem vremenu se vrši žalno cerkveno opravilo v stolni cerkvi sv. Nikolaja, poklonitev Nj. Vel. kralju Petru II. se pa vrši ob 9 dopoldne v dvorani hotela Union, kjer naj se zberejo .vsi zgoraj imenovani. 3. Popoldne ob 14 do pol 15, ko polože blago-pokojnega kralja v grobnico na Oplencu k večnemu počitku, zvoni v vseh ljubljanskih cerkvah. Po končanem zvonenju ob pol 15 nastopi petminutni molk. V tem času je v Ljubjani ukinjen vsak promet bodisi električne cestne železnice, bodisi avtomobilskih iii drugih vozil, za katere veljaj pravilo, da obstoje na mestu, kjer se v trenutku nahajajo. Ob 14.35 se poklonijo spominu blagopokojnega kralja združeni pevci pred mestnim poglavarstvom, nakar zapojejo žalostinke. Tudi na to žalno svečanost vabimo vse korporacije, društva, šolsko mladino in meščanstva. 4. Someščani naj med 9 in 11 dopoldne in med 14 in 15 popoldne prižgo žalne sveče na oknih stanovanj in v izložbah, v katerih so slike blagopokojnega kralja. 5. V četrtek, 18. t. m. bodo zaprta ves dan vsa obratna in trgovinska obratovališča; gostilne, kavarne in drugi obrati, za katere ne velja nedeljski počitek, po morajo biti zaprti od 8 do pol 11 in od 14 do 15. Vabim vse someščane, da sodelujejo z ljubeznijo pri vseh žalnih slovesnostih, ki naj bodo viden izraz globoke udanosti, spoštovanja in hvaležnosti do velikega pokojnika — viteškega kralja Aleksandra I., Zedinitelja. Predsednik mestne občine: dr. Dinko Puc 1. r. 0 Odbor za prireditev žalnih svečanosti v Ljubljani vabi v svrho dogovora razmestitve društev, korporacij itd. pri žalni svečanosti na Kongresnem trgu v četrtek, dne 18. oktobra t. 1. na sestanek vse predsednike društev in korporacij itd., ki bodo pri svečanosti sodelovali, v torek, dne 16. oktobra 1934 ob 18 v mestni posvetovalnici. O Vsem krajevnim organizacijam »Boja« in skupinam bojevnikov. Delegati »Boja« k pogrebnim svečanostim v Belgrad naj si preskrbe legitimacije pri pristojni občini. Vožnja je četrtinska in naj si vsak delegat sam izbere vlak. Odhod najkasneje v sredo dopoldne. V Belgradu dobite informacije pri tov. Franju Škrbcu v odvetniški pisarni Kralja Milana ulica 10 (tel. št. 25601). — Pred odhodom javite brzojavno Osrednjemu izvršnemu odboru število udeležencev. Osrednji izvršni odbor »Boja« v Ljubljani. © Rezervni oficirji in dobrovoljci se pozivajo, da se v čimvečjem številu udeleže pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Od ministrstva za promet je odobren 75% popust. Zastopniki pododbora se odpeljejo v sredo zvečer z brzini vlakom iz Ljubljane. Obleka: Svečana za stroj brez šle-ma (bele rokavice, ešerpa in odlikovanja). Oni rez. oficirji, ki nimajo uniforme, in dobrovoljci se udeleže pograjan v črni obleki z žalnimi znaki. — Odbor. p Da se bo inoglo prav vsako ljubljansko fciisko društvo po svoji zastopnici pokloniti našemu blagopokojneinu kralju Aleksandru l. Zedinitelju, bo gospa Franja Tavčarjeva vodila v Belgrad deputacijo ljubljanskih žen. Vsako žensko društvo, ki želi s to deputacijo poslati svojo zastopnico, naj jo prijavi do torka, 15. t. m. do 15 (3) gospej Pranji Tavčarjevi, Breg 8. Posebni vlak bo vozil v sredo ob 15. Vožnja jo četrtinska. V Belgradu se bodo dobila vsa eventualno še potrebna navodila v pisarni dr. Vinka Zorca, ICralja Milana 8. 0 Uprava Hubailovc župe JPS vabi vse pevce ljubljanskih in okoliških društev brez izjeme k skupnima pevskima vajama danes v torek, 16. t. m. ob 20 v pevski dvorani Ljubljanskega Zvona v Mestnem domu, jutri v sredo, 17. t. m. istotako ob 20 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Vsi zbori naj prineso s seboj note za: »Usliši nas, Gospod!«, »Človek, glej«, jn »Zadnje slovo« (Poljana toži). Skupen moški zbor bo nastopil v četrtek, 18. t. m. pri žalnih svečanostih dopoldne in popoldne. — Uprava Hubadove župe JPS. O Trgovine v četrtek, dno 18. t. ni. na dan pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bodo v Ljubljani in ljubljanski okolici ves dan zaprte. Članstvo se opozarja, da se strogo drži navodil banske uprave glede žalnih svečanosti za ta dan. O Trgovska nadaljevalna šola ima v četrtek, dne 18. t. m. ob 7.15 zjutraj v Križankah sv. mašo. Popoldne ob 2 pa je v veliki dvorani Trgovskega doma za vse vajence in vajenke trg. nad. šole ko-memoracija za blagopokojnim kraljem. Gg. šefi se vljudno naprošajo, da odredijo vse potrebno, da bodo vajenci polnoštevilno in točno navzoči tako pri sv. maši kakor tudi pri komemoraciji. Zbirališče pred križansko cerkvijo. Uprava združenja trgovcev. © Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča p. n. občinstvo, da bodo v četrtek, dne 18. t. m. vse mesarske stojnice in prodajni lokali v Ljubljani zaprti, zato pa bodo odprti v srdeo cel dan. O Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg. trgovce-učne gospodarje, da se na trgovski nadaljevalni šoli od 15. do 20. t. m. ne visi pouk vsled smrti blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra I. V četrtek, dne 18. t. m. ob 2 popoldne se vrši na šoli komemoraeija za Nj. Vel. Aleksandrom I., obvezno za vse vajence in vajenke. — Uprava. © Živilski trg bo v četrtek, na dan pogrebnih svečanosti, zaprt. Opozarjamo vse občinstvo, da si pravočasno preskrbi zelenjavo in meso. O Zatvoritev Streliške ulice. Od torka naprej bo Streliška ulica od Poljanske do Strossmayerjeve ulica zaradi tlakovanja ovinka pri Mestnem domu zaprta. Kulturni obzornik Univ. prof. J. U. Dr. Karel Svoboda V Pragi je umrl nagle smrti redni profesor češke politehnike .1. U. dr. Karel Svo-IjimIu. v najlepši moški dobi, moz, jeklenega krščanskega značnjn pn zlatega, za trpečega sočloveka, topločutečega srca. — Pok. prof. dr. Karel Svoboda je bil markantna osebnost v češkem javnem življenju. Kot ne-utruden, požrtvovalen delavec v političnem gibanju po vojni prerojene in čile čsl. lido-ve stranke ga vidimo ves povojni čas kot skrajno delavnega člana osrednjega izvršilnega, strankinega odbora. Na zunaj pa se ni bavil toliko z »visoko« politiko, temveč je posvetil svoje dragocene zmožnosti komunalni politiki glavnega mesta Prage in tu smo ga imeli priliko občudovati ves povojni čas kot agilnega voditelja zastopnikov lido-ve stranke v občinskem odboru. Radi svojih sposobnosti iu požrtvovalne delavnosti .je bil ves čas tudi podžupan (namestnik pri-matorja) glavnega mesta Prage. Čeprav mu je bilo sodelovati z vročimi in ostrimi političnimi in kulturnimi nasprotniki, s pok. dr. Svobodo jo vsak rad sodeloval, ker je bil znan kot lojalen in absolutno pošten človek zlatega srca, ki osebno ni imel sovražnika, ker je mogel imeti le prijatelje. Bil pa je pok. profesor tudi zvest sin sv. Cerkve. Suni globoko veren je vzgojil s svojo zvesto družico gospo Malino tudi svojo hčerko in štiri sinove v iskreni vdanosti katoliški cerkvi. Izmed nadarjenih sinov sta sc mu tudi dva posvetila duliovskemu poklicu. Pa tudi javno je vedno odločno kot laik-apostol deloval za katoliško cerkev. Kaj je pomenilo, more oceniti samo, kdor sc spomni na hude povojne čase, ko ,je bilo odpadniško gibanje v čsl. republiki v najsilovitejšem razmahu in .in marsikaterega slabotneža odtrgalo od sv. Cerkve. Sv. oče. ga ji; za njegovo^ junaško versko delovanje odlikoval s papeškini križem i>ro Ecclesia et Poutifice. V svojem poklicu profesorja za zavarovalno pravo je bil priznan strokovnjak, od cui aoemikov, svo ji« »itn ccv, 1.1 11 nljcn iv t*. kor malokdo. Vsled svojih praktičnih sposobno- sti in notorične poštenosti je opravljal tudi razne funkcije v zavarovalni stroki. Tudi Jugoslovane, zlasti pa katoliške Slovence in Hrvate je ljubil. Iz lastnih sredstev je žrtvoval posebno za naše akademike »Krekovce« v najhujših časih, zlasti okrog 1. 1921, 1922, ko so valutne neprilike grozile, da marsikomu za vedno pretrgajo nit študi-ranja. Celo njegova gostoljubna družinska miza je pomogla nekaterim vzdržati v najtežjih časih pri študiju v Pragi. Bil je res darežljiv oče mladim »Krekovcem«, imel je zanje odprto srce in roko! Pa tudi našo lepo Slovenijo je želel spoznati. In res je prihitel s svojo drago soprogo ob priliki kongresa vodovodnih in pli-narenskih strokovnjakov .jeseni leta 1931 v našo Ljubljano. Kot predsednik vodovodnega odseka praške občine se je udeležil imenovanega kongresa. Toda imel je poleg lega tudi oko in uho za naše slovenske razmere. Have anima pia! Prežalostni družini pa sočutje in božja tolažba! Ing. Mate Absec. „Cerkveni Glasb enih" Septemberska in oktoberska številka: nadaljevanje »Razvoja elovenske glasbet (f Dr. Man-tliani), konec Premrlovega članka o f Ilugolinu Sattnerju, nadaljevanje »Zgodovine katoliške cerkvene glasbe« (dr. Dolinar), spomin na Leopolda Belarja ob 35 letnici smrti (Fr. Ferjančič), o »Petju nagrobnic pri pogrebu« in seznam slovenskih tovrstnih kompozicij (Stanko Premrl), »Nagrobnice« (za skladanje primerna besedila, Franjo Neubau-er), Organistovskc zadeve, Koncertna poročila, Dopisi, Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Razne vesti — vse to je peetra vsebina iztšlega zvezka, ki ga je zopet izbrano uredil msgr. Stanko Premrl. V vseli navedenih spisih jc bogastvo na glae-gvei nanašajočih se misli, ki bodo lahko vsakega bravca prijetno in koristno obogatile. Glasbena priloga pa prinaša štiri krajše skladbe različne vsebine: f Sattnerjevo pesem sv. Mali Tereziji, v utirjeni 6meri gibajoče se delce, Ken-dovo »Povzdigovanje«, arhitektonsko v štirih enakih razporedjih zgrajeno, melodično enostavno, harmonsko pa malce barvito skladbo, dr. Gržinči-čevo »V zakramentu vse 6ladkosti«, preprosto, še nekoliko okorno v zgradbi in postopih, pa z gotovim doživetjem napisano pesmico, in končno Pre-nirlov »Reši me«, na osnovah gregorjanskega petje sloneče enoglasje, podprlo z razgibano harmoniko in z njo povezano v lepo ubranost. Vsem glasbenim krogom priporočamo naš edini cerkveni glasbeni list! ★ 0 jugoslovanskem slovstvu piše v najnovejši številki pariških »Les Nouvelles Litteraires« g. Ivo Barbič. Pregled obsega jugoslovansko slovstvo od začetka do današnjih dni in je seveda zelo pomanjkljiv, zlasti pa je orientiranost zelo površna. Tako trdi na pr. avtor, da je Vuk Karadžič po dolgih borbah uveljavil enotnost jezika, pri čemer 60 mu pomagali med drugimi tudi Slovenci Relko-vič, Gaj, Vraz in Bleiweis. Potemtakem (vsaj tako piše Barbič) imamo od Karadžičevih časov enoten književni jezik, v katerem 60 pisali vsaj tisti avtorji, ki jih člankar navaja, med drugimi: Prešeren, Jenko, Aškerc, Kelte, Župančič, Jurčič, Stritar, Kersnik, Leskovnr (romanopisec!) in Cankar... Čudimo se tolikšni nepoučenosti avtorja, ki se upa pisati za tako odličen in razširjen list. — V isti številki 60 objavljene v francoskem prevodu sledeče pesmi: Narodne (štiri), A. Šantičevi (dve) in ena pesem v prozi Jovana Dučiča. VI. razstava »Grupe trojice« bo letos v novembru v Sarajevu. Vladimir Becič priredi pri tej priložnosti kolektivno razstavo svojih del (olja, akvareli, risbe), z manjšim številom del pa bosta zastopana nn tej rnwtavi Liubo Bnhič. in -lero-lim M i š e. Letos prvič manj vpisov na ljubljanski Univerzi ^a medicinski fakulteti numerus clausus — ,......................... Dotok novincev manjši Ljubljana, 15. oktobra. Univerza kralja Aleksandra je lani dosegla v zimskem semestru najvišje število slušateljev. Bilo jih je končno vpisanih 1945. Do 15. oktobra lani pa 1813. Redno vpisovanje je letos trajalo od 25. sept. do 12. oktobra, prvotno je bil določeu zadnji rok do 10. oktobra. Zaradi marsejske tragedije, ko je tudi univerza prvi dan po umoru našega vladarja žalovala za svojim ustanoviteljem in pokroviteljem, pa so rok podaljšali do omenjenega dne. Naknadno vpisovanje je določeno do 15. novembra in se bo v tem času vpisalo še okoli 150 slušateljev. Vsega je bilo v rednem vpisnem roku inskribiranih 1723. Računajo, da bo v letošnjem zimskm semestru znašalo število vpisanih slušateljev in slušateljic 1880 do 1890. Vzrok, da je število slušateljev nazadovalo, je pripisovati v prvi vrsti dejstvu, da je bil na medicinski fakulteti uveden numerus clausus. Anatomski instut nima zadostnega prostora, zlasti je premajhna predavalnica. Za nje razširjenje pa ni na razpolago primernih in zadostnih kreditov. Od in-skribcije na medicinski fakulteti so v prvi vrsti izključeni inozemci, predvsem Poljaki, ki jih je bilo lani 50. Letos sta vpisana na tej fakulteti samo se dva poljska medicinca. Zanimiv je dalje pojav, da je letos dotok novincev na druge fakultete precej Za spomenik kralja Aleksandra Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, okrajna organizacija v Ljubljani, je na predlog svojih članov pokrenila iniciativno akcijo za postavitev spomenika svojemu ljubljenemu bojnemu tovarišu in vrhovnemu poveljniku, blagopo-kojnemu tragično umrlemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju — v Ljubljani. K sodelovanju in nabiranju prispevkov vabi vse sorodne narodne organizacije v Ljubljani in vsej dravski banovini Prispevki naj se naslavljajo na čekovni račuu št. 11585 Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, Krajevna organizacija Ljubljana-ali upravam listov pod izrecnim pripisom: Za spomenik viteškemu kralju mučeniku. Vse nadaljne podrobnosti objavimo po izvršenih pogrebnih svečanostih. Imena darovalcev se bodo sproti objavljala v vseh dnevnikih. Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, okrajna organizacija Ljubljana. Opozorilo javnosti! Uprava policije nam sporoča: V zadnjih dneh širijo brezvestni elementi, lu so ali plačani iz inozemstva ali pa simpatizerji protidržavnih struj najrazličnejše vesti o naši državi. , Ugotavljam, da vlada v vsej državi red in mir, katerega ni mogla kaliti niti velika žalost, ki jo pretresla ves narod Jugoslavije, ko se. je doznalo najžalostnejšo vest o izvršenem atenlatu. Mirno in dostojuo kot en mož stojijo vsi Jugoslovani ob krsti ljubljenega kraljevskega viteza Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja in vsi želimo skupno izvršiti njegovo oporoko, njegovo zadnjo željo: »Čuvajte Jugoslavijo«. Raili tega je potrebno onemogočiti nadaljnje rovarenje plačancev, ki širijo goroslasne neresnične vesti o našem narodu, o stanju v državi. Dolžnost je vsakega pravega državljana, ki se zaveda važnosti oporoke blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja: »Čuvajte Jugoslavijo!« opozoriti oblasti na take razorne elemente, da bo dana prilika onemogočiti njih nadaljnje defeti-stično delovanje. . Naš narod je sprejel to tužno vest z velikim zatajevanjem in junaštvom, vsled česar ni vzrokov, da bi mu oblasti prikrivale malenkostne incidente, ako bi sc kje v državi pripetili. Radi tega vabim na neizprosni bnj zoper raz-širjcvalce vznemirljivih in neresničnih vesti, naj hodo iz katerihkoli krogov in na skupni energični nastop zoper to zalego. Upravnik policije: Kcrševan. Obrtništvu dravske banovine Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, se udeleži pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. s posebno delegacijo pod vodstvom predsednika gosp. Lovra Pičmana. Delegacija bo položila v imenu osrednjega društva in podružnic venec. Odhod delegacije je v torek, dne 16. oktobra ob 20 zvečer iz Ljubljane. Delegati in člani podružnic ter zdfuženj, kakor ostalo obrtništvo, ki potuje v Belgrad in kateri se priključijo naši delegaciji, naj se javijo v torek, najkasneje do 19 v pisarni DJO na Rimski cesti 19, kjer dobe vse potrebne informacije, odnosno se priključijo v vlaku tako v Ljubljani, kakor na ostalih postajah, naši delegaciji. V slučaju, da bi delegati ali posamezni člani radi velikega navala naše delegacije ne našli, naj se v Belgradu obrnejo na tajništvo Zanalske komore v »Znatskem domu«, Poincarejeva ulica, kjer je tudi na dan pogreba ob 7 zjutraj zbirališče delegacije, odkoder odidemo skupno k pogrebu. guvlll pivnm manjši ko lani in druga leta. Lani je bilo imatri-kuliranih 573 novincev, letos samo 411. Materialne stiske prav mnogo vplivajo na vse-učiliški naraščaj. Mnogi so mogli z največjimi težavami spraviti skupaj vpisnino in prvi obrok šolnine. Vpisnina znaša za vsakega slušatelja brez izjeme 100 Din. Šolnina pa se ravna po neposrednih davkih, ki jih plačujejo starši slušateljev. Najvišja šolnina je bila določena na 1500 Din, dva pa sta plačala na šolnini po 1000 Din. Rektorat je tudi letos, upoštevajoč socialne in gmotne razmere slušateljev, odredil, da se šolnina plačuje v treh obrokih tako, da je I. obrok plačan ob vpisu, II. 5. novembra in III. zadnji 5. decembra. Na šolnini je bilo od 25. septembra do 12. oktobra plačanih 190.355 Din, nasprotno lani 255.920 Din. Prve dni je bilo plačanih le nekaj tisoč, nato pa so se zneski začeli rapidno dvigati ter so 5. oktobra dosegli najvišjo vsoto, namreč 18.205 Din. Ta dan je plačal 101 slušatelj šolnino. Iz obrokov, ki so dovoljeni slušateljem, je očitno, da se mnogi naši najboljši akademiki hudo borijo za denarna sredstva, kajti plačujejo obroke jx> 40, 50, 60 in več. Koliko slušateljev in slušateljic odpade na po-sainezne fakultete, statistika še ni končana. Opa-j žati je velik dotok na filozofsko in juridično fa-» kulteto. štrlela skozi obleko. Vendar je še živel in gospod kaplan Žagar mu je podelil sv. poslednje olje, nato pa je kmalu izdihnil. irtejtrc cone ili od 14—18 Smrtna nesreča Jesenice, 14. oktobra. Prav svojevrstna nesreča se je zgodila v nedeljo okoli dveh popoldne. Nekaj mladih fantov sc je podalo popoldne na tako zvano Mirco, da se malo poigrajo in lovijo po gozdu. 17 letni Ivan Triplat, krojaški vajenec na Jesenicah, pa se jc bolel posebno »postaviti« ter hotel plezati po skalovju, v katerem so pred 30 leli lomili kamenje za karavanški predor. Fant je nekaj časa plezal po skalovju, nenadoma pa se je pričel tresti in z višine kakih 30 metrov je strmoglavil po skalovju nizdol. Pri padcu je dobii sirašne jioškodbe. Lobanja mu ie počila, noeo oa si ie zlomil tako, da mu ie kost SLOVENCI! Uradi, občine, šole in posamezni! Slovenski umetnik Božidar Jakac je letos poleti na Bledu napravil portret Nj. Vel. kralja Petra drugega. Ta slika je izredno ugajala tudi pok. vladarju Aleksandru I. V vse urade, občine, šole in naše domove naj pride ta slika, posebno še zaradi tega, ker gre polovico čistega dobička v smislu dogovora z Nj. Vel. kraljico Marijo v umetniški fond za nenameščene slovenske upodabljajoče umetnike. — Cena slikam je: Format razglednice (v originalni barvi) 4 Din, format razglednice v fotobarvi 2 Din, format 29 x 42 cm, lastnoročno signgirana, 120 Din. Naročila za slike sprejema: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. je ustrelil v samomorilnem, namenu v levo stran prsi tik srca 21-letni mesarski pomočnik Miran Fabjan. Vzrok je nesrečna ljubezen. Njegovo stanje je nevarno. Na Vinjeni vrhu, v občini Šmartno pri Litiji, je padel s strehe, ki jo je popravljal, 30-letni dninar Anton Černe. Poškodoval si je levo roko. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečicl v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzecnite zjutraj na t»šče kozarec »Fran? Jotsefove« grenfice — Pri gradnji mostiča v Mednem sta bili ukradeni v noči od četrtka nn petek dve amerikanski vijači. V noči od sobote na nedeljo 14. t., m. je bila zopet ukradena približno 10 m dolga veriga, ki je bila sklenjena, ker je bila sestavni del škripčevja (fla-šeneuga). Dotični, ki .je predmete ukradel, bo skušal kje v okolici ukradene predmete vnovčiti. Ljubljanska gradbena družba prosi, da se v takem slučaju obvesti njo samo ali pa najbližjo žandarmerijsko postajo. — Razstava šol. vrtov in štajerske kokoši za okraj Celje je preloženo. — Tropska pijača Kaaba .ie lahko prebavljiva, ne zapira in krepi zdravje. Zdravniki to okusno sredstvo z uspehom uporabljajo pri oslabelih otrocih, rekoiivalesccntih, posebno po bripi, in pri pomanjkanju teka. Otroci jo radi finega čokoladneg-n okusa posebno radi uživajo. Kaaba vsebuje otroškemu organizmu najbolj potrebne snovi: apno, fosforno kislino, groždni sladkor in druge razne hranljive soli, kot jih ima materino mleko. Priprava Kaabe je najenostavnejša in poceni. Najboljša je z vročim mlekom ali PALMA O K M A PODPLATI IN PODPETNIKI SO NESPOLZL3IVI, POCENI IN 3KOBA) ueUNlCLJlVl vabuj e jo ofičutljivc /joge in pped mokroto juoou ubtm pa pol mleka pol vode. Kaaba bodisi vroča ali hladna enako dobro tekne. Za okrejiitev zdravja ni boljšega sredstva, kot je lahko prebavljiva iii hranljiva Kaaba, ki se dobiva v vseh špecerijskih trgovinah. — Iščem priči gg. Cerarja in Lipnika, s katerima sem bil skupaj 1. novembra 1916 na Doberdobu v 8. in 9. ofenzivi. Prosim ju, da mi javita naslov. Povrnem jima vse stroške. - Jakob Zgonc, Kreinenica, p. Studenec - Ig. Mariborska kaznilnica — sodišče Lakner in Pančur obsojena na smrt Zadnje dejanje krvavega upora v mariborski kaznilnici Koledar Torek, 16. oktobra: Gal, opat; Gerard Maijela- Osebne vesti = Poročila sta se v Sv. Petru v Savinj. dolini g. Sever Josip, šef katastrske uprave v Derventi, in gdč. Terglav Zofka iz ugied-ne Terglavove rodbine v Sv. Petru. Mladoporočencema želimo "na novi poti življenja obilo sreče in božjega blagoslova. Ostale vesti — Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino sporoča: V četrtek 18. oktobra 1.1., ua dan pogrebnin svečanosti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, denarni zavodi v dravski banovini v znak žalosti ne poslu-jejo. — Obrtniške delegacije za pogreb Nj. Vel. kralja v Belgradu odpotujejo jutri, v torek, 16. oktobra z brzovlakom ob 20 zvečer. Zbor ob 19 na kolodvoru. Vozovi so posebej označeni. Štajerci se priključijo v Zidanem mostu, ■istali pa na postajali, kjer stoji brzi vlak. Oskrbite se z legitimacijami! — Združene obrtniške organizacije Dravske banovine. — Kralj-lovec. V članku, ki smo ga objavili pod tem naslovom v nedeljo, dne 14. t. m. na 3. strani, smo pomotoma poročali, da je ustrelil Nj. Vel. kralj letos na Pokljuki dvajset — mesto štiri peteline. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. — Lovci! Prihodnja številka »Lovca« bo posvečena našemu najvišjemu lovcu, blagopokoineinu kralju Aleksandru. Prosimo lovce, ki imajo kakršnekoli spomine na kralja z lova ali od kod drugje, da poročajo uredništvu »Lovca«. Zaželjene tudi fotografije. — SLD. — Stavite v loterijo in — zadenete. Kolika radost! In če ne zadenete, kar se največkrat zgodi? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Prihranite si raje srd in ue igrajte se i srečo! Tudi pri perilu ne. Preizkušeno Zlatorog-ovo milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, rla ostanete. Zlatorog-ovo milo je splošno priljubljeno radi svoje velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas: »Le Zlato-rog milo da belo perilo!« Priporočamo ga tudi mi! nHBHnMMHmiRBBnBMHnnMm^Hi — DoraSčajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega. ker čisti kri, želodec in treva. pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. — Vsakoletni sejem sv. Lukeža v Lu-koviei je radi pogrebnih žalnih svečanosti Nj. Vel. kralja preložen od 18. oktobra na prihodnji četrtek, 25. oktobra. — David Doktoric: Jugoslaviji ob smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, mešani zbor za žalne komemorncije na besede Kmanuela Kolmana. Pravkar izšel. Cena Din 3. Prodaja Jugoslovansko knjigarna v Ljubljani. — Za zahvalno nedeljo priporočamo cerkvenim zborom: 1. Grum A., Tebe Boga hvalimo zn mešani zbor, 12 Din; 2. Kimovcc Fr., Trije spevi za javno službo božjo za mešani zbor 15 Din. V tej zbirki se nahaja tudi »Hvalnica«, ki se izborno porabi kot zahvalna pesem: 3. Lavtižar Jos., Tebe Roga hvalimo, za mešani zbor, 10 Din; 4. Premrl St., Tebe Boga hvalimo, za mešani zbor, 4 Din. — Ponesrečenci. V Kresnicah je padel 54-letni čuvaj Anton Novak tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — V Koblerjih pri Kočevju se Maribor, 15. oktobra. Danes dopoldne se je odigralo za debelim zidovjem mariborske kaznilnice lin njenimi zamreženimi okni zadnje dejanje krvave uporniške tragedije, ki je letos dne' 4. julija povzročila toliko razburjenja. Pred današnjo razpravo so se vršila zanimiva pogajanja med okrožnim sodiščem in vodstvom kaznilnice: sodišče bi bilo rado sodilo vse tri obsojence v sodni dvorani, kaznilnica pa jih ni hotela pustiti iz svojega območja, ker je obstojala nevarnost pobega. Zmagala je kaznilnica in sodni dvor 6e je moral ukloniti ter prestaviti svoje delo v kaznilnico. Bil je to od obstoja mariborske kaznilnice šele drugi slučaj, da je sodišče zasedalo za njenim zidovjem. Sodni dvor na ogledih Razprava se je pričela ob devetih. Sodni dvor, obstoječ iz predsednika vss. dr. Tombaka, prised-nikov vss. Zemljiča, Lenarta, dr. Kotnika in Kol-šeka, dalje državni pravdnik Sever, ex offo bra-nitelji obtožencev odvetniki dr. Lašič, dr. Miihl-eisen in dr. Brandstiitter ter radovedni novinarji so se podali najprej na lokalni ogled na kraj, kjer se je umor izvršil. Tolmačil je ravnatelj kaznilnice g. Vrabl osebno. Skozi nešteta zaklenjena in zastražena vrata je prišla ogledna komisija v ta-kozvani »panoptikum«, iz katerega opazuje stražnik neprestano V6e celice in hodnike, ter nato po stopnicah v oddelek B, kjer so bile samotne celice Laknerja, PanČurja in Lombarja. Tu je ravnatelj osebno raztolmačil ves potek dejanja. Posebno pozornost je vzbujala globoka zareza v železni ograji, ki jo je napravila Laknerjeva sablja v obupnem boju e pazniki, preden se je strmoglavil v globino iz drugega nadstropja. Po izvršenem lokalnem ogledu se je sodni dvor podal v razpravno dvorano ki je drugače šolska soba za mladoletne zločince. Priprosta učilnica, kakor v kaki podeželski šoli, z običajno tablo in šolskimi klopmi. Danes so ozadje sobe izpremenili, postavili tam dolgo, z zelenim suknom pokrito mizo, obkroženo z navadnimi stoli. Na mizi dva težka svečnika z debelimi voščenkami iz kaznilniške kapele, v sredini ko-vinasti križ. Šolske klopi v dvorani so zasedli večinoma pazniki, ki niso imeli službe in redki radovedneži, ki so dobili vstopnice. Poleg njih še uradništvo kaznilnice in mariborske jetnišnice e kaznilniškim upraviteljem. Novinarji so imeli po-eebno mizo v ospredju. Druga miza je služila bra-niteljem. Točno ob pol desetih je sodni dvor zasedel svoja mesta in predsednik dr. Tombak je dal znak, naj se obtoženci pripeljejo. Zvenkct okovov ki je neprijetno pretresel poslušalce, 6e je začul s hodnika, odprla eo se vrata in vstopili so: prvi I Lakner, za njim Pančur, zadnji Lombar. Vsi trije bledih lic, nemirnih pogledov, ki so preleteli prostor ter obviseli na sodnikih, brez pokrival, na kratko ostriženi ter oblečeni v sive platnene obleke. Roke zvezane z verigo, noge vkovane v debele , obroče, spojene z težkimi verižnimi členi. Zasedli ! so zatožni klop pred sodniško mizo, zadaj za njimi ! pa je sedelo pet stražnikov. Tudi ob vratih in pri oknih stražniki. Zasliševanje Začenjajo običajne formalnosti, pristojnost obtožencev, predkazni, čitanje kazenskih listin itd. Prvi je na vrsti Lakner. Vstane, paznik mu sname verige na rokah in nato pripoveduje: Rojen v Nev-Ijah pri Kamniku, etarši žive, star je 23 let. Večkrat predkaznovan, radi umora župnika Kušarja v Mengšu na 20 let robije. — Pančur, ki mu Istotako snamejo okove na rokah, je tudi doma iz Nevelj, star' 24 let, 6taršev nima več. Obsojen na 10 let radi raznih vlomov in tatvin, večkrat že predkaznovan. — Zadnji je na vrsti Lombar. Osupne, ker predsednik odredi, da mu vezi ne snamejo. Nato pove: Rojen v Zgornji Šiški, ože-njen, ima sina. Njegova beseda je nenavadno precizna. Pravi, da je bil reduciran kot uradnik v , bolnišnici radi § 63. Vidi se, da mu je zakonik dobro poznan in predsednik ga osupel vpraša po šolski izobrazbi. Ima samo meščansko šmlo in letnik učiteljišča. Obsojen je na dosmrtno robijo radi umora. Obtožnica Državni pravdnik Sever Sita nato obtožnico, ki v podrobnostih opisuje vse dogodke v kaznilnici dne 4. julija. Priprave Laknerja za beg, njegove pogovore z Pančurjem, sporočila Lombnrju, izvedbo načtrta in strašen zaključek tragedije. Našim čitateljem eo podrobnosti teh dogodkov že znane, radi tega obtožnice ne bomo navajali. Na koncu zahteva drž. pravdnik sodbo za Lombarja radi pobega, za Laknerja in Pnnčurja pa radi umora. Lakner opisuje dejanje Predsednik: Lakner. ste razumel!i obtoitoo? Saj ete jo itak prečitali že prej. Se čutite krivega? Lakner vstane, bledega pa odločnega obraza hoče bliže k mizi, pa ga paznik zadrži pri klojii: »Seveda se čutim krivega. Sporazumel sem se radi pobega najprej z Lombarjem. O tem sva se pogovarjala med eeboj še v Ljubljani, ko 6va bila skupaj zaprta. Ko je Lombar prišel v Maribor, eo se najini pogovori zopet nadaljevali. Prišla eva eku-paj na vsakodnevnem izpreliodu. Zaostal 6em, si zavezoval čevelj in takrat me je Lombar dohitel ter je padlo par besed. Parkrat sva si pieala. Piema eva si dala tudi na izpreliodu. Skraja se o begu nisva dogovarjala. Vedel pa eem, da misli on, kako bi prišel na svobodo. Nagovarjal me je, naj prevzamem nase njegov zločin. Hotel eem to storiti. S Pančurjem sva ee sjioznala v Ljubljani, tudi v zaporu. Ko so ga pripeljali v Maribor, eo ga zaprli v celico meni nasproti. Sporazumevala sva se z znaki.« Nato nazorno kaže znake, e katerimi je kazal Pančurju, da bo treba bežati. Napad na paznika je označil e prijemom za vrat. »Govorila nisva ničesar, vedela pa sva oba, kaj nama je storiti. Načrt za pobeg sem napravil sam. Prinesel sem v odeji kamen z dvorišča, ga shranil nn stranišču.« Lakner je prvotno skušal vzeti vso krivilo nase ter je izjavil, da je 6am udaril paznika Pe-terina e kamenom po glavi, pozneje pa je epreme-nil svoj zagovor in začel obtoževati PanČurja. Izjavil je, da je on držal paznika samo za roko, za vrat in usta, da ne bi kričal, dočim ga je Pančur tolkel s kamnom po. glavi. Zasliševanje PanČurja je bilo krajše. Pančur je pripovedoval na jired-eodnikova vprašanja, da.ni poznal evojega očeta, z materjo pa je živel deij čaea v Nemčiji, kjer ee je drugič poročila. Ko se je vrnil nazaj domov k 6tari materi, je odšel iz službe na kmete, potem pa je prišel v Ljubljano, kjer je zašel v slabo družbo. Zanika vsako krivdo ter odločno vztraja pri tem, da ni on ubil Peterina. Lakner je paznika ubil, še preden je njega izpustil iz celice. Potem ga je prisilil, da je šel odklenit Lombarjevo celico, nato pa ee je zopet vrnil nazaj v svojo celico ter tam pričakoval paznike. Lombar ne ve o vsej stvari sploh ničesar. Odgovarjal je nenavadno naglo in bistroumno ni stavljena vprašanja ter povedal, da pozna Laknerja že od leta 1932 iz Ljubljane, kjer je bil zaprt poleg njegove celice. V Ljubljani ee je Lombar dogovoril s pokojnim Malijem, da bi zanj po krivem pričal. Ko pa je Mali dal umoriti svojo ženo,' je prišel v Ljubljano eam ter bil nekaj časa zaprt poleg njega. Prosila sta ga, da bi Mali prevzel Lom-barjev zločin nase. Ko so ga pa odpeljali v Novo mesto, Lomborja pa v Maribor, se je tukaj .zopet sešel z Laknerjem. Nagovarjal ga je, da bi Lakner prevzel zločin na eebe in da mu bo on zato pomagal, ko bo svoboden. V zapor mu bo pošiljal pakete in denar. Lakner je zares šel na lim ter eo ga nato poslali v Ljubljano k ponovni razpravi. Med potjo je hotel pobegniti, pa ee mu ni posrečilo. Za Peterinov umor ni vedel, vedel ni tudi za priprave o begu. Kot priče so bili nato zaslišani pazniki, ki so prihiteli napadenemu Peterinu na pomoč in nekateri sojetniki. Jetniki eo obširno opisovali, kako sta se Lakner in Lombar na dvorišču dogovarjala. Lakner in Pančur pa sta ei dajala znamenja iz celice v celico. Kaznjenec. P. je še posebej pripovedoval, da je Lombar pripravljal splošen upor kaznjencev. Kaznjenci so nameravala napasti stražnike, potem pa pobegnili. Hotel je napasti učitelja Cizla. Za Laknerjev načrt je moral Lombar že prej vedeti, ker je bil usodnega dne zelo razburjen. Po zaključnem zasliševanju prič je državni pravdnik v svoji obtožbi ugotovil, da je Lakner vse priznal, Pančur pa vse zanikal. Državni pravdnik pa verjame Lalcnerju, ker je dobil vtis, da mu je vseeno, če pove resnico. Lombarjeva krivda pa je tudi dokazana. To je bil prvi slučaj v mariborski kaznilnici, da so kaznjenci ubili paznika. Zagovorniki so skušali krivdo svojih klijentov opravičiti. Priznavajo zločin, prosijo j>a, da se ne tolmači kot umor, temveč eamo kot uboj. Nato se je umaknil sodni odbor v bližnjo knjižnico k posvetovanju, ki pa je trajalo le 10 minut in sodniki so se zopet vrnili v dvorano. Predsednik dr. Tombak je razglasil obsodbo: Lakner in Pančur so obsojata nn smrt na vešalih, Lombar. ki je že itak obsojen na dosmrtno ječo, pa sc obsoja še na dosmrtno izgubo vseh olajšav, ki mu jih lahko nudi kaznilnica. Lombar in Lakner sta kazen sprejela. Lakner je e smrtno bledim licem dejal: »Kriv eem in kazen sjirejmem. Priziva ne bom vlagal, prosim, eamo, da mi pred smrtjo šo omogočite snidenje z materjo ter da hilro napravile konec z menoj.« Nato ee je bridko razjokal. Pančur pa je vložil priziv. Sodba bo poslana v potrdi tev stolu eedmorice, rešitev te instance pride pred pravosodno ministrstvo, ki določi čas izvršitve kazni. Če bosla smrtni olisodbi potrjeni, bosta kazni izvršeni v kaznilnici. Svetovni evharistični kongres v Buenos Airesu Svetovni mirovni kongres fCSTliCMti mil1 Učanov za Kristusa Kralja in Njegov Veličastne manifestacije vernih katoličanov za Kristusa Kralja in Njegov mir! — Nad en miljon udeležencev! Dne 10. oktobra 1934 ob 10 dopoldne je papežev legat kardinal Pacelli odprl 32. svetovni evharistični kongres. Na kongres je prišlo nad en milijon katoličanov iz vseh delov sveta. Že v zgodnjih jutranjih urah so vse cerkve argentinskega glavnega mesta bile polne. Mnogo vernikov je v molitvi prečulo noč v cerkvah. Na okrašenih cestah so se 6rečavale skupine romarjev iz raznih dežel in raznih delov sveta. Pozdravljale so se, pomolile 6kupaj in skupaj zapele latinske cerkvene pesmi. Kardinal Pacelli je v začetnem nagovoru, ki ga je imel v španskem jeziku, poudaril, da fta besedi »mire in »evharistija« pojma enakega pomena. Ljudstvo zaupa, da se bo med tem kongresom posrečilo ustvariti mir med bojujočima 6e državama v Gran Chacu. Ko je solnce 10. oktobra že pred 0 zjutraj vzšlo, so romarji že zasedli tri velike tribune ob glavnem oltarju. Ti romarji 60 se pripeljali iz 65 km oddaljene Mercade. Dohajali pa 60 še vedno novi tisoči na zborovatišče v park Palermo obhajalo 150 duhovnikov in dijakonov. Med obhajilom so moški zbori peli »Miserere Mek ter »O dobri Jezuse. Na koncu slovesnosti so možje še trikrat zapeli »Ave Marin«, nakar 60 tisoči mož krenili v katedralo k češčenju 6v. Rešnjega Telesa. V katedrali je bila na glavnem oltarju postavljena krasna srebrna monštranca, katera je bila pred 200 leti prinešena iz Španije. Prihajali so peš in jež, na kolesih in avtomobilih, v staromodnih vozičkih in novodobnih avtobusih. Do osmih so bile vse tribune že polne ter na njih 150.000 ljudi. In vedno so še dohajali novi. V štirih rekah so stopali romarji v zborovalno areno. Te štiri vrste so se v čudovitem redu postavile po sredi arene v obliki križa. Sredi tega križa človeških množic ee je dvigal velik oltar. Evropski romarji so stali na južni strani oltarja do ulice Avenida Alvear. Njim nasproti na severni strani 60 stali južni Amerikanci. Štiristo zvočnikov je oznanjalo, da prihaja argentinski predsednik Avguštin Justo in njegova vlada. Ko je prihajal kardinal, je po vsem ogromnem prostoru zavladal popolen molk. Ogromna množica je padla na kolena, da sprejme blagoslov zastopnika 6v. Očeta. Pred njim je stopalo mnogo kardinalov, 24 škofov in nadškofov ter 60 duhovnikov. Zbor 500 pevcev pa je zapel: »Ecce Sacer-dos Magnus«. Ob desetih dopoldne je kardinal-legat Pacelli Pogled na morje hiš v Buenos Airegu. sedica »mir«. Mir moremo doseči le, če bo svet nauk o evharistiji resnično izvrševal. Delegata obeh vojskujočih se južnomeriških držav sta stala vsak na eni 6trani oltarja. Upajo pa, da bosta, preden bo kongres končan, 6tala že skupaj. Po pri- digi je kardinal podelil apostolski blagoslov. V lepem redu in s skoraj vojaško disciplino so nato romarji zapuščali kongresni prostor in se vračali v svoja bivališča. 60.000 otrok Kristusu Kralju Drugi dan evharističnega kongresa (11. oktobra) so v parku Palermo štirje kardinali brali sveto mašo o priliki splošnega obhajila otrok. Okrog oltarja je stalo 60.000 belo oblečenih otrok. Med 6veto mašo je obhajalo 250 duhovnikov. Ko je prihajal kardinal Pacelli, je vseh 60.000 otrok zapelo himno »Ecce Sacerdos Magnus«. Ko je bila maša končana, so tisoči dečkov in tisoči deklic začeli metati v velike košare, ki so Pogled na park Palermo. Ob s pomeniku v sredi je bil oltar. raSel brati sv. mašo. Sredi mogočne skupine oltarjev se dviga velik kril K vsakemu izmed štirih oltarjev vodi osem marmornih stopnic. Po introitu so roparji zapeli himno »Christus vincit«, petje pa je spremljala mogočna godba tristo godbenikov. Po končani maši je kardinal Pacelli v spremstvu štirih kardinalov stopil na rob oltarja, kjer mu Je m6gr. Carlos G rano izročil s svilenimi trakovi in s papeževim pečatom zapečaten perga-mentni zavoj. Kardinal Pacelli je zlomil pečate ter nato v latinskem jeziku prebrat papeževo bulo, v kateri Je potrjeno, da je kardinal Pacelli papežev legat za evharistični kongres. Nato je kardinal Pacelli prebral bulo še v španskem jeziku. V pridigi papeževega legata je bil glavni motiv be- bile postavljene na vsaki strani kardinala, šope ajdovega in pšeničnega klasja. Ko so otroci polagali snopje h kardiinalovim nogam, je kardinal na njihove glave polagal svojo roko, med tem so pa otroci prepevali ljubko argentinsko pesem: »Te darove ti poklanjamo.« Ko so otroci v sklenjenih vrstah stopali na kongresni prostor, so s svojimi vrstami napravili ogromen križ. Deklice, zagrnjene v bele pajčolane in oblečene v bele, dolge obleke, so tvorile severni in južni del križa. Belo oblečeni dečki pa so bili postavljeni na vzhodni in zahodni strani. Vsi so imeli čez prsi pentlje v argentinskih in papeževih barvah. Na vsakem izmed štirih oltarjev je bral sveto mašo po en kardinal. Zbor 250 se-meniščnikov je prepeval med 6veto mašo in svetim obhajilom. Po končanih pobožnostih so bili otroci obdarovani s štruklji in gorko čokolado, nakar so 6e vsi veseli odpeljali v Buenos Aires. Dne 11. oktobra popoldne je bilo glavno zborovanje Po zborovanju je bil podeljen blagoslov, ob katerem je klečalo pol milijona vernikov. Zastave 30 narodov 60 se pripognile. Glavni cerkveni govor je imel za vsebino misel: »KristU6-Kralj v evharistiji in po evharistiji«. Govore prenašajo radijske postaje na dolgih in kratkih valovih. Na treh straneh okrog oltarja se je zbralo kakih 2500 zastavonoš 30 narodov. Nekatere zastave so tako težke, da jih morajo nositi po štirje možje. Za glavnim oltarjem stoje skupine Združenih držav Severne Amerike in evropskih dTŽav, medtem ko so zastavonoše južnoameriških držav postavljeni na južni strani oltarja. Na tribunah, v neposredni bližini oltarja, so sedeli odlični Argentinci in odlična zastopstva iz tujih dežel. Mnogi romarji so prinesli e seboj stolčke. Pred blagoslovom z monštranco je zapelo 250 mladeničev »O salutaris hostia«, nakar so sto-tisoči zapeli »Tantum ergo«. V ogromnem prostoru je nastala smrtna tišina, ko je kardinal dvignil zlato in z biseri okrašeno monštranco. Tišino je motilo le žvenklanje srebrnih zvončkov med blagoslovom. Po tem glavnem zborovanju so se posamezni narodi uvrstili za svoje zastave ter prepevaje odšli v svoja bivališča. Velika polnočnica za moške Prekrasen je bil prizor, ko so 6e možje v polnočni procesiji zbirali k polnočnici na trgu Mayo. Trg je razsvetljevalo 50 velikih mornariških žarometov in na tisoče in tisoče električnih žarnic. Iz Santiaga del Estero je prijezdilo 500 pastirjev, ki v ondotnih pampah na konjih pasejo živino. Nepopisno lep pogled je bil na njihove slikovite noše. Iz ozemlja Gran Chaca, kjer 6edaj divja vojna, je prijezdilo 70 Indijancev, ki so bili opremljeni s peresi, odejami in z vsem priborom, ki ga nosijo s seboj. Obleka pastirjev-gauhov ter Indijancev se je slikovito razlikovala od preprostih oblačil evropskih in ameriških romarjev. Celi loki električnih luči so bili obešeni uad prekrasno ozaljšano glavno cesto, ki vodi na trg Mayo. Po Avenidi Mayo so drug za drugim korakale moške skupine. Od argentinske katoliške akcije je prikorakalo 19.000 mož. Stražniki peš in na konjih so komaj zadrževali gledalce na hodnikih ter vzdrževali red. Gauhom in Indijancem so sledila mladinska društva iz Argentine, Brazilije, Peruja in Čile. Med evropskimi društvi, katerim na čelu so korakali Poljaki, so stopali tudi slovenski naseljenci. Tem je sledilo 40 Japoncev iz Brazilije, ki so nosili s seboj japonsko zastavo. Filipinci so korakali za ameriško zastavo, nazadnje so šli Kitajci iz Kantona in Argentine. Na trgu Plaza Mayo so bili postavljeni štirje oltarji okrog 125 let starega spomenika svobode. Na teh otarjih eo štirje kardinali brali polnočno sveto mašo. Medtem pa so drugi romarji celo noč prebili v cerkvah, predvsem v katedrali, ki je po svojem portalu podobna cerkvi sv. Magdalene v Parizu. Vseh deset cesta, ki vodijo na tru Mayo, je bilo polnih samih romarjev. Od zahodne strani pa eo žarometi argentinskih vojnih ladij osvetljevali čudoviti zbor. Sto zvočnikov je razširjalo govore tujih in argentinskih zastopnikov v vseh jezikih. Živahno pritrjevanje je prekinjalo govornike. Kmalu po polnoči so se začele maše. Po mašah pa je bilo skupno sveto obhajilo mož, katere je Dvignimo roke za mir med brati Zborovanja tretjega dne se je udeležilo 350 tisoč ljudi. V slovitem govoru, ki ga je imel nadškof iz Lime, msgr. Farfan, je med drugim bilo rečeno: »Dvigamo roke za naše brate, ki še vedno v hudem boju prelivajo bratsko kri, ki še vedno merijo s strojnicami drug proti drugemu ter se obmetujejo z ročnimi granatami. Kličemo jim: Pax vobist Mir vam bodi!« Mislil je na boj v Gran Chacu. In res med evharističnim kongresom cerkev vneto deluje za mir. Že nekaj dni 6e vrše razgovori, da bi bilo mogoče doseči uradna mirovna pogajanja med Bolivijo in Paragvajem. Teh razgovorov se posebno vneto udeležujejo nadškofje iz Argentine, Čile in Peruja ter škofje iz Asunciona in La Plate. Ob koncu tretjega kongresnega dne so v največjem opernem gledališču Južne Amerike priredili opero »Cecilija«, ki jo je zložil msgr. Licilio Refice. Ta. opera je bila prvič predvajana v Rimu letos 15. februarja, ter je bila tudi v Buenos Airesu umetniški dogodek prve vrste. Ob tej priliki je Buenos Aires proslavil tudi konec 110. operne sezone. Tudi vsa filmska gledališča 60 služila le ev-hari6tičnemu kongresu. Imela 60 svoje posebne programe. Tudi argentinska liga proti umazanemu filmu je imela uspeh in dosegla, da se sedaj predvajajo v Južni Ameriki spodobni filmi, katere ljudje zelo radi gledajo. Zmagoslavje Kristusovega miru po vsem svetu Omeniti bi bilo treba še pozdravni govor, ki ga Je imel župan velemesta Buenos Airesa ob prihodu kardinala Pacellija: »Zastopnik papežev to uro prihaja kakor Jezus k vratom Jeruzalema. Buenos Aires bo njegov prihod znal ceniti kot dragocen dar božji, bo poslušal besede angela miru z naročilom namestnika Kristusovega, Kralja svetov, ki oznanja mir in ga obenem prinaša. Tak mir sloni na redu, na harmoniji duš ter na nesebični ljubezni. Taki zakladi prihajajo od Boga in osrečujejo narod, kateremu gospoduje sam Bog. Tak mir, ki je nad vsa zemeljska tolažila, je Ie v tabernaklju.« Na te besede je odgovoril kardinal Pacelli z daljšim govorom, v katerem je med drugim rekel: »Ti dnevi, ki so prišli, se mi zde dnevi miru, kakor ga oznanja evangelij, dnevi apostolskega dela in duhovnega življenja. Mi smo znanilci in donašalci miru, ki ga svet ne more dati, emo pri-žigalci apostolskih duš, kateri v teh dneh, čeprav v zdrobljivih posodah, nosijo božji ogenj v srca. Ogenj, ki ga je prišel prižgat na zemljo Jezus 7. nebes... Ena misel naj nas napolnjuje, ena želja navdaja vsakega izmed nas, naj bi se program in namen mednarodnega evharističnega kongresa čim popolneje uresničil ter da bi kakor ognjena pisava proti nebu zažarela resnica: Zmagoslavje Jezusa Kristusa, Kralja miru, po vsem svetu.« Kardinal-lcgat Pacelli. Gospodarstvo Nemška gospodarska zagata Nadomestki: umetna volna, visira, tvolstra, cuprama, pliro Sedanje težkoče, ki jih ima Nemčija pri uvozu sirovin, so povzročile, da so Nemci začeli vsepovsod iskati nadomestne tvarine, ki naj nadomestijo prekmorski uvoz surovin, ki so zlasti potrebne za nadaljnje obratovanje nemške industrije. Seveda se da marsikaj tehnično izdelovati, toda drugo vprašanje nastaja pri tem, če je to tudi rentabilno. Dve važni stvari mora danes uvažati Nemčija iz tujine: mineralna olja in tekstilije. Zato sedaj Nemčija forsira domačo produkcijo petroleja, ki je od lanskega leta sein prav znatno narasla, toda tudi povečana produkcija še oddaleč ne more kriti vseh nemških potreb, zato mislijo Nemci na izkoriščanje rjavega premoga v tiste svrhe, kot služijo uvožena mineralna olja. Zaradi velikih ležišč rjavega premoga je v bodoče Nemčiji zasigurano dovolj gonilnih sredstev, ker se da ' iz tega premoga letno že sedaj izgotoviti najmanj 1,300.000 ton nafte, ki služi lahko /za pogon. Seveda je danes naravno olje cenejše kot umetni bencin, toda polagoma se bo tudi cena umetnemu bencinu znižala. _ , . Drugi del problema tvorijo tekstilije. Doslej se ni posrečilo dobiti tkanin, ki drže toploto. Toda znanstvena dognanja so pkazala, da same bilke ne drže toplote, ampak mali zračni prostorčki, ki se nahajajo v bilkah in med bilkami. Z izdelavo vistre in vvollstre se je posrečilo izdelati taka tkiva, ki imajo isto lastnost kot volna (odtod tudi ime Woll-stra). Dolgo časa se ni posrečilo iznajti takega blaga, ki bi tudi v mokroti zadržal svoje bolike kot sedaj volna in bombaž. Sedaj pa je tako blago na razj^jlago, sestavljeno pa je iz 25 delov konoplje in 75 delov umetne svile. Treba je sedaj namesto krompirja za špirit gojiti nekaj več konoplje. To je tem lažje, ker ie sedaj izdelovanje špirita iz lesa po metodi Scholler-Tornesch in ber-gius veliko cenejši iz lesa kot pa iz krompirja. Ugovor, da mora Nemčija itak polovico potrebe Naše regulativne hranilnice V belgrajskem tedniku »Privredni pregled« objavlja proi. VI. Rosenberg statistične podatke o naših regulativnih hranilnicah. Teh regulativnih hranilnic je v Sloveniji 29, v ostalih pokrajinah države pa imamo že 29 hranilnic. Občinskih hranilnic je v vsej državi 46, dve sta hranilnici združenih občin, okrajnih je 6, 4 pa so banovinske. Bilanca za leto 1933 ne izkazuje nobenih znatnih izprememb, saj je znašala bilančna vsota leta 1931. 2955.3 milij., ' leta 1932. 2516.3 in lani 2493.95 milij. Din. Glavne bilančne postavke so naslednje v milij. Din: aktiva: gotovina 275.7, vrednostni papirji 82.1, tnenice 197.3, jx>sojila '1000.2, tek. računi 508.9, nepremičnine 112.0, inventar 67, ostala pasiva 255.7 milij. Pasiva: ustanovni fondi in rezervni fondi 182.2, hranilne vloge 1285.8, lek. računi 682.4, reeskont 35.0, upniki 40.0, razna ostala pasiva 273.5 milij. Ta statistika je zelo nepregledna, ker vsebuje poleg gotovine tudi naložbe pri denarnih zavodih, ki se pa v današnjih razmerah ne morejo nikakor istovetiti z gotovino, ker so velik del naloženi pri denarnih zavodih, ki so pod zaščito. Zato nam kaže detajlna statistika drugo sliko, (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za 1932): aktiva: blagajna 64.0 (25.5), naložbe pri javnih d8narnih zavodih 101.7 (59.6), naložbe pri zasebnih zavodih 110.0 (106.5). Seveda je ta veliki dvig gotovine pripisovati zlasti enemu zavodu, t. j. mestni hranilnici v Zagrebu, katere gotovina je lani narasla od 10.2 na 42.3 milij. Din leta 1933. Detajlna statistika nam kaže nadalje velik padec hipo-tekarnih posojil od 392.6 na 308.8, posojil občini — osnovateljici zavoda od 451.1 na 415.2 milij., dočim so posojila ostalim občinam narasla od 105.0 na 185.0 milij. Din. Tudi ta statistika se nam zdi potrebna razlage; kolikor jx>znamo razmere slovenskih regulativnih hranilnic, je to zmanjšanje hipo-tekarnih jx>sojil v zvezi s prenosom iz te vrste posojil na druge vrste, kar je povzročilo navedene izpremembe. Donos hranilnic na računu dobička in izgube je znašal 205.6 milij. in se je razdelil sledeče: obresti 101.6, režija 45.7, dotacije fondom 9.9, odpisi 21.4, davki 7.2, ostali stroški 3.9 in dobiček 15.9 milij. Izgubo je izkazalo 5 hranilnic v skupnem znesku 3.3 milij. Din, od tega samo za leto 1933. . 1 milij. Din. Pokojninski fondi hranilnic za osebje znašajo 16.3 milij. Din. ' lesa uvažati, ne drži, ker se še vedno polovica vsega nemškega lesa pokuri in ne pride v poštev za industrijske, zlasti gradbene svrhe. Kot smo v podnaslovu navedli, so Nemci dobili že celo vrsto nadomestnih sirovin. Umetna volna se dobiva iz odpadkov najrazličnejših tek-stilij. Že sedaj zaposluje industrija umetne volne v Nemčiji okoli 100.000 ljudi. Seveda se iz sirovin ne da kar enostavno dobiti umetne volne, treba jih je najprej temeljito sortirati, očistiti, odtrgati gumbe itd. Nato sledi proces raztrganja. V trgovini |3a dobi umetna volna najrazličnejša imena: Lama, Tibet, svileni Shody, zelir, cheviot, trikot kašmir, muselin itd. Iz umetne volne se izdeluje vse: obleke, plašči, ogrinjala, jjreproge, odeje, pletenine itd. V nasprotju z umetno volno pa spada umetna svila v skupino tkiv, izdelanih sintentično iz celuloze. Umetna tkiva so med drugim: vistra, woll-stra in silekstra-prediva. Najfinejša je vistra, ki ima poleg prozornosti tudi drugo lastnost, da drži dolgo toploto. Silekstra predstavlja mešanico svile in vistre. Podobno kot vistra se izdeluje cuprama, čigar ime že pove, da je v zvezi z bakrom. Tega tkiva se zadnje čase izdela že okoli 2000 do 3000 lopolna: imamo še celo vrsto mešanic, n. pr. lan in umetna svila, lan in vistra, lan in bombaž itd. Vse to kaže, kako si Nemčija išče izhoda iz sedanjega položaja, ki je zanjo težji kot v dobi inflacije in tudi deloma v vojni dobi. Zdi se, kakor cla bi se v Nemčijo vračali časi svetovne vojne. To je tudi razumljivo v sedanjih časih, ko živimo stalno v gospodarski vojni. Borza Dne 15. oktobra 1934. Denar V današnjem prometu so ostali neizpreinenjeni tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja in Curiha, po-; Eustila sta Pariz in Trst, dočim so narasli tečaji ondona, Newyorka in Prage. V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah neizpretnenjen avstrijski šiling z 8.10—8.20. Angleški funt se je stabiliziral na 224.20—225.80. — Španska pezeta v Belgradu 5.95 blago, Budimpešta v Belgradu 9,95 blago. Ljubljana. Amsterdam 2304.29—2315.65, Berlin 1364.58-1375.38, Bruselj 793.57-797.51, Curih 1108.35—1113.85, London 165.36—166.96, Newyork 3341.61—3369.87. Pariz 224.04-225.16, Praga 141.90 —142.76, Trst 290.68—293.08. Curih. Pariz 20.2175, London 14.935, Newyork 304.625, Bruselj 71.60, Milan 26.255, Madrid 41.875, Amsterdam 207 90, Berlin 123.40, Dunaj 72.73 (57.20), Stockholm 77.05, Oslo 75.05, Kopenhagen 66.70, Praga 12.81, Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7975. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes celo čvrstejša, kar se je f)oznalo zlasti pri vojni škodi, ki je izrazit špeku-ativni papir. Ponudbe je malo, tako da ni bilo treba prevzemati večjih količin in je bil promet srednji. Ljubljana. 7% inv. pos. 71 den., agrarji 41—42, vojna škoda 350—352, begi. obv. 40 den., 8% Bler. pos. 67-68, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. DHB 65-67. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. f>os. 71—71.50 (71.25, 71), agrarji 41.50-42.50 (41.50, 41), vojna škoda 350-351 (350), 12 (350), 6% begi. obv. 60 —60.50 (60), 8% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. pos. 57 bi. — Delnice: Narodna banka 4130 den. Žitni trs Žitni frg je pojx>lnoma miren in so tudi cene ostale po|x>lnoma neizpremenjene. Realizirajo se le stare kupčije in prejšnji zaključki, dočim novih zaključkov ni. Šele prihodnji leden je pričakovati oživljenja kupčije. Ljubljana. Pšenica bač. 79-80 kg 160—162.50, bač. 80 kg, 1% 165—167.50, koruza stara za mletev 147.50—150, umetno sušena 117.50—120, moka bač. ničla 260—265, ban. ničla 265—270. Naznanil €1 Liubliana 1 Nočno sJuibo imajo lekarne: mr. UstaT, Selenbur-gova ulica 7; ilr. Kmet, Tyrfieva e. 61, in iur. Trnkoczy ded., Mestni trg 4. Celie e Drevi ob 8 Bknpna pevska vaja mešanega /.bora pevskega društva »Celjski Zvon«. II Radio Programi Radio Ljubliana: Torek. 16. oktobra: 12.00 Kratko predavanje, poročila 12.30 Reportaža iz Belgrada 20.00 Reportaža iz Belgrada 20.30 Kralj Aleksander in slovenski umetniki (Ante Gaber) 21.00 Zbor pravoslavne kapele: Parastoe 20.00 Cas, poročila. »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC Na dlan roke ei izlijte nekoliko »Alge* ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko 6e je dlan ogrela in posušila, jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del teleea z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih tjoste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetok težkega obolenja, ki ga boete z malo »ALGE« preprečili. »ALGA« so dobi povsod. — 1 stcklcnica 14 Din (Reg. e. br. 18117-32.) 19 II II II II II II II II II II II sveže in umetne dobite II II V Belgradu v cvetličarni Matija Lap C ara Nihole II, 2 Slavija Kuhinja v Delavskem domu razpisuje dobavo 20.000 kg zimskega krompirja. Kolekovane ponudbe je poslati najkasneje do 19. t. m. na gornji naslov. išfcmo zastopnlha mlajšega arhitekta za naše „Terra Gomine" gumijasta tla. „Semiierit" jugosl. tvornice za proizvode iz gnme d. s. o. j., Kranj, podr. Zagreb, Nikoličeva ulica 6-8. STARŠI! Otroku, ki obiskuje šolo, daite, ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai. in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi. živcev in teka Otroci, ki redno iemliejo »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za iačanie krvi živcev in teka daite dekletu med 10 in 17 leti. ako ie slabotno. To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah ▼ steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.147/33. Z največjo udobnostjo pokurite ceneni domači rujav premog v specijelni trajno goreči rovni REKORD peči Idealno izgorevanje brez dalia, saj in žlindre PROIZVOD tovarne peči, štedilnikov in emajla ZEPHIR d. d., SUBOTICA Zahtevajte brezplačne prospekte! Samopr oda ja : Za Ljubljano: Jos. Zalta & Co., Dunajska c. 9. Za Celje: D. Rakusch Za Maribor: Železnina Lotz. Za Ptuj: Anton Brenčič. Istotam zaloga vzorcev prvovrstnih >Elite< in »Eva« štedilnikov iz iste tovarne. Alf ste že poravnati naročnino? Brez drugega obvestila. Najina skrbna in dobra žena oziroma mati Pavla Stanič nama je po dolgi, mučni bolezni danes ob 21 umrla. Pogreb bo v torek, dne 16. oktobra ob M 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 17. oktobra ob 7 zjutraj v župni cerkvi. Celje, dne 14. oktobra 1934. Žalujoča mož in sin Stanič Ivan, davčni inšpektor, Stanič Janko, učitelj, ter ostalo sorodstvo. Ohranit njihovo naravno lepst® ravnajoč se točno po teh navodilih : 1. Še danes Izrezlte spodaj natisnjeni bon za eno tubo Chlorodont-a kot poskuinjo in sa pošljite tvrdki TVORNICE ZLATOROG, MARIBOR 2. Kakor hitro to tubo prejmete, prenehajte uporabljati svojo dosedan!o zobno pasto in napravite poskušnjo s Chlorodontom. 3. Denlte zvečer In zlutral na suho Sletko 2—3 cm zobne paste ChlorodonL 4. Čistite zobe motno v vseh smereh, zlasti tudi med zobmi. 5. Zdaj SeleJ umočlte ICetko v vodi ter si ie enkrat temeljito očistite zobe. 6. Kontno si skrbno Izplahntte usta, ie najboljie z ustno vodo Chlorodont. Prej ko v 4 dneh bodo imeli Vaii zobje zopet svojo prvotno lepoto. Zobna pasta: Velika tuba Din 1 Jemala tuba Din Ustna voda: Vel. steklenica Din S0--mal. steklenica Din 10-- BON Za Izrezanje po gornjem navodilu. PolllHe ml u poskulnlo eno tabo tobne pasta Chlorodont In slcar brezplaCno In bras natmanlla obvasnostl i mol« strani. bna: . Kral: Ulica t Stran a »SLOVENKO«, dne 16. oktolmi 1934. ■Stev. 235. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-lovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mah oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2°50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službodobe Zbiralce naročil iščemo! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom mekol Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator — Ljubljana, poštni predal it. 307. (b) Strojnika samostojnega, s prakso in izpitom, za Diesel elektrarno 300 ks, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače je poslati na Svinčeni rudnik, Mežica. (b) Krojašk. pomočnika sprejmem takoj. Predstaviti se osebno. Dolinšek Kari, krojač, Kamnik, (b) »II Prodajalka vajena mešane trgovine, posebno izurjena v špe-ceriji, išče mesto prodajalke ali blagajničarke. Vloži kavcijo 3000 Din. Reflektira samo za Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11869. (a) Brivski pomočnik z lastno obrtjo — išče mesto. Kolman, Bled I. Krojaška pomočnica pridna in poštena, vajena tudi trgovine in gospodinjstva, išče zaposlenje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožna in skromna« št. 11991. (a) Kuharica za vse, 21 let stara, poštena, ki zna vsa hišna dela, želi primerno službo pri dobrih ljudeh. Ponudbe pod »Z dežele« št. 12003 upravi »Slovenca«. (a) Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Spomenike iz skladišča prodaja za hranilne knjižice dobrih zavodov Kunovar, kamnosek, Sv. Križ, Ljublja-(d) r Potrebščine za čevljarje kakor razne podloge in flanele, rln-8lce, vse vrste planlnEarjev in Čevljarskih žebljev, klej, čevljarsko smolo in vosek, polituro za podplate, prejo od navadne do najfinejše, fiavljarsko orodje itd. najugodneje samo pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Na veliko Na malo Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II. kM M 1,111 ODDAJO: Gostilna se odda takoj v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kavcija« 11992. (n) Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje kletno — se odda s 1. novembrom. Vodovodna cesta 11. (č) PODOBA SVETA na 20.000 straneh z nad 18.000 slikami! Edini veliki katoliški nemški leksikon ie HER GROSSE HERDER ki bo obsegal 12 knjig in en zemljepisni atlas s statistiko vseh držav na svetu. Dosedaj je izšlo 8 zvezkov in en zemljepisni atlas. Natančneje se poizve pri vsaki knjigarni ali pa pri: Herder, Freiburg im Breisgau Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pre-žalostno vest, da je naša mati, stara mati, teta, gospa Frančiška roj. Zrimšek po dolgotrajni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, 14. oktobra ob 12 umrla. Pogreb se bo vršil v torek, dne 16. oktobra ob pol 15 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi. ŽALUJOČI OSTALI Stanovanje dve sobi, pritikline — oddam za 1. november. — Sv. Petra cesta 35/1. (č Posestva iiiiiiiiimimmiiiiiiimiiiiimmiiiiiiii Droben oglas v »SLorrncu posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem oal kupca ti s kniiiim da ■milimi........................... Novo hišo dvostanovanjsko, pri železniški postaji na Črnučah, — prodam za 50.000 Din. - Jerko, Črnuče pri Ljubljani. (p) Posestvo brez poslopja, obstoječe iz travnikov in njiv, poleg mesta Brežice naprodaj. Pripravno za stavbišče za letoviščarje, ker ima lep razgled proti Čatežkim toplicam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11998. (p) R. Warbinek najstarejša ivornica klavirjev LJubljana Gregorčičeva U|. S I. Prodaja inozemskih in lastnih izdelkov Strokovnjaška popravila in uglaševanje Najcenejša izposojevalnica Obročna odplačevanja Kupimo Otroški voziček železno peč in šivalni stroj kupim. Ponudbe pod »Čimpreje« št. 12000 upravi »Slovenca«. (k) Pomladilo sem sc zo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, luvelir, Liubliana Wolfo va ulica št. 3. Jnsera ti v-Slovencu* imajo največji uspeh 10 let - Nenavadna zdravniška iznajdba na poiju kozmetike Sedaj je lahko pomladiti staro in ovenelo kožo ter jo napraviti belo in svežo. Znanost je namreč naposled našla vitalni element pomlajevanja kože. Ko to sredstvo z otira-njem prodre v kožno tkivo, gube kmalu izginejo. popolnoma pa izginejo tudi razširjene znojnice in zajedalci ter sploh vsi ostali nedostatki polti. To vitalno sredstvo za pomlajevanje, ki se pridobiva od mladih živali, je sedaj samo v kremi Tokalon. Učinki kr»m» Tokalon obstoie v tem. da olepšajo kožo ter okrepijo podkožno tkivo, s tem pa dajo tudi nelepemu licu ljubkost in svežino. Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo, rožnate barve, zvečer. Krema hrani in pomlajuje Vašo kožo, ko spite Kremo Tokalon, hranilo za kožo, bele barve (ne mastno) pa uporabljajte zjutraj. Od nje bo postala Vaša koža bela in sveža, puder pa bo ostal na licu ves dan. Naj bo Vaša polt še tako slaba, po uporabi kreme Tokalon bodo učinki presegali vsa Vaša pričakovanja. tmtm Ct avto svoj stari pruau/us aT motorja bi znebil se rad hri kupcev ti mnugo priženi Slnveičev naimnnif inserat Po ugodni ceni imam naprodaj prav fine fige za žganjekuho. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. (1) ^ £ Telefon 3059 /X PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Jedilni kostanj razpošilja najceneje Peter Setina, trgovina, Sevnica. d) Kakor vsako leto imam tudi letos večjo izbiro zimskih jabolk v Javnem skladišču, Tyr-ševa cesta 33. (1) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prišli spremiti našo nepozabno LOJZIKO HAFNERJEVO na njeni poti k večnemu počitku, vsem, ki so ji dali svežih rož, ki jih je tako ljubila, na to pot, dalje vsem, ki so nam ustno ali pismeno izkazali sožalje ali tudi le na tihem sočustvovali z nami v teh težkih dneh. Štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem onim, ki so že v Bohinju priskočili na pomoč blagi pokojnici v njeni težki bolezni, zlasti gej. Marici Jerajevi in zdravniku g. dr. Petriču, dalje ljubljanskima zdravnikoma gg. dr. Tavčarju in dr. Krajcu za njiju veliko požrtvovalnost in skrb, prečastiti prednici Leonišča in njenim tovarišicam čč. sestram za izredno vnemo in ljubezen, katero so posvetile pokojnici v njenih zadnjih urah, gdčni Cilki Krekovi ter vodstvu in osebju Dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za pomoč in iskrene tolažilne besede, ter preč. duhovščini za zadnje spremstvo. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1934. Rodbina HAFNERJEVA Alja Rahmanova: 54 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene Vsa vesela sem tekla k Nataši. Krpala je nogavice. Igor je ležal na postelji, bos, zakaj nogavice, ki so bile pravkar v popravilu, so bile edine, ki jih je imel. Takoj sem mu povedala razgovor z profesorjem risanja, in ko je nekaj časa porniš-ljeval. je rekel: »Mi ne pride na um! Zaradi tega beraškega pajoka naj hodim vsak dan tako daleč?« Nataša in jaz sva se spogledali. >Igorl< je kriikniia Nataša. »Ali si ob pamet? Jaz garam za vsako kopejko, prodajam zadnje, kar imam, ti pa nočeš prav ničesar storiti! Pomisli, da 6em v drugem stanu!« Pri zadnjih besedah eo ee ji na obrazu pojavile temne lise. Prestrašeno sem jo pogledala. Zakaj nam ni doslej črhnila besedice o tem? »Ne grem in mir besedi! Saj ni6em lakaj, da bi ee po cele ure ubijal za par posušenih rib! Raje naslikam jVKldbo in jo prodam 1« je vztrajal Igor. »Ničesar ne boš slikal, lenuh ei! Neprestano govoriš, kaj boš naredil, do dela pa ne prideš nikoli, prav zato, ker nisi drugega ko velik lenuh!« Nataša je začela jokati in sedaj eem ee jaz obrnila do Igorja: »Igor, kako morete vendar tako govoriti! Poglejte enkrat, kaj naši profesorji store, da ujamejo nekaj živil! Otmar gre ludi vsak dan v INO, da dobi pajok!« »Otmar Karlovič kot primer za me ne pride v poMev,« se je oglasil Igor zaspano, »zakaj prvič: lahko de!« štiriindvajset ur na dan. ker je Nemec, in drugič: ni umetnik! Umetnik je podvržen na-6trojem, proti katerim 6e ne more boriti!« »Zakaj si se pa poročil?« je ugovarjala Nataša. »Da si ostal samski, bi se lahko ukvarjal s svojimi nastroji in bi ti ne bilo treba misliti na ženo... in na otroka!« »Otroka 1 Smešno! Dandanes! Pojdi k zdravniku in v eni minuli je opravljeno! Kolikokrat sem ti že rekel. Mi si ne moremo privoščili otroka. Sama boš kriva, če boš predolgo odlašala. Oh, Alja,« se je okrenil k meni,« nikdar bi si ne bil mislil, da se bo Nataša tako spremenila v svojo škodo. Gospodinjstvo, otrok, denar, možnosti zaslužka, to je vse, kar moram sedaj vsak dan poslušati. Tako so ee uresničile moje sanje o prin-cezinjil... Resnično, še slikati je več ne morem. Dobila je tako Irde, energične j>oteze v obraz, da ne morem z njo ničesar početi. Model sem izgubil in zanj dobil zločesto ženo!« Solze so mu tekle iz oči in polagoma se je obrnil k steni. v!ra, Ira, za Boga, ne razburjaj se, ljubi, sladki moj!« je kriknila Nataša in hitela k njemu. >Ne smeš se razbur jati, slabo 6rce imaš I« Toda že je ležal nepremično, z razprostrtimi rokami; obraz mu je bil bled ko smrt... Dajale sva mu mrzle obkladke, ga drgnile z vinskim cvetom in trajalo je skoro pol ure, dn sva ga zopet spravile k zavesti. Kajpak, včasih se mi je zazdelo, da mu srce bije normalno, in je bilo vse le komedija, do bi naju ostrašil. »Ljubi, sladki Ira,« je jokala Nataša, »da si le zopet prišel k sebi! Vse boni storila, kar hočeš, tudi splav, če je tvoja volja!« »Res, boš?« je kriknil Igor veselo in je hipoma zopet oživel. »Tako; pa pojdiva takoj tja. Napravi se!« Zvečer sem bila še pri Nataši, da bi izvedela, kako je bilo pri zdravniku. »No, kako je?« »Splava ni!« je odvrnila Nataša. »Mar zdravnik ni dovolil?« »Nasprotno, celo svetoval mi je, češ. aa sem prešibka, da bi prenesla porod! Toda v zadnjem trenutku se le nisem mogla odločiti, in sedaj sem zopet močna. Če bi me hote! Igor tudi ostaviti, jaz hočem otroka in imela ga bom!« 12. avgusta. Ravno pod oknom spalnice naših etaršev je klop, kjer se sedaj, v lepih dnevih, sončijo prebivalci naše hiše. Hkrati služi tudi za dogovorjene sestanke in jaz lahko od zgoraj neopaženo opazujem najzanimivejše prizore. Danes je 6edela na klopi služkinja komisarja Makarova in neki fantič kot se Sika. Na prvi pogled je bilo jasno, da gre za ljubavne zadeve. Fant v finih 6portnih hlačah in čisto novi čepici je pravkar rekel: »Tole vas vprašam, Daša: Koliko let ste obvarovali nedolžnost v samostanu in sle li bili srečni takrat? In ko so vam samostan požgali in nune razgnali, kje je bil takrat vaš Bog?« Daša ni odgovorila. »Koliko let imate sedaj, oprostite?« »Sedemindvajset!« je odgovorila Daša in zardela. »Sedemindvajset?« V enem letu jih bo 28, potem 29 in potem — oglej se — naenkrat boste, oprostite izraz, stara šavra! Kaj pa mislite o sebi, za koga kršite naravni zakon?« »Mar mislite, da bi ne bila v samostanu, ko bi vi boljševiki ne bili vsega razdejali? Samostana ni več, ampak, živeti hočem lako, ko da sem v samostanu l< je odgovorila Daša. »Kako ste nespametni! Vi ste zanimiva go-spica in vsled zakasnele nedolžnosti še zanimivejša! Dajte mi ročico!« »Nak!« se je odrezala Daša. »No, če nak, pa nak!« je odgovril fant sirovo. »Toda ponoči boste sami zahrepeneli po meni, boste videli!... Toda čujle, Daša, zakaj se upirate! Mar morda res verujete v takega Boga? No, kje pa je bil vaš Bog, ko so ob državljanski vojni požigaill in morili, kje je bil, ko so matere ob Volgi jedle svoje lastne otroke od gladu? Vidite. Boga ni! In če Boga ni, čemu se še upirate? Potem je vse dovoljeno, kdo nam more kaj prepovedati?... In povejte mi, ali ste bil srečni v samostanu? Vam je li tam vaš Bog dal kaj posebnega? Ne? Nič? No. čemu se še branite?« Daša je molčala. Tedaj sta vstopila v sobo Nataša in Irina in me poklicali. Tako nisem mogla zanimivega razgovora poslušati do konca. 14. avgusta 1923. Danes je dospelo Otmarjevo imenovanje za docenta. Kolika radost! Seveda bo imel sedaj zelo mnogo posla, ker bi rad angleški lektorat še obdržal. Je pač bolj varno, zakaj pri današnjih razmerah nikoli ne veš, kaj bo e predavanji iz jezikoslovja; angleščina pa menda pač ne bo nikoli izginila iz učnega načrta fakultete. Ko sem prišla popoldne k profesorju Denisovu v seminar, mi je tole povedal: »Jaz hi moral v pedagoškem tehniku prevzeti predavanje o psihologiji. Toda ne utegnem in zato bi ga rad vam odstopil. Ali sprejmete?« Seveda sem sprejela, z veseljem! »Samo ne pozabite,« me je opomnil profesor, da morate predavati v marksističnem pravcu; to moramo vsi.«