SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt lata 4 fld., aa jedea meiec 1 fld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za tele lato IS fid., ia pol leta в fld., sa ietrt leta 3 fld., sa jeden Mesec 1 fid. V Ljn bljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. те« na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejem» upravništvo ia ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaj« vsak dan, iiviemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. V Ljubljani, v sredo 7. aprila 1897. Letnili XXV. "Vabilo k občnemu zboru „Katol. polit, društva y Ljubljani", ki se bo vršil v sredo po Veliki noči, dne 21. aprila, ob 7*6. uri zvečer v rokodelskem domu, Komenskega ulice 10. "V spored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh verifikatorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Državni zbor. Dunaj, 6. aprila. Zbornična večina brez Badenija. Eakor ste že povzeli brzojavnim poročilom, se je položaj toliko zjasnil, da Poljaki,.Cehi, katoliška-Ijudska stranka, slovanska krščansko-narodna zveza, Bumuni in kat. centrum tvorijo zbornično večino, sicer neznatno, a upamc, da solidarno in trdno, kajti sinoči ob 7. uri so načelniki v imenu naštetih klubov sklenili, da se voli skupna začasna parlamentarna komisija ali izvrševalni odbor. Tako se ja toraj, tako se v obče sodi, proti volji grofa Badenija osnovala večina, s katero mora vlada računati v vsakem slučaji. Grcf Badeni je nenadoma zgubil iz rok niti, s katerimi je hotel voditi zbornico ter sestavljati večino po svoji volji od slučaja do slučaja. Grof Badeni mora računati z dejstvom gotove večine, ki se je rodila iz dejanjskih razmer v zbornici. Iu ta večina je že danes takoj pričetkom seje pokazala svojo moč in odločilno besedo. Volitev predsedstva. Ob 7*12. uri starostni predsednik vit. Pros-k o w e t z otvori sejo ; zbornica je zasedena do zadnjega prostora, kajti nemško-liberalni in nacijo-nalni poslanci skušajo na vsak način zaprečiti današnjo volitev predsedstva in s tem posredno vladi in novi veČini delati zapreke. Zapisnikarji najprvo prečitajo obljube v raznih jezikih, ker nekateri poslanci še niso bili storili obljube. Posebno pozornost vzbuja poslanec Szajer v narodni obleki, mož širokopleč in ponosnih korakov. Znani Schonerer dostavi svoji obljubi, da hoče odločno zagovarjati pravice nemškega naroda v Avstriji. Ta dostavek nemškega šovinista je pri ožjih njegovih somišljenikih vzbudil živahno odobravanje, pri večini zbornice pa glasne ugovore. Predno zbornica preide na dnevni red, zahteva Schonererjev oproda Wo 1 f, naj se prične debata o nujnih predlogih. Predsednik Proskowetz pa po dogovoru odgovori, da pridejo nujni predlogi koncem dnevnega reda na vrsto. Vsled te izjave nastane grozen vrišč v zbornici; vsakdo, ki ni navajen jednakih prizorov, je moral misliti, da si posamezne skupine skočijo v lase. Desnica je burno ploskala, levica sikala in teptala z nogami. Konečno zbornica z veliko večino — glasovali so za to tudi kršč. socijalisti — sklene, da se prične z dnevnim redom, Wo 1 f pa je potuljeno korakal gori k svojemu vitezu Juriju ter v jednomer klical: Polnische Wirtschaft. Jednaki prizori se bodo gotovo še večkrat ponavljali, kajti Schonerer že stiska roke D a s z y n -skemu in raznim divjakom, ki kot meteorji švigajo po parlamentarnem obzorji. Dolgotrajna je bila volitev predsedstva po listkih, kajti vsak poslanec mora sam nesti svoj listek v „koš", stoječ pred predsednikom, ki že komaj čaka, da izroči vodstvo mlajšim in spretnejšim močem. Okoli '/ii- ure je bilo glasovanje končano, in sicer je bilo oddanih 392 listkov, mej temi 19 praznih, nadpolovična večina znaša torej 187 glasov. Dr. K a t h r e i n je dobil 258 glasov in je torej izvoljen z znatno večiuo. Grof A 11 e m s je dobil 114 glasov, 1 glas David Abrahamowicz. Ko začasni predsednik Proskewetz naznani izid volitve, vsa desnica živahno ploska, levica pa z resiguacijo opazuje, kako se vari železni obroč. Novoizvoljeni predsednik dr. K a t h r e i n med ploskom stopi na predsedniško mesto ter z odločno besedo naglaša veliko odgovornost in težavno svojo nalogo, zahvaljujoč se onim, ki so mu poverili to častno mesto. Posebno se v svojem nagovoru obrača do poslancev iz pete kurije in zastopnikov delavskih z željo, da bi stvarno in marljivo sodelovali v prid svojih volivcev in blagor države. Zbornica živahno v raznih jezikih trikrat pritrdi želji: Bog živi našega presvetlega cesarja! Nadležni W o 1 f se zopet zaleti v predsednika z zahtevo, da se prične debata o nujnih predlogih. Vsa zbornica mu kliče, naj da mir, da se izvrši volitev predsedstva. Nevoljen jo mož pobriše na hodnik, kričeč mej tem: Polnische Wirtschaft I Pri volitvi prvega podpredsednika je dobil David vitez Abrahamowicz 251 glasov in je torej izvoljen ; grof A11 e m s je dobil 75, Prade 37inWeigel9 glasov. Po tej volitvi zopet kriči posl. Wolf, da hoče govoriti k poslovnemu redu. Ta skrajna nadležnost je presedala celo nemškim liberalcem, ki so mu klicali, naj miruje in počaka, da se volitev konča. Drugim podpredsednikom je bil izvoljen dr. K r a m a f z 233 glasovi ; 76 glasov je dobil grof Attems, 25 Prade, 2 dr. P a 11 a i, 1 glas dr. K a i z I. Bediteljema sta bila izvoljena dr. Viktor plem. P u c h s in dr. Ign. L a n g ; zapisnikarji: dr. Weisskirchner, dr. Jarosiewicz, grof Deym, baron Ehrenfels, dr. Pfersche, dr. Stojan, dr. Ebenhoch, Dobernig, Hofica, dr. Sileny, Merunowicz in dr. D u 1 Q b a. V odsek za predlog poslanca P e r g e 11 a gledć Szajerjevega zapora so bili izvoljeni: P i q t a k , Dulgba, Piliuski, Wiedersperg,Win- nicki, Jaksch, Menger, Kopp, Cam-bon, Danielak, Eisele, Hohenburger, Geesmann, Kapferer, Puchs, Dyk, K u 1 p , S 1 d m a. Nujni predlogi. Začetkom seje in med sejo je bila izročena dolga vrsta nujnih predlogov. Vitez Jaworski v imenu večine nujuo predlaga, da se izvoli poseben odsek 48 članov, ki naj izdela adreso na cesarjev prestolni govor. Jednak predlog stavijo poslanec Nitsche in tovariši. Oba utemeljujeta nujnost. Princ Liechtenstein izjavi v imenu svojih somišljenikov, da bodo glasovali za nujnost volitve ;dr. Steinwender v imenu nemških na-cijonalcev izjavi, da glasujejo proti, češ, da bi bila adresna debata le potrata časa. Pri glasovanju je bil predlog vsprejet z velikansko večino, kajti proti so glasovali le nemški nacijonalci in naprednjaki ter socijalni demokratje. Dalje so vložili nujne predloge Danys-z e w s k i in tovariši ter B a r w i n s k i in tovariši zeradi volitvenih neredov v Galiciji; poslanec Iro, F u n k e in Steinwender s tovariši zaradi danes objavljene jezikovne naredbe; posl. V e r k a u f in tovariši zaradi razpusta zveze socijalno-demokrat-skih železničarjev. Razmere na Primorskem. Posebnega pomena pa sta nujna predloga poslanca dr. Gregorčiča, dr. Laginje in tovarišev. Nujni predlog poslanca dr. Gregorčiča, grofa Coroninija in tovarišev se glasi: Visoka zbornica skleni: 0. kr. vlada se opozarja na n e n o r m a 1 n e r a z m e r e n a Primorskem ter pozivlje, da v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice državljanov v imenovani deželi povsod dovede do popolne veljave in strogo preišče, ali so bili potrebni in umestni mnogoštevilni zapori tamošnjih prebivalcev od srede marca t. 1. v poličnem okraju goriškem in okolici tržaški. Dobesedno jednako sl6ve nujni predlog dr. Laginje. Oba ta predloga so podpisali člani naše slo-vansko-krščanske zveze. Upamo, da bode oba predloga podpirala cela desnica, kakor tudi antisemitje; vsaj dr. Lueger je obljubil svojo podporo. To je začetek skupnega delovanja naše zveze gledd najbolj perečega vprašanja na Primorskem. Tu ne pomagajo premembe oseb, temveč prememba vsega zi-stema. Nemški nacijonalci in zloraba prižnice. Poslanci Schonerer, Turk, Iro in Wolf predlagajo, da naj vlada prepove duhovščini „zlorabo prižnice in vere sploh" v agitacijske namene. Ker predlog ni imel dovolj podpisov, vpraša predsednik zbornico, ali podpira ta predlog. Za predlog so vstali vsi nemški nacijonalci, socijalni demokratje in navzoči nemški liberalci, katerih večina pa je pred glasovanjem zapustila zbornico. Razni predlogi. Med drugim je naša zveza nujno predlagala železnično zgradbo od Splita do Aržana in Sinja; slovenski poslanec vitez Berks s tovariši predlaga načrt zakona proti ponarejanju in uvozu ponarejenega vina. Poslanec Iro in tovariši zahtevajo odgovora, zakaj je vojno ministerstvo poslalo jedeu bataljon celjskega polka na Kreto. Vseh predlogov in interpelacij pa vsled ved-nega ropota in šuma v zbornici ni bilo mogoče razumeti; sicer pa jih objavijo dunajski listi. Prihodnja seja je jutri; volijo se peticijski, imunitetni, legitimacijski in adresni odsek in kvotna deputacija; dalje pridejo na vrsto razni nujni predlogi. Z ozirom na to, da morajo klubi določiti člane za razne odseke, nasvetuje vitez Jaworski, da se prični jutrišnja seja ob 12. uri. Levičarji temu ugovarjajo, navzlic temu je predlog z večino desnice vsprejet. — Konec seje ob 4. uri. Politični pregled. V Ljubljani, 7. aprila. Grof Badeni in zbornična večina. Izrek grofa Badenija pri nastopu se je glasil, da hoče voditi vse stranke, nikakor pa ne mara, da bi ga drugi vodili. Ta izrek je bil nekaj časa v veljavi, kajti prejšnja zbornica se je v svoji slabotni sostavi dala voditi na vse strani, ako je le vlada sem ter tje obljubila kako drobtinico. Vse drugače pa je z novim državnim zborom. Sedaj je imenovani izrek ob vso veljavo, kajti v novi zborniei se mora grof Badeni vodili dati, ako hoče sploh na krmilu ostati. Vse stranke, ki so zastopane v sedanji kompaktni večini, še celo Badenijevi sodeželani so izjavili, da ne gredo s sedanjo vlado čez drn iu strn. Pa tudi drugi izrek grofa Badenija nima sedaj prav nobene veljave. Pred malo dnevi je grof Badeni še zagotavljal, da ne mara sodelovati s katoliško ljudsko stranko, sedaj pa sedi nje načelnik baron Dipauli v parlamentarni komisiji in grot Badeni mora ž njim, ako hoče, da ne pade. Skovan je toraj železni obroč proti volji grofa Badenija in v največjo preglavico vseh protislovenskih, pa tudi svobodomiselnih strank. Židovsko • liberalni listi v dolgih potezah naštevajo grofu Badeniju vse, kar je zakrivil, da se ui preprečila sostava sedanje večine. Vendar se mu pa nočejo popolno zameriti ter ga — obžalujejo. — „Osebno je obžalovanja vreden," piše „N. Fr. Fr.", „kakor vsak nadarjen politik, ki ga zadene usoda, sojen biti po svojih napakah in zunanjem vspehu. Njegova nesreča jso bili slabi in koristolovni svetovalci, katerim je preveč zaupal, ker je premalo poznal razmere. Marsikaj bi bilo drugače, ko bi bil grof Badeni takoj po volilni preosnovi razpustil državni zbor in ne izrabil popolno starih strank. Postal je žrtev napačne taktike in ravnotežja proti moči desnice ni več." S tem se tolaži grof Badeni v svojem porazu. S to tolažbo pa najbrže ne bode dolgo zadovoljen in nekega lepega dne, morda že v zgodnji pomladi, prepustil bode krmilo državne ladije drugi roki, ki je ne bode strah pred krščansko-slovansko idejo. Minister8ka kriza začasno rešena. Dunajski uradni list in za ejim poluradni listi objavljajo cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se odklanja vsprejem ostavke celega kabineta, izreka kabinetu popolno zaupanje in pričakuje, da bode ministerstvo tudi nadalje odločno vodilo državne posle na podlagi programa, objavljenega ob nastopu in v smislu prestolnega govora. Posebno pomenljive so v tem pismu besede vladarjeve, s katerimi se odklanja ostavka, namreč da je vladarju mnogo na tem, da uravna vlada, katero je sam izvolil, svoje delovanje ne menć se za začasne strankarske težkoče izključno v smislu splošnih državnih interesov. S tem se posebno naglaša neparlamentarni značaj sedanje vlade, katera pa v dosego svojega namena vse jedno potrebuje večine, akoravno je sostavljena proti volji grofa Badenija. To je pa ravno dokaz, da strankarske težkoče niso le „začasne". Jezikovna naredba za Češko in Moravsko, ki se je objavila včeraj v uradnem in tudi raznih drugih listih in ki je z včerajšnjim dnem stopila v veljavo, je nepopisno razburila vse nemške in nemčurske kroge, akoravno se jim ne godi s tem niti najmanjša krivica. Najbolj trn v peti jim je, kakor že svojedobno omenjeno, § 7 naredbe glede rabe deželnih jezikov pri oblastvih v kraljestvu češkem. Glasi se nastopno: „Pri v § 1 označenih oblastvih (to so namreč sodne in državno-pravne oblasti, dalje oblastva, ki so podrejena notranjemu, finančnemu, trgovskemu in poljedelskemu minister-etvu) se mora rabiti jezik, v katerem ee vloži ust-mena ali pismena vloga pri vseh, rešitve ali odločitve te zadeve tičočih se poslovanjih. Posebno se morajo pri sodiščih staviti predlogi in se vršiti se-natska posvetovauja v tem jeziku. Pri poslovanjih, ki se niso uvedla na zahtevo strank, se uporablja lahko jeden obeh ali pa tudi oba deželna jezika. Ako je v svrho rešitve v odstavku 1 in 2 označenih zadev potreba občevati z drugimi, nevojaškimi oblastvi v deželi, veljajo tudi za to občevanje določbe odstavka 1, ozir. 2. Za občevanje z oblastvi izven dežele in centralami ostanejo v veljavi dosedanje določbe". Ta naredba, s katero se ne prov-zročuje Nemcem prav nikaka kriviea, je vzbudila v nemškem taboru grozno nejevoljo, ki se je polastila, kakor znano, tudi ministrov Gleispach, Glanz in Gautecb, akoravno poslednji ni podpisan, in ki bi bila dovedla k odstopu te in še druge člane kabineta, ko bi ne bila posegla vmes vladarjeva roka in s tem za nekaj časa pomirila razburjenih duhov. Narodni praznik na Grškem. V glavnem mestu Atenah in po celem kraljestvu je obhajalo včeraj grško prebivalstvo velik narodni praznik, katerega pomen smo že pojasnili. Posebno slovesno se je obhajala slavnost v Atenah. 2e na predvečer je bilo vse meeto v zastavah, katerih število se je drugo jutro še pomnožilo. Izmej poslaniških poslopij so bila razun avstro-ogerskega, nemškega in turškega vsa ostala v zastavah. Dopoldne je bila v stolnici slovesna služba božja, katere so se udeležili vsi stanovi, od kralja do navadnega delavca. Na to je bila velika vojaška parada, popoldne pa mnogobrojno obiskan shod. Skoro z vseh delov kraljestva so došli zastopniki naroda k temu shodu. Na shodu se je mej burnim odobravanjem vsprejel ugovor proti postopanju velevlastij, ob jednem pa odobravalo postopanje domače vlade in navduševalo občinstvo k vztrajnosti. Takoj nato se je podala deputacija, spremljana od neštevilne množice, mej klici: „Živela Kreta, živela vojska I", v kraljevo palačo ter naznanila kralju vsprejeto resolucijo. Poleg tega je prebivalstvo v procesijah drlo h kipom junakov iz vojske za osvobojenje Grške. Tu so nastopali razni govorniki, proslavljali junake in navduševali množico. Sploh je bilo gibanje po mestu celi dan zelo živahno in vedno bolj je kazalo ljudstvo svojo navdušenost. Sicer se pa ni prepetilo nič izvanrednega in se je zvršiio vse natančno po naznačenem vspo-redu. Zelja nekaterih voditeljev, naj bi kralj in ministerski predsednik nastopila pred ljudstvom, se ni izpolnila. Krečansko vprašanje in blokada atenskega pristanišča. Nade, ki so jih stavili nekateri politiki na včerajšni dan, se niso izpolnile, Grška še ni napovedala Turčiji vojske in, kar je še bolj čudno, admirali tudi niso pričeli z blokado atenskega pristanišča. Pač so se vršile nekatere priprave za včerajšni dan na grški, kakor tudi na turški strani, vendar so te imele ravno nasprotni pomen, namreč odvrniti vsako slutnjo na kak izvanreden dogodek. Jednako grškemu prestolonasledniku je tudi turška vlada izdala povelje, da se morajo vojaki na meji zadržati popolno mirno in so za vsak dogodek odgovorni poveljniki sami. Z grške strani se je pa na meji prepovedalo streljati iz topov. Admirali v Kaneji so se posvetovali glede nadaljnih korakov. Pri tej priliki je naznanil admiral Canevaro, da je dobil od italijanske vlade povelje, da ne sme nače-lovati mejnarodnemu brodovju. Za tem grmom nekaj tiči. Poslaniki v Carigradu so izdelali načrt za avtonomijo na Kreti. Glavna določba obstoji v tem, da sme prebivalstvo samo izvoliti governerja, sultanu se pa prepušča oblast, da potrdi to izvolitev ali ne. S tem je odkazano prebivalstvo otoka Krete zopet na milost in nemilost sultanovo, s čimur pa gotovo ne bode zadovoljno. Konečno je pa važen tudi načrt, po katerem bi se obvestili Krečani o namerah velevlastij. V dosego tega namena naj bi konzuli potovali po vsej pokrajini in kakor misijonarji ozna-njevali in pojasnovali korake velevlastij. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, 6. aprila. Pričetkom današnje redne seje naznani mej drugim podžupan, da je naznanilo deželno pred-eedništvo, da namerava sezidati tobačna režija pri tukajšni tobačni tovarni stanovanja za ondotne delavce, ter da je prejel od predsedniška za razstavo dobrodelnih naredb na Dunaju povabilo, da se te razstave udeleži tudi mestna občina ljubljanske. Ko se vzemo na znanje vsa predsedstvena naznanila, se preide na dnevni red. V ime personalno pravnega odseka poroča odb. G o g o 1 a o dopisu mestnega magistrata glede reklamacij proti sostavi volilskih imenikov za letošnje občinske volitve in naznani, da ni došel zoper so-stavo imenika nikak ugovor. Pri ti priliki naznani odb. dr. Majaron, da ne more vsprejeti izvolitve predsednikom volilne komisije za tretji razred, ki voli 26. aprila, ker je ta dan službeno zadržan. Na njegov nasvet ee določi predsednikom te komisije odb. Bavnihar, odb. dr. Majaron pa prevzame mesto njega predsedstvo volilne komisije v drugem razredu, ki voli dne 28. aprila. Na vrsto pridejo poročila finančnega odseka. Prvo poročilo o zavarovanju mestnih poslopij proti požarom se odloži na prihodnjo sejo. O nasvetu mestnega pravnega konzulenta radi poravnave v A. Jegličevi pravdi poroča odb. G o-gola. A. Jeglič je bil skozi dolgo vrsto let v službi pii pokojnem Fr. Knerlerju, ki je zapustil svoje imetje mestnemu ubožnemu zakladu. Za svoj trud je dobil Jeglič prav neznatno plačo, vendar pa mu je gospodar opetovano zatrjeval, da ga ne pozabi ob smrti. V oporoki pa Knerler nič ne omenja te obljube in sedaj zahteva Jeglič od ubožnega zaklada plačilo v znesku 1 gl. za vsak dan skozi 15 let, za čas bolezni gospodarjeve pa nekako 300 gl. Vse to bi zneslo skupaj nad 4000 gl. Dotična pravda se je sedaj iztekla in ker je Jeglič res ubožen, vendar pa njegova zahteva pretirana, pripoznalo se mu je 500 gl. odpravnine, ob jednem se pa nalaga mestni občini, da poravna iz ubožnega zaklada tudi vse pravdne stroške. Ta predlog podpira tudi odsek in se še dodatno sklene, da se mora v tej zadevi skleniti z Jegličem pogodba. Odb. dr. Majaron opozarja pri ti priliki na pokojnega Knerlerja postrežnico Ano Suhadobnik, ki mu je poleg postrežbe dajala hrano za 10 kr. n& dan. Ker je tudi ta v oporoki popolno prezrta, je pričela pravdo z mestno občino, v kateri zahteva za hrano še 25 kr. na dan, kar gotovo ni pretirano, za postrežbo mej boleznijo, posebno ponočno, pa po 1 gl. na dan. Ta pravda, ki bo najbrže neugodno izpadla za občino, se vleče že dolgo časa in mestna občina ji noče priznati nikake odškodnine. Govornik tega nikakor ne more odobravati in zdi se mu, da mestna občina v ime ubožnega zaklada zatira ubožce. Odb. G o g o 1 a meni, da Suhadobnik nima pravice do takih zahtev, sicer pa da mu niso bile znane vse podrobnosti. Pri glasovanju se odobri predlog odsekov glede odpravnine Jegliču. O računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1896 poroča obširno odb. S v e t e k in predlaga, naj se odobri, odb. Senekovič pa predlaga, naj se izreče ravnateljstvu in upravnemu odboru ter celemu osobju na vzornem poslovanju zahvala in priznanje. — Obema predlogoma se pritrdi. Na predlog odb. Bavniharja se sklene s prihodnjim šolskim letom ustanoviti na obrtni pripravljalnih I. mestne deške petrazrednice vspored-nico s pogojem, da jedno tretjino stroškov prevzame mestni zaklad, ostalo pa deželni zaklad in obrtna zbornica. Prošnja deželnega hidrografskega urada za nakup registrujočega ombrometra se odkloni, ker donaša mestna občina itak že za meteorologična poročila. Poročevalec odb. Zabukovec. (Konec eledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 7. aprila. (Osebne vesti.) Nadvojvoda LudvikViktor, kije dospel v Ljubljano včeraj dopoludne ob 11. uri 25 minut in si je na to ogledal naprave druStva »Rudečega križat, je odpotoval v Gorico ob 5. uri 34 minut. — Poveljnik tretjega voja v Gradcu, fzm. baron Reinlander je imenovan glavnim vojnim nadzornikom, na njegovo mesto pa pride poveljnik četrte pehotne divizije fzm. Succovaty. — Državni pravnik Ernst S t e i n e r je imenovan državnim nadpravnikom v Gradcu, državni pravnik Josip P aj k pa je dobil naslov in značaj deželno-sodnega nadsvetnika. (Birmovanje in kanonično obiskovanje v ljubljanski škofiji leta 1897.) Prevtv. gospod knezoškof ljubljanski bodo obiskali letos nastopne duhov-nije, oziroma delili zakrament svete birme: 29. maje R o v t s nad Logatcem, 30. maja S t. J o š t nad Vrhniko, 81. maji Horjul. — Meseca junija: 1. Dobro ve pri Ljubljeni, 2. D o 1, 3. Ihen, 10. Rudnik, 18. Ig, 14. Golo, 15. K u-rešček, 20. Fužine (Weissenfels), 21. Dovje, 22. Koroške Bele, 23. Brez niče, 24. Begunje, 26. Lesce, 27. Srednje vas v Bohinju, 28. K o p r i v u i k, 29. Gdrje, 30. Za-ц i p. — Meseca julije: 4. Kresnice, 5. julije Јапбе, 6. Prežgenje, 7. Jevor pod Ljubljeno, 11. Brezovec, 24. Skocijen pri Turjaku, 25. Bi b niča, 26. Poljane pri Ribnici, 27. S v. G r e g o r pri Ortneku, 28. 2 e 1 i m 1 j e.— Mesec» avgusta :1. Naklo, 2. Kovor, 3. Križe pri Tržiču, 4. Preddvor, 5. Kokra, 6. Ve-leeovo, 7. Smartin pri Kranju, 8. Selca, 9. Sorica, 10. Zali log, 11. Škofje Loka, 12. Treta, 19. Preserje, 20. Bakitna. 21. Sv. Vid nad Cerknico, 22. Grahovo. 24. Borovnica. — Na posebne opravičene želje se bude pa ta vspored tudi kaj malega spremenil, ako se čč. gospodje pravočasno oglasijo. (Konference za moške) pričele so se včeraj zvečer ob 7. uri v stolnici. Zbralo se je precejšnje Število gospodov. Govornik, preč. P. Emil Volbert, pozdravi pričujoče ter primerja zbrane gospode rimskemu senatu, o katerem je rekel poslanec kralje Pire, de se mu zde, kakor zbor kraljev. Veseli govornika, da so prišli v tako obilnem številu, ker revno možak mora v današnjih dneh braniti in zastopati vero v javnem življenju, on je zato poklican. Svet se sedaj loči v dva tabora: krščanski in proti-krščanski; prvi hoče na temelju krščanstva rešiti socijalno vprašanje, katero ni zgolj denarno ali agrarno, ali delavsko vprešanje, ampek je vprešenje, bode li odslej družbe krščanska ali brezverska. — Protikrščanski duh p» je krščanstvu napovedal ljut boj, boj do skrajnosti, ter hoče na razvalinah obstoječih razmer, nad trupli svojih rojakov, da celo nad krvjo bližnjih posteviti novo, brezversko družbo. Nikdo ne more sedaj več obviseti v sredi mej teme dveme taboroma, nikdo ne more več omahovati in se obotavljati: ali za, ali proti krščanstvu se mora odločiti. Namen teh konferenc je, da gospodje spoznajo svojo nalogo v tem boju iu da pomagajo v njem zoper brezverstvo. Nato poživlja govornik gospode, naj vse dvome ali pomisleke, kateri bi se jim morda tekom teh konferencij vrinili in bi se jih eemi ne mogli rešiti, njemu pismeno eli ustno na-znenijo, in po svoji moči skušal jim bo vse rezjes-niti. Za predmet teh konferenc nastavili smo si, nadaljuje govornik, sledečo temo: vera v socijalnem pomenu. Danes trdim pred vsem: Vere je človeku nujno potrebna. Dokaz : Ce je Bog človeka vstvaril, tedaj je med človekom kot vstvarjenim in Bogom kot stvarnikom neko razmerje. To je jasno. In ravno to razmerje in pa obseg vseh dolžnosti, ki se na to nanašajo, imenuje se vere ali religija. Da je Bog, tega Vam ne bom dokazoval, to bi bil atentat na Vaše katoliško prepričanje. Nekega dne izrazil se je bogota-jec Voltaire v neki družbi, da je prišel do prepričanja, da Boga ni. Drugi pa so bili različnega mnenja, nekateri da, drugi ne. Tu se oglasi neki gospod: „Jaz pa še nisem prišel do tega prepričanja ; glejte, te umetne ura je ali sama iz sebe, ali pa je istovetna z urarjem; oboje je pa nesmisel, ampak urar jo je naredil." Na to se oglasi domača gospa in pravi: „Jaz vem še za nekoga, ki je z gospodom Voltairem iste misli, namreč naše domače živali." To je dovtip in kot tacega ga lahko smatramo, e skrite je v njem globoka resnica. Bes, le po tem se živali ločijo od ljudi, da nimajo vere. Povedal je še govornik dogodbico o jezuitu Adamu Schallu in nekem boncu, ki petru ni hotel verjeti, de je preumetni in prekresni globus sem naštel. — Na to ga pater pouči, da revno tako ni nastal svet ват iz sebe, niti ni istoveten Stvarniku. S tem je pobit goli meterijelizem (eteizem) in penteizem. — Človek pe ni le kot umstveno bitje odvisen od Boge, empak tudi kot snovno, telesno. Zato se mora njegove vera kazati tudi ne zunaj. Dalje: Človek je družabno bitje, sam za 6Ć ne more nič opraviti. Družba pe sesteje iz posameznikov, ti so zavezani " k veri vsled odvisnosti od Stvarnika; zato pe tudi družbe more biti verne, mora imeti vero. Usteno-vitelj Zveznih držev postavil je v temeljne zakone določbo, nej ime vsak državljan prepričanje, da je Bog, de je daše neumrjoče in da je še drugo življenje. Napoleon štel si je v posebno čast, de je Freneiji zopet nezej del vero, ketera se je skoro de pogubile v francoski revoluc ji, v kateri so panterji pod gešloth: Svobode; jednekost, bratstvo morili vse droge, Id niso hoteli trobiti v njih rog. — Pri vseh nerodih neheje se prepričenje, de bive neko višje bitje. Te skupni natorni čut vseh ljudij pe je do-kez, de je vera potrebna in nujna. —* Tako si> mislili vsi i poganski, i krščanski veliki duhovi. Govornik citira Platone, Aristotela, Cicerone; omenje tudi izreke nešege vlederje, nadvojvode Albrehta in Friderike ter nemškege cesarja Viljema I. Ti možje niso bili in niso omejeni, ampak veliki duhovi, ve-leumi. — Le poglejte otroka, ki je veren in pa otroka, ki jo je že izgubil, kako velikansk razloček je med njima! O tem vedo dovolj povedati stariši, učitelji, profesorji in sploh odgojevalci. Kako lepo je videti otroka pri molitvi. Ne redkokrat so se celo zastarani grešniki omehčali, ko so videli nedolžne svoje otroke moliti. Sv. Frančišek Borgijas dejal je: „Tri stvari so nam ostale iz raja: cvetice, zvezde in otroške oči." Pa kako vse drugače je pogled v nedolžno oko otrokovo, ki ima še živo vero, ali pa pogled v motno oko zapeljenega, sprijenega otroka. Brez vere bi tudi ne bilo nravnosti, brez nravnosti ne prava, brez prave ne pravičnosti, torej brez vere ni pravičnosti in vender je pravičnost temelj drža-vem. Brez vere ne morejo države obstati. Naj se izda na leto sto in eto postav, ljudstvo zato ne bode postalo bolj nravno, marveč bolj potuhnjeno in prebrisano. Vsak bo le gledal na to, da ga Le dobć, in potem mu je vse dovoljeno. Med kaznjenci so ne samo neuki ljudje, empak tudi prav zelo učeni in olikeni, e nimajo vere. Brez vere ni sploh nobene čednosti, ne more obstajati človeška družba. — Govornik dokazoval je, kakor iz tega posnetka razvidno, le iz uma iu se pri tem ni oziral ne re-zodetje, niti na izročilo. Njegova krepka, jedrnete in v srce segajoča besede gotovo ne bo ostale brez sadu, kar Bog daj! (Senožeški župan pl. Garzarolll,) bivši kendidet nerodne stranke za državni zbor, je poslal v Narod neko „Poslano", v katerem se huduje nad „Slovencem", ker je omenil, da so bila ob priliki Nabergojevega poraza razsvitijena tudi okna stanovanje senožeškega župana pl. Garzarollija. Mi pri tem nismo nič krivi, zakaj naš dopisnik je doslovno omenil le besede iredentovsko - italijanskega lista : „II Piccolo", ki je to stvar objevil že 14. marca t. 1. Naš dopisnik je čakal več nego štirinajst dnij; torej je imel župan Gerzarolli dovolj prilike poslati laškemu listu popravek, ker vender ni smel, ako je res slovenski narodnjak, tacega madeža niti eno uro na sebi trpeti. Ker pa g. Garzarolli tega ni storil, opravičeno je bilo mnenje, da je resnično, kar piše „Piccolo". Bolj pametno torej stori senožeški župan, da v „Piccolo" popravi, ker sicer smo še vedno opravičeni misliti, da je istina, kar se mu očita. (Potres.) Iz Vodic, 6. aprila. Zadnji čas so nas trije potresni sunki zopet opomnili, da nismo še preživeli potresne dobe. Prvi je bil predvčeranjim po noči ob 11. uri 53 minut, drugi včeraj popoludne ob 4. uri in tretji danes zjutraj malo pred tretjo uro. Vsi so bili spremljani s podzemeljskim bu-čanjem. — Potres je bil na Lipoglavem 5. aprila popoldan nekako ob pol petih. Pa treslo se ni tolikanj, le donelo je prav. (Iz Lipoglava) 6. aprila. Na Slivnici, v šmarski fari, se je obesil neki fant, jako blizu rojstne hiše, kakor je soditi, že 28. marca. Pil ga je prerad, to je bilo bajeda vzrok mnogim prepirom. Da bi odSel vsemu temu, vzel si je življenje; tako se pripove duje. Se le čez teden dni so našli mrtvaka. # * * (Izpod Kolka) 5. aprila. Izvolite, gospod urednik, sprejeti moj dopis, da se ne pozabi dan, ki je bil za naše ajdovsko-štursKO gnezdo brez dvoma nenavaden. Pomislite, včeraj smo imeli kar dve veselici 1 Prvo je priredilo vodstvo tukajšne predilnice o priliki, ko so bratoma Petru in Tonetu Bepiču za nju Sestdesetletno delovanje v tvornici slovesno pripeli zaslužna križca. Dajali jima bodo primerno pokojnino. De bi tudi ostali delavci spoznali blago-naklonjenost in očetovsko skrb svojih gospodarjev, dobil je vsak liter vina in kos belega kruha. Ta velikodušni der in pe ekstetične „govorence" so sprevile trpine v tako nevdušenje, de so kar peze-bili, da krvavo prisluženim kostem manjka mesa. Srbi me, da bi še kaj zinil, e bodi dovolj. — Zvečer pe je priredile naša vrle ženske podružnice sv. Cirile in Metode domačo zabevo. Vse čast merljivemu odboru pod predsedništvom gospe sodnice I Kdor ve, koliko truda je treba celo po mestih, kjer je močij na izbiro, da se napravi taka veselica, priznel bo našim požrtvovalnim gospem in gospodičnam, da lepšega večere sploh niso mogle prirediti. Ze pevskimi točkemi, ki sta jih proizvejele ajdovski in šturski zbor ne občo zedovoljnost, in ze deklema-cijo, ki je žela obilo zaslužene pohvale, prineslo je srečkenje kot glevne točke cele veselice pač največ zebeve, naši prekoristni družbi pa za naše razmere iivenredno visok dobiček. Pohvalno nam je omeniti poleg onih domačinov, ki so darovali toliko lepih dobitkov za srečkenje, zlesti gospo dr. Finkovo, ki je kot tujke podarila podružnici prekrasno sliko „Crnogorko" z besedami, da mora podpirati upravičene težnje naroda, mej katerim živi I Naj bi jo posnemali i drugi tujci, ki poznajo Slovenca samo tedaj, kadar ga izkoriščajo. Se nekaj I Tu in tem se čuje, da se po tihem nekaj snuje zoper klerikalno povodenj, ki je poplavila tudi naSo Goriško. Ta protikrščanski duh, ki se zlasti mej učiteljstvom razširja in po njem mej ljudstvo, a zdaj še tajno, diši precej po socijalni demokraciji. Čudno se нат zdi, da se dajejo gospodje učitelji, ki se toli ponašajo s svojo razsodnostjo in prosvitljenostjo, tako lahko loviti kričaškim agitatorjem židovske demokracije. To veliko nevarnost, ki preti našemu ljudstvu, bi se dalo najlažje odvrniti s poučnimi govori in krščansko-socijalnimi društvi. Zlasti za naš okraj, kjer imamo toliko delavcev, je tako društvo neobhodno potrebno. Kdor ima količkaj ljubezni do ljudstva, delaj z vsemi močmi na to, da se društvo prej ko prej vstanovi, sicer se vtegne pripetiti, da nas nasprotniki prebite. Cujmo, da si ne vzredimo gada v svojem lastnem osrčju! Podkolški. (Eno gledišče) pride v Kataniji na 8800 prebivalcev, v Florenci na 15.000, v Bologni na 20.000, v Benetkah na 24.000, v Milanu in Turinu ne 30.000, v Bimu ne 31.000, v Parizu na 32.000, v Berlinu na 81.000, v Budapešti na 85.000, v Hamburgu na 113.000, na Dunaju na 138.000 in v Londonu na 145.000 prebivalcev. Telegrami. Dunaj, 7. aprila. Poslanska zbornica je pričela danes z razpravo o nujnem predlogu posl. Daszynskega glede nerednostij pri volitvah v Galiciji, posebno gledč postopanja proti posl. Szajerju. Pricetkora seje se je vložilo veliko število predlogov in interpelacij, mej temi tudi interpelacija poslancev Ž i č k a r, Coronini in tovarišev, v kateri se vlada poživlja, naj izdat udi za Slovence na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Trstu, I s t r i j i in na Goriškem jednakojezikovnona-r e d b o, k a k o r j e ona zdnćo. aprila za češko. Dunaj, 7. aprila. Včeraj zvečer se je sestavila nemško napredna stranka. V predsedstvo so bili izvoljeni Nitsche, Pergelt in Gross- Ker se je posl. Nitsche odpovedal, so voljeni v predsedstvo Pergelt, Funke in Gross. Levov, 7. aprila. Med železniškimi delavci in židovskimi trgovci v Chodorowu, ki se pri vsaki priliki okoriščajo na škodo delavcev, se je bil minule dni opetovano ljut boj, katerega je omejilo še le vojaštvo. Ranjenih je več Židov, pa tudi delavcev. Pro-dajalnice so večinoma v največjem neredu. Rim, 7. aprila. (Poslanska zbornica.) Včerajšnje seje so se poslanci vdeležili mnogoštevilno. Petdeset jih je storilo obljubo. Predsednikom zbornice je bil izvoljen posl. Zanardeli. Posl. Imbriani je grajal vladno politiko glede Krete. Crrško-turžka vojska. London, 7. aprila. „Times" poroča iz Aten: Navdušenje prebivalstva vidno raste. V raznih delih mesta se čujejo klici, s katerimi se graja nedelavnost kralja in njegovei vlade in zahteva takojšnja napoved vojske. Govori se, da bode prebivalstvo dalo duška svojemu navdušenju ne samo ob meji, ampak tudi v Atenah, ako se vlada ne bode ozirala na narodove zahteve. Pariz, 7. aprila. „Agence Havas" poroča, da so velevlasti sklenile doposlati turški in grški vladi noto, kakor je predlagal grof Murawjev z ozirom na morebitno vojsko mej Turčijo in Grško. Carigrad, 7. aprila. Poslaniki so izročili včeraj turški vladi skupno noto, v kateri se naglaša, da morajo velevlasti opozoriti turško vlado v trenutku, ko si stojita nasproti turška in grška armada, da je za kalenje miru odgovoren vedno le napadovalec. Jednako noto je prejela grška vlada. Turški zunanji minister je izjavil, da bo imela ta nota v Atenah ugoden vspeh. I>og-o !SJ najSlstlje lnžne K1SEL1NB najboljše miznc in osvc-v žnjoče pijače, 4 u preiskušene pri kašlja, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Glesshlibl Sauerbrunn. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. Umrli eo: 5. aprila. Jožefa Fortuna, zasebnica, 77 let, Florjanske ulice št. 32, ostarelost. — Vincencij Jereb, kamnosekov sin, 15 mesecev, Emonska cesta 17, meningitis. 6. aprila. Franc Kolesa, krojačev sin, 16 mesecev, Ulice na Grad 11, dušljivi kašelj. V h i r a 1 ni c i: 5. aprila. Jožef Samatorčan, bivši pravnik, 34 let, para-noia tubercul. pulm. chron. — Ana Skerbe, kuha ica, 47 let, caries et necros. ose. tubercul. multiplex. Meteorologično poročilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 6 9. zvečer 729-8 7-5 si. zah. skoro jasno 7 7. zjutraj 2. popol. 730-6 7314 54 121 si. vzsvz. nedoločen oblačno skoro oblč 0-0 Srednja včerajšnja temperatura za 7-2°, 0 7° pod normalom. Zahvala. 256 1-1 Za časa mučne bolezni in prezgodnje smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega našega soproga, oziroma očeta, gospoda Mihael-a Terglau pristava o. kr. priv. Južne železnice izražalo se je nam ganljivo sočutje, za katero se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Najtoplejša zahvala osobito načelniku postaje g. E. Guttmanu, tovarišu pokojnikovem Frideriku H e r e n u za vzgledno požrtvovalnost, gg. sprevodnikom za svetilo ob krsti in korporativno udeležbo, pa tudi darovalcem lepih vencev. V Ljubljani, dne 7. aprila 1897. Žalujoča rodbina Terglau. CH Л LE, trpviiz goM sili v Hochwall, postaja Haag, Dolenje Avstrijsko, in Nagold, Virtemberško, Schwarzwald, zalagatelj vis. vlad in gozdarskih oskrbništev, trgovcev s semeni, vrtnarjev in zasebnikov. Tovarne za sušenje, čiščenje in pripravo smrekovega semena z motorji. Posebnost: smrekova semena, nad vse čista in kaljiva, uradno potrjena. Tudi doma odgojene gozdne rastline in grmičevje za olepšavo. Ceniki brezplačno in franko. Izvoz in dovoz. ■i Ustanovljeno 1817. Ж 25 3-3 Najnovejši čas odlikovano na razstavi nemške kmetijske družbe Stuttgart- Cannstatt 1896. Pripraven, lahek, pol krit koleselj je na prodaj. Poraben osobito za gg. župnike na deželi. 255 s—l Natančneje povć upravništvo „Slovenca". Prečast. duhovščini, oerkvenlm predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 153 20—4 pasar - srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. P iriilie, prazne in z razno vsebino, križe, paliee za sprehod, popotne jerba.se, vozičke za otroke priporoča raznovrstno izdelane in prav v ceno Fr. Stampfel, v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle. 248 i Št. 11199. Razglas. 254 3-1 V zmislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških 1. mestne klavnice, 2. mestnega loterijskega posojila in 3. mestnega vodovoda za 1896. leto od danes naprej 14 dnij javno razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresovanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet slučajne opazke o njih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. aprila 1897. Otvoritev steklarske obrti. J Prečastito duhovščino in slav. občinstvo dostojno obveščam, da sem Otvoril trgovino s steklom, porcelanom, podobami, zrcali itd. v Ljubljani na Dunajski cesti št. 9 (preje Sličer). Istotam imel bodem tudi svojo delavnloo za stavbinsko ln umetno steklarstvo, kjer bodem izvrševal vsa meni izročena dela. Osobito bom posvetil svoje znanje jpV cerkvenemu umetnemu steklarstvu (cerkvena steklena okna, vrata itd.) ter gojil isto kot specijaliteto. Pridobil sem si mnogo znanja tu v Ljubljani, kakor tudi v inozemstvu, torej mi more vsakdo zaupati glede zanesljive izvršitve. Priporočam se torej vsestranski in beležim velespoštovanjem 237 9-3 Avgust Agnola. ■ m i i A i i A 11 A 11A11A«t A t j A >«A««A ■ ■ a ■ i A ■ A i ■ A i i A ^f ^г Т Т r D u n a j § k a borza. Đn6 7. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 15 8kupni državni dolg v srebru ... . 101 , 15 Avstrijska zlata renta i% ......122 „ 55 Avstrijska kronska renta 4«, 200 kron . 100 „ 95 Ogerska zlata renta 4%.......121 . 75 Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 , 20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 935 . — Kreditne delnice, 160 gld......349 , — London vista...........119 . 50 Nemški dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 58 „ 62' «0 mark........................11 „ 72 SO frankov (napoleondor) ...... 9.51 Italijanski bankovci ........45 . 10 0. kr. cekini......................5 „ 65 « Dni 6. aprila. 4* driavne srefike 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srefike 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ „ južne ielezniee 3% . , . južne železnice b% . , , dolenjskih ieleznic 4% 154 gld. — 153 75 189 — 99 — 139 — 126 75 108 — 112 50 98 75 99 80 174 70 127 30 99 9 50 Kreditne srefike, 100 gld................200 gld. - 4% srefike dunav. parobr. druibe, 100 gld. 146 , — Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 19 . 40 Rudolfove srefike, 10 gld.......25 . — Salmove srefike, 40 gld................69 . — St. Genćis srefike, 40 gld.......73 . — Waldsteinove srefike, 20 gld......60 . — Ljubljanske srefike.........21 , 75 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . 151 , — Akcije Ferdinandovesev.železn., lOOOgl.st.v. 338Ž . 50 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 3b0 . — Akcije južne Ielezniee, 200 gld. sr. . . . 77 , 25 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — . — Montanska družba avstr. plan.....80 . 20 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 , 50 Papirnih rubljev 100 ................126 „ 87 kr. ЖГ Nakup in prodaja *S& vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. *avarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanje najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E H C U K" «olizBili it. 10 Dunaj, RiriaUttirttraiu 74 B. Pojasnila *£B v vseh gospodarskih in «naninfh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaei|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Ш