piacma* ▼ |uwfun Leto LXm., št. S2. V Ljubljani, v torek 4. marca I930 Cena Din 1.— Izh°:a vsak dan popoldne, ixvzemši nedelje in praznike. — rnserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni dave* posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. KATASTROFALNE POPLAVE V FRANCIJI Zaradi dolgotrajnega deževja so vse reke v južni Franciji prestopile bregove in poplavile nad 100.000 kvadratnih metrov — Mnogo mest in vasi je dobesedno pod vodo Pariz, 4. marca. Poplave v južni FrancBi so mnogo večje, kakor se je moglo sklepati po prvih vesteh. Do prave katastrofe je prišlo tekom včerajšnjega dne. Ker že več dni trajajoči nalivi niso pojenjal?, so narasle vse reke tako, da so prestopile bregove in Poplavile več stotisoč kvadratnih kilometrov. Najhujše so poplave v področju reke Tam, ki je porušila večino obrambnih nasipov in poplavila ne samo prostrana polja, marveč tudi mnogo mest in vasi. Mesto Montoban je popolnoma odrezano od ostalega sveta. Voda sega po več metrov visoko in je porušila mnogo hiš. Vojaštvo, ki je bHo poslano na pomoč, si je na vse načine prizadevalo reševati, vendar je pa kljub temu utonilo mnogo ljudi. Pri reševalni akciji je utonilo tudi 10 vojakov. Zaradi nevarnosti še večjih nesreč so oblasti ustavile nadalmo reševalno akcijo. V mestu Castres se je porušil most. V bližini Toulousa ležeči kraj Vfllemille je dobesedno pod vodo. 16.000 delavcev neke tovarne, ki jih je poplava zalotila med delom, zaman čaka rešitve. Voda vedno bolj narašča in je dosegla že prvo nadstropje, tako da so se morali ljudje umakniti na podstrešje in na streho. Valovie je tako razburkano, da se v čolnih ne morejo približati poslopju, ki se lahko vsak čas poruši. Na cestah v okolici Toulousa stoji voda do 5 m visoko in je odnesla vse mostove. Od 11. ponoči so Prekinjene z mestom vse telefonske in brzojavne zveze. Pariz, 4. marca. V juini Franciji so nastale tako velike povodnii. kakršnih ni bilo že 100 let. Reka Tam je o polnoči prestopila bresove. V Montauba-nu je povodenj pošlkodovala električne 'jn plinske naprave tako, da je ostalo mesto v tenri. Na več tk»r»at)ih je bila železniška zveza preMrJena. Utonile so tri osebe. Pariz, 4 nvica. V Carmauxu so zaradi velikega deževja izstopile reke. Več delov mesta je poplavljenih. Povzročena škoda ge velika. Montpellier, 4. marca. Zaradi zadnjega deževja je železnislka proga zelo poškodovana. Vlaki vozijo z velilkfimi zamudami. V Bedarieuxu je železniška podaja pod vodo. Vreme je še vedno zelo viharno. Pariz, 4. marca. AA. Deževje in plohe v južni Franciji še niso ponehale. Perpignan je popoflnoma (poplavljen. Nov atentat v Pirotu Neznanci so vrgli v hotel „National" dve bombi, na ulici pa še dve — 2$ oseb ranjenih ■ Beograd, 4. marca. M. Iz Pirota javljajo: V pondeljek zvečer okrog 18.30, ko je bilo na ulici največ ljudi, sta dva neznanca vrgla skozi okno v hotel »National« v Pirotu dve bombi, nato pa še drugi dve bombi na ulici pred hotelom, kjer se je sprehajalo mnogo ljudi. Pri eksploziji je bilo v hotelu ranjenih 9, na ulici pa 16 oseb. Izmed ranjenih jih je moralo 8 ostati v bolnici ostale pa so po izkazani prvi pomoči odpustili v domačo nego. Izmed ranjenih je v bolnici umrl mizar Vlada Mitić iz Pirota. Med občinstvom je izzval atentat silno paniko. V zmedi so atentatorji pobegnili proti bolgarski meii. Po T-seh okolnostih se sklepa, da gre za delo bol^rskih korakov Kriza nemške vlade Zaradi nameravane finančne reforme grozi finančni minister z ostavko. — Tndi Ljudska stranka hoče izstopiti iz vlade. Berlin, 4. marca. Kakor vse kaže, stoji Nemčija pred usodnimi odločit* vami. S sprejetjem Youngovega načr* ta združena finančna reforma je nale* tela tudi v vladnih vrstah samih na od» por, tako, da je viadna večina na raz* pot j u in je samo vprašanje par dni, da pride že dalje časa latentna kriza nem* ške vlade do očitnega izbruha. Vlada je hotela v obliki zasilnih žrtev uvesti neke vrste nove davke za podporo brezposelnim in za uravnoteženje dr* zavrtih financ. Potrebnih je pol miKjo* na mark. Finančni minister Molden* hauer se s tem programom vlade ne strinja. Tudi posredovanje Hinden-burga je ostalo brez uspeha. Nemška ljudska stranka odklanja vsako novo breme in grozi z izstopom iz vlade. Skoro gotovo je tudi, da bo podal ostavko finančni minister. Danes do* poldne se je sestala vlada k odločiU nemu posvetovanju. Pričakuje se, da bo že danes prišlo do odločitve. V po* liričnih krogih smatrajo krizo vlade za neizbežno. Nove smrtne obsodbe v Moskvi Moskva, 4. marca. Pred vrhovnim sovjetskim sodiščem je bilo včeraj izrečenih zopet več smrtnih obsodb. Mod drugimi se. je .vršila razprava proti 24 elanom sovjeta v Lupaveecu, M so bili obtoženi, da so privatnikom prodajali živila, namenjena delavstvu. Trije so bili obsojeni na smrt, ostali pa na dosmrtno je5o. Smrt Napad na mitropolita Sergeja VernHri so napadli ruskega mitropolita Sergeja v cerkvi, ker je zagovarjal sovjete Berlin, 4. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Moskve, da je prišlo včeraj v neki tamošnji cerkvi do nenavadnih izgredov. V cerkvi je maše val ruski mitropolit Sergej. Verniki so skoraj do zadnjega kotička napolnili cerkev, toda sredi službe božje so začeli de* monstrirati proti mitropolitu. Množica je začela žvižgati in ga psovati z izda* jalcem in Judežem, ker je zagovarjal početje sovjetov. Nemir jc bil tako ve* lik, da je moral mitropolit prekfnifi Letalske nesreče Caciiari. 4. marca. Nc&i fcaneosk: hiir.cj>Lan, ki fe letel ki Sardinije v Bizcrio, jc padel oa skale v bla&'aii Porto Scudo tn sc vnefl. Kapetan Robert Giravd, častnik Oastcji Lerveilte in radio-te*esraf7St Ernest Merne-I so osit-aH ma £i>dežen način nepoškodovani. Ponosrecence je goatoljuJmo sj>rc>e.!o probivalstvo in jih nastanilo v hotelu »Teul&da «. Bruselj. 4. marca. Ponesrečijo se >e letalo, s katerim sta letela dva častnika v Konso. Oba k talca sta težko ramena. opravilo. Hoteč pomiriti množico je stopil od ortarja med ljudi, toda mno? žica je bila tako razdražena, da ga je dejansko napadla, mu strgala oblačila in ga opljuvala. Le s težavo je mitro* polit Sergej ušel skozi stranska vrata. Podal se je v neko drugo cerkev, da bi tam nadaljeval maso. toda verniki so cerkev bojkotirali. Med ruvanjem m množico je mitropolit izgubil zlat kri* žec, znak svofejja svečeniškega dosto* janstva. Ogromen požar v New Orleansu New Orleans, 4. marca. V nedeljo zvedej- je •iz br.-jilmi i v pristanišču na Missi&smMfU požar, ki je zavzel ogromen obseg. Mnogo s&ladfic ;o po-(poirnoma oosoTeJo. Požar }c popolnoma uničil 35.000 bal bosribaža, r-a-daljnih 100.000 pa poškodoval. Pri gašenhi ipo-žara so bile tfri osebe težko ranjene. Stkodo centjo na 3 ntf&NK dokurjev. ruskega admirala Mcnton, 4. marca. VSe raj od 10. zjutraj je tu umrl ruski admiral Ivan Grigorovič. bivši pobočnik ruskega carja. Pokojnik je bil odlikovan z visokimi inozemskimi in ruskimi odlikovanji, ki si jih je pridobil v svetovni vojni. Pokojnik je bil mornariški minister, v ruskem kabinetu od 1. 1912 do 1917 in je bila njegova zasluga, da ee je obnovila ruska vojna mornarica, ki je bila v rusko-japonski vojni L 1904 popolnoma uničena. Grigorovič je L 1904 bival v Toulo-nu, kjer sta bili pod njegovim vodstvom zgrajeni ruski bojni ladji >Bajan< in »C«?-sareviik. Rakovski težko obolel Berlin, 4. marca. »Berliner Tageibfott« poroča •z Moskve, da je bivši sovjetski poslanik v Pa-t.Lzu Rakovski nevarno obale!. Mudi se v Bar-nauiu, kjer vlada pnav sibirska zima. Zdravniki se boje katastrofe ker je srce silno cstabeJo. Naš* delegacija na Masarvkov? proslavi Beograd, 4. marca. Danes ie odpoiovafla v Pago delegacija naše vlade na proslavo Masarvfcove SOfle-tnice. N.i. Veđ. kralja bo zastopal sremera'l Hadžic*, vlado pa mmfrster pravde dr. Srskić. V delegacđjK je rudS sel Gentrafoegra prest»roja z. MUlan Maria- TTOViĆ. Imenovanje v gozdarski službi Beograd, 4. marca. Današnje »Službene Novinec objavljajo ukaz o imenovanju v gozdarski službi. Med drugimi sta reaktivirana vpokojena podaumarja Fran Sloeirlec v Kostanjevici in Vinko Avser v Boh. Bistrici. Pogreb kardinala Merrv de Vala Vatikan, 3. marca. AA. Včeraj so se vr-Sfc v baiznlK-kn sv. Petra velike svečanosti o prHAii po®refba kardinala Merry de Vala. Prisostvoval ie sv. kjoteg!i&\ diplomat, ztoor m številna cerkvena zastopstva. Po sledarji v o>ji poikoindka bo njegovo truplo pokopano v u iUmlimiiiTi Kietefli poteg: j^roba papoža Pite X. 33 svatov utonilo Varšava. 4. marca. Ko so se vračali fivatjo i nevest«? in ženinom iz cerkve v Swinciany od poroke domov preko z mrzne-nega jezera Naroczna, se je udri led. Vea družba, ki je štela z nevesto in ženinom vred 33 oseb, je utonila. Smučarske tekme na Norveškem Oslo. 4. marca. AA. NTB javlja, da je na včerajšnjih 50 kilometrskiii smučarskih tekmah prispel prvi na cilj Utensrtroem v 3,35, in 17, kot drugi Rus-av Tuel, kot tretji Si-nab Lapalainen. Jožko, Janša je prispel na cilj kot 57 v času 4,54, in 47. Janko je prispel 85 v 5,35,04. Bombni atentat na rumunski vlak Peklenski stroj razdrl 100 m železniške proge. — Brzo vlak rešen !e vsled slučajne zamude. Bukarešta, 4. marca. Sooči Je bfl izvršen bombni atentat na progi Bukarešta - Ploesti. Na proso je bil položen peklenski stroj, ki pa je eksplodiral malo prezgodaj. Eno minuto pred prihodom brzo vlaka je nastala eksplozija. Proga je bila v dolžini 100 m popolnoma razdejana. Po mnenju strokovnjakov bi bil ves vlak zletel v zrak, ako ne bi po naključju imel minuto zamude. Strojevodja je v zadnjem hipu opazH razdrto progo ki je vlak par metrov pred njo ustavil. Med potniki je nastala silna panika. Nihče skoraj ni hotel nadaljevati svojega potovanja m vsi so prosili, naj se vlak vrne v Bukarešto. Oblasti so uvedle najstrožjo preiskavo, vendar pa storilcev' doslej niso izsledili. Domneva se, da gre za političen atentat in da sov ozadju komunisti. Le pazljivosti strojevodje je pripisovati, da ni prišlo do katastrofe, ki bi bila neizbežna, če bi bil vlak nadaljeval vožnjo. Ameriški senat proti Hooverju Hooverju očitajo samovoljnost in krivdo pri gospodarski desorgani-zaciji. — V severni Ameriki nad 3 milijone brezposelnih. VVashingtofl, 4. marca. V senatu se je včeraj vršila obsanna razrava o brezposelnosti v Ameriki. Tudi tu prihaja ck) izraza ver&ci polom na newyorski borzi, ki je imm&I mfliijairde narodnega prettnoženda in dvigm&l breaposeinost v Aaneirika na stopnjo, kaikirsne že leta in leta m bik>. V debati so govorniki osrtro kriitizirali državmo upravo in pofftiko predsednika Homerja, očitajoč mu, da hodi svoja pota m da noče sodelovati s parlamentom. Posledica tega je čwn dabe večje obu/božanše širokih minožic, narasčamoe nemirov m neredov in des- organizacaiia na gospodarskem polju. Tudfi vladne statistike niso točare in skušajo priScriti pravo stanje. I>očirn se uradno ceni stevoio brezposelmih na 500 do 600.000, je v reanaci nad 3,100.000 bre^oseinđlL Govornika so zahtevali od vlade, naj zadela program za smotreno pobijanje brezjposelnosti in za povzdigo m okrepitev narodnega gospodarstva. Zavzemali so se tudi za to, da se za gotovo dobo prepove vsako doselierarue v Ameriko. Zahteve parlamenta so bile v otofcki resotoetje izročen« viad\ žrtve obupa in nesreč Ljubljana, 4. marca. Zadnji dnevi bo v znamenju pred pust a. Ljubljanska bolnica že dolgo ni imela opraviti 6 tolikim Številom ponesrečencev in sa momorilnih kandidatov kakor te dni. Včeraj smo poricali, da je žena knjigoveza I. pomotoma izpila neko kislino. Izkazalo se je, da je pila lizol in da je hotela prostovoljno ▼ smrt. Vzrok so bile baje družinske razmere*. Danes ponoči so v bolnici prepeljali drugega samomorilnega kandidata. Gre za mladega brivskega pomočnika, ki se je hotel zastrupiti. V bolnico ga je okoli 2. ure zjutraj prepeljal rešilni avto. Izprali so mu želodec in je že izven nevarnosti. Vzrok poskuse neg a samomora ni znan. V barakah ob Grudnovem nabrežju so se včeraj steple ženske. Med prepirom je ena pograbila težak lonec in oplazila z njim z vso sik> nasprotnico, služkinjo Ano Glo-bočnikovo, po glavi. Služkinjo so najprej obvezali na dolenjski stražnici, nato so jo pa z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. Ima prebito lobanjo, k sreči pa poškodba ni težka. Angela Trampuž, posestnikov«, žena is Golega Brda pri Medvodah, je včeraj doma tako nesrečno padla, d* 6i je težko poškodovala obe nogi. Najbrž ima zlomljeni. — Ključavničar Maček, stanujoč na Selu, jo včeraj doma padel in se precej poškodoval na glavi. — SEčna nesreča je doletela Jožeta Stareta, poeestnikovega srna iz Srednje vasi, ki je včeraj doma padel in si zlomil desno nogo. — Pri nogometu se je ponesrečil dijak Anton Popek. Zlomil si je levo nogo. — 88 letni občinski ubožec Matija Sušnik iz Gozda nad Kamnikom je padel in si zlomil nogo. Uspela policijska racija Llubliana, 4. marca. Glede na številne tatvine, vtome m neaa- y,cl^ene cfo?sirno raceo. Danes ponoči so poMcijKlkd agenti cernfjraili vso Kolodvorsko u&co, c^kcCi*: po-samazfle lokale i»n preiskali vsako kaljčkaj sumljivo osetoo, ki se ni mogfta legjitornrrati a& pa vsaj izkazala, da ima kako delo ali zaslužek. Uspeh racije je bil presesietilVA-. Poi'-ciia je aretirala 28 oseb. k« so sc pcif-kale po rasnih beza»caih, postavate na uJicd ali prenočevale v sapah in na stodapg. Prt" jetiJi je bilo 20 potepuhov, delororžnežev in Dostapačev ter 8 vlaoug. Veoi-n-oma gre za esetoe, ki so imele s pofticijo že ponovno opravka ter so na policijskih uradft v stalni evidenci. Davi so pripeđja&i pred dežurnega: CH-zelo D., Mainuo K„ Ano R., Marijo K., Ivano B.. Marijo J., Pav4o S., MotfOo G., Frati-ca K., Martina R., Jožeta C., M-alksa F., Dominika Z., Ivana B.f Ludo\ii'ka C. Franceta K., Venoetea K., Antona K., Alojzrt.a T. in Še več drugSh. Po zaslišafijn je po*io»ja večšio rzgnaia v pristojne občane, dekfle»ta pa so morale nadprej v preiskavo. Zaramt^o je bilo opazovati pisano druabo. Moški so W veamo-ma mšrnft topo so zrii pred se, dekleta pa so btfa zjjOTttroa m veseia. Razpokyžcn*c se je zdelo tipično predipustno. »A!b,c se je smejala Mani-ja G„ ki je stalen gost pofiotk, *je imel saj Henrik kaj peba#! ToBko nas !e b'io v vozu kakor sardin v skafli1< Ostala d-ekJeta so se zvonko zasmeflala opazki. Mir je šele naprav® stražnik, ki je za rohnel nad rrjdnii. Poffiei'1 sta prSJarvljen* zoipet dve tatvkr!. Profesor Rado Prosenc je pritevl, da nni je nekdo odpeljal nemškega ovčarja. Pes je bfll precej veiOc in črn. Na vratu je ismcl znamko s števafieo 926—1930. Vreden jc bi 2500 Din. V stanovanje točaja Franca Završama. stanuiočegra na Kongresnem rr#u 3. se je splarfi včeraj popoldne neznan olovek ter mu odnesel obfeko v vrednosti! 2000 Dwi. Ženska volilna pravica v južni Afriki Cipft 19 krat. Avtomobilska nesreča Oajefc j. marca. n. Pri Pi^ocna^i sc j-c -J- ^--kJ- ■« feflci AvtomobUska nesreča. Z neke zabave v Somborfi se je vozala v avtomobilu v«5:"a druž-bt. Ker je awbita. Dva potn&a št a bila tež^ko ran>ena ter se j« mora* preT^eljoti v bo!*vico v ViroH^kri. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77, Berlin 13336 —13365 (1335), Bruselj 7.9124, Budimpešta 9.9286, Dunaj 7983—801.5 (800), London 27533—276.32 (275.92), Xewyork 56.58 —56.78 (56.68), Pariz 222.20, Praga 167.77— 168.57 (166.17). Trst 297.54. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pari/ 20.275, London 25.1775, NeN\york 518.175, Bruselj 72 20. Milan 27.15, Madrid 62. Berlin 123.625, Dunaj 73.—, Sofija 3.755, Praga 15.345. Varšava 58.075, Budinapešta 90.60, Bukarešta 3.06. Sfcaa 2__»SLOVENSKI NAROD«, dri« 4. muca 1530 Stev 52 H kongresu dijaške Male antante Organizacijski in idejni uspeh ustanovitve dijaške Male antante — Prihodnja kongresa bosta I. 1931 v Bukarešti, I. 1932 pa v Beogradu H kongresu dijaške Mate antante brsojavno zvaae Francije, Belgije in Polj-t Pragi je napisal Gustav Zverina | ske. Delo kongresa je bilo rtadeljeuo mi- v »Ceskosfovenski Republiki< rsni-i-iiv članek, ki 6e glasi; Ko smo prvič poročali o ustanovitvi dijaške Male antante v Kluža lani takoj po koncre«u CIE (Mednarodne dijafike konfederacije) v Budimpešti, ee nismo nadejali, da doživi ta ideja c>z pol leta sijajno uresničenje v Pragi, ki je bila določena za prvo mesto kongresa dijaške Male antante. JO čuda, da sc je jugoslovensko, češkoslovaško in rumunsko dijaštvo z veliko vnemo oprijelo ideje tesnega krrftumega sodelovanja vseb treh držav v bodočnosti, držeč ?e tradicij državnikov svojih držav. Ko je bila lani ustanovljena tiskovna Mala antanta, je javnost vseh treh prijateljskih držav čutila, da jo zopet storjen korak k »bližanju teh narodov v bodočnosti, k rbli-žanju, ki je rodilo za vese tri države v preteklosti tako dobre sadove v evropski politik r Toda zdelo se je, da še niso položeni dovolj Irdni maloantantni temelji med di-jaštvom teh držav, čeprav so si prizadevali študentje nastopati enotno v vseh, dijaštvo zavedajočih vprašanjih, posebno v okviru m M na rodne dijaške konfederacije. Ta vr-sH .k zdaj sroeno zapolnjena. Ustanovitev odbora dijaške Male antante v Klužu je po-lozila temelj, Icaterem jo bil asgrajen kongres 1200 rum unskih, j ugosloven $k rh in češkoslovaških študentov v Pragi. Predrto si ogledamo kongresno delo, se (norimo po motivih, ki so vodili k ustanovitvi dijaško Male antante. Kongres med narodne dijaške konfederacije v Budimpešti z znanim sporom o tem, ali naj se ga Bdeleže zaedopniki dijaštva držav Male antante. jo pokaxa], da je potrebno zbližanie med delegati tega dijaštva, da ne pride do diferenc, v naziranjih na zunaj. V organizaciji mednarodne dijaške konfederacije je pomenila ustanovitev dijaške Male antante v Klužu ne le maloantantnih dijaških bvez, temveč v«?ega romansko - slovanskega bloka. To je organizacijski efekt. Mnogo večji je idejni uspeh ustanovitve dijaške Male antante. Med obravnavanjem organizacijski h vpraSsnj se je pokazalo, da j> pDtrsbna med dija^tvom maloantantni h držav poglobitev kulturnih in osebnih stikov, kar utegne v bodočnosti tem državam, katere bo vodila sedanja študentovska generacija mnogo koristiti. Ideja notranjega zbližanja maloantantnega dijaStva je nasla svojega tvorca v predsedniku inozemskega odbora USČS ing. C, Vaclavn Palečku, predsedniku orbora Male antante in organizatorju praškega kongresa. Prebivalstvo Prage jd videlo le dni zj* j^rcle inteligentne obraro rumunskih ia jugoslovenekili Studentov in šludenk v pestrih narodnih nošah, okrašenih s trakovi v narodnih barvah. Na čelu 4O0 članske jn-goalovemdre delegacije sta bila predse* 1-nik jugor;loven*ke dijaške zvesce kMega Mi-letič in pred^dnik inozemske komisije kolega I*kra 420 runnmskih študentov in student sta vodila predsednik romunske dijaške z\;1 vra^t sleJclenJct, nawjrtiiea>i z vodo, druga stdkfle-ntci je s pesdSo od'bM dno, z-viil je 32 cm dol-slo aa \2 mm debelo zatezno palčeo v pod-kev. dati se je privezati z debelo vrvjo k stolu in se ie z lahkoto res*, vezi, upopufl >e v *obi!i doiuro ždezno paiico, 'de2>e4o o.J mm, ki jo jc držalo 6 liudi, dal si je SipanguKrati vrat — posktre, ki je smrtno nevaren: št'-nj kiropici fa«i*će so in« zadTg;-•i'!; moćno vrv okoli vratu «n ga sfcušaK čađaviti. .Mena ima si&no moč v spojem vratu — odnehati so morali fanrje. Oft>3in-stvo jc Mrni navdušeno rKOskalo. Orjaški .Mrna It hotel upognttfi na svetem vrata tudi železno traverzo, a ie ta pos^ais odpa* del ker 5e ni javito dovolj LHioM zanj. Prograsn sc je BdaoMso spremenil, ker sta že večkrat premagana avstrijska Sa;m-pijona Proller in Bacbratty od-porovala, ko sta uvidela, da niana^ta dov za zTsaso. Oibčaintsivo te hfto r>rfdetrK> presemečeno, ko je nazrrani 1 Nodn^- W e y -C o i d. da se ie javij nov udeleže/nec rofleo-bort> — Scrfer So 11 e r iz S$ke? ki- bo imel ae jutri prttflc-o podrazati, kaj zna. Ko* prvi par srfa nasl-opfe \V o h r a m (Nomcžja) La Johnson (Afrika). Po za- | četnSi pr5?emSh, v fcaterth s*a si masirate zapestia ki vrat, se }e razvida ined otbema •krasna borba, ki je naravnost fasciTrriiraia sledaace. Prijemi so se naglo vrstic; \Veb-ram je vrgel zamorca na tla, toda ta se n>u je naglo izvi], Wefaram je zajmorca vnovič pcu~oz.il na tla, a zanx>rec se ga je zopet otresel. V nasledndem trenui.ku je za-'morec prijjel \Vdmrima za vraviS izviI. Zamorec je nato vrgel Nemca na tla, a rudi ta se je ianrozml. Zoipct je bi-1 zamoec na tleli, trda mu je že predla, •ko je iznenada iezad \Vebram na tteh ir. sta se oba borila za končno z-mago. l>verr£m*tn-j odmor. Zamorec je trese? Wafaraana glavo, Wehram ie vrgel zamorca na tla, a ta jc kmalu V5tal. \Ve^iram je vngei zamorca čiz glavo na hrbet, a ta je najpravil rrrost. Kmahi je trd Nemec parter. na«to zamorec, kar se je pwrtc»rat potio-viilo, vendar ne eden, ne drugi mi mogel zunajcat:. Borba je ostala po 25 minuten r-eodločena m se bo orftoddrjic nada*ievala do odiotcitA-c. Kot drugi par st» nastopila Mrna (SBo-\-a5ka) -;n B u d r u s (Mazurtia). Oba sta se mestoma hortla precej surovo. Po dve-m»nu*ne8n odmoru se je borba nadaljevala ■ter je postarata čedalie bolj osorčena. Zdi sc, da sta Slova* in Maaurcc enaiko močna. Boroa jc ostema po 25 nčnuteo neod- t-očcrii; Dvojica Welirain in ce^k-i amater O ob e r I je tma kmmta ao^ova. SiWa Ce- J:>an, ;čbn*čno sijx.no |z\ro£banT se nf mogc! ustav^ati mnogo težOermi, orgaScecnu Nem- cu, W«iiram ga je že v peti msm?ii položi na hrbet s podpriemom. Največje zaramantfe «e b4o za nokodx»r-bo frjgosloTSnskega Samptjona Pera Kopa z i I if'jiiMftin] šampionom Equatorom. Po začett masaži je Kop pr-ešei v ofenzivo. Eoaatore se je vztramo rr-uet^ da dobi Kop« v svoj specijalni prijem >dvojni Ne4son«. vendar se im ta dflftgo m posrc-ČS. Kap se je parter nafto ocresel Equa-Tora- na&ter je pv4el za vrat -n ga okoli sebe. Na deh se je Conaiore otrese! Kopa. nakar ie bdi Kap pasnter. Otresel se je IraMBana m ga vred na tk, ko je sod-vfik iizneiiada prekini boffeo za dve mfnoG. Bo odmora je vogel Kop Ftafcjsna na tla on ga že skoro pofožffl na bifrwt, ko se ttto ie Ita^ran po4a«oma izfviT. Oba: Kop ui Eouaa v nevarnem prvemu, >e WJa borba jpopet pnMMBn za Ne4soTM dolg&i 30 minut. Kop je bal že ves \Ttog4av. Korifino se je le izmuznil Equatoru. pograbil iznenadenega Rafilana ičkn-stvom, ki je z velžko iiapestmsrjo sledilo rolco>borbi, je nastalo nepopisno na\xtuše-nje. Ko se .ie po-legio ploskanue m vTz&lžka-mc Kopu kd so ga medtem dvitgjnfti na ramena, je n*zaiamj/i sodnik \Wygci:d. da je zmasral Kop po l uri 20 mksut. Ka'ko železen je brl ItalšjancA' prJknn. jc hilo na-jbolj razvidno iz tega. da ga ie •pfi'iel krč v roke in da sta mu >*h rned poIK-artiem z vodo s težavo spravila na-ra«?en Wthram m Mrna. Ovacije Kopu za Tujogo-vo g&Stktbimo zrns'go so se nadat»e\ale še zanati na cesti Drevi nastopi'jo: Šotier. : Dobcri, Minna : Kop. v od'itočrlni b^rbi pa Budrus : \\"eh-ram in Eouatore : Johrison. Dos«da.rrje stamje: Kop 3 točke (l). Kq na tore 3 (l). \V e h r a m 3 (2). Johnson 2 (3), Mrna 2 (1), B u dr u s 0 (2), Deberl 0. Iz spominov na stare ljubljanske tipe Kdo se jah več M sponidnja. neJudanjita l!.'u":iar;S!k'!i — vuiHcd - advokatov«. ^ so še do lata v nv|i MkcIMi »pisaril ab •• imeV po celem mestu *n cA-rog njjega svc.o s^a-ro ;>n sta-hio *k^'erFte!orbra»na na ŽalNeku >*1.rts>« tedarr^ili l*ib-liiainskfl? »wmkel - advokato\'€. Marko Loboda- Orafactter ta Petz. v separiraiv]!i ce-tfcaili. manjkal je le se četrti *z kcmtpa^e — Poigai, ki Jc pa tudi k-msfu prišel za n^ami ... Danes se ti m ta?i"»rrnaspod >d^.i-tar< so šf5 za sedem dnii >na komi-sijo^ in vrnejo ta In ta daji! V rcAn'Ici pa so »gospod >v.ii:i3cclad\'0ikat< cdSa k sodi&Cu — na ^rt^ot^! — Tako ne boaMt ne 6. februarja je v Chicagu umrl Anton Simonič. Pokojni je bil rodom iz vasi Dra-šiči pri Metliki V Ameriki je bival 28 let, umri pa jc v starosti 50 let. — V Kock Springsu je družini Jesenko umrla lTletna hčerka Ivanka. Podlegla je vnetju hrbteničnega mo/^a. Pri silni eksploziji, ki je nastala 10. februarja v Chicagu. je bil precej nevarno poškodovan tudi prekmurski Slovenec Miha Grosko. Ko je vozil z avtornobuom mkno pralnice North \Vestern Laundrv, kjer je nastala eksplozija, mu jc silni zračni pritisk razbil okno na avtomobilu, njega samega je pa vrglo z voza na tlak. Priletel je na glavo in se močno pobil. Prepeljali so ga v bolnico. V Ne«* Jcrsevu je preminula ZMetna Terezija Pavčnik. Umrla je 30. januarja. E>va občinstvo, bo nud-ila isto v-eselo ran^tloženie tudi nocoj. Za Itfed&ilVO veljajo zniča-fk: dramske cene. Kor.cc predstave bo ob 23. uri. Gostovanje bavarskega clcdatišča >IVic Teserosecr« v Ljubljani. V sredo, dne 5. t. m., gostuje na opernem odi>u bavarski frjudski oder ?Pie TeserjK>cer<. Ta gledališka družina, kartere vodi datres ravnate'.]' Otto Lindner, je bila ustanovljena ravno rwred 30 leti ed očeta današnjega slavnega izraJca ki rei.iseria. V teku 30 let jc prepotovala celo srodrro Evropo in odigrate po V6eh znam£-nJtee vaški svetniki«. Upra- S. o- dramama, da x tako za pr^*■ kakor dnapo eoczowi -vest aa rsaool*&\- »niavsl doMtekc. Skt^vrie le *vr%ainalr:r sk>v«nake too»edi;e se hfttaj- kooen. ^cenijeT.. bo w soboto S. c m. Olrm v«o«o, proiesor i Brvsasa, ki sadeče, izoufef an vendar zopet zadene gkv*« dobitek. kreira s r>rteoano tvorr. ., naš fcsfoktgfiH komčk Ivsn Cesar. Ostskc r so ▼ eokak nejbotjših sat oa&cca dramskega s**abaa. Tak« arra z- Lcwk Kanbep ravnatelja, g. Jen 'm Min DssSova dva >r*ka zaročene .i. Oeapoda Kra4a m PSuta bomn rade1-, v iep • karsktern^i vk>»ah, Posebno ure v koaprrtiji. Interpretirajo zo&ve 3*W*-aomm, Bakm^a in Medv«dnwe. Tj domačo pre-^ vrVi»> i^aea wEko Opera ob 4. «n pnpnlsnc ae pox opecesa »Beneška noč*. Beaeč^r.iko pradesetno rajmje, poc^ato z Iej» melodij-:«no c^Mbo in aB—tam opremo ho z»tc vo odc.n-e--fnto rrzpoaoieoje vsesa, kt so čofcre vofee V nperrrti esstcvfo naie znane moči ca PofcčeA ■. aa Balatkova, ac. Dnennvec, Oostič, PsBak, Bovne. Siraončič. BekS, SekuJa \n eVmc. D eeot c NefTaf. Predstava se vrš: pri 7c\- —i -žani vstopnioL f v • KOLCTiVR. Danes: Torek. A. znanca 1330: S^oftcarh Pust. pravrrsiarvsE: 19: fehroarja. Ark.rpa. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Za (jobetzetn so zdravi. «T»b JI Opera: BeoeSka noč. Ob 16. Kino Matica: Singine too4. Ksmo UaMlatraid dvor: Ponrtad se »Razpnaajana UubQana« v Naoodne^n c.v~ Mesarski pfea oa Tabora. Dnsssčs zabava in ples na Maskaradni večer Sokola bifita pri Kcj^j Rokoborbe t hoteia dsssb. P!« r kle^i »Z\-«zoe<- DEtURNE LEKARNE Danes: BaJKwee. Ko»z7e«fi: tre. Listat, Sv. Pe*ra oeeta. ttocerar, Sn. ?eška. — Motokoleaar&kl klub »Ilirija« naznanja celokupnemu članstvu, da s« vrsi redni letni občni zbor v soboto 8. t. m. ▼ Prešernovi sobi restavracije Novi »vetc. Začetek ob 20. — Predsednik. OTROŠKE MOGATtCE *ilGO« Madiotrro£t*am Sreda, 5, marca Opoldanski prograjn odpade. — 17_V>: Koncert RadioH>rLesrra. — 18.30: OtroAki kotiček, radio-tetka. — 19: Podobe iz slovenske literarno zgodoNinc, prof. 1>. Kon-lar in Franc Lipah, član narodnega gledališča. — 19.30: Dr. Stanko Leben. Francoščina. — 20: Večer resne cjlasbc — 21: Koncert Kadio-orkcstra. — 22: Časovna napoved in poročila, napu\cd programa za naslednji dan. Četrtek, t_ marca. 12.30: Rcjrvrodacirana gkasba. — 13: CasovSl rapoved, borza, reproducirana glaisba. L1.3*>: Iz daoažnih daKVinikev. — 17: ĐsIeHImI ara« I -s-ori cdč. Siavica Vesicaja. — 17-30: Masari ■ pre slava. — IS jo: Dr. Bohince, Indu^trBa v svetovnem gospodarstva. — 19: Dr. M. Ruc*.!, Sr-bohrvTaščicka. — 19.50: V; Jr^;;., »I — 22: Časovna napoved in poročila, Lahka gUs-ba. — 23: Napoved programa za naaJednM da«i. Petek, 7. marca. 1c-30: Repjodncirana cla&ba. - 1j: Caao\ nn napoved, borza, re^JPOdocJraria claahi. — U jo: Iz ćanainti doc\Tv«ov. — 17j0: K>T>cert Radjo- rcJttiira. — 18-30: G. I le r kov: Esejejaarto. — I9z Ck>60)O>iMxiska ura, od«-. CiLTja Kfekova. — 19,30: Dr. Stanko Leben: ItaL^nSfinia. - 20: Dr. Koz-ioa: Predavanje o pevskem sesjam. — 30.30: Operoe -asr:>e po*e z Leopo!d Kovač. — 31: Koocert Radio-orkestra. — 22: Ča»^Tla rtii-poved in poročHa, napoved programa za nasled-m oan. Sobota, & marca. 12jo: Repffodmcirajia ckusba. — 13: C«*sov#m napoved, borza, reprod^Jcirana sla&ba. — 13JO: lz danaSntih dnevinkov. — 17: Koncert Batts-onkesrra. — 18: Propagandiio predavanje o iva'1-msarifs v Slovenskem, nemžkem in češ Vetrn vz.kn. 18J0: Dr. Ivan Grafenađier: Nemščina. — 10: Peiavsika nra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Časovne napoved in poročne, napoved nr<--;-,,-n:a za nasAedc$ dan Na ma&karadi. FVijatelj prijatelju z masko zvčzdo-slovca: Kaj misliš odkrito tu novo repatico? — Kaj šc. Pač pa se sam bojkn. da oi mc ne od*kriia ona. Doma namrcC niseon povedal kam Krem. Ob 4. 7. Id O.! Kot uvod ameriški tenorist W1!Bam O' Neille. PredzKodai- \*Jttvmc od 10. dot). MM Z deček naročene vtsiopnice se reeervirajc! Tel. 2124 ZVOČNI film ocarajrv-e ilepotc, ki cv> \x> r i in p^c! V slaviti AL JOLSON <• pok nepojcabAi šlaser »Soce\ Boy«. ElHni kino Matica TcMon MM ♦ Stev. 52 »SLOVENSKI NAROD«, dne 4. marca 1930 Strmo 3 Slanikova pojedina t restavraciji in kleti .,ZVEZDA44 v sredo, 5. marca 1930 V restavraciji in kleti Se priporočata prrovntna f;oaba Vran in Rovi Krapeš Dnevne vesti — Slovenci na mednarodni razstavi ver. ske umetnosti v Anversn. Dne 8. februara je bfla v Airrversu (An^erpen) otvorjena v razsežnih prostorih aHartr>ornen&aasl< mednarodna razstava verske irnetnostsL Razstava obsega poleg srScarsMh in kiparski umotvorov tudi arfartektarrske osrartke cetrfcva in oltarjev ter defa. kz umetnostne obrtL Razen BcfcSncev. katerih deta zavzemajo več® det prostorov, so se udeie-š3e razstave Danska, Nernč^a, Franofta, ftaHia in Jugoslavija. SSedtzb pa zastopajo samo Slovenci in sicer Tone Tir a 16 s sedmeri [9RMUE| njegova soproga Mara Kralj t eno kerarrsbo in Lojze 2 a s a r z dvema barvnima kotrtpozacčjarna. fejdeda, da skrrensfca javnost, naaroarrj pa ostali slovenski tcnotalrf o razstava rrtso beft obveščeni, kar ie obžatovari saj bi se sicer beri !a£*r> častno advraŠL. Žagarja, so apozorth na razstavo bergSsfo tovariši umetrrik* se4e v zadnjem trenotfca, med tem ko je menda prejel Tone Kralj povabilo ie cerkvenih krogov. Naš oddelek se nahaja takoj v prvi sob* ter napravi na vsakega posetnška dober vtis. Žagar in Tone Krati se po teb-rrifci, pa ruda po verskem naziranju zeio ratz-Hcujeta, kar povzdiguje zarrirnffvost nčuniSi aaaotvorov. Morafični i&pch obeh lanetoa-feov je zeio zadovoB»v. V Anversn bo letos tudi ve4ika mednarodna svetovna razstava ▼ proslav lOOfcermcc obstoja be4gwske države, a istočasno tmcE velika razstava dekorativne umetnosti. Slerirrje se udeleži: L. Žagar s svofimi ^evanftmi (30 do 40) re-fciarnnSrnri oras&naSnferM rtebamc, airši, koledarji, katafosi jid. Razstavi pa v befgiijskem oddelku v skupni del, ki $h pripravlja tiskarska rvrdka, pri kateri je rtarneščeai kot uroetnrSki vodja, Tvrdka ima toNko naro-&, da ji« ne more vseh sprejeti. Žagan je ujarviii prijatetju, da bi rnoget samo z delom za to razstavo zapos4i«tf polovico lijrubiBan-sfcKi sl^carjev. — Odbor Zdravniške zbornice za dravsko banovino. Zdrarontška zbornica za dravsko banovino Je izve&la na giavrci skupščini 33. fdbruanja nov odbor, detegate za dtootplinskiS senat v Beogradu m dssrJpttn-sk© sođESče. V odbora so predsednik dr. Mavriešj Rus, podpredse^tejk dr. Alojzi Za-Idkar. odborniki dr. Oton Bat»ec, dr. Lojze Orenčiilč, dr. Jože Jafcša. dr. Josip Tačar «n dr. Ivan Zasjec, vsi v Uutjftjanl, ter dr. mtiBO Cernftč m dr. Hupon Roboč v Mariboru, dr. VSoko ffudeffist v Brežicah m dr. Ivan Ra$*> v Celju. Deksarj (fiscaplirr skega senata v Beogradu so dr. Pavle Av-rarnović v Lftubftanš, dr. Fran Koboš na Jesenicah in dr. Anton KSasmc na Pratger-skem. Predsednik discapftnskega sodišča ie dr. AiojriK Kraigher, podpredsednik dr. Le-opokl Jese, caana dr. Broe&t Dereani, dr. Alojzfij Kunst Id dr. Stane Zajec, vsi v lAub-ijatm. ter V&fko Marin v Mariboru in dr. Pran Stsinfelser v Getov. — Aspirantska slnžba se računa v pokojnino. Neki poštni nameščenec se je priltožel prod odloka srradbeoetga rmrnstrstva-. ker cnu ob \-rjokoJ8tvi ni prtenaCo a^pararetskah sk*žben& let v pokoii?iiKx Na tisto tožbo je državna svet raroodH takrne: Odlok ©rad-benega nianishra ni osnovan na zakon, kbK-kor se tš5e vprasanva vvačonanja dobe, ki jo je prebttl tx*žnak v lastnosti aspiranta, v leta državne sfeižbe za dosego pravice do osebne pdfooJTjnnc po čl. 1 zakona o dosegi pravice na osebno pokointino državnih uslužbencev crv. reda od 1. marca 1929. Razsodba državnega sveta je važna zato, ker je bik) rnArastrstro rađalo orjfok, da se smatra esperantska službena doba za dnev-Rjcarskr*. ki se po zateoou z dne 1. marca 1929 nc saegc. Po razsodbi drža vnosa sveta pa s z toreg tw£ as^rajpfcska shr3ba računa v prvih desetin letih za pokojnino. — Poroka. Dne 1. marca se je poro5fi v Zagrebu trgovec E- Jtnsje Kurelac z cdono. Mriro G o s t i š a Obilo sreče! Tolmar nemškega jesika. Višje deželno eodišee je imenovala odvetniškega pripravnika v Mariboru dr. Antona Žnideršiča Ta tolmača nemškega j etika pri okrožnem fcodiSčrt v Mariboru. _ Delomršneri in izkoriečeTaiei občinski a podpor. Po odredbi bana dravske banovine so proglašeni za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor Jožef Ulbl. pristojen v občino Sv. Jurij ob Peaniei, kiju čavnicaneki pomočnik Alosij Vidmar, pristojen v Maribor, Josip Janež priatojbri v Genovo. Frane Stuaa, Štefanija Sruas, Albin Stuss in Ema Štuse, vsi pristojni v Draguče-vo, pekovski rx>mocnik Rndolf Valand, r-ri-fctOj^n v Konjice, Slanislav Skorjane, pristojen v Skale, Janez Debel jek, pristojen v Tr-b"ivljr, ključavničarski pomoeriik Albin Ber-cič, pristojen v Staro Loko. čevljarski po-mernik Avgust Pilko, pristojen v Šmarje pri Jelšah, Bernard Kline, pristojen v Novo Cerkev, delavee Franjo Kotnik, prist >jen v Kibuico na Pohorju, Rafaela Primožič, pristojna v Sv. Katarin > pri Tržiču, krojaški pomočnik Jakob Koje, pristojen v Šmarja pri Jolsak, delavec Mu^tafa Valentanlič, pristojen v liosaosko Dubko, lliko Mušič, pristojen v Gracanico, Alija Lelič, pristojen v Bosansko Dubico, Gojko AniČič, pristojen v Tovariševo, Mujo Avxiatič. pristojen v \Haseniro in Zorka A pači č, pristojna v Ko- manovce. — 1'drnžeeic m osla venskih mzickjfe avtor a. V neoeiio dopoldne se je \nrsHa ustanovna skirnšofcia Udruženja iusosilaivejn-sfcih nuizičkjlh avtora v prostoriih avtorske ceritra*e v Zacrebu. Predsedoiikom je bo* ODvoljen Kreširašr Baranovič, pod-predsednikom Ivo Mnhvič, tadrrikom 2i-*a H i r s c h 1 e r, V upravnem odboru so polejg: zagrebšikSi delesratov I. MuJi viiča, F, Lo^fča in 2L U^r sc rM c*k-h jev ta pravni obstoj. —Živalske kužne bale—i v dravski banovini. 25. februarja je balo v dravaki banovini 12 primerov svinjska kupe, 8 svinjske rdečice, 4 stekline, 1 vraničnega prisada in 1 konjskih sari j. PosiHšafte »Sonnv Boy-a« doma! Edim orfiginal rx>sr>eit©k te Al Jojsonove pesmi dob>te pri »Gramofon« A. Ras-bergrer, LiubUana. MiMosrce«ira c. 34. 169/n — Pravda Plemelj Slavko - Pustoslem-šek. I>ants ob trščetrt na 11. se je vršila pred okradnam sorfiščem razprava o ovadbi, oziroma tožbo bivšega mestnesra trž-nesra nadzorndka Slavka P 1 e m 1 j a proti ravnatelju Ras-tu PustoslemSku za-ra«fi razžaipenfa uradne osebe po § 104. s. k. z. in zaradi raažafcienja Časti. Sodnik dr. Bizjak jc zvrnil vse nadaajne dokaze, zalkliuai postopek in prosSasil razsodbo, da sodišče zavrača tako tožbo lav« nosa tožlt^iija radi § 104. s. k. z., kakor rudi zasebno tožbo zaradi žatienša časti, ker po novem kaizeoskern postopku okrajno sodišče ni pristojno, da sodil o teh tožbah. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kr. banske uprave dravske banovine« stev. 36 7. dne 3. t. m. objavlja pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita pripre vnfkor U. m III. kategorije v resoru notranjega ministrstva, naredbo o službenih razmerjih, dolžnostih, področju in pooblastitvah za strokovno, administrativno in pomožno osobje centralnega higijenskoga zavoda, pojasnilo o taksi po § 149. zakona z idne 25. julija 1S71. drž. zak. št. 75 (notarski red), pojasnilo, kako je postopati z vinogradniki, ki žele prevoziti svoj pridelek vina za domačo potrebo iz občin, kjer ni njih stalno prebivališče, in odločbo glede 20% kronskih priznanic, izdanih izven mej današnjega državnega ozemlja. Monumentalni velefilm Ljubezen kneza Menjšikova. Pride! Pride! KINO »DVOR«. — Vokalni koncert v Mariboru. V soboto, dne 8. tm. koncertira v veliki unionski dvorani pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, pod vodstvom svojega zborovodje g. ravnatelja Mirko Polica. Pevski zbor nastopi v istem številu kakor je bil na francoski turneji in tudi z docela istim programom, ki obsega najznačilnejše zborovske komad 1 za mešani zbor iz naše odnosno jugoslovanske literature. Mariborski koncert ljubljanske Glasbene Matice se vrši pod okriljem izredno afjilne mariborske Ljudske univerze. — Dražba lovov. Lovska pravica krajevnih občfri Brengove, Jabiamce in Zupc-tincev se bo oddajala v zakup na javni dražba 24. t. m. ob 10. v občanska prsam? prti Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, — 17. aprila ob 9. se bodo oddajali pri okrasnem glavarstvu v Ljubljani soba št 1 v zatoup lovi obS'Ti Vič, Medvode in Horjul za dobo od 1. junija 1930 do 31. marca 1935. — Razpisane službe. Mestng magistrat v Ptuju raizpisujve s 1. aprilom pet mest po-Eei?ski bili doslej navezani sami nase. Nedavno so se pa začeli organizirati. Ustanovili e) Slovenski klub, ki ima ae mnogo članov. Klub vzdržuje stalne stike med članstvom, prireja predavanja, goji družabnost itd. Te dni so zagrebški Slovenci v prostorih jKj-la< priredili predpustno voselieo, ki je vzbudila v mestu preeejSnjo poz:*moet. Zabavo je posetil cvet slovenskega dela Zagreba. Mno<»3 Slovenk je bilo v lepih narodnih nošah. Plesno dvorano je okrasil originalno g. Hudoklin. Zabavo sta med številnimi odličnimi gosti poselila tudi župan dr. Srkali in general Belimarkovič. Pandravil ju je vseučiliski profesor dr. Fran Zamik. Za kraljico lepote je bila izvoljena gdč. Ivanka Pere, kot druga pa ga. dr. Arselinora. Prireditev je v gmotnem in morakiem rmgleju prav dobro uspela. — Oddaja gradbenih del pri adaptaciji postajnega poslopja v Slovenski Bistrici. Dš rekcšfta drifasaifi železmc, gradbeni oddelek v Uiubfcani spreiema do 12. t. m. ponudbe $4ede oddaje CTatdbentti det pri adap-taorS posta^neesa posBopja v Slov. Brstnoi. PV>fjo«i so na vpogied pri is«em oddeaVu. — Slov. planinsko društvo naznarrja, da ;e wSk> dr. Turne * Imenoslovje MSskfh akH. Brošuro si lakko 'miindo uabaaa v ni-sam SPO. Obenem opozarfenso vse rjiane *n prljatebe mora na novi Barjnurov vodn* >»SSo irteSov p* — daseena šola v Kranja bo rmera svoj redni letni Občni zbor \2. t m. točno ob 8. zvečer v svoji glasbeni sobi na g^rnoazidl. — Odkupnina, cestnega, dela. Vsi državni nameščenci se dobro spominjajo, da se jim je lani t mesecu oktobru odbila od njih prejemkov poleg1 drugih odbitkov tudi odkupnina cestnega dela. Kakor se nam adaj iz zanesljivega vira poroča, se bo vplačana odkupnina vrnila državnim uslužbencem že prihodnje dni, saj se po nekaterih uradih že izplačuje. — Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte družbo po svojih močeh! 171/n — Opis nove taksne marke. V »Služb. Novinahc št. 48 z dne 1. t. m. je objavljen uradni opis nove taksne marke za 10 para. — Smrtna kosa. Davi jc umrl v Ljub-&ann spfošno znani lastovk hotela >Liovd« m poseswwk c Rudoff Muller. S notej-ri&otn tetže v grob mož dela m nrameoftega značaja. V LJubijani, pa tudi izven noe je zapustil uniagp iskrenih prijateljev- kf ga bedo teđko pogrešati. Popreb bo v čerrtek ob 15. s Sv. Petra ceste št. 7. — V VefiU S tacu" vasi je prernanul danes ponoči lesn»; trgovec in prjsesmik s. Franc Drobnrč, oče ugJedtieica H ubi i arirsk ega zdravnika K-Ivana Drobu^ča. Pokojni je brl vzor marljivega, poštenesa rn znajčajnega moža. Po-Ereb bo v četrtek ob 10. dopcćdne iz Ve-irke Stare vasi na Pofaco. Blag j»na spo-mwi! Težko pritzadetim rodbinam isflcrerro sožaije! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, sicer pa lepo vreme. Včtraj je bile 6koru po vseh krajin naše države lepo in toplo. Če sušeč ne bo preveč pomigal z repom, dobimo prav kmalu pomlad. Najviša temperatura je znašala včeraj v Beogradu 21, v Zagrebu in Skopiju 17, v Splitu 16. v Ljubljani 13, v Mariboru 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.8\ mm, temperatura je znašala 3.6. •Vo pepelttfctfc «r«o)o §lanikofa pojedina4464 _ Vaška bitka. V selu Čungulje pri Poći so se te dni med igro sprH otroci. V prepir so se vmešali tudi roditelji in končno je iz prepira nastal krvav pretep, ki se ga je udeležilo najmanj pol vasi. Dva šljaka sta bila težko, dva pa lahko poškodovana. Šele orožniki s> napravili red. — Borba z »locU'nim raibojniksm. V okolici Bora se je že delj Časa potikal zloglasni razbojnik Ilija Pajkić, ki je bil pred leti obsojen na 20 let teZke j«če, a je iz zap3ra pobegnil. Zasledovanje begunca je bilo zelo težko, ker se je znal dobro skrivati, pa tudi seljaki so ga skrivali pred oblastmi. T - dni so bili orožniki obveščeni, da se razbojnik skriva v zapuščeni planinski koči pri Boru. Orožniki so obkolili kočo in pozvali Pajkića, na: se uda. Pogajali so se dve uri, nato so pa začeli streljati. Tudi Pajkić je streljal, ko pa mu je poSla municija, se je udal. Aretirana je bila tudi nj«-go*a ljubica, ki se je z njim borila rr°li orožnik 3m. — »Za ea>t domsvinec. Tako se imenuje prvi veliki jugoslovenski bojni film, ki naj poznim potomcem ohrani »lavne epizode iz svetovne VDjne. Pri Beli vodi blizu Beograda so te dni snemali bojne prizore. Bojev so se udeležili močni oddelka pehote, več baterij in oddelki strojnih pušk. Vojni minister Hadžič je z zanimanjem opazoval b^jne prizore. Poleg našega vojaitva je sodelovalo tudi mnogo ruskih Častnikov. — Epileg rodbinske tragedije. Pred sodiščem v S^niboru sc je te dni zagovarjala radi umora svojega moža Elizabeta Brand iz Apatina. Tragedija se je odigrala lani v juliju. Kakor so izpovedale številne priče, je mež z nožem napadel ženo, ta pa mu je po težki borbi izvila not iz rok In ga v sil ."»branu sunila v glavo. Sodifč« je na podlagi zaslišanja številnih prič obtoženko oprostilo. — Po nesreči ubil prijateljico. O čudni nesreči poročajo iz Lukavice pri Sarajevu. Pera Milasević je bil v družbi Milko Mdaii-kovič na izletu. Oba sta menda pregloboko pogledala v kozarček in v pijanosti je Pera potegnil nož ter prijateljici zagrozil, da io ubij?. V strahu je začeia Milka bežati pred ujim Peio je tekel za njo, neisreča je pa hotela, cia se jc Milka nenadoma ustavila ter se nasadi i a na nož. Bila je takoj mrtva. Miloševič je obvestil o nesreči orožnik«*. Oblasti so uvedle preiskavo, ker domnevajo, da Srft za umor. — Zagoneten umor. Ni š> popolnonia pojasnjen umor občinskega pisarja v Gospiću, te je bil te dni izvršen nov zločin. Na poti Gospić - selo Bilaj so našli včeraj mrtvega neznanega moškega. Komisija ie ugotavila, da je bil nesrečnež ustreljen. — Samomor. V Karlovcu se je te dni v dusevui zmedenosti obesil brezposelni delavec Peter Tozič. Policija jc ugotovila, da je Tozič rad popival in da se mu je zadnje čase tudi mešalo. Govoril je zmedeno ter zatrjeval, da bo v najkrajš. času izvoljen za predsednika USA, čV-s. da Hovera Američani noeejo. ker je pristaš suhega režima. danes priletna do 2 zjutraj J«tH slanikera pojedfma. Movo! Ob 4., pol 6-, pol S. in 9. Dm KINO IDEAL. ravi zoo/e SARG0V ^ KAL0 D 0 NT Iz LfuMjane —lj MaHarykova proslava v ljubljanski operi. Slavnostna akademija v proslavo Ma-sarykove 80 letnice se bo vršila v ljubljan-ski operi z že naznanjenim sporedom v četrtek 0. t. m. ob pol 20. uri. Z ozirom na velepomembno slavlje, ki ga. ta večer praznujemo v ljubljanski operi, prosimo p. n. dame, da pridejo v večernih toaletah, gospodje pa vsaj v lože in parter v temnih oblekah. Akademija se vrši kot izven predstava, veljajo pa znižane operne cene. —i) Akademski pevski zbor. Za proslavo osemdeserietnice predsednika Masarvka bosta v torek 4. t. m. skupni vaji za cetokuprs zbor. —lj Oddaja ribolova v mestnem ribnjaka pod Tlvolljem. Ker je najemna doba ribolova, oziroma gojitve ribarstva v mestnem ribnjaku pod podrumskim jradom (Tfvo&jem) potekfa. oddal bo mestni magistrat riboSov oz kroma gojitev ribarstva draifcenim potom v najem. Dražba se vrši dne 10. marca ob 12. uri v inestmem gospodarskem uradu. Dražbeni posoli so na vpogled vsak dan iavnotam med obflčahtnra nnannaml urami —lj Na simfoničnem koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki bi v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union nastopi orkester v imponujočem številu 64 članov, kar za naše mesto in naše razmere mnogo pomeni. Razmerje posameznih instrumentov je povsem pravilno, igralo bo 14 I. violin. 12 II. violin, 8 viol, 6 čelov in trije kontrabasi, poleg kompletnih lesenih in kovinskih instrumentov ter tolkal. Orkester vodi dirigent L. M. Škerjanc, kot solist nastopi klavir-ski virtuoz Iran Noč. Na pragramu: C. Franckova simfonija, Škerjančev preludij in Seherzo ter Lisztov Klavirski koncert. Pred-pr odaj a vstopnic v Matični knjigarni. P L E S V KLETI »ZVE ZDA« vsak torek, sredo in petek —lj Poier! Fino s čebulo marinirane ruse po 25 Din nudi tvrdka »Ribac, Ljubljana Gradišče, od danes dalje. Poslužite se ugodne prilike. —lj Društvo »Tresnostc t Ljubljani vabi vse svoje Člane in prijatelje na redni Članski sestanek, ki bo jutri, ob 20 v glasbeni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. Na dnevnem redu je razprava o izrednem občnem zboru Saveza trezvenosti v Zagrebu ter določitev delegata zanj. Za člane udeležba dolžnost! _ Odbor. —lj Odssk uradnikov II. kategorije Udruženja državnih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani sklicuje v nedeljo dne 0. marca t. L ob 9.3q uri v »Ljubljanskem dvoruc svoj redni letni občni zbor ter poziva VSe tovariše, da se občnega zbora sigurno udeleže. —lj K črno-beli redati. Prvo nagrado na črno-beli reduti je dobila gdč Svetka Papeževa, drugo pa gdč. Turkova in ne ga. Hitv, kakor smo včeraj pomotoma poročali. —lj Ljubljanska drama ostane radi gostovanja Tegernseerjev in Masarvkove proslave zaprta do sobote 8. t. m., ko bo premijera Lipahove komedije t Glavni dobitek«. ROKOBORBE Hotel Union 8.15 zvečer DANES V TOREK 4. VELIKE ROKOBORBE ODLOČILNA BORBA proti i?**1!«™ ODLOČILNA BORBA Fmdru* ftafljs Affika Razen :csa m: bo-ri»o: Celje Nemčt« Vstopnina: Din 10.—, 15.—, 20.—. lj Predavanje o zetonjadl v kuhinji bo imela ga. Jerica Zerra^aaova jut;i, v sredo ob 30. v šentjakobski šol. Pc^lrulmca Sad-ja^rskesa in vrtnarskega društva v Ljub4ja-ni, ki je naprosila so. voditeljico za to aktualno predavanje, vaba prilatelie vrtna:stva na obisk. Vstop breaplačeri. —lj Ugotevitev. Poročali smo včeraj, da so se stepli >go6tje-* mestne ogre^-alnice i u da ;o je med pretepom skupil breasposeln i delavec Albin Glavač. Kakor smo zvedeli, so Glavača nash nezavestnega na Poljanski en-sti, na kar so ea prenesti v ogrevalnico, o 1 tu pa prepeljali v bolnico. Pretepa v ogre-vamiei torej ni bilo. —* Mi T. nouaaa svd& članstvo, da se v petek 7. t m. povorke v proslavo wo se zbira v z antfrom ob 6. ari svečer na Taboru, od koder odkorakamo pred mestni na proslavo dne 6. t. Zdravo! —I Izredni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije se vra v četrtek dne 6. t. m. ob 20. v soškim Novak, Rimska cesta 19. Claoi se pozivajo, da se občnc*gra zbora tc^no in polnoštevimo udeleže. I70n Iz Celja —c Trhclavanski sestanek za mesec marec bo v petek 7. t. m. ob uri v kkibovi sob: CeHjskesa doma. Starešine, udeležite se sestamka polnoštevilno. —c Sprememba posesti. Vinocradmo pa-sestvo Z- R Safcnca na cer^skem S:arem sradu >e kupil prete«kn' teden c. Jk;ha, go-st'Ar.'ščar na Starem rradu. Dokupljeno posestvo bo uporab*l za razširjenje svo;ega gostninnskeffa obraba m za letov^sčarie —c Avtobus mesta Celje na progi Četic -Kozie - Pod sreda prične zopet vozatf v sredo dne 5. marca t. 1 kakor običajno ob IT uri izjpred kolodvora CeiHe v Podsredo m od drugega dneva naiprej redno kakor poprej. Med tem časom se je snes že toMco od'tajal, da ne ovira već prometa. —c Drev| bo v Celjskem domu velika tnaškarada Celjskega clepševameca društva, združena z nazradrmn tekmoa-aTtiern na.acpših mask in skupin. —c Aretirana umobolna. V soboto popoldne se je v času največjega prometa pojavna 41 Jetrna umobolna posestnica Ana Ratajeva s Svetine. Sredi ceste >e posta-vrla lirersko stekfetnco hruševca i« sedla na njo. Šele ko sta bila pok H ca na dva stražrrka. da jo odstranita, jc vstaia in hotela pobesnrto. VendaT pa jc bila prijeta «n po zaslfsaniju, med katerim se Je tzkaraJo, da je ženska urnoboma, kar jc ingotov* tudi z^ravTrtSkri pregled, ie bida Raraoeva poslana \* družbi nekega trienega scjseda domov. —c Iz policijske kronike. V zadrtih 24 vrati so bih' aretirani 4 delavci zaradi kaljenja nočnega rmru in zaradi pretenja. Neka gostemjčarka jc KBa ovadena zaradi godbe in plesa brez dovoljenja. Pa sad je bila pustna nedeJ-ja! Zaradi prebrtre vrjariie skozi mesto sta bila ovaaena 2 šoferja. Ker je iiztrepavađa prašrnc cunje slo-zi okno na u4-ico, je bfla prijav^ena služktn a Ma-rfja R. Samo še danes ob 4„ ?i7M >^8^ 9. Dhna naša ITA RINA v fiknu mladosti in zabkxie Pomlad se budi Tel. 2730. Kino •Dvor«. Komunistične demonstracije v kinn V nedelo popoKfcn-e ie prišlo v praškem kinu »Ferfix« do mučnega incidenta. Prexhraja1i so fHm »I^kovmik Svec« in ko je prišel na wsto nriaor, ki kaže, ka»ko so češki legionarji zavzeli mesto Penzo in pregnali boljševike, je godba zaigrala »Moj Slovani-in občinstvo jc začelo ploskati. Sredi navdušenega pk>skanja in % zklikan^a so se pa začuli od raznih strani klici »Sramota! Fej!« Obenean ie vrgel nekdo r drugega balkona zavoj letakov, v kem. i Lil Dagover kot ruska carica Katarina L PVMe! Pride! KINO DVOR.. I Pred sodiščem. Pred sodiščem stoja mož, ki je po-begnH iz zapora, pa so ga ujeli in ga zaslišujeta. — Zakaj ste pobegnili? — Ker sem se hotel oženiti, gospod sochnAc. - ■ — Cuite, vi imate pa res čudne poj- Sil 811 4 »SLOVENSKI NAROD*, dne 4. marca 1930 Stev. 52 Edgar Wallace: fj Vrata izdajalcev Rom a n Potem je pa pripomnila prijazno: _ Pojdi domov, obteci se dostojno in pridi ob eni. — Pogledala je , da bi bfl lalrko užatai. V-raila se je na divan in ko je Dombret sporočila, da je prišel Colley, je bila zatopljena v čitanje najnovejšega naipetega romam. CoHey WarTJngton je bil zelo suli. Imel je "izredno ozko gflarvo, pokrito z redkimi rdečkastimi lasmi, katerih je bilo že premalo, da bi zakriH naraščajočo plešo. N!?egov obraz je brl podolgovat in najgnbančen. Oovek bi dejal, da se je prezgodaj postaral. Ljudje so govoržM, da je zapravljivec im čudili so se, odkod ima toliko denarja, da ga lahko razmetava. V Londonu, v Newyorku in menda v vsakem večjem mestu najdete ljudi, ki se napihujejo, kakor da je ves svet njihov, toda imen teh ljudi ne najdete zlepa v seznamu višje družbe. Colley je marsikoga poznal in tako je lahko govoril o imenitnih gospodih, ne da bi se moral sede informirati o njih. Vedel je o vsakem, kako se je pisala njegova mati kot dekle in kakšne sorodnike ima. Poznal je bratrance do devetega kolena, seveda če jih je bilo vredno poznati. Znani so mu bili dohodki do zadnjega vinarja, pa tudi dolgov mu rri mogel nihče utajiti. Pojdite z rajhn po Bond Streetu in prepričajte se. Zdelo se vam bo, da vas spremlja knjiga, polna komedij in tragedij, kajti Gollev vidi v vsaki malenkosti važen dogodek. ... Liliy Banenleveva v svojem Roll-su — kupil $ i ga je oni tepec z egipt-skega posteauStva. Tu je stara 4ady Vannerv. Pije kakor goba, vendar pa premore najmanj poldrugi nriHjon funtov. Ko se zarije v zemljo, podeduje njeno bogastvo Jack \Vadser, njen nečak. .. poroči sc z Mildred Perslowo — pobegnila je v Keney z Leighom Ca-stolom, sinom lorda Mensena. Ljudje so govoriti* da še Coliey s svojim zmislom za škandale dobro služil. Neki lord ChanceAlor je dejaH o j njem, da je lopov in imel je prav. V Paddock klubu so imeli nekak škandal — prepir pri kartah. GoIIey je mirno izstopil iz kluba. Zapleten je bil tudi v Torkrntonovo oderuško afero in zdelo se mu je potrebno preseliti se do konca sodne preiskave v A5ix-en-Provence. Njegovo ime pred sodiščem niti izgovorjeno ni biio, toda ko je učeni sodnik delal: »Menim, da ve še nekdo drugi, da s*e pisali to groeMno pismo,« — so vsi vedeli, kdo je bii ta drugi. Tak je bil torej CoHey VVarrington, ki je vstopil v sprejemnico -in se srdito ozrj na Diano. — ...ber dan, Diana! V pozdravu ni bilo slišati posebnega navdušenja. — Sedi in ne jezi se. — Kje je Granam? — je vpraša! Colley. — Šel je domov, češ, da se mora preobJeči. Colley je previdno sedel na rob stola, potegnil je skrbno polikane hlače visoko nad gležnje rn pokazal bele svilene nogavice. — Kai si znorela, da sprejemaš Granama? Mar ne veš. na kakšnem glasu je? On pa ve, na kakšnem si ti, — je odgovorila smeje. — In mislim, da se tvoje mnenje o tem, kaj je ali kaj ni, povsem ujema z Grahamovim mnenjem o tebi, samo s to razliko, da on ve, da si ti človek, pripadajoč oni vrsti ljudi, katerih bi poštena ženska ne smela trpeti v svoji bližini. ColIey je nekaj zamrmrala. — Ne sjodrnjaj. Hoteda sem te nekaj vprašati. Vseveden hočeš biti, Collev, pa te še nikoli nisem vprašala za svet. Kdo je Hope Jovnerjeva? Njegov konjiček je bfl tako močan, da je zavoljo njega pozabil na sflabo voljo. — Hope Joynenieva? — je ponovil. — To je dekle, ki ima veliko stanovanje v Devonshire flousu, kajne? Ima dva avtomobila: Rollsa in velik ameriški avto. Ima mnogo denarja in je prijateljica Dicka Hallowella. — To vse vem tudi jaz o nji, — je dejala Diana nestrpno. — Toda kdo je ona? To bi rada vedela. CoUev je odkimal z glavo. — Ne vem. Zdi se, da 'je prišla iz carstva teme. Vzgojena je bila v dobrem zavodu, če se ne motim, v Ascotu, kjer se govori samo v funtih. Čudno, da se zanimaš za nyo. Slučajno sem nedavno govoril o nji z Longfello\vim. — Nisem vedela, da si njegov prijatelj, — ga je prekinila Diana. — Nisem baš njegov prijatelj, — je priznal CcIIey odkrito, toda človek govori pogosto tudi z neprijateljem. Gospodična Jovnerjeva jc sirota. Njen oče je bil iz Chillc in zapustil ji je veliko premoženje. Upravljata ga odvetnika Roke in Morty, toda sam bog ve, za-kau" je bila poverjena ta naloga baš njima. Diani se je zmračil obraz. Ta imena ji niso bila znana in CoI'Iey ji ie rade volje pojasnil: — To sta sleparska advokata, lopova. Zapletena sta v vse večje škandale in afere, ki so končale v Old Bailev. Ce pride ta ali oni lopov v škripce, pokliče na pomoč ta dva advokata, đa ga rešita. — Kakšna je njena rodbina? — Je vprašala Diana, ne da bi se zmenila za zanimivo zgodbo o sleparskih advokatih. — Zares ne vem. — CoIley si je po-gladil plešasto gjlavo. — Bivala je v Monk's Chaseu, na veleposestvu blizu Berkshirea. Tam ie lepa starinska hiša iz dobe kralja Henrika. — Za boga, ne govori mi o arhitekturi, sicer odidem, — je dejala Diana. — Tam je torej bivala. — je nadaljeval Colrey in skušal potolažiti D:a-nino jezo. — Ntjen varuh je bil mož po imenu Hallet. Bival je v Ameriki in dekleta so oddali v vzgojo njegovi gospodinji. Ko je odšla iz Monk's Chasea, so jo poslali v PaTiz, da bi dovršila študije. Denarja je imela vedno v izobilju. Roke in Morty sta najela za njo razkošno stanovanje. To je vse, kar vem o nji. Zakaj se tako zanimaš za njo? Diana je puhnila gost kolobar dima pod strop in šele potem je odgovorila: — Zanimam se za njo. ker bo ta ■mlada in lepa dama previdno, toda zanesljivo odstranjena. Co#ey je presenečeno pogledal Diano. Spominjajte se slepih! Proračuni nekaterih evropskih držav Za vojsko gre povsod mnogo denarja — Neposredni davki kot merilo pravičnosti. Slika gospodarskega in socialnega položaja vsake države jc njen proračun. Po edine postavke prcTačuna pričajo, kako j c vodstvo dotične države orientirano, v kakšne namene se porabi denar, ki se steka v državno blagajno v obliki posrednih in neposrednih davkov, kako skrbi država za prebivalstvo itd. Zanimivo poglavje vsakega državnega proračuna so izdatki za vojsko. Ce si ogledamo proračune nekaterih evropskih držaa\ dobimo v tem pogledu zelo značilno sliko. Največji odstotek vseh državnih izdatkov gre za vojsko na Poljskem, kjer znaša proračun vojnega ministrstva 29.9,% vseh izdatkov. Poljski sledi Italija, ki izda za vojaško upravo 24.41 % vseh državnih izdatkov, na tretjem mestu je Latvija s 23.75%, na četrtem Francija z 21.83, na petem Rum um'na z 21.02. na šestem Jugoslavija z 19.49. na sedmem Estonska z 19.30, na osmem Li'tva z 18.93 in na devetem Češkoslovaška z 18.31. Takoj za Češkoslovaško pride Švedska z 19-98%, kar se zdi dokaj čudno, kajti Švedska ima tako ugodmo zemljepisno lego, da armade skoro sploh ne potrebuje. V nekaterih državah so v proračunu vojnega ministrstva všteti tudi izdatki za orož-ni-štvo. Zanimiva in značilna je tudi postavka neposrednih davkov v proračunu, kajti ona nam nudi več ali manj jasno sliko o tem, kakšen je davčni sistem dotične države glede na pravičnost. Ce je odstotek neposrednih davkov visok, je davčni sistem v načelu pravičnejši nego tam, kjer je odstotek nizek, kajti neposredni davki zadenejo one sloje, ki imajo višje dohodke in se ravnajo večinoma po višini letnih dohodkov. Nasprotno pa zadene trošarina vsakega državljana z enako postavko, torej gospodarsko šibkejše mnogo bolj, nego premožne sloje. V tem pogledu je prebivalstvo evropskih držav skoro brez izjeme hudo prizadeto. Malo je držav, kjer bi neposredni davki presegali 26% državnih dohodkov. To so države, kjer ae bik) pred vojno znatno blagostanje in višji nivo dohodkov. Ce ne računamo Anglije, kjer so razmere čisto drugačne, vidimo, da ima aiajvišji odstotek neposrednih davkov Belgija, kjer znašajo 29.57% državnih dohodkov. Pa tudi tu je visok odstotek neposrednih davkov šele posledica finančne politike po vojni, ko so energični ukrepi za ohranitev valute in znižan»ie državnih dolgov zadeli večinoma redne dohodike bolj, nego pred vojno. Visok odstotek neposrednih davkov imata tudi Francija in Italija, prva 28.97, druga pa 27.37% vseh državnih dohodkov. V Špan idi znašajo neposredni davki sicer 38.19% državnih dohodkov, toda splošnih gospodarskih razmer v Španiji ni mogoče primerjati z razmerami v drugih državah in zat<> tudj njeni neposredni davki nimajo odločilnega pomena. S tem so izčrpane države z znatnim odstotkom neposrednega obdavčenja. Nad 20% državnih dohodkov donaša.io neposredni davki še na Poljskem. Norveškem, v Rumu-:i'iji in v sovjetski Rusiji, toda v teh državah je zopd gospodarska struktur* drugačna nego pri nas. Povod za ločitev. Mlada žena na nraškaradi: Zdaj imam najboljši povod za ločitev. Mož, ki pusti mlado ženo samo na mask ar ado in hoče, da mu ostane zvesta, je norec, a z norcem nisem primorana živeti. Je že vedela zakaj. Nevesta: Sem bfla pri poroki nervozna? Prijateljica: Spočetka si bila, čim je pa rekel ženin »da«, si se pomirila. Nekadilci. V brzovlaku. Ali sc sme tu kadfcti, gospod sprevodmik? — Ne. — Tako? Od kod so pa ti »čiki« pod kloptao? — Te so pustili onri, ki me niso vprašali, če je dovoljeno kaditi. Zahvala Za izraze sožalaa o proJSka smrti naše nepozabne soproge, mame, tete im tašče, gospe za pokilOTijjene vence im za časceče spremstvo na nuenri zadnji poti se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 4. marca ŽALUJOČI OSTALI. V maka bemeda Za od&ovor • Plača mo lahko taci m znamkah, - No 9praianja brm znamka m Najmanjši otflaa Dto Prejel troje pisem. 1042 M. II. Morske ribe za pepetoico, na tt«u. svež« brao-dne, cipla, -tun in đnuje. 1051 Hiša z vrtom olivo in gozdom, al samo hiša z vrtom, v praznem mestni na Do-i-oaiskem narprodaj. Hiša Je pripravna ta obrtnika ali vpokojeaca ter ■cži cb cesti, 15 ustvat od postaje. Cena po dogovora. Pojasnih daje VišaOcaff EmL\ Radeče pri Zadanem mosta. 1048 Kupim 30 do 30 močnih kranjlčev ali tudi Žoidar&čev (ptrvoev). Ponudbe na nas!o»v: T. Gaspari, Najnovejši dežni plašči došli! Cene nraAce. Na veliko in na rosic. JaaOcft], UnbJIana, Tavčarjeva 1. Pošiljamo tiidi po poštnem povzetju 1049 L Mikuš JURI J AN A Mestn trp 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehaialni r palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Železnato vino lekarnarja dr. G. Pfccoll-ja v Ljubttani krepča oslabele, tnalo-krvne, odraste ta otroke. 874. Velika izbira usnja vsakovrstnega, za s pomlad aaisko •in ietno sezono, po najusodnejša ceni. Se priporoča tvrdka Franc Erjavec, Stari trs 11 a- 1010 KLAVIRJE in pioiiidne prodaja, izposoju>;c, popravlja in čisto uslašufe najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev \VARBINEK, LJUBLJANA. Gregorčičeva 5 — Rimska c. 2. 1036 Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljil materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 Vai interes pride popolnoma do veljave, če oglašujete v edinem in najstatejSem slovenskem pop old nevniku $tov&l tlatod Bses posebnega a—nato + Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je Bog vsemogočni poklical k sebi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in starega očeta, gospoda FRANCA DROBNICA lesnega trgovca in posestnika danes ob 1. uri ponoči, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 66. letu starosti. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 6. marca, ob pol 10. uri dopoldne iz hiše žalosti iz Velike Stare vasi štev. 10 pri Grosupljem na pokopališče na Polico. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. Velika Stara vas, dne 4. marca 1930. Helena, soproga; Franc, dr. Ivan, sinova; Marija, Helena, Alojzija, Anica, hčere; P. Ambrož, brat; Marija, Alojzija, sestri ter vsi vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. 20 odstotne kronske bone kupuje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali ne pod 72 % PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se! Občina Ljubljen* M«stni pogrebni zarcH V neizmerni žalosti naznanjamo, *da je naš na'd vse ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod Rudolf Miiller hotelir in posestnik v torek, dne 4. t. m., po daljši, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 6. marca 1930, ob 3. uri popoldne od doma žalosti, Sv. Petra cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. marca 1930. Žalujoči ostali rVan Jezeraek. — Za upravo m ansereftni de4 tista: Oton Cbnstoi, — Vsi v ifr****** D-D