obvestila Radost T4~Va.sih imamo občutek, da se je ves svet 1 / zarotil proti nam. Da nam enostavno V zmanjkuje moči za premagovanje vsakodnevnih težav, da se je preveč zgrnilo na nas, da ne bomo zmogli. V nekem trenutku se nam zazdi, da življenje res ni na.ši strani. In potem izvemo .še kakšno žalostno novico in življenje se nam začne sesuvati kot hišica iz kart. Pademo na dno. In potem se moramo ustavili. Razmisliti 0 tem, kaj se nam je zgodilo in česa se lahko iz tega naučimo. Potem se zavemo, da je najtemnejši del dneva tik pred sončnim vzhodom in da nas prav gotovo čakajo lepši časi. Morda se nam hude stvari zgodijo zato, da bi spoznali nekaj lepšega, boljšega in veličastnejšega. O tem lahko malo razmislimo tudi V postnem času, ki se iz žalovanja prelevi v veliko veselje in svetlobo velikonočnega jutra. Potem smo lahko spet hvaležni za vse izkušnje in preizkušnje, ki nam jih pošilja življenje, za vse ljudi, ki jih srečujemo v svojem življenju, za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z ljudmi, ki jih imamo radi. Ljubeče srce nikoli ne zataji, pa čeprav se nam včasih zdi, da se ne splača razdajati svoje ljubezni. Dobro na koncu vedno premaga zlo, ljubezen vedno premaga sovraštvo in brezbrižnost, le iskreno je treba verjeti v to! Skupaj z uredniškim odborom vam želim vesele in radostne velikonočne praznike ter veliko vere v ljubezen in življenje. /o Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 28. aprila, je 13. april. VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava KS. Veterinarska inšpekcija območnega urada Ljubljana izdajajo odločbo po uradni dolžnosti na podlagi 84.čl. Zakona o veterinarstvu, 207.Č1. ZUP-a in 18 čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj Živali v letu 2005, bo potekalo splošno cepljenje psov proti steklini v občini Lukovica.po naslednjem razporedu: RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ČETRTEK, 31. 3. 2005 Čeplje - pri križišču Trnovče - pri Oražem Antonu, Trnovče 6 Lukovica - pri Kmetijski zadrugi Sp.l'rapreče - pri Zore Antonu, Sp.prapreče 3 Šentvid - pri Andrejki Rafolče - pri Igliču, Kafolče 18 PETEK, 1. 4. 2005 8.30 - 9.00 Trojane 10.00 Šentožbolt 10.15 Zg.Petelinjek 11.00 Blagovica 11.30 Čc.šnjice nad Blagovico 12.30 Zg.Loke 13.25 Kranje brdo 14.30 Krašnja Cepljenje psov za zamudnike je v krajih na ter mestih v rednem cepljenju. ČETRTEK, 7. 4. 2005 14.00 Trojane 15.45 Lukovici 14.30 Šentožbolt 16.15 Šentvid 14.45 Blagovica 16.45 Rafolče 15.15 Krašnja Ne pozabile prinesli s seboj izkaznico 0 cepljenju jisov! Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Psi, rojeni po 1. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi, v skladu s predpisom, ki ureja označevanje. Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10 vsak delavnik od 7.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00 ure ter ob sobotah od 7.00 do 9.00 ure. Stroški cepljenja znašajo 7.500,00 sit. 8.30 - 9.00 8.45 -9.15 9.30 - 10.30 10.45 - 11.15 11.30 - 12.00 12.15 - 12.45 9.30 -10.00 10.20 11.15 12.00 12.45 13.30 pri Smrkolj, Trojane 14 pri Kropivšek Lovro, Šentožbolt 4 pri kasarni pri Ccrar Janezu, Blagovica 32 pri Šinkovec Leopoldu pri Trdin Ivanu, Zgornje Loke 7 pri Novak Erancu, Kranje Brdo 11 pri štrukelj Marjanu, Krašnja '.I VABILO NA SOLISTIČNI KONCERT Matevž Kink, bariton Ivan Vombergar, klavir petek. H.ajml 2005. ob 19. W Kuturni dom Janka Kersnika Lukovica program: Schumann, Brahms, Eaurc, l.ebii MNNM SUiBA KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba (KSS) Lukovica 43 e-pt išta: kss. I u kovica (? I j. kgzs .si tel.: 01/72-35-116 • SUBVENCIJE 2005: V času od 1. 4. do 15. 5. 2005 bo potekala oddaja zahtevkov za neposredna plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2005. Predvidoma bo letos možno elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog na 83 lokacijah v Sloveniji in med njimi tudi v prostorih KSS v Lukovici. Zaradi nemotenega poteka vlaganj zahtevkov vas vabim na izobraževanje, ki bo v petek, 1. 4. 2005, ob 10. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici; • Predstavitev uredb o neposrednih in izravnalnih plačilih iz naslova ukrepov kmetijske politike za leto 2005 s posebnim poudarkom na novostih; • Podrobnosti in način izvedbe elektronskega izpolnjevanja vlog. • Vse vrtičkarje in kmete, ki vas zanima PRIDELOVANJE JAGOD, vabim na predavanje, ki bo v sredo, 6. 4. 2005, ob 19. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Predavala bo specialistka za sadjarstvo pri KGZS-Zavod Ljubljana ga. Alenka Caf. Vabim vas, da se predavanj udeležite v čim večjem številu/ VABILO MK Rokovnjači vabi v soboto, 22. aprila 2005, ob 20h v ROK PUB v Krtini na 3. PROPAGANDNI VEČER, Predstavili bomo delo kluba v preteklem letu in naše načrte za letošnjo sezono. Večer bo popestril ansambel IVjatli. Vstop prost Vabljeni! Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka Priložnosti Spet bo časopis zamujal, kor čaka le na moj uvodnik, jaz pa komaj najdem čas, da ga napišem in lako je danes cvetna nedelja in čas po kosilu izrabljam za pripravo nekaj besed za najnovejši izvod Rokovnjača. Včeraj sva se z g. TomaŽem Cerarjem vrnila z Dunaja, kjer sva v imenu Občine Lukovice prvič imela sestanek z vodilnimi možmi avstrijskega Strabaga, ki ima v lastništvu upravljanje Kamnoloma v Lukovici. To srečanje Se ni bilo zadnje, zalo je teZ.ko govoriti o rezultatih. Posredovala sva naše Zahtevi', ki se njim zdijo visoke. Naslednjič, takrat v Lukovici, bomo s pogovori nadaljevali. Vsekakor pa bo izkoriščanje kamnoloma ob tako majhni količini, kot se izkoplje sedaj, v najslabšem primeru trajalo vsaj še deset do dvanajst let, ko naj bi se začela ludi zakljuc na sanacija območja kamnoloma. Ob nižji prodaji agregata pa se lahko ta doba še podaljša. Pobočje, ki je nastalo z. izkopom, sedaj ne dopušča sanacije. Drugače povedano - ko bodo v kamnolomu z izkopom napravljene terase, bo možna sanacija. Na poti tja sem razmišljal najprej o tem, da nam Evropa ali pa globalizacija prinaša tudi to, da se moramo Lukovičani pogovarjati tudi z Dunajem, pa se bo treba še z marsikom, kot kaže, česar si pred leti ne bi mogel niti misliti. Drugo pa, o čemer sem razmišljal, je naš hitri način življenja, saj se stvari mnogo hitreje menjajo in spreminjajo, kot so se v preteklosti. To, kar so prešli v ostali Evropi skozi normalne prehode v daljši dobi, so lekcije, ki jih danes mi zelo hitro prehajamo in nič čudnega ni, če marsikdo temu ne more sledili in se ne strinja z vsem, kar se dogaja, čeprav je flvolil ZA Evropo in Nato-. Kako lahko nekdo voli za Nato, nato pa reče, da nekje v akcijah Nata ne bo sodelovali' Na to bi morali pa prej pomisliti, ali ne? Spremembe, ki jih občutimo z. vstopom v ITI, se morda najbolj in zaenkrat najprej čutijo v kmetijstvu, pa tudi drugje so in bodo vedno bolj opazne. Zanimivo je, da danes skoraj nikomur več ne pride na misel, da bi se zase in za svoj kraj žrtvoval tako, kot se je to počelo pred leti, ko Ste ali so na roke kopali vodovode, ceste in druge komunalne objekte, ki naj bi lajšali življenje. Danes naj to naredi nekdo drug! Tako se vse pričakuje od občine. Ne zavedajoč se, tla pa ji' treba v sodobni Evropi vse dobrine tudi plačati in da lahko nekdo ič'kaj ima le, če zmore to plačevali. V socializmu je bilo mogoče imeli trinadstropno hišo, tudi če si bil brez. denarja, zdaj prihaja čas, ko bodo ljudje razmišljali, kaj si lahko privoščijo in kaj lahko plačajo, ter bodo ludi lako živeli. Socialne razlike se bodo povečevale, ampak to je normalno v kapitalizmu, mar ne? Žal bo to mnoge tudi prizadelo in nastalo bo nemalo problemov, ki m županov uvodnik jih moramo pričeti reševati že setlaj. Vse to pa bo prizadelo tudi mnoge ljudi, ki so do danes živeli v relativnem socialnem mini. In še ena stvar Izhaja iz tega; če hočeš nekaj imeti, moraš tudi nekaj dati. Da bomo lahko živeli ceneje in omogočili prihodnost našim Otrokom ter delovna mesta, ki prinašajo dohodek v kraju, moramo podpreti poleg ostalega tudi razvoj obilnih con. Vem, da je hudo, ker v la naš prostor prihaja nekaj povsem novega, nekaj, česar nismo bili vajeni in pred leti niti nismo mislili, da se to lahko zgodi. Toda Ljubljana kol ena od evropskih prestolnic s povsem normalnim razvojem, ki je znan ob vseh večjih in podobnih mestih, ob svojih vpadnih krakih avtocestnih vpadnic postaja zanimiva za razvoj. Tu, kot rečeno, ne gre za nov izum, ampak za normalen proces, ki se prenaša z. drugih gospodarskih območij tudi k nam. Veliko sem razmišljal o tem, opazoval druge občine, ki imajo podobno lego kol mi v centru podobnega območja, kot je Slovenija, in ob prestolnici, tako kol mi. Vsa ta območja se hitro razvijajo in so pred nami, sodim, za kakih 5 lel (Logatec, Komenda, Šenčur, Dol, Škofljica, ...). Vsa ta območja lahko tudi nudijo vedno cenejše komunalne storitve, nova delovna mesta, možnost zaslužka ter izkoriščajo ugodni' gospodarske tokove. Pri nas pa vlada še ogromno pomislekov. Tudi sam sem jih imel in poskušal najti prave odgovore. Ne nazadnje sem pred volitvami govoril o podpori obrti in podjetništvu in če se ne motim, so to počeli skoraj vsi, ki danes sede v občinskem svetu, OdgOVOT je jasen: razvoj lahko zaviramo, toda nemogoče ga je ustaviti. Tako ali drugače nas bo dohitel, vprašanje je le, kako ga bomo izkoristili, ali sebi v prid ali ne. Ni' moremo se zapreti kol kaka Albanija svoje dni in pri tem še govorili o švicarskem standardu življenja. Odgovornost za zaostalost si bodo morali pripisati listi, ki izziva ne bodo sprejeli in iz. mojih izkušenj bi bilo Živeti v taki občini vitino težje. Jasno pa je, da je treba izzive zgrabili na pravem mestu in jih izkoristili v dobro za vse nas, z občutljivim odnosom tudi do okolja in narave. Pri vsem tem pa moramo najprej in predvsem delati racionalno in ne čustveno, sploh, ko govorimo o imetju nekoga drugega. Vsi naši kraji so bili še posebej v času od cesarja Karla VI., ki je posodobil cesto skozi Črni graben, pa vse čez čase cesarice Marije Terezije do tam nekje prve ali druge svetovne vojne izredno napredni v razvoju. Voda je poganjala mline, Žage in kovačije, cesta je prinašala promet in trgovino, gostilne in furmanslvo. Od takrat naprej pa smo se navadili, da gremo delat drugam in da se pri nas nič posebnega ne dogaja; bolj ko je zaspano, bolj v miru živimo. Zdaj pa smo spet pred izzivom: nova cesta in nove danosti nas poslavljajo pred nov začetek. Naši predniki, s katerimi tako radi mahamo, ko govorimo o tem, kdo smo in kaj smo mi, in naši kraji, so to izkoristili. V svojem Življenju so nekaj naredili, zgrabili priložnosti in bili uspešni, zato smo ponosni nanje. Zdaj pa je naš čas! Dajmo! /v/ lepo veliko noč želim. Naredile rse. da bo ludi la doživeta. Župan Matej NOVO NOVO NOVO B-S BAR (bivši Miki bar) zraven trgovine Tuš v Lukovici KAJ? • pestra ponudba toplih in Modnih napitkov • okusna kana • konkurenčne, cene • prijetno vzdušje • prijazno osebje KDAJ? Otvoritev B-S BAR-a bo v petek, 1. aprila 2005, ob 15. uri, KAKO? Brezplačna kam, pri.gri.zek in prijetna, glasba. ŠE KAJ? Prvi vikend (od petka,!., do vključno nedelje, .1 aprila) vas borna pogostili z brezplačno kano! Osebje B-S Bara vas prisrčno vabi na otvoritev in Se na kasnejša snidenja v prijetnem ambientu. p.s. B-S BAR išče pridno dekle za strežbo. Informacije po telefonu: 041 592 772 gospodarstvo DIVJAD JE SESTAVNI DEL ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Pri rabi kmetijskih zemljišč je zakonsko določeno v Zakonu 0 divjadi in lovu, da se upoštevajo določene usmeritve glede gospodarjenja z loviščem in upravljanja z, divjadjo. Pri opravljanju kmetijskih del (tudi pri opravljanju del, ki se izvajajo s stroji), je potrebno s strani lastnikov zemljišč ali upravljalcev skrbeti za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Ena od zahtev je tudi, da je sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje Živih mej in grmišč ob travnikih ali poljih prepovedano v času gnezdenja in polaganja mladičev, to je v času med 1. marcem in I. avgustom. Med navedenim obdobjem je tudi prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne ali melioracijske kanale ali prazniti vodna zajetja. V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma osnovanje skupin drevja tako, da del površine ostane v prvotni zarasti, da se v času valjenja divjadi čim manj vznemirja takšna območja in je prepovedano zalezovali takšne prostore. Psov ni dovoljeno spuščati prosto v naravo, (čeprav ugotavljamo, da se to pogoslo dogaja), ampak jih je potrebno voditi na povodcu. V gozdnem prostoru je potrebno upoštevati Življenjske zahteve divjadi, saj ji pripada Življenjski prostor, in je zato prekomerno vznemirjanje prepovedano. Za nemoten potek reprodukcije, to je poleganje, valjenje in vzreja mladičev, potrebuje divjad razumevanje tudi ljudi, divjadi namreč ni mogoče obravnavati ločeno od celotne Življenjske skupnosti. Lovci smo dolZni, da skrbimo za prostor za divjad in nairi ni glavna naloga lov. Skrbimo tudi za VzdrŽevanje in izboljšanje Življenjskega prostora divjadi ter za krmljenje le-te. Izvajamo tudi dela, s katerimi naj bi zagotavljali ohranitev in razvoj divjadi, zato smo dolZni, tla obveščamo javnost o naših nalogah, saj smo sestavni tlel te družbe in nam tudi zakon nalaga, da sodelujemo pri nalogah s področja trajnostnega gospodarjenja z. divjadjo. Dolžni smo, da javnosti predstavimo načine, kako je potrebno gospodariti oziroma skrbeti za rastlinstvo in živalstvo v celoti. Ohranjanje narave je dolžnost lovcev, ekološka zavest postaja vse vidnejša, zato je biti član lovske družine odgovornost, in delo. A Lovci LI) Lukovica "Peter, kurilno olje, prosim! dobrimi tridesetimi leti, ko so bile zime podobne zdajšnjim in smo se večinoma greli na ( m ^/toplih krušnih pečeh ali pa ob štedilniku in smo za kurjavo uporabljali v glavnem le drva in >f- premog, skoraj nismo poznali obrti, ki vam jo bomo tokrat predstavili v "gospodarski rubriki". To je razvoz kurilnega olja po domovih, saj je večina stanovanjskih objektov ogrevana s kurilnim oljem. Z razvozom kurilnega olja se uspešno ukvarja v naši občini tudi Peter Avbelj, samostojni podjetnik avtoprevoznik s Prevoj pri Šentvidu. Peter je pred 20 leti končal poklicno šolo za avtomehanika in se zaposlil kot avtomehanik avtocistern v Petrolu Ljubljana. Po osamosvojitvi Slovenije se je začela racionalizacija poslovanja tudi v Petrolu, zato so začeli zmanjševati in prerazporejati zaposlene. Takt) je Peter dobil možnost prerazporeditve kot avtomehanik in voznik "mini" avtocisterne, s katero je razvažal kurilno olje na težko dostopne kraje (predvsem hriboviti predeli). Ker je bil pri svojem delu uspešen, so mu zaupali razvoz z večjo, 7000 litrsko cisterno in s tem tudi ostale stranke. Po enem letu 90 se v Petrolu ponovno odločili za temeljito zmanjšanje stroškov, tako da so svojim šoferjem ponudili pogodbeno delo s Petrolom in odkup avtocistern. Ker druge možnosti ni bilo, se je Peter odločil, da pot avtoprevoznika nadaljuje kot samostojni podjetnik - avtoprevoznik za razvoz naftnih derivatov, kar se je kasneje kljub težkim začetkom pokazalo kot modra odločitev. Po sprejetju novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, posebej še ob vstopu Slovenije v Eli, so se standardi o razvozu naftnih derivatov še dodatno zaostrili, tako da stari kamion - cisterna ni več zadoščal novim predpisom. Če je hotel s tem tlelom nadaljevati, se je moral odločiti za nakup nove 10.000- litrske avtocisterne. Nakup je realiziral deloma s svojimi sredstvi in deloma s Petrolovim posojilom. Prav tako je moral na domačem dvorišču urediti parkirišče, ki ustreza vsem zahtevanim standardom. Dnevno povprečni) oskrbi 15-20 strank, kar pomeni da se njegovo tlelo prične v zgodnjih jutranjih urah in velikokrat konča v večernih urah, pa tudi prostih sobot skoraj ne pozna. Delo s strankami ga veseli, zato jim poskuša ustreči po najboljših močeh. Po odzivih strank so z. njegovim tlelom zadovoljne, saj ima kljub hudi konkurenci dela vedno več. Tudi mi mu želimo še veliko varno prevoženih kilometrov in mnogo pretočenih litrov. /d Kamilo Domitrovič PRIDOBITEV KMETIJSKO-SVETOVALNE SLUŽBE Dolina Črnega grabna je tradicionalno kmetijska. Vendar so časi enostavnega kmetovanja dokončno minili. Trendi v kmetijstvu, Evropska unija s svojo kmetijsko politiko zahtevajo neprestano prilagajanje takt) domačemu kot tujemu trgu in njegovim zahtevam. Da bi pa kmet zadostil vsem zahtevam, mora biti sprotno in kakovostno seznanjen z novostmi na svojem področju, po drugi strani pa mu mora biti dostopna tudi zakonodaja, ki jo mora upoštevati, da bo deležen določenih ugodnosti in bo brez problemov lahko plasiral svoje iztlelke na trg. In zdi se, da je ravno to glavna naloga območnih kmelijsko-svetovalnih služb. Svetovalna pisarna v Lukovici ima že kar dolgoletno tradicijo, ki se je začela po reformi kmetijsko-svetovalne službe leta 1991 in se uspešno nadaljuje tudi v sedanjem času.. Čas in način ter količina dela pa zahtevajo tudi sodobno opremljene prostore in pisarna je bila za dva uslužbenca in obiskovalce zares že neprimerna. Tako so novi prostori Kmetijsko-Svetovalne službe v Lukovici poleg Gostišča Furman - prostore je v najem otldal Stanislav Smrkol - zares dobrodošla pridobitev. Nove prostore pisarne, v kateri sta zaposlena kmetijska svetovalka Pavla Pirnat ter svetovalec specialist Tomaž. Močnik, so odprli s krajšo slovesnostjo v torek, 22. februarja. Odprtja so se udeležili Jože Henec, tlirettor KZ Ljubljana, Ciril Smrkol j, predsednik območne enote KGZS Ljubljana, vodja Kmetijsko svetovalne službe za območje Ljubljana, Župan Matej Kotnik, tlireetor občinske uprave Vinko Pirnat ter nekaj vabljenih obiskovalcev. Goste je poztlravil Tomaž. Močnik, o pomenu in vlogi območnih svetovalnih služb pa je spregovoril gospod Henec Spomnil je predvsem na tradicijo svetovalne pisarne v Lukovici in tudi na novo vlogt), ki jo svetovalne pisarne dobivajo po v stopu v Evropsko unijo. Opozoril je tudi na to, da je mreža kmelijskega svetovanja v Sloveniji zelo razdrobljena, kar vpliva na učinkovitost, zato že razmišljajo o združevanju posameznih enot v večje. Formalnemu delu je sledil prijeten kulturni pro gram, ki sta ga sooblikovala flavtistka Brigita Pavlin in pesnik ter dramski igralec Tone Kuntner. Kunlnerjeve pesmi o zemlji in ljubezni do nje so nam segle do srca. Sletlil je Se prerez Iraku in ogletl prostorov tudi z zdravico za dobro delo. Po ogledu, kjer smo se prepričali, tla je delovni prostor res prijeten in tla se bodo tudi obiskovalci dobro počutili, se je druženje ob pogovoru in prigrizku nadaljevalo v gostišču Furman. A Marta Keržan LB dogodki Dekanijski križev pot na Sveto Trojico i CetltO postno nedeljo se vsako leto zberejo verniki domžalsko ■ moravske deka ■ nije na skupnem kriZcvcm polu k •Sveli Trojici. Tudi letOS je bilo lako. V mrzlem in nekoliko oblačnem vremenu smo se zbrali v velikem številu iz raznih krajev dekanije pri gasilskem domu v Žejah. Postaje križevega pota, ki jih je skupaj M, spominjajo na Krislusovo trpljenje od obsodbe na smrt do teZke poti na Kalvarijo, so obeležene s krizi na raznih objektih kar ob CCSti, ki se vije proti cerkvi Sv. Trojice. Prva postaja je bila tako pri gasilskem domu. Po opravljenih začetnih molitvah in premišljevanju, se je procesija premaknila k drugi postaji, nato k tretji vse do štirinajste postaje, ki je bila pri sami cerkvi. V cerkvi je bila poboZ.nost končana z zaključnimi molitvami in postnimi pesmimi, Zanimivo je, da od postaje do postaje, nosi nekdo iz množice velik brezov kriz tako, da je simbolika Kristusovega trpljenja še večja. Glavni organizator slovesnosti je Župnija Dob, kar je že tradicija, saj področje Sv. Trojice spada v njeno območje. Zelo pohvalno je, da pri tem sodeluje tudi veliko mladih, ki še spoštujejo krščanske vrednote in izročilo. /j Kamilo Domitrovič Hvala, Adi! edko se dogodi, tla nas obišče tako vsestranski gost, kot je bil obisk kantavtorja Atlija Smolarja v Lukovici. Različnim generacijm naše širše okolice je Atli 23. februarja zvečer s svojim nastopom polepšal zaključek dneva. Zlagoma se je s pesmi, otl katerih ima vsaka po svoji vsebini Zivljenski napotek in idejo, dotaknil naših src. S SVOJO iskrivostjo nas je spontano vključil v sodelovanje, takt) da smo vsi gledalci postali njegovi statisti. Zelo nevsiljivo, pesmimi položil v nas novo čustvo, ki nekako le na tihoma lebdi v zraku to ji Postati - samo človek. Z iskreno radostjo in Zeljo preprosto osta Med gledalci je bila tudi slavljenka, ki Atlija resnično in upravičeno "obožuje", Dokaz, tla ni od muh, !<-' takoj prisluhnil Želji njenim domačini in ji pri njeni zahval njemu za prelep, z dialogi obogateni konten, zaZel iskere Zelje tudi za njen osebni praznik. Adi, hvala in kmalu nasnitlenje ! *oi Irena Vodiišek ZLATI NASMEH ZA PRJATLE Večina vas Ze pozna ansambel Pr'jatli. Njihova glasba velikokrat odmeva tudi v naših krajih, saj I* polovica zasedbe iz. naše občine. Fantje so se uspešno uvrstili na 9. Festival polk in valčkov na Koroškem, ki je potekal v nedeljo, 6. marca, v Slovenj Gradcu. Ta festival ima priokus šaljivih besedil in samega nastopa. Pr'jatli so posebej za to priložnost ustvarili šaljivo pesem '■ Zaporniško tematiko in besedilom (.. .svobode S1 Želim...). Izmed desetih glasbenih skupin so M ž izvirno točko in predstavitvijo pesmi prislužili ZLATI NASMI vlilo še dodatnih moči in volje za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. festivala. To priznanje jim je A Che KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61 1230 Domžale tel.: 722 SO SO mail: info@ktl-tlomz.ale.si www.ktldomz.ale. si MAREC 2005 GLASBA Sreda, 30. marec 20.00 > abonma MODRI in IZVEN koncert Akademski pevski zbor Tone Tomšič Na Sporedu: Gallus, liruckncr, Ligeli, Ravnik, Lipovšek, Porte in priredbe slovenskih ljudskih pesmi, RED HOUSE V DOMŽALAH V petek, 4. marca, je bil v Ocean Pub-u glasbeni koncert skupine Red llouse, v kateri igrata "glavni vlogi" Brane in MatjaZ Strchar iz, Šentvida pri Lukovici. Poleg domžalske mladine se je koncerta udeležilo lepo število znanih obrazov iz naše občine. Mladi, Zeljni zabave in sprostitve, smo skoraj tri ure Uživali ob legendarnih "komadih", ki so drug za drugim vznemirjali in navduševali občinstvo. Po koncu koncerta so si' mi je porajala vprašanja: "Zakaj v naši občini še noben gostinec ni organiziral podobnega večera?" Ker bi prišli samo mladi, ki ne pustijo dovolj zaslužka, ali se jim preprosto ne izplača vlagati v "podmladek"? Morda v naši občini ni zanimanja za tovrstne dogodke? Pomanjkanje volje, denarja, nerazumevanje, nezainteresiranost? Ta sestavek je namenjen vsem kulturnikom in gostincem za boljše razumevanje Zelja mladih v naši občini. Che __m _ pogovor Robert Hrovat, poslanec v Državnem zboru republike Slovenije Prosim, da se bralcem Rokovnjača in našim občanom predstavite. Živim v Dobu, sem poročen in oče dveh hčera. Mojo osnovna izobrazba je kemijske smeri. Pred izvolitvijo za poslanca sds v Državnem zboru Republike Slovenije sem opravljal delo poklicnega gasilca - tehničnega reševalca v Centru poZarne varnosti na Količevem. Leta 2002 sem bil izvoljen za predsednika Sveta KS Dob, sem pa tudi član domžalskega občinskega svela. Kreiranje lokalne in sedaj tudi drZavne politike pa nikakor ni moje edina dejavnost. Sem tudi navdušen rekreativni športnik, predvsem nogomet in smučanje sta moja veliko veselje. Kako se je spremenilo vaše življenje po volitvah in kakšno je vaše delo v parlamentu? Po volitvah je vsekakor prišlo do spremembe v mojem Življenju in delu. Sedaj soustvarjam in sodelujem pri delovanju najvišjega zakonodajnega organa v naši drŽavi. S tem je seveda povezana tudi moja odgovornost in soodgovornost za politične odločitve, ki jih sprejemam(o) v državnem zbom. Samo moje delo v parlamentu je povezano z. delom svetniške skupine SDS, katere član sem. Delujem tudi v nekaterih odborih, kjer uveljavljam stališče naše stranke. Ob tem pa nikakor ne zanemarjam lokalne problematike okolja, iz katerega izhajam in v katerem sem bil izvoljen. Čemu boste kol poslanec našega volilnega okraja posvečali največ pozornosti? V poslanski skupini SDS smo si poslanci in poslanke določili prioritetna področja, ki jih Želimo pokrivati ter se na podlagi tega razdelili po posameznih delovnih telesih. Glede na poznavanje določenih področij sem tako član v Odboru za okolje in prostor, v Odboru za obrambo in v izredno pomembnem Odboru za zadeve Evropske unije. Že v svoji volilni kampanji sem ta področja Se posebej izpostavljal in povsem logično je, da bom volilne obljube laZje izpolnil s članstvom v teh delovnih telesih. Še kako se namreč zavedam pomembnosti odločitev, ki jih bo obravnaval Odbor za obrambo, Se posebej na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nič manj pomembno ne bo moje delo v Odboru za okolje in prostor, saj se kot velik zagovornik zdravega in čistega okolja zavetlam problematike lokalnih deponij komunalnih odpadkov, kjer vsekakor Želim sodelovati pri celostni ureditvi te problematike. Lani je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije in zavedam se, da je razvoj naSih občin in regije kot celote v veliki meri odvisen tudi od sredstev iz Evropske unije. Trenutno je kar nekaj vprašanj, ki polnijo vsakodnevno časopisje. Izpostavila bi zdravstvo in šolstvo. V tem trenutku sta ti dve področji res malo bolj medijsko izpostavljeni in prav je tako. Potrebne so korenite spremembe tudi na teh dveh področjih, saj sta tako pravica do zdravja kot tudi pravica do šolanja temeljni človekovi pravici. Zalo se v SDS zavzemamo za takšno politiko javnega zdravstva, ki bo naravnana na uveljavitev zdravega načina Življenja, odpravljanja zdravju škodljivega okolja in zagotavljala kakovostnega zdravljenja vsem državljanom. Poskrbeli bo potrebno tudi za preglednost sistema financiranja bolnišnic, saj se mora vzpostaviti način, ki bo drŽavi omogočil učinkovit nadzor nad porabljenim denarjem, povečano pozornost pa bo potrebno nameniti tudi konkurenčnosti med posameznimi ponudniki zdravstvenih storitev. Tudi v šolstvu prihaja do sprememb, ki so vsekakor pozitivno naravnane. Upoštevati moramo temeljne vrednote vzgoje in izobraŽevanja, izhajajoče iz evropske (s tem pa tudi iz slovenske) kulturne dediščine. Znanje mora postati vrednota, ki jo bomo morali znati ceniti. V šolstvu mora biti poudarek tudi na nacionalni identiteti ter odprtosti za mednarodno sodelovanje s poudarkom na evropski kult urni identiteti, potrebna je tudi svoboda in odgovornost vseh udeležencev izobraŽevanja -učencev, staršev, učiteljev in šole - vključujoč moZnosli izbire oblik in vsebin. Seveda pa je potrebno zagotoviti tudi enakost možnosti v izobraŽevanju za vse posameznike in različne družbene skupine. Ključne cilje za prihodnji raz voj slovenskega šolstva je Ireba izpeljali iz omenjenih temeljnih vrednot in jih konkretizirati v nacionalnem programu vzgoje in izobraŽevanja. Še o šolstvu tn izobrazbi kol listi pozitivni družbeni vrednoti, ki kaže na odnos do prihodnosti, po drugi strani pa se zdi, da smo Slovenci preskočili eno stopničko (glede na vpis v srednje šole) in cenimo predvsem univerzitetno izobrazbo, strokovne s fizičnim delom pa ne. Kje vidite rešitev za to? Potrebno bo narediti korak naprej v osveščenosti mladih ter tudi samega gospodarstva. Že sami ste ugotovili, da se je v preteklih letih močno zapostavljalo šolanje za tiste poklice v drŽavi, ki so povezani s fizičnim delom. Mladim se je vcepljala neke vrste "liberalna" miselnost in zaradi lega so iskali pot, ki dolgoročno nikakor ni dobra. Pri izbiri izobraŽevanja je potrebno izhajati s stališča, koliko možnosti imaš za za poslitev po končanem šolanju. Dejstvo je. da v drŽavi potrebujemo lako visoko izobražen strokovni kader kot tudi izobražene v poklicih, ki so povezani s fizičnim delom. Vzpostaviti se mora neko ravnovesje, ki je setlaj popolnoma porušeno, zato nas na področju šolstva čaka Se precej dela. Slovenija je ena mlajših in tudi manjših članic EU. Kako vidite našo državo v tem prostoru kol del združene Evrope in kol suverene države? Izredno sem zadovoljen, da je Slovenija kot trelja članica F.U po vrsti ratificirala evropsko ustavno pogodbo, saj smo se lem kot ena od manjših članic dali jasen in nedvoumen zgled ostalim članicam EU, ki jih ratifikacija ali referendum še čakala. Tudi sicer je naša država Ze večkrat dokazala, tla v EU ni pomembna velikost same države. Lahko pa smo izredno zadovoljni, tla imamo v največji poslanski skupini v Evropskem parlamentu kar štiri od naših sedmih izvoljenih poslancev - dva sta tudi iz SDS, lo sta tir. Miha Brejc in dr Romana Jordan (azelj. Ker je večina naših poslancev v Evropskem parlamentu članov poslanske skupine Evropske ljudske stranke -Evropskih demokratov, je povsem razumljivo, da je možnost uveljavljanja naše države s tem izrednt) povečana, ravno tako tudi ugled in navsezadnje tudi odgovornost. Ker bo Slovenija v bližnji prihodnosti tudi predsedovala Evropski uniji, je lo Se dodaten motiv ter priložnost naSe Identifikacije, Sicer pa je slovenščina eden od uradnih jezikov v Evropskem parlamentu in prav nobene bojazni ni, tla bi tako ali drugače izgubila suverenost. Osebno mislim, tla Slovenija lahko ogromno pridobi, seveda pa je to odvisno otl nas samih, če bomo znali izkoristili priložnosti, ki se nam ponujajo. Razmišljale tudi o poslanski pisarni v Lukovici ali kje v bližini? Stiki s volivci se meni osebno ztlijo izredno pomembni in še kako koristni, saj dam veliko na medsebojno izmenjavo mnenj ter izkušenj. Predvsem lega sem se odločil, tla bom občasno odprl vrata svoje poslanske pisarne ludi na območju občine Lukovica. Sedež, poslanske pisarne bo lako v prostorih KS Prevoje, in sicer vsak trelji ponedeljek v mesecu med K. in 10. uro dopoldan, Da pa občani in občanke ne bi pre tlolgo čakali na razgovor / menoj, jih tudi preko Rokovnjača prosim za najavo, saj bomo tako vsi zadovoljni - jaz si bom lahko rezerviral prost termin ter čas za vsakega, ki se I«) želel pogovoriti z, menoj. Predhodne najave s kratkim opisom tematike mi lahko sporočite preko elektronske pošte na naslov RolKTt.Hrovat@dz-rs.si, telefonske najave pa sprejema moj pomočnik Janez Stibrič (tel. 031612855), Za Rokovnjača sem se pogovarjala Marta Keržan občinske novice SPREJET PRORAČUN ZA LETO 205 ajpomembnejša točka dnevnega reda 17. seje občinskega sveta, ki je potekala 16. februarja 2005, je bila sprejem proračuna Občine Lukovica za letošnje leto. Člani sveta SO ga skoraj soglasno podprli 'proti je glasoval le en član), vendar pa so imeli kar nekaj pripomb glede njegove razdrobljenosti. Župan Matej kotnik je ob tem poudaril, tla zaradi mnogih prevelikih potreb, ki so Življenjskega pomena za občane, proračun ne more biti drugačen. Vsa razpoložljiva sredstva namreč znašajo 933.121.677,00 SIT; od tega bo rednih prejemkov 806.882.428,00 SIT, 66.239.249,00 SIT predstavlja prenos iz. preteklih let, 60.000,000,00 SIT pa bo Občina pridobila iz. posojila, ki bo namenjeno izključno izgradnji kanalizacije odpadnih votla v naseljih Šentvid, ZaborSt, Rafolče in Vrhovlje. S sprejetjem proračuna so tako otlprta vrata za vse javne razpise: dodeljevanje proračunskih sredstev za delovanje društev, stanovanjska posojila ter posojila za obrt in kmetijstvo. Občinski svet je sprejel tudi Odlok o uvedbi uličnega Sistema v naselju Lukovica, ki bo odpravi! obstoječe nesistemsko oštevilčenje stanovanjskih in drugih objektov v naselju. Posledice uvedbe uličnega sistema bodo označitev posameznih cest, ulic in trgov z uličnimi tablami in kažipoti, označitev stavb z novimi tablicami ter zamenjava osebnih dokumentov prebivalcev Lukovice. Le-teh ne bo potrebno zamenjati takoj, temveč ob podaljšanju njihove veljavnosti oziroma pri zamenjavi starih za nove. Stroške zamenjave hišnih tablic z. novim imenom ulice in številko bo plačala Občina Lukovica; nove hišne številke bo določila Geodetska uprava, lastnik objekta pa bo moral novo tablico namestiti v roku osmih dni od prejema obvestila, da je leta izdelana. Člani občinskega sveta so razpravljali tudi o vlogi za podelitev koncesije na področju osnovne zdravstvene dejavnosti v Občini Lukovica; vsi so v predlogu videli veliko prednost, predvsem zaradi zagotovitve stalne prisotnosti zdravnika splošne medicine v Lukovici, ki je pripravljen svojo koncesijsko dejavnost opravljati vsaj 20 let. Občina bo tako kot lastnik celotnega objekta Zdravstvenega doma oziroma zdravstvene postaje v Lukovici dala v najem tudi prostore, v katerih se dejavnost zdaj opravlja. Občinski svet je torej soglašal s sklenitvijo pisma o nameri za podelitev koncesije in za sklenitev najemne pogodbe za prostore. Bodoči koncesionar dr. Marjan Loboda bo moral preti izdajo koncesijske odločbe in pred sklenilvijo pogodbe pridobiti tudi pozitivno mnenje Zdravniške zbornice ter soglasje Ministrstva za zdravje. Ša Mojca S. LESENE BALKONSKE IN VRTNE OGRAJE MIRAN HROVAT s. p. Jarčeva ulica 23, 1230 Domžale Delavnica: Gradišče pri Lukovici Gsm: 041 829 417 Nudimo: • več kot trideset modelov balkonskih ograj • različne vrtne ograje (možnost impregnacije) • možnost izdelave iz vašega lesa • barvanje in montaža www.mizarstvo-hrovat.si J FlIZEtAJ Pogačar Irena s.p. Ljubljanska 104, Domžale tel.: 01/72 41 500 Delovni čas: pon - pet: 9-20 sobota: 7-12h AVTOŠOLA lončar do.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 TEČAJ CPP 18. 4. 2005 ob 18. uri ponovno organiziramo tečaje za traktoriste OBVESTILO Občinski svet Občine Lukovica je na 17. seji 16. 2. 200S sprejel Odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Lukovica. Na podlagi tega odloka trenutno Ze poteka usklajevanje z Geodetsko upravo v Domžalah oziroma je določitev novih hišnih številk Ze v teku. Opozarjamo, da pristojna geodetska sluZ.ba ne bo določila hišne številke objektom, katerih lastniki ali upravljavci tloslej še niso zaprosili za dodelitev hišne številke. Skratka objekti, ki so trenutno brez hišne tablice, ne bodo vključeni v postopek dodeljevanja novih hišnih številk. Zaradi lega pozivamo vse zainteresirane lastnike ali upravljavce objektov, ki trenutno hišne številke še nimajo, da na Geodetski upravi v Domžalah zaprosijo za dodelitev hišne številke objektu, za katerega morajo izkazati legalnost gradnje s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Kasneje, ko bo postopek uvajanja uličnega sistema v naselju zaključen, bo vsak novi prosilec za dotlelilev hišne številke sam nosil stroške izdelave hišne tablice. Vse lastnike in upravljavce objektov v naselju Lukovica obveščamo, tla morajo namestili novo tablico v roku osmih dni po prejemu obvestila, da je tablica izdelana, staro tablico pa odstraniti v enem lelu. V vmesnem obdobju sla lahko na objektu obe tablici. Stroške zamenjave hišnih tablic bo krila Občina Lukovica. /ji Občinska uprava društva ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA e društvo primerjamo s Človeškim telesom, m • lahko rečemo, da so telesni organi vsakega I . druStva njegovi člani. I.e-leh je v ŠD KraSnja kar267(odtega 144žensk in IJ.i moških) - najrazličnejših starosti. Srce ŠD KraSnja l>a je vsekakor njegov predsednik Marjan Štrukelj. Oče dveh odraslih hčera uspešno opravlja to funkcijo že celih 34 let. Prav po njegovi zaslugi je društvo verjetno eno najuspešnejših ali bolje rečeno najdejavnejših v naši občini. Zadnjo februarsko soboto SO v ŠD KraSnja naredili obračun s preteklim letom in nanizali smernice za prihodnjo sezono. In tega je ogromno! Naj za začetek navedem nekaj dejstev (povzeta so iz predsednikovega poročila o delu DmStva za leto 2004): dmstVO deluje na povsem ljubiteljski in prostovoljni osnovi z. le redkimi primeri zunanje strokovne pomoči. K uspešnemu društvenemu delo pa so velik deleZ prispevali mali, večji in veliki donatorji in sponzorji, brez katerih društvo zagotovo ne bi bilo to, kar je in jim je zato še posebej hvaležno. Posebna zahvala gre tudi novemu Nadzornemu odboru, ki učinkovito skrbi za ustrezen nadzor finančnih in materialnih aktivnosti druslva. Za finančno-materialno poslovanje brezplačno skrbi Računovodski servis MEGI IN d.o.o. iz Spodnjih Prapreč, za kar si tudi zasluzijo iskreno zahvalo. Utrinki preteklega leta DnistVO je bilo v minulem letu član NTZ Slovenija, MRNTZ Ljubljana in član Športne unije Slovenija. Najmlajši v šoli uspešno nadaljujejo s kroZkovno obliko plesnih aktivnosti, Zal pa to ne velja za namizni tenis. Obetaven začetek planinskega kroZka so morali zaradi nedavne Vilijeve poškodbe zaključiti. Le-tega so poskušali nekako nado mestiti s počitniškim nogometnim krožkom in ga tudi nadaljevati z redno obliko dejavnosti, ki poteka na OŠ Janka Kersnika Brdo v sodelovanju z NASH 9 pod vodstvom trenerja Jožeta Gombaca. Tudi sicer je sodelovanje z. Č).Š KraSnja in matično OŠ na Brdu zgledno in se uspešno razvija v učinkovito sodelovanje. Organizirane oblike vadbe za ženske (aerobika in fizioterapevtska vadba) so bile v preteklem letu Se bolje obiskane, Fantje, ki jih dniži organizirano igranje malega nogometa, SO z. rednimi vadbami in številnimi osvojenimi lovorikami vsekakor svojevrsten ponos društva, Po množičnosti in obsegu aktivnosti je bila najbolj dejavna sekcija za pohodništvo, v okviru katere so orgnizirani mesečni društveni pohodi, akcija Šraufov gojzar in nova akcija Deteljica. K uspešnosti izvedbe pohodov so največ prispevali prizadevni vodniki Vili in Franci Golob, Silva Osolnik in Marjan Grojzdek. Društvo se je že pred štirimi leti v sodelovanju s Športno unijo Slovenije in Društvom C.incli Slovenija pridnižilo vseslovenski akciji "Slovenija V gibanju, z gibanjem do zdravja!" v okviru katere vsakemu članu, starejšemu od 18 let, ponuja strokovno pomoč pri ugotavljanju in svetovanju glede telesne pripravljenosti. Člani so bili tudi V preteklem letu upravičeni do kar nekaj ugodnosti: izposoje gorskih koles, kart za Terme Snovik in Fitnes Centra Otelio. Za poletno organizirano kopanje v Simonovem zalivu je interes upadel, zato so bili v lanskem letu od predvidenih desetih organizirani le trije termini. V okviru društva je bil razveseljiv interes za vadbo plesa za odrasle. In naj naštejem še nekaj večjih dogodkov v organizaciji ŠD KraSnja: Igre brez meja na Korenu, Orientacijski pohod, 8. Šraufov spominski pohod (ob prisotnosti Jolanclc Čeplak) in Tek ter Pohod za krof. Pridobitev lanskega leta je bila tudi ureditev razsvetljave na igrišču pri OŠ. Z jubilejno 120. številko Društvenega informatorja je bilo v lanskem letu obeležno 10-letno neprekinjeno delovanje tovrstnega načina ob- veščanja. V okviru društva so bile uspešno organizirane tudi nekatere humanitarne dejavnosti, ki društvu vsekakor dajejo poseben pečat dobrodelnosti. V okviru "dništvenega humanitarnega moSnjička" so bile tako zbrana prostovoljna sredstva za Verski venter gluhih in na glušnih v Ljubljani. Načrti za letošnje leto V letošnjem letu bodo spel organizirani programi za najmlajše (nogometni krožek, plesni krožek, planinski krožek, počitniške aktivnosti, finančna pomoč učencem pri obisku šole v naravi, finančna pomoč šoli pri organiziranju prevozov na tabore), sekcija za žensko rekreacijo (aerobika, fizio terapevtska vadba), sekcija za mali nogomet (moški), sekcija za pohodništvo in plani narjenje (redni mesečni pohodi, občasni izleli, celoletni akciji "Šraufov gojzar" in "Deteljica"), akcija "Slovenija v gibanju, /. gibanjem do zdravja" (dva testa hoje na 2000 ni), rekreacija za vse (vstopnice za kopanje v Termah Snovik, vstopnice za Fitnes Center Otelio, plesni tečaj za odrasle, "kopalni avtobus" v juliju in avgustu). Društveni informator bo Se vedno vsak mesec razveseljeval in obveščal člane o dogajanju v društvu, nekaj sredstev bo namenjenih izobraževanju strokovnega kadra (planinski vodniki in vaditeljstvo aerobike), v okvim društvene humanitarne dejavnosti pa bodo v letu 200S zbirali sredstva za nakup enega od laboratorijskih aparatov za Zl) Lukovica Večje prireditve lokalnega pomena: koncert Adija Smolarja (več o koncertu si lahko preberete v tej številki Kokovnjača), tradicionalni orientacijski pohod po opisani poti (v maju), Igre brez meja v Trnjavi (konec avgusta). Večje prireditve širšega pomena: • 9. Šraufov spominski pohod (14, maj). • Turnir v malem nogometu (junij in september), • 20. jubilejni Tek za krof (2. oktober). • 12. Pohod za krof (2. oktober). Za konec Namen članka je predstavili delovanje ŠI) KraSnja, saj tako dejavnih društev v naši občini ni prav veliko. Ali pa se morda motim? Prav tako se mi zastavlja vprašanje, kako predsedniku društva Marjanu Štruklju v sodelovanju s člani vse to uspe? Društvu želim uspešno delovanje in uresničitev začrtanih ciljev v letošnjem in v prihodnjih letih, t* Majda Vesel OBČNI ZBOR PGD Prevoje V petek, 4. 2. 2005, smo se aktivni člani in članica PG1) Prevoje zbrali v Gasilskem domu v Šentvidu. Kot ponavadi je bila množična udeležba, starejših, a smo bili tokrat še posebej veseli mladih fantov, ki so preteklo lelo dosegli pohvale vredne rezultate na občinskih tekmovanjih. Vabilu se je odzvalo le nekaj gostov. Izčrpna poročila predsednika, tajnika, blagajnika in poveljnika so nam nazorno pokazala potek dela v preteklem letu in vestno opravljanje svojih dolžnosti. Nekaj spodbudnih besed in koristnih nasvetov pa nam je namenil ludi predsednik Gasilske zveze Lukovica Matjaž. Markovšek. Pojavil se je tudi zanimiv predlog v planu dela za leto 2005, in sicer, da bi organizirali gasilsko veselico. Večina prisotnih nad tem predlogom ni bila najbolj navdušena. Normalno! Kajti danes organizirati veselico, pomeni predvsem veliko stroškov ler kujanja zaradi prostovoljnega dela, navsezadnje pa je še veliko vprašanje uspeha! Torej - pustimo se pre senetiti! PGI) Prevoje se iskreno zahvaljuje vaščanom vasi Dupeljne, Vrhovlje, Rafolčc, Prevoje, Vrba, .Šentvid in Imovica, da so nam z dobro voljo pomagali in prispevali v našo skupno blagajno oh novoletnem voščilu! Hvala! Na pomoč! A PGD Prevoje društva OBČNI ZBOR PCD LUKOVICA v nedeljo, 20. februarja, je v Gostilni Furman potekal redni občni zbor PGD Lukovica. Poleg članov društva so se zbora udeležili še: Matjaž MarkovSek ■ pred. GZ Lukovica, brane Močnik - podpred. GZ Lukovica, Mirko Bcrganl - pov. štaba CZ Občine Lukovica, Stanislav Smrkol, ml. - pred. KS Lukovica in Irena Vodušek predstav nit a glasila Rokovnjač. Predsednik Robert Maselj |e v uvodu pozdravil goslc in ostale člane društva. Nato je predsednik OtVOril občni zbor. predlagal dnevni red, organe zbora in delovno predsedstvo v sestavi: Franc Zore - pred., brigita Tkalec in Jože Kompare. mL- člana. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno. Sledila so poročila funkcionarjev društva, najprej je poročilo podal predsednik. Predstavil je delo na organizacijskem področju v preteklem letu, izpostavil je izdajo prve številke internega glasila. ŽELJNI DRUŽENJA V najbolj aktivnem življenjskem olxlobju si človek prizadeva, da bi ga kolikor mogpOS kakovostno izkoristil v lastno in širše zadovoljstvo, ob čemer pa ima pomembno mesto tudi rezultat dela upokojitev in denarna samostojnost. A stereotipi o upokojencih, ki |x> letih aktivne zaposlitve samo še počivajo, so Ze zdavnaj preživeli. O tem smo se lahko prepričali tudi na rednem občnem zboru Društva upokojencev Lukovica, ki od Prevoj do Trojan združuje 353 članov, v petek, 25. februarja v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Predvsem to ni bilo clniženje, kjer bi se vsi nad nečim pritoževali, saj je izzvenelo prijazno, optimistično in sproščeno, Čeprav so se nalančno držali pravil in najprej izvolili delovno predsedstvo, ki ga je vcxlil romaj! Pungarlnik, pomagali pa so mu Marija PoljanSek, Jelka Maselj, Štefka Ste >schitzky ter Janez Poznič. IZ poročil je bilo mogoče razbrati, da je bilo preteklo leto delovno v več dejavnostih, da je bilo leto bogMO z druženjem kol tudi i pozornostjo ostarelim članom, Poročilo na Operativnem področju je podal poveljnik Zdravko Tkalec. Večji del poročila je bil namenjen novemu gasilskemu vozilu in njegovemu neuradnemu prevzemu 17. decembra 200 i. Izpostavil je tudi usposabljanje. Menil je. da je bil v lanskem letu na tem področju narejen precejšen napredek. Poročali so še tajnik, blagajničarka, predsednik Komisije za veterane in predsednik Nadzornega odbora. Po poročilih so občni zbor pozdravili gostje. Predsednik GZ Lukovica Matjaž. MarkovSek je predstavil delovanje GZ Lukovica in Načrt razvoja CZ Lukovica, nekaj besed je namenil tudi spremambam zakonodaje na področju gasilstva. Predsednik KS Lukovica Stanislav Smrkol. ml. je bil vesel, da nam je uspelo dokončati nakup gasilskega vozila,pri katerem je z. znatnimi sredstvi sodelovala tudi KS. Poveljnik Štaba CZ Občine Lukovica Mirko bogatil je bil vesel, da nas v lanskem letu ni doletela nobena elementarna nasrcCa, ter da so lahko prispevali ki jih obiščejo pred novim letom; a vseeno v srcu zaskeli ob podatku, da je preteklo lelo umrlo 11 članov, kol je povedala dolgoletna predsednica Marija Poljanšek. Jelka Maselj. tajnica in organizatorica izletov je povedala, da je predvsem papirnatega dela res veliko, da pa druženje in dobra volja na izletih in tradicionalnem silvestrovanju odtehtata ludi lo. I Igolavlja, da je odziv članov vedno večji, saj so redno vsi sedeži v avtobusih zasedeni in se je treba prijaviti vnaprej. Blagajničarka Štefka Sloscliitzkv ugotavlja, da vedno več cxl upokojenskih prihodkov, ki jo predstavljata članarina in prispevek olx*ine, polxTC država za krovno organizacijo. Sledila je podelitev priznanj tistim članom, ki so z dolgoletnim delom clrušlvu prispevali k njegovemu obstoju, kakovostnemu delu in širitvi. Priznanja so prejeli: dolgolelna predsednica Marija Poljanšek, vestna blagajničarka Štefka Sloscliitzkv. praporščak Izidor Sloje ter Luka Cerar, dolgoletni član nadzornega odbora Društvo upokojencev Lukovica pa je z letošnjim letom dobilo tudi novo predsednic 11, saj se je po dolgih letih del sredstev pri nakupu gasilske opreme. Sledile so volitve dodatnih članov poveljstva, sprejem novih članov društva in podelitev napredovanj v čin. S tem je bil uradni del zbora zaključen, sledila je manjša pogostitev, ob kateri je beseda nanesla ludi na vsakdanje Zadeve, ne samo gasilske, tako da je bil občni zbor zaključen v prijetnem prijateljskem vzdušju. Gašper Mav poslovila Marija PoljanSek, ki pa Se ostaja podpredsednica oziroma mentorica novi predsednici Slani Stopal, ki se je zahvalila za zaupanje in zaželela, da bi bilo delo še naprej uspešno, da bi bilo clništvo tudi kraj in način aktivnega in kakovostnega druženja ter preživljanja prostega časa. Vsi oslali odbori in upravni odbor ostanejo nespremenjeni, saj v zadovoljstvo svojih članov delajo dobro. Občni zbor se je končal s sproščenim pogovorom ob prigrizku. A Marta Keržan Delo TD Preserje 'udi letOS je konec lela drušlvo naredilo bilanco preteklega leta. Pod vodstvom prejšnjega odbora je bilo lelo dokaj uspešno. Na občnem zboru smo izvolili novo vodstvo, ker I1' prejšnjemu potekel mandal. Upajmo, da bo "O tudi novemu vodslvu vsaj tako dobro, kol Prejšnjemu. Potrdili smo program za leto 2005 111 ga že za pusla začeli uresničevali. Naredili smo velik kres, zbrala se je cela vas, manjkalo ni niti pustnih Sem in krofov. Butara velikanka le že tradicionalna. To je poseben dogodek za "SO vas. Judi ta je biki tudi uspešno izvedena. Prvomajsko srečanje bo nekaj posebnega. Po prvem maju pa bodo vse sile usmerjene v "srednjo prireditev 14. avgusta, za katero upamo, da bo prav tako uspehi kot prejšnja, 'akrat pa sle vsi prav prisrčno vabljeni, Prijetno bo kol vsako leto. /n jerica Lukoviški upokojenci opremljeni za ogled pršutarne Lokev l.ukoviški upokojenci smo se 16. 2. 2005 gatejši z novimi spoznanji, smo se napotili proti domu. /»Jelka Maselj predstavljamo ST. LAMBRECHT - PARTNER OBČINE LUKOVICA V AVSTRIJI V preteklem desetletju (toliko je stara tudi občina Lukovica) pa vse do danes v svetu in pri nas potekajo procesi različnih integracij znotraj katerih so stare meje in miselnost vedno manj izrazite. Dogajanja na kulturnem, gospodarskem in političnem področju Evropske unije temeljijo na odprtosti meja in prostem pretoku ljudi, blaga, znanja ter storitev. Tako se oblikujejo povezave, ki postavljajo kakovost Življenja v Evropi na drugačne temelje, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Razvoj čezmejnih povezav postaja sredstvo za bogatenje izkušenj in odpiranje v svet, ki brise meje. Da so v tem kontekstu potrebne nove .širine, ki bodo dale domačim ustvarjalnim silam novega razmaha, se zavedajo tudi na Občini Lukovica, brav zato so potrebne povezave z nam sorodnimi, a v pogledu razvoja in miselnosti nekoliko različnimi okolji. V iskanju za Občino Lukovica primernega partnerja za medsebojno izmenjavo izkušenj in znanj je pomagal bivši lukoviški svetnik Matija Bogdan Cerar, takratni predsednik Odbora za razvojne programe občine in regionalni razvoj, ki je poslovno sodeloval s podjetjem za proizvodnjo industrijskega dinamita v občini St. Lambrecht na avstrijskem Koroškem. S tem posredovanjem so stekale vezi med upravama in Zupanoma občin Lukovica in St. Lambrecht. Tako je lanskega maja na obisk v dolino Črnega grabna prišla delegacija naših severnih sosedov. Obisk so vrnili tudi občinski moZje z lukoviške strani. Plod tega prvega sklopa sodelovanja pa je dosegel vrhunec z obiskom godbe St. Lambrecht ob 700. letnici prve omembe Lukovice in Šentvida. OSNOVNE ZNAČILNOSTI ST. LAMBRECHTA Občina St. Lambrecht je po svoji legi podobna našim krajem. Ujeta je namreč v dolini, ki je s severne strani obdana z visokimi Gurktalcr Alpami. LeZi na nadmorski višini med 1000 in 1870 m in ima v občinskem centru, tako kot Lukovica, obliko trga, le da naša občina leZi na višini med 310 in 957 m. Kraj je trške pravice dobil leta 1458 in je s tem tudi najvišje leZeči trg na avstrijskem Štajerskem, Površinsko se občina St. Lambrecht razteza na 4415 ha in je v popisu prebivalstva leta 2001 imela 1688 prebivalcev, 667 stavb in 59 gospodarskih družb, od tega jih 17 opravlja gostinsko dejavnost. Občina Lukovica pa obsega 7490 ha površine in je imela ob popisu prebivalstva leta 2002 4972 prebivalcev. Avstrijska občina za razliko od naše obsega le eno naselje s središčem v St. Lambrechtu. Poleg tega je tu še nekaj zaselkov in številne samotne kmetije na pobočjih ozemlja, ki ga večinoma (pribliZ.no 70 %) pokrivajo gozdovi, s čimer dajejo tej deZeli še posebno ljubkost in milino. BENEDIKTINSKI SAMOSTAN IN NJEGOV POMEN ZA KRAJ V samem centm St. Lambrcchla stoji mogočen več kol 900 let star benediktinski samostan iz, II. stoletja, okoli kalerega je kasneje nastal Ze omenjeni trg. Prvič je bil pisno omenjen leta 1066 kot "Cerkev sv. Lamberta v gozdu". Sama gradnja samostana je stekla leta 1076 in 27 let kasneje ga je Herzog Heinrich III. s Koroške priznal in izdal listino samostanu. V 15. stoletju je lako celoten kompleks obsegal samostan, samostansko cerkev, Petrovo cerkev in bolnico. Po pozam 1471. je v 17. stoletju samostan dobil današnjo baročno podobo, v 18. pa juZni trakt in mogočen vhod, odpn na trg St. Lambrcchla. V njem sta do zaplembe leta 1938 delovala gimnazija in pevski konvikt. Opravljale pa so se tudi ornitološke in ostale raziskave. Veliko pomembnih kulturnih dogodkov oz. razvoj same kulture za področje celotne avstrijske Štajerske se je organiziralo in je izhajalo iz samega Si. Lambrcchla in tamkajšnjega benediktinskega samostana. Tako so na primer sredi 12. stoletja ustanovili eno od najpomembnejših Marijinih svetišč v Avstriji, in sicer Mariazell. To srednjeevropsko romarsko središče je še danes v upravi tega samostana. Vse od leta 1978, ko se tu odvijajo razni koncerti in bogoslužja, je lo glavno kulturno stičišče občine St. Lambrecht. V samostanu se namreč odvijajo tudi umetniške delavnice, razstave, seminarji, tečaji slikanja in še mnogo podobnih dejavnosti. Mogoče si je ogledati tudi zgodovinski muzej samostana in ptičji muzej. RAZVOJNE PERSPEKTIVE ST. LAMBRECHTA Oddaljen od pomembnih trgovskih poti, kraj nikoli ni dosegel pomembne gospodarske vloge za okroZje reke Murau. Šele v teku tega stoletja so z izgradnjo lovarne dinamila Nobel in z, ustanovitvijo mizarske tovarne Ieilner, pridobili dva pomembna delodajalca ne samo za občino, ampak za celotno okroZje. A sta se Zal v zadnjih letih oba obrata znašla v gospodarskih teZavah, ki jih deloma Ze rešujejo. Tovarno dinamita je prevzelo ameriško podjetje Auslin Powder, medlem ko lesna industrija še išče rešitelja. Bolj kot industriji se v glede na svetovne potrebe in trende občinski moZje na čelu z. županom Johannom Pirerjem, ki to delo opravlja že 15 let, posvečajo urejenosti kraja, turizmu in storitvenim dejavnostim. V tem duhu je bil izveden ludi obnovitveni projekt trga z. naslovom "Ohranili in razviti se". Temelj je bil najprej ureditev samega središča trga St. Lambrecht, ki so ga končali leta 1994. Pri prenovi so izdatno pomagali tudi sami občani, saj so uredili pročelja svojih hiš in s tem je kraj dobil enotno ter privlačno podobo. St Lambrecht je a tem projektom lahko velik zgled in model za lokalne skupnosti, usmerjene v razvoj. Občina je namreč v svojem konceptu prenove trga izpeljala še številni' dnige projekte (ogrevalna naprava na biomaso, odprtje turističnega biroja, izgradnja javne Savne s solarijem, ...), h katerim so s svojimi sredstvi pristopili tudi občani in prispevali svoj delež, k razvoju kraja. Še kako dober zgled in miselnost, ki bi jo bilo vredno sledili ludi v naši občini. TURIZEM Urejenost in naravne danosti v veliki meri St. himbrcchtu zelo uspešno koristijo v turistične namene. Del občine spada v naravni park Grebenzen, ki ponuja tako poleti kot pozimi pestro preživljanje prostega časa. Poleti sprostitev ponujajo letni bazen, teniška igrišča, letna sankaška proga, možnost ribolova in sprehajalne poli po celotnem območju, /a zimske užitke poskrbi 24 kilometrov urejenih smučarskih prog, 5 kilometrska naravna sankaška proga in urejene tekaške proge. Možno pa je opraviti turno smuko in sprehode v naravi. Turistični delavci, ki imajo tudi zgledno urejeno pisarno, organizirajo številne izlete. Ogromno pa je tudi turističnih kmetij, ki na nadmorskih višinah preko I5(X) metrov ponujajo alpsko idilo. Tako na dan na.štejejo tudi do 400 nočitev. Vsekakor izredno urejena predstavljamo turistična ponudba, ki bi jo veljalo posnemali. Prav tako bi z. aplikacijo vsaj delt ka njihovih idej na naše okolje zagotovo prineslo pozitivne rezultate. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Angažiranje prebivalcev majhne lokalne skupnosti St. Lambrccht se kaZe tudi v delovanju kar 32 aktivnih društvih. Eno najbolj priljubljenih je godba St. Lambrccht, Stoletno praznovanje benediktinske ustanove v lelu 1902 je bil povod za ustanovitev glasbenega društva. Na začetku je mlado godbo Financirala benediktinska ustanova in je kmalu štela 36 aktivnih članov Tako so lahko ustrezno oblikovali svoje nastope. Leta 2001 je glasbeno društvo St. Lambrccht prejelo nagrado "Stcirischcr Panthcr • Štajerski panter" za trikratni uspeh znotraj petih let na tekmovanju koračnic. Na leto ima društvo med 35 in 45 nastopov. Vrhunec pa predstavlja "Wusn.schkonz.crl", torej koncert, ki ga društvo vsako leto pripravi v času med božičem in novim letom. Tako se društvo lahko pohvali s 46 aktivnimi glasbenicami in glasbeniki, ki ste jih slišali tudi lanskega septembra v Lukovici in s katerimi od takrat dobro sodeluje Godba Lukovica. Vezi pa lahko ob obisku v St. Lambicchtu spletejo tudi pevski zbori saj tam od leta 1891 deluje mešani zbor, ki ima trenutno 18 Ženskih in 9 moških članov. Med večjimi društvi so še prostovoljno gasilsko društvo, gorska reševalna služba, forum St. Lambrccht, teniški in nogometni klub. Slednji tekme igra na še enem uspešno izpeljanem projektu občine St. Lambrccht, nogometnem stadionu. Lep stadion, ki lezi na nadmorski višini preko 1000 metrov, ima poleg glavnega še pomožno igrišče in sluzi za višinske priprave različnih klubom. Še en zelo uspešen in izkoriščen projekt. Td SO le nekatere značilnosti in dejavnosti Občine St. Lambrccht. Ob podrobnejšem ogledu in medsebojni izmenjavi mnenj bi glede na njihove izkušnje lahko izboljšali ali uvedli različne prakse- ludi pri nas, Prvi korak so z, obiskom občinske delegacije in predvsem godbe storili Santlambrehtčani, sedaj so na potezi Lukovica in njeni občani. •J Leon Andrejka nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan V tem se čuje zunaj krepka hoja. In preden more Janez novce pospravili, vstopi llanclarit. "Mislil sem", se smeje, da bom moral kaj pogovarjati, pa vidim, da sta Ze sama opravila. Samo to Se povem, da sem res jaz kriv." "Veš. pravi mladi Zeni, "poznam tvojega očeta." "Vem, kako je ponosen. In vem, da če enkrat reče ne, ne bo nikoli več rekel da." "Kes je tako," zamišljeno polreli Mojčica. "Jaz mu pojclem povedat," Se pristavi Mojčica. "In prav kmalu," pravi gospodar. "Jaz pojclem s lclx>j in le popeljem s svojimi konji. Janeza pa pustimo doma pri materi." Dolgo so še posedeli v važnih pogovorih. Prešteli so denar in moZ je pohvalil Janezovo varčnost. Delali so načne za zidavo, za stroške in prostor. In ni se mogel gospodar dovolj načuditi mladi Zeni, kako modra in preudarna da je. "No, Janez," pravi Manclaritov gospodar. "Precej danes se- bova pobrigala za scliSčc za novo hišo. In pa Se tole. Jaz imam 1*1 parov konj, kakor sam veš. Od danes je en par vedno tebi na razpolago. Ti pa se brZ pobrigaj za potrebni material za novo hišo. V nedeljo leden pa bova z, Mojčico na Koroškem, pri Nastranu, da se po potrebi pogovorimo." "Ali gospodar, kako vam bom vse povrnil?" pravi Janez, llanclarit pa ga molče in resno pogleda. Tedaj se zave Janez, in pravi. "Itog poplačaj, oče," in gospodar se spet nasmehne ob ljubi besedi. Kakor so se dogovorili, tako so ravnali. Konec drugega ledna, ko se je Mojčica odpravljala na Koroško, je bil Ze lep kup peska na nasprotni strani ceste. Bliskoma je mineval čas mladi Zeni na novem domu, pri tolikem delu in skrbeh in pri dobrih ljudeh, ki so jo s lako ljubeznijo sprejeli. Oče Nastran se je razveselil in začudil, ko je v soboto zvečer pridrclral na njegovo dvorišče voziček, na katerem je zagledal svojega starega prijatelja in svojo ljubljeno hčerko "Kako je, Mojčica, se ti je Ze stoZilo po starem domu?" "Ne, očka, ni se mi stoZilo in radi me imajo. Samo toliko vam imam povedali, da ne vem, kje bi začela." "Pusti lo meni", pravi llanclarit. "Zalo sem prišel (V im.i kdo kaj odgovarjali, sem lo jaz. TI nisi ničesar kriva." S skrbjo ju gleda Naslran, "Pa ne da bi ne bilo kaj v redu?" "Vse je v redu, prijatelj. Samo prenočišča prosim za naju. Potcan se pa Ze pogovorimo." Urno sporoči Nstran svoje ukaze domačim. Ker gori od Zelje, da bi bil s svojimi gosli sam. Kajti on dobro ve, da je nekaj važnega. Pozna dobro prijalelja in ve, da ne lx> hexlil kar v tri dni na tako dolgo pot Strmel je Nastran ob prijateljevem pripovedovanju. Ze je hotel vzrojiti v svoji nagli jezi. A se hitro zave. "Saj ni mogel ravnati drugače," pravi zamolklo. "Saj sem mu jo tako rekoč ponudil, seveda nisem vedel," pravi liho. "Pa videl sem, kako ga ima rada in fant mi je bil všeč." "Saj je tudi vreden suhega zlata," pravi llanclarit. "Ali zakaj noče tvoje domačije?" L«■ponosen je, kakor ga poznam Ker mi je- ne more takoj plačati. Hoče le lo. kar zmore sam." "Praviš, da hoče moja hčerka hišo, ki sliči domači." "Da, tako kol je tvoja." "Dobro," pravi Nastran. "Povej Janezu, naj vse brZ pripravi. V dveh mesecih mu pošljem zidarje in načrt. Za plačilo zidarjem naj ne skrbi. Zato se bom brigal jaz. Zdaj ne bom kmalu prišel k vam. Čez dve leli, ko oddani gospodarstvo, pa pridem in pogledam." Kad bi bil drugi dan oče strog proli hčerki. Pa se mu je na lice prikradel smehljaj. > > > Nadaljevanje v prihodnji Številki trgovina s spodnjim perilom Ljubljanska cesta 89, 1230 Domžale Te».:01/721 30 10 T. Commerce • opio zimo In pom@@d .ujlulmoolje MuOatI UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (g) 01/723 0900 www.h|Kommerce.si otroci ustvarjajo ZIMSKO VESELJE PRVIH RAZREDOV Cetošnja zima nam dolgo ni bila naklonjena s snegom, zalo smo z. otroki prvih razredov zimske radosti poiskali na zimovanju v Kandršah. Na Zeljo staršev in otrok, smo letos na zimovanje odšli za tri dni. Z odhodom in ločitvijo od starSev nismo imeli teZav, ker so prav vsi teZko Čakali na odhod. V Kandršah nas je čakalo prijetno okolje in veliki kupi umetnega snega, ki so ga nekateri tO zimo prvič videli. Veselja na snegu je bilo veliko, prav vsi smučarji so Šolski sklad OŠ Janka Kersnika - Brdo Šolski sklad OŠ Janka Kersnika - Brdo deluje Zc četrto leto. Trudimo se uresničiti zastavljene cilje našega programa. Sredstva vsako leto prispevajo starši, donatorji, KS, Občina Lukovica, DPM Lukovica, učenci s šolskimi prireditvami in drugi. V letu 2003/2004 smo tako zbrali kar nekaj sredstev, Na računu šolskega sklada je bilo tako 17. 6, 2004 na računu434.935,05 SIT . 1'ribliZno tretjina sredstev, ki smo jih potrebovali za uresničitev zastavljenih ciljev. Sredstva smo porabili za: • matična šola Brdo: nabava garderobnih omaric; • Podružnična šola Blagovica: video rekorder; • Podružnična šola Krašnja: televizija, video rekorder. Nekaj denarja pa smo namenili za tabore in šolo v naravi, tako kol vsako leto. Program, ki smo si ga zastavili, smo v celoti izpolnili, čeprav smo primanjkljaj dopolnili iz investicijsko-vzdrževalnih sredstev, ki jih za šolo prispeva Občina Lukovica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali v naš sklad in s lem pomagali našim otrokom uresničili delček njihovih sanj, hkrati pa vas prosimo, da nam pomagate tudi letos, V šolskem letu 2004/2005 se zbirajo sredstva za naslednje namene: • matična šola Brdo: nadaljuje z nabavo garde robnih omaric; • Podružnična šola Krašnja: mali inštrumenti; • Podružnična šola Blagovica: televizija. osvojili nalepko Zlali sonček. V prijetnem vzdušju smo poglabljali in tudi navezovali medsebojne stike in razvijali pozitivne medsebojne odnose. Naravoslovni dan nam je popestril lovec, s katerim smo odšli v bližnji gozd do lovske opazovalnice in krmilnice. Otroci so bili zelo radovedni, zato so izvedeli veliko novega o naših gozdnih Živalih. Kar prehitro je prišel tretji dan, ko smo morali domov. Zvečer, vsi utrujeni , polni lepili vtisov, smo prispeli pred vrtec, kjer so nas nestrpno čakali starši. /n Nada Trček, vzgojiteljica Okvirna vrednosl nabave je 1.450.000,00 SIT. Tudi letos smo poslali prošnje za prispevke za naš sklad različnim podjetjem, staršem pa položnico v višini 2500,00 SIT v mesecu marcu 2005. Prispevki staršev so prostovoljni. Sredstva zbrana na računu šolskega sklada se bodo porabila namensko, v skladu s programom šolskega sklada. Vsako leto upravni odbor pisno obvesti vse starše o višini denarnih sredstev, ki so se zbrala na računu šolskega sklada, in posreduje podalke, za kalen-namene so se porabila. Učenci ponudijo sponzorjem v zahvalo dramsko uprizoritev v mesecu decembru, ki jo pripravijo na OŠ Blagovica pod mentorstvom Milene Iglic. Prireditev šolskega sklada spomladi 2005 bo potekala ločeno t vsaka šola in tudi vrtec posebej). Za takšen način smo se Valerija Klanšek otroci usvarjajo PROSLAVA IN "ŠOLSKI PREŠERNOVI NAGRAJENCI 2005" Proslavo, s katero počastimo slovenski kulturni praznik, smo na OS Janka Kersnika Brilo zaradi večjega Števila odsotnih letos izpeljali kasneje. Po odpeti himni Šolskega pevskega zbora je vse učence in pedagoške delavce pozdravila gostja, ga. J'ilka Jamnik, podpredsednica Društva bralne značke Slovenije, sicer pa knjižničarka in odlična poznavalka mladinske literature, i ccnccm je spregovorila o pome nu branja, učitelje pa pohvalila za pri zadevanja pri dvigu bralne kulture na Ane/rej lini mirt V nadaljevanju so nastopili učenci z različnimi predstavitvami. Tudi letos sem učencem, ki so bralno značko osvojili ZedoK. febniarja, |xxJclila priponki' in j i 11 poimensko pohvalila, Vrh proslave pa je bila razglasitev in podelitev knjig trem šolskim Prešernovim nagrajencem: dvema učencema in učiteljici. Naziv "šolski Prešernov nagrajenec" si pridobi bralec, ki veliko bere, vključuje knjižnično literaturo v pouk in ima do branja pozitiven odnos. Med učenci od 1. do 4.razreda je letošnji Prešernov nagrajenec učenci 2. b razreda ANDREJ DOI.INŠKK. Je zvest obiskovalec knjižnice, kjer si izposoja Ze debe lej.še knjige, ne slikanic. Je pravi razredni pisatelj in ilustrator. Tudi sam namreč piše in ilustrira zgodbice, ki jih ima doma Ze kar nekaj. Njegov knjižni junak je dinozaver Pepi. O njem je doslej napisal štiri dela. Dinozaver Pepi v vesolju je najnovejši Andrejev naslov, knjižico pa je ustvaril kar med zimskimi Tjala Mcilml zna dobro svetovati tudi ostalim počitnicami. Andrej pravi, da bo začel pisati še drugačne zgodbice. Za branje pa si najraje izposoja napete knjige. Mogoče pa bo Andrej naslednji Janko Kersnik - vse je mogoče! Prešernova nagrajenka med učenci ml S. do H. razreda pa je učenka H.f, TJAŠA MEDVED. Je velika ljubiteljica knjig, vsakodnevna obiskovalka šolske knjižnice In aktivna članica knjižničarskega krožka. Ker veliko Ikti učencem. 0 svoji ljubezni do branja in knjig pa Tjaša pravi: "Mogoče sem tO veselje podedovala po očiju, ki tudi rad bere. Meni so najbolj všeč pustolovske knjige in grozljivke pa tudi ljubezenske teme. Najraje berem v prostem času ali zvečer, ko bi morala Ze spati. V knjigo se tako vZivim, da se mi skoraj zares zgodi kakšna dogodivščina! Pri branju me nikar ne motite! Zelo rada grem v šolsko knjižnico, kjer mi ni nikoli dolgčas. Vsako leto osvojim bralno značko, prav tako tudi angleško. Ni mi všeč, ker nekateri ne cenijo knjig. Po njih celo čečkajo in jih trgajo! Čez. nekaj let si tudi sama Zelini postali knjižničarka, da bom lahko delila veselje z bralci." Med Učitelji je postala letoSnja Prešernova nagrajenka učiteljica TADEJA ČEŠKA, ki je prav lako aktivna obiskovalka in uporabnica knjižnice. Letos |>a je spet uspešno opismenila cel oddelek učencev! Vsem predčasnim bralnim značkarjem je čestitala tudi ga. Jamnik, nagrajencem pa podarila še knjigo Društva bralne značke Slovenije. A Danica Dolar SOLA V NARAVI V ponedeljek, 21, 2. 2005, smo se učenci 7. C razreda odpravili na tabor v Portorož, natančneje na polotok Seča. Na poti na obalo naj bi si ogledali še grad Socerb in Tonin mlin oljk, vendar nam je slabo vreme to preprečilo. Zalo smo si ogledali Izolo in se odpeljali na polotok Seča. Za en teden je postal naše bivališče dom burja, bivali smo v bungalovih, razdeljeni smo bili v štiri skupine. Med skupinami je potekal mnogoboj za čim višje število točk. Zraven doma in bungalovov je igrišče, kjer smo uživali ob igranju košarke in nogometa, V domu SO učitelji dobro skrbeh za nas in nas veliko novega naučili. Ponudili so nam veliko zanimivih dejavnosti: veslali smo s kanuji, ogledali smo si sečoveljske soline, streljali smo z. loki, bili smo na pohodu do Pirana, nabirali smo alge in opazovali morske Živali, tudi taborili smo, se orientirali, pri vseh dejavnostih pa smo se zelo zabavali. Vožnja s kanuji Po zajtrku smo se oblekli v rešilne jopiče, poleni pa smo se z. vesli na rami spustili do morja. Spravili smo kanuje v morje, učitelja pa sta nam razložila, kako se vesla. Razdelili smo se v skupini, se namestili v kanuja in poskusili veslati. Šlo nam je dobro. Ogledali smo si gojišča Školjk, učitelja sta nam razložila, kako jih gojijo. Nato smo veslali do solin, kjer smo pojedli malico. Učiteljica nam je razložila, kako pridelujejo sol. Sprehodili smo se po solinah in si ogledali solna polja in orodje. Nato smo odveslali nazaj, kanuje smo vzdignili iz. vode in jih očistili. Vrnili smo se v dom burja, čakalo nas je kosilo. Na taboru smo se imeli super! NeZa, Sabina, I ioni in učenci 7. C OŠ Janka Kersnika brdo PEVSKI VIKEND V CELJU Morda Se ne veste, da je na Brdu v preteklem šolskem letu zaZivel pevski zbor Glasbene Sole DomZale ■ oddelka brdo. Pobudo za tO je dal TOMA?. PIRNAT, ki zbor tudi vodi, člani zbora pa smo učenci glasbene šole. Zbor si je izbral ime "lirdis". Ime spominja na kraj, v katerem pridobivamo lako šolska, kakor pevska in glasbena znanja. S finančno pomočjo glasbene šole in svojim prispevkom pa smo si omislili enolnc majice, da smo na nastopih laZje prepoznavni, saj smo lakoprav prikupne. Ker je tistih nekaj skupnih minul, ki jih preživimo na pevskih vajah zbora vsak teden premalo, se je naš zborovodja odločil, da zbor odpelje na Intenzivne vaje - tako imenovani pevski vikend, da se lako dobro pripravimo na nastope, I kalcrimi se še nameravamo predstaviti v tem šolskem letu. lako smo se po novem lelu odpravili za dva dni na intenzivne vaje v Celje. Kraj nam je predlagal naš strokovni vodja TomaŽ Pirnat na podlagi izkušenj priprav s podobnimi zbori. V petek. 17. februarja, smo se tako v poznih popoldanskih urah zbrali na brdu in krenili proti Celju. Tokratne vaje so potekale v Domu svetega Jožefa nad Celjem. Za prevoz, tja in nazaj so poskrbeli kar naši starši in TomaŽ Pirnat. Srečno smo prispeli na grič nad Celjem, kjer je poleg cerkve Se samostan in popolnoma nov dom. Poslovili smo se od staršev in se napotili proti domu, kjer nas je sprejela prijazna reoeptorka, Očarani smo bili nad lepoto in urejenostjo doma. Namestili smo se po sobah, nato pa smo od.šli na večerjo. Po dobri večerji pa je bilo treba začeti resno delati. Tako smo Se ta večer izrabili za pevske vaje. Kasneje smo se, kakor hitro je bilo možno, odpravili k počitku, saj smo vedeli, da nas naslednji dan čaka trdo in zavzeto delo. Zbudili smo se v sončno in ne kaj preveč toplo jutro, nekaleri se vedno zaspani, posamezniki pa prav prešerno razposajeni. Takoj po zajtrku smo se odpravili na vaje, pri katerih se nam je pridružila ga. Nata.ša lianko.Ta dan smo se naučili marsikaj novega, tudi nekaj novih pesmi. Dopoldne je minilo, kol bi mignil, in Ze je bilo na vrsti kosilo. Po kosilu smo si vzeli nekaj časa za razvedrilo. Od.šli smo v igralnico, kjer so nekaleri igrali namizni nogomet, namizni tenis in se pomerili v pikadu. Po krajšem oddihu pa smo se ponovno zbrali v pevski sobi in se učili in pregledali pesmi, Čas je kar prehitro mineval in nad Celje se je Ze spuščala tema. Treba je bilo k večerji in nato na pot proti domu. Zaradi obveznostih so nekateri pevci odšli predčasno domov. Za nas je bil ta pevski vikend ali intenzivne vaje, kot temu pravijo "ta veliki pevci", nekaj zelo prijetnega in zanimiva izkušnja. Lepi spomini na prijetno in predvsem delovno druženje z. vrstniki in našim zborovodjem TomaŽem bodo se dolgo ostali Živi. /-» Marko Juteršek, 6. razred GŠD - oddelek lirdo _ m odprta stran Uvedba uličnega sistema Ker ste me seznanili o posredovanju odloka uličnega sistema v sprejem na občinski svet, mi ni bilo dana možnost za posredovanje pripomb. Predhodno bi moral biti obveščen, da zbor krajanov ni predviden, da ste postavili posebno komisijo in kdo so člani te komisije. Samo tako bi dali moZnost meni kakor tudi ostalim krajanom za posredovanje pripomb. Zato menim, da ste krajanom odvzeli pravico 0 odločanju o uličnem sistemu. Odbor za komunalne dejavnosti, vaš svetovalec in posebna komisija SO pripravili gradivo o uličnem sistemu vasi Lukovica nestrokovno in s tem zavedli občinski svet. Imenovali so trge in ulice, ki so na privatnih parcelah. Lastniki teh parcel pa nam ne dovolijo uporabo teh in dostop do naših stanovanjskih objektov. Primer. Dopis na moj naslov 25. I. 2005 direktorja Kmetijske zadruge z.o.o. Domžale Antona Hrezovarja, ki je po zaslugi Občine Lukovica delni lastnik Vebrovega trga. Citiram iz, poslanega dopisa "Nimate izhoda preko parcel .5/6 in 5/6 K.O. Lukovica med tehtnico in zadružnim domom. Prepovedujem vam kakršno koli uporabo parcel 3/6 in 5/6 obe K.O. Lukovica. Prosim, da se navedenega držite. V slučaju podobnih dogodkov vas bomo toZili ne le za motenje posesti, pač pa tudi za oviranje poslovanja trgovanja in izpada dohodka." (Konec citata.) Ker Občina Lukovica ni izpolnila svoje pismene obljube, dane krajanom tega dela Lukovice v letu 1995 in v letih 1996, 1997, tla bo uredila dovozno pot do stanovanjskih objektov po parcelah splošnega ljudskega premoženja in pot poimenovala občinska cesta oziroma dmžbeno dobro, je prišlo do takega nemogočega stanja na južni strani Lukovice. S tem nam je bila odvzeta svoboda gibanja oziroma dan hišni pripor. Torej vaš I.i. Vebrov trg je na privatnih pandah in do njega kakor tudi do stanovanjskih objektov nimamo z. javne ceste 2/672 K.O. Lukovica (občinska cesta) dostopa. Zato je uredba takega uličnega sistema in njegovega izvajanja nemogoča. Vas pozdravljam, ttt Jožef Urbanija, Lukovica 33 v rednost Odboru za komun;iine clcpvnosli Občinskemu svetu Ot N'lllill MIHI glasilu Rnkovnj.u PROBLEMATIKA DOSTOPA NA AVTOCESTO V LUKOVICI Medlem ko naj bi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) poleti v uporabo predala zadnji odsek avtoceste skozi dolino Črnega grabna, Se naprej buri duhove izvoz (uvoz) v Lukovici. Čeprav je bil odsek Blagovica-šentjakob zgrajen že leta 2002, občani Se vedno nimajo dostopa nanj. O tem je bilo od izgradnje pa do danes prelitega veliko črnila: odmeven je bil protest; kljub sprejeti Uredbi o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku blagovica-šentjakob, kjer je občina pogojevala priključek brez, plačila cestnine, se je začela gradnja cestninske postaje Lukovica; domžalski gradbeni inšpektor je lani spomladi izdal odločbo, s katero je ustavil gradnjo, z. mnenjem, da bi zanjo potrebovat gradbeno dovoljenje. Kljub obljubi Darsa, da bodo občani lahko uporabljali priključek v Lukovici že lansko jesen, je do začetka letošnjega leta še vedno vladal status qtlO in nezadovoljstvo občanov je razumljivo. Na Občini Lukovica pa se še naprej tnidijo premakniti stvar z mrtve točke. A na vse posredovane sklepe občinskega svela so pri Darsu do sedaj molčali. Zato so se predstavniki občine konec decembra zglasili pri vodji njihove pravne službe gospodu Šlrajnu in mu predstavili svojo stališča. Po mnenju župana Mateja Kolnika pri Darsu predolgo zavlačujejo z. odprtjem izvoza, medtem ko so oni vseskozi skušali storili vse, da bi bila avtocesta skozi njeno območje zgrajena čim prej. Kljub zavedanju, da ne bodo izpolnjene vse lukoviške zahteve, zlasli Uredbi lokacijskega načrta za odseka Blagovica Šenl jakob in Vransko - Blagovica, ki vsebujeta odločbo o priključku brez cestninjenja, so sedaj na občini pripravljeni tudi na lo. "Priključek Lukovica bo predan prometu takoj, ko bo na njem zgrajena Se cestninska postaja," neomajna stališča razlaga Marjan Koler z Darsa in dodaja: "Dars je jeseni 2004 vložil upravni spor, saj menimo, da je inšpektorjeva odločba pravno napačna. Da je temu res tako, dokazuje tudi samo ministrstvo za okolje in prostor, ki v dopisu z. dne 1. 3. 2005 tudi samo ugotavlja, da se v skladu z. veljavno zakonodajo cestninska postaja lahko zgradi brez, gradbenega dovoljenja. Pričakujemo, da bo ministrstvo za okolje in prostor, ko je tudi samo zdaj ugotovilo, da za gradnjo cestninske postaje ni potrebno gradbeno dovoljenje, v skladu z. zakonom o upravnem postopku odpravilo izpodbijano odločbo domžalskega gradbenega inšpektorja. V tem primeru bo Dars umaknil spor pri upravnem sodišču, izvajalci del pa bi lahko v dveh mesecih zaključili z izgradnjo cestninske postaje Lukovica." Na nadaljevanje gradnje cestninskih postaj, predvsem lisic v Krtini, se je na novinarski konferenci burno odzvala domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, ki je po poročanju Slamnika napovedala boj proti gradnji tudi z. državljansko nepokorščino. Domžalčanom je bilo namreč prav tako obljubljeno, da lam cestninjenja ne bo, "Smo v popolnoma drugačnem položaju. Oni že imajo izvoz (uvoz) na avtocesto in se zato borijo proti cestninski postaji. Mi priključka nimamo in naš cilj je da le-tega končno dobimo," razlaga drugačna stališča obeh občin Matej Kotnik. Ker se Očitno cestnine kljub preteklim drugačnim obljubam odgovornih nikakor ne bo mogoče izognili, je zalo župan Lukovice, ludi v izogib ponovni preobremenitvi magistralne ceste Ljubljana-Ccljc C JI-10, Darsu predlagal: "Dnevni migranti, ki hodijo na delo iz naših krajev v Ljubljano in danes uporabljajo AC povezavo, bi po našem predlogu dobili možnost, da pri relaciji l.ukovica-I.jubljana in nazaj pridobijo mesečno boniteto pri plačilu cestnine. S t.i. mesečnim dobroimctjcm bi za nižjo ceno omogočili 20 voženj v obe smeri, s čimer bi naši občani uporabljali AC komunikacijo in pod ugodnimi pogoji prispevali ludi denar za vzdrževanje in gradnjo AC omrežja. Ukrali pa bi razbremenili lokalne cestne povezave." Jako bi z zneskom od tri do štiri tisoč tolarjev lahko opravili 20 voženj v smeri v in iz. Ljubljane. Marjan Koler s Službe za poslovno komuniciranje pri Darsu na to odgovarja: "Če je mišljeno, da bi rednim uporabnikom iste relacije z istim vozilom omogočili ugodnejše plačevanje cestnine, v skladu z. veljavnimi predpisi, temu ne nasprotujemo, Kavno obratno: pogosti uporabniki posameznih avtocestnih relacij (npr. dnevni migranti - prihod in odhod na delo) lahko cestnino plačujejo ludi s t.i. mesečno cestninsko karto, katere cena se določi podobno kot pri mesečni avtobusni karti ali mesečni karti za prevoz, z. železnico in velja za cel mesec ne glede na število opravljenih voženj. Tak način plačevanja cestnine obstaja že od izgradnje prvega avtocestnega odseka Vrhnika-Postojna v letu 1972. Kakršne koli drugačne ugodnosti za prebivalce katerega koli kraja, ki jih ne bi bili deležni tudi dnigi uporabniki avtocest, pa bi pomenile razlikovanje/diskriminacijo na podlagi prebivališča, kar je pravno nedopustno in ni v skladu ne s slovenskim in ne z evropskim pravnim redom." Cena le mesečne cestninske karte se določa na podlagi dvajsetih povratnih voženj, kar bi za relacijo l.ukovica-I.jubljana pomenilo približno 6500 tolarjev. A Leon Andrejka prazniki v marcu Murve je mesec praznikov žensk. Dan Zona, ki ga praznujemo H. mana, je dediščina preteklega sistema, pa vendar Se vedno globoko za koreninjen kot praznik, ko moški svoje žene in Življenjske partnerke obdarujejo s cvetjem in drugimi pozornostmi. Osmi marec smo začeli praznovati po drugi svetovni vojni kot spomin na demonstracije v Ameriki, ko so ženske zahtevale volilno pravico.10. marec je dan 40 mučenikov. Čestitke vsem moškim ob dnevu mueenikov . Z. emancipacijo žensk in demokracijo pa smo po zgledu razvitejših drŽav dobili še en praznik, 25. marec, materinski dan. Z njim se sodobni svet vrača k materinskemu poslanstvu in pomembni vlogi, ki jo ima mati v družini, Presenetite svojo ženo za praznik s kakšno pozornostjo, predvsem pa namenite več časa drug drugemu. Praznik skozi zgodovino Najstarejša čaščenja mater segajo v zgodovino v klasično Grčijo, ko so častili Klico, mater vseh bogov. S širitvijo krščanstva v Evropi se je praznovanje spremenilo v čaščenje materinske duhovne moči, ki daje življenje in varuje pred zlom. Kasnejši Zapisi pričajo, da so v Angliji v 17. stoletju poznali materinski dan, ki so ga praznovali na nedeljo 40 dni po veliki noči. V tem času so si mnogi revni služili kruh z. gospodinjenjem pri mestni gospodi. Na materinski dan so imele ludi le gospodinje dela prosi dan. Pobude, da bi malcrin.ski dan poslal nai ionalni praznik, pa so se kasneje rodile \ Združenih državah Amerike, Datumi praznovanja materinskega dne se po državah razlikujejo: na I laškem, 1 iskem, v Italiji, Turčiji, Belgiji in Avstraliji materinski dan praznujejo drugo nedeljo v maju. Pozornosti Ste V zadregi, kaj podariti svoji ženi ali mami ob praznikih, ki sta jim namenjena v marcu? Šopek rož je najpreprostejše in hkrati najlepše darilo, ki razveseli vsako žensko, ne glede na starost in življenjski stil. Pri tem ne morete zgrešili. Če izbirate nekaj za romantične duše. bo poezija, ki jo sodobni svet po krivici zapostavlja, prava. Zadeli boste tudi z. dobrim romanom, če obdarovanka sodi med ljubiteljice branja, če znale prisluhniti in telile presenetili, hodile na njene želje pozorni ic nekoliko prej. Ko bo nanje že skoraj pozabila, ji poklonile želeno darilo. VELIKA NOČ, PRAZNIK VSTAJENJA NajveCji in najstarejši krščanski jtraznik. Se dan danes ponekod velja prepričanje, da prava pomlad pride šele z. velikonočnim praznikom. Ker nas bosta v letošnjem letu obiskala skoraj sočasno, bi moralo izročilo veljati toliko bolj. Ta dogodek ni kar tako. zato ga pričakajmo pripravljeni. Za praznike se ponavadi potrudimo dom narediti Se lepši in prijetnejši, Praznik velike noči (nekateri jo imenujejo tudi vuzein) se praznuje vedno po prvi spomladanski polni luni. Po krščanskem prepričanju ravno vera v Kristusovo vstajenje od mrtvih daje življenju smisel. Kristus je umrl za človeštvo. Umrl je iz ljubezni, Zato je velika noč d,m Kristusovega vstajenja ludi praznik ljubezni. Ta praznik je nadomestil slaropoganski pomladanski praznik - praznovanje prihoda verne, praznik proslavljanja pomladi, ko se po dolgi zimi mrtva narava spel prebudi v življenje. Velikonočne šege barvana jajca so poznali že Kitajci. Egipčani, Perzije i, siari Grki, Rimljani, Perzijsko novo leto, ki se začne s pomladjo, se še v današnjem Iranu imenuje "praznik rdečega jajca". Rimljani so umrlim v grob položili poslikana gosja jajca, slari Slovani pa so za spomladanski praznik, na čast oživljajočemu soncu, jajca pobarvali rumeno, blagoslovljena jajca na naSih »leh omenja Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske iz. leta 1689. "Kumenka" je prekmurski izraz, pri čemer tU-meno pomeni rdeče. Za barvo so uporabljali naravne sestavine, od čebulnih lupin do korenine beseda pisanica izvira iz, starega izraza "pisa.š", ki pomeni črto. Iz. tega lahko sklepamo, da so jajca ne le barvali, temveč nanje ludi slikali. Pirhe so si v preteklosti podarjali in v navadi je bilo, da je prišel na velikonočno soboto lani k dekletu po pisanico. Ker ji je bilo nerodno govoriti, mu je svojo misel napisala nanjo. Fant se ji je oddolžil s pomarančo. Po slovenskem podeželju so redkokje se ohranjene šege in navade, povezane z. velikonočnimi prazniki. Ena od lakih šeg je tudi strašenje Boga', imenovane tudi 'strašnice'. Ta šega ponazarja polres, ki naj bi se zgodil ob času smrti Kristusa na križu. V ta namen (za zganjanje hrupa v cerkvi od srede do petka do tretje ure popoldne, ko je na križu umrl Kristusi so med drugim uporabljali raglje, uporabili pa so tudi slaro leseno Saro, po kateri so tolkli s koli, da seje spremenila v Irske. Te so potem v soboto zjutraj porabili za kurjenje posvečenega ognja Na velikonočno soboto zjutraj poteka blagoslov ognja in vode. Ta običaj se imenuje tudi obnavljanje ognja. V ta namen se že jeseni ali pozimi odtrgajo v gozdu drevesne gobe in se posuSijO na kmečkih pečeh in podslrešjih. Suha goba se poleni predre in skoznjo se napelje žica. ker jo je med potjo od posvečenega ognja pri cerkvi do doma Ireba ves čas vrteli, da ne ugasne. Zegnani ogenj raznaSajo po domovih mladi fantje (proti plačilu, danes v denarju, včasih pa so bili zadovoljni s pirhoni ali pomarančo) in na velikonočno sobolo Zjutraj se v ped m šporgetu' zakuri s lem (novim) ognjeni, z njim se pokadi ludi hišo, s čimer se izvede čiščenje prostorov. V čast velike noči se zvonovi na veliki četrtek zavežejo' ali pa 'pošljejo v Rim', kot so včasih rekli. Odvežejo se na velikonočno soboto popoldne. Takrat se konča ludi čas štiridesetdnevnega predvelikonočnega posta. Postni čas je daljši kot 40 dni, vendar pa se vanj ne Štejejo nedelje, ker naj bi posl za le dni ne veljal, Znana velikonočna postna jed je aleluja', ki so jo gospodinje dale na mizo v soboto dopoldne. To so skuhani posušeni repni olupki (ponekod dodajo vanjo kašo ali pa jo zalijejo z juho, v kaleri se je kuhalo suho meso) in ta jed se je obdržala v čast in spomin na hudo lakoto, ki je vladala po slovenskih deželah pred več stoletji. Na velikonočno sobolo popoldne poteka žegna-nje jedil, ki so se v starih časih zložila v jerbas -ta se je nosil na glavi na posebnem svilku. Prazniki so po navadi povezani z bogato obloženo mizo. Tako je tudi za veliko noč. Danes se jedila nesejo k Zegnu v košaricah, prekrita pa so z. izvezenimi prtički, ki predstavljajo spomladanski ali pa velikonočni motiv, K Zegnu se vedno nesejo točno določena živila: suho meso kot simbol Kristusovega telesa, hrenova korenina ponazarja žeblje, ki so Kristusa pribili na križ. potica (ki je bila včasih vedno pe čena v okroglem Sarklju) predstavlja trnovo krono, rdeči pirhi pa kaplje Kristusove krvi. Blagoslovljena jedila so se dala na mizo v nedeljo zjulraj za zajtrk, na kmetijah pa so bile koščka blagoslovljenega kruha (ali potice) deležne tudi vse živali azen mačke, ker ima menda v repu skritega hudiča. Od kje izhajajo velikonočni zajčki? Menda so bili Tevloni (keltski narod v Franciji) prepričani, da za veliko noč jajca namesto kur nesejo zajčki. Tudi čokoladna jajčka izvirajo iz Francije - tam so v IH. stoletju izpihali surovo jajce in vanj nalili Stopljeno čokolado. In iskanje pirhov po vrtovih tudi izhaja iz Francije (13. stoletje). Takrat so podhranjeni študentje in duhovniki iskali po vrtovih skrila velikonočna jajca. Približno v (istem Času so začeli jajca blagoslavljali tudi v cerkvi. Francoski kralj je imel navado, da je blagoslovljena zlala jajca v velikonočnem času podarjal dvorjanom. Vremenski pregovor za velikonočni petek pravi, da dež na ta dan pomeni sušno (ali nerodovitno) leto. Veliki petek je tudi edini dan v celem letu, ko v cerkvah ni maše. Velikonočna jajca imajo pri nas več izrazov od pirhov, pisanic. rumenk, reinenk ali temenic. Uvrščajo se med umetniške mojstrovine, sprva pa so jajca barvali le rumeno ali rdeče, saj sla li barvi simbol sonca. Jajce je prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh religijah svela, v ljudskih izroe ilih in v različnih svetovnih mitologijah. Je indoevropski pomladni simbol, v krščanski ikonografiji pa simbolizira Kristusovo vstajenje ponovno stvarjenje in upanje. Čar velikonočnih praznikov pa ni le v dobri hrani in pijači, ampak tudi v barvanju pirhov, ki se ga najbolj veselijo olr(xi. Pirhe lahko pobarvamo ludi z naravno meKxlo po receptu naših babic. Jajca skuhamo v vodi, ki smo ji dodali čebulne liste. Na velikonočno nedeljo popoldne so otroci s pirhi radi Strune ali. jih sekali', ali pa valucali. Pri valucanju po travi je zmagal tisti, ki je najdalj časa ohranil pirh cel. Velikonočne šege Zal izginjajo. Košarice so le spomin na velike jerbase, prav tako je izumrlo trošenje jajčnih lupin okrog hiše, da bi se obvarovali pred zlom in čarovnicami. Danes barvanje jajc izgublja zgodovinski pomen, Se vedno pa izraža ustvarjalnosl unikatnih mojstrovin. Trajče Nikoloski šport SKAKALNICA TUDI V ZLATEM POLJU Zgodovina smučarskih skokov v Zlatem Polju je Ze zelo dolga in zlasti mladi so teZko čakali prvi obilnejši sneg, si pripravili skakalnice kar po vaseh in tekmovali med seboj. Ker pa je snega v zadnjih letih vse manj in manj, so tudi oni spoznali, da brez skakalnega objekta ne gre, da je potrebno nekaj ukreniti. Predlog, da se skakalnica naredi višje ležeči Mali lasni, kjer so skoke organizirali Ze pred dolgimi desetletji, je bil hitro sprejet, prav tako tudi dogovor z. lastnikom zemljišča Mirom Klopčičem, saj je tudi sam v mlajših letih vedno sodeloval pri vaških Pri začetnih delih nas je ulovila tema skokih, kot nam je zatrdil. Pred dnevi smo Ze očistili gozdno pobočje ter teren pripravili za nadaljnje delo. Moram poudariti, da bo potrebno pridobiti tudi nekaj zemlje za nasip doskočišča, skratka, s prihodom pomladi se prične tudi novo delo, ki se ga bomo lotili delovni člani Športnega društva Zlato Polje. Ih Tone I labjanič PRIJETEN ŠAHOVSKI VEČER Po lanskem prvem srečanju šahistov Zlatega Polja in Gradišča smo tudi letos obnovili šahovski dvoboj. Najprej na Gradišču, nato pa v začetku meseca februarja še v Zlatem Polju. To je bilo povratno srečanje, na katerem je sedlo za šahovnice kar deset nasprotnikov. Po dogovoru je vsak odigral dve partiji, preostali del večera pa smo namenili klepetu in prijetnemu druženju. Ob končnem seštevku točk je imela gostujoča ekipa boljši izkupiček in zmagala z rezultatom 8:12. Zmagovalcem čestitamo, poražencem pa več šahovske sreče prihodnjič. tb Tone I labjanič RCU LIGA VINLINE HOKEJU Pod okriljem Hokejskega kluba Prevoje in ŠD RCU Lukovica se je 15. oktobra 200-1 začela zimska liga v INI.INR hokeju. RCU LfGA je v zimskem času najmočnejše tekmovanje v Republiki Sloveniji. V RCU Lukovica je nastopalo enajst ekip iz vse Slovenije (Postojna, Horjul, Ljubljana, Utik, Vrhpolje, Kamnik, Domžale, Vrhnika, Trbovlje, Celje in naša ekipa). V ekipah so nastopali igralci z. Jesenic, bleda, Kranjske Gore in pet igralcev državne reprezentance, ki je osvojila sedmo mesto na Svetovnem prvenstvu. V šestih mesecih se je ob sobotah odigralo preko sto tekem, Zmagala je ekipa HHRVISA pred Horjulom in lilnes centrom Ložar, Hokejski klub Prevoje je na koncu osvojil četrto mesto in naslov pokalnega zmagovalca. Prevojski hokejisti so bili edina ekipa, ki se pred začetkom prvenstva ni okrepila s tujimi hokejisti ampak je vse stavila na domače izkušene igralce z. mladimi talenti. Za najboljšega strelca RCU lige je bil proglašen Boštjan Tekavc (RCU Prevoje); najboljši vratar Grega Ćurčija (RCU Prevoje); najboljši igralec pa Simšič Rok (Ilervis). Za 11K Prevoje je to veliko priznanje, saj sta bila izbrana med več kot 200-imi igralci lige. To priznanje nam pomeni pravo pol za dosego naših ciljev. V sklopu lige se je odigral tradicionalni KOCIJEV MEMORIAL v spomin Matije Kotnika, tragične) preminulega hokejista Prevoj. RCU Liga je bila tudi močno medijsko podprla, saj so bili vsi rezultati odigranih sobotnih tekem objavljeni na teletekstu RTV Slovenija, tako so zmage oz. poraze lahko spremljali vsi na malih ekranih po Sloveniji. V najbolj branem športnem časopisu EKIPA so bili dvakrat tedensko objavljeni članki RCU lige v INUNK hokej-u. Da je liga potekala po vseh mednarodnih pravilih, je poskrbel pretlsednik sodniške INLINE zveze, g. M. Konc; sodniki pa so bili Gru.škovnjak (Jesenice); Račič (Ljubljana) in Dragar (Prevoje), Pohvalo za zelo dobro organizirano tekmovanje smo prejeli od župana Horjula, ki si je z. veseljem ogledal nekaj tekem in izrazil željo, da bi v prihodnji zimski ligi odigrali prvenstvo tudi pri njih, saj je kot župan pripravljen vložiti denar v izgradnjo podobnega športnega objekta kot je v RCU Lukovica. HK PREVOJE A V. Dragar TUDI V LUKOVICI KOTALKAMO! Tekmovalci Kotalkarsko drsalnega kluba iz. Domžal (KDK) že nekaj let treniramo v Rekreacijskem centru Urbanija. V tem času smo organizirali tudi državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki se ga je udeležilo čez slo tekmovalcev iz Nove Gorice, Renč, Ljubljane, Domžal in Lukovice. Tako množičnega tekmovanja na državni ravni v Lukovici v času samostojnosti Slovenije Se ni bilo. Vsako leto pa KDK organizira ludi mednarodno prvenstvo slamnik v umetnostnem kotalkanju. V letošnjem letu bo tekmovanje 4. 6. 2005 v RCU Lukovica. V klubu pa tekmujejo tudi deklice iz naše občine, in sicer Ajda in brina Tič, Lucija Dolinšek (vse tri so iz Krašnje), Ajda Dacar in Manca Capuder, V spomladanskem času bomo v klubu priredili dan ODPRTIH VRAT', kamor bomo povabili otroke, občane- Lukovice- in okolice ler predstavnike turističnih, Športnih in ostalih društev, saj bi s tem želeli prikazati umetnostno kotalkanje kot zanimiv in atraktiven šport. Z veseljem pa objavljamo, da so na prvem tekmovanju, ki je bilo 5. in 6. marca v Novi Gorici in Renčali, deklice dosegle zelo lepe rezultate. V soboto je Manca Capuder, ki kotalka četrto leto, dosegla odličen rezultat, saj je prvič v svoji kratki kotalkarski karieri stopila na zmagovalne stopničke - dosegla je 3. mesto. V nedeljo pa so tekmovale tudi Ajda in brina Tič ter-Lucija Dolinšek iz. Krašnje, ki pa so se klubu priključile jeseni in šele sedaj spoznavajo prve kotalkarske prvine. Deklice so na tekmovanju s svojimi dobrimi nastopi pokazale, da SO pozimi kvalitetno trenirale:, saj so bile tudi v nedeljo zelo uspešne. V kategoriji cicibanov je Manca Capuder dosegla 4, Ajda Tič H in Lučaja Dolinšek 9. mesto, brina Tič je v skupini začetnikov osvojila 10. mesto. ČESTITAMO! A Kotalkarji politične stranke SKAKALNI PRAZNIK V KOMOVCU Prvo marčcvsko nedeljo tudi letos ni še prav nič dišalo po pomladi, bolj po kuhanem vinu, čaju in drugih poživljajočih napitkih, ki preganjajo mraz iz kosti. Najbolj pa nam je telo hvaleZ.no, ČC ga pogrejemo z. lastnim fizičnim udejslvovanjem. Tega se dobro zavedajo ljubitelji športa, tudi smučarji skakalci, ki so imeli 6. marca v Komovcu lepo priložnost preizkusiti svoj pogum in telesne sposobnosti. Tamkajšnje tekmovanje v skokih na alpskih t7 smučeh vse bolj pridobiva na priljubljenosti. Po prenovi je 35-metrska skakalnica tokrat Ze tretje leto zapored gostila navdušence letenja na smučeh. Letos se |ih |e zbralo stininštirideset za pokale občine Lukovice pa so se potegovali v treh kategorijah. Vsak skakalec je imel na voljo tri skoke, v končni rezultat pa sta štela le najdaljša dva. Med najmlajšimi, starimi IS lel in manj, je zanesljivo zmago slavil Darijo Vesel iz Gradišča, ki je s svojima najboljšima poskusoma zbral zavidljivih iS m. Drugo mesto je osvojil Jože Pavlic iz Podgore, tretji pa je bil Nejc Mihelčič iz. Imenj. V osrednji kategoriji (od 16 do 30 let) je bila udeležba najštevilčnejša, temu primerna pa je bila tudi ostrina boja za stopničke. Zmago je slavil Luka Skok iz Grosupelj (54m). Za lm ugnal Sandija Ccglarja, 3. lani Avbelj pa je zaostal za 2,5 m. Da imajo tudi v smučarskih skokih izkušnje pomembno vlogo pri doseganju dobrih rezultatov, so dokazali tekmovalci v starostni skupini nad 30 let. Za zmago sta se potegovala Dino Klemenčič s Prevoj in Matej ll.štar iz lloliča. Slednji je letos prvič nastopil v tej kategoriji in tako večkratnemu zmagovalcu močno oteZ.il pol do novega uspeha. Klemenčič si je zmago priboril v drugem poskusu, ko si je priskočil pol metra prednosti, medlem ko sla v tretji seriji oba z, I Istarjem pristala pri 2H,5m, kar je bila tudi daljava dneva. Tretjega mesta se je veselil bojan I slu s Prevalje. Kol je Ze v navadi, sta si posebni nagradi prislužili ludi na|ml.i|ši m najsiarc|.si tekmovalec: 10-letni Matej Preslor iz. Podslarni in 45-lctni Zvone liirk iz. Kosez. Komovška prireditev je Se enkrat več zelo dobro uspela. Organizatorji se ob lej priložnosti zahvaljujejo vsem, ki so v veselje skakalcev in gledalcev prispevali svoj deleZ k pripravi skakalnice in izvedbi tekme, posebno pa zvestim sponzorjem za prispevane nagrade. Komovska skakalnica Ze sedaj vsem skupaj kliče: Na svidenje prihodnjo zimo! Za Aleš l.ebar V Državnem zboru v marcu med drugim tudi o ukinitvi prometnih nalepk Na marCevski seji Državnega zbora ItS bomo poslanci in poslanke med drugim obravnavali tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti Cestnega prometa, Sedaj veljavni zakon določa obvezno uporabo prometne' nalepke in prometno dovoljenje. Poslanci SDS menimo, da je lo nepotrebno podvajanje in finančna obremenitev davkoplačevalcev. Po naši oceni z uvedbo prometne nalepke zaradi zapletenega postopka pridobivanja prometne nalepke in njene visoke cene. ki jo mora plačati stranka. Zeleni rezultati niso bili doseZeni. I^BI^^Lk Temeljni cilj. zaradi katerega je vlada v obravnavo poslala predlog spremembe lega zakona, se torej usmerjen k uresničevanju anlibirokralskega programa -poenostaviti postopke registracije vozil in jih približati državljanom. Z ukinitvijo prometne nalepke bi la cilj uresničili in hkrati bistveno zmanjšali stroške državljanov in drŽave zaradi zmanjšanja števila postopkov. Postopka izdaje prometne nalepke m registracije vozila z izdajo prometnega dovoljenja bo nadomestil samo en poslopek registracija vozila z izdajo prometnega dovoljenja oziroma postopek njegovega podaljšanja. StroSek prometne nalepke sedaj davkoplačevalce slane nekaj več kol 1.SIKI SIT, kar pomeni, d.i se bi z:i l:i strošek zmanjšala cena registracije oz. podaljšanja registracije vozila. Z uvedbo novega prometnega dovoljenja, ki bi omogočalo njegovo podaljševanje, bi bilo potrebno zamenjati vsa prometna dovoljenja, ki so sedaj izdana z neomejeno dobo veljavnosti, vendar se ocenjuje, da ta strošek za lastnike vozil ne bi bil tako visok„ker obrazec novega prometnega dovoljenja stane 273 sit (+ 12 sit za ovitek). Poleg tega bi se prometna nalepka zamenjala za veljavno prometno dovoljenje postopno, s potekom njene veljavnosti. Navedene spremembe so posledica številnih pobud tudi s strani državljanov. Glede na vse navedeno, ocenjujemo, da bodo predlagane spremembe pozitivno sprejete tako s strani registracijskih organizacij kol lucli s strani državljanov. Spremembe zakona bodo začele veljali 15 dni pO objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, po predvidevanjih torej od meseca maja ne bo več registracijskih nalepk. /n Poberl Kravat, poslance SDS v Državnem zboru Republike- Slovenije Iz poslanskih klopi Spoštovani občani občine Lukovica! P* . I Kot verjetno Ze veste, som v poslanskih klopeh državnega zbora nadomestil *B Wtrm ''' ''" }»'•■■■'■' 1 miiiisle-t V državnem zboru sem vkljue en v BL elelo < )dbora za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj in ()dbora za delo, jfl družino in socialne zadeve, poleg tega pa sem član dveh komisij državnega Y iifl ^■•»^s™ Koi poslance Imam dn.-.ti lažji dostop do ražin nih informacij ustanov ki posameznikov. V kolikor sami ne zmorete rešiti težav, ki jih imate z državo, sem vam na voljo v poslanski pisarni. Zato vas vabim, da me obiščete v poslanski pisarni v Lukovici. Pridite, da se pogovorimo in mogoče se bo va.ša težava hitreje cxlpravila. Poslanska pisarna je odprta vsak prvi ponedeljek V mesecu od 15, do 16, ure v prostorih t ibčinc v Lukovici. V pflmeni, da bO obisk večji, imam možnost pisarno odpreti tudi dodatni ponedeljek v mesecu, razen ponedeljka, ko poteka zasedanje državnega zbora. z» Mag. Prane Capuder, poslane« DZ H Si Nova Slovenija u t s i a t • ■. i-1 ■ Uutttka ttranka Spoštovani občani! Želimo vam, lepe in blagoslovljene velikonočne praznike! 00 NSi Lukovica Velikonoenice letos zamujajo, izziv V prejšnji številki smo strankam zastavili vprašanje: Kakšno je vaše mnenje o gradnji proizvodnih con v naši občini ? Vprašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Kaj menite o proračunu občine Lukovica za leto 2005? OBRTNE CONE SO RAZVOJNA PRILOŽNOST Prostor za bolj združeno gradnjo delavnic obrtnikov ali malih podjetnikov je cilj naše občine ali vsaj naše stranke Nove Slovenije že ves čas, odkar smo postali samostojna občina. Vseskozi so v prostorskih planih območja, ki so namenjena za gradnjo malih obilnih delavnic -obratovalnic, ki bodo okolju primerne. Rezervirana so štiri območja, dve v Lukovici, po eno v Krašnji in na Prevojah. Najbolj urejeno, opremljeno z, dokumentacijo je področje med staro magistralno cesto in avtocesto I.jubljana-Celje v Lukovici. Tudi zanimanje za gradnjo delavnic in pričetek delovanja in zaposlovanja je veliko. Toda.... Začuda nikakor ni možnosti, tla bi zemljišča zamenjala lastnike in bi projekt razvoja občine zaživel. Tu je nekaj narobe. Verjetno bo treba v naši občini nameniti nekaj denarja za spodbude, najti investitorje, ustvariti spodbudno klimo ... To bi pospešilo razvoj obrti in NSi Nova Slovenija Mrtttmmkti Huaska vtrankn podjetništva v naših krajih in s približanjem delovnih mesi našim občanom spodbudilo boljše zaposlovanje domačinov. Ovire, ki stojijo na poti razvoju obrtnih con, bo treba premagati, saj gre za naš razvoj, našo prihodnost. Ceno, voljo in miselnost bo treba prilagoditi času in pogojem v katerih Živimo. /n 00 NSi Lukovica MNENJE 0 GRADNJI PROIZVODNIH CON V OBČINI LUKOVICA Slovenija je doživela v zadnjih desetih letih zelo intenzivno preobrazbo na različnih področjih. Pridružujejo se še izzivi zduZene Evrope, ki na novo usmerjajo razvoj samostojne Slevenije in lokalnih skupnosti. Že leta 2002 je bil v občini Lukovica sprejel program priprave Prostorskih ureditvenih pogojih, odlok je občinski svet sprejel konec leta 2004. Pomembni poglavji odloka sla namenska raba prostora ter merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in gradenj. Občina Lukovica je v skladu s predpisi pripravila tudi načrt, razvojnih programov za 4-lelno obdobje. Prav področje gradnje proizvodnih con je za našo lokalno skupnost zelo pomembno. Žal po finančni plati tako zahtevno, da je v enem proračunskem letu ni mogoče izvesti. Področje gradnje prizvodnih con je za občane nesporno Zivljensko pomebno, zato bi bilo nujno določili prioritetne cilje. V njih se mora odražati tesno povezano delovanje vseh sistemov v naši občini - ekonomskega, prostorskega, socialnega in okoljskega, Le-to je lahko vodilo, ki zagotavlja vztlrZen razvoj z. racionalno rabo prostora in ohranjanjem prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije. V LDS podpiramo gradnjo manjših proizvodnjih con. Zavedamo se, kako pomembno je ustvariti pogoje za zaposlitev ciljnim skupinam, kot so mladi, Ženske, starejši, težje zaposljivi in invalidi. Gre za Irajnostni razvoj območja, tla mladi ustvarjajo v domači občini. Za ravnotežen razvoj, ki bo ohranjal naravne in dmžbene danosti okolja in krajinsko podobo, Na osnovi že sprejetih odlokov in razvojnih progra- L, mov, ki varujejo našo kra- ds jino, |e zdaj pravi trenutek I.....'/o NA DEMOKRACIJA SLOVENIJE (gradnja ac se zaključuje), da bolj dr/no in skupaj pristopimo k realizaciji gradnje proizvodnih ton, saj obrtne cone nikakor ne morejo zaživeti. Saj je to eden naših skupnih ciljev?! Pomemben za nove zaposlitve! Za mlade! Pomemben tudi za povečanje konkurenčnosti nase občine. In nenazadnje trdimo, da ima tudi drŽava program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Vključimo se, za nas1 razvoj gre. Pa tudi za večje prihodke občine, posredno za večjo blaginjo vseh nas, občanov občine Lukovice. /o OOLDS ROKOVNJAČje glasilo Obrtne Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega 1 odbora; Kamilo Domitrovič, Marta KerZan, Tomaž Močnik, Irena V> »dušek; ustanovitelj: Obrtna. Lukovica, Lukovica 46, 1225 Uikoviea, tel. 01/729 08 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www,lukovica.si, c-niail: občina, lukovica/'1 lukovicasi, rokovnjael1 lukovi časi; Produkcija: Agencija, (i Ljubjjana, priprava in l.isk: 0RAFS3 group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trZcnje '■ oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada L750 Izvodov, Olasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur, l. RS št 88/98). Rokovnjačje vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno .številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko .'{80. Uredništvo si pridržuj'' pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti, Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je blagoslov zelerua. na cvetno nedeljo v Zlatem Potju. Koto: K. Vesel. VULKAN1ZERSW0 LENČEK Dušan Lenček s. p. Preboje pri Šentvidu 113 a 1225 Lukovica TEL: 01/723-52-58 Nudimo vam vulkanizerske storitve za: • osebna vozila • tovorna vozila • kmetijske stroje • gradbeno mehanizacijo • motorske pnevmatike Na zalogi imamo pnevmatike najboljših proizvajalcev! Možnost plačila na obroke! Posebna akcija v mesecu aprilu na pnevmatike: 12,4/28 - 28.500,00 6,00/16 - 7.900,00 16,9/28 - 54.900,00 GOOD YHAR, DUNLOP, FULDA, SAVA, DEBICA, DANUBIANA, MAXXfS, BANDAC, zahvale /jtjIV/iiji Delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje. V triinosemdcsclem Mu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mami, stara mama, prababica, sestra in teta FRANCKA LEBAR, roj. Kveder. s 1'rcvalje S Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem, ki so se v tako velikem številu poklonili njenemu spominu in jo pospremili na zadnjo pot. Hvata za izražena ustna in pisna soZalja, podarjeno cvetje, svece ter darove za sv, maše in cerkev. Posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju Zdravstvenega doma Lukovica za prijazno nuđenje zdravstvene pomoči. Župniku iz, Jarš za opravljen pogrebni obred, sosedu Antonu Zureju za lepe besede ob slovesu in kvintetu bratov Zupan za ganljivo petje. Hvala vsem, ki sle jo in jo boste imeli v lepem spominu! Sin Franci iti hči Mirni z družinama PRIŠLA HO POMLAD, ČAKAL BI JO RAD, DA HI ZDRAV, VESEL LEPE PESMI PEL V 58, letu nas je zapustil ljubeči oče, prijatelj in sosed JANEZ SLAKAN i/. Zidov is, Trojane Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za pisna in uslna soZalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskreno se zahvaljujemo cerkvenim pevcem za prelepo pelje, pi.n lako pa tudi PGD Trojane za i/k.i/.ni" pomoč ler Župniku Dragu MarituSu za lepo opravljen obred. Posebno zahvalo Želimo izrečli Gostinskemu podjelju Trojane in vsem zaposlenim, še posebej direktorju g. bojanu Gasiorju, za izkazano razumevanje In pomoč, Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne slovesnosti KOG AS imaš kad, NIKOLI NE UMHE, it. DALEČ JE ... Vsi njegovi TAKO TIHO, SKROMNO SI TRPITA, TAKŠNO TUDI SI ŽIVIJLNJI' IMELA, ZDAJ RKSkna vseh bolečin, ZA tabo ostal bo lep, boleč SPOMIN, / ///UM ob boleči izgubi, drage hčerke in sestre SABINE PIVEC Trnjava IS Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem In znancem za izrečeno snzaljc, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Labodi iz Zl) Lukovica ler reševalni ekipi Iz Domžal za Intenzivno pno pomoč, iskrena hvala udi osebju Doma Matevža Lmgusa Radovljica za nego in pomoč pri njeni teZki liolezni. Prisrčna hvala pogrebnemu zavodu, podjetju Varnost Mengeš d. d. ter gospodu Župniku iz Krašnje za opravljen pogreb in lepo pridigo. Hvala vsem, ki čutile z nami! Družina llevc "'/.daj bivat vrb viSave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne Ugasne, resnice sonce ne stemni!" (S. Gregorčič) V 40. letu starosti nas je S. 3. 2009 nepričakovano zapustil naš Franci Pavlic, duhovnik in član Misijonske druZ.be lazarislov na mednarodnem misijonu v HI Altu v Boliviji. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom. Znancem in prijateljem za izrečena soZalja, darovalcem sveč, skladu Francija Pavlica, g. župniku Andreju Svetetu za slovo iz domače Župnije ter sodelovanje pri pogrebu na ljubljanskih Žalah. Hvala gospe Marjeti StraZar za spoštljiv nagovor krajanom, Misijonski druZ.bi lazarislov za pripravo pogrebnega slovesa, vsem duhovnikom in sestram, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pol. Zahvaljujemo se g. vizitatorju Alojziju Gajšku za organizacijo in polek pogrebnega slovesa ter mariborskemu pomožnemu škofu g. Antonu Stresu za opravljen pokop. Posebna zahvala g. Jaku Barletu, ki je Franciju Stal ob sirani v zadnjih trenutkih Življenja in organiziral prevoz v Slovenijo. Hvala vsem, ki sle kakor koli pomagali v težkih trenutkih slovesa, ga spremili na zadnjo pot in boste ITancija obdržali v lepem spominu. Domači sam T) t o pel o m skupina AKCIJSKA PRODAJA V TRGOVINAH SAM Od 21.3. Do 2.4.2005 Timbitop 25/lzosek 25 Vobitekt SV/4-60 Izotem V4 Izotekt V3 Standard DODATNI 5% POPUST Hidratizirano apno Gašeno apno Maltit osnovni Maltit zaključni DODATNI 5% POPUST Opazne plošče Mi POROTHERM DODATNI 6% POPUST Prednapete opečne preklade _ DODATNI 3% POPUST Adheziv Kemakol Viadur Vilaplan DODATNI 10% POPUST Uzin PE 360 Uzin NC 150 Uzin Fiiesurit DODATNI 3% POPUST Silikatna opeka DODATN110% POPUS j Dtopclom ZA MALE IN VELIKE fjf MOJSTRE Elastosil 34 DODATNI 5% POPUST I iDODATNI 10% POPUSTj | DODATNI 5% POPUST SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje PC SAM JARŠE - Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 00, 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03; fax: 01/729 88 32 PE STRANJE - Zg. Stranje la. 1242 Stahovica tel: 01/729 62 82. 729 62 83: fax: 01/729 62 85