A	®	1	0 Št. 115 (15.842) leto LIH. (
.	_	K	PRIMORSKI DNEVNIK Je začel ehajati v Trstu 13.
f BF :j L	i&B r;;	IS	partizanski	.\
SE	MM	B<r '^b	JB	DNEVNIK pa 26. novembra	-. i-.CjOt--'""'
tudi ti v
i°0	.. ČETRTEK, 15. MAJA 1997
rugo
tdnevnik!
Uspeh Oljke izziv zu Gorko
Marko Marinčič
Uspeh Giorgia Brandoli na na goriških pokrajin skih volitvah ni preše' necenje, saj potrjuje dolgo letno tradicijo levičarskil: uprav na Tržiškem, ki se je v Oljki obogatila z odpr tejsim delom katoliške po' liticne kulture in doka močno prisotnostjo naravovarstvenikov. Lanska izvolitev dveh parlamentarcev Oljke in letošnji uspeh dokazujeta, da so te sile zmagovite, ko znajo najti skupni jezik. Izkušnje preteklih let dokazujejo tudi nasprotno: ko med temi silami prevladajo nesoglasja, se same obsodijo na neuspeh.
Pomen povezovanja različnih političnih kultur je na Goriškem večplasten. To je namreč tudi pot, po kateri krepiti enotnost pokrajine in ji zagotavljati specifično vlogo v deželnem merilu, da ne bi podlegla v konkurenci med Trstom in Vidmom. Zmaga koalicije, ki je v političnem sozvočju z rimsko in deželno vlado, bo gotovo prispevala k večji enotnosti. Brandoli-nov namen o tesnejši povezavi z župani in njegov na konkretnih potrebah teritorija osnovan program sta Se dodatni jamstvi v tej smeri.
Zato je smesna tožba desnice, da zmaga Oljke ogroža enotnost Goriške. Res je prav obratno, saj je mesto Gorica s svojo desničarsko upravo tujek v pokrajinskem merilu kakor tudi glede obmejnih odnosov, ki jih taka uprava ni sposobna dvigniti nad raven najnujnejšega dogovarjanja za črpanje evropskih sredstev.
Pokrajinsko upravo Čaka že takoj zelo zahtevno delo. Njena uveljavitev je ustvarila veliko pričakovanje, tudi in Se posebej med slovenskimi volilci, Id so jo množično podprli. Ne bo ga smela razočarati, četudi zaradi vse prej kot urejenih razmer, ki jih pušča za seboj prejšnja uprava, to ne bo lahko.
UspeSno delovanje Pokrajine v letu, ki še manjka do občinskih volitev v Gorici, bi lahko pomagalo k političnemu premiku tudi v samem mestu. Desnica je danes še vedno močna, čeprav je njen triletni upravni obračun skoraj ničen.
Ce bo Oljka na vseh rav-ueh, od Pokrajine do Dežele in Rima, znala mestu ponuditi konkretne pridobitve in razvojno perspektivo, ki jih s kompleksi preteklosti preobremenjena desnica ni sposobna nuditi, potem bo to lahko prispevalo k zanimivim in morda danes še neslutenim premikom tudi v sami Gorici.
RIM / POROČILO PREDSEDNIKA D,ALEME NA SEJI DVODOMNE KOMISIJE ZA REFORME
»Politični sistem mora pokazati sposobnost, da se sam prenovi«
Federalizem, nov dvozbornični sistem in »močni premier« glavne reforme
RIM - Kljub vse večjim težavam in oviram je Mas-simo D’Alema še vedno prepričan, da bo dvodomna parlamentarna komisija, kateri predseduje, vendarle zmogla pripraviti usklajen načrt ustavnih reform, o katerih sicer teče razprava že celih petnajst let in brez katerih ne bo resničnega prehoda k tako imenovani drugi republiki. D’Alema je v svojem včerajšnjem poročilu o dosedanjem delu in o predlogih za naprej poskusil strniti dolgo razpravo, ki se je doslej odvijala tako na plenarni seji kot v delovnih komisijah in skušal izluščiti nekaj točk, ki bi lahko bile izhodišče za iskanje širšega sporazuma: federalizem, sprememba dvozborničnega sistema in predvsem neposredna izvolitev predsednika vlade, sicer istočasno z njegovo parlamentarno večino. Predvsem pa je D’Alema poudaril, da so ustavne reforme stvar vseh, izziv za vse politične sile in ne samo za vladno večino in da mora politični sistem v celoti dokazati, da je sposoben, da se sam eformira in prenovi.
Prve reakcije na D’Alemovo poročilo sicer niso bile posebno spodbudne, niti s strani desne opozicije, niti iz vrst SKP. Razprava o poročilu pa bo na vrsti danes.
Na 2. strani
MOSKVA / USPEŠNI POGOVORI PRIMAKOV-SOLANA
Dogovor med Rusijo in zvezo Nato
Ruski federaciji zagotovili, da ne bo širitev zveze proti Vzhodu ogrozila njene varnosti
MOSKVA - Generalni tajnik zveze Nato Javier Solana in ruski zunanji minister Jevgenij Primakov sta včeraj dosegla okvirni sporazum o besedilu osnutka »o sodelovanju in posvetovanju« med zvezo Nato in Rusijo, ki ga bo ruski predsednik Boris Jelcin podpisal 27. maja v Parizu.
Kljub nasprotovanju širitvi zveze Nato proti Vzhodu je Rusija pristala na širitev v zameno za »jamstva«, ki bodo Rusiji omogočil »soodločanje« v bodočih sklepih Nato, in za slovesno izjavo šestnajsterice, da ne bo izkoristila širitve zveze v škodo Rusije z rušenjem ravnotežja jedrskih in konvencionalnih vojaških sil v državah srednje in vzhodne Evrope.
Na 11. strani
Evropa in ZDA obsojajo Berishev novi volini zakon
TIRANA - Albanski predsednik Šali Berisha se je nedvomno zmotil,"ko je predsinočnjim njegov parlament kljub nasprotovanu opozicije izglasoval nov volilni zakon, včeraj pa napovedal razpustitev parlamenta in predčasne volitve 29. junija.
Danes bo odposlanec O VSE Franz Vranitzky v Tirani, že včeraj pa je obsodil Berishev sklep. To sta storila tudi VVashington in Bonn, medtem ko se Rim trudi, da bi Berisha umaknil svoj sklep. Premier Fino, ki se je vrnil iz obiska v ZDA, pa ni zaskrbljen. Prav tako ne opozicija, ker je Berisha sedaj pred svetovno diplomacijo dokazal, da z lahkoto prelomi dano besedo in vse izigrava.
Položaj pa se zaostruje v južni Albaniji, kjer še vedno vedrijo oborožene tolpe. V Vlori, kjer je odstopil šef policije so se po spopadih tolp včeraj ponovno pojavile barikade.
Na 11. strani
SLOVENIJA
Za en teden odložena seja DZ
LJUBLJANA - Sejo Državnega zbora, na kateri naj bi ratificirali Evropski sporazum o pridružitvi Slovenije k EU, so prenesli na prihodnji teden v pričakovanju, da ustavno sodišče preveri, ali je v skladu z ustavo. V tem času pa si bo vlada prizadevala najti čim širši sporazum med strankami o ustavnih reformah.
Na 3. strani
Jutri spet odprejo gledališče Verdi
TRST - Jutri bodo ob navzočnosti predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara ter predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti slovesno odprli obnovljeno tržaško operno gledališče Giuseppe Verdi. Otvoritveni koncer bo obsegal izključno Verdijeve skladbe, vodil pa ga bo novi dirigent VVoldemar Nelsson. Za dogodek vlada veliko pričakovanje, vnelo pa se je tudi nekaj polemik zaradi protesta nekaterih, ki niso bili povabljeni na slovesnost.
Na 5. strani
Smrtna nesreča v bližini Padrič
TRST - Hitra cesta je bila spet prizorišče smrtne nesreče. Včeraj pozno popoldne je v bližini odcepa za Padriče izgubila nadzor nad svojim avtomobilom 28-letna Radmila Rajič iz Trsta: zapeljala je s cestišča, pri čemer jo je vrglo iz vozila. Rajičeva, ki je bila sama v avtu, je bila na mestu mrtva. Avto se je pri tem vnel in tudi povsem zgorel.
Na 5. strani

Krasovke v Zgoniku boljše od Coccaglia
V prvi polfinalni tekmi končnice za naslov ženskega državnega prvaka v namiznem tenisu so igralke Krasa Generali sinoči v zgoniški občinski telovadnici s 5:2 premagale moštvo Coccaglia in naredile prvi korak na poti do uvrstitve v finale. Povratna tekma bo že v nedeljo v Coccagliu, morebitna tretja pa prihodnjo sredo v Zgoniku.
Na 16. strani
J
VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK
DANES,
V	ČETRTEK, 15. maja ob 20.30
V	PREBENEGU
v srenjski hiši
v organizaciji KD jože Rapotec predstavitev Zadruge Primorski dnevnik
V TOREK,
20. maja ob 20.30
V GORICI
v komorni dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž Svet slovenskih organizacij in Krožek Anton Gregorčič - Gorica prirejata
predstavitev Zadruge Primorski dnevnik in razpravo o temi
Kakšen naj bi bil Primorski dnevnik.
Ob tej priložnosti bo potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik.
Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko.
Danes v Primorskem dnevniku
Življenja ji niso rešili
Nenadna slabost je bila usodna 3/-letni Tržačanki, policija pa skuša pojasniti, če je s tem primerom povezana zahteva nekemu lekarnarju po zdravilu »nar-can«.
Stran 5
Novi roman Igorja Škamperle
V Tržaški knjigami so včeraj predstavih novi roman Igorja Škamperle Kraljeva hči, ki jo je izdala Založba Devin.
Stran 6
Pogovor z Markom Sosičem
Ob izidu romana Balerina, Balerina in njegovi priredbi za italijansko gledališče se je Ivanka Hergold pogovarjala z avtorjem Markom Sosičem.
Stran 10
Več komuniciranja med Goricama
Člani Konzulte za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini so se v Novi Gorici srečali s člani tamkajšnje občinske Komisije za mednarodne odnose.
Stran 12
___________KOMERCIALNO SPOROČILO________
NAJNOVEJSE RAZISKAVE PRIHAJAJO IZ ZDA
Hitreje do vitkosti
Genetika in dermatologija zaveznici proti telesni maščobi
NEW YORK - Nova odkritja, ki omogočajo podaljšanje življenja in starost pri popolni telesni in psihični moči, pripadajo genetiki. Ohranitev telesnih oblik pa je naloga raziskovalnih dermatoloških laboratorijev. V raznih evropskih državah, predvsem pa v Ameriki, so številni raziskovalci izvedli testiranja in poskuse, da bi odkrili, kako bi lahko zmanjšali odvečno telesno maščobo.
Izredne uspehe so prinesle raziskave, ki jih je finansirala multinacionalka Sirky. Testi
s kremo »Riducente Cosce, Glutei e Ventre« so pokazali, da je s to kremo mogoče učinkovito in vidno zmanjšati pretirane telesne obline.
Novica je takoj sprožila zanimanje širokega kroga občinstva, ki je takoj začelo iskati kremo »Riducente Cosce, Glutei e Ventre«. Kremo, ki jo prodajajo v ameriških in evropskih lekarnah, je mogoče dobiti tudi v italijanskih lekarnah, prilagojena pa je telesni teži: 40, 60, 70 in nad 80 kilogramov.
RIM / VČERAJ POROČILO O DOSEDANJEM DELU ZA PRIPRAVO USTAVNIH REFORM
D’Alema še vedno upa, da bo delo dvodomne komisije uspešno
RIM - Massimo Dilema je kljub vsem težavam Se vedno prepričan, da bo dvodomna parlamentarna komisija lahko uspešno izpeljala svojo nalogo in pripravila usklajen predlog reforme države, ki bi lahko prejel podporo parlamenta. V svojem dveurnem poročilu komisiji na plenarni seji je njen predsednik	potegnil
zaključke dela štirih delovnih komisij in orisal svoje poglede na glavne točke načrtovanih reform. Pri tem je že na začetku ugotovil, da bo delo dvodomne komisije še komplicirano in težavno, tudi zato, ker so na delu sile, ki bi želeli preprečiti, da »druga republika« resnično zaživi. Izziv pa ne zadeva samo večine, pač pa vse politične sile: politični sistem mora dokazati sposobnost, je poudaril D’Alema, da se sam reformira. Uspeh dvodomne komisije bi bil uspeh celotnega parlamenta.
Sicer pa predsednik dvodomne komisije v svojem poročilu ni ponudil posebno novih elementov, ampak je samo ponovil glavne predloge, ki bi po njegovem prepričanju lahko bili izhodišče za iskanje dovolj širokega soglasja. Glede oblike vlade je D’Alema omenil dve hipotezi, o katerih teCe razprava: napol predsedniški sistem po francoskem vzorcu, ali pa močan predsednik vlade, nekako po vzorcu Velike Britanije ali Nemčije. D‘Alema se ogreva za drugo rešitev:
premiera bi volili neposredno, vendar v povezavi z neko večino, z isto glasovnico bi volilec izbral tako kandidata za premiera kot kandidata za parlament. MoCni premier ne bi potreboval zaupnice, sam bi izbiral ministre, v nekaterih primerih bi lahko celo razpustil parlament.
D’Alema je govoril tudi o reformi parlamenta in se zavzel za uvedbo diferenciranega dvodomnega sistema, v katerem bi samo en dom imel zakonodajno moC, drugi pa bi moral zastopati različne teritorialne stvarnosti v federalno urejeni državi. Tudi volilni sistem bi moral biti drugačen: z dvojnim krogom za zakonodajno skupščino, po vsaj delno
proporCnem sistemu za drugo zbornico.
Federalizem bi moral biti kar se da širok, vendar tudi tu bo treba postaviti nekatere količke. D’Alema je na primer izrazil dvome v zvezno ureditev policijskih sil ali sodstva, pa Čeprav bi morale d.ežele oziroma periferne oblasti imeti tudi na teh področjih veCje pristojnosti.
Predsednik je pozval elane dvodomne komisije, naj sprejmejo njegova izvajanja kot osnovo za razpravo, to pa brez glasovanja o bodočih smernicah, ki bi lahko samo razdvajale politične sile in zato otežkoCale nadaljnje delo.
Razpravi o D’Alemo-vem poročilu bo posvečena današnja seja
komisije, ki bo trajala ves dan. 2e včeraj pa so iz vrst desnosredinske opozicije in SKP prišle številne kritične ocene. Predsedniku SKP Ar-mandu Cossutti na primer ni ugajal predlog o močnem premieru, ker bi imel preveč oblasti, medtem ko se je strinjal s predlogi o decentralizaciji države oziroma o zaupanju večjih pristojnosti deželam. Tudi tajnik CCD Pierferdinando Casini je cenil D’Alemo-ve predloge o federalizmu, vendar je bil kritičen do nekaterih drugih točk predsednikovega poročila, kot na primer glede dvojnega kroga volitev ter tudi glede delovnega načrta, ki ga je D’Alema predlagal. Dvojnemu krogu naspro-
tuje tudi tajnik CDU Rocco Buttiglione, ki pa se mu je zdelo D’Alemo-vo poročilo »zelo spretno«. Se najbolj odklonilno oceno pa je dal - kot je bilo sicer pričakovati -predstavnik Forza Italia Giorgio Rebuffa, po katerem D’Alemov naCrt sploh ne more biti osnova za nadaljnjo razpravo. Vodja Severne lige Um-berto Bossi pa se je omejil na ugotovitev, da je že vedel, kaj bo povedal D’Alema, in ga zato njegovo poročilo ni presenetilo.
Iz vrst vladnih strank pa so večinoma ugodno, pa Čeprav z različnimi odtenki, komentirali poročilo predsednika kot dobro izhodišče za nadaljnje delo dvodomne komisije.
Vodja DSL ni prepričal Umberta Bossija Liga bo še bojkotirala delo komisije
RIM - Severna liga bo še naprej bojkotirala delo dvodomne komisije za ustavne reforme. Včerajšnje srečanje med predsednikom Massimom D’Alemo in Umbertom Bossijem se je namreč končalo brez konkretnih rezultatov. Vrata za dialog ostajajo vsekakor še rahlo odprta, trenutno v bližnji perspektivi pa ni videti možnosti za kakršno koli sodelovanje med Ligo in dvodomno komisijo.
Voditelj Hrasta je po srečanju podčrtal, da ni šlo za nobeno pogajanje z Ligo, ampak le za preverjanje možnosti za njeno konstruktivno sodelovanje v komisiji. D‘Alema je za srečanje z Bossijem dobil zeleno luC vseh strank večine in opozicije, ki, ne
glede na znana razhajanja z Ligo, želijo, da bi slednja aktivno sodelovala pri snovanju ustavnih ter drugih institucionalnih reform.
Bossi ni hotel komentirati sestanka, a je to prepustil zvestemu Robertu Maroniju. Sli smo na srečanje z vso dobro voljo, Zal pa smo morali še enkrat preveriti, da nas v resnici imajo za norca, je podčrtal bivši notranji minister, po katerem se mora Liga vrniti v Padanijo, ker v Rimu nima nic kaj iskati. Ligaši so prepričani, da pripravlja dvodomna komisija pravo proti-reformo, saj se v resnici ne prizadeva za federalistično ureditev države in niti za napovedano davčno reformo, po kateri bi
davčni priliv ostal deželnim upravam.
Bolj kot »senatur« pa D’Alemi ustvaja težave Pol svoboščin, ki iz dneva v dan dviguje politično ceno za tvorno sodelovanje pri ustavnih reformah. Silvio Berlusconi sicer en dan govori o potrebi po dialogu (in dogovoru) s predsednikom komisije, drugi dan pa zagovarja izredno toga stališča. Včeraj je npr. izjavil, da v tem trenutku ni nobenih možnosti za sporazum z večinsko Oljko. Za njim očitno stoji Gian-franco Fini," ki, a ne od vCeraj, glasno zahteva neposredno izvolitev predsednika republike in se, kot kaže, ne misli zadovoljiti s tako imenovanim močnim ministrskim predsednikom.
NOVICE
RIM / RAZPRAVA O NAPADU NA ZVONIK SV. MARKA
Prodi pri guvernerju Banke Italije
RIM - Predsednik vlade Romano Prodi se je vCeraj sestal na sedežu Banke Italije z guvernerjem Antoniom Faziom. S Prodijem je bil podtajnik predsedstva Micheli, s Faziom pa generalni direktor in oba namestnika.
Na koncu sestanka niso izdali nobenega uradnega sporočila o vsebini srečanja, izvedelo pa se je, da nista bili na dnevnem redu vprašanji pričakovanega znižanja obrestne mere po znatnem znižanju inflacije in "prenove socialne države. Po mnenju komentatorjev je Prodijevo prvo uradno srečanje z vrhom emisijskega zavoda treba povezati s pripravami vladnega dokumenta o finančni in gospodarski strategiji do leta 2000.
Sodišče oprostilo De Michelisovo tajnico
BENETKE - Beneško prizivno sodišče je oprostilo 41-letno Diano Di Giacomo obtožbe lažnega pričevanja. Tajnico nekdanjega ministra Giannija De Mi-chelisa so obsodih na prvostopenjskem procesu na 8 mesecev zapora zaradi lažnega pričevanja v zvezi s podkupninami, ki sta jih prejela De Michelis in minister Carlo Bemini pri gradnji avtocest v Venetu. Prizivno sodišCe pa je razsodilo, da je lažno pričala, da bi se tako branila pred morebitno obtožbo, da je bila sama vpletena v podkupninsko afero.
Štirje smetarji umrli v prometni nesreči pri Palermu
PALERMO - V bližini glavnega mesta Sicilije je tovornjak za smeti iz neznanih razlogov zapeljal s ceste v 400 metrov globok prepad. Štirje uslužbenci smetarskega podjetja so bili na mestu mrtvi.
Napetost v poslanski zbornici
Kar 7 milijonov gledalcev sledilo predsinočnji TV oddaji Pinocchio
RIM - Napad »komandosa« avtonomistov na zvonik sv. Marka v Benetkah je še vbbedno ena odrednjih italijanskih političnih tem. Verjetno ni naključje, da si je televizijsko oddajo Pinocchio predsinocnjim ogledalo kar 7 milijonov italijanskih gledalcev, ki so bili priCa izredni dramatičnosti diskusije, grožnjam, nezadovoljstvu, skratka stanju, ki bi ga bilo zgrešeno kakorkoli podcenjevati. Se zlasti oster je bil lider Severne lige Bossi, ki je odkrito govoril o revoluciji kot edinemu možnemu sredstvu za osvoboditev Padanije, ob vsem pa je zelo pazil, da ne prekorači meje, preko katere bi bil njegov poseg lahko podvržen kazenski preiskavi.
PredsinoCnje »razgreto« vzdušje s Trga sv. Marka se je vCeraj preselilo v poslansko zbornico, kjer je notranji mini-
ster Napolitano poročal o preiskavi o beneškem dogodku; dejal je, da gre za resen dogodek, ki ga ni mogoče minimizirati. Poudaril je, da se je preiskava o domnevni sece-sionistični skupini začela že prej, po motnjag televizijskega dnevnika, v katerega je nekajkrat vpadla dotlej še neznana skupina za secesijo Veneta. Ko se je skupinica bližala Benetkam, je policija ni opazila, ker je bilo oklopno vozilo pokrito s cerado in je dajalo videz navadnega tovornjaka, ko so vozilo vkrcali pa so mimoidoče zavedla vojaška oblačila elanov skupinice. Tako je lahko skupinica prišla na glavni beneški trg. Vse ostalo je znano in Napolitano je potrdil, da ni bilo nobenega pogajanja z beneškimi separatisti.
Poročilu notranjega ministra je sledila razprava, ki je bila nmadvse
polemična in živahna. Poslanec demokratične levice Fabio Mussi je z izjavo, da je šlo za »maškerado, vendar polno tveganj« izzval proteste s strani predstavnikov Severne lige, poslanca SL Cavaliere in Borghezio pa sta s poudarjanjem tez o »državnem teroprizmu« in z vrednotenjem zastave Veneta kor »državne zastave« vzbudila val protestov med predstavniki drugih strank, predvsem levice. Čeprav so bili toni zelo barviti, je iz razprave vendarle izzvenela zaskrbljenost zaradi beneških dogajanj.
Na področju sodne preiskave pa ni velikih novosti. VCeraj popoldne so se v Benetkah sestali vsi preiskovalci, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem in vse, kar je bilo mogoCe izvedeti, je, da je število osumljenih oseb naraslo in da jih je že približno 20.
Barbarov model vlade, ki je D’Alemi všeč
RIM - Vprašanje, kakšno obliko naj imajo vlade v t.i. drugi italijanski republiki, je ena izmed najbolj žgočih tem, s katerimi se ta Cas spopada dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme. Kot je povedal predsednik komisije Massimo D’Alema v svojem včerajšnjem obračunu o opravljenem delu, sta se doslej izkristalizirali dve stališči. Eni se zavzemajo za to, da bi v Italijo v bistvu presadili francoski pol-predsedniški sistem, drugi pa zagovarjajo vlado premiera, se pravi vlado, ki naj bi jo sestavil neposredno izvoljeni prvi minister.
D’Alema ni skrival, da se osebno bolj nagiba k drugi rešitvi, in to, kot je sam povedal, iz dveh temeljnih razlogov. Najprej zato, ker naj bi bila vlada premiera bližja dosedanji italijanski ureditvi, v kateri zaseda parlament osrednjo vlogo. Poleg tega pa tudi zato, ker naj bi ta rešitev lažje dosegla konsenz večine političnih sil v parlamentu.
Predsednik D’Alema se je v svojih izvajanjih opiral na strokovno mnenje, ki ga je za dvodomno komisijo izdelal znani italijanski politilog prof. Augusto Barbera, docent na bolonjski univerzi, ki že zdavnaj velja za enega najvplivnejših svetovalcev voditelja DSL, kar zadeva vprašanje reform italijanske države. Prof. Barbera pa se je predvčerajšnjim mudil v Trstu na mednarodnem posvetu o polpredsedniških sistemih, ki ga je priredil Oddelek za politične vede tržaške univerze, in na njem izčrpneje predstavil svoje poglede. Nastopil je kot zagovornik premierske vlade, njegov glavni antagonist pa je bil prof. Gianfranco Pasquino, prav tako z bolonjske univerze, ki velja za enega izmed najuglednejših pristašev polpredsedniškega sistema po francoskem vzora.
Kadar je govor je modelu premierske vlade, se navadno navaja Izrael kot državo, ki naj bi ga kot edina uresničila.Toda prof. Barbera se pri oblikovanju svojega predloga le deloma navdihuje pri židovski državi. Veliko bolj skuša namreč upoštevati izkušnje, ki si jih je Italija nabrala z volilno reformo za krajevne uprave, ki predvideva, kot znano, neposredno izvolitev županov in predsednikov pokrajin. Do neke mere bi lahko celo rekli, da prof. Barbera predlaga, da naj bi po novem volili prvega ministra in parlament na podoben način, kakor danes volimo župane in predsednike pokrajin ter občinske in pokrajinske svete.
V varianti, ki je prof. Barberi še najbolj pri srcu, bi namreč sistem v grobih obrisih takole deloval. Volitve parlamentarcev bi tudi v bodoCe potekale po že uvedenem uninominalnem sistemu.Premierske kandidate bi lahko predstavile liste ali koalicije list, ki bi predstavile tudi kandidate za parlament v najmanj dveh tretjinah volilnih okrožij. Po drugi strani pa bi bil vsak kandidat za parlament povezan z enim premierskim kandidatom, tako da bi volilci istočasno volili za parlamentarca in za prvega ministra. V primera, da bi ena lista ali koalicija list dosegla absolutno večino, bi bile volitve že v prvem krogu zaključene. V nasprotnem primera pa bi se najbolj voljena premierska kandidata morala pomeriti v balotaži. Kdor bi prevladal, bi tudi zagotovil absolutno večino sedežev listi ali koaliciji list, s katero je povezan.
Toda prof. Barbera pri tem postalja en pogoj. Po njegovem naj bi se prebil v dragi krog volitev le tisti premierski kandidat, ki je povezan z listo ali s koalicijo list, ki je v prvem krogu dosegla najmanj 40 odstotkov sedežev. Kot zano, ta omejitev ne velja za občinske in pokrajinske volitve, toda prof. Barbera meni, da bi jo morali ob raztegnitvi modela na vsedržavno raven nujno uvesti, ker je parlament vendarle osrednja zakonodajna oblast v državi in sporno bi bilo, Ce bi preveliko število parlamentarcev zasedlo svoje sedeže tako rekoC po zaslugi premiera, saj bi to vrglo senco na demokratično legitimiteto celotnega parlamenta.
Bolonjski politilog v svojem modelu nadalje predlaga, naj bi izvoljeni premier sestavil vlado brez zaupnice parlamenta. Odstopiti pa bi moral, Ce bi mu večina parlamentarcev izrekla nezaupnico.
DRŽAVNI ZBOR / ODLOŽENA ZA EN TEDEN RAZPRAVA O RATIFIKACIJI EVROPSKEGA SPORAZUMA
Vlada za čim širše soglasje strank o spremembi ustave
Tako premier Drnovšek po sestanku s porlomentornimi silami
LJUBLJANA - Premier Janez Drnovšek bo poskušal s predsedniki parlamentarnih strank v prihodnjih dneh doseči Cim večjo stopnjo soglasja o spremembi ustave v 68. členu, ki za zdaj tujcem odreka pravico do nakupa zemljišč v Sloveniji.
To je predsednik vlade pojasnil na krajši novinarski konferenci po včerajšnjem sestanku s predsedniki strank, na katerem so se dogovorili, da sejo DZ o pripravljenosti Slovenije na vstop v EU in NATO ter predlagano ratifikacijo pridružitvenega sporazuma preložijo predvidoma za teden dni, v tem Času pa naj ustavno sodišče na pobudo premiera presodi ustavnost zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Opozicijske stranke namreč opozarjajo na morebitno neskladnost sporazuma z ustavo, ker ta s t.i. španskim predlogom predvideva sprostitev nakupa zemljišč v Sloveniji tudi za tujce. Slovenska ustava pa v 68. členu doloCa, da tujci ne morejo kupiti zemljišč v Sloveniji. Po njihovem mnenju bi morala Slovenija najprej spremeniti ustavo in šele nato ratificirati pridružitveni sporazum.
Dve možnosti sta, je ocenil predsednik vlade, možnost dvostopenjskega spreminjanja ustave in postopnega prilagajanja zakonodaje ali takojšnja sprememba ustave. Vlada tneni, da je Slovenija rav-n° s t.i. španskim kompromisnim predlogom dobila določen odlog oziro-tna Cas, da svojo ustavo uskladi z evropskim pravnim sistemom v dveh sto-
pnjah. Španski kompromisni predlog je del pridružitvenega sporazuma in doloCa, da bo Slovenija takoj po začetku veljavnosti sporazuma ob pogoju vzajemnosti sprostila nakup nepremičnin za tiste tujce, ki so bivali na ozemlju Slovenije najmanj tri leta, v štirih letih po uveljavitvi sporazuma pa bi v celoti prilagodila svojo zakonodajo evropski, kar pomeni, da bi sprostila nakup nepremičnin za vse državljane držav Članic EU ob pogoju vzajemnosti in na nedisk-riminatomi osnovi.
Ge bo ustavno sodišče presodilo, da je zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma v nasprotju z ustavo, bo pritisk na spreminjanje ustave precejšen, je opozoril premier. V tem primeru se bodo stranke znašle pred odločitvijo o spremembi ustave še v Času, ko poteka postopek sprejemanja Slovenije v pridruženo članstvo. Ce se ne bi odločile za spremembo ustave, Slovenija ne bi bila sprejeta v pridruženo Članstvo in bi se vrnila na stopnjo kooperacijskega sporazuma, je posvaril Drnovšek.
"Ta teden bomo skušali neodvisno od odločitve ustavnega sodišča doseCi Cim večje soglasje o spremembi ustave, " je poudaril Drnovšek. Slovenija se mora sama odločiti, kdaj želi v EU, prej ko bomo sprejeli odločitve, prej bomo nadaljevali postopke vključevanja in prej bomo zaCeli tudi pogajanja o polnopravnem članstvu v EU.
Vlada je na dogovor, kakršnega so sprejeli na dopoldanskem sestanku s
predsedniki parlamentarnih strank, pristala zato, da bi se izognila razpravam v DZ, ki bi bile obremenjene z dvomi o ustavnosti zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma, je uvodoma pojasnil premier. Svoje stališče do ustavnosti zakona je vlada sprejela na podlagi mnenja pravnih služb in mednarodnih strokovnjakov, ki so ocenili, da je ta skladen z ustavo. "V želji, da bi dosegli Cim veCji konsenz, " je vlada sprejela se obrazložitveno izjavo in jo priložila zakonu o ratifikaciji, je pojasnil Drnovšek torkovo odločitev vlade, da državnemu zboru predloži še tolmačenje t.i. španskega kompromisnega predloga, ki je del evropskega sporazuma. (STA)
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek
ZLSD: Najboljši možni način preseganja možnega konflikta interesov
LJUBLJANA- Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) pozdravlja usklajene odločitve predsednikov parlamentarnih strank ob koncu včerajšnjega sestanka. Obenem meni, da se s tem na najboljši možni naCin presega morebitni konflitk interesov med doslednim spoštovanjem ustavnosti in zakonitosti na eni strani ter med opredelitvijo za ratifikacijo evropskega sporazuma ter za vključevanje Slovenije v Evropsko unijo (EU) na drugi strani, je zapisano v sporočilu za javnost ZLSD.
Združena lista kot proevropska stranka meni, da nobeno naCelo ali politični cilj ne moreta biti pomemeb-nejša od doslednega spoštovanja pravnega reda, ustavnosti in zakonitosti. To je temelje pravne države, brez Cesm ni izpolnjevanja pogojev za polnopravno članstvo v EU.
ZLSD še poudarja, da razprave o
tem in drugih vprašanjih, ki so povezana s temeljnimi nacionalnimi interesi, ne bo izkoriščala za nekoristne politične polemike, kljub vsemu pa mora izreci kritiko vladi, ker vsaj zadnjih enajst mesecev po podpisu evropskega sporazuma ni dovolj izkoristila za temeljite priprave za odločitve, pred katerimi je naša država. Zato ZL pričakuje, da bo vlada omenjene priprave moCno pospešila, še posebej paket zaščitne meditve.
ZLSD bo v naslednjih dneh tvorno sodelovala pri oblikovanju skupne izjave vseh parlamentarnih strank o vključevanju Slovenije v EU, saj je nenazadnje to v skladu s predlogom iz junija 1995, da se oblikuje posebno kordinativno telo, ki bi se ukvarjalo z vsemi vprašanji vključevanja v EU ter z vsemi referendumskimi postopki ^v zvezi s tem. (STA)
Poslanci LDS pozivajo Podobnika
LJUBLJANA - Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je predsedniku državnega zbora (DZ) Janezu Podobniku poslala pismo, v katerem ga javno poziva, naj v skladu s svojimi pristojnostmi, ki mu jih daje ustava in poslovnik DZ, nadaljuje postopke za spremembo ustave. Poslanci LDS namreč ugotavljajo, da so zapleti glede ratifikacije evropskega pridružitvenega sporazuma in s tem ključnih odločitev, pred katerimi je Slovenija, izrazito osredotočeni na potrebo po spremembi slovenske ustave.
Ker je na včerajšnjih sestankih poslanske skupine LDS velika večina izrazila razočaranje nad delom državnega zbora, Se posebej glede zaustavljanja procedure spreminjanja ustave, so poslanci predsednika DZ zaprosili, naj naredi vse potrebno za nadaljevanje postopka v zvezi s predlogom zakona za začetek postopka za spremenbo ustave RS, ki ga je vlada državnemu zboru poslala v obravnavo in sprejem že leta 1995.
SLS: Civilna družba naj ne prepreči dela parlamenta
LJUBLJANA - Predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik vlade Marjan Podobnik ter predsednik glavnega odbora SLS in vodja poslanske skupine SLS Franc Zagožen sta na izredni novinarski konferenci pozdravila dogovor parlamentarnih strank in vlade o preložitvi ratiFIkacije evropskega sporazuma v državnem zboru za predvidoma teden dni in za preverjanje ustavnosti te ratiFIkacije na ustavnem sodišču.
Opozorila pa sta na odgovornost civilnih združenj državljanov pri odločanju, da bi z referendumskimi pobudami blokirali parlament pri odločanju o tako pomembnih zadevah, kot je vstopanje v evroatlantske organizacije. Sicer pa je vlada vCeraj na Ustavno sodišče v presojo že poslala "sporni" predlog zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma, je dejal Podobnik.
Zagožen je med drugim dejal, da se je pogovarjal z vodjo Gibanja 23. december Borutom Korunom, ki je tudi elan SLS, o možnosti, da bi Gibanje zahtevalo naknadni in ne predhodni zakonodajni referendum. Z naknadnim referendumom delo
državnega zbora (DZ) ne bi bilo blokirano, saj gre le za referendumsko preverjanje odločitev, sprejetih v DZ. Korun se je bil sicer pripravljen pogovarjati, je dejal Zagožen, a tega pooblastila od upravnega odbora Gibanja, kjer je radikalno jedro, ni imel. Sicer pa je Zagožen pojasnil, da so med podpisniki pobude Gibanja našli podpise le treh elanov SLS. Če javnost ne bo obveščena o odločitvi političnih strank, da najdejo najboljše rešitve, se lahko pojavijo tudi nove državljanske pobude za referendum, je opozoril vodja poslanske skupine SLS.
Predsednik SLS Marjan Podobnik je civilno-družbene skupine, ki imajo drugačna stališča od vladnih, pozval, naj ne blokirajo dejavnosti pri ratifikaciji evropskega sporazuma. V imenu SLS je zagotovil, da bodo vsi postopki v zvezi s tem potekali tako, da bodo sprejemljivi za vse parlamentarne stranke in civilno družbo in da bo vzporedno z ratifikacijo in spreminjanjem oz. dopolnjevanjem ustave sprejeta ustrezna nediskriminatorna zaščitna ureditev, ki bo zavarovala vitalni interes države. (STA)
Predsednik
Kučan
obiskal
nadškofa
Rodeta
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je včeraj obiskal ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta, so sporočili iz tiskovnega urada slovenske Škofovske konference in Urada predsednika RS. Sogovornika sta med drugim spregovorila tudi o nujnosti vključevanja Slovenije v evropske povezave ter se strinjala, da si ni mogoče predstavljati prihodnosti Slovenije brez čimprejšnje vključitve v polnopravno članstvo Evropske unije. Soglašala sta s potrebo za čimprejšnje nadaljevanje' dialoga pri iskanju sprejemljive in evropsko primerljive ureditve nerešenih vprašanj med državo in Cerkvijo, je zapisano v sporočilu. (STA)
Poziv 115 uglednih državljanov
»Za Slovenijo, za Evropo«
LJUBLJANA - Skupina 115 državljanov, med katerimi so univerzitetni profesorji, znanstveniki in raziskovalci, novinarji in publicisti, gospodarstveniki, umetniki in športniki, je javnosti posredovala poziv z naslovom Za Slovenijo, za Evropo. V njem civilno-družbene skupine, politične stranke, poslanke in poslance pozivajo, naj pustijo ob strani drobne razlike, ozko strankarske in druge posamične interese. Sprememba 68. člena ustave, podpora ratifikaciji pridružitvenega sporazuma in sprejem evropsko primerljive zaščitne zakonodaje bodo po njihovem mnenju Sloveniji odprli vrata v svet. "In temu svetu se tu in zdaj reče Evropa".
"Tako v življenju posameznika kot v zgodovini naroda obstajajo ključni trenutki, ko se je treba odločiti in posledice odločitve s polno odgovornostjo vzeti na svoje rame, " med drugim poudarjajo in navajajo, "da smo se pred usodnimi odločitvami Slovenke in Slovenci znašli leta 1918, leta 1941, leta 1945 in nazadnje v letih 1990 in 1991. Veliki narodi si lahko privoščijo še tako velike napake in stranpoti, pa bodo v vsakem primeru preživeli. Fizično maloštevilCen narod pa si mora tako rekoC vsakokrat znova izbrati optimalno rešitev. Na plebiscitu decembra 1990 se na Slovenskem nismo odločali samo za neodvisnost, ampak tudi za Evropo. In v vojni za slovenske meje junija 1991 ni šlo samo za slovensko samostojnost, temveč v enaki meri tudi za vključitev Slovenije v demokratični in razviti evropski prostor, " piše v omenjenem pozivu.
Danes se nekateri bojijo Evrope. Nasprotujejo ratifikaciji sporazuma o pridruženem članstvu k Evropski uniji - hočejo preprečiti slovensko Članstvo v Evropski uniji. Ker naj bi obstajala nevarnost, da bi se utopili v evropskem morju, da bi razprodali slovensko zemljo in izgubili svojo nacionalno bit, pišejo podpisniki omenjene pobude in pri tem poudarjajo, da ima dvomili jonski narod samo dve možnosti - ali postane evropski ali se zakrkne vase.
"Za nas Evropa ni prazen cilj sam po sebi. Z vključevanjem v Evropsko unijo se zavestno odločamo za njena merila, profesionalna in demokratična. Z njimi si izbiramo zahtevnejšo pot, ki pa edina meri na veliko višje cilje. Slovenija lahko ostane zunaj Evropske unije in zunaj Nata. Lahko se zapre v svoje meje in vsem tujcem onemogoči gospodarsko, politično, kulturno in vsakršno sodelovanje. Lahko postane otok, ki si bo sam postavljal svoja merila. Vendar bi prav ta osama, izolacija Slovenijo naredila do konca ranljivo. Pravila igre nam bodo narekovali drugi, veCji in močnejši. Kot elani Evropske unije pa bomo zavarovani, z vrsto mehanizmov, ki so dobesedno pisani na kožo manjšim, ekonomsko in obrambno šibkejšim državam. Bomo odgovorni do naših otrok in vnukov? Jim bomo omogočili, da se bodo učili tujih jezikov, spoznavali tuje kulture, se svetovljansko udeležili evropske zgodbe? Ali pa jih bomo obsodili na životarjenje v samozadostnosti? Kdor se boji evropskih razsežnosti, sam sebi odvzema prihodnost. Odločitve majhnega naroda so vselej tvegane. Vendar to pomeni, da mora imeti majhen narod še toliko veC samozavesti in poguma kot drugi," pišejo podpisniki poziva.
Pod poziv so se podpisali: Dušan Keber, Robert Blinc, Boštjan Seks, Slavoj Sižek, Stane Pejovnik, Matjaž Kmecl, Aleksandra Kornhauser, Bogomir KovaC, Niko Toš, Zdenko Mlinar, Janez Smidov-nik, Ljubo Bavcon, Alenka Selih, Mladen Dolar, Eva D. Bahovec, Renata Salecl, Darko Strajn, Rado Riha, Jelica Sumic Riha, Bojan Borstner, Ivan Svetlik, Zinka Kolarič, Igor S. Žagar, Bogomil Ferfila, Franjo Štiblar, Breda Podgorelec, Vito Turk, Janez Sketelj, Igor Saksida, Marko Filipčič, Jože Stihec, Biserka Strel, Jaka Bednarik, Braco Rotar, Danilo Zavrtanik, Janez Ferbar, Matjaž Štuhec, Marko Kerševan, Cveta Razdevšek - Pucko, Milan Divjak, Oto Luthar, Breda Luthar, Neda Pagon Brglez, Mojca KovaC Šebart, Zdenko Kodelja, Sergij GabrSCek, Janko Muršak, Alenka Kobolt, Ljubica Marjanovič Umek, Peter Umek, Lucija Cok, Mateja Videmšek, Branko Škof, Stanko Pintar, Oto Kugovnik, Vinko Skalar, Sonja Pečjak, Leon Štukelj, Tone Vogrinec, Borut BilaC, Britta BilaC, Peter Vilfan, Aljaž Pegan, Marko Milic, Zmago Sagadin, Rado Lorbek, Andraž Vehovar, Brane Oblak, Boris Strel, Mateja Svet, Alenka Kejžar, Nataša Kejžar, Mojca Drčar Murko, Spomenka Hribar, Milena Zupančič, Matjaž Vipotnik, Roman Uranjek, Dušan Mandič, Zdenka Badovinac, Mia SnidariC, Melita Zajc, Peter Božiž, Majda Sirca, Nevenka Koprivšek, Mitja Vrhovnik Smrekar, Vojteh Ravnikar, Matjaž Zupančič, Marta Bon, Ervin Fritz, Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Tomaž Brate, Dušan Jovanovič, Jure Mikuž, Marko Crnkovič, Miša Molk, Ali H. Serdin, Miha KovaC, Miloš Kovačič, Janko Kosmina, Kazimir Živko Pregl, Miran Goslar, Vojko Cok, Janez Bohorič, Niko Trošt, Anton Majzelj, Vinko Može, Bruno Korelič, Miro Gavez, Alfonz Podgorelec, Peter Grašek, Draško Veselinovič, Adolf Zupan, Jože Mermal, in Miroslav Odar. (STA)
GLOSA
Od Vivanteja do lllyja
Jože Pirjevec
Pri nas doma smo štirje volilni upravičenci. Na nedavnih občinskih volitvah v Trstu sta v prvem krogu volila dva člana naše družine, dva pa sta bila odsotna. V drugem krogu smo volili vsi štirje, čeprav sta se kar dva volilna listka izgubila in je bilo treba iti na občinski urad po kopije. Če naj sodim iz te skromne hišne mobilizacije, bi rekel, da smo Slovenci kompaktno volili za Illyja in da smo tudi odločilno prispevali k njegovemu uspehu. Donag-gio, s svojim posmehljivim odnosom do nas, je vzbudil namreč tolikšen val ogorčenja, da so na volišča šli tudi številni pristaši Stranke komunistične prenove, ki so za trenutek pozabili na svojo revolucionarno vnemo in se spomnili, da so Slovenci.
Z Illyjevo zmago se je uveljavil Trst, ki je bil v zadnjih stopetdesetih letih konstantno v manjšini. Tisti Trst, ki meni, da ni mogoče ignorirati zemljepisne lege našega mesta in njegove etnične strukture, predvsem pa ne njegove zgodovine, saj ta dokazuje, da je pristanišče cvetelo samo takrat, ko je bilo tesno povezano s svojim naravnim zaledjem. Angelo Vivante, pisec znamenite knjige »Jadranski iredentizem«, je bil na začetku stoletja najbolj zgovoren in inteligenten znanilec te resnice. Svoj pogum pa je plačal zelo
drago, saj je bil za življenja praktično izobčen iz svojega am-bienta, po tragični smrti pa je njegovo dragoceno delo ostalo v bistvu na indeksu vse do današnjih dni. Illyju, ki je v marsičem naslednik Vivantejeve misli, se seveda kaj takega ne more zgoditi, saj ga ščitijo njegove milijarde, pa tudi spremenjeni časi. Kljub temu mu je treba priznati dobršno dozo poguma, da se je postavil proti tržaškemu desničarskemu in prostozidarskemu establish-mentu kot glasnik idej, ki so v nasprotju s tradicionalnimi liberal-nacionalnimi pogledi tržaške elite.
Kljub zadoščenju nad Illyjevo zmago, bi se vendarle ne strinjal z odvetnikom Močnikom, ki je trdil, da smo z njo Slovenci dosegli ogromen uspeh.
Illy s svojimi sodelavci vred sicer ni sovražno razpoložen do Slovencev, pretirano pa bi bilo, če bi rekli, da je naš prijatelj. V svojem dokaj hladnem in racionalističnem pristopu do tržaške stvarnosti nas vidi sicer kot komponento mesta, z vprašanji katere se je treba soočati, ne čuti pa tiste globoke emo-cijske simpatije, ki bi si jo mi želeli kot odgovor na zavzetost, s katero smo ga volili. Dejstvo, da smo mi od stoletnega zaničevanja in zatiranja ranjena skupnost, ki rabi tudi na simbolni ravni nekoliko potešitve, je daleč od miselnosti in senzibilnosti tega v vseh pogledih privili-giranega človeka. Zato bi bilo pretirano pričakovati od njega kaj več od tistega, kar more in sme dati, saj se mora ozirati tudi na svoje »zmerne« volil-ce, katerim prav tako kot nam dolguje svojo izvolitev.
Točno pred sto leti je v tržaškem občinskem svetu prvak libe-ral-nacionalne stranke Felice Venezian ugotavljal, da smo Slovenci od vseh »ras« (znotraj habsburške monarhije ali na svetu?) najbolj nerazvita in neotesana »rasa«. Danes sedijo Veneziano-vi somišljeniki v klopeh opozicije. Napredek je očiten: mogoče bomo čez sto let tržaški Slovenci le doživeli, da nas bo večinski narod smatral za enakovredne.
VIDEM / PREDAVANJE PROF. MILKA MATIČETOVA NA UNIVERZI
Vrednote in skrivnosti na poti iskanja korenin
Akademik o svojih raziskavah med Slovenci v Furlaniji
VIDEM - V okviru ciklusa konferenc, ki jih prireja oddelek za jezike in kulture srednje in vzhodne Evrope na videmski univerzi, je včeraj predaval profesor Milko Matičetov, ugledni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Po pozdravu predstojnika oddelka prof. Rema Faccanija je predavatelja predstavila docentka slovenščine prof. Lojzka Bratuž, ki je podčtala njegov izjemen doprinos znanstvenika in raziskovalca, še zlasti na področju ohranjanja ustnega izročila. Matičetov glede tega nesporno sodi v mednarodni vrh izvedencev, saj je samo v Reziji zbral več kot 3000 regi-
Hud požar v tovarni pohištva
VIDEM - Včeraj zjutraj je požar zajel tri silose v tovarni pohištva Fanto-ni v Osoppu. Na kraj so prihiteb videmski gasilci, ki so v kratkem pogasili plamene, do večera pa so odstranjevah tleče ogorke. Po mnenju gasilcev je požar nastal v bhžini termične centrale, verjetno v strojih za predelovanje lesnih odpadkov.
Giovanni Fantoni, lastnik tovarne, v kateri proizvajajo pohištvo, opremo za urade in ive-rice, je povedal, da so utrpeli pnbhžno 400 milijonov lir škode, proizvodnja pa ni zastala.
stracij ustnih pripovedi.
Predavatelj ima poleg tega tudi veliko zaslugo, da se je pri svojem delu postavil med slovenski in furlanski prostor in tako udejanil vlogo dragocenega posredovalca med obema kulturama. To je prišlo do izraza tudi med včerajšnjo konferenco, ko je v sicer neizbežno strnjeni obliki podal kratek pregled raziskav o jeziku in kulturi med Slovenci vzhodne Furlanije od 16. stoletja do današnjih dni.
Matičetov je poudaril, da je s pregledom segel nazaj do prvega stoletja novega veka, ker je bila ta doba še posebej značilna za velike novosti na mnogih področjih. Tu se je zaustavil pri protestantizmu, ki je za
slovesnko pisano besedo pomenil pravi razcvet. Njegovemu vplivu naj bi se sicer delno izognile Nediške doline, ne pa tudi Rezija, kjer je v nekaterih ustnih sporočilih, ki so se ohranjala iz roda v rod, razvidno prisotna sled Reforme.
Predavatelj je s konkretnimi primeri ponazoril, kako se je v teh krajih pojavila in se skozi stoletja v različnih variantah ohranila beseda Slovenci, vse do danes, ko domačini v narečju pravijo, da so “Slovjenj". Naštel je dolg seznam uglednih znanstvenikov, geografov in jezikoslovcev, ki so svoja zanimanja usmerili v preučevanje jezikovnega izročila in ljudskih običajev
teh krajev, kjer so se Slovenci obdržali v neposrednem stiku s furlanskim svetom in tudi pod njegovimi vplivi.
Matičetov je tudi glede na lastno znanstveno izkušnjo dal poudarek predvsem na ohranjanje ustnega ljudskega izročila, čeprav je obenem podčrtal pomen dejstva, da se je v povojnem času, še zlasti v zadnjem obdobju razvil kar precejšen doprinos domačih avtorjev, tudi na izrazito literarnem področju. Izrazil je željo, da bi raziskovanje ljudskega izročila in običajev v teh krajih vzbudilo nova zanimanja, kajti mnogo bogatih vrednot in skrivnosti na poti iskanja etničnih korenin ostaja še neodkritih.
DEŽELA / RAZPRAVA V SVETU F-JK ^
Odbornik Moretton o Selecu
Srečanje v Rimu s podjetniki, ki bi morda prevzeli tovorno
TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je posvetil včerajšnje popoldansko zasedanje razpravi o usodi tovarne Selečo, ki je s svojimi 700 zaposlenimi do nedavnega stečaja proizvajala elektronske stroje, v prvi vrsti televijske sprejemnike. Deželna uprava se je aktivirala, da bi pripomogla pri iskanju izhoda iz hude krize, je zagotovil odbornik za industrijo Gianfranco Moretton: ravno predvčerajšnjim se je v Rimu srečal skupino podjetnikov, ki se zanimajo za morebitni prevzem Seleča. »Prvi vtis je dober,« je ocenil Moretton, ki je pojasnil, da ho skupina, ki jo vodi industrij ec Amilcare Berti, preverila možnosti, da bi jih podprle zasebne in javne finančne ustanove. Predlog za prenovo delovanja v pordenon-skem obratu bodo predstavili
prihodnji teden sindikalnim organizacijam na srečanju s skupino podjetnikov, ki ga bo sklical sam Moretton. Odbornik se je v imenu deželne vlade obvezal, da bodo aktivno sledili razvoju dogodkov v zvezi s Selecom, in da bo dežela podprla v maksimalni meri, seveda v mejah svojih možnosti, prenovitev ene najpomembnejših industrij Furlanije-Ju-lijske krajine.
V daljšo in mestoma kritično razpravo so posegli predstavniki vseh strank. Pod vprašajem so bila predvsem vprašanja o delovanju deželne uprave v času večletne krize porde-nonskega podjetja, o utemeljenosti načrta za prenovitev delovanja te tovarne, o usodi uslužbencev, večinoma žensk, ki bodo imele velike težave pri iskanju nove zaposlitve.
V ZAMOSTECU PRI SODRAŽICI
Odkrili spominsko ploščo kiparju Francetu Goršetu
TRST - Preteklo nedeljo so v Zamostecu pri Sodražici odkrili spominsko ploščo rojaku Francetu Goršetu, ki ga kot kiparja dobro poznamo tudi primorski Slovenci, saj je pri nas, na Tržaškem in Goriškem, deloval več let po drugi svetovni vojni in poučeval tudi na naših višjih srednjih šolah. Likovni ustvarjalec, grafik in akademski kipar France Gorše je umrl avgusta 1986 v Svečah na Koroškem, kjer je tudi pokopan.
Odkritju spominske plošče je prisostvoval tudi sekretar pri ministrstvu za kulturo R. Slovenije g. Silvester Gaberšček, ki je imel tudi slavnostni nagovor o življenju in delu tega velikega umetnika. O njem sta na kulturni prireditvi spregovorila tudi dr. Valentin Inzko iz Sveč na Koroškem ter dr. Drago Stoka iz Trsta, ki sta tudi člana organizacijskega odbora za proslavo stoletnice Goršetovega rojstva. Ploščo je blagoslovil ribniški dekan g. Maks Ipavec, odkrila pa sta jo ribniški župan g. Jože Tanko ter predsednik sveta Krajevne skupnosti g. Zvone Janež. Zelo uspel kulturni program je spremljal kvartet trobil Gallus, sodelovali pa so tudi domači pevski zbor ter mešani pevski zbor iz Sveč in cerkveni pevski zbor »Sveti Jernej« z Opčin, kjer je več Goršetovih umetnin, med njimi naj omenimo samo doprsni kip Franca Šaleškega Finžgarja, ki je v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. V Trstu je več del tudi na sedežu Slovenske prosvete ter doprsni kip Franceta Prešerna na naši višji realni in klasični gimnaziji. Mnogo pokojnikovih del je seveda tudi v rokah raznih zasebnikov.
Kulturni program v Zamostecu pri Sodražici so sklenili združeni pevski zbori, ki so prav tako začeli prireditev na prostem, ki je privabila zelo veliko ljudi, s slovensko himno »Žive naj vsi narodi«.	D.S.
LEON BERNETIC SPET V KAZAHSTANU
Poplačana vztrajnost
IZOLA - Pred nekaj dnevi se je s svojega že četrtega potovanja v Rusijo in v Kazahstan vrnil Leon Bernetič, ki že dalj časa raziskuje usodo očeta Rudolfa. Slednjega so Rusi leta 1937 usmrtili v Aktjubinsku (Kazahstan). Leon je pred dvema letoma pripeljal žaro s posmrtnimi ostanki očeta, ki so ga potem pokopali v rojstnem kraju Marezige.
Iz dokumentov, ki jih je Bernetič odkril v nekdanjih sovjetskih arhivih, izhaja, da so Istrana ubili zaradi sodelovanja s trockisti. Na nedavnem potovanju je odkril tudi skupno grobišče blizu Aktju-binska, kjer je stalinistični režim med leti 1930-1950 ubil okrog tri tisoč ljudi. Večji del dokumentov o očetovi tragični usodi je Bernetič, ki živi v Izoli, dobil v osrednjem moskovskem arhivu, katerega vrata mu je odprl ruski predsednik Boris Jelcin. Do njega se je Izolčan obrnil s pisno prošnjo, ki ji je Kremelj ugodil. Raziskave pa še niso končane, saj si prizadeva najti še nove
dokumente, ki so zaznamovali usodo očeta in mnogih njegovih sotrpinov, do katerih je bila Sovjetska zveza, v katero so idealistično verjeli, nehvaležna.
Bernetič si je v Moskvi in v daljnem Kazahstanu med svojimi potovanji pridobil veliko prijateljev, ki mu poma-
gajo pri napornih raziskavah. V Aktjubinsku so mu med drugim podelili častno meščanstvo (na sliki), usoda Rudolfa Bernetiča (podobni tragični konec je doletel komuniste iz vsega sveta) je tudi predmet zgodovinskih raziskav, velik odmev pa je imela tudi v občilih.
Delegacija SKGZ se je sestala s predstavniki ZLSD
TRST - Delegacija SKGZ se je pred kratkim v Ljubljani srečala s predstavništvom Združene liste socialnih demokratov, ki sta ga vodila predsednik Borut Pahor in podpredsednik Aurelio Juri. Srečanje v Ljubljani sodi v okvir stikov, ki jih je doslej Zveza imela, da bi tudi politični prostor v matici seznanila s stvarnostjo v zamejstu. Na srečanju je tekla beseda predvsem o zdajšnjem položaju Slovencev v Italiji, o vprašanju zaščitnega zakona ter o političnem položaju v Sloveniji ter o njenih prizadevanjih za evropske integracije. Predstavniki SKGZ so srečanje izkoristih, da so izpostavili zdajšnja prizadevanja Zveze pri njeni reorganizaciji. Posebno poglavje, ki so se ga dotakniti predstavniki ZLSD in SKGZ, pa je zadevalo odnos med matico in zamejstvom. S tem v zvezi je bilo podčrtano dejstvo, da je treba čimprej zakonsko sistematizirati načela, ki jih vsebuje Resolucija o odnosu matične države do avtohtonih manjšin, ki je bila lani soglasno sprejeta v Državnem zboru.
_____OTVORITEV VERDIJA IN SHOD BERSALJERJEV_
Trst pričakuje Scalfara Jutri pride tudi Veltroni
V soboto spominski slavnosti na fojbi in v Rižarni
Slavnostno odprtje prenovljenega občinskega gledališča Giuseppe Verdi in sobotni vsedržavni shod bersaljer-jev bosta privabila v naše mesto celo vrsto uglednih osebnosti, začenši s predsednikom republike Oscarjem L. Scalfarom in podpredsednikom vlade Wal-terjem Veltronijem. Oba državna predstavnika se bosta jutri zveCer udeležila slavnostnega koncerta ob otvoritvi uglednega mestnega teatra.
Čeprav pristojna telesa še niso objavila uradnega in točnega programa obiska, bo državni poglavar prišel v Trstu že jutri popoldne. ZveCer bo, kot reCeno, v Verdiju, v soboto pa bo častni gost vsedržavnega shoda bersaljerjev, ki bo privabil v mestu na tisoče sedanjih in bivših pripadnikov tega vojaškega korpusa ter njihove sorodnike in prijatelje. Scalfaro bo v soboto dopoldne izkoristil tržaški obisk in se poklonil žrtvam fojb in Rižarne.
Strogi protokol ne predvideva predsednikovih govorov na spominskih obeležjih; Scalfaro, podobno kot Sandro Pertini in Francesco Cossiga, pa zna tudi tokrat presenetiti in spregovoriti o aktualnih ali drugih temah, ki mu ležijo pri srcu. Pred odhodom v Rim bo predsednik republike odkril spomenik bersaljerjem. Vel-tronijev obisk pa je še zavit v temo in morda bo Prodijev namestnik takoj Po koncertu v prenovljenem Verdiju odpotoval v Rim.
Oscar Luigi Scalfaro
Osrednja slavnost shoda bersaljerjev (prišli bodo iz vse Italije) bo na Trgu Unita, kjer bo mimohod vseh enot, pri Ce-
VValter Veltroni
mer bodo imeli glavno besedo predvsem veterani tega priljubljenega korpusa.
Ob tej osrednji prire-
ditvi napovedujejo vrsto drugih pobud, od dokumentarnih razstav, strokovnih konferenc in seveda družabnih srečanj.
Temu naj dodamo, da se bo skupina bersaljerjev iz Barija danes podala s kolesi na 400 kilometrov dolgo pot, ki jih bo pripeljala iz Trenta v Trst, kamor bodo prispeli prav za jutrišnji vsedržavni shod. Po poti bodo zbirali sredstva, ki jih bodo darovali v dobrodelne in Človekoljubne namene, posebno pa vsedržavnemu združenju UILDM, ki se ukvarja z zdravljenjem mišične distrofije. Ber-saljerje-kolesarje bo po prihodu v mesto sprejel tudi predsednik republike.
GLEDALIŠČE / OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA SCALFARA
Jutri otvoritev opere Verdi
Slovesnost tudi po ekranu na trgu
Jutri zvečer bodo ob navzočnosti predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara ter predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti slovesno od-
ODMEVNA RAZSTAVA V RIŽARNI
Še danes Muškbeve risbe
V Rižarni bo še danes do 18. ure na ogled razstava velikega slovenskega umetnika Zorana Mušica, ki je, sodeč po številu obiskovalcev, doživela velik uspeh. Na ogled so predvsem risbe, ki jih je goriški mojster (danes živi med Benetkami in Parizom) ustvaril med svojo grenko in pretreslljivo izkušnjo v nacističnem lagerju Dachau. Ob tej priložnosti so izdali tudi zanimiv katalog, v katerem je objavljen tudi intervju z umetnikom, ki se nerad pogovarja o svojem delu, trpkih izkušnjah in
življenju, o tem, pravi, naj govorijo umetnine. Skoda da se te lepe
razstave ne bo mogel ogledati predsednik republike Oscar L. Scal-
faro, ki bo pojutrišnjem obiskal Rižarno. Organizatorji razstave so nam povedali, da je datum pobude strogo vezan na zavarovalniške pogodbe, ki varujejo Mušiceve umetnine. Naj omenimo, da so v teh dneh Mušiceva dela na ogled tudi v Ljubljani, in sicer v okviru prikaza evropske umetniške ustvarjalnosti.
Veliki mojster je izrazil željo, da bi obiskal razstavo in ob tej priložnosti tudi Rižarno, iz zdravstvenih razlogov pa je moral obisk žal odpovedati.
prli obnovljeno tržaško občinsko operno gledališče Giuseppe Verdi. Obnovitvena dela so trajala dobra 4 leta, zahtevala pa so 34 milijard lir.
Otvoritveni koncert se bo pričel ob 20.30 in bo obsegal izključno Verdijeve skladbe. Slo bo simfonije, arije in duete iz Na-buca, Machbeta, Don Carlosa, Simona Boccanegre, MoCi usode, Othella, Plesa v maskah, Aide in iz drugih Verdijevih del. Izvajali bodo sopran Lucia Mazzaria, mezzosopran Luciana DTntino, tenor Jose Cura, bariton Leo Nucci, bas Askar Abdro-sokov ter zbor in orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemarja Nels-sona, gasbenika ruskega rodu, ki je bil pred nedavnim imenovan za novega dirigenta tržaškega opernega gledališča.
Otvoritveni koncert bodo dvakrat ponovili, in sicer v soboto, 17. t.m., ob
20.30	ter v nedeljo, 18. t.m, ob 18. uri. Kot je bilo pričakovati, so vsa vabila in vstopnice takoj pošle.
To je tudi povzročilo veC protestov. V deželnem svetu sta bili celo vloženi dve svetovalski vprašanji, v katerih so se nekateri deželni svetovalci pritožili, češ da niso bili povabljeni.
Na vse te kritike je včeraj odgovoril tržaški podžupan Roberto Da-miani na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo vodstvo gledališča Verdi. Dejal je, da so pri vabilih skušali upoštevati vse zainteresirane, a da Cisto vseh niso mogli povabiti, saj bi sicer gledališče Verdi morali otvarjati na nogometnem stadionu, kar bi seveda bil absurd. Da bi zadovoljili Cim širši krog ljudi, pa bodo celotno otvoritveno slovesnost neposredno prenašali po velikem ekranu, ki ga bodo namestili na Trgu Zedinjenja Italije, v primeru slabega vremena pa bodo slovesnost neposredno predvajali po velikem ekranu, ki so ga namestili v dvorani Palatripovich. To je omogočilo sponzorstvo podjetja Illycafie.
NA HITRI CESTI / V VIŠINI ODCEPA ZA TREBČE
UMRLA 37-LETNA ŽENSKA
Mlada ženska naravnost v smrt
Pomoč je prišla prepozno
Neki lekarnar zavrnil zahtevo po zdravilu »narcan«
Na hitri cesti, v višini od-cepa za Trebče, se je vCeraj pozno popoldne pripetila težka prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 28-letna Radmila Rajič iz Ul. Baiamonti. Rajičeva, ki je bita doma iz bivše Jugoslavije, a je že veC let prebivala v našem mestu, je bila s svojim malim avtomobilom -^112 namenjena v smeri Opčin.
Nenadoma je iz nepojasnjenih razlogov izgubila nadzor nad volanom in je Zapeljala s ceste, pri Čemer jo je vrglo iz vozila, bila je na mestu mrtva. Medtem so plameni zajeli avtomobil in ga povsem uničili. Na kraj nesreče so prišli reševalci Rdečega križa, ki pa Rajičevi niso mogli veC pomagati. Za njimi so prihiteli tudi gasilci, izvide pa so opravili mestni redarji.
Zaradi prometne nesreče je prišlo do precejšnjih zastojev, saj so promet iz mesta proti Opčinam preusmerjali že nad križiščem nad Katinaro.
Plačal globo za upokojenca
Včeraj se je javil pri mestnih redarjih in plačal, kot je obljubil, milijon lir globe, ki so jo pred mesecem dni naložili 84-letnemu upokojencu Alessiu Cattunarju, ker je pri Sv. Jakobu prodajal šopke špargeljnov. Roberto Galleni je prek Interneta izvedel o dogodku v daljnem Texasu in sporočil, da bo
ob prvem obisku v Trstu poskrbel za plačilo globe.
In res, vCeraj dopoldne se je javil pri mestnih redarjih in plačal milijon lir za globo ter 2.500 lir za koleke...
Srečanje
s srbskimi anarhisti
Drevi ob 20. uri bo na
anarhističnem sedežu v Ul. Mazzini 11 srečanje s »Skupino neodgovornih občanov«.
Gre za mladinsko organizacijo anarhistov iz Kraljeva v Srbiji, ki deluje za premeščanje medetnicnega sovraštva v prostoru nekdanje Jugoslavije.
Zensko je obšla slabost, skušali so ji pomagati kot so vedeli in znali, vendar ni nic zaleglo. Obrnili so se do RdeCega križa, vendar je bilo očitno že prepozno: ko je prišlo osebje RdeCega križa, je bila 37-letna Tiziana Lubrano La-vadera že mrtva.
Tragični dogodek se je pripetil predsinocnjim v UL Giu-lia, na hišni številki 13. Lubra-nova je bila v stanovanju v II. nadstropju, kjer prebiva Gior-gio Marussi. Skupaj z osebjem RdeCega križa je prišla tudi policijska izvidnica. V stanovanju je bilo nekaj ljudi, ki so agentom povedali, da je žensko -malo pred tem obšla slabost. Poskušali so jo oživiti z ledenimi obkladki, z injekcijsko iglo so ji celo v žilo vbrizgali raztopino soli in drugo. Nic pa niso dosegli, ženski se je srce ustavilo.
Smrt Lubranove skuša policija povezati z nekim drugim dogodkom, ki se je pripetil v bližini. Ob posegu je bila namreč policijska izvidnica blizu Ul. Giulia. Oseba, ki je ohranila anonimnost, je agente opo-
zorila, da je neki lekarnar zavrnil prošnjo po konfekciji »narcana«. Zdravilo naj bi služilo nekomu, ki se je znašel v težavah zaradi prevelike doze mamila.
V Ul. Giulia je poseglo tudi osebje letečega oddelka kvesture, prišel je sodnik zdravnik Giorgio Costantinides. S prvimi izsledki preiskave so seznanili namestnika državnega pravdnika Mililla.
TRŽAŠKA KNJIGARNA / DRUGO LITERARNO DELO IGORJA SKAMPERLA
Predstavili javnosti roman Kraljeva hči
Zgodbi iz preteklosti in sedanjosti se skleneta v Pragi
Včeraj popoldne so v prostorih Tržaške knjigarne predstavili nov roman Igorja Škamperla Kraljeva hči, ki je pred kratkim izšel pri Založbi Devin. Drugo literarno ustvaritev tržaškega avtorja, ki je pred časom izdal že leposlovno knjigo z naslovom Sneg na zlati veji, so predstavili urednik knjižne zbirke, profesor filozofije na ljubljanski univerzi Marko Uršič in literarni kritik Matej Bogataj.
35-letni tržaški avtor, ki je študiral primerjalno književnost in sociologijo kulture v Ljubljani, kjer je tudi predava kot asistent na filozofski fakulteti, se ukvarja predvsem z renesančno kulturo in pripravlja doktorsko študijo o filozofu Giordanu Brunu. V novi literarni stvaritvi, ki nosi naslov Kraljeva hči po figuri iz alkimističnega ciklusa Rosa-rium, potekata istočasno dve vzporedni zgodbi, ki se odvijata v Pragi: prva za časa renesanse na dvoru cesarja Rudolfa II, druga pa v sedanjem času, ko tržaškega profesorja zgodovine povabijo na srečanje v češko prestolnico, kjer se zgodbi skleneta.
NOVICE
Predstavitev novega voznega reda vlakov
Ob navzočnosti deželnega odbornika za prevoze Giorgia Mattassija so včeraj dopoldne na železniški postaji predstavili javnosti vozni red vlakov, ki bo stopil v veljavo 1.junija, trajal pa bo do 28. maja prihodnjega leta. Novost predstavljajo tako imenovani »časovni vlaki«, ki bodo odpotovali vsako uro oziroma vsaki dve uri do Mester in do Vidma. V Mestrah bodo vedno pravočasno na voljo vlaki na progi Benetke-Milan in Benetke-Rim. Predstavnik deželnega odbora je potrdil pozornost deželne uprave do železnic in do njihovega razvoja. Napovedal je tudi, da bo v kratkem Dežela dobila od države nekatere pomembne pristojnosti na področju železniškega prometa.
Tržaški pristaniški promet
Pristaniški promet je v prvih štirih mesecih leta zabeležil 6, 39-odstotni porast v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Skozi tržaško pristanišče je od 1. januarja do 30. aprila šlo 14.462.034 ton blaga, največji porast pa je zabeležil promet kontejnerjev, ki je skoraj dosegel 70 tisoč TEU (mednarodna enota za 20 čeveljski, tj. manjši kontejner). Največji porast je bil pri prometu proti Daljnemu Vzhodu oz. iz teh krajev skozi Trst v razne evropske države (skupno 23.103 TEU s porastom 34, 85 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta) ter proti jugovzhodni Aziji (16.468 TEU s porastom 12, 06 odstotkov). Rahlo je upadel komercialni promet (-3, 3%) predvsem zaradi manjšega prometa premoga za tržiško termoelektrarno, promet industrijskih proizvodov pa je narasel za 8, 68 odstotkov, v prvi vrsti zaradi večjega naftnega prometa za Siotov naftovod.
Srečanje o pravni simbologiji
V konferenčni dvorani Fakultete za politične vede (Trg Europa, prvo nadstropje glavne stavbe univerze) bo danes ob 11. uri govor o simbologiji in pravu. Predaval bo profesor Paulo Ferreira da Cunha, ki poučuje pravo v Minhu (Portugalska).
Praznik tiska SKP
Od danes do 22. maja bo v Boljuncu na odprtem in pod šotorom praznik tiska, ki ga prireja Stranka komunistične prenove. Drevi bo ples z godbo Long žlunk in kulturni program s tamburaši KD F. Prešeren in s triom F.Venturini.
Vigna o mafiji v krožku Miani
Načelnik vsedržavnega protimafijskega tožilstva Pier Luigi Vigna bo v soboto, 17. maja gost krožka Ercole Miani. Srečanje bo ob 17.30 v hotelu Ex-celsior, vstop je prost. Vigna spada med najbolj znane osebnosti, ki vodijo boj proti mafiji v Italiji; potem, ko je več let vodil državno pravdnštvo v Firencah, je 17. januarja letos nastopil kot načelnik vsedržavnega protimafijskega tožilstva in s tem sprejel izredno.odgovornost v preiskovalnem uradu, ki so ga ustanovili na pobudo znanega sodnika Giovannija Falconeja, ki je potem bil žrtev mafijskega atentata.
SREČANJE / V SOBOTO NAGRAJEVANJE
Dijaki iz Trsta, Pirana in z Reke
Likovni natečaj na temo različnosti
Tudi letos so priredili srečanje tržaških, koprskih in reških višjih šol, da bi razvili medsebojno spoznanje in prijateljstvo mimo vseh meja in razlik. Pobudo je dal tržaški znanstveni licej Galileo Galilei, pokrovitelj je šolsko skrbništvo, sodeluje slovenski licej Franceta Prešerna, z onstran meje pa italijanska in hrvaška gimnazija z Reke, italijanski licej Antonio Šema in gimnazija iz Pirana ter srednja pomorska šola iz Portoroža.
Tema letošnjega drugega srečanja je »različnost kot harmonija in napredek«; na šolah so dijaki pripravili risbe na to temo in v soboto jih bodo razstavili in nagradili na srečanju, ki bo v Piranu.
Udeleženci vseh sedmih šol se bodo zbrali ob 9.30 na Tartinijevem trgu, kjer jih bo pozdravil piranski župan Franko Fičur, nato bodo odtvori-li razstavo in si ogledali frančiškanski samostan, zatem bodo krenili po pešpoti do Fiese, kjer bo voden obisk parka in jezero. Tu bodo dijaki tudi sodelovali pri ekološki akciji: počistili bodo plažo in park. Po nagrajevanju najboljših grafičnih prispevkov bodo vsem nudili malico, nakar se
bo srečanje zaključilo z nastopom mladinskega zbora Italijanske skupnosti z Reke.
Na liceju Prešeren so dijaki prvih razredov pod vodstvom prof. Borisa Grgiča pripravili več grafičnih izdelkov za letošnjo pobudo prijateljstva in medsebojnega spoznavanja med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi šolami, med katerimi so jih izbrali šest, ki jih bodo predstavili na piranski razstavi.
V SOBOTO V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU V ZGONIKU
Prvih deset let Happy Day
Ob tej priložnosti bodo predstavili novo kaseto in CD The Best
Zanimivo srečanje »televizija in otroci«
Velik vpliv televizije na otroke je nesporen in kdor se z njimi ukvarja, to lahko na lastne oči ugotavlja dan za dnem. Prav zato je zelo dobrodošla pobuda Občine Devin Nabrežina, ki v okviru didaktičnega načrta »Sola - Občina« (katerega prireja odbomištvo za šolstvo) ter v sodelo-vajnju z državno srednjo šolo »C. de Marcheset-ti« v Sesljanu organizira srečanje s Claudiom Cavallijem na temo »televizija in otroci«.
Ob kopici televizijskih programov in kanalov je važno preverjanje tega, kaj televizija nudi najmlajšim, kaj otroci gledajo. Cilj srečanja, ki bo danes ob 18. uri v dvorani šole Marchesetti, je omogočiti vzgojiteljem, operaterjem in staršem, da stopijo v notranjost televizijskega »aparata« za boljše razumevanje njegovega vpliva na spoznavne, vzgojne in razvojne procese. Odrasli bi morali torej spoznati, kako lahko prispevajo k uporabi televizije v smislu posredovanja znanja in realnosti, ne pa kot samostojne stvarnosti, v kateri je vse polno »čarovnic in gozdov« in kjer se otroci lahko izgubijo.
Claudio Cavallini je bil profesor na srednjih šolah in predavatelj na raznih izpopolnjevalnih tečajih za vzgojitelje za razna šolska skrbništva. Ob izpopolnjevalni in raziskovalni dejavnosti pripravlja razne predstave, v katerih nastopa sam in v katerih predlaga otrokom, pa tudi odraslim, svojo poosebljeno in poetično sintezo sveta. Od leta 1990 sodeluje kot soustvarjalec pri televizijskem programu za otroke z naslovom »L’Albero Azzurro«, katerega producent je RAL
Športno kulturnemu centru v Zgoniku je nekako usojena popolna zasedenost ob vsaki predstavi, ki jo v njem priredijo. Prav gotovo bo tako tudi v soboto, ko bo v njem praznovanje desetega rojstnega dne enega najbolj priljubljenih zamejskih glasbeno zabavnih ansamblov. Happy daysi so namreč že deseto leto na prizorišču. Mladina se kar tre na njihovih koncertih, pa naj gre za nastope na ša-grah ali ob drugačnih priložnostih. Tokrat bo posebna priložnost, kajti ansambel je ob svojem jubileju poskrbel za novo kaseto in CD z zgovornim, četudi »skromnim« naslovom »The Best«. Ne glede na to, če so ali ne najboljši na slovenskem tržišču lahke glasbe, si za svoje desetletno uspešno delovanje, za svojo nesporno interpretativno izvirnost ter za duhovitost, v katero znajo preobleči svoje nastope, zaslužijo vso pozornost in priznanje ne le naše ožje zamejske, temveč vseslovenske javnosti.
Praznovanje teh prvih deset let razigranega življenja ansambla Happy day bodo na sobotni prireditvi počastili številni gosti. Sodelovali bodo nam-
reč Kraški ovčarji, Status Symbol, nekdanja pevka ansambla Giulia Crociani in znani ljubljanski humorist Sašo Hribar in še nekateri. Vse skupaj pa bo povezoval mladi nadarjeni napovedovalec Evgen Ban. Zabava je torej zagotovljena, seveda pa bo glavna pozornost usmerjena v »sijajno sedmerico« pro-slavljencev, ki jo sestavljajo pevca Igor Malalan in Karmen Sirca, kitarista Boris Devetak in Andrej Hvalič, klaviaturist Marjan Mlakar, harmonikar Andrej Kralj in bobnar Ladi Mljač.
»The best« se tokrat z novimi posnetki, ki jih bodo predstavili v Zgoniku v obliki kasete in CD, usmerjajo tudi preko zamejskega prostora v osvojitev matične domovine, kamor bodo v kratkem tudi vandrali na turnejo, skupaj s humoristom Hribarjem, ki je skupaj z Borisom Devetakom in Karmen Sirca avtor pesmi. Za to priložnost sta jim priskočila na pomoč še Marjan Kemperle in Miran Košuta, ki sta kot avtorja stara sodelavca ansambla.
Sobotno srečanje v Zgoniku, ki ga prireja Glasbeno združenje Ars Nova, bo ob 21. uri.
POPRAVILA CERKVE
Deta na Šentjakobskem trgu
Okrog cerkve so posekali več dreves - Postavitev mizic
Tako izgleda trenutno šentjakobski trg. Center življenja starih Sentjakobčanov je eno samo gradbišče. Večkrat so ga že popravljali in spreminjah, sedaj pa doživlja še korenitejše posege. Cerkev je zavita v gradbeni oder, ker so bila nujna obnovitvena dela njene zunanjosti. Koliko časa bodo trajala dela, ni mogoče predvideti, na vsak način pa ne gre za kratek in nepomemben poseg.
Okrog cerkve so pred časom postavili poleg novih klopi tudi mize, da bi ljudem, zlasti starejšim, omogočili udobnejši postanek na trgu. Sedaj jih je ostalo le še nekaj, ker so ostale uničili nočni »vandali«. Zato pa so v tem času poseka-li na trgu še več dreves in s tem je trg izgubil del zelenj, ki mu je dajal prijeten videz, (n.l.)
V OKVIRU DEJAVNOSTI SSG
Obisk pri gojencih gledališke šole
Šola pripravlja otroško igro Mojca Pokrajculja
Prizor z zadnjih vaj gledališke šole SSG (foto KROMA)
Naše gledališče ima že vrsto let ob svoji redni dejavnosti tudi gledališko šolo. Včasih je prišlo do prekinitev, potem pa je šola ponovno zaživela.
»Zakaj nas ne pridete pogledat in zapišete nekaj o naši letošnji dejavnosti«, nam je dejal Adrijan Rustja, ki letos šolo vodi. Z njim sodeluje Anton Petje, ki dela z mladimi gojenci na jezikovnem področju.
Res smo prišli v Kulturni dom ob uri in se srečali s kar lepo skupino mladih, ki obiskuje šolo. To so Igor Pison, Aljoša Sterni, Ivana Terčon, Alja Hrvatič, Miriam Čermelj, Jasna Simčič, Klara Vodopivec, Katja Vodopivec in Marija Besednjak.
»Vadimo že od začetka letošnjega leta, in sicer pripravljamo igro »Mojca Pokrajculja«. Sedaj je to že petnajsta vaja in moram povedati, da so udeleženci naše šole pridni, vestni, predvsem pa zavzeti, da bi svoj nastop v otroški predstavi kar najbolje opravili«.
Gre za zgodbo, kjer bodo morali mladi obiskovalci šole odigrati vrsto različnih vlog, predvsem vlog, v katerih bodo poosebljali živali, kot na primer medveda, volka, lisico, zajca, ježa, sovo in še druge.
Kako, da ste se odločili za obiskovanje gledališke šole, je bilo eno od naših prvih vprašanj. »Radi imamo gledališče. Obiskujemo predstave in smo si vedno želeli, da ki se lahko predstavili tudi na odru. Zdi se nam prav, da se za prvič so-
očimo z otroško igro, ki nam daje možnost, da se izkažemo v različnih vlogah,« je bilo splošno mnenje.
Bo to vaša življenjska izbira tudi za prihodnost, smo jih povprašali. »Na to ne bi vedeli še odgovoriti. Radi imamo gledališče, gledališki poklic. V letošnji sezoni sta nam bili najbolj všeč predstavi »Afrika - ali na svoji zemlji« in »Rihard III«. Prezgodaj pa je še, da bi povedali o naših bodočih načrtih. Všeč nam je igranje, igralski poklic, a ni vedno tako, da so vsi izvoljeni tudi izbrani. Zaenkrat smo zadovoljni z vajami in komaj čakamo na premiero igre, ki bo konec maja.«
S svojimi gojenci je zadovoljen tudi Adrijan Rustja, ki meni, da je pozitivno že dejstvo, da
se mladi odločajo za šolo. Ce se potem še izkažejo s svojo igro na odru, pa se morda kasneje odločijo tudi za
igralski poklic, je ta šola že opravila svoje poslanstvo, so bile njegove zaključne besede.
Neva Lukeš
Prof. Braitenberg o užHku za jezik
Jutri, 16. maja 1997, ob 18. uri, bo v dvorani Baroncini pri Assicurazioni Generali, v Ulici Trento 8, govoril prof. Valentin Braitenberg, znani kibernetik iz Inštituta Max Planek v Tubin-gnu. Tema njegovega predavanja je: »Užitek za jezik: možganski mehanizmi in jezikoslovne strukture«. Predavanje prirejata CCA in knjigarna Einaudi. Profesor Braitenberg živi med Boc-nom, Tubingnom in Neapljem; je eden od pobudnikov južno-tirolske univerze v Bocnu, to je v mestu, kjer se je rodil, in ki ga vidi kot stičišče treh narodov, ki tam živijo: Nemcev, Italijanov in Ladincev. Vsako leto prireja v Bocnu znanstveni kongres, ki je osnovan na geslu »Govori svoj jezik, in razumi jezik soseda«, ki se ga udeležujejo znanstveniki iz Italije, Nemčije, Avstrije in Švice. Jutri bo predstavil svojo novo knjigo »II piacere della lingua«.
GLASNIK / GLASILO SKD TABOR NA OPČINAH
Pričevalec kulturne dejavnosti
Prebrali smo in na hitro tudi ocenili zadnji izvod »Glasnika« SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič in tovariši z Opčin. Gre za društveno glasilo, ki ga urejujeta Stanka Hrovatin in Nori Jerič in ki iz številke v Številko raste v svoji pomembnosti in predstavlja resničen glasnik ustvarjalnosti in delavnosti kulturnih delavcev na Opčinah.
Zadnja številka »Glasnika« se začenja s Člankom o Zadrugi Primorski dnevnik, v tem Času eni najbolj pomembnih tematik, saj _j gre za obstoj edinega slovenskega dnevnika v Italiji, brez katerega bi bilo življenje naše manjšine ne samo ogroženo in otežavljeno, temveč prav gotovo tudi onemogočeno. Številka posveča zato svoj glavni članek prav Zadrugi Primorski dnevnik in naporom Uredništva, da bi se ta
dnevnik med našimi ljudmi še bolj uveljavil.
Drugi sestavek je namenjeni 29. občnem zboru Slovenskega kulturnega društva Tabor, na katerem je bilo poleg predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila
ter poročil o ženskem in moškem pevskem zboru, delovanju Krožka »Ob pletenju« dodan še pregled vseh dejavnosti društva od zadnjega zbora do danes. Naštetih je več kot 70 prireditev in drugih priložnosti, večerov in vzporednih dejavnosti, ki bogatijo društveno delovanje.
Tretji pomembnejši zapis je namenjen knjigi »Krpanova sol« Mirana Košute, ki jo je občinstvu na Opčinah predstavil akademik Ciril Zlobec na večeru, na katerem je sodeloval tudi priznani kitarist Marko Feri.
Poseben zapis je namenjen srečanju, ki je bilo v januarju v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, na katerem so Stefan Bukavec, Samo Pahor, Rudi Pavšič, Sergij Pahor, Miloš Budin, Jole Namor, Stojan Spetič in Darko Bratina spregovorili o konkret-
nih predlogih za oblikovanje skupnega zastopstva Slovencev v Italiji.
Številka obsega tudi članek, ki je namenjen našemu fotoreporterju Mariu Magajni ob njegovi 80-letnici, kratek zapis o slavnostnem koncertu ZPZ Tabor ob 20-letnici njegove ustanovitve, zapis o nastopu Mladinske skupine SKD Tabor z igro »Hrup za odrom«, pomemben članek o naših spomenikih z naslovom »Zakaj niso naši spomeniki deležni prispevkov s strani javnih ustanov«. V številki je še kratek zapis o 30-letnici Kraškega pusta, ocena dela Mladinske lutkovne skupine, ki se je predstavila z igro »Korenčkov palček«, in pričevanja, ki jih je posredovala Knjižnica P. Tomažič o tistih, ki so preživeli internacijo in prisilno življenje v takoi-menovanih Posebnih bataljonih. (N.L.)
L_____POGOVOR Z MONIKO MILIČ___
Od Devina do Los Angelesa
Miličeva je prejela Tončičevo nagrado 96 za diplomsko nalogo iz arhitekture
Monica Milic je nagrajenka Tončičeve nagrade za leto 1996.
Priznanje so ji podelili za izredno zanimivo diplomsko nalogo iz arhitekture - »Središče arheoloških poti in muzej v Devinu«. Ob tem pomembnem priznanju smo sklenili, da se z njo pogovorimo o njenem študiju in njenih bodočih načrtih. Trenutno je na izpopolnjevanju v Združenih državah Amerike.
Maturirala si na znanstvenem liceju Franceta Prešerna in se odločila za univerzitetni študij. Izbrala pa si arhitekturo na beneški univerzi. Zakaj ta izbira?
Odločila sem se za študij arhitekture, ker se mi je zdelo, da se je najbolj približal mojemu zanimanju za umetnost nasploh. Takrat, ko sem se odločala, sem si namreč mislila, da bi rada študirala nekaj, kar je bolj vezano na realnost, na konkretne probleme, npr. hiše, in zato nisem izbrala akademije umetnosti.
Zakaj pa ravno arhitekturo?
Spominjam se, da me je na na maturi na znanstvenem liceju Fr. Prešerna predsednik komisje vprašal, kaj bom študirala po opravljeni maturi, in ko sem dejala, da bi rada študirala arhitekturo, me je vprašal, če bom gradila ladje. Takrat se mi je zdelo to vprašanje zelo smešno, vendar se zdaj zavedam, da arhitekt lahko tudi gradi ladje: pomislimo samo na ladjo, ki jo je izdelal Renzo Piano, znani italijanski arhitekt, ki je načrtoval tudi naš sesljanski zaliv, ali pa na znance, ki po končanem študiju arhitekture delajo v Fincantieri ali pa načrtujejo ladje. Ko sem se vpisala na arhitekturo, sem si mislila, da bo študij bolj specialistično usmerjen v risanje in projektiranje, vendar sem takoj spoznala, da arhitektura obsega veliko področij in predmetov, humanističnih in znanstvenih. Mislim, da prvi dve leti sploh nisem razumela, kaj pomeni študirati arhitekturo, ker je bil študij tako raznolik. Študirala sem matematiko in se spraševala, čemu ta študij. Na izbiro je veliko smeri: od zgodovine umetnosti in arhitekture do projektiranja večjih objektov in notranje opreme, do restavriranja, urbanistike itd.
Zakaj si izbrala ravno Benetke in ne na primer Ljubljano?
Mislim, da je več razlogov. Ljubljana je takrat pomenila vpis na univerzo v Jugoslaviji. Stiki z Italijo so bili dokaj zapleteni in študij ni bil stoodstotno priznan. V Jugoslaviji so se takrat začela trenja. Izbrala sem Benetke, ker je bilo najbližje mesto po Ljubljani s to fakulteto in je med drugim tudi med najboljšimi v Italiji. Pa tudi zato, ker so Benetke zelo prijetno mesto. Sem pa večkrat obiskala Ljubljano in tudi njeno fakulteto arhitekture, ki se mi je zdela izredno dobra. Ce bi izbirala danes, bi se verjetno vpisala na ljubljansko univerzo.
Kako se ti je zdel študij na beneški univerzi? Ali daje študentom primemo pripravo, da si poleg znanja zagotovijo tudi delovne možnosti?
Ko sem pripravljala izpite, se mi je zdel študij izredno težak, včasih tudi zaradi slabe organizacije, ker so se denimo urniki nekaterih tečajev križali in sem morala zato izbirati ter se enemu tečaju odpovedati. Bilo je tudi veliko vpisanih in sp bile lekcije in izpiti prenatrpani. Včasih je bilo sploh težko govoriti s svojim profesorjem. Sedaj je organizacija boljša, v smislu, da je število študentov omejeno. Uvedli so sprejemni izpit in študenti lahko od samega začetka izberejo smer. Tudi mednarodne povezave so boljše in zdi se mi, da tudi fakulteta v Ljubljani sodeluje večkrat z Benetkami.
Kar zadeva možnosti zaposlitve, mislim, da so perspektive skromne,
kar velja za vse italijanske univerze. Možnosti ni veliko in če že dobiš delovno mesto, je to največkrat zato, ker osebno poznaš koga na faksu. Dejansko ni nobene inštitucije, ki bi za to skrbela. Praksa pomeni arhitektu veliko, študij ni dovolj in študentje bi morali imeti možnost, da dopolnjujejo svoje znanje tudi v praksi. Mislim, da bi se to dalo uresničiti, treba pa bi bilo približati interese študentov in profesorjev.
Sedaj pa k tezi. Zakaj si pravzaprav izibrala to tematiko?
Temo za tezo sem izbirala dolgo. V začetku nisem vedela, da bom pristala pri Devinu, nameravala pa sem poglobiti študij tržaške pokrajine in izbrati kraj v manjši občini, ker sem o Trstu poznala veliko drugih študijskih diplom. Področje devinske občine se mi je zdelo zelo zanimivo, zlasti zaradi posebne orografije in bogate narave. Pritegnila me je tudi njegova zgodovina. Po zadnjem izpitu s profesorjem Arrigom Rudijem, ki poučuje museografijo na beneški univerzi, sem se odločila, da poglobim svojo izkušnjo na področju načrtovanja muzejev prav z diplomsko nalogo o devinskem območju. Pogovorila sem se o tej možnosti s profesorjem in z njegovim asistentom, arh. Attilijem San-tijem, ki sta potrdila moj predlog ter mi svetovala naj preverim možnost arheološkega muzeja v Devinu.
Ali si bila presenečena ob nagraditvi teze?
Podelitev nagrade me je zelo razveselila. Predvsem, ker sem jo prejela v svojem domačem mestu, na katero se čutim zelo vezano.
Sedaj si se odločila za nadaljevanje študija v ZDA. Kakšni so tvoji občutki in kaj pa si obetaš za prihodnost?
Študij v tako drugačnem okolju mi omogoča, da obogatim svoje znanje in da zberem čim več informacij. Los Angeles je posebno mesto, zdi pa se mi, da ima marsikaj skupnega s Trstom: veliko število manjšin, posebno mehikanske, ki nenehno narašča. Seveda je to okolje popolnoma drugačno: razen mešane, izredno odprte družbe, me je presenetila velikost pokrajine, zelo izvirna in kričeča arhitektura in možnost, da lahko kdorkoli realizira kar hoče, nad vsem pa seveda kraljuje denar. Univerza je zelo bogata in študenti so deležni precejšnje pozornosti kot v Italiji. Zdi se mi, da tudi čas poteka tu hitreje. Hitreje se je treba odločati. Bombardiran si od informacij in dogajanja je toliko, da ne veš, da ne veš, za kaj bi se odločil in kaj bi rad počel. Muzeji, ki jih podrobneje proučujem, so centri kulturnega dogajanja, vsakdanjih srečanj ter najrazličnejših predavanj.
Svojo prihodnost pa bi rada preživela na svoji zemlji, na katero se navsezadnje čutim vezano.
Pogovor zapisala A. Purič
OB GLASBENIKOVEM ROJSTNEM DNEVU
Sobotni večer z Erikom Sotjejem
Srečanje prireja Zadruga Bonawentura
V soboto zvečer bodo v gledališču Mlela slavili rojstni dan Erika Satieja. Gre za glasbenika, kateremu so zadnja leta namenili več zanimivih pobud, ne samo v Mieli, ki pa se
ga redno spominja od leta ’93 dalje. Takrat so mu posvetili prireditev Satiema-nia in pa klavirski koncert, ki je trajal 20 ur in na katerem je nastopilo 24 pianistov.
Letos bo prireditev ob Satiejevem rojstnem dnevu časovno bolj omejena, vendar pa nič manj vesela kot v prejšnjih letih. Kulturni program bo obsegal predstavitev videa Der Neue Post-Modemismus Giampaola Corala (posnet je bil 17/5/96), ki ga bo spremljalo besedno-gla-sbeno izvajanje Barbare Della Polla in Carla Mo-serja. Zadruga Bonavven-tura, ki organizira tudi tokratno srečanje ob Satiejevem rojstnem dnevu, pa bo predstavila zgoščenko »17/05« s posnetki, ki so jih registrirali na prireditvah v letih ’95 in ’96.
Kulturno-družabno srečanje »Happy Birthday, Erik Satie!« se bo začelo v soboto ob 21. uri, vstop je prost.
TREBČE / PEVSKO DRUŠTVO PRIMOREC-TABOR
Mata pevska šota se je predstavila
V soboto zvečer so na odru in v dvorani Ljudskega doma v Trebčah predstavili prvo leto delovanja otroške skupine pevskega društva Primo-rec-Tabor (foto KROMA). Kot je večkrat poudarila Wilma Padovan, ki vodi skupino mladih pevcev-glasbenikov, otroci na rednih vajah spoznavajo razne vidike glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Nekaj svoje, v letošnjem šolskem letu pridobljene pevske veščine, pa so občinstvu predstavili tudi na sobotnem nastopu, ki pa ni bil zastavljen kot običajen koncert. Med devetimi pesmimi, ki so jih podali mali pevci pod vodstvom Wilme Padovan, so se prepletali razgovori in razlage o pesmih in delovanju skupine.
Na večeru pa so predvajali tudi diapozitive, ki so pričale o pestri celolet-' ni dejavnosti. Male pevce, v skupini so pretežno otroci, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole, so namreč med letom obi-
skali številni gosti. Tako so jim na primer razni glasbeniki povedali, zakaj so se odločih za študij posameznega instrumenta, katerega značilnosti so predstavili otrokom. Vendar v Trebče k otrokom, v skupini je seveda največ domačinov, vendar je pev-sko-glasbena šola odprta za otroke od koderkoli, niso prišli samo glasbeniki. Obiskala jih je tudi likovnica Jasna Merku, ki je bila pri njih na štirih vajah. Rezultat, se pravi izdelke,
ki so jih otroci pripravili pod njenim vodstvom, so v soboto tudi razstavili v dvorani Ljudskega doma. Po uspelem začetnem letu, v katerem se je zbirala 15-članska živahna druščina, bodo pri pevskem društvu Primorec-Tabor z »malo šolo« nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Tradicionalno se mali glasbeniki na vajah zbirajo ob sredah popoldne, vabilo k pristopu pa velja vsem, ki jih veseli petje in ne samo.
Predstavitev knjižnega prvenca
Jutri ob 18. uri bo v tržaški knjigami Minerva v Ul. San Nicolo 20 (1. nadst.) srečanje z goriškim pisateljem Paolom Maurensigom in prof. Robertom Dede-narom, ki bosta predstavila knjižni prvenec Pietra Mastromonaca »Nazdrovje, incontri d’estate in terre di Russia«. Knjiga je izšla pred nedavnim pri Založbi Campanotto in je v bistvu nekakšen roman - potopis. Po rodu Goričan, a bivajoč v Vidmu, kjer poučuje italijansko literaturo v srednjih šolah, se je Mastromona-co že proslavil z nagrado na literarnem natečaju »Miljski lev«. Po svojem nedavnem potovanju po Rusiji se je odločil, da svoje vtise prelije v pisno besedo, in tako je nastala knjiga, ki nam posreduje današnjo stvarnost Rusije in vsa njena protislovja. Med ju-trijšnjo predstavitvijo bo odlomke iz knjige prebrala igralka Mariolina De Feo.
OPČINE / VESELA POMLAD
Prijetno počutje ob Prazniku družine
Ob petju, besedi in... nastopu klovna
Prireditev je popestrila klovn Eva Škofič Maurer (foto KROMA)
V nedeljo, 4. maja so pevski zbori, zdaj Otroško in mladinsko pevsko društvo Vesele pomladi imeli svoj Praznik družine. Program uspešnega popoldneva je bil kar se da pester in raznolik. Številno publiko je najprej pozdravila gospa Majda Danev, ki je posebno dobrodošlico namenila koroškim gostom. Sledil je nastop najmlajših, pripravnikov na OPZ, ki so pod vodstvom Zdenke KriZmancič in ob ploskajočem sodelovanju publike predstavili tri pesmi: Roža rožica, Srček moj ter Očku in mamici. Za svoje izvajanje so poleg aplavzov dobili lepe papirnate šopke s sladkimi bomboni, ki so krasili velik koš na klavirju. Sledil je nastop OPZ s pesmimi Miška, Polhek ter Mačka in ribica. Mlade junake in soliste je z veščo roko vodila Zdenka Križmančič, pri klavirju pa spremljal Martin Vremec. Pripravnice na MPZ so pod vodstvom Franca Pohajača večglasno zapele dve pesmi: Pesem za mamo in Kaj ti je deklica. Pevske točke je zaključil OPZ s pesmimi Jaz pa pojdem na Gorenjsko, V dolinici prijetni in Moj očka ima. Ob zaključku svojega nastopa je mlada in živahna pevska publika posedla kar v prvo vrsto in radovedno čakala na prihod klovna. Ta, v resnici je bil ona, se je predstavila v pisani preobleki s preprostimi, a zelo prijetnimi in učinkovitimi točkami, ki so se zvrstile skozi celotno prireditev. Mlada umetnica, ki se je specializirala v Moskvi, prav na tem področju, je požela velik uspeh. In že so bile na vrsti plesne točke folklorne skupine iz Globasnice, ki je ob istru-mentalni spremljavi in v značilnih narodnih nošah s pisanimi rutami prikazla več koroških ljudskih plesov.
Osrednja točka popoldneva, sicer namenjena odraslim, je bilo razmišljanje profesorja Ma-
rjana Kravosa o družini v današnji stvarnosti. Profesor Kravos je najprej omenil velike pretrese, ki jih je družina doživela v zadnjih letih. Starševska vloga je postala zahtevnejša, znanje na splošno se je razširilo in poglobilo, nihče pa ne izobražuje moža in žene, matere in očeta, da bi bila lahko kos vedno novim izzivom. Na drugi strani pa zanimanje za družine raste, ne toliko številčno, kolikor predvsem kakovostno. Vedno pogostejši je tudi pojav drugačnih oblik družinskih skupnosti, tako da ga ne moremo več zanemariti. Zato je pomembno, da stojimo ob strani manj srečnim družinam. Posegu profesorja Kravosa je sledil pevski nastop družine Blažej. Vokalno skupino sestavljajo mama Mira, hčerke Miriam, Sonja in Anja ter sestrična Miriam. Ob spremljavi kitare, citer in kljunaste flavte so z nežnim in ubranim petjem prestavile več pesmi. Program se je bližal koncu. Izmenično so še nastopili plesalci s Koroške pod vodstvom Branka Hudla, vokalna skupina Blažej in seveda klovn Eva Škofič Maurer, ki se je čudežno prelevila v očarljivo špansko plesalko, princeso za mladega princa - pevca OPZ. Mladi gledalci so presenečeno zazijali, starejši tudi. Njen nastop je bil res privlačen. Zato upamo, da jo bomo spet imeli v gosteh in da ji bo odmerjenega več časa. Na koncu aplavzi in cvetje za vse: iz pisanega papirja in bombonov - delo pridnih rok gospe Tatjane Malalan - za pevce in plesalce, koroški gostje pa so izza klobukov staknili rdeče nageljne in dišeči roženkravt ter jih ponesli med publiko. Kot je že navada ob takih priložnostih, je sledila bogata zakuska, kjer smo se vsi zadržali v prijetni družabnosti in prijateljskem klepetu.
Ada Markon
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
15.	maja 1997
SONJA
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.43 - Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 2.36.
Jutri, PETEK,
16.	maja 1997
VNEBOHOD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,1 stopinje, zračni tlak 1021,5 mb ustaljen, veter 1 km na uro severozahod-nik, vlaga 82-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Caterina Zecchin, Elia Misculini, Alessandro Romano, Fran-cesca Pribac.
UMRLI SO: 87-letni Umberto Danielis, 90-letna Maria Palman, 76-letna Nedda Deveglia, 83-letna armanda Vio, 1 dan stara Asia Baita, 55-letni Fran-cesco Esposito, 82-letna Maria Marinuzzi, 82-letna Emilia Baccinello, 86-let-na Nella Bressan, 87-letni Giordano Turco, 93-letna Ludmilla Starez.
[Z] LEKARNE
Od PONEDELJKA, 12. do SOBOTE, 17. maja 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan - 54393), Mazzinijev drevored 1 (Milje -271124).
SESLJAN - (tel. 208334)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baia-monti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN - (tel. 208334)
-	s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od
20.30	do 8.30	'
UL Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TEI.EVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri 18.00, 20.05, 22.15 »Relic - L’evoluzione del terrore«, i. Peter Hyams.
EKCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.15 »Un giorno per caso«, i. Michelle Pfeiffer, George Cloo-ney.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Quando eravamo Re«, r. Leon Gast.
AMB ASCIATORI -
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer.
NAZIONALE	1	-
16.00,	18.00,	20.05,
22.15 »Restoration - il peccato e il castigo«.
NAZIONALE	2	-
16.30,	18.15,	20.15,
22.15 »La stanza di Mar-vin« i. Meryl Streep, Diane Keaton, Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE	3	-
16.30,	18.15,	20.15,
22.15 »Bugiardo, bugiar-do«, i. Jim Carrey.
NAZIONALE	4	-
.16.30,	18.15,	20.15,
22.15 »Il bagno turco (Hamam)«, i. Alessandro Gassman, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Bocche bagnate«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.50, 21.45 »Il paziente inglese«, i. Juliette Bino-che.
ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Cre-sceranno i carciofi a Mi-mongo«, r. Fulvio Otta-viano, i. Daniele Liotti, Francesca Schiavo.
LUMIERE - 18.15, 20.15, 22.15 »Di giorno e di notte«, i. Fanny Ar-dant.
a_____________IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v soboto, 24. t. m., v malo znane a zelo zanimive in lepe kraje, kot so zelena Vremska dolina, Prem z gradom in Kettejevo sobo, Ilirska Bistrica z jezeri v okolici, Škocjan z razgledom na jame in drugi. Vpis pri Fortunatu v ul. Paganini 2 v Trstu do sobote, 17. t. m.
KD SLOVAN Padriče, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazilike na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na št. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ ob torkih in četrtkih od 20. do 20.30.
ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od ponedeljka 23. do 28. junija pet dnevni romarski izlet v Puglio. Ustavili se bomo tudi v Loretu, Poseben povdarek bo na obisku krajev, kjer je živel in deloval pater Pij. Ogledali si bomo tudi ostale kraje in znamenitosti Puglie. Za podrobnejše informacije lahko kličete na številko 0338/6526696. Vpis je možen do 20. maja. Na razpolago je še nekaj mest.
Glasbeno združenje
MOTA
Pirmh 20* l<&t cmsamblci
TFTatpw DAJ
Predstavitev nove kasete in CD »The Best« Sodelujejo: Kraški ovčarji, Status Symbol, Giulia Crocini, humorist Sašo Hribar (Andrej Šifrer, Marijan Smode, Vlado Kreslin itd.)
V soboto, 17. maja, ob 21. uri
v Sp ortno-kulturnem centru v Zgoniku
Rože Miki, Nabrežina Trg - tel. 200286 Gostilna Pizzeria Guštin
Upraviteljici: Paula in Tamara - tel. 229123
/SS i>0L©wi®«A SraiPMosTr
| jfrpB |	bo proslavila
USPEH NA VOLITVAH V TRSTU IN NA GORIŠKEM
danes, 15. t. m., z začetkom ob 20. uri
na Lupinčevi domačiji v Praprotu v občini Devin-Nabrežina
Vabljeni slovenski izvoljeni predstavniki, somišljeniki in vsi, ki so aktivno prispevali k dosegi dobrih volilnih izidov
Prisotna bosta tržaški župan Riccardo llly in predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin
Pijačo ponuja prireditelj
J PRIREDITVE
SKD PRIMOREC vabi na ogled igre v narečju »Ana bTana pupa« dramske skupine SKD Slavec in nastop združenega PZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Daniela Grbca, ki bo danes, 15. maja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
SKD GRAD vabi na predavanje z diapozitivi Bruna Križmana »Južno od Ekvadorja - Argentina, Čile, Peru«, ki bo jutri, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Banih. Toplo vabljeni!
UCENCI, STARŠI in ŠOLNIKI osnovne šole Prežihovega Voranca v dolini vas ob 19. SREČANJU PREŽIHOVIH ŠOL vljudno vabimo na kulturno prireditev, ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 16. maja 1997 ob 18. uri
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) vabi v soboto, 17. t. m.,ob 19. uri na AFRIŠKI VEČER. Joseph Rakotorahalahy z Madagaskarja bo v sliki, besedi in glasbi prikazal delček afriške kulture in ustvarjalnosti (predvajal bo diapozitive, pripovedoval o življenju v Afriki ter pel in igral na tipične afriške inštrumente). Pridite, ne bo vam žal.
'ZGONIŠKA ŽUPNIJA in KD RDEČA ZVEZDA vabita na koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža Ščeka,
ki bo v nedeljo 18. maja ob 19. uri v cerkvi Sv. Urha v Samatorci.
PD MACKOLJE -35. Praznik Češenj. Nedelja,
18.	maja: Kulturna prireditev ob jubilejnem 35. Prazniku Češenj. Sodelujejo MePZ »Mackolje«, MoPZ »Fantje izpod Grmade«, OPZ »Vesela pomlad«, harmonikaš Denis Novato in dramski odsek PD »Mackolje« s prizorom v domačem narečju. Piriložnostno misel bo podal Saša Martelanc. Petek, 23. maja: odprtje kioskov ob 17. uri: od 21.00 dalje ples s skupino Happy Day. Sobota, 24. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 20.00 dalje ples s skupino Pop Desi-gn. Nedelja, 25. maja: odprtje kioskov ob 14. uri; ob 18.00 koncert pihalnega orkestra iz Nabrežine; od 21. dalje ples s skupino Kraški kvintet. Ponedeljek, 26. maja: odprtje kioskov ob 17. uri; od 21. ure dalje ples s skupino Kraški kvintet.
D OBVESTILA
KD LIPA iz Bazovice priredi ponovno danes, 16. maja ob 20.30, v kinodvorani v Bazovici predavanje o bazovski jami Skilan. Diapozitive in spremna beseda Clara Ferlatti. Vabljeni!
V GOS ALBIN BUBNIČ v Miljah je še danes, 16. t. m. na ogled razstava o Bubniču, o zgodovini miljske šole ter razstava likovnih in ročnih iz-
Loterija	u. majam?
BARI	57	27	5	30	42
CAGLIARI	52	19	18	85	73
FIRENCE	52	23	90	51	73
GENOVA	85	43	71	48	22
MILANO	16	55	57	10	12
NEAPELJ	80	6	71	78	26
PALERMO	53	19	87	44	55
RIM	31	51	54	81	8
TURIN	46	86	37	18	2
BENETKE	79	86 ENALOHO		49	73	88
XXX	2 1 2	X X	X 2	1 X	
KVOTE
12	44.076.000,-
II	1.377.400,-
10	139.100,-
delkov uCencev otroškega vrtca in osnovne šole. Urnik ogleda: od 9. do
16.	ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 16. maja 1997, v občinski knjižnici v Saležu ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju predlagani dnevni red: 1) predsedniško poročilo; 2) tajniško poročilo; 3) blagajniško poročilo; 4) poročilo nadzornega odbora; 5) razprava; 6) odobritev obračuna ’96 in proračuna ’97; 7) razno.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od danes, 15. maja do 22.- maja PRAZNIK TISKA na odprtem in pod šotorom. Program: danes, 15. maja Godba Long žlunk. Tamburaši KD F. Prešeren in Glasbeni Trio; jutri, 16. maja: Zamejski kvintet; sobota 17. maja ansambel Oasi; nedelja, 18. maja ob
17.	uri govor, ob 18. koncert godbe Breg, nato ples z ansamblom Oasi; ponedeljek 19. maja ples z ansamblom Annie Oak-ley Country band; torek 20. maja ob 19.30 koncert TPPZ P. Tomažič, nato ples z ansamblom Guba Libre; sredo 21. maja ples z ansamblom Status Symbol; Četrtek 22. maja ples z ansamblom Oasi.
PORTRET. STALNOST IN SPREMINJANJE. Na poti, ki nas bo vodila od sensibilizacije naših kromatskih akordov do občutenja oblike kot možne identitete, bomo skušali dojeti poleg prehodnega in spreminjajočega se značaja potez, ne samo kar zrcali temperament ampak tudi kar stoji na njegovem dnu, v njegovem bistvu. TeCaj bo vodila profesorica Raffaella Busdon na sedežu skupine L’OFF v ulici Del Bosco 54 - Trst. Srečevali se bomo ob Četrtkih, od 20.30 do 23.30, osemkrat zaporedoma, začenši danes, 15. majem. Za informacije 0336/377733	ali
040/369024.
SK BRDINA vabi vse elane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi pa pol ure kasneje.
UCENCI in UČITELJICE OŠ Frana Šaleškega Finžgarja iz Barkovelj
vabijo na prodajno razstavo okrasnih, zdravilnih ter začimbnih rastlin, v soboto, 17. t. m., od 10. do 13. ure, v šolskih prostorih v ul. Cerreto 19.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na 14. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek
19.	ob 20. uri v 1. in ob
20.30	v druge sklicanju v društvenih prostorih v
Col 1
KD O. ZUPANČIČ bo
20.	sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omenjenega števila vstopnic, prijave Cim-prej! Tel. 0481/537525.
SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. Sv, Frančiška 20, vabi v torek 20. t. m., ob 20.30 na predstavitev knjige »MraCna leta v Benečiji« (Gli anni bui del-la Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sode-
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od /. januarja 7997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
lavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, beneCanka Claudia Raza.
ŠD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek 23. t. m., ob 20. v prvem in 20.30 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 2. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin, od 26.	6. do 6.	7., v
Mavhinjah. Prijave sprejemamo do 25. maja na naslov: SKD Cerovlje-Mavhinje, Mavhinje 38, 34019 Sesljan. Prijava mora vsebovati ime skupine in društva, naslov igre, avtorja in režiserja, imena in vloge nastopajočih in sodelujočih, skupinsko sliko, kategorijo nastopa (otroška igra z igralci do 14. leta, eksperimentalna igra, tradicionalna ljudska igra). Za informacije lahko pokličite ob ponedeljkih od
20.30	od 22.30 na tel. 2916056.
KRUT prireja 9 dnevno letovanje na Malem Lošinju v zalivu Cikat, od 17. 6. do 14. 7. 1997, v treh izmenah. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka ul. Cicero-ne 8, tel. 360072.
ZA VSE LJUBITELJE latinsko-ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Mau-ra vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo triestino in boogy-woogy. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacije in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina).
SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, (Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje 11. rojstni dan naša VALENTINA. Obilo sreCe, veselja in zdravja ji iz srca želijo nono Edi, nona Irenka, stric Livio, teta Marien in mala Monika. Čestitkam se pridružuje teta Vesna z Neviom, Petro in Markom.
S ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za ak.l. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. čl. Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja
za manjšine. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do 20. maja 1997.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRIZNANO trgovsko podjetje z gospodinjskimi stroji nujno išCe vajenca/ko z obveznim znanjem slovenščine in ali hrvaščine, opravljenim vojaškim rokom in po možnosti z diplomo trgovskega zavoda. Tel. 040/311485.
RESTAVRACIJO NA KRASU oddajamo v najem. Informacije na SDGZ, tel. 362925 ali 362660 v uradnih urah.
ŠPORTNO DRUŠTVO, ki se ukvarja z raznimi panogami in deluje na državnem in mednarodnem področju je pripravljeno na vsakršni pogovor s podjetji interesi-ranimi za eventuelno reklamizacijo firme ali sponsorizacijo društva. Interesenti se lahko oglasijo v uradnih urah na tel. št. 212289 ali po faxu št 214335.
GOSTILNA NA KRASU išče natakarico in kuhinjsko pomočnico. Tel. 040/226127.
RABIMO MIZARJA. Zainteresirani naj pok-licejao na tel. 040/228877.
DOMAČA BRIŠKA VINA prodaja kmetija Aleš Komjanc na Jazbinah, v števerjanski občini. Vina dobite tudi v društveni prodajalni na Opčinah, na Trgu Cavour 1 v Gorici in na tržnici v Tržiču.
SKUPINA U2 bo 16. 8. imela koncert v VVienner Neve Stadtu (Avstrija). Organizirani prevoz z avtobusom je predviden iz Kopra. Cena prevoza in koncertne karte je 130 DM. Za informacije in prijave v turistični agenciji Gec tours. Tel./fax 0038666549588.
VZGOJNO zaposlitveno središče »Mitja Cuk« zbira volno in blago na Opčinah - Narodna ul. 126 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure. Tel. 212289. Ze vnaprej hvala!
NUJNO IŠČEM vešCo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil (z ustreznimi kvalitetami možnost vodenja trgovine). Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6 - pod šifro »Dama«.
PRODAMO VELIKO dvonadstropno stanovanjsko hišo v središču Doline, v dobrem stanju, centralnim ogrevanjem in notranjim dvoriščem. Tel. (040) 228367 v večernih urah.
PRODAM LEPO STANOVANJE v dobrem stanju v središču mesta, 100 kv. m., s podstrešjem in lastnim parkirnim prostorom. Tel. 041/5224984 v večernih urah.
GOSPA z veliko voljo do dela nudi pomoč v gospodinjstvu ali kot natakarica v restavraciji ali baru, tudi v večernih urah. Sprejme tudi delo v katerikoli stroki in z različnim urnikom. Tel.
828251.
PRODAM GOLF 1800
GL v odličnem stanju za 15.000.000 lir. Tel. 040/281394.
IŠČEM DELO kot Či-
stilka, varuška ali oskrbo pri starejši osebi. Tel. 040/225973.
DAJEMO V NAJEM
opuščeni vinograd pri morju. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik.
Ul. Montecchi 6, pod šifro »Grljan«.
V NAJEM dajemo sobo, kuhinjo in wc, vse opremljeno. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »predmestje«.
IŠČEM DELO kot pomočnik pri montaži pohištva, prevozu le tega ali delo v skladišču. Tel. 040/44404.
ŠPEDITERSKO
TRANSPORTNO
podjetje s sedežem v Trstu išCe mladega, ambicioznega, podjetnega in komunikativnega usluž-benca-ko, z dobrim znanjem knjigovodstva in vesten uradniškega dela. Prošnje poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod šifro »uslužbenec«.
ODDAM PARKIRNO
MESTO v parkirišču pred tržaško sodnijo. Tel.
91?2Qt
PALAČE HOTEL v Gorici išče izobraženo mladenko-mladeniča	z
znanjem jezikov za zaposlitev v recepciji. Ponudbe poslati na: S.A.R. SpA Palače Hotel, Corso Italia 63 - Gorica.
BMW 320S, šestvaljni, avgust 87, srebrn, v odličnem stanju, športno pripravljen, prodajam za 6.500.000 lir. Tel 225991 ob veCemih urah.
GOSPO, ki je izgubila uhan med prvomajskimi prireditvami v Steverja-nu, obveščamo, da smo uhan našli. Po telefonu naj poklice Majo (0481/884187).
KMEČKI TURIZEM
ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot -Spjlni, Nabrežina št. 16.
LOVRIHA BORIS iz Doline toCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Salomon v Rupi. Toči lanski pridelek.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
V	BORŠTU, št. 46, sta odprla osmico Zmaga in Anton Petaros.
OSMICO ima pri Sa-blicih (Jami j e) Virgilij Ra-detic. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je v Slivnem št. 12 odprl Maks Kralj.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domaCe kapljice.
OSMICO ima Emil Pu-ric (Repen 15). ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
V	MEDJI VASI je odprl osmico Paolo Ferfolja. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO sta odprla v Samatorci Anica in Renato. Vabljeni!
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot št. 18.
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec.
OSMICO ima Berto Škrk v Trnovci št. 4.
PRISPEVKI
Ob 21. obletnici smrti dragega Dominika Sedmaka se ga spominjata Kristina in Majda ter darujeta 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na očeta Rudija Bandi daruje Slavica z družino 500.000 lir za Primorski dnevnik.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Valerije Tavčar darujeta Silvij in Slavica 100.000 lir za Slovenski Dijaški dom S. Kosovel.
V	spomin na Rudija Bandi darujeta Olga in Lovrenc Strain 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik.
V	spomin na Tončko Sosič darujejo v Sklad za Dom Andreja Zinka na Opčinah Anica Trento
25.000	lir, Mara in Alfonz Guštin 20.000 lir, Danila Vidau 20.000 lir, Pepka Skerlavaj 20.000 lir in Stanka Hrovatin
100.000	lir.
V	spomin na Stanka Škrinjarja darujeta Meri in Duilio 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Maria Pe-tarosa daruje Zorka Auer
30.000	lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Za-brežec. V isti namen darujeta Ude in Mirko Hrvatic 20.000 lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Zabrežec.
Popravek: Namesto cvetja na grob Milke Švab darujeta Mirna Ten-ce in hčerka Iva 30 tisoč tolarjev za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na soseda Maria Sedmaka daruje Marija Tence z družino
50.000	lir za MPZ Vesna.
Namesto cvetja na
grob dragega Stanka Škrinjarja darujejo Mirko, Dorina in Thea 50.000 lir za gradnjo športno-kul-turnega centra v Lonjerju.
V	spomin na Milko Košuta por. Švab darujeta Grozdana in Marija Košuta (Zupanove)
20.000	lir za DPZ Vesna in 20.000 za MoPZ Vesna.
Namesto cvetja na grob stricu Mariu Petaro-su daruje neCak Edo
30.000	lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Za-brežec. V isti namen darujeta Nada in Pino
30.000	lir za spomenik padlim v NOB Boršt-Za-brežec.
V	spomin na našega dragega tatka in nonota Karla Čuka daruje Magda z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Tončke Sosič daruje Sonja Hrovatin z mamo
30.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na svoje drage daruje Ana Klemenc
30.000	lir za vzdrževanje openskega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na drago Ireno Kralj Metlikovec daruje družina Perdec iz Medje vasi 50.000 lir za Devinske zbore.
V	spomin na dragega Vanka Antoniča daruje Robi Vidoni z družino
100.000	lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Ernesta Grmeka daruje družina Dagri 50.000 lir za gradnjo Sportno-kulturnega centra v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Maria Petarosa daruje Dora Rapotec 20.000 lir za TFS Stu ledi.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Minilo je osem let odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Ivan Čač
Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se ga spominjajo
vsi njegovi
Bazovica, 15. maja 1997
INTERVJU / MARKO SOSIČ
»Literaturo sem doživljal kot globlje, to je odgovorno dejanje do sebe in drugih«
Po uspešnem romanu Balerina, Balerina so povzeli prav tako uspešno monodramo v italijanščini
Lahko rečeva, da imaš za sabo izjemno plodovito in glede na rezultate uspešno "sezono": izid kar dveh knjig, konec lanskega leta izpovedne knjige Tisoč dni, dvesto noči, letos pa je izšel pri tržaški Mladiki tvoj kratki roman Balerina, Balerina. Za SSG si režiral Arbuzovo Staromodno komedijo, pred nedavnim je bila premiera Grimm-Košutovega Palčka v tvoji postavitvi. Da ne govoriva o režijah za radio; tudi za manjšinski televizijski program si pripravil zanimiv portret našega fotografa Marija Magajne. Sem še kaj pozabila?
»Ne, nisi.«
Večkrat imamo vtis, da o umetniških projektih odločajo ti. "činitelji", (izraz najinega prijatelja Bartola), ki z umetnostjo nimajo dosti opraviti, še posebno v gledališču. Literatura je druga stvar, tam lahko "činitelji" vplivajo na recepcijo, na samo ustvarjanje pa že manj.
»Ti "Činitelji" so vedno bili v zgodovini, tudi v našem prostora in onkraj meja, širše. So velikokrat usodni za oblikovanje umetniškega profila. Koliko se človek, ki se z umetnostjo ukvarja, zna prebiti skozi te bariere, je umetnost zase. Ne verjamem pa, da bi morale stvari ostati v rokah Ciniteljev in da bi se morala umetnost postavljati na zadnji tir. Tudi z umetniški dejanjem lahko včasih kak narod najde pot naprej, vsaj k svojemu notranjemu, globljemu profilu. Glede tega vlada v našem ožjem prostoru veliko nezaupanja vase.«
Se ti ne zdi, da družba s politiko vred podpira povprečje, tisto, kar dopušča, da se stanje obdrži na obvladljivi površini.
»Seveda, s povprečjem se da najlažje plavati s tistimi, ki slabo plavajo. Mislim, da je problem teh groznih "Ciniteljev" v tem, da podpirajo to povprečje. To je institucionalni kriminal proti umetniškemu dejanju in s tem proti duhovni rasti nekega naroda, v našem manjšinskem primeru pa še bolj. Umetniško dejanje pomaga prodreti tudi globlje v slehernega človeka in mu pomaga razumevati smisel bivanja. To pa je običajno boleče; če živimo v povprečnosti misli in dejanj, se v to neradi spuščamo.«
Pri tem misliš na gledališče ali na literaturo?
»Na eno in drago, kadar gre za umetnost seveda.«
Imaš tri knjige; med temi je Balerina, Balerina prava uspešnica, ne le da se dobro prodaja, ampak se tudi širi glas o njej med preprostejšim bralstvom, tako pravijo moji ustni viri. Kaj ti literatura sploh pomeni? Po študiju si filmski režiser, kako si se znašel v literaturi?
»Vanjo sem zašel preko pisanja scenarijev. A že pred scenariji sem stalno pisal, tedaj samo zase. Do danes sem - glede pisanja - prehodil pot, na kateri so vsebinsko prazna mesta...«
Med tvojimi knjigami je opaziti velikansko (tudi slogovno) razliko.
»Z literaturo se nisem sistematično ukvarjal, gotovo tudi zaradi vedenja, da je to želja po neki izpovedi. Literaturo sem doživljal kot globlje, to je odgovorno dejanje do sebe in do drugih; je pot do sebe in do dragih.«
Torej te je k literaturi privedla želja po izpovedi?
»Želja po izpovedi, a tudi potreba, da ujamem, zapišem svoj čas... Kot bi me preganjal občutek o minljivosti življenja. Tri knjige so trije časi. Rosa na steklu je na neki način zaradi prihajanj in odhajanj izraz nekega hrepenenja, a
v svoji fantazijski ekstremnosti tudi zapis o veselju do življenja.«
Po knjigi Tisoč dni, dvesto noči, tako kaže, je prišlo v tvojem gledanju na svet, doživljanju in delu do nekega preloma, izrazitega reza.
»Prelom je v tem, da se je v meni zgodilo spoznanje, da je bilo moje življenja na neki način fiktivno, da ga preprosto ni bilo... in da je vse, kar sem delal, počenjal bolj ali manj stvar forme, zunanjih dejanj, pozunanjenosti. Do časa Balerine mi ni uspelo samemo sebi pogledati v obraz. In Balerina na neki ravni predstavlja to spoznanje in željo, da bi bil resničnejši. Zdi se mi, da počasi spoznavam resnico v stvareh in pojavih in da me "laži" ne fascinirajo več. Večja kot je bila lažnost mojega življenja, bolj sem se oprijemal fiktivnosti v zunanjem svetu.«
To so torej tisti vzgibi, praviš, zaradi katerih je Balerina takšna, kot je?
»Težko rečem, ampak mislim, da do nekaterih bistvenih razsežnosti pred tem v življenju nisem imel nikakršnega odnosa. Bil je dolg notranji proces, ki sem se ga zavedel, ko je tista "fikcija" propadla, po prelomu, če lahko tako rečem...«
Zato si takoj po gledališki knjigi "Tisoč dni..." napisal roman Balerina, Balerina?
»Po tisti izkušnji, po tisti izpovedi se je Balerina rodila.«
Kaj bi rekel ljudem, ki na umetniško delo, kar Balerina, Balerina gotovo je, gledajo kot na zapis nekih družinskih, celo avtobiografskih dejstev.
»Ti bralci, ki berejo roman na tak način, so že prikrajšani za svoje doživljanje. Seveda je Balerinin pogled tudi moj pogled, ni pa v njem nič "privatnega"... Je seveda moj pogled na stvari, kakršne doživljam trenutno tudi zdaj v tem prostora, ne več sicer tako boleče, ker mi je sama Balerina pri tem pomagala bolečino premostiti... To je človek, ki registrira okolico in vanjo nikakor ne more poseči, kar je stvar stiske (ne toliko tega, ali je klinični primer ali to ni), niti spraševati se več ne more, kaj se z njim dogaja in zakaj se vse to dogaja, preprosto, stvari se odvijajo...«
Balerinino stanje je seveda tudi neka osnovna skrajnost, v kateri se stvari samo še jasneje vidijo... Kaj misliš?
»Seveda, razmerja se v tej skrajnosti vidijo jasneje, vidi se po eni strani veliko brezno med njo in resničnim svetom, po drugi strani pa neka notranja, zelo globoka povezanost z ljudmi, ki jo obkrožajo, in z naravo samo... Drevo in
ptice v njem so zanjo edino čisto, kar obstaja, edini možni začetek za človeka. Saj ona tega ne ve, jaz si pač mislim, da je morda tako.«
Ljudje pa knjigo zelo radi berejo, nekateri se zjočejo ob njej. Imajo jo radi celo tisti, ki niso več kos slovenskim romanom, Id da imajo predolge stavke... Stavki so res kratki, in vsem nekaj povedo.
»Vesel sem teh pozitivnih odmevov, teh je res največ, vesel sem tudi tistih, ki rečejo, da jim ni včeš.«
A res? Ne verjamem.
»Nisem pa vesel tistih, ki knjigo ali delo ignorirajo. Občutek imaš, da če v eni sezoni nekaj več narediš, pa si že zgrešil. Pri nas ne smeš preveč delati. O tebi se ne sme preveč govoriti.«
S kakšnimi občutki si sprejel priredbo Balerine za italijanski teater (Teatra stabile FVG)?
»Do tega je prišlo slučajno, ker je Lučka Počkaj dobila ponudbo iz tega gledališča, da v sklopu Festivala sodobne dramatike realizira kak svoj projekt. Prišla je do te knjige. Takoj potem, ko sem privolil v to, da Lučka dela monodramo po romanu, je režiser Brane Završan v italijanščino prevedeno priredbo (prevod je delo Darie Betocchi) ponudil direktorju Festivala, ki je delo sprejel.«
Brez priporočil?
»Brez priporočil, verjetno pač, ker je tržaško italijansko gledališče zaupalo Lučki.«
No, v petek je bila premiera. Kako zveni Balerina v italijanščini?
»V italijanščini zveni Balerina zelo naravno. Prevod Darie Betocchi je dober, prevedla bo tudi ves roman v italijanščino. Glede okrajšav in priredbe pa lahko rečem, da kot režiser vem, kaj pomeni režija predstave, zato sem režiserju Branetu Završanu prepustil vso avtonomijo. Po tem, kar sem videl, mislim, da je to intenzivna interpretacija Balerinine usode in da prinaša tudi veliko tistih barv, ki jih ima sam roman. Obenem pa je seveda popolnoma nekaj dragega, kar je spet razumljivo.«
V romanu Balerina nima obraza, kar je pomembna značilnost dela samega; na odra pa seveda dobi igralkin obraz, ker menda ne more biti, da bi igral na odru samo človeški glas.
»Kot avtor romana si Balerininega obraza ne bi želel nikdar videti; kot gledališki človek pa sem vesel, da ima Balerina obraz Lučke Počkaj.«
Hvala lepa za odkrit pogovor.
Ivanka Hergold
REVIJE
»Tržaška« številka Sodobnosti
Številka Sodobnosti 3/4 se lahko upravičeno imenuje »tržaška«, saj se v njej oglaša s proznimi deli skupina naših avtorjev. Uvodoma se Ciril Zlobec raz-govarja z Miranom Košuto, ki je doživel s knjigo Krpanova sol v Sloveniji že kar nepričakovan odmev. V intervjuju teče beseda o knjigi, a tudi o zamejstvu, Trstu in številnih problemih, s katerimi se sooča manjšina. Košuta v odgovorih izraža svoje poglede človeka »na meji« in med dvema svetovoma. Svojega položaja ne občuti kot melanholično odrinjenega na »rob sveta«, ki je razvidno tudi iz branja knjige.
Odlomek iz romana Budovo okno objavlja Duško Jelinčič. Delo je po odlomku sodeč ambientirano v krajih, ki so avtorju pri srcu: tam nekje pod Evere-stom. S prozo se oglaša tudi Marko Kravos, ki je pod naslovom Kraški časi zbral krajše utrinke. Iz pripovedi se izluščijo spomini na otroška leta, Sv. Ivan, na domače okolje, na življenje povojnega Trsta, na obiske uglednih intelektualcev pri očetu itd. Dva odlomka iz
novega kriminalnega romana objavlja Sergej Verč. Naslov teksta je Skrivnost turkizne meduze (je to tudi naslov romana?). Po uspehu Rolandovega stebra se avtor drugič preizkuša s kriminalko, ki je ambienti-rana v tržaškem okolju. Kriminalke seveda ni mogoče z zadovoljstvom brati v odlomkih in zato upamo, da bomo lahko kmalu kupih roman v celoti.
Bralcem, ki bodo kupili omenjeno številko Sodobnosti, priporočamo še zapis Cirila Zlobca Svetla in temna stran meseca. Gre za besedila iz daljše avtobiografske pripovedi Spomin kot zgodba, ki obravnavajo dogodke, ki so privedli do prepovedi znamenite slovenske revije Beseda: od takrat je minilo štirideset let. Zlobec je dogajanje doživljal v prvi osebi, revija in njena prepoved pa sta pomenila izjemen dogodek v slovenskem kulturnem in tudi političnem življenju. O tem bi se morali predvsem mlajši seznaniti, tudi tisti, ki se študijsko ali poklicno ne ukvarjajo s slavistiko.
(am)
Prepričljiva izvedba slovenske maše
Potem, ko nas je vsestransko prisoten goriški glasbenik Stefan Mauri marca letos prijetno presenetil z novim ciklusom samospevov Kadar ciprese šumijo na verze Ljubke Šorli (krstna izvedba petih samospevov je bila 1. marca v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici), nam je 5. maja, v zadnjih letih čedalje bolj ustvarjalno zagnan skladatelj, ponudil v prvo poslušanje tudi Slovensko mašo.
Navdih za skladbo za soliste, zbor in orgle je avtor pred leti zaslutil v novih orglah Župnijske cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Kulturni dom Nova Gorica je ob podpori Mestne občine Novja Gorica in Občine Kanal koncertno izvedbo Mau-rijeve novitete vključil v svojo izvenabonmajsko ponudbo. V zahtevno partituro, v izjemno zgoščeno kompozicijsko tkivo, ki od pevcev zahteva precejšnje glasovne zmožnosti, se je »podal« zborovodja Matjaž Sček in animiral Komorni zbor RTV Slovenija, da so skladbo krstno izvedli decembra lani na dvorcu Zemono pri Vipavi, pred kratkim pa so delo posneli tudi na CD.
Pevski ansambel je mašo naš-
tudiral z vso potrebno poustvarjalno disciplino, bistveno pa so k odlični izvedbi v novogoriški cerkvi prispevali izbrani solisti: sopranistka Ana Pusar-Jerič, altistka Mirjam Kalin, tenorist Marjan Trček in basist Marko Fink, vokalni kvartet, ki trenutno zagotovo sodi v sam vrh slovenskega solo-petja. Slovenska maša Stefana Maurija -po mnenju nekaterih strokovnjakov, je prva slovenska maša, ki je slavnostna - je po svoji kompozicijski naravnanosti in zvočni drugačnosti delo, s katerim je goriški skladatelj bistveno oplemenitil svoj opus in se približal pomembnejšim slovenskim ustvarjalcem. V skladbi ima posebno mesto orgelski part, ki v celotno delo vnaša no-vfli dimenzij - v tkanju goste zvočne mreže orgle ne nudijo opore zboru in solistom, ampak razkrivajo vzporedno skladateljevo razpoloženje (hotenje, sporočilo), ki se BO lahko »preselilo« tudi v povsem samostojno novo skladbo. Ta instrumentalno prestižni spremljevalni del maše je suvereno in vestno odigral novogoriški organist Dimitrij Rejc.
Da je skoraj petdesetminutno delo (stavki: Vstopni spev, Go-
spod usmili se, Slava, Vera, Svet, Blagoslovljen, Jagnje božje) zazvenelo v čvrstem sakralnem razkošju, pa gre brez dvoma največja zasluga dirigentu Matjažu Sčeku. S prefinjenim občutkom za vokal in Maurijevo glasbeno izpoved je oblikoval prepričljivo izvedbo, polno notranje napetosti in suverenega mira, poustvaril je delo, ki je v svoji zvočni in ritmični bujnosti še najbolj presunilo v Veri.
Slavnostni dogodek v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici so člani Komornega zbora RTV Slovenija uvedli z izvedbo petih nabožnih pesmi litvanskega sodobnega skladatelja Vytau-tasa Miškinisa, s skladbami, ki so v svoji meditativnosti ponudile povsem drugačno (bolj monotono) zvočno sliko kot Mauri jeva maša.
Blagozvočne pesmi je zbor izvedel profesionalno vešče, poslušalci pa smo ob njih lahko »prepoznavali« tudi manj primerno akustičnost cerkvenega ambienta, saj so tenorji v zbora ostajali v nezavidljivem ozadju, medtem ko so pri nadaljevanju koncerta na koru, razkrili popolnoma drugačen glasovni potencial.
Tatjana Gregorič
Izid natečaja za kratko prozo kulturnih oddaj Radia Slovenije
Žirija 6. natečaja za izvirno neobjavljeno kratko prozo Radia Slovenija, ki so jo sestavljali Rapa Suklje, Jože Šifrer in Živa Emeršič Mali, je v roku prejela rekordnih 546 besedil. Sestala se je 7. maja 1997 v Ljubljani in se odločila za naslednje zgodbe. Prvo nagrado (50.000 SIT) prejme zgodba »Srečanje«, drugo nagrado (40.000 SIT) zgodba »Nasmeh«, tretjo (30.000 SIT) pa zgodba »Smrt zvonov«.
Poleg tega je žirija odbrala za odkup še deset zgodb. Pomladna, Imena na E, Zaljubljena Nina, Ponki, Utrinki iz moje Sibirije, Kavka, Pod križem, Čitanka, Sanje in Morska deklica iz Ischie. Odločitev žirije je dokončna, zato so avtorji navedenih besedil naprošeni, naj pošljejo svoje podatke in dokazilih izvod na naslov: Uredništvo kulturnih in literarnih oddaj, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Izbrane zgodbe bodo predvajali v oddajah Literarni nokturno od 5. do 17. oktobra ob 23.05.
NATO-RUSIJA / PRIMAKOV IN SOLANA STA SE DOGOVORILA
Pristanek Rusije na širitev zveze Nato proti Vzhodu
Zvezo Noto se slovesno obvezuje, do ne bo prizodelo ruske vornosti
MOSKVA - Zveza Nato in Ruska federacija sta včeraj dosegli okvirni sporazum o besedilu osnutka »o sodelovanju in posvetovanju«, ki ga bo ruski predsednik Boris Jelcin podpisal 27. maja v Parizu. Šesto pogajalsko srečanje med ruskim zunanjim ministrom Jevge-nijem Primakovom in generalnim tajnikom zveze Nato Javierjem Solano je bilo torej uspeSno.
Resnici na ljubo Ruska federacija Se vedno nasprotuje širitvi zveze Nato proti Vzhodu, ker bo to lahko povzročilo »nove delitve v Evropi«, a nima ne sredstev in ne moči, da bi to preprečila. Prav zato je pristala na »jamstva«, ki bi vsaj nekoliko omilila občutek »obkolje-nosti«. Seveda to niso jamstva, ki jih je Kremelj Poskušal doseči. Včeraj sprejeti osnutek ni namreč pravi mednarodni sporazum, ki bi ga morali podpisati posamezni parlamenti in ki bi Ruski federaciji omogočil »soodločanje« v bodočih sklepih zveze Nato. Sedanji dogovor predvideva namreč sistematična posvetovanja pred mirovnimi misijami in slovesno izjavo Šestnajsterice, da ne bo izkoristila širitve zveze v škodo Rusije z rušenjem ravnotežja jedrskih in konvencionalnih vojaških sil v državah srednje in vzhodne Evrope, ki so bile nekdaj Članice varšavskega sporazuma. V bistvu se je Nato obvezal, da na Poljskem, Češkem in Madžarskem ne bo ustanovil svojih Vojaških oporišč, ali pa nameščal svoje jedrsko orožje. Prav tako vče-
rajšnji dogovor obsega obvezo, da v bodoCe ne bodo sprejeli v Nato pribaltskih držav.
Jevgenij Primakov je dogovor ocenil kot »zmago razuma«, kar mu je potrdil tudi Javier Solana, ki je »vesel in ponosen«, da je prispeval pri tem uspehu. Ruski zunanji minister je obenem poudaril obojestranko zaupanje tudi glede »političnih in vojaških posledicah dogovora«.
Povsem drugačnega mnenja je nacional-ko-munistiCna opozicija, ki je dogovor ocenila »kot izdajo in razprodajo državne varnosti«. Za Jelcinovega antagonista, generala Aleksandra Lebeda, pa je dogovor le kos papirja, ker je zveza Nato moCna, Rusija pa šibka.
Jevgenij Primakov in Javier Solana sta bila po dogovoru vidno zadovoljna (felefoto AP)
ZA1RE / PRED KONČNIM PADCEM PRESTOLNICE
Mobufu ne nadzoruje več Kinšase
Zairsko sodstvo zahtevalo od Švice zamrznitev predsednikovega premoženja
KINSASA - Laurent Desire Rabila se vCeraj ni prikazal v kon-goškem pristanišču Pointe Noire, kjer bi se moral na krovu južnoafriške vojaške ladje Outeniqua sestati z zairskim predsednikom Mobutujem Sese Sekom. Zaman je južnoafriški obrambni minister Joe Modise s helikopterjem odletel v angolsko Soyo. Kabila jo je že zapustil in odšel v angolsko enklavo Kabindo. Po mnenju opazovalcev uporniški vodja poskuša pridobiti na Času. VCeraj je iz Angole najprej sporočil, da mora Mobutu »mirno prepustiti svojo oblast«, kasneje pa je iz Kabinde poudaril, da je pripravljen na pogovore, ko se ho južnoafriška ladja nahajala v mednarodnih ozemeljskih vodah.
Kabili se ne mudi, saj je njego-
va vojska že pred Kinšaso, tako da so zahodne letalske družbe že prekinile polete v Kinšaso, zahodne vojaške sile v Kongu pa se pripravljajo na evakuacijo vseh tujih državljanov iz zairskega glavnega mesta. V njem je vCeraj vladala izredna napetost, saj je opozicija organizirala zaporo vseh trgovin in zahtevala takojšen odstop predsednika Mobutuja. PredsinoCnjim so namreč uporniki sporočili, da so vkorakali v Kinšaso. Teh vesti pa vCeraj ni nihče potrdil. Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da je Mobutujeva usoda zapečatena. Zairsko sodstvo je vCeraj od Švice že zahtevalo, da »zamrzne« vse Mobutujev premoženje v konfederaciji. Po zapletu z nacističnim zlatom je vlada v
Bernu pokazala večjo razpoložljivost, a le čaka na končni Mobutujev padec.
Zadnja dogajanja pa so popolnoma zasenčila trpljenje hutujskih beguncev, le Francija še vedno vztraja in obtožuje Kabilo, da njegova vojska nadaljuje s pokoli. Ti jih ne zanikajo, a trdijo, da so za pokole krivi hutujski gverilci, ki poskušajo internacionalizirati spopad. Angolska vlada pa je predsi-nocnjim zaskrbljeno sporočila, da bo treba hutujske begunce, ki so prispeli v Angolo s silo evakuirati v Ruando, ker ogrožajo angolsko ozemeljsko celovitost. Vlada v Luandi je že sporočila, da je okrepila nadzorstvo nad svojo severovzhodno mejo, tako da bi poskušala zaustaviti begunce.
Izgledi Slovenije za vstop v Nato
MADRID - V obširnem analitičnem prispevku o širitvi zveze Nato na vzhod, ki je objavljen v zadnji številki španske vojaške revije Defensa, se avtor Vincente Talon sprašuje, k.'5terc države kandidatke za sprejem v Nato bodo povabljene k vključitvi v Nato na naslednjem vrhu v Madridu. Po vseh ocenah se bodo pod zaščitni zahodni dežnik zatekle Poljska, Češka in Madžarska, Čeprav to pričakuje še najmanj 12 drugih držav, poudarja Talon. V zvezi z objektivnimi pogoji za vstop v Nato avtor članka namenja največ pozornosti Sloveniji. »Čeprav Slovenije ni na vseh seznamih izbrancev za prvi krog priključitve k zvezi Nato, nekateri vztrajajo pri zagovarjanju slovenske opcije. Dejstvo je, da v prid te majhne alpske države govori veliko argumentov,« piše časnik in med argumenti omenja, da nima sporov s sosednjimi državami, resnično pohticno demokracijo s prepričljivim tržnim gospodarstvom in dejstvo, da ima država pomembno geostra-teško lego med Italijo in Madžarsko. Slednja bi brez Slovenije v zvezi NATO ostala ozemeljsko osamljena. Ni dvoma, ocenjuje avtor, da je Slovenija ena izmed najbolj pripravljenih držav kandidatk. (STA)
Turki vdrli v Irak
ANKARA - Turške vojaške enote so ob podpori tankov in težkega topništva prestopile iraško mejo in vstopile na kurdsko ohmoCje na severa Iraka. Po besedah očividcev premik približno 3.000 vojakov še vedno traja, podatkov o morebitnih spopadih pa zaenkrat še ni. Uradni Bagdad je že zahteval takojšen umik turskih sil s severa Iraka. Tiskovni predstavnik iraške vlade je namreč ostro obsodil turški vdor na severu Iraka in ga označil za kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Iraka.(STA)
Kraljica predstavila novi vladni program
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. (na sliki AP) je pred poslanci obeh domov parlamenta prebrala program nove vlade premiera Tonyja Blaira za prihodnjih 17 mesecev, kjer je v ospredju izvedba reform v izobraževanju.
Blairova vlada je v okviru projektov o avtonomiji na Škotskem in v VValesu napovedala tudi organizacijo referenduma v teh dveh pokrajinah. Prednostni nalogi gospodarske politike nove vlade bosta uvedba minimalne plaCe" ter začetek uresničevanja dolgoročnega programa boja proti brezposelnosti, še zlasti mladih. Blairova vlada namerava tudi prepovedati oglaševanje za tobačne izdelke, razpravljala pa bo tudi o financiranju političnih strank. V britansko zakonodajo bo uvrščena tudi evropska konvencija o Človekovih pravicah, je poudarila britanska kraljica. (STA/AFP)
ALBANIJA / S PREDSINOCNJIM SAMOVOLJNIM SPREJETJEM NOVEGA VOLILNEGA ZAKONA
»Avtogol« predsednika Berishe
Njegov volilni dikatat obsodila opozicija, ki že napoveduje poj kot volitev, OVSE, ki bo v Tirano danes poslala Vranitzkega, in ZDA, ki so po Finovem obisku napovedale obnovitev pomoči - Na jugu se nasilje stopnjuje
TIRANA - PredsinoCnja v odsotnosti premierja Fina vsiljena odobritev novega albanskega volilnega zakona in včerajšnji sklep predsednika Salije Berishe, ki je napovedal razpustitev parlamenta in predčasne volitve 29. junija, nista povzročila ostrih reakcij samo v albanski opoziciji temveč odločno naprotovanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Posebni odposlanec OVSE za Albanijo, bivši avstrijski kancler Franz Vranitzky, bo danes ponovno v Tirani. Ze vCeraj pa je Vranitzky jasno povedal, da novi zakon ni v skladu z dogovorom, ki so ga sprejele vse albanske stranke 9. maja, prav tako se Berisheva Demokratska stranka pred predstavitvijo ni posvetovala ne z albansko opozicijo in ne z OVSE ter Svetom Evrope. S tem je Vranitzky že demantiral trditve vidnih predstavnikov Demokratske stranke, ki so predsinoCnjim in vCeraj trdih, da so z novim zakonom uresničili njegova priporočila.
Opozicija, ki je že napovedala
bojkot volitev, Ce bi obveljal Berishev diktat, pa se sedaj jasno zaveda, da je Berisha napravil »avtogol«, ki bo morda prispeval k pozitivnemu razpletu sedanje krize. Novi volilni zakon brez konsenza vseh strank, so namreč vCeraj obsodile tudi ZDA, tako da opozicije sedaj ne podpirajo samo Albanci temveč tudi svetovna diplomacija.
Premier Fino, ki se je vCeraj vrnil z obiska v ZDA, kjer je požel vsestransko podporo in obljubo, da bo Wa-shington obnovil pomoč Albaniji, se je že sestal s predstavniki opozicije, a pred današnjim prihodom Vranitzkega zapleta skoraj gotovo ne bo rešil. Berishev volilni diktat pa bo imel negativne posledice tudi na južnoalban-ske uporniške odbore, ker je z njim jasno dokazal, da noCe sprememb.
Južna Albanija se medtem spoprijema z nasiljem oboroženih tolp, ker Tirana ni poskrbela za policijske okrepitve na jugu, tako da bi lahko Berisheva stranka trdila, da so vsega krivi uporniški odbori. Včeraj je tako v Vlori življenje izgubil neki grški
državljan dve osebi pa sta bili ranjeni, tako da je vlorski prefekt Medin JChelili prebivalstvo pozval na »samoobrambo«. Sef vlorske policije Milto Kordha je namreč predvčerajšnjem odstopil iz protesta, ker ga je Tirana pustila samega. Prav zato so se ljudje včeraj zabarikadirali na svojih domovih, šole so zaprte, ulice pa patruljirajo le mednarodne zaščitne sile, saj so tudi policisti ostali doma.
V takem položaju ni Čudnega, da so opozicijske albanske stranke vCeraj ponovno zahtevale razširitev mandata zaščitnih sil ali pa odločnejši pritisk na Berisho, ki mora Fi-novi vladi narodne enotnosti omogočiti nemoteno delovanje. O vseh teh problemih bodo razpravljali 18. junija na mednarodni konferenci o Albaniji v Rimu. Se prej, 26. maja bo prav tako v Rimu pripravljalna konferenca. Evropski diplomaciji se mudi, ker je do albanskih vohtev še poldrugi mesec, tako da je malo Časa za premostitev vseh še ne rešenih vprašanj.
NOVA GORICA / SLOVENSKA KONZULTA PRI KOMISIJI ZA MEDNARODNE ODNOSE
Izmenjava infoimacij naj bi bila rednejša
Prva priložnost bo večer o vključevanju Slovenije v EU
Kakšne so perspektive glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, katere pozitivne in negativne posledice bi to imelo za državo, kaj bi se spremenilo v našem obmejnem prostoru? O teh vprašanjih bo predvidoma v kratkem govor na posvetu, ki naj bi ga v Novi Gorici priredili konzul-ta za vprašanja slovenske manjšine pri Goriški občini in komisija za mednarodne odnose pri Občini Nova Gorica. Tako so se predsinoci dogovorili na srečanju delegacij obeh organov, ki sta ju vodila predsednika Tomaž Beltram in Rudi Pavšič.
Slo je za povratni obisk, potem ko je novogoriška komisija v prejšnjih mesecih na povabilo konzulte že bila v Gorici. Predsednik Beltram in sodelavci so gostom	predstavili
vprašanja, s katerimi se je komisija ukvarjala v zadnjem Casu. Govor je bil o potrditvi pobratenja s Celovcem, s katerim sta pobrateni obe Gorici, o pripravah na veliko jesensko proslavo 50-letni-ce priključitve Primorske, ki bo v Novi Gorici, še posebno pa o dilemah glede včlanjevanja Slovenije v Nato pakt in Evropsko unijo. Prav s tem v
S sestanka na novogoriški občini (foto Bumbaca)
zvezi je naletel na posebno zanimanje predlog Rudija Pavšiča za večji pretok informacij v obmejnem prostoru. To naj bi dosegli s skupnim prirejanjem tematskih večerov - prvi naj bi bil posvečen kot rečeno vprašanju pristopa Slovenije v Evropo -, z iskanjem ustreznih oblik sodelovanja med mediji na obeh straneh meje in ne nazadnje z neko obliko kontinuirane koordinacije med goriško slovensko konzulto, novogoriško komisijo za mednarodne odnose in tudi dru-
gimi krajevnimi upravami v goriškem obmejnem prostoru.
Sestanek je poleg tega ponudil priložnost za oceno političnih novosti in perspektiv glede sodelovanja ob meji. Pavšič je sogovornikom podal informacijo o svežih izidih krajevnih volitev, ki so tako Goriški pokrajini kot občinama Trst in Tržič zagotovih odprte levosredinske uprave. Izrazil je zadovoljstvo zaradi uveljavitve teh sil, kar bd imelo svojo težo v avdicijah za obravnavo vprašanja zakonske zašči-
te manjšine. Slovenci bomo v teh upraviteljih imeli gotovo pozornejše in odprtejše sogovornike, ki bodo po drugi strani znali posvetiti tudi večjo pozornost Čezmejnemu sodelovanju in zagotoviti novo kvaliteto v odnosih s krajevnimi upravami Cez mejo. Te možnosti bo treba znati izkoristiti, je podčrtal Pavšič, tudi zato ker je goriška občinska uprava še vedno izraz desničarskih in izrazito nacionalistično usmerjenih sil. Prav v volilni kampanji je njihov kandidat za Pokrajino prišel na dan s skrajno zaskrbljujočimi stališči in mnenji, ki gotovo niso primerna za človeka, ki v goriški občinski upravi skrbi za kulturo in bi v tem svojstvu moral biti pozoren in spoštljiv do vseh kulturnih stvarnosti v tem prostoru.
Na sestanku so nadalje vzeh v pretres še nekatere specifične probleme, kot je prestrukturiranje obmejnih gospodarskih infrastruktur, pri čemer naj bi prišlo do večje izmenjave pogledov in usklajevanja tako razvojnih potreb goriškega prostora kot tudi do upoštevanja legitimnih zahtev štan-dreške skupnosti v zvezi z načrtovanim širjenjem avtoporta.
NOVICE
Kmečka banka ponuja ugodno posojilo za davkoplačevalce
Kmečka banka je pripravila tudi letos olajšano posojilo za davkoplačevalce, ki zaobjema tako plačilo salda za leto 1996 kot predujem za leto 1997. Kot v prejšnjih letih, ko je pobuda naletela na zelo dober odziv, gre za namensko posojilo po izredno ugodni obrestni meri. Višina posojila ne sme preseči zneska davka, zato je treba dostaviti na banko temu primerno gradivo. Posojilo je izplačljivo v šestih mesecih s petimi obroki. Dodatna pojasnila nudijo pri okencih Kmečke banke v Gorici, Trstu in Krminu.
Zbor Skala gre na Sardinijo
Pevci zbora Skala iz Gabrij se jutri odpravljajo na Sardinijo, kjer bodo obiskali spominska obeležja na otoku umrlih primorskih rojakov ter se poklonili njihovemu spominu. V okolici Sassarija in Caglia-rija bodo imeli tudi koncerta. Pobuda o “spominski turneji” po Sardiniji se je porodila že pred nekaj leti, uresnicih pa so jo lahko šele letos, tudi zaradi razumevanja in pomoči Zadružne kreditne banke, Občine Sovodnje in sodelovanja združenja Sardincev. Na pot se bodo Gabrci odpeljah jutri ob 9. uri z avtobusom, vrnili se bodo 2Q. t.m.
Kuttumodružabni večer v Rupi
»Pridi tudi ti na en glaš (tudi dva al’tri...) domačega, saj bo vse poravnal sovodenjski Zupan, gospod Petejan«. Kultumo-družabno srečanje, na katerega vabi sovodenjska občina, bo jutri zvečer v osmici pri Salomonu v Rupi. Stare ljudske viže bodo izvajali Fantje iz Hrušice v Brkinih.
Knjiga o Bohinjski progi
Knjižnica F. Bevka in Železniški muzej Slovenskih železnic vabita danes ob 19. uri v Ul. Gradnikove brig. 25 v Novi Gorici na predstavitev knjige “Tran-salpina”. Avtor je Paolo Petronio, ob njem sodelujeta tudi Mladen Bogic, vodja Železniškega muzeja SZ in kitarist Janez Premk.
Požar na gmajni pri Vrhu
Gozdni požar je včeraj popoldne izbruhnil na Vrhu in veC kot dve uri zaposlil goriške gasilce, gozdarje in prostovoljce. Ogenj je zajel približno 12 tisoC kv. metrov površine in uničil večinoma travo, podrast pa tudi nekaj borovcev.
Brandolin obišče Valentija
goriškem županu Valentiju. Brandohn želi ovrednotiti vlogo Pokrajine kot koordinatorja občin pri posegih na teritoriju, srečanje z Zupanom “z drugega političnega brega” pa naj bi prispevalo tudi k ublažitvi političnih sporov.
Danes ob 18.30 bo Brandohn gost Radia Gorizia 1 (FM 103.8,103.5), ki bo prenašal pogovor o njegovih načrtih glede upravljanja Pokrajine.
GLEDALIŠČE / VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Korenčkov palček je pritegnil otroke
Na pobudo Odbora staršev je gostovalo Mladinsko lutkovno skupino SKD Tabor
Prizor z včerajšnje predstave Korenčkov palček (foto Bumbaca)
UCenci vseh slovenskih osnovnih šol z Goriškega so včeraj popoldne preplavili Kulturni dom. Živ-ža-va ni manjkalo, toda ko je stopila na oder Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor z OpCin s predstavo Korenčkov palček, je v hipu zavladala tišina. Otroci so pozorno sledili izvajanju, v katerem se je spajala gledališka in lutkovna izraznost. Nastopajoče gre pohvaliti za kvalitetno in sproščeno izvajanje igre Svetlane Makarovič v režiji Olge Lupine. Ob odhodu so uCenci v vrsti in z roko v roki simbolizirali sporočilo predstave, v kateri Sa-pramiška pravi: »Za prijateljstvo je treba tudi kaj storiti, Ce ne je prijateljstvo prazna beseda.«
Pohvala za izvedbo predstave naj gre tudi Odboru staršev in didaktičnemu ravnateljstvu v Gorici, saj naša “otroška skupnost” resnično potrebuje takih prireditev, (ik)
Vlada izvaja obveze do Goriške
Razvoj tržiškega pristanišča in uporaba denarja, ki je bil svojcas namenjen gradnji fi-nancarske šole v Gorici, bosta glavni temi razprave na srečanju med predstavniki vlade in goriškega Teritorialnega pakta. Srečanje bo v Rimu 27. maja, sporoča predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua, ki je v svojstvu koordinatorja Teritorialnega pakta prejel vabilo v tem smislu s strani predsedstva vlade. Sestanek bo torej namenjen konkretizaciji obvez, ki jih je Prodijeva vlada sprejela do Goriške s podpisom 2. Listine za Gorico, v kateri je predvideno skupno načrtovanje razvojnih posegov.
JAMLJE / FINANČNI STRAŽNIKI
Ob meji našli 6 bomb
Ostanke dveh svetovnih vojn so že razstrelili
Finančni stražniki so v torek odkrili kar šest bomb nedaleč od državne meje v bližini Jamelj. Do odkritja je prišlo naključno med rednim nadzorstvom za preprečevanje tihotapstva in ilegalnega priseljevanja. Patrulja finančne straže je vzdolž meje med Jamljami in Medjo Vasjo zapazila kovinski predmet. Ko so pozorneje pogledali, so delno skrite med bujnim grmičevjem odkrili štiri 77-milimetr-ske granate, en 65-mili-metrski izstrelek in še ročno bombo. Po vsej verjetnosti gre za ostanke iz druge in celo še iz prve svetovne vojne, ki pa so bili kljub zobu Časa še v razmeroma dobrem stanju in torej nevarni.
Finančni stražniki so označili in zastraZili kraj odkritja, nato pa zaprosili za poseg izvedencev za razstrelivo iz Trsta, ki so že poskrbeli za odstranitev in nato varovano ek-
splodiranje razstreliva.
Odkritje, podčrtuje poveljstvo finančne straže v sporočilu za tisk, je ponoven dokaz, da je kraška gmajna še vedno posejana z nevarnimi peklenskimi stroji in zato opozarjajo tako domačine izletnike in sprehajalce, naj upoštevajo to nevarnost in naj v primeru odkritja orožja ali municije ravnajo skrajno previdno.
GORICA
.VmORIA 1 17.45-20.00-22.15 »Prave apparenti«. R. S. Lumet, i. Andy Garcia.
VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Un giomo per caso«. I. Michelle Pfeiffer in John Clooney.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Relic, 1’evoluzione del terrore«.
KINO 3 ŠOLSKE VESTI

IZLETI
PD RUPA - PEC vabi na izlet v Umbrijo, ki bo 28., 29., 30. in 31. avgusta. Informacije pri I. Koviču v Rupi -tel.: 882285.
SPDG priredi v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Golico in obisk Blejskega Vintgarja. Zmerne hoje preko cvetočih travnikov (narcise) bo približno poldrago uro, za obisk Vintgarja pa eno uro. Prijave na sedežu samo še danes od 19. do 20. ure.
SKD KREMENJAK in VZ-PIJAMLJE-DOL vabita na izlet 25. maja na Cerkljansko, Idrijsko in Vipavsko z ogledom idrijskih znamenitosti, partizanske bolnišnice Franje in vipavske kleti s pokušnjo vrhunskih vin. Prijave: LuCo Kobal, tel. 44556, Ettore Moro, tel. 78351, Marjo Krošelj, tel. 419948 in Nataša Soban, tel. 419963.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV namerava v prvem tednu septembra prirediti izlet na Poljsko. Polet do Varšave, obisk Krakova, Auschvvitza, Ce-stohove in drugih znanih mest. Interesenti naj se Cim-prej javijo odbornikom ali na sedežu.
| SIS I	bo proslavila
USPEH NA VOLITVAH V TRSTU IN NA GORIŠKEM
danes, 15. t. m., z začetkom ob 20. uri
na Lupinčevi domačiji v Praprotu v občini Devin-Nabrežina
Vabljeni slovenski izvoljeni predstavniki, somišljeniki in vsi, ki so aktivno prispevali k dosegi dobrih volilnih izidov
Prisotna bosta tržaški župan Riccardo llly in predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin
Pijačo ponuja prireditelj
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Gorica obvešča, da je ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za akl. 97/98 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6 - Trst, do 20. maja 1997.
J PRIREDITVE
KATOUSKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Igorja Skamperleta Kraljeva hci jutri ob 18. uri. Roman bo ob prisotnosti avtorja predstavil Dušan Jelinčič.
73 OBVESTILA
KD SOVODNJE vabi na občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah nocoj ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v dragem sklicu.
SEKCIJA VZPI VRH sklicuje jutri ob 20. uri sestanek v KSC Danica. Vabljeni dani in prijatelji.
SKD DANICA vabi na redni občni zbor, ki bo 23. maja ob 19.30 (prvi sklic) in 20. uri (drugi sklic) v KSC Danica na Vrhu.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR Vrh sv. Mihaela prireja Gregorčičevo proslavo v ponedeljek, 19. maja, ob 20. uri v centra Danica na Vrhu.
POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija-Prijave že sprejemajo in sicer od ponedeljka do petka od 12. do 17. ure. Tel. 5333495.
KD O. ZUPANČIČ bo 20.sept. letos priredilo izlet v R.Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 537525.
lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORO
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi' chele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
ZADRUGA PD
X
Četrtek, 15. maja 1997	^ ^
		
—	SKLEP UPRAVNEGA SVETA	—l
Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo Primorski dnevnik(14)
Nadaljujemo z	objavljanjem sezna-		Strain Valentina	Trst,	50.000
ma članov, ki jih je upravni odbor			Veglia - Tavčar Vanda		
Zadruge Primorski dnevnik vpisal v				Trst,	100.000
člansko knjigo.	Imena so	navedena	Pertot Aleksij	Opčine,	150.000
po zaporedju, s	katerim je upravni		Jeric Alenka	Opčine,	200.000
svet sprejel nove	člane.		Tul Igor	Mačkolje	100.000
			Kral Giordano	Domjo	50.000
Nanut Giovanna	Gorica,	50.000	Cont Vladimiro	Speter,	50.000
Braini Peter	Gorica,	50.000	Pauletti Igor	Trst,	100.000
Bevčar Silvano	Gorica,	50.000	Malalan VValter	Trst,	100.000
Rijavec Pietro	Gorica,	50.000	Primossi Luisa	Trst,	100.000
Gorjan Anna	Gorica,	50.000	Umari Giorgio	Trst,	50.000
Mucci Carlo	Tržič,	50.000	Volk Franko	Zgonik	100.000
Klanjšček Sonia	Gorica,	100.000	Gregori Elda	Trst,	50.000
Rupil Anna	Gorica,	50.000	Bradassi Maria	Trst,	50.000
Devetak Carlo	Gorica,	50.000	Furlan Bianca Maria		
Primosig Mitja	Gorica,	100.000		Trst,	50.000
Šuligoj Sonja	Gorica,	100.000	Vatovec Bojana	Trst,	300.000
Primosig Carlo	Gorica,	100.000	Jevnikar Marko	Bazovica,	50.000
Klavcic Venceslao Gorica,		50.000	Busechian Giovanni		
Bratina Giovanni	Gorica,	50.000		Trst,	50.000
Primožič Anna	Oslavje,	50.000	Ciani Neda	Prosek,	50.000
Kuret Nivea	Gorica,	50.000	Purinani Dorina	Trst,	50.000
Rupel Aldo	Gorica,	50.000	Lukač Laura	Trst,	50.000
Paoletti Nella	Gorica,	50.000	Ličen Elena	Trst,	50.000
Škabar Stanislao	Repen	50.000	Puc Giuseppina	Trst,	50.000
Malalan Ernesto	Bani	50.000	Primossi Dario	Milje,	50.000
Vidali Laura	Bani	150.000	Glavina Davide	Zavije	50.000
Škabar Roberta	Repen	50.000	Ukmar Carlo	Prosek,	50.000
Don Andrea	Trst,	50.000	Ciuk Boris	Trst,	500.000
Kosmina Dorina	Križ	50.000
Hyhlik vd. Bezenšek Ada		
	Trst,	50.000
Kalc VValter	Padriče	50.000
Cunja Laura	Trst,	200.000
Kralj Maximilian	Gabrovec	100.000
Cernigoi Edoardo	Trst,	100.000
Počkaj Lučka	Trst,	50.000
Žagar Filipčič Dorotea		
	Trst,	50.000
Bogateč Viktor	Križ	50.000
Piscanc por. Skrlavaj Silvana		
	Opčine,	50.000
Piscanc Paola	Trst,	50.000
Kralj Guerrina	Trst,	50.000
Zaccaria Edda	Križ	50.000
Simonettig David	Opčine,	50.000
Rustija Bruno	Gorica,	50.000
Juretič Alojz	Steverjan,	50.000
Koršič Rudi	Jazbine	50.000
Florenin Bernardo Gabrje,		50.000
Florenin Dimitri	Gabrje,	50.000
Juren Oskar	Sovodnje,	50.000
Juren Roberto	Gabrje,	100.000
Juren Maurizio	Gabrje,	100.000
Boškin Ladislav	Gabrje,	50.000
Vižintin Miran	Vrh	150.000
Mulič Diana	Vrh	150.000
Devetak Emilio	Gorica,	100.000
Kristančič Luigia Gorica, 100.000 Gergolet Vilma Doberdob, 100.000 Gergolet Jožef Doberdob, 50.000 Gergolet Ida	Doberdob, 50.000
Gergolet Luisa Doberdob, 50.000 Primozig Marta Gorica, 50.000 Pelesson Marisa Gorica, 50.000 Primožič Giuseppe Oslavje, 50.000 Qualig Anna Gorica, 50.000 Bregant Giovanni Gorica, 50.000 Fiegl Vladislao Oslavje 200.000 Sosol Barbara Pevma 50.000 Komjanc Marko Pevma 50.000 KMEČKA ZVEZA Gorica, 100.000 Lutnan Edda Sovodnje, 50.000 Brezigar David Devin-Nabrežina
1.000.000
Petean Adriana Sovodnje, 50.000 Corva Alessandro Gorica, 50.000 Tabai Robert Sovodnje, 50.000 SLOVENSKO
KULTURN O-REKRE ACIJ SKO DRUŠTVO JADRO Ronke, 100.000 KAJAKAŠKO
DRUŠTVO SilLEC Podgora, 150.000 VValtritsch Igor Gorica, 50.000 Boschin por. Vižintin Lidia
Pevma 50.000
PRIDI TUDI Tl
v zadrugo Primorski dnevnik
Prijaviš sa lahilco:
-	no sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure.
-	v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje.
Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah:

TRŽAŠKA POKRAJINA

-	osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6
-	Tržaška knjigama
-	Slovensko deželno gospodarsko združenje
-Kmečka zveza
-	Knjižnica Rinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure)
-	Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina
-	Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina
-Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu
-	Dijaški dom Srečko Kosovel
V Slovenska prosveta. Ul. Donizetti 3
ZGORIŠKA POKRAJINA
-	uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. 1
-	Katoliška knjigarna
-	Kulturni dom
-	Slovensko gospodarsko združenje
-	ZSKD - Gorica Ul. Malta 2
-	KŠD Kremenjak iz Jamelj
V _____________________J
Z VIDEMSKA POKRAJINA
-	uredništvo Novega Matajurja v Čedadu
-	uredništvo Doma v Čedadu
-	Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu
-	Dvojezični šolski center v Spetru
-	Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu
V
y
Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Fur-laniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko.
S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVICE
ITALIJA / POROČILO ISTAT O STANJU DRŽAVE V LETU 1996
Pripravljen bankovec za 500.000 lir
RIM - Barva bo rahlo rumena, nekoliko večji bo od sedanjih 50 in 100 tisoC lir, posvečen pa bo Raffaellu, za Cigar podobo v modri barvi so se navdihovali ob avtoportretu, M je ohranjem v galeriji Uffizi v Firencah. To so glavne značilnosti »maksi-bankov-ca«, kateremu je zakladni minister Carlo Azeglio Čampi prižgal zeleno luc. Predno bo stopil v obtok, pa morajo izdati še en dekret, ki doloCa, koliko takih bankovcev bodo sploh tiskali. Na evropski ravni novi bankovec ne bo med najvecjimi v obtoku. V Nemčiji ga imajo na primer za tisoč mark (okrog milijon lir), v Švici za tisoC frankov (približno 1.170.000 lir), v Avstriji za 5.000 šilingov (skoraj
700.000	lir). Podoba Raffaella je na prednji strani desno, medtem ko je v sredini poleg zneska
500.000	lir še podrobnost s freske »slavje Galateje« iz vile Famesina v Rimu. Na hrbtni strani je v sredini reprodukcija vatikanske freske »atenska šola«, dekorativne elemente pa predstavljata stilizirana cvetlična motiva.
Tržaška trgovinska zbornica v Celju in Zagrebu
TRST - Tudi letos bo Tržaška trgovinska zbornica zastopana na dveh tradicionalnih jesenskih vele-sejemskih manifestacijah, in sicer na 30. izvedbi MOS v Celju (od 21. do 21. septembra) ter na 73. jesenskem velesejmu v Zagrebu (od 15. do 21. septembra). Tako za Celje kot Zagreb bo Trgovinska zbornica organizirala in koordinirala uradno zastopstvo tržaškega gospodarstva.
'
: -
Industrije! opozarjajo na zastoj v gospodarstvu
VIDEM - Ob koncu leta so podatki nakazovali možnost rahlega izboljšanja razmer v deželnem gospodarstvu, vendar po prvih treh mesecih letošnjega leta se to ni uresničilo. Do tega zaključka so prišli pri deželni zvezi industrijcev, kjer so prav te dni dokončati konjunktumo analizo. Predsednik zveze Andrea Pittini je med drugim poudaril, da so glavni pokazatelji nazadovati v primerjavi z začetkom lanskega leta (skupna prodaja -1,2%, prodaja v Italiji -2,4%, proizvodnja -0,6%, prodaja v tujini +0, 2%, medtem ko je na primer skupna prodaja lani dosegla kar +3, 4%). Lahko torej trdimo, zaključuje Pittini, da se je dinamika deželne industrije glede proizvodnje in prodaje po rahli rasti ob koncu leta vrnila na raven izpred 12 mesecev. Se posebno zaskrblja nazadovanje pri prodaji, zlasti padec pri izvozu.
Grapa Generali se krepi
TRST - Grupa Generali si je od grupe Royal Sun Altiance zagotovila kontrolo nad družbo Sim Al-tiance International Life s sedežem v Guemseyu. Odslej se bo družba imenovala Generali International in bo delovala v tesni povezavi s Generali Worldwide, ki je bila ustanovljena pred 4 leti z namenom, da utrdijo prisotnost na tržišču off-shoreja s prilagodljivo ponudbo, ki naj bi zadovoljila potrebe po skrbstvenem zavarovanju osebam, ki delujejo na mednarodnih tržiščih. Investicija Generalija znaša 15 milijonov funtov štertingov, omogočila pa bo podvojitev zbiranja premij s sedanjih 130 na več kot 260 milijard tir.
Zasedanje o novih možnostih investicij
TRST - Tržaška trgovinska zbornica bo s sodelovanjem INA SIM jutri ob 16. uri priredila zasedanje o novih strategijah investiranja, ki se ponujajo italijanskim varčevalcem, saj so se razmere v zadnjih mesecih precej spremenile (državne obveznice na primer niso veC tako donosne kot pred kratkim). Zasedanje bo v kongresnem centru na Pomorski postaji, podrobnejše informacije pa nudijo na tel. 767690.
'
Socialno deavo v odnosu do mladih večkrat nadomešča rodna družina
Družino namreč vzdržuje mlade brezposelne in jim pomaga do službe
RIM - Italijanska socialna država ne deluje v odnosu do mladih. To je posebno razvidno pri problemu zaposlitve. V Italiji so namreč socialno dokaj zaščiteni tisti, ki imajo službo, prav malo ali nic pa tisti, ki službo iSCejo, ed temi zlasti mladi. Zanje se izkazuje kot edina varnostna mreža rodna družina, ki torej v odnosu do mladih igra vse bolj vlogo socialne države.
To ugotovitev je posebno izpostavil osrednji italijanski statistični inštitut ISTAT v poročilu o stanju Italije v letu 1996, ki so ga predstavili včeraj. Poročilo posebej poglablja vprašanje dela v povezavi z mehanizmi t.i. socialne države, očitno tudi spričo aktualnosti te problematike. Tako med
drugim poudarja, da je s tega vidika Italija v precejšnjem zaostanku v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Italijanski javni izdatki po podatkih: iz leta 1994 so znašati 24,2 odstotka italijanskega bruto narodnga dohodka, kar je v skladu z zahodnoevropskim povprečjem. Če upoštevamo javne izdatke za poglavje »materinstvo, družina, zaposlitev«, pa lahko ugotovimo, da so veliko nižji kot v drugih članicah EU. V Italiji namreč znašajo 1,3 odstotka bruto narodnega dohodka, v evropskem povprečju pa 7,3 odstotka. Zanimivo je, da pokojnine v Italiji bremenijo javno bilanco v večji meri kot v večini drugih evropskih držav. V Italiji gre namreC za
pokojnine 17,3 odstotka bruto narodnega dohodka, medtem ko v večini drugih držav članic EU znašajo 3 ali 4 odstotke manj.
Kot rečeno, v Italiji družina večkrat nadomešča socialno državo, Se posebej v odnosu do mladih. Poročilo ISTAT med drugim ugotavlja, da igra družina bistveno vlogo ne samo pri vzdrževanju brezposelnih, ampak tudi pri iskanju zaposlitve. Ni Čudno zatorej, da se vse bolj širi pojav otrok, ki živijo pri starših tudi do pozne starosti. Lansko leto je živelo s starši 88 odstotkov mladih od 20. do 24. leta starosti, 54 odstotkov od 25. do 29. leta starosti ter 22 odstotkov od 30. do 34. leta starosti. Kaže, da so s tem sožitjem zadovoljni oboji.
Lani je namreC 95 odstotkov staršev pozitivno ocenilo odnose v družini.
Zanimiv je tudi podatek, da veliko število mladih zakoncev razpolaga s stanovanjem, ki so ga dobili v dar. Očitno so darovalci v vpčini primerov starši. Iz vsega tega jasno izhaja, da rodna družina igra res bistveno vlogo pri socialni zaščiti mladih.
Kljub vsemu temu pa je raziskava osrednjega italijanskega statitičnega instituta o stanju Italije v letu 1996 morala ugotoviti, da se ekonomsko stanje mladih na splošno slabša. Lani se je namreC prvič zgodilo, da je število revnih bilo večje med mladimi (15 odstotkov) kot med ostarelimi (14,4 odsotka).
AKTUALNA TEMA
■
Italija se pripravlja na »tax freedom day«
Elio Fornazarič
Z naglimi koraki se bliža termin, ko bo i Italiji zopet nastopil tako imenovani »tax freedom day«. Gre za poseben »praznik«, ki bi mu lahko po naše rekli na primer »dan davCne svobode« ali kaj podobnega, bolj v skladu s sodobnim Časom. pa bo, da ga bomo obeležili kar z ameriško oznako. Italijanska industrijska zveza najema namreC že vrsto let enkrat v prvi polovici luni j a celo oglasno stran v vodilnih italijanskih dnevnikih, najeti prostor pa uporabi za to, da s posebinm, praviloma precej kričečim oglasom, opozarja italijanske davkoplačevalce - in jim seveda primerno Čestita -, da je nastopil njihov »praznik«, to je da so tistega dne in za tisto leto nehali delati in proizvajati za poravnavo svojih davčnih obveznosti do države ter da smejo končno od tistega dne dalje proizvajati razne dobrine ali storitve res za tržišče in ne za državni erarij ter ustvarjati dohodek zase in za svoje družine. Studijski uradi Confindu-strie zato vsako leto ugotavljajo, koliko znaša poprečno davčno breme na prebivalca, na podlagi tega podatka izračunajo odstotni delež dolgovanih davščin glede na celokupno vrednost ustvarjenega oz. pričakovanega narodnega dohodka in končno pretvorijo ta odstotni delež v ustrezno število dni v sorazmerju s poslovnim letom. »Tax freedom day« nima
po vsem tem v koledarju fiksnega datuma, temveč se pomika v Času pod vplivom davčnega pritiska in splošnega trenda v notranjem gospodarstvu. Zaradi vedno novih davščin pa se »praznok« Čedalje bolj odločno seli iz pomladi v poletje: tako je dan davCne »svobode« v letih ’60 padal še v maju, v zadnjem Času pa se suka okrog 10. junija. Kdaj točno ga bomo praznovali letos, ni Se znano, strokovnjaki pri Confindustrii pa so že dalj Časa na delu.
V zvezi s tem vprašanjem velja zabeležiti še naslednje: angleški raziskovalni center »Adam Smith« je pred kratkim objevil rezultate neke ankete, ki so jo opravili njegovi sodelavci v raznih državah in na podlagi katere so določili podoben »praznik davkoplačevalca«, ki naj velja v širšem prostoru vseh važnejših evropskih in nekaterih neevropskih dežel. Angleži pri tem sledijo ustreznemu postopniku italijanske industrijske zveze, le da je njihov pristop bolj strokoven in brez polemičnih primesi, ki nasprotno od vedno prevevajo odnose med Confindustrijo in rimsko vlado (razen za Časa nekajmesečnega Berlusconijevega predsedovanja).
No, na podlagi tako opravljene ankete je Inštitut »Adam Smith« sestavil naslednji seznam, pri katerem je pri vsaki
državi navedeno število dni v letu, ki jih mora poprečni davčni zavezanec žrtvovati za davkarijo: Japonska 112, Islandija 124, Avstralija 125, Poljska, Madžarska in Češka 126, ZDA 127, Portugalska 135, Švica in Španija 136, Velika Britanija 139, Irska 140, Kanada 143, Nova Zelandija 150, Nemčija 154, Italija 163, Avstrija 164, Grčija 166, Luksemburg 170, Nizizemska in Francija 173, Finska in Belgija 178, Švedska 194, Danska 200 dni. Kakor je razvidno iz objavljenih podatkov, opravijo svoje davCne obveznosti v najkrajšem Času Japonci, najdalj pa garajo Danci. Evropsko poprečje znaša 158 dni, kar zadeva Italijo pa podatki londonskega inštituta »Adam Smith« portjujejo veljavnost teze Confindustrie, da je naša država v združeni Evropi nadpopreCno fiskalna.
Toda vse to predstavlja kajpada le eno stran medalje: nima namreč nobenega smisla razvrščati države po lestvici splošnih davčnih količnikov, Ce istočasno ne objavimo tudi vzporedne lestvice o obsegu in kakovosti javnih storitev, ki jih posamezne države nudijo svojim prebivalcem. Danci morajo res delati za davkarijo kar 200 dni v letu: da se jim v primrjavi z drugimi narodi godi krivica, pa je treba šele dokazati.
1 ~					
					
13. MAJ 1997		INDEKS MIB-30: +0,98%			:
delnica	cena	var. %	delnica	-cena	var. %
Alleanza Ass.	12.317	+0,76	Montedison	1.044	-1,13
Bca di Roma	1.240	-	Olivetti	480,0	-0,98
Bca Fideuram	4.503	-0,29	Parmalat	2.610	+1,31
Benetton	23.351	-0,44	Pirelli Spa	3.877	-0,43
Comit	3.727	+3,25	Ras	13.950	-0,14
Credit	2.535	+1,32	Rolo	17.836	+1,22
Edison	8.062	-2,83	Saipem	8.318	+0,28
Fiat	5.711	+0,08	San Paolo To	10.770	-0,59
Generali	30.703	+0,71	Sirti	10.818	+0,44
Imi	15.411	+0,75	Štet	8.337	+0,49
Ina	2.302	+0,04	TIM	5.177	-0,46
Italgas	5.784	-0,20	Telecom Ita	4.673	+0,49
La Fondiaria	6.006	-0,48			
Mediaset	7.538	+0,62			
Mediobanca	10.159	-0,66			
Mediolanum	16.225	+0,37			
	
	
14. MAJ 1997	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1681,620
EKU	1921,920
nemška marka	985,190
francoski frank	292,540
funt šterling	2752,480
nizozemski gulden	876,030
belgijski frank	47,733
španska pezeta	11,672
danska krona	258,790
irski funt	2551,020
grška drahma	6,176
portugalski eskudo	9,800
kanadski dolar	1211,540
japonski jen	14,167
švicarski frank	1162,300
avstrijski šiling	139,970
norveška krona	238,290
švedska krona	219,700
finska marka	327.040
		
		
14. MAJ 1997	V Ul	IAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1664,00	1694,00
nemška marka	980,00	998,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	863,00	888,00
belgijski frank	47,03	48,83
funt šterling	2698,00	2778,00
irski šterling	2506,00	2601,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	6,00	6,60
kanadski dolar	1191,00	1226,00
švicarski frank	1152,00	1177,00
avstrijski šiling	137,98	142,48
slovenski tolar	10,70	11,10
	14. MAJ 1997		
	valuta	nakupni	prodajni
SC <	ameriški dolar	1660,00	1705,00
m n	nemška marka	975,00	995,00
2 d </> n h <	« w 5 05 CC **	3	L. <	u r Z T3 n ta Ec n	funt šterling	2720,00	2775,00
	švicarski frank	1148,00	1178,00
	belgijski frank	46,72	48,72
	francoski frank	287,00	297,00
	danska krona	253,00	263,00
	norveška krona	233,00	243,00
	švedska krona	212,00	222,00
	kanadski dolar portugalski eskudo	1191,00 9,31	1231,00 10,21
	nizozemski gulden	861,00	886,00
	avstrjski šiling	137,50	142,00
g	španska pezeta grška drahma	11,17 5,88	12,27 6,68
<£			
N	irski šterling	2503,00	2.583,00
iv i m	japonski jen	13,62	14,52
v i	avstralski dolar	1257,00	1327,00
	madžarski florint	8,75	11,50
%yy m	hrvaška kuna	230,00	280,00
/tli - v—	slovenski tolar	10,60	11,00
NOGOMET / POKAL POKALNIH PRVAKOV
NOGOMET/31. KOLO V A LIGI n
NOVICE
Pokal Barceloni po strelu z bele točke
Udinese v boju za uvrstitev v pokal UEFA
Edini zadetek je v 37. minuti dosegel as Ronalda - Premoč Pariš SG v drugem delu
Barcelona - Pariš St. Gennain 1:0 (1:0)
Strelec: Ronaldo v 37. minuti (11-m)
BARCELONA: Vitor Baia, Sergi, Fernando Couto, Abelardo, Ferrer, Figo, Popescu (Amor od 46. min.), Guardiola, De La Pena (Stojckov od 85. min.), Luis Enrique (Pizzi °d 89. min.), Ronaldo.
PARIŠ SG: Lama, Do-mi, Foumier (Algerino od 58. min.), N‘ Gotty, Le Guen, Leroy, Cauet, Gue-rin (Dely Valdes od 69. Hiin.), Rai, Leonardo, Loko (Pouget od 78. min.).
Sodnik: Merk (Nem), Loti: 6:3, gledalcev: 52.000; rumeni kartoni: Foumier, Le Guen, Cauet, Femando Couto, De La Pena.
ROTTERDAM - Španska Barcelona je sinoči postala prvi evropski klub, ki bo imel v svoji vitrini štiri pokale pokalnih zmagovalcev. V zanimivem srečanju je namreč sinoči v Rotterdamu premagal branilca tega naslova iz lanske sezone, francoskega Parisa Saint Germai-na.
V	prvem polčasu so bili Katalonci za spoznanje boljši. Sodnik je nera-znmljiovo razveljavi zadetek z glavo Femanda Cou-ta, malo zatem pa dosodil Barceloni enajstmetrovko zaradi prekrška v kazenskem prostoru. Mladi as Ronaldo strela ni zgrešil.
V	drugem polčasu so uneli Francozi veliko pre-uioc, Barcelona pa je bila zelo nevarna iz protinapa-ua. Kljub vztrajnim poskusom pa Pariš St Ger-ruain Vitora Baie ni pre-uiagaia. V tem delu srečanja sta obe moštvi zadeli po eno vratnico.
Ronaldo je edini gol dosegel s strelom z bele točke (AP)
Drevi nekaj zanimivih tekem V Videm prihaja Verona
Prvenstvo v nogometni A ligi se s hitrimi koraki bliža h koncu. Zaradi turnirja nogometnih reprezentanc v Franciji od 4. do 11. junija bodo tekme 31. kola odigrali že danes. Na sporedu je nekaj zanimivih srečanj, ki odločajo o vrhu in začelju. Veliko zanimanje vlada tudi za zadnje nastope Udine-seja, ki se je s serijo uspešnih tekem vključil v boj za uvrstitev v pokal UEFA. Danes VidemCani gostijo dejansko že izpadlo Verono in povsem real-noje, da vknjižijo nove tri
DANAŠNJI SPORED (20.30): Atalanta - Roma, Cagliari - Fiorentina, Inter Reggiana, Juventus - Piacenza, Lazio - Napoli, Parma - Milan, Perugia -Bologna, Udinese - Verona, Vicenza - Sampdoria.
VRSTNI RED: Juven-
tus 39, Parma 55, Inter 51, Lazio in Bologna 47, Sampdoria in Udinese 45, Vicenza 42, Milan 41, Fiorentina 40, Atalanta 39, Roma in Napoli 37, Piacenza 33, Cagliari 30, Perugia 28, Verona 26, ""dana 19.
DANES (20.30): Bari -Lucchese, Brescia - Lecce, Castelsangro - Torino, Ce-sena - Foggia, Chievo -Reggina, Cosenza - Vene-zia, Cremonese - Palermo, Empoli - Pescara, Genoa -Padova, Salemitana - Ra-venna.
VRSTNI RED: Brescia 57, Empoli 56, Lecce 55, Bari 51, Genoa 50, Torino 49, Pescara, Ravenna 47, Chievo 46, Padova, Foggia 44, Venezia 41, Reggina 38, Salemitana, Castelsangro 37, Cesena, Lucchese 36, Cosenza 34, Palermo, Cremonese 31.
NOGOMET / ZADNJE KOLO C2 LIGE
Najvažnejša tekma Triestine
Doma ob 16.30 proti Vis Pesom za rešitev - Vstop prost
TRST - Pred začetkom prvenstva niti najveCji pesimist ni pričakoval takega razpleta, ali bolje, da se bo Triestina prav v zadnjem kolu borila, da se izogne »play-outu«, Sanje celo o napredovanju so se razblinile že mnogo prej in kruto dejstvo je, da se bo Triestinina usoda odločila prav na današnjem zadnjem srečanju regularnega dela C2 lige proti Vis Pešam. Da bi danes na stadion Rocco prišlo Cimvečje število navijačev, je vodstvo sklenilo, da bo vstop prost.
Tržaško moštvo je danes nesporni favorit za zmago, saj bo verjetno ekipa iz Pesara dopotovala v Trst brez posebnih ambicij. Moštvo je namreč povsem ria varnem in je tudi odrezano od boja za »play-off«. V tabora Triestine pa se bojijo prav takih nasprotnikov, ki .nimajo Česa izgubiti. Take ekipe navad-
no igrajo zelo sproščeno in so še kako nevarne. Potrebno bo torej zaigrati že od vsega začetka izredno zbrano, organizirano in pazljivo predvsem v obrambi.
Triestina bo igrala brez izključenega Corina, v ekipo pa se bo spet vrnil Al-drovandi.
SPORED ZADNJEGA KOLA (16.30): Arezzo - Livorno, Fano - Temana, Forll - Massese, Iperzola - Maceratese, Pon-sacco - Piša, Pontedera - Giorgione, Rimini - Sandona, Tolentino - Baracca Lugo, Triestina - Vis Pesaro.
VRSTNI RED: Temana 68, Livorno 67, Maceratese 50, Giorgione in Arezzo 46, Piša 43, Vis Pesaro, Baracca Lugo in Fano 41, Tolentino, Massese in Sandona 40, Rimini 39, Triestina 37, Ponsacco in Pontedera 35, Iperzola 34, Forll 31.
KOŠARKA
Goričani danes v R. Emilii odločno na zmago
Goriška Dinamica bo danes v Reggio Emilii igrala proti ekipi Cfm drugo finalno tekmo za prestop v košarkarko Al ligo. Po nedeljskem domačem spodrsljaju se v go-riškem tabora dobro zavedajo, da bo današnje srečanje ključno za napredovanje. Ce bi namreč Dinamica danes iz-
rtODBOJKA / KVALIFIKACIJE ZA EP
KOŠARKA / KONČNICA NBA
Po porazu s Španijo za Slovenijo konec sanj o nastopu na EP
Slovenija - Španija nizih prepustila točki 2:3	(12:15, 15:11, Španiji, ki je v odločil-
15:13, 7:15,13:15)	nih trenutkih izkoristi-
LJUBLJANA - Od- la večjo mednarodno oojkarska reprezentan- izkušenost svojih igralca Slovenije je z do- cev. rtiacim porazom proti Včeraj sta se v Cata-Spaniji dejansko izgu- nii pomerila tudi BiH bila vse možnosti, da in Finska. Po pričako-bi se uvrstila na evro- vanju je slavila Finska Psko prvenstvo sep- s 3:0 (16:14, 15:5, tembra letos na Nizo- 15:7), ki se je na čelu zemskem. Teoretično pridružila Češki, ki pa imajo sicer Jankovičevi ima tekmo manj. izbranci še vse možno- Vrstni red: Češka (5) sti, saj bodo igrali še 8, Finska (6) 8, Španija Štiri tekme, toda težko (7) 8, Slovenija (4) 4, je verjeti, da bodo vse BiH (6) 0. štiri tudi dobili, saj bo- PREOSTALA sta predvsem tekmi s SREČANJA: 21. 5. ob Cesko. ki je prvi favorit 20.00 v Salamanci: za osvojitev prvega me- Španija - Slovenija; 24. sta v skupini, in 5. ob 18.00 v Mariboru: prihodnjo sredo s Spa- Slovenija - Češka, Fin-nijo v gosteh izredno ska - BiH; 27. 5. v Plz-težki.	nu: Češka - Slovenija;
Včeraj je Slovenija 31. 5. v Catanii: BiH -po izredno dramatič- Slovenija; Češka - Fin-nem srečanju po petih ska.
Chicago Bulls že v finalu na vzhodu, Seattle se ne predaja
NEW YORK - Branilci naslova košarkarji Chicago Bulls so sinoči v končnici severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA v domači dvorani premagali Atlanta Hawks s 107:92 in se s 4:1 v zmagah uvrstili v finale na vzhodu. V polfinalu na zahodu pa je Seattle Super-Sonics na gostovanju premagal Houston Rockets s 100:94 in se tako zaenkrat rešil pred izpadom. Houston vodi s 3:2 v zmagah.
V Chicagu si je Den-nis Rodman kar sam pripravil čestitko za 36. rojstni dan. Tudi tokrat ni začel v startni peterki, vendar pa je z 12 toCkmi in devetimi skoki v odločilnih delih srečanja prispeval delež k novemu uspehu bikov. Michael Jordan je bil s 24 točkami najboljši strelec tekme, nobene točke pa
ni dosegel v zadnjih 12 minutah. Po 15 točk sta dosegla Scottie Pippen in Steve Kerr, Toni Kukoč pa jih je v vsega 16 minutah igre nanizal sedem. Pri gostih sta bila najboljša Christin Laettner (23) in Mookie Blaylock (20).
V Houstonu je Sattle premagal Houston s 100:94. Najboljši strelec Seattla Hersey Havvkins je dosegel 23 točk, Gaiy Payton jih je dosegel 21, Shavvn Kemp 20, Detlef Schrempf pa 15. Dobri igri Hakeema Olajuvvo-na (31 točk, 16 skokov) in Clvda Drexlerja (26) zaradi slabega učinka zunanjih igralcev nista mogli prevesiti tehtnice na stran Houstona.
»Na naslednji tekmi v Četrtek v Seattlu bomo zmagali in v Houstnu se nato obeta prava vojna,« je napovedal trener Seattla Georg Karl.
gubila, bi bilo nato izredno težko nadoknaditi zaostanek od 0:2.
Vsekakor zelo pozitivna vest je ta, da bo Antonello Riva danes lahko dal gotovo večji doprinos kot v nedeljo. Riva je bil namreč na pregledu v Milanu in kaže, da je poškodba povsem sanirana in da bo odlični strelec goriške ekipe lahko igral celo brez obloge-
Dinamico čaka danes neizprosen boj, v katerem so sicer košarkarji Cfm v rahli prednosti, finalni obračuni pa so poglavje zase in seveda goriška ekipa tudi danes ni brez možnosti. Trener Frates zahteva od svojih igralcev predvsem boljšo obrambo, kot je bila na prvi tekmi v Gorici, kajti ekipa iz Reggio Emilie ima svojo udarno moč predvsem v napadu in ni naključno, da je v prvenstvu dosegla tudi največje število košev.
Rim: tudi Muster med gledalci
RIM - Avstrijskemu teniškemu igralcu Thomasu Mustra ne bo uspelo tretjič zapored osvojiti turnirja v Rimu. Najboljši igralec na peščenih igriščih v zadnjih letih in tretji nosilec je namreč izgubil dvoboj drugega kroga proti Avstralcu Scottu Draperju. Avstralec je zmagal s 7:6 (4), 5:7 in 7:5. Turnir se je v dragem krogu končal tudi za petega nosilca Nizozemca Richarda Krajicka, ki je v dveh podaljšanih igrah izgubil proti Nemcu Marcu-Kevinu Goellnerju.
Draper in Muster sta pri temperatmi 32 stopinj celzija igrala skoraj tri ure. Avstrijec, ki je znan po svoji nepopustlijivosti, je bil na koncu povsem izmučen. Kot je sam dejal, je že med srečanjem pomišljal na predajo, kar pa mu srce ni dovolilo. Njegova trma je povzročila dehidriranost, zaradi katere je komaj stal na nogah.
Izidi, 2. krog: Rios (Cii/7) - Santoro (Fra) 6:2, 6:2, Alami (Mar) - VVoodruff (ZDA) 6:0, 6:4, Goellner (Nem) - Krajicek (Niz/5) 7:6 (8:6), 7:6 (7:1), Cou-rier (ZDA) - Portas (Spa) 7:6 (7:5), 6:2, Braguera (Spa) - Gumy (Arg) 6:1, 6:4, Larsson (Sve) -Johansson (Sve) 7:6 (7:4), 6:3, Corretja (Spa/10) -Boetsch (Fra) 6:2, 6:3, A. Costa (Spa/11) - Sieme-rink (Niz) 6:4, 6:2, Ivaniševič (Hrv/6) - Ruud (Nor) 6:2,6:2.
Steffi Graf v četrtfinalu
BERLIN - Najboljše teniške igralke na svetu so v tem tednu zbrane v Berlinu (nagradni sklad 926.250 dolarjev). Prvopostavljena igralka Nemka Steffi Graf je v 2. krogu brez večjih težav premagala Romunko Ruxandro Dragomir s 6:3 in 6:2 ter se tako uvrstila v četrtfinale.
Izidi, 2. krog: Testud (Fra) - Davenport (ZDA/3) 7:6 (9), 7:6 (7), Coetzer (JAR/7) - Studenikova (Sik) 6:0, 6:0; Appelmans (Bel) - Schultz-Mc-Carthy (Niz/11) 1:0, b.b.; Pierce (Fra/12) - Kleinova (Ceš) 6:3, 2:6, 6:2.
Ben Johnson vložil pritožbo zaradi dosmrtne prepovedi
TORONTO - Odvetniki kanadskega šprinterja Bena Johnsona so na sodišču v Bramptonu v zvezni državi Ontario vložih pritožbo proti Mednarodni atletski zvezi (lAAF) in Atletski zvezi Kanade, ker je sedaj petintridesetletni Johnson marca leta 1993 zaradi uživanja nedovoljenih poživil dobil dosmrtno prepoved nastopanja na atletskih prizoriščih. Tožba je bila vložena hkrati z zahtevo, ki so jo poslali na LAAF, v kateri zahtevajo takojšnjo odpravo kazni. Sodna obravnava se bo začela 27. maja, pritožba na mednarodni zvezi pa naj bi bila obravnavana konec maja.
Ubili ruskega boksarja
MOSKVA - Eduarda Zaharova, elana ruske boksarske olimpijske reprezentance, so v sredo zabodli do smrti v njegovem stanovanju v Ukti. Triindvajsetletni boksar se je hudo sprl z dvema moškima, nakar je žena stekla iz stanovanja po pomoč. Ko se je čez dobro minuto je vrnila, je našla moža v krvi in z najmanj desetimi vbodi noža. Policija je osmumljenca že priprla. Zaharov je leta 1993 v Grčiji osvojil naslov mladinskega svetovnega prvaka.
Dragocena zmaga SAK-a
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so po dveh zaporednih porazih končno spet slavili zmago. V celovškem mestnem štadionu so pred 300 gledalcev premagali enajsterico St. Floriana iz Zgornje Avstrije z 2:1. Zmaga je bila nadvse pomembna, saj so si slovenski nogometaši s tem več ali manj že zagotovili obstanek v regionalni ligi-sredina (3. divizija).
Na vrhu lestvice še naprej vodi enajsterica iz Wel-sa (Gornja Avstrija) s 47 točkami. VVels je že drugič zapored igral le neodločeno, tako da je drugouvrščena ekipa WAC iz VVolfsberga z zmago nad celovško Austrio (3:1) zmanjšala zaostanek na samo pet točk. Beljaški VSV je s 35 točkami tretji. Do konca je še Sest kol. (I.L.)
Primorje igralo neodločeno v Ljubljani
Izidi 32. kroga v 1. Slovenski nogometni ligi: Olimpija - Primorje 2:2 (0:0); Beltinci - Korotan 1:1 (1:0); Rudar - Koper 3:0 (2:0); HIT Gorica -■ Mura 1:1 (1:0); Maribor Branik - Publikum 3:1 (1:0). Vrstni red: Maribor Branik 64, Primorje 57, HIT Gorica 53, Publikum 46, Rudar 41, Mura 41, Korotan 39, Olimpija 37, Beltinci 30, Koper 24.
Košarkarji Slovenske gimnazije osvojili 5. mesto v Avstriji
SALZBURG - Košarkarska ekipa Slovenske gimnazije v Celovcu je na avstrijskem šolskem prvenstvu za nižje razrede (do 14 let) dosegla velik uspeh. S štirimi zmagami in samo dvema porazoma je mlada ekipa pod vodstvom prof. Antona Malleja osvojila odlično 5. mesto, kar pomeni hkrati doslej največji uspeh za Koroško na avstrijskih šolskih prvenstvih v košarki. Uspešna ekipa si je zagotovila nastop na avstrijskem finalu z osvojitvijo naslova koroškega šolskega prvaka 1997. (I.L.)
NAMIZNI TENIS / POLFINALNI DEL KONČNICE ZA NASLOV
Kras Generali v prvi tekmi v Zgoniku prepričljivo boljši
Coccaglio je premagal s 5:2 - Važni zmagi Bersanove in V. Milič
Kras Generali - Coccaglio 5:2
Bersan - Merenda 21:10, 21:15; Vanja Milic - Semen-za 14:21, 18:21; Wang -Chen 21:9, 21:8; Vanja Milic - Merenda 21:19, 21:19; Bersan - Chen 6:21, 12:21; Wang - Merenda 21:8, 21:14.
Kras Generali je sinoči preskočil prvo oviro. V prvem polfinalnem srečanju za državni naslov namiznoteniške A lige je namreč zanesljivo s 5:2 odpravil ekipo iz Coccaglia, druga polfinalna tekma bo v Coccagliu v nedeljo ob 20. uri in eventualna 3. spet v sredo v Zgoniku.
Včerajšnji polfinalni obraCun se je takoj ugodno začel za Krasove barve saj je Ana Bersan, kljub bolečinam v hrbtu, z zelo zbrano in odločno igro po dveh samih setih odpravila Miche-lo Merendo. Bil je to odločilen korak na poti do zmage. Coccagliova predstavnica je v drugem srečanju z zmago nad Vanjo Milic stanje izenačila, Krasova Kitajka VVangova pe je s suvereno zmago nad rojakinjo Cheno-vo (21:9, 21:8) osvojila drugo točko za naše barve. Vanja Milic je nato z izredno požrtvovalno igro strla odpor Merendove in nobenega dvoma ni bilo veC, da bo zmaga ostala doma. VVangova je namreč v svojih naslednjih dveh tekmah po pričakovanju in brez težav premagala Semenzovo in Merendovo in visoka zmaga je bila tu. Za posebno vzdušje so poskrbeli tudi številni navijači, ki so zanosno spodbujah svoja dekleta. Na tribunah je bilo številno kitajsko predstavništvo (v glavnem študentje), ki so navijali za Krasovo igralko VVangovo. Mladi domači
navijači pa so opremili telovadnico v Zgoniku s pisanimi bansparenti, tako da se je srečanje odvijalo zares v pravem polfinalnem am-bientu.
Naj omenimo še, da se je druga včerajšnja polfinalna tekma Castelgofredo - Ca-gliari končala s pričakovano zmago državnih prvakinj Castellane s 5:1.
»Verjetno je bila odločilna točka prav zmaga Ane Bersan, toliko bolj, ker je imela bolečine v hrbtu. Zelo dragocena pa je bila seveda tudi zmaga Vanje Milic, čeprav so vse tri naše igralke igrale precej s tremo. VVangovo je treba pohvaliti, ker je vzdržala pritisk, saj od nje vsi pričakujejo, da bo dobila vse tekme«, je povedal odgovorni za namizni tenis pri Krasu Zvonko Simoneta.
(bi)
Ana Bersan je že v uvodni tekmi proti Merendovi osvojila zlata vredno točko (Foto Balbi/Kroma)
ODBOJKA / V 2. 2ENSKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM
Multiservice igra proti koncu vse bolje
Dečki Soče Unitekno tudi drugič premagali Torriano - V pokalu Corag Val izgubil
2. ZENSKA DIVIZIJA
Multiservice - Libertas. Gorica 3:1 (12:15,16:14,15:7,15:4)
Multiservice: Corsi, Benedetti, Cettul, Visintin, K. in F. Batistič, Perše, Paulin, Carrara, Cemic.
Ekipa Multiservicea je v predzadnji tekmi prvenstva osvojila novo pomembno zmago. Odhčen začetek (9:0) je dajal upati na lahek plen, čeprav se je vedelo, da je Libertas so-hdna ekipa. Naše so nato popolnoma popustile, kar so znale nasprotnice dobro izkoristiti; najprej so znižale na 11:4, potem so osvojile še deset zaporednih točk in na koncu tudi set.
Drugi niz je bil najbolj borben. Libertas je vodil z 2:7, naše so izenačile na 8:8 in povedle s 14:12. Tam so se pustile znova dohiteti, na sreCo pa je ta pomemben niz vseeno ostal na domačih tleh. V ostalih deh setih Li-
bertas ni nudil velikega odpora. Omenimo naj, da je zaradi poškodb Multiservice prvič igral z enim samim podajačem, in sicer z Marjano Perše. (Igor Povše)
OSTALI IZIDI: Caffe Morocco -Corridoni 3:0, Farra - Tomana 3:0, Staranzano - Adi 3:1, Pro Romans -Fossalon 3:2. VRSTNI RED: Caffe Norocco 34, Corridoni 32, Farra 28, Multiservice in Torriana 20, Fossalon, Lebrtas Go 18, Staranzano, pro Romans 8, Villesse 6, Adi 2.
DEČKI
Torriana - SoCa Unitekno 0:3 (13:15,8:15,3:15)
SOCA UNITEKNO: Hlede 3+1, M. Cemic 7+1, A. Cemic 1+7, Golob 1+3, Prinčič 1+0, Faganel 9+3, Orel 2+2, Lukeš 5+2.
Z zmago v povratni tekmi play of-fa prvenstva dečkov (tekma ni sicer odločala o ničemer) se je tudi za
združeno ekipo SoCa Unitekno končala tekmovalna sezona. Tudi dodatni dvojni spopad z drugouvrščeno Torriano je potrdil absolutno premoč Goričanov na pokrajinski ravni, trener Stefan Cotič pa je na igrišče poslal vse igralce.
POKAL CORAG Val - Romans 0:3 (1:15,2:15,6:15) VAL: Klanjšček, Branca, Fabiani, Sturm, Tahe, Bresciani, Čeme.
Proti solidnemu Romansu so Valove miniodbojkarice, ki jih je tokrat okrepila naraščajnica Katja Bresciani, doživele pričakovan poraz. Srečanje je bilo enosmerno, nekaj več igre pa je bilo v tretjem setu, ko je tudi trener gostij poslal na igrišCe rezervne igralke.
Dosedanji nastopi so pokazati, da so valovke še premlade za to konkurenco in zato hodo prišle na pomoC tudi nekatere naraščajnice.
_______ROLKANJE_________
ŠD Mladina že petič prireditelj grand prixa
Mednarodno tekmo bodo v nedeljo organizirali 2e petič
Mednarodni rolkarski Grand prix, ki ga bo SD Mladina to nedeljo (s pričetkom ob 9.30) organizirala že peto leto zapored, iz leta v leto pridobiva na popularnosti, zato so se pri kriškem društvu letos pravilno odločiti, da ga bodo primemo predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj popoldne v domu Alberta Sirka. Šport, zmes hitrostnega kotalkanja in smučarskega teka, ki je nastal kot pripomoček za poletno vadbo smučarskih tekačev in si počasi utira pot tudi kot samostojna panoga, je pri nas že dobro poznan in to po zaslugi odmevnih, tudi mednarodnih uspehov kriških rolkarjev, katerim je treba v zadnjih letih postaviti ob bok prav mednarodni Grand prix, M predstavlja organizacijski višek v delovanju rolkarskega odseka SD Mladina.
Po uvodnih besedah povezovalca veCera Marija Šušteršiča in pozdravu predsednika SD Mladina Ennia Bogateza, ki se je zahvalil vsem sponzorjem, je kaj več o rolkanju in o nedeljski prireditvi povedal podpredsednik in odgovoren za rolkarski odsek Boris Bogateč. »Rolkanje je zelo podobno smučarskemu teku, vendar pa ni rečeno, da je smučarski tekač tudi dober rolkar. Največja razlika je v hitrosti, saj dosegajo rolkarji v sprintih na ciljni Črti hitrost do 60 km na uro,« je med drugim povedal Bogateč, ki je nato spregovoril o začetkih in razvoju organizacije rolkarskih tekmovanj pri nas. »Ko so tudi v Italiji uvedli tako imenovane Grand prixe, smo takoj zagrabili za to priložnosti 2e prej smo se lotiti zahtevnih organizacijskih
projektov, kot je Pokal Italije, toda zaradi naše oddaljenosti od centrov, kjer je ta panoga najbolj razvita, udeležba ni bila optimalna. Nasprotno, ker je Grad prix mednarodno tekmovanje, nas naša lega ob meji celo postavlja v priviligiran položaj. Na naših tekmah nastopa zdaj skoraj dvesto tekmovalcev, če bi hoteli, pa bi jih lahko bilo še veC,« je povedal Bogateč.
Ena najvecjih odlik Mladininega tekmovanja je razgibanost proge, Id je speljana po vaseh Salež, Samatorca in Bajta s Startom in ciljem na odcepu za Samatorco pokrajinske ceste, ki vodi v Komen. »Našo progo vsi hvalijo, ker je izredno razgibana, ima nekaj zahtevnih ovinkov, a je kljub temu dovolj vama. Se posebej zdaj, ko je naš pokrovitelj Občina Zgonik asfaltiral cesto od Saleža do Sama-torce,« je poudaril Bogateč v zadovoljstvo prisotnega občinskega odbornika za šport Lucijana Milica.
Mladinini rolkarji so vsako leto deležni tolikih pohval in so si pridobili že toliko izkušenj (pri izvedbi tekme pomaga vsako letos skoraj 50 prostovoljcev), da že razmišljajo o novem kvalitetnem skoku. »Lahko bi organizirati svetovno prvenstvo, mogoče celo v samem mestu, a ničesar ne obljubljamo,« so razkrili na srečanju, te besede pa so gotovo še najbolj zanimale gosta Marina Koko-rovca, podpredsednika vsedržavne kotalkarske zveze FIHP, pod katero spadajo tudi rolkarji.
Obljube ni, toda misel je bila izrečena, rolkarji Mladine pa so v trinajstih letih dokazali, da je zanje prehod od besed k dejanjim zelo hitro... (ak)
ODBOJKA / KONČANO PRVENSTVO NARASCAJNIC NA GORIŠKEM
ODBOJKA / TRŽAŠKI POKAL
Val Mii po dveh porazih z Villessejem na 2. stopnički
Villesse - Val Mti 3:0 (15:5,15:9,16:14)
VAL MTI: Sošol, Uršič, Gej, Jakin, Plesničar, Del Fabbro, Figelj, Bresciani, Visintin, Kuštrin, Cemic
Tudi v povratni finalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka med naraščaj-nicami so odbojkarice Vil-lesseja premagale Val in zasluženo slavile. Ze po porazu v domači telovadnici z 1:2 je bilo jasno, da bo naloga valovk zelo težka, po gladko izgubljenem prvem setu pa je vse postalo še težje. Vsekakor se je poznalo, da je Val Mti nastopil brez Martine Kumin (manjkala je že na prvi tekmi) in Giade SimCiC, kljub temu pa bi morda lahko storil kaj veC.
Prvi set se je zaCel z vodstvom Vala s 4:0, nato pa je prišlo do »hlačk outa« in domačinke so z delnim izidom 15:1 dobile set. Na-
slednja dva seta sta bila veliko bolj izenačena, toda zaradi napak sta oba pripadla domačinkam.
Trener Jerončič po tekmi ni bil najbolj zadovoljen,
Čeprav pokrajinskega naslova niso načrtovali. Svojim varovankam je očital predvsem napačen pristop do tekme, po drugi strani pa je vse pohvalil za izred-
no delavnost na treningih. Po njegovem mnenju ima ekipa pred seboj še lepo bodočnost, predvsem v novi sezoni pa naj bi si zastavila tudi bolj ambiciozne cilje.
Pri fantih takoj spopad prvih favoritov za zmago
NPT dobil prvo rundo - Zmaga borovk in poraz slogašic
MOŠKI TRŽAŠKI POKAL Area Immobiliare - Sloga 3:1 (15:9,12:15, 15:9,15:7)
Sloga: Grilanc (1+1), Jančar (3+6), Mikolj (4+16), Milic (5+5), Pečar (0+0), Peterlin (2+5), Savarin (1+7), Stopar (0+0), Bogateč, Zupan.
Servis (toCke/napake): 4/8 V uvodnem kolu pokala mesta Trst sta se spoprijela stara znanca Nuova Pallavolo in Sloga. Kot v mladinskih prvenstvih sta se prav v uvodni tekmi srečata favorizirani eki-pLS tako sestavljenim koledarjem se seveda ne moremo strinjati, kajti že po prvi tekmi ni veC pravega zanimanja za potek prvenstva. Prvi niz je pripadel nasprotniku, ki kot izurjena ekipa ni imel težav. V drugem nizu so naši uredili vrste in osvojili set, v nadaljevanju pa je bila vsa pozornost namenjena sodniku, ki je z neverjetnimi odločitvami popolnoma pokvaril tekmo. Tekma je bila vsekakor na dobri ravni in Čeprav so fantje na koncu odšli z igrišča poraženi, so zaigrati dobro. (Mik.)
ZENSKI TRŽAŠKI POKAL Bor-Sgt 3:0 (15:2,15:2,15:7)
BOR: Ciacchi, Smotlak, Posar, Kraševic, Frandolič, Carpani, Furlani, Husu, Zompi-chiatti
ZaCel se je Tržaški pokal, ki je namenjen igralkam letnika 80 in mlajšim in v katerem
nastopa 6 ekip, ki se bodo samo enkrat pomerile med sabo. Bor nastopa z mešano postavo deklic in narašCajnic, torej z mlajšo ekipo kot bi lahko, saj je društvo odločilo, da se tega prvenstva ne bodo udeležile igralke, Iti so igrale v prvi diviziji. V uvodnem kolu so plave premagale skromno ekipo Sgt, ki je bila tehnično precej slabša od Borovih odbojkaric, tako da njihova zmaga sploh ni bila pod vprašajem. Na igrišCu so se zvrstile vse igralke, poznalo pa se je, da je ekipa še neuigrana. Vsekakor so najbolj zadovoljile najmlajše igralke, ki so se zelo potrudile, medtem ko so starejše odbojkarice precej skromnega nasprotnika podcenjevale. (T. G.)
Sloga - Virtus 1:3 (11:15,8:15,15:5,8:15)
SLOGA: Alessandra in Jana Ban, Bian-chi, Carli, Cristani, Možina, Pangerc, Sossi.
Sloga v tem pokalu nastopa z ekipo kategorije deklic, ki so srečanje sicer izgubile, vendar sploh ne tako gladko, kot daje slutiti končni izid. Tudi tisti seti, ki so jih slogašice izgubile, so biti namreč dokaj izenačeni. Naše igralke so izsilile celo serijo menjav, žal pa je prevelikokrat ostalo pri menjavi. Našim dekletom se vsekako pozna, da že dalj Časa ne igrajo in tudi Ce redno trenirajo, jim to ne more dati tekmovalnih izkušenj. Prav iz tega vidika jim bo nastopanje na tem mini prvenstvu se kako prav prišlo. (INKA)
Cicibonaši zanesljivo slavili in ujeli Libertas ter Kontovel
Cicibana Prefabbricati Marsich - Laigo Isonzo 81:70 (40:38)
Cicibona: Kovačič (-, 0:3, 0:1), Persi 14 (2:5, 6:9, -) Giacomini 4 (1:2, -> 1:2), Messini 29 (18:22, 4:5, 1:1), Zuppin 5 (3:4, 1:3, -), Battilana 2 (2:4, 0:3, -), Stokelj (-, 0:2, -), Uršič 16 (2:2, 7:8, -), P. Furlan 6 (-, 3:7, -), Križ-maneic 5 (1:1, 2:3, -), trener: L. Furlan.
PM: 29:40; met za dva 23:44, met za tri 2:4, sku-Pno 25:48 (52%); SON: 25, PON: UršiC (38); 3T: Giacomini 1, Messini 1.
V zaostali tekmi 27. kola košarkarskega prvenstva D lige so cicibo-nasi premagali Largo Isonzo, ki je krvavo potreboval točki v boju za obstanek v ligi. Plavobeli pa so se tekme lotili zelo borbeno in v bistvu stalno držali vajeti igre v rokah (9:2, 25:16 v prvem polčasu ter 57:49, 64:55 in 75:61 v drugem delu). Trener Luka Furlan je izkoristil priložnost in večji del tekme odigral z mlajšimi igralci, ki so se odlično obnesli. Življenjsko tekmo je odigral Mauro Messini, ki je bil za goste neustavljiv in je s pomočjo skoraj rekordnega števila prostih metov dosegel kar 29 točk. Ob njem je bil tokrat zelo zanesljiv Marko Uršič, kar bi bil dober znak za bodoCno-sh Ce bi se mlado krilo lotilo vsake tekme s takim pristopom. Z novo zmago je Cicibona ujela nibertas in Kontovel na začasnem osmem mestu, v zadnjih dveh tekmah Pa ima lepo priložnost, da pospravi v žep še dodatne 4 točke. (V J)
Stefan Persi je bil ponovno eden boljših pri Cicibani
KOŠARKA / ZAOSTALA TEKMA D LIGE r JADRANJE / NA MEDNARODNI REGATI ZA LASERJE n
Močan veter bolj po godu Nordijcem
V Imperii Busan 38., Zidarič 49. in Kovačič 75. med starejšimi. Masten 70. pri mlajših
Prve dni maja so se Cupini in Sireni-ni »laserji« udeležili mednarodne regate Emopean Spring Championship v Imperii. Sodelovalo je skupno 175 (90 standard in 85 radial) jadralcev iz Rusije, Nemčije, Belomsije, Litve in celo Japonske. Organizatorji so lahko vsak dan, razen zadnjega dne, ko jim je slabo vreme prekrižalo načrte, izvedli eno do tri preizkušnje.
V razredu laser standard so od naših jadralcev nastopila Mitja Busan in Christian Kovačič (oba Cupa) ter Ivan Zidarič (Sirena), pri radialih pa je tekmoval član Čupe Erik Masten. Najboljše so se naši tekmovalci izkazali, ko so bili jadralni pogoji podobni tistim, na katere so navajeni v Tržaškem zalivu. Zal pa so takrat izvedli eno samo preizkušnjo. Bu-zan je takrat pristal na odličnem 22. mestu, Zidarič je bil 55., Kovačič pa 60. Kovačič je vse dneve zelo dobro štartal, a mu predvsem v »bolini« manjka še dosti tehnike, saj je pred kratkim prestopil v to kategorijo in si sedaj šele nabira izkušenj. Masten, ki je nastopal med mlajšimi, je bil po odličnem Startu 35.
Drugi dan je bila situacija na regatnem polju precej drugačna. Šibki seve-ro-vzhodnik se je spremenil v močan zahodni veter, ki je začel pihati z močjo 10 do 11 m/s in dvignil do 4 metre visoke valove. V takih pogojih sose seveda veliko boljše znašli Nordijci, ki so takega morja in vetra nedvomno bolj vajeni. Naši jadralci se tega dne niso posebno izkazali. Busanu 35. mesta v prvi preizkušnji zaradi diskvalifikacije niso priznali, kar ga je stalo precej mest na končni lestvici. Zidarič je svoj najboljši rezultat dosegel v 2. regati, ko je zasedel 35. mesto. Precej slabše pa sta jadrala Masten in Kovačič, ki sta imela zaradi močnega vetra in visokih valov precej težav. Tretji dan so bile razmere enake kot drugi dan, tako da se ni nihče od naših jadralcev ni posebno izkazal.
Rezultati
Radial: 1. Siguadinis Raimondas (Litva), 70. Erik Masten (15. v kategoriji un-der 17).
Standard: 38. Mitja Busan, 49. Zidarič, 75. Kovačič (10 v kategoriji under 19).	(Iztok)
r KOŠARKA / MLADINSKI TURNIR n
Jadran začel z zmago v gosteh pri Cividaleju
Cividale - Jadran 62:77 (24:35)
Jadran: Smilovich, Oberdan 2 (0:2), Guštin 8, Slavec 19 (4:5), Umek 13 (1:2), Valente 4, Pavletič 4, Franko 12, Volturno 2, Starc 13 (1:4).
Trener: Furlan.
3 TOČKE: Slavec 1. PON: Oberdan.
Skoraj dva meseca po končanem prvenstvu se je Jadranova mladinska ekipa spet vrnila na igrišče. Naši so namreč odigrali prvo tekmo mini turnirja, v katerem poleg Jadrana, nastopajo še
ekipi iz Čedada in Tržiča ter tržaški Libertas.
V Čedadu zmaga Ja-dranovcev ni bila nikoli v dvomu, saj so plavi že na začetku pritisnili na plin in povedli z 20:3. V nadaljevanju tekme so sicer nekoliko popustili, vsekakor pa so obdržali zadovoljivo prednost vse do konca. Naj omenimo, da so zaradi odsotnosti nekaterih igralcev v velikem številu zaigrali kadeti, ki so dobro opravili svojo nalogo. (B.S.)
Nogometni turnir v Mošu: smola Sovodenjcev, jutri Juventina z Villanovo
Mossa - Sovodnje 6:5 po 11-m (0:1,1:1)
STRELEC ZA SOVODNJE: Fajt.
SOVODNJE: Tommasi, Černič, Tomšič, Argen-tin, Fajt, F. Devetak, Stefano, Kovic, Sambo, Busi-nelli, Vitturelli.
Očitno se smola drži Sovodenjcev tudi po prvenstvu. Naše moštvo je namreč na turnirju v Mošu proti domači ekipi, ki je napredovala v elitno ligo, igrala zelo dobro in vodila vse do 93. minute, ko so gostitelji stanje izenačili. Sovodenjci so povedli s krasnim golom Marka Fatja, ki je s silovitim strelom izven kazenskega prostora presenetil domačega vratarja. Mossa pa je stanje izenačila tri minute po izteku regularnega časa. Zmagovalca so odločile enajstmetrovke. Pri tem pa so bili za gol boljši domačini. Sovodenjci, ki so se okrepili z nekaterimi igralci drugih ekip, so tako izločeni s turnirja, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili
Na tem turnirju nastopa tudi štandreška Juventina, ki se bo jutri ob 20.30 spoprijela z Villanovo.
H PLAVANJE / V LJUBLJANI h
V	hudi mednarodni konkurenci borovci
plavali nekoliko pod pričakovanji
Prvi nastop v velikem bazenu
Trije Borovi plavalci so se v nedeljo udeležili 17. mednarodnega plavalnega mitinga v Ljubljani, ki ga Plavalni klub Ilirija prireja v počastitev obletnice osvoboditve slovenske prestolnice. Gre za izredno kakovosten miting, na katerem je bilo doseženih tudi nekaj vrhunskih rezultatov, ki imajo svojo vrednost tudi na mednarodni ravni. Z mladinci in člani so nastopili klubi iz Avstrije, Belorusije, Bolgarije, Češke, Italije, Hrvaške, Madžarske, Jugoslavije, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Slovaške in seveda Slovenije.
V	taki konkurenci od naših plavalcev seveda ni bilo pričakovati vrhunskih uvrstitev, ob tem pa je nanje neugodno vplivalo tudi dejstvo, da so prvič letos nastopili v velikem olimpijskem bazenu na prostem. Zato so bili tudi rezultati Mattea Feruglia, Miloša Kalca in Christina Chi-ranija slabši kot običajno.
REZULTATI
100 m prosto: Kalc 1:05, 57 (38. mesto), Chi-rani 1:06, 15 (41.), Femglio 1:08, 04 (51.)
200 m prsno: Femglio 2:52, 15 (10.), Kalc 3:02, 69 (23.)
400m prosto: Chirani 5:13,19 (31.)
100 m prsno: Femglio 1:18, 90; Kalc 1:21, 69.
Začetniki v Pordenonu in Tržiču
Konec prejšnjega tedna so se Borovi plavalci udeležili dveh tekmovanj za začetnike A (fantje letnikov 84 in 85 ter dekleta letnikov 85 in 86) in B (fantje 86, 87, dekleta 87, 88).
Prva tekma (začetniki A) je bila v soboto v Pordenonu, za Bor pa sta nastopila Daniel Pet-tirosso in Luka Peric. Pettirosso se je najbolj izkazal na 200 m prosto, kjer je s časom 2:34, 6 za 5 sekund izboljšal osebni rekord. Nastopil je tudi na 200 m hrbtno in dosegel čas 2:58, 4. V isti disciplini je bil precej hitrejši Luka Peric, ki je s časom 2:48, 8 tudi popravil osebni rekord.
V	nedeljo pa je bilo v Tržiču tekmovanje za začetnike B. Nastopilo je pet borovcev, najbolj pa se je izkazal Martin Lissiach, ki je na 50 m delfin med 27 plavalci osvojil 4. mesto s časom 39, 5. Martin je dobro plaval tudi na 200 m prosto, kjer je s časom 2:53, 4 za pet sekund popravil osebni rekord. V tej disciplini sta nastopila tudi leto dni mlajša Jan Sossi, ki je s časom 3:07, 4 tudi močno popravil svojo najboljšo znamko, in Ivan Langella, ki je dosegel čas 3:31, 0, kar je tudi njegov doselj najboljši rezultat. Ivan je nastopil tudi na 50 m delfin, kjer je progo preplaval v času 49, 9.
Na 200 m prosto je prvič v svoji karieri nastopila Roberta Chirani in dosegla čas 3:43, 1, prvič pa je tekmoval tudi Olaf Simonettig, ki je na 200 m hrbtno plaval 4:07, 6.
ROKOMET / POŠKODBE, PA TUDI NEREDNA PRISOTNOST NA TRENINGIH POGOJEVALI DELO
Najrazličnejši razlogi za neuspeh ženske ekipe Krasa v prvenstvu
Konkurenca zelo močna - Vprašanje trenerja za novo sezono še ni rešeno
2e pred časom zaključile se-20,10 ženskega prvenstva B 6ge. Tudi letos so se kra-s°vke uvrstile na dno lestvi-Ce- Razlogi za neuspeh so različni. Pred tremi leti je rokometna federacija skleni-|a združiti žensko C ligo z B u8° predvsem zaradi nizkega števila vpisanih ekip v ti ove prvenstvi. V sezoni 94-65 je v B ligo prestopilo več eUp iz C lige, tako da je Kra-s°va postava bila še konku-roncna in je bila enakovred-113 marsikateri ekipi.
V zadnjih dveh letih pa So sa društva, ki niso dosegla boljših rezultatov, izpisale iz prvenstva, ker je to lerjalo zahtevno finančno orerne, ki ga niso mogla vzdrževati. V B ligi nastopata danes le dve ekipi iz Prejšnje C lige: Pregona in Mas, ki pa ostalim ekipam Fista enakovredna.
Rokometna sekcija SK
Kras je letos dobila novega trenerja Roberta Bortuzza iz Vidma, ki se je do tedaj ukvarjal z mladinskimi ekipami videmskega Cusa. Ta je prinesel v zgoniško ekipo veliko novosti, nov način treniranja in sploh igranja rokometa. Naša dekleta so v prejšnjih osmih letih trenirala pod vodstvom trenerjev in Slovenije, letos pa so se tako krasovke približale italijanskemu rokometu, ki je po mnenju Bortuzza manj grob in hitrejši.
Vsaka novost pa zahteva nekaj časa. Tega pa ni bilo dovolj. Zgoničanke so začele redno trenirati šele v drugi polovici septembra, trikrat tedensko po eno uro in pol, ki pa se je zaradi nediscipliniranosti rokometašic prevečkrat zreducirala na eno uro. Trener je po koncu prvenstva povedal, da je na začetku očitno nepravilno ocenil ekipo, saj je pričako-
val večjo resnost pri delu in večjo motiviranost, ki pa je prevečkrat na igrišču ni zasledil. Sam je skušal dvigniti raven celotne ekipe, ne pa posameznic, v ekipo je vključil vse igralke, saj je rokomet skupinska igra, ki ne more sloneti na posameznicah. To mu je le delno uspelo, saj v enem letu ni mogel doseči vsega. Delal je po večletnem programu, saj naj bi tudi drugo leto ostal pri Krasu. Toda to ni zanesljivo, saj je dobil novo ponudbo iz domačega društva Cus Udine, ki pa je še ni sprejel.
Ob koncu naj tudi omenimo, da so k neuspehu prispevali tudi številne poškodbe in pa prenehanje igranja nekaterih dolgoletnih igralk. 2e pred začetkom prvenstva se je poškodovalo levo krilo Vera Kermec, na polovici prvenstva pa leva branilka Erika
Milkovič in na koncu še desna branilka Dolores Ferlu-ga, ki sta vsaka počivah po dve tekmi. Kljub slabi uvrstitvi na končni lestvici prvenstva so krasovke v letošnji sezoni precej napredovale in zato računajo, da bodo v naslednjem letu, ko bodo praznovale 10-letnico obstoja prve ženske slovenske rokometne ekipe v zamejstvu, pokazale nekaj več.
Od sezone pa se bodo poslovile zadnjo soboto v maju, ko bodo skupaj z moško ekipo organizirale rokometni turnir v Zgoniku ob priliki občinske razstave vin.
KONČNI VRSTNI RED:
Vigasio Verona 28 točk (razlčika v doseženih in prejetih golih 498:288), Principe Trst 26 (346:242), San Fior Treviso 24 (393:258), Fides Pordenone 18 (305:272), Quadrifoglio Vi-cenza 14 (323:335), Mestri-
no Padova 14 (305:352), Musile Venezia 6 (224:333), Pregona Treviso 6 (217:355), Kras Trst 2 (194:370).
Postava in strelke: Calzi (vratar), Gregori, Vera Kermec, Sedmak, Volpi, Stegel 1, Alenka Bizjak 2, Nataša Bizjak 3, Vitez 3, Tanja Kermec 4, Rudolf 5, Valentina Ferluga 8, Čufar 14, Milkovič 39, Dolores Ferluga 43, Jagodic 72.	(Vesna)
Obvestila
SK BRDINA
vabi vse člane na 4. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 16. maja, v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana). Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi pa ob 20.30.
SD MLADINA - rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in četrtkih ob 16.45.
18
Četrtek, 15. maja 1997
SPORI
PRIREDITVE
r NOGOMET / PRVENSTVO CICIBANOV NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM n
Breg v derbiju boljši od Primorja Telital
Na Goriškem ena zmaga in dva remija - Mlajši cicibani Primorja visoko slavili
NA GORIŠKEM
Mladost A - Staranzano B 5:2 (3:2, 2:0)
MLADOST: Cecchini, Danielis, Jarc, Frandolic, Bressan, Marušič, Ferlež.
Mladi doberdobski nogometaši so bili boljši od gostov tako v igricah kot v tekmi. Stalno so imeli pobudo v rokah in dosegli dva gola s Thomasom Marušičem, ki mu je obakrat lepo podal Daniel Ferlež. Sicer pa za požrtvovalnost zaslužijo vsi pohvalo.
Mladost B - Latte Carso C 5:5 (2:5, 3:0)
MLADOST: FerletiC, Geigolet, Ra-detic, Bagon, Peric, Lorenzi, Peteani.
V igricah se naši niso najbolje izkazali, tako da so gostje brez težav aa je pela iobci razigrali in z goli Perica (2) in Bagona za-
nesljivo zmagali ter skupni izid izenačili. Gostje se lahko zahvaijo le svojemu vratarju, ki je z odličnim posegi preprečil še hujši poraz. Sovodnje - Azzurra 3:3 (0:0,3:3) SOVODNJE: Kuštrin, Vižintin, Milocco, Figelj, petejan, Peteani, Zanfagnin, Batistič, Bin.
Čeprav so Sovodenjci nastopili brez Elie Prinčiča, so bili povsem enakovredni solidni Azzurri tako v igricah kot na tekmi. Čeprav si vsi zaslužijo pohvalo za prizadevnost, pa bi tokrat posebej pohvalili vratarja Kuštrina, ki je večkrat zelo dobro posredova.
NA TRŽAŠKEM MLAJŠI aOB ANI Primorje Telital - Breg 0:2 (0:1, 0:1,0:0)
PRIMORJE: Dobranovich, Regent, Tuccio, Di Maria, Zupin, Pipan, Smotlak, Lucchesi, Candotti, Kante,
Meriggioli, Umari.
BREG: Klun, Skerlavaj, Segulin, Carli, Rosone, Kraljic, Ota.
Brežani so bili v tem derbiju boljši in so tudi zasluženo zmagali. Do-linčani so povedli v prvem delu z golom Rosoneja, v drugem delu pa je na 2:0 povišal Kraljič. Tudi ProseCa-ni so sicer imeh nekaj priložnosti za gol, Brežani pa so imeli večji del srečanja pobudo in naposled tudi zasluženo slavili.
Primorje Telital - Ponziana 4:1
PRIMORJE: Kante, Claudio, Coz-zutto, Furlan, Stoka, lovanovich, Batti, Ziani, Doronzio, Siccardi, Nanut.
Po lepi in- živahni tekmi so najmljaši proseski nogometaši zanesljivo premagali Ponziano. Izid bi lahko bil še »obilnejši«, Ce bi naši nogometaši ne zgrešili toliko priložnosti za gol.
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...
Izlet na Platak in Risnjak
Kot smo podrobneje že poročali, se bodo tržaški planinci v nedeljo, 18. maja, sprehodili po slikovitem gorskem svetu Snježnika in Risnjaka na Hrvaškem. Kdor se namerava udeležiti izleta v priredbi SPDT, naj pohiti! V avtobusu je še nekaj prostih mest in prijave sprejema ZSSDI (tel. 635627) še jutri.
Avtobus bo odpeljal ob 6.30 z Oberdankovega trga in 20 minut kasneje bo v Bazovici pred bivšo kinodvorano, kjer bodo vstopih izletniki iz zgornje kraške okolice. Ti pa morajo ob prijavi povedati, da bodo čakali v Bazovici, da jih vodička izleta, Marinka Pertot, ne bo čakala v mestu. Udeleženci izleta na Risnjak ne smejo pozabiti potnega lista ali osebne izkaznice. Peljali se namreč bodo preko dveh mej.
Na Breginjski Stol
SPDT pripravlja za svoje člane in prijatelje izlet z vzponom na 1673 metrov visok Breginjski Stol nad Bre-ginjem pri Kobaridu. Izlet bo v nedeljo, 1. junija, in izletniki se bodo s svojimi avtomobih odpeljali delno do Kobarida in delno do vasi Sedlo blizu Breginja, odkoder se bodo zagrizli v strmo pobočje zadnje gore v verigi Muž-cev. Premagati bo treba 1150 metrov višinske razlike in pot do vrha vodi delno po cesti, delno po slabo markirani stezi in po grebemu do vrha, kjer stoji, žal, neoskrbo-vana, opuščena koca. Z vrha je lep razgled na Km, na Kaninsko pogorje in na Matajur. Hoje bo skupno za dobrih osem ur. Planinci se bodo nato vračali mimo sedla Verile in bivaka Hlek v Kobarid. Od tu se bodo odpeljali po avtomobile v vas Sedlo.
Odhod iz Trsta je predviden ob 6.30 z Oberdankovega trga in ob 6.50 s trga v Sesljanu. Prijave sprejema ZSSDI, morebitna pojasnila pa daje Aleksij Civardi (tel. 415336), ki izlet vodi.
Tedenski izlet na Tatre na Slovaškem
Končno je padla odločitev. SPDT je sklenilo popeljati svoje elane in prijatelje na napovedani tedenski planinski pohod, od 23. do 30. avgusta, v prelepi gorski svet Tater na sevem Slovaške, prav na meji s Poljsko. Le 25 kilometrov dolga veriga Visokih Tater, z vrhovi, ki presegajo 2000 metrov, ponuja izredne planinske užitke za ljubitelje gora in tudi zahtevne pristope in plezanje, zlasti na najvišji Cerlachovsky štit s svojimi 2655 metri, ali pa na 2494 metrov visoki Kri-van, gora simbol slovaške neodvisnosti. Granitna sestava Tater je pravzaprav geološka izjema v tem svetu, ki se urbano usklajuje v celotno zeleno, gozdnato okolje in obsežno obdelano ravnino, ki ločuje Visoke Tatre od Nizkih Tater na jugu. Lepa, bukolična pokrajina, ki naglo prevzame še najbolj za naravne lepote neobčutljivega obiskovalca.
Tržaški planinci bodo odpotovali iz Trsta v soboto, 23. avgusta, in se mimo Maribora, Dunaja in Bratislave popeljali v Liptovski Mikulaš. V kraju Jasna se bodo po 850 kilometrov dolgi vožnji namestili centru slovaške gorske reševalne službe sredi gozda. Že naslednji dan je predviden vzpon na Chopok in Dum-bier v verigi Nizkih Tater. Tretji dan se bodo SPDT-jevci podali v narodni park Mala Fatra in šli na približno 7 ur dolgo nezahtevno turo. Nekaj sprostitve bo četrti dan, ko se bodo izletniki odpeljali na turistične oglede in obiskali kulturno in arhitektonsko zanimiv kraj LevoCa ter znameniti Spiskyhrad, ogromno utrdbo iz 11. stoletja, ki je pod zaščito UNESCA.
Zapeti dan je predviden izlet v Zapadne Tatre z vzponom na 1965 metrov visoko Smutne sedlo, s katerega je najlepši razgled po vseh Tatrah. Dan kasneje je na vrsti zahtevnejši vzpon na 2499 metrov visok Rysy vrh na slovaško-poljski meji, onstran katerega je znamenito poljsko zimsko središče Zakopane. Sedmega dne se bo skupina razdelila. Ce bo vreme dovoljevalo bodo hribolazci v spremstvu vodnikov naskočili najvišji tatrski vrh Gerlachovsky štit, ostali pa se bodo odpeljali do Tatranske Lomnice in se z žičnico povzpeli na drugi najvišji vrh, na 2632 metrov visok Lom-nicky štit, se na povratku sprehodili za približno tri ure in v Sliezskyjevi koci počakali na tiste, ki se bodo-vračali z Gerlachovskega štita. Seveda je vse odvisno od vremena, ki je v Tatrah precej muhasto, zato bo vsak dan na voljo tudi alternativni program z ogledom drugih narodnih znamenitosti. Zadnji, osmi dan, v soboto, 30. avgusta, pa bo povratek v Trst, predvidoma ob 21.00 uri. Podroben progam izleta, o katerem bomo še pisali, bo vsem na voljo ob vpisu.
Cena tedenskega pohoda v Tatre je 360.00 lir. V ceni je vključen prevoz z avtobusom, nočitve v centru GRS in večerja v bližnji tipični restavraciji. Glede zaj-
trka in kosila si bo moral vsak pomagati sam. Vsekakor je v centru GRS na voljo kuhinja, kjer si lahko planinci skuhajo kavo ali Caj. Za nakupe hrane so trgovine dobro založene.
Prijave za izlet v Tatre sprejema ZSSDI v uradnih urah. Ob vpisu je treba vplačati 160.000 lir predujma. Prijaviti se je treba tudi za vzpon na Gerlachovsky štit, kar velja samo za trenirane planince, kajti zahteven vzpon, v spremstvu vodnika, je omejen le na petčlanske skupine. Interesenti naj se s prijavo potrudijo Cim-prej, ker je število udležencev pohoda v Tatre omejeno na 35 oseb, ki morajo imeti veljaven potni list. V primeru, da tega nimajo, morajo ob prijavi povedati, da bo organizator pravočasno poskrbel za skupinski potni list. (L.A.)
ZaCetek plezalnega težaja SPDT
8. maja 1997 se je v Gregorčičevi dvorani zbrala skupina tečajnikov, ki bodo obiskovali vsakoletni plezalni tečaj SPDT v organizaciji Alpinističnega odseka. Letošnja novost je tečaj za hojo po zavarovanih poteh, ki bi potekal istočasno. Devetim novim bodočim alpinistom so voditelji teCaja pedstavili program za mesec maj. Tako so že imeh predavanje o zgodovini svetovnega alpinizma in posebno o slovenskem plezalstvu od začetka stoletja do današnjih dni ter predavanje o ekologiji v gorskem am-bientu. Rojstvo alpinizma je predstavila Mikela Gregoret-ti, mlada članica AO, medtem ko je gorsko floro in favno z lepimi diapozitivi prikazala biologinja Damjana Ota. Inštruktorji plezanja so tudi pokazah opremo za hojo po zavarovanih poteh in za plezanje v hribih.
Tečajniki so nato urili vozle, ki so bistvene važnosti za začetek praktičnega dela. To bo potekalo v telovadnici osnovne šole Mara Samsa v Domju, ki ima umetno steno z oprimki, tako da lahko začetnik popolnoma varno spozna tehniko plezanja. V nedeljo, 18. maja, se bodo tečajniki v spremstvu lepega števila vaditeljev podali v dolino Glinščice, kjer bodo preplezali nekaj dolgih in relativno lahkih smeri. Naj povemo še, da bo v sredo, 21. maja na sedežu društva, ob 20.30, na vrsti predavanje o vremenoslovju v hribih, ki je za alpiniste zelo važen faktor, ko se podajo na raznovrstne ture. (AO SPDT)
Izlet na Golico in v Blejski Vintgai
SPDG vabi v nedeljo, 25. t.m. na družinski i
»ar
SPDG vabi v nedeljo, 25. t.m. na družinski izlet z avtobusom na Golico s krajšim sprehodom (približno poldrugo uro) preko cvetočih travnikov narcis pod Španovim vrhom do Javomiškega rovta. V popoldanskem času bo ogled Blejskega Vintgarja - soteske reke Radovne, kjer je vzgledno urejena turistična pot. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Prijave danes od 19. do 20. ure na sedežu društva in izjemoma tudi jutri dopoldne (tel. 33029).
Prvi (planinski) izlet 1. junija na VrtaCo v Karavankah
Prvi zahtevnejši izlet SPDG v novi sezoni bo v nedeljo, 1. junija, in sicer na VrtaCo v Karavankah. Gre za nekaj nad dva tisoč metrov visoki vrh, na meji z Avstrijo. Z avtomobili se bomo odpeljali do mejnega prehoda Ljubelj, kjer bomo parkirali in se nato odpravili do planinskega doma na Zelenici (1 uro in 45 minut). Od planinske postojanke je nato do vrha Vrtače Se dve uri hoda. Ob povratku se bomo ustavili pri spomeniku deportirancem, ki so gradih ljubeljski predor. Odhod iz Gorice je predviden ob 6. uri, povratek približno ob 21. uri. Oprema: planinska (zlasti primerna obutev) in nekaj treninga.
26. srečanje zamejskih planincev bo na Vršiču
Drugo nedeljo junija bo na Vršiču, tokrat v priredbi planinskih društev jeseniškega območja, vsakoletno srečanje planincev. SPDG vabi k organizirani udeležbi in že sprejema prijave za avtobus. Poleg udeležbe na samem srečanju in krajšega planinskega izleta, v okviru same prireditve, je v programu tudi izlet k izviru Soče in ogled stalne zbirke v Centru Triglavskega narodnega parka.
Skupaj na Škabrijel
PD Nova Gorica je bilo prejšnjo nedeljo pobudnik pohoda in srečanja na Skabrijelu. Vabilo je bilo naslovljeno elanom zamejskih planinskih društev, vendar je bila udeležba bolj skromna. Od zamejcev so se srečanja udeležili la elani SPDG vendar bolj v skromnem številu. Po vzponu na goro, znano predvsem po bojih v prvi svetovni vojni, kjer je udeležence v imenu prireditelja pozdravil Rajko Slokar, so se planinci zbrali na Kekcu.
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 17. t. m., ob 10.30 (za šole): J. in W. Grimm »Palček«. Režija Marko SosiC.
SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 15. t. m., ob 10.00 in ob 20.30, jutri, 16. t. m., ob 20.30 ter v soboto, 17. t. m., ob 20.30 v Novi Gorici.
Gledališče Verdi
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 koncert ob slavnostni otvoritvi prenovljenega gledališča. Nastopata orkester in zbor Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson, zbor pa Franco Monego. Na programu Verdijeve skladbe. Koncert bodo ponovili v soboto, 17. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri.
Gledališče Rossetti TS Festival
Danes, 15. t. m., ob 18. in ob 21. uri v fojerju gledališča Rossetti »Salotto Proust«, tekst in režija Rosario Galli; ob 18. in ob 21. uri v Kulturnem domu »Beethoven nei campi di barbabietole«; ob 23.30 v gledališču dei Fab-bri »Rimozione forzata« Luciana Melchion-ne.
Za abonente stalnega gledališča je vstop prost.
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo Stalnega gledališča F-JK »Irma la dolce«,, ki bo na sporedu od 28. maja do 8. junija.
GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 17. t. m.,ob 21. uri gledališka predstava - prireja La Giara.
PORTOROŽ
Avditorij
V	soboto, 17. t. m., ob 20.30 gledališča predstava v organizaciji Skupnosti Italijanov Piran »Giuseppe Tartini«. Gostuje skupina Ex Allievi del Toti z Goldonijevo komedijo »I msteghi«. Režija Bruno Cappelletti.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Evropski mesec kulture: danes, 15. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani otvoritvena slovesnost s Slovensko filharmonijo, Laibach in akademskim pevskim zborom Tone Tomšič. Jutri, 16. t. m., od 17. do 18. ure pet obiskovalcev mimo improvizacij skih skupin in skozi elektroskustiCni predor; ob 18. uri v Štihovi dvorani koncert sodobne glasbe; ob 22.15 v Kosovelovi dvorani recital svetovno uveljavljenih umetnikov; ob 20. uri za zeleni abonma bo v Gallusovi dvorani nastopil Simfonični orkester RTV Slovenije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musieum.
V	soboto, 17. t. m., ob 20. uri v veliki sprejemni dvorani tradicionalni dobrodelni ples Lions clubov.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GORICA	Katoliška knjigarna
Kulturni dom - Gorica Kinema: danes, 15. t. (Travnik 25)
m., ob 20.45 film »Ko smo bili kralji«, Leon	Jutri, 16. t. m., ob 18. uri predstavitev knjige
Gast (USA), najboljši dokumentarni film	Igorja Škamperle »Kraljeva hci«. Avtorja bo
Oscar ’97.	predstavil Dušan Jelinčič.
KOROŠKA
CELOVEC
Občinski center Šentrupert:
Danes, 15. t. m., ob 10.45 gostovanje lutkovnega gledališča Maribor s »Pekarno Mišmaš« Svetlane"Makarovic.
TINJE
Dom prosvete Sodalitas:
Danes, 15. t. m., ob 10. uri dia predavanje o Tuniziji.
PLIBERK
Posojilnica - Bank:
Danes, 15. t. m., ob 20. uri občni zbor SPD Edinost.
ŠKOCJAN
Kulturna dvorana Kassl:
V soboto, 17. t. m., ob 20. uri premiera mladinske gledališke skupine KD Škocjan: V. Grobovšek »Kaj se skriva za velikim trebuhom?«.
GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Pomladna simfonična sezona 1997
Prvi koncert bo 23. t. m.. Nastopil bo orkester gledališča Verdi s skladbami Schuberta, VVagnerja in von VVeberja.
ZGONIK
Športno kulturni center
V	soboto, 17. t. m., ob 21. uri: prvih 10. let ansambla Happy day.
SAMATORCA
V	cerkvi sv. Urha bo v nedeljo, 18. t. m., ob 19. uri koncert komornega zbora Kras pod vodstvom Matjaža SCeka. VeCer prirejata zgoniška župnija in KD RdeCa zvezda.
GORICA
SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97
V soboto, 17. t. m., ob 19.30 »Dobar večer, tu Srednja glazbena škola Pavel Markovec Zagreb«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 koncert ciklusa Con-taminazioni: nastopil bo ansambel Clemen-cic Consort.
NOVA GORICA
Na dvorcu Vogrsko bo v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 nastopili pevci iz Češke »Ma-drigalni kvintet Brno«.
	
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	
TRST
Rižarna: se danes, 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«.
Sala Albo Pretorio (Trg-Piazza Piccola 3):
do 21.5. razstavlja Claudio Cerni-goi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munari j a »L’ar-te di tutti«.
Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do
konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«.
Galerija - Studio d’arte Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): razstavlja kipar Nane Zava-gno.
Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 20.5. razstavlja Claudio Cosmini. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi.
Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo: na ogled je razstava »Geofisica e Geologia Marina in Antartide«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): v soboto, 17. t. m., ob 18. otvoritev razstave Feli-cite F. Razstava bo na ogled do 30. maja.
DOLINA
V	Torkli je na ogled razstava fotografij Maria Magajne »Z Majenco v srcu...«.
V	Mladinskem krožku je odprta razstava o okrasnih rastlinah uCencev dolinskega didaktičnega ravnateljstva.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Vero-neja.
Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava Vena Pilona ob 100-letnici rojstva. ARS Galerija: razstavlja Teresa Lendaro.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova 3); do 17.5. je na ogled razstava Franceta Miheliča. Urnik: od torka do petka 10-12, 14-17, ob sobotah in nedeljah 15.18.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija v mestni hiši do 17.5. je na ogled razstava Oskarja Kokoschka.
Deželna galerija: razstavlja Fabio Mauri. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«.
ŽITARA VAS
Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološka razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«.
TV SPORED
Četrtek, 15. maja 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
20.50
® RAI 1
6.30
9.35
11.20
12.25
12.35
13.30
14.05
15.05 15:55
18.00
18.10
18.45
19.20 20.35
20.50
22.50 22.55
23.45 0.20
0.50
1.20
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: La mia vita comin-cia in Malesia (vojni, VB ’56, r. J. Lee, i. Peter Finch, Virginia McKenna) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luča Sardella, Janka Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik [ Nan.: Gospa v rumenem -| Smrt v Milanu (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Velika dolina - Bil-ly Joevo dekle Dok.: Kvarkov svet - Lovci mikrokozmosa Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke in nan. Las-sie ter Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia sera - Italija zvečer (vodi Luca Giurato)
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme,-dnevnik, Sprt Variete: La Zingara Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Natsha Stefanenko) Dnevnik
Šport: 90. minuta Nogomet A lige Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: L’ alba della repubblica
Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma
RAI 2
7.00 8.50 9.10
9.35
1045
11.00 11.15 11.30
13.00
14.00
16.30 17.15 1840
19.00
19.50
20.30
20.50
22.25
23.30
Variete za najmlajse Nan.: Lassie
lo scrivo. tu scrivi - Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika d zdravstvu Dnevnik
Variete: I fatti vostri -Vase zadeve
Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti), vmes (16.15) dnevnik flash Aktulan odd.: Kronika v živo (vodi D. Sassoli) 18.15 Dnevnik, vreme, 18.20 Šport
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Film: Clubhouse Detecti-ves - Mama, videl sem morilca (kom., ZDA ’96, i. M. Galeota, M, Baham) Variete: Macao Dnevnik, 0.00 Zvezde meseca, 0.10 Danes v Parlamentu, 0,20 Šport
m RAI 3
6.00
8.30 8.50
10.30 12.00 12.15
13.00
14.00
14.55 15.05
18.25
1§.30
19.00
19.55 20.10
2245
22.55
0.30
1.10
1.15
I	Jutranji dnevnik
i Famtisi per 15 minuti : Aktualno: Mi manda Raitre
Temamagazin
Dnevnik
Aktualno: Telesogni Aktualno: Media/Mente,
II	grillo
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Športno popoldne, vmes tenis
Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tgr Regione Italia Šport: Quelli che aspet-tano..„ 20.30 Quelli che il calcio... (vodi Fabio Fazio)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret -Druga plat zgodovine, 23.55 Un gioco a mezza-notte
Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Šport: tenis
® RETE 4
ITALIA 1
ST Slovenija 1 {r Slovenija 2
Nad.: Lasciati amare Nan:: Colombo Pregled tiska Nad: Vendetta d’ amore,
10.00	Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore,
11.00	Aroma de cafe, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik
Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče : Dnevnik Tg 4 Es P essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Film: Perdono (dram., ZDA '52, i, J. Cravvford) Kviz: GK, il prezzo e gi tisi o (vodi I. Zaniccbi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La viha dei misteri (krim., It. ’96, 2. del) FTlm; Prosciutto pro-sciutto (dram., Sp. ’92, r. B. Luna, i. S. Sandrelli) Pregled tiska, 1.20 Film
CANALE 5
6.00
9.00
9.30
D.30
13.00 13.25
13.40
14.10
15.30
18.00
1845
20,00
20.30
20.50
20.55
23.05
23.15
1.30
Na prvi strani, vreme Dok. oddaja o naravoslovju Galapagos TV film: Sabato, domeni-ca e lunedi (kom., It. ’9Q, i. Sofia Loren, L. De Fi-lippo. L. De Creseenzo) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Aktualno: Verissimo TV film: Dietro il silen-zio di mio figlio (dram., ZDA ’90, i. F. Dunaway, S. Coillins, C. Bancroft) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama		- 0.10 Teletekst TV Slo-
	mattina, vmes risanke		Euronevvs		venija
	Nan.: A-Team, 10.15 Ma-		Včeraj, danes, jutri		Tedenski izbor: DomaCe
	gnum P.I. (i. Tom Sel-		Videoring		obrti na Slovenskem:
	leck), 11.30 Mc Gyver		Tedenski izbor: nan.		Umetne rože (Ljutomer,
	Aktualno: Planet		Moesha (ZDA,6. epizoda)		Urban, Hrastje, Okrog,
	Šport studio, 12.25 Odpr-;		Film: Vrata noCi (Fr. '46,		Ljubljana)
	ti studio, 12.50 Fatti e		r. M. Čarne, i. P. Bras-		Koncert Simfonikov RTV
	misfatti (vodi Paolo Li-		seur, S. Reggiani, Yves		Slovenija: Kumar, Bartok
	guori)		Montand, Nathalie Nat-		Ameriška nanizanka: Po-
	Nan.: Happy Days :		tier, Jean Vilar)		sadka (13. del)
	Variete za najmlajše:		Poljudnoznanstvena se-		Nogomet: Hit Gorica -
	Ciao Ciao Parade in ti-		rija: Svet divjih Živali		Mura (finale DP, posne-
	sanke		Poročila		tek iz Nove Gorice)
	Glasba: Free Pass	18	TV igrica: Kolo sreCe		Dokumentarna oddaja:
	Variete; Colpo di fulmine	ti	Videostrani		Haložan (ponovitev)
	(vodi A. Marcuzzi)		Novice iz sveta razvedri-		Francoska nanizanka: Iz-
	Nan.: Alta marea - Plima		la		zivalci (16. epizoda)
	- Otroci sonca (i. G. Se-		Tedenski izbor: V vrtincu		Angleška nadaljevanka:
	gal, Vannick Bisson)		TV drama: Bratovska lju-		Svojeglavi politik (i.
	Variete za najmljaše.		bežen (Škotska, A. Ried,		George Colew, Mel Mar-
	.17.25 L’ allegra fattoria		i. Sam Dean Burn, Rus-		tin, George Asprey, Dia-
	Nan.: Primi baci - Čuden		seli Burn)		na Weston, 5. del)
	tip, 18.00 Kajine in Ari		Videostrani		Dokumentarni magazin: •
	Odprti studio, vreme,		Obzornik		Skrb za zemljo (VB, 1.)
	18.55 Šport studio		Otroški program: Spreho-		Oddaja o računalništvu:
	Nan.: Baywatch		di v naravo (9. oddaja),		Resničnost resničnega
	Variete: Edizione straor-		17.25 Quasimodove Ca-		Francoska nanizanka: Iz-
	dinaria!		robne dogodivščine		zivalci (17. epizoda)
	Odprti studio		(Francija, 4. del)		Včeraj, danes, jutri
	Aktualno: Moby Dick		Po Sloveniji		Otvoritveni koncert EMK
	(vodi Michele Santoro)		TV prodaja		'97 (prenos)
	Italija 1 šport		Tv igrica: Kolo sreče		Zapik
	Nan.: Star Trek, 3.00 Ba-		Včeraj, danes, jutri, 19.15		Nemški film: Caspar Hau-
	retta		Risanka		ser (1. del)
			TV Dnevnik, vreme, šport		Zapik (ponovitev)
			Tednik		
# TELE 4			Forum Nan.: Frasier (ZDA , i. K.		
			Grammer, J. Mahoney,		
			12. epizoda)		
	19.30, 23.00 Dogodki in		Včeraj, danes jutri		
	odmevi		Odmevi, vreme, šport		
	Nad.: La ribelle		Omizje		
	FBI		Tednik (ponovitev)		
	Dokumentarec		Forum (ponovitev)		
	Gospodarstvo		Videoring		
	In diretta - V živo		Videostrani		
	Presenza industriale				
	Gospodarstvo				
		® Koper			
® MONTECARLO ,					
					
			Euronevvs		
			Piranski glasbeni večeri		
	19.30, 22.30, 1.20 Dnev-		Ameriški avtorji: Edgar Allan Poe		
	nik, 19.50 Šport		Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si		
	I ragazzi della prateria		Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika		
	Variete: Stettamente per-		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport		
	sonale - Strogo osebno		Nan.: Nočni sodnik		
	Film: Gangster cerca mo-		Dokumentarna oddaja		
	glie (glas., ZDA ’57)		Četrtkova športna oddaja		
	Varieteja: Tappeto volan-		Meridiani		
	te, 17.55 Zap Zap		Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme		
	Film: Scemo & + Scemo		Euronevvs		
	(kom., ZDA ’95)		Program v slovenskem jeziku -	Kabaretno satirična oddaja: TV	
	Dok.: Blu & Blu		Poper (ponovitev), nato (23.15) Primorski magazin		
	L’ odissea del Neptune				
'N
Slovenija 1
5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, '2.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9'45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kul-turo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Le-Pe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5-00,6.30,7.30,8,00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10,00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO;
16.30	Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih;
18.00	Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05
®ymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 \6lasb. mladina; 14.05 Izobraževalni pro-
gram; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Otvoritveni koncert Evropskega meseca kulture; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.50 Napovedo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.45 Modri val svetuje; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije;
18.00	Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu;
18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7,00,13.00,19,00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 9.15 Odprta knjiga: Duh Velikih jezer (A, Rebula, 6. del); 9.40 Telovadba za vse; 10.30 Intermezzo;
11.45	V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 15.00 Glasba po željah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: 2PZ Comenius iz Bratislave; 18.00 Kavarna Bratuž, nato Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16,30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila.
Priimki dnevni
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481 -532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Pošto! t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Četrtek, 15. maja 1997
VREME IN ZANIMIVOSTI
SREČ
JASNO
ZMERNO
OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
6Č>6
CA
VREMENSKA SUKA
Nad vzhodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadržuje zelo topel in suh zrak.
1020
6
1020
HELSINKI 9/-
1010
OSLO STOCKHOLM '5/14	° 7/ia o
A/
KOBENHAVlfr
-^ondono6,mster.dam 10/20 berl,
e-	..DnilCCI 1
MOSKVA
10/24
VARŠAVA 11/25
o
o KIJEV -/-
eBRUSEU oPARIZ '1/21 12/23
ŽENEVA 10/17 ° MILANO
neuNAj 14/25 .
o
LJUBLJANA 14/28 °	BEOGRAD is/28
o
A^
<020

DANES
GRADEC
13/28
TRBI2
e
CELOVEC o 12/27
O
KRANJSKA GORA _
9/24	O
TRŽIČ 11/27
M. SOBOTA O 13/28
O
S. GRADEC 12/26
MARIBOR O 15/28
O PTUJ
CEDAD^^c
OVIDEM
14/30	—^N. GORICA
GORICA n 14/30 O

o
KRANJ
POSTOJNA
o 11/27
CELJE O 13/28
TRST
15/2
ORTOROŽ
OPATIJA

P^REC^PAZIN
LJUBLJANA 14/28
N. MESTO 13/28
O
KOČEVJE
O ČRNOMELJ,
O
ZAGREB
14/28
O
REKA
15/26
Slovenija: Pretežno jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 25 do 30 C.
Sosednje pokrajine: pretežno jasno bo.

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.23. Dolžina dneva 14.43.
LUNINE MENE
Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 2.36.
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.01 najnižje -4 cm, ob 4.52 najvišje -3 cm, ob 11.14 najnizje -20 cm, ob 18.56 najvišje 28 cm.
Jutri: ob 2.00 najnižje -14 cm, ob 7.01 najvišje 2 cm, ob 12.26 najnižje -20 cm, ob 19.25 najvišje 34 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
MORJE
Morje mimo, temperatura morja 16,1 stopinje.
V
BI0PR0GN02A
Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in vzpodbudno.
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			25	2000 m			10
1000 m			19	2500 m 			7
1500 m			14	2864 m			4
JUTRI
GRADEC
13/28
TRBIŽ
CELOVEC O 12/27
O
KRANJSKA GORA ,
9 GRADEC 12/26
MARIBOR O 15/28
PTUJ

0/24 TRŽIČ 11,27
O
KRANJ
OVIDEM 14/30
kN. GORICA
GORICA Q 14/30
O
UUBUANA
14/28 N. MESTO 13/28
POSTOJNA	O
O 11,27 KOČEVJE	*
CEUE
O 13/28	^
M. SOBOTA O 13/28

ZAGREB ,4/28 O
V petek in soboto se bo
nadaljevalo pretežno jasno vreme. Proti veCeru so predvsem v gorskem svetu zahodne Slovenije možne posamezne vročinske navihte.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Najbolj "vroči" slikarji
DUNAJ - Tudi svet umetnosti, bolj natančno slikarstva, ima svojo lestvico. Prvo mesto na njej neizpodbitno zaseda Pablo Picasso, ki mu sledita Joan Miro in Marc Chagall. Četrto mesto pripada Salvadorju Baliju, peto pa Albrechtu Duererju, ki mu sledijo Rembrandt, VVarhol, Renoir, Moore in Hockney. In kakšni so bili kriteriji sestavljalcev lestvice? Preprosto: posebna naklonjenost tatov umetnin do del zgoraj naštetih umetnikov. Lestvica je sestavljena na temelju izsledkov londonske banke podatkov Art Los s Register, kjer so shranjeni podatki o avkcijskih hišah in zavarovanjih, sklenjenih za mojstrovine velikih umetnikov, sestavili pa so jo na podlagi 80.000 tatvin umetniških del po vsem svetu. Doslej je zlikovce predvsem mikalo po Picassovih delih - slikah, risbah in grafikah - ki so jih ukradli 333. Na 50. mestu lestvice je Caravaggio; doslej je bilo ukradenih devet njegovih del, poroča dunajski tednik Profil. (STA)
Med pripadniki sil SFOR in Madžarkami se vnema ljubezen
BUDIMPEŠTA - V poldrugem letu, kolikor obstaja logistično oporišče sil SFOR (prej IFOR) v Tasaru na južnem delu Madžarske, je bilo sklenjenih 11 zakonskih zvez med ameriškimi vojaki in tamkajšnjimi dekleti, v zakonskih in iz-venzakonskih zvezah pa so se rodili trije otroci. Glede na to, da bo mirovna misija v Bosni in Hercegovini trajala še kar nekaj Casa, je pričakovati, da bo ameriško-madžarsko prijateljstvo obrodilo nove plodove, so izjavili na nekem zborovanju v Domu kulture madžarske vojske v Budimpešti. Mirovniki so v omenjenem obdobju v okoliških naseljih priredili 45 koncertov rock in country glasbe, učencem približno 200 šol pa so omogočili ogled oporišč v Tasaru in Kapošvaru, da so se ti seznanili z najmodernejšo tehniko in življenjem ameriških vojakov. Vendar je med tujimi gosti in domačini prišlo tudi do manj idiličnih dogodkov. Američani so doslej namreč prejeli približno 1000 zahtevkov za povračilo škode v skupni vrednosti preko 150 milijonov forintov oziroma približno milijon dolarjev. Sem je všteta škoda, nastala na pohojenih njivah in v sadovnjakih, uničenih poteh in pločnikih, poškodovanih zidov hiš zaradi gibanja težkih vojaških vozil in škode, ki je posledica prometnih nesreč, katerih povzročitelji so bili Američani. (STA/Tanjug)
V pričakovanju kitajskega prihoda odstranjujejo krone
S hongkonških poštnih nabiralnikov odstranujejo britansko krono (Telefoto AP)
Podelitev Oskarjev bodo morda preselili iz Los Angelesa
LOS ANGELES - Prvič v zgodovini filmskih Oskarjev se bo morda zgodilo, da bodo podelitev teh nagrad preselili iz Los Angelesa v Long Bea-ch ali Costa Meso, ki sta nekaj deset kilometrov oddaljena od svetovnega središča filma. Bruce Davis, izvršni direktor Akademije filmskih znanosti in umetnosti, ki vsako leto podeljuje oskarje, je pojasnil, da se bodo te možnosti po-služili zaradi logističnih težav s prostoroma, v katerih potekajo slovesnoti, Dorothy Chandler Pavilion in Shrine Auditorium. Vendar so predstavniki Akademije poudarili, da odločitve o tem ne bodo sprejeli pred prihodnjo jesenjo, do morebitne selitve pa zagotovo ne bo prišlo pred letom 1999. (STA/Hina)
Ponarejevalci parkirnih lističev v Amsterdamu
AMSTERDAM- Policija v Amsterdamu se te dni na vse kriplje trudi odkriti ponarejevalce parkirnih lističev. Neznanci so tako spretno natisnili dnevne parkirne lističe v vrenosti 30 guldnov (27 mark), da jih skoraj ni mogoCe razlikovati od pravih. Po poročanjih časnikov izdelovalci dostavljajo lističe po naročilu, in sicer s tistim datumom, ki si ga stranka zaželi. Stvar je zapletena, saj v središču Amsterdama ni veC brezplačnih parkirnih prostorov. Parkiranje avtomobila stane štiri guldne (3.600 lir) na uro, globa za tiste, ki tega določila ne upoštevajo, pa znaša 125 guldnov (110 tisoC lir). (STA/dpa)
Med kosilom je hčerko pustila pred restavracijo
NEW YORK - Tridesetletno dansko igralko An-nette Sorensen je aretirala policija in jo obtožila ogrožanja otrokove varnosti, ker je svojo 14-me-seCno hčerko pustila v vozičku pred restavracijo, medtem ko sta si z otrokovim očetom privoščila kosilo v restavraciji. Izbrala sta si sicer mizo ob oknu, ob katerem je zunaj stal voziček z otrokom, tako da sta imela hčerko ves čas na oCeh. "Saj sploh nisem kaj dosti razmišljala o tem, " je na sodišču v Manhattnu povedala nepazljiva mama. "Na Danskem smo paC navajeni to poCeti." Ker se navade Američanov na tem področju očitno precej razlikujejo od danskih, se morata obtožena starša kmalu spet pokazati na sodišCu. (STA/AP)

15. maj - 5. julij
Evropski
Mesec
Kulture
Ljubljana
1997
Krakovv, G raz, Budapest,
Nicosia, Sankt Petersburg.
Letos - Ljubljana.
Od 15. maja do 5. julija.
Ljubljana je naša kulturna identiteta, ki nas obenem varuje in vključuje v evropski kulturni pretok.
Evropski mesec kulture bo pokazal obraz te identitete, odprl vrata novim prostorom in mnogim gostom. Bo petdeset dni iskanj in prikazov novih oblik medkulturnega, mnogokulturnega organizma v času velikih premikov in majhnih zgodb.
Naše ambicije niso skromne. Najti rituale mesta v ritmih. Poiskati korenine v zgodbah vseh kultur, ki smo jih vanj prinesli njegovi Prebivalci. Odkriti in izgovoriti nove povezave med krhlji vsakdanjih podob in dogodkov, razgrniti njihovo mrežo, katero smo ujeti do zadnjega vsi, ki tu živimo. Povabiti ustvarjalna imena iz tujine in povabiti Ljubljančane, da se seznanijo z njihovo umetnostjo.
Ekologija in umetnost, ritual od stolnice do Metelkove, mestna podoba kot ikona in izziv, osvežitev, mlada ustvarjalnost, alternativni prostori, stapljanje umetniških oblik in nove poti do publike, svetlikanje informacijskih tehnologij za zidovi ljubljanskih hiš, kultura kot družabnost in večer zunaj kot bližnje srečanje umetniške vrste, luči in zvoki mesta, luči kina- so delci zgodbe, ki nas čaka pred poletjem. Vse je tu in zdaj in vse je povezano.
Odpiramo vrata Evropskemu mesecu kulture. Odpiramo duhovne in ustvarjalne kanale Ljubljane.
Program
8.	april - 31. maj
Moderna galerija
Epicenter Ljubljana
Kustos: Harald Szeemann
Sodelujoči umetniki: Louise Bourgeois, Wolfgang Laib, Mario Merz, Marisa Merz, Jason Rhoades, Pipilotti Rist, Serge Spitzer, Otto Žitko
21.	april - IS. junij
Inštitut Charles Nodier Visconti Fine Art Kolizej
Vladimir Veličkovič "1992"
Razstava
Izbor del iz zadnjega obdobja slikarjevega opusa. Razstava olj in risb
Razstava pripravljena v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier.
22.	april - 15. junij
Galerija Cankarjevega doma
Egon Schiele
Razstava Schielejevih del na papirju (risb in akvarelov), pomeni izjemno predstavitev izvrstnega, prezgodaj umrlega slikarja, predstavnika avstrijskega ekspresionizma.
24.	april - 17. maj
Mestna galerija
Dušan Zidar:
Konstrukcija realnega - anatomija realnosti geneanologija kipa
Kiparska inštalacija
24.	april -18. maj
Mestna galerija Ljubljana
Barbare lakše: Iluzija (k)raja
Fotografije
Barbara Jakše je predstavnica mlade slovenske fotografske generacije, katere najnovejšo preokupacijo predstavljajo posnetki specifično izbranih pokrajinskih slik, bolje izrezov, ki govorijo brez človeške figure o navzočnosti človeškega duha.
24. april -18. maj
Bežigrajska galerija
Veno Pilon
Razstava
... za njegove slike je značilen sodoben vpliv ekspresionizma (portreti), kubizma, kasneje pa tudi Nove stvarnosti, konstruktivizma in barvnega realizma.
25.	april - 31. maj
Moderna galerija
Zoran Mušič
(dela iz zbirk Moderne galerije in zbirke Sonje Stangelj)
1.	maj - 31. maj
Moderna galerija
Kustosova delovna soba
Razstava
Kustos: Igor Zabel
Dvanajst umetnikov je prejelo kustosovo osebno vabilo, naj izdelajo delo, ki bi se navezovalo na fotografijo in besedilo, ki so ju prejeli po pošti. Dela bodo razstavljena v prostoru, ki bo v času projekta tudi kustosov delovni prostor.
7.	maj - 7. junij
Galerija ZDSLU Ljubljana
Marko Šuštaršič
Spominska razstava slik
8.	maj - 22. maj
Jakopičeva galerija
"Med videzom in izginotjem -Med realnim in virtualnim"
Majski salon '97: Razstava članov ZDSLU
12.	maj - 15. junij
Mala galerija
llya Kabakov
"20 Ways to Cet an Apple Listening to the Musič of Mozart"
Instalacija
13.	maj - 25. maj
Galerija Dvorni trg
Metka Krašovec
Slike
V Galeriji Dvorni trg bo v mesecu juniju kot spremljevalna razstava Evropskega meseca kulture odprta razstava del Bogdana Borčiča.
13.	maj - 2. junij
Galerija TR3
Huigin Wang
Razstava
13.	maj - 13. junij
Galerija Ilirija
Karel Zelenko
Razstava
14.	maj -15. junij
Galerija Glina
(v kiparsko-lončarskem centru)
Peter Černe
Kipi
14.	maj - 15. junij
Galerija Tivoli - MGLC
Eksistencialni umetniki:
Janez Bernik, Zoran Mušič, Marij Pregelj, Gabrijel Stupica
Razstava
14.	maj - 5. julij
Galerija Kos
Nikolaj Beer
Razstava
15.	maj
Cankarjev dom Gallusova dvorana ob 20.00
Otvoritvena slovesnost Laibach, Orkester Slovenske filharmonije, APZ Tone Tomšič
Dirigent: Marko Letonja Sopranistka: Norina Radovan Igralka: Iva Zupančič Igralec: Jurij Souček
Tradicionalna glasbena odličnost Filharmonije bo dihala v Laibachovem težkem ritmu in himničnih melodijah, kot odmev pop ikon našega časa in rock musicala šestdesetih, ki je popularnost rock zvezd vzporedil z Jezusovo.
Združil ju bo priznani mladi dirigent Marko Letonja.
15.	maj
Prešernov trg od 21.30 do 23.00
Koncert
Greentovvn jazz band
15.	maj in 5. julij
Ljubljanski cerkveni in drugi zvonovi ob 23.00
Instabilis dAmor - Ljubljeni Ljubljani
Koncert mesta zvonov
Skladatelj: Llorenq Barber
Izvajalci: Studio za tolkala, študenti Akademije
za glasbo in Teološke fakultete v Ljubljani,
prostovoljci
Koncert je skladba z mestom, in ne skladba za mesto. To ni koncert melodij, ampak skladba zbora zvonov, koncert približevanj in oddaljevanj igre zvonov, koncert barv, zvena in prostora. Koncert je poziv k obujanju najglobljega spomina skupnosti. Španski skladatelj Barber je v svoj ustvarjalni opus vpisal že blizu 60 skladb. Ljubljani posveča partituro Instabilis clAmor.
15.	maj - 24. maj
Galerija Škuc
“Vesela hiša za Evropo"
Skupinska razstava ljubljanskih umetnic in umetnikov najmlajše generacije.
Ljubljanske umetnice in umetniki najmlajše generacije bodo v sodelovanju s Flišo eksperimentov v prostorih Galerije Škuc predstavili program, zasnovan kot desetdnevna interaktivna likovna in eksperimentalna delavnica. Obiskovalci bodo lahko v živo sledili ustvarjalnim postopkom, ki so značilni za najnovejše tendence v sodobni umetnosti.
15.	maj - 2. junij
Prostori bivše vojašnice na Metelkovi
Brezzvezdna scena
Koncerti, razstave, videoprojekcije, literarni, gledališki nastopi
Pripravlja: Zveza plemenskih skupnosti in vračev Nastopajoči:
Absent minded (Branik, Slovenija), Anti otpad (Pula, Hrvaška), Bloodsuckers (Koper, Slovenija), Mamojebac (Krk, Hrvaška), Maže (Krško, Slovenija), S.F.U. (Brežice, Slovenija), Žoambo Žoet VVorkestrao (Ljubljana, Slovenija), Ne ždali, N.O.M.
15.	maj - 15. junij
Galerija Kralj
Milan Bizovičar
Razstava
15.	maj -15. junij
Narodni muzej
Udomačena svetila
Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje
15.	maj - 5. julij
Stara Ljubljana
Zastave
Projekt študentov NT fakultete - Oddelek za tetekstilstvo
15. maj - S. julij
Galerija Kompas
Herman Gvardjančič
Razstava
15. maj - 5. julij
Galerija Egurna
Resnične prisotnosti
Deset umetnikov od najmlajše do srednje generacije (izbor Tomaža Brejca):
Emerik Bernard, Metka Krašovec, Milena Usenik, Lojze Logar, Živko Marušič, Tugo Šušnik, Žarko Vrezec, Sergej Kapus, France Gruden, Jože Slak, Dušan Kirbiš, Bojan Gorenec, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Aleksij Kobal, Jelka Flis
15. maj - 5. julij
Nova ljubljanska banka
Stane Jagodič
Razstava
15. maj - S. julij
Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček
Slovenski plakat devetdesetih let
Razstava
Avtor razstave: Stane Bernik
15. maj - 5. julij
Različne lokacije
Srečo Dragan in Fakulteta za računalništvo in informatiko:
Kiborgovo oko
Projekt se bo realiziral na različnih časovnih in postavitvenih nivojih, kot internetova on-line povezava Ljubljane s svetom in kot interaktivna artinternetova instalacija teleprisotnosti.
16.	maj
Cankarjev dom ob 17.00
Zrcaljenja
Koncert društva Muzina s programom sodobne glasbe
16.	maj
Cankarjev dom Gallusova dvorana ob 20.00
Koncert
Simfonični orkester RTV Slovenija Slovenski komorni zbor, Consortium musicum. Komorni zbor RTV Slovenija in solisti
Dirigent: Anton Nanut
16.	maj
Cafe teater ob 22.00
Love story, Cloevn story
(bufo komedija)
Režija: Katja Morozova Nastopata: Natalija in Ravil Soultanov Popolnoma enostavna zgodba ljubezenskega para, polna koreografskih in cirkuških miniatur. Z eno besedo - kabaret.
16.	maj
Park pred gradom Tivoli ob 23.00
Kurt Hofstetter in Barbara Doser: Luminers call
Media performance
16.	maj - 16. junij
Galerija Latobia
Jifi Bezlaj
Razstava
16.	maj
Atrij Gledališkega in filmskega muzeja ob 21.00
Vrata v pohujšljivi paradoks paradiža
Gledališče Arhitekti Epidaurosa
16.	maj - 30. junij
Radio Študent
od 12.00 do 13.00
vsak četrtek od 20.00 - 22.00
Eurobabilon
Eurobabilon predstavlja programe evropskih mladinskih in študentskih radijskih postaj in gosti najaktualnejše oddaje in ustvarjalce v živo.
16.	maj
Cankarjev dom ob 20.00 otvoritev
(nadaljevanje v Kinoteki od 17. maja do 5. julija)
Retrospektiva evropskega filma
Slovenska kinoteka kot ena najmlajših kinotek v Evropi želi s tem projektom prispevati k ideji, naj ima evropski film skupno prihodnost, vendar takšno, v kateri si bomo enakopravno delili tudi preteklost.
Linhartova dvorana ob 20.00
Slovenska predpremiera
Skrivnosti in laži
Režiser: Mike Leigh
Velika Britanija, 1996
v glavni vlogi Brenda Blethyn
(nominacija za glavno žensko vlogo, Oscar 97)
Vsaka družina ima svoje skrivnosti in v vsaki družini krožijo njej lastne laži. Toda, če je nekdo črn, ko se od njega pričakuje, da bo bel, mora biti sprenevedanja konec in skrivnostna preteklost se mora razkriti v dobro vseh vpletenih.
Cannska Zlata palma.
17.	maj
Linhartova dvorana ob 19.00
Dežela in domovina
Režiser: Ken Loach
Španija, Velika Britanija, 1995
igrajo: lan Hart, Rosana Pastor, Iciar Bollian
Španska državljanska vojna (1936 -1939) je bilo eno najbolj krutih obdobij v novejši zgodovini. Čeprav je šlo uradno za državljansko vojno, pa je vendarle njena največja posebnost, da so v njej sodelovale mednarodne vojaške enote in da je šlo predvsem v zadnji fazi te vojne za evropski spopad med levico in desnico, med republikanci, socialisti in komunisti na eni ter fašisti na drugi •strani. Največja prednost tega filma je, da zelo rahločutno, filmsko analizira vzroke za nesporazume v sami levici, prikazuje vdor stalinizma v njene vrste in s tem ponazori vzroke za poraz.
Nagrada Evropske akademije za film Felix.
Retrospektiva evropskega filma - nadaljevanje sporeda v Kinoteki
17.	maj - S. julij
V	maju in juniju bosta predstavljena celotna opusa Krzysztofa Kieslovvskega in Nannija Morettija.
V	Ljubljano prihajajo: Velika Britanija (Reisz, Anderson, Loach, Leigh, VVinterbottom)
Češka (Menzel, Forman, Passer, Chytilov, Papoušek, Schorm), Danska (Dreyer, August,
Axel, von Trier), Finska (Aki in Mika Kaurismaki), Francija (Godard, Truffaut, Chabrol, Rohmer, Rivette, Varda, Carax, Assayas, Kassovitz), Italija (Fellini, Visconti, Antonioni, Pasolini, Bertolucci), Madžarska (Jancs Szabo), Nemčija (VVenders, Fassbinder, Flerzog, Schlondorff, Kluge), Poljska (Kieslovvski, VVajda, Zanussi), Slovaška (Uher), Španija (Saura, Almodovar, Trueba), Švica (Scmid, Koerfer) ter izbrani velikani iz bivšega Sovjetskega imperija (Tarkovski, Paradžanov, A.
'n N. Mihalkov, losseliani, Šepitko). Zanesljivo bodo prisotni tudi najvidnejši avtorji iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Flercegovine, Grčije, Hrvaške, Irske, Nizozemske, Norveške, Makedonije, Portugalske, Švedske in ZRJ.
16. maj - S. julij
Ljubljanski grad
Alan Hranitelj
Razstava kostumografa in modnega oblikovalca
17.	maj
Atrij Magistrata ob 20.00
Koncert
Godalni kvartet Slovenske filharmonije
^ in 18. maj
Mestno gledališče ljubljansko °b 22.00
Skupina La Strada: Marmelad (lam Session)
Bežija: Stefan Moskov
Marmelad združuje džezovsko glasbo, video, kiovnovstvo, ples in risanje v dialogu z glasbo. feUa skupine je pomešati različne gledališke žanre in umetnosti, gledališče, film, cirkus in slikarstvo.
17.	maj - 31. maj
Arhitekturni muzej - Grad Fužine
P°dobe domišljije
Mednarodna razstava ilustracij za mladino -
-šarrnede
Marija Lucija Stupica
Bazstava l
l7- maj -17. junij
Valerija Družina
Zdenko Huzjan
Bazstava
17.	maj - 17. junij
Kinoteka
Zgodovina filma na Slovenskem
Razstava
17.	maj - S. julij
Prešernov trg ob 12.00
Promenadni koncerti
Pihalni orkestri iz vse Slovenije, popestreni z nastopi mažoretnih skupin:
sobota, 17. maja: Policijska godba nedelja, 18. maja: Občinski pihalni orkester Trebnje
sobota, 24. maja: Papirniški pihalni orkester Vevče
nedelja, 25. maja: Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran
sobota, 31. maja: Godba na pihala Gorje nedelja, 1. junija: Pihalni orkester Logatec sobota, 7. junija: Rudarska godba na pihala, Svoboda I, Flrastnik
nedelja, 8. junija: Delavska godba Trbovlje sobota, 14. junija: Pihalni orkester KUD Pošta Maribor
nedelja, 15. junija: Pihalni orkester ravenskih železarjev
sobota, 21. junija: Rudarska godba Velenje nedelja, 22. junija: Godba Cerknica sobota, 28. junija: Papirniški pihalni orkester Radeče
nedelja, 29. junija: Pihalni orkester Videm Krško
17.	maj - 5. julij
Kinoteka, Club Metropol, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
Filmska šola - poetike filmskih režiserjev
Predavanja in predstavitve posameznih kinematografij, opusov, režiserjev; predaval bo cvet slovenskih filmskih teoretikov, zgodovinarjev in kritikov ter predvsem tuji gostje, ki bodo govorili o svojih filmih, predstavljenih v okviru retrospektive.
18.	maj
Slovenska filharmonija ob 20.00
Koncert
Wiener Akademie
Dirigent: Martin Haselbock Program: Schubert, Beethoven (na historičnih inštrumentih)
18.	maj - 21. junij
Različne lokacije
Koncerti
Društva glasbenih umetnikov Slovenije
19.	maj
(ponovitve 20.,21., 22. maj)
Plesni teater Ljubljana
(Sala Polivalente do ACARTE Lisbona,
Portugalska)
ob 22.00
Depend dance
Koncept predstave: Slovenija - Vadim Fiškin, Mateja Bučar
Portugalska - Paula Massano, Paulo Henrigue
19.	maj
Narodna galerija ob 19.30
Koncert
Mojca Zlobko, harfa Tomaž Lorenz, violina
Program: Krek, Debussy, Ibert
19. maj
(ponovitve 21., 22. maja ter 10., 11., 24. in 30. junija)
KUD France Prešeren ob 22.00
Zijah A. Sokolovič in Lolita Anton Pavlovič Čehov: Medved
Šala za jazz trio in igralca, enodejanka
19. in 20. maj
Mladinsko gledališče ob 20.00
Gledališče Stary, Krakom:
Operetta (Operetka)
Režija: Tadeusz Bradecki Trinajst dečkov čaka na Albertynko, učenko dekliškega razreda, ki je pri maši s svojimi prijateljicami. Čakajoč sanjajo o njej in si zamišljajo njene dekliške čare.
Končno vstopi Albertinyka z dvema vrstnicama; njeno srečanje z dečki je nabito z obojestransko napetostjo in zadrego. Preden ji uspe pobegniti iz učilnice, se je eden od dečkov dotakne. Ta edini telesni dotik od tedaj postane sen vseh dečkov, njihova skupna himna.
19. maj - 25. maj
Club Metropol ob 22.00
Videospotting
Projekt sestavlja sedem enournih programov, ki slovensko produkcijo zadnjih petih let predstavljajo v obliki tematskih večerov; Dancemania, Videokreature, Nestrpnosti,...
19. maj - 1. junij
KUD France Prešeren in Galerija ŠKUC
Mlada svetovna fotografija
Festival
19. maj - 30. junij
Muzej novejše zgodovine
Ustvarjalnost v času vojn:
Likovna umetnost in fotografija v NOB
20.	maj
Cankarjev dom Linhartova dvorana
ob 20.30 (ponovitve 22., 24. in 26. maja) Gledališče Glej in Cankarjev dom
Mitja Vrhovnik Smrekar:
Ime na koncu jezika
(komorna opera)
Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Libreto: Milan Jesih
Režija in kontratenor: John Kelly, New York
20.	maj - 5. junij
Galerija Cicero v stavbi Dela
Bine Rogelj
Razstava
20. maj -17. junij
Galerija Ars
Mirsad Begič
Kipi
20. maj - 20. junij
Galerija Inštituta Jožef Stefan
Valentin Oman
Razstava
20. maj - 30. junij
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
Ustvarjalnost v času vojn
Naša beseda in karte slovenskega ozemlja Razstava
21.	maj -18. junij
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Koncerti
Hommage a Hilda Horak
21.	maj - S. julij
Zavod Sv. Stanislava
Stane larm
Kipi
22.	maj
Frančiškanska cerkev ob 19.30
Koncert
Slovenski baročni trio
Irena Baar, sopran
Tomaž Lorenz, violina
Maks Strmčnik, orgle
Program: Vivaldi, Buxtehude, Purcell,
da Bologna, Telemann, Handel, Bach
22.	maj
SNG Opera ob 19.30
S IMG Opera in balet:
Druga slovenska plesna simfonija
22. maj - 15. junij
Mestna galerija
Bill Vtfoodrovv
Kipi
Ime Billa VVoodrovva, britanskega kiparja mlade generacije, ki so ga francoski selektorji v letu 1996 vključili med izbranih petnajst imen tistih britanskih kiparjev, ki so, začenši z Moorom in Hepvvorthovo, zaznamovali dvajseto stoletje, sodi torej v sam vrh sodobnega kiparstva. Na razstavi v Ljubljani, ki jo bo kipar posebej zasnoval za to priložnost, bomo predstavili izbrana dela v bronu iz njegove produkcije zadnjih treh let skupaj z njegovimi risbami izrazito slikarskega značaja.
22. maj - 15. junij
Mestna galerija
Tomaž Kržišnik: Mediteran
Razstava
Cikel črnobelih in barvnih risb je nastajal v različnih mediteranskih prostorih.
22. maj - 18. junij
Galerija Krka
lože Tisnikar
Razstava
22. maj - 22. junij
Bežigrajska galerija
Cveto Maršič
Razstava
23.	maj
Cafe teater ob 19.00
30. mednarodna konferenca PEN Bled Slovenski PEN: Literarni večer
Sodelujejo: Laurence Ferlinghetti (ZDA), Ronald Harvvood (Anglija)
Jehuda Amichai (Izrael)
Nuruddin Farah (Somalija)
Claudio Magris (Italija)
23.	maj
Lutkovno gledališče Ljubljana ob 20.00
Skupina Philippe Genty:
Voyageur Immobile (Negibni popotnik)
Avtor in režiser: Philippe Genty, v sodelovanju z Mary Undervvood
"Vse bolj me vznemirja tema človeka v konfliktu s samim seboj, nasprotje med oživljeno stvarjo in njenim animatorjem, v katerem karakter postane bodisi zrcalo bodisi predmet konflikta, ki izraža igralčevo notranjo in zunanjo bit. To je fascinantno. Animizem, ki ga v sebi nosi vsakdo, lutkar in gledalec, ustvarja razpoke v zidu naše zavesti." Philippe Genty
23.	maj - 1. junij
Galerija ŠKUC ob 21.00
Živa književnost
Literarno - gledališki festival
Organizira: Klub ŠKUC in Teater Gromki
Festival literature na prostem seje dodobra zasidral v kulturno tkivo mesta Ljubljane. Idejna zasnova festivala je preprosta: literarne nastope postaviti v nekonvencionalen prostor in jih "okrepiti z mehčalci vzdušja".
Program
24.	in 28. maj
Tivolski bajer
Boštjan Perovšek: Dotiki zvezd II
Audio performance
25.	maj
Slovenska filharmonija ob 11.00
Koncert
Komorni ansambel Siovenicum
Dirigent: Uroš Lajovic
Koncert v počastitev 75-letnice skladatelja
Uroša Kreka
25.	maj
Mala dvorana Slovenske filharmonije ob 19.30
Koncert slovenskih študentov Mozarteuma
Večer francoske glasbe
25. maj
Križanke ob 22.00
Damir Zlatar Frey:
Schizophrenia
Koreooratorij za dramski ansambel, glas, zbor in orkester
Fragmenti testamenta Ingeborg Bachman Produkcija: Koreodrama
Koreodrama kot gledališki jezik prehaja meje verbalnega. Gledališki dogodek, ki govori z enim in edinim, čistim, izčiščenim, jasnim in vsem razumljivim - ponotranjenim jezikom. Koreooratorij je monumentalno gledališko delo, ki vsebuje elemente opere, drame in gibalnega gledališča.
25. maj
Ljubljanske ulice
ob 23.00
Skupina Cenerik Vapeur:
Bivouac (Bivak)
Parada
Režija in koreografija: Caty Avram, Pierre Berthelot
Nekega lepega dne, ko se dan nagiba k večeru, običajno v središču mesta, se zgodi... Sprevod okrašenih vozil, z glasbeniki in igralci, ter skupina ljudi, ki vali naftne sode, napolni ceste in postavi na glavo vsakdanjost mestnega življenja. Poiščejo kraj, ki jih združi z občinstvom in mu ponudijo velik zalogaj kulturnih užitkov, ki jih začinja glasba. Rok in šok.
26.	maj
Informacijski center Zavoda za spomeniško varstvo
Zmago Lenardič in Jasna Hribernik: Ballabende
Videoinstalacija
26.	maj - 26. junij
Galerija Inštituta za gozdarstvo in lesarstvo
Maksim Sedej ml.
Razstava
26.	maj - 7. junij EKODOS '97
Festival sodobnih odrskih umetnosti
Tretja izdaja mednarodnega festivala sodobnih odrskih umetnosti se bo zavestno usmerila v predstavitve mozaične strukture sodobnih odrskih iskanj, ki jih osredišča kritiška zagata nezmožnosti ločevanja med različnimi žanri, plesom, gledališčem, performansom, plesnim gledališčem, multi- in intermedialno umetnostjo v evropskem in širšem svetovnem prostoru.
Iz mednarodnega programa:
Paulo Ribeiro: Vrvenje bogov (Portugalska)
Nigel Charnock: Človeško bitje (Velika Britanija) John Jaspers: Excessories (ZDA)
Le Theatre du Radeau: Bataille du Tagliamento (Francija)
Alias: Protiudarec (Švica-Brazilija)
Arielle Vidrich: EXP (Italija)
27.	maj
Cankarjev dom ob 20.00
Koncert
Orkester Češke filharmonije
Slovenski komorni zbor
Zbor Consortium musicum
Dirigent: Ken - Ichiro Kobayashi
Program: G. Mahler: Simfonija št. 2 v c-molu.
Vstajenje (za sopran, alt, mešani zbor in orkester)
27.	maj
SNG Opera ob 20.00
SNG Opera Ljubljana:
Koncert slovenskih opernih prvakov
Dirigent: Loris Voltolini
27.	maj
Križanke
Koncert
Vlado Kreslin, Peter Lovšin, Zoran Predin
27. maj in 28. maj
Cankarjev dom Dvorana Duše Počkaj
Betontanc:
Ma treh straneh neba
27. maj - 29. maj
Različne lokacije
Kulturni in športni program
Študentske organizacije Univerze v Ljubljani
27. maj - 30. junij
Novo krilo Narodne galerije
Stalna zbirka evropskih mojstrov
Razstava
Zbirka, zajema 155 umetnin znanih in neznanih evropskih mojstrov od 14. do 20. stoletja. Giovanni Baglione, Pietro Liberi, Luca Giordano, Giuseppe Recco, Giuseppe Petrini, Elisabeth Vigee-Lebrun, Frans Francken II., Godfried Maes, Marx Reichlich, Johann Michael Rottmayr, Martino Altomonte, Paul Troger, Martin Johann Schmidt, Friedrich Gauermann, med mojstri 20. stoletja pa npr. Alexej von Jawlensky, Gino Severini, Giorgio Morandi, Filippo de Pisis in Renato Birolli. Avtorja razstave in kataloga sta svetovno znani umetnostni zgodovinar in kritik, član Francoske akademije znanosti in umetnosti, prof. Federico Zeri in kustodinja Narodne galerije, dr. Ksenija Rozman.
28.	maj
Klub Cankarjevega doma ob 18.00
Meje demokracije - klub mladih
Nacionalizem in meje demokracije
Javna tribuna
28.	maj - 30. junij
Mala galerija Cankarjevega doma
Arne Hodalič
Razstava
28.	maj - 5. julij
Galerija Fiest
Vladimir Makuc
Razstava
29.	maj
Cerkev sv. Florijana ob 19.30
Koncert Trio Lorenz
Program: Ipavec, Švara, Ramovš, Brahms
29.	maj
(ponovitve 3., 10., 14. junija)
Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice ob 18.00
Helena Šobar Zajc in
Lutkovno gledališče Jože Pengov:
Povodni mož
(lutkovno-ambientalni spektakel)
Zamisel in režija: Plelena Šobar Zajc
(po motivu Prešernove balade Povodni mož)
29.	in 30. maj
Cankarjev dom ob 19.30
8.	koncert modrega abonmaja
Orkester slovenske filharmonije
Dirigent: Serge Baudo Program: C. Debussy: Iberia
G.	Mahler, Simfonija št.1 v D-duru
29., 30., 31. maj
Cafe teater ob 22.00
Cycklargruppen
Variete
Neponovljiv splet smešnega, grotesknega, ironičnega in norega gledališča...
29. maj - 14. junij
Atelje Florjan (Galerija Gornji trg)
Klavdij Tutta
Slike
29. maj - 15. junij
Galerija Zala
Stanislav Rapotec
Razstava
29. maj - 19. junij
Poslovni center Mercator
Zmago Jeraj
Razstava
29. maj - 20. junij
Stara tovarna Rog
Branko Cvetkovič:
Stara ljubljanska elektrarna in opekarna
Fotografski projekt industrijske tehnične arhitekture v Sloveniji
29. maj - 25. avgust
Hotel Austrotel
Jiri Anderle
Razstava
30.	maj
Kinoteka ob 20.00
Ustvarjalnost v času vojn:
Dosežki filmskih snemalcev v NOB
Filmska predstava
31.	maj
Viteška dvorana Muzeja novejše zgodovine ob 10.00
Ustvarjalnost v času vojn:
Simpozij o kulturno-umetniških dosežkih v NOB
31. maj
Slovenska filharmonija ob 20.00
Ustvarjalnost v času vojn: Koncert
Glasbena dela v NOB
31, maj
Atrij Nadškofijskega ordinariata ob 20.30
Koncert
Pihalni kvintet Slovvind
Program: Rojko, Ramovš, Francaix
31. maj
(ponovitve 1., 3. junij)
Narodna in univerzitetna knjižnica ob 22.00
Slovensko mladinsko gledališče: Bertolt Brecht: Galiieo Galilei
Skupni projekt SMG in NUK Režija: Matjaž Berger
31. maj, 1. junij
Ljubljanski grad
KUD France Prešeren in Jani Kovačič: Carmina profana
Glasbeno - scenski projekt
Carmina profana - srednjeveške pesmi iz rokopisa Codex Buranum ali popularno Carmina Burana v izvedbi Goliardi in Vaganti - Goliardi et Vagant Consort Labacensis.
maj - junij
Galerija Anonimus
Mirko Bratuša
Kipi
maj - junij
Pedagoška fakulteta
Razstava IV. letnika pri predmetu Slikanje
1.	junij
Stolnica ob 19.30
Konzertchor VVuifenia Karntner Barochorchester
Program: J.S. Bach: Velika maša v h-molu
1.	junij - 30. junij
Različne lokacije v mestu
Društvo Mesto žensk:
umetniške delavnice za ženske v Mestu
žensk
Mesto žensk je Društvo za promocijo žensk v kulturi s sedežem v Ljubljani.
Mesto žensk predstavlja, podpira in stimulira sodobno umetnost žensk, kot se izraža v raznoterih oblikah umetnosti, ki nastajajo v različnih kulturnih prostorih.
3. junij - 13.junij
Vokalna delavnica Maggie Nicols
DJ-ejevstvo z DJ RITU Delavnica 1.: 12. junij Delavnica 2.: 13. junij
2.	junij
Frančiškanska cerkev ob 20.00
Ensemble Villancico
Koncert španskih renesančnih madrigalov
2.	junij - 30. junij
Inštitut Charles Nodier
Evgen Bavčar
Razstava
3.	junij in 4. junij
Danski dnevi v Sloveniji
3.	junij - 5. junij
Slovensko mladinsko gledališče
Al Andalus
Flamenco plesi
3. junij - 20. junij
Galerija Commerce
Dušan Lipovec
Razstava
junij -1. julij
Frančiškanski samostan in atrij samostana
Predstavitev kulturne ustvarjalnosti Slovencev v diaspori
Razstava književnosti, publicistike Likovna umetnost Glasbena ustvarjalnost
p°samična predavanja vsak torek ob 18. uri na temo: književna, glasbena in likovna Ustvarjalnost Slovencev v diaspori Pr°gram je sestavljen v sodelovanju z Raziskovalnim inštitutom Studia Slovenica iz New ^orka. Slovensko kulturno akcijo iz Buenos Airesa in Izseljenskim društvom Slovenija v svetu 'z Ljubljane.
4-	junij
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije °b 20.00
Koncert
The Copenhagen Trio
Rrogram: Brahms, Ravel, Faure
5-	junij
Prostori bivše vojašnice na Metelkovi °b 20.00
Slovenski etnografski muzej: rvo dejanje - predstavitev
Odprtje edine prenovljene stavbe na južnem delu stavbnega sestava bivše vojašnice na Metelkovi -Prve hiše Slovenskega etnografskega muzeja.
S- junij
Cankarjev dom 20.00
•*tok Kovač: Zakonitosti kobre E" knap
j^oreograf: Iztok Kovač remiera 19. april 1997, Springdance Festival, Utrecht, Nizozemska
akonitosti kobre, novo delo plesne skupine n knap, nadaljuje raziskavo plesno-°reografsko-filmske sinteze.
S- junij
Atrij magistrata °b 20.00
Koncert
Komorni orkester Slovenske filharmonije
Rrogram:
Kumar, Krek, Britten
počastil našo državo in Evropski mesec kulture Ljubljana '97. Vsak Kleiberjev koncert je posebno doživetje, njegove interpretacije so muzikalno nedosegljive in mejijo na popolnost.
6.	junij - 3. junij
Lutkovno gledališče Ljubljana
Festival lutk - LUTKE '97
Srečanje Visokih lutkovnih šol in studiev
6.	junij
Linhartova dvorana, Cankarjev dom ob 21.00
Otvoritvena predstava festivala Lutke 97:
Theatre du Fust: J'ai gene et je generai
(po predlogi D. Flarmsa)
15. junij
Lutkovno gledališče v Ljubljani
Leonid Andrejev - Marij Kogoj:
Črne maske
Priredba: Karel Brišnik (krstna uprizoritev)
6.	junij - 20. junij
Akademija za likovno umetnost
Odprta vrata
Akademije za likovno umetnost
Razstava študentov
7.	junij
Slovenski etnografski muzej
Koncert
Ansambel Janosi
Tradicionalna madžarska glasba
7.	junij
Cankarjev dom Kosovelova dvorana ob 21.00
Uršula Cetinski: Alma
monodrama
(predstava je v angleškem jeziku) Režija: Uršula Cetinski in Polona Vetrih, Igra: Polona Vetrih
7.	junij
Slovenska filharmonija ob 20.00
junij
KLID France Prešeren
Koncert Frlll lUeck
Fuzija svobodnega jazza, improvizacij balad in ltrnov avstralskega kontinenta
Koncert
Marjana Lipovšek, mezzosopran Anthony E. Spiro, klavir
7. junij -14. junij
Križanke
13.	mednarodni festival Druga godba
junij . is, junij
okarjev dom, velika sprejemna dvorana
Fta Sadar Breznik: lna9inarni prostor - Tkani objekti
Tapiserije
u" j^uij - 30. junij
°dnikova domačija
J-Udvik Pandur: 0n,antične pokrajine
Razstava
junij
J^karjev dom °b 20.00
ala koncert Cankarjevega doma in °venske filharmonije v počastitev EMK
rkester Slovenske filharmonije
plri9ent: Carlos Kleiber
r°9ram: VV.A.Mozart: Simfonija št.36 v C-duru, j A2s (Linška)
' °rahms: Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98 0/Pnogih letih v Ljubljano ponovno prihaja aJboljši dirigent na svetu, Carlos Kleiber. rie)'ki ljubitelj Slovenije, ki na veliko žalost aJVečjih poznavalcev in ljubiteljev glasbe skoraj 6 dirigira, bo s tem koncertom na najlepši način
7. junij - 5. julij
Ljubljanski grad
Urbani razvoj Ljubljane
Razstava
V kontekstu političnih debat današnjega časa se dejstvo o nizu križišč, ki zaznamujejo Ljubljano, sliši že kot malce oguljena fraza. Gotovo pa je pojem križišča (in seveda nekakšne sopomenke -stičišča) v najrazličnejših segmentih in podobah temeljito so- kreiral in določal urbano podobo Ljubljane skozi zgodovino.
7. junij - 30. avgust
Ljubljanski grad
lože Plečnik in praški grad
Razstava
Jože Plečnik (18872 - 1957) in njegovo delo na praškem gradu je spet v središču pozornosti svetovne javnosti; strokovnjaki in tudi laična publika hodi občudovat njegove brezčasne mojstrovine tega izjemnega spomenika.
Ob otvoritvi bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije.
8.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
The City VVaites:
The Mirth of ali this Lond
Koncert angleške srednjeveške glasbe in glasbe z dvora kralja Flenrika Vlil.
8.	junij
SNG Drama ob 20.00 in 22.00
VViener Festvvochen in SNG Drama
Obisk
Parafraza / No igra / Vukio Mishima: Planjo
Jitsuko Flonda - Maria Bill Hanako- Polona Juh Voshio - Zvone Hribar
Stara zgodba o gejši se ponavlja.
Z lutkami, igralci, obiskovalci.
Priredba besedila, režija, prostor, kostumi: Meta Hočevar
8.	junij - 22. junij
Plesni teater Ljubljana
"Vse se giblje, vse se snema"
Videoplesni projekt
9.	junij
Slovensko mladinsko gledališče
Aleksandra Šaronjič
Modni projekt
9.	junij
Ljubljanski grad ob 11.00 matineja
The City VVaites:
Popotovanja v glasbene skrivnosti
Koncert za otroke in mladino s prilagojenim programom
9.	junij
ob 21.00 Ljubljanski grad
The City VVaites:
The Musitians of Grope Lane
Koncert pocestnih, gledaliških in gostilniških angleških pesmi iz 17. stoletja
9.	junij
Cankarjev dom ob 19.30
Koncertna izvedba Mariinsky Teatr
Orkester, zbor in solisti Opere Kirov
Dirigent: Valerij Gergiev
P. I. Čajkovski: Jevgenij Onjegin
9.	junij
Slovenska filharmonija ob 19.30
Koncert
Viktor Tretjakov, violina Michall Erochin, klavir
Program: Beethoven, Brahms, Dvorak, Čajkovski, Saint Saens
9.	junij - 15. junij
Šentvid nad Ljubljano
Tretji šentviški teden
9. junij - 25. junij
KUD France Prešeren
Albert & Friends
Predstave in cirkuške delavnice za otroke
10.	junij
Ljubljanski grad ob 11.00 matineja
The City VVaites:
Popotovanja v glasbene skrivnosti
Koncert za otroke in mladino s prilagojenim programom
10.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
The City VVaites:
The Burning Bush
Židovska glasba skozi stoletja
10.	junij
Slovensko mladinsko gledališče
H.	Miiller: Kvartet
Neformalna gledališka skupina Ouartet
lO.	in 14. - 20. junij
Kinoteka, Slovenska filharmonija, K4, prizorišča na prostem
Kino uho
Ustanovitev Svetovnega centra za sinestezijo in harmolodiko v scenskih umetnostih
10.	- 25. junij
Prostori bivše vojašnice na Metelkovi
Metelkova para festival
Koncept in izvedba: Teater Gromki, Društvo Mreža, Klub Škuc, KAPA, YHD, Avtonomne ženske skupine, Channel Zero, Tetrapak.
Dogajanja:
Jazz parafestival Alterrock festival Festival neodvisnih gledališč Mednarodna kiparska kolonija Metelkova mesto
Mednarodna slikarska delavnica mladih
ustvarjalcev
Metelkova Šiva
Grenko & sladko
Umetnika na obisku
Sestava
Performance Slavena Tolje (Hrvaška)
Recital Iztoka Mlakarja (Slo)
Program ženskega centra Pekarna
10.	- 25. junij
Filozofska fakulteta
Razstava
mednarodnih otroških ekslibrisov
Izbor iz mednarodnih razstav v letih 1990, 1993 in 1996
11.	junij
Cankarjev dom ob 20.00
V počastitev Soluna - Evropske kulturne prestolnice 1997
Koncert
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Diego Mason Solisti: Anne Piret, klavir '
Teodoro Anzelotti, harmonika Michael Schroder, kitara Stefano Scodanibbio, kontrabas Jean Pierre Drouet, tolkala Program: Xenaxis, Aperghis, Globokar 11
11.	junij -11. julij
Galerija Ilirija
Marija Ujevič
Kipi
12. junij
Slovenska filharmonija ob 20.00
Koncert
Miloš Mlejnik, violončelo Rainer Gepp, klavir
Program: Beethoven, Debussy, Kogoj, Šostakovič
e
Program
12.	junij in 13. junij
Cankarjev dom ob 19.30
9. koncert oranžnega abonmaja
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: En Shao Solisti: VVerner Hink, violina Jasminka Stančul, klavir
13.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
Koncert
Ansambla II Caprlcclo In Passocontinuo
Glasba in plesi z dvora Sončnega kralja Program: Rebel, Lully de Monteclair
14.	junij
Slovenska filharmonija, ob 19.30
Koncert
Akademski pevski zbor Tone Tomšič
Dirigent: Stojan Kuret
14.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
Koncert
Ansambel II Capriccio
Francesco Barsanti - toskanski skladatelj
17.	stoletja
14. junij - 18. junij
Kinoteka, Slovenska filharmonija
Nemi film in razvoj glasbe v 20. stoletju
Simpozij
15.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
Koncert
Sarband: Chants
Ženske sakralne in mistične pesmi zgodnjega krščanstva
15.	junij - S. julij
Visconti Fine Art Kolizej
Andy VVarhol / Minimo Rotella:
Marilyn & Marilyn
Razstava grafičnih del obeh avtorjev z motivom najbolj znane ikone našega časa. Razstava je koncipirana kot nadaljevanje prikazov niza razstav mojstrov sodobne umetnosti, predvsem v grafiki.
16.	junij
Slovenska filharmonija ob 19.30
Koncert
Elisabeth Leonskaya, klavir Program: Schubert
16. junij
Ljubljanski grad ob 21.00
Koncert
Sarband: Sefarad
Pesmi španskih Židov v mediteranskih pokrajinah in na Orientu
17.	junij
Ljubljanski grad ob 21.00
Koncert
Sarband: Cantico
Glasbena povezava srednjeveške Evrope in Orienta
18.	junij
Narodni muzej Ljubljana ob 20.00
Koncert
Ljubljanski godalni kvartet
Darko Brlek, klarinet Program: Schubert, Brahms
18.	junij
Atrij Magistrata 20.30
Koncert
Sarband: Musič of the Emperors
Glasba evropskih dvorov (Friderik II.) in dvorov Orienta (Timurlenk)
18.	in 19. junij
Ljubljanski grad ob 22.00
Gledališče Biuro Podrožy:
Carmen Funebre (Pogrebna pesem)
Režija: Pavvel Szkotak
Pogrebna pesem, odigrana zvečer na odprtem, je pretresljiva uprizoritev, ki evocira vse grozote državljanske vojne v Bosni.
18.	junij - 16. julij
Galerija Krka
Sodobna makedonska likovna umetnost
Anita Svetieva, Dimitar Manev, Simon Šemov Razstava
19.	junij
Narodni muzej ob 19.30
Koncert
Clemencic Consort
Koncert srednjeveške posvetne glasbe ob mednarodnem muzikološkem simpoziju
19.	in 20. junij
Slovenska Akademija znanosti in umetnosti ob 9.30
Srednjeveška glasba na Slovenskem in njene evropske vzporednice
Mednarodni muzikološki simpozij
19.	junij in 20. junij
Cankarjev dom ob 19.30
9. koncert modrega abonmaja
Orkester Slovenske filharmonije
Solistka: Dubravka Tomšič - Srebotnjak, klavir Dirigent: Milan Horvat
19.	in 20. junij
SNG Drama ob 20.00
Skupina Pep Bou, Sabo, Sabo (Milo, milo)
Avtor: Pep Bou
S Sabo, Sabo je Pep Bou presegel že tako ali tako neverjetne meje svojega raziskovanja možnosti, ki jih ponuja milo. Milni mehurčki izgubljajo svojo sferično razsežnost in se spremenijo v krhke prosojne stene, ki so videti hkrati fleksibilne in scenske.
19. junij - 4. julij
Galerija Zebra
Srednjeveški glasbeni rokopisi na Slovenskem
Razstava ob mednarodnem muzikološkem simpoziju
19. junij • 30. julij
Mestna galerija Ljubljana
Avgust Berthold
Retrospektivna razstava
Fotograf Avggst Berthold (1880-1919) je bil prvi fotograf na Slovenskem, ki je dvignil raven fotografije iz obrtne na umetniško raven.
19. junij - 31. avgust
Mala galerija
Jakov Brdar
Razstava
20.	junij
Frančiškanska cerkev 20.00
Koncert
Vokalna skupina Singer Pur
Srednjeveška duhovna glasba
Koncert ob mednarodnem muzikološkem simpoziju
20.	junij
Slovenska filharmonija ob 19.30
Koncert
Simfonični orkester Hrvaškega radia in televizije
Dirigent: Igor Kuljerič Program: Kelemen, Kuljerič
20.	junij
Avla Magistrata
Matjaž VVeingerl s sodelavci: Vrata v Peričnik
Video plesni film z glasbo v živo
20.	junij
Križanke
Koncert
Da best od Nov'ga rocka 91 - 96
20. junij - 30. avgust
Arhiv Slovenije
Sodobno slovensko grafično oblikovanje
Razstava je zasnovana v treh sklopih.
Zgodovina slovenskega grafičnega oblikovanja od 1945 do 1988 bo na CD-romu, eksponati iz obdobja 1988 do 1996 bodo na razstavi, katalog pa je namenjen predstavitvi avtorjev in njihovih del vključenih na razstavo. Razstava je nastala na povabilo Art Directors Cluba iz New Vorka, ki ga sestavljajo najuglednejši grafični oblikovalci na svetu in je v New Vorku na ogled od 1. maja do
30.	maja. Pokrovitelj razstave je predsednik vlade republike Slovenije dr. Janez Drnovšek
21.	junij
Ljubljanski grad ob 22.00
Andrej Zdravič: V steklu reke
(balet reke v štirih letnih časih) Projekcija filma
21.	junij
Mestni trg, pred Magistratom ob 20.00
Koncert
Big Band RTV Slovenija
Solist: Lasse Lindgren, trobenta Dirigent: Alojz Kranjčan
22.	junij
Slovenska filharmonija ob 20.00
Otvoritveni koncert
Slovenski glasbeni dnevi
Koncert
Simfonični orkester RTV Slovenija
Solista: Sergej Krilov, violina in Stefania Mormone, klavir Dirigent: Anton Nanut Program: Škerjanc, Bravničar, Vrhunc
22.	junij in 23. junij
SNG Drama
Gledališče Neumarkt:
De Schattenhof im Neumarktsali (Senčna domačija v Neumarktu)
Režiser in skladatelj: Ruedi Hausermann Ta miniaturka ljudskega gledališča je rdeča nit, ki poskrbi za jasno dogajanje v prvem planu.
Tako se lahko posvetimo oblikovanju ozadja. Čez nekaj časa se gledalec zave, da se najpomembnejše dogaja znotraj dozdevnih trivialnosti.
22. junij - 30. junij
Cankarjev dom ob 22.00
Premiera (ponovitve v Clubu Metropol)
Postaja 25
Videofilm avtorice Eme Kugler
23.	junij
Prešernov trg, Splav na Ljubljanici in Galerija Šku£
Igor Likar, Ars Acustica:
Kresna noč ali estetizacija mesta z njegovimi zvoki
Multimedijsko-zvočni projekt na reki Ljubljanici
23.	junij
Rožnik ob 20.00
Podelitev nagrad Kresnik
23. junij
Frančiškanska cerkev ob 20.00
Slovenski glasbeni dnevi Koncert
Komorni zbor RTV Slovenija
Dirigent: Marko Munih
Program: Pompe, Srebotnjak, Strmčnik, Misson
23. junij
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Koncert Romantic Trio
23. junij - 25. junij
Križanke
Slovenski glasbeni dnevi 1997
Pota glasbe ob koncu tisočletja: dosežki, perspektive
Simpozij
23. junij - 28. junij
Mestna galerija, spodnja dvorana Ploščad pred galerijo TR3 Avla TV Slovenija od 20.30 do 23.00
Igor Likar: Zvoki gore
Galerija zvoka
V Galeriji zvoka Zvoki gore zvoki, projekcije, iluminacije in scenski objekti (kamni, mikrofoni, vrvi) ustvarjajo nekakšen reminiscenčen /odmevP prostor srečanja človeka plezalca in gorskega ambienta z njegovimi skrivnostnimi šumi in glasovi.
24.	junij
Slovenska filharmonija ob 20.00
Koncerti
Slovenski glasbeni dnevi George Crumb v Ljubljani Noč slovenskih skladateljev
24.	junij - 28. junij
Akademija za glasbo
George Crumb v Ljubljani
Seminar za skladatelje in izvajalce
Križanke
George Crumb: razstava partitur
24.	junij - 29. junij
Cankarjev dom Kosovelova dvorana ob 22.00
Lepota ekstrema
Cikel vrhunskih body art performerjev:
Jerome Bel (Francija), Annie Sprinkle, Lavvrenc® Steger, Ron Athey (ZDA)
e
Evropski
Mesec
Kulture
Ljubljana
*S' junij	27. junij
Mj Magistrata	Slovenska filharmonija
ob 21-00	ob 21.30
28. junij
Slovenska filharmonija ob 21.30
Koncert
Kicardo Odrioeela, violina Iro«Ml Saeverud, violina p'n®i’ Rottingen. klavir r°gram: Saeverud
2s- junij
Cerkev sv. Florjana °b 20.00
Koncert
^*nservnt°riet* Pigekor
'Oekliški zbor konzervatorija Esbjerg)
p^igent: Lone Gislinge r°gram: Martini, Dovvland, Wilbye, ^endessohn, Nielsen, Madsen, Petersen
2S- junij - 29. junij
H°tel Austrotel
j^iodnarodni simpozij Kultura v ravnovesju
Mednarodni simpozij Kultura v ravnovesju je ^ganiziran v sodelovanju z Nizozemskim 0 edališkim inštitutom iz Amsterdama in arnskim gledališkim institutom iz Bruslja. Tema ^pozija je promocija dramskih tekstov, ki aradi specifične narave dramatike (dokončna .ealizacija je šele predstava) zahteva hiter in r°ko razvejan pretok informacij. Dramatiki in ^^ovnjaki iz različnih področij umetniškega varjanja, ki se pri svojem delu srečujejo z rarnatiko, bodo skušali vzpostaviti shanizme, ki bi omogočili neoviran prodor ^Afriških tekstov na evropsko prizorišče.
sbrernljevalnem programu simpozija bo Sl e'e2encem predstavljenih šest uprizoritev Venskih dram in Antologija sodobne slovenske ramatike v angleškem jeziku.
*6- junij
o venska filharmonija
°b 21.00
^ovenski glasbeni dnevi e°rge Crumb v Ljubljani
Koncert
0|,kester Slovenske filharmonije
I°maž Lorenz, violina oran Markovič, kontrabas ^'ooletta Sanzin, harfa p/atiaž Drevenšek, saksofon ^'rigent: Uroš Lajovic
r°gram: Srebotnjak, Svete, Ptaszynska, Crumb
p6- junij
0^1Ujt®ta za arhitekturo v Ljubljani
r°jekti za Ljubljanico
Razstava
sf' 'unii
Uc^'1 Radia Slovenija
kon?beno društvo MUZilUA
Certi elektroakustične glasbe
j5' junij - bo. september
koPičeva galerija
^*ednarodni bienale otroške in mladin (Jra«ke
bi^^lovanju z 22. Mednarodnim grafičnim
Pol ilmij
ob 2^3 gledališče Križanke
2a?y®nski glasbeni dnevi 38k|jučni koncert ' Mednarodni jazz festival
S<ert
** orkester članic EBU
'bgent: Jože Privšek
George Crumb v Ljubljani Koncert
Bojan Gorišek, klavir Jerko Novak, kitara Program: Crumb
27. junij
Reka Ljubljanica ob 21.00
Mednarodna povorka plovil
27. - 29. junij
Letno gledališče Križanke
Koncerti
38. mednarodni jazz festival
27. junij - 31. julij
Mestna galerija Ljubljana
France Mihelič
Razstava
27. junij - 16. september
Galerija Cankarjevega doma ob 20.00
22. mednarodni grafični bienale Joe Tilson
Razstava prejemnika velike častne nagrade
21.	mednarodnega grafičnega bienala
27. junij - 16. september
Cankarjev dom
Velika sprejemna dvorana
ob 20.00
22.	mednarodni grafični bienale
Ljubljanska grafična šola
Ljubljanski grafični bienale je bil v preteklosti prireditev, ob kateri je zrasla in se razvijala sodobna slovenska grafika. Ponovitve bienalov so bile v preteklosti nekakšne stopnice v razvoju in vzponu slovenske grafike in pomembne epizode znotraj tega razvoja - nastanka, vzpona in pojemanja moči ljubljanske grafične šole.
Na razstavi se bodo predstavljali slovenski grafični ustvarjalci starejše (V. Pilon, brata Kralj,
B. Jakac, F. Mihelič, R. Debenjak) ter tedanje mlajše generacije (M. Pogačnik, V. Makuc, B. Borčič, K. Zelenko, J. Bernik, A. Maraž, J. Ciuha,
M. Krašovec, Z. Apollonio) pa tudi najmlajši (S. Grajfoner, M. Starič, Č. Frelih).
Razstavo pripravlja Mednarodni grafični likovni center Ljubljana v sodelovanju s Cankarjevim domom.
27. junij - 30. september
Moderna galerija Narodni muzej Cankarjev dom Galerija Tivoli - MGLC Jakopičeva galerija Mestna galerija
22. mednarodni grafični bienale
Osebne razstave nagrajencev
21.	mednarodnega grafičnega bienala
v Galeriji Tivoli
27. junij
Cankarjev dom Gallusova dvorana ob 20.00
Otvoritev
22.	mednarodnega grafičnega bienala
Koncert
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja Program: Uroš Krek: Sonatina
28. junij
Prešernov trg
Matjaž VVeingerl s sodelavci: Prepisovanje ptic
Ambientalni filmski projekt (premierna uprizoritev)
George Crumb v Ljubljani Koncert
Ah-", K,i! jan, flavta Barbara Martin, sopran Program: Crumb
30.	junij
SNG Opera Ljubljana ob 20.00
SNG Opera Ljubljana Vinico Globokar:
L'armonla Drammatlca
Dirigent: Vinko Globokar L'armonia drammatica Vinka Globokarja je glasbeno delo, ki v sebi združuje osnovno idejo upora v konfliktu z oblastjo, avtoriteto, resnico, ..., v vseh njegovih aspektih - družbenem, intelektualnem, etičnem in političnem. Struktura glasbenega in dramskega dogajanja je sprva zastavljena kot zbir sedmih popolnoma različnih situacij, ki se razvijajo avtonomno, kot jedra paralelnih zgodb.
1.	julij
Slovenska filharmonija ob 20.00
Koncert
Mladinski simfonični orkester Slovenije
Irena Grafenauer, flavta Mate Bekavac, klarinet
1. julij - 2. julij
Cankarjev dom
Projekt
EVROPA 2000
Častna pokrovitelja projekta:
predsednik republike Slovenije Milan Kučan in
župan Ljubljane dr. Dimitrij Rupel.
Organizatorji projekta Evropa 2000:
Založba Sanzanobi, Bologna; Mednarodni grafični in likovni center, Ljubljana in Cankarjev dom, Ljubljana.
1.	julij
Cankarjev dom Gallusova dvorana ob 18.00 ali 19.00
Okrogla miza:
Kultura na prelomu tisočletja
Udeleženci: dr. Dimitrij Rupel, župan mesta Ljubljana, Luciano Pavarotti, tenorist, Marilena Ferrari, direktorica založbe Sanzanobi iz Bologne, in še šest uglednih evropskih umetnikov (film, glasba, likovna umetnost, arhitektura, literatura in gledališče).
S pomočjo videoprojekcij se bo v pogovor vključevalo še pet uglednih evropskih likovnih umetnikov in umetnic: Jagoda Buič, Jože Ciuha, Aligi Sassu, Joe Tilson in Gunter Uecker.
2.	julij - 31. julij
Cankarjev dom prvo preddverje
Oblikujmo znamke prihodnosti
Razstava mladih slovenskih in italijanskih likovnih talentov Evropa 2000.
Organizatorji razstave: založba Sanzonobi, Mednarodni likovni grafični center, Cankarjev dom in Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Pokrovitelj razstave je Luciano Pavarotti, tenorist
Govorniki:
Marilena Ferrari, direktorica založbe Sanzanobi, dr. Zoran Kržišnik, direktor MGLC,
Luciano Pavarotti, pokrovitelj razstave
2. julij
Križanke ob 21.00
Koncert ob 200 - letnici Donizettijevega rojstva
I Solisti di Bologna
Dirigent/violina: Rodolfo Bonucci Program: Donizetti, Rossini, Paganinni, Vivaldi
4.	julij
Cankarjev dom ob 20.00
Gallusova dvorana
Gala operni koncert Luciana Pavarottija in Orkestra Slovenske filharmonije
Luciano Pavarotti, tenor
Norina Radovan, sopran
Leone Magiera, dirigent
Ljubljanski koncert Luciana Pavarottija bo
humanitarne narave. Luciano Pavarotti že
desetletja polni najpomembnejše koncertne,
operne dvorane in druga prizorišča po svetu.
Obvlada operni in koncertni repertoar in s svojo
vrhunsko kulturo petja osvaja milijone
poslušalcev.
Organizatorji: Pavarotti International Modena, Sanzanobi, Bologna; Mednarodni grafični likovni center in Cankarjev dom.
5.	julij
Prešernov trg ob 12.00
Folklorna skupina Emona
S. julij
Križanke ob 21.00
Slavnostna otvoritev
45. mednarodnega poletnega festivala
Koncert
Simfonični orkester RTV Slovenija Slovenski komorni zbor Consortium Musicum Komorni zbor RTV Slovenija
Dirigent: Anton Nanut
Spremljevalni gledališki program:
SNG Drama
P. Ridley: Disney razparač A. P. Čehov: Tri sestre
Mestno gledališče
T.S. Eliot: Umor v katedrali
I .B. Singer: Norci iz Helma
Mladinsko gledališče V. Taufer: Silence Silence Silence
GLASBA
GLEDALIŠČE. PLES, FILM, VIDEO LIKOVNA UMETNOST IN FOTOGRAFIJA
SIMPOZIJI, OSTALO
Publikacije, ki bodo izšle ob Evropskem mesecu kulture:
Portreti sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev
Avtorja: Franc Križnar (teksti) in Tihomir Pinter (fotografija)
Antologija sodobne slovenske književnosti
... z delovnim naslovom Modem Slovenian Literature Reader, ki bo v angleščini izšla pri ameriškem založniku VVhite Pine Press
Društvo slovenskih pisateljev:
Antologija sodobne slovenske drame
(6 avtorjev)
Tomaž Šalamun:
Poemes choisis (v francoščini)
Georges Ferenczi Press, Pariš
Zbornik
Ljubljana, mesto kulture
O
Prizorišča
1.	Jakopičeva galerija
Slovenska 9A tel.: 125 23 93 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00-13.00 pon., praz. - zaprto
2.	Mestna galerija
Mestni trg 5 tel.: 212 896 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00-13.00 pon., praz. - zaprto
3.	Bežigrajska galerija
Dunajska 31 tel.: 313 648 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00- 13.00 pon., praz. - zaprto
4.	Galerija Tivoli - MGLC
Pod turnom 3 tel.: 225 632 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00- 13.00 pon., praz. - zaprto
5.	Galerija ZDSLU
Komenskega 8 tel.: 133 03 80 od 10.00 do 18.00 sob., ned., praz. - zaprto
6.	Galerija Ilirija
Tržaška 40
tel.: 123 14 61 int. 461 od 9.00 do 17.00 sob., ned. - zaprto
7.	Galerija ŠKUC
Stari trg 21 tel.: 216 540 od 12.00 do 20.00 pon. - zaprto
8.	Stara tovarna Rog
Trubarjeva 72 tel.: 133 41 77
9.	Galerija TR3
Trg republike 3 tel.: 126 17 00 od 8.00 do 18.00 sob. 8.00- 14.00 ned. - zaprto
10.	Galerija Equrna
Gregorčičeva 3 tel.: 223 932 od 10.00 do 14.00 od 17.00 do 20.00 sob. 10.00- 13.00 ned., praz. - zaprto
11.	Narodna galerija
Cankarjeva 20 tel.: 126 31 09 od 10.00 do 14.00 ned. 10.00- 13.00 pon. - zaprto
12.	Narodna galerija
Novo krilo Puharjeva 9 tel.: 126 31 09 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00- 13.00 pon,- zaprto
13.	Galerija Commerce
Einspielerjeva 6 tel.: 132 22 41 int. 389 od 9.00 do 19.00 sob. 9.00 do 12.00 ned., praz. - zaprto
14.	Galerija Glina
Gornji trg 11 tel.: 125 52 94 od 10.00 do 13.00 od 16.00 do 19.00
15.	Galerija Ars
Čevljarska 2 tel.: 218 075 od 10.00 do 19.00 sob. 10.00-13.00 ned., pon. - zaprto
16.	Galerija Kralj
Križevniška 4 tel.: 219 366 od 10.00 do 13.00 od 16.00 do 19.30 sob. 10.00- 13.00 ned., praz. - zaprto
17.	Galerija Inštituta "Jožef Stefan"
Jamova 39 tel.: 177 39 00 vsak delavnik od 8.00 do 18.00
18.	Avla
Filozofske fakultete
Aškerčeva 12 tel.: 176 92 00 od 6.00 do 21.00
19.	Galerija Kos
Štefanova 5 tel.: 125 94 97 od 10.00 do 18.00 sob. 10.00- 13.00 ned.,praz. - zaprto
20.	Cerkev sv. Florjana
Gornji trg
21.	Galerija Družina
Krekov trg 1 tel.: 131 62 02 od 10.00 do 13.00
22.	Galerija Visconti Fine Art Kolizej
Gosposvetska 13 tel.: 133 20 87 od 16.00 do 20.00 pon., sob., ned., praz. - zaprto
23.	Galerija Dvorni trg
Dvorni trg 2 tel.: 126 40 97 od 10.00 do 13.00 od 16.30 do 19.30 sob., ned. - zaprto
24.	Galerija Latobia
Mestni trg 17 p.p. 246 tel.: 126 14 00 od 10.00 do 13.00 od 16.00 do 20.00 sob. 10.00-13.00 ned., praz. - zaprto
25.	Zavod sv. Stanislava
Slovenski dom
Galerija Staneta Kregarja
Štula 23
tel.: 152 11 12
od 9.00 do 18.00
sob., ned., praz. - zaprto
26.	Galerija Krka
Dunajska 65 tel.: 131 43 33 od 8.00 do 17.00 sob., ned. - zaprto
27.	Moderna galerija
Tomšičeva 14 tel.: 126 20 85 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00- 13.00 pon. - zaprto
28.	Mala galerija
Slovenska 35 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00- 13.00 pon. - zaprto
29.	Vodnikova domačija
Vodnikova 65 tel.: 159 33 95 od 10.00 do 14.00 od 16.00 do 19.00 sob., ned. od 10.00 do 13.00 pon. - zaprto
30.	Atelje Florjan (Galerija Gornji trg)
Gornji trg 24 tel.: 125 30 99
31.	Akademija za glasbo
Stari trg 34 tel.: 221 842
32.	Avla Nove Ljubljanske banke
Trg republike 2 tel.: 125 01 55 vsak delavnik od 8.00.do 17.00 sob. 9.00 do 12.00
33.	Cankarjev dom
Prešernova 10 tel.: 125 81 21 176 71 68 Galerija CD Mala galerija CD 10.00-19.00 ned. 10.00 - 14.00 pon. - zaprto
34.	KUD France Prešeren
Karunova 14 tel.: 332 288 od 11.00 do 24.00 ned. 18.00-24.00
35.	Avla poslovne stavbe Mercator, d.d.
Dunajska 107
tel.: 168 22 82 int. 153
od 7.30 do 17.00
36.	Arhiv
Republike Slovenije
Zvezdarska ulica 1 tel.: 125 12 22 od 8.00 do 15.00
37.	Kulturno-informacijski center Križanke
Trg francoske revolucije 7 tel.: 214 025 od 10.00 do 18.00 ned. - zaprto
38.	Festival Ljubljana
Trg francoske revolucije 1-2 tel.: 126 43 40
39.	Kinoteka
Miklošičeva 38 tel.: 311 391
40.	Informacijski center Zavoda za spomeniško varstvo
Salendrova 4 tel.: 125 27 76
41.	Avla RTV Slovenija
Kolodvorska 2-4 tel.: 131 13 33
42.	Cafe teater
Miklošičeva 1 tel.: 125 67 26 219 395
43.	Mestno gledališče
Čopova 14 tel.: 125 82 22
44.	Mladinsko gledališče
Vilharjeva 11 tel.: 310 610
45.	Galerija Inštituta za gozdarstvo in lesarstvo
Večna pot 2 tel.: 123 13 43 od 7.00 do 18.00
46.	Slovenska filharmonija
Kongresni trg 10 tel.: 213 554
47.	Magistrat
Mestni trg 1 tel.: 131 01 66
48.	Plesni teater Ljubljana
Kersnikova 4 (uprava) Prijateljeva 2 (dvorana) tel.: 132 30 92 329 184
49.	Muzej novejše zgodovine
Celovška 23 tel.: 323 968 od 10.00 do 18.00 pon. - zaprto
50.	Opera in balet
Uprava: Cankarjeva 11 Hiša: Župančičeva 1 tel.: 125 46 80 125 48 42
51.	Frančiškanska cerkev, atrij frančiškanskega samostana
Prešernov trg 4 tel.: 125 30 07
52.	Francoski Inštitut "Charles Nodier"
Slovenska 19 tel.: 224 883 od 8.00 do 19.00
53.	Metelkova
Metelkova
54.	Slovenski etnografski muzej
Prešernova 20 tel.: 126 31 58
55.	Lutkovno gledališče Ljubljana
Krekov trg 2 tel.: 314 966
56.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Novi trg 3 in 5 tel.: 125 60 68
57.	Mestni muzej
Gosposka 15 tel.: 222 930 od 9.00 do 19.00 sob., ned. - zaprto
58.	Narodni muzej
Prešernova 20 tel.: 126 40 98 od 10.00 do 18.00 ned. 10.00 do 13.00 pon. - zaprto
59.	Drama
Erjavčeva 1 tel.: 221 462
60.	Club Metropol
Kersnikova 6 tel.: 311 355 od 8.00 do 04.00
61.	Narodna in univerzitetna knjižnica
Turjaška 1 tel.: 125 01 31
62.	Atrij Nadškofijskega ordinariata
Ciril-Metodov trg 4 tel.: 310 673
63.	Arhitekturni muzej -grad Fužine
Studenec 2a tel.: 140 97 98 od 10.00 do 14.00 sob., ned. - zaprto
64.	Radio Slovenija
Tavčarjeva 17 tel.: 131 13 33 (h.c.)
65.	Slovenski gledališki in filmski muzej
Mestni trg 17 tel.: 212 728
66.	Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva 24 tel.: 172 12 00
67.	Galerija Zebra (Z-ART)
Gosposka 4
tel.: 125 02 42, 125 75 01
68.	Grand hotel Union -Modri salon
Miklošičeva 1 tel.: 125 41 33
69.	Hotel Austrotel
Miklošičeva 9 tel.: 132 61 33
70.	Fakulteta za arhitekturo
Zoisova 12 tel.: 126 43 18 od 9.00 do 12.30
71.	Galerija Kompas
Slovenska 36 tel.: 125 20 65
72.	Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček
Dunajska 18 tel.: 131 11 22
73.	Radio Študent
Cesta 27. aprila 31 tel.: 123 14 31
74.	Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Nazorjeva 3 tel.: 210 412
75.	Galerija Cicero -poslovna stavba Dela
Dunajska 5 tel.: 131 82 35
76.	K4
Kersnikova 4 tel.: 131 70 10
77.	Pedagoška fakulteta
Kardeljeva ploščad 16 tel.: 189 22 00
78.	Galerija Anonimus
Prečna 6 tel.: 316 397
79.	Galerija Zala
Gosposka 7 tel.: 213 566 od 10.00 do 13.00 od 17.00 do 19.00 sob. 10.00-13.00 ned. - zaprto
80.	Galerija Hest
Novi trg 6 tel.: 126 21 68 od 10.00 do 14.00 od 15.30 do 19.00 sob. 10.00- 13.00 ned. - zaprto
81.	Akademija za likovno umetnost
Erjavčeva 23 tel.: 125 74 32
82.	Rožnik nad Ljubljano
83.	Gornji trg
84.	Jurčičev trg
85.	Mestni trg
86.	Prešernov trg
87.	Ljubljanski grad
88.	Obrežje Ljubljanice
89.	Ulice stare Ljubljane
90.	Šentvid nad Ljubljano
91.	Park Tivoli
92.	Tivolski bajer
Vse spremembe programa bodo objavljene v dnevnem časopisju.
Prodaja vstopnic:
na prizoriščih posameznih
prireditev!
Za vse glasbeno-scenske prireditve na Ljubljanskem gradu - prodaja vstopnic v informacijski pisarni Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997 in uro pred pričetkom prireditve na Ljubljanskem gradu.
INFORMACIJSKA PISARNA Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997 bo v Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, telefon 214 025.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji in sestavi programa, še posebej pa:
Mestni občini Ljubljana
Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
Uradu vlade za informiranje
Veleposlaništvu Republike Italije
Veleposlaništvu republike Avstrije - Kulturni oddelek
Francoskemu inštitutu Charles Nodier v Ljubljani
Britanskemu svetu
Ministrstvu za kulturo Republike Poljske
Fundaciji Pro Helvetia
Interart Festival centru Budimpešta
Ministrstvu za kulturo Portugalske
Ministrstvu za kulturo Kraljevine Norveške
Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Francije - AFAA
Švedskemu inštitutu.
Sekretariat
Evropski mesec kulture Ljubljana 1997
Lilijana Rudolf, vodja projekta
Jeff H. Pivač, pomočnik vodje
Bojana Leskovar, odnosi z javnostmi Julijana Zimic, glavna koordinatorka in umetniški vodje Dušan Jovanovič, dr. Milček Komelj in Jani Golob
Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 Čopova 14, 1000 Ljubljana Telefon 061 126 41 08 Telefaks 061 217 037 e-mail emk97.ljubljana@siol riet h ttp:l/www. culture97. ljubijan^f1
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-1217/76
z dne 18. 11. 1996 se za to publikacij0 plačuje 5 % davek od prometa proizvodov (13. točka tarifne št. 3).
e