Poštnina plačana t gotovtnL Leto XVL, štev. 2 Ljubljana, četrtek }. januarja 193$ Cena 2 Din opravmatvo. Mjuotj&na. Knafljeva ulica a — feieton II «122. 5123, 3124. 3125. 3126 uiseratni JdaeieK: Ljubljana. Selen« Durgova oi & - Tel 3492 24D2. Podružnica Man bor JosposKa ulica AL 11 - reieron tt 24ftft Podružnica ;ieije Kocenova ulica flt. 2. - Telefon «t 190 Kačuni pn pošt eefc zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čialo 78.180, VVlen «t 10f> 241 Naročnina mate metetnc Din Za utonmitn Din 40.— Uredništvo: LJubljana. Knafljera ulica & Telefon 8122. 3123. 3124. 3125. 3123 Maribor Gosposka ulica 11 Peleton «t 3440. Celje, 8tr-9smaverjeve ulica it. L Telefon «t 85 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfn Inozemstvo in naše edinstvo Ena najvažnejših zadev, ki ob vstopu v novo leto zanimajo evropsko javnost, bo zlasti z našega stališča pogajanja med Francijo in Italijo. Poročila o njihovem poteku si zelo nasprotujejo. Nekatera vedo povedati, da so se napori za sporazum med obema latinskima velesilama zopet izjalovili, druge vesti pa še zatrjujejo, da so na dobrem potu in cla bodo naposled vendarle kronani z uspehom. Ravno tako raznolika so poročila o težkočah, na katere so pogajanja naletela, razumljivo je, da gre pri teh vesteh v velika meri za kombinacije, ker se razgovori med Rimom in Parizom vršijo v največji tajnosti. Zato se za enkrat s temi vestmi, ki govore tudi o velikih žrtvah, katere naj bi doprinesla Jugoslavija ne bomo bavili. Pomu-cliti pa se hočemo pri informaciji, ki se je v delu evropskega tiska pojavila v tako konkretni obliki, da gotovo zasluži večjo pozornost. Gre za trditev, da bi Italija v primeru sporazuma slovesno priznala jugoslovansko narodno in državno edinstvo. Prvič in pred vsem se nam formulacija, ki se dosedaj pojavlja v poročilih mednarodnih agencij, ne zdi posebno srečna. Mi se zavedamo in spominjamo, da se naše ujedinjenje ni moglo izvršiti drugače kakor v neprestanem boju, v trdovratni borbi z mnogimi sovražniki z zelo močnimi nasprotniki, ki niso odnehali poprej, dokler jih niso zmage naše m naših zaveznikov prisilile k temu. Naše osvobojenie in ujedinjenje je ead in uspeh borbe, ki si je sama izsilila priznanje. V ponosni zavesti nacionalne suverenosti tedaj ne potrebujemo nikakega priznanja, dobro se zavedajoč, da bo, kakor doelej, tudi poslej treba, da čujemo sami z vso svojo silo in sposobnostjo nad svojo nacionalno svobodo. Precej drugačna je stvar, a ko vzamemo, da ima formula pri vsej svoji, ne posebno srečni sestavi povsem konkretno vsebino, ki jo je treba diplomatsko zaviti ter delikatno opisati. So namreč diplomacije, ki so ravno v tem pogledu jako občutljive. Primati edinstvo se r>ra1" odreči se ustaškim taborom, ki se ruto organizirali samo na Janka pusti, {/a odreči finančno podporo, o kateri se še ni razpravljalo, od kod je vse tekla. In končno pomeni ta formulacija tudi stališče, ki z revizionizmom ne more imeti s pridom opravka. Vse to so stvari, ki se včasd težko imenujejo s pravimi imeni in ki se mnogo lažje in bolie počutijo pod manj objektivnimi naslovi. Le ako je tako mišljeno, bi imelo italijansko »priznanje« našega edinstva neko vrednost za nas. Vendar tudi v tem primeru ne bi predstavljalo nikake koncesije, zaradi katere naj bi bili md obvezani k protikoncesijam, saj bi bilo tudi tako pojmovano priznanje le izvršitev samoumevnega pogoja za konsolidacijo Srednje Evrope. Ob takih in podobnih razmotrivanjih se v inozemstvu, ziasti onem, ki nam ni naklonjeno, rada pojavljajo namigava-nja na nekatere pojave naših notranjih razmerij. Pri nepoučenih krogih imajo cesto uspeh, pri nevednih in k slabemu nagnjenih še posebno. A'i prav o priliki, ko je govor o italijanskem priznanju, je naša dolžnost, da opozorimo prizadete, kakor je stvar slehernega, da pometa najprej pred svojim pragom. Italija sama je v svoji preteklosti preživela hude ča^e, ko je bila njena usoda ogrožena od nerazpoloženja in nasprotujoče akcije reakcionarnih elementov, lu iz majhnih nagibov, egoističnili teženj, pa iz nevedrjsti in zaveden osti m še drugih nevrednih motivov niso marali nacionalnega ujedinjenja, marveč so želeli vztrajati v razkosanoeti in reakciji. Že ko je imela Italija nekaj desetletij mlade državne skupnosti za seboj, se je dogajalo, da se je jug upiral severu, da so na Siciliji, pa v Kalabriji nastopali zoper Piemont kakor zoper sovražnika. Danes ima italijanska zgodovina samo izraze zaničevanja nad temi narodnimi izdajniiki, nad reakcionarnimi elementi, ki so v svoji zaslepljenosti delovali zoper nacionalne interese. Njihova usoda je, * a se odenejo s plaščem pozabi jen ja; nihče jih več ne pozna, pa tudi ne prizna. Mi se tega prav dobro zavedamo in gledamo v duhu svojo bodočnost, ko bodo pozabljena imena onih izdajalcev, ki se za tuje denarje sprehajajo po tujih mestih, snujoč mračne nakane zoper svojo domovino; ko bodo pozabljene tudi tirade onih zaslepljencev. ki se morda še tu in tam vdajajo šimeram nerazumljene zgodovine ter zidajo namišljene gradove na pesek. Mi smo generacija, ki sc zaveda svoje historične misije, da je treba čuvati, kar nam je usoda izročila v čuvanje, in bomo svojo nalogo vedno vzeli za svojo sveto dolžnost. Od vnanjega sveta smemo pričakovati. da nas poskuša razumeti. Najlažje bi nas mogli razumeti oni, katerih usoda je še nedavno tekla domala prav tako kakor na*a. Vr je hi+lerievska Nemčija v ča?u naie nacionalne nesreče smatrala za umestno da pošlje tako odličnega reprezentanta. kakor je Goring, Preokret v pogajanjih med Rimom in Parizom: Laval odpotuje drevi v Rim Ker je Mussolini v zadnjem trenutku pristal na osnovne zahteve Francije, bodo pogajanja zaključena s posetom Lavala v Rimu, kjer ostane tri dni Pariz, 2. januarja, r. V francosko-italijanskih pogajanjih za medsebojno zbližanje je nastal danes nepričakovan preokret Dočim je Se včeraj izgledalo, da bodo pogajanja z Rimom odgodena preko posaarskega plebiscita, se je položaj v tekn današnjega dne tako zelo izpremenil, da bo zunanji minister Laval že jutri odpotoval v Rim in se sestal z Mnssolinljem, da zaključi dosedanja diplomatska pogajanja. Italija je v zadnjem trenntkn pristala na osnovne francoske zahteve in s tem omogočila Lavalovo potovanje v Rim. Točna vsebina doseženega sporazuma še ni znana, vendar pa izgleda, da so glavne ovire odstranjene ter da bo akcija za zbližanje med Francijo in Italijo uspešno zaključena. Jedro nesoglasij med Rimom in Parizom Italija se brani priznati Malo antanto kot soodlo-čujočega činitelja v Srednji Evropi ter se noče odreči revizionizmu cijo in Italijo doseien stvarni sporazum, ki pa je ostal formalno odvisen od sporaiuina glede ureditve srednjeevropskih vprašanj. Francoska teza je, da naj se s celo vrsto jamstvenih paktov medsebojno zagotovi teritorialni status quo v Srednji Evropi in ne na ta način preseka revicionistična teza. Osrednje vprašanje je jimstvo la integralnost Avstrije, toda to vprašanje je nerai-družljivo zvezano s celokupnim srednjeevropskim vprašanjem in zlasti z vprašanjem italijansko - ju*osloven. baš po tem. ko njenega fanta, nekega 181etnegs SkofleloCana. nI bilo na domen leni sestanek. Razlika v starosti le spravi lala fantove domače Hudi v neievolio in za kakršnekoli obveznosti Iz tega razmeri* niso bili dostojni Najbrž se iz teh vidikov tudi mladi ljubimec ni ho- To edinstvo je neporušno. To edinstvo hočemo naglasiti prav tukaj v Zagrebu, ko prehajamo v novo leto, da bi nas čuli izven in znotraj države in da bi vsi vedeli, da je Zagreb tudi preko groba zvest kralju Uedinitelju, da hoče čuvati enotno Jugoslavijo in nositi njegov prapor jugoslovcnske nacionalne politike, za katero je padel kot sveta narodna žrtev, čeprav bi se od nas zahtevale še druge bogve kakšne žrtve. Naj kralj Uedinitelj mirno počiva na svojem kraljevskem Oplencu. Jugosloveni, ki ne poznamo in nočemo več poznati starih strankarskih razlik, niti ne plemenskih in verskih prepirov med enim in nedeljivim narodom, ustvarjamo ter bomo ustvarili velik jugoslovenski nacionalni pokret kmetov, delavcev, meščanov in prave narodne inteligence, ki bo prežet z duhom človečan-ske pravičnosti ter bratske ljubezni in ki bo za vedno utrdil veličino Jugoslavije ter definitivno zagotovil mir in srečo naroda. To bo uresničenje kraljevskega pograma in zadnji triumf kralja Uedinitelja. To bo naša naloga v I. 1935 in k temu vzvišenemu delu pozivamo vse nacionalne elemente. Treba je izvojevati končno politično zmago pri bližnjih parlamentarnih volitvah, da bomo lahko šli naprej močnejši, odločnejši in prosti vseh ovir, ki zavirajo narodno življenje v kakršnemkoli pogledu. Treba je končno premagati tudi one, ki iščejo pravico za obstoj v razedinjevanju naroda. Treba je končno ustvariti tak parlamentarni instrument za vodstvo nacionalne politike ter reševanje vprašanja narodnega življenja. kakršnega potrebuje jugoslovenski narod po izgubi svojega velikega kralja, ki je doslej nosil glavno breme skrbi za državo in narod. Od zmage je odvisna moč in od moči uspeh. Ker hočemo zmagati, je treba, da strnemo svoje vrste ter "združimo svoje sile. To naj nam bo novoletno geslo in pozdrav vsem članom Jugosloven-ske nacionalne stranke. Govor bivšega ministra Demetroviča »o sprejeli vsi prisotni z živahnim odobravanjem. td še v nadalje ogrevati za vdovo. Pogreb nesrečne mlade vdove je bil v nedeljo popoldne na loško pokopališče. » Rogatec, 2. januarja Služkinja Stiplosek Koza pri nadgozdarju g. Drasalu v Rog atcu je nedavno noč v samomorilnem namenu izpila precejšnjo količino oetove kisline. Drasal ni slutil, kaj se dogaja v spalnici služkinje, ko pa se je v bolečinah premetavala, je mislil, da so v sobi roparji in je začel klicati na pomoč. Ko so odprli sobo, so skužkinjo našli, ko sc je zvijala v bolečinah. Na pomoč pozvani dr. Ogcrevc ni mogel več pomagati. Nesrečnica je v groznih bolečinah nula Bila je stara komaj 21 let Domači niso opazili zadnje čase na njej nikakih iz-prememb, zato je tem manj znano, zakaj je mladenka obupala. Zločin ali poizkus samomora? Ljubljana, Z januarja Nocoj okoli 20. ure so naili na tivolski železnici progi približno na sredini med čuvajnico ob gjavnem drevoredu in drugim prelazom pri Kocbekovi vili nezavestnega okoli 35 let starega moškega, ki je bil trdno povezan z močnim konopccm. Zvezani je imel križem obe roki in nogi; usta je imel zamašena s cunjo, glavo čez usta in nos pa tudi ovito s krpo in povezano z vrvico. Nesrečneža je našel slučajno akademik g. Sešek Marjan, ko je šel čez zelezniški prelaz ob Kocbekovi vili Postal je pozoren, ko je začul ječanje, ki je prihajalo s proge G Sešek je šel nato po progi in našel neznanca tik ob tiru za Vidrovo vilo. Poklical je brž čuvaja v tivolski čuvajnici. Čuvaj je takoj obvestil policijo in najbližjega stražnika, ki je neznanega moškega razvezal. Med tem je nesrečnež tudi žc utihnil in ležal globoko nezavesten na progi. Pri njem so našli listnico, v kateri je bilo več pisem in tiskovin, prave legitimacije pa nobene Ena izmed tiskovin je naslovljena na-ime Peter Pire. Z rešilnim avtomobilom so neznanca odpeljali v bolnišnico. Policija je začela takoj poizvedovati, kdo je neznanec, katerega bi ekspresni vlak, ki vozi tod mimo ob pol 22. uri, gotovo raz-mesaril, če ne bi g. Sešek čul njegovega ječanja. Kakih deset minut po najdbi je neznanec namreč nehal ječati in bi ga nihče več ne mogel rešiti, ker bi ga v temi in gosti megli ne mogel nihče opaziti. V bolnišnici se je neznanec zavedel in povedal, da se pi?e Peter Pire. rojen 1900 v Ljubljani, stanujoč v Mostah Bazoviška št 4. Rekel je, da je bil napaden Izpovedal je prav zagonetno zgodbo, češ da je bil povabljen od nekega gospoda v Daj-dam. kjer so pili in nato odšli proti Tivoliju. Pri prelazu ga je nekdo udaril z nekim topim predmetom po glavi. Kaj se je potem zgodilo z njim, pravi Pire, da ne ve. Nadaljnja preiskava bo brez dvoma ugotovila, kako se je Pire znašel zvezan in nezavesten pred prihodom ckspTesnega vlaka na železniškem tiru. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim, Z januarja, k. Kakor poroča »Gior-nale d' Italia«, se bo veliki fašistični svet sestal dne 14. februarja v Beneški palači in bo kot strokovni politični organ fašističnega režima razpravljal tudi o važnih zunanjih političnih vprašanjih Zasedanje bo vodil Mussolini. ki bo podal gotove izjave tudi v zvezi s sedanjimi francosko-italijanskimi pogajanji. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napored sa dane«: Megleno in vlažno vreme Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Nekaj nižje temperature. Maši kraji in ljudje Dogodki ob srečanju dveh let Ljubljana, 2. januarja. Prestop v Novo leto je Ljubljana sev6 tudi letos praznovala še v znamenju krize in pa v znamenju žalovanja za Viteškim kraljem. Mimo večje prireditve na Taboru in pa domačih večerov po posameznih lokalih (tako v nabito polni kavarni na ne botičniku, v »Evropi« in drugod) letos ni bilo hrupnih, veselih silvestrovanj. Zato so redki ponočnjaki, ki so v krčmi ali kavar-ni pričakali prvega meglenega jutra 19-35, vzbujali na ulicah še večjo pozornost. TI-stJ podedovani melanholiji, ki vsako leto navdaja ljudi v minutah, ko se izpreminja koledar, se je letos morda še v večji meri kakor lani pridružila socialna peza in skrb. Na Silvestrovo so bile gostilne sicer odprte do zgodnjih jutranjih ur, a ljudje so se poslavljali od starega leta precej vzdržno. Po vThu je vse te dni mrgolelo po hišah vsake vrste majhnih beračev. Svetim trem kraljem policija letos ni dovolila, da bi šli za svojo zvezdo po hišah in krčmah, zato pa so se ti sezonski zasiužkarjl ogledali za drugim donosnim opravilom. Z blagoslovljenim kadilom, ki je sicer samo o veliki noči v modi, so letos tudi na Silvestrov večer in na novega leta dan zadimill vso LJubljano. Prav tako Je bila na vratih cela vojska majhnih voščilcev. Bedni otroci, ki eo sami najbolj potrebni sreče in vsaj malo dobrega, so hodili voščit srečo in bogastvo ljudem, ki so kolikor toliko že založenimi ž njima, da bi jim padlo v raztrgano torbo vsaj 25 par. Kakor je zsd-nji čas vsak mesec pred prvim na nlici nekaj prosjakov, ki s potrdilom kakšne okoliške občine v roki prosijo milodarov. da bodo mogli plačati najemnino hišnemu jrospodariu, tako se je tudi za Silvestra pojavil v ljubljanskih krčmah brezposelni družinski oče, ki je s sodnim odlokom o deložaciji zbiral milodare za svojo najemnino. Tako je Ljubljana prejadTala staro in novo leto brez velike radosti, a z novim velikim upanjem, da mora biti krize vsaj do prihodnjega Silvestra kraj. pomorsko-propagandni tečaj Jadranske Straže se je pričel včeraj 2. t m. ob 15. na trgovski akademiji. Udeležencev je preko 160, ▼ pretežni večini učiteljev in učiteljic iz vse banovine, pa tudi nekaj profesorjev m ljubljanskih srednješolcev. Tečaj je ▼ odsotnosti predsednika oblastnega odbora JS dr Pirkmajerja otvoril načelnik prosvetnega oddelka m sekcije PJS g. prof. Josip Breznik. Poudaril je pomen organizacije JS ter važnost pomorsko-propagandnega tečaja, ki ga oblastni odbor v Ljubljani kot prvi v državi prireja izven Splita. Z« njim je pozdravil kurziste odposlanec izvršnega odbora JS v Splitu, znani jadranski propagator prof. dr. Rubič, ki je potem v dveuroem govoru pred poslušalci razviial ideologijo JS. Ob zaključku je taj tmV sekcije g. Viktor Pimat podal tečajnikom še nekaj navodil. Zaradi velikega Števila prijavljencev se tečaj vrši v dveh vzpo rednih oddelkih. Predavanja se prično vsak dan ob 8. zjutraj. V četrtek opoldne si ogledajo kurzisti Narodni muzej, zvečet prisostvujejo predavanju dr. Bohroa na Ljudski univerzi, v petek opoldne pa po-setijo Narodno galerijo. Pred koncem leta v smrt Kakor je davi pomožni delavec Jože Marinko s Hradeokega ceste javil policiji, je 29. decembra popoldne malo po 15. uri srečal na desnem bregu Grubarjevega kanala v bližini nekega kozolca neznanega moškega, ki je nekam sumljivo gledal v vodo. Marinko je skušal neznanca ogovarjati, a ni dobil nobenega odgovora, nakar ga je pustil pri miru in šel. Kmalu nato se je človek pognal v strugo in voda ga je vzela s seboj. Kakor pripoveduje Marinko in pa ključavničar Anton Kočevar iz Stepanje vasi, ki je bil prav tako priča tega dogodka, je bil neznanec velike, močne postave, upadlega obraza, črnih zavihanih bTk. plešaste glave in okrog 40 let star. Oblečen je bil v črno obleko brez zimske suknje, na glavi je imel črn klobuk, na nogah pa rjave šolne. Na kraju nesreče ni pustil ničesar, po čemer bi se dala sklepati njegova identiteta. Policija je uvedla Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Bran-i-boru ! poizvedovanje, uganko samomorilca pa bodo rešili najbrž šele takrat, ko ga bo voda kje odložila na bregu. Nenadna smrt dveh Ljubljančanov v Silvestrov! noči 801etnemu g. Francu Tanku ni bilo sojeno, da bi učakal novo leto. Kakšno uro prej, preden je odklenkalo Silvestru, je odšel v večnost. Smrt ga je objela prav nenadno, saj je priljubljeni, originalni Ljub- " ' > a«' ; s ^ ljančan še pred dnevi zadovoljen opravljal vsakdanje pohode in kramljanja po mestu. Spominjali smo se ga, ko je pred tremi leti z gospo Karlino praznoval zlato poroko, srčno ljubljen od svojih petih otrok, ki jim je bil lepo ugladil pot v življenje. Lahak mu bodi počitek pri Sv. Križu, kamor so ga spremili včeraj popoldne. V jutru Novega leta pa je umrla, takisto zadeta od srčne kapi, gospa Marija Lotri-čeva, vdova po Jakobu Lotriču, ki je bil dolga leta poslovodja starih Samassovib tovarn in livarn v Zvonarski ulici. Zakonska harmonija ju je do lani vezala vsega nad 40 let in vzgojila sta sina Henrika, višjega policijskega nadzornika v pokoju, in gospo Pavlo, soprogo znanega ljubljanskega trgovca g. Rudolfa Zorca. Pokojni-ca je bila ne samo iskreno ljubljena od otrok in šiTokega kroga sorodniKov, marveč je zaradi lepih vrlin, ki so jo odlikovale kot mater in ženo, bila splošno znana in spoštovana v vsej Ljubljani. L)čakala je 73 let in je še na Silvestrovo bila čila na obiskih pri znancih. Ponoči ji je pozlflo in proti jutru se je nepričakovano preselila v večnost. Pogreb blage gospe bo danes ob pol 15. iz Florijanske ulice 26 k Sv. Križu. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! S smrtjo si Je hotel skrajšati kazen Ljubljanska kaznilnica je imela včeraj zjutraj tragično senzacijo, l&letni France Samec iz Radeč pri Zidanem mostu je pred dobrima dvema letoma prišel v poboljše-valnico ljubljanskega sodišča. Ves čas se je vedel prav mirno in redno, da nihče ne bi bil mogel slutiti kakšnega iznenadenja. Včeraj zjutraj je z drugimi jetniki prišel v mizarsko delavnico, kjer je bil zaposlen. Ko je kmalu po 8. odšel na stranišče in ga dolgo ni bilo nazaj, so se njegovi tovariši pričeli bati. da se mu je kaj pripetilo. Ker tudi na ponovno trkanje ni bilo nobenega odgovora iz stranišča, so vlomili vrata in ugledali grozen prizor. Samec je ležal na tleh v mlaki krvi, veliko mizarsko dleto, ki ga je bil na skrivaj odnesel iz delavnice, pa mu je tičalo v prsih. Ko so ga dvignili, so opazili, da je že brez zavesti. Na pomoč poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Medtem ko je bil še vse dopoldne brez zavesti, si je včeraj popoldne že opomogel in zdravniki upajo, da bodo mlademu obupancu rešili življenje Roparski napadalec? V soboto zvečer je policija v neki gostilni aretirala brezposelnega mesarskega pomočnika Josipa C., ki je po poročilu orož-niške postaje v Rogaški Slatini osumljen, da je v družbi z nekim tovarišem dne 25 novembra pobil v Rankovcu pri Rogaški Slatini posestnika Ivana Sekirnika in mu odvzel 4300 Din. Aretiranec je pri zaslišanju odločno zanikal udeležbo pri zloči nu, vendar pa ne more navesti, kje bi ss bil ta čas nahajal. Kakor pripoveduje, je v novembru romal nekod po savski bano vini. Ker se njegov opis precej točno uje ima z napadalčevim, ga je policija pridržala, da ugotovi še nekatere potrebne pt» drobnosti. Solunci se danes vrnejo Vodje in zastavonoše francoskih So lun cev s predsednikom Maroom Herautom v sredini Francoski borci s solunske fronte so se na Novega leta dan poklonili Viteškemu kralju na Oplencu. 250 junakov z 86 zastavami zbranih v polkrogu okrog kraljeve grobnice je pobožno spremljalo govore in molitve, ki jih je v daljno Francijo prenašal radio. Pariška oddajna postaja je bila namestila mikrofone na stopnjišču cerkve, pred oltarjem in v kripti. Udruženje »Poilus d' Orient« je položilo veliko palmovo vejo s posvetilom, posebno palmo še predstavnik mesta Nancyia. zastopnik mesta Sedana pa je ob grob postavil žaro s sedansko zemljo, kjer se je pred 65 leti v francoskih vrstah boril kralj Peter Veliki Osvoboditelj. Francoske borce je toplo ogovoril predsednik jugoslov. Fidaca gospod Ljubornir Stefanovič, nakar je g. Marc Heraut v krasnem govoru obujal spomine na vzajemno zmago na solunski fronti ln na herojskega soborca Viteškega kralja. Ko so Solunci zapustili cerkev, jih je pozdravil zastopnik jugoslovenskih rezervnih oficirjev, nakar jim je bilo v Domu av. Gjorgja prirejeno kosilo. Na povratku to francoski Solunci imeli v Mladenovcu priliko pozdraviti Nj. VeL kralja Petra II.. kraljico-mater Marijo, princeso Olgo tn princa Tomislava in Andreja. Ko je ob 14.10 prispel v MJadenovac dvorski vlak in je kraljevska družina izstopila, se je sklonilo v pozdrav 86 zastav in iz vseh grl so doneli pozdravi mlademu kralju in vsem članom kraljevske družine. Popoldne so se vrnili v prestolnico, od koder so se sinoči spet odpeljali in prispejo v Ljubljano s posebnim vlakom danes ob 14.27. Vabimo občinstvo k sprejemu in manifestaciji, obenem opozarjamo na navodila, ki jih je objavil včerajšnji »Slovenski Narod«. KULTURNI PREGLED Deset letnikov »Geografskega vestnika" s 1.—4. številko »Geografskega vestnika«, ki je izšla ob zatonu leta za leto 1984, je ta naša znanstvena revija zaključila deseti letnik. Ce izdajatelji literarnih revij tožijo o gmotnih težkočah, ki sicer počasi, ob velikem odporu, vendar pa stalno paralizirajo naše kulturno življenje, moramo tem bolj občudovati požrtvovalnost izdajateljev znanstenih revij. Znanstven časopis je omejen na ožji krog strokovnjakov, ki jih je pri nas za vsako posamezno stroko toliko, da ob njih najvišji zavednosti in požrtvovalnosti komaj lahko izhaja kakšna skromna revija v domačem jeziku, in če bi bila pri vseh najvišja zavednost, so pri mnogih sredstva najnižja: ob takih razlikah med »hoteti« in »moči« hira naša znanstvena publicistika. In vendar so strokovne revije potrebne. Kje naj priobčujejo naši znanstveniki svoje izsledke? Potrebne so tudi kot vez s svetom: naše znanstvene revije prejemajo instituti v tujih deželah in vrednost v obliki tujih revij ln publikacij se vrača v naše institute. Ker imajo danes vse slovensko spisane razprave francoske, nemške ali angleške resumeje, je v velikih znanstvenih središčih mogoče upoštevati naše važnejše izsledke. Tam je — med drugim — pomen slovenskih znanstvenih revij, ki so že kar nujni znanstveni organi naše univerze. Deset letnikov »Geografskega vestnika« pomeni deset let borbe za obstoj glasila naše geografske vede. Vzlic vsem težko-čam pa se »Geografski vestnik« vztrajno drži, čeprav lahko izide na leto samo ena knjiga. Drži se, ker stoji za njim trdna izdajateljska volja »Geografskega društva za Slovenijo«, pa urednik, univ. prof. dr. A. M e 1 i k in častni štab požrtvovalnih sotrudmkov. Za njimi pa naši geografi kot naročniki. Deset letnikov »Geografskega vestnika« pomeni tudi deset zbornikov znanstvenih razprav, ki se pretežno tičejo naše zemlje. Umljivo je, da najprej prihajajo v poštev slovenski kraji, a nekateri prispevki pričajo, da ta revija zajema v svoj program tudi ostalo ozemlje naše jugoslovenske domovine. Razprave iz zemljepisa Slovenije dokazujejo, koliko so pri nas že napredovala podrobna raziskavanja naših tal. Znanstveno delo, ki so ga prej opravljali večidel nemški geografi in geologi, izvršujejo sedaj ob mnogo skromnejših sredstvih, a z nič manjšo temeljitostjo domači znanstveniki. To delo je nova, vseskoz pozitivna postavka v naši splošni kulturni bilanci in zasluži pozornost vseh naših inteligenčnih krogov. V desetem letniku, ki štele 232 strani, priobčuje »Geografski vestnik« poleg spominske besede bi agopok o j n ermai kralju daljšo razpravo Pavla Breznika »Posestne razmere v Selški dolini«, ki je posebno zanimiva zaradi tega, ker Selška dolina nudi značilen primer kolonizacije slovenskih in nemških poljedelcev, obenem pa se tu nazorno kaže razvoj posesti in odpira vpogled v zgodovino kmetijskega gospodarstva na naših tleh. Meteorolog Oskar Reya je prispeval razpravo »Navali hladnega in toplega zraka v dravsko banovino« (s tabelami in kartami). Sveto-zar 11 e š i č piše o »Vaseh na Ljubljanskem polju in njegovem obrobju«. Zaključuje se geološka razprava Marijana S a -lopka »O razvoju trljasa na otoku Vi-su«. Marijan Dobovšek je avtor poskusne študije »O gibanju prebivalstva Kranjske in posebej radovljiške dekanije od Valvazorja do danes«. Ivan Rakove« je zastopan z geološko razpravo »Prispevki k tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp«. Odkritelj in raziskovalec Potočke zi- Ljubljančanom! Danes pride/o v Ljubljano francoski bojevniki, ki te vračajo z Optenca v svojo domovino. Po sprejemu na kolodvoru ae podajo dragi gostje v povorki po Mas*rykovl, Tyrievi in Selenburgpvi ulici čez Kongresni trg, Vegovo ulico na Napoleonov trg ter se po poklonitvi vračajo po Gosposki ulici čez Kongresni trg po Wolfovi ulici, Marijinem trgu in Miklošičevi cesti na kolodvor. Pozivam hiine posestnike, da ob teh ulicah, cestah in trgih izobesijo državne zastave na pol droga. Predsednik: dr. Dinko Puc, L r. Bukev Je dbila otroka Gornja Radgona, 2. januarja Posestnik Franc Kovačič v Podgradu pri Gornji Radgoni je podiral v gozdu drevje, kupljeno od veleposestnikov Zor-zini & Vargazon ob vznožju grička, ki meji na njegovo zemljišče, oddaljeno od hiše komaj pol streljaja. Njegova dva sina 91etni Tonček in 13Jetni Herman ob krasnem vremenu nista imela obstanka v hiši ter sta se nekaj časa igrala v sadonosniku, ki se razprostira proti gozdu. Ravno ob času, ko se je začela nagibati k padcu precej visoka bukev, sta se otroka približala očetu in ko ju je začel poditi od tamkaj, je hotela nesreča, da je mlajši Tonček zbežal proti domu, 131etni Višnjev postanete kakor sliva, ako poskušate pri koncerta udušiti kašelj, ko vas v grlu požgače. Slednji« se morate vendarle izkašljati, naravno baa za časa pianissima. Mm Jiiie pa ne boste kašljali! Kašelj manjši afi večji uspešno prepreči F IZDELEK »UNION«, ZAGREB Herman pa v smeri, koder je padala lokev. Zajelo ga je vejevje in pobilo na tla tako silno, da mu je počila lobanjska kost. dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. Poklicana zdravnika dr. Cremošnik in de. Breznik sta mogla samo potrditi, da je vsaka pomoč izključena; revček je po 8urnem trpljenju podlegel poškodbam, ter je bfl na Silvestrov© pokopan. Bil je zelo marljiv učenec. Na zadnji poti ga je «pr<5t»-tjala tudi številna šolska mladina. Z žalostnimi starš; sočustvuje vsa okolica. Nacionalne zasluge nekdanjih slovenskih profesorjev v Bosni Iz govora na groba prof. Josipa Novaka, Sarajevo, 2. januarja Na Štefanovo je umrl v Sarajevu upokojeni gimnazijski profesor, slovenski rojak Josip Novak, ki je, kakor je »Jutro« že obširno poročalo, deloval blizu pol stoletja v Herceg-Bosni. Pri pogrebu zaslužnega pedagoga in zglednega narodnjaka je govoril nekdanji njegov dijak in poznejši njegov stanovski tovariš, zaslužni vodja bosanskih Srbov, Sčepan Grdjič. Sarajevska »Jugoslovenska pošta« objavlja njegov govor, ki je hvaležno in prisrčno poveličevanju zaslužnega delovanja vseh nekdanjih slovenskih profesorjev v Herceg-BosnL Govornik je navedel, a kolikim nezaupanjem je narod sprejemal vse, kar mu je dajala avstro-ogrska uprava. Zaradi tega nezaupanja so imeli nekdanji slovenski profesorji na sarajevski gimnaziji še posebno težko delo. Najprej so morali odstraniti velike ovire narodnega nezaupanja, da so lahko narod s svojim dslont pridobili za znanost in prosveto. To težavno nalogo so rešili z najboljšimi uspo-hi. Pred njimi je bilo težko in nevarno vprašanje: ali naj zapuščajo sarajevsko gimnazijo ljudje, ki bodo občutili t narodom ter delili z njim dobro in zlo ter se za njegove pravice borili in žrtvovali, ali pa naj da gimnazija samo ljudi kariere, ki bi služili oblastnikom. To vprašanje so slovenski profesorji rešili popolnoma v duhu naroda. Prvi profesorski zbor sarajevske gimnazije je tvorila skupina Slovencev, ki so ki je dolga desetletja deloval t BoobL prišli v Herceg-Bosno, da svojo mladost, svoje življenje in delo posvetijo prosveti in napredku naroda teh krajev. Direktor je bil Nemanič, lingvisti so bili Bedjanič, Pravdič in Josip Novak, matematik Zni-daršič, naravoslovec Seunik, ki so že vsi pokopani, živi pa samo še v častitljivi starosti v Celju zgodovinar Emilijan Lilek. Ti profesorji niso bili politiki, za naš narod pa so vendarle dosegli neprecenljive uspehe v nacionalno-političnem praven. To je bilo mogoče zaradi tega, ker so se vedno ravnali po načelu resnice in pravice. Znanost so predavali v duhu resnice, občutke pravice pa so prinesli ti možje v svojih slovenskih srcih in dušah ter to presadili v razum in srca prvih generacij bosanske inteligence. To je zadostovalo, da je potem ta inteligenca živela z narodom in za narod. Po zaslugi teh značajnih profesorjev je postala sarajevska gimnazija kovačnica in jeklama značajev narodne inteligence. Prt boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Smrt Rozike Janežičeve pojasnjena Ljubljana, 2. januarja Kronika o poslavljanju od starega leta in o veselem pozdravljanju z novim po navadi vsakokrat zabeleži tudi nekaj ne-veselih spoprijemov, do katerih pride povsod tam, kjer se preveč veselja nabe*e na kupu. Letošnja kronika o Silvestru pa beleži eno sartio težko žalostno nesrečo, ki je doslej ostala še zavita v kopreno zadnje noči. Na železniškem tiru pri Glincah, piav tam, kjer železnica reže Cesto XVIL. so na Silvestrov večer našli smrtno ranjeno mladenko 19!etno frizersko vajenko Ro-zalijo Janežieevo z Brda. Okrog pol 11. ure na Silvestrov večer je na viško stražnico prihitela neka zaseb-nica z Viča z novico, da leži v jarku ob progi pri železniškem prelazu neznan človek, ki je najbrž pijan ali pa ranjen. Službujoči stražnik je takoj odšel na progo m našel v jarku mladenko, ki je imela nad desnim očesom precej veliko, daleč v obraz segajočo rano, da je ni bilo mogoie prepoznati. Ker je kazala še znake življenja, je stražnik takoj poklical reševalce, da so jo z avtomobilom prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so našli, da ima dekle prebito lobanjo in pretresene možgane. Kljub najbolj skrbni pozornosti pa je bil ves njihov napor zaman in na Novega leta zjutraj je dekle umrlo, ne da bi se bilo medtem kaj zavedlo. Ker pri nesrečnici niso našli nobenih listin m na njenem pe-»ilu ni bilo nobenega monograma, izprva tudi njene identitete niso mogli ugotoviti. Davi pa se je zglasila na viški stražnici zasebnica Janežičeva. ki ima majhno hišico na Brdu in povedala, da že dva van Zoričlč, ki vodi v komisiji saarske-ga področja resora pravosodja in proeve-te ter zamenjuje predsednika komisije. Nemci zdravijo sklerozo in njene posledice z jodom, Francozi s koloidnim kremi- kom (silicijem), Angleži z manganom In magnezijem, Homeopatl s težkimi kovinami ln jodom. Katera metoda Je najboljša? Radenska! Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni Kremik, mangan, magnezij in težke kovine. Ako se bližate petdesetemu letu. ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi, morate piti Hadenskol * Iz državne in banovinske službe. Za uradnika pri stanici za žigosanje elektro-itevcev pri Tehnični srednji šoli v Ljubljani je imenovan uradniški pripravnik Rajko VVernig; v višjo skupino so pomaknjeni upravno pisarniški uradnik pri banski upravi v Ljubljani Vinko Magister, upravno pisarniški uradnik pri sreskem načelstvu v Slovenjgradcu Ivan Ritonja, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Ljubljani Henrika Ge-bert, zvaničnica pri banski upravi v Ljubljani Marija Kazafura, zvaničnica pri sreskem načelstvu v Ptuju Marija 1'leteršck. zvaničnica pri sreskem načelstvu v Kranju Antonija Soklič, zvaničnik pri sreskem načelstvu v Ptuju Ivan Šturc in zvaničnik pri sreskem načelstvu v Krškem Ivan Zabkar. — Imenovana sta za banovinskega pisarja pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi ba-novinski uradniški pripravnik Ivan Gerčar in za banovinsko gospodinjsko učiteljico pri banski upravi v Ljubljani banovinska uradniška pripravnica Marjeta Prašnikar; v višjo skupino je pomaknjen banovinski ekonom banovinskega zdravilišča na Golniku Franc Ceplak. • Premestitve v železniški službi. Premeščeni so uradniki VIII. položajne skupine: Golob Frančišek, tehnični uradnik, iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v kurilnico Maribor; Bernot Friderik, šef postaje Trebnje v prometni komercialni oddelek direkcije v Novem mestu; Zitterschlager Rudolf, prometni uradnik, Bistrica Boh. Je-«ero za šefa postaje St. Dj; Cerjak Martin, prometnik, Maribor glav. kol. v Brežice; 9. položajne skupine: gtrubelj Anton, šef postaje št. Tj, za šefa postaje Rogatec; Perkavec Albin, prometni uradnik, Ljubljana glav. kol. za šefa postaje Leece-Bled; Alt Franc, oficial, tovarišče Slov. Javor-nik v Celje; Beme Stanislav, prometnik. Straža Toplice v Novo mesto; Vede Franc, prometnik, Velenje r Celje; 10. položajne skupine: Kanop Peter, pom. vlakovodja. Zidani most v Maribor glav. kol.; Košir Josip, pom. vlakovodja, Velenje ▼ Celje; Prodnik Ivan, pom. vlakovodja, Velenje v Celje; Smrekar Karel. pom. strojevodja, kuriln. izpostava Jesenice v kurilnico Ljubljana glav. kol.; uradniški pripravnik: čož Makslmiljan, Brežrtce v Bistrico Boh. Jezero; zvaničnik a 41. kategorijo: Pire Maksimilijan, Ljubljana glav. kol. v Bistrico Boh. Jezero; Korže Martin, Velenje v Zidani most ♦ 60 letnico rojstva Je slavil te dni gosp. Benullč Josip, železniški skladiščnik na postaji Kočevju, kjer vrši to odgovorno silužbo že polnih 1B let. Do tega čas« Je služboval dolgo vrsto let v Trstu. Jubilantu, ki je že star naročnik »Jutra« naše iskrene čestitke! Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. ♦ Jubilejno leto Varaždlna. Pred nekaj dnevi je preteklo 725 let, odkar Je bil Va-raždin proglašen za mesto, sedaj pa teče 470 leto, odkar ima svoj grb in pečat. V Varaždinu je bila ustanovljena, kakor znano, tudi prva ilirska čitalnica, dalje je lani v Varaždinu slavila svoj jubilej najstarejša hrvatska gasilska organizacija v kratkem bodo proslavljali jubilej enega od uaših najstarejših učiteljskih združenj, na sporedu pa so še razne druge jubilejne prireditve v starodavnem Varaždinu. * Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 1 z dne 2. t. m. objavlja pravilnik o določanju in vračanju varščin, izmenjavo ratiiikacij-skih instrumentov o trgovinski pogodbi s prilogami med Jugoslavijo in Avstrijo, odredbo o razširjenem področju drž. uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934— 1935 in razne objave iz »Službenih novin«. • Marenberg — Marinbreg. Prejeli smo: Zdrava Je tendenca, da dobijo ponemčena imena naših krajev slovensko lice, poseb no če njih prvotna oblika, v našem prime ru Marenwerch, to podpira. Da bi se Ime popolnoma izpremenilo, se upira tradiciji Marijin vrh utegne res biti staro ime, toda se od dosedanjega preveč oddaljuje Pač pa bi malenkostna izprememba v Marinbreg dala slovensko obliko; ta oblika Je morila tudi zgodovinsko upravičena in se v izgovoru skoro nič ne loči od dosedanje. Prebivalci bi bili MarinbrežanI, kakor doslej Marnberžanl. ♦ Novi grobovi. Za Bežigradom Je umrl odvetniški kandridat in rezervni kapetan g. Pavel Lenarčič. Pogreb Je bil danes. V ponedeljek je umrla in včeraj popoldne so pokopali v Ljubljani bivšo baronico Fa-ni Wurzbachov o-T hanenberger, ženo barona Alfonza, lastnika hiše št. 1. v Gradišču. Pokojnica Je učakala visoko starost 91 let In Je bila v LJubljani splošno znana. — V Novem mestu je umrla tudi Ljubljančanom zelo znana gospa Fani Schottova, žena šolskega sluge, toi je svoječasno služboval tudi v Ljubljani. — Na Kodeljevem je umrla gospa Štefanija Sekirnikova, soproga policijskega stražnika. Pogreb bo danes ob 14.30. — V Mariboru Je uanrla gospa Terezija H o 1 z-m a n n o v a stara 79 let. Pogreb bo dane« ob 16. na Pobrežju. V Vuzenicl Je umrl v 79. lotu g. Ivan K r e s s n i k, trgovec, posestnik in poštar v pokoju. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ue! NI vseeno kakšna sredstva uporabljate za pranje perila. Pred vsem morajo biti dobra in poceni. »Hubertus« milo ln »Perion« pralni prašek s ta taka. In domača sta! SVOJI K SVOJIM! ♦ Krvavec nad Cerkljaml. (1700 m, Dom) Je otvorll smučarsko vrvenje in veselje. Do Jezerske planine je pot še kopna, vse višje ozemlje pa Je pokrito z debelo plastjo snega, prav ugodnega za smučanje. Po robovih bo pošteni domačin spet zavriskal od srca, s prezirom pa bomo prenašali posnemanje tujega jodlanja, ki vse premočno sliči glasovom sivčka. Rojaki, ostanite v besedi in dejanju Slovenci, ne vlačite v že itak do skrajnosti ekvarjeni jezik še novih tujih navlak, tudi smučarskih ne Ne pozabite pa tudi, da človek uprav v samoti, v prirodl, najbolje izpriča svoje srčno čustvovanje ln naobrazbo. Naš kmet je priroden dušeelovec, on nas opazuje ln sodi. Dokažite, da ste vredni njegovega spoštovanja! če nas vaše prostovoljno ve-seljačenje kedaj zavede v neljube zaplet-Ijaje, se pomenimo rajši z slovenskimi hudimi duhovi, če že moramo izbruhati svojo jezo, le nikari ne blatimo zaradi tega Marije z okraskom najnižje vrste laškega prilastka. Podeželani se z velikim naporom trudijo, da blaž6 trdo nrav našega naroda; ne brez uspeha. Slovenski meščan bodi živ zgled njihovim prizadevanjem, ne nasprotno! Smuk! Na planine. — I. L. • Za božično pomoč v Beogradu se je prijavilo občinski upravi 36.076 ubožcev, občana pa ima za razdelitev na razpolago 206.000 Din in 1800 kubičnih metrov drv Podporo lz tega občinskega sklada bodo defffl do I. t b. Sto Je boltCuc posod so organizirale in veča no m« te izvedle t Beogradu tudi rasne dobrodelne ustanove in organizacije. * Proračunski predlog nove velike beograjske občine iznaša 313.586.440 Din, dočim so lani proračuni Beograda in vseh občin, ki tvorijo sedaj veliko beograisko občino, znašali preko 350 milijonov. Za nove gradbe in razna javna dela je v proračunu 4,100.000 Din, dohodki mestnih podjetij pa znašajo blizu 155 milijonov. Za razne slavnosti in reprezentanco je določenih 300.000 Din. « Avtomobilska nesreča pri Slov. Bistrici. Prejeli smo: Nad klancem na Klopcah pri Slovenski Bistrici se je v soboto zvečer pripetila avtomobilska nesreča, ki le po duševni prisotnosti šoferja g. Kmetca ni zahtevala človeških žrtev. G. Kmetec iz Slov. Bistrice se je vozil iz Maribora. Z njim Je bil orožni&ki podnarednik g. Peric. Na ravnini nad klancem se mu Je pripeljal nasproti iz Slov. Bistrice s tovornim avtom šofer g. Rotar Anton. G. Kmetec Je vozil pravilno po desni strani in Je tudi oslabil luč. ko Je videl bližajoči se avto. G. Rotar pa se je voail preveč levo, tako da Je moral g. Kmetec kreniti že skoro s ceste ter je ustvil avto, ki ga je nato tovorni avto z močnim sunkom zagrabil v sredini. Kmetčev avto Je dobil znatne poškodbe. Le previdnosti g. Kmetca se Je zahvaliti, da nesreča ni zahtevala življenjskih žrtev. ♦ Glasbena revija »Zbori«, ld jo Je lani že deseto loto izdajalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v LJubljani ln jo ure jeval Zorko Prelovec je izšla menda po-slednjič, kajti izhajanje v novem letu za radi težkega gmotnega položaja brez podpor je popolnoma Izključeno. Društven' odbor bo za subvencijo potrkal na mero-dajnlh mestih. Ako brez uspeha, je usoda »Zborov« zapečatena Naročniki, ki še niso poravnali naročnine, naj to store. Poštno čekovni račun lista Je 12.134. . ♦ V novi pestri obliki nas pozdravlja naš stari znanec »Prijatelj«. Njegova prva številka za leto 1935, ki je izšla te dni. Je po svoji vnanjosti in vsebini na takšnem višku, da se lahko meri z dragimi lnozem 8kimi revijami, ki še zmeraj preplavljajo naše javne lokale. Imena sotrudnikov, ki jih Je zbral »Prijatelj« okoli sebe, so pač najboljše jamstvo za razgibano, neutruja-Jočo vsebino. Anton Ingolič nadaljuje svoj roman »Mlada leta«, ki Je že po svojih prvih nadaljevanjih zbudil obilo pozornosti. Naš priljubljeni pripovednik France Bevk je napisal črtico »Srečanje«. Filip O m 1 a d i č, ki se zadnje čase zelo uveljavlja, Je prispeval ljubko novelo »Hišica na dvorišču«. lika Vaštetova objavlja zanimiv odlomek iz svojega romana o Prešernu »Srce obupa manj more puščice« Davorin R a vi Jen Je napisal prijetno zgodbo Iz svetovne vojne »Ljubezen v mrazu«. Razen teh novel je 9e obilo zanimivega branja, več pestro ilustriranih člankov poljudno znanstvene vsebine. Ta številka prinaša tudi prve »like is filma »Bosanci«, ki eo ga Nemci pred nekaj dnevi dogoto-vili v Boeni. Seveda so tudi letoe ostale v »Prijatelju« vse priljubljene rubrike, kakor literarni drobiž, anekdote, smešnlce, tehnika, uganke In druge, ter se Se bolj razmahnile. Vzlic vsemu temu pa Je »Prijatelj« zelo poceni. Sam stane za vse leto 62 Din, s desetimi rodbinskimi ln desetim4 leposlovnimi knjigami! pa 199 dinarjev nT IS Ddn na meeec. Ce si ga želite ogledati, naročite poskusno številko. Z njo vred boste dobili aa željo tudi po eno knjigo rodbinske ln eno leposlovne zbirke Naročite se pri uprav« »Prijatelja« ▼ Ljubljani. Dalmatinova ulica 10-L • »Jugoslovanski turista«, rarlja sa propagando turizma, je pravkar izdala svojo zaključno letošnjo številko sa november in december, • katero je obenem zafclju čil drugi letnik svojega Izhajanja. Is pestre ln s slikamd bogato opremljene revije navajamo zanimiv opis zime na Pldtvlčklh jezerih, ki ga je prispeval znani prlmorsk* strokovnjak lnš. Ante Premuiič, dalje čla nek »Slovenija o ovogodlšnjaj zimsko sportskoj sezoni«, v katerem nam revijin urednik Vladimir Regalljr poroča o vseh važnejših letošnjih zlmskosportnih prire ditvah v slovenskih krajih. »V kotu, ki mu ni enakega na svetu«, ki v njem Isti pisec opisuje vse neštete lepote ln izlete našega bohinjskega kraljestva, »Gorski kotar d zimi« i opisom smučarskih terenov sa Slo venijo gotovo najlepših smučarskih krajev, reportažo »Preko Dubrovnika In Her-cegnovog na Orjen«, RegaIlyJevo poročilo o letošnji rekordni tujsko prometni sezont v Sloveniji in zelo zanimiv In poučen Članek La vos lava Strune »S smučini na plan« g katerim Je popularni avtor prvič stopil med sotrudnike »Jugoslovenskega turista« Revijo toplo priporočamo, ker zasluži našo posebno pozornost sprlfio dejstva, da v vsaki svoji številki pretežno večine prostora posveča našim lepim krajem, ss kar skrbi tudi agUni revijin urednik zs naše kraje g. Vladimir Regalljr. Naročnl na za vse leto znaša le 100 Din In U revijo morali podpirati slasti naši botellril In gostilničarji. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna J08. REICH. norci ali pa v rumene in zelene kostume oblečeni otroci. Eno najslavnejših »soties« so uprizorili 1. 1511. na pustni torek in nje ost je bila naperjena zoper papeža Julija II. Tudi ost Gideovega romana štrli proti Vatikanu. Ni pa treba takoj misliti, da je to kakršenkoli volterski napad na Cerkev. Gi-deov filozofski, satirični in ironični roman je parodija na Wagnerjevega »Parsifala«, kakor je takoj ob izidu napisal pokojni kritik Paul Souday. Gide se predvsem norčti-je iz verske zaletelosti in smeši staro nepopolnost vsega človeškega: sebičnost, hinavstvo ter druge slabosti, ki neprostovolino parodirajo tudi verstvo. Umljivo je, da so »Vatikanske ječe« kot satirično - parodičen roman izrazito domišljijsko delo. Prav zaradi tega marsikje dosezajo lahkotno napetost avanturističnega romana. Dogajajo se v Rimu m v Parizu, v ospredju so framazon in materialistični učenjak Anthime Armand Dubois, ki po »čudežu« ozdravi in se spreobrne, spiritua-listični pisatelj Julius de Baraglioul, ki se naveliča »službe duhu«, pustolovski Laf-cadio, grofica de Saint Prix, ki nasede sleparski Intrigi, da je treba pravega papeža osvoboditi iz ječe. v katero so ga pahnili framazoni in posadili na njegovo mesto nepravega papeia Dalje več drugih oseb, ki imajo boli ali manj značilne vloge v te) duhoviti parodiji, či ie dejanje je močno zapleteno. a razpleta živahno in duhovito. Kajpak, kdor bo ob tem Gldeovem 9pisu plaval samo z razgibanim tokom površine, bo odnesel is njega zgolj polovico; pravo jedro spisa je v njegovem ironičnem posmehu. Ta ironija je vzlie cinični barvi zdrava, ker izvira iz kritičnega duha. O vsem dvomiti, vsako stvar znova samostojno premisliti, — ta nauk, ki ga je AndrO Gide najbolj formuliral v svojem novejšem dnevniku, je prišel do veljave že v »Vatikanskih ječah«. Anton O c v i r k, ki je prevedel »Vatikanske ječe« (naloga ni bila lahka), je dodal knjigi kratko uvodno študijo o Gideu, posnelo v glavnem po knjigi »Razgovori«, v kateri je tudi objavljen prevajalčev in-terview z Gideom. Oprema (inž. arh. Janko 0 m a h e n) je prav okusna, in nova knjiga Tiskovne zadruge se je po vsebinski tehtnosti in po vnanjosti lepo uvrstila med dokaj številne knjižne novosti, ki so izšle za božii —• Edvard Kocbek, Pesmi. Za božič je izšla pri Novi založbi pesniška zbirka enega najnadarjenejših in najzrelejših pesnikov naše najmlajše literarne generacije, Edvarda Kocbeka »Zemlja«. Ta lirik, ki je morda izmed vseh postekspresionističnih pesnikov dospel najdalje v iskanju sodobne pesniške forme, je opozarjal nase ie v revijah. Pravkar zaključeno leto nam je dalo v drugi polovici dve pesniški zbirki, ki sta izšli z vso pravico: poleg pričujoče Kocbekove še Rlopčičeve »Preproste pesme« (v izdaji Tiskovne zadruge). Medtem ko Klop-čič predstavlja v naši mladi poeziji svetov-nonazomko smer, ki je najbližia dialektičnemu materializmu, se Kocbek giblje ▼ Samo Se danes si lahko ogledate veselo komedijo Elitnem kinu Matic! Predstave ob 4., 7.15 ln 9.15 uri zvečer Predprodaja od 11.—%13. ure Iz Ljubljane u— Namestnik bana g. dr. Pirkmajer jutri v petek ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. u— Ljudska univerza priredi drevi ob 20. r Delavski zbornici kurzlstom pomor sko-propagandnega tečaja Jadranske straže predavanje o Jadranskem vprašanju v mednarodni politiki. Predaval bo znani pomorski strokovnjak hon. unlv. prof. dr. Ljudevit Bolim. mmmmmmmmmmmmi Danes Randolph Scott v co\vboysld senzaciji UGRABITELJI ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4- 7. in 8. uri zvečer Socialno delo ljubljanskega pomočniškega zbora. V Ljubljani je večje število brezposelnih trgovskih pomočnikov, ki so navezani na podporo Pomočniškega zbora »druženja trgovcev, ki Je svoj čas ustanovil posebni podporni fond za podpiranje svojih članov. Odbor pomočniškega zbora je izdal lani nad 10.000 Din svojim članom V zadnjem času se javlja odboru vedno večje število brezposelnih, dočim se pod pornl fond vidno izčrpava. Odbor se Je zaradi tega obrnil na večja podjetja s prošnjo za podpiranje fonda. Med prvimi ee Je odzvala splošno znana tvornica mila Jugoslovenskl Schlcht In darovala v fond 500 Din. Odbor Pomočniškega zbora €e tvrdkl Schlcht najtopleje zahvaljuje in prosi vse ostale, naj sledijo tej tvrdkl, k! Je pokazala razumevanje za trgovske sotrudnike. Pomočniški zbor bo tudi v tem letu nadaljeval svoje socialno delo. DANES Svetislav Petrovič ▼ velefllmu MANOLESCV ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 url zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Obdarovanje v Trnovem. Kakor vsa ko leto je tudi letos priredila marljiva okrajna organizacija JNS za Krakovo in Trnovo lepo uspelo božičnico, na kateri je bilo obdarovanih &4 družin 8 132 otroki. Telovadnico otroškega vrtca v Cerkveni ulici so napolnili otroci v spremstvu star šev, kakor tudi nekaj revnih starejših iju-di, ki so prosili za obdaritev. Vse navzoče je pozdravil predsednik g. Jančar Albin in se zahvalil darovalcem in zbiralcem daril kakor tudi ostalim odbornikom za sodelovanje. Po krasni, v srce segajoči de-klamaoije Burjakove Silve in Vrviščarjeve Ljube so vsi otroci zapeli pred velikim lepo razsvetljenim drevescem več božičnih pesmi. Vse je bilo svečano razpoloženo, ko je ponovno stopila na vzvišeni prostor mala Sdlvica in se v Imenu vseh obdaro-vaneev zahvalila z ganljivimi besedami, vsemu odboru za požrtvovalno delo, s katerim so možje pokazali, da Imajo srce za reveža. G. Gruden Je razdelil staršem večje zavoje z blagom ln živili, manjše s okviru idealistične stroje. Oba mlada nadarjena pesnika predstavljata dva obraza naše mlade generacije, dva toka, ki nujno gibljeta tudi našo dobo Kakor je Klopčič dal svojim pesmim najznačilnejši naslov »Preproste pesmi«, saj iz njih govori življenje preprostega človeka, tako je Kocbek takisto značilno imenoval svojo zbirko »Zemlja«. Zemlja je tako središčna točka njegove poezije, kakor je bila pri starih j pesnikih ženska Toda to ni zemlja v smislu deskriptivne poezije, marveč zemlja kot doživetje, zemlja kot skupen izraz in simbol za krajino, ljudi in življenjski ritem. Tudi v Kocbeku se pojavlja pesniška »nova stvarnost«, vendar osvetljena z žarki nad-snovnega, duhovnega doživljanja. Zbirka je razdeljena v sedem poglavij, katerih sleherno zaiema poseben predel pesnikovega sveta Posebno značilna in močna dela *ta tretji in sedmi; slednji a svojo svobodno ritmično besedo spominja na svetopisemske psalme in Claudelovo pesništvo. Kocbek se je s to zbirko trajno včlenil v slovensko liriko in najpozitivnejše pokazal sadove povojnega pesniškega razvoja pri nas in na tujem. (—o.) Za dobro knjige. Lastnik beograjske založbe »Kostnos«, ki izdaja v arbskohrva-fikem prevodu velike spise i> filozofske in politične literature, je izjavil v razgovoru | z dopisnikom »Politike«, da bo založba • »Kosmos« izdajala tudi nadalje filozofske In politične spise, ker smatra, da Je »občinstvo preobremenjeno z leposlovjem in da se bolj zanima za informativno znanstve- no literaturo, ki ima vezi s sodobnostjo.« V politični zbirki namerava letos izdati »M a-sarykovo »Svetovno revolucijo««, v filozofski pa dru?o knjigo Marxovega »Kapitala« in Spenglerjev spis »Untergang des Abendlandes«. Glede krize knjige je izjavil omenjeni beograjski založnik, da je za dobro knjigo še vedno zadosti zanimanja. Sodi pa. da so knjige pri nas predrage. Z delovanjem Narodnega gledališča v Skoplju nas seznanja drobna brošura, ki jo je pravkar objavila gledališka uprava. Iz nje posnemamo, da je v prejšnji sezoni (od 2. septembra 1933 do 27. junija 1934) priredilo v samem Skoplju 239 predstav in 24 koncertov ter drugih gledaliških prireditev. Na turneji po vardarski banovini je absol-viralo 25 predstav. Repertoar je obsegal devel premier domačih komadov s 54 predstavami. tri premiere mladinskih ieer z osmimi predstavami, ena ln dvajset repriz domačih komadov s pet in sedemdesetimi predstavami, osemnajst premier tujih komadov z devetdesetimi predstavami in Se novo naštudirano Shakespearejevo »Vkro-čeno Irmoelavko« ter pet repriz tujih komadov z desetimi predstavami. 2e to kaže. da je gledališče v Skoplju delovalo prav Živahno. Med domačimi komadi sta *>ila tudi dva slovenska: Pavla Golie »Kulturna prireditev v fTni mlaki« in Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka«. Miljenko Vidovif znani voditelj Vidovi-čevega etičnega pokreta. je objavil v posebni brošuricl svoje sarajevsko predavanje »Tajna smrti«. prlbolj&kom pa vsakemu otroku posebej. Mnogo Je biio truda in dela, da so lahko po možnosti in potrebi obdarili vse prosilce. V zadoščenje za trud vsem, ki so na kakršenkoli načun pripomogli k lepo uspeli božičniai, naj bo tiha zahvala ln hvaležni pogledi vseh onih, ki so darila prejeli. u— Bafa za pomožno akcijo. Pozivu g. predsednika občine dr. Puca se Je odzvala jugoslovenska tovarna obutve Bafa v Bo-rovu z lepim novoletnim darilom za pomožno akcijo ljubljanskim revež«m. VfseraJ Je izročila ljubljanska podružnica mestnemu socialnemu uradu 200 parov raznih čevljev. ki jih Je tvrdka poklonila pomožni akciji. u— Zagrebški kvartet zopet v Ljubljani. Po triumfalnih koncertnih turnejah v Franciji. Italiji, češki. Bolgarski ln drugod nastopi naš znani in priljubljeni Zagrebški kvartet v ponedeljek 7. t m. v kinu Dvoru. Prinesel nam bo »opet blesk svojega rlr-tuoznega in do potankosti dovršenega izvajanja. člani kvarteta gg. Miranov, OraL Arany ln Fabbrl so si izbrali to pot Ivana Brkanovlča kvartet v enem stavku, ki bo v Ljubljani prvič izvajan, in Dvofakov kvartet op. 106. Tretja točka sporeda Je Schubertov kvintet za dvoje gosli, violo ln dva čela; kot dru*ri čelist bo nastopil g. Gustav Miiller, učitelj Slogine glasbene šole in soločelist opere. Koncert bo v letošnji sezoni prvi Slogin komorni večer. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. u— V društvu »Soča« predava v soboto 6. t m v salone pri »Levu« g. dr. Stanko Jug, našemu občinstvu te dobro znaji po svojih radijskih predavanjih, o temi »Tradicija in revolucija v politiki«. Predavatelj nam pokaže, kako se borita v zgodovini človeške družbe dve osnovni načeli, načelo lndnvidualizma ali svobodne konkureos in načelo združevanja, ki se pojavlja v močnejši obliki vedno tedaj, ko je pretirani Indivlduallzesm pripeljal družbo v zagato. Podoba je zlasti, da fcivimo danes v prehodu take dobe In da Išče človeška organizacija namesto skrajnega individu-alizma 19. veka, nov življenjski okvir. Začetek predavanja ob pol 9. Vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji društva V6t>op prost. u— Zveza kulturnih društev opozarji vse svoje čLane na redni občni zbor, ki se bo vršil 6. t. m, ter poziva vse one člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1934. da to čim prej store. u— predavanje SPD. Prihodnje predavanje SPD bo v torek dne &. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičev! cesti. Govoril bo g. dr. Arnošt Brilej o Tesalskem Ol.vmpu, najvišji gori Grčije ln nekdanjem prestolu starogrških bogov. u— Za višjega pristava kurllnloe v Ljubljani glavni kolodvor Je premeščen g Ignacij Irkič, dosedanji višji pristav strojnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani. u— Ob prvi obletnici smrti pokojnega Franca Prelovca lz Idrije bo zadu&nlca v soboto S. t. m ob pol 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. u— Dve Marlčkl, pravljično taro a petjem, godbo in plesi v 6. dejanjih, bo Igralo društvo »Tabor« v nedeljo 6. t. m. ob 10.SO dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina neznatna. Starši, privedite svojo drago deco. u— Torej že jutri ai lahko ogledamo film. ki bo poln veeelja in lepote. To bo »Ljubavni regiment«, ki ga predvaja ZKO Ljubka Dolly Haas nas bo pouttla o Izvršitvah povelj ljubezni. Predstava bo ob četrt na 3 popoldne. Vstopnina 3j60, 4.50, 5.60 ln 6.50 Din. u— Pevski zbor Glasbene Matice. V petek 4. t n ob 20. vaja vsesa mešanega zbora. Dre vi ob lfi-15 seja odbora ln roditeljskega zbora. u_ Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja gojence in njih starše, da se začne redni pouk v četrtek 3. t m. u_ Gospodarsko In izobraževalno društvo za Dvorski okraj priredi dne &. t. m. v gostilni pri Birkn. Borštnikov trg 2, kegljanje za dobitke. Ker so dobitki prav lepi in dragoceni, zato obisk prav toplo priporočamo. u— Upokojeno učiteljstvo ima danes svoj mesečni sestanek šele ob 17. zaradi prihoda francoskih bojevnikov. u— Jadranaši (ce)! Danes ob 14. se zberemo v društvenem lokalu, odkoder bomo šli na kolodvor, kjer se bomo korporatlvno udeležili sprejema francoskih bojevnikov. — Odbor. u— Otvoritev otroškega vrtca v Spodnji Slškl. Dne 11. t. m. ob 9. uri se bo otvorll otroški vrtec v mali dvorani Sokolske-ga doma v Spodnji Šiški. Starši, ki so »e vpisah otroke, naj jih pripeljejo gotovo ta dan in ob določeni uri. Obisk otroškega vrtca Je brezplačen. u_ Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani ima svoj redni letnd občni zbor v nedeljo dne 20. C m. ob poi S. popoldne v dvorani Križevniškeg« samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim r» dom. Člani se vljudno vabijo, da se občnega zbora udeleže. u— Združenje brivcev, frizerjev ln la-sljarjev v Ljubljani obvešča svoje člane, da Je kr. banska uprava v toliko uveljavila novo naredbo o odpiranju in zapiranj« obratovalnic glede brivske ln frizerske stroke, da morajo biti brivnice v okolišu mesta LJubljane ob nedeljah ves dan zaprte. Glede praznikov in glede dnevnega odpiranja in zapiranja lokalov pa velja do nadaljnjega še stara naredba, na kar »druženje svoje članstvo posebno opozarja O uveljavljenju nove naredbe zaradi odpiranja in zapiranja bo članstvo pravočasno obveščeno. u_ Opozarjamo že danea na XI. obrtniški ples, ki ga priredi Obrtniško društvo v LJubljani v soboto 5. L m. v veliki dvorani Kazine. Prireditelji so tudi letoe pripravili prijetno presenečenje vsem udeležencem. u_ Propagandni plesni večer z revi to priredi v petek 4. t m. ob 20. in pol v Kazini cPlesno-sportni klub«, na katerega se vabijo vsi ljubitelji družabnega plesa. — Vstopnine prosto. Aranžma: .lenko u— Z denarjem se i© oskrbel ta Silvestra-Pred Silvestrovim večerom je neki neznane« vdrl v zaklenjeno tfanovanie Joeina Ci-gliča na Mestnem tr?u in iz predala pisalne mize odnesel 4000 Din. Denar je bil v samih stotakih- Ii T»*»oven t— Poprava volilnih Imenikov. Na občini popravljajo volilne imenike. Pravico za vpis Imajo vsi moški, ki so izpolnili 21. leto starosti. t— Srečke državne razredne loterije naj lastniki zamenjajo čim prej v podružnici •Jutra«, ker bo žrebanje že 3. in 4. t. m Kupujte domače blago! iz Celja e— Odlikovanje f^ntnih celjskih gasilcev. v ponedeljek zvečer je priredila prostovoljna gasilska četa v Celju v Gasilnem domu božiftnlco, združeno s silvestrovanjem. Ob tej priliki je predsednik celjske čete g. L Jellenz po prisrčnih besedah Izročil poveljniku celjske čete, tehničnemu vodji celjske gasilske župe in članu uprave gasilske zajednice za dravsko banovino g. Fr. Koschierju ob 401etnici njegovega gasilskega udejstvovanja lepo srebrno gasilsko čelado, ki so jo poklonili tovariši. StareStna celjske gasilske župe g. Konrad Gologranc je v Imenu župe čestital slavljencu tn navedel njegove velike zasluge na gasilskem in reševalnem področju Nato so prejeli gg. četnika Henrik Findeisen in Bogomir Gradt, četnik-namestnik Edmund Bandek in prvi četni trobentač Julij Jicha diplome za 301etao gasilsko udejstvovanje. — Odlikovancem iskreno čestitamo! e— Dri. krajevna zaščita deee In mladine je naklonila vsem Štirim celjskim narodnim šolam denarno podporo 20 tisoč dinarjev za prireditev božičnic, pri katerih je bilo obdarovanih približno 700 otrok. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so omogočili obdarovanje uboge dece. e— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Celju priredi danes ob 20. ▼ dvorani Delavske zbornice drugo predavanje v božičnem ciklusu. Predaval bo Jurist V. Cer-nigoj o »današnjem stanju na KoroSkemc. e— Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek 8. t. m. ob 20. Gostje bodo uprizorili Dickensovo božično Igro >Cvrček za pečjo«. Predstava bo za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v pred-prodaji v knjigarni »Domovini«. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto 5. t. m. ob 16. v nabavljalni zadrugi drž. nameščencev r Prešernovi ulici. e— Jugoslovenskl državljani, stanujoči v mestu Celju, ki uživajo in dobijo iz Nemčije kako pokojnino, rento ali drugo socialno podporo naj se nemudoma zglasijo na mestnem poglavarstvu v sobi št. 2. e— Silvestrov večer »ta letos priredila samo Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celjskem rlomu in »Svobodac r Narodnem domu. V kavarnah in gostilnah je trajalo cto jutra živahno vrvenje. e— Naraščanje tujskega prometa. Lani Je obiskalo Celje 12.441 tujcev nasproti 11.125 L 1933. ln 8767 1. 1932. Tujski promet v Celju torej v zadnjih letih kljub krizi razveseljivo narašča. e— 123 najdb ln 133 izgub je bilo lani prijavljenih ecljski policiji. e— Prometna nesreča na Mariborski cesti. Na Silvestrovo okrog 20.30 se je peljal trgovski potnik g. Miloš Bobek s Sp. Hu-dinje s kolesom po državni cesti r Gaber-je. Nasproti je napačno pri vozil avtomobil, ki ga je šofiral šofer Bmerik T. Avtomobil je podrl Bobka na tla. Bobek se je pri tem poškodoval po glavi in vsem telesni Šofer je ponesrečenca takoj naložil v avtomobil in ga jd-peljal v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Kraljica Kristina« in dve rvočnf predigri. Iz Maribora a— Gimnazijci obmejnim šolarjem. Gojenci mariborske klasične gimnazije so pripravili učencem obmejne šole v Gradišču, ki leži v idilični dolinici med Kaplo in Sv-Duhom, prisrčno božično in novoletno vese lje. Zbrali so obleke, čevlje, razne Šolske potrebščine, blago, igrače, potice in slaščic« ter jih podarili grndiškim šolarjem. Obdarovanje je v navzočnosti šolske mladine in ginienih staršev izvršil gradiški priljubljeni šolski upravitelj Jožko Turk s toplim nagovorom. v katerem je zbranim otrokom m staršem pojasnil, kdo so dobrotniki, ki so pripravili tako lepa darila. Čast in priznanje ravnatel istvu. profesorskemu zboru m dijašbvu mariborske klasične gimnazije! a_ Hvalevredna pobuda. V okviru mariborske mornarske sekcije JS se je osnoval poseben socialni sklad, iz katerega naj bi se podpirali siromašni in brezposelni sekcij-ski člani. Tozadevni pravilnik se je sprejel na zadnjem sekeiiskem občnem zboru ter je mar'hor<»ka sekcija na ta način svojemu vzvišenemu natriotičnemu namenu pridružila še socialni. a— Pobrežje raste! Kakor je razvidno 1* zadevnega poročila na zadnji občinski seji je bilo doslej v področju pobreške občine 42 gradbenih in končnih ogledov. Pobrežje Je v lepem razvoju in stalnem naraščanju ter ima ta prijazna predmestna občina Še nerodne razvojne možnosti. a— Spomeniška pisarna na rotovžu bo te dni razposlal« okrožnice, vabila in drugo gradivo, ki je potrebno za izvedbo akcije za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Uedinitelju okcli 10000 naslovnikom. V mestni posvetovalnici, kjer je nastanjena navedena pisarna. leži vsevprek ogromno zadevnega rrici Ig r i s 18 a— V Studencih predava nocoj v Ljudrid univerzi zdravnik dr. Marin o raku. Dostop je dovoljen samo odraslim osebam. a — Gledališki novoletni prašiček je bil po^-bna silvesterska atrakcija, ki jo privabila k predstavi »Štambulske rože« obilo ljudi, ki so teater čisto zasedli. Po končan! predstavi sta gdč. Udovičeva in g- Harasto-vlč najprej voščila navzočemu občinstvu srečno novo leto, nakar je sledilo žrebanje postavnega novoletnega prolenka. ki ga je dobil neki podporočnik mariborskega pehotnega polka. - a— Osel imaga ▼ nainoveisem R. Golo-uhovem odrskem delu »Od zore do mraka«, katerega krstna predstava bo v kratkem v tukajšnjem gledališču. Dejanje je vzeto h živalskega sveta- Med posameznimi živali pride do ogorčene borbe, v kateri zmaga dolTnuhi osliček... To delo bi se imelo uprizoriti že lansko leto, kar pa radi nenadne obolelosti nositeljice ve1;ke v1ot0 ni bilo izvedliivo Re?ira glavni režiser Jože Kovič Sodili ieln- Zakmiškova. Kralieva. Starčeva Oirnškova Ba"bičeva. Snvinova. Grom. GorinSpk. P. Kovič. Nakrst. Furijan, Skrbin-šek. Blaž in J. Kovič. a— Občin* Pobrežje naznanta, da Ima uradne nre dnevno od 8. do 12 ln od pol 15 do pol 19 PrCpoMne se snre^emajo stranke le v izrecno nu*n'h primerih a_ Veliko fvenka. malo evenka... To le kratka označba letošnjega mariborskega silvestrovanja Ali tudi dntcače: veliko nlla-ne veselosti. malo cehe Kamor » *tm>!l. »1 prM v <™io*o in natrnannet > Plačilni« p« vedo novosti da en <*ehp b"« razmeroma mitfVn«* S;if*»e»<»rfl!oven«kega kPrinfa v korist Ce$ko«lo-ra^ke v prvi polov;c! l*«ri»kf>ga leta g;hal na viSini 1P0 mionov Kč (t j. okro? 32t milijonov D'n). ON»toj tega saldo ie znatno oviral češkoslovaški izvoz v našo državo, ker so morali češkoslovaški izvozn'ki po 6 me-•erev čakati, preden so priSli do svoje?* denarja. ki je bil že vplačan na klirinški račun v Jugoslaviji, če pa so dali blago na kredit, recimo 3 mesečni, potem so morali Čakati na denar kar 9 mesecev. Obstoj tega klirinškega salda je bil zaradi tega znatna ovira za poglobitev trgovinskega prometa med našo državo in Češkoslovaško v snrslu prizadevanj gospodarske Male antante. Češkoslovaška si je sicer prizadevala da zmanjša ta saldo z večjim uvozom jugnslo-venskega blaga, toda tako v letu 1932-33 in 1933-34 ni moglo priti do te izravnave, ker v obeh teh letih Češkoslovaška ni mogla uvažati naše pšenice, ki je prej tvorila glavni uvozni predmet iz Jugoslavije. V prvem letu zaradi tega. ker smo imeli katastrofalno slabo pšenično letino, v drugem letu oa zaradi tega. ker je imela Češkoslovaška tako obnno*letino. da ni mogla prav nič uvažati. Tako je navzlfc prizadevanju za izravnavo prišlo še do povečanja salda S nričetkom novega gospodarskega leta 1934-35 pa je nastopila zopet možnost izvoza pšenice iz naše driave v Češkoslovaško, ker je bila lani pšenična letina v Češkoslovaški zelo slaba Češkoslovaška žitna monopolska družba je že jeseni kupila znatne količine pšenice v nafii državi in bo še v prihodnjih mesecih po sklenjeni pogodbi prevzela nove pošiljke, tako da bo v celoti uvozila 10 tisoč vagonov v vrednosti preko 100 milijonov Din- Ker je vrhu toga naš izvoz v Češkoslovaško zgoščen predvsem v jesenskih mesecih, se je v zadnjem času klirinški saldo b'®,veno zmanjšal-2e sredi novembra |e popustil na 129 milijonov Kč, po najnovejših podatkih r>a je znašal ob koncu decembra le Se 89 milijonov Kč, t i. okrog IGO milijonov Din. kar pomeni, da ie naš klirinški saldo s Češkoslovaško namdoval približno na polovico. Ker pa še niso izvršene vse dobave pšenice, ki so bile sklenjene s češkoslovaško monopolsko družbo, je verjetno, da se bo tn saldo še nadalje skrčil. Z znatnim izvorom pšenice smo torej v zadnjem času odplačali Češkoslovaški okrog pr>Wee nagega klirinškega dolga, kar bo prišlo predvsem v korist češkoslovaškim izvoznikom v na*o državo, ki se jim bo rok čakania na izplačilo v kliringu prav tako zmanjšal na polovico. Gospodarske vesti = Za novo finančno politiko. Pod gornjim naslovom prinaša beograjski »Privred-ni preglede na uvodnem mestu članek o priliki prevzema resora finančnega ministrstva od strani dr. Mil. Stojadinoviča, kjer pravi med drugim, da je treba dr. Gjorgje-viču priznati, da je v najtežjem položaju ustvaril ravnotežje v državuih tiuaucah. Z nastopom težke depresije je stal pred problemom, kako zasigurati državi najnujnejša sredstva. Ta problem je rešil t enostavnim povečanjem neposrednih in posrednih davkov. Ponovno je izvršil spremembe in povišanja trošariuske is laksue tarife, uvedel je strogo izvajanje zakona o neposrednih davkih, ki ga je še z letošnjo novelo poostril z uvedbo minimalne pridobnine, ki naj obremeni podjetnika, tudi če njegovi dohodki padejo pod minimalno osnovo. Ta čisto fiskalna politika se je lahko nekaj časa držala, dokler so obstojale v gospodarstvu rezerve, ustvarjene v prejšnjih časih, toda nastopil je moment, ko je postal ta fiskalni sistem za gospodarstvo nevzdržen in ko ogroža temelje gospodarstva. Problem zasiguranja državnih dohodkov se more rešiti, ako se finančna politika vodi v kooperaciji a splošno gospodarsko politiko. Gospodarstvo lahko prenese tudi velika bremena, ako 6e mu omogoči, da napreduje in da se razvija. Doslej ni bilo kooperacije med gospodarsko in finančno politiko in je fiskus samo zahteval svoje, medtem ko se na drugi strani niso storili ukrepi za okrepitev gospodarske delavnosti; prišlo je do tega da so fiskalna bremena postala nevzdržna in da so pričela sistematično podkopavati ono, kar je bilo prej s trudom ustvarjeno. Sedaj je potrebno, da 6e ta dejstva resno upoštevajo in da se finančna politika spravi na nova, bolj zdrava pota, tako da bo omogočena tudi ekre-pitev gospodarske delavnosti. — Stanje Drtavne hipotekam« banke. Državna hipotekama banka je objavila svoj izkaz za 30. november 1934, iz katerega je razvidno, da so se gotovinska sredstva tega zavoda, (ki so ob koncu septembra sezonsko padla ia 151 milijonov m so v oktobru narasla na 168 milijonov), v novembru ponovno dvignila na 225 milijonov (lani ▼ novembru so snaSala 212 milijonov). Hipotekama posojila so se v teku novembra nadalje zmanjftala za 7 milijonov, komunalna posojila so narasla za a milijonov, posojila vodnim zadrugam za 5 milijonov, dolg finančnega ministrstva pa se je povečal za 2 milijona na 455 milijonov (lani ob koncu novembra je znaSa! 346 milijonov). Na pasivni strani vidimo nadaljnje povečanje fondov ln kapitalov javnih ustanov za 11 milijonov na 1514 milijonov Privatne hranilne vloge, ki so v oktobru nazadovale za 6-9 milijona Din, ASP1 ASPJ A A A A A 1 jamstvo za pristnost Jlspirin tab-T leteiproži BAYER-■jev krfžl, ^ ASPIR rN proti-*sem boieči- pron »sem kijzhajaj^rz (>re- R1N R1N N N N N N ASPIRIN OglM tU r*J S. Br JJtol od 1» XI so se v novembru dvignile za 6 6 na 999-1 milijona Din, lombard in reeskoat pri Narodni banki se je povečal za 1 milijon in znaša sedaj I8i milijonov. Borze 2. januarja. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork ponovno popuščala, dočim so oficielni tečaji ostalih deviz ostali skoro nespremenjeni. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nadalje 8.10 do 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je angleški funt znova nekoliko popustil in je bil zaključen po 224. grški boni pa so se nadalje nekoliko podražili ter je bil promet po 30.37; zaključek je bil še v španskih pezetah po o.oO. dočim so se madžarski pengi ponujali po 8.50 (v Beogradu po 8.75). Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi prijazna. Za kaso je bil zabeležen tečaj po 336 do 338 (v Beogradu promet po 338), za februar pa so bili zaključki po 337 in 338 (v Beogradu po 339). V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Deviie. Ljubljana Amsterdam 2309.35 — 2320.1, Berlin i3W.60 — Biu&eij 800.te — 804.59, Curih 1105.85 — 111135. London 167.87—168.47, New Tork 3376.97 do 3405.23, Pariz 225.37—226 49. Praga 142.46 do 143.32, Trst 291.63—294.4.03 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling ▼ privatnem kliringu 810— 8 20 Curih. Pariz 20 37875, London 15.2075, Newyork 307.75, Bruselj 72.40, Milan 26.41, Madrid 42.2250. Amsterdam 208.80. Berlin 124, Dunaj 57.50, Stockholm 78.40. Oslo 76.40, Kobenhavn 67.90, Praga 12.89, Varšava 58.30, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv Kliringu.) Beograd 12.29, London 26.?6, Milan 46.02, Newyork 536.23, Pariz 35.60, Praga 21.86, Curih 174.31. Efekti. Zajreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336 — 338, za februar 336.50 — 338, 7»/. investicijsko 70 den., 7*/• Blair 55.75 — 57, 6*/« begluške 56_58; delnice: Priv. agrarna banka 234 — 237, Trbovlje 97 — 107. Beograd. Vojna Škoda 337.75 _ 338.50 (338), za februar 339 — 340 (330), 7«/. investicijsko 71.50 — 72.50, 40« brez prometnega davka 175 _ 195; baška >2< 160 — 175; >6« 140 do 155 4- Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška, okolica Novi Sad Sombor, srednjebaška in gornjebaška. sremska in goiujehanat. 105 — 107; baška ladja Tisa 114—116. ladja Begej 113—115; slavonska 112—114. južuoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76— 78. slavon. 81—83, baški ladja 84 - 86 - Ri: baška 105 - 107. — Ječmen: baški. sremski. 65/«6 kg 105 — 107.*0; jari. 67/68 kg t25 - 12750. - Koruza: baška in sremska 57—59: za januar 59—60; sušena 63--64; banatska 54—55. sušena 60 do 62. srem.. ladja 72—73 Moka: baška in banat (v oklepajih srem., 6lavon.) >0g< in >0«g« 170 - 190 (167.50 _ 177 50). .2« 150 - 170 (147 50 - 157.50); >5« 130-150 (12750 - 137.50); >6« 11250 - 122.50 (110 - 120). »7« 100 _ 105 (100 _ 105); ,8< 90 - 96 (90 - 95) - OtroM- ba*ki. sremski 68 — 70; banatski 67 — 69; baški, ladja 78 _ 80. — Fižol: baški. sremeki. beli 127.50 — 130. + BndimpeŠtanska terminska borza (2. L m.) Tendenca stalna, promet slab. Pesnica: ca marc 16.39 — 16.41, za maj 16.73 do 16.84: koruza: za maj 11.53 — 11.54 ŽIVINA. 4- Ljubljanski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem je bilo prignanih 68 volov. 44 krav. 23 telet. 32 svinj, 148 prašičkov za reio in 110 konj; prodanih pa je bilo 23 volov, 23 krav. 17 telet. 20 svinj. 90 prašičkov za rejo in 28 konj Sejem je bil 8e precej živahen Cene so ostale v glavnem nespremenjene in notirajo za kg žive teže: voli I vrste 4-4 50 Din. II. 3—3.50 Din. III. 2—2.76 Din. krave debele 2—3.50 Din. krave klobasarice 1.50—2 Din. teleta 4—5.50. svinje 5—7 Din prašički ca reio so se proda inli po <<5 — 100 za komad, konji pa po 500 — 35C0 Din za komad. Ibesinski zunanji minister B e 11 a t e n Gueta A e r o u y, Id Je v imenu svoje vlade naslovil pritožbo proti Italiji na Društvo narodov v Ženevi Kupujte domače blago! ANEKDOTA V Evropi so nekoč, kakor Se danes na Japonskem, ženske vloge v gledališčih Igrali moški. Najdlje se je ta navada držala seveda v Londonu. Nekoč je čakal kralj Karel II. v svoji loži na pričetek neke predstave. Postal Je nestrpen, ko je minila že cela ura po napovedanem času, ln Je dal poklicati ravnatelja »Oprostite. Veličanstvo,« Je dejal ta. )-pričeli bomo takoj, kraljica ee mora samo še obriti.« VSAK DAN ENA Kje ostaja zima? Dve mrzlotni območji v naši bližini — Depresije nad Anglijo — Tople zime v starejših časih — Ne obupavati: sneg pride gotovo! Na to vprašanje, ki si ga vsak dan polovica Evropcev zastavlja z gnevom, druga polovica pa s tihim upanjem, da se bo še dolgo tako vpraševala, je odgovor precej preprost. Najprvo se moramo vprašati, od kod zimski mraz v normalnih letih sploh prihaja. V našem »sosedstvu« ležita dve veliki mrzlotni območji: Sibirija in polarno območje. Od vzhoda, iz Sibirije, mraz ne prihaja tako često do nas, ker si mora osvojiti vendar najprvo ogromna ozemlja evropskega vzhoda In če že pride, tedaj ostane običajno za dalj časa in prinaša jasne, mrzle zimske dneve s prevladujočimi vzhodnimi vetrovi. Drugačen je vpliv polarnega območja. Mrzli vetrovi imajo od tam krajšo pot in prinašajo po navadi obilne padavine. a se ne držijo dolgo, kvečjemu v izjemnih letih. Letos je vse narobe. Sibirska zima, ki že v normalnih letih ne dospe redno v Srednjo Evropo, prav nič ne kaže. da bi hotela prodirati proti zapadu. Polarnemu zraku pa brani dostop do nas prava zaščitna stena, trdovratna depresija, območje nizkega zračnega tlaka, ki leži nad Anglijo. Običajno romajo takšne depresije pozimi preko evropske celine in jih potem nadomesti polarni ali sibirski mraz. Letošnje depresije nad Anglijo pa čakajo toliko časa, da jih napolni od vseh strani dotekajoči se zrak, in preden se to zgodi, pripotuje preko Atlantika nova depresija in se ustavi prav tako trdovratno nad Anglijo. Dokler pa se takšne depresije drže, smo pod vplivom južnih vetrov iz sredozemske kotline, ki hitijo s svoje strani polnit angleško depresijo. Vse je za sedaj torej odvisno od tega, dali se bo območje nizkega tlaka na skrajnem evropskem zapadu premaknilo ali ne, kajti na sibirske vetrove nam je ta čas še manj računati. Majhni znaki sicer kažejo, da bo prišlo do te premaknitve, kar bi imelo za posledico prav kmalu pravi mraz in sneg iz polarnega ozemlja. Vendar zadnje besede ni mogoče reči in pred vsem ne more nihče povedati, da-li bi se takšen vdor polarnega zraka potem dalj časa držal. Sprijazniti se pač moramo z mislijo, da je letošnja zima povsem anormalna in da ima kot takšna v zalogi vsakovrstna presenečenja. Takšnih zim ni bilo dosti. V analih praškega vremenskega observatorija imajo zabeleženi leti 1834. in 1825. Kot tisti, ki sta se po povprečni decembrski temperaturi v zadnjih 160 letih še najbolj približali decembrski temperaturi letošnje zime. Letos je bila namreč decemberska temperatura z Trda zima v Ameriki celih 6.8 stopinj nad normalnim decembrskim povprečjem, i. 1824. za 5-8 stopinj, L 1823. pa za 5.6 stopinj. Pozneje je bil ie najtoplejši december 1915., ko je bila temperatura za 4 stopinj nad povprečjem Pač pa je bilo v teh 160 letih, od kar beležijo v Pragi vreme, dosti več decmbrov, ki so bili bolj mrzli, nego bi morali biti in rekord je imelo I. 1788., ko je bila decembrska-temperatura za celih 112 stopinj pod povprečjem! Iz še starejših časov so nam znani sicer šc bolj drastični primeri toplih zim. Ljubeznivi nemški ljudski pisatelj Johann Peter Hebel pripoveduje nekje, da so device okrog božiča 1. 12S9. nosile vence iz svežih vijolic in plavic, I. 1420. je bila zima tako mila da so drevesa odevetela že v marcu v aprilu pa so imeli že povsod črešnje in trta je cvetela; 1. 1538. so se mladi ljudje okrog božiča lahko ljubili na prostem, kaj ti narava je bila že sp^t vsa košata in cvetoča; 1. 1572 so drevesa ozelenela v janu ar ju; 1585. je bilo žito že o veliki noči zrelo; 1617. in 1659. so v januarju prepevali škrjančki; 1722 že v januarju niso več kurili sob, podobno je bilo 1748., a 1806. in 1807. so v Nemčiji med božičem in novim letom trgali vijolice ter zobali sveže jagode. Thomas Robert Malthus Stoletnica smrti znamenitega sociologa in narodnega gospodarja Te dni Je minilo 100 let, odkar je umrl Thomas Robert Malthus, sloviti gospodarski in sociološki pisatelj, eden med tistimi, ki jih ljudje, najčešče imenujejo in tudi — krivo razumejo. Rodil se je 14. febr. 1766 ▼ Rookery-Ju na Angleškem. Oče ga je dal Izučiti za duhovna. Bilo je v času francoske revolucije, ko je pod vplivom njenih idej izdal pisatelj VVilliam Godwin knjigo, v kateri Je dokazoval, da so vsega nravstvenega zla in bede krive slabe vlade. To delo je naletelo na mnogo nasprotnikov ln pristašev, med zadnjimi je bil tudi Malthusov oče, dočim je mladi župnik, njegov sin. Imel s stvari svoje mnenje. Na podlagi ovojih študij je prišel do prepričanja, da pač slabe vlade vzgajajo slabe ljudi, a da tudi nevednost in nedo3tojnost nižjih ljudskih plasti slabe vlade omogočata in vzdržujeta L. 1797. Je v anonimnem odgovoru na neko drugo Godwux»vo delo prvič prišel s to idejo na dan. V tem delu je pobijal nauk o neomejeni razvojni sposobnosti človeka in njegovih političnih ter socialnih uredb, zagovarjal je zasebno last, pobijal takrat porajajoče se različne socialistične sistem? in utopije ter postavil trditev, da Je prehitro razmnoževanje človeštva na omejenem življenjskem prostoru poleg grehotnosti ta nesreče glavna orvtra pco- spevanja človeškega rodu. Ta knjiga je povzročila še več debat n»-go Godvvinova dela Malthusu pa Je dala pogum, da se je še bolj poglobil v svoje ideje. Spomladi 1799. je napravil veliko potovanje po Evropi in uspeh tega potovanja je bila druga, dosti obsežnejša knjiga o zakonu ljudskega naraščanja, ki jo Je potem kot profesor zgodovine in narodne>-ga gospodarstva na ailesburyjskem kolegiju pri Londonu še trikrat pridelal in izpopolnil. Med drugim je pokazal tu na nevarnosti ustanov, ki so jih dotlej v« smatrali za dobre in pravilne, n. pr. na nevarnosti nespametne človekoljubnosti, delavcem pa je dokazoval, da je vzdržnost glede potomstva najboljši pripomoček, da si izboljšajo plače in zagotovijo tudi potomcem eksistenco O njegovih idejah sodi lahko vsak, da je Malthus pokazal pot ▼ probleme sociologije in gospodarstva s Cisto novih strani to da še danes ne more nihče mimo njegovega dela ne da bi se v tem področju poba vil z njim. Malthus, Id je spisal še celo vrsto drugih knjig o raznih socioloških m gospodarskih problemih, je umri za kapjo 29. decembra 1834., kmalu potem, ko je doživel zadoščenje, da Je angleški parlament sprejel zakone, Id temeljijo na njegovih naztranjih. Zimski pogled na New York, kjer Je zadnji mraz popolnoma onemogočil in ustavil promet. Mnogo ljudi Je zmrznilo. Proces proti Ugrabitelj Lindberghovega Kaj pravi mož, V sredo 2. januarja se je začel v Fle- mingtonu, država New Yersey. senzacionalen proces, kakršnega ne pomni Amerika že dolgo vrsto let: razprava proti Brunu Rihardu Hauptmannu, ki je obtožen, da je ugrabil in umoril prvorojenca letalca Charlesa Lindbergha. Nad štiri leta je policija z neskončno potrpežljivostjo, a tudi žilavostjo iskala krivca in je naposled vjela v svojo mrežo sedanjega obtoženca. Sestavljen je že v celoti sodni akt proti temu človeku. Obtožnica pa se naslanja zgolj na indicije. Stari stvari so, ki obtoženca močno obremenjujejo: bankovec, s katerim je plačal bencin pri nekem postajališču za tanka-nje, dalje bankovec, ki so ga pri aretaciji našli v njegovih žepih, vsota 14.590 dolarjev, ki so jih odkrili pri preiskovanju Hauptmannove garaže ln tridelna lestev, ki so jo storilci ostavili ob zidu Llndber-ohove vile potem ko so odnesli otroka Letalčev prvorojenec je postal žrtev roparjev v 19. mesecu svoje starosti, dne 1. marca 1932 med 8. in 10. uro zvečer. Tedaj so storilci vdrli v Lindberghovo vilo v Hopewellu in ugrabili dete. 12. maja istega leta je neki črnec čisto slučajno v gozdu odkrili okostnjak sestradanega otro-čička. To je bilo kakšnih 8 km od Lindberghovega imenja. Preiskava je pokazala. da je bil to okostnjak letalčevega otroka. Medtem, ko je policija opozorila vse svoje organe, naj zasledujejo sumljive osebe, je postal Lindbergh sam žrtev sleparjev. Ti so zahtevali od njega odkupnino v znesku 50 000 dolarjev. Obupani oče je pristal na to in transakcija se je izvršila na ta način, da je neki polkovnikov zaupnik vrgel sveženj z bankovci čez zid pokopališča v St. Ravmondu blizu Bronza Ker pa roparji tudi po tem dogodku niso vrnili otroka, je ameriška policija poostrila zasledovanje krivcev. Z natančnim opazovanjem bankovcev, ki so krožili v prometu, so prežali posebni detektivi, kje se nahaja krivec. Kmalu so se bankovci res jeli pojavljati v obtoku Zdajci se je našel bankovec iz Lindberghove serije v blagajni kinematografa, potem v listnici plačilnega natakarja in v trgovini. Ko pa je ne-keea die nridrvpl plavo prepleskan avto k nekemu napajališču za bencin ter je mož pri volanu plačal račun z bankovcem iz Lindbergrhove serije, ni oklevala policija niti trenutek dalje. Tako je prišlo do aretacije nemškeera tesarja Bruna Haupt-manna iz Yorkvillea. Potek preiskave proti njemu le pokazal, da je imel denar zakopan Na podlag ind'cev je bil Haupt-mann takol Izročen državnemu tožilstvu, ki je sestavilo obtožnico proti njemu Proces v F1em'nrtonu bo tralal predvidoma tri tedne in bo težak Dvanajst porotnikov bo na koncu odločilo usodo do zdenvega ugrabitelja Lindberghovega sina Londonski nedeljnik »People« je objavil Hauptmannu prvorojenca pred sodniki ki ga je izdal poročilo o ugrabitvi Lindberghovega sinčka, ki veli v njem, da ima te podatke direktno od angleško-ameriškega tihotapca Texa Burnsa. »People« zatrjuje, da se mudi ta bandit zdaj na Angleškem, kjer ae skriva pred zasledovalci, ki so bili prej njegovi prijatelji. Burna je baje pomagal izdati policiji Hauptmanna. Po njegovi Izpovedi je Hauptmann glavni ugrabitelj, ki pa je imel še dva sotrudnika. Z njima ae je peljal v avtomobilu do Hopewella, kjer je pristavil lestvo k zidu vile, katero je dobro poznal. Tam je ugrabil otroka. Da bi bile njegove stopinje neslišne, Je Hauptmann obul vrhu čevljel debele nogavice iz volne. Te nogavice so bile ao-krive otrokove smrti. Kajti ko je ugrabitelj stopal niz lestvo, mu je spodrsnilo ter je padel šest metrov globoko. Padel je naravnost na otroka, ki mu Je počila lobanja Ko so ugrabitelji videli, kaj se je zgodilo, so odložili dete v grmovju, kjer so ga pozneje našli. Adači mrtev V Haagu je te dni umrl 651etni japonski diplomat Mineitciro Adači, ki Je bil od 1. 1931. predsednik Mednarodnega razsodišča v Haagu. Adači je že dolgo bolehal. Adači Pokojnik je bil dolgo let v diplomatski službi Japonske. Nazadnje je bil japonski poslanik v Parizu, potem mu je Japonska poverila vlogo svojega stalnega delegata pri Društvu narodov v ženevi V svoji domovini Je bil Adači dvakrat notranji minister, nato pa je sprejel mesto predsednika Mednarodnega raaaodUča v Haagu. Z osli okrog sveta Abesinija proti Kalifi Neki učitelj iz Avstrije, z imenom Adolf Kokesch, ki mu Je zdaj 32 let. se je odpravil z oslovsko vprego na pot okolu sveta Mož vozi s seboj tudi svojo ženo Leopoldino, ki je zdaj stara 24 let Voziček pogumnih zakoncev Je kaj enostavna reč. Na strehi ima razgrnjen velik zemljevid, ob strani pa kaže avstrijskega orla Na zemljevidu Je mogoče vsak čas razbrati, koliko poti ima ta »oslovska eka-pedicija« že za seboj, potnika vodita tudi evidenco v obliki popotne knjige, ki pravi, da sta doslej že prepotovala Grško. Bila sta tudi na Kreti. V Ftrenci se Je popotnikoma na vozu rodil otročiček, ki je zdaj star mesec dni. Ljudje sprejemajo popotnika z oslovsko vprego povsod zelo prijazno. Zdaj bosta krenila Kokesch in njegova žena najprej ▼ Španijo, tam pa ae kanita vkrcati na ladjo, ki ju ponese v Ameriko. 2tms£e chlefce sa gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana« Risi v Pečuhu V okoliet Pečjiha vznemirjajo prebivalstvo že dalj časa nenavadne roparice. Ponoči, pa tudi podnevi napadajo črede ovac ln so podavile doslej v eni sami noči že 80 glav te drobnice žrtvi pregrizejo napa-dalke grlo ter ji izpijejo kri. Poznavalci razmer v ondotnih gozdovih pravtjo, da napadajc drobnico risi. ljudska domišljija pa je seveda živahnejša in pripoveduje, da se je v okolici Pečuha pojavila zver. ki slitt pošasti is Loch Neesa... Otrok s tremi rokami in nogami Nekemu bolgarskemu zakonskemu paru blizu Ruščuka se je rodilo dete s tremi rokami to nogami. Tretja roka in noga sta pri detetu precej manjši od normalnih rok tal nog. Ker Je otrok drugače zdrav, upa ta mati to oče, da mu bodo lahko odstranili tretjo roko ta nogo, zdravniki pa zelo dvomijo, če bo dete takšno operacijo preživelo. 3 kg težka kepa zlata V Olhovu na baškirskem ozemlju v Rusiji Je izkopala neka družba za kopanje zlata kepo zlate rude, ki tehta 3 kg. Kaj se bo zgodilo a tem zlatom, še nI znano Predlagajo pa naj bi se kepa Izročila državnemu muzeju. 2000 krat Gounodov ijFaust44 Pariška opera je dala proflfl ponedeljek 2000. predstavo Gounoudovega »Fausta«. Slavnostni predstavi Je prisostvoal tudi predsednik francoske republike, člani vlade in ves diplomatski zbor. MEDICINSKE OPAZKE Tudi med šolsko dobo je treba paziti na to, da se čim bolj odpravi škoda, ki jo povzroča množestvena šola, šola s prekomernim sedenjem. Sedenje naj se doma čim bolj omeji. Tudi učenje doma naj se po možnosti ne vrši sede. Mali otroci pri tem lahko mirno ležijo na trebuhu. • Vse zdravljenje gre običajno na račun življenja. Režejo nas. žgejo, odjemajo hrano in kri, še korak naprej in — smo hipoma za vselej ozdravljeni. (Montaigne.) Preletela sta Južni tečaj V bolezni ni hujšega nego ob nepravem času uporabljeno sredstvo. Neumite roke in umazanost pod nohti so glavni vzroki kirurških bolezni. Najboljši zdravnik ne more rešiti izgub-jenega življenja. (Kitajski pregovor.) e Človek, ki rase, porabi največ notranje toplota, zato potreba j« tudi največ hrane. »Človek, ki pride ob štirih zjutraj domov, ie zasluži nič drugega, kakor da se vrne tja, od koder je prišel!« »Nu, nu, saj ne ugovarjam. Prosim te samo, da mi daš dve uri mir, potem bodo jostilne zopet odprli ln pojdem nasaj* *Exchange Telegraph« poroča iz Wel-Ungtona, da sta raziskovalca antarktičnega ozemlja ElLsworth ta Balchen te dni preletel« velik del Južnega ledenega morja od otoka Deception do Kitovcga zaliva. Ellsworth In Balekea Polet se Jima Je popolnoma posnfifL Podrobnosti s poleta še niso znane, gotovo Je samo to, da bo ta polet mejna točka v raziskovanju ozemlja na južni polobli naše zemlje Na poletu sta E31sworth tn Balchen ugotovila, da sta Weddellovo ta Rossovo morje ločena po kompaktni celini. Polet Je bil eden najopasnejših, kar jih je doslej pod-vzel ESlsworth. Ce bi bil primoran na tem poletu pristati, ne bi nikoli več prišel do Male Amerike, kjer si je njegova odprava uredila raziskovalno oporišče. Paul-Boncour ▼ MarseiHeu V procesa proti marsejskim atentatorjem bo zastopal Nj. Vel. kraljico Marijo ko« zasebno stranko blvSI francoski ministrski predsednik Paul-Boncour, ki Je po poklica advokat. Na slild vidimo odvetnika v značilnem oblačilu v MarseiHeu, kjer se razgovarja s preiskovalnim sodnikom Ducupom de Saint P a u 1 o m (na desni) N P O R T Balkanski pokal je naš V krasni in nadmočni igri je naša reprezentanca prepričevalno zmagala nad Romuni — Ker so tudi Bolgari odvzeli Grkom dve točki, je Jugoslavija zasedla prvo mesto Začetek novega leta je stavil na živce našega športnega občinstva velike zahteve. Mogoče Se nikoli se ni čakalo na rezultate mednarodnih srečanj naše nogometne reprezentance s tako napetostjo, kakor 1. januarja, ko sta se v Atenah odigrali dve tekmi, ki sta bili odločilni za končni izid turnirja za balkanski pokal, katerega so se udeležili Bolgari, Grki. Rumuni in naša reprezentanca. Za balkanski pokal, ki je bil ustanovljen 1. 1929., so se dosedaj vršili trije turnirji. Vedno in vedno je športni svet smatral Jugoslovene za favorite, toda naši reprezentanci še nikoli ni uspelo, da bi si priborila to trofejo. Dvakrat so dobili pokal Rumuni, enkrat pa Bolgari. Letošnje leto pa smo začeli srečno. Balkanski pokal je v naših rokah in dolžnost je naša, da si ga tudi obdržimo. Ob začetku sedanjega turnirja smo že skoraj obupali. Naša nekompletna in od dolgega pota iz Pariza utrujena reprezentanca je morala, čeprav močnejša, kloniti Grkom. Drugo tekmo smo sicer dobili, toda ta naša zmaga ni bila preveč prepričevalna Bolgarska reprezentanca se je takrat pokazala kot odličen nasprotnik. To so morali na novega leta dan občutiti tudi Grki, katerim so naši bratje Bolgari odvzeli dve točki ter s tem napravili naši reprezentanci velikansko uslugo. Brez te bolgarske zmage ne bi niti najboljša igra Jugoslovcnov in še tako visoka zmaga nič pomagala. Kljub temu pa moramo reči, in to priznavajo vsi nogometni strokovnjaki, ki so prisostvovali turnirju, da je jugoslovenska reprezentanca kot najmočnejša docela upravičeno zasedla prvo mesto. Bolgarija : Grčija 2 : 1 (1 : 0). V predtekmi sta se srečali na igrišču Pa-natenaikos reprezentanci Bolgarije in Grčije. Se nikoli to igrišče ni bilo tako natrpano, kakor na novega leta dan. Okoli 25.000 gledalcev je zasedlo vse prostore. Tekmi je prisostvovalo mnogo uglednih osebnosti, med katerimi sta bila tudi naš poslanik g. Hristič in grški minister vojske in mornarice. Grška ekipa, ki jo je občinstvo navdušeno pozdravljalo, ni izpolnila upanja, ki so ga stavili v grške nogometaše. Grki so igrali mnogo slabše kot na prvih dveh tekmah ter so tudi zasluženo doživeli poraz. čeprav je zmaga Bolgarov minimalna, je bi a vendarle prepričevalna. Od začetka do konca igre so bili Bolgari v premoči. Igrali o bolj smiselno, bolj prodorno in učinkovitejše kakor nasprotnik. Vsi bolgarski ■iiralci so vložili v igro vso svojo voljo, vso svojo požrtvovalnost in svoj elan, čeprav -o vedeli, da se ne morejo več rešiti zadnjega mesta. Pokazali so se kot pravi športniki. Grško občinstvo je naravnost divje bodrilo o-voje igrače. Toda to ni mnogo vplivalo na mirnost Bolgarov, ki so že v prvi polovici vodili. V drugi polovici so Grki izenačili in proti koncu igre je uspelo Bolgarom, da so zabili zmagonosen gol. Grška publika ni bila zadovoljna z igro svoje reprezentance, pa je hotela zvaliti .rivdo na — sodnika, Jugoslovena Vasilje-vica. Večkrat je protestirala proti pravilnim odločitvam g. Vasiljeviča. Zgodilo se ie celo to, da so gledalci in tudi neki grški igrač napadli sodnika. Vendar pa priznava-'o vsi strokovnjaki, da je bil g. Vasiljevič popolnoma nepristranski ter z veliko rutino vodil tekmo. Sam predsednik grške nogometne federacije g. Konstantaras je izjavil grškemu ministru vojske in mornarice, da je bil g. Vasiljevič najboljši nogometni sodnik, ki je dosedaj vodil kako tekmo v Atenah. Po tej tekmi se je takoj pričela zadnja, a najvažnejša igra med Jugoslavijo in Ru-munijo. 2e uspeh Bolgarov je ohrabril naše igrače, čeprav so vedeli, da morajo igrati proti nasprotniku, ki si je lani v Bukarešti priboril balkanski pokal in naslov balkanskega prvaka. Jugoslavija : Rumunija 4 : 0 (2 : 0). NaSa reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: čulič (Bratulic) — Matošič, Mi-trovič — Marušič, Gajer, Lechner Tirnanič, Marjanovič, Tomaševič, Petrak, Zečevič. Kakor vidimo, je naša reprezentanca nastopila kompletno. Že v deseti minuti so naši zabili prvi gol. Tirnanič je streljal proti golu, a žoga se je odbila od rumunskega branilca v mrežo. Ta prvi uspeh je seveda še bolj ohrabril naše igrače, ki so igrali z velikim elanom. Vse vrste našega moštva •o dobro funkcionirale. V osemnajsti minuti je prišlo do zelo neugodnega incidenta Grški policaj je nenadoma napadel Culiča ter ga udaril tako močno, da so morali Culiča odnesti z igrišča. Atmosfera je bila ze-!o napeta, pa je morala policija, orožništvo in vojska na intervencijo vojnega ministra napraviti red. Namesto Culiča je prevzel nalogo, da brani naše svetišče, Bratulič. V 37. minuti dobi Moša Marjanovič v gneči žogo ter jo z daljave 16 m sigurno spravi v mrežo Občinstvo je oba uspeha naše reprezentance sprejelo brez vsakega aplavza ter je sploh vso tekmo bila na strani Ru-munov. Tudi v drugi polovici so bili Jugosloveni, ki so imeli zmago tako rekoč že gotovo v svojih rokah, v premoču Igrali so zelo lepo in sigurno, dočim se Rumuni niso mogli razviti. V 16 minuti je Motošič streljal prosti strel. Marjanovič je prevzel žogo, jo oddal Tomaševiču, ki jo je s silnim volley strelom spravil v mrežo ter postavil na 3 0. Tudi na ta uspeh Jugoslo-venov občinstvo ni niti reagiralo Medtem 6o prišli na igrišče tudi bolgarski igrači, ki „o s pravo bratsko ljubeznijo bodrili jugoslovenske reprezentante. V 33. minuti je Tirnanič preigral svojega krilca in branilca dal žogo v sredo, kjer je dobil Tomaševič ter iz težkega položaja zopet z vol!ey strelom zabil četrti in zadnji gol. Do konca je bila igra odprta, vendar pa Ru-munom ni uspelo zabiti niti častnega gola. Publika je uspeh našega moštva sprejela docela hladno. Naši igrači so popolnoma zadovoljilL Vedeli so da gre za vse vedeli so pa tudi. da so oni najboljše moštvo na tem turnirju in da morajo zaradi tega izvojevati zmago. V obrambi sta se odlikovala Bratulič in Matošič. Zelo dobro je igral tudi Mitrovič. Krilci so igrali neumorno. Pomagali so obrambi, a tudi njihova podpora v napadu je bila odlična. V napadu sta se odlikovala zlasti Tomaševič in Marjanovič. Tirnanič je zelo lepo centriral. Zečevič je bil manj zaposlen, ker je njegova zveza Petrak mnogo pomagal naši obrambi, zaradi česar je bil Zečevič precej osamljen. Vendar pa sta oba, Petrak in Zečevič storila vse ter mnogo doprinesla k uspehu naših barv. Sodnik Grk Hadžiopulos je sodil objektivno in avtoritativno. Minister za telesno vzgojo in jugoslovenski s«tvez sta takoj, ko sta zvedela o lepi zmagi naše reprezentance, poslala v Atene brzojavne čestitke. Naša reprezentanca se bo danes v četrtek ob 21.40 vrnila v Beograd. Jugoslovenski nogometni savez ji bo priredil na kolodvoru svečan sprejem. KONČNO STANJE BALKANSKEGA TURNIRJA Jugoslavija 3 2 0 1 9:5 4 Grčija 3 1 1 1 5:5 3 Rumunija 3 1 1 1 5:8 3 Bolgarija 3 1 0 2 7:8 2 Slovan : Hermes 3:1 (1:0) Na Novega leta dan so se na igrišču Slovana spoprijeli v prijateljski tekmi »Mo-šanci« in »Šiškarji«, v kateri so podlegli rutiniram šiškarji mladi in agilni enajstori-ci Slovana. Kljub temu, da je bilo na predvečer »Silvestrovo«, se je zbralo na igrišču precej kibicev, kateri so z zanimanjem sledili lepi in fair igri obeh enajstoric. Slovan je svojega starega rivala gladko in zasluženo odpravil. Moštvo Slovana je dobro funkcioniralo, kar velja posebno za napad v prvem polčasu, ko je izvedel precej lepih napadov, kateri so končavali z nevarnimi streli. V drugem polčasu se je nekoliko poznala utrujenost, toda kljub temu se je igralo skozi vso tekmo v precejšnjem tempu. Najboljši del Hermesovega moštva je bila ožja obramba. Dobra je bila tudi krilska vrsta, dočim napad nikakor ni zadovoljil. Napadu manjka dober vodja in strelec. Razen levega krila ni v napadu nihče zadovoljil. Najboljši mož na polju je bil golman Oblak, ki je precejkrat zelo dobro interveniral. Goli, ki jih je spustil, so bili vsi neubranljivi. Za Slovana sta zabila gole Ger-jol 2 in Keravec 1, za Hermes pa Brodnik 1. Tekmo je sodil prav dobro g. Pfundner. V predtekmi je rezerva Hermesa zmagala nad rezervo Slovana s 4 : 1. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja k. o. Nebotičnik IV. nadstr. (tajništvo). ASK Primorje (Centralni odbor). V petek ob 20.30 v tajništvu, nebotičnik, IV. nadstr., seja sanacijskega odbora. Vabljeni gg. dr. Birsa, Buljevič, Fabjan, Goslar, Hafner, Kopajtič, dr. Kosti, Luin, podpolk. Ma-ras. Peric, Slamič, Stanko in ravn. Šetina. ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija.) Drevi ob 1830 seja načelstva nogometne sekcije na kolodvoru. Na sejo se vabi tudi g. Kos Hinko. SK Jadran. Danes ob 19.30 sestanek vseh juniorjev pri Sokliču. Kdor ima opremo, naj jo prinese seboj. Pismo iz Poljanske doline ob Predgrad, decembra. Najneerečnejše leto, kar ga pomni zgodovina naše lepe Poljanske doline, gre h koncu. Nestrpno mu čakamo konca v nadi, da bo morda naslednje leto srečnejše. No če že srečnejše ne bo, V6aj slabše skoro ne more biti. Začetek leta 1034. je obetal najboljše. Vse do 12. avgusta je naš kmet imel najlepše upe. Vinska trta se je šibila pod do-zorevajočem žlahtnim sadom. Tudi polje in sadovnjaki 60 kazali, da bodo po dolgih letih vendar spet napolnjene kašče z živili Ln sodi z žlahtno kapljico. Toda naš kmet je delal račun brez krčmarja. 12. avgusta je strahovita toča v polovici ure uničila vse na-de. Marseilleski zločin je tudi v naši dolini povzročil vsesplošno globoko obžalovanje-Vršile so se številne žalne svečanosti in tudi v Beogradu je bila zastopana naša dolina. Zastopala sta jo predsednik občine g. Šterk Josip in podpredsednik s. Kobe Mihael. Na praznik 1. decembra, ki smo pt''*»» eamo da v tem n»-enadii trnrr'T(r>t> Vrvn**! ?'t>l|onip Vaknr bi "a go'o-vo končal tnd? Mibelič. Če bi ga starotrSkt »t«>c!1i»! no n»5]?. N«!« nh*tna vn cesto Ir T>ola nrr»t? T.aram na «v»4n»orp od to*® nrt- TnJef^mn T^pt« lonn n»' T e krp^H V, Vm»'n Ir^min K! bito. d« b' se dobil novi kredit odkoderkoli. da bi Čim Kolpi prej dobili zvezo ob Kolpi do Para bi m Sušak. Lepi bi bili izleti po tej novi cesti, ki bi držala globoko med strmimi vrhovi ob temnozeleni Kolpi. Pa še večje važnosti bi bila cesta za našo dolino v gospodarskem oziru. SCPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 3.: Matiček se ženi. Sr«"**. Petek, 4.: Gucalnica. A. Sobota. 5.: Orlič. B. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 3.: Carmen. Četrtek. Petek. 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Dežela smehljaja. Opereta. Gostovanje tenorista Ada Dariana. Izven. ★ Drevi se igra Linhartova komedija v Štirih dejanjih »Matiček se ženic za red Sreda. Predstava je dosegla najlepši uspeh ln zabava občinstvo s svojo fineso in humorjem. Režiser dr Branko Gavella Drama pripravlja dve novi premieri. Predvsem Štefana Zweiga »Siromakovo jagnje«, igro, ki se godi za časa Napoleonovega bivanja v Kairu. Delo režira g. Bratko Kreft. Drugo premiero, Bruna Franka »Vihar v čaši vode«, režira gosp. Fran Lipah Ta igra, v kateri je sodelovala na Dunaju znamenita igralka Hansl Niese, je doživljala na vseh odrih velike uspehe. Gostovanje gosp. Ada Dariana. Prvi! v tej sezoni se poje 5. t. m. opereta »Dežela smehljaja«, v kateri nastopi g. Da-rian kot princ Suchong K&nigsberški list »Kothurn« je pisal o gospodu Ado Darianu naslednje: »Letos smo Imeli srečo. Z gospodom Ado Darianom smo dobili naravnost vzornega operetnega tenorja. Mlad je, dobro raščen, ima interes anten obraz, oživljen z izrazitimi očmi. Njegov glas je zmožen podajati vse Čustvene skale. Z glasom, ki cvete in vabi, je pripomogel lepim Slagerjem naših najnovejših operet do vzhičenih aplavzov, in Igrati zna Ado Darian tudi. To je nekaj, kar ne znajo vsi operetni tenorji. Ne ustvarja samo navadne klišejske figure »zapeljivega, lepega moža« Svoje resnično znanje je pokazal kot princ Suchong v Leharjevi »Deželi smehljaja«. Takoj po prvem nastopu je osvojil publiko * Izvrstno masko, Id kaže rumenkasto, trpeče lice, in a svojo simpatično Igro. Toplina in blesk njegovega glasu, način, kako se popolnoma preda godbi in figuri, ki jo predstavlja, je prišel posebno v drugem dejanju do izraza, ko je pel arijo »Tvoje je to srce«. Moral jo je trikrat ponoviti. Trikrat mu je ploskala zadlvljena publika. Letos smo imeli srečo, osvojili smo — redkost! — resnično dobrega operetnega tenorja.« — Poleg g. Ada Dariana sodelujejo Se dame: Poliče-va in Ribičeva ter gg. Peček, Slmončič in Zupan, dirigira g. Anton Neffat ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15 Pobota. 5.: Hčerki njene ek^elence. Nedelja, 6.: Hčerki njene ekscelence. Zadnjič. ★ »Hčerki njene ekscelence« Je zelo zabav-no-duhovita igra in je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Sodeluje ves ansambl odra. Kdor se hoče nasmejati, naj poseti predstavi. Kupite vstopnice že prej, od sobote dalje. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek. 3.: 2alujoči ostali. B. Znižane cene. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Izgubljeni valček. C. Sokol Sokolska iupa Ljubljana poziva sokolske pripadnike — tzvzemši deco — da se udeleže sprejema francoskih bojevnikov pni povratku v njih domovino. Člani, članice ln oboji naraščaj naj se zberejo pod vodstvom društvenih načelnikov r četrtek S. januarja 1934 ob 14.15 na Masar^kovl cesti, pred starim poslopjem carinarnioe, postrojeno v Stirlstope, od kjer odkorakamo na perem in potem v povorki pred Napoleonov spomenik. V po-vorki korakajo na čelu naši vojni dobro-voljci in borci, nato francoski gostje, za njimi Sokolstvo in potem ostala društva ln korporacije. Enak vrstni red velja tudi za povratek na kolodvor. Obleka za vse udeležence civilna z znakom ln talnim trakom. Zaradi velikega pomena svečanosti mora biti naša udeležba častna. — 2upno načelstvo. Sokolski smučarski tekmovalci pojdejo na Češkoslovaško. Načelništvo SKJ je dobilo od COS povabilo, naj se udeleži le tošnjih smučarskih tekem češkoslovaškega Sokolstva, ki bodo v dneh od 24. do 27. t. m. v Banski Bistrici na Slovaškem. Načel ništvo SKJ je sklenilo, da pošlje na te tekme svoje najboljše smučarske tekmovalce in tekmovalke. Ker bo IV. smučarska tekma SKJ šele 2. in 3. februarja, se bo izbrala naša tekmovalna vrsta pri smučarski tekmi kranjske sokolske župe, ki bo 19. in 20. t. m. v Skofji Loki, na katero naj pošljejo vse župe svoje najboljše tekmovalce in tekmovalke, ki so resni kandidati za Češkoslovaško. Ako se priglasi k tekmi na Češkoslovaškem še 3. sokolska zveza, bo ta tekma za prvenstvo Zveze slovanskega Sokolstva in hkratu tudi tekma za prehodno darilo br. dr. Hanžka, ki si ga je priborila na zadnji tekmi COS. Načelništvo SSKJ. Vremensko porocOo številke za označbo kraja pomenijo 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, S. oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8. vrste padavin. — Temperatura: prve Številk* pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 2. januarja Ljubljana 7. 764.3, 1J, 9«, 0, megla, lz megle 0-2; Ljubljana 13, 766.0, 1&, 93, SI, 10, —, —; Maribor 7, 763.2, 3.0, 80, Wl, 10, —, Zagreb 7, 763.8, 3.0, 90, S8E1, megla, det, 1.0; Beograd 7, 762.5, 1.0, 80, 3SE1, 1». det 0.1; Sarajevo 7, 765.1, 0.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 762.9, —2.0, 90, 0. », —■, —; Kumbor 7, 761.3, 7.0, 60, 0, 7. —, —; Split 7, 761.4, 8.0, 60, NE1. 10, —, —; Rab 7, 762.2. 8.0, 50, E2, 10, —, —; RogaSka Slatina 7, —, 1.0, 96, 0, megla, 10, det, 0.S. Temperatura: LJubljana 3.2, 0.8; Maribor 6.0, .0; Zagreb 80, 8.0; Beograd 6.0, 1.0; Sarajevo 1.0, —3.1; Skoplje 7.0, —.0; Kumbor —, 6.0; Split 10.0, 6.0; Rab —, 6.0; Rogaška Slatina 5.0, 1.0. BEOGRAD 17: Pesmi. — 20.90: Klavirski koncert — 21.10: Operne arije. — 21.40: Orkester. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Pesmi. — 2030: Iz Beograda. — PRAGA 20: Dramski večer. — 22.15: Simfoničen jazz. — BRNO 20: Iz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Orkester. — 22.15: Ples. _ DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. _ 17.30: Pesmi. — 20: Vojaška godba. — 21-30: Brahmsov koncert — 23.05: Ples. _ 0.15: Iz zvočnih filmov. — BERLIN 20.45: Valčkov večer. — 32.30: Plesna glasba. - KON1GS&ERG 20.45: Glasba v Barbovi generaciji. — 2?.: Ples. — STUTTGART 20.45: Nove plošče. — 22.30: Chopinove klavirske skladbe. — 24: Komorna glasba. _ RIM 17: Mešan glasbeni program. — 20.10: Plošče. — 20-45: Program po napovedi. — 22: Lahka glasba. PARKETE hrastove bukove najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA GradaSka 22 telefon 513 Uspeh uspehom '.anje Kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jntrovegac nalem« nHa«niksl HIŠO z gostilno kupim na prometnem kraju, sedež uradov. V gotovini plačam Din 110.000, ostalo pa hranilne knjižice in prevzem hipoteke. Posredovalci izključeni. Ponudbe s opisom na oglas. odd. »Jutra« pod »Eksistenca«. 933 Trgovski POTNIK za galanterijo ln papirno stroko se išče. Ponudbe pod »Poštenost« na oglas. odcL »Jutra«. 831 MLEČNI IZDELKI »TRIGLAV" so priznani kot najboljši in najcenejši. Zahtevajte cenik od »Mlječne industrije«, Gru-biSno polje. 925 Nai dragi IS. it ll I O I Pavel A. Lenarčič Četrtek. 3. jannarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. _13: Cas, plošče. — 16: Prenos po-klonitve francoskih gostov pred Napoleonovim spomenikom v Ljubljani. — 18: Narodna Odbrana. — 18.20. Smuška ura ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — 18 50: Bumeau - Messidor (plošče). — 19' Počitniško potovanje: Nizza (Maša Slavče-va). — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. _ 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovansko jezikovno edinstvo (iz Zagreba). — 20: Prenos iz Beograda. _ 22: Cas, poročila, vojaška godba na ploščah. advokat kan d. In rezervni peš. kapetan Je po dolgem trpljenju v miru zaspal. Pogreb blagopokojnega se je vršil v sredo 2. jan. 1935 izpred hiše žalosti za Bežigradom 16. Ljubljana, 1. januarja 1935. 932 Žalujoči ostali. i . f / • ; rr •m: m ... t : • • f i . ,'i » » v ' •'' . . ."• "•*' • - ' < > ; : V V.* -■>: ' ' : ■■ ■ ••• ' ^ • Tvrdka Ignac Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1 priporoča VSAKOVRSTNO POHIŠTVO izdelano iz zajamčeno suhega lesa po najnižjih cen ah. Kvalitetna izdelava po lastnih in danih načrtih. 934 ZAHVALA. Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, ki so ob bridki izgubi naše dobre mame MARIJE LAKNER roj. PILAR pomagali nam, ln jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. kaplanu za tolažbo ob zadnji url, gasilski četi Kranj in Kokrica za spremstvo, gospodu dr. Fajdigl za ves trud in požrtvovalnost v njeni dolgi bolezni, za vse poklonjeno cvetje ter vsem, ki so nam ob težki izgubi Izrazili sožalje. Kokrica-KranJ, dne 1. januarja 193S. 923 Družini LAKNER. i IJub- Globoko potrti naznanjamo, da Je nate nad ijena soproga, hčerka, sestra ln teta, gospa ŠTEFANIJA SEKIRNIK SOPROGA POLICIJSKEGA STRAŽNIKA danes 1.1, m. previdena ■ sv. zakramenti boguvdano umrla Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku dne 3. januarja 1935 ob 14.H (pol treh) iz hiSe žalosti Pov-Setova ulica St. 23, Kodeljevo v fitepanjo vas. Ljubijana-Moste, dne 1. Januarja 1935. Žalujoči: J02EF, soprog s otrokoma, mama hi ostalo sorodstvo. PofjrflMi! MTod Oajiefc Ivan Kot«« Kupim TOVARNO KEMIČNIH ali MEDICINSKIH IZDELKOV Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Hica 9 pod šifro »Dr. Mtiller«. 926 Zahvala Iskrena zahvala vsem, ki so nam ob smrti našega nepozabnega sina MAKSA IVAČIČA lajšali bol, ter izrazili sožalje na kakršenkoli način. Zlasti g. prlmarlju dr. Murgelu za njegovo nadvse skrbno zdravniško pomoč in njegovemu pomočniku dr. Fencu, čč. duhovščini, posebno g. dekanu MedveSeku za tolažilne besede, Sokolu iz Krškega in Brežic, častni straži, omla-dini, gg. Sencinu iz Ljubljane, starosti dr. Borštniku in Debeljaku Ivanu za ganljive poslovilne govore, pevcem iz Vidma in Krškega, vsem darovalcem vencev ln cvetja, katero je pokojnik tako ljubil, ter sploh vsem, ki so ga v tako častnem Številu spremili k večnemu počitku. Staravas pri Vidmu, dne 2. januarja 1935. 924 Žalujoča rodbina IVAČIČ. Zapustila nas Je ln se preselila k Bogu Vsemogočnemu naša predobra mama, stara mama, tašča, teta ln sestra, gospa &et%ic THatija K večnemu počitku Jo bomo spremili v četrtek, dne 3. Januarja ob ^3. uri popoldne lz htte žalosti, Sv. Flori jana ulica 26. Ljubljana, dn« 1. Januarja 1935. M1 Žalujoči rodbini Lotrič-Zorc. Marceli« Tiaayre« 110 Upornica Komao NoSl jo je poslušal, in razburjenje ga je davilo za grlo... Spominjal a« je dni, ko je ta ponosna žena odgovarjala na bolestno tožbo ljubečega moža s tem, da je zagovarjala svojo preteklost, in ko je bila začudena, da, skoraj ogorčena nad tem, da naj bi jo zatajila. Takrat se je opirala proti Noelu na pravico in na doslednost ... In to je bila ista žena. ki je zdaj odkritosrčno, iz dna duše sovražila preteklost, zato, ker je on ni bil deležen. Velika radost ga je navdajala, a še več je bilo v njem eočutja. Hotel se je zavzeti za Jozano proti njej sami in ji povedati, koli-kanj jo čaeti in spoštuje... A ko je hotel izpregovoriti, mu je zmanjkalo besed... Njegove oči so se zalile s solzami. Gledal je Jozano: nocoj ni bila tako čila in mlada videti, kakor drugače; utrujenost se ji je poznala na obrazu, in vsa njena lepota je bila v prečudnem blesku njenih oči. A Noel se ni vpraševal, ali bi jo bil ljubil, ko ji je bilo osemnajst let. Ljubil je Jozano, ki je sedela pred njim, resnično, svojo Jozano, takšno, kakršno jo je bilo storilo življenje. Ljubil je oči, ki so jokale, ustnice, ki so ječale, roke, ki so delale, srce, ki je bilo spoznalo zmago in poraz in ki je bilo v zmotah in trpljenju počasi dozorelo za svojo največjo ljubezen. In zazdelo se mu je. kakor da bi se njegova duša dvigala nad ponos in burjo v vzvišeni pokoj večnih čuvstev ... Zdelo se mu je, kakor da bi šele zdaj začenjal resnično ljubiti Jozano... »Pusti to preteklost, naj počiva v miru, ljuba... Ce je za.te mrtva, je tudi sama. Pregnal* 4 prikazen... Nič več ne bova mislila nanjo, nič več govorita o njej... Zdaj bova kratkomalo živela.« Jozana ga je začudeno pogledala... »Pojdiva,« je rekel. >Vsi ljudje so odšli... Pozno je.« Vstala je, ai potegnila kopreno na obraz in zategnila ogrinjač okoli ramen. Stopila sta na ulico. Dež je lil čedalje huje. Voda je pljuskala Jozani okoli nog, rob njenega krila je bil ves premočen. Noel je zaman izkušal varovati prijateljico. Oziral se je, kje bi prestregel kak voz, pa ni zagledal nobenega. »Moj Bog,« je zdajci rekla Jozana, »deset je že ura!... Aid ni strašno, da se morava takole ločiti?« »Mar misliš, da bi te mogel noooj zapustiti? Najprej ee popeljeva na brzojavni urad, potem pa k meni domov... Primi se me za komolec in krepko ee opri name.« Jozana je naslonila glavo na Noelovo ramo in zašepetala čisto tiho, strastno, kakor sama pri sebi; »Ljubi moj.« ★ Našla eta sobo, kakor sta jo bila zapustila... Odsev električne luči je plesal po stropu, in medeni drogovi postelje so se lesketali v poltemi. Noel je bil utrnil svečo in vzel Jozano v naročje, da bi jo ogrel. Neizrekljiva, globoka ganjenost je zavirala njegovo poželenje. Izza težkih zaves se je kradla v sobo nemirna, svetla nitka luči. In Noel je slutil Jozanrine razpuščene lase, njene zaprte oči, polod-prta usta in ves bledi obraz, ki je ljubezenska zamaknjenost razlivala po njem plemeniti pokoj smrti. Slišala sta dež, kako je škrahljal po šipah, daljno drdranje voza, enakomerni ropot stroja onkraj zidu... In zdajci ni bilo več ne glasov ne svetlobe. Dež je bii ponehal. Soba je bila tiha Ln temna kakor grob Zaljubljenca sta čutila, kako ju je objemala noč, in ee še tesneje stisnila drug k drugemu. Jozana je ovijala Noela z rokami, ognjena reka ji je valovala po žilah in preplavljala tudi njega... Vse življenje na zemlji je bilo za njiju kakor utrnjeno, zdelo ee jima je, da ne bo nikoli več zasijal sovražni dan in da se jima je izpolnMa Tristanova in Izoldina želja: bila sta sama, na vekomaj sama v somraku ljubezenske noči. In brez spomina, brez misli sta čutila, kako ju je odnašal tok — in čutila, kako je ugašalo v njiju vse, kar ni bilo ljubezen. 36 Maurice Nattier se v uredništvu >Ženskega sveta« ni več pokazal. Noel in Jozana nista več govorila o njem in sta resnično čutila, da je bil strah premagan. Noel je prebil nekaj dni v Lueignanu; nato sta se vrnila gospodična Miraclova in Claude. In zdaj so sledili tedni in meseci sreče, ki je ni skalil noben dogodek in noben vihar; bilo je skladno sožitje, da si lepšega nista mogla misliti. Noel je delal doma arii pri Jozani; in tudi ona je spisala nekateri članek za veliko maha" gonasto pisalno mizo, ki so se zmerom valjale po njej cigarete. Zvečer sta v zelenem salončku snovala načrte in že naprej okušala bodočo dokončno skupnost, in mali Claude je v nočni srajčki romal iz Jozaninega naročja v Noelovo in narobe. Konec decembra je prišla v uredništvo »Ženskega sveta« poštama gospa; sklicujoč se na svojo naročniško pravico je hotela govoriti z »gospo Jozano«, češ, da bi jo rada nekaj vprašala. Jozana jo je je morala sprejeti vsaj v predsobju. kjer ie vse dirjalo sem ter tja, med loputanjem vrat in zvonjenjem tedefona. Bila je gospa Grancherjeva JENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din i.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iftčejc služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in fcenltve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vaak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20-- Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov NaimanjSl zoessek r.a enkratno objavo ntrlaaa Din 17— Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih Ponudbam na ftlfre ne nrflaeaite znamk! Ia ee zanrevate oo Oeiasn^^ik. .Jut™« Djn y znamkah. oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liablfana. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg S. br. 4787-32 Bančne vložne knjl-1 Trisob. stanovanje žice vrednostne papirje kupujemo, prodajamo, — Jemljemo v zalogo naj. povoljneje. — Bankovno Komercljalnl zavod »Fl-nancier«, Zagreb, Ilica 9. Tel. 44-09 4-16 komfortno, takoj oddam v Zarnikovi ulici 16. 1CT-31 'I'I1 lUJl Beseda I Din. davek 2 Din. ta Šifro ali dajaoje naslova 5 Din Najmanjši enesek 17 Din. Perfektno kuharico Išče družina brez otrok. Plata in oskrba dobra — Naslov v vseh poslovatni Ciih »Jutra«. 3.VM4M Staino mesto v pisarni dobi pospodifna. ki položi fliiOO Din za soudeležbo. — J'onuiil)e na oslas. oddelek »Jutra« pod šilro »Stalno« 160-1 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din NaimanjSI tnesek 17 Din. Absolvent trgovske šole v Ljubljani, ki se zanima M službo trj. potnika — naj se zglasi v petek ob » Dri ravnateljstvu šole. _127-5 Zastopnika za Ptuj in okolico iščemo. Garancija potrebna. Ponudbe na PiDger d. d., Celje. !M-5 _ \L Beseda i Did davek 1 Din la Šifro al) dajanje naslova 5 Din NaimanjSl toesek 17 Din Dijak* 11 Dt« Nemščino od osnovnih začetkov do popoln eea obvladanja po-nfuje profesor dr. Svoboda. Tavčarjeva nlica št. 1. 9-1 Prodakn Beseda I D«. davek 2 Oln ta šifro ali dajanje naslova S Din Najmanjši toesek 17 Din. Pumparlce povrSnikt. obleke, perilo itd oajceneje pri tvrdkl 1'resker. Sv Petra e. 14. Gojzerje nenoSene, žt. 42, prodam ia 170 Din. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 1«M5 Radi opustitve trgovine po ugodni ceni prodam 3 velike stelaže, pult z na-itavkom, peč in i nanism tabli. Kristan, Sv. Petra cesta St. 3& 138-fi Sluf.be išče Beseda M para daveh 2 Din <• Slin, ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši enesek 13 Oin Prodajalka mešane stroke, želi preme niti službo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. lil6-2 Perfekten knjigovodja prevzame vodstvo knjigo vodstva pri malih trgov eib in urejnje zanemarje na knjigovodstva Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod »Skromen honorar« 1-26-2 Izurlen? Sivima i dobrim nknsom izdeluje plašče kostume smučar ske obleke lnevne večer ne i*i poročne oblek«. — Priporoča se lamam na dom. Sv Petra nasip 4>/l 81-2 5000 Din dam takoj tiftemu, ki mi preskrbi službo pri magistratu, pošti, žcleznici, banovini ali kaj stičnega. Sem poklicni šofer s prakso ter kova® s podkovsko šolo in mojstrskim izpitom. Cenjene ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».VX» Hin takoj.. 110-3 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSl znesek 17 Din. Radio-aparat baterijski, nov, 130 v., bat. zvočnik, slušala, prodam za 280 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 108-0 CIOSEuEDS Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro ali dajanje aaslova š Din. NaimanjSl toesek 17 Din. Avtobus 18 sedežev v smeri vožnjo novo StTomlinien karoserijo, 4 ell., ngodno naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mala uporaba bencina«. 134-10 Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanj* naslova 5 Oln Najmanjši inesek 17 Din. Bledermeier stole lepe, kupujem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »An ti k«. K9-7 »Kvečo« (stiskalnico) rabljeno a dobro ohranjeno kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutrac. 10(7-7 Ključavničarsko opremo s stražnico in varilnimi aparati ter inventarjem ku pim. Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tekstil«. 35733-7 8e«eda I Din. davek 2 Oln r- šifro aH dalan)' naslova ? Din NalmnniSJ znesek 17 Din. Sre^i Maribora Mlinska 81 prodam renovl 'ano hišo z lokalom in 2 stanovanji Potrebno Din 130.000 gotovine, dniso pa knjižice. 35538-20 Nova hiša dvostanovanjska. na Smar tinski cesti (Nove Jarše) naprodaj. Poizve se v go Stilni 5vpntnar lW-20 Vrednote Beseda t Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dio NaimanjSl znesek 17 Dio. Vsakovrstno zlato »nonje oo najv'šjiib 6»c«b CERNF - Juvelir Ljubljana Wolfova ulica S. Kapital Beseda i Oin. davek 2 Din t sostanovalko sprejmem takoj ali s 16. januarjem boljšo gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. lttj-33 Sopari rano sobo oddam gospodu na Sv. Petra eesti 6/L M6-25 Sobo separirano, s souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 106-33 Sobo t dvema posteljama, brano in vsem komfortom po zmerni cent oddam v Dn kičevem blokn. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra« J33-33 Sostanovalce event. tndi na hrano sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1£»-33 Opremljen kabinet v vili poleg Sv. Krištofa oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1i33-33 Lepo sobo nasproti univerze oddam s 16. januarjem eni ali dvema osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Svetlo sobo gorko in čisto, s posebnim vhodom, s hrano takoj oddam. Klavir na razpolago. M. Ravnikar, Gregorčičeva ul. 5 — dvorišče, levo, I. nadstr. a&MS Mesečno sobo opremljeno ali prazno, s separatnim vhodom poceni takoj oddam. Poizve se pri Kovaču v Križevniški nlici St. lll/I. 186-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, ta SR0 Din takoj odda Ster-nad, Zabjak štev. 6/7. 15MS Sobo s souporabo kopalnic« hi separiranim vhodom oddam s 15. januarjem v Gledališki nlici 7, visoko pri-tliSje, desno. HT-cS [UL ieseda 2 Din davek 2 Dt« •■a IH rti aH dalanje naslov» > Oln. NatmanlK 2V 01«. Evropa Pozdrav M. M5-94 Duša moja, pričakujem Te danes ob sedmih — pridi! 166-34 Beseda 50 para, davek 2 Din. t« šifro ali dajanje aaslova 3 Oln Najmanjši toesek 12 Din Ženska torbica rjava, je bila Izgubljena pri vojaški bolnici. Proti nagradi jo je oddati na naslov: Knhar, Bohoričeva ulica 33. llS-iS mmsm Beseda t Din, davek 2 Dio. ta šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSI toesek 17 Din Na lov« v Šmarjah dne 30. dee. se je i t g u b i 1 a lovska psica basetka, nizke postave, bele barve s rumenimi lisami, resaste dlake. Zatekla se je najbrž kam v okolico Šmarja ali Grosuplja. Pporočiti na trgovino Ka biani & Jurjevec, .Stritarjeva nliea, proti nagradi. Beseda 1 Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova i Din. NaimanjSl inesek 17 Din. Pisalni stro) rabljen, dobro ohranjen — tod) portabel, knpim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod »Ohranjen«. 141-39 Odjava. S 1. januarjem 1935 se odda ▼ najem aH proda, povsem opremljen in na novo renoviran hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem, obstoječ iz 24 hotelskih sob in restavracijskim paviljonom ob morju Hotel je povsem sobno in restavracijsko opremljen, tako da kupec odnosno najemnik lahko takoj prične z obratovanjem. Pojasnila daje »Hranilnica kmečkih občin ▼ Ljubljani«, Miklošičeva cesta 19. poštni predal 297. 11530 Si Beseda M para. davek Oln ta Slfro «11 dajanj* aaslova 3 Oin Najmanjši toesek 12 Oln Majhno sobo zračno, t eno ali dvema posteljama in posebnim vbodom, iščem s 16. jan. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka« Stanovanje Besed« I Oln. davek 2 za šifro ali dajanje aaslova S Oln NaimanjSl tnesek 17 Din Trisob. stanovanje ugodno oddam s 1. ftbru ar jem. Poizve se med 14. in 16. uro na Bleiwetsovi cesti št. 30, pritličje levo. 35715-31 Naznanjamo tužno vest, da Je nafta Iskreno ljubljena mati, gospa TEREZIJA HOLZMANN roj. Damiš v torek, dne 1. januarja 1935, ob 7. url po kratkem, z angelsko potrpežljivostjo prenaSanem trpljenju v 79. letu starosti, mirno zaspala v Gospodu, previdena ■ »vetotajatvl sv. vere. r>greb predrare pokojne bo T četrtek, dn« 3. Januarja 1935 ob 15. uri izpred mestne mrtvaike vež« v Pobrežju na pokopališče oo. Frančiškanov. Sv. maSa zadušnica se bo brala v petek, dne 4. januarja 1935 ob Vi 9. uri v frančiškanski tupni cerkvL 937 Globoko žalujoče rodbine HOLZMANN-HABER. Lepo hi sotnčno tri- oziroma štirisobno stanovanje v I. nadstropju takoj oddam dobri stranki Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 103-31 Enosob. stanovanje suho. takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 114-31 Dvosob. stanovanje oddam s februarjem pri Sv. Krištofu, Detelova ul. št. 6. U17-81 Enosob. stanovanje s februarjem oddam 3 odraslim osebam za 400 Din v Linhartovi ulici 24. U?-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. aprilom. Ogledati med 10, in 12. ter 3. in 6. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 140-31 ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti naše ljube hčerke, sestre in tete MARIJE MARINKO učiteljice na Vrhniki izrazili svoje sožalje, vsem, ki so Ji lajšali zadnje ure njenega življenja, vsem, ki so rajnko obsuli s cvetjem kakor tudi vsem onim, ki so Jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maSa zadušnica se brala v soboto, dne 5. t. m. v cerkvi Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. LJubljana, dne 2. Januarja 1935. »38 Žalujoči ostali rodbini: MARINKO-KUMER Pisalni stroj Smith, v prvovrstnem stanj« poceni proda I. Ko-kalj, Gradišče štev. dil/U. 20-2B fJSBSSETB Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Oin NajmanjSI tnesek 17 Oin. Davčne prijave pritožbe, nasvete, informacije daje: »Davčna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva 7/II. .104-31 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Slfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmaojšl inesek 17 Din. Telefon 2059 Premog mT m Aarbopakete drva In koks W X nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino lz Praške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARLVROV, Sremski Karlovci. Fruška gora. Kupujte samo domače blago! PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Al^a« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje. ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite ie nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Oin 14.—v 222 Reg- S. br. 18117,32 MOŠ to ženske jemljejo t zdravljenje »eksualnin slabosti bonno«.*« pilule „VI — '1 moSke (rjave), « (roza). ^ss^gzr dobivajo v vseh leKarnau GLAVNI HEPOT: lekarnar mr. pharm^ Varšavska ulica 1L Din 80.—__ Originalna Škatlica 10C» kom. * žepnim etuiem Din 220.-. Sevajte obenem «en£ S^nsSr3 pri moškem ln fcensKi«. _ ' od m,» soc. pot. in -ar. Odobreno rja »» s br. n Xl _ Ne zahtevajte gume, temveč izrecno „0LLA" Troplc Petletna trpežnost! Naša nad vse ljubljena žena, mama, stara mama, tašča In teta, gospa F ANI SCHOTT roj. PIRC nas Je danes 2. januarja 1935 po mukepolnem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za vedno zapustila. . 1Q_, . . Pogreb blage pokojnice bo v petek, dn« 4. januarja 1935 ob pol 4. popoldne lz hiše žalosti, Dilančeva ulica 7, na novomeško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v frančiškanski cerkvi. Novo mesto, dne 2. januarja 1935. Globoko žalujoče rodbine SCHOTT, LAPAJNE, SCHILDENrELD. Brea poeeboeg® ofrvtetila. Naš ljubi soprog, oče, brat ln svak, gospod KRESSNIK 1 VIA TRGOVEC, POSESTNIK IN POŠTAR V POK. nas Je v sredo 2. januarja ob %3. uro zjutraj v 79. letu svoje starosti za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 4. januarja 1935 popoldne ob 15. uri lz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 5. januarja 1935 ob %9. uri zjutraj v župni cerkvi. Vuzenica, dne 2. januarja 1935. 936 Ureiuje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll žalujoči ostali: KRESSNIK LUJZA roj. VERBIC, soproga; KRESS-NIK MAKS, sin, in vsi ostali sorodniki. Franc Jezerflek, — Za inseratnl del Je odgovoren Aloja Novak. — Vsi t LlubUam