74. številka.
Ljubljana, v petek 1. aprila.
XXV. leto, 1892.
lihaja vsak dan iveeer, iziro&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1 T> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za» oznanila plačnje se od cetiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicab fit. 1J. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. u. občinatvo uljudno vabiino na uoyo naročbo, m tare Kospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo« <la Jo o pravem <-hnii ponove, da portl-IJanJe ne preneha in ila dobe vse številke.
II
SLOVENSKI NAROD"
/elja sa ljubljanske naročnike bres poHlIJa-
ii|h na doni: Vse leto . . .  ki«i. !»•— I Četrt leta  . .  «id. a*ao l*ol leta ...     ||    «•(*<> I Jeden mesec.     „ l-lo Za poNilJau|e na dom se računa lO kr. na mesec, »O kr. sa četrt leta. S poMllJanJem po posti veljat
Vse leto  . . .   itjlil. 15-—I Četrt leta . . . gld. 4*-— Pol leta ...     »j    »•— I Jeden mesec . 1*40 Naročuje se lahko s vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ne ne osi ramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
K ravnanju davčnih organov.
Gospod poslanec Pfeifer izpregovoril je v predzadnji seji deželnega zbora kranjskega o stvari, katera se živo tiče blizu vseh miših davkoplačevalcev. Opozarjati je moral na fiskalno Btrogost. s katero se odmerjajo davki, in navajal je celo vrsto slučajev, v katerib se davčnim orgauom očita celo nepravilno postopanje. Govoril je gospod poslanec bolj glede na svoj dolenjski volilni kraj, iz katerega je v prvi vrsti zajemal dokaze za svoje opravičene pritožbe. Toda meje grajanega postopanja so se mnogo Širše in lahko rečemo, da se blizu v vseh okrajih naše dežele čuti zadnji čas tisti davčni pritisek, katerega je našel goBpod Pfeifer v svojem volilnem okraji. Domače časopisje lahko potrjuje to istino, ker mu dan na dan prihajajo iz naroda pritožbe v davčuih rečeh in to zlasti iz nekaterih tistih okrajev, koder bo nameščeni mlajši davčni nadzorniki. Zato je poslanec Pfeifer govoril iz srca ogromni večini naših davkoplačevalcev, ko je na podlogi jasnih slučajev razodeval ravnanje državnih organov, po katerem bo davčno breme na umeten način pomuožuje in navidezuo blagostanje naroda slika, katero je prava ironija v primeri z dejanskim položajem.
Zanimivo, res, je zvedeti, da je hišno najem-ščinski davek pri nus poskočil od I. 1888 na leto
1890 za 10 078 gld., dohodnina pa se je od I. 1889 na I. 1890, torej v jednera samem letu, zvekšala za 36.131 gld. Srečna dežela! — vskliknil bode učeni statistikar, ki jaha na nezrootuih številkah, — kako se brezdvojbeno teden od tedna množi blagostanje v tej deželi, koliko je v ujej zdravih pogojev za nadaljnje gospodarsko napredovanje njenega naroda! In država, katera se je zadnji čas jela ozirati na dežele, poškodovane po nezgodah, morala je izjemo storiti uprav pri kranjski kronovini, katera se ne nahaja v zadnjem vladnem načrtu glede državnih podpor, kar je poudarjal poslanec Pfeifer. Kdo jej bode tudi zameril, če ne podpira dežele, katere rastoča davčna moč je tako sijajno izražena v navedenih Številih! — Mi deželani pač vemo in čutimo, da so stvari v resnici, zalibog, vse drugačne, in da zlasti glede na zadnja leta našega gospodarskega stanja ne more biti večje ironije, nego li je obsežena v povečanih vsotah omenjenih davkov. Saj so se uprav zadnja leta zbrale razne nezgode v naši deželi, katere so gospodarskemu stanju našemu usodepolno in za dolgo bodočnost izpodrezale najboljše korenine. Nezgode te je goBpod Pfeifer v svojem govoru podrobno našteval in mi le dodajamo, da si za propadanje občega blagostanja v naši deželi ne moremo misliti boljšega, zajedno žalostnega pričevala, nego to, da se naši rojaki trumoma poslavljajo od svojih domovinskih krajev, a si hodijo na ono stran svetovnega morja iskat življenja.
Številke, katere naj bi predočevale našo davčno moč, slepe torej jako in nevarno. Nevarnost je v tem, da fiskalni možje tem številkam preradi verjamejo in nikakor ne prepuste, da hi se le količkaj skrčile. Potem mora biti tudi skrb davčnih organov vedno ta, da davki ostanejo vsaj na prejšnji višini, brez vprašanja, jih li obdavkovano ljudstvo utrpi ali ne. Dolžnost je torej javnih znstopuikov, da upravi povedo in večkrat naglašajo, kakšen obraz imajo stvari v resnici, da razodenejo, na kakšen umeten in nepravilen način se posameznikom določajo davčna plačila. Varstvn je tu treba davkoplačevalcem, resnice finančni upravi! Poslanec Pfeifer je navedel nekaj nepra-vilnostij, katere so se godile celo vzlic najjasnejšim podlogam za odmero davka, in po vsej pravici je izrekel, da so tem nepravilnostim zlasti tam odprte duri na stežaj, kjer, kakor pri dohodnini, odločuje preudarek davčnih organov in zaupn'h mož. V tem
pogledu je isti poslanec že v državnem zboru dm- 9. junija lani iuterpeloval, vlado, zakaj se oblaBtva pri odmeri dohodnine poslužujejo zaupnih mož, kateri pri občinstvu nimajo zaupanja, ampak so jim v izpodtiko. Vlada je pač na to dobrovoljno odgovarjala, a karani slučaji se vender-le ponavljajo. Ravnokar došla je nam iz novomeškega okraja pismena pritožba, v kateri se piše, da je davčni nadzornik, gospod Tauzher, k zadnji dohodninski obravnavi poklical „ zaupne može", katerih bi višje oblastvo nikakor ne moglo potrditi, ako bi strogo preiskalo njih generalije. Ta pritožba je v obliki „poslanega" do st. c. kr. fin. ravnateljstva Ljubljani in prosi se v d jej, naj bi to višje oblastvo pazilo, kaki zaupni možje naj pridejo k letošnji dohodninski obravnavi, katera je menda pred durmi. Videti je torej, da upravičenih pritožeb ue bode še tako kmalu kone:. Po iustancah se pritožbe ne morejo rešiti. Zakaj ne, pojasuil je gospod Pfeifer tudi to temeljito. Istina je, tla preje ue bode bolje, dokler se duh davčne uprave premeni, .dokler" — kakor je dobro zaključil poslanec Pfeifer svoj govor — »višje tinančne oblasti ne pouče dotičnih organov, da je njih misel, po kateri morajo davki od leta do leta naraščati, popolnoma napačna in da si dotični organi ne pridobo nobenih zaslug, če za pridobitev višjega davka nepošteno postopajo".
Deželni zbor kranjski.
(X. seju, dne 31. marca 18 9 2. leta.)
Ob Vali- uri otvori deželni glavar sejo. Prečita se zapisnik zadnje seje in potrdi brez ugovora. Došle peticije se izruče dotičuim odsekom. Poročilo dež odbora o prošuji Kibnidkega cestnega odbora, da bi se mu za vzdržavanje cest dovolilo pobirati 33% priklade na davke, izroči se upravno-gospo-darskeinu odseku v pretres.
Posl. vit. Langer utemeljuje svoj samostalni predlog glede pridelovanja ameriških trt v trt-nicah na Grmu. Trtna uš opustošila je naše vinograde; drŽava, dežela in občine morajo pripomoči, da se regeneriraju zopet vinogradi. Pomnožiti bodo treba ameriške trte. S podporami je ljudem le mah) pomagano, ako ne morejo dobiti potrebnih ameriških trt, da zopet, zasade svoje vinograde. Na Grmu   naj  bi   se nasadil  jeden  hektar zemlje
LISTEK.
„N o r a".
Igrokaz v treh dejanjih od Ibsena.
Preteklo nedeljo uprizorila se je na slovenskem odru predstava znanega Ibseuovega igrokaza „Et Dukkehjema, katero je po nemškem prevodu pod naslovom „Norau podal nam Fr. Svoboda. Priznati moramo, da se je igrokaz, v katerem so nastopile prve moči „Dramatičnega društva", igral izredno dobro, tako da smo v tem oziru zupustili čisto zadovoljni gledališče.
Ni na.s pa zadovoljil igrokaz sam in to moramo naravnost izpovedati, zato ker smo čitali o njem v naših listih — zlasti v sicer kritičnem „Slovencu" — jako laskave ocene. Ne more se t.jiti, da bi igrokaz ne bil spisan po vseh pravilih dramatične umetnosti, dispozicija in kulminacija je celo prav mojsterska, vender pa moramo naglašati, da mu nedostaje one živahnosti dejanja, katero dandanes, ko smo v tem oziru razvajeni po duho-
vitih dramatikih francoskih, po vsej pravici zahtevati sinemo. S1 cer je na prvi pogled vidno, da je pisatelj imel pred seboj francoske uzore iti da se je vestuo trudil udihniti dejanju ouo lahkoto, s katero se odlikujejo francoski dramatični proizvodi ; da se mu to ni posrečilo v oni meri, kakor je želel, pripisati je morebiti njegovemu mrzlemu temperamentu, kakeršen je lasten vsem narodom germanskega plemena.
Henrik Ibsen velja poleg Bjernsterna Hjtirn-soiia za najboljšega in najduhovitejšega norveškega pisatelja. Njegovi dramatični spisi predstavljajo se z velikimi uspehi na domačih odrih; nekateri igrokazi, v katerih obdeluje pesnik prednosti in napake sedanie družbe in razvija svoje filozofske nazore o krepostih in strastih človeštva, našli so pot tudi na gledališke odre drugih narodov. Mej te igrokaze spada zlasti .Nora".
„NoraH sprejeta je bila pri raznih narodih prav različno. V tem, ko bo jo na italijanskih odrih strahovito izzvižgaii, pokopali so jo finejši Fran* cozje na tihem. Mej Nemci pa je žela veliko pohvalo in vzdržala se je na prvih njihovih gleda-
liščih. Ako pomislimo nemški značaj, kateremu ugaja suhoparno modrovanje in ki se ogreva za pruderijo, bode nam to takoj umevno; kajti ves igrokaz ni druzegn, ko modroslovska causerija, katera s« da prav dobro čitati, katera pa dramatizo-vana po Ibsenovem načinu ne doseza jiravega efekta. — Da je uspeh v našem gledališči bil še tako ugoden, pripisati je z ozirom na bornost dejanja in predolge dvogovore, zlasti pa na suhojiar-noBt tretjega dejanja, jedino le v resnici izbornemu predstavljanju.
Težko je postavljati se v nasprotje z javnim mnenjem, zlasti pri nas. Vse naše mišljenje je namreč tako nemško; vsi naši nazori o življenji tako opojeni z nemškim duhom, da nas prav *a prav od mogočnega uašega soseda loči le razlika govorice. Le s tem da se razlagati, da sa neka-ternikom značaji v Ibsenovi .Nori" zde mojstersko narisani in psihološki problemi srečno rešeni ; ko je glede prvega vender takoj opaziti velike nedostatke, glede druzega pa popolno ponesrečenje.
Kaj naj rečemo o mladi — kakor je iz v.sega igrokaza vidno — krepostni ženi, katera pozno v
z ameriškimi trtami, ki bi se potem delile vinogradnikom. Stroški bi ne bili veliki, s 50O gld. bi se moglo izhajati. Priporoča torej, naj se njegov predlog izroči finančnemu odsekn v pretres in poročanje.
Ta predlog se vsprejrne, akopram je poBl. Po v še predlagal, naj se izroči prej gospodarskemu, in še le potem fin. odseku.
Posl, Šuklje utemeljuje svoj samostalni predlog radi uvrstitve cestnih prog Toplice Valtavas in Toplice-Podturn mej deželne ceste. Pravi, da železnica Dolenjska bode donašala le tedaj korist dotičnim krajem, če se bode blago lahko dovažalo do nje. Dežela mora podpirati vsako zboljšanje občil, ki se sicer ne morejo zvršiti z lastnimi silami občin Dežela naj stori v malem to, kar stori država v velikem. Govori o cestah v metliškem in črnomaljskem okraji. Pravi, da mora izreči resno grajo dež. odboru, kateri da je imperativno vezan po sklepih dež. zbora in jih mora izvršiti. Gesta, o kateri je govor, ju po nekod tako slaba, da jo treba preložiti. Dež. odbor naj poroča o tem v prihodnjem zasedanji. Apeluje na svoja dva tovariša v drž. zboru, da se zavzemata za pripravna občila. Treba bode skrbeti za dobre ceste v teh krajih, da se povzdigne zanemarjeni promet v Suhi krajini. Govornik popisuje obširneje tamošnje slabe ceste, katere bode treba zboljšati. Železnico bodemo imeli I. 1895., a že leta 189G. odpadel bode državni prispevek in na to je treba misliti. Dež. odbor naj ne čaka petecij, nego on sam naj se poprime stvari.
Dež. glavar De te I a opravičuje dež. odbor, zakaj se neso izdelali načrti. Deželni inženerji imeli so letos z graditvijo domobranske vojašnice, z gledališčem in s cesto čez Bogeušperk toliko posla, da ni bito moči baviti se Še z druzimi deli. Najemati tujega inženeria ni kazalo in drž. inženerji imeli so tudi dovolj opravka. S tem misli, da je opravičen dež. odbor.
Predlog posl. Šukljeja se izroči upravnemu odseku v pretres in poročauje.
Posl K 1 u u poroča o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1890. in o proračunu za i. 1892.
Računski sklepi in proračuni zadevajo nastopne zaklade ter ustanove:
1. Dijaški zaklad, 2. zaklad učiteljskih ustanov, 3. grof Saurau-ov ustanovni zaklad za sv. Diafie, -i. Bplošui zaklad dekliških ustanov, 5. Dul ler-jev dekliški ustanovni zaklad, G sirotiuski zaklad, 7. P. P. Glavarja zaklad za uboge, 8. Kali stro V srenjski ustanovni zaklad, 9. JoBipino Ho-t.-ehevar-jeve podporno ustauovo za Radovljico, 10. dr. Lovra Tomana ustanova za uboge, 11 liana Adam Engelsbauserja ustanovo za uboge plemeni tase, 12. baroua Flbdnigga ustanovo za slepce, 13, Ilirski ustanovni zaklad za slepce, 14. Ant. Al. Wolfa ustanovo za gluhoneme, 15. Holdbeim-ovo ustanovo za gluhoneme, 16. cesarice Elizabete zaklad za invalide, 17. zaklad Postojiuska jame za invalide, 18 Janeza Trevisinija zaklad za invalide, 19. Frana Metelka ustauovo za invalide, 20. ustanovni zaklad Ljubljanskih gospa Štev. I. za invalide in 21. ustanovni zaklad Ljubljanskih gospa, štev. II. za invalide. — Skupna čista imovina vseh
noč prijatelju svojega možu kaže visoko čez kolena segajoče svilnate nogovice „unesene" barve in se pri tem poslužuje Še dvoumnih besedi? To je vender pri krepostni ženi, kakor je Nora, nemogoče. Isto tako nemogoče je pa tudi, da bi prijatelj njenega moža potem, ko je več let obiskoval njegovo soprogo in je spoznal najintimnejše zadeve rodbinskega življenju, grešiti hotel proti deseti zapovedi božji v onem trenotku, ko se mu je — po lastni njegovi izpoveduj — posušil uhrbtni mozeg tako zelo, da vsak trenotek pričakuje smrti. Sicer pa — naravnost izpovedujemo — ne bi bili pričakovali uiti onega polusvetskega obnašanja Nori-uega, niti te obupne izpovedbe zdravnikove, kajti oboje je za igro samo popolnoma nepotrebno.
Naravnost frivolno pa je, da dr. liank in Nora grdita spomin svojih mrtvih očetov. Količkaj deli-katen človek ne bode proti drugemu blatil spomina onega, kateremu ima zahvaliti življenje in naj bi bil za svojih živih dnij imel Še take napake. Tem-bolje nemogoče mora to biti pri Človeku takošne izomike, kakor je dr. Kank ; in vender mu poklada pisatelj na jezik besede, kakeršne bi se k večjemu mogle slišati mej moralnimi propaticami v kaki
teh zakladov koncem 1. 1890 znašala je 1. 859.400 gld. 33 kr. proti stanju imovine koncem leta 1889 ki je znašalo 1 843.233 gld. 831/a.   Kaže se pomno ženje za 16.166 gld. 49 Va kr. Fin. odsek predlaga:
I. Računski sklepi ustanovnih zakladov za 1. 1890 se potrjujejo, izkaz njih imovine pa se jemlje na znanje.
II. Slavni deželni zbor naj sklene:
1. ) Povračilo 5% doneska k upravnim troškom sirotinskega zaklada za nazaj ee brezpogojno odklanja, za naprej pa se deželni zastop proti temu zakladu zadovoljuje s 3% doneskom, toda brez predsodka za vse druge zaklade.
2. ) Zvišanje podpor za vzdrževanje notranje šole v Marijanišči od 400 gld. na 50O gld. se dovoljuje ter je imenovani znesek brez posebne prošnje Vincencijeve družbe postavljati v proračun sirotin-skega ustanovnega zaklada, dokler se kaj druzega ne sklene.
3. ) Zistemizovanje po jednega novega ustanovnega mesta v kolegiji „Marianum" in v Lich-tentburnovi dekliški sirotišnici se odobruje.
4. ) Deželnemu odboru se naroča, prej ko moči dovršiti potrebne razprave, da se Holdheimova ustanova porabi za gluhoneme deklice, ki sa od-gojajo v gluhonemici revnih šolskih sester „de Notre Dame" v Šraihelu pri Novem mestu.
5. ) Proračuni ustanovnih zakladov za 1. 1892 se odobrujejo.
O tem poročilu prestopi se v podrobno debato in se odobrijo vse točke. Pri Glavarjevi ustanovi se je oglasil poslanec Krsni k ter izrekel željo, da se stvar uredi po želji ustanovnika in da se namesti stalni zdravnik. Odobri se nastopna njegova resolucija:
Deželnemu odboru se naroča, razmotrivati uprašanje zastran namestitve stalnega zdravnika v Komendi, oziroma preuredbe Glavarjeve boluice v Komendi, ter poročati o tem v jednetn prihodnjih zasedanj. (Konec prih.)
Politični razgled, m o t raiiJe dežele;
V Ljubljani, 1. aprila. Za resko bolo na D ima J i nabrali so češki veleposestniki, ki so člani deželnega zbora, svoto 1300 gld. Povod k temu je bilo ostro pisanje čeških neodvisnih listov, da so veleposestniki kot člani budgetnega odseka glasovali proti subvenciji Češke Šole na Dunaji in sicer načeloma, trdeč, da iz deželnega zaklada ni smeti podpirati takih zavodov.
Poljaki in Malorusi.
Gališkemu namestniku grofu Badeniju se je posrečilo, odstraniti ne malo pretečo nevarnost V zmislu ukrepa stranskarskega shoda v Brodvju hoteli so maloruski poslanci provocirati v dež. zboru veliko debato zaradi preganjanja maloruskega naroda. Grof Badeni jih je pregovoril, da so to opustili ter zato izposloval, da so vse frakcije poljskega deželnega zbora glasovale za resolucijo, poživljajočo vlado, da ustanovi v Kolomeji malorusko gimnazijo. — Nova ta šola se bode po obljubi namestnika odprla že na jeaen.
Tirolski tleželai zbor.
V predzadnji seji tirolskega deželnega zbora storil je klerikalni poslanec italijauski,  don Inama,
velikomestni beznici, nikdar in nikakor pa v rini človeški družbi.
Značaj Helmerjev narisan je sicer v poglavitnih potezah dobro; neumljivo je, kakošno moralo in kakošue nazore o prijateljstvu pripisuje pisatelj temu sicer razumnemu in poštenemu možu. Ko prosi pri njem Nora, naj bi Gtintherja ne odpuščal iz službe, odgovarja jej namreč, da bi mu pač spregledal še njegovo podlost in moralno propalost, da ga pa zato ne more obdržati v službi, ker je nekdaj sklenil z njim po nepremišljenosti prijateljstvo iu ga sedaj GUnther ne samo kadar sta sama mej sabo, temveč tudi v navzočnosti drugih ljudij — tika. Skandinavci morajo — ako so mej njimi navadni taki nazori — imeti jako čudne pojme o prijateljstvu; vsekakor so nam južnim Slovanom, ki prijateljstvo visoko cenimo in pobratimstvo obdajamo z neko glorijolo, taki nazori tuji.
Ne bodemo govorili o gospej Lindenovi, katera samo zato, ker „hoče delati", ne da bi dokazala zato Bposobuost, dobi službo v banki; niti o podlem Giintberju, kateri kljubu vsi zavrženosti in duševni pokvarjenosti svoji postane krotko jagoje
obljubo. Kakor znano, izrekii so se tirolski Italijani za abstinencijo in po ailnem terorizmu tudi doslej zadrževali tudi klerikalne poslance, da se niso upali priti v Inomost. Poslanec don Inama prišel je pa vzlic temu — kakor se sodi, na povelje Trindent-skega škofa — v deželni zbor in njegov vzgled so posnemali še trije drugi tovariši njegovi. Italijanski dijaki v Inomostu vsprejeli so te poslance na kolodvoru z demonstrativnim sikanjem. — Italijanski liberalni poslanci sešli se bodo te dni, da ukrenejo, bi li posnemali one tri poslance, ali abstinencijo tirali še nadalje.
V nanjo države.
JPasić — veleizdajnik. V srbski skupščini stavil je bil svoječasno posl. Masić interpelacijo glede Pasiču očitane izdaje domovine za časa srbsko-bolgarske vojske. Radikalna večina umela je tej interpelaciji priti v okom, tako da vladi ni bilo treba nanjo odgovarjati. Glede izdaje Pasiću očitane, poročajo bolgarski listi nekatere prav zanimive podrobnosti. Ko je bil Pasić še železniški uradnik v Bolgariji, ponudil se je bolgarski vladi, da sestavi voj prostovoljcev, s katerimi bi upadel v Srbijo; ko je bila srbsko-bolgarska vojska, ponovil je to ponudbo, a Batteuberžan jo je odklonil, ker je bila zmaga pri Slivnici Že gotova. Bolgarski listi izuesli so taočividno oficijozna pojasnila, hoteč dokazati, da je Pasie proti bolgarskim, v Be-lemgradu živečim emigrantom iz osebnih razlogov tako toleranten, da jih ueče iztirati.
Ixtirani anarhisti.
Policijsko ravnateljstvo Pariško je predvčera-njim iztiralo več kakor 40 inozemcev, kateri so bili na glasu kot anarhisti. Ker se nekateri niso hoteli udati brezpogojno temu ukazu, iztiralo jih je oblastvo šiloma. Iztiranci so večinoma Nemci in Italijani, a mej njimi je tudi nekaj Avstrijcev. Tisti iztiranci, kateri nimajo za vožnjo do Francoske meje potrebnih sredstev, dobe vozne listke od policijske uprave. Vlada je iztirala tudi jezuvitskega propoveduika Forbesa, rojenega Angleža, ker je v cerkvi, zabavljajoč sedanjim političnim razmeram francoskim in žaleč francosko vojsko, prouzroči 1 krvave izgrede.
&l majske h o mat ije.
Vzlic temu, da je finančno stanje Španske uprav desperatno, vzlic temu, da je ves notranji položaj sila zmeden, vender se hoče nesrečna ta država Še spuščati v mej narodne prepire, k čemur jej daje povod — Maroko. Španski državniki preže na ugodni trenotek, da bi to deželo priklopili svoji domovini ter dražijo na uprav neodpusten način velesile, zlasti Anglijo, Francijo in Italijo, ki imajo ondu tudi svoje posebne interese. Hudomušnim Španjcem pa no zadostujejo uiti ti diplomatični prepiri več, nego lotili so se jako kočljive stvari — iztrgali bi radi iz angleških rok tredjavo Gibraltar ter v to uvrho začeli in raznetili veliko narodno agitacijo. Angleški veleposlanik sporočil je Že radi tega španski vladi odločni protest Anglije, kar je dalo oficijoznim listom španskim povod, da napadajo Anglijo na nedopusten način.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri zjutraj ob 10. uri svojo XI. sejo. Na dnevnem redu je poročilo fin. odseka o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za podporo v namen splošne deželne razstave I. 1894 v Ljubljani, poročilo dež. odbora § 3. G. Zdravstvene reči, § 4. Deželne podpore, poročilo fin. odseka o prošnji društva „Travnik" za takojšnje izplačilo dovoljene podpore 500 gld. in rešitev raznih peticij.
samo zato, ker mu gospa Lindenova odkrije, da bi rada delala zanj in za njegovo rodbino, ako jo vzame za ženo; temveč ozreti se hočemo — ker nam je ta spis taku preveč naraste! pod peresom — le še na konec igrokaza. In tu moramo takoj izpovedati, da se nam zdi psihološko popolnoma uemog"č., celo v mrzli Skandinaviji. Da bi žena, katera je iz ljubezni do moža storila zločin, katera je prijateljici svoji nedavno pred tem pripovedevala, kako ljubi svojega moža, v onem trenotku, ko izve, da je odstranjena nevarnost, ki je pretila njeni in njenega moža časti in sreči, zamogla hladno in mrzlo reči svojemu možu, da ga ne ljubi, da ga nikdar ljubila ni in da ga hoče zapustiti, je isto tako neverjetno in nemogoče, ko konec igrokazu, ko Nora pozno v noč po mrzlem filozofskem razgovoru s svojim možem pograbi kovčeg in — ne hoteč videti niti svojih toliko ljubljenih otrok — odide v svet — „delat". Pisatelj tu ženi pripisuje preveč filozofije in premalo čuta, in to je bil menda poglavitni uzrok, da bo rahločutni Italijani njegov igrokaz izzvižgali. Moutanus.
— (Oporoka pravega rodoljuba.) K J o je bil
Anton Knez, katerega izgubo tako občno oplakujemo, to smo zvedeli še posebe danes, ko se je razglasila njegova poslednja volja! Pokojnik je bil dokaj imovit in imetje njegovo utegne znašati vaaj 60.000 gld. Našla sta se po njem oporoka in ko-dieil. Oporoka je z due 15. februvarija 1892, ko<lici 1 pa je spiBan dne 29. marcija t. 1. Glavni dedič vsega imetja je „Matica Slovenska" v Ljubljani, katera naj izplača nekaj volil in sicer gotove zneske najboljšim prijateljem pokojnikovim vŠiški, potem 1000 gld. Šišenski Čitalnici v nakup in vezanje slovenskih knjig. Svojima roditeljema volil je pokojnik precejšnjo svoto s pristavkom, da dobivata do smrti vsakoletne^obresti glavnice. Po smrti roditeljev naj pusti glavni dedič to svoto kot »Antona Kneza ustanovo" naloženo pri „Kmetski posojilnici Ljub. okolice** toliko časa, dokler deluje posojilnica na podlagi neomejenega poroštva. Onresti „Antona Kneza ustanove" naj se porabljajo v izdajo cenene, zabavne in poučne ljudske knjižnice, katera naj nosi v spomin ime ustanoviteljevo ta mora biti pisana v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda svobodomiselno. Vsa ta dela tiska naj „Narodna Tiskarna" po takrat navadnih pri memih cenah, urejuje naj jih pa „Matica Slovenska". — Pokojnik imel je tudi lepo število deležev „Narodne Tiskarne" ter glede njih določil, da se izrofe brez odškodovanja gg. dr. Ivanu Tavčarju in Ivanu Hribarju v Ljubljaui ter prof. J. Jesenku v Trstu, kateri naj tudi določijo, v čigave roke m-.')  pridejo ti deleži po ujihovi Binrti.
— G i e j, domovina s I o v e n s k a, k a k o t e j e do zadnjega ljubil ta tvoj sin!
— (Pogreb Antona Kneza.) Včeraj po-poludue izročili smo materi zemlji truplo nepozab nega Antonu Kneza; slovenska zemlja krije sedaj plemenito njegovo Brce. Sprevod je bil tako veli-kansk, kakeršuih je videla Ljubljana le malo. Iz mesta in iz okolice, a tudi od drugod zbralo se je na tisoče občtuatva ; vse je hitelo izkazat pokojniku poslednjo čast, izrazit mu iskrene simpatije, katere je užival v vseh krogih. Videti je bilo mnogo kmetskih ljudij, katerim so se oči solzile, predno se je kruta dvignila iz hiše žalosti. Ko se je zvršd blagoslov pred hišo, zapeli so združeni pevci krasno pesem in potem se je začel pomikati dolgi sprevod na pokopališče.' Na čelu sprevoda korakali so Šišenski ognjegasci v paradni obleki, za njimi deputacije narodnih društev z zastavami, in sicer „Sokol Ljubljanski" pod vodstvom svojega načelnika, „Sla-veca ia „Šišenska Čtalnica" t^r »Šentviška Čitalnica", za katerimi so se vratih nositelji vencev. — Vencev je bilo vsega vkupe 37, mej njimi 17 vencev s trakovi, in sicer: 1. Svojemu dobremu strijcu
— Anica in Vida; 2. Nepozabljivemu bratu in svaku
— Ivan in Antonija Gogola; 3. Rodbina Zupančič; 4. Svojemu nepozabljivemu in dragemu bratu (ta venec ležal je na krsti); 5. Svojemu nepozabljivemu prijatelju — Fr. Suwa; 6. Našemu dobremu botru
— Autou iu Rudolf Suvva; 7. Rodbina Podkrajšek; 8. Rodbina Drenik; 9. Rodbini dr. Tavčar in Ane; 10. Posojilnica Ljubljanske okolice — svojemu člauu-odborniku; 11 Čitalnica v Šiški — svojemu usta-novniku; 12. Gasilno društvo v Šiški — svojemu članu; 13. Sokol Ljubljanski — svojemu vrlemu bratu; 14. Nepozabljivemu prijatelju — Malenšek ; 15. Nepozabljivemu sinu — žalujoči starisi; 16. Tehnično osobje „Narodne Tiskarne"; 17. Upravni odbor „Narodne Tiskarne* — svojemu tovarišu. Mej venci brez trakov omeuiti je zlasti jedoega iz svežih „spomiučic". Vence, poklonjene od društev, nosili bo društveni k i, ostale vence pa osobje „ Narodne Tiskarne". — Udeležda pri pogrebu je bila, kakor že rečeno, ogromna, tako da ni moči navesti vseh posamuikov. Poleg župana in podžupana Ljubljanskega videli smo še mnogo dostojanstvenikov, državnih iu deželnih poslancev, mestnih odbornikov Ljubljanskih in Šišenskih, Šentvidskih in drugih, trgovcev, uradnikov, zdravnikov, profesorjev in učiteljev ter jako mnogo dam. Zastopana so bila tudi vsa narodua društva Ljubljanska iu mnoga vnanja. Ko so na pokopališči pri sv. Krištofu položili krsto v rodbinsko rakev, nastopil je gosp. Fr. Drenik ter spregovoril pokojniku kot predsednik Šišenske čitalnice slovo z besedami: „Res je, dneva ne pove nobena pratka. — Šišenska čitalnica stoji ob rakvi svojega stvaritelja — dobrotnika — očeta. Odbor
'izgubil |e vrlega skrbnega Botrudnika; drustveuiki ljubljenega tovariša — zvestega prijatelja; iu jaz?
jaz pa čutim vse to gorje! Zdaj, ko zemlja se i oživlja — narava vstaja, se na cvet pripravlja, — zapad' 1 je on zemlji, v moške dobe cvetji kot plen osode temne. On, orjak kot domoljub, dobrih rok, plemeoitegu mišljenja. — trdna vez, krepak steber — kjer je bil in stal! Vreden je solza ki zanj teko. Vreden slavnega spomina!" Te besede, katere je govoril govornik s solzami v očeh in gin-Ijivim glasom, pomnožile so občno ganjenje in solzilo se je skoro sleherno oko. Pevci so zapeli še žalostinko „Nad zvezdami", a potem se je razšlo mnogobrojno občinstvo z vročimi željami, da bi uzorni rodoljub in poštenjak, Antou Knez, sladko počival do vstajenja.
— (Predavanje v Ljubljanski Čitalnici.) Drugo predavanje g. ravnatelja Šubica privabilo je še več občinstva nego prvo v Čitalniško dvorano. G. predavatelj nam je razlagal stanovanje v starem in srednjem veku in je občinstvo pri svršetku izražalo z živahnim odobravanjem svojo za-dovoljnost. Več o tem res zanimivem predavanji priobčimo jutri.
— (Tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli) za lesno industrijo podaril je kranjski deželni odbor zbirko podobarskih modelov in odlikov, katere je iz gipsa in cementa izvršila Dunajska kiparska družba Fischer, Doc k in Iluselstei nerv novem deželnem gledišči. Podarjena zbirka obsega 52 komadov, ulitih iz gipsa od imenovane bitne, ter ima mej seboj najlepše unanje iu notranje okraske, pričenši pri velikih figurah v kožicah nad unanjimi okroglimi okui, mogočnih kaj>itehh iu stebrih, pri visečih vencih na doprsnem zidcu lož in razuih krinkah pa do ličnih b-tov in druzih or-uamentov na simsih in stenah. Vsa zbirka je imenovana tvrdka suma ulila in tudi v šoli postavila v posebni dvorani, kjer se jako lepo poda in zelo poučno razlaga obiskovalcu posebnosti zanimive te tehnike. S tem lepim darilom je deželni odbor vnovič dokazal svoje zauimanje za velevažuo stroko obrtnega pouka ter zelo obogatil zbirke mladega zavoda.
— (Prosti shod) splošnega delavskega na-
predno-izobraževalnega, pravo varstvenega in podpornega društva v Ljubljani bode v nedeljo 3 aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v steklenem salonu gostilne pri „Zvezdi" (Ferlinc), Cesarja Jožefa trg. Dnevni red:
1. Poročilo odsekov. 2. Uplačevanje iu veprejem novih udov. 3. Volitev revizorjev. 4. Nameu in korist društva. 5. Nasveti in interpelacije.
— (Premeraba posesti.) Hišo v Poljski ulici št. 4 v Ljubljani, dozdnj lastnina gospoda Ant. Možek-a, kupila je gospa Regina Paulier, soproga c. in kr. topuičarskega stotnika v Ljubljani za 14000 gld.
— (Narodna Čitalnica v K r a d j i ) priredi v nedeljo dne 3. aprila 1892. v svojih prostorih postno veselico s sledečim vsporedom: 1. Nedved:   „Ljubezen  in spomlad"   — moški zbor;
2. Beriot: „E vezzosa si la Kosa" — za gosli iu glasovir; 3. Nedved: „Dekletu" — moški čvetero-spev; 4. Popp: Fantazija" — za flavto in glasovir;
5. Nedved: „Zvezdi" — možki zbor z bariton solo;
6. .Blaznica v prvem nadstropji" — veseloigra v jednem dejanji; 7. Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi odbor
— (Izseljevanje v Ameriko) narašča vse bolj in bolj. Zlasti iz krškega okraja se selijo ljudje v toliki množini, da bo oudu kmalu nedo-stalo delavnih močij. Ker je žandarmerija na Zidanem mostu zelo pazna in ae briga sosebno zato, da se ne selijo moški, ki še niso zadostili dolžnosti vojaškega službovanja, vodijo zdaj brezvestni agentje dutičnike po stranskih potih v Celje in v Maribor ali jih pa odpeljejo čez Žakanj.
— (Gosp. dr. Ignacij Klemenčič,) profesor fizike na Graškem vseučilišči, izročil je Dunajski akademiji znanosti večjo razpravo o uplivu elektriških nihajev na železo
— (Otetniuo) v znesku 52 gld. 50 kr. priznalo je štajersko namestuištvo Francu Tam še tu iz Gaberka pri Šoštanju, ker ju iz ognja rešil dne 17. novembra 1891 sedemdesetletni zusebuici Marijo in Uršo Špitan.
— (Slovanska Čitalnica v Mariboru) priredi v nedeljo dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih zabavni večer s tem-le vsporedom: 1. Hajdrih : Morje adrijansko, moški zbor. 2. Ptieger-Moravskv-Mandelc : Poglavje I. II. in III. veseloigra v jednem dejanju. 3. Volarič: Na planine, mešan zbor. 4. *%:  Pri zibeli, ženskitro-
spev. 5. Ceaenote: Zapirajte vrata, šaloigra v jednem dejanju. 6. Nedved: Prošnja, moški čvete-rospev. 7. Volarič: Ne zveni mi, mešan zbor. K temu zabavnemu večeru se uljudno vabijo p. n. članovi čitalnice in po njih uvedeni gostje. Mnogovrstni iu zanimivi program, kakor tudi velike priprave, ki se že delajo za ta večer, obečajo poseben užitek, občno zanimanje pa mnogobrojno udeležbo in se je nadejati, da bode ta večer prekosil celo onega, katerega je Čitalnica priredila dne 19. marcija t. 1.
— (Poslanec g. V j. Spinčič,) profesor na učiteljišči v Gorici, odstavljen je po ukazu na-učnega ministra, ker se je o priliki Zagrebške razstave izrekel za zjedinjenje hrvatskih dežel iu ker se je agitatorieno udeležil zadnjih državnozborskih volitev isterskili, pri katerih je slavno zmagal dr. Laginja. Suspendiran je bil posl. Spinčič že prej in sicer je to ukrenil Tržaški namestnik vitez Ri-ualdini. katerega kandidat, marki Polesini, je bil proti dr. Laginji uprav sijajno propal.
— (Iz O put i je) se nam piše; V tukajšnjih ČitalnišUih prostorih zbrali so se te dni rodoljubi iz Voloske in Opatije v dogovor, da se ustanovi pevsko društvo „Li burnija** P"leg pitja bode društvo gojilo tudi dramatične predstave. Pravila so Be odposlala v potrjenje in je določen za prvo predstavo Velikonočni ponedeljek. Poleg deklamacij in petja igrala se bode tudi gluma „Blaznica v prvem nadstropji". — Pošta preselila se je zadnje dni meseca aprila v novo poslopje in postane z dnem 1. aprila erančna.
— (Iz Kanfanara v Istri) Be nam p^še: Pretekli ponedeljek pokazali so zopet Krnjeli-šarenjaci, da jim ni do pravice, nego da morajo zmagati, naj jim pomagajo k temu tudi naj bolj podla sredstva. Meseca avgusta p. 1. volila je sama komisija, a vlada je volitev venderle ovrgla. V ponedeljek, 28. t. m., bila je nova volitev za II. razred. Volilna komisija taljanaška. Volilne liste stare i pokvarjene. Hrvaška stranka je bila gotova zmage. A Hrvat obrača, Šarenjak obrne. Pri Hrvatih skoro nobeno pooblastilo ni veljalo, i da je je dal brat bratu, pri taljanaših bila so veljavna pooblastila, koja so dali nenavzoči gospodarji svojim hlapcem, da celo mrtve žene so glasovale s pooblastili zanje. Pri Hrvatih brojili so žive volilce za mrtve, a mrtvi, nekateri že po osem let, figurirali so še vedno kot živi, z jedno besedo rečeuo, komisija je škartirala proti vsem ugovorom vladnega komisarja tako dolgo, da si je prigoljufala 16 glasov večine. Da se je volitev vršila pravično, bi bila imela hrvatska stranka vsaj 40 glasov večine. Mungo je pripomogla k tako neslavni zmagi i rovinjska gospoda, katera je prišla strašit in podkupovat volilce. V tretje gre rado. Hrvatska stranke je uložila utok, ako bode vlada pravična, vol i lo so bode v II. razredu še jedenkrat v tretjič. Taljanaši vidijo, da jim gre za kožo, zato se poslužujejo vseh mogočih sredstev, samo da zmagajo. Svaka sila do vremena.
— i u e s t e r r e i c h i s c h e h Litteratur-b 1 h 11. ) Jutri izide na Dima ji prva številka tega novega literarnega lista, ki odpira svoje predale vsem, „ki stoje na temelji kristijanjskih nazorov o svetu". Prinašati hoče poročila o literarnem gibanji avstrijskih Slovanov, o publikacijah češke, poljske in jugoslovanske akademije ter sploh „plodonosno posredovati mej nemško in neuemško znanostjo v Avstriji". Urednik mu bode dr. Fr. fcschnilrer, 8kriptor c. iu kr. obiteljsko lidejkomisui knjižuici. List stane za vse leto 5 gld., za polovico 2 gld. 50 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 31. marcija. Poslanska zbornica pričela je budgctno debato. Apponvi izjavil je, da on in njegova stranka odločno ne dovoljujeta vladi budgeta.
Beligrad 31. marcija. Uradni list prijavlja zakon o deklaraciji Milanovi.
Pariz «31. marca. Veliko množino dinamita našli so baje v Seni pri Asnieresu. Sodi se, da je bil dinamit uveden iz Italije. — Ra-vachol priznal je svojo identiteto in imel pet ur trajajoče zaslišanje. Obstal je razna zločinstva, vender taji, da bi bil udeležen pri zadnjih Pariških atentatih. Sklicuje se na to, da se ni našlo pri njem nič dinamita. Sumi pa se, da je zakopal dinamit v Vincenskern gozdu. Anarhisti imajo baje še mnogo dinamita.
Pariz 31. marcija. Senat vsprejel je zakon, ki izreka smrtno kazen za atentate z eksplozivnimi snovmi. — Ravachol priznal je, da je on prouzročil zadnji atentat v Rue de Clichv. Obsodili ga bodo bržkone na smrt zarad poskušenega umora, akopram novi zakon zanj še ni veljaven.
Berolin 31. marcija. Državni zbor vsprejel je v tretjem črtanji načrt zakona o obsednem stanji v Alzaciji in Loreni in naknadni kredit za strategične železnice. Bdttieher izjavil je potem, da je državni zbor zaključen.
Bruselj 31. marcija. Policija dobila je nalog, da prime vse anarhiste, ki bi iz Francije iztirani hoteli prekoračiti belgijsko mejo.
Dunaj 1. aprila. Cesar otvoril je danes zjutraj letno razstavo v poslopji umetnikov.
Budimpešta 1. aprila. V budgetni debati poudarjal je finančni minister, da so dosedanji dohodki ugodncji, nego je bilo prora-čunjeno. Glede na evropsko situacijo je nemogoče znižati vojne stroške. Nasproti mnogo dalje segajočim oboroževanjem velikih in malih držav moramo biti pripravljeni na novo naraščanje vojnih stroškov. Vender pa je to naraščanje omejeno po zmožnosti dežele in ne sme v nevarnost stavljati financijelnega ravnotežja. (Živahno odobravanje.) Budget bil je vsprejet z veliko večino kot podlaga podrobni debati.
Razne vesti.
* (Izlet k ramazanu v Carigrad.) Za velikonočne praznike priredi ogerska državna železnica v Budimpešti izlet v Carigrad. Potovalci odpeljejo se dne 9. aprila iz Budimpešte. Cena vožnje in vsega oskrbovania mej potom iu za petdnevno bivanje v Carigradu je 195 gld. v I. razredu iu 160 gld. v II. razredu. Brez hrane pa 120 gld. v I. in 'JO gld. v II. razredu.
* (Najnovejše mesto v Ameriki) bo imenuje Creede, po svojem ustanovitelju, ki je našel tam mogočno debelo srebrno žile. Mesto je nastalo še le pred malo meseci in Šteje že 8000 prebivalcev! Noč in dan se zida in ob glavni ulici ;e že tri angleške milje daleč začrtano, kje bodo stali novi oddelki hiš. Mesto ima že električno razsvetljavo in kmalu dobi tudi vodovod. Vsak dan porabijo za zgradbe 40 vagonov  gred in desak ter
jeden vagon žebljev. Stanovanja so pa zelo vlažna in zato nezdrava. Vender se prebivalstvo tako množi, da bo utegnilo mesto šteti do konca julija že 25 000 prebivalcev.
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti nteSiijoče, mišice in živce krepćujoče, kut mazilo dobro znano „}[oll-ovo francosko žganje in solu, katero se splošno in uspeAno porablja pri trenju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenj«. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak duri lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko iti podpisom. Manj od dveh steklenic se ue po&ilja. 2   (4'J—5)
itiiiiiimiiiiiiitiitiiHii
„LJUBLJANSKI ZVON"
■tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
'>fttfftTfl
Izjava in prošnja.
.Slavnemu uredništvu „Slovenskcga Naroda" !
V včerajšnji številki eenj. Vašega lista priobčena je pod zaglavjero »Ljubezniv gost" notica, zadevajoča dogodek, — vršefi se v neki gostilni, — v kateri je izražena rezka graja zaradi res nekoliko nerodnega vedenja in ravnanja s eenj. Vašim listom.
Ker pa mi ni vsejedno in ne more biti, kaj so pise o meni v jiivnib listih, prosim oprosčeuja in izjavljam:
Neopravičeno ravnanje proti „Slov. Narodu" prouzročilo je neprestano hujskanje nekega gosta in pa v preobilici použita pijaca. Sicer mi je pa kot Hrvatu narodnost nad vse, akopram se ne utikaui v domaće prepire, iz česar je posneti, da nimam nikakega povoda in tudi nikdar še blutil nisem  slo venski h listov, osobito še eenj. Vašega lista ne.
Želim iu prusim, da slavno uredništvo, uvažujoč to izjavo, blagovoli oprostiti moje res nekoliko nerodno kretanje v oziiHČeui gostilni.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1892.
Z velespoštovaujem
(866) ID. Matlcović.
liOterljiie «re£ke 30. inaica. V Brnu:        8.     26,     85,     72, 37.
Umrli so ? MhIiIJuibI :
30. marca: Anton Pance, mestni ubog, 75 let, Kar-lovska cesta Št. 7, oslabijenje. — Franc Omoti jo. poAtni oncijal v pokoji, 46 let, Poljanska cesta st. 13, otrpnjeuje pljuč. — JoMH Rtllauelli, artistova hči, 1 loto, sv. Petra cesta šr. 2f>, ecclainpsie infaut.
V deželni bolnici:
30. marca: Anton Knez, trgovec, 35 let, laesio et compressio cerebri.
Meteorologično poročilo.
	j			
Dan	Čas op*- !. StanJ? sevanja j^™"!?™ v mm.	Tempe ratnra	v..	Mo-ki-ina *# mm.
! 3 ! ćo*	7. zjutraj   742 6 mm. 2. popol. 1 744 1 mm. 9. zvečer | 745*4 mm.	50° C 7-8° C 4 2° C	si. vzh.' obl. si. vzh. obl. si. vzh. jasno 1	0 00 HIB..
Srednja temperatura 5'7°, za 1*7" nad normalom.
jD-cLzriaiJslESL borza
dne 1. aprila t. 1.
včeraj
. . . gld. 94-50 . . . „ 93 70 .   .   .    . 11065
Papirna renta .... grebrna renta .... ^lata renta .....
5°/0 marčna renta ... „ 102-60 — „ Akcije narodne banke . . „ 980"— — „ Kreditne akcije   ....    „    310*75    — „
London.......„    118*60    — „
Srebro.......•„      —'— —
Napol........„       9-41     — n
C. kr. cekini.....„       5*60    — „
NemSke marke .... , 58 02'/, — * 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 138 Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   „ 183
Ogerska zlata renta 4°/,.......1C8
Ogerska papirna renta 5°/0......101
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4»/,"/0 zlati zast. listi  .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 189
Rudolfove srečke...... 10   „ 'Al
Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 147 Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v.....240
— danes
— gld. 94-fiO
— „ 9390
— „ 110-85
— „ 102-70
— „ 986—
— „ 818;-
— ■ 118-75
!'-42 5-60 58-10 gld. 50 kr.
n n
■ ♦« n
, »P .
n ■
i w „
R *
.   25 .
Več natakaric na račun dobe dobra mesta tu in na deželi; trgovNki pomočnik se išče na deželo; 2 gotitlliilfiki kuharici, več priprontlli kuharic za vsako delo in koelfaža išče posredovalnica služeb in stanovanj ti. Flnx na Bregu št. 6. (865)
Na prodaj imam po jako nizki ceni
(po domače stokov) za deske, nad 30 cm. debelih. Vsi so meseca su&ca posekani. Kdor jih želi kupiti, naj se oglasi pod naslovom: Touihk Nt. 9 v Ktttlečnli, Oo>
ren|ako. (348—1)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
"Roman.   Češki  spisal Vucnluv  Beue£>Trel»lz»li \ . Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti Hit kr.
Zahvala.
O prežalostni izgubi ljubljenega in nepozabnega nam sina, oziroma brata in svaka, gospoda
Antona Knez-a
došlo nam je /. vseh stranij jako mnogo dokazov iskrenega so-iutja, kateri sn nam bili v dneh velike žalosti tešilo in tolažba. Zahvaljuje se za te dokaze, izrekamo zajedno gtnj enega srca najtoplejšo hvalo vsem prijateljem in znancem, kateri so nepozabnemu pokojniku v tako ogromnem številu izkazali poslednjo čast. Zlasti se zahvaljujemo za mnoge in prekrasne vence, zahvaljujemo se vsem dostojanstvenikom in slavnim društvom za udeležbo pri pogrebu in gospodom pevcem za ginljivo petje ter sploh vsem iu vsakomur za obile izraze ljubezni, naklonjenosti in spoštovanja do pokojnika.
(364)
V Ljubljani, dne  t. aprila 1S92.
Žalujoča rodbina.
St. 2910.
Otelio.
(384—2j
i', kr. okrajno mo«1I6ćc na KrNkem naznanja: Dne 14. aprila IHOSJ dopolnilno ob D. uri  bode se na  l>0£-i h. rit. 11*
vršila
paroafeo^rolj&oi prod.©.]' a.
v ostalino pokojne Urše Vovk, prej omožene 1'rli. rojene Dereauf, s|»ailnjorili zemljišč uloga št. 1H5 kat. obč. Ilubanjca v inventarni vrednosti 30 gld., uloga št. 186 kat. občine Ilubanjca v vrednosti 2958 gld. in uloga št. 697 kat. obč. Hubanjca v vrednosti IDO gld. Vsak ponudnik mora 10% varščine v roke Bodnega odposlanca položiti. Kupna cena se plača v jednem mesecu ali pa pozneje, če se bo to kupcu privolilo. Natančneje se poizve pri gospodu Lenartu Uereuni-j 11. posestniku v Sevniei.
Zemljišče in juko prostorno, za vsako ohrt pripravno pohištvo leži ob okrajni cesti proti Ratečem, na desnem bregu Save, nasproti Sevnici, bosta je gosto zaraščena z bukovim in hrastovim drevjem, njive leže ugodno ob Savi in so jako rodovitne. To zemljišče bi ugajalo tudi kakemu upokojenemu gospodu.
C. kr. okrajno sodišče na Krškem
dne 28. mm ca 1802.
Naznanilo.
Usojam si uljudno naznanjati veleč, duhovnikom, gg. uradnikom in učiteljem ter slavnemu občinstvu, da bodem z fllneiil ti. aprila \ hiši gosp. H. Taiičlč-a. nasproti cerkve odprl
prodaialnico z mešanim
blagom
pod tvrdko
Ivan Hudovernik.
Imel bodem izbirno zalogo vsakovrstnega mamilu k t urnega  in špecerijskega, ;alttii4erijNkega lit železnega blaga.
Priporočam se torej vsemu slavnemu narodnemu občinstvu za naklonjenost iu zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo kljub vsaki konkurenci. Kajti držite se gesla:
„Svoji k svojim!"
Šmarje pri Jelšah, i. aprila 1892.
S spoštovanjem
I. Hudovernik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".