Politicen list za slovenski národ.
Po pošti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne.
Štev.
SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. januvarja 1885.
Letnilc XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 24. januvarja.
Do polu štirih popoludne je trpela včerajšnja seja, in vendar ni bila stvarno rešena nobena reč, ampak so se le v prvem mojem poročilu omenjeni vladini predlogi v pretres izročili posameznim odsekom. Kaj še le bo pri stvarnih obravnavah, ako je bilo že pri prvem branji toliko govoričenja? Državni zbor bi moral sedeti celo leto, ne pa le par mesecev, kakor je za sedaj nameravano.
Iz včerajšnje seje še omenjam, da je poslanec Sochor govoril o nevarnosti dinamita ter priporočal vladi, naj ne dovoljuje novih fabrik za izdelovanje dinamita, naj dela razloček med raznimi vrstami streljiva in naj po tem razločku določuje tudi raznotere kazni.
Pri predlogu glede vravnanja galiških voda po-vdarjal je Menger, da se mora Donava vravna-vati na državne stroške, ne da bi bilo treba deželi Spodnji Avstrijski ali pa mestu Dunajskemu v ta namen kaj plačevati, ako se za Galicijo dovoli omenjena postava. Ugovarjal mu je poljski poslanec Oerkavski, rekši, da hočejo levičarji že zdaj nekako mržnje zbuditi do Galicije, ki je silno zanemarjena in pomoči nujno potrebna. Kar jo vlada storila za Tirolsko in Koroško, stori naj tudi za Galicijo.
Mengerju pritrkaval jo tudi Suess po strastni svoji navadi. Tudi on je omenjal, koliko Dolenja Avstrija in Dunaj storita za vravnavanje Donave, in se je hudo upiral vladnemu predlogu glede Galicije, češ, da bi pravičnost več ne bila podlaga naše države, ako bi se sprejel ta predlog, in da naj se z vnanjih dvornih vrat strga napis: „Justitia regno-rum fundamenturn — pravica je podlaga državam".
Ko je še enkrat govoril Menger zoper Gerkav-skega, češ, da naj bi bile po želji Poljakov vse dežele podložne Galiciji, izročil se je dotični predlog s 112 glasovi proti 74 budgetnemu odseku.
Pri drugih vladnih predlogih izročenih zbornici v prvi seji ni bilo nobenega razgovora, ampak so se brez obravnav izročili raznim odsekom. Vteme-Ijevanje samostalnih predlogov, ki so stali že v
torek in včeraj zopet na dnevnem redu, je izostalo, ker je bila ura že poluštirih, ko so bile rešene omenjene reči.
Preden je pa g. predsednik sklenil sejo, prebrale so se še tri interpelacije. Zallinger in tovariši vprašali so naučnega ministra, mu je li znano, da so ljudje na Tirolskem jako nezadovoljni z ne-priličnostmi, ki jih jim prizadevajo šole, da se v šolskih knjižnicah nahajajo slabe in škodljive knjige, in kaj hoče storiti, da se te knjižnice strogo pregledajo? Wiesenburg je vprašal denarnega ministra zarad nakladanja davkov na obresti pri pomožnih posojilnicah. Knotz pa je interpeliral pravnega ministra, je li vlada kaj vplivala na pričetek obravnave zarad veleizdaje v Warnsdori'u, ki je bila potem vsled ukaza cesarjevega vstavljena? Še v neki drugi interpelaciji vprašal je Biirenfeind, kako je z bosensko živino, ki bi nam lahko zatro-sila živinsko kugo, ako bi se dovolilo, da sme dohajati v naše dežele.
Prihodnja seja bo v torek 27. t. m. Na dnevnem redu so vse včeraj zaostale reči, pri kterih se bode zopet veliko govorilo. Zlasti pa napovedujejo liberalni listi, da bo pogodba s severno železnico zopet zbudila obširen razgovor, kterega se bode baje vdeleževal tudi kupčijski minister. Zadnji točki dnevnega reda ste p ris to jb i n ska postava in duhovenska kongrua. Ker bo pristojbinska postava sama trpela več sej, postavil je duhovensko kongruo g. predsednik menda samo zarad tega na dnevni red, da s tem odpravi pomisleke, kakor da bi se ta reč nalašč odkladala. Sicer pa je znano, da vlada duhovensko kongruo le sprejme, ako se ji dovoli pristojbinska postava, po kteri se nadeja za dva milijona gld. več dohodkov. Ta postava ima za manjše kmečke prebivalce velika polajšanja in bede le nje huje zadela, ki posestva kupujejo, pa jih čez par let za dober dobiček zopet prodajo. To se največkrat godi po mestih, zlasti pa tukaj na Dunaji. Taki barantači s posestvi bodo morali pač veče pristojbino plačevati, kakor doslej, zato se nekteri poslanci mest in trgov hudo protivijo novi postavi. Tudi na desnici imajo nekteri taki poslanci tehtne pomisleke zoper to povišanje, zato se danes še no more reči, kako se bode ta obravnava izšla. Ako
pristojbinska postava pade, potem je že pokopana tudi kongrua.
Pruski Poljaki in jetfnako-pravnost.
(Konec.)
Gledé jezika po šolah in uradnijah godi se Poljakom na Pruskem tako, kakor Slovencem po Koroškem, Štajarskem, Primorskem in še kje, kjer liberalci nosijo zvonec in imajo večino po različnih odborih in ljudskih zastopništvih. Pravi katoličani, ali po naše konservativci, pripoznavajo in dajo tudi drugim narodnostim svoje pravo po uradnijah in šolah ; brezverni liberalci vidijo edino le sebe, vsem drugim odrekajo naravne in božje pravice. To so pokazali tudi katoliki v nemškem državnem zboru. Poljski poslanec Jazdevski je namreč stavil predlog, naj se na Poznanjskem rabi pri sodniških uradih poljščina, kot strankam jedino umljiv jezik. Že pri prvem posvetovanji o tem predlogu je izrekel vladni zastopnik, da vlada temu predlogu no bode nikoli pritrdila. Vladni pristaši so tudi govorili proti sprejemu predloga; za predlog pa so bili socialdemokrati, v kterih imenu je govoril Liebknecht, Poljaki in katoliško središče. Windhorst je med drugim rekel: „V tej stvari ne gré za to, da se potisne nemška narodnost po zahodnih pokrajinah na»aj. Kaj tacega bi tudi on sam nikdar ne podpiral niti pospeševal tak predlog. Ali treba je spoštovati pravice tudi druzih narodnosti. Kdor ne spoštuje pravice druzih, svoje lastne zgubi. Znabiti se bode izgovarjalo, da ni sposobnega, poljskega jezika veščega uradniškega osobstva. Potem naj se Poljaki puste na Poljskem in naj se ne pošiljajo in potikajo po druzih pokrajinah !To on razume za jednakopravno ! Tudi gledé višjih služeb se Poljaki prezirajo in potiskajo nazaj. Godi se Poljakom, kakor sploh tudi drugim nemškim katolikom, ki se tudi povsod prezirajo. Od t it prihaja, da število katoliških dijakov od leta do leta tako zelô pojema, med tem ko se število dijakov protestantskega in judovskega vero-izpovedanja množi; nadjajo se ravno brzo dobrih
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
No vem več, kteri dan je bil tisti presrečni dan, ob kterem smo trije šolski prijatelji stopili v dogovor, ter polagoma prišli do trdnega sklepa, da hočemo o šolskih velikih počitnicah na Dunaj, in si ondi nekoliko ogledati avstrijsko stolico; pač pa vem dan, o kterem smo oni sklep jeli izvrševati, in vem dan, v kterem smo ga tudi izvršili ter stopili med Dunajsko ozidje.
Mnogo let jo že preteklo od tedaj, in mnogo veselih trenutkov jo med tem priredilo ono našo peš-potovanje na Dunaj, — meni kakor tovaršema „Dunajčanoma".
Kar brž povem, da sem že marsikterega malo „pretresel", ter mu je potem opoldne bolje dišalo, ko sem mu dopovedal o tem svojem poš-potovanji. Zdaj jo ravno očka „predpust" k nam prikimal, čas šaljivega razveseljevunja je tii; — ne bode toraj
morebiti škodovalo, ko bi tudi „Slovenec" malo počastil starega šaljivca „pusta"; saj tudi o njem smemo reči: „Vsakemu svoje!"
Ako toraj, predragi mi „Slovenec"! želiš poklon napraviti temu „očku", ponudim Ti tu izvirno sliko peš-potovanja na Dunaj.
„Slovenčovim" častilcem pa kratko rečem, da naj si no domišljujejo, da bom v tem spisu podajal suhoparno opisovanje krajev, po kterih smo hodili tje in nazaj. No tako! Vsega takega se bom popolno izognil; ampak jaz hočem v tem svojem spisu opisati lo dogodke, ki smo jih mi doživeli na svojem potovanji. In naprej povem, da vsaka stvar, o kteri bom govoril, jo zanesljivo popolno resnična v svojem jedru; izmišljenih stvari no bom podajal v vrsto naših skušenj.
Konečno pa Vaju oba: „Dunajčana", tovariša prosim, da mi ne bodeta zamerila, ako vaju bodem s tem spisom malo „notri potegnil", ko bodem z našimi skušnjami slavnemu občinstvu odkril tudi Vajine tedanjo težavo!
In zdaj pričnem:
Doma sem na Kranjskem v......vasi; in
ime mi je Janez. Ko dobim od svojega očeta dovoljenje za peš-potovanje na Dunaj, se je stvar kmalu zvedela po okolici. Marsikteri je ugibal to in ono; ta je pritrdil, oni odmajal; tretji svaril; zopet drugi pa prerokoval, da bo Janez že na večer ali vsaj gotovo drugi dan že domu pripiskal, jokajo, kakor oni „Jurček na ptujem".
V domači hiši jo bilo pa dokaj opravila za Janeza pred njegovim odhodom na Dunaj, kamor pojde, se vé. — ne študirat, ampak le pogledat ga ; bi tudi ne bil mogel na visoke šole, ker je še le leto pozneje „dozorel" za nje.
Doma sta imela sosebno dva opravilo za nié, oče pa mati. Mati sicer niso bili „commis voyageur", kakor moj oče, ki so kot družnik mnogo po Av-strijanskem in Štajarskem prehodili; ali — vendar so dobro vedeli, kaj bi meni na potovanji utegnilo dobro služiti. Vedeli so menda iz lastne skušnje, da mladega človeka zelo radi „zobje bolijo", ako nima ravno kaj „za nje"; in dobra mati so hoteli meni '
-Mm
taki bol odvrniti.
služeb. Prepoved rabe poljskega jezika pred sod-iiijami nasprotuje pa tudi obstoječim pogodbam, nasprotuje kraljevi obljubi. Razun tega pa zahteva tudi že natoruo pravo, da sleherni dobi uradniško razsodbo v razumljivi mu materinščini." — Krasne besede, ki veljajo tudi marsikteremu liberalnemu Nemcu, bivajočemu v kaki avstrijski kronovini. Naj bi so učili iz teh besedi prave jeduakopravnosti.
Vse druge strune pa zapojo, kedar menijo liberalni Nemci, da je žaljena njih narodnost, njih naroden ponos, kojega drugi narodnosti ne priznavajo. V dokaz tega hočemo navesti le jeden slučaj, ki še sedaj vznemirja liberalno nemško časopisje, če tudi je jako nedolžen, in ga mora odobriti vsak, ki ima le količkaj pravicoljubja. Slučaj pa je ta-le: V nemški cerkvi v Rimu, „deH'Anima" zvani, je navada vsako leto ob prazniku brezmadežnega spočetja Marije Device pobirati milodare za papeža. Nekaj let sem so bili milodarovi jako pičli. Zatega-del je menil predstojnik monsig. Jaenig, da bi bilo dobro v posebni pridigi te milodare poslušalcem priporočati. Prosil je toraj škofa Koruma iz Tri-jerja, naj prevzame ta govor. Tudi je izrazil željo, naj govori v francoščini, češ, v Rimu jih mnogo ume francoski, le malo pa nemški. Tudi hoče opozoriti po časopisih na to pridigo. Preč. g. Trijerski škof so je udal želji ter govoril v nemški cerkvi v Rimu francoski. — Kdo pod milim nebom bode pač v tem našel kaj razžaljivega za nemško narodnost?! Vrh tega je imel omenjeni škof tudi že dva govora za Nemce v Rimu bivajoče. Se ve, da sodijo liberalni nemški časopisi drugače, kedar velja proti katoliškim škofu in duhovnom, češ, s tem se je raz-žalil nemški narodni ponos.
Ubogim Poljakom in drugim Slovanom ne privoščijo maternega jezika ne v šoli, ne v uradu, ne v cerkvi; sami se pa menijo žaljene v narodnem ponosu, ker se je predrznil nemški škof tam v Rimu govoriti v nemški cerkvi poslušalcem v jeziku, ki ga ume. Je-li to jednakopravnost?
Ni toraj čuda, da tudi avstrijski liberalci, ki vedno škilijo na Prusko, ne vedo tudi o nobeni jednakopravnosti. Skrbe le sami za-se. Pa saj se temu ni čuditi, ker jim je krščanstvo deveta briga. To pa uči: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe"; zato pa so si pošteni katoličani povsod jed-nako pravični, naj so te ali one narodnosti, ker jim je sveta največja zapoved krščanstva; brezverni liberalci pa tudi povsod enako krivični, ker jim ni niti za božjo, niti za naravno zapoved, ampak edino za trmoglavno sebičnost.
Obrazi iz današnjega veka.
V današnjem času se trese zemlja. Trese se naša okolica, trepetamo tudi mi. Kri in denar to sta dva pojma, to ste dve strašni vodili, kteri je zapisala velika množica človeške družbe na svojo zastavo. Kri se preljiva od brezsrčnih ljudi posameznikov in narodov; le kri in zopet kri more zadovoljiti nektere sanjarije današnjega veka.. Posameznik ni več varen svojega življenja; venčanim glavam in priprostemu meščanu visi nad glavo meč, kterega vihti nad njim popačenost, brezbožnost človeška. In vendar od vseh krajev nam odmeva: Omika, olika
Dunaj je pač daleč od naše vasi, — so si mislili; vendar si pa daljave od domačih duri pa tje do Dunaja niso zamogli določno pred oči postaviti, kajti o tistem času, ko oni niso v šolo hodili, v šoli še niso zemljepisja učili. — Nekdanji vojak, se ve, v svojih mladih letih, —kov Matevž je mnogokrati pripovedoval, da je šel enkrat na Ogersko po morji v svojih vojaških opravkih po konje; pravil je tudi, da je še veliko druzega sveta videl in obhodil. In na vprašanje, je li takrat, ko je po morji šel na Ogersko po konje, tudi Ameriko videl, ki neki leži v sredi morja, je navadno odgovarjal: „ta, ta je pa še lep „štikeljc" naprej!" — in tako je bil tudi Dunaj od naše vasi „lep štikeljc" naprej. In za ta „lep štikeljc" so mi napravili mati v resnici dva lepa „štikeljca"; dobro veliko in dobro napotičeno uredeno podvico so mi pripravili, in skuhali so mi od ranjkega „Turopoljčeka" prekajeno bedro. — Dobro! Ali rekel sem, da so tudi oče imeli z menoj svoj opravek. In kakošen? Oni, so kot rokodelski pomočnik mnogo Stajarskega obhodili in tedaj po lastni skušnji vedeli, kaj naj bi mi dali oni za varuha podvici in šunki. In res so mi dali
razsvitljenega devetnajstega veka. Toda v krvavem veku našem nam ni treba dalje govoriti. Saj nas o tem prepriča vsak pogled v sedanje življenje. Vse se ruši, vse se podira. Tu čitamo o moži, ki si je zapodil kroglo v možgane ali porinil nož v srce, potem, ko je izneveril nekaj stotisočakov; tam o roparji, ki je na grozovit način umoril človeka le zaradi tega, ker je imel denar, na tretjem kraji spet kako zavratno napaden je bil človek, kterega edina pregreha je bila, da je skrbel za javni red in pravico. Tako gre to brez Konca in kraja. In ako človek, vzlasti pa katoličan, koncem leta premišljuje, kaj je li vzrok tem prikaznim, od kod da pridejo veleizdajniki, morilci, tatje in goljufi, kdo li povzro-čuje vso to bedo človeškega rodu, vsled ktere se zemlja trese in vsak red podira in ruši, mora priznati, da je edini pravi odgovor na to v besedah sv. pisma: „In vsak, ki sliši te moje besede, pa jih ne spolni, je podoben neumnemu možu, ki je sezidal svojo hišo na pesek. In vlila se je ploha in pridrle so reke iu potegnili so vetrovi in zapihali v tisto hišo, in padla je in velika je bila njena podrtija." (Mat. 8, 26, 27.)
Zakaj se ruši svet in red? Odgovarjati moramo: Zato ker mu manjka podlage, ker ni postavljen na trdo, nepremakljivo skalo — na vero. Zato narašča vseobčna podlost in popačenost, ker se vedno bolj oddaljuje od zveličavnega vira svojega, ker vedno bolj zginjajo raz površje krščanski vzori. Svet si koplje sam jamo in zgrudil se bode vanjo prej ali slej, kakor se že deloma godi sedaj. Kje pa je zdravilo, kje pomoč v takih grozovitih zmotah in hudobijah? V krščanstvu, edino le v krščanstvu je zavetje in rešitev. In vendar se vprav krščanstvu stavi v bran novošegna družba človeška, ter grozi potrgati križe raz svetišča in mestu njih oboževati in moliti svoj trebuh, svoje starosti. Z vsakojakim orožjem se bojuje proti krščanstvu (recimo katoličanstvu) in z zasmehom gleda na svete njegove nauke, na zavedne njegove spolnovalce. Oglejmo si nekoliko natančneje njegove stroje, s kterimi bruha med družbo človeško strah in pogubo.
Prvi in eden najglavnejših pomočkov njegovih je „brezverska šola". Poglej kaj so framasoni naredili s šolo v Belgiji, na Francoskem in še kje. Boga in njegovo presveto ime so iz učenih knjig izbrisali, še celo v šoli se imenovati ne sme. Tako dečku v prvih letih njegovega šolanja, kakor tudi mladenču v višjih izobraževališčih hote vcepiti duha brezverskega, pa tudi proti verskega. Hote ga prepričati, da človeku ni treba ničesar verovati, da je to celo sramotno in zaničljivo držati se teh zastarelih mnenj, ktere je po njihovem že zdavna vednost obsodila. To že ni več za olikance, to je k večjemu še za „kmeta". In take misli se vcepljajo že dečku v srce, ki je vendar mater s takim veseljem poslušal, ko mu je pravila o Bogu, o angeljih itd. A ker mu jih gosp. „učitelj" pripoveduje, sijih zapomni in v kratkem času postane iz njega sovražnik vere. Hvala Bogu, da ta strupena ljulika ni še pri nas se vkoreninila, a čuvati moramo vkljub temu, ker zgornja Avstrija ni daleč od nas, in vendar je moral tam katoliški višji pastir poprijeti za besedo in se vstaviti malovrednemu počenjanju brezverskega učitelja. Bi Bog hotel, da bi bil le jeden Rohnveck v Avstriji!	(Dalje prih.)
za oba dobrega varuha, da! prav dobrega! V skednji so si vzeli cepec in toga so mi podelili za tovariša onima dvema: podvici in šunki, češ: „Ne boš nič zgubil s cepca, ki ima na konci dobro gručo!" Kaj sem hotel? Tje vreči? Žaliti? To bi ne bilo dostojno! „Naj bo!" si mislimo, ko ogledam čudni dar, — „saj to cepcevo glavo lahko odvržem, kjer bom hotel!" — in mirno pritrdim očetovemu modrovanju.
Večer je; zadnji večer, jutri imam odriniti, vse je pripravljeno in tudi poslovil sem so že od bližnjih svojih; z domačimi se bom pa jutri, ko — bom odhajal.
Pričakovano jutro pride. Že je pripravljen za-jutrk ob določeni uri in potem — roko v roke, ter z Bogom! — zapustim domačo hišo in domačo vas, in — hajd na tuje!
V Ljubljanski zvezdi— „pri Radockiju!" imeli smo zmenjeni kraj, na kterem se vsi trije snidemo, poslovimo od doma in odriuimo. Bilo je 6. avgusta 1863, ko nastopimo svoj peš-pot.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. januvarja.
Notranje dežele.
Slovensko društvo na Primorskem „Edinost" imelo bo na 1. februvarja svoj shod, kakor se to „Politiki" poroča, pri kterem se bode postavil volilni odbor slovenske stranke za bodoče volitve v državni in pa v mestni zbor. Mi smo pomen, prevažni pomen tega društva za naše Primorje že večkrat omenjali, in si ne moremo kaj, da ne bi še enkrat opozorili na obilen pristop in podporo k temu društvu, ker se bo imelo v najnovejšem času še z večjo silo boriti za obstanek naše narodnosti, kakor je bilo to do sedaj potreba. Laška društva, kakor so po Primorji „Societii politica Istriana", „Unione" in druge se ravno kar posvetujejo, kako bi se združile vse v eno telo, kar se tiče agitacije za bodoče volitve, za agitacijo pri taistih in kar bo še potreba. Omenjene „irredentovske" stranke segle si bodo v roko, da ne bodo nobenega druzega za kandidata v državni in v mestni zbor priporočale, kakor le tistega, kdor jim bo prisegel, da si bo prizadeval podpirati napravo laškega kluba v državnem zboru. Slovenci na Primorji, pozor in na noge! Ne varovajte jezika, kedar bi ga bilo treba majati za narodno reč! Duhovščina in učitelji postopajte složno že sedaj! Podučujte narod o bodočih volitvah, pokažite mu, kaj ga čaka, ako zmagajo naši nasprotniki „irredentovci". „Edinost" bodi vam prva in najvažneja politična reč, ktero moramo brez razločka stanu kar od kraja podpirati z obilnim pristopom.
Prvi Jugoslovan, hrvaški škof dr. Josip Ju raj Strossmayer, praznoval bode letošnji predpust svojo sedemdesetletnico. Rojen je bil pred 70 leti na Svečnico. Hrvatje mislijo to slovesnost posebno povišati. Da bode slavnost tolikanj višja, mislijo jo prenesti od svečnice na jesen na praznik rojstva Device Marije. Prenos slovesnosti sklenil se je neki zarad tega, ker na tisti god škof Strossmayer ob enem praznuje 351etnico svojega stolovanja v Djakovarski škofiji; 200 let bo pa ravno tedaj tudi minulo, odkar se je Slavonija znebila poslednjega turškega konjskega repa. Da bo toraj iz navedenih treh vzrokov slavnost velikanska, si lahko mislimo; kajti kjer trije tako imenitni prazniki in vzroki skupaj zadenejo, kakor sta tukaj dva, ki se dotikata škofove osebe, tretji pa njegove dežele, njegove domovine, ondi ni dvoma, da bi se ne tvegale najvišje moči v deželi, da bi se ne žrtvovalo, kar bode le čas in okoliščine dopuščale, za slovesnost, kakoršne svet pričakuje. Strossmayer je z zgodovino svojega naroda tesno zvezan. Hrvaški narod je krepko telo, ktero stiskajo nasprotniki njegovi; Strossmayer mu je duh ali duša, ki ga poživlja, ki mu življenje daje, ki ga okrepčava. Od tod tudi tolikanj divjega in zlobnega sovraštva, od tod toliko preganjanja, kolikor se ga v poslednjem času Strossmayerju od madjarske strani pripravlja. Madjari so si dobro svesti, da telo ni več tolikanj gibčno, tolikanj prožno, ako se mu duh pohabi. Po Strossmayerju hočejo Hrvatom do živega.
"Viiiinje države.
Kakor se je nekdaj borza v Pariz ozirala, kako se ondi Napoleon počuti, tako sedaj svoje oči iz celega sveta v Berolin na nemškega cesarja vpira, kteremu so se jeli poslednji dnevi življenja očividno bližati. Telegrami minulega tedna prinašali so novico o bolehnosti nemškega cesarja, ktera ga celo v postelji pridržuje. Po Dunaji se je pa raznesla celo vest, da je cesar Viljem že umrl. Govorili so o tem celo v najvišjih krogih. Bolezni so se pri njem tako začele vrstiti, da se v 88. letu viharnega življenja, kakoršnemu je vsak vladar več ali manj razpostavljen, pač ni več dolgega življenja nadjati; da, 88. leto je že jako na skrajni meji človeškega življenja in cesar Viljem ga bo dosegel na 22. marca letos, ako ga dočaka! Mož je v teku svojega življenja mnogo skusil; mnogokrat obvarovala ga je očividno božja roka pred zavratno smrtjo, s ktero mu je zlobna roka žugala; mnogokrat otel mu je angelj varuh življenje padšemu s konja. Življenje njegovo je velikega pomena za svetovni mir; francosko bojno polje je neki cesarja Viljema tako silno pretreslo, da je slovesno obljubil, nobenega boja več ne pričeti, kar je do-sedaj tudi vestno spolnil. Cesar Viljem držal se je toraj le bolj ohranilne, kakor pa pridobilne politike. Ali se bodo pa nemški šovinisti tudi po njegovi smrti te politike držali? Ali ne bodo jeli kovati druzega železa, kterega ima Bismark še vedno v ognji? Tisto drugo železo je namreč pridobitev avstrijskih nemških dežel pruskemu orlu, toraj rešitev nemško-libe-ralcev iz avstrijske podložnosti in — menda še kaj druzega.
Rumpfovega morilca na Nemškem še vedno nimajo; vse pa kaže na to, da so se umora anarhisti vdeležili. Socialdemokratom in delavcem se je potrebno zdelo javno dokazati, da obsojajo tako postopanje anarhistov in so so v velikem številu in jako demostrativno vdeležili njegovega pogreba; pravijo da jih je bilo blizo 3000 mož. Daje bilo tukaj več ljudi v zvezi, ki nikakor niso daleč bežali, temveč prej ko no v Frankfurtu žive iu se v pest smejajo, to dokazuje neki slučaj. Drugo jutro namreč, ko je bilo redarstvo že prejšnji večer prostor pied hišo, kjer se je bil umor doprinesel, popolnoma popisalo,
našli ravno o podbojih pri durih veliko lužo krvi. Iz vsega tega je razvidno, da se anarhisti iz policije norčujejo in da niso daleč, ki so bili z umorom v najožji zvezi. Mogoča je tudi še druga misel o nmoru in ta je, da je Rumpf padel pod morilno roko kakega zvodnika (ruiijana), katerim je bil Rumpf menda vedno za petami in jim je marsikako žrtev iztrgal iz krempljev in jim marsiktero kazen naložil. Znano je, da so ga silno sovražili zarad tega. Kako izvrsten uradnik je bil Rumpf kaže sledeča dogodbica. Nekega dne pride k njemu elegantno oblečen gospod s pritožbo, da mu je bila ura z verižico vkradena. Rumpf si je moža nekoliko ogledal, potem seže po album, kjer je imol slike velikih hudodelcev in pravi: Gospod Goldschmidt, pomirite se, dobili bote zopet svoje reči. Mož je postal bled kot zid in se je jel veriti, da se ne piše za Goldschmidta, toda nič mu ni pomagalo. Rumpf ga je dal zapreti, ker so ga v Parizu iskali zarad hudodelstva tatvine oziroma izneverjenja celega milijona frankov. Ko je cesar Napoleon to zvedel, je Rumpfu red častne legije podelil.
Že zopet dinamit! Kedar je o dinamitu govorjenje, si pač ne moremo kaj, da ne bi se takoj na London zmislili. Brzojavna žica poroča nam res strašno novico. Y soboto popoludne je bilo, ko \ Londonskem Tower-ju neznansko poči. Dvakrat je počilo v prav kratkih presledkih v parlamentni palači in sicer prvič v podzemski kapeli, v drugič Pav v lopi, koder se gré v prostor za poslušalce odločen. Sploh je ^misel razširjena, da so se zopet fe-nirji oglasili, Skoda je velikanska, kajti pretres je bil tolikošen, da so se vse šipe po oknih razletele. Poškodovana sta tudi dva redarja in se o enem celo trdi, da bo umrl. Še več škode in nesrečo kakor v parlamentu, napravil je razpok v Towerji, kjer se je dinamit ob 2. uri popoludne rapočil. Na nesrečo je bilo ondi mnogo obiskovalcev. Tudi ondi so se vsa okna razsula in celo goreti je jelo. Vendar so ogenj kmalo vdušili. Pet oseb je hudo poškodovanih, med temi ste dve ženski. Znano je še, da so se fenirji lansko leto zakleli London razsuti. Da ga še niso, zahvaliti se je več ali manj čuječnosti angleških redarjev; da pa misli tudi še niso opustili, jasno kažejo poskusi, kako bi se dalo tjekaj mnogo dinamita in nitroglicerina iz Amerike vpeljati, in poskusi, ki se potem po raznih krajih delajo, kjer hočejo obstoječe stavbe v razvaline spremeniti. Iz vsega sklepati, te zveri v človeški koži ne bodo še mirovale.
C Gordonu čuje se zopet nekaj novic, kterih nektere smo posamič že priobčili. Poslal jih je Dongolski mudir Kedivu v Kahiro in le-ta jih je Angležem sporočil. Mudir piše: „Ravnokar se mi je vrnil poslanec, kterega sem generalu Gordonu poslal. Pri vasi Teziret Rocat naletel je na parnik, s kteri m se je proti Chartumu peljal. Med potjo so morali vojaki, ki so na parniku bili, večkrat po puškah seči, kajti uporniki jeli so nas tù pa tam s svinčenim bobom obsipati. Ta pazljivost upornikov je bila tem večja, kolikor bližje smo prihajali Chartumu, kjer so nas že od obeh strani s streljanjem pozdravljali in so svinčenke med nami žvižgale, kakor čebele po zraku. Trda bi nam bila šla, ko bi nam ne bil Gordon dveh parnikov na pomoč poslal, s pomočjo kterih smo upornike zapodili. Med tem ko sem bil v Chartumu, pisal je Mahdi Gordonu,. če ga sme obiskati. Gordon pravi d a, in se mu je še do Amdurmana nasproti peljal, da bi ga dostojno sprejel. Ker se mu je pa že zdelo, kaj da Mahdi misli, vzel je Gordon s saboj štiri parnike z velikimi topovi in vojaki. Komaj so prišli v Amdurman, so jih uporniki kar obsuli in hud boj se je vnel. Uporniki vrgli so granato na naš parnik, ki se je vsled tega potopil. Vojaki so se preselili na ostale tri parpike in boj se je iz novega pričel. Poslanec se je podal potem v Mahdijev tabor, kjer je zvedel, da Mahdi veliko vjetih v verigah zakovane s saboj vodi. Med temi je tudi nekaj vjetih poglavarjev.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 23. jan. Oprostite, g. vrednik, da še enkrat delikatno stvar, zgubljeno pismo namreč, privlečem na dan, obljubim, da bo s tem (glede mene) reč dognana. Naravnost ne morem dokazati, da sem pismo na „Slovenca" lastnoročno oddal pošti, ker ga nisem na blazini nesel po Kamniku in tudi nisem trobil v rog, da ga nesem. Dozdevni in mogoče tudi zadostivni dokaz bo pa ta, da sem, kar mi vredništvo lahko priča, drugo pismo poslal ne pod naslovom „Slovenca", temuč na prijateljski poziv pod naslovom nekega meni osebno čisto neznanega gospoda. Kako bi bil jaz na to misel prišel, če bi se ne bilo prvo moje pismo zgubilo? Toraj že enkrat trdim, da se je zgubilo, ker od mene je bilo oddano. Dolžil pa nisem nobenega in ga tudi no bom, razun sneg in meglo. Sicer pa glede mojega dopisa še to-le opazim, da namreč resnica v oči kolje in nejevoljo povzročuje, če jo v konservativnem „Slovencu" naznaniš; dokler je kaka nepri-
ličnost tajna in ne pride v javnost, jo marsikteri obsoja in čez njo zabavlja, a ko zagleda beli dan, obsojajo ravno tisti šviga švaga dopisnika, češ, kaj je bilo treba to „Slovencu" pisati. Tako pod solncem ni nič stanovitnega, in težak je stan dopisnika, ker ne sme resnice dopisovati. Kakošen še lo mora biti stan vrednika, si zdaj vsaj nekoliko lahko pojasnim.
Iz. Žirov, 23. januvarja. V zimskem času, ko ni mogoče spr^ajati se v prosti naravi, se društveno življenje bolj razvija, kakor v gorkem poletji. Naše „bralno društvo" se je zopet predramilo. V nedeljo, 18. t. m. smo priredili veselico, ktere se je vdeležilo okoli 100 ljudi. Zabavali smo se dobro; humorističen govor „o pijači" in komičen prizor, ki ga je predstavljal g. Šmit, je vzbudil pri poslušalcih mnogo neprisiljenega smeha. Igrali smo dve tomboli s primernimi dobitki. Po odbitih stroških je ostalo čistega dobička kakih 8 gld. G. blagajniku naj je tu izrečena očitna zahvala, da nam ta večer ni nič računil od sobe, v kteri smo se zabavali. Kot veselo znamenje napredka se tudi to lahko omeni, da se zadnjo nedeljo plesalci niso vrtili na stroške društvene blagajnice, kakor je bila to popred čudna nespametna navada. Obžalovanja vredno je to, da se naši petja zmožni mladenči in dekleta premalo brigajo za to lepo umetnost. Vino in ples naj ne bota izključljiva zabava pri veselicah, saj lepo vbrana pesem najbolj sega v srce in blaži duha. Tudi tak človek, ki mu Bog ni podaril čistega glasii in tenkega posluha, ve ceniti to lepo kratko-časje. Upamo, da se bo novi g. učitelj prizadeval, v tej stroki poslej več storiti, kakor se je storilo doslej.
Stanje našega bralnega društva v obče ni ugodno, ne more se tako razcvitati, kakor bi se lahko. Koliko ima udov, to naj ostane domača tajnost, samo to naj povem, da dozdaj še nismo bili v zadregi, ko smo volili odbornike; število udov je še zmirom veči kakor število odbornikov, ktero zahtevajo pravila. Vzrok nenapredka je, ker nimamo posebne bralne sobe, vsak hoče doma brati vse časnike. Koliko opravka ima potem tajnik, koliko njegov raznašalec! Ta poslednji nikoli ne more vsem vstreči, vsak bi rad imel svojega slugo. Knjižnice nimamo, in kar se je zabavnega berila nakupilo, se je zavoljo slabega nadzorstva večinoma potrgalo in pogubilo. Zelo pogrešamo kakega dobrotnika v bližini.
Časnikov imamo precejšno število: vse tri slovenske dnevnike, (za enega se imamo zahvaliti g. predsedniku), oba leposlovna lista, knjige družbe sv. Mohora, „Novice", „Danico", „Dolenjske Novice", „Mir", „Edinost" in „Brenceljna". „Brencelj" je bil zavoljo primanjkljeja v blagajuici že izbrisan iz vrste naročenih časnikov, a zanimanje in prigovarjanje nekterih udov ga je še ohranilo društvu. Burke naši ljudje radi bero.
Cipkarija v Žireh živahno napreduje. Ker je deželni zbor dovolil 80 gld. podpore za čipkarsko šolo, pričelo se je po novem letu podučevanje v tem ročnem delu in se bo nadaljevalo tri mesece. Vodi ga gospodičina Ivana Seljak iz Idrije. Kakih 400 parov rok v naši fari vsak dan premika tiste vretenca od zore do mraka, ne le do mraka, tudi do polnoči. Po 80 gld. na dan baje izplača nabiralka čipk marljivim dekletom in dečkom. No, možkim pa to delo ne pristoja posebno, pa vendar se mu tudi nekteri žrtvujejo, „da se dobi kak krajcar" zlasti po zimi, ko ni druzega zaslužka. Da bi le poljedelstvo zavoljo čipkarije ne trpelo škode in pa čvrsta telesna postava naših deklet, ki se cel dan ne gauejo s svojega stola.
Ce opomnim, da zavoljo silnega snega župan še ni mogel biti izvoljen, sv. Boštjana dan, kakor je bilo napovedano, dalje, da letos ne bomo še pričeli zidati nove cerkve, in slednjič, da se župnijsko poslopje še ni podrlo, dasi se podira že sedem let; mislim, da sem povedal vse, kar je in kar ni novega pri nas. Če se pa kaj znamenitega dogodi, Vam bom poročal.
Domače novice.
(Premilostni JeneeoŠkof dr. Misija) odpeljal se je v soboto zvečer na Dunaj na posvetovanje zarad kongrue, kamor so ga bili po brzojavu poklicali, s pristavkom. da se mudi in naj takoj pride. Dr. Misija je v zadevah kongrue strokovnjak, kar je svoji knjigi
„Zur Congrua-Frage des kath. Seelsorge-Clerus in Oesterreich von J. Martini Weltpriester" neovrgljivo dokazal. Knjiga se dobiva v „Katoliški bukvami" in je ravno sedaj jako vmestna razmeram.
(Slovenski državni poslanci) imeli so te dni razgovor o tem, kaj hočejo zlasti v šolskih zadevah tirjati od vlade za dežele, ktere oni zastopajo.
(Katoliška družba za Kranjsko) bode, kakor smo že poročali, prihodnjo sredo zvečer ob šestih, 28. t. m., obhajala svoj občni zbor, in povabljeni so moški družniki, naj bi se sošli v obilnem številu, da so povzdigne to društvo polagoma na stopinjo, ktera se mu po njegovem namenu v naši deželi po vsej pravici spodobi.
(Slovensko gledišče) je bilo sinoči napolnjeno v pritličji po sedežih, foteljih in na galeriji, iz lož zijala je pa strahovita — votlina na oder. Igrala se je Nestrojeva po g. J. Železnikarji prav dobro poslovenjena burka: „Danes bomo tiči". Igralci so bili tudi v resnici „tiči", da jih je bilo veselje gledati. Gromovit smeh po celem gledišči ne glede na prostor, porok nam je bil, da 30 umeli in prav dobro izpeljali svojo nalogo. Živa podoba ne-ukretnega, v šnops in samega sebe zaljubljenega hlapca je bil Melhijor (g. Gorazd), ki nam je ta večer novo stran svoje gledališke nadarjenosti odkril. Kdo bi si bil mislil, da je v sentimentalnem Go-razdu tudi tako izvrstna komična moč skrita! Veliko smeha napravila sta Bobek, kupčijski pomočnik in pa Matiček, vajenec (gg. Danilo in Petrič). Matička se je še le na večer polastila hripavost, ter bi v bodoče pri takih slučajih pač na-svetovali, da naj bi se petje opustilo. Plaveč (g. Slavko) je prav dobro in na občno zadovoljnost izpeljal svojo suho nalogo in nam je v pravi luči kazal „štimanega" trgovca v malem mestu. Posebno ste nam pa ta večer ugajali gospa Globočni-kova in gospa Ostrožnikova (gospodičini Vrtnikova in Zvonarjeva), ki ste bili popolnoma vsaka na svojem mestu. Tudi Marička, Plavčeva varovanka (gospodičina Zora) nam je po dolgem molku dobro došla. G.Lavoslava (gospodičina Cvetkova), Plavčeva svakinja, je bila dobra podoba obsedle mladenke, ki ima „let svojih lepšo polovico" že za sabo in vso svojo pazljivost na — tabačnico obrne. Poskočil, krojaški mojster (g. Novak) je bil jako živahen, kakor tudi pozneje kot natakar jako vljuden. Je svoji če tudi mali ulogi z okusom in razumnostjo izpeljal. Isto veljtl tudi v besede polnem pomenu o vseh ostalih močeh, kterih je še dolga vrsta. Naj jim bo v zadostenje, priznanje, da so oni vrlo pripomogli k tolikošnemu vspehu po vsem težavne burke, težavne pravimo zarad njene silne zapletenosti in v očigled kratkega časa, treh dni, od kar so jo v roke vzeli, kar za diletanta, ki mora podnevi iti za kruhom, ni nobena malenkost. — Nikakor se pa ne moremo strinjati z ljubeznijo, ktero so nekteri naših gg. igralcev jeli v novejšem času skazovati našemu jeziku po svojih dodatkih polnih košev tujih besedi, da je groza. Ne bomo tajili, da se je ravno ta večer smešnost burke po taistih zvišala, toda, gospoda — ne smemo. „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo", mora nam tudi na deskah, ki svet pomenijo, sveto in veljavno biti. Na veke naj zginejo iz našega gledišča, ki je že davno ljubljenec našega naroda, besede „lerfant", „bigecati", „šnicelj" itd. Saj imamo zadosti domačih smešnih besedi, le poiskati jih je treba!
(Marijina bratovščina) imela je včeraj svoj občni zbor v mestni dvorani na rotovži, kterega je pričel predsednik, g. Regali, s primernom pozdravom blizo 200 zbranim udom. Društvo šteje sedaj udov nad 2310 in ima premoženja 25.129 gold. 70 kr. Prjstopilo je v minulem letu 193 novih udov, odšlo jih je pa v večnost 122, toraj se je njihovo število za 71 udov povišalo. Letni preostanek v denarji znašal je na 31. decembra 1884 396 gold. 69 krajcarjev. Predsednik se spominja bivših udov, kterih se je od leta 1758, kedar je bilo društvo po 52 krščanskih možeh ustanovljeno, preselilo že nad 4000 v nepoznano večnost; pozabljeni so večinoma od celega sveta. Nihče se jih ne spominja več razun društva Marijine bratovščine, ktero še vedno vsako leto za nje sv. maše preskrbuje. Tajnik prebere zapisnik lanskega občnega zbora; o društvenem računu pa poroča v imenu pregledovalnega odbora g. Hiti, da so društveni računi v redu. Po društvenih pravilih je odborna doba potekla odbornikoma gg. KI ein u in Regali ju ter tajniku Šturmu, kteri so bili vsi zopet po aklamaciji izvoljeni. Po volitvi stavi g. Regali predlog o napravi rečne lote-
rije na korist društva. Finančuo ministerstvo naj se naprosi, da dovoli društvu napravo loterije na 100.000 sreček po 50 kr. S čistim dobičkom te loterije se bode kupilo posestvo v Ljubljanski okolici, na kterem se bode potem z vsem preskrbovalo 20 do 80 popolnoma ubožanih in v starosti onemoglih udov bratovščine obojega spola. Predlog je bil z živahnim odobravanjem soglasno sprejet in se je volil pomnoženi odbor 22 udov, da ga izpelje. Voljeni so bili gg.: Budnar Šimen, Bedenek Jakob, Benda Maks, Bonač Janez, Breskvar Alojzij, Golijaš Janez, Hribar Martin, Jeločnik Mihael, Keber Janez, Krašovic Janez, Lokar Jožef. Lindtner Alojzij, Maz-gon Valentin, Pavšek Franc mL, Petrič Ernest, Plehan Valentin, Reich Adolf, Sterle Jožef, Stupica Ignacij, kanonik Zamejic Andrej in Zalar Jožef.
Predlog o napravi lastnega domovja Marijine bratovščine je tako izvrstna misel, da je v resnici vsestranske podpore vreden in jo bo gotovo tudi povsod dobil. Koliko je udov, ki se pod milim nebom nimajo kam obrniti za krajcar podpore in vendar so celo življenje zvesto donašali svojih 50 kr. na leto. Društvo jih je do sedaj podpiralo, toda podpora je bila, kar je lahko umljivo, kaplja vode na razbeljeno železo. Kedar se nakupi posestvo, na kterem se bode živež doma pridelaval, se bode takim ubožcem boljše godilo in to se utegne že v teku dveh let vresničiti.
Za tem predlogom pride na vrsto drugi. Stavil ga je odbornik g. Janez Dol h ar. Društvo naj si napravi svoje bandero, pod kterim se bode uvrsto-valo par za parom pri vstajenji o veliki noči in pri obhodu na sv. Kešnjega telesa dan. Le-ta križ ali bandero naj bo kolikor mogoče lep na treh drogih po cerkvenem predpisu in naj velja do 400 gold., ktere naj društveniki prostovoljuo zlože, kolikor je komu drago. Vsak krajcar se bo sprejel s hvaležnim srcem. Ako le vsak društvenik 20 kr. položi v naborno pušico, se bo 400 gld. nabralo kakor bi trenil in bandero je gotovo. Predlog se je odobril brez pesebne debate, ker se je le jeden društvenikov proti njemu oglasil. Križ (bandero) naj se spravi v novi cerkvi presv. srca Jezusovega, ostane pa lastnina društva. Napravil se bo posebno iz ozira na veliko število udov ^nskega spola, kterim se na veliko soboto vstajenja ni mogoče vdeležiti, pač pa se ga lehko vdeleže ob 4. uri zjutraj na veliko nedeljo pri cerkvi presv. srca Jezusovega, kjer je taisto posebno veličastno.
Med posamičnimi nasveti nam je še omeniti, da se je na željo več udov sprejel predlog, da se bo tistim mrtvim udom, kterih ne poneso mimo frančiškanske cerkve, kjer navadno vs&kemu udu zvoni, zvonilo pri usmiljenkah v deželni bolnišnici. Stavila se je interpelacija, zakaj da odbor ne skrbi, da bi se tudi v Šentpeterski fari pogrebov udov vdeležili 3 duhovni, kakor kakor se to po vsih drugih farah godi. Predsednik pravi, da tukaj odbor ne more ničesa storiti, kakor to, kar je storil do sedaj, da je namreč vedno za 3 duhovne sveče in plačo poslal. Konečno občni zbor izreče zahvalo sedanjemu predsedniku in odboru za marljivo in vestno delovanje. Seja se je blizo 12. ure zaključila.
(„Slavec") je imel včeraj popoludne svoj letošnji občni zbor, kterega se je vdeležilo prav lepo število članov. Zborovanje je pričel predsednik gosp. Anton Jeločnik, posestnik tovarne, s primernim nagovorom došlih, ter omenja, da je „Slavec" najhujše čase že premagal, kajti lepi namen njegov, „domače petje tudi v nižjih stanovih gojiti", odpira mu vedno bolj in bolj duri v boljše kroge in preganja mržnjo, ktera se mu je bila v njegovem po-četku ondi rodila. — Tajnik g. I. Pajek poroča v vzvišeni in prekrasni besedi o drušvenem delovanji od časa „Slavčeve" vstanovitve pa do konec leta 1884. Društvo je komaj pol leta staro in že ima jako lično kroniko. Napravilo je tri velike veselice, kjer se je povabljenega občinstva vse trlo, in pa več manjših veselic. — Blagajnik g. Mihael Jeločnik poroča o gmotnem stanji društvenem. Rednih članov, ki po 20 krajcarjev na mesec plačujejo, ima društvo 100, podpornih pa, ki so pristopili z letnimi doneski, 68. Dohodkov so imeli 370 gld. 78 kr., stroškov 203 gld. 81 kr.; ostane v blagajnici 76 gld. 91 kr. Vrh tega ima odbor za napravo zastave 48 gld. 10 kr. že nabrane gotovine, ktero so kar na mestu pomnožili gg.: Regali z 2 gld., Kune z 1 gld., A. Uran z 1 gld., Franc Hribar, usnjar, s 3 gld., Morwald, Dunajčan, s 50 kr., Bahovec z I gl. in Klopčič tudi z 1 gld. — V odbor voljena sta
bila gg. Perdan in Vidmar. — Izmed raznih predlogov, bila je najživahneja razprava o pred-pustni veselici oziroma maškeradi. Celo uro oglaševali so se za in proti napravi razni nasveti, konečno zmagala je stranka, ki je bila proti maškeradi in za navadno smešno veselico na pustni torek, kakor je to poprej že sklenil odbor v svoji seji. — »Slavec" namerava v teku letošnjega leta napraviti slavnostno „akademijo" v deželnem gledišči na društveno korist, pri kteri ga bodeta tudi podpirala „dramatično društvo" in pa"'„Sokol"". — G. Regali še nasvetuje, da naj društvo na to deluje, da se bo bolnim udom tudi lahko kaka podpora dajala, na kar podpredsednik g. Petrič po-vdarja potrebo, da bi več mojstrov k društvu pristopilo, na kar naj bi jih prigovarjala gg. Regali in Kune. Konečno se predsedniku g. Jeločniku izreče še z gromovitim „živio" presrčna zahvala za izvrstno vodstvo društva in zborovanje je bilo ob tri četrt na pet končano. — „Slavec" prodira, ker je na dobri, da izvrstni podlagi začel, kajti kaj je le lepšega, kakor petje v današnjih tožnih časih. Želimo mu od vseh strani najboljšega vspeha in obilno požrtovalnih prijateljev, vreden jih je!
(Čitalnica v Šiški) priredi v ponedeljek dne
2.	februvarja 1885 slavnostno besedo v spomin Valentina Vodnika v Kozlerjevi zimski pivarni po sledečem sporedu: 1. B. Ipavic — Ouvertura „Tičnik", svira vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn. — 2. Nedved — „Pozdrav", možki zbor. —
3.	Gregorčič — „Kmetskej koči", deklamacija, go-spica Košenina. — 4. Stegnar — „Naš mešani zbor", mešani zbor. — 5. pl. Donizetti — Terzett iz opere „Lucrecia Borgia", svira vojaška godba.— 6. K. Mašek — „Kaj bi mi srce ogrelo", možki zbor. — 7. J. Strauss — Potpouri „Prt kraljice", svira vojaška godba. — 8. Hugo Sattner — „Opominj k petji", mešani zbor. — 9. Titi — „Serenada za flavto in rog", svira vojaška godba. — 10. Krojač Fips. Burka s petjem v 1 dejanji. — Poslovenil D. Hostnik. — Besedi sledi ples. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za čitalnične ude prosta; za neude 40 kr.	Odbor.
(Današnji veliki somenj) ni bil kaj prida za živinsko kupčijo, ktere se tudi ni nič kaj prida prignalo, ker pota niso zato. Rejeni voli prodajali so dobro, plemenci slabo, ker ni še pravi čas za nje. Ravno taka je bila pri konjih. Povsod se je čutilo, da tujega kupca manjka.
(Napravo mestne hranilnice) v Ljubljani ministerstvo notranjih zadev ni dovolilo.
(Tovorni promet) na južni železnici v Reko in Trst se je zopet pričel.
(Pojasnilo.) Med členi banke „Slavije", kterim se je podedovansko društvo nehalo dne 4. decembra 1884, nahaja se mnogo čč. gg. župnikov. Ker mora vsak član preskrbeti po župnijskem uradu potrjeno spričevalo, da je preživel 31. decembra 1884, vprašuje mnogo čč. gg. župnikov, kdo naj jim potrdi tako pričevalo. Glede na to smo pooblasteni pojasniti, da popolnoma zadostuje, ako vsak g. župnik sam potrdi svoje pričevalo in pritisne župnijski pečat.
(Tatovi) poskušali so minuli teden vlomiti v Senožeško davkarijsko blagajno, do ktere se jim je že čez dvoje duri priti posrečilo. Blagajnice s ključi niso mogli odpreti, zatoraj so jo pa navrtati skušali. Toda tudi pri tem delu niso imeli sreče. Dotično orodje zalomilo se je v zaklepu in odriniti so morali brez denarja z dolgim nosom. Davkariji pa ni druzega kazalo, kakor v Ljubljano po ključavničarja poslati, ki bo pokaženo blagajnico zopet v red spravil.
(„Novi Ifrencelj") prišel je danes izvanredno bogat na podobah. Razun Pavliha, Tineta in Jožeta f/rinesel je čisto nove podobe: razumen strežaj, prebrisan kmetic, v gostilni, Ljubljanska nemčurska študentovska „Carniola" in pa ponoči.
Razne reči.
— Nesreča. Nekaj strašnega zgodilo se je v petek zvečer na Graškem južnem kolodvoru. Ve-rižnik Janez Zupančič, sicer jako spreten delavec, prišel je pri zveriženji dveh voz med pufarja, ki sta ga vsak od ene strani stisnila. Mož jo neznansko zakričal in takoj nato vtihnil za večne čase, kajti pufarja pritisnila sta mu prsi in trebuh popolnoma. Ko sta odjenjala, cepnilo je truplo na šine, kjer so mu še kolesa kosti potrla. Kakor se je
zdravnik izrekel, je smrt takoj v prvem trenutku nastopila. Zupančič je zapustil vdovo z dvema otrokoma. Pufarji imenujejo se pri železniških vozeh tiste okrogle plošče, ki na vsakem koncu po dve in dvo iz voza šterlite in ste na dnu vozov na močnih peresih vtrjeni, v ktero se dotični drogovi vpirajo. Namen jim je zabranjevati poškodovanje vozov. Gorje mu, kdor med nje pride. Zmanejo ga popolnoma.
— Grom in tresk bil je v soboto po noči na Dunaju, na jutro pa je začelo snežiti.
Telegrami.
London, 25. jan. Vslecl razpoka v belem stolpu Towerskem poškodovane so le štiri osebe, če tudi jih je bilo blizo 70 navzočih. Grlede razpoka v Westrainsterhallu mislijo, da se je zavitek še le vžgal, kedar sta ga redarja, ktera je poškodoval, našla in pobrala. Zdelal ju je tako, da ne bodeta več ozdravila.
Pariz, 26. jan. Volitve v senat izvršile so se tako-le: Republikanci dobili so 67 sedežev, konservatini 20. Na dobičku so republikanci 22 sedežev.
Malta, 26. jan. Laška oklopnica „Principe Amadeo" razbila se je ob iztočni strani Port-Saida.
Washington, 25. jan. Poslanec Edmund predlagal jo postavo, po kteri naj bi so ojstro kaznovale osobe, ki so napravile hudodelstvo z dinamitom ali drugimi razpoklinarai v združenih državah ali pa tudi po drugih deželah. Predlog se bo izročil posebni komisiji v pretres. Dotični predlog zahteva tudi kazen' za vsakega, kdor bi vedoma prenašal ali pre-važeval razstrelbine za hudodelske namene.
Tujci.
23. in 24. januvarja.
Pri Maličl: A. Aal, trgovec, iz Monakovega. — Kari Dengg, fabrikant, z Dunaja. — Polak, Leidelmayer, Kriser in Eckstein, trgovci, z Dunaja. — Julij Ellinger, trg. pot., iz Brna. — Angelo vitez Daninos, s soprogo, iz Trsta. — Dr. Theod. Neustadtel, odvetnik, z Dunaja. — Hermann Schickel, fabrikant, z Dunaja. — Sinek, Lowy in Oppenheim, trg. pot., z Dunaja. — N. Eaunihar, e. k. pristav, z družino, iz Postojne.
Pri Slona: Janez Matnsch, trg. pot., z Dunaja. — Lju-devit Zeikovitz, trgovec, iz Kaniže. — O. Bauermann, zasebnik, iz Spitala. — H. Kandolini, knjigovodja, iz Kranja. — Josip Beck, trgovec, z Dunaja. — Frane Baydel, trgovec, iz Oppelna. — Ernst Kramer, c. k. nadporočnik, iz Trsta. — M. Laurenčič, trgovec, iz Hrenovitce.
Pri Južnem kolodvoru: Thoma in Wondrak, strojo-vodja, z Dunaja. — Frančiška Wolska, majorjeva soproga, iz Maribora. — Josef Lisec, iz Gradca. — Josip Wertzer, trgovec, iz Sainobora. — Mat. Gril, jurist, iz Postojne.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
26 januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	83	gl. 35 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . .	84	„	— „
4 °h avstr. zlata renta, davka prosta . .	106	„50 „
Papirna renta, davka prosta . .	98	„	55 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	869	„	— „
Kreditne akcije............304	„	25
London.......123	„	65
Srebro.......—	„	- „
Ces. cekini.......5	„	80 „
Francoski napoleond......9	„	77 „
Nemške marke......60	„	35
Ravnokar je izšla in se dobiva v Katoliški Bukvami knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil «J. S. Gombarov.
(Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr.
FRANC STAJER
c. kr. notar
m
zagovornik v kazenskih stvareh,
odpre v torek dn6 27. januvarja 1885
svojo pisarno v Metlilci,
v grajšeni viteza dr. Josip Saivinschcgg-a. tXXXXXX'