Medijski "tajkunčič"
Raščan v škripcih

V ŽARIŠČU

Maja se je najbolj
podražilo sadje

Alenka Kovš-ča
odhaja od Lukš-iča

V ŽARIŠČU

SREDA, 1. JUNIJ 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 125 (20.256) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Bojan Radej: Pluralna obravnava ne odpravi konflikta med resničnostnimi trditvami, za- SPREMENLJIVO

gotovi le, da nobeno utemeljevanje družbenih zadev ni več izključevalno, kar pomeni,

da ni več dominantne verzije resnice, ki bi se skušala vsiliti kot edino veljavna." Stran 8 ^Zi^utrai^{: 9} čez dan: ²⁶

i-

It r

Bi Pahor okna neki gospe pomival na črno?

FRANJA ZIST

"Gospa, pomijem vam vsa okna!" se je navdušeno odzval
predsednik vlade Borut Pahor na sobotni tribuni stranke
SD v- Mariboru-, ko mu- je podpornica dejala, da bo zagoto-
vo zadovoljen z izidom referendumske nedelje. Poslanec
Matevž Frangež je zatrdil, da to še delo na črno ne bo, to
je potrdil tudi minister za delo, družino in socialne zade-
ve Ivan Svetlik. "Izhajajoč iz namena zakona to ni delo
na črno," so nam uradno odgovorili tudi z ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve. Vodja sektorja za progra-
me zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko nam
je v-edno, tu-di tokrat še pred u-radnim odgov-orom minis-
trstva, zadevo podrobneje razložil nekoliko drugače. Po-
jasnil je, da je formalno gledano prijateljsko pomiv-anje
oken lahko delo na črno. Okna ti lahko pomije sosed ali
nekdo, ki ima registrirano dejav-nost za pomiv-anje oken,
lahko ti jih pomije nekdo, ki se u-kv-arja s hu-manitarno
dejav-nostjo ali gospodinjska dela oprav-lja kot osebno do-
polnilno delo, razlaga Kotolenko. Prijateljska pomoč pa,
formalno gledano, je delo na črno po veljavnem in tudi
predlaganem zakonu o preprečevanju dela in zaposlova-
nja na črno, pojasnjuje Kotolenko. Z novim zakonom bi
naredili izjemo pri kmetijskih oprav-ilih in trgatv-i, kjer

dnevna@vecer.com 3

Matej Raščan, ki hoče s
potencialnim Večerovim
kupcem 3Lanom souprav-
ljati Večer, nima niti za
plače svojih honorarnih
sodelavcev v podjetju Delo
Revije, zaposlenim pa
menda ne plačuje prispev-
kov za socialno varnost

JURE STOJAN
ALEŠ KOCJAN

Direktor in lastnik Dela Revij Matej
Raščan - tisti menedžer, ki bi v prihod-
nosti rad soupravljal Večer - spravlja
zaposlene svojega podjetja v obup. Na
več medijev so se namreč njegovi sode-
lavci obrnili z anonimnim pismom, v
katerem razgaljajo blišč in bedo Dela
Revij, tega nekoč paradnega založniš-
kega podjetja na področju izdajanja
revij. "Že tri mesece zapored ne plaču-
je prispevkov za pokojninsko in zdrav-
stveno zavarovanje, preko svoje službe
za odnose z javnostmi pa nas tedensko
prepričuje, da je reševanje teh prob-
lemov v teku. Le koliko časa še?" se
sprašujejo v anonimki zaposleni Dela
Revij. Zaposleni se v pismu tudi sprašu-
jejo, zakaj davčna uprava ne reagira na
tovrstno kršitev zakona. Na Durs smo
se obrnili tudi mi in dobili odgovor, da
nam zaradi varovanja davčne tajnosti
ne morejo posredovati informacij, ki
se nanašajo na konkretne davčne zave-
zance. Poslansko vprašanje s podobno
vsebino sta na ministrstvo za finan-
ce poslala poslanca Melita Župevc in
Tadej Slapnik. Z ministrstva sporoča-
jo, da bo odgovor prišel v zakonskem
30-dnevnem roku, tako pričakujemo
odgovor z ministrstva do 15. junija.

Avtentičnost anonimnega pisma
smo preverili pri več zaposlenih Dela
Revij, ki so vsebino potrdili, z imeni in
priimki pa ne želijo nastopiti v javnosti
(imena hranimo v uredništvu, op. p.).
Zaposleni tako v anonimnem pismu po-
vedo tudi, da honorarni sodelavci Dela
Revij, ki so delali že v januarju tega
leta, še niso prejeli plačila za svoje delo,
prav tako ne za mesec februar, marec
in april. Še minuli mesec je Raščan na
sodelavce naslovil pismo, v katerem se
je zahvalil za razumevanje, ki so ga "iz-
kazali pri izostankih pri izplačilih, ki
so nastali zaradi zamude pri sprostitvi
denarnega priliva". Raščan, ki včeraj ni
bil dosegljiv, je nazadnje, 11. maja, za
Večer izjavil: "Te težave smo že uredi-
li. Prišlo je do zamud, sedaj pa gre vse
naprej po načrtih."

Raščan še ni poravnal računov
za Viktorje_

A očitno zaposleni njegovega podjet-
ja ne delijo mnenja z njim. In še več, z
njim se ne morejo strinjati niti nekate-
ri njegovi poslovni partnerji. Da pod-
jetje Mateja Raščana tenko piska, je
očitno tudi sodeč po poslovnih izidih
minulega leta, ki so že javno dostopni.
Na Delo Revije so lani s poslovanjem
ustvarili 361.778 evrov izgube (EBIT),
kar je sicer le še dobra tretjina izgube
iz leta 2009. Ampak veliko kaže, da so
ceno za to "izboljšanje" plačali zaposle-
ni in dobavitelji Dela Revije. Poslovne
bilance namreč potrjujejo tisto, kar
se že več mesecev govori: da namreč
Delo Revije ne plačuje svojih računov.
Na slednje so opozorili tudi zaposleni
v anonimnem pismu, češ da Raščan že
nekaj mesecev ne odplačuje dolgov in
da dolguje celo za prireditve, ki so že
minile, denimo za Viktorje. Neuradno
smo pridobili tudi elektronsko pošto
z dne 24. maja, v kateri se direktorica
podjetja Nimfa Irena Oblak opraviču-
je poslovnim partnerjem za zamude
pri plačilih, saj Delo Revije še ni plača-
lo zneska, ki ga dolguje Nimfi za pripra-
vo glamurozne prireditve Viktorji.

Kratkoročne poslovne obvezno-
sti so leta 2010 znašale že 7,3 milijo-
na evrov, bistveno več od že tako ali
tako visokih 6,1 milijona v letu poprej.
Morda gre za znak kozmične pravič-
nosti, ampak družba, ki naj bi bila po
mnogih pričevanjih notorični neplač-
nik, je tudi na svoji koži izkusila, kaj
pomeni plačilna nedisciplina. Kratko-
ročne poslovne terjatve Dela Revij so
lani narasle na 2,6 milijona evrov.

Kljub prepovedi reprogram
tajkunskega kredita?_

Je pa Raščanu uspelo nekaj nepričako-
vanega, kažejo javno dostopni finanč-
ni podatki. In sicer je svoje bančnike
le prepričal, da so mu posojila reprogra-
mirali. Še leta 2009 je bilo dolgoročnih
kreditov za 1,9 milijona evrov, kratko-
ročnih pa za 27,6 milijona. Lani se je to
razmerje obrnilo v prid družbi: dolgo-
ročnih 19 milijonov, kratkoročnih za 9
milijonov. Res je, Delo Revije so lani
svoje dolgove do bank zmanjšale za sla-
bih 1,5 milijona evrov. Ampak očitno
se v upravi enih upnikov bojijo bolj kot
drugih - da vračajo bančnikom, "jem-
ljejo" (torej za več mesecev zamujajo s
plačili) zaposlenim in poslovnim part-
nerjem. Kot že omenjeno, kratkoročne
poslovne obveznosti so se lani silovite
povečale, za dobrih 30 odstotkov.

Kdo so bile te banke, ki so podalj-
šale rok, do katerega mora Delo Revi-
je vrniti večmilijonske dolgove? To je
razvidno iz podatkov o hipotekah, ki
so vpisani v zemljiški knjigi. Delo Re-
vije so namreč morale zastaviti poslov-
ne prostore na Dunajski 5 v Ljubljani,
v Delovi stolnici. Februarja je 18 mili-
jonov kredita "do odpoklica" podalj-
šala NKBM, Factor banka pa 320.000
evrov, in to konec marca. Hypo Alpe
Adria je svoje 4,3-milijonsko posojilo
junija 2010 podaljšala do maja 2014.
Od teh reprogramov bode v oči predv-
sem največji, ki ga je izvedla maribor-
ska banka - je v pomembni državni
lasti in predlani sprejeta "protitajkun-
ska" zakonodaja je reprograme kredi-
tov za menedžerske prevzeme izrecno
prepovedovala. "Nova KBM pri svo-
jem delovanju upošteva in spoštuje
slovensko zakonodajo ter načela stro-
kovnosti, profesionalnosti in skrbnost
dobrega gospodarstvenika," odvračajo
iz banke. In dodajajo, da v skladu z do-
ločili zakona o bančništvu in dobrimi
poslovnimi običaji "vsebin odnosov
ali dogovorov sklenjenih z njimi ne
komentiramo".

r«'

DRAGO SENICA

Ne vem, če sem vse prav razumel, ampak vse kaže, da bomo morali tudi mi
v prihodnje prijavljati davčno napoved ...

Če lani ni uspelo, bi lahko letos

SDS in SNS spet zahtevata
razrešitev predsednika
državnega zbora Pavla
Gantarja, zaradi trenj v
koaliciji pa v SDS tokrat
upajo na boljši izid kot lani
maja

SAMO TRTNIK

Poslanska skupina SDS je skupaj s po-
slanci SNS včeraj popoldan vložila
zahtevo za razrešitev predsednika dr-
žavnega zbora Pavla Gantarja. Razlog
je, da ni sklical izredne seje, na kateri
bi razpravljali o dokapitalizaciji NLB in
NKBM, najemu NPU, aferi bulmastifi
in dogodkih v Darsu. S to samovoljno
odločitvijo je Gantar, tako vodja po-
slanske skupine SDS Jo-že Tanko-, kršil
ustavo, zakon o vladi in poslovnik dr-
žavnega zbora. "Zahteva s temi točka-
mi dnevnega reda je tako kompleksna
in tako zadane v bistvo, da so se spro-
žili vsi obrambni mehanizmi v koali-
ciji," je včeraj dejal Tanko. "Razprave
se veselim," je včeraj dejal Gantar in
nadaljeval: "Ker bo to razprava enega
proti 27., bom jaz takrat preživel prav
lep dan v državnem zboru."

Ob tem je ponovno pojasnil, da
izredne seje ni mogel sklicati, ker ni
vsebovala točk iz pristojnosti držav-
nega zbora. Ko pa so v SDS zahtevo po
izredni seji popravili, je sejo želel skli-
cati enkrat po prihodnjem tednu, a so
se v SDS premislili in to zahtevo umak-
nili. "Sedaj je jasno, da je šlo za to, da bi
razprava o tem bila v obdobju pred re-
ferendumom. To je zloraba državnega
zbora in instituta izredne seje. Temu se
je treba upreti v imenu demokracije,"
je včeraj dejal Gantar.

"Mi smo zahtevo po izredni seji vlo-
žili, ker so se takrat zgodile te nepravil-
nosti," Tanko zavrača, da bi ciljali na
obdobje pred superreferendumom.
Za umik so se odločili, ker ne pristaja-
jo na to, da bo predsednik državnega
zbora odločal, kdaj bo sklical izredno

Potem ko smo včeraj neuradno izvedeli, da Marko- Ho-z-jan,
predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani
(ŠOU Lj), nepreklicno odstopa, so nam to potrdili še iz štu-
dentske organizacije. Kot razlog za odstop je Hozjan zapi-
sal, da prihaja do "bistvenih razlik v pogledih na ključna
vprašanja v organizaciji" med njim in tistimi, ki so ga izvoli-
li. Funkcijo bo opravljal do takrat, ko se bo študentski zbor
seznanil z njegovo odločitvijo, ta teden seje predvidoma
še ne bo. Bo pa danes potekala seja senata, na kateri bodo
obravnavali obtožnice zoper Hozjana, ker naj bi zlorabljal
študentske napotnice. Na tuje napotnice naj bi nakazal za
nekaj manj kot 1500 evrov denarja za sodelavce, ki študent-
skih napotnic niso mogli več koristiti. Hozjan je med dru-
gim predlagal tudi pogodbo o zaposlitvi novega direktorja
ŠOU Lj Ro-ka So-tlarj'a v višini 5800 evrov bruto mesečne
plače in z zagotovljeno odpravnino, vendar študenti temu
predlogu niso bili naklonjeni. S funkcije predsednika ljub-
ljanske študentske organizacije je pred njim odstopil tudi
bivši predsednik Jernej' Štro-maj'er. Ob tem velja spomniti,
da tudi Študentska organizacija Slovenije od odstopa pred-
sednice Katje Šo-ba še nima novega predsednika, organiza-
cijo vodi njen namestnik Ro-k Primo-žič. (fž)

Ustavna presoja volitev v Kopru

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je lokalne volitve v mestni občini
Koper razpisal za 10. julij. S tem je bil izpolnjen pogoj, da so krajevna skup-
nost Ankaran, Skupnost Italijanov Ankaran, Pobuda za ustanovitev občine
Ankaran in 951 volilnih upravičencev na ustavnem sodišču vložili pobudo
za ustavno presojo ustavnosti zakona, ki je Gantarju naložil razpis volitev.
Pobudniki ustavne presoje menijo, da so lokalne volitve v Kopru razpisane
samovoljno, saj državni zbor ni ustanovil občine Ankaran in tako ni izvršil
odločbe ustavnega sodišča. Če bo ustavno sodišče zakon in odlok zadržalo,
volitev 10. julija najbrž ne bo, saj je malo verjetno, da bodo ustavni sodniki
do takrat sprejeli kakšno odločitev. Če pa volitve 10. julija bodo, je velik favo-
rit sedanji župan Bo-ris Po-po-vič, v bitko pa se bosta spustila tudi Olga Franca
in Janez Starman. (str)

V ŽARIŠČU

Bi Pahor okna neki gospe
pomival na črno?

Ne, tovrstna pomoč,
izhajajoč iz namena
zakona o preprečevanju
dela in zaposlovanja na
črno, ni delo na črno,
se glasi uradni odgovor
pristojnega ministrstva,
zgolj formalno gledano
pa prijateljska pomoč
je delo na črno že
po sedaj veljavni
zakonodaji, izvemo

FRANJA ŽIŠT

"Gospa, pomijem vam vsa okna!" se je
navdušeno odzval predsednik vlade
Borut Pahor na sobotni tribuni stran-
ke SD v Mariboru, ko mu je podporni-
ca dejala, da bo zagotovo zadovoljen
z izidom referendumske nedelje. Po-
slanec Matevž Frangež je zatrdil, da
to še delo na črno ne bo, to je potrdil
tudi minister za delo, družino in so-
cialne zadeve Ivan Svetlik. "Izhajajoč
iz namena zakona to ni delo na črno,"
so nam uradno odgovorili tudi z mi-
nistrstva za delo, družino in socialne
zadeve.

Vodja sektorja za programe zapo-
slovanja na ministrstvu Zoran Ko-
tolenko nam je vedno, tudi tokrat
še pred uradnim odgovorom minis-
trstva, zadevo podrobneje razložil
nekoliko drugače. Pojasnil je, da je
formalno gledano prijateljsko pomiva-
nje oken lahko delo na črno. Okna ti
lahko pomije sosed ali nekdo, ki ima
registrirano dejavnost za pomivanje
oken, lahko ti jih pomije nekdo, ki se
ukvarja s humanitarno dejavnostjo ali
gospodinjska dela opravlja kot osebno
dopolnilno delo, razlaga Kotolenko.
Prijateljska pomoč pa, formalno gle-
dano, je delo na črno po veljavnem
in tudi predlaganem zakonu o prepre-
čevanju dela in zaposlovanja na črno,
pojasnjuje Kotolenko. Z novim zako-
nom bi naredili izjemo pri kmetijskih
opravilih in trgatvi, kjer bi lahko po-
magali "tako prijatelji, sovražniki in
sosedje", če tisti, pri katerem pomaga-
te, od te dejavnosti ne živi.

Zdrava kmečka

pamet inšpektorjev_

Kljub temu da je prijateljska pomoč,
torej tudi morebitno pomivanje oken
predsednika vlade, formalno gledano,
delo na črno, nekaj velja tudi zdrava
kmečka pamet inšpektorjev, zatrjuje

"Za spremembo na bolje med ljudmi ni nobene volje"

VOX POPULI

Boste šli v nedeljo
na referendum?

Da Ne

www.vecer.com

Odgovor na prejšnje vprašanje

Se bo varnostna
situacija zaradi
združevanja policijskih
uprav poslabšala?

Število glasov: 311

Šolsko ministrstvo jeseni
zapušča državna
sekretarka Alenka Kovšca,
vse glasnejša ugibanja
o združitvi obeh
ministrstev s področja
izobraževanja

FRANJA ŽIŠT

Državna sekretarka na ministrstvu za
šolstvo in šport Alenka Kovšca jese-
ni, natančneje prvega oktobra, zapuš-
ča svoje delovno mesto. Prijavila se je
na razpis za direktorsko mesto Centra
šolskih in obšolskih dejavnosti, svet
zavoda jo je potrdil brez glasu proti,
o njenem imenovanju pa bo jutri odlo-
čala vlada.

"Res je, da sem se prijavila na raz-
pis, vendar postopek še ni končan,"
nam je ob preverjanju informacije po-
jasnila Kovšca.

Odločitev o odhodu je zorela že
kar nekaj časa, ob objavljenem razpisu
za delovno mesto direktorja zavoda
pa se je državna sekretarka odločila
in kandidirala. "Brez dvoma gre za
nov izziv," pojasnjuje in dodaja, da se
veseli dela z mladimi, kjer bo veliko
prostora za kreativnost. S podobnimi
stvarmi se je v preteklosti že ukvarja-
la, zato ji je delo poznano. Sogovorni-
ca pa ne skriva, da je njeno odločitev
spodbudil tudi odnos ljudi do politi-
ke. "Za mano je zelo težko obdobje.
Najtežje mi je, da ti, kadarkoli se po-
javiš v javnosti, takoj vzamejo kredi-
bilnost," razlaga in dodaja, da vseh
zastavljenih projektov in ciljev ni
mogla izpeljati.

"Kljub temu, da delamo pošteno
in odgovorno, ne moremo prepriča-
ti javnosti, da delamo za dobro ljudi.
Ravno to je zame najbolj stresno,"
pravi in dodaja, da moraš imeti res
debelo kožo, ki pa je sama nima do-
volj. In kateri projekti, v katere je
vložila "toliko energije", niso padli
na plodna tla? "Pri vrtcih smo žele-
li prenesti plače na državo, sprejeti
zakon o otrocih s posebnimi potre-
bami, zakon o financiranju vzgoje in
izobraževanja, vendar so nas pozvali,
naj zakone umaknemo, ker še ni kon-
čana bela knjiga," našteje nekaj prime-
rov Kovšca.

"Če smo v krizi, še ne pomeni, da
ne moremo nekaterih življenjskih
stvari spremeniti na bolje. A za to ni
nobene volje," obžaluje sekretarka, ki
upa, da bo vsaj na prihajajočem refe-
rendumu pri kom "prevladala zdrava
pamet". Meni še, da več kot je s svojim
delom prispevala doslej, ne more do-
dati, zato bo svojo energijo namenja-
la mladim.

Ni pa še znano, kdo jo bo na minis-
trstvu nadomestil. Ob napovedanem
odhodu ministra za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo Gregorja Go-
lobiča dan pred prihajajočim refe-
rendumom so vse glasnejša ugibanja
o tem, ali bo vlada obe ministrstvi s
področja izobraževanja po Golobiče-

Alenka Kovšca, državna sekretarka, se
bo posvetila delu z mladimi. (Janko Rath)

vem odstopu združila. "Sliši se logič-
no. Predsednik vlade bo imel idealno
možnost, da zmanjša število ministr-
stev," pravi Kovšca, ki se strinja, da je
ministrstev preveč. Po odstopu Duše
Trobec Bučan je podobno usodo do-
živela služba vlade za lokalno samo-
upravo in regionalno politiko, ki jo
sedaj vodi minister za Slovence v za-
mejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

dnevna@vecer.com 5

Umivanje rok je zlato pra-
vilo pri preprečevanju širje-
nja vseh nalezljivih bolezni

MATEJA GROŠELJ

Domnevno spornih kumar, okuženih
z enterohemoragično bakterijo Esche-
richia coli oziroma Ehec, ki razsaja
po Evropi, tudi po včerajšnjem zago-
tovilu ministrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano na slovenskem
tržišču ni. Inštitut za varovanje zdrav-
ja (IVZ) kljub vsemu priporoča previd-
nostne ukrepe. Pri bolnikih v tujini
opravljene epidemiološke raziskave
so potrdile, da krvavo drisko pri bol-
nikih in hemolitično urenemični sin-
drom (HUS) povzroča bakterija Ehec
serološke skupine 0104 iz skupine pato-
genih sevov Ehec, ki proizvajajo tako
imenovane Šiga toksine. "Gre za redko
serološko skupino, ki je v Sloveniji še
nismo zaznali," pojasnjuje epidemio-
loginja Eva Grilc iz IVZ. Obstaja okoli
250 različnih sevov Ehec seroskupine
0, ki proizvajajo Šiga toksine, okoli sto
izmed njih jih lahko povzroči obole-
nje, celo hude črevesne in sistemske
bolezni pri ljudeh.

"Prenos okužbe je možen z oku-
ženo hrano in vodo, s stikom z žival-
mi, možen je tudi neposreden prenos
z dotikom človek-človek v družinah,
vrtcih, v domovih za ostarele. Kot sum-
ljivo živilo v izbruhih so pogosti suro-
vo nepasterizirano mleko in sir, goveje
meso, različne vrste sveže zelenjave,
na primer ohrovt, špinača, solata, ne-
pasterizirani sadni sokovi, jabolčnik
na primer. Nedavni izbruh v Kanadi
in ZDA je bil povezan z orehi," spom-
ni Grilčeva.

Sicer zdravi nosilci za človeka pa
patogene bakterije so različne vrste ži-
vali, predvsem govedo in drugi prežve-
kovalci. "Infektivna doba je zelo nizka,
sto do dvesto klic, inkubacijska doba
je tri do osem dni. Značilna klinična
slika pri obolenju je akutni gastroente-
ritis, ki ga pogosto spremlja zmerno po-
višana telesna temperatura in včasih
bruhanje. V večini primerov je driska

"Teh osem procentov, ki Josipa Broza
Tita ne ocenjujejo kot pozitivno oseb-
nost, bi pospravil v rov sv. Barbare, saj
je tam spet prostor," je v ponedeljek v
oddaji Dobro jutro na TV Slovenija ob
hihitanju voditeljskega para dejal igra-
lec Ivo Godnič, ki dvajset let imitira
lik in delo bivšega jugoslovanskega
predsednika. Na Godničev nastop na
nacionalni televiziji se je odzvala izven-
parlamentarna stranka Nova Sloveni-
ja (NSi), natančneje njen podmladek.
"Godnič je s svojim nastopom prizadel,
užalil in ustrahoval ljudi. Prizadeto je
tudi njihovo dostojanstvo. Prav tako so
prizadeti vsi tisti, ki so pod povelji Jo-
sipa Broza Tita na kakršen koli način
trpeli, bodisi so bili zaprti, mučeni ali
pa so v povojnih morijah izgubili svoje
najbližje," je na včerajšnji tiskovni kon-
ferenci povedal Jernej Vrtovec.

"Gre v svojem bistvu za ciničen,
celo lahkotni poziv k pobojem dru-
gače mislečih, ki si ga nihče ne more

Španija bo zahtevala odškodnino

Španija bo na ravni EU zahtevala odškodnine za vse evropske kmete, ki so
utrpeli izgube zaradi širjenja bakterije Ehec, je na zasedanju kmetijskih mi-
nistrov EU na Madžarskem napovedala španska ministrica Rosa Aguilar. Kot
je poudarila, je treba krivca iskati v Nemčiji, ne Španiji. Bakterija Ehec se po
dosedanjih ugotovitvah prenaša z okuženimi kumarami iz južne Španije, za-
radi česar so španski kmetje po besedah Aguilarove ob 200 milijonov evrov
tedensko. Nevarna bakterija je medtem terjala prvo smrtno žrtev zunaj Nem-
čije. (sta)

blaga in mine sama od sebe, pri večini
v petih do sedmih dneh," osnovne po-
datke navaja strokovnjakinja. Zapleti
so navadno pogostejši pri otrocih, pri
njih in pa ostarelih, kar potrjujeta zad-
nji žrtvi v Nemčiji, ženski star 91 in 87
let, pa je tveganje za smrt večje tudi za-
radi dehidracije.

"V Sloveniji stanje pozorno sprem-
ljamo. Potnikom, ki potujejo na priza-
deta območja, posebnih ukrepov ne
svetujemo, upoštevajo pa naj navodila
in priporočila tamkajšnjih zdravstve-
nih oblasti. Te odsvetujejo uživanje
surovega paradižnika, kumar in zele-
ne solate, priporočajo pa osebno higie-
no," predvsem na umivanje rok tudi v
domačem in delovnem okolju še zlasti
opozarja Grilčeva. Ta nadvse enostav-
ni ukrep je namreč zelo pomemben
pri preprečevanju širjenja vseh nalez-
ljivih bolezni. Razkuževanje rok v ku-
hinji ni potrebno, če pri pripravi živil
uporabljamo rokavice, pa naj bo nji-

privoščiti," je nadaljeval Vrtovec, ob
tem pa napovedal, da "takšna podla
izjava, ki je bila neposredna grožnja
po človeškem življenju, terja tudi ka-
zensko odgovornost". Vrtovec je tako
napovedal vložitev kazenske ovadbe
zoper Iva Godniča zaradi nestrpnega
in sovražnega govora. Izmed državnih
institucij se je prva odzvala varuhinja
človekovih pravic Zdenka Čebašek
Travnik, ki ocenjuje, da je Godniče-
va izjava nepremišljena in skrajno ne-
primerna, vsebuje pa tudi elemente
javnega spodbujanja sovraštva in nestr-
pnosti. Premier Borut Pahor, ki izjave
sicer ni slišal, je včeraj dejal, da zavrača
vsako izjavo, ki bi jo bilo mogoče razu-
meti kot nepietetno. "Če si satirik, se
ti nekdo smeji na široko, nekdo kislo,
nekdo joka, nekdo je prizadet. Temu se
reče sarkazem," na obtožbe podmlad-
ka NSi odgovarja Godnič in dodaja, da
z izjavo ni nameraval nikogar užaliti.
(ue)

Nekaj več prožnosti in prilagodljivosti bi pričakovali od prekaljenega
stečajnega upravitelja Branka Dordeviča pri odločitvi o tem, ali bo
potencialnemu kupcu premoženja nekoč našega največjega modnega
oblačilnega podjetja v stečaju omogočil tako imenovani skrbni pregled
poslovanja delujočega dela njegovega zdravega jedra, to je družbe Mura in
partnerji. Bo nekaj več prožnosti in prilagodljivosti v tem pogledu pokazal
stečajni senat okrožnega sodišča v Murski Soboti, na katerega je potencial-
ni kupec, družba AHA Moda iz Skupine podjetij AHA, prav tako kot na
Dordeviča, naslovil predlog, naj se mu tak pregled omogoči, saj ne želi
kupovati mačka v žaklju, in naj se zato naslednja javna dražba preloži? Ali
bosta morda oba za vsako ceno vztrajala pri enem od ključnih dražbenih
pogojev, da se premoženje proda po načelu videno-kupljeno?

Kaj zavlačevanje z nakupom oziroma prodajo pomeni za prihodnost
družbe Mura in partnerji z okrog 1400 zaposlenimi, ki je - kot kažejo
podatki, objavljeni na Ajpesu - lani poslovala z dobičkom? Kakšna so tukaj
možna ozadja? V prvi vrsti je tak dosedanji poslovni izid družbe Mura in
partnerji voda na mlin Mojci Lukančič in njenemu možu, angleškemu
finančnemu strokovnjaku Nigelu Petru Buxtonu, ki se predstavljata kot
zelo resna in ne zgolj špekulativna kupca, ki imata tudi - vsaj po razpoložlji-
vih in nam dosegljivih informacijah - dokazila, da sta na področju
podjetništva in financ iz pravega testa - in kar najbrž tudi nekaj šteje, je, da
jima je vlada za investicijsko naložbo z naslovom Projekt vzpostavitve
sodobnih poslovnih procesov in revitalizacije blagovne znamke Mura,
gotovo ne kar tako, namenila 5,8 milijona evrov.

Povsem v medijski senci napetega pričakovanja, kaj se bo z Muro, v njej in
okrog nje zgodilo v naslednjih dneh, pa poteka drugačna, veliko bolj
žalostna in človeško ponižujoča zgodba, ki se je iz nekdanjih Murinih
hčerinskih družb in njenega invalidskega podjetja preselila v sodne
dvorane. Včeraj je bila spet ena od obravnav. V množični pravdi - tako
obsežne in številčne pravde na tem sodišču še ni bilo - nekdanji muraši
zahtevajo izplačilo odpravnin, plač in regresa za letni dopust, kar jim je
stečajni upravitelj Dordevič iz, kot so prepričani, neupravičenih razlogov
oporekal. Vsi smo ustvarjali Murino premoženje, je bilo slišati med
včerajšnjo obravnavo, in pošteno bi bilo, da bi v stečajnem postopku temu
primerno z njim ravnali. Glede na preteklo turbulentno dogajanje v
podjetju nas pravzaprav noben scenarij, ki se bo odvil, ne bo presenetil.

Pahor zaslužen za tretjo Ruplovo knjigo

Del občinstva na predstavitvi Ruplove knjige: Milan Kučan, Peter Jambrek,
Janez Janša, Igor Omerza in Tone Jerovšek (Tit Košir)

Odkar je od konca leta 2008 Dimitrtij Rupel zaposlen kot uradnik na zunanjem
ministrstvu, je napisal tri knjige: zadnjo, 560 strani obsegajočo z naslovom Slove-
nija na svetovnem prizorišču, je včeraj v Ljubljani predstavil na tiskovni konfe-
renci. Za najnovejše delo izpod Ruplovega peresa je vladalo veliko zanimanje, kar
dokazuje hkratna udeležba nekdanjega predsednika Milana Kučana in prvaka
opozicije Janeza Janše. Za nastanek knjige se je Rupel ironično zahvalil predsedni-
ku vlade Borutu Pahorju, ki je bil "zaslužen" za njegov "marginalni status v siste-
mu zunanjega ministrstva", ki mu je omogočil plodno pisateljsko ustvarjanje.

Knjiga, ki želi odgovoriti na vprašanje, ali je slovenska diplomacija obstajala
pred letom 1990, je izšla pari Slovenski matici, njen direktor Milček Komelj' pa
je dejal, da jo je napisal "eden redkih intelektualcev v slovenski politiki". Rupel
se je v knjigi posvetil Edvardu Kardelju, ki je bil jugoslovanski zunanji minister,
obdobju nastajanja slovenske države, vstopu v evro-atlantske integracije, nega-
tivno pa se je opredelil do arbitražnega sporazuma, predvsem zaradi Sloveniji
škodljive hrvaške enostranske izjave. Po dolgih letih je Rupel včeraj zvečer go-
stoval na Fakulteti za družbene vede, s katero je bil kot minister v konfliktu, s
predavanjem z naslovom Začetki slovenske diplomacije: od Republiškega komi-
teja do članstva v Organizaciji združenih narodov. (ue)

Izdaja

Časopisno-založniško podjetje

VEČER

Časnik, ki vas razume

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Direktor: Uroš sKUHALA

Odgovorni urednik: Tomaž RANC
Predsednik nadzornega sveta:
Dušan MohoRKo

srečko KLApš: vodja deska
Matija sTEpIšNIK: notranja politika
sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija Golob soKoLovič: Slovenija
vojislav BERCKo: zunanja politika
Aljoša PERšAK: mariborska kronika

Petra viDALi: kultura
Aljoša stoJIč: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina šULEK: reportaže
Dejan PUšENjAK: V soboto
sašo BizjAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com
dopisništva:

Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

TRZENjE:
oglasno trženje

telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370

oglasi@vecer.com

Mali oglasi

telefon 02/2353 331, 02/23 53 357
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365
narocnina@vecer.com

predstavništva

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 38.500 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj
2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

EVROPA, SVET

Čaka se prva zamenjava

Triurno zasedanje
najvišjega hrvaškega
varnostnega sveta kaže
na konfliktna stališča

MLADEN MALI

ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Hrvaški svet za nacionalno varnost
(VNS), najvišje hrvaško telo, odgo-
vorno za najpomembnejše varnost-
ne teme v državi, je za zaprtimi vrati
tri ure razpravljalo o aferi, v kateri so
udeležena tri znana imena: Damir Po-
lančec, nekdanji član predsedstva vla-
dajoče stranke HDZ in podpredsednik
vlade v času mandata Iva Sanaderja in
Jadranke Kosor, parlamentarni posla-
nec SDP-ja in nekdanji župan Reke Slav-
ko Linic ter direktor hrvaške policije
Oliver Grbic.

Iz sporočila za javnost, ki so ga obja-
vili po zasedanju, ki je potekalo za
tesno zaprtimi vrati, je bilo težko kar-
koli razbrati in razumeti. VNS javnosti
sporoča, da podpira odločni boj držav-
nih institucij proti korupciji in organi-
ziranemu kriminalu. VNS prav tako
poziva k preverjanju domnevne zlora-
be kazenskopravnega sistema, o čemer
je treba obvestiti VNS. Na koncu poziva
vse institucije k brezkompromisnemu
nadaljevanju boja proti vsem oblikam
kriminala. Iz VNS so dodali, da so na
sestanku govorili tudi o varnostnih vi-
dikih obiska papeža Benedikta XVI. v
Zagrebu, o njegovi nastanitvi v soboto
in nedeljo ter o varnostnih vidikih pri-
hajajoče turistične sezone.

Znano je, da je pri sklicu zaseda-
nja vztrajal hrvaški predsednik Ivo
Josipovic po tem, ko je nekdanji viso-
ki funkcionar stranke HDZ Polančec
na tiskovni konferenci razkril podrob-
nosti o tem, da ga je direktor policije
Grbič obvestil o anonimnih prijavah
proti njemu in drugim članom HDZ-
ja ter da je od vodstva HDZ-ja celo
zahteval, da pišejo anonimne kazen-
ske ovadbe proti uglednim članom
opozicijskih strank, še posebej proti
pripadnikom SDP-ja in HNS-ja. Polan-
čec je napovedal, da se bo javil pred
zasedanjem, kar je storil v ponedeljek
popoldne, ko je novinarjem predal
besedilo pisma, ki ga je namenil čla-
nom VNS-a. Polančec v pismu natanč-
no razloži svoje stike z direktorjem
policije in trdi, da so visoki policijski
funkcionarji natančno obveščevali
vrh HDZ-ja o preiskavah, kijih vodijo
proti uglednim članom stranke, in na-
vaja, da je bilo o vsem tem seznanjeno
vodstvo stranke ter da mu je predsed-
nica stranke in vlade Jadranka Kosor
osebno uredila srečanjem z glavnim
državnim odvetnikom. Preden je bilo
pismo objavljeno, sta visoka funkcio-
narja HDZ-ja Vladimir Šeks in Ivan
Jarnjak na izredni tiskovni konfe-
renci obtožila Polančecevega odvet-
nika Anta Nobila, da izvaja "poltični
atentat" na HDZ. Odvetnik Nobilo je
odgovoril, da to le dokazuje nervozo
HDZ-ja, ki izgublja na moči z izmišlja-
njem afer.

Generala Ratka Mladica so
sinoči s posebnim letalom
prepeljali v Haag

ALEKSANDAR ROKNIC

BEOGRAD

(OD NAŠEGA SODELAVCA)

Srbska pravosodna ministrica Sneža-
na Malovic je včeraj podpisala sklep, ki
odobrava izročitev najbolj iskanega ha-
aškega obtoženca Ratka Mladica med-
narodne sodišču za vojne zločine na
območju nekdanje SFRJ. "Izpolnjeni so
vsi zakonski pogoji, da Mladiča izroči-
mo tribunalu v Haagu," je povedala in
dodala, da je bil v času tiskovne konfe-
rence, okoli 17.25, Mladič že v letalu za
Nizozemsko. "Z izročitvijo primer Mla-
dič ni zaključen, saj pričakujemo, da
bomo odkrili, kdo mu je pomagal pri
skrivanju. Vsi zločini morajo biti proce-
suirani, odgovorni zanje pa kaznovani.
Srbija je izpolnila svoje mednarodne in
moralne obveze in dokazala, da držimo
obljube," je zaključila ministrica Malo-
vičeva. Dodala je, da to dejanje pomeni
sporočilo sprave za regijo. Sodišče v Be-
ogradu je predhodno zavrnilo pritožbo
Mladičevega odvetnika na odločitev o
izročitvi haaškemu sodišču.

Okoli 17. ure je policija je blokira-
la dostop na most Gazela in avtoce-
sto do beograjskega letališča Nikole
Tesle. Okoli letališča je bilo nameš-
čeno veliko policijskih sil. Pripadni-
ki žandarmerije, ki so imeli zakrite
obraze, so že nekaj prej blokirali pro-
met pred posebnim sodiščem v Usta-
nički ulici. Na dvorišče je zapeljalo
pet terenskih vozil in eno intervencij-
sko vozilo. Iz stavbe posebnega sodiš-
ča je prišla Mladičeva žena Bosiljka, ki
je bila videti, kot da bi si brisala solze.
V tem trenutku sta bila pri Mladiču
njegov sin Darko Mladic in upokoje-
na profesorica prava Smilja Avramov,
ki naj bi si jo bil general želel za prav-
no zastopnico v Haagu. Okoli 15. ure
so Mladiča obiskale soproga, njegova
sestra in snaha v spremstvu neznane-
ga moškega, ki je nosil velik kovček.
Na vprašanje, kaj je v kovčku, je odgo-
voril, da je notri vse, kar človek po-
trebuje v priporu. Branilec haaškega
obtoženca Ratka Mladiča, odvetnik
Miloš Šaljič, je nekaj pred 16. uro pri-
šel iz zgradbe posebnega sodišča in
izjavil, da je skrajšal svoj obisk, da bi
Mladiča lahko obiskali žena in sestra.
Novinarjem pred stavbo sodišča je po-
vedal, da se Mladič zelo slabo počuti
in da naj bi moral kmalu na "neko sne-
manje".

Mladiča so včeraj zaslišali v postop-
ku, ki poteka proti njegovi ženi zaradi
nezakonitega posedovanja orožja. Kot
je povedal odvetnik Šaljič, je Mladič
potrdil, da je orožje njegovo. Na vpra-
šanje, kako je Mladič reagiral na zavr-
nitev pritožbe na izročitev haaškemu
sodišču, pa je Šaljič odgovoril, da Mla-
dič sklepa ni prejel in da ga ne bo pre-
jel.

Okoli 17. ure je izpred posebnega
sodišča zapeljala še ena kolona teren-
skih vozil z belim blindiranim landro-
verjem in zatemnjenimi stekli, zaradi
katerih ni bilo mogoče videti, kdo je v
avtomobilu. Po ugibanjih naj bi bil v
tem vozilu Mladič.

Mladič je včeraj zgodaj zjutraj obi-
skal hčerkin grob na topčiderskem po-
kopališču, nakar so ga vrnili v zaporno
celico na posebnem sodišču. Obisk je
trajal natanko 22 minut. Spremljali so
ga pripadniki žandarmerije in Uprave
za izvajanje kazenskih sankcij. Po obi-
sku naj bi bil Mladič povedal, da ljudje
v tožilstvu držijo besedo. Čas obiska ob
6.20 so izbrali iz varnostnih razlogov.
Namestnik tožilca za vojne zločine

Bruno Vekaric je ob tem poudaril, da
so predstavniki tožilstva za vojne zlo-
čine držali besedo in omogočili Mladi-
ču, da obišče grob svoje hčerke. "Držali
smo besedo. O tem smo se dogovorili
na sodišču, vendar zaradi pritiska jav-
nosti tega nismo objavili. Vse je bilo
perfektno izvedeno," je še povedal Ve-
karič. Dodal je, da so po obisku groba z
Mladičem na sodišču ostali zdravniki,
ki so bili tudi med spremstvom na po-
kopališču. Ano Mladič so marca 1994
našli mrtvo v družinski hiši v beograj-
skem naselju Banovo brdo. Po uradni
verziji je storila samomor z očetovo
pištolo.

UROS ESIH
SAMO TRTNIK

Madžarska zaključuje predsedova-
nje EU, predsedovanje pa je začela
ravno v času finančne krize i-n teža-
vah v evro območju, kjer pa ni člani-
ca. Je bi-lo zaradi- tega predsedovanje
težje?

"Zaradi krize je vse postalo težje. Tako
se nam je število problemov, ki bi jih
morali rešiti v polletnem predsedova-
nju, kar nakopičilo. Kljub temu mesec
dni pred zaključkom predsedovanja
ocenjujem, da je bilo dokaj uspešno.
Uspešne so bile predvsem naše pobu-
de glede skupne evropske gospodarske
politike. No, to ni samo naša zasluga,
je pa bilo v to vloženega veliko naše-
ga dela. Članice, ki so začutile težave,
so strnile vrste in skupaj smo dosegli
želeni cilj."

Madžarska bi- bi-la skoraj postala čla-
ni-ca evro območja skupaj s Slovenijo.
Ali- danes, ko celotno evro območje
rešuje težave Grči-je, Irske i-n Portu-
galske, to nečlanstvo čuti-te kot olaj-
šanje?

"Vse ima svoje prednosti in slabosti.
Mislim, da težave niso povezane s član-
stvom v evro območju, ampak s tem,
kakšno gospodarsko in proračunsko
politiko vodijo posamezne države čla-
nice. Tako imenovana demokratična
politika je postala nedisciplinirana, ne-
odgovorna in ni računala na dolgoroč-
ne posledice, ampak je skušala ustreči
aktualnim pričakovanjem. Ravno to
je največja težava demokracije, politi-
ki bi morali včasih znati reči ne, in to
kljub tveganju, da izgubijo naslednje
volitve. Vi imate zdaj pred seboj vrsto
novih referendumov in veste, kako te
zadeve funkcionirajo."

Nekaj iluzij seje izgubilo_

EU se je znašla v kri-zi-. V težavah je
evro, ni občutka solidarnosti-... Kako
Madžari- gledajo na prihodnost EU? Je
članstvo i-zpolni-lo nji-hova pri-čakova-
nja?

"Nekaj iluzij se je izgubilo, a vseeno
ljudje EU ne vidijo kot sovražnice. Kot
politik in državnik pa menim, da smo
za neizpolnjena pričakovanja lahko
krivi samo sami. EU je neke vrste bo-
jišče, na katerem se vsak bojuje za
uveljavljanje svojih interesov. To pa po-
meni, da je vsaka država uspešna toli-
ko, kolikor ji bo uspelo uveljaviti svoje
interese. Glede prihodnosti EU pa sem
optimist. Menim sicer, da je EU polna
iracionalnih argumentov, da je delo
preveč zbirokratizirano in da spreje-
ma nekatera neživljenjska pravila ter
ne prisluhne osnovnim življenjskim
potrebam posameznikov. Optimist pa
sem zato, ker gredo tendence v smer,
ko takšna vprašanja dobivajo vedno
večji poudarek in vse večjo pozornost.
Predvsem ob širitvi unije proti zahod-
nemu Balkanu se takšnim vprašanjem
ne bo mogoče izogniti. Alternative EU
pa tako ali tako ni."

Vaša stranka Fidesz ima v parlamen-
tu dvotretjinsko večino. Ali je zato
vodenje parlamenta lažje? Za primer-
javo, vaš slovenski kolega Pavel Gan-
tar mora obvladovati tri koalicijske
stranke.

"Tudi naša vlada je sestavljena iz dveh
strank, Fidesza in Krščanske demo-
kratske stranke, a med nami večjih
razhajanj ni. Meni je zato sicer lažje,
a težave nastajajo drugje. V takšni si-
tuaciji opozicija namesto ustaljenih
metod poseganja v sprejemanje odlo-
čitev parlamenta uporablja neobičajna
sredstva z željo, da bi pritegnila pozor-
nost."

Kakšne metode i-mate v mi-sli-h?

"Zapustili so razpravo o spremembi
ustave, poslanci ene od strank provo-
cirajo celoten parlament in tudi mene
osebno. Eden od poslancev je imel na
tiskovni konferenci v prostorih parla-
menta v rokah celo samurajski meč.
Na razpravo prinašajo tudi različne
transparente in celo organizirajo ne-
kakšne performanse. Mi 20 let takšnih
nastopov nismo bili vajeni in sam se
jih tudi ne bi rad navadil. To je način,
ki krši dostojnost parlamenta."

"Razprodali smo državo"_

O stanju demokraci-je na Madžarskem
govorita novi- medi-jski- zakon, ki- je
bi-l deležen števi-lni-h kri-ti-k, i-n nova
ustava, za katero nekateri- kritiki- me-
nijo, da sodi- bolj v 19. stoletje kot v
21. V kakšni- kondi-ci-ji- je madžarska
demokraci-ja 20 let po padcu ber-li-n-
skega zi-du?

"V bistvu je naša demokracija enako
močna kot vse evropske demokraci-
je. Stranka Fidesz svoje dvotretjinske
zmage ni dobila na loteriji! Naša zmaga
izhaja iz razočaranosti in besa, ki ga je
povzročila prejšnja vlada. Država je v
času vladavine socialistične in liberal-
ne vlade, ki je trajala dva mandata, obu-
božala, ljudje so postajali vse revnejši,
demokratične institucije pa so izgub-
ljale pomen. Policijo so uporabljali na
nedemokratičen način, poneverjali so
tudi podatke o gospodarskih kazalcih.
Če pogledam nazaj, je prejšnja vlada
krizo v državi ustvarila dve leti pred
svetovno krizo. Potem pa so ljudje, ki
so sicer levo usmerjeni, kot alternativ-
no posegli po Fideszu. Z dosežki de-
mokracije so nezadovoljni predvsem
mladi, ki nimajo razvojne perspektive,
ne vidijo svoje prihodnosti in ne vidijo
družbenoekonomskih temeljev, na ka-
terih bi lahko gradili svojo prihodnost.
Naš namen ni oslabiti demokracijo,
ampak jo okrepiti, da bi ohranila svojo
verodostojnost tudi pri mladih. Kar pa
zadeva pripombe, da ustava sodi bolj v
19. stoletje kot v 21., mislim, da je treba
prepustiti Madžarom, naj se sami odlo-
čijo, kakšno 21. stoletje si želijo. Če po-

r

"Madžari naj se sami odločijo, kakšno
21. stoletje si želijo," pravi predsednik
madžarskega parlamenta Laszlo Kover.

(Robert Balen)

gledamo Madžare in jih primerjamo s
sosednjimi narodi, lahko ugotovimo,
da je pri nas nacionalna ali človeška sa-
mozavest na veliko nižji ravni, kot bi
to bilo zdravo."

Nezadovoljstvo, posebno mladi-h, z
demokraci-jo je fenomen, s katerim
se soočajo vse postsoci-ali-stične druž-
be. Je za to kriva gospodarska kr-i-za
ali- kr-i-za poli-ti-ke?

"Gospodarska kriza se ne da ločiti od
politične. Tudi v Sloveniji ugotavljate,
kljub dokaj uravnovešenemu razvoju,
padec zaupanja v demokracijo, enako
velja za druge postsocialistične države.
Prišlo je do krize celotnega svetovnega
sistema. Če se ne bomo soočili s tem,
kar je ta kriza prinesla, bodo posledi-
ce še hujše. Politične elite po Evropi pa
niso enako uspešne pri spopadanju s
krizo. Zelo uspešna je elita v Nemčiji,
iz naše regije pa na Poljskem. Na Mad-
žarskem je stanje slabo zaradi ravnanj
prejšnje vlade, zato leži na Fideszu
ogromno breme. Zagotoviti moramo
delovna mesta ljudem, zaradi moralne-
ga sesutja naše policije pa je na nekate-
rih področjih ohranjanje javnega reda
in miru največji politični problem. Re-
ševanje vseh problemov je treba pove-
zati z moralo, da bodo ljudje resnično
verjeli, da to počnemo v njihovem inte-
resu."

V naspr-otju s Slovenijo se je Madžar--
ska konec osemdeseti-h let odloči-la
za bolj r-adikalno pr-i-vati-zaci-jo dr-už-
benega pr-emoženja. Bi- se zdaj v času
gospodar-ske kr-i-ze odloči-li- dr-uga-
če, za bolj nadzor-ovan i-n postopen
model pr-i-vati-zaci-je?
"Razprodali smo državo! Fidesz takrat
ni bil prisoten pri razprodaji države, in
ko smo leta 1998 prišli v vlado, nam je
komaj še kaj ostalo. Če pa bi lahko zače-
li znova, bi poizkusili izpeljati depriva-
tizacijo. Odločno bi nasprotovali temu,
da naše strateške gospodarske panoge
pridejo v tuje roke. V finančnem sek-
torju bi morali imeti vsaj eno banko v
domači lasti. Privatizacija na Madžar-
skem je imela vsaj dve zelo hudi posle-
dici. Prvi in največji problem je, da se
ni oblikoval srednji sloj, ki je nosilni
steber demokracije. Drugi pa, da je pri-
vatizacija v veliko primerih pomenila
samo nakup trga. Takoj ko so tujci ku-
pili podjetja, so tovarne in proizvod-
njo ukinili. Sedaj pa multinacionalna
podjetja na trg dajejo blago nižje kvali-
tete po višji ceni. Ves dobiček se tako
pretaka iz države k lastnikom in se ne
investira pri nas. V tem pogledu smo
Vzhodno- in Srednjeevropejci drugora-
zredni državljani EU."

Savdska dinastija ob vidni
in nevidni podpori zahoda
mešetari v
arabskem svetu,
da bi ustavila zamah
revolucije in vzpostavila
arabsko-sunitsko zvezo
proti šiitskemu Iranu

JOŽE PLEŠNAR

V prizadevanjih, da bi zaustavila cuna-
mi arabske pomladi, savdska dinastija
nima na voljo samo močnih finančnih
in diplomatskih vzvodov, temveč tudi
vsestransko podporo edine svetovne
velesile - ZDA. Medtem ko je ameriš-
ki predsednik po začetnem oklevanju
podprl demokratične proteste v arab-
skem svetu ter na srečanju skupine G8
opozoril avtokratske arabske režime,
naj ne računajo na investicije bogatih
držav, njegova administracija pospeše-
no Analizira 40 milijard vreden obo-
rožitveni posel, ki bo Savdski Arabiji
med drugim pomagal razviti nove elit-
ne vojaške sile za zaščito naftnih vrel-
cev in njenega jedrskega programa.

Ob takšnem blagoslovu in trdnem
"prijateljstvu" zahoda lahko Savdska
Arabija brez težav kaže svoje mišice,
da bi preprečila morebitno radikalno
spremembo v širši arabski soseščini.
Prejšnji teden je Egiptu namenila štiri
milijarde dolarjev pomoči, da bi utrdi-
la moč vladajočega vojaškega sveta, v
Jemnu je uporabila ves svoj vpliv, da bi
dosegla kompromis med tamkajšnjim
diktatorjem Ali-jem Abdulahom Sale-
hom in opozicijo, medtem ko je Jorda-
nijo in Maroko povabila, da postaneta
članici zveze monarhov Perzijskega za-
liva, nekakšnega "kraljevskega kluba",
ki naj bi prevzel vlogo varstva sunit-
skih vladarjev pred šiitskim Iranom.

Gadafi noče odstopiti

Hkrati skuša saudski dvor prepričati
tudi druge muslimanske države, med
njimi Pakistan, Malezijo, Indonezijo in
države srednje Azije, da bi oblikovale
neformalno arabsko zvezo, naperjeno
proti Iranu.

Savdski piarovski princi poudarja-
jo relativno stabilnost, h kateri naj bi v
arabskem svetu prispevale monarhije
v soočenju z "nezanesljivimi" politični-
mi in socialnimi spremembami, ki jih
prinaša veter arabske pomladi. Savd-
ski vladarji se preprosto bojijo revolu-
cije, ki bi lahko spremenila ustaljene
razmere tudi drugod v njihovi sosešči-
ni. Res pa je, da nimajo enotnega sta-
lišča do arabskih vstaj. V Bahrajnu so
posredovali z vojsko, da bi prepreči-
li upor večinske šiitske skupnosti in
nastanek režima, ki bi bil naklonjen
Iranu, ter za "stabilizacijo" Bahrajna
in sosednjega Omana namenili 20 mi-
lijard dolarjev. In če so v Jemnu pod-
prli opozicijo v zahtevi po odhodu
predsednika Saleha, so temu diktator-
ju hkrati priskočili na pomoč s pošilj-
kami goriva. V Siriji so najprej podprli
predsednika Bašar-ja al Asada, nato pa
umolknili, kajti čeprav ga zaradi nje-
govih tesnih vezi z Iranom ne marajo,
se bojijo, da bi njegov propad sprožil
sektaško nasilje in spravil na oblast
režim, ki bi utegnil biti še bolj nepred-
vidljiv. Glede Libije so podprli zahtevo
Arabske lige po mednarodnem posre-
dovanju, vendar so prepustili svojima
sosedama Katarju in Združenim arab-
skim emiratom, da sta se pridružila
vojaški koaliciji, ki podpira uporni-
ke. Javna tajna je, da je savdski denar
našel pot do ekstremističnih skupin,
ki ovirajo demokratične spremem-
be. "Vračamo se v 50. in zgodnja 60.
leta prejšnjega stoletja, ko so Savdijci
vodili opozicijo proti takratnim revo-
lucijam v arabskem svetu," meni po-
litični aktivist iz Riada Mohamed al
Kahtani-.

TOM LOZAR

PROFESOR IZ MONTREALA

Vam povem nekaj žalostnega o naših
volitvah in socialistih? Kandidiralo je
pet strank. Na desni le konzervativci.
Na levi pa liberalci in socialisti in
separatisti in zeleni.

Nekoč se je naši desnici reklo
Napredni konzervativci. Seveda je ta
"napredni" motil norce, ki so se
odcepili v Stranko reforme, ki pa še
ni bila dovolj nora in zato so se spet
eni odcepili v Kanadsko zvezo. Ali so
se pa najprej odcepili kanadsko
zvezani in šele potem reformci. Pri
norcih se nikoli ne ve. So pa norci bili
tu-di kampeljci in so se spet zdru-žili
in postali kar konzervativci. Levica je
bila pa prezabita, pardon, prenačel-
na, da bi se zdru-žila.

Ne vem, če inteligenten človek, dragi
bralec, lahko dou-me naš volilni
sistem. Na kratko: če glasu-je v
becirku- Bu-tale 20 tisoč lju-di za
socialiste, 20 tisoč za liberalce, 20
tisoč in en človek pa za konzervativ-
ce, zmagajo konzervativci in se tistih
40 tisoč proti ne šteje nikjer. Nikjer!

To pot so konzervativci v Velebu-ta-
lah dobili 166 sedežev za 39 odstot-
kov vseh glasov. Celotna opozicija jih
ima vsega sku-paj 142 za 61 odstotkov
glasov. Ker so pa socialisti dosegli
zase zgodovinsko najboljši rezu-ltat -
30 odstotkov glasov in 103 sedeže - se
debaklu- reče zmaga. Zmaga!

Torej, ta demokracija je larifari. In to
so to pot Qu-ebečani glasno povedali.
Qu-ebeško stanje v prejšnjem
zveznem parlamentu- je bilo sledeče:
separatisti 49 sedežev, liberalci 14,
konzervativci 10, socialisti 1. Da bi
socialisti obdržali ta u-bogi sedež, se

ni trudil samo poslanec sam, ampak
se je trudila tudi čreda kandidatov iz
drugih volilnih enot, v katerih itak ni-
so imeli nobene, prav zares nobene
šanse.

Ampak Bog je burkež. Drugega maja,
škoda, da ni bilo prvega, so socialisti
v Quebecu res obdržali Outremont in
si prilastili še 58 (oseminpetdeset!!!)
sedežev. Separatisti imajo še štiri od
prejšnjih 49.

Otroci to interpretirajo kot poraz
separatistov in kot zmago socialistov.
Mi, redki odrasli, ne. Ta Quebec
glasuje popolnoma drugače od ostala
Kanada in temu naj se reče poraz
separatizma? Ne, to je de facto
odcepitev.

Da boste bolje razumeli, kaj rezultat
pomeni, vam predstavim nekaj
quebeških socialističnih poslancev.
Na primer: štirje, komaj dvajset let
stari, še študirajo za "bachelor
diplome" na u-niverzi McGill. Pardon,
eden je pravkar diplomiral. Čestitam!
Devetnajstletni štu-dent z neke dru-ge
u-niverze si je bil ravnokar priskrbel
poletno slu-žbo na golf igrišču-, zdaj
mora pa revež v parlament. Velika
večina zmagovalcev ni med kampa-
njo niti prsta dvignila, a eden teh
tipov je premagal zu-nanjega
ministra, dru-gi pa šefa separatistov.
Nova poslanka za Berthier-Maskinon-
ge je bila med kampanjo na počitni-
cah v Las Vegasu- in praktično ne
govori francosko. Skratka, biti
pogrešan, neznan, nem in odsoten -
to je bila prednost. Volivci so že
povedali, kaj mislijo o naši demokra-
ciji. Rezu-ltat je bil en velik "Pojdite vi
vsi nekam ..." Žal, le v Qu-ebecu-.

Gesta sijajna, stvarnost manj.
Socialisti gredo v boj s čredo
smrkavcev. Sem bil predolgo
profesor, da bi idealiziral mladino. A
noben cesar si ne u-pa reči, da je ta
mladež naga. Je povedala ena od
u-niverzitetnih, da ne gre prvič v
parlament, ga je že pred leti obiskala
- in ji je bil sila všeč.

Francoski socialisti so pa prvaka
zgu-bili. Bomo še videli, kaj in kako,
ampak tu-di moja mama je sobe

Sem bil predolgo
profesor,
da bi idealiziral
mladino
pospravljala, pa ne doma, zato bom
vseeno zapisal nekaj besedic.

DSK se mi smili. Greš v New York in
bi lahko stanoval v hotelu- Beacon, pa
se inštaliraš v francoskem Sofitelu- v
okolici u-sranega Times Squ-ara, pa še
silvestrovo ni. DSK očitno ne bere
Večera, ne u-pošteva mojih priporočil.
Seveda ni bil tako neu-men, da bi
plačal 3000 dolarjev za noč, za en
Sofitel, tako, kot se je poročalo. Baje je
plačal 500 pa še nekaj. Dvakrat toliko
kot jaz in J. zadnjič, in jaz sem se, vsaj
kot poroča J., ves čas zelo olikano
obnašal. (Kako? Preveč olikano? Ja,
tega pa nisi prej rekla. Ti ku-pim
dru-gič u-niformo, črna svila spodaj,
beli firtah zgoraj, in grem pod tu-š.)

Vseeno, DSK je plačal dvakrat toliko
kot midva. Danes, potem ko sem bral
Bernarda Henrija Levyja (BHL) v Le
Pointu-, šele razu-mem zakaj. BHL,
filozof - philosophe pomeni važič -,
tam razloži, da ne razu-me, kako je
čistilka sama vstopila v bou-doir
(moja francoščina je, žal, na nivoju-
(Reuters)

moje slovenščine) njegovega prijatelja
DSK-ja, ker je pač splošno znano, da
sobarice v New Yorku- vstopijo le v
"brigadah"- kako lepa leva beseda! -
najmanj dveh oseb. Točno, midva sva
bila v hotelu-, ki naju- je le pol toliko
stal, zato sva imela le eno sobarico, ki
je sama vstopila, brigade pa nikjer, pa
še po slovaško sva se sporazu-mela.
Hvala, BHL, za pojasnilo.

To, da ima BHL filozofsko razu-meva-
nje za eksotičen seks, ne preseneča.
Njegova hčerka je bila poročena s
sinom njegovega najboljšega
prijatelja. Metresa tega prijatelja -
metresa pomeni važička - pa je bila
Carla Bru-ni, ki je sila lep fant. In je ta
Carla Bru-ni tega očeta pu-stila in
zapeljala sina, ja, točno, tistega z Levy-
jevo hčerko poročenega. Oglejte si
roman Rien de grave. In zdaj je
Karlica žena Sarkozyja. Ah, kako si
želim takega rokokoja!

Rokoko je francoska beseda, ki
pomeni, da si filozof, fu-kaš pa kot
rocker.

Res, prav in dobro

SLOVENSKO DRUŠTVO EVALVATORJEV

Na resnico, najimenitnejši pridelek
znanosti, se danes zelo težko
zanesemo, še posebno ob razreševa-
nju- dru-žbenih nasprotij. Najprej so za
to poskrbeli že znanstveniki sami s
škandali, v katere so bili vpleteni, in
so razgalili primere njihove pristran-
skosti. Ena zadnjih odmevnejših je
štu-dija o tem, ali lju-dje s svojim
sedanjim načinom življenja povzroča-
mo globalne podnebne spremembe.
Prepletenost s politiko in z denarjem
ter želja po slavi ali vsaj po točkova-
nju- objav in citiranja dodajo še tri
razloge, zaradi katerih moramo s
pridelki znanosti ravnati v rokavi-
cah, kot s kakšnim ku-žnim materia-
lom.

To so le površinski razlogi, ki sicer
mečejo slabo lu-č na celotno podjetje
iskanja resnice, ga pa kot takšnega ne
razveljavijo. Primerov zlorabe
znanosti za izkrivljanje resnice ni
mogoče posplošiti. Obstajajo globlji
razlogi, katerih razu-mevanje jemlje
znanosti njen nekdanji nevtralni
blišč in ji odrekajo u-sposobljenost za
nedvou-mno odkrivanje resnice.
Četu-di bi produ-kti znanosti nastajali
v sterilnem znanstvenem stolpu-, se
morajo kot znanstvena resnica
potem odpraviti na potovanje v
dru-žbo in na poti od znanstvenikov
prek politikov do splošne javnosti
izgu-bijo vso svojo sterilnost.

Dokler je v rokah znanstvenika, je
resnica enovita. Znanost predpisu-je
postopek pretvarjanja u-temeljenih
domnev v znanstvene u-gotovitve s
pomočjo logičnega sklepanja ali s
pomočjo potrditve domnev z
rezu-ltati njihovega pazljivega
eksperimentalnega preizku-šanja. Ko
je neka znanstvena u-gotovitev
pridobljena po predpisanem
postopku-, je veljavna in velja za
resnično, vse nasprotne trditve o isti
stvari pa s tem postanejo dokazano
neresnične. V rokah znanstvenika je
torej resnica ena sama in enotna.

Še posebno pri raziskovanju- dru-žbe-
nih pojavov pa je znanje in njegove
produ-kte vedno potrebno u-mestiti v
kontekst prevladujočih razmerij
moči, ki jim znanje slu-ži. Oblast, na
primer parlamentarna politika, je
razklana na dvoje, v binarno
stru-ktu-ro ideološke levice in desnice.
Temu- vzorcu- razklanosti potem sledi
tu-di branje znanstvenih spoznanj -
ne da bi jih ideologija prav sprevrača-
la, zadošča že to, da konku-renčnim
razlagam dru-žbenih zadev nameni
selektivno pozornost. Posledica je, da
je v kontekstu- moči resnica razklana
na dvoje, na našo in na njihovo
resnico, ki sta dru-ga do dru-ge
sovražni.

Razu-mevanje in način u-porabe
znanstvenih dosežkov pa se še
enkrat spremenita, ko u-gotovljeno
vstopi v javno rabo, kot na primer pri
obravnavi dru-žbenih dilem. Ko
znanstveni argu-ment postane
predmet javne razprave, se naenkrat
pokaže, da o dru-žbeni dilemi lahko
razpravljamo s stališča mnogih
nasprotnih, a enako dobro u-temelje-
nih in enako veljavnih argu-mentov.
V javni razpravi ima vsaka resnica o
dru-žbenih zadevah več plati in vsako
plat lahko razložimo z nasprotnimi
argu-menti. K problematiki varnosti
cestnega prometa lahko enako
u-temeljeno pristopimo s stališča
represivne logike, gradnje avtocest,
ku-ltu-re življenja ali patološke
psihologije voznikov. V vsakem
primeru- ima resnica plu-ralno
podobo in tako je vsaka posamično
le relativna, veljavna le v povezavi s
potrebami položaja in vloge v
dru-žbeni stru-ktu-ri njenih zagovorni-
kov.

Plu-ralna obravnava sicer v ničemer
ne odpravi konflikta med resničnost-
nimi trditvami, zagotovi le, da
nobeno u-temeljevanje dru-žbenih
zadev ni več izklju-čevalno, kar
pomeni, da ni več dominantne
verzije resnice, ki bi se sku-šala vsiliti
kot edino veljavna. V javnem
prostoru- se resnica lahko porodi le na
nikogaršnji sredini, ki jo u-stvari
neizklju-čevalno u-temeljevanje
nasprotnih, vendar legitimnih in
znanstveno u-temeljenih stališč. In
prav zato, ker imamo opraviti z
nikogaršnjo resnico, je ta zelo
nestabilna, nenehno podvržena
spodjedanju- svojih izklju-čevalnih
sedimentov - in je kot takšna možna
le kot delovna in začasna.

Resnica o dru-žbenih pojavih je,
skratka, raznovrstna: eni jo vidijo
enovito, dru-gi le razklano na dvoje,
tretji kot plu-ralno. Resnic o javnih
zadevah je veliko in večinoma enako
pravilnih, tako da na koncu- pri
razreševanju- dru-žbenih dilem v
resnici ne moremo več imeti edine
opore. Tehnokratsko kibernetično
u-pravljanje dru-žbe ni možno na
demokratičen način, to pa ni
nikakršna grožnja za prihodnje
možnosti kohezivnega razreševanja
dru-žbenih dilem, prej nasprotno, a to
zahteva miselno spremembo v
načinu- obravnave javnih zadev.

Poznavanje resnice o dru-žbenih
zadevah je zgolj prvi in še ne
odločilni korak na tej poti. Za
u-rejanje dru-žbenih zadev je pomemb-
no troje. Najprej to, kaj je res, da se
u-branimo zablod. Nato to, kar je prav
oziroma v skladu- s predpisi, saj
dru-žba obstaja s pogodbo med
svojimi člani, kar določa njeno
notranjo stvarnost. Nazadnje je za
u-rejanje dru-žbenih zadev pomemb-
no, kaj je dobro. Dobro je najvišji
smisel življenja, vendar obstajajo
različni pogledi na to, kaj to je, kot
tu-di na u-streznost različnih možnih
načinov njegovega u-resničevanja.

Pomembno je u-poštevati, da nekaj,
kar je splošno prepoznano kot
resnično, ni nujno tu-di prav. Vzemi-
mo primer, ko je eksistenčni
minimu-m dohodka določen nad
fizično preživetveno potrebnim.

Poleg tega je resnic več, pravila pa so
ena sama. In naprej: nekaj, kar je prav
in resnično, ni nujno tu-di javno
dobro, kot na primer, da je eksistenč-
ni minimu-m dohodka določen pod
mejo revščine, kar reprodu-cira bedno
življenje. Pri obravnavi dru-žbenih
zadev resnica in pravila podajo le
okvir obravnave, ki ga pomensko
napolni šele njihovo ovrednotenje s
stališča plu-ralno porojenega razu-me-
vanja javno dobrega. To je povsem
nasprotna zahteva danes veljavni, da
za svoje in za sku-pno dobro lahko
počnemo, kar se nam zlju-bi, dokler
ne škodimo nikomu-r dru-gemu-.

Slovenska vlada je nedavno sprejela
predpis, po katerem morajo ministr-
stva pri pripravi predpisov med
razpoložljivimi alternativami izbrati
rešitev, ki ima najnižje negativne, ne
najvišje pozitivne u-činke. Tako ni
ču-dno, da sta v rokah oblasti resnica
in pravica danes pogosto naravnana
natančno proti temu-, kar v dru-žbi
prepoznavamo kot dobro. Tako sicer
slabše živimo, klju-b temu- pa imamo
vsaj pravičniško oblast, ki nas nadvse
pametno vodi.

stvo

Asko Gorenju oklestil dobiček

773,92

776
774
772
770
768
766
764
762
760

27.05.11 30.05.11 31.05.11

VEČER

TLSG 3,97 %

76,0
75,5
75,0
74,5
74,0
73,5
73,0
72,5
72,0

30.05.11

VEČER

GRVG 1,76 %

10,48

10,50
10,45
10,40
10,35
10,30
10,25
10,20
10,15
10,10

27.05.11

30.05.11

31.05.11

VEČER

MELR -1,48 %

172
171
170
169
168
167
166
165
164

27.05.11 30.05.11

VEČER

Gorenje je bilo v prvem
četrtletju najuspešnejše
v Rusiji in Ukrajini.
Dodana vrednost
na zaposlenega višja
za skoraj 13 odstotkov

FRANC KRAMER

Skupina Gorenje je v letošnjih prvih
treh mesecih ustvarila dobrih 370 mi-
lijonov evrov prihodkov od prodaje,
to je 27,2 odstotka več kot lani, ko so
ustvarili 291 milijonov evrov prihod-
kov. S tem so dosegli skoraj 24 odstot-
kov načrtovanih letnih prihodkov.
Ob tem opozarjajo na močan vpliv vi-
soke rasti cen surovin. "Cene surovin
so ponovno na zgodovinsko visokih
ravneh!" pravi predsednik uprave Go-
renja Franjo Bobinac.

V prvem četrtletju je Gorenje tudi
ustvarilo skoraj 1,9 milijona čistega
dobička. To je sicer trikrat več kot v
enakem obdobju lani, bil bi še večji,
če ga ne bi pokvarila švedska družba
Asko, ki jo je Gorenje prevzelo lansko
poletje.

Brez upoštevanja Aska bi namreč
dobiček skupine znašal 4,5 milijona
evrov. V Gorenju pravijo, da je skupi-
na Asko v prvem četrtletju poslovala
pričakovano negativno zaradi zgodo-
vinsko nizkega obsega prodaje in pro-
izvodnje pa tudi zaradi aktivnosti ob
njeni poslovni integraciji v Skupino
Gorenje. V začetku drugega četrtlet-
ja se pri proizvodnji že kažejo bistve-
no boljši rezultati.

Skupina Gorenje je dve tretjini
prihodkov ustvarila v diviziji apara-
tov za gospodinjstvo. Kljub skoraj
enoodstotnemu padcu trga bele teh-
nike (po številu prodanih aparatov)
je Gorenje doseglo 3,2-odstotno koli-
činsko rast, kar se seveda pozna pri

DAMIJAN TOPLAK

Predsednik uprave Delavske hranil-
nice (DH) Jože Stegne je po včerajš-
nji skupščini delničarjev posebej za
Večer povedal, da je hranilnici tudi v
letošnjih prvih štirih mesecih bilanč-
na vsota (obseg poslovanja) porasla
za približno 10 odstotkov, na okrog
280 milijonov evrov. Že v celotnem
lanskem letu so v DH bilančno vsoto
povečali za 12,5 odstotka. Številke o
doseženem dobičku Stegne ni mogel
razkriti, je pa dejal, da le-ta nekoliko
zaostaja za načrti, predvsem zaradi
slabitev na področju kreditiranja pre-
bivalstva. Pred kratkim zaključeno do-
kapitalizacijo v višini štirih milijonov
evrov bo Delavska hranilnica v celoti
uporabila za krepitev kapitalske ustre-
znosti, ki se je po dokapitalizaciji z 8,6
izboljšala na 10,6 odstotka. Prvi mož
DH pa v luči kapitalskih zahtev Banke
Slovenije in vpeljevanja standardov
Basel III., ki bodo začeli veljati leta
2015, ne izključuje nove dokapitaliza-
cije morda še letos.

tržnih deležih. Prihodke od prodaje je
povečalo z višjim obsegom prodaje in
z izboljšano geografsko in produktno
strukturo prodaje v Rusiji in Ukrajini,
Nemčiji, Belgiji, Grčiji, na Slovaškem,
Madžarskem in Bližnjem vzhodu. Na
drugih trgih je bila rast prodaje enaka
ali podobna doseženi v prvem četrtlet-
ju preteklega leta.

V primerjavi z enakim lanskim
letom je Gorenje uspelo izboljšati
učinkovitost stroškov dela za 12,8
odstotka, za kolikor se je povečala
dodana vrednost na zaposlenega, če-
prav so se stroški dela povečali za 21,6
odstotka.

Dobičkonosnost poslovanja Gore-
nja je bila v prvem četrtletju pod priti-
skom zaradi visoke rasti cen surovin
in materiala, ki predstavljajo sicer naj-

Pri Delavski hranilnici so bili v do-
govorih z največjimi lastniki Hranilni-
ce Vipava o prevzemu te hranilnice, a
jo kljub trikratniku knjigovodskega
kapitala nazadnje naj ne bi želeli ku-
piti. Zdi se, da bo vipavska hranilnica
lastniško pristala v rokah DBS, Dežel-
ne banke Slovenije. Bodo pa, tako Jože
Stegne, pri Delavski hranilnici nadalje-
vali postopno širitev poslovne mreže,
ki trenutno obsega 14 podružnic s 17
poslovalnicami. Pred mesecem dni
so se že preselili na novo lokacijo v
Novem mestu, prostorsko razširili v
Trbovljah, do konca leta načrtujejo
odprtje poslovalnice še v Hrastniku,
za prihodnje leto pa bi radi odprli še
podružnico v Posavju in v Postojni.
Zanimivo pa je, da je od konca lanske-
ga leta med lastniki Delavske hranil-
nice tudi kranjska Hranilnica Lon, ki
je 2,38-odstotna lastnica DH, kar vod-
stvo Delavske hranilnice ocenjuje kot
pozitivno, novega delničarja pa obrav-
nava kot vse ostale.

Delničarji DH, vseh je 270, včerajš-
nje skupščine pa se je udeležilo blizu

Mehko odpuščanje

V Skupini Gorenje je bilo konec marca zaposlenih 10.983 delavcev, kar pome-
ni, da so bili 403 zaposleni več kot konec lanskega marca. Vendar tudi na to
število vpliva vključitev švedske družbe Asko, ki so jo priključili sredi lanske-
ga leta, in zaposluje 801 zaposlenega. Sicer je število zaposlenih za 398 manj-
še. Kot pravijo, so večji del znižanja dosegli z dogovornim odpuščanjem in z
naravno fluktuacijo zaposlenih.

pravi, da so razmere na prodajnih
trgih še vedno izredno nepredvidljive
in pod vplivom visoke brezposelnosti
ter proračunskih težav večine držav.
Opozarja seveda tudi na rast cen. "V
Gorenju se tem neugodnim trendom
skušamo zoperstavljati z nenehnim
inovativnim razvojem ter uvajanjem
novih izdelkov in storitev na obstoje-
če in nove trge."

V Delavski hranilnici, na posnetku njen sedež v Ljubljani, letos nadaljujejo z rastjo
poslovanja. (Damijan Toplak)

90 odstotkov kapitala, so sprejeli vse
predlagane sklepe. Tako bo med dru-
gim od bilančnega dobička, ki je ob
koncu lanskega leta znašal 847.765
evrov, za izplačilo dividend name-
njenih 723.205 evrov ali pet evrov
bruto na delnico. Predstavnik Hranil-
nice Lon je menil, da dividende ne bi
smele biti izplačane na nove delnice, a
je bilo pojasnjeno, da igra pri tem glav-
no vlogo, da so nove delnice vpisane v
KDD, kar so bile, ter presečni datum

101 gospodarstvo@vecer.com

Bank@Net

NOVE GENERACIJE

lNova KBM

C 080 17 50

Skupina Žito z več prihodkov in dobička

V letošnjem prvem četrtletju je skupina Žito prodala za 26,9 milijona evrov izdel-
kov in za 0,9 odstotka presegla prodajo v enakem lanskem obdobju. Čisti dobi-
ček skupine pa je znašal 261 tisoč evrov ali za 16,7 odstotka več kot v lanskem
prvem četrtletju. Krovni družbi pa so prihodki (24,6 milijona evrov) upadli za
5,2 odstotka, čisti dobiček (410 tisoč evrov) pa za 41,5 odstotka. Prodaja je upad-
la v prodajnem programu Kruh in Sodobna kuhinja, porasla pa pri programu
Mlinarstvo in Konditorstvo. Na slovenskem trgu se je Žitu prodaja znižala za
odstotek, na tujih trgih, predvsem v jugovzhodni Evropi in pri nemškem kupcu
Hitschler, pa porasla za 20 odstotkov. Poslovanje Žita je otežila visoka rast cen
surovin, zlasti pšenice in sladkorja. Toni Balažič, predsednik uprave Žita, je kot
glavno težavo izpostavil, da v podjetju nimajo vpliva na svetovne cene surovin,
hkrati pa vpliva le-teh ne morejo v celoti prenesti na končne potrošnike, (dt)

Brezposelnost v območju evra
vztraja pri 9,9 odstotka

Stopnja brezposelnosti v območju evra je aprila ponovno ostala nespremenjena
pri 9,9 odstotka, v celotni EU pa se je znižala za 0,1 odstotne točke na 9,4 odstot-
ka, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je bila stopnja brez-
poselnosti aprila 8,2-odstotna. Brezposelnost se sicer v območju evra že več kot
leto dni giblje okoli ravni desetih odstotkov, v sedemindvajseterici pa se je po
več mesecih ponovno spustila pod raven 9,5 odstotka. Aprila lani je bila stop-
nja brezposelnosti v območju evra 10,2-odstotna, v celotni uniji pa 9,7-odstot-
na. Aprila je bilo po ocenah Eurostata v EU brezposelnih 22,547 milijona ljudi,
od tega v evrskem območju 15,529 milijona. V primerjavi z marcem se je število
brezposelnih v uniji zmanjšalo za 165.000, v območju skupne evropske valute
pa za 115.000. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so
najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem in v Avstriji (v obeh
4,2 odstotka) ter v Luksemubrgu (4,5 odstotka). Najvišja pa je bila brezposelnost
v Španiji (20,7 odstotka), v Litvi (17,3 odstotka v zadnjem četrtletju lanskega leta)
in v Latviji (17,2 odstotka v zadnjem četrtletju lani). (sta)

Poletna provizija za
nakup vrednostnih
papirjev le 0,3

fttet|e pl sanlo ta* za dopuii!
■te hibi ta* za odlične pribinosTM

■ I . HUd-i^k, l

*

' BANKA SLOVENIJE

Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 31. maja 2011

DELAVSKA HRANILNICA d.d.

www.delavska-hranilnica.si

VEZAVA DEPOZITA NA 24 MESECEV
PO ODLIČNI 4,40% OBRESTNI MERI

Direktor Mariborske
razvojne agencije
Božidar Pučnik meni,
da podpis mednarodnega
sporazuma v Jadransko-
donavski regiji lokalnim
podjetjem omogoča tudi
ohranjanje konkurenčno-
sti na daljši rok

GABRI-JEL TOPLAK

Slovenski in mednarodni grozdi ter
institucije so včeraj v prostorih Mari-
borske razvojne agencije (MRA) v okvi-
ru projekta ADC - Adriatic Danubian
Clustering v Jadransko-donavski regi-
ji podpisali mednarodni sporazum o
povezovanju podjetniških grozdov s
področja sodobne gradnje in notranje
opreme. Podpisa sporazuma za izbolj-
šanje gospodarskega povezovanja in s
tem zmanjšanja razvojnih razlik med
regijami jugovzhodne Evrope so se
udeležili projektni partnerji iz Italije,

Romunije, Bolgarije, Srbije, Bosne in
Hercegovine ter Slovenije.

Vladimir Rudl, vodja sektorja
Evropska podjetniška mreža na MRA,
je o tem projektu grozdenja dejal, da
združuje osem držav članic EU in štiri
partnerje iz držav, ki so kandidatke za
vstop v EU. "Za zdaj smo za ključna po-
dročja definirali štiri, in sicer sodobna
gradnja, živilsko-predelovalna indus-
trija, mehatronika ter logistika. Zanje
bomo izdelali konkretne pilotske rezul-
tate, ki bodo posameznim grozdom po-
magali do skupnih poslovnih povezav
ali priprav projektov," je pojasnil Rudl
in dodal, da znaša vrednost projekta,
ki se vsebinsko zaključuje v začetku fe-
bruarja prihodnje leto, nekaj več kot
dva milijona evrov za vseh 12 partner-
jev (85 odstotkov prispeva EU, 15 pa
partnerji v projektu). Božidar Pučnik,
direktor MRA, pa meni, da bodo lokal-
na podjetja s takšnim projektom osta-
la konkurenčna na daljši rok, saj jim
bodo povezave znotraj njega omogo-
čile, da bodo lahko svoje posle "pelja-
le" naprej. In ker si v MRA prizadevajo,
da bi podravska regija postala čimbolj
prepoznavna, Pučnik meni, da bodo
del tega s tem projektom tudi dosegli.
Medgrozdovsko sodelovanje je po mne-
nju Vladimirja Gumilarja, predstavni-
ka slovenskega gradbenega grozda,
zelo pomembna priložnost za domača
podjetja, saj je, kot pravi, razvojno sode-
lovanje in vzpostavljanje kompetenc
nadvse dobrodošlo, predvsem da preve-
rijo, če lahko prestopijo mejo posame-
zne regije, kaj šele države. Po njegovem
je tudi pogosto edina rešitev za podjet-
ja, ki so sedaj v krizi, saj jim odpirajo
nove možnosti. Navdušenje nad spo-
razumom sta izrazila tudi Christiana
Leucuta iz gospodarskega ministrstva
v Romuniji in predstavnik italijanske
regije Veneto, ki je vodilni partner v
projektu, Saverio D'Eredita. Slednji je
poudaril, da je sporazum zastavljen
zelo ambiciozno, zato med drugim od
njega pričakuje vzpostavitev mreže na
področju podjetništva in lokalne ekono-
mije ter je le korak za nadaljnje uspešno
sodelovanje. "Prispeval bo k boljši pre-
poznavnosti posamezne regije v svetu
in omogočal izmenjavo znanj med mali-
mi ter srednje velikimi podjetji, s čimer
bodo lahko intenzivneje izkoriščali no-
tranji trg," je sklenil D'Eredita.

Jeep z novim
zastopnikom

Ljubljansko podjetje Avto Triglav, sicer
zastopnik in distributer avtomobilskih
znamk Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Fiat
Professional, Ferrari in Maserati, je od
današnjega dne tudi zastopnik ameriš-
ke legende med avtomobilskimi znam-
kami - Jeep. Informacija je uredništvo
dosegla včeraj pozno popoldne, a je
bila povsem pričakovana, saj italijan-
ski koncern Fiat svoj lastniški delež v
ameriškem Chryslerju, ki je lastnik Je-
epa, še povečuje, strateške vezi med
partnerjema pa so vse močnejše. Hkra-
ti je Avto Triglav od danes pooblašče-
ni serviser vozil znamk Jeep, Chrysler
in Dodge in že ponuja servisne storitve
v svojih treh centrih v Ljubljani, Mari-
boru in Novi Gorici. "Pooblaščeni ser-
viserji so v minulih mesecih opravili
več podrobnih izobraževanj," je pove-
dal Iztok Galina, pomočnik direktorja
za poprodajo pri Avtu Triglav. Pričako-
vati je, da bo Avto Triglav v kratkem
prevzel tudi zastopanje preostalih kon-
cernskih znamk, Chryslerja in Dodgea,
vendar včeraj informacij nismo mogli
preveriti niti pri dosedanjem zastopni-
ku znamk, prav tako ljubljanskem pod-
jetju C.J.I. (Chrysler Jeep Import). (msa)

gospodarstvo@vecer.com 111

Izvozno povpraševa-
nje visoko, izvoz višji
za desetino, domače
trošenje brez izrazitih
znakov okrepljene
rasti, investicije se še
zmanjšujejo

V prvem četrtletju 2011 se je
bruto domači proizvod (BDP)
v Sloveniji realno zvišal za 2,0
odstotka. Gospodarska rast se
tako že štiri četrtletja zapovr-
stjo ohranja na ravni približno
dveh odstotkov, je včeraj obja-
vil statistični urad.

V začetku tega leta ni bilo
izrazitih sprememb v strukturi
gospodarske rasti. Izvozno pov-

Maja so se cene življenjskih po-
trebščin v povprečju zvišale za
0,8 odstotka. Skupna rast cen
v tem letu je bila 2,4-odstotna
(v enakem obdobju lani 2,1-
odstotna), ugotavlja državni
statistični urad. Blago se je po-
dražilo za odstotek (cene trajne-
ga blaga so v povprečju ostale
nespremenjene), storitve pa za
pol odstotka.

Dražja predvsem hrana,
oblačila in obutev_

Maja so se cene zvišale v nasled-
njih skupinah: hrana in brezal-
koholne pijače (za 2,6 odstotka),
obleka in obutev (2,2), rekreaci-
ja in kultura ter gostinske in
nastanitvene storitve (za 0,7),
alkoholne pijače in tobak ter
prevoz (0,2), stanovanje, zdravje
in komunikacije (za 0,1 odstot-
ka).

Na zvišanje cen v skupini
hrana in brezalkoholne pijače
so najbolj vplivale višje cene

29 odstotkov sloven-
skih delodajalcev ima
težave pri zaposlova-
nju- u-streznega kadra,
kar je pod globalnim
povprečjem, ki znaša
34 odstotkov

Rezultati šeste zaporedne razi-
skave o pomanjkanju ustrezne-
ga kadra, ki jih je predstavila
skupina ManpowerGroup -v ra-
ziskavo so bili tokrat prvič vklju-
čeni tudi slovenski delodajalci
- so pokazali, da ima 29 odstot-
kov slovenskih delodajalcev te-
žave pri zaposlovanju kadrov
znotraj svojih podjetij.

Okrožno sodišče v Ljubljani je
včeraj začelo stečajni postopek
nad gradbeno družbo SCT E-BA.
Za stečajno upraviteljico je ime-
novalo Natašo Gibičar, upniki
pa lahko terjatve prijavijo do
31. avgusta, je razvidno iz vče-
rajšnje objave sodišča na spletni
strani Agencije RS za javnoprav-
ne evidence in storitve (Ajpes).

SCT E-BA je pridružena druž-
ba SCT. Po podatkih Ajpesa ima
praševanje ostaja najpomemb-
nejše za rast BDP; izvoz blaga
in storitev se je realno zvišal
za 10,6 odstotka in s tem še ne-
koliko okrepil dinamiko rasti
glede na predhodna četrtletja.
Vendar pa se hkrati s povečeva-
njem rasti izvoza povečuje rast
uvoza; uvoz blaga in storitev se
je glede na začetek preteklega
leta realno zvišal za 11,1 odstot-
ka. Posledično je saldo menjave
blaga in storitev s tujino na go-
spodarsko rast vplival rahlo ne-
gativno, ugotavljajo statistiki.

Rast domačega trošenja je
bila v prvem četrtletju 2011
podobna kot ob koncu minu-
lega leta. Izdatki za končno po-
trošnjo so se povečali za 1,4
odstotka, njihova nižja rast pa
je posledica zmanjšane rasti

sadja (to se je v povprečju podra-
žilo za 21,9 odstotka). Podražili
so se tudi kava, čaj in kakav (za
2,7), zelenjava (za 2,5) ter slad-
kor in konditorski izdelki (za
2,2 odstotka). Pocenitve v tej
skupini so statistiki zaznali pri
olju in maščobah ter gaziranih
in negaziranih pijačah (za 0,3
odstotka).

V skupini obleka in obutev
je bila obleka dražja za 2,4, obu-
tev pa za 2,1 odstotka (predv-
sem zaradi končanih aprilskih
popustov, deloma pa tudi zara-
di menjave kolekcij). Nižje cene
so zabeležili le pri tkaninah (za
0,7 odstotka).

Dražje zavarovanje,
cenejše finančne storitve

V skupini raznovrstno blago in
storitve se je v povprečju najbolj
podražilo zavarovanje avtomo-
bila (za 1,5 odstotka), pocenile
pa so se nekatere finančne sto-
ritve (v povprečju za 0,6 odstot-

V Sloveniji je bilo v raziska-
vo skupine ManpowerGroup
vključenih 620 delodajalcev.
Kvalificirani delavci so po mne-
nju delodajalcev, vključenih v
raziskavo, najbolj pogrešani
kadri. Ti so najbolj iskani tudi
v 21 državah regije EMEA, ki so
vključene v raziskavo (Evropa,
Srednji Vzhod in Afrika), sledijo
pa jim tehniki in inženirji. V Slo-
veniji delodajalci beležijo tudi
pomanjkanje osebja v restavraci-
jah in hotelih, na tretjem mestu
pa so vzdrževalci oz. operaterji
na strojih. Omenjena delovna
mesta tako predstavljajo prilož-
nost za iskalce zaposlitve.

Slovenski delodajalci kot
poglavitni razlog za težave pri
iskanju pravega kadra navaja-

SCT v SCT E-BA 50-odstotni last-
niški delež, druga polovica je v
lasti družbe Elektrometal Cazin
iz BiH. Direktor družbe je bil
Drago Sotošek.

To je po družbah SCT Obrati,
SCT GEM, Železokrivnica SCT-
Merkur in SCT MB peta družba
iz skupine SCT, ki je v stečaju.

Matična družba SCT, ki je
od januarja v prisilni poravna-
vi, mora do prihodnjega tedna
končnega trošenja gospodinj-
stev, države in nepridobitnih
institucij.

/1

- odstotna je bila
rast dodane vred-
nosti v predeloval-
nih dejavnostih

Rast celotnih bruto investi-
cij je bila nekoliko višja kot v
predhodnih četrtletjih; k temu
je prispevalo zlasti povečevanje
zalog. Bruto investicije v osnov-
na sredstva pa se še naprej
zmanjšujejo (deseto zapored-
no četrtletje), v prvem četrtlet-
ju letos so bile za 6,1 odstotka
manjše kot v prvem četrtlet-
ju 2010, ugotavlja statistika.
Zmanjševanje bruto investicij
v osnovna sredstva je zlasti po-

jo pomanjkanje "trdih" veščin
in tehničnih znanj (50 odstot-
kov). Temu sledita pomanjka-
nje izkušenj kandidatov (47
odstotkov) in pomanjkanje
ustreznega kadra (talentov)
na trgu (22 odstotkov). Ti re-
zultati nakazujejo, ugotavlja-
jo v skupini ManPowerGroup,
da se izkušnje, veščine ter zna-
nja kandidatov ne ujemajo s
pričakovanji slovenskih de-
lodajalcev. V nadaljevanju je
bilo delodajalcem zastavljeno
vprašanje, katerih strategij ozi-
roma metod se poslužujejo, da
bi premagali omenjene težave
pri zaposlovanju. 43 odstotkov
delodajalcev je odgovorilo, da
svojim zaposlenim nudijo do-
datno izobraževanje in razvoj

dopolniti predlog za začetek po-
stopka prisilne poravnave, in
sicer mora predložiti čistopis
spremenjenega načrta finanč-
nega prestrukturiranja in poro-
čilo pooblaščenega ocenjevalca
vrednosti podjetij glede spreme-
njenega načrta. S spremenjenim
načrtom - ki med drugim pred-
videva, da bi Cestno podjetje
Ljubljana (CPL) z dokapitaliza-
cijo v višini 10 milijonov evrov
sledica nadaljevanja izrazitega
in okrepljenega zmanjševanja
investicij v gradbene objekte.

Skupna dodana vrednost
dejavnosti se je realno zvišala
za 2,1 odstotka, kar je primer-
ljivo z rastjo v predhodnih četr-
tletjih. Še vedno se najhitreje
povečuje dodana vrednost v
predelovalnih dejavnostih; v
prvem četrtletju 2011 je bila
za 10 odstotkov višja kot pred
letom. Po drugi strani se doda-
na vrednost še naprej najbolj
zmanjšuje v gradbeništvu. Dina-
mika zmanjševanja aktivnosti
v tej dejavnosti se je v začetku
tega leta še pospešila, tako da
je bila njena dodana vrednost
v prvem letošnjem četrtletju
za 19,9 odstotka manjša kot v
prvem četrtletju 2010. (gr)

kompetenc, kar je nad global-
nim povprečjem, ki znaša 21
odstotkov. Tej strategiji sledi
zaposlovanje posameznikov,
ki trenutno nimajo zahteva-
nih znanj in kompetenc, a
imajo potencial, da jih osvoji-
jo (34 odstotkov), kar je prav
tako nad globalnim povpreč-
jem (10 odstotkov).

"Kljub temu, da nekateri de-
lodajalci še ne čutijo pritiskov,
ki jih nakazuje tudi globalna
raziskava o pomanjkanju ustre-
znih kadrov, zunanji faktor-
ji prispevajo k temu, da bodo
kmalu morali sprejeti realno
sliko trgu delovne sile, pravi
Romana Šercelj, direktorica za
iskanje in selekcijo kadra Man-
power. (gr)

prevzelo lastništvo in zagotovi-
lo še 20 milijonov evrov za izpla-
čilo zaostalih plač in delovanje
družbe - bo SCT skušal prepriča-
ti sodišče, da ugovora zoper vo-
denje prisilne poravnave, ki sta
ju podala prisilna upraviteljica
Majda Šantl in peterica zaposle-
nih pri SCT in ki zahtevata ste-
čaj podjetja, nista upravičena.
Narok o ugovorih bo 14. juni-
ja. (sta)

Banka Koper: 9,92 evra
dividende na delnico

Izplačali bodo 5,2 mili-
jona evrov dividend,
Vojku- Čoku- za delo v
nadzornem svetu- 50
tisoč evrov nagrade

Skupščina Banke Koper je vče-
raj sprejela predlog uprave in
nadzornega sveta, da se bilanč-
ni dobiček za leto 2010 v višini
5,2 milijona evrov nameni izpla-
čilu dividend. Bruto dividenda
na delnico bo znašala 9,92 evra.
Preostali del bilančnega dobič-
ka v višini 355,13 evra bodo na-
menili oblikovanju statutarnih
rezerv.

SID banka v četrtletju več
kot potrojila čisti dobiček

SID banka je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 8,1 milijona
evrov čistega dobička, potem ko je njen dobiček v enakem obdob-
ju lani znašal 2,5 milijona evrov. Bilančna vsota banke je konec
marca znašala 4,2 milijarde evrov in je v primerjavi s koncem lan-
skega leta zrasla za 8,9 odstotka.

SID banka je kot institucija, ki v imenu države zavaruje tiste ko-
mercialne in nekomercialne oziroma politične rizike, ki jih zaradi
njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor
ali ni pripravljen ali pa ni sposoben prevzeti, med januarjem in
marcem zavarovala za 211,4 milijona evrov kratkoročnih in dolgo-
ročnih izvoznih kreditov ter investicij v tujini (v enakem obdobju
lani za 148,3 milijona evrov). Škoda, ki jo je morala v obravnava-
nem obdobju plačati s tega naslova, je znašala dva milijona evrov
(v enakem obdobju lani štiri milijone evrov).

Čisti dobiček skupine SID banka je v prvem trimesečju znašal
devet milijonov evrov, potem ko je v enakem obdobju lani znašal
2,4 milijona evrov. Bilančna vsota skupine je konec marca znašala
4,4 milijarde evrov in je v primerjavi s stanjem ob koncu lanskega
leta zrasla za 8,6 odstotka. (sta)

Župan mestne občine Maribor na podlagi 50. člena Zakona o
prostorskem načrtovanju (Ur. I. RS, št. 33/07 in 58/03 - ZZK-1)
objavlja

JAVNO NAZNANILO
O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENIH
OSNUTKOV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA ZA DEL OBMOČJA STUDENC110 S (del PPE St 10 S)
stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici

Župan mestne občine Maribor od reja javno razgrnitev
dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega
načrta za del območja Studenci 10 S (del PPE St 10 S) -
stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici, ki ga je izdelala družba
Urbis, d.o.o., Maribor, in zajema prostorsko ureditev območja na
parcelah št. 688/1, 668/2-del, 720/2, 722, 723, 724/2, 724/3, 724/4,
724/5-del, 724/6, 724/7, 725/1-del, 725/2-del, 725/3, 725/4, 725/5,
725/6-del, 725/8, 725/9, 725/10, 725/11, 726, 727/1, 727/2, 727/3,
728, 730/1, 730/2, 730/3, 731/1, 731/4, 731/5, 732/1, 732/2, 732/3
732/4,732/9-del, 732,10-del, 733/1, 733/3-del, 733/6-del, 734/1-del,
734/2,734/3,734/4,734/5,734/6,734/9-del, 2284/2-del, 2286-del in
2309-del, vse k. o. Studenci.

Občinski podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za
posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, za
urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo
okolja.

Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta bo
javno razgrnjen od 8. junija do 8. julija 2011 na Mestni občini
Maribor, v Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor - v prostorih
Sektorja za urejanje prostora, Grajska 7 - II. nadstropje ter v
prostorih Mestne četrti Studenci. Informacije lahko zainteresirani
dobijo tudi na spletni strani www.maribor.si, pod rubriko
AKTUALNO, in med uradnimi urami v prostorih javnih razgrnitev.
V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k navedenemu
dopolnjenemu osnutku občinskega podrobnega prostorskega
načrta podajo pripombe pravne in fizične osebe. Pripombe
posredujejo pisno na Urad za komunalo, promet, okolje in prostor,
Sektor za urejanje prostora, Grajska 7, Maribor ali na elektronski
naslov mestna.obcina@maribor.si, pod zadevo "javna razgrnitev
Studenci", ali pa jih osebno vpišejo v knjigo pripomb v prostorih
javnih razgrnitev.

Javna obravnava dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za del območja Studenci 10 S (del PPE St 10 S)
- stanovanjsko območje ob Erjavčevi ulici bo v sejni sobi Mestne
četrti Studenci, Šarhova 53 a, Maribor, v sredo, 15. junija 2011, ob
15.30.

Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan razgrnitve, to je 8. julija
2011.0 pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo, odloči
pripravljavec občinskega podrobnega prostorskega načrta po
predhodnem strokovnem mnenju načrtovalca.

Številka: 35005-3/2009 0301 04
Maribor, 25. maj 2011

12 | gospodarstvo@vecer.com__GOSPODARSTVO __sreda, 1. junija 2011

Trg delnic - Prva kotacija

VP Izdajatelj NT ZT

GRVG GORENJE N 10,3800

IEKG INTEREUROPA N 1,9500

KBMR NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR N 7,8200

KRKG KRKA N 60,3100

LKPG LUKA KOPER N 13,5000

MELR MERCATOR N 166,5000

PETG PETROL N 225,8500

TLSG TELEKOM SLO. N 75,9000

VP Izdajatelj

ABKN ABANKA

AELG AERO. LJUBLJANA

DPRG DELO PRODAJA

ETOG ETOL

IALG ISKRA AVTOE.

ITBG ISTRABENZ

MAJG MLINOTEST

MTSG KOMPAS MTS

NIKN NIKA

PILR PIVOVARNA LAŠKO

POSR POZAVAROV. SAVA

PRBP PROBANKA

SALR SALUS

SAVA SAVA

TCRG TERME ČATEŽ

ZTOG ŽITO

ZVTG ZAVAROV. TRIGLAV

Trg delnic - Vstopna kotacija

Izdajatelj

AGROGORICA
ALPE. POTOV. AGEN.
ALPOS

AKTIVA NALOŽBE
CETIS

CINKARNA CEL.
DATALAB TEHNOLOGIJE
FINETOL

GRAND HOTEL UNION

GORIŠKE OPEKARNE

GEA

HELIOS

ELMO

INLES

INTERTRADE ITA
JAVOR PIVKA
JUTEKS
KD GROUP
KD GROUP
KS NALOŽBE
MAKSIMA HOLDING
MARINA PORTOROŽ
MAKSIMA INVEST
MELAMIN

MODRA LINIJA HOLDING
MP NALOŽBE
MERCATA
M1

NAMA

NFD HOLDING
PLAMA - PUR
PRVA GROUP
SIVENT
KD

SLOVENIJALES
HRAM HOLDING
TEKSTINA
KOŠAKI TMI
TRDNJAVA I HOLDING
TRIGLAV NALOŽBE
VIPA HOLDING
VELANA

TERME DOBRNA
ZVON DVA HOLDING
ZVON ENA HOLDING

Trg obveznic - Obveznice

VP Izdajatelj NT ZT

INDDY INFOND DYNAMIC N 4,3800

INDGL INFOND GLOBAL N 9,3010

MPEU ALTA EUROSTOCK N 4,9000

PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL. N 0,7030

ŠP

% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL

-0,9500 10,4050 10,4050 10,2000 2524

1,8500 53

7,7500 2568

60,0000 7044

12,5100 1140

166,5000 535

222,4000 321

75,0000 1394

0,2700
1,5900
-8,7000
0,0000
0,0600
-7,6300
0,0000
0,0000
0,0000
-7,7700
0,7100
0,0000
0,0000
-9,7300
0,0000
0,9000
2,1800

% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL

0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
9,6700
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
-1,2500
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
-3,3300
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
16,0000
0,0000
0,0000
-2,8600
0,0000
0,5400
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000

Vzajemni skladi

Domači

V

Ime sklada OD

Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI SVET 30.5.2011 €

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA 30.5.2011 €

Abančna DZU DENARNI EURO 30.5.2011 €

Abančna DZU MEŠANI 30.5.2011 €

Abančna DZU OBVEZNIŠKI 30.5.2011 €

Abančna DZU URAVNOTEŽENI 30.5.2011 €

ALTA ASIA 30.5.2011 €

ALTA BALKAN 30.5.2011 €

ALTA BALKAN SELECT 30.5.2011 €

ALTA BOND 30.5.2011 €

ALTA BrazilRussiaIndiaChina 30.5.2011 €

ALTA ENERGY 30.5.2011 €

ALTA ENERGY+ 30.5.2011 €

ALTA EUROSTOCK 30.5.2011 €

ALTA GLOBAL 30.5.2011 €

ALTA GOLD 30.5.2011 €

ALTA HEALTHCARE 30.5.2011 €

ALTA HIGH YIELD BOND 30.5.2011 €

ALTA INDIA 30.5.2011 €

ALTA INTERNATIONAL 30.5.2011 €

ALTA KOMET 30.5.2011 €

ALTA MONEY MARKET 30.5.2011 €

ALTA NEW EUROPE 30.5.2011 €

ALTA PHARMA-TECH 30.5.2011 €

ALTA PLUS 30.5.2011 €

ALTA PRIMUS 30.5.2011 €

ALTA TECH 30.5.2011 €

ALTA TURKEY 30.5.2011 €

ALTA USA 30.5.2011 €

ALTA WATER 30.5.2011 €

SENIOR 30.5.2011 €

ESPA CASH EMERGING MARKETS 31.5.2011 €

ILIRIKA Amerika delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Azija delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA BRIC delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Energija delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Farmacija delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Finance delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Gazela delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Globalni sklad skladov 30.5.2011 €

ILIRIKA Gold delniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani 30.5.2011 €

ILIRIKA Obvezniški 30.5.2011 €

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški 30.5.2011 €

Infond Bond 30.5.2011 €

Infond BRIC 30.5.2011 €

Infond Delniški 30.5.2011 €

Infond Dynamic 30.5.2011 €

Infond Energy 30.5.2011 €

Infond Europa 30.5.2011 €

Infond Global 30.5.2011 €

Infond Hrast 30.5.2011 €

Infond Life 30.5.2011 €

Infond PanAmerica 30.5.2011 €

KD Balkan 30.5.2011 €

KD Bond 30.5.2011 €

KD Delniški dohodkovni 30.5.2011 €

KD EM Infrastruktura in gradbeništvo 30.5.2011 €

KD Finance 30.5.2011 €

KD Galileo 30.5.2011 €

KD Indija - Kitajska 30.5.2011 €

KD Latinska Amerika 30.5.2011 €

KD MM 30.5.2011 €

KD Nova Energija 30.5.2011 €

KD Novi Trgi 30.5.2011 €

KD Prvi izbor 30.5.2011 €

KD Rastko 30.5.2011 €

KD Severna Amerika 30.5.2011 €

KD Surovine in Energija 30.5.2011 €

KD Tehnologija 30.5.2011 €

KD Vitalnost 30.5.2011 €

KD Vzhodna Evropa 30.5.2011 €

Krekov Globalni 30.5.2011 €

Krekov Klas Družbeno odgovorni 30.5.2011 €

Krekov Most Novi trgi 30.5.2011 €

Krekov NANO & TECH 30.5.2011 €

Krekov Sidro Obvezniški 30.5.2011 €

Krekov Skala Uravnoteženi 30.5.2011 €

NFD Azija/Oceanija 30.5.2011 €

NFD Energija 30.5.2011 €

NFD Evro/Amerika 30.5.2011 €

NFD Finance 30.5.2011 €

NFD IT 30.5.2011 €

NFD Novi Trgi 30.5.2011 €

NFD Obvezniški 30.5.2011 €

NFD Zdravstvo 30.5.2011 €

NLB Skladi - Azija delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Dinamični delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Evropa delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Globalni delniski 30.5.2011 €

NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Kombinirani globalni 30.5.2011 €

NLB Skladi - Naravni Viri delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi 30.5.2011 €

NLB Skladi - Obvezniški EUR 30.5.2011 €

NLB Skladi - Slovenija delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški 30.5.2011 €

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški 30.5.2011 €

Perspektiva: BalkanStox 30.5.2011 €

Perspektiva: EmergingStox 30.5.2011 €

Perspektiva: EurAsiaStox 30.5.2011 €

Perspektiva: ResourceStox 30.5.2011 €

Perspektiva: SpecialOpportunities 30.5.2011 €

Perspektiva: WorldMix 30.5.2011 €

Perspektiva: WorldStox 30.5.2011 €

PSP Modra Linija 30.5.2011 €

PSP Optima 30.5.2011 €

PSP Pika 30.5.2011 €

PSP Živa 30.5.2011 €

Probanka Agriculture 30.5.2011 €

Probanka Alfa 30.5.2011 €

Probanka Beta 30.5.2011 €

Probanka Biotech 30.5.2011 €

Probanka Gama obvezniški 30.5.2011 €

Probanka Globalni sklad 30.5.2011 €

Probanka Novi Trgi 30.5.2011 €

Probanka Sigma 30.5.2011 €

Probanka Uranium 30.5.2011 €

Triglav Azija 30.5.2011 €

Triglav Balkan 30.5.2011 €

Triglav Evropa 30.5.2011 €

Triglav Hitro Rastoča Podj. 30.5.2011 €

Triglav Obvezniški 30.5.2011 €

Triglav Rastoči trgi 30.5.2011 €

Triglav Renta 30.5.2011 €

Triglav Steber I 30.5.2011 €

Triglav Svetovni 30.5.2011 €

Triglav Top Sektorji 30.5.2011 €

Tuji

Ime sklada OD V

Allianz PIMCO Euro Bond 30.5.2011 €

Allianz RCM BRIC Equity 30.5.2011 €

Allianz RCM Enhanced Short Term Euro 30.5.2011 €

Allianz RCM Europe Equity Growth 30.5.2011 €

Allianz RCM Global Agricultural Trends 30.5.2011 €

Allianz RCM Global EcoTrends 30.5.2011 €

Allianz RCM Global Equity 30.5.2011 €

Allianz RCM Growing Markets Protect 30.5.2011 €

Allianz RCM Oriental Income 30.5.2011 $

Deka Convergence Aktien 30.5.2011 €

Deka-ConvergenceRenten 30.5.2011 €

Deka MiddleEast and Africa 30.5.2011 €

ESPA BOND BRIK CORPORATE 31.5.2011 €

ESPA BOND DANUBIA 31.5.2011 €

ESPA BOND EMERGING-MARKETS 31.5.2011 €

ESPA BOND EURO-CORPORATE 31.5.2011 €

ESPA BOND EUROPE 31.5.2011 €

ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD 31.5.2011 €

ESPA STOCK ADRIATIC 31.5.2011 €

ESPA STOCK AMERICA 31.5.2011 €

ESPA STOCK ASIA INFRASTRUCTURE 31.5.2011 €

ESPA STOCK ASIA-PACIFIC PROPERTY 31.5.2011 €

ESPA STOCK BRICK 31.5.2011 €

ESPA STOCK COMMODITIES 31.5.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-ACTIVE 31.5.2011 €

ESPA STOCK EUROPE-EMERGING 31.5.2011 €

ESPA STOCK ISTANBUL 31.5.2011 €

ESPA STOCK JAPAN 31.5.2011 €

ESPA STOCK NEW CONSUMER 31.5.2011 €

TOP-Fonds I Der Stabile 31.5.2011 €

TOP-Fonds II Der Flexible 31.5.2011 €

TOP-Fonds III Der Aktive 31.5.2011 €

EEF Bond EUR Long Term (R) 26.5.2011 €

EEF Bond EUR Medium Term (R) 26.5.2011 €

EEF Bond EUR Short Term (R) 26.5.2011 €

EEF Cash EUR (R) 26.5.2011 €

EEF Cash USD (R) 26.5.2011 €

EEF Equity China (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Emerging Markets Asia (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Energy & Materials (RH) 26.5.2011 €

EEF Equity Europe (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Europe (RH) 26.5.2011 €

EEF Equity Euro (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Financial(R) 26.5.2011 €

EEF Equity Financial(RH) 26.5.2011 €

EEF Equity High Tech(R) 26.5.2011 €

EEF Equity High Tech(RH) 26.5.2011 €

EEF Equity Industrials (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Industrials (RH) 26.5.2011 €

EEF Equity Japan (R) 26.5.2011 €

EEF Equity Japan (RH) 26.5.2011 €

EEF Equity Latin America(R) 26.5.2011 €