PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 286 (5969) TRST, četrtek 17. decembra 1964 VČERAJ DVE GLASOVANJI ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE Noben kandidat ni dobil potrebne večine Leone 319 in 304 glasove, Saragat 140,138 Za izvolitev je bilo potrebnih 643 glasov - Terracini (KPI) je prejel 250 in 251 glasov; Martino (PLI) 55 in 56; Fanfani (KD) 18 in 53; De Marsanich (MSI) 38 in 36; Malagugini (PSIUP) 34 in 36; Taviani (KD) 11 in 11 ter Scelba (KD) 6 in 6 glasov - Danes dopoldne tretje in zadnje glasovanje & dtfetretjinsko večino ie skupine vseh poli^J w m " ■ ,---- MStProtest zaradi atentata na konzulat SFRJ v Milanu Protest in poziv milanskih partizanskih združenj datov možnosti, da bo izvoljen za predsednika republike; te možnosti nima niti Leone niti Saragat, ker je za izvolitev predsednika republike potrebno, da oddajo zanj svoj glas tako tisti, ki sedaj glasujejo za Leone ja, kot oni, ki sedaj glasujejo za Saragata. Ker pa ni verjetno, da bi demokristjani glasovali za Saragata, parlamentarci PSI, PSDI in PRI pa za Leo-neja, se bodo te stranke morale nujno sporazumeti glede nekega tretjega kandidata, ki bi bil sprejemljiv za vse. Kdo bo ta tretji kandidat, je težko reči; prav gotovo ne bo to niti Fanfani niti Scelba niti Pella in niti Pastore. Največje možnosti ima Taviani, pa tudi Piccioni. RIM, 16. — V parlamentu, kjer so se zbrali na skupno zasedanje poslanci, senatorji in 13 predstavnikov petih avtonomnih dežel, sta bili danes dve glasovanji za izvolitev novega predsednika republike: nobeden od kandidatov ni dosegel dve-tretjinske večine 642 glasov. Jutri dopoldne bo tretje glasovanje, tudi pri tem glasovanju je potrebna za izvolitev dve-tretjinska večina. Po tem glasovanju pa bo zadoščala za izvolitev le navadna večina 482 glasov. Prvo in drugo glasovanje je dalo sledeče izide: LEONE (KD): 319 in 304 glasove- TERRACINI (KPI): 250 in 251 glasov- SARAGAT (PSDI, PSI in PRI): 140 in’138 glasov MARTINO (PLI): 55 in 56 | glasov; . DE MARSANICH (MSI): 38 in 36 glasov; MALAGUGINI (PSIUP): 34 in 36 glasov; FANFANI (KD): 18 in 53 glasov; TAVIANI (KD): 11 in 8 glasov; SCELBA (KD): 6 in 6 glasov. Pri prvem glasovanju so dobili Po dva glasova Piccioni, Paolo Rossi in Tupini, po enega pa Jemolo, Ungaretti, Harri, Romualdi, Bro-sio, Raffaele Leone, Segni, Elisa-betta Conci, Pastore, Merzagora, Greppi, Bertone in Petrini. 39 glasovnic je bilo praznih, 4 pa neveljavne. Pri drugem glasovanju pa so dobili po dva glasova Merzagora in Paolo Rossi, po enega pa Pastore, Medici, Zaccagnini, Tupini, Mazza, Pella, Parri, Piccioni, Elisabetta Conci in Emaunela Savio. 34 glasovnic je bilo praznih, 2 pa neveljavni. Zaporedje kandidatov se po drugem glasovanju ni bistveno spremenilo, le Fanfani se je s sedmega mesta dvignil na peto mesto, De Marsanich in Malagugini pa sta se zaradi tega premaknila s Petega in šestega mesta na šesto m sedmo mesto. Verjetno tudi tretje glasovanje he bo prineslo bistvenih sprememb v dosedanjem zaporedju kandidatov za predsednika republike. Večje spremembe je pričakovati le po tretjem glasovanju; to pa le v primeru, če bi se KD sporazumela s PSI, PSDI in PRI o nekem novem skupnem kandidatu in če se bodo Parlamentarci KPI in PSIUP odločili, da podprejo kandidaturo Saragata. V primeru pa, da bi KD Vztrajala tudi pri četrtem glasova-hju pri svojem kandidatu Leoneju, Pa se utegne zgoditi, da dobi Saragat več glasov kot njen kandidat: 436 proti 397 (in to v najboljšem primeru, da bi vsi demokrist-Janški parlamentarci glasovali za Leoneja). Ce bi Leoneja podprli še Parlamentarci PLI in končno še Parlamentarci MSI, bi to še vedno he zadoščalo za izvolitev, ker bi dosegel le 472 glasov, za izvolitev Pa jih potrebuje 482. Manjkajočih glasov bi mogel dobiti od monarhističnih parlamentarcev. Toda tudi ne glede na to, da je to v Praksi nedosegljivo, ker ni verjetno, da bi levica KD glasovala še vedno za Leoneja, če bi obstajala nevarnost, da bo izvoljen s fašističnimi glasovi, KD ne more tvegati te nevarnosti, ker bi to imelo *a posledico razbitje vladne koalicije in s tem izredno hudo politično krizo. Iz vsega tega izhaja, da nima nobeden od sedanjih glavnih kandi- te parlametarne skupine vseh poli. tičnih strank, ra?® cev MSI, ki se bodo poldne, da bi zanje pri tretjem pomeni, da bodo- ti rf>arla§a«itarci -------pr*, treljej------------ lefjzi, svi a: ____ je zib druge skupine možno^da se odločijo drugače, kot pri prvem In drugem glasovanju,j ,„ Mikojan obišče Finsko HELSINKI, 16.' -- Danes1 so u-radno javili, da bo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan prišej na uraden obifk na Finsko odijAHiRS S!lHMfejembra. Ob tej priložnosti se bo , razgo-varjal o skupnih zadevah s predsednikom Kekkonenom,1 kateremu bo izročil tudi Leninovo odlikovanje, ki mu ga je 18. septembra podelil prezidij vrhovnega sovjeta zaradi njegovega delovanja v korist razvoja odnosov dobrega sosedstva med Sovjetsko' zvezo in Finsko in zaradi njegove dejav- Jutri dopoldne, pred začetkom nosti za omilitev mednarodne na-tretjega glasovanja, se bodo sesta-1 petosti in za okrepitev miru. iiiniiiiiiiitm n n mi iiiiii i lil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii n iiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiMiiiii Hlinili Leopoldvilski diplomati izgnani iz Moskve «Pravda» obtožuje Holdena, da podpira Čombeja MOSKVA, 16. — Sovjetska vlada i vu Holden Roberto dal na razpola-je pozvala diplomatskega predstav- j go čombeju nekatere apgolske od- nika leopoldvilske vlade, naj skupno z vsemi svojimi sodelavci zapusti v najkrajšem časti Moskvo. To pa zaradi obrekovalne kampanje, ki so jo sprožile leopoldvilske oblasti proti Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza je umaknila svoje diplomatsko osebje iz Leopoldvilla že novembra 1663. Uradno sporočilo, ki ga je danes objavila Tass, se glasi: «V Moskvi sc je opazilo, da diplomatsko predstavništvo Konga vodi neprijatelj-sko dejavnost proti Sovjetski zvezi. Ta škodljiva dejavnost se je še posebno povečala, ko je prevzel oblast zaveznik imperialistov čombe, kar je pripeljalo do povečanja škodljive in obrekovalne kampanje s kongo-ške strani proti Sovjetski zvezi, proti njeni miroljubni zunanji politiki in proti sodelovanju z narodi Afrike. Poleg tega je diplomatsko predstavništvo Konga izvršilo nedopustna dejanja proti sovjetskim državljanom. Spričo vsega tega je po mnenju sovjetske vlade nemogoče nadaljnje bivanje diplomatskega predstavništva Konga v Moskvi«. Moskovska «Pravda» objavlja danes članek, v katerem piše, da je voditelj angolske vlade v izgnanst- Kot je bilo že prej pravilno »»povedano, ni na včerajšnjih Prvih dveh glasovanjih za izvolitev predsednika republike noben kandidat dobil potrebne dvetre-tjinske večine. Največ glasov v Prejel Leone, kandidat KD, in si-eer 319, za njim pa Terracini (KPI) 251 glasov ter Saragat (kandidat PSDI, PSI in PRI) 140 Klasov. Danes dopoldne bo tretje In zadnje glasovanje z dvetretjln-sko večino. Ce ne bo noben kandidat prejel te večine, bo jutri Klasovanje z navadno večino. Značilno za včerajšnje glasovanje je *lasti dejstvo, da je Leone od 309 demokristjanskih glasov predel 319, oziroma samo 304 glaso-v* (pri drugem glasovanju), ker nekateri deinokristjanski parlamentarci glasovali predvsem za Fanfanija, ki je prejel pri drugem Klasovanju celo 53 glasov, za Ta-vianija in Scelbo, ki pa je pre-1*1 le šest glasov. Vendar pa je 30 do 40 demokristjanov glasova-k* za druge kandidate, ali pa so °ddali bele glasovnice, kar priča 0 precejšnjih sporih v KD. Se Vedno se trdi, da Leone verjetno he bo prodrl, toda za razliko od Prejšnjih napovedovanj, ki so 0hienjala možnost izvolitve Pasto-reja, se je včeraj poudarjalo, da ko morda končno prodrl Taviani. Leoneja obstaja namreč ne-varnost, da bi bil izvoljen s faši-•tičnimi glasovi. Na tretji seji atlantskega sveta •Pinistrov so v Parizu razpravljali včeraj o vojaških zadevah. Naj-žanimivejša je bila izjava francoskega ministra za obrambo, ki je rtejal, da je treba v primeru voj-Pe odgovoriti z vso težo In ne Postopoma, kar pomeni, da je ueba uporabiti jedrsko silo v Vsent obsegu. Vendar pa sc o- brambni ministri niso poglobili v vprašanje jedrske sile. Dokaz novih sporov s Francijo pa je vest, da se je Francija uprla objavi skupnega sporočila štirih zahodnih držav o Nemčiji. Delegacija zahodne Nemčije pa je sporočila, da so se zunanji ministri ZDA, Anglije, Francije in Zahodne Nemčije sporazumeli, da je «pri-šel trenutek, ko so potrebni primerni koraki skupno s Sovjetsko zvezo, da se nemškemu ljudstvu omogoči uresničenje njegove pravice do samoodločanja«. Toda Francija tega sporočila ni hotela podpisati. — Rusk, ki se je danes razgovarjal z de Gaullom, je izjavil, da sta govorila o širjenju jedrskega orožja, o jugovzhodni Aziji in Afriki. O sestanku Johnson - de Gaulle pa ni bilo govora. Britanski predsednik vlade Wil-son je uradno sporočil, da bo predsednik vlade SZ Kosigin obiskal London v začetku prihodnjega leta. Poljski zunanji minister pa bo prišel prihodnjo soboto v London na zaseben obisk, kljub temu pa pripisujejo obisku veliko važnost. Glede večstranske jedrske sile pa je VVilson dejal, da bi morala biti pod nadzorstvom ene same oblasti vseh držav udeleženk. Vsekakor pa bo listina nove sile morala vsebovati določbo, da ne bo povzročila širjenja jedrskega orožja. VVilson je nato točno povedal vsebino novega angleško-ameriškega načrta, kako naj bi bila sestavljena jedrska sila NATO: 1. britanski strateški bombniki, 2. britansko bro-dovje podmornic s «Polarisi», 3. enako število ameriških podmornic in 4. četrti večstranski element, pri katerem bi mogle biti udeležene vse nejedrske države zavezništva. rede, ki naj bi jih uporabil proti osvobodilnemu gibanju. «Pravda» dodaja, da so operacije upornikov proti Portugalcem na severnem področju Angole, ki meji s Kongom, prenehale. «Vedno bolj se širi prepričanje, dodaja «Pravda», da so Holden in njegovi sodelavci pod pritiskom ZDA začeli šibiti uporniško gibanje v Angoli«; Kakor poročajo iz Bonna, je za-hodnonemški predsednik Luebke sprejel danes čombeja. Popoldne pa ga je sprejel predsednik parlamenta Gerstenmeier. čorobe se;je razgovarjal o notranjem položaju Konga in zahteval politično in finančno pomoč Zahodne Nemčije. Jutri se bo sestal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Carstensom. so- Papandrcu povabljen v Moskvo ATENE, 16. — Predsednik vjetske vlade Kosigin je poslal predsedniku grške vlade vabilo,, naj v bližnji prihodnosti obišče Sovjetsko zvezo. Voditelj sovjetske delegacije, ki je prišla na .vljudnostni obisk v Atene, je poudaril važnost manjših držav za svetovno politiko in za okrepitev miru. Predsednik grške vlade Papan-dreu je odgovoril, da je naloga velikih držav skrbeti za utrditev miru na svetu, toda nedvomno je do tega še daleč. Glede Cipra je Papandreu poudaril, da grška vlada nasprotuje preizkušanju sile. Pripomnil je: ((Naslanjamo se na priznanje, ki ga je Sovjetska zveza obljubila vsem narodom in tudi Cipru. Pričakujemo namreč od Sovjetske zveze podporo ža svobodo narodov in za samoodločanje.« Novi protesti budistov v Sajgonu SAJGON, 16 — Okoli petsto budističnih menihov in nun, ki so se zbrali v poslopju budističnega zavoda v Sajgonu, je začelo danes gladovno stavko iz protesta proti zatiralni politiki južnovietnamske vlade. Vrhovni bone Tič Tam čau je poslal pismo predsedniku Johnsonu, v katerem mu obrazložuje stališče južnovietnamskih budistov. Med drugim pravi: «Samo ,res zakonita vlada, ki bo izraz ljudske svobodno izražene volje, lahko zagotovi ustaljenost naših ustanov.« Pismo dodaja, da so budisti pripravljeni na vsako žrtev, če bo to potrebno. RIM, 16. — Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu, opolnomočeni minister Nikola Mandič je vložil danes v italijanskem zunanjem ministrstvu protest zaradi sinočnjega bombnega napada na generalni konzulat SFRJ v Milanu. Mandiča je v zunanjem ministrstvu sprejel veleposlanik Cor-riaš, ki mu je v imenu italijanske vlade izrekel obžalovanje in zagotovilo, da bodo oblasti sprejele najostrejše korake, da bi se našli krivci napada. Corrias je prav tako izrazil prepričanje, da napad v Milanu ne bo v nobenem oziru vplival na dobre odnose med Italijo in Jugosla-vijtoi ‘ 1 Jugoslovanskega generalnega konzula v* Milanu VasHja Milovanoviča, so. danes zjutraj osebno obiskali :in mu izrekli obžalovanje zaradi napada milanski prefekt Taviano, podžupan Meda in tajnik mestnega komiteja KPI Tortorella. Prefekt Taviano je ob tej priložnosti dejal, da bo storil vse, da se krivci najdejo. Policija sodi, da so napad izvršili neofašdsti, toda ne izključujejo možnosti, da so med njimi tudi ustaški elemen-ti. MILAN, 16. — Policijski agenti, ki so danes ves dan nadaljevali preiskavo v zvezi z bombnimi atentati na sedežu jugoslovanskega konzulata in sekciji KPI «Grimau», so danes prijeli dve sumljivi osebi, ki ju zaslišujejo. Kakor izhaja iz preiskave, je material, ki so ga uporabili pri omenjenih atentatih, enak materialu, ki so ga uporabili za neuspel atentat proti sedežu lista «Unita». Material proizvaja neka tovarma v Avigliani (Turin). Milanska partizanska združenja so na skupnem zborovanju zaradi zločinskih dejanj, ki se ponavljajo dan za dnem, soglasno sklenila, da opozorijo javnost na resnost te vrste atentatov, ki so vsi naperjeni proti demokratičnim strankam in organizmom in proti spomenikom, ki spominjajo osvobodilno vojno. Zatem pozivajo pristojne oblasti, naj «s prepričanjem izvajajo vse mogoče akcije, da se zagotovijo pravici ti izredno nevarni zločinci«. Partizanska združenja izrekajo prepričanje, da je namen vseh teh zločipov prizadejati moralne vrednote o-svobodilne vojne in s temi svobodo tfer pjaviče sleherna državljana in republikanske ustave. Dalje je v skupni izjavi poudarjeno, da partizanska združenja niso pripravljena dopuščati, da bi se taka dejanja nadaljevala s tako domišljavostjo, da bi ljudje mogli misliti, da atentatorji nastopajo z domnevo, da ne bodo kaznovani. Sporočilo poudarja na koncu, da milanska partizanska združenja pričakujejo zaradi tega z nadaljnjim dokazom potrpežljivosti, da se sprejmejo ukrepi za dokončno odpravo takega nedopustnega stanja. Amnestija v Franciji PARIZ, 16. — Francoski ministrski svet je odobril danes načrt zakona, ki določa postopek za amnestijo za tiste, ki so vpleteni v dogodke v Alžiriji pred razglasitvijo neodvisnosti te dežele, t. j. pred 2. julijem 1962. Predstavnik vlade Peyrefitte je izjavil, da tisti, ki so sodelovali pri atentatih na predsednika republike kot člani OAS, in voditelji te organizacije ne bodo mogli uživati amnestije. PO POSREDOVANJU NA MINISTRSTVU ZA TURIZEM IN PREDSTAVE Ukinjeni krivični pogoji za nastope v Kulturnem domu Uradno sporočilo tržaške kvesture • V Rimu sta posredovala predsednik družbe «0om» dr. Oblak in upravnik gledališča prof. Rauber, ki nam je dal krajši intervju Tiskovni urad tržaške kvesture nam je sinpči poslal v objavo naslednje uradno sporočilo: «Na podlagi navodil, ki jih je danes dalo ministrstvo za turizem in predstave, se klavzule glede brezplačnosti vstopa in kulturnega značaja predstav Slovenskega gledališča, ki so bile začasno zaukazane, takoj ukinejo in nadomeščajo s pogojem, da se te predstave izvajajo ((izključno v slovenščini«. Sicer pa ostane v veljavi pogoj, da so predstave dostopne za vse pripadnike slovenske manjšine na ozemlju ne glede na politično tendenco. — Trst, 16. 12. 1964.» Z zadoščenjem ugotavljamo, da je po toliko letih in po toliko vlogah in protestih ter končno po protestni odpovedi torkove gledališke predstave končno odgovorna oblast ukinila krivični, diskriminacijski in poniževalni pogoj o brezplačnosti gledaliških predstav v novem Kulturnem domu kakor tudi pogoj, da morajo biti vse prireditve zgolj kulturnega značaja, ker v nasprotnem primeru niti kakšna dobrodelna organizacija ali ustanova ne bi mogla prirediti v Domu dobrodelnega plesa ali podobnih prireditev. Naj ponovimo tudi tisto svoje mnenje, ki smo ga že večkrat navisali, da je tretji pogoj, ki je še ostal, in sicer glede dostopa k predstavam vseh pripadnikov slovenske manišine ne glede na njihovo politično tendenco, povsem odveč in hkrati tudi absurden. , Nihče si namreč ne more predstavljati, kako bi mogla uprava doma ali gledališča komur koli prepovedati vstop v gledališko dvorano ali v ostale prostore, v katerih bi se vršila kaka javna prireditev. Mar si ie moč zamišljati, da bi kdorkoli ob vhodu v Kulturni dom vvrašal slehernega obiskovalca, naj dokaže — na kak način? — kateri politični tendenci pripada, in sicer ne glede na njegovo narodnost. Odveč se nam zdi tudi najnovejši pogoj, da mora Slovensko gledališče v Trstu izvajati svoje predstave izključno v slovenščini. Saj so bile predstave Slovenskega gledališča od obstoja SG pa do danes vedno v slovenščini in se to gledališče prav zaradi tega tudi imenuje slovensko. Kolikor nam je znano namerava tako ravnati tudi odslej. Slednjič se postavlja — po vsem tem — tudi logično vprašanje: čemu in zakaj taki pogoji? Ali veljajo podobni pogoji na pr. tudi za gledališče «Verdi» in za tržaško «Stalno gledališčen? Kot smo že obširno poročali, so proti prejšnjim omejitvam odločno protestirali: Začasni odbor za upravo Kulturnega doma, uprava Slovenskega gledališča in predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race. V ponedeljek zvečer pa sta odpotovala v Rim upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber in predsednik družbe «Dom» dr. Stanislav Oblak, ki sta na ministrstvu dosegla, da so brzojavno ukinili najpomembnejši omejitvi. Na tej osnovi je tržaška kvestura včeraj dopoldne sporočila Slovenskemu gledališču, da bodo izdali novo dovoljenje za predstave in se je sinočnja .. iUHiniimi(uiluiuiiiiiiiiiiiiiii.,H»i...,.,milil, iiinmnn TRETJA SEJA MINISTROV SVETA NATO i i «■" ■ ——- ----- Frantosko - nemška polemika v zvezi z razgovori o Nemčiji Včeraj s« govorili o vojaških zadevah in o Cipra - Saragatov razgovor z Walkerjem in s Kretskim - Nov razgovor de Ganila z Deanom Ruskom PARIZ, 16. — Tretja seja sveta ministrov NATO, ki se je začela davi, je bila posvečena vojaškim zadevam. Davi sta se francoski minister za oborožene sile Messmer in ameriški državni tajnik McNamara sestala, da primerjata stališča glede francoske in ameriške obrambe v atlantskem zavezništvu Nocoj so bili ministri za obrambo gostje na večerji, na katero jih je povabil Messmer. V debato na današnji seji so po------------------ segli italijanski minister za obram- bo Andreotti ter ostali ministri za obrambo NATO. Govorili so še drugi vojaški predstavniki posameznih držav članic. Francoski minister za ebrambo Messmer je ponovil znano stališče francoske vlade, t.j. da oi morali v primeru vojne z vso silo odgovoriti in ne ((postopoma«, t.j. uporabiti jedrsko silo v vsem obsegu «samo ob zaključku postopnega procesa«. Na splošno pa se ministri za o-brambo niso poglobili- v vprašanje jedrske sile in debata o vojaških zadevah se je zaključila popoldne. Sledila je ožja seja ob udeležbi samo nekaterih delegatov za vsako državo. Razpravljali so o Cipru. Delegacija Zahodne Nemčije na zasedanju NATO je sporočila, da so se zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije na skupnem razgovoru sporazumeli, da je prišel trenutek, ko ie treba začeti novo pobudo v zvezi z Nemčijo. Izjava se glasi: ((Zunanji ministri štirih citžav so se sestali 14. decembra, da razpravljajo o načinu, kako naj bi načeli nemško vprašanje. Govorili so o predlogih zunanjega ministra Zahodne Nemčije, da bi morali rešitev nemškega vprašanja iskati v razgovorih s Sovjetsko zvezo. Sporazumeli so se, da je prišel trenutek, ko so potrebni primerni koraki skupno s Sovjetsko zvezo, da se nemškemu ljudstvu omogoči uresničenje njegove pravice do samoodločanja. Sklenili so, da se morajo za predloge še nadalje zanimati zahodnonemška vla- 11111111111111111111111111111111111111, min, (iiliiiiiiiiiiitiHiiiliilliiiimmiiHmimmimimmiMimuiminiiimmnmnnHumimnniuiunHiiinHnumuuinnnimnnHn Kosigin sprejel vabilo na uraden obisk v Londonu VVilson povabljen v Moskvo • Obiskal bo tudi Bonn, Pariz in Rim - V soboto pride v London Roparki - VVilson obrazložil britanski nairt o jedrski sili IONDON, 16. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je sporočil danes v spodnji zbornici, da je predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin sprejel vabilo, naj obišče London v začetku prihodnjega leta. Dodal je, da so s sovjetske strani izrazili željo, da bi VVilson, obiskal Moskvo. Zatem je VVilson sporočil, tla j------—------ Demonstracije v Madridu MADRID, 16. — Pred glavnim sedežem sindikatov v Madridu je danes demonstriralo več tisoč delavcev, ki so zahtevali svobodne sindikate. Protestirali so, ker se zavlačujejo pogajanja za zvišanje mezd. Policija je delavce napadla, prt čemer je bilo nekaj potolčenih. namerava po napovedanem bisku v Bo: jbiskaj no min! skal VelikoBrilanijo hodnjega leta. Nocoj ge ski prišeBvfio v London, V ponedeljek bo kosil skupno z zunanjim ministrom Walkerjem. Rapšdkf je -v ponMelj^k ▼ svojem govoru v glavni skupščini OZN predlagal sklicanje konference vseh evropskih držav, Sovjetske zveze in ZDA, da bi razpravljali o evropski varnosti. Predlagal je, naj konferenco pripravijo prestavniki NATO in varšavskega pakta ter predstavniki držav, ki niso včlanje. ne v ti dve zavezništvi. -V Londonu pripisujejo veliko važnost obisku Rapackega, zlasti zaradi dejstva, da britanska vlada pripravlja novo politiko za zmanjšanje vojaških obveznosti. Verjetno se bo Rapacki sestal VVilsonom. tudi s Haroldom v/ JCUIEMU c rra* ki «V» razi Med debato v spodnji zbornici j# predsednik vlade Wilson govoril o svojih nedavnih razgovorih s predsednikom Johnsonom in obraz, ložil novi angleško-ameriški načrt o jedrski sili NATO, ki naj bi jo naslednji štirje elemen-tanski strateški bombni-, razen tistih, ki Jih uporabljajo izven področja NATO (celotno silo bombnikov sestavlja približno dvesto letal). 2. Britansko brodovje podmornic, oboroženih z izstrelki «Polaris», ko bo zgrajeno. Glede števila podmornic niso do sedaj znane podrobnosti, domneva pa se, da to brodovje ne bi smelo šteti več kakor pet enot. 3. Enako število ameriških podmornic, oboroženih z izstrelki «Polarls». 4. Četrti večstranski element, pri katerem bi mogle biti udeležene vse nejedrske države zavezništva. Glede večstranske sile je Wil-son Izjavil, da ostane vlada glede tega pri svojih pridržkih, ker se ni i v ničemer obvezala z ameriškim dr- žavnim departmajem glede britanskega prispevka v primeru, da bi se ta načrt izvedel. ZDA pa so s svoje strani mnenja, da bo treba tako o njihovem kakor o britanskem načrtu še dalje razpravljati z zavezniki, da se išče podlaga za sporazum. Wilson je s tem v zvezi pripomnil: ((Nesmiselno bi bilo, če bi trdil, da je ameriška uprava opustila prvotni načrt o večstranski površinski sili'). Wllson je dalje izjavil, da je smoter, britanske vlade preprečiti širjenje jedrskega orožja in do največje mere povečati posvetovanja glede uporabljanja obstoječega jedrskega orožja, pri čemer naj bi bil glavni smoter, da bi Imeli «več prstov« na varnostnih napravah. Kar se tiče britanskega prispevka pri večstranski sili, je Wilson dejal, da bo ta veljal za ves čas trajanja atlantskega zavezništva. Jedrska sila bo pod nadzorstvom ene same oblasti, ki jo bodo predstavljale vse države udeleženke. Listina nove sile NATO bi morala vsebovati določbo, na podlagi katere se jedrske sile obvezujejo, da ne bodo povzročile širjenja jedrskega orožja, članice, ki nimajo jedrskega orožja pa se obvezujejo, da ga ne bodo izdelovale, da sl ga ne bodo preskrbele ln da ne bodo iskale nadzorstva nad njim. da in vlade treh zahodnih držav, da se določi postopek za prihodnost«. Predstavnik Zahodne Nemčije je sporočil, da je to sporočilo objavila samo zahodnonemška delegacija, ker eden od štirih zunanjih ministrov ni bil pripravljen ga podpisati. Dodal je, da se je to zgodilo zaradi nesporazuma glede drugih vprašanj in ne glede Nemčije. V diplomatskih krogih se je zvedelo, da sporočila ni hotel podpisati francoski zunanji minister de Murville zaradi nesporazuma glede jedrske politike NATO. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je v zvezi s tem nocoj zanikal, da se je Francija uprla objavi skupnega sporočila štirih zahodnih držav o Nemčiji. Tako imenovana «vojna vladnih predstavnikov« se je nadaljevala s tem, da je nemška delegacija objavila del govora, ki ga je v torek imel na zasedanju sveta NATO zunanji minister Schroeder. Nemški predstavnik je izjavil, da je ta objava odgovor na nekatere Informacije, po katerih so bile izjave Schroederja naperjene proti Franciji. Omenjeni del govora Schroederja se glasi: «Nemška zvezna vlada ima danes kakor včeraj pozitivno stališče do načrta večstranske jedrske sile. Bila je in je pripravljena proučiti nadomestne konkretne in konstruktivne predloge. S tem v zvezi nisem mnenja, da so nemogoče nove in zanimive kombinacije. Sedaj, ko se je osem članov zavezništva pogajalo štirinajst mesecev in ko je bil svet NA TO o tem obveščen, bi morali pričakovati od slehernega avtorja kritik nove konstruktivne predloge V sedanjem trenutku niso več aktualna medla napovedovanja glede prihodnosti«. Italijanski zunanji minister Saragat je imel danes nov razgovor z britanskim zunanjim ministrom Walkerjem v angleškem poslaništvu. Saragat se je danes sestal tudi z avstrijskim ministrom Kreiskym. Govorila sta o izvajanju sporazuma de Gesperi-Gruber o Južni Tirolski. Ni šlo za pogajanja, temveč za Izmenjavo mnenj, da ugotovita, ali je prišlo do zbližanja glede nekaterih temeljnih točk. Ministra bosta poročala svojima vladama in bosta pozneje nadaljevala razgovore. Nocoj sta Saragat in minister za obrambo Andreotti odpotovala z vlakom iz Pariza v Rim, kamor bosta prispela jutri ob 13. uri. General de Gaulle je sprejel danes ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, ki ga je spremljal ameriški poslanik v Parizu Charles Bohi en. Po razgovoru je Rusk izjavil: «Imeli smo zelo zanimiv razgovor, ki je sledil ponedeljskemu razgovoru. Proučili smo vprašanje širjenja jedrskega orožja po eksploziji kitajske atomske bombe. Poleg tega smo govorili o jugovzhodni Aziji in Afriki. Zvedelo se je, da Dean Rusk ni postavil nobenega predloga ln da ni bilo govora o morebitnem sestanku med de Gaullom In predsednikom Johnsonom. predstava odvijala normalno brez kakršnih koli zaprek. Ob povratku iz Rima smo prosili upravnika Slovenskega gledališča prof. Rada Rauber-ja za nekaj pojasnil v zvezi s posredovanjem na ministrstvu za turizem in predstave. Vpr.: Ali ste skušali že v Trstu kaj urediti? Odg.: v soboto proti poldnevu smo prejeli s kvesture dovoljenje za prirejanje predstav z znanimi omejitvami in proti večeru smo pri kvestorju dr. Paceju intervenirali: predsednik začasnega odbora za upravo Kulturnega doma dr. Tončič, Boris Race in jaz. Kvestor je pozival na pomirjenje in se skliceval na pogoje, ki jih je ministrstvo za turizem in predstave določilo pri izdaji gradbenega dovoljenja leta 1961. Izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena, obenem pa dejal, naj imamo potrpljenje in si skušamo pomagati. Pomagali smo si na ta način, da smo vstopnice preimenovali v «vabila» in obnašati smo se morali kot tihotapci pri nabiranju «prostovoljnih prispevkov)). To je bilo ne samo nemogoče in nerodno, ampak tudi poniževalno. Tudi na občinstvo je to mučno vplivalo, ko je videlo, da je treba že takoj v začetku nekaj skrivati. Jasno je, da je bilo tako stanje nevzdržno in zato je bilo sklenjeno, da se intervenira v Rimu. Vpr.: Znano je, da prevladuje v Rimu ozračje predsedniških volitev in da se je praktično upravno življenje skoro ustavilo, zaradi česar sta imela nedvomne težave, da sta stopila v stik z odgovornimi ljudmi ministrstva. Kako ste premostili te težave? Odg.: Brez dvoma bi bilo težko najti stik z odgovornimi funkcionarji na ministrstvu brez prijaznega posredovanja znane kulturne osebnosti, socialističnega poslanca Luciana Paolicchija, ki nama je omogočil takojšen dostop na ministrstvo in sprejem pri osebnem tajniku ministra dr. An-geliniju. Ta naju je zelo ljubeznivo sprejel, celo nerodno mu je bilo, ker cela zadeva še ni bila urejena, kljub temu da si je ministrstvo v ta namen prizadevalo. Dr. Angeliniju sva pojasnila, da. so pogoji, ki jih vsebuje od kvesture izdano dovoljenje za prirejanje predstav ilegalni, ter diktirani samo mm v našem primeru. V Italiji prav gotovo ni gledališča, niti gledališke dvorane, katere delovanje bi bilo vezano m pogoj, da daje predstave zastonj. Podčrtala sva, da so vsi trije pogoji za slovensko javnost nesprejemljivi. Ne zahtevamo nobenih privilegijev, pač pa tiste pravice, ki jih lahko zahtevamo, kot i-talijanski državljani. Izjavila sva, da bo treba ob takih pogojih gledališče takoj zapreti, potem ko se je komaj preselilo v nove prostore. Prav tako bo v novem Kulturnem domu nemogoče delovanje drugih slovenskih kulturnih organizacij. Nemudoma se je dr. Angelini pozanimal za stvar pri vseh odgovornih funkciomrjih na ministrstvu, čeprav se je zdelo, da je vsa stvar že urejena, ker je pravkar prišel tudi s predsedstva vlade pozitiven odgovor, so bile vendar še nekatere težave, ki so bile m našo odločno zahtevo in z nemajhnim prizadevanjem dr. Angeli-nija urejene tako, da sva bila v torek zvečer že obveščena o telegramu, ki naj bi bil drugo jutro s podpisom ministra odposlan v Trst in s katerim je bil krivičen pogoj o brezplačnosti predstav ukinjen. Vpr.: Kakšni so po vašem mnenju razlogi, da se je celotna stvar tako dolgo reševala, da je prišlo kljub številnim vlogam in zagotovilom do izdaje dovoljenja za predstave z nelegalnimi pogoji? Odg..- Znano je, da prihajajo vse odločbe iz Rima po poprejšnjem mnenju krajevnih oblasti; tako je bilo tudi v premeru znanih nesprejemljivih pogojev, ki so bili izdani leta 1961. Pozneje pa se je ozračje na ministrstvu za turizem in prireditve precej izpremenilo, čeprav tega ni mogoče povsem trditi za ves stari aparat v ministrstvu. Po razgovoru predstavnikov SKGZ z ministrom Corono v Gorici maja meseca se je položaj našega gledališča spremenil, tako da je gledališče priznano in na ministrstvu nismo več nepoznani tujci. Zato pa tem bolj preseneča, da se v Trstu ni nič spremenilo, saj je očitno, da se mnenja izdana leta 1961 tudi v letu 1964 z enako vnemo vzdržujejo. Iz stikov v Rimu imam jasen vtis, da so bili najbolj vztrajni zagovorniki krivičnega pogoja o brezplačnosti predstav prav v Trstu. Od leve proti desni; Aldo Colombi, ranjen bandit; Luigi Zitoli je streljal; Cataldo Terrone je vozil avto; Simone Carlone je dobavil orožje; agent Risso je na postaji Bra prijel Aida Colombija DVE ZANIMIVI GOSPODARSKI PUBLIKACIJI Gospodarstvo treh Benečij Geografska enciklopedija MILAN, 16. — Trije banditi, ki so v ponedeljek ubili zlatarja Franca Bottiera v Villastonu, so bili aretirani skupaj s četrtim zlikovcem, ki jim je dobavil orožje za roparski napad. Kot smo že poročali, so banditi vdrli v zlatarno, Bottier pa je potegnil iz predala pištolo in večkrat ustrelil, ne da bi bandite zadel. Eden izmed banditov je pričel streljati in je smrtno zadel zlatarja v srce. Takrat pa nismo vedeli, da je v smrtnih krčih zlatar še nadalje pritiskal na petelina pištole in da je že v zadnjih vzdihljajih težko ranil v nogo 28-letnega Alda Colomba. Banditi so iz zlatarne takoj zbežali in so se nato v avtomobilu skregali. Ranjenega Colomba niso hoteli odpeljati domov, temveč so ga pustili na železniški postaji, da se je odpeljal z vlakom. Postalo mu je slabo in je izstopi na železniški postaji Bra, da bi šel k zdravniku. Pomagal mu je neki železničarski delavec, ki pa mu je njegovo obnašanje postalo sumljivo in ga je prijavil policijskemu železniškemu agentu Rissu, ki je takoj razumel, da gre za enega izmed treh banditov, saj so policija in karabinjerji obvestili vse policijske postaje. Ranjeni Colombo je med zaslišanjem vse priznal in je tudi povedal, da je na zlatarja streljal Luigi Zitoli. Ubiti zlatar je imel pištolo, ker so ga pred letom dni banditi že oropali. Med vojno je bil partizan, po vojni pa trgovski potnik in je šele pred nekaj leti vzel v najem zlatarno, da bi lahko živel skupaj z ženo in hčerko. Ko so ga oropali, je bil v težkem gmotnem položaju, tako da je moral najeti posojilo, ki ga ni še v celoti izplačal. Zato se je tudi tako odločno branil, svoj pogum pa je plačal s smrtjo. Luigi Zitoli je tik pred ropom prejel od svojega brata brzojavko, da je oče zelo bolan in da se boje, da bo umrl. Zato ga prosi, da naj pride takoj domov. Zitoli je brzojavko prebral, namesto k smrtni postelji očeta pa je odšel na sestanek z roparskimi pajdaši. Njegov oče Michele Zitoli, ki je imel 57 let, pa je umrl takoj potem, ko Je izvedel za aretacijo svojega sina. Bil je mesar in že dalj časa bolan. Milanska gospodarska revija «Mondo Economlco», ki je znana zlasti po obsežnih študijah o razvoju italijanske gospodarske konjunkture, je te dni objavila izredno številko posvečeno gospodarstvu treh Benečij. Obsežna snov je razdeljena na tri dele, in sicer prvi del obravnava današnjo gospodarsko strukturo prizadetih pokrajin, drugi del se ukvarja z bodočim razvojem treh Benečij, a tretji del sestavlja v glavnem poročilo o prvem zasedanju o gospodarstvu teh pokrajin, ki se je vršilo 12. maja letošnjega leta v Veroni. V odstavku v katerem je govora o industrijskem razvoju tržaške pokrajine, revija ugotavlja, da se je število industrijskih podjetij na Tržaškem od leta 1951 do 1961 znižalo za 20,7 •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiaiinMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiMtiHNiiuiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii NA ITALIJANSKO-ŠVICARSKI MEJI Med streljanjem ubita 25-letna tihotapka Financarji so zajeli tihotapsko kolono - Ni znano, kdo je streljal SONDRIO, 16. — Na italijansko-švicarski meji je bila med streljanjem ubita 25-letna tihotapka Irma Rinaldi. Preteklo noč je skupina tihotapcev nosila blago iz Švice y, Italijo, ko so italijanski stražniki kolono prestregli in ukazali, da se ustavi. Vsi so spustili tovore ter so zbežali. Takrat pa se je slišalo več strelov in to menda s 300 metrov razdalje, od mesta, kjer so danes našli mrtvo dekle. Dekle so odkrili financarji, ki so jo danes dopoldne začeli iskati na prošnjo staršev, saj se ni vrnila domov. Sodnik iz Tiranona dr. De Biase, ki vodi preiskavo o uboju, je danes zaslišal na preturi finančne stražnike, ki so nastanjeni v vojašnici Sasso del Gallo, od koder hodijo patrulje. Po zaslišanju je pre-tor pridržal 21-letnega stražnika Gonarija Pinna, ki je trikrat ustreli! s samokresom. Stražnik pravi, da je streljal v zrak, ko se tihotapci niso ustavili. bolnišnici, saj je bil težko ranjen. Civilno sodišče mu je priznalo pravico do odškodnine in v tem okviru tudi pravico do odškodnine, ker bo imel iznakažen obraz, česar plastične operacije niso mogle odstraniti. NA OBMEJNEM PREHODU ŠENTILJ PRI MARIBORU 50 kff mamil so odkrili na jugoslovansko-avstrijski meji Mamila so bila v posebej zgrajenem skrivališču v avtomobilu ford - Aretirali so brata in sestro iz Libanona LJUBLJANA, 16. — Kot poroča agencija ANSA. so odkrili jugoslovanski cariniki na obmejnem avstrijsko - jugoslovanskem bloku pri Šentilju v bližini Maribora 50 kg mamil v vrednosti o-k.oli 50 milijonov dinarjev. Mami- Italija v klubu satelitov Odškodnina «ker je postal grd» MILAN, 16. — 21-letni Benito Ric-chini bo prejel dva milijona Ur odškodnine «ker je postal grd» poleg nadaljnih sedem milijonov odškodnine za škodo pri prometni nezgodi. Ricchini se je vozil z motorjem po cesti 23. julija 1962, ko se je v njega zadel Massimiliano Billo. Moral je biti leto dni v Hlinil.im.. DVA DNI GLADOVNE STAVKE Leto dni v zaporu brez sodne obravnave Tuji tihotapci so se zaleteli Ib potopili čoln finančno straže NEA^FLJ, 16. — 2e dva dni Izvaja gladovno stavko sedem tujih tihotapcev, ki protestirajo zaradi zavlačevanja procesa. Gre za dva Spanca, tri Francoze in dva Ma-rokanca, ki so se pred letom dni pripeljali s hitro ladjo v neapeljski zaliv. Finančni stražniki pa so j*h presenetili, ko so hoteli iztovoriti večjo količino cigaret. Niso se vdali, temveč so se zaleteli s svojo ladjo v motorni čoln finančnih stražnikov in ga preklali na dvoje. Na obali Sardinije pa so Jth ponovno zasledili in ujeli Sedaj protestirajo, ker so že leto dni v zaporu brez procesa. Aparat za klasifikacijo krvi NEW 'fORK, 16. - Ameriški Rdeči križ je zgradil novo napravo za a /tomati'’ no klasifikacijo krvnih s-.upin. Aparat stane 30.000 dolarjev (približno 18,5 milijonov lir) m lah .o klasificira 750 krvnih skupin na dan. Razlikuje skupine A, B, AB, O in pozitivni ter negativni fak^r Te značilnosti pa so najvažnejše za transfuzijo krvi. Aparat vzorce centrifugira in nato na osnovi barv ugotovi, za katero skupino gre Aparat namreč razlikuje barve na osnovi elektronskega procesa Ce'o*rr oostopek traja približno 20 minut. bo nato pregledal razne dokumente, ki so v arhivu taborišča in s katerimi bodo točneje osvetlili odgovornost raznih obtožencev. SANTIAGO DEL ČILE, 16. — Velika množica je pozdravila na letališču «Los Cerrillpsi) pilota Aleja Williansona, ki je z jadralnim letalom preletel Ande. Iz Mendoce se je vrnil z običajnim potniškim letalom skupaj z ženo in hčerko. Z letališče je odšel v predsedniško palačo, kjer ga je sprejel predsednik Eduardo Frei. MODENA, 16. — Preizkuševalec avtom'bilov 33-letni Mike Parkes se je ponesrečil, ko je preizkušal avto «Ferrari-berlina» na cesti med Modeno m Castelvetro. Na mor-krem asf. je vozilo zdrsnilo s ceste LA SPEZIA, 16. — Deset milijonov lir zlatnine so odnesli iz zlatarne v ulici Schiavone. Tatovi so vdrli v zlatarno skozi manjša vrata, ki vodijo na dvorišče. la so bila zelo spretno skrita v posebnem skrivališču, ki je bilo nalašč zgrajeno v avtomobilu vrste Ford. Aretirati so oba tihotapca — sestro in brata, o katerih pa niso povedali podrobnosti. Zna se samo, da gre za libanonska državljana po i priimku Santian, ki menda pripadata veliki mednarodni tihotapski tolpi. Menda gre za poseben «kanal», po katerem pošiljajo mamila s Srednjega vzhoda proti srednji in zapadni Evropi. Rešeni mornarji s potopljene «Golfo di Trieste» SINGAPUR,. 16. — Dopoldne se Je 'izkrcalo iz angleške petrolejske ladje «Esso York» 32 mož posadke italijanske ladje «Golfo di Trie-ste», ki se je včeraj potopila v bližini vietnamske obale. Angleška ladja je ponesrečene mornarje rešila z rešilnega čolna, poleg njih pa psa, ki ga je Imel kuhar. Kapitan ladje Franeesco Marioni je zaprl v hotel, kjer čaka z ostalimi mornarji, da se bo vniil v domovino. Kapitan ladje ti-štolo vrste «derringher» iz kromi-ranega jekla, z ročajem iz blsero-vlne. Pravijo, da jo je neznanec kupil za neko gospo, ki je vneta pevčeva oboževalka. Novoletni sejem slik v Beogradu BEOGRAD, 16. — V okviru tradicionalnega novoletnega sejma, ki bo od 19. do 30. decembra na beograjskem vseučilišču, bo letos tudi prvi novoletni sejem slik, na katerem bodo ljubitelji likovne umetnosti lahko po cenah od 2.000 do 80.000 dinarjev kupili dela najbolj gnanih srbskih umetni kov Oraovasa, Krsmanoviča, Lu barde, Lukoviča, Hotiča, Kozano Viča, Ljubosaljeviča in drugih Sejem bo odprl Ljuba Babič, 26. in 27. pa bo javna dražba, ki jo bo vodil humorist Jubulovič-Se-rafin. Tridnevni simpozij o temi •Zgodovina jugoslovanske književnosti« SARAJEVO, 16. — Ob udeležbi profesorjev jugoslovanskih filozofskih fakultet in književnih kritikov je pričel danes v Sarajevu tridnevni simpozij o temi sZgodo-vlna jugoslovanske književnosti«. Na simpoziju bodo proučili organizacijske in druge ukrepe, ki bodo povzeti, da bi se v prihodnjih letih Izdala skupna zgodovina književnosti jugoslovanskih narodov. Na simpoziju bodo v dvanajstih referatih obdelali splošne zgodovinske vidike književnosti vseh jugoslovanskih narodov, zgodovinski in estetski tretman kot tudi vprašanje posameznih obdobij knjlžev niškega ustvarjanja. Ljudska umetnost Indonezije Razstava zbirke Vere in A!c~a Beblerja v Etnografskem muzeju v Ljubljani Bodočnost vsake dežele je v njeni povezanosti s kulturami drugih dežel. ■ T. S. Eliot, angleški pesnik Jugoslovanski ambasadorji v tujini niso izgubljali časa, ki je na-ivadnim smrtnikom namenjen za oddih. Generalpolkovnik Dušan Kveder se je v dobi svojega am-basadorstva v Indiji poglobil v zgodovino umetnosti. Vera in dr. Aleš Bebler, ki je bil več let veleposlanik v Indoneziji, pa sta pokazala svoje prekrasne zbirke indonezijske umetnosti v Etnografskem muzeju. Ko je med obema vojnama pokojni dr. France Vurnik v nekaterih esejih in študijah pokazal, kako malo je pravzaprav v naši folklori izvirnega in kako veliko skupnega imamo z vsemi, zlasti alpskimi sosedi, se je marsikomu, ki ni pogledal preko Karavank, preko Soče in tudi preko Sotle, pobesil nos. Danes raziskujejo naši etnografi z zavidanja vrednim uspehom vplive in medsebojne odvisnosti naše in naših sosedov ljudske umetnosti. In, glejte, Aleš Bebler in njegova soproga sta presenetila z resnično impozantno zbirko (228 razstavnih predmetov!) nam še pred vojno tako daljne m tuje umetnosti. Toda že pred tem so si po Evropi in tudi pri nas pridobile nekatere tehnike indonezijske ljudske umetnosti pravico bivanja, med vsemi zlasti batik-V dobi relativitete nam npora biti že enkrat jasno, da niso bile samo nam Indija, Indonezija, Kitajska, Južna Amerika itd. «ekso-tične dežele», marveč smo bili njim tudi mi «eksoti». In dokaz, kako se rušijo meje in postaja ves svet ena sama celota, je prav zbirka Aleša in Vere Bebler. Naj opozorim najprej na sicer ne zelo obsežen, zato pa razkošen katalog, ki sta ga ob tej priložnosti z vodstvom Etnografskega muzeja pripravila Beblerjeva in tudi vanj napisala prav lepo pojasnilo v zvezi z razstavo: dr. Bebler je podal zgoščen pregled zgodovine Indonezije, Vera Beblerjeva pa zelo poučno razlago raznih tehnik pri izdelovanju predmetov indonezijske ljudske umetnosti. Sledijo še sestavki o indonezijskem gledališču senčnih lutk in o tradicionalnem indonezijskem nožu krisu. Ob otvoritvi in tudi pozneje je Vera Beblerjeva ljubeznivo tolmačila ob razstavljenih predmetih kraj in tehniko njihovega nar Stanka. Očarljivo je bilo tudi predvajanje senčnih lutk po tukaj živečih in študirajočih Indonezijcih. Resnično, svet se je skrčil in povezava med kulturami vseh narodov se nenehno poglablja. Vsak, ki si je ogledal pričujočo razstavo v Etnografskem muzeju, je odšel obogaten z nje. Beblerjevima smo lahko po pravici hvaležni za duševno obogatitev in prelepo doživetje. Vsakdo, ki ga pot zanese v Ljubljano, naj si razstavo ogleda. Saj bo odprta še vse do marca meseca. VLADIMIR BARTOL Razstava nemške grafike v Firencali FIRENCE, 16. — V razstavni dvorani «Gallerie degli Uffizi» bodo jutri otvorili razstavo nemške grafike v razdobju Albrehta Durerja. Gre za 96 listov in 16 zvezkov, ki jih razstavlja nemški nacionalni muzej iz Nuernberga. Razstava bo odprta do 2i. januarja prihodnjega leta. zagotovljen ugoden nakup tudi pri nabavi rabljenega vozila pri zaupnem prodaja cu '“""MUHI 111»»" FIAT PODRUŽNICA V TRSTU RAZSTAVA -RABLJENIH SEJEM VOZIL UL Čampo Marzio 12 - Tel. 319-85 razstava vedno odprta obiščite jo! velika izbira po najugodnejših cenah • olajšave pri odplačevanju # na zahtevo kupca na prodaj tudi avtomobili z jamstvom | ČETRTKOVA | ČRTICA Prav, ker te umori ne zanimajo — je rekel ujec mojega moža Jonas P Jonas — te bodo morda zanimale ptice... Predobro sem ga poznala, da ne bi razumela njegove pasti. Tudi ko začne govoriti o pticah, bo v njegovi zgodbi kmalu pritekla kri. Ujec Jonas je po upokojitvi živel od svojih spominov iz sveta kriminala in kriminalcev ter upal, da bodo ti nekoč objav-Ueni. Seveda mu je za nekaj takega bil potreben pomočnik, nekdo, ki bi bil pripravljen te zgodbe zapisati. Po moji poroki in prihodu v družino se je na vse pretege trudil, da bi za to delo pridobil mene. Ali veš, kdaj ■ — Najbolj čuden način pri pticah je ta, kako se one nečesa naučijo, — je nadaljeval uporno. — Glej, spomnimo se samo njihovo iznajdljivost, ko gre za steklenice za mleko! V dobi mojih otroških let si lahko ves dan pustil steklenice mleka pred vrati. Kaj pa danes? Takoj ti prileti neka ptica, brž ko odide in s kljunom prebije aluminijski pokrovček ter popije z mleka smetano. Kaj ti to ni čudno? Ali bi hotela slišati zgodbo o ptici, ki se je prva spomnila tega? — Seveda, zelo rada..., — sem odgovorila. »e je to zgodilo? — Nisem rekel, da vem... — se je umikal ujec Jonas. — Niti mi ni znano, kje se je to prvič zgodilo. Toda spominjam se, kdaj sem prvič zvedel za to ptičjo iznajdljivost. Bilo je to v dobi, ko sem preiskoval izginotje Emilije Toombs, starke, ki se je, Preden je izginila, spomnila, odpovedati mlekarju, ki pa je pozabila odpovedati raznašalcu časopisov... Ne, ne boj se, draga, pripovedoval ti bom o pticah in ne o umoru! Vem, da te ptice najbolj zanimajo, kajti ta umor ni nič drugega kot vsakdanje drama stare device, za katero se je predpostavljalo, da hrani veliko denarja v blazini, na kateri spi. Razumljivo je, da je bila zgodba o funtih izmišljena. Saj veš, kako *e o takšnih stvareh klepeče v majhnem naselju. Stara Emilija Toombs je živela sama v skromni, zasebni hišici. Samo od časa do časa jo je obiskoval nečak, ki je vedno prihajal v velikem, dragem avtomobilu in elegantno oblečen. Nihče v vasi ni verjel, da prihaja le v goste, ker da ima svojo teto zelo rad. Imeli so prav. Nečak je imel vse drugačne, za njega zelo važne razloge... On me je tudi spravil v zvezo s tem primerom. Prišel je nekega dne v mojo pisarno in me prosil, naj takoj grem v kraj njegove tete. On ni mogel oditi tja zaradi neke zelo važne dražbe. Predstavil se je kot trgovec s starinami. Bil je zaskrbljen za teto, ker so mu njeni sosedi telefonirali, da niso starke že teden dni videli. Kot da bi bila nekam odšla, vendar je pozabila odpovedati časopise ali jiustiti novi naslov... Odpovedala pa je raznašalcu mleka. Pustila mu je pred vrati listek: «Do nadaljnjega mi ne nosite mleka*. Starka že leta ni nikamor odhajala in so bili sosedi 'upravičeno zaskrbljeni. Zabele so krožiti tudi različne govorice... In tako sem se odpeljal v vas, do njene hiše. Okna so bila tnajhna in zastrta s čipkastimi zavesami, skozi katere se ni moglo videti v notranjost. Toda skozi režo za pošto na vratih sem opazil, da je veža polna časopisov in pisem, ki jih je poštar redno dostavljal. Nato sem odšel do stranskega vhoda poleg kuhinje in Pred vrati opazil ono naročilo .raznašalcu mleka. Bilo je napisano s svinčnikom in v tiskanih črkah ter je bila nanj prislonjena modra akledica, da bi ga veter ne odnesel... •Zato je skledica tudi ostala zunaj!*, sem pomislil. Bila je zelo lepa iz kot nebes modrega porcelana. Začudil sem se, zakaj je porabila njo m ne kak kamen. Izginotje starke me še ni skrbelo. Računal sem, da je odšla kam na počitnice in da ni časopisov odpovedala Zato, ker je želela, da bi jih prebrala, ko se bo vrnila. Kljub temu sem za vsak primer stopil k njenim sosedom. Pred vrati njihove hiše sem opazil prazno steklenico za mleko ir* ob ujej skodelico za čajL staro skodelico brez ročka. «Ali mi lahko poveste, čemu služi stara skodelica na pragu?» {*/* 7 rro-n cV* n L*i m« n .* r* :___ i _ i sem vprašal žensko, ki mi je odprla vrata. Tedaj sem. zvedel tisto o pticah. nv —' Gotovo si mislila, da sem pozabil na ptice! — se je nasmehnil ujec Jonas. — Motiš se, moral sem ti le povedati malo daljši uvod, da bi ti pojasnil, da zaradi iznajdljivosti teh modernih ptic morajo gospodinje puščati pred vrati skodelico ali skledico, s katero raznašalec mleka pokriva steklenico z mlekom, da ki ptice ne prebile pokrovčka. Torej, vtem ko mi je ženska tožila, kako jo boli križ, kako sluti, da je starka umorjena in da je to mogel storiti edinole njen Ucčak zaradi bankovcev, zašitih v blazino, sem razmišljal o pticah. Nato sem se vrnil na dvorišče stare Emilije Toombs. Se enkrat Sem pozorno pogledal majhno modro skledico, nato sem brskal uaokrog, dokler nisem v travi našel še dveh zelo zanimivih stvari: kos razbitega stekla, po vsej verjetnosti od steklenice za mleko, ter roček skodelice, roček zelo preproste bele skodelice za čaj. Moral sem se vprašati: -Zakaj je ženska, fci je po navadi upo-rabljala ceneno, belo skodelico, da bi zavarovala mleko pred pticami, postavila pred vrata tako lepo porcelanasto skledico in odpotovala za dalj časa?* Razmišljal sem minuto dve in nato našel vaškega policaja in 11 navzočnosti soseda smo vlomili vrata. Kot sem pričakoval, smo uušli v hiši staro Emilijo Toombs — z razbito glavo. In ugotovili smo, da je bila blazina razparana, vse stvari pa razmetane. Sosedi so mrmrali, da je nekega dne do tega moralo priti in ^a je to storil starkin nečak. Rekel sem jim, da me je prav on Poslal v vas, na kar so odgovorili, da je to le njegov trik. Razen le0a da je bil pri starki neposredno, preden je izginila... Ril sem zaskrbljen, vendar nisem verjel, da bi človek, ki me le obiskal v pisarni, človek, ki je imel ugledno trgovino s stancami, mogel storiti tolikšno napako in pustiti majhno modro skte-d>co pred vrati. Samo nekdo, ki ni bil poučen, bi ne mogel opa-i,tl. da skledica ni kos cenenega porcelana, pač pa nekaj zelo redkega in dragocenega. Sosedom sem povedal svoje mnenje. Pojasnil sem jim. kaj se je v starkinem domu moglo zgoditi in po tem je bil raznašalec mleka aretiran. Pozneje je bil zaradi umora °bsojen na smrt m obešen. Zakaj pa raznašalec mleka?! — sem radovedno vprašala ujca Jonasa. ~~ Zaradi ptic! — je odgovoril ujec. — Pred vrati je bila vedno podeliva, ki jo je on stavljal na steklenico z mlekom. Ko je starka odprla vrata, da bi vzela mleko, jo je on udaril po glavi s ^Jazno steklenico Steklenica se je razbila in pri tem se je raz-k’ia tudi skodelica na pragu. Raznašalec mleka je načrt pripravil v,laprej. Naročilo, naj mleka do nadaljnjega ne prinaša, mu bo slu-',‘io kot pojasnilo, zakaj ni več puščat steklenice pred vrati RuiUije Toombs, To naročilo je napisal na kosu papirja m da *e vse zdelo povsem naravno, je položil na papir plavo skle-‘Co, ki jo je našel v hiši, ker se je bila skodelica razbila. Nato Pobral razbito steklo, vendar sta v travi ostala dva koščka, sem ju bil našel. Niti slutil ni, da je skledica stara več kot tisoč, let, da je bila opravljena nekje na Kitajskem in da je bila dragocena! Ni našel denarja v blazini. Vse je ostalo nečaku. Toda, ujec, rekel si, da starka ni imela ničesar! . — Nič ni bilo v blazini! — se je nasmehnil ujec Jonas. — , °gastvo je bilo na stenah, v omarah, v mizah: pohištvo, srebro " porcelan, vse v vrednosti kakih desettisoč funtov. Nekoč je ‘la starka zelo znana trgovka s starinami. Ko je ostala sama, je *rUovin0 iztočila nečaku. Ta je prihajal k njej, ko mu je bit po-reben kak nasvet in vedno je dobil najboljšega. S smrtjo Emilije T°ombs je veliko izgubil, več kot je bila uredna dediščina, Toda jaz še vedno razmišljam o pticah in tajinstveni noči pri-todp Kako je prva ptica odkrila, da more s kljunom prebiti Z^minijski pokrovček na steklenicah z mlekom in kako je ta D,ica o tem obvestila ostale ptice?! — Ben, Mihec, se Hej ravnaš po naukeh, ke nam jeh je dau gospud vladni komisar? — Kašneh naukeh? Kadsj nam jeh je dajau? kratično govorjenje. Ne pej: •ne smeste tega, ne smeste unga;» Tašne diškorše ne j gre prave t Nemcam u Tirolah, če če! O, videš, Jakec, tu je be- — Ma kaku, de se ne spouneš? Sej si biu zrg- seda! Ne pej čakole, de-se delamo vitime! Za ven! Sej si ti meni pravu! De je reku, de se ne nas je jemu, ti rečem jest! Sej videš: nar- sniemo delat vitime, de moremo bet dobri držau- •Prei otvArjama Ku Uu:'ni dom jn pole pej te zač-lani, zatu ke vlada je demokratična jii Skrbi za Rei° prepovedavat, de more bet nutre vse gratis. vse glih jn de ne smemo neč zjeskavat, de be De ne smeš pobirat nobene vstopnine. Tu je taku pokvaril lepo sožitje, de moremo bet pridni jn Šsttnino, de je sploh težko vervat. Jn narlepše je de moremo bet hvaležni, ke so nam. .dali tolko P*j 4¥> de nobena reč 4 celi Italiji ni zastojn: ne meljonov za Kulturni dom jn vse sorte. šport,'ne čine, ne. noben teater ne neč. Samo mi ' . Slovenci.»skladno z demokratičnimi načeli* be mo- r.eka išiaptejijsfc-jegrauci morejo živet, treba ku- meni, kej taku se govori? Kej je tu cajt jn kraj, de se govori «ne bomo trpeli tega jn tega, ne bomo pestili tega jn tega:; vi moreste bet tašni jn tašni, zatu ke mi smo tu, mi jemamo velike skušne sez manjšinami.,.* — Mihec, proti praveš! Ma če bi mi začeli naštevat, kašne skušne jemamo? Dragi moj, kadar be ankrat začeli, ne znam kadaj be ko n- lise, treba plačat letriko, treba teater segrevat jn pometat! Jn vse tu — zastojn! Ma kej so padli na glavo! — Znaš Mihec, de če te reči namalo premisleš, začneš postajat naumen, Zatu ke si ni mogoče mi-slet, de oblast misle zares. Be te dau prou ra-ion, ke praveš, de nas je jemu za norca. Jn zdej, čali- Jn glih nam jet pravet od srečneh Albancou, če vsi protestiramo pruti tašni komandi, zna prit Kctaloncou jn Gregov! Zatu ke, če be ble te spet naš komisar jn bo reku, de se delamo vitime. skušnje res tašne, ku misle uan, be mi nanka ne — Jest mislem, de ta je taku naumna, de jo odpirali novga Kulturnega doma, zatu ke be še bojo preklicali. Ma jest rečem, de je zadosti sla-zmiri jemeli Narodni dom, kamer je danes an bo, če se moremo še kregat za tašne reči. Sej hotel! J n be rte prašali nobenga neč jn be se tu se taku samoodsebe zastope, de ne be trebalo neibrž komentirali ses starem ^Narodnem domom.' nanka govori. Taku pej se moremo še kregat za Jn če so nam dali tiste meljone, tu ni noben Šenk, tašne oslarije. Je glih taku, ku če be teli dopo- zatu ke tu je odškodnina. J it ne gela. Tu je samo \edavat, de je uada mokra! an majhen tal. Jn ta pravo govgrjenjg be blo, če . — Ja, s tašngmii dekreti ne postaneš samo viti-bc reku. -Ne zamerte neč! Jn hvala, ke se kon- ma, ma pžou. šempjast. Zatu ke te prsilejo, de tentiraste s tem jn vas prosem, de pozabeste, kar govoriš oslarije, vam je blo hudega przadjano.* Tu be blo demo- modni kotiček § Letošnja zimska moda je res udobna in času primerna Da ne bo spomladi na naših nogah vijoličastih lis, izkoristimo to, kar nam moda nndi in narekuje Kar prijetno mi je bilo pri duši, ko sem pred dnevi, ko je bilo še kar precej hladno vreme, videla po cestah ženske in dekleta, obute v tople nogavice in čevlje. Končno se je moda odločila tudi za' praktičnost in ne samo za lepoto in eleganco, sem si mislila in spomin mi je ušel za nekaj let nazaj, ko je bil pogled na ženske noge v zimskem času vse prej kot prijeten. Pa kaj bi vam pripovedovala svoje občutke, saj ste težave zimskih mesecev preživljale prav gotovo v enakem položaju in s podobnimi občutki. V modi niso bile niti debele nogavice niti izredno topli in udobni čevlji. Tako smo — modi na ljubo prezebale, izpostavljale naše noge nevarnosti grdih in neestetskih ozebkov in še večji nevarnosti prehladov in grip. Pa smo vse «junaško» prenesle, ker smo pač hotele biti po modi. Tako smo prezebale — čeprav smo bile sicer oblečene prav po sibirsko — ter potem doma ugotav- ljale posledice, ki so jih imele tanke najlonske nogavice in lahki čeveljčki na naše noge. Rdeče, oziroma vijoličaste lise na naših nogah so bile še daleč v poletje spomin na ta prezebanja, in na nespametno modo. No, sedaj je postala moda ne samo bolj dostopna vsem ženskam, in ne le maloštevilnim izvoljenkam, temveč ’ je postala zares praktična in uporabna za vse letne čase. Za poletne mesece nam dovoljuje čim bolj izrezane in čim lažje obleke, toda tudi za zimo nas tako dobro zavije od peta do glave, da res ni nobenih nevarnosti niti pred prehladi niti pred ozeblinami. Letos pa so še v modi celo grobo pletene nogavice z različnimi vzorci, pa tudi samo enobarvne, s katerimi bomo s pridom nosile tudi škornje, ali pa samo nekoliko bolj zimske čevlje, škornji so lahko zelo visoki (in prav ti so letos zelo v modi), ali pa so lahko tudi nizki. Pri višini NARAVNE SILE V SLUŽBI ČLOVEKOVIH KORISTI Nekoč bo mogoče koristno uporabiti E. FF.RRARS OB ZANIMIVI POBUDI UNESCO Med tremi rasami ni niti fizičnih niti umskih razlik Slika, ki jo objavljamo, nam zgovorno priča, v kakšnih razmerah živi veliko afriških otrok. Od tod tudi njihova »fizična in duševna podhranjenost*. Unesco je dal pobudo, da bi se podrobno proučili. razni plemenski problemi posebno z biološkega vidika. Prvi popolni rezultati te iniciative bodo objav-, ljeni verjetno šele čez dve leti. Toda že sedaj vodilni sveto,vni biologi, antropologi m. psihologi soglašajo v eni stvar^: nobena od treh glavnih človeških ras ni glede na svoj zgodovinski razvoj na višji odnosno nižji stopnji glede druge rase. Nihče ne more z znanstveno razlago trditi, da je črna rasa • bolj primitivna* od bele, ker se tako imenovane »opičje posebnosti* najdejo tako pri eni kot pri drugi: pri belopoltih ljudeh so na primer tanke ustnice bolj opičje. Kar se pa tiče črncev njihov ploščat nos prač tako spominja na opico. Ce bi rase primerjali po takšnih posebnostih in značilnostih, — je izjavil neki znani antropolog— bi črnci, zaradi svoje bolj atletsko razvite strukture telesa in po skoraj povsem gladki koži morali biti mnogo bolj .človeški* kot so belopolti ljudje. V povprečju so pri črncih možgani morda nekoliko manjši kot so možgani pri belopoltih ljudeh, toda velikost možganov ni nikakšno merilo: Einstein, eden največjih genijev naše dobe, je imel razmeroma majhne možgane. Prav tako bi si ne mogli iz možganskih krivulj ustvarjati ni-kakšne dokončne ocene o inteligentnosti. Neki znani ameriški strokovnjak ter neki znani francoski strokovnjak za psthbldgijo otroka sta proučevala infeligent- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zapojte svojih načrtov vsakomur, ^tačno razumevanje z ljubljeno BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vztraj-crJJJo boste dosegli določeno iz-JjIJzanje. Uspelo vam bo razčistiti negotovo in zapleteno situa- Dvojčka (od 21.5. do 21.6.) Po- *U»na- srefan‘a vam bodo omogo- ^obogatitev strokovnega znanja. avno prijateljsko srečanje. *AK (od 22.6. do 22,7.) N« pod-«r)jujte argumentov svojih tekme-Nakazuje se nevarnost čustvena nesoglasja. lt»i?V ,od 237• do 22.8.) Ne lzB|jb' e tvte tasa z brezpomembnimi Varml. Posrečena zamisel vam bo omogočila presenetljiv uspeh. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte izpeljati do konca načrt, ki ste se ga iotili. Iskrenost vaših čustev ne ob ostala nezapažena. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dobre možnosti za uspeh neke nove pobude. Izkoristite prosti čas za temeljitejše razglabljanje o neki svoji intimni zadevi. * ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nemudoma izkoristite neko nepredvideno ugodno priložnost. Skušajte objektivneje ocenjevati določena stališča drage osebe. STRELEC (od 22.11. do 20,12) Dan bo primeren za vse trgovinske posle. Z ustreznim ukrepom lahko odpravite nevarno negotovost. KOZOROG (od 21.12. do 20J.) Nepričakovan razgovor vam po razkril pot za odpravo starega nesporazuma. Povečana splošna dejavnost vas bo tudi duhovno razvedrila. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zanemarjajte koristnih zavezništev. Ogibajte se razgovorov, kt so bolj podobni opravljanju. RIBI (od 20.2. do 20.3.> Nudjla se vam bo izredna priložnost, da uveljavite svoje sposobnosti. Mnogo bolje bo, če se to pot vzdržite sleherne kritike. - nost črnskih otrok v Ugandi in sta prišla dč presenetljivih zaključkov: črnski novorojenčki se rojevajo bolj zreli kot beiopolti otroci. Kakor je znano, prihaja človek na svet mnogo bolj nerazvit in nekako nebogljen kot prihajajo na sVet mladiči vseh višje razvitih sesalcev. Otrok je tako rekoč negiben m prebije prve tedne svojega življenja tako rekoč še v embrionalnem stanju. Komaj rojeni človek je dejansko »fiziološko prezgodno rojstvo*. To velja tudi za komaj rojene črnske otroke, vendar pa v veliko manjši meri kot pri belopoltem otroku: nekateri komaj rojeni črnski otroci se takoj po rojstvu pretegnejo in postavijo v mnogo boljši položaj; sposobni so zapletenih gibov z glavo in spremljajo premični izvor svetlobe z ria široko odprtimi očmi. Razen tega komaj rojeni Črnski otrok začne takoj sesati in to mnogo bolj krepko kot komaj rojeni belopolti otrok. Crno-polti otrok tudi prej sede in prej stopi na noge kot belopolti otrok. Je tudi bolj živahen ter kaže večje zanimanje za svojo okolico kot jo kaže beiopolti otročiček. V glavnem daje črnopolti otročiček vsestransko večje rezultate kot belopolti otročiček ves čas prvega leta starosti. Po tej dobi im vse do četrtega in petega leta starosti pa je afriški, torej črnopolti otrok v daljšem razdobju riekakšne duševne stagnar cije. Zakaj? Zdravniki so prišli do sklepa, da so temu krivp npvade; otroka naglo ločijo ,,pd matere in dotedanjo zdravo, in močno hrano zamenja slaba in šibka. Hkrati kaže mati razmeroma manj nežnosti do svojega otroka, ki je ‘šel čez eno leto starosti, kot jo je kazala prej. Dejansko je afriški otrok tako fizično kot psihično — podhranjen. Z druge strani pa so se črnski o-troci, ki so bili vzgajam po zahodnih vzorih, na primer v ZDA. Belgiji, Britaniji, Franciji in v ostalih visoko razvitih industrijskih deželah, razvijali 'enakomerno in enako kot njihovi belopolti vrstniki. •NATURE* tudi potresno energijo Premikanje zemeljske skorje - Osvobojena energija okrog 100 milijard kilovatnih ur - Kaj so ugotovili Japonci v zvezi s potresi - Zakaj na Antarktiki ni potresov Po podatkih UNESCO je v zadnjih desetih letih zaradi potresnih nesreč letno izgubilo življenje nad 14.000 oseb. Na mnogih področjih se potresi ponavljajo. Znanost do danes še ni mogla pojasniti, zakaj na nekaterih področjih prihaja do podrhtevanja, oziroma tresenja zemeljske skorje, na drugih pa ne. Zemeljska skorjh je nenehno podvržena določenim premikanjem, spričo katerih se, postavimo, Nizozemska pogreza, oziroma niža, Skandinavski polotok pa dviguje, oziroma viša. V obeh primerih se tla nenehoma premikajo. V planinskih predelih se ta pojav izraža v izredno ostrih oblikah, pri čemer v kamnitih plasteh nastajajo po nekaj kilometrov dolge razpokline. Te plasti se na eni strani razpokline dvigajo, na drugi pa spuščajo, kar povzroča izredno močno podrh-tevanje zemeljske skorje. Potresi nastajajo pod pasom Mohoro-vičičeve diskontinuitete. Ameriška in sovjetska globoka vrtanja, ki omogočajo prodor do omenjenega pasu, pa bodo prispevala k še boljšemu poznavanju vzrokov nastanka potresnih sunkov. vedo tudi o moči pričakovanega potresa, pač ni mogoče vedeti, ali gre za povsem neznaten potres, ki so ga mogle zaznati samo izredno občutljive naprave, ali za takšnega, ki prinaša pravo katastrofo. Potemtakem za nas omenjena znamenja ne morejo predstavljati ustreznega svarila pred nevarnostjo. Danes lahko rečemo samo to, da na potresnem področju prej ali slej gotovo pride do potresa. Toda ne moremo natančno določiti, kdaj bo do njega prišlo, niti predvideti njegove moči. Tresenje, ki povzroča katastrofo — ko drhti vsa zemeljska skorja — osvobaja energijo okrog 100 milijard kilovatnih ur. Zadostuje to količino energije samo primerjati z električno energijo, ki Jo proizvede nekaj najbolj razvitih dežel v teku leta dni, pa si lahko ustvarimo približno predstavo o količini energije, ki se sprošča ob potresih. Večkrat in na razne načine so tudi bili že napravljeni poizkusi, da bi se moglo predvideti, kdaj bo do potresa prišlo. Japonci, ki so pogosto žrtve potresov, so opazili, da so ribe v akvarijih neposredno pred potresom vidno vznemirjene. Znano je, da se pred potresi menja značaj prvobitnega podrhtevanja zemeljske skorje. To spremembo lahko registrirajo izredno občutljive naprave. V bližini potresnega središča se naglo menjajo magnetske lastnosti kamnitih plasti, kar je moč izmeriti s pomočjo magnetometrov; Potresno središče lahko tudi odkrijemo, zahvaljujoč se dejstvu, da napetosti, ki Jih povzročajo premiki kamnitih plasti, spremene njihovo akustično prevodnost. Zvočni valovi, ki Jih ustvarjajo eksplozije eksplozivnega materiala, drugače prehajajo skozi ogroženo področje kot pa skozi okolišnje kamnite plasti. Tedaj je na seizmografih opaziti premikanja, ki napovedujejo nevarnost. Vse to so znamenja, ki govore o nastajanju potresnega središča. Toda, če ničesar ne po- Proučevanja znanstvenikov potekajo v drugi smeri. Poleg natančnega proučevanja vzrokov potresov in njihovega praktičnega napovedovanja, je cilj njihovih naporov tudi njihovo preprečevanje. V proučevanju so namreč tudi načrti za izkoriščanje energije, ki nastaja v globini zemlie in povzroča katastrofe na njeni površini. Ukrotitev te energije bi utegnila zmanjšati ali celo odpraviti nevarnost potresov, vtem ko bi se milijarde kilovatnih ur njihove energije mogle izkoristiti v praktične namene. Znano je, da na Antarktiki ni potresov. Sovjetski učenjak, profesor V. A. Magnjicki, je postavil hipotezo, da je vzrok tega pojava debela plast (mestoma celo do pet kilometrov) ledu, s katerim je prekrito to prostrano področje. Ta plast ustvarja posebne toplotne pogoje, ki na tem področju preprečujejo nastajanje potresnih središč. Ta hipoteza je o;tale učenjake pripravila na razmišljanje o odvajanju velikanskih količin toplote v notranjost zemlje. Plasti bi se na ta način ohladile in ustvarjeni bi bili to plotni pogoji, podobni onim, k obstajajo pod Antarktiko. Načrt predvidevajo izredno globoka vr tanja, ki bi dosegala tudi do de set in več kilometrov .globine V te odprtine bi se spuščala hlad na voda, ki. bi se uspodaj« segrevala do sto stopinj, zatem pa bi' se spet vračala na poVršino in oddajala svojo toploto močnim elektrarnam. Preden bo tak načrt uresničljiv, bo poteklo, razumljivo, še precej časa. Saj so omenjena vrtanja začeli šele pred nedavnim. Nadalje ni, v resnici, še danes na razpolago zadostnih podatkov o strukturi globljih plasti zemelj-' ske skorje in o pogojih, ki tu vladajo. Predvsem pa primanjkuje ustrezna vrtalna oprema za tako velikanske giobine. Vepdar rezultati, ki so doslej bili doseženi, posebno oni zadnjega mednarodnega geofizikalnega leta, kažejo, da vendarle obstajajo možnosti za preprečevanje katastrof, ki jih povzročajo potresi. POt do tega cilja je resda še dolga, vendar, zahvaljujoč se naglemu napredovanju na geofizikalnem ter geološkem raziskovalnem področju, kot tudi vse tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju v teh znanstvenih panogah, lahko rečemo, da so perspektive za odpravo, oziroma obvladovanje še ene od številnih nevarnosti, ki ogrožajo človeštvo, navzlic vsemu ugodne. Letos so posebno v modi »kompleti*, kot na primer iz enake volne spletene nogavice, majica, odnosno pulover, in kapa. Posebno za mlada dekleta so zelo priporočljivi, še posebej, če znajo plesti, ker si lahko izberejo volno, barvo in vzorec po lastnem okusu. škornjev je treba seveda zelo paziti. Ženske nizke postave in kratkih nog naj si nikakor ne omislijo ■ zelo visokih škornjev, ker bi jih ti še znižali, visoke in vitke ženske, predvsem pa dekleta, pa si jih lahko privoščijo visoke tu-di kar do kolen. Tudi glede debelih volnenih nogavic je treba paziti pri izbiri. Res je še, da so zelo v modi nogavice z velikimi vzorci, h katerim pristajajo še šal, kapa in rokavice v isti barvi in v istem vzorcu. Toda tudi takšne nogavice zahtevajo vitke in dolge noge, ker je sicer uspeh, ki bi ga želele ženske z modernimi nogavicami doseči, prav nasproten. Na srečo so, kot smo že rekle, v modi tudi enobarvne volnene nogavice. Ge jih boste izbrale o temnejših barvah, boste svojim nogam napravile samo uslugo. Glejte, da bo. tudi vzorec pletenja čimbolj diskreten. In še nekaj besed mladim dekletom: izkoristite priložnost, M vam jo nudi letošnja zimska moda, ter si privoščite lepe volnene dokolenke, h katerim spadajo, seveda, nizki športni čevlji. Tudi dokolenke 0 odo lahko enobarvne, lahko pa tudi v pisanih barvah in vzorcih. Pustimo tanke najlonske nogavice in lahke čevlje za manj hladne mesece ter se oklenimo letošnjih modnih novosti, ki nam zares nudijo možnost, da srečno prebrodimo mraz in burjo ter da si ohranimo za poletne mesece zdrave in lepe noge. Južnoafriški rasisti C \PETOWN. 16. - Britanska pevka la.hke glasbe Dusty Springfield ter njen kvartet sta morali na naglo odpotovati iz Južne Afrike. Nastopiti bi bili morali pred občinstvom, ki so ga sestavljali belci in črnci, toda južnoafriški notranji minister jim je dal 24 ur časa, da zavuste deželo. Zakaj ta? Imvreznrij britanske pevke Billing je v pojasnilo tega izjavil, da so mu južnoafriške oblasti postavile kot pogoj, da bi morali njegovi umetniki, torej pevka in njen kvartet, podpisati pogoj. da ne bodo peli pred občin-stvom, ki bi ga sestavljali črnci ih belopolti ljudje. «Odveč bi bilo zatrjevati — je rekel Billing — da smo odklonili ta pogoj, ici je hkrati pomenil prekinitev pogodbe. že prej smo se dogovorili, da bomo peli pred občinstvom, ki ga bodo sestavljali belci in čmci.s hv/s/m ČETRTEK, 17. DECEMBRA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Po društvih in krožkih; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Gianni Safred igra na ma-rimbo; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost; 18.30 Kantate in oratoriji; 18.55 Ham-mond orgle; 19.15 Lepo pisanje; nato Ritmični motivi; 20.35 «Za-deva Je končana*, radijska drama; nato Plešite z nami; 23.00 Nežno in tiho. Trst antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Haydnove skladbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.10 Bachove skladbe za orgle; 18.50 Mali koncert; 21.00 Radijska drama Alighiera Chiusana: «Fuga verso le montagne«; 22.15 Pianistka Omeila Puliti. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Betty Curtis; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Neapeljske pesmi; 12.00 Ro-,,, mantično potovanje; 14.45 Nove VI-0?* f1®?56’ i*-25 Tre(?’I8 plošče;. 15.15 Kolesa in motorji; .15 Orkester Casamassima. 13.40 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodria: 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45- E, Gimpel; «Nemški yohun» — zaključno nadaljevanje;!' 18.35 Enotni razred f 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Iz Bizetove opere «Carmen»; 21.00 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru. 13.15 Orkester Casamassima; 13.40 Med zgodovino in legendo; 13.50 Konservatorij Tartini. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Plošče; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasovi in orkestri; 12.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Madžarske melodije; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operna glasba; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja nasveti; 12.15 Cez hrib ta dol; 12.30 Pastoralni prizori; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Naši solisti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalna godba; 15.40 R. Mc. Kenney: Knez; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Tenorist Ludvik Ličer; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.00 Pesniki realizma; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Sodobna glasba. III. program 18.30 Severnoameriška kultura; 18.45 Telemannova sonata štev. 6; Ital. televizi/o 8.30 Sola; 17D0 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijski oddaja; 19.50 Na pragu znanosti; 20.30 Dnevnik; 21.00 itSpecchio segreto*; 21.50 Tedenski pregled prireditev; 22 45 Marcellos Ferial; 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 ((Nepričakovani gost*; 22.05 športni četrtek. ifissi mmm nijev koncert «11 Pes ero*. Nationalni program Slovenila 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 8.05 Zabavni zvoki: 8.55 Radij- Jutranji pozdrav; 9.05 Psihologo- ska šola; 9.25 K. Cipci: Ježeva vo mnenje; 9.10 Strani iz albu- hišica; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 ma; 9.40 Popevke; 10.00 Operna Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16 40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 17 40 Na črko, na črko; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20 30 Narodna glasba; 20.40 A. Medved: Rendez-vous, TV igra; 21.45 Razumete sodobno glasbo?; ,22.15 Obzornik. Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.7, najnižja 10.1, ob 19. uri 12.4; zračni tlak 1011 lahno raste, vlaga 90 odst., veter vzhodnik 8 km, nebo oblačno. 8 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 11.2 stopinje. 17. decembra 1964 Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 17. decembra Lazar Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16,21. Dolžina dneva 8.40 Luna vzide ob 15.C7 in zatone ob 5.22 Jutri, PETEK, 18. decembra Radko SVEČANA OTVORITEV NOVEGA AKADEMSKEGA LETA PEREČI PROBLEMI SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Tržaška univerza v stiskah Samo 28,8 odst. slovenskih učiteljev zaradi pomanjkanja sredstev je na Tržaškem v rednem staležu Rektor Origone govori na otvoritvi akademskega leta iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA Nadaljevanje spora v Crane-Orion Odpust člana notranje komisije Felszegy Jutri razpravljanje o 300 odpustih v podjetju Lucky Shoe Poročilo deželnega tajništva CGIL in tajništva Nove DZ To je v svojem govoru poudaril rektor Origone - Univerza ima sedaj 7 fakultet in 4637 slušateljev - Tribun proti ustanovitvi medicinske fakultete Včeraj dopoldne je bila na tržaški univerzi svečana otvoritev nove- ga akademskega leta 1964/65. Svečanosti so se udeležili najvidnejši predstavniki krajevnih oblasti, med njimi prefekt dr. Mazza, predsednik tržaške pokrajine dr. Delise, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, načelnik vojaškega pre-zidija gen. Barberis, tržaški kvestor dr. Pace, šolski skrbnik dr. Tavel-la, Dredsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. in drugi. Rektor univerze dr. Agostino Origone je po nekaj pozdravnih besedah orisal delovanje tržaškega vseučilišča v preteklem akademskem letu. Rektor je najprej sporočil, da je ministrstvo za prosveto podelilo diplomo in zlato kolajno za posebne zasluge na šolskem in prosvetnem področju profesorju Francescu Ram-poniju, ki predava o hidravliki na inženirski fakulteti in profesorici Luigiji A. Stelli, ki poučuje grško slovstvo na filozofski fakulteti. Nato je navedel nekaj zanimivih podatkov iz akademskega življenja na tržaškem vseučilišču. Letos se je na sedem fakultet, kolikor jih šteje tržaška univerza, vpisalo 4637 študentov, to je 332 več kakor lansko leto. V tem številu so všteti tudi študenti, ki so v zamudi glede na predpisani študijski program posameznih fakultet in bruci, ki so jih letos našteli 967, to je 78 več kakor lani. Poleg tega se je letos vpisalo v izpopolnjevalni tečaj iz delovnega prava in socialne varnosti 29 slušateljev, medtem ko se je na razne tečaje za prevajalce in tolmače vpisalo 146 oseb. Med tržaškimi študenti je letos 47 tujcev, med temi pa prevladujejo Grki, ki jih je 26. V preteklem akademskem letu so profesorji iz vseh sedem fakultet predavali iz 459 različnih predmetov, za skupno število 24.475 šolskih ur. Slušatelji so položili 10.559 izpitov, od tega 1064 z negativno oceno. V teku leta je doktoriralo 301 študent. Profesorji in asistenti so izdali 345 raznih strokovnih del, med katerimi so prevladovale razne brošure in manjše publikacije, v 40 primerih pa so izdali celo knjigo. Rektor Origone je nato izrazil zaskrbljenost glede bodočega razvoja vseučilišča, ki mu grozi pravo mrtvilo, ako ne bodo pristojni krogi tako v okviru osrednje vlade kakor tudi v samem Trstu pravočasno poskrbeli za podelitev vsaj tistih denarnih sredstev, brez katerih univerza ne more delovati. Tudi preteklo akademsko leto se je namreč zaključilo z močnim primanjkljajem, ne da bi bilo poskrbljeno za njegovo kritje. Edino generalni vladni komisar je pristal na podelitev običajnega prispevka vseučilišču. Kar se tiče sredstev, ki jih je obljubila država, preti nevarnost, da bo treba nanje čakati do 1. julija prihodnjega leta. ko se bo začel izvajati novi šolski načrt, ki ga je pripravil minister za prosveto Gui. Takrat pa bo za marsikatero dejavnost že dokaj prepozno. Rektor Origone je nato povedal, da so vo ditelji nove dežele Furlanija Julijska krajina že od vsega začetka pokazali veliko razumevanje za vprašanje v zvezi z vzdrževanjem tržaške univerze ter ustanovili poseben konzorcij za njegov nadaljnji razvoj. Hkrati s tem pa se je zvedelo, da se v okviru dežele ustanavlja še drugi konzorcij, in sicer konzorcij za razvoj proučevanja fizike, ki naj bi deloval v tesnem sodelovanju z mednarodnim centrom za teoretsko fiziko, ki kakor znano že deluje v našem mestu. Govornik je nato sporočil, da je ministrstvo za prosveto pristalo na predlog, da se v Trstu ustanovi tudi medicinska in kirur ška fakulteta tako da bo poslej na tržaški univerzi osem fakultet. Predstavnik študentov tribun Gianni Palin je nato med glasnim kričanjem in prepevanjem običajne skupine desničarskih razgrajačev orisal stališče študentovskih krogov do najvažnejših vprašanj, ki zade vajo akademsko življenje v Trstu in v Italiji sploh. Tribun je dejal, da je Gui jev načrt za razvoj italijanskega solstva pomanjkljiv, zlasti kar zadeva vprašanje univerzitetne avtonomije in pa pravico posa meznikov do izobraževanja. Poudaril je, da je treba v najkrajšem času rešiti vprašanje pomanjkljive ga števila profesorjev in asistentov, izpolniti vrzel, ki jo predstavlja pomanjkanje kabinetov in učilnic, kakor tudi pomanjkanje zadostnega števila knjig in učil, ki naj bi bila na razpolago vsem študentom. Tudt vprašanje zdravniške oskrbe slušateljev terja nujno rešitev, hkrati s tem pa je treba rešiti tudi vprašanje menze in študentovskega doma. Tribun je zavzel negativno stališče glejie ustanovitve nove medicinsko-kirurške fakultete na tržaški univerzi, češ da bi bilo treba najprej poskrbeti za to, da bi že obstoječe fakultete prejele vse to, kar Jim zdaj manjka Kakor smo že omenili, je skupina razgrajačev ves čas med tribunovim govorom piskala, prepevala in robantila, dokler jih ni rektor pozval naj vendar že nehajo, ker s takim neumestnim vedenjem kažejo le veliko «ignoranstvo» in pomanjkanje čuta demokratičnosti Ko so razgrajači končno utihnili, je rektor simbolično otvoril novo akademsko leto, nakar Je prof. Luigl Sobrero imel otvoritveno predavanje o temi ((Mehanika in avtoma-cija», kateremu so prisotni gostje in študenti pazljivo sledili zaradi njegove izredne zanimivosti in ak tualnosti Izplačevanje pokojnine občinskim upokojencem Danes se pri občinski zakladnici v Ul. A. e F. Nordio začenja izplačevanje 13. mesečna nakazila občinske upokojence. Začasno imenovanih je točno polovica, na Goriškem pa slovenski učitelji sploh nimajo nobenega staleža Po člankih o perečih problemih slovenskega šolstva in vesti o odobritvi osnutka zakona glede ureditve staleža nekaterih šolnikov na Tržaškem se nam zdi potrebno, da malo podrobneje opišemo vprašanje ureditve staleža učiteljev na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Na Tržaškem imamo sedaj sedem popolnih petrazrednih osnovnih šol. deset dvorazrednih šol in devet enorazrednih. Didaktična ravnateljstva so pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, na Opčinah, v Dolini in v Nabrežini, šolsko nadzorništvo za slovenske osnovne šole na Tržaškem pa je pri Sv. Jakobu. Skupno je na Tržaškem v letošnjem šolskem letu 122 učiteljev (104 poučujejo v razredih, 1 nadzornik, 5 didaktičnih ravnateljev, 6 tajnikov, 4 uradnice na slovenskem skrbništvu, 1 uradnica za razdeljevanje učnih knjig, 1 asistent za didaktične vaje na učiteljišču). Prosvetno ministrstvo je s svojim pismom z dne 19.5.1959 ustanovilo organik za slovenske šole na Tržaškem, ki določa 60 stalnih učiteljskih mest in jih deli na po- Položaj v tovarni Crane-Orion : še vedno napet. Tudi včeraj so šli delavci obeh izmen na delo, a ravnateljstvo se ni vrnilo v tovarno ter trdi, da so jo delavci zasedli, čeprav to ni res. Včeraj je bila v tovarni zopet e-notna skupščina vseh delavcev, na kateri sta tajnika obeh sindikatov poročala o položaju. Po živahni razpravi so delavci potrdili sindikalnim voditeljem pooblastilo, naj vodijo še nadalje borbo v sedanjem pravcu ter naj storijo vse, da se spor pravično reši. V ta namen naj tudi posredujejo pri vseh oblasteh, ki lahko kaj store za rešitev spora, - , - • Včeraj je prišlo ' cIo'nežasMane1-ga dogodka v ladjedelnici Felsze-gy v" Miljah. Ravnateljstvo podjetja je sporočilo članu notranje komisije Lucianu Balbiju, da se njegova suspenzija spremeni v odpust »zaradi nepokorščine«, ki ga predvideva člen 38 delovne pogodbe. V resnici pa je imelo ravnateljstvo vse kaj drugega za bregom. Neki član ravnateljstva je namreč izjavil, da jim je bil Balbi neljub, kakor so jim napoti tudi drugi člani notranje komisije, češ da jim ni doslej še nobena notranja komisija delala toliko sitnosti in preglavic kot ta. Oba sindikata sta se enotno uprla odpustu in sta zahtevala sklicanje sestanka na Združenju industrijcev, kjer bi razpravljali o tem krivičnem dejanju ravnateljstva. Stvar je zelo resna, saj gre za pravi napad "na pravice notranjih komisij, ki so večini delodajalcev vedno bile trn v peti. V petek se bodo začela pogajanja glede 3pp;pflpustov v podjetju Lucky Shoe v starem pristanišču, ki jih je napovedalo ravnateljstvo, češ da so mu zmanjkala naročila zaradi omejitev, ki jih je uvedla britanska vlada na uvoz blaga. Podjetje ima sedaj skupno 670 uslužbencev, ki izdelajo na dan povprečno 15.000 čevljev. Svoj čas je imelo do 1200 uslužbencev. Danes se bodo nadaljevala po- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiuifiiiiniiiiitiimiiiitHHiHiimuiiiiumiiiiiimiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiminniiiiimf Poziv Slovenske skupnosti Slovencem nabrežinske občine Prejeli smo in objavljamo: Svet Slovenske skupnosti smatra za svojo dolžnost, da ponovno poudari načela, ki ga vodijo v prizadevanjih za sestavo novega občinskega odbora v Devinu-Nabre-žini. Na zadnjih občinskih volitvah je bilo v Devinu-Nabrežini izvoljenih osem slovenskih in 12 italijanskih svetovalcev. Na Enotni občinski listi je bilo izvoljenih pet, na listi Slovenske skupnosti pa trije slovenski svetovalci. Manjkalo je samo nekaj glasov, pa bi Slovenska skupnost dobila še svojega četrtega svetovalca. Na listi italijanske socialistične stranke sta bila izvoljena dva Italijana, in to večinoma s slovenskimi glasovi. Zato menimo, da izidi zadnjih volitev niso resnični odraz številčnega razmerja narodnostnih skupin na področju devinsko-nabrežinske občine. To smo dolžni poudariti, ker bo to dejstvo — ne po naši krivdi — nedvomno vplivalo na bodočo sestavo občinskega odbora. Kako bo sestavljen novi občinski odbor? O tem zelo važnem in kočljivem vprašanju razpravljajo zdaj predstavniki vseh političnih skupin, ki imajo svoje zastopnike v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu. Tudi krajevni in osrednji predstavniki ter aktivisti Slovenske skupnosti se globoko zavedajo resnosti položaja in velike odgovornosti, ki je združena z reševanjem tega vprašanja. Zato so na svojem zadnjem zborovanju v Trstu sklenili, da bodo zadevo najprej proučili krajevni, nato osrednji zastopniki Slovenske skupnosti, zatem bodo vprašanje prediskutirali neposredno z volivci in šele nato bo sprejeta dokončna rešitev. Zato so vsa podtikanja raznih listov, letakov in lepakov zlonamerna, provokatorska in neodgovorna. Stališče Slovenske skupnosti do sestave občinskega odbora v Devinu-Nabrežini, kakor tudi do sestave vseh ostalih uprav, je jasno in nedvoumno. Slovenska skupnost se bo pri sestavljanju občinskega odbora v Devinu-Nabrežini ravnala po načelih, ki so v popolnem skladu z njeno dosedanjo miselnostjo in dejavnostjo. Slovenska skupnost bo pri sestavi odbora sodelovala s tistimi političnimi skupinami: L fci javno in jasno pristajajo na njen narodnoobrambni program ter 2. ki bodo nudile dejansko možnost in trdno poroštvo, da ome- gajanja glede 20 odpustov v podjetju Fasef. Tajništvo FIOM sporoča, da sta deželno tajništvo CGIL in tajništvo Nove delavske zbornice za-Drosili za nujen razgovor z odbornikoma za delo deželne uprave in tržaške občine, da bi jima orisali svoje stališče do hudega spora v podjetju Crane-Orion. Nadalje hočeta proučiti z njima resni položaj, ki je nastal v ladjedelnici Felszegy z nadaljnjimi 29 odpusti in z neupravičenim odpustom člana notranje komisije, ter vprašanja, ki se tičejo drugih podjetij, to je ladjedelnice Sv. Marka - Tržaškega arzenala, Fasef, Schrofnek, Lucky Shoe itd. FIOM končno izraža pohvalo vsem uslužbencem podjetja Crane-Orion za odločno borbo proti absurdnim zahtevam ravnateljstva. samezne šole. Iz razpredelnice je razvidno, da osem slovenskih o-snovnih šol na Tržaškem nima viti enega stalnega mesta, čeprav šolski zakon določa, da razred, ki deluje vsaj dve leti, pride v organik. Italijanska šolska zakonodaja določa za učitelje naslednje skupine: redni stalež (ruolo ordinario), nadštevilčni stalež (ruolo sopranr.u-merario), posebni stalež (guadro speciale), triletno imenovanje (in-carico triennale) in začasno imenovanje (incarico provvisorio). Slovenski učitelji na Tržaškem so glede staleža zdaj razdeljeni takole: v stalnem staležu 45. v nadštevilč-nem staležu O, v posebnem staležu 11, s triletnim imenovanjem 14, z začasnim imenovanjem 52. Ob določitvi organika leta 1959 je prišlo v redni stalež 60 učiteljev, toda od tedaj jih je 14 že stopilo v pokoj ali umrlo. Teh mest ni zasedel nihče, ker ni bil še razpisan zadevni natečaj. Tako je zdaj samo 45 učiteljev v rednem staležu, od teh pa jih je samo 30, ki •poučujejo na šoli, ker je 15 stalnih učiteljev nastavljenih na didaktičnih ravnateljstvih, tajništvih, na nadzorništvu in drugih službenih mestih. Kakor smo že v prejšnjih člankih poudarili, bi morali biti za ta mesta razpisani posebni na tečaji. Iz teh podatkov je razvidno, da je le 28,8 odst. slovenskih učiteljev, ki poučujejo na šoli. v rednem staležu, točno polovica jih je z začasnim imenovanjem, 13.4 odst. pa s triletnim imenovanjem. Večina teh učiteljev poučuje na šoli že več let. Na italijanskih šolah na Tržaškem pa so v vseh razredih samo stalni učitelji. To pomeni, da je toliko stalnih učiteljev, kolikor je razredov. Razen tega pa jih je 10 odst. v nad-re-vilčnem staležu. Tudi ose upravno in pomožno osebje na italijanskih šolah je v stalnem staležu. Italijanski šolski zakon določa poleg rednega staleža tudi nadštevilčni stalež. v katerega se sprejmejo nestalni učitelji v sorazmerju 10 odst. števila učiteljev v stalnem staležu. Tako bi na Tržaškem mo rali sprejeti v nadštevilčni stalež 6 učiteljev. Iz vsega tega, kar smo zgoraj navedli, sledi, da bi ministrstvo ::a prosveto moralo izpolniti organik za slovenske šole na Tržaškem in razpisati natečaje za šolsko nadzorništvo, didaktična ravnateljstva, učitelje ter upravno osebje. Za Goriško pa je rešitev tega vprašanja še bolj pereča, ker tam slovenski učitelji pplph nimajo nobenega staleža. " POBUDA PD BARKOVLJE lovali osnovnošolski otroci v starosti od 6 do 11 let, ki imajo smisel za glasbo in petje. Vabimo starše iz mesta in iz okolice, da pripeljejo svoje otroke v torek, 22. t.m. ob 15. uri na sedež prosvetnega društva v Barkovljah, Ul. Cerreto 12, kjer bodo imeli avdicijo, t.j. preizkušnjo. Prva preizkušnja barkovljanskih otrok je bila v torek, 15. t.m. in odziv je bil zelo zadovoljiv. Otroci, ki bodo izbrani za nastop, bodo nastopili jamo z orkestrom Miramar, ki bo tokrat igral v nekoliko manjši zasedbi. Razpis popevk in pravilnika za izvedbo tega festivala bomo objavili v kratkem. Odbor p.d. Barkovlje njeni pro jr-im tudi izvedejo. Svet Slovenske skupnosti ter njeni pokrajinski in občinski zastopniki so se predstavili slovenskim volivcem in volivkam z enotnim narodnoobrambnim programom ter se obvezali, da se bodo zavzemali: za pravico do uporabe slovenščine in za sorazmerno namestitev Slovencev v vseh javnih upravah; za primerno zastopstvo Slovencev v vseh javnopravnih organih in komisijah; za zaščito slovenskega ozemlja pred umetnim spreminjanjem njegove etnične sestave; za uradno priznanje slovenskih nazivov krajev ter za namestitev dvojezičnih napisov v krajih, kjer prebivajo Slovenci; da bodo slovenske kulturne, vzgojne, športne in dobrodelne u-stanove ter organizacije dobivale javne prispevke, kot je predvideno za italijanske ustanove ter organizacije; da bodo podpirali prizadevanje za sestavo in odobritev državnega zakona o zaščiti slovenske skupnosti v Italiji. Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da volilni programi za občinske in pokrajinske volitve Enotne občinske liste, Italijanske komunistične partije, Krščanske demokracije in Italijanske socialistične stranke nimajo navedenih zahtev slovenskega narodnoobrambnega programa ter jih zato vpraša: 1. ali so pripravljene sprejeti naš narodnoobrambni program in 2. ali imajo možnost, da ga dejansko uresničijo in zajamčijo Slovencem njegovo izvedbo. Trst, 15.12.1964 Svet Slovenske skupnosti PSDI obsoja atentat na konzulat SFRJ Deželno tajništvo PSDI je poslalo v imenu vseh socialdemokratov v deželi Furlaniji-Julijski krajini jugoslovanskemu konzulu v Milanu pismo, v katerem izraža svoje ogorčenje in ostro obsoja bombni atentat proti sedežu konzulata SFRJ v Milanu, ki so ga neznanci izvršili v noči med torkom in sredo. Sestanek deželne komisije za obrt Včeraj se je v Trstu sestala deželna komisija za obrtništvo. Razpravljala je o možnosti udeležbe obrtnikov na vsedržavnih in mednarodnih obrtniških razstavah. Poleg tega je komisija proučila možnost obdelave podatkov, ki so jih zbrale posamezne občinske uprave v vseh treh pokrajinah dežele o proizvajalnem potencialu obrtništva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Opozorilo trgovcem Tržaško županstvo poziva vse trgovce, ki imajo stalni trgovski obrat, naj predložijo trgovsko o-brtno dovoljenje na uradu za o-brtna dovoljenja, palača »Costan-zi», soba št. 37 najkasneje do 31. maja leta 1965, da jim bodo postavili zadevni žig za leto 1965. Isto morajo storiti tudi krošnjarji in kramarji, in sicer najkasneje do 30. 6. 1965. Kdor ne bo imel na zadevni knjižici žiga zi leto 1965, mu bo dovoljenje zapadlo, 55-letni zidar Tarcisio Fant iz Ul. Bonomo 9, je na komisariatu Kolonija prijavil tatvino svojega avta fiat 500 C TS 18772, ki ga je bil pustil v bližini doma. Tatovi so ga odpeljali v ponedeljek popoldne med 17.30 in 20. uro. Utrpel Je 300.000 Ur škode. TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg In višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 23. t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA NA OPENSKEM STRELIŠČU V nedeljo počastitev spomina Tomažiča in tovarišev V nedeljo, 20. dec. ob 15. uri, bo na openskem strelišču svečanost v počastitev spomina Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Vinka Bobka, Ivana Vadnjala in Simona Kosa ob 23. obletnici njihove mučeniške smrti pod fašističnimi streli. Na letošnjo spominsko svečanost, ki spada v okvir proslav ob 20-let-nici zmagovitega zaključka našega osvobodilnega boja, in ki jo organizirajo pokrajinsko vodstvo ANPPIA, ANPI, FIAP in združenje poUtičnih deportirancev v nacističnih taboriščih, so bili povabljeni tudi vsi preživeli tovariši s Tomažičevega procesa. Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU Danes, 17. decembra ob 20.30 Bratko Kreft; ((Po brezkončni poti)) Prizori iz Prešernovega življenja Režija JOŽE BABIC Scena VLADIMIR RIJAVEC Glasba PAVLE MERKU’ Asistent režije MARIO URŠIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Koreografija OLGA GORJUPOVA NASLEDNJE PREDSTAVE: v petek 18. dec. popoldanska ob 16. uri v soboto 19. decembra (zadnjič) ob 20.30 Abonmaji veljajo: red C v četrtek, red popoldanski v petek, red D v soboto Vstopnice za vse predstave so v prodaji od 11. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Nova telefonska številka gledališča je: 734265 Prosvetno društvo Barkovlje PRIREDI DANES 17. t. m. ob 20.30 VEČER PAHORJEVE KNJIGE Odlomke iz knjige «Pamik trobi nji» bo osebno bral pisatelj Boris Pahor. — Na razpolago bodo Pahorjeve knjige, ki jih bo na željo čitateljev pisatelj podpisoval. OB 100-LETNICI . ROJSTVA PESNIKA IN BUDITELJA BENEŠKIH SLOVENCEV, je izšla knjiga: IVAN TRINKO Dobi se v: TRSTU: v vseh slovenskih knjigarnah GORICI: v obeh slovenskih knjigarnah VIDMU: Uredništvo ((MATA- JURJA«, Viš Vitt. Veneto 32 ((Libreria Tarantola«, Via . Vitt. Veneto 20 «Libreria Aquileia», Via Vitt. Veneto 17 ((Libreria Carducci«, Piazza XX Settembre ČEDADU: Prosv. društvo «Ivan Trinko«, Ul. Monastero 20 SLOVENIJI: v vseh knjigarnah Prvi festival otroških popevk Prosvetno društvo Barkovlje namerava prirediti prvi otroški festival. Na tem festivalu naj bi sode- •llllimillllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiituilllllllllll DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Razprava o ustanovitvi organov za vprašanja gorskih področij Razgovori odbornika za načrtovanje s predstavniki industrijcev, obrtnikov in zadružnikov Druga stalna komisija deželnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo je imela včeraj svojo prvo sejo, posvečeno splošni razpravi o zakonskem osnutku deželnega odbora, ki se tiče ustanovitve deželnih organov za reševanje vprašanj gorskih področij. V začetku seje je predsednik prof. Ribezzi izrazil željo, da bi komisija delovala v ozračju sodelovanja in da bi se tako lahko lotili raznih vprašanj s takšno resnostjo in vnemo, kot jih prebivalstvo pričakuje od izvoljenih svetovalcev in upravljavcev dežele. Svetovalec Virgolini je podal u-vodno poročilo o zakonskem osnutku in rekel, da je njegova odobritev neogibno potrebna za uresničenje organske politike v odnosu do vprašanj gorskih področij. Nato Je deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comelli orisal vsebino deželnega zakonskega osnutka, ki predvideva ustanovitev odbora, v katerem bodo odborniki, ki se ukvarjajo z vprašanji gorskih področij, ter ustanovitev posvetovalne komisije za gorsko gospodarstvo. S tem ukrepom bo deželni odbor, je poudaril odv. Comelli, izpolnil svojo točno programsko obveznost, ki je bila večkrat poudarjena v deželnemu svetu. Odbor je menil, da je treba nuditi odbornikom tudi pomoč posvetovalnega organa, v katerem bodo lahko izrekli svoje želje razne skupnosti iz dežele, ki bivajo na goratih področjih. Odbornik Comelli je še poudaril, da je to v skladu z demokratičnimi odnosi, ki morajo vladati med upravljavci in prebivalci, hkrati pa je to tudi jamstvo, da bodo sprijeti najbolj prikladni ukrepi, ki bodo ustrezali zahtevam in potrebam prebivalstva. Odbornik Comelli je tudi poročal članom komisije o normah za uresničenje statuta na področju kmetijstva in gozdarstva. Te norme še vedno proučujejo. V razpravo so posegli svetovalci Angeli, Bettoli, Boschi, Del Gob-bo, Mizzau, Moschioni in Trauner. Komisija se bo ponovno sestala prihodnji torek ob 15. uri in bo proučila posamezne člene zakonskega osnutka. Deželni odbornik za načrtovanje Cocianni je imel v zvezi s svojim resorjem vrsto sestankov z voditelji industrijcev, obrtnikov in zadružnikov. Delegacija zveze obrtnikov iz Furlanije-Julijske krajine se je sklicevala na sklepe zadnjih dveh zasedanj združenja ter je nakazala nekatere potrebe v obrtništvu, ki se tičejo vajencev, strokovnega šolstva in obrtniških konzorcijev. Poudarila je tudi povezavo med industrijsko in obrtniško dejavnostjo ter interes, ki ga imajo obrtniki pri industrijskem razvoju. Poudarila je tudi potrebo izdaje norm o uresničenju deželnega statuta, kar se tiče obrtniške dejavnosti. Delegacija je izrekla tudi željo, da bi prešlo uveljavljenje zakona štev. 860, ki določa razne ugodnosti za obrtništvo, na deželo. Odbornik Cocianni se je nato sestal z delegacijo italijanske zadružne zveze in zveze zadrug in posojilnic. Razpravljali so o možnostih, da bi dežela podprla razne zadružne pobude. Končno je odbornik sprejel predstavnike združenj industrijcev, ki so mu izrekli svojo oceno dokumenta, ki ga je predložila dežela v zvezi z vsedržavnim petletnim načrtom. Glede tega so poudarili, da se morajo nuditi industrijcem razne ugodnosti in olajšave, tako da se pospeši industrijski razvoj. Gledališča VERDI Danes zvečer točno ob 20.30 za red A za parter in lože ter red B za balkon in galerije prva predstava opere «Ariadna v Naksosu« Richarda Straussa in opere «Mavra» Igorja Stravinskega. V prvi operi nastopajo: Elena Tedeschi, Leyla Bersiani, Aldo Bertocci, Walter de Ambrosis, Erick Klaus, Federico Daviš, Ugo Benelli, Graziella Melotti. Maria Maddalena, Laura Cavalieri, Otello Borgonovo, Claudio Giombi, Milena Pauli, Pierfrancesco Pali, E-no Mocchiutti, Vito Susca in Lucio Rolli. Režiser Georg Reinhardt, ravnatelj ((Deutsche Oper arn Rhein« iz Duesseldorfa. V «Mavri» pa bodo nastopali: Graziella Melotti, Bruna Ronehini, Maria Maddalena in Aldo Bertocci. Režiser Enrico Sportiello. Orkester gledališča «Verdi». Dirigent Franco Ca-puaoa ............. Nazionale 16.00 «82.o Marines Attak« Carol Crovv. Arcobaleno 16.00 «Due mafiosi del Far West» Eastmancolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Excelsior 15,30 «11 diavolo in cor-po» Prepovedano mladini pod 18. letom. Penice 15.00 «11 magnifico cornuto« Ugo Tognazzi, Claudia Cardinale, Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Vangelo secondo Matteo« Pasolinijev film. Alabarda 16.00 «Avventura al Motel« Claudia Mori Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatlco 16.00 «Danza maca-bra» Prepovedano mladimi pod 18. letom. Aurora 16,30 «L’ora del grande at-tacco«. Cristallo 16.30 «1 due seduttori« Mar-lon Brando. Technicolor. Capitol 16.30 «Sayonara» Technicolor. Marlon Brando. Garibaldi 16.30 «La primavera romana della signora Stone« Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom. Impero 16.30 «Kali Jug, la dea della vendetta«. Vittorio Veneto 14.30 18.00 21.30 «La-vvrence d’Arabia» Technicolor. Alec Guinnes. Moderno 21.00 igralska skupine Ce-sca Baseggia: «11 martirio di un... S. Sebastiano« Gala predstava. Astra 16,30 aMondo infame« Prepovedano mladini pod 14. letom. Astoria 16.30 aDuello a S Antonio« Technicolor, Errol Flynn. Abbazia 16.00 «La maledizione del serpente giallo« Joachim Fucksber-ger. Ideale 16.00 «Ragazz« d’Oriente» — Prepovedano mladini pod 16. letom. Z avtom povozil pešca Žrtev prometne nesreče je postal včeraj okrog 18.45 67-letni delavec Josip Kavčič iz Ul. Sara Davis 164. Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice se bo moral zdraviti dva tedna zaradi ran nad levim očesom, nosu in kolenih. Kavčič je malo prej na zebrastem prehodu prečkal Ul. Carducci v bližini Portici, ko ga je z avtom TO 559127 podrl 30-letni Santo Pinti z Opčin, Proseška ulica, ki je privozil s Trga sv. Ivana in zavijal proti levi. Kavčiča so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom. Razna obvestila SPDT priredi 18. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanJe z diapozitivi prof. inž. Frana Avčina ((Lepote naše zemlje od Triglava d n Ohrida«. . Smučarski izlet SPDT. Dne 25.. 36. in 27. L.m. priredi SPDT smučarski izlet v Kamniške planine (Velika planina). Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9-11. Darovi in prispevki Ob 7. obletni-ci smrti Bruna Ivančiča daruje žena Milka 2000 iir za Dijaško Matico. Mali oglasi SINTETIČNE PREPROGE in preproge za hodnike iz plastike latum» in «MerakJom». Moderno pokrivanje podov s plastiko, guino, «Moquette» in ploščice «Riket‘»-Hitra naprava s specializiranim osebjem. A.R.P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919. PRI MAGAZZINU FEL1CE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče in srajce najboljši« vrst in znamk po najnižjib cenab. Različne štedilnike na drva tn premog, na plin in elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke REX in 1NDESIT. Plačilo po dogovoru, tudi na obroke dobite PB* CARLU BRUSIN1, Trst Ul. C. Bat-tisti št 20. Tel. 29-041. PRI »ASTROMOBILIs dobite kakršno koli pohištvo za moderen dota in urad po ugodnih cenah in s plačilnimi olajšavami Oglejte si naše izložbe »ASTROMOBIL« v Ul GiU-lia 100 (Rotonda del Bosctietto). DAHW1L — Piazza S. Glovannl «. 1 Dobite ure, različne predmete za (-a* rila — natančna in vestna popravila ur In zlatnine. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 16. decembra 1964 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 1 oseb. UMRLI SO: 97-letna Anna Stem berger vd. Batjel, 72-letni GiusepP« Cesaratto, 87-letna Rosalia Blasic vd. Musich, 58-letni Bruno Artuzato. 65-Ietna Francesca Briscek, 82-letn Maria Petronio vd. Candussio, 7 letna Letizia Adami vd. Nerbo, 72- ’ n letna Beatrice Russo, 80-letni Silvi Schiavoni, 64-letni Giuseppe Gelli« > 58-letna Edvlge Bortolini por. Ura-nič, 60-letni Bruno Bettagno, 78-1**-ni Francesco Tutino, 73-letm p'uL Pellizzari, 60-letni Mario Setti, 8 letna Anna Franco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (14. 12. - 20. 12.) AlUAngelo d’oro. Trg Goldoni 8’ Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchim Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. " Servola 80; Alla Basilica, Ul. =>■ Giusto 1; Busolinl, Ul. Revolteu' 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzont. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (14. 12. - 20. 12.) AH Angelo d’oro. Trg Goldoni •' Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Marchim Ui. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. 0 Servola 80. DRUŽBA DRŽAVNEGA POMENA IN OBSEGA išče DOKTORJA ali DIPLOMIRANCA, ki ima temeljito literarno in glasbeno izobrazbo, po možnosti tudi diplomo konservatorija, z namenom da ga za stalno namesti v Trstu. Prosilec mora biti italijanski državljan in mora dobro obvladati italijanski in slovenski jezik. Podrobne podatke o starosti, o študijskem naslovu in o morebitnih prejšnjih delovnih skušnjah, je treba poslati na naslov: »Uradnik« — Uprava Primorskega dnevnika, TRST • Trieste, Ul. S. Francesco, 20 DOBRA KNJIGA najlepše darilo za praznike! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK ELEGANTNI ČEVLJI ZIMSKI ČEVLJI v TRGOVINI ČEVLJEV mili MODA TRST, VIA G. GALUNA » dobite najlepie in najbolj uspele modele A. BRANDOLIN TRSI VIA S. MAURIZIO, 2 IZBIRA KVALITETA CENE ZMERNE PEC! NA PLIN, ELEKTRIKO, PREMOG-DRVA INNA KEROSEN ŠTEDILNIKI Z OPREMO ZA PRANJE POSODE KOPALNICE • KOMPLETNE, PIPE, GRELCI IA VODO, ZRCALA ITD. LESTENCI ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO ZA PREDSOBO IN KUHINJO IL IKZASKIH SODNIH DVORAN Zaradi pritožbe tožilca in obtožencev dogodek v Gradiški spet pred porotniki Razpravo pa so preložili zaradi smrti enega izmed porotnikov - Potrjena kazen pijanemu vozniku Pred prizivnim sodiščem bi se morala včeraj nadaljevati obravnava proti Giuseppu Bavetti in njegovemu svaku Giuseppu Gioii, ki so ju obtožili, da sta poskušala ubiti trgovca z usnjem Gtovannija Fai-tjmerja. Proces se je začel že pre-tesU teden, toda je bil odložen na včerajšnji dan, ker se je zavlekla obravnava v zvezi s «križano» iz Mazerol. Obravnavo pa so morali Pmovno odložiti zaradi istega razloga, kot neko drugo, ki bi morala biti pretekli ponedeljek. Kot smo že poročali, je v Vidmu nenadoma umrl eden izmed porotnikov in ker se je proces že začel, ni mogoče več spreminjati sestave porotniškega zbora O ponovnem procesu se . bo torej govorilo šele prihodnje leto. Veneta: pa je treba omeniti nekaj dogodkov, ki so se odigrali prejšnji teden prav v tistih dneh, ko naš list ni izšel zaradi stavke novinarjev v vsej Italiji. Bistvena novost, ki bo brez dvoma zanimala širok krog naših čita-teljev, posebno na Goriškem, je v tem, da je generalni prokurator zahteval, naj prizivni porotniki popolnoma spremenilo razsodbo porotnega,-sodišča prve stopnje, kf jo je to izreklo 7. marca lani v Gorici. Tedaj so porotniki menili, da obtoženca nista zagrešila poskusa umora, temveč sta samo z orožjem v rokah oropala svojo žrtev. Spričo tega so ju obsodili vsakega na tri leta zapora in na 140.000 lir globe. Poleg tega bi morala poravnati sodbi jske stroške ter plačati zasebni 'stranki za njene stroške 150.000 lir. O povračilu škode same bi moralo razpravljati pristojno civilno sodišče. Za prestopek telesnih poškodb, ki sta jih prizadejala Falcomerju hma je sodišče znižalo kazen za eno leto. Zato je dejanska kazen znašala 2 leti in že lani sta oba svaka prišla na svobodo. Pretekli teden pa je generalni Piokurator zahteval ponovno naj prizivni porotniki priznajo, da sta Bavetta in Gioia poskušala umoriti Falcomerja ter da sta zakrivila tudi ostale prekrške. Spričo tega je menil, da bi morali obsoditi oba svaka vsakega na 12 let zapora zaradi Poskusa umora te: na 5 let in 2 meseca zapora ter 360.000 Ur globe zaradi ropa. Zaporna kazen bi torej morala znašati nekaj čez 17 let, to •Je prav toliko kolikor je zahteval Javni tožilec na procesu prve stopnje. Proti razsodbi prvostopne porote so se pritožili javni tožilec in oba obtoženca. Prvi zato, ker je menil, ha sta Bavetta in Gioia zares zagrešila poskus umora, a ostala dva, ker sta vedno trdila, da sta nedolž-ha ter bi ju morali zato oprostiti * popolno formulo. Dogodek, ki je spravil svaka pred sodišče, se je odigral 19. novettibfa i861' v Gradiški, kakih 70 metrov od Bavettovega stanovanja. Kako Pa Je potekel, se ni moglo nikpj} točno ugotoviti. Bavetta in Gioia sta Sicilijanca, ki sta se pred leti naselila v Gradiški. Gotovo je, da so se tistega dne vsi trije peljali s Falcomerjevim avtom iz Gradiške do nekega bližnjega naselja ter se okoli 18. ure vrnili v Gradiško. Prav tedaj je prišlo do prepira ter baje do streljanja. Osrednji osebnosti Prepira sta bila Bavetta in Falco-mer. Prvi je trdil, da mu je trgovec dolgoval 70.000 lir za prodajo čevljarske opreme za njegovo čevljarsko delavnico v Gorici. Bavetta je se potrdil, da je Falcomer grozil obema z revolverjem ter da je tudi streljal. Ta pa Je s svoje strani zavračal to obtožbo ter izjavil, da sta ga svaka s silo zadržala v avtu. Medtem ko ga je Gioia držal za noge, ga je Bavetta tolkel po glavi z nekim trdim predmetom (morda revolverjem, ki mu je bil odvzet). Nato sta mu svaka s silo odvzela listnico ter se polastila kakih 150.000 ur. Obtoženca sta seveda zanikala te okoliščine ter sta izjavila, da sta izpustila Falcomerja, ko jima Je ta obljubil, da bo poravnal svoj dolg že naslednji dan. Gotovo pa je, da Je Falcomer takoj po tem dogodku sedel v avto ter se odpeljal v Portogruaro, kjer stanuje. V tistem trenutku se ni niti zavedal, da je imel v desnem hcu dve krogli. Te so mu potem Potegnili iz ran nekaj dni pozneje v portogruarski bolnišnici. Policijski organi so našli pri enem izmed svakov Falcomcrjev revolver. * i * Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, obramba Grazd bo po približnih cenitvah veljal od 250 do 270 milijard lir. Dve najmočnejši članici, Anglija in Francija, se upirata plačilu svojega deleža. Anglija opravičuje svoje nasprotovanje s slabimi gospodarskimi razmerami, v katerih se je znašlo nacionalno gospodarstvo, Francija pa plačilo pogojuje z izgradnjo protosinhotrona na francoskem nacionalnem ozemlju. Vest o nameravani izgradnji največjega protosinhotrona na svetu na področju doberdobske kraške planote je prišla v javnost šele pred kakšnim tednom dni Vendar opazovalcem nista šli neopazno mimo dve zanimivi dejstvi, ki sta poprej povzročili najrazličnejša ugibanja, in sicer izgradnja železniške proge Tržič—Poljane, ki je vključena v deželni načrt, kakor sondiranje terena na področju med Poljanami, Vrhom in Zagralem. ki ga je izvršilo državno podjetje za raziskovanje tal AGIP, Tako železniška proga kakor sondiranje terena sta v neposredni zvezi z izgradnjo protosinhotrona ki ie kolobarčasta naprava s premerom dveh in pol kilometrov, v kateri bo vgrajenih 30.000 ton magnetov. Za tako veliko napravo je nujno potrebna solidna podlaga, ki je ni mogoče umetno zgraditi, ampak mora naprava sloneti na ustaljenih tleh kot so kraška. Za njeno delovanje je potrebna bližina zadost« nih količin vode in električne energije, kar bo zagotovljeno. } , ’* Dasiravno je vse kraško področje podvrženo'vojaškim služnostim, le-te ne bodo predstavljale nikakršne zapreke; v tem -mislu se je ngmreč izjavil obrambni n.toister Andreotti Vsekakor je ?an’mivo. da :io vo- jaška oblasti zelo hitro spremenile svoje mnenje glede vojaških služnosti na Krasu, medtom ko — tako vsaj zatrjujejo -- ni mogoče ničesar ukreniti za spremembo lokacije industrijske cone v Gorici. ★ ☆ KJE BOMO SILVESTROVALI ☆ ★ I0TEL «TRIGLAV» " Koper prire- ja silvestrovanje v svojih obratih HOTEL «TRIGLAV». HOTEL G1U-STERNA in v RESTAVRACIJI Rl-ZANA. Obvezen silvestrski menu 3000 din vključno z rezervacijo. Za tridnevno bivanje vključeno s hrano, prenočiščem in silvestrsko večerjo 9000 din Rezervacije sprejemamo v hotelu Triglav, Koper, tel. 21650 Silvestrovanja z «AUR0R0» Potovalni Urad «AURORA» oove šča, da sprejema rezervacije za Silvestrovanja v Opatiji, na Reki (hotel «Jadran» z bazenom), v Umagu, Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici, Bovcu, Mostu na Soči itd. Sprejemajo se tudi prijave za božično in novoletno bivanje na Lokvah (nad Novo Gorico). Podrobnejše informacije dobite v potovalnem uradu «AURORA», Trst, JI. Cicerone 4, tel. 29243. Silvestrovanje v hotelu «LEV» Direkcija novega modernega no-tela «LEV» v Ljubljani vabi Tržačane na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Gostom bo vso noč na razpolago mrzel bife. Odlični orkestri s priznanimi pevkami. V nočnem baru mednarodni artistični program. Prijave sprejema potovalni urad «AURORA» v Trstu, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. GOSTINSKO PODJETJE «GALEB» - KOPER priredi kakor vsako leto veliko silvestrovanje z bogatim menujeni v vseh svojih obratih; HOTEL «GALEB», tel. 21605 — RESTAVRACIJA <'R1BA», tel. 21181 - KAVARNA ' Ljubljane. Borovi atleti so v pretekli sezoni odigrali nad GOO tekem. Nastopili so proti mnogim igralcem, ki si še niso priborili slave v tej športni panogi, vendar so pomerili svoje moči tudi z atleti kot so Ceh Stanek ali Jugoslovana Teran in Vecko, katerih imena srečamo vsakikrat, ko čitamo poročila z evropskih in svetovnih tekmovanj. Po navadi se v podobnih poročilih najprej naštejejo svetle točke in šele nato se orišejo temnejše. Ml pa bomo storili narobe. V B ligi so naši atleti zasedli zadnje mesto. Sicer pa smo na tak izid tekmovanja računali še pred začetkom samega prvenstva, vendar ostane ta rezultat vedno negativen. Letos smo se odpovedali nastopu v B ligi z upanjem, da zasedemo boljše mesto v C ligi in si tako znova priborimo vstopnico za drugo kategorijo in istočasno pripravimo nove atlete za tako zahtevno tekmovanje. Kljub številnim nastopom smo delno zrahljali vezi z društvi ob- mejnega pasu. To je vsekakor druga negativna točka v našem delovanju. Tretja in po mojem mnenju največja pomanjkljivost je zastoj delovanja na ženskem polju: samo dva turnirja z. dokaj skromnimi uspehi zaradi nepripravljenosti atletinj. Letos bo, kot kaže, mnogo bolje. Priskočili so na pomoč igralci sami in dekleta so se oprijela loparjev v večjem številu in z večjo vnemo, kar daje upati, da bodo tudi uspehi bogatejši. Tudi na moškem polju se obetajo boljši dnevi. Združenju se je priključilo večje število talentiranih mladincev, ki so v preteklih mesecih začeli s pripravami in bodo zdaj nastopali na vseh tekmovanjih. Svetla točka pretekle sezone Je dvig kvalitete posameznih igralcev in posebno enega. Delo zadnjih let je tako nudilo svoje sadove in končno je en naš atlet — Boris Košuta — le prekoračil ograjo, ki nas je ločila od boljših mest na tukajšnji jakostni listi. Kot osrednji dogodek pretekle sezone lahko smatramo mednarodni namiznoteniški turnir za trofejo Bor. Verjetno že vsi veste, da so se ga udeležili poleg italijanskih in domačih atletov tudi prvak in prvakinja Švice ter vsi najboljši igralci in igralke Slovenije. Ta turnir je tehnično uspel zelo lepo. Preden zaključim, bi še poudarli, da bo letos, apriia meseca v Ljubljani svetovno namiznoteniško prvenstvo. Mislim, da je to izredna prilika, ki bi jo bilo zelo pametno izkoristiti. Povabiti bi morali v naše mesto vsaj nekatere izmed najbolj znanih mojstrov bele žogice in tako nuditi možnost tržaškim ljubiteljem te športne panoge, da vidijo kakšen je ta šport na njegovi najvišji stopnji. SZ BOR Namiznoteniški odsek Vodstvo namiznoteniškega odseka vabi vse igralce in igralke ter tiste, ki bi se radi priključili odseku, na sejo. ki bo v soboto 19. t.m. s pričetkom ob 16. uri na stadionu «Prvi maje. Ob tej priložnosti bo izpopolnjen koledar treningov. Francois Bonlieu prvi v veleslalomu VAL DTS6RE, 16. — Olimpijski prvak Francoz Francois Bonlieu je zmagal v letošnjem veleslalomu za ((Kriterij prvega snega,) v Val dTsere. Jugoslovanski smučarji so se slabo uvrstili: Klinar je bil 49., Dogša pa 56. Ostali so bili diskvalificirani. Med temi je bil tudi Francoz Perillat. Vrstni red na ci- ______ lju je bil naslednji: 1. FRANCOIS BONLIEU (Franci, ja) 1’28”81/100 2. Jean-Claude Killy (Fr.) 1’29”95 3. Stefan Kaelin (šv.) 1.32”25 4. Willy Fabre (Šv.) 1’32”55, 5. Joss Minsch (Sv.) 1’32”86, 6. Gru-nenfelder (šv.) 1’33”55, 7. Jauffret (Fr.) 1’33”58, 8. Giovanoli (Šv.) 1'34”57, 9. Bruggmann (Švica) 1’34”60, 10. Melguiond (Fr.) 1’35”16, 11. Erik Grahan (Šved.) 1’35”43, 12. Cathiard (Fr.) 1’35”52, 13. Leit-ner (Nem.) 1’35”53, 14. Helmut Gartner (It.) 1’35”55 itd. Za pokal evropskih prvakov BRUSELJ, 16. — Liverpool je nocoj premagal 1:0 Anderlecht in se Uvrstil v četrtfinale turnirja. Monaco-Porto 1:1 Za pokal pokalnih prvakov Monaco - Porto 1:1 Cardiff City-Sporting (Lizbona) 2:1 ARI BUCHWALD: Zakon ali bikoborba Vsakdo vidi v bikoborbi nekaj drugega. Običajno je ta borba zvezana s smrtjo, toda neki naš prijatelj, s katerim smo nedavno prisostvovali bikoborbi, trdi, da je bikoborba še najbolj podobna zakonu! Tukaj moramo pristaviti, da se je naš prijatelj nedavno ločil. «Zame,» je dejal naš prijatelj, «je bikoborba popolna zakonska drama.« «Kako je to mogoče?.«) smo ga vprašali. •Pričniva od začetka! Pred sabo vidimo čudovito oblečenega matadorja — ta v našem primeru predstavlja nevesto, vitko, samozavestno, skratka popolnega gospodarja položaja. Zdaj pa pozori Bik je pravkar stopil v areno! To je *-nin. Veličasten je, toda zme- den in neprijetno se počuti. Množica tuli. Zakaj? Zato, ker je to dan poroke, ljudje pa vedno tulijo, kadar se kdo ženi. Zdaj prične bik rjoveti ir> napadati, toda matador — o-ziroma nevesta — samo maha s svojim plaščem. Igra se z bikom in mu pušča vero, da je močna žival. Kar matador počenja, pa je v bistvu iskanje bikovih slabih točk.« «Kaj sledi potem?« smo ga vprašali in poizkusili odkriti bika v potezah njegovega o-braza. ((Trobente naznanijo, da je svatbe konec in da se resno prične zakon. Najprej pridejo pikadorji; to so ženini sorodniki. Bik divja, pikadorji pa ga neprestano zbadajo v vrat in hrbet, tako da bik kmalu ne more več dvigniti pogleda.« «Vidimo, kam merite,« smo mu dejali. «Nafo pridejo banderilosi — ženine prijateljice. Tudi ti morajo prispevati svoj delež, da bi bikove mišice čimbolj o-slabele in da bi še bolj izkrvavel. Zdaj bik že komaj dvigne glavo. Nato sledi zadnje dejanje. Dobro me poslušajte! Matador — ali žena — se zdaj z bikom ne igra več. Zdaj se je zresnila. Dvigne svoj rdeči plašč in bik kot pravi idiot zdrvi proti njemu. Pri tem pa je tako neumen, da nikoli ne napade matadorja, temveč plašč. Njegovo — bikovo —-stanje je zdaj seveda že precej slabo zaradi predhodne i-gre ženinih sorodnikov in prijateljic. Cim bolj bik besni, tem bolj je neumen. Cim bolj se matador iz njega norčuje, tem bolj ga občinstvo pozdravlja. Gledalci so vedno na strani slabšega.« «Prav kot v vsakdanjem življenju,« je pripomnil nekdo. ((Pripravljeni smo na zadnji trenutek tragedije. Bik, ranjen, zmeden, preplašen in izmučen, gleda v matadorja. Matador stoji hladnokrvno, pred njim in ga prezirljivo opazuje — nato pa mu neusmiljeno porine meč v srce. Bik se nekaj časa opoteka, nato se zgrudi. Zakon je končan in matador Mislim, da se bo kmalu uresničila bajka o nevidnem človeku. Le žal mi je, da bom žrtev tega uresničenja verjetno jaz. Sem močne postave, še celo nekoliko preveč ((kompaktne«, toda kljub temu in oblastnemu nastopu delujem na prisotne prozorno. Stopim v lokal in pomignem natakarju. Njegov pogled tava proti meni, zadržuje pa se za menoj na zidu. Nekaj časa o-pazuje vzorec tapete, nato se zopet vrne. Cez' pet minut (t. j. žena) pokaže občinstvu bikova ušesa in rep, občinstvo pa mu frenetično ploska.« «Kaj pa predstavljajo ušesa in rep?« smo vprašali svojega prijatelja. Pogledal nas je z žalostnimi očmi in odgovoril: flVzdrževalndno.« mi uspe, da ponovno pritegnem natakarjevo pozornost. Odločno pristopi, vzame z mize jedilnik in se zopet oddalji. Stojim še minuto in čakam. Natakarja skušam opozoriti nase z malce neumnim smehljajem. Nič. Končno mi pogleda naravnost v obraz. Z radostnim izrazom na licih hiti proti meni, dvigne roke kot v opravičilo in smehljaje reče paru, ki pravkar vstopa za mojim hrbtom; ((Izvolite, prosim...« Še teže me je opaziti, če ho- čem plačati. Moj natakar takrat obvezno stoji s tovariši na nasprotnem koncu sobe. Naprezam oči, ga skušam spoznati, mu živahno maham, da bi ga opozoril nase. Nič, Z nožem udarjam ob čašo. Zaman. Ravnokar je pritekel mimo mehe mlad natakar s pladnjem, toda odkril sem ga prepozno. Čakam in mislim: morda pa bi vzbudil zanimanje, če bi nataknil na nos temna očala ali se s kakšno krinko prelevil v neko slavno osebo. Kaj pa če bi ■ se zopet poslužil učinkovitega trika! Ne da bi plačal, vstanem in zapustim lokal. Neverjetno, kako to deluje na vse prisotne natakarje. Popolnoma neviden sem v trgovinah. Neutrudno se sprehajam sem ter tja pred prodajno mizo. Resnično, samo klobčič sukanca za vezenje si želim. Nič drugega. Toda o-čitno je, da je danes velik naval — pred prodajno mizo se prerivajo stranke. Na nasprotnem koncu zagledam prodajalko, ki — kot se mi zdi — ni zaposlena. Uspe mi, da se končno prerinem do nje. Toda medtem je ona že natanko tam, kjer sem prej jaz stal. Ne preostane mi drugo, kot da čakam, dokler se gneča ne razide. Končno naval popusti, stojim bj-ez sape pred prodajalko, ji kažem nit, ki mi jo je dala žena, in jecljam: «V tem vzorcu, prosim...« Prodajalka pa gleda zamišljeno na stensko uro in pravi: «žal mi je, toda točno ob šestih zapiramo.« V hotelih me kljub prisotnosti enostavno ni. V garderobi sem vedno zadnji in še razlagati jim moram: «Ta in ta kovček je moj, črn, majhen« — čeprav drugega sploh ni. Najhuje je pa to, da sem brez glasu — vsaj zdi se mi tako. V dvigalu nebotičnika se zaman trudim, da bi povedal številko nadstropja. Prehiti mč nekdo drug in zakliče «šesto». Moj drugi poizkus se izgubi pri tresku vrat, ki se zapirajo, : trenutek kasneje pa je že prepozno. Dvigamo se med osmim in trinajstim nadstropjem. Ko se ustavimo, imam na sreč° dovolj časa, da točno označim cilj svojega «potovanja». N® žalost je liftboy tako pogloh-ljen v neki prepir, ki sili i*-za vrat na stopnišče, da Pr,‘ stanem v pritličju. Ne preostane mi drugega, kot da se PeS napotim v sedmo nadstropja Čudovito nasprotje pa doživim, kadar resnično želim ti neviden. Ne morem in morem se izogniti znancu, K potrebuje denar. Beg in z®’ sledovanje gre po vseh ul ' cah. Skačem z enega konc9 v drugi, pospešujem in zadržujem korake, toda zaman-Izogniti se mu ne morem. P0-sodim mu denar, čudna posle; dica tega' pa Je, da me nioj znanec več ne spozna. Včasih sem že v dvomih-ali sploh obstajain? Nekeg večera sem stal eno uro n dežju in poskušal usta vin taksi. Toda šoferji me ne dijo. Verjetno bi še zdaj sta tam, če ne bi pristopila moj žena, stopila korak naprej’ dvignila prst in na mestu *a ustavila tri taksije. UREDNIŠT VO: TRST - UL MONTECCH1 8 II TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljan Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-85 — OGLA!!!: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enegs stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 160 lir - Mal) oglasi 40 Ur beseda — Oglas) tržaške in goriške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseb drugib pokrajin Italije pri uSocietk Pubblicitk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ___, ------------- ---------■- COREY FORD: t' i ■ ■■ ■ ;!i-> i. j- Nevidni človek