V Trstu predstavili Festival Ljubljana V števerjanski upravi so ženske v večini Danes v Braziliji začetek nogometnega SP
sledi nam na
Primorski
dnevnik
št. 134 (21.067) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 12. JUNIJA 2014
^^ tuiitkerju @primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
zavračaš
Aleksander Koren
Za nogomet velja tako: ali ga silno ljubiš ali ga zavračaš. Tisti, ki so mu naklonjeni in teh je veliko, upravičeno poudarjajo, da je to daleč najbolj razširjen šport na svetu, edini pravi globalni športni akter. Privlačen je zato, ker so njegova pravila enostavna in vsem razumljiva; ker je to navidezno zelo lahka zadeva, žogo brcne že vsak otrok; ker ni potrebna nobena oprema, dovolj je, da imaš žogo, kakršnokoli že; za vrata lahko poskrbiš že z dvema kamnoma, koloma ali nahrbtnikoma. Nogomet prevzema, ker je nepredvidljiv. Pogosteje kot v drugih športih lahko David premaga Goljata. Tudi laiku omogoča interpretacije in argumentiranja vseh vrst - debate pozno v noč. Je hkrati »demokratičen«. Tudi revnemu afriškemu otroku namreč omogoči, da se povzpne visoko na družbeni lestvici, če ga krasita nadarjenost in požrtvovalnost. Brez slednje danes ne gre in talent ni dovolj. Zato v bistvu ohranja tudi svojo etično sporočilnost, ki je temelj športne dejavnosti.
Tisti, ki nogometa ne marajo, se sklicujejo na njegove ekscese: zunaj in znotraj travnatega pravokot-nika; na komercializacijo, na nesramno visoke plače igralcev in trenerjev, na nasilje, škandale, črne stave in na pretirano medijsko izpostavljenost. Vendar, to je treba priznati, pri nas zorni kot »sovražnikov« tega športna v veliki meri pogojuje bedna podoba italijanskega nogometa in »sistema«, ki ga podpira in izkorišča hkrati.
Kakorkoli že, od danes do 13. julija se navdušencem obetajo magične, in glede na urnike tekem, tudi neprespane noči, drugi pa se bodo kislih obrazov delali brezbrižne. In v TV in časopis zrli na skrivaj.
odgovornost sodnikov - Vlada v poslanski zbornici v manjšini
Prosti strelci DS zaustavili zakon
goriška - Šola
Ukinjajo slovenski šolski urad v Gorici
uprave - Umestitev občinskega sveta
V Zgoniku »krstni dan« za županjo in svetnike
RIM - Vladni zakonski osnutek o civilni odgovornosti sodnikov je včeraj v poslanski zbornici doživel zastoj. 34 poslancev Demkoratske stranke je namreč pri tajnem glasovanju podprlo amandama Severne lige, po katerem se uvajajo strožje kazni za sodnike v primeru ugotovitve njihove odogo-vornosti v sodnih postopkih. Poleg navedenih prostih strelcev DS je k dejstvu, da se je vlada znašla v manjšini, prispevalo tudi vzdržanje poslanske skupine Gibanja 5 zvezd. Rezultat glasovanja je v vrstah Demokratske stranke pvzročil pričakovane polemike, čeprav je premier Renzi iz Pekinga, kjer se nahaja na uradnem obisku, dogodek minimiziral in ga opredlil zgolj kot »nevihto v kozarcu vode«. Napovedal je, da bo pri javnem glasovanju šlo drugače.
Na 11. strani
trst - Včeraj »eksploziven« zaključek šolskega leta
Eksplozija in uhajanje strupenih hlapov na liceju Prešeren
TRST - Včeraj dopoldne je na Liceju Franceta Prešerna v Trstu prišlo do eksplozije in uhajanja strupenih hlapov, ki naj bi ju povzročil stik fosforja z vodo med odstranjevanjem kemikalij iz kabineta v četrtem nadstropju šolske stavbe. Zaradi varnosti so izpraznili tako stavbo liceja Prešeren kot tudi stavbo, kjer ima začasni sedež Izobraževalni zavod Jožefa Stefana kot tudi bližnje poslopje italijanskega vrtca, včeraj popoldne pa se je položaj normaliziral, medtem ko bo za natančno ugotovitev tega, kaj je dejansko botrovalo eksploziji, verjetno potrebna večdnevna preiskava. Zaradi vdihavanja strupenih hlapov se je kakih dvajset oseb zateklo na pregled na urgenco v katinarski bolnišnici, vendar hujših posledic za ljudi kot kaže ni bilo.
Na 8. strani
GORICA - »Ukinitev goriškega urada za slovenske šole je nedopustna.« Tako poudarja tajnik sindikata Slovenske šole Joško Prinčič, potem ko je v prejšnjih dneh deželni šolski urad sprejel sklep o reorganizacij svojih služb. V njem je med drugim predvideno, da bosta uslužbenca goriškega urada za slovenske šole dodeljena goriškemu skrbništvu. »S to premestitvijo so dejansko ukinili goriški urad za slovenske šole, ki je bil ustanovljen leta 2003 z dekretom deželnega šolskega skrbnika,« opozarja Joško Prinčič.
Na 12. strani
Porabski Slovenci »romajo« na Triglav
Na 2. strani
Nabrežina: o bilanci in paktu stabilnosti
Na 4. strani
Včeraj konec pouka na Tržaškem in Goriškem
Na 8. in 13. strani
Goriška lani izgubila tri tisoč delovnih mest
Na 12. strani
gledališče - Borštnikovo srečanje od 17. do 26. oktobra
V tekmovalnem programu tudi
predstava SSG Moderne no drame
MARIBOR - Danes ob 11. uri bodo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavili novo gledališko sezono 2014/2015, včeraj pa se je izvedelo, da je se-lektorica Amelia Kraigher tudi v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja uvrstila predstavo SSG Moderne no drame (F. Damj@n) japonskega dramatika Yukia Mishime v režiji Mateje Ko-ležnik. V tekmovalnem programu je tudi dramatizacija romana Maje Haderlap Angel pozabe v produkciji SNG Drama, ki jo je režiral mladi slovenski režiser iz Trsta Igor Pison. Borštnikovo srečanje bo med 17. in 26. oktobrom, v tekmovalnem delu programa pa je 11 predstav.
Na 2. strani
dolina - Družba SIOT
V 50 letih pretovorili 1,3 milijarde ton nafte
DOLINA - Tržaška družba SIOT slavi petdeseti rojstni dan. Obletnico so včeraj proslavili s praznično konferenco ob dolinskih rezervoarjih, na kateri je predsednica Ulrike Andres postregla s številnimi razveseljivimi podatki o delovanju Čezalpskega plinovoda, ki Trst povezuje z bavarskim Ingol-stadtom. Med prioritetami, v katere vlaga njena družba, pa je omenila tudi odpravo oziroma zmanjšanje nadležnega smradu, ki marsikdaj greni življenje prebivalcem okoliških vasi.
Na 5. strani
9771124666007
2
Četrtek, 12. junija 2014
ALPE-JADRAN
/
gledališče - Festival Borštnikovo srečanje letos med 17. in 26. oktobrom
V	tekmovalnem programu tudi Moderne no drame v produkciji SSG
V	boju za nagrado tudi ¡gor Pison z Angelom pozabe Maje Haderlap - V SSG danes predstavitev nove sezone
MARIBOR - Danes ob 11. uri bodo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavili novo gledališko sezono 2014/2015, včeraj pa se je izvedelo, da je selektorica Amelia Kraigher tudi v tekmovalni program letošnjega Borštnikovega srečanja uvrstila predstavo SSG Moderne no drame japonskega dramatika Yukia Mishime v režiji Mateje Koležnik, ki je bila zadnja domača produkcija slovenskega tržaškega gledališča v letošnji sezoni. V tekmovalnem programu je tudi dramatizacija romana Maje Haderlap Angel pozabe v produkciji SNG Drama iz Ljubljane, ki pa jo je režiral mladi slovenski režiser iz Trsta Igor Pison.
Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 17. in 26. oktobrom, z gledališkimi predstavami, pogovori, bralnimi uprizoritvami, strokovnimi srečanji in drugim pa bo tudi letos obogatil oktobrsko kulturno dogajanje v Mariboru. Potekal bo pod sloganom »Igrajmo se!«, v tekmovalnem delu programa bomo videli 11 uprizoritev.
»V program sem uvrstila predstave zelo različnih avtorskih pisav, poetik in formatov (od monodrame do predstave z dvajsetčlansko zasedbo). Te predstave so me ob vsej svoji različnosti najbolj prepričale v estetskem, izraznem pogledu, obenem pa so me s svojimi etičnimi sporočili tudi intimno nagovorile,« svoj izbor pojasnjuje selektorica Amelia Kraigher. Podpisalo jih je osem režiserjev, med njimi so tri režiserke, kar je ob pretežno moški dominanci v tem poklicu razveseljiva sprememba. Med režiserji so tudi mladi avtorji. »Odgovornost za prodor in razvoj mladih generacij ustvarjalcev nosijo predvsem direktorji in umetniški vodje naših gledališč in nevladnih organizacij, ki se tega bolj ali manj tudi zavedajo,« meni Kraigherjeva. Dodaja še, da se v splošnem zdi, da gledališke hiše producirajo razmeroma »varne« programe. »Večina gledališč si privošči le malo programskih tveganj; osebno pogrešam vsaj malo več drznosti, iskanj in raziskovanja specifičnosti gledališkega medija oz. jezika, ki dela to umetnost posebno in enkratno«.
Selektorica si je ogledala 114 predstav, naštela pa je 125 premier v minuli gledališki sezoni. Izbrana enajsterica se bo oktobra pomerila za prestižne nagrade za najboljšo predstavo, režijo, igralske in druge umetniške dosežke. Borštnikov prstan se bo letos svetil na moški roki.
Spremljevalni program je s pomočjo Kraigherjeve sestavila umetniška direktorica festivala Alja Predan in obsega 7 svojevrstnih predstav. »V naboru ni družbeno kritičnih predstav, saj jih letos ni bilo, so pa to predstave, ki najdejo rdečo nič v sloganu letošnjega 49. FBS Igrajmo se!, - gre za različna pre-igravanja, poigravanja in razigravanja,« pravi Predanova.
Bogat je mednarodni program, ponovno pa so pripravili tudi izbor domačih predstav, ki je namenjen mednarodni strokovni javnosti in tujim gledališkim kritikom. Umetniška direktorica Alja Predan je letos v Showcase uvrstila 6 predstav tekmovalnega in 2 predstavi spremljevalnega programa.
Zvrstili se bodo tudi trije simpoziji, v času festivala pa bo na ogled razstava Podobe praznovanja, na kateri bodo razstavljeni plakatov vseh dosedanjih Borštnikovih srečanj. Ze četrto leto se bo mogoče na festival pripeljati s Festbusom, ki bo vsak dan vozil na relaciji Ljubljana-Maribor-Ljubljana.
Letos bo na festivalu na voljo en vnaprej določen Borštnikov abonma, drugega pa si bodo lahko obiskovalci sestavili sami. Pripravljajo akcijo Izbirni paket, v katerem bodo obiskovalcem po-
nudili 25% popust pri nakupu najmanj štirih vstopnic za štiri različne predstave.
Glavno prizorišče je SNG Maribor, ker pa festival diha z mestom, bodo dogodki tudi v Lutkovnem gledališču Maribor, na Prvi gimnaziji Maribor, na Univerzi v Mariboru, v Vetrinjskem dvoru, Kibli in na Štuku (program AGRFT).
Tekmovalni program
1.	Pascal Rambert: ZAPIRANJE LJUBEZNI, rež. Ivica Buljan, produkcija Mini teater Ljubljana, Mestno gledališče Ptuj, Novo kazalište in Zadar snova
2.	Rudi Šeligo: SVATBA, rež. Jernej Lorenci, produkcija SNG Drama Ljubljana
3.	William Shakespeare: OTHELLO, rež. Jernej Lorenci, produkcija Mestno gledališče ljubljansko
4.	Kobo Abe: PRIJATELJI, rež. Mateja Koležnik, produkcija SNG Drama Ljubljana
5.	Fernando Pessoa: VZGOJA STOIKA, rež. Kaja Tokuhisa, produkcija Anton Podbevšek Teater
6.	Ivan Cankar: KRALJ NA BE-TAJNOVI, rež. Eduard Miler, produkcija SNG Drama Ljubljana in Drama SNG Maribor
7.	Thornton Wilder: NAŠE MESTO, rež. Matjaž Zupančič, produkcija Slovensko ljudsko gledališče Celje
8.	Maja Haderlap: ANGEL POZABE, rež. Igor Pison, produkcija SNG Drama Ljubljana
9.	Dario Varga: ZAKULISJE PRVAKOV, rež. Natalija Manoj-lovic, produkcija Slovensko mladinsko gledališče
10.	Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO, rež. Jernej Lorenci, produkcija Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
11.	Yukio Mishima: MODERNE NÔ DRAME, rež. Mateja Kolež-nik, produkcija Slovensko stalno gledališče Trst
Od leve Daša Šprinčnik, Amelia Kraigher in Alja Predan
porabje - Slovenci na Madžarskem
boštjan lah
Ustavno sodišče omogočilo volitve 13. julija
LJUBLJANA - Ustavno sodišče je na včerajšnji seji v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi državnega zbora in o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo tako 13. julija. Če bi predsednik republike volitve razpisal jeseni, bi namreč kršil ustavni rok. Vse tri odločitve je sodišče sprejelo soglasno. Ustavno sodišče je od treh pobud vsebinsko obravnavalo le pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomen-ko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče namreč opozarja na rok iz ustave, ki določa, da se nov državni zbor izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega.
Argonavtski dnevi na Vrhniki
VRHNIKA - Na Vrhniki so se sinoči v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja in vrhniške občine začeli 22. Argonavtski dnevi, ki bodo na različnih lokacijah Vrhnike in okolice potekali do 22. junija. Vrhunec prireditve bo tudi tokrat sobotna Noč na Vrhniki, ki bo gostila imena slovenske in tuje estrade. V soboto, 14. junija, bodo tako nastopili In Vivo, Jasmin Stavros, Rok'n'Band, Muff, Zlat-ko, Challe Salle, Robert Ficker in drugi. Obeta se tudi ognjemet in še kakšno presenečenje, je zapisano na spletnih straneh omenjenega zavoda. V primeru dežja bo prireditev pod šotorom, vstop pa je prost.
Podroben program letošnjih Argo-navtskih dnevov je na spletni strani www.argonavtskidnevi.si
Simbolično »romanje« od Malega do velikega Triglava v m praznikom™ in rib
MONOŠTER - Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci, najmanjše slovenske vasi v Porabju na Madžarskem, so včeraj krenili na 300 kilometrov dolgo simbolično romanje od Malega Triglava, spomenika sredi Andovcev, do velikega Triglava. V dolino Vrat naj bi prispeli v nedeljo.
Pobudo za potovanje je dal predsednik Kulturnega in turističnega društva Andovci Karel Holec. Kot je povedal na začetku pohoda, ki se ga udeležuje okoli 20 članov društva, v katerem jih je sicer 56, želijo »aktivno delovati pri ohranjanju maternega jezika ter negovanju kulture in šeg slovenske skupnosti v Porabju, po drugi strani pa vse te vrednote predstaviti tudi širši javnosti«.
Pot je po njegovih besedah simbolična ne le za društvo, ampak za vse porabske Slovence. »Triglav je prvovrstni simbol, ki združuje, krepi in pri-
speva k nacionalni samozavesti tistih, ki v njem razpoznajo svojo povezanost s kulturo in interesi naroda,« še pravi predsednik društva. To je v Andovcih pri porabski domačiji postavilo živi muzej s predstavitvijo vsakdanjega kmečkega življenja, Hišo rokodelstva, in vse leto pripravlja številne prireditve. V bližini stoji tudi Mali Triglav, skala, ki so jo pripeljali iz Triglavskega narodnega parka in je simbol slovenstva in enotnosti porabskih Slovencev. V podstavek spomenika, ki je bil slavnostno postavljen in blagoslovljen 25. avgusta 2007, je vgrajenih sedem kamnov iz vseh sedmih slovenskih vasi Porabja.
Pohodniki bodo prespali v Maj-šperku, na Vranskem, v Kranju in Mojstrani, pot bodo prehodili peš, vendar se bodo menjavali, tako da bo vsak dnevno prehodil od 20 do 30 kilometrov. Pot bodo končali s pogledom na Triglav v dolini Vrat.
IZOLA - Jutri in v soboto bo v Izoli v starem mestnem jedru že 12. praznik oljk, vina in rib. Praznik z bogato kuli-nariko in pestrim kulturnim programom združuje številne domače pridelovalce: vinarje (predstavilo se jih bo 17), oljkarje (14), zelenjadarje, sadjarje in ribiče, ki bodo dva dni na stojnicah ponujali svoje pridelke in izdelke. Obiskovalci bodo lahko pokušali izvrstna lokalna vina, oljčna olja, vložene oljke, peciva, marmelade ter ribe in morske sadeže na različne načine. Svoj prostor bodo na stojnicah našli tudi izdelki umetniške obrti.
Degustacije in predstavitve bo, kot se spodobi, zaokrožila prav tako dobra ljudska glasba. Med letošnjimi nastopajočimi so Mužika Sv. Lazarja iz Bor-šta, Rok Kleva Ivančič, Manuel Šavron, Trio Turn, mladi Godalkarji pod vodstvom Bojana Cvetrežnika (Terrafolk) in Marsell Marinšek. V primeru slabega vremena bo prireditev 27. in 28. junija.
pivka - V ponedeljek pozno zvečer
Povozila medveda in ostala ukleščena v avtu
Med naseljema Selce in Petelinje pri odcepu za Gradec je 64-letna voznica osebnega vozila trčila v medveda. Po trku je ostala ukleščena v vozilu. Posredovali so gasilci iz Postojne, ki so jo rešili iz vozila in pomagali reševalcem, ki so voznico odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center, so sporočili s koprske policijske uprave
arhiv
kriminal - Evropski priporni nalog
Hrvaška Sloveniji izročila spornega zdravnika
ZAGREB - Hrvaška policija je Sloveniji na podlagi evropskega priporne-ga naloga izročila spornega zdravnika Marka Montano, ki ga ljubljansko okrožno sodišče išče zaradi obtožb goljufije, je poročal v torek Večernji list. Časnik navaja, da slovensko pravosodje bremeni 68-letnega Montano, da je oškodoval Lelo Ravans za nekdanjih 150.000 nemških mark (dobrih 70.000 evrov), ker je najemal posojila v breme njenega premoženja, da bi odprl diagnostični center Ayurvedico medico. Bremenijo ga tudi, da je kot lažni zdravnik delal v Trbovljah.
Montana zavrača vse obtožbe, predvsem to, da ni končal medicinske fakultete. Kot navaja, je študiral medicino na Reki in ima tudi uradno zdravniško licenco v hrvaški zdravniški zbornici. Specializacijo naj bi opravil v Sloveniji in Nemčiji. Ne počuti se odgovornega niti za finančne malverzacije, ker trdi, da je diagnostični center slabo
posloval in je propadel. Montano so prijeli februarja letos.
Med letoma 2009 in 2012 je delal tudi kot splošni zdravnik v Gračacu v Liki. Družina Vujnovic iz Srba pri Grača-cu ga je obtožila, da je odgovoren za smrt njihove devetletne deklice leta 2011, ker ni ugotovil razloga, zaradi katerega je bila v nezavesti. Medicinsko osebje v Gra-čacu trdi, da so odgovorne vse državne institucije, ki se niso odzvale na sporna ravnanja Montane. »Prijeli so ga zaradi finančne goljufije. Nad tem, da je vrsto let delal škodo ljudem, se pa ni nihče obregnil,« je dejala zdravstvena delavka iz Gračaca Biljana Krajak, ki je tudi ovadila Montano zaradi malomarnosti pri pregledu umrle deklice.
Montana je po poreklu iz BiH, kjer je bil rojen kot Jozo Markovic. Leta 1991 naj bi prišel na Hrvaško in spremenil ime, potem ko je bila proti njemu razpisana mednarodna tiralica. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 12. junija 2014
3
aktualno - Protest delavcev tudi v Trstu
»Ustanova RAI ni vladna, temveč javna ustanova«
TRST - Radiotelevizijska ustanova je last vseh, zato jo moramo rešiti s skupnimi napori. To je bilo temeljno sporočilo včerajšnje celodnevne stavke uslužbencev RAI, ki je popolnoma ohromila dejavnost tudi deželnega sedeža za Furlanijo-Julijsko krajino. Novinarji (v glavnem se združujejo v sindikatu Usigrai) niso prekrižali rok, zaradi stavke tehničnega in drugega osebja pa je bilo v teku dneva le nekaj radijskih in televizijskih poročil.
Stavkajoči uslužbenci sicer ne nasprotujejo prenovi in torej spremembam v radiotelevizijski ustanovi, odklanjajo pa način, ki ga je za to izbrala Renzijeva vlada ob privoljenju parlamenta (tako imenovani odlok Irpef). »Vsi govorijo, da bo Matteo Renzi sedaj prikrajšal RAI za okoli 150 milijonov evrov državnega prispevka, javnost pa ni seznanjena, da je država dolžna ustanovi kar milijardo evrov zaostalih prispevkov,« pravijo sindikati. Uslužbenci se tudi ne strinjajo s spremembami, ki se napovedujejo deželnim sedežem RAI, čeprav bodo le-ti ohranjeni.
Sindikate bode v oči načrt, da bi RAI prodala podjetje Rai Way, saj bi brez te ustanove dejansko ostala brez pretvornikov. Rai Way zaposluje okoli 600 visoko kvalificiranih uslužbencev, katerih usoda je močno pod vprašajem.
Včerajšnji protest v Trstu uslužbencev deželnega sedeža RAI
foto damj@n
pordenon
Povoženi pešec umrl nekaj ur po nesreči
PORDENON - Osemdeset-letni Ramazan Dodoli, albanski upokojenec, ki že dolga leta živi v Italiji, je umrl nekaj ur zatem, ko ga je v torek zvečer nekaj po 21. s svojim avtomobilom uri 49-letni M.S. iz Pordenona. Dodoli je prečkal cesto v višini prehoda za pešce med ulicama Val d'Arzino in San Quri-no v Pordenonu le nekaj korakov od doma, ko ga je povozil M.S. Kako je prišlo do nesreče, skuša ugotoviti prometna policija iz Porde-nona. Vsekakor je do nesreče prišlo na nevarnem delu ceste takoj po dvojnem ovinku, tako da je možno, da je M.S. nesrečnega pešca opazil prepozno, da bi še lahko preprečil nesrečo. Na kraj nesreče je takoj prišlo rešilno vozilo službe 118, ki je močno poškodovanega Dodolija odpeljalo v pordenonsko bolnišnico. Kljub takojšnji pomoči je Dodoli ponoči umrl.
Preiskavo nesreče je prevzelo pristojno tožilstvo, ki se bo moralo odločiti o morebitni vložitvi obtožnice proti avtomobilistu.
zaposlovanje - Ukrep zanima predvsem Občino Trst
Deželni svet je rešil težave v vrtcih, jaslih in rekreatorijih
Včerajšnji protest pred deželnim svetom je očitno zalegel
foto damj@n
TRST - Deželni svet je včeraj soglasno odobril ukrep, ki rešuje težave osebja vrtcev, otroških jaslih in re-kreatorijev. Gre za ukrep, ki zadeva predvsem Občino Trst. Parlament Furlanije-Julijske krajine je na predlog odbornika Paola Panontina na nek način pravno saniral razsodbo ustavnega sodišča, ki je bilo mnenja, da so nekateri predpisi o zaposlovanju v krajevnih upravah (deželni zakon številka 22 iz leta 2010, vlada renza Tonda) nezakoniti. Ustavni sodniki so postavili pod vprašaj zakonitost delovnih pogodb za določen čas, na katerih sloni glavnina omenjenih občinskih vzgojnih služb.
Panontin računa, da bo že danes v Rimu prepričal pristojna ministrstva o zakonitosti včerajšnjega ukrepa deželnega sveta. Odbornik je zelo zadovoljen, da je bil ukrep sprejet soglasno, za kar si je zelo prizadevala tudi predsednica deželne vlade Debora Ser-racchiani. Za takšne rešitve sta si prizadevala tudi župan Trsta Roberto Co-solini in občinska odbornica za šolstvo Antonella Grimm. Pomembno vlogo so pri tem igrali tudi prizadeti občinski uslužbenci in njihovi sindikalni zastopniki, ki so se včeraj zbrali pred deželno skupščino, njihovi predstavniki pa so se srečali s Panontinom in načelniki poslanskih skupin. Njihov protest je očitno zalegel.
Moj Travnik f84
Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti.
koper - Fakulteta za humanistične študije
Magistrski študij jezikovnega
posredovanja in prevajanja
KOPER - Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru (na posnetku) razpisujejo dvoletni magistrski študij (2. bolonj-ska stopnja), ki bo študentom in študentkam omogočal pridobitev ustreznega jezikovnega in prevajalskega znanja s preučevanjem teoretičnih in metodoloških konceptov o posredovanju besedil med jeziki ter s prevajanjem formativni dan na Fakulteti za humani-iz tujega jezika (angleščina, italijanščina ali stične študije v Kopru v ponedeljek,16. francoščina) v slovenščino in obratno. junija, ob 16. uri.
Za vse interesente so na Univerzi	Študentje in študentke izbirajo med
na Primorskem pripravili poseben in- dvema smerema: slovenščina - angleščina
-	italijanščina ali slovenščina - angleščina
-	francoščina ter notranjimi izbirnimi moduli. V okviru teh dveh smeri so predvideni še trije moduli, in sicer:
pravni modul: Osnove primerjalnega prava ter Prevajanje pravnih besedil I in II;
poslovni modul: Temelji ekonomskih ved in managementa ter Prevajanje poslovnih besedil I in II;
humanistični in leposlovni modul:
Prevajanje družboslovnih in humanističnih besedil, Prevajanje leposlovnih besedil in Metode jezikoslovnega raziskovanja.
Študentje študij zaključijo z raziskovalno prakso v prevajalski agenciji, založbi in magistrskim delom.
V študijski program Jezikovno posredovanje in prevajanje se lahko vpišejo kandidati, ki so diplomirali na študijskih programih 1. stopnje s področja jezikoslovja, jezikovnega in kulturnega posredovanja in prevajanja ali drugih strokovnih področij, če izkažejo ustrezno jezikovno znanje in pred vpisom opravijo študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Prav tako se v program lahko vpišejo študenti, ki so zaključili primerljiv študijski program v tujini in jim je skladno z zakonom priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
Več informacij je tudi na razpolago na: na prevajalstvo@fhs.upr.si ali na spletni strani: http://www.fhs.upr.si//sl/stu-denti/podiplomski-studij/2-stopnja/jpj.
Drage bralke in bralci!
Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu
Skupna manifestacija na Travniku v Gorici 20. maja 1984
olga pettirosso
4	Četrtek, 12. junija 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
zgonik - Umestitev novega občinskega sveta
»Krst« županje Monice Hrovatin Na seji mnogi novi in mladi obrazi
Aleks Milič (večina), Piero Geremia (desna sredina) in Dimitri Žbogar (SSk) načelniki skupin
Štirideset minut. Toliko je trajala včerajšnja umestitvena seja novega zgoniškega občinskega sveta pod taktirko nove županje Monice Hrovatin. Na seji je bilo mnogo novih in mladih obrazov. Opozicija je računala, da se bo lahko vsaj predstavila, zasedanje pa je potekalo po strogo začrtanem dnevnem redu in na osnovi zakonskih pravil. Res je, da bo sedaj pet let časa za soočenja, izmenjave mnenj in tudi za polemike.
Glavno besedo na seji je imela županja, ki je najprej prisegla zvestobo republiški ustavi, nato pa prebrala svoj volilno-upravni program. Dejavnost nove uprave bo temeljila na vrednotah Evropske skupnosti, antifašizma in sožitja, posebno skrb pa bo Hrova-tinova namenila hudi gospodarski in družbeni krizi, ki se pozna tudi v zgo-niški občini. Upravno in politično gledano gre za smernice, ki predsta-
vljajo kontinuiteto z odborom Mirka Sardoča (sedaj je zunanji odbornik, odgovoren za proračun in osebje) in, če gremo nazaj, tudi z upravama Miloša Budina in Tamare Blažina.
Rado Milič, ki bo kot podžupan s svojimi izkušnjami stal ob strani županji, je sporočil, da je lista Skupaj-Insieme za vodjo svetniške skupine določila Aleksa Miliča, tajnika krajevnega krožka Demokratske stranke. Vodja Slovenske skupnosti bo še naprej županski kandidat Dimitri Žbogar, Pie-ro Geremia pa je načelnik skupine For-za Sgonico (Naprej Zgonik), v kateri je še Marco Vascotto.
In to je bilo dejansko vse. Županja, ki se je dobro znašla v novi vlogi, je ob zaključku seje darovala vsem občinskim svetnicam in svetnikom broško z zgoniškim grbom. »Da boste nosili Zgonik vedno pri srcu,« je dejala.
S.T.
Novoizvoljeni zgoniški občinski svet po včerajšnji umestitveni seji
fotodamj@n
zgonik - Kritika zastopnika Slovenske skupnosti Žbogarja
»Opozicija brez glasu«
Aleks Milič: Ni res, da mladih politika ne zanima - Mirka Sardoča polemike ne zanimajo
Nova zgoniška občinska uprava z občinskim tajnikom
»Zame je to že tretji mandat v občinskem svetu, a to je prvič, da na prvi seji mi ni bila dana možnost, da bi vsaj pozdravil nove in stare kolege,« nam je po seji dejal Dimitri Žbogar (Slovenska skupnost). Tako strog (ali tog) dnevni red seje ga je nekoliko presenetil, presenetile pa ga niso uvodne besede nove županje Monice Hrovatin. »Če bo županja res delala tako, kot napoveduje, bo Slovenska skupnost pozorno prisluhnila načr-
tom nove uprave,« pravi Žbogar. Nobenih nepotrebnih polemik ali barikad s strani lipove vejice. »Vvolilni kampanji so nam jasno povedali, da nas nočejo in da nas ne potrebujejo. Tega seveda ne bomo pozabili, naša drža pa bo, kot doslej, kritično-konstruktivna,« je še povedal Žbogar tudi v imenu kolegice Marine Milcovich.
Zelo podobno razmišlja Pietro Geremia, vodja druge (desnosredinske)
občina devin-nabrežina - Srečanja z občani o občinskem proračunu
Uprava ima zvezane roke
Dobrodošla pobuda za uvajanje metode t.i. participativne bilance, problem pa je pakt stabilnosti, ki onemogoča investicije
Občinske uprave se od 1. januarja 2013 srečujejo z nepremostljivo finančno oviro, ki se imenuje pakt stabilnosti. Ob temu še t.i. »tournover« in »spending review« preprečujeta katerokoli smiselno načrtovanje in rast posameznih občin. Tako je tudi v Občini Devin-Nabrežina, kjer se je občinski odbor z županom Kukanjo na čelu odločil, da stopi med občane in spregovori o dejanski finančni sliki občinske blagajne.
S prvim srečanjem, ki se je odvijalo v ponedeljek v prostorih Kamnarske hiše v Nabrežini, je devinsko-nabrežinska občinska uprava ubrala novo pot v smeri načrtovanja prihodnjih finančnih izbir s pomočjo občanov. Tovrstna srečanja se uvrščajo v kontekst participativne bilance s ciljem, da se občani neposredno vključijo v razpravo in boljše spoznajo realne razmere, v katerih delujejo občinski uradi.
Te najbolj pozna in obvlada odbornik za proračun Lorenzo Corigliano. V svojem posegu je takoj obelodanil skoraj dramatično sliko, ki zavira občinsko delovanje. Priznal je, da na področju javnih del nikakor ne smejo preseči zneska 201.000 evrov, ki ga občini dodeljuje deželna uprava in omogoča le izvedbo manjših vzdrževalnih
Devinsko-nabrežinski občinski upravitelji na srečanju z občani
fotodamj@n
del, čeprav imajo v občinski blagajni na razpolago 8 milijonov evrov. Ta znesek pa bo do spremembe pakta stabilnosti ostal neizkoriščen.
Zamrznjeni bodo ostali tudi številni načrti, ki gredo od krpanja cestnih lukenj do popravila bregov ob izlivu Timave in protipoplavne infrastrukture v Ribiškem naselju. Načrt za slednjo so podedovali od prejšnje uprave, ki se še ni srečevala z novimi določili. Medtem jim je uspelo rešiti
obnovo bodočega središča za Alzheimer-jevo bolezen v Mavhinjah, čeprav se bodo dela prav zaradi varčevalnih ukrepov zaključila v zamudi.
Corigliano je tudi podčrtal, da bodo občinske storitve, dokler bo le to mogoče, ostale nespremenjene, prav tako kot v zadnjih treh letih pa se tudi občinski davki ne bodo povišali.
Med sicer maloštevilnim občinstvom so nekateri ugovarjali dejstvu, da je vsota
8 milijonov vinkulirana. Corigliano pa je obrazložil, da bi bil katerikoli presežek porabe sredstev namenjenih tekočim stroškom kaznovan, začenši z nižanjem deželne dotacije v naslednjih letih.
Spregovorila je tudi občinska svetovalka Elena Leghissa, ki je apelirala na skupni politični poseg vseh občinskih uprav, da na vsak način izbrišejo neumni pakt, ki so ga daljnega leta 1997 podpisale članice Evropske unije.
V nabrežinski občinski palači je odbor na okopih že od začetka mandata. Marsikdo meni, da je pakt stabilnosti in ostalih varčevalnih posegov v javnih upravah včasih le izgovor, vendar je slika res neznosna. Tudi novih občinskih uslužbencev ne smejo zaposlovati, saj jih mora za vsakega novega v pokoj vsaj pet. Zadnji med temi je bil prav Kukanja leta 2012.
Prvo srečanje v Nabrežini je predstavilo le številne težave, bolj malo je bilo slišati konkretnih predlogov o prihodnjem vlaganju že skromnih sredstev. Občinska uprava pa poziva vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo nadaljnjih srečanj. Drugo srečanje je bilo sinoči v Šempolaju, sledila pa bodo še srečanja po drugih zaselkih. (mar)
opozicije. Nobenih predsodkov do nove županje in novega odbora, temveč pozorna ocena vseh občinskih sklepov. Geremia in Marco Vascotto upata, da bo tudi Monica Hrovatin pozorna do predlogov opozicije. Desna sredina ne soglaša z ukrepi prejšnje uprave glede javne razsvetljave, z radovednostjo pa čaka na ukrepe v zvezi z ločevanjem odpadkov. Geremia se boji, da bo pri teh zadevi prišlo do zelo različnih gledanj med levo sredino in gibanjem Forza Sgonico. Opozicija je za odvažanje odpadkov »od vrat do vrat«, večina pa menda podpira t.i. ekološke oaze.
Vodja večinske svetniške skupine in tajnik DS Aleks Milič je zadovoljen, da se je leva sredina odločila za prenovo in za pomladitev svojih vrst. Zgoniška izkušnja dokazuje, da se mladi zanimajo za politiko, a jim je treba seveda zaupati, zato ne smemo samo tarnati, da mladih ni na spregled. Pri upravljanju pa so potrebne tudi izkušnje, pojasnjuje Milič, ki se nanaša na odborniško zadolžitev dolgoletnega župana Mirka Sardoča. Eno so sicer stranke in politika, drugo so javne uprave, dodaja Milič.
Kaj pa o svoji novi vlogi pravi Sar-doč? »Najprej bi se rad javno zahvalil županji Hrovatinovi za zaupanje. Upam, da je ne bom razočaral,« poudarja nekdanji župan. Dodaja, da v petnajstih letih upravljanja Občine Zgonik ni nikoli pojmoval vloge župana kot osebe, ki bi tako ali drugače spominjala na "boga na zemlji". Sardoč pravi, da je vedno verjel in še naprej trdno verjame v ekipno delo, dejansko v skupino ljudi, ki ima pred seboj le dobrobit skupnosti.
Kaj pa politični okvir njegovega imenovanja, smo ga vprašali. »Vem, da nekaterim ni bilo po godu moje imenovanje. A to je njihova in ne moja stvar,« dodaja Sardoč. Njegovo imenovanje za odbornika je - kot nam je povedal - vsekakor »rahlo presenetilo« Žbogarja, ki je računal, »da bo Sardoč izbral drugo pot.«
S.T.
/
TRST
Četrtek, 12. junija 2014
5
dolina - Naftovod družbe SIOT je včeraj praznoval 50. rojstni dan
Med prioritetami tudi zmanjšanje smradu
Ena milijarda tristo milijonov ton surove nafte. Toliko se jih je v teh petdesetih letih pretakalo po ceveh Čezalpskega naftovoda družbe SIOT, ki Dolino povezuje z nemškim mestom Ingolstadt in se tu razcepi proti vzhodu do bližnjega Neustadta, proti zahodu pa do mesta Karlsruhe. Naftovod je dolg 753 kilometrov, samo lani je od Jadrana do Bavarske transportiral 41 milijonov ton surove nafte. Kaj to pomeni? Da bi, če bi radi isto količino nafte prepeljali s tovornjaki, potrebovali deset tisoč vozil: dnevno! Če k temu dodamo, da so lani poslovni dohodki tržaške družbe SIOT znašali 80 milijonov evrov, kar je skoraj 20% več kot leta 2012, in da se je za 15% povišalo tudi število zaposlenih (skupno 117), postane jasno, da je bilo vzdušje v dolinski obrtni coni včeraj zelo praznično. Tu je s podatki postregla Ulrike Andres, predsednica skupine Tal, ki jo ob Siotu sestavljata še sorodni avstrijska in nemška družba.
Priložnost za predstavitev opravljenega dela je ponudila petdeseta obletnica ustanovitve družbe SIOT in začetka gradnje naftovoda. Bilo je namreč leta 1964, ko so na območju dolinske občine začeli graditi naftovod in veliko skladišče nafte, ki sta povsem spremenila območje med Krmenko, Dolino in Dolgo krono. Danes stoji tu 32 rezervoarjev, v katerih je prostora za dva milijona kubičnih metrov nafte. Rezervoarjev, iz katerih večkrat uhaja neprijeten vonj po nafti, kar predobro vedo prebivalci okoliških vasi.
Kmalu manj smradu?
Kot je pojasnila predsednica Andres, so pri Siotu v zadnjem letu evidentirali tri večje projekte, v katere so ali bodo vložili preko trinajst milijonov evrov. Veliko večino sredstev so namenili povečanju varnostnih standardov v dolinskem skladišču (v ta namen bodo posodobili nekatere infrastrukture, v prvi vrsti mrežo varnostnih zaklopk) in pristaniškem terminalu v miljskem zalivu. Upravi-teljica pa je izrecno omenila tudi skrb za zmanjšanje »vonjev«. V ta namen so se povezali z raziskovalci tržaške univerze oz. njenega oddelka za kemične in farmacevtske znanosti ter preučili vzroke in potencialne rešitve. Smrad naj bi povzročalo v prvi vrsti nižanje oziroma višanje premičnih »streh« posameznih rezervoarjev, zato so raziskovalci preučili poseben način razprševanja in »pranja« notranjih sten rezervoarjev. Sistem naj bi bil operativen konec poletja, ali bo resnično zmanjšal uhajanje smrdljivih plinov pa bo jasno v prihodnjih mesecih.
Novi dolinski župan Sandy Klun nam je potrdil, da se občani večkrat pritožujejo zaradi smradu. Nekateri mu pripisujejo tudi glavobole in praskanje v grlu, česar pa zdravniške raziskave niso dokazale. S tem problemom se je ukvarjala že prejšnja uprava, Klun pa zagotavlja, da ostaja tudi ena od prioritet novih upraviteljev in upa, da bo SIOT zanj pokazal več razumevanja.
Župan Klun je vsekakor zadovoljen, ko v tržaškem zalivu vidi tankerje, ki čakajo, da se sprosti privez v pristaniškem terminalu: to je dokaz, da SIOT dobro dela, kar nedvomno pozitivno vpliva na ekonomsko rast tržaškega pristanišča in širše okolice.
Predsednica Ulrike Andres
arhiv
Podobno so na včerajšnji konferenci ponovili tudi ostali predstavniki tržaškega javnega življenja, med katerimi so izstopali tržaški župan Roberto Co-solini, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in škof Evgen Ravignani. Vsi so pohvalili dobre odnose s Siotovimi upravitelji in se mu zahvalili za odločilen doprinos: 75% vsega pretovora v pristanišču je Sio-
tako se obiskovalcu predstavi nadzorni stolp, ali bolje rečeno urad, v katerem sedijo Siotovi uslužbenci, ki nadzirajo tako pristaniški terminal kot dolinske rezervoarje in vseh 754 kilometrov Čezalpskega plinovoda. Okvirni program prihoda tankerjev in količine surove nafte, ki jo bodo s pomočjo črpalk uskladiščili v dolinske rezervoarje oziroma »poslali« v Nemčijo, pripravi centrala v Munchnu, ostalo pa opravi tržaška ekipa nadzornikov. Mauro Szalay in njegovi kolegi sledijo vsem fazam: štirim tankerjem, ki so lahko med črpanjem nafte istočasno privezani v pristanišču (praznjenje vsake ladje traja povprečno 27 ur), delovanju črpalk, nivoju nafte v posameznih rezervoarjih. Na posebnih ekranih je mogoče slediti tudi »potovanju« nafte po deželnem teritoriju vse do Avstrije in Nemčije: plinovod doseže najvišjo nadmorsko lego (1572 m) pri predoru skozi Ture, od tu dalje gre plin samo še navzdol ...vse do Ingolstadta in še dlje. (pd)
knjigarna - Ob odprtju podjetja TS 360 tudi strokovni posvet
Vloga in razvoj knjižnih središč
O izzivih in bodočih vsebinah knjigarne - Iskanje rešitve za zagotovitev šolskih učbenikov
V včerajšnjem dnevniku smo objavili razveseljivo novico, da so predstavniki založb Mladika in Založništvo tržaškega tiska v torek ustanovili podjetje TS 360 - Tržaško knjižno središče, ki postavlja dejansko temelje novi slovenski knjigarni v tržaškem središču. Z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so včeraj posredovali krajši dopis, v katerem pozdravljajo ustanovitev podjetja in hkrati opozarjajo še na strokovni posvet, ki je potekal ob robu torkove ustanovitve.
Na Generalnem konzulatu RS v Trstu so se zbrali predstavniki Založbe Mladika, Založništva tržaškega tiska in Katoliške knjigarne, da bi skupaj preučili vlogo, pomen, razvoj in način delovanja knjižnih središč in knjigarn v zamejskem prostoru. Strokovni posvet, ki je del dogovora o so-
delovanju pri vzpostavitvi Tržaškega knjižnega središča, so v sodelovanju s konzulatom pripravili Javna agencija za knjigo in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Aleš Novak, Mitja Čander, Saša Vodovnik, Dejan Podgoršek in Irena Vadnjal so predstavili svoje poglede in izkušnje, vizijo delovanja, predvsem pa bodoče vsebine, s katerimi dobiva Tržaško knjižno središče kot kulturni center, širši pomen. Precej časa so namenili tudi izzivom, s katerimi se danes soočajo knjigarne, ter možnostim financiranja kulturnih programov.
Po zaključku posveta so sogovorniki spregovorili tudi o možnih rešitvah za zagotovitev šolskih učbenikov za naslednje šolsko leto.
vročina - Še danes nas bo pestila
V petek poslabšanje in nižje temperature
Hlajenje na Trgu sv. Antona Novega
fotodamj@n
Nekateri se tiščijo doma, drugi po lokalih, kjer delujejo klimatske naprave, tretji pa si pomagajo, kakor le morejo. Vročina nas že štiri dni neusmiljeno obremenjuje: v določenih urah v dnevu je temperatura celo presegla 35 stopinj Celzija in tudi v nočnih urah ni bilo bistvenih ohladitev. Deželna agencija za okolje ARPA opozarja, da še vedno beležijo v teh dneh višjo koncentracijo ozona, ki jo povezujejo z visokimi temperaturami: pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo težje dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje ali pekoč občutek v očeh. Že drevi pa naj bi vročina nekoliko pojenjala in postopoma prepustila mesto oblačnosti oz. dežju, zlasti pa bolj zmernim temperaturam.
Pribežniki na Krasu
V noči na sredo je tržaška mejna policija pri železniški postaji na Opči-nah zasledila pet mladih pribežni-kov: trije so bili alžirski državljani, eden je bil Sirec, eden pa Somalec; stari so bili od 16 do 29 let in vsi so bili brez ustreznih dokumentov. Policija jih je spet poslala v Slovenijo, od koder so vstopili v Italijo, kot to predvidevajo bilateralni sporazumi. Po podatkih, ki so jih posredovali policisti, je bila peterica v dobrem zdravstvenem stanju. V Italijo naj bi prispeli po večmesečnem potovanju po tako imenovani balkanski poti. Za potovanje, ki naj bi se zaključilo nekje v severno-evropskih državah, pa naj bi odšteli precej denarja.
Tat na avtobusu
Pri Fernetičih je mejna policija v preteklih dneh ustavila romunski avtobus, ki je prihajal iz Slovenije in je bil namenjen v Turin. Med preverjanjem potnikov so policisti zasačili tudi 24-letnega romunskega državljana R.T.B., ki ga je sodnik v Firencah obsodil zaradi kaznivega dejanja združevanja v zločinske namere. Mladenič naj bi s skupino sodržavljanov kradel, včasih pa naj bi v nočnih urah celo nasilno vdiral v stanovanja.
občina trst
Prostorski načrt: pomisleki in ugovori občanov
V deželnem Uradnem listu so včeraj objavili nov prostorski načrt tržaške občine, ki ga je občinski svet odobril 16. aprila, potem ko je vanj vključil spremembe, ki so jih zahtevali rajonski sveti, in amandmaje.
Sedaj smo na vrsti občani, ki lahko do 22. julija predstavimo ugovore, kritike in pomisleke glede besedila; svoja nesoglasja lahko izpostavijo tudi lastniki nepremičnin, ki jih je urbanistična novost oškodovala. V prostorih nekdanjega urada Aiat (Veliki trg 4b, pod oboki županstva) je občinska uprava uredila okence, kjer bo mogoče prelistati dokument in prejeti vse potrebne informacije oz. pojasnila z njim povezana. Urad bo odprt od ponedeljka do petka od 9.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa
tudi od 15. do 17. ure. Občinski tehniki prostorskega urada bodo občanom nudili vsa potrebna pojasnila. Za olajšanje vlaganja prošenj je s spletne strani www.retecivica.trieste.it (pod geslom Nuovo PRGC) mogoče naložiti facsimile potrebnih obrazcev za ugovore, drugače pa so na voljo tudi v omenjenem uradu. Prav tako lahko občani vložijo ugovore k strateški okoljski presoji (VAS).
Koncert palestinske glasbene skupine Onadekum
Mladi glasbeniki Nidal, Obaid, Nancy in Rula prihajajo iz mesta Nablus na Zahodnem bregu, simbolu palestinskega upora v letih druge intifa-de. Člani skupine Onadekum so predstavniki mlade generacije Palestincev, ki so svoj talent gojili na priznani glasbeni šoli Edward Said National Conservatory. Gostovali so že v številnih državah, tokrat pa so na svoji prvi turneji po Italiji, oglasili pa se bodo tudi v Sloveniji (drevi v Kopru, v nedeljo v Ljubljani). Jutri bodo ob 20.30 nastopili v tržaški kavarni San Marco (Ul. Battisti 18). Vstop je brezplačen!
Zgodovinski sprehod
V	sklopu projekta Po sledeh prve svetovne vojne prireja Občina Devin Na-brežina v nedeljo, 15. junija, vodeni sprehod »Mavhinje - neposredno av-stro-ogrsko zaledje« v sodelovanju z Odsekom za raziskovanje prve svetovne vojne društva Alpina delle Giulie - CAI Trst. Zgodovinski sprehod ni zahteven in bo trajal približno 4 ure. Zbiranje bo ob 9. uri na trgu pred cerkvijo v Mavhinjah. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna rezervacija do jutri med 17. in 19. uro na tel. 040.630464 ali e-mail: segreteria@caisag.ts.it; ali Silvo Stok - referent za sprehode (tel. 349 4123151, silvostok@libero.it).
Fotografije iz Auschwitza
V	dvorani Bobi Bazlen v palači Gop-cevich bodo danes ob 17.30 v okviru občinskega projekta Artefatto 2014 predstavili »fotografije spomina«, ki so jih posneli tržaški dijaki, ki so se na pobudo Pokrajine in Občine Trst udeležili projekta Promemoria Auschwitz.
Anarhisti nočejo Muosa
Anarhistična skupina Germinal prireja danes ob 20.30 na sedežu v Ul. Del Bosco 52/a srečanje s sicilskim aktivistom Pippom Gurrierijem, ki bo govoril o ljudskem gibanju proti vojaškemu radarskemu sistemu MUOS, ki ga na Siciliji namerava namestiti mornarica ZDA.
6
Četrtek, 12. junija 2014
dolina - Junijski večeri SKD V. Vodnik
Po začetku s Tamburjaši jutri na vrsti veseloigra
Junijske večere je v petek uvedel nastop Tamburjašev iz Vipave fotodamj@n
V petek je bil v Dolini prvi od štirih junijskih večerov SKD Valentin Vodnik. Zaigrala sta otroški in mladinski orkester Glasbenega društva Tamburjaši iz Vipave, ki so razveselili kar številno publiko. Ime Tamburjaši vsebuje značilnost Vipave, to je burjo. Program, ki so ga predstavili na Kuluži, je vseboval nekaj pesmi iz domačega kraja pa tudi iz drugih obmorskih krajev, kjer je igranje na ta inštrument tradicionalno. Zaigrali so nekaj ljudskih pesmi, nekaj pa veselih priredb za tamburaški orkester Vinka Vodopivca, Tomaža Habeja, Zeljka Bradica, Enrica Tosellija in drugih. 50 godcev je vodila glasbena pedagoginja mag. Vlasta Lokar Lavrenčič.
Naslednji junijski večer bo jutri ob 21. uri na ploščadi nad kioski Ma-jence (v primeru slabega vremena bo v društvenem prostoru SKD V. Vodnik). Nastopala bo dramska skupina SKD Slovenec iz Boršta z veseloigo Top Cool. Tekst je napisal Edvin Rapotec, režijo pa so zaupali Aleksandru Cor-battu. Nastopajo člani domačega društva pa tudi iz nekaterih bližnjih vasi. Dramska skupina vsako leto predstavi novo veseloigro, ki jo spiše ponavadi domačin v narečju za praznovanje borštanskega zavetnika sv. Antona,17. januarja. Igra je tudi tokrat zabavna, publika se je že januarja, ko so jo prvič predstavili, veliko smejala, saj sproščeno prikazuje eno najbolj pogostih zvijač, kako ogoljufati preproste družine. Sanje nekaterih mam za sončno prihodnost svojih hčerk so privedle protagoniste do posebne situacije, ki pa se je »veselo« končala.
SKD Valentin Vodnik je v letošnje junijske večere vključil še nastop domačega MoPZ Valentin Vodnik in MePZ Slovenec - Slavec (v petek, 20. junija) ter koncert narodnozabavne glasbe s skupinama Fletno iz Cerknice in Klapa iz Brega (v petek, 27. junija). (mv)
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 12. junija 2014
JANEZ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54
-	Dolžina dneva 15.39- Luna vzide ob 20.03 in zatone ob 5.42.
Jutri, PETEK, 13. junija 2014
ANTON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040
-	040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdrav-
stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
81 Prireditve
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 12. junija, ob 18. uri na Opči-ne na ogled pravljice »Rdeča kapica malo drugače«, ki jo bodo uprizorili udeleženci letošnje otroške gledališke delavnice. GLASBENA MATICA vabi na zaključne nastope v Prosvetni dom na Opčinah: danes, 12. junija, ob 19.00 (razred prof. Ruzzier, prof. Sedmach, prof. Zobin); v petek, 13. junija, ob 17.00 (razred prof. Grassi, prof. Jurinčič, prof. Štoka, prof. Zonta) in ob 19.30 (razred prof. Feri, prof. Šiškovič, prof. Terčelj).
MED ISKRENIMI LJUDMI - Zveza slovenskih kulturnih društev vabi člane društev na srečanje ob zaključku sezone danes, 12. junija, ob 19. uri na terasi ZSKD v Trstu. Aperitiv bodo začinili učenci Glasbene matice z glasbeno točko. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prirejajo danes, 12. junija, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu, zaključno prireditev. Gosta večera bosta kvartet flavt iz glasbene šole Sežana in harmonikar Miha Grmek Se-ražin iz glasbene šole Ilirske Bistrice. Vabljeni!
TRST
Mehiški slikar
V	Lux Art galeriji (Ul. Rittmeyer 7/a) bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo mehiškega sodobnega slikarja Alejandra Echeverrie »Suturas de una ciudad«. Razstava sodi v sklop projekta Mex Pro, ki v Trstu predstavlja nekatere med najpomembnejšimi mehiškimi umetniki. Na ogled bo do 4. julija.
Slikarji in njihove oči
V	kavarni San Marco bo danes ob 18. uri zanimivo srečanje o vplivu težav z vidom na umetniško ustvarjanje. Van Gogh je bil menda dal-tonist in je zato slikal tako žive barve. Monet in Kandinsky sta prav tako imela težave z vidom. O tem bosta govorila kritika Marianna Ac-cerboni in Stefano Cappa.
Pogovor s pisateljico
Pisateljica kriminalk Barbara Pas-coli, doma iz Tržiča, bo danes ves dan v pasaži Tergesteo pred knjigarno Ubik. Z bralci se bo pogovarjala o svoji najnovejši knjigi »L'uomo sbagliato« n odgovarjala na vprašanja v zvezi s pisanjem knjig.
Knjiga o 1. svet. vojni
V	Kamnarski hiši v Nabrežini bodo nocoj ob 20. uri predstavili knjigo Fabia Todera »Una violenta bufera. Trieste 1914«. Na podlagi takratnih časopisnih člankov in fotografij avtor prikazuje, kako so na Tržaškem doživljali prvo svetovno vojno.
Film v Podlonjerju
Filmski krožek Chaplin vabi nocoj ob 20.30 v ljudski dom Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Vrteli bodo film Francesca Rosija »Cri-sto si e fermato e Eboli«.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v petek, 13. junija, ob 20. uri na otvoritev slikarske razstave »Vizija Svetega Janeza Krstnika v puščavi« slikarja Domine Doctorja Vodopivca. V glasbeni točki bosta nastopila Ariana Soledad in Jose Eduardo Poetto z argentinskim tangom. Razstava bo odprta do 29. junija. Toplo vabljeni!
SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na »2. junijski večer« v petek, 13. junija, ob 21. uri na Teraso novih kioskov Majence. Nastopa dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro »Top Cool«.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 13. junija ob 19.30 v Kraško hišo, na odprtje fotografske razstave Stojana Kerblerja »Ljudje«. Razstavo bo predstavila umetnostna zgodovinarka, dr. Marjeta Ciglenečki.
ZBOR JACOBUS GALLUS IN MEPZ LOJZE BRATUŽ vabita na koncert »Soglasja« v petek, 13. junija, ob 20.45 v Luteranski cerkvi v Trstu.
GLASBENA MATICA - ŠOLA »M. KOGOJ«, v sodelovanju s SKD Barkovlje, vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v soboto, 14. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovale učenke GM Nausikaa Concina, Tjaša De Luisa, Valentina Jogan, Urška Petaros in Metka Zeriali iz razreda prof. Erike Slama, ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na slavnostni koncert ob priliki 110-letnice ustanovitve, ki bo v soboto, 14. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN vabi na zaključni koncert društvenih zborov, Mladinskega, DPZ Kraški slavček - Krasje in MePZ Igo Gruden, ki bo v soboto, 14. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Nabrežini.
SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na predstavitveni koncert Dekliške vokalne skupine Primorsko in Noneta
Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot. Koncert bo v soboto, 14. junija, v Srenjski hiši v Mačkoljah, ob 20. uri.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na zaključno prireditev v sezoni. Nastopili bodo MoPZ Sv. Jernej z Op-čin, ki ga vodi Walter Lo Nigro, harmonikar Igor Zobin in vokalno-in-strumentalna skupina Ano ur'co al' pej dvej. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v nedeljo, 15. junija, ob 18. uri. Četrt ure pred pričetkom je poskrbljeno za prevoz od cerkve do Marijinega doma.
PONOVITEV PREDSTAVE »ART-SPREHOD« v organizaciji ZSKD in partnerji projekta, bo v nedeljo, 15. junija, ob 21.30 na muzejski ploščadi Metelkove v Ljubljani. V primeru slabega vremena pobuda odpade.
SKD LIPA iz Bazovice priredi v nedeljo, 15. junija, ob 20. uri zaključni koncert vaških zborov Pesem na M'zar-ju. Kot gost bo igral pihalni orkester Arcobaleno iz Trsta pod vodstvom Erika Zerjala.
SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: v nedeljo, 15. junija, ob 20.00 v Sirkovem domu komedija »Umor v Vili Roung« (DS Sedej iz Števerjana); v torek, 17. junija, ob 20.30 v Ribiški hiši komik Zan Papič in degustacija domačih vin; v petek, 20. junija, ob 20.30 v Sirko-vem domu razstava o Viktorju Sulči-ču in »Postales de tango«; v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«.
DSI vabi v ponedeljek, 16. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s pisateljico, urednico in predavateljico Matejo Gomboc ob izidu njene zbirke kratke proze »Pozneje se pomeniva« (Mladika, 2014). Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Vilma Purič. Začetek ob 20.30.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi v sredo, 18. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, na koncert tržaške mestne godbe Civica orchestra di fiati Giuseppe Verdi; v soboto, 21. junija, na športnem igrišču na Konto-velu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Po-virja. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30. V primeru slabega vremena bodo koncerti v KD na Proseku.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 20. junija, ob 20.30 na večer »Cuando calienta el sol - Pozdrav poletju« ob petju, glasbi, siju sveč in... de-gustaciji penine od Piščancev. Nastopajo: ZVS Barkovlje in mladinci Glasbene kambrce. Vodi A. Pertot, klavir B. Zonta in harfa T. Donis. Za info in prijave na tel. 338-7845845, 040411567.
VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL
v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v petek, 20. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopajo plesalke in glasbeniki društva As-sociazione Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v soboto, 28. junija, ob 21. uri.
M Izleti
OBČINA DEVIN NABREŽINA v sodelovanju z WWF Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, prireja v nedeljo, 15. junija, v popoldanskih urah naravoslovni izlet s čolnom, za spoznavanje morskega in obalnega okolja Devinskih sten v bližini izliva reke Timave. Za info in prijave do petka, 13. junija, na tel. 366-9571118 od 14. do 17. ure.
SPDT vabi na Dan slovenskih planinskih doživetij, ki bo v soboto, 14. junija, v Bohinjski Bistrici. Jutranjim vodenim izletom različnih težavnostnih stopenj bo sledila slavnostna prireditev. V Bohinjsko Bistrico se bodo po-hodniki podali z vlakom, ki odpelje iz Nove Gorice ob 7. uri 35 minut. Zbirališče na novogoriški železniški postaji ob 7.15.
-/
KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Petrčane od 21. do 28. junija, se je sprostila dvoposteljna soba. Kdor je zainteresiran, je naprošen, da čim prej pokliče na sedež krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, v jutranjih urah.
KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera).
Danes praznuje 80 let naš
Oskar
Sestri Bruna in Marija ter brat Milan
mu ob tej priliki čestitajo in želijo vse najboljše!
Na pedagoški fakulteti v Kopru je z odliko diplomirala
Sara Conestabo
Še na mnogo nadaljnjih uspehov ji želijo
vsi najdražji
H Čestitke
Abraham je v Jamljah potrkal na vrata, MARKA srečal, mu roko podal, voščil veliko sreče in lepih sanj za njegov rojstni dan. Obljubil mu je, da čez 50 let prikazal se bo spet.
0 Mali oglasi
IŠČEM stanovanje v najem v Bazovici
ali okolici. Tel. št.: 340-0808115. IŠČEM svojo izgubljeno jakno, znamke sergio tacchini, modre barve. Kdor jo je pomotoma vzel v četrtek, 5. junija, v dvorani Kuturnega doma v Nabrežini, naj pokliče na tel. št. 040200984.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302.
Id Osmice
BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico
v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico
v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451.
V	PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št. 040-200782.
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk.
V	ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293.
/
TRST
Četrtek, 12. junija 2014
7
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »3 Days to Kill«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Ana Arabia«; 20.00 »365 Paolo Fre-su«.
FELLINI - 17.00, 19.10, 21.20 »The Congress«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10, 22.00 »Le meraviglie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20 »In-compresa«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Le week-end«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gabrielle«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 19.00, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.00 »Locke«; 16.30, 19.10 »Možje X -Dnevi prihodnje preteklosti«; 16.45 »Na robu jutrišnjega dne«; 18.10, 20.10 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.10 »Seks na eks«; 17.45, 19.45 »Sosedi«; 18.15, 20.15 »Zlohotnica 3D«; 16.00 »Zlohotnica«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Z Molierom na kolesu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.45 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; Dvorana 2: 18.00, 21.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 18.40, 20.10 »Tutta colpa del vul-cano«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 20.15 »Disney's Maleficent 3D«; 16.30 »Goool!«; 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha ini-zio«; 16.30, 18.10, 20.00 »Il magico mondo di Oz«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Apartment 1303- La paura ha ini-zio«; 16.40, 18.40 »Il magico mondo di Oz«; 19.10, 21.40 »3 Days to Kill«; 16.30, 19.00, 21.30 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passa-to«; 16.40 »Goool!«; 16.30, 19.00, 21.30 »Dallas Buyers Club«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2: 17.10, 18.45, 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 17.45, 19.50, 22.10 »3 Days to Kill«; Dvorana 4: 17.30, 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 22.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzio-ne.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija.
Ü3 Obvestila
KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta, od 1., do 5. septembra. Za informacije in vpis: 340-6445370 (Karin Malalan) ali ka-rinmalalan@gmail.com
AŠD MLADINA sklicuje danes, 12. junija, redni občni zbor - nevolilni, ki se bo vršil v domu A. Sirk ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni!
F.C. PRIMORJE obvešča, da bo redni društveni občni zbor danes, 12. junija, ob 20.00 v prostorih lastnega sedeža. Člani in simpatizerji so vljudno vabljeni. Ob koncu bo možno se zadržati v krožku in si v družbi ogledat prvo tekmo svetovnega prvenstva.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
bo danes, 12. junija, ob 20.30 nastopalo v Križu. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov!
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
za otroke od 3 do 10 let. Vpis do danes, 12. junija, na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (9.30-12.00). Info na www.melanie-klein ali na info@melanieklein.org. Omejeno število mest.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 12. junija, ob 20. uri na sedežu na Proseku 159.
AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
AŠZ SLOGA v sodelovanju z ZSŠDI, prireja na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16., do srede, 25. junija. Vpisi do petka, 13. junija, na ZSŠDI. Tel. 040-635627 od 8. do 16. ure.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS v
sodelovanju z založbo Modrijan, vabi na predstavitev knjige »Lepi izleti vabijo« v petek, 13. junija, ob 18. uri v gostilni na Razdrtem. Knjigo bo predstavil avtor Zeljko Kozinc. Ob 20. uri, po predstavitvi knjige, bo nočni pohod na Nanos.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vse do 13. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek, od 10. do 12. ure, ob pon. in sredah tudi od 15. do 17. ure) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329 281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do petka, 13. junija.
DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 14. in 15. junija 40. šagro v Praprotu. V soboto, 14. junija, turnir v briškoli in ex-tempore, ples s skupinama »Red Rocket« in »Zaklonišče prepeva«. V nedeljo, 15. junija, turnir v skrlah za »17. Memorial Doljak Radovan«, tekmovanje v Orienteeringu, tekma v košnji, nastop Nabrežinske godbe in mladinske sekcije, nastop radijske oddaje »Radioaktivni live 2«; nastopajo Eugen Ban, Boris Devetak, Tjaša Ruzzier, Marko Sancin in Aljoša Starc.
PRAZNIK POMLADI NA OPČINAH: od 14. do 15. junija »Družabna zabava« z različnimi dejavnostmi; v nedeljo, 15. junija, od 16. ure dalje kotal-karski nastop.
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 14. in 15. junija udeležili dvodnevnega taborjenja v Gabrovcu, da je v soboto zbirališče pri društveni gostilni ob 9.00. Akcija se bo zaključila v nedeljo ob 16.00; ob 15.00 bo na istem zbirališču informativni sestanek o dvotedenskem taborjenju v Cerknici. Taborniški srečno.
ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSEKU sporoča, da bo praznik Sv. Trojice v nedeljo, 15. junija. Ob 10.30 bo upokojeni gospod nadškof Alojz Uran vodil slovesno somaševanje. Mašo bo obogatil MePZ Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Urbana Tozona, na orglah Alenka Cergol. Sledi krajši koncert. Toplo vabljeni!
DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-
BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za informacije in izračun davka IUC (Enotni občinski davek), ki zavzema davek IMU, TASI in TARI do ponedeljka, 16. junija, od 9. do 13. ure.
NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001/08, od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.1517.00. Tel. 040-2171044 (tajništvo), 333-2939977 (Roberta).
SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bo-lonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: ponedeljek, 16. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org.
SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, družabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 17. junija, ob 8.00 v prvem in v sredo, 18. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. S. Giorgio 1, II. nadstropje, blizu bivše ribarnice.
JUS MAVHINJE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostore Osnovne šole.
SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu F. Prešeren. Vabljeni vsi člani!
ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940.
SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od 21. julija do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do sobote, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289.
OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Zeljeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123.
FOTOVIDEO organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, v prostorih društva v Lonjerju. Informacije na tel. 329-4128363 (Marko).
NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.mela-nieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein.org ali info@melanie-klein.org. Število mest omejeno.
NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE obvešča, da organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5. do 12. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Za dodatne informacije je na razpolago gospod Zuppin na tel. št. 329-6022707 ali na: zuppinroberto@yahoo.it
SPDT organizira od 23. do 28. junija planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpis na mladinski@spdt.org. Informacije: 338-4913458 (Franc).
NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org.
VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org.
ARTEDEN '14 - SKD Lonjer - Katina-ra prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija, do 4. julija, od 9.00 do 12.00. Vpisnine in informacije na: 339-5963683 (Madda-lena) ali 340-9185606 (Martina).
NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure).
POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578.
SKD VIGRED namerava organizirati v prvem tednu julija poletno delavnico za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo. Urnik: od 7.45 do 13.30. Prijave na: tajnistvo@skdvi-gred.org ali 380-3584580.
EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure.
KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi, v četrtek, 10. julija, na celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovi-nja in povratkom v poznih popoldanskih urah. Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 v dopoldanskih urah, krut.ts@tiscali.it.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3. do 10. leta starosti, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis: 3343611757 (Kristina) ali info@cheer-dancemillenium.com
Ugasnil je tvoj sončni nasmeh, ugasnile iskrice v tvojih očeh, ugasnila toplina tvojih modrih besed.
t
Zlata mama, v mojem srcu boš vedno živela
Marija Zahar vd. Abram
Zalostno vest sporoča
hči Lučka in drugo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v ponedeljek, 16. junija, od 10. do 11.30 v ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša ob 12. uri v cerkvi v Borštu in pokop na vaškem pokopališču.
Katinara, 12. junija 2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Naši dragi teti Mariji zadnji pozdrav nečaki in nečakinje z družinami
Ob boleči izgubi drage mame izražamo prijateljici Lučki občuteno sožalje Marinka in Stanka z Rikotom
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je .
t
Ivan Počkaj
Za njim žalujemo
žena Lidija ter hčerki Elena in Valentina z Davidom in Evgenom.
Posebna zahvala dr. Radu Ukmarju za dolgoletno skrb.
Od njega se bomo poslovili s sv. mašo v soboto, 14. junija, ob 13. uri v kapeli pokopališča na Colu (Repentabor).
Repentabor, 12. junija 2014
Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto
Dragi nono Ivan, imamo te radi! Tvoji Marko, Jana, Matej, Jakob, Vera, Irina in Samuel.
Žalovanju se pridružita družini Silvana in Egon Blažina ter Luisa in Dario Blažina
Valentini in družini ob izgubi dragega očeta in nonota izrekamo iskreno sožalje družina Kobal
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Valentini in družini iskreno sožalje prijatelji Elena, David, Helena, Erik, Dunja in Peter
Ob izgubi dragega Ivana, sočustvuje s svojci
družina Male.
Iskreno sožalje ob izgubi dragega Ivana izreka družini
pisarna Novello
8
Četrtek, 12. junija 2014
TRST
licej prešeren - Eksplozija kemikalij in uhajanje strupenih hlapov
Pravcati »eksplozivni« zaključek šolskega leta
Do reakcije naj bi prišlo zaradi stika fosforja z vodo - 20 ljudi na urgenci, a hudih posledic ni
Na Liceju Franceta Prešerna takega zaključka šolskega leta zlepa ne bodo pozabili. Namesto sproščenega in prisrčnega slovesa je včerajšnji zadnji dan pouka potekal v znamenju preplaha, prisilne evakuacije prostorov in tekanja na urgenco zaradi vdihavanja strupenih hlapov, ki so se sprostili po eksploziji kemikaliji.
Včeraj je bilo vse nared za lepo slovo od šolskih klopi: pouk je trajal le dve učni uri, potem so se dijaki poslovili od profesorjev in neučnega osebja in začeli odhajati domov. Prav na zadnji dan pouka je bilo predvideno - glej ironija usode - tudi simuliranje evakuacije stavbe. A nobeno simuliranje ni bilo potrebno, saj je prišlo kar do prave evakuacije. Bilo je ravno okoli 10. ure, ko je v četrtem nadstropju počilo, kmalu zatem pa se je po notranjosti stavbe in skozi odprto okno v profesorskem stranišču začel valiti dim, marsikoga je začelo dražiti v grlu. Poklicali so gasilce, ki so prihiteli s tremi vozili, od katerih je bilo eno opremljeno za ukrepanje v slučaju prisotnosti nevarnih jedrskih, radioaktivnih, bioloških in kemičnih snovi. Odredili so izpraznitev stavbe, a tudi sosednjega poslopja, kjer začasno domuje Izobraževalni zavod Jožefa Stefana, in bližnje stavbe italijanskega otroškega vrtca. Gasilci so se, skupaj s policijo, občinskimi policisti, reševalci službe 118 ter osebjem podjetja AcegasAps in deželne agencije za okolje Arpa, v stavbi mudili do pri-
bližno 14. ure, medtem so pred poslopjem čakali profesorji in neučno osebje.
Kaj je dejansko povzročilo eksplozijo, ni še popolnoma jasno. Včeraj sta se na šoli mudila uslužbenca podjetja Italspurghi, ki sta bila zadolžena za odstranitev kemikalij, ki so jih že dalj časa hranili v kabinetu v četrtem nadstropju. Kot nam je povedala ravnateljica Loredana Guštin, je bil kabinet od leta 2007 zaprt, vanj ni bilo vstopa, vse prisotne kemikalije so popisali, z njihovo odstranitvijo pa se je zavleklo, ker šola ni imela zadostnega denarja za kritje stroškov. To vse do oktobra lani, ko je odstranitev izrecno zahtevalo zdrav-
stveno podjetje po opravljeni inšpekciji, zato so se na šoli odločili, da stroške krijejo s prispevki vpisnin: na razpisu si je zakup zagotovilo podjetje Italspurghi, ki je ponudilo najnižjo ceno. Osebje podjetja je tako prišlo po kemikalije včeraj, na zadnji dan pouka, okoli 10. ure pa je počilo.
Sprva je krožila vest, da naj bi delavca pomotoma odvrgla kako snov - šlo naj bi za fosfor ali natrij - v lijak. Tehnični pomočnik Igor Poljšak, ki se je v trenutku poka nahajal na stopnicah, ki peljejo v četrto nadstropje, je do tega zaključka prišel, potem ko je videl popolnoma črn in sajast lijak ter odsotnost
Na sliki levo: gasilci se odpravljajo v stavbo Na sliki desno: profesorji in neučno osebje pred šolo
fotodamj@n
ogledala. Po besedah gasilcev naj bi šlo za fosfor, ki se je nahajal v pastilah, ki naj bi pomotoma končale v odtočni cevi lijaka, ob stiku z vodo pa naj bi se sprostili strupeni hlapi in prišlo do eksplozije (predstavnik gasilcev je uporabil italijanski izraz »deflagrazio-ne«). Po besedah lastnika podjetja Italspurg-hi Gianfranca Cergola pa je eden od uslužbencev našel lonček, na katerem je pisalo, da vsebuje fosfor, pri tem pa je snovi želel dodati malo vode, da bi fosfor ostal interten med prevozom, saj bi v drugačnem primeru spričo visoke temperature lahko prišlo do eksplozije. Zgodilo pa se je ravno obratno, prišlo je do
kemične reakcije, zaradi katere se je uslužbenec prestrašil in položil lonček v lijak, takrat pa je prišlo do eksplozije. Kakorkoli že, za natančno ugotovitev vzrokov bo verjetno treba čakati več dni.
Medtem se je položaj včeraj popoldne normaliziral, stavba liceja je ponovno dostopna, le prostor, kjer je prišlo do eksplozije, in preostale kemikalije so zasegli. Kakih dvajset oseb se je zateklo na urgenco v kati-narsko bolnišnico, njihovo stanje pa naj ne bi bilo zaskrbljujoče. Kot so nam povedali pri službi 118, so pri njih ugotovili le hripavost in bolečine v grlu. (iž)
šolstvo - Na slovenskih šolah na Tržaškem včeraj konec pouka in še zadnje zaključne prireditve
Šole je konec, na svidenje septembra
Veselo in
sproščeno vzdušje je včeraj vladalo na zaključnih prireditvah NSŠ Kosovel (levo) in OŠ Milčinski (spodaj)
fotodamj@n
Večina učencev in dijakov osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol se je včeraj poslovila od šolskih klopi in se zanje začenjajo težko pričakovane poletne počitnice. Izjema so dijaki tretjega letnika nižjih in petega letnika višjih srednjih šol, ki jih čaka še državni izpit, ki se za nižješolce začenja jutri, za višješolce pa prihodnjo sredo, 18. junija.
Včeraj so na nekaterih šolah potekale še zadnje zaključne prireditve ob koncu šolskega leta. Tako so na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu gostili domačina, pesnika Marka Kravosa, pri čemer so - po narečnem uvodu - tudi poskrbeli za prisrčno prvo uprizoritev prizorčkov iz njegove igre Škrip Škrap in krona Neumnosti. Na sporedu so bili tudi prizor V razredu in vrsta krajših filmov, ki so jih dijaki posneli pod mentorstvom Pina Rudeža, seveda pa niso mogle manjkati glasbene točke.
Prireditev so imeli tudi na katinarski podružnici svetoivanske šole, medtem ko je v Prosvetnem domu na Opčinah potekala prireditev NSŠ Srečka Kosovela, kjer so dijaki pod vodstvom režiserke Vesne Hrovatin uprizorili igro Svetlane Makaro-vič Smradek, s pevsko točko pa se je ob spremljavi Helene Lupinc predstavil 3.A ra-
zred. Na prireditvi, na kateri je prisotne pozdravila ravnateljica Marina Castellani, so tudi nagradili najuspešnejše dijake, ki so v dar prejeli knjige, katerih nakup je omogočil prispevek Zadružne kraške banke.
V Kulturno-športnem centru v Lo-njerju pa je potekala zaključna prireditev OŠ Frana Milčinskega s Katinare, katere učenci so podali zgodbo o Mojci Pokraj-culji ob spremljavi orff glasbil (glasbeno spremljavo je pripravila Lučka Križman-čič), pri čemer je prav vsak učenec spre-
govoril nekaj stavkov. Prireditev je potekala tudi v znamenju slovesa petošolcev, ki so - po predhodnih obljubah - svojim naslednikom, četrtošolcem, slovesno predali ključe šole, prav tako je srečanje izzvenelo tudi kot dobrodošlica bodočim prvošolčkom, ki letos zaključujejo bivanje v vrtcu in bodo kmalu imeli uvajalni teden, na katerem bodo spoznali šolsko okolje. Pri tem se učiteljice zahvaljujejo vsem staršem in zlasti Združenju staršev za pomoč skozi vse šolsko leto.
Včeraj je potekala tudi zaključna prireditev NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu (desno), medtem ko so na Tehniškem zavodu Žige Zoisa prireditev imeli že v ponedeljek (zgoraj)
fotodamj@n
Nekaj dni prej, v ponedeljek, pa je v Finžgarjevem domu na Opčinah potekala zaključna prireditev Tehniškega zavoda Žige Zoisa, kjer je številne udeležence nagovorila ravnateljica Milena Padovan. Po uvodni glasbeni točki je 21 najzaslužnejših dijakov prejelo nagrade iz Sklada Josipa Tavčarja, prisotni pa so se pozabavali ob gledanju gledališkega prizora, ki ga je tudi tokrat napisala, zrežirala in postavila na oder dijakinja Jasmina Gruden.
V prihodnjih dneh bodo na nižjih in višjih srednjih šolah objavili tudi končne izide. Na NSŠ Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu so jih objavili že včeraj, danes pa jih bodo še na ostalih nižjih šolah. Glede višjih srednjih šol pa bodo končne izide na zavodu Zois ter na Humanističnem in družbenoekonomskem liceju Antona Martina Slomška objavili jutri, v soboto bodo objavili izide na Liceju Franceta Prešerna, prihodnji torek, 17. junija pa na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 12. junija 2014
9
GLOSA
Dan, katerega ne bom pozabil
Jo2e Pirjevec
Ko sem prejšnji petek 6. junija vstajal ob treh zjutraj, sem mislil na fante izpred sedemdesetih let, ki so se tudi ob zori odpravljali v Normandijo. Mislil sem na njihovo stisko, ko so se v Angliji vkrcali na ladje, da na drugi strani Ro-kavskega zaliva začnejo invazijo Tretjega rajha: vedeli so, da mnogi gredo v gotovo smrt. Človek je seveda vedno prepričan, da njega najhujše ne more doleteti, a v tem primeru si ni bilo mogoče delati velikih iluzij. Nemci so namreč z »atlantskim obrambnim pasom« tako zastražili obalo, da je bilo pričakovati krvavo bitko. Kakor se je zares zgodilo.
Jaz sem odhajal v drugačnem vzdušju. Kot član slovenske delegacije veteranov, ki jih je predsednik François Holland povabil na veliko svečanost ob jubileju znamenitega izkrcanja. S sabo sem vzel svojo titovko z rdečo zvezdo in slovensko zastavo, pa tudi značko Zveze borcev sem si zataknil v gumbnico suknjiča, ker je bilo pomembno tudi na zunaj pokazati, kam spadam. Spominjam se, da sem bil pred desetimi leti, ko so proslavljali šestdesetletnico invazije, dokaj nejevoljen, ker Slovencev ni bilo zraven. Izgovor je bil, da pač v nasprotju z Britanci, Američani, Kanadčani, Poljaki, Čehi, Slovaki, Nizozemci itd. 6. junija 1944 Slovencev ni bilo na normandijskih plažah. To je res, čeprav ne gre pozabiti na tiste naše ljudi, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko in so jih nacisti ob zavezniškem napadu pobili, ker jim niso zaupali. To pa še ne pomeni, da nismo bili tesno povezani z dogajanjem, saj so naši partizani v pričakovanju operacije »Overlord«, pa tudi v času ko je bila v teku, organizirali vrsto sabotažnih akcij, ki so močno ohromile komunikacije wermachta z Balkanom in Italijo in v tem smislu ošibile nemško udarno silo v zaledju Francije. Ta naš prispevek k skupnemu naporu protihitlerjanske koalicije je bil letos končno priznan in tako smo, kot Rusi, tudi mi dobili vabilo, da se udeležimo slavja.
S preostalimi člani delegacije sem se srečal nekaj pred šesto pred halo Tivoli v Ljubljani. Sami stari znanci, začenši z devetindevetdesetletnim Antonom Vratušo in enaindevetdesetletnim Ja-
nezom Stanovnikom. Čeprav jih imam tudi sam že štiriinsedemdeset, sem bil v skupini med mlajšimi. »Veteran« po srcu in prepričanju, ne po življenjski izkušnji. Ob 9h smo s čarterskim letalom pristali na letališču v Caenu med letalom danske kraljice in nizozemskega kralja. Sledila je vožnja z avtobusom na plažo Ouistreham, kjer so nam v ogromnem šotoru najprej ponudili skromen prigrizek. Na srečo je bil ob dobrem siru in nekoliko sumljivi pašteti bordojec odličen. Nato smo šli na eno od štirih tribun, ki so jih Francozi pripravili za svoje goste. Moram reči, da je bila organizacija brezhibna. Kljub temu, da je bilo treba namestiti številne državnike in tisoč glavo množico, je vse teklo kot po olju, pri čemer so me najbolj prijetno presenetili številni mladi, oblečeni v belo, ki so skrbeli za dobro počutje večinoma starejše publike.
V za nas rezerviranem prostoru smo nato čakali nekaj ur, da se je svečanost začela odvijati. Najprej z govorom predsednika Hollanda, ki je bil preprosto plemenit. Brez odvečne retorike je poudaril pomen dogodka, ki smo se ga spominjali, za osvoboditev Francije in Evrope, pri čemer seveda ni pozabil omeniti prispevka partizanov in »rezi-stence« nasploh. Sledil je nato gimnastično-bale-tni nastop nekaj stotin ljudi obeh spolov in vseh starosti, ki me je presenetil zaradi svojega »mini-malizma«. Šlo je za koreografsko postavitev, ki je bila nadvse skromna in sproščena, a vendar v svoji izbrani eleganci zelo učinkovita. Poudarjala je grozoto vojne in zmago življenja nad smrtjo, pomiritve nad sovraštvom. Najbolj me je presunil konec predstave, ko sta se na ogromnih ekranih, ki so oblikovali kuliso uprizoritve, prikazali fotografiji dveh vojakov iz leta 1944: Nemec in Francoz (ali Anglež?). Sedemdeset let kasneje sta si, postarana, a še vedno krepka, v živo podala roke. Prireditev je zaključil ognjemet, kakršnega še nisem videl. Iz peščine so se dvignili nešteti pisani dimni trakovi, ki so v hipu ustvarili magično zaveso. Zaveso miru med morijo pred sedemdesetimi leti in današnjo evropsko domovino. »D-day« sem sklenil ob 1h ponoči 7. junija, ko sem se vrnil domov. Dan, na katerega ne bom pozabil.
VREME OB KONCU TEDNA
Občutno poslabšanje in večdnevna ohladitev
Darko Bradassi
mM
Subtropski anticiklon je po pričakovanjih prinesel sončno in zelo vroče poletno vreme. Najvišje dnevne temperature so ponekod dosegale do okrog 34 stopinj Celzija, tudi noči pa so se občutno segrele. Nad nami se je zadrževal zelo suh in vroč severnoafriški zrak. Radiosonda iz Campoformi-da pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila najvišjo vrednost 18,4 stopinje Celzija (včeraj opolnoči), ničta izoterma pa se je povzpela skoraj do višine 4200 metrov. Ozračje je bilo v povprečju za okrog 8 stopinj Celzija toplejše od dolgoletne normalnosti, ničta izoterma pa je bila skoraj kilometer višje.
Vendar se bo vremenska slika v prihodnjih dneh občutno spremenila. Prišlo bo do občutnega poslabšanja, vročina pa bo za več dni popustila. Ozračje se bo v povprečju glede na sedanje vrednosti ohladilo za okrog 10 stopinj Celzija in bo torej v povprečju za okrog 2 stopinji Celzija hladnejše od dolgoletnih meritev.
Subtropski anticiklon postopno že slabi in se umika proti zahodu in severozahodu. Na njegovem mestu bo nastala obsežna vrzel v zračnem tlaku, ki jo bo v prihodnjih dneh zapolnil hladnejši in bolj nestanoviten severni zrak, ki se bo spuščal iznad severne Evrope.
Ob prvem in le obrobnem pronicanju hladnejšega zraka se bo že danes povečala popoldanska nestanovitnost, ponekod lahko zaradi visokih temperatur, tudi občutno. Popoldne se bodo v gorskem svetu začele pojavljati nevihte, ki se bo nato spuščale proti nižinam in le obrobno lahko tudi do morja. Možna bo kakšna močnejša nevihta.
Jutri in v soboto bo prevladovalo spremenljivo in občasno nestanovitno vreme. Več sonca bo v dopoldanskih urah, v popoldanskih pa se bodo pojavljale krajevne nevihte. Ze jutri bomo namerili kakšno stopinjo manj, zapihala bo šibka burja.
Glavnino poslabšanja pa, kot kaže, pričakujemo v noči na nedeljo in v nedeljo. Vdor hladnejšega severnega zraka bo tedaj občutnejši, naše kraje bo prešla izrazita hladna fronta, nad severnim Sredozemljem pa bo tudi nastal prizemni ciklon. V noči na nedeljo in v nedeljo bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi padavinami, deloma nevihtami, ki bodo lahko tudi močne. Ne gre izključiti krajevnih nalivov, ponekod pa bi lahko tudi padala toča. Ozračje se bo v nedeljo bistveno ohladilo. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 20 stopinj Celzija, pihala pa bo šibka do zmerna burja.
Po tem kalupu se bo vremenska slika nadaljevala tudi v začetku prihodnjega tedna. Nad nami se bo še zadrževal hladnejši in bolj nestanoviten severni zrak. Prevladovalo bo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Večje vročine v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati. Najvišje dnevne temperature bodo v ponedeljek do okrog 20 stopinj Celzija, v torek pa ob morebitnih vsaj delnih razjasnitvah do okrog 23 ali 24 stopinj Celzija. Noči bodo razmeroma sveže. Živo srebro se bo v noči na ponedeljek in v noči na torek spustilo do okrog 15 stopinj Celzija.
Na sliki: subtropski anticiklon postopno slabi, od severa pa bo začel pritekati hladnejši zrak
PISMA UREDNIŠTVU
Zavajajoče izjave
V članku z izjavami člana deželne posvetovalne komisije Iztoka Furlaniča, ki ga je objavil Primorski dnevnik v torek, 10. junija, na str. 3, je pisalo, da je Novi Matajur »zaradi kriznega stanja v petih letih razpolovil število uslužbencev (z 10 na 5), Goriška Mohorjeva družba je v istem obdobju za eno osebo povišala število zaposlenih (od 9 na 10), čeprav so prihodki trgovske narave padli za 110.000 evrov«. Trditev je napačna in zavajajoča, navedene številke pa ne odgovarjajo našim bilancam, ki so javne. Gospod Iztok Furlanič, ki je kot član komisije prejšnji teden podprl Torrentijev predlog o porazdelitvi sredstev slovenskim primarnih ustanovam, je izjavil, da sprejema odločitve, ki so »vedno sad treznega razmišljanja in analize določenih podatkov«. Zato naj ve, da Zadruga Goriška Mohorjeva skrbi za izdajanje tednika Novi glas, knjig Goriške Mohorjeve družbe in otroške revije Pastirček. Njena dejavnost je primerljiva z Zadrugo Novi Matajur, ki izdaja tednik na štirih straneh in revijo Galeb, ter z ZTT-jem. Skupaj so prejeli 228 tisoč evrov.
Goriška Mohorjeva družba je samo založba in nima deset (10) zaposlenih, temveč samo enega (1). Tednik Novi glas, ki izhaja vsak teden na 16 ali več straneh, ima na goriškem uredništvu tri časnikarje (eden od teh ima polovični urnik) in dve tehnični urednici, na tržaškem pa enega časnikarja in eno tehnično urednico s polovičnim urnikom, ki skrbi tudi za upravne posle.
Naša Zadruga je leta 2009 res zaposlila eno osebo, in sicer upravno pomoč za tri (3) ure dnevno. Šlo je za to, da smo uredili status osebe, ki je že itak več let sodelovala z nami z začasno pogod-
bo »na projekt«. S formaliziranjem njenega položaja smo ji hkrati naložili še dodatno zadolžitev, ki jo je prej opravljalo zunanje podjetje, in na tak način gospodarno racionalizirali stroške.
G. Furlanič napačno meni, če misli, da se pri nas nismo nikdar žrtvovali v težkih časih. Očitno res ni dobro informiran. Uredništvo namreč že vsaj 10 let dela v zelo težkih razmerah, niti eden zaposlen pri Zadrugi ni nikdar prejel niti ene same nadure, čeprav naši časnikarji delajo v večernih urah, ob koncu tedna in na praznike. Prav tako tudi časnikarji že 10 in več let sami fotografirajo, pred 10 leti smo pa tudi poiskali na globalne tržišču najcenejšo tiskarno - v Padovi.
Veseli smo, da se zavzema za reformo sistema dodelitve prispevkov manjšinskim ustanovam, »kjer bodo vrtičkarstvo in osebni interesi postavljeni v kot na račun porazdelitve, ki bo nagrajevala združevanje in kakovostno delo (vanje) «. Novi glas je namreč v zadnjih 20 letih EDINI primer združevanja na medijskem področju. In kdor se na naš materni jezik kaj razume, dobro ve, da ga gojimo na visoki kakovostni ravni.
Izjave g. Furlaniča odpirajo vprašanje o tem, ali informacije, ki jih prejema komisija, odražajo realno stanje ustanov ali pa g. Furlanič nima zadostnih kom-petenc za ustrezno branje in primerjanje bilanc.
Peter Černic, predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva
Ukrajina
K zanimivemu in objektivnemu uvodniku v P.d. z dne 31.5.14 glede Ukrajine bi pripomnil sledeče: Zagrizeni demonstranti na trgu Majdan v Kijevu so bili pogumni ljudje, ki so hoteli spreme-
niti skorumpirani sistem, predvsem pa odstraniti z oblastniških položajev oli-garhe in tajkune. Na žalost so bili tudi, v večini, potomci bivših banderovcev in drugih kolaboracionistov iz druge svetovne vojne, fašisti, nacionalisti, uniati itd. Največ so jih pripeljali na Majdan iz Zahodne Ukrajine.
Banderovci so dobili ime po svojem poglavarju Banderi. Primerjamo jih lahko z ustaši, katerih poglavnik je bil Ante Pavelic. Mnogi ukrajinski kolaboracio-nisti so bili vključeni v SS formacije. Bili so strah in trepet ne samo v njihovih krajih, ampak tudi drugod, tudi pri nas v Trstu. V Rižarni jih je bilo 300. Njihovi komandanti so bili Nemci, njim pa so poverili nalogo rabljev. Tudi blizu Komna so bili nastanjeni. Banderovci so doma v Zahodni Ukrajini delovali še po vojni in imenovali so jih »lesoviki«, ker so se skrivali v gozdovih - v lesah. Ubijali so nedolžne ljudi in kradli ter na vse načine onemogočali normalno življenje. A v preprostih prebivalcih na splošno ni bilo sovraštva.
Ti zagrizeni demonstranti v Kijevu (majdanovci), fašisti, so s prisilo v Radi (v parlamentu), t.j. daleč od demokratičnih metod postavili na oblast hunto, t.j. predsednika vlade Jacenjuka in njemu podobne ter povzročili beg predsednika države Janukoviča - oli-garha. Bil je legitimno izvoljen, tudi po pričevanju tujih opazovalcev. Treba je omeniti, da se je on, kot vsi drugi politiki - oligarhi zanimal le za svoje bogastvo, a ne za državo in za svoj narod. Toda z razliko od drugih, ni bil ubijalec. Usodno in tragično je delovanje teh oli-garkov ali tajkunov, t.j. novih veleboga-tašev, ki so si nagrabili in si še grabijo vse narodovo bogastvo, tudi s pomočjo tujcev. Ti pošiljajo na ulične in dru-
ge medsebojne boje svoje huligane in prestopnike.
S pojavom oranžne revolucije t.j. Juščenka leta 2005 na predsedniškem mestu in njegovih sodelavcev ter Timo-šenkove itd. (vsi veliki oligarhi) so bili banderovci in njim podobni, ob popolni brezbrižnosti zahodnih zaveznikov v 2. svet. vojni, ne samo rehabilitirani, ampak tudi razglašeni za junake. V mestu Lvov so postavili spomenik Banderi in v šolskih učbenikih, s potvorjeno zgodovino, ga poveličujejo. Juščenko je poročen z Američanko, ukrajinskega izvora, ki je bila v službi pri visokih državnih oblasteh v Beli hiši in pripadnica neke verske sekte.
Ker mi je dano, da poznam nekoliko pobliže položaj v Ukrajini, moram povedati, da so tam ljudje zmedeni in naščuvani, ker je propaganda enostranska in silovita; nelegitmna oblast je za-temnila vse druge vire informacij.
Kako se bo razvijal položaj v Ukrajini? Ukrajinci so le Slovani, pravoslavni, bratski narod Rusov, z enako miselnostjo, a žal z vedno bolj usihajočo duhovnostjo, ki je nekoč v narodu prevladovala (skupno z visoko ravnjo sociale). Sedaj mnogi imajo v glavah le biznis. Zaradi propagande si delajo utvaro, da na Zahodu se cedi med in mleko. Ne zavedajo se, da bi z nami postali popolni hlapci.
Poznam mnoge, ki že vrsto let živijo pri nas in so spoznali naš način življenja. Niso ravnodušni do tega, kar se dogaja v njihovi domovini. Večina njih obsoja početje nelegitimnih fašističnih vladnih oblasti in so ostali prijatelji plemenitega ruskega naroda ter si želi, da se ta fašizem, ki je pri njih, ne bi širil tudi pri nas.
Žal, za bregom tega početja stojijo Američani, bogati pristaši ameriških
Nlfl
sekt in baje Vatikan. Američani so vložili že v začetku, takoj po razpadu Sovjetske zveze, ogromne vsote denarja za »demokratizacijo« ukrajinske države, kot marsikje po svetu. So pač določeni interesi: Nato itd. Zanimivo je, da so pred desetletji Američani govorili, da je Sovjetska zveza največji vrag na svetu, ker pri njih vlada komunizem. Sedaj pa komunizma v Rusiji ni več, a vseeno rova-rijo proti njim; verjetno so jo hoteli, po razpadu Sov. zveze, popolnoma izničiti, a jim ne uspeva.
Dejstvo je pač, da se Ukrajina deli na dva (ali celo tri) dela: zahodno s središčem v Galiciji oz. Galičini z glavnim mestom Lvov in jugovzhodno, kjer so prebivalci večinsko rusko jezični.
Zaskrbljujoči sta brezbrižnost in molk medijev pri nas o dogajanju v teh dneh v vzhodnem delu Ukrajine, kot npr. bombardiranje v raznih mestih civilnih objektov in ubijanje preprostega prebivalstva.
Upati je, da v vsej tej ukrajinski žalostni zgodbi ne bo prelite mnogo krvi in da se bodo po mirni poti dogovorili. Po mojem bi bila najboljša rešitev federali-zacija države. Pri tem bi morala Evropa (EU) nastopati neodvisno, pošteno, pametno in predvsem se zavzemati za mir.
Brežan (podatki v uredništvu)
10
Četrtek, 12. junija 2014
KULTURA
/
festival ljubljana - Včeraj predstavitev v Trstu, kjer bo 30. junija predvečer s kantato Carmina Burana
Kulturna os Trst - Ljubljana
Obojestranski pretok občinstva in učinkovite železniške povezave ne spadajo še med uveljavljene adute vedno pogostejših stikov med Ljubljano in Trstom, prav gotovo pa se občina Trst lahko ponaša s trajno in vztrajno zvezo s Festivalom Ljubljana, ki se iz leta v leto razvija z gostovanji in izmenjavami. 62. izvedba Festivala Ljubljana se bo letos začela z glasbenim dogodkom v Trstu, kjer bo 30. junija (na predvečer uradne otvoritve v slovenski prestolnici) na Velikem trgu zazvenela izvedba znamenite kantate Carmina burana Carla Orffa pod vodstvom Uroša Lajovica. V združeni zasedbi bodo nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Orkester in Zbor SNG Opere in baleta Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačič in zbor Narodnega gledališča Sarajevo.
Slovesni otvoritveni večer in druge odmevne dogodke ljubljanskega festivala so predstavili včeraj v mestni palači v Trstu, kjer sta o programu in o partnerski zvezi dveh mest spregovorila občinski odbornik Edi Kraus in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek. Višja svetovalka Javne-
ga zavoda Turizem Ljubljana Tatjana Ra-dovič pa je predstavila bogato kulturno ponudbo ljubljanskega poletja, kjer bodo praznovali tudi 2000-letnico rimske kolonije Emone z vodenimi ogledi in posebnimi pobudami, kakršna bo tudi postavitev starorimskega tabora na Kongresnem trgu (od 22. do 24. avgusta) Festival Ljubljana pa bo pod zvezdnatim poletnim nebom priredil na Kongresnem trgu štiri koncerte: poleg otvoritve z Orffovo kantato še crossover projekt Ogenj & led, katerega protagonisti bodo makedonski kitarist Vlatko Ste-fanovski, Vasko Atanasovski in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, spomin na deseto obletnico smrti Carlosa Kleiberja z Riccardom Mutijem, ki bo vodil Verdijev veličastni Rekviem (7. julija) in še koncert slovite mezzosopranistke Eline Garanča s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki mu bo dirigiral Karel Mark Chichon.
V Cankarjevem domu bo dirigent Nikša Bareza vodil Wagnerjevo opero Lohengrin v izvedbi solistov, zbora in orkestra Opere HNK v Zagrebu (zaradi pomanjka-
Umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek in tržaški občinski odbornik Edi Kraus s starorimskimi statisti: na festivalu se bodo letos spomnili tudi 2000-letnice Emone
fotodamj@n
nja sredstev pa je prestavljeno na leto 2016 nadaljevanje gostovanja gledališča Marin-skega z Wagnerjevim Ringom). Slovenska Filharmonija pa bo gostila koncert Moskovskih solistov in violinista Jurija Bašmeta.
Ljubljanski jazz »odmeval« v Trstu
Ljubljanski je včeraj sledila še tržaška predstavitev 55. jazz festivala Ljubljana. Zadnja leta vzdržujeta mesti namreč stalne odnose in skupaj spodbujata vsakovrstne povezave, med katere spadajo tudi obojestranski obiski kulturnih in drugih dogodkov.
Vsebine festivala, ki bo v slovenski prestolnici (v Križankah oz. Cankarjevem domu) potekal med 2. in 5. julijem sta predstavila umetniška direktorja festivala Bogdan Benigar in Pedro Costa. Vezna nit dogodka bo tokrat klavir, posebne pozornosti pa bodo deležni seveda mednarodni gostje iz Portugalske in Norveške (zlasti skupina Cortex). Vrhunec festivala bo koncert ameriškega glasbenika Gregoryja Por-terja (4. julij), posebno mesto pa so si zagotovili tudi slovenski izvajalci - tolkalec Zlatko Kaučič ali pianist Marko Črnčec. Za veliki finale bo poskrbela Soul jazz orchestra iz Kanade, ki izvaja glasbo iz 70-ih let. Vstopnice so v Trstu na voljo pri Multimedia Radioattivita' (pri SvAndreju).
fotografija - Odprtje razstave jutri v Kraški hiši v Repnu
Ljudje s slovenskega severovzhoda v posnetkih Stojana Kerblerja
Jutri ob 19.30 se bo v Kraški hiši v Repnu spet odvijal nadvse zanimiv večer, saj bo na sporedu odprtje fotografske razstave LJUDJE-GENTE slovenskega mojstra Stojana Kerblerja. Avtor je veliko ime slovenske fotografije in mednarodno uveljavljen umetnik. Bil je med ustanovitelji študentske Fotogrupe ŠOLT in član slovitega Mariborskega kroga, skupine inovativnih fotografov, ki so leta 1971 prelomno posegli v slovensko fotografijo z novimi, v konceptualizem usmerjenimi pogledi na izbor motivike in povsem prekinili z ostalinami piktorializma. Fotografijo Stojana Kerblerja označuje uporaba širokokotnega objektiva, obvezen črn rob pa dokazuje, da pri delu v temnici ni posegal v kompozicijo, ki je rezultat neposrednega umetnikovega odziva na opaženi prizor. Najbolj znani in največkrat nagrajeni Kerblerjevi ciklusi so Portreti s ptujskih ulic (1971), Haložani (1974) in Koline (1982), v katerih je dokumentiral življenje v obrobnih krajih severovzhodne Slovenije, ki jih takrat še niso zajele sodobne tehnične pridobitve in kjer so se še ohranjale starodavne tradicije. Stojana Kerblerja vedno zanimajo prizori, ki se jim obeta skorajšnja sprememba ali celo izginotje. To velja tudi za druge fotografije iz njegovega opusa, med katerimi kaže izpostaviti najnovejši seriji Dvorišča in Prostori. Vse Kerblerjeve fotografije se ne zaokrožajo v cikluse. Od leta 1965 pa do prvih let 21. stoletja je fotografiral dogodke in življenje v tovarni
Stojan Kerbler- Pred južino, 1978
aluminija v Kidričevem, kjer je bil kot energetik zaposlen vso svojo delovno dobo. Prav tako je od začetka šestdesetih pa do začetka devetdesetih let na rodni Ptujski Gori spremljal proščenje, ki sredi avgusta privablja romarje od blizu in daleč.
Za predstavitev v Kraški hiši je Sto-jan Kerbler odbral dela, ki veljajo za ključna v njegovem opusu; večina je iz serije Haložanov. Po času nastanka je najzgodnejši portret očeta (Moj oče, 1970), med podobami otrok pa smemo izpostaviti velikokrat nagrajeno svinjsko pa-stirico (Deklica iz Haloz, 1972). Delo v vinogradih (Pred južino, 1978) je predstavil na način, ki gledalcu odstira trdo ha-loško življenje na ravni biblične simbo-
like. Iz serije Koline je na razstavi ena sama podoba, ki pa velja za osrednjo v ciklusu (Koline, 1977); prizor z mrtvo živaljo, starcema in gručo otrok pripoveduje o večnem življenjskem krogu. Na Ptujski Gori je nastala fotografija romark, ki malicajo v senci za cerkvijo (Romar-ke, 1971). Stojan Kerbler na razstave praviloma uvrsti vsaj eno delo, ki dotlej še ni bilo javno predstavljeno; tokrat je to podoba kmečkega para pri pobiranju krompirja s košem v ospredju in valovito linijo Haloz v ozadju (Krompir, 1974). Avtorja in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka, dr. Marjeta Ciglenečki, za glasbeni uvod pa bo poskrbel harmonikar Marko Manin.
V Križankah se bo odvijalo največ festivalskih dogodkov: med temi bodo koncerti kitajskega Simfoničnega orkestra Qingdao s kitajsko resno glasbo, ruskega zbora Glinka, Filharmonije '900 gledališča Teatro Regio iz Torina pod vodstvom An-dresa Mustonena in s slovensko praizved-bo skladbe Sofije Gubajduline, ki je nastala po naročilu sedmih festivalov, skupni tan-govski projekt Pasion violinista Stefana Mi-lenkoviča in harmonikarja Marka Hatlaka. Med znamenitimi solisti, ki jim bo publika lahko prisluhnila v letošnji izvedbi sta še pianista Boris Berezovski in legendarni Paul Badura-Skoda. Virtuoz klaviature JeanYves Thibaudet pa bo solist zaključnega koncerta, na katerem bo igral Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama pod vodstvom Marissa Jansonsa (ljubljanski je eden od treh koncertov mini evrop-
ske turneje, ki se bo dotaknila še Gradca in Luzerna).
Med muzikli bo festival predstavil produkcijo iz londonskega West Enda Evita Andrewa Lloyda Webberja in noviteto Cvetje v jeseni po povesti Ivana Tavčarja z glasbo Matjaža Vlašiča (in z angleškimi podnaslovi). Tudi plesna umetnost ne bo izostala s kraljico flamenka Mario Pages, gala baletnim večerom prvakov Bolšoj teatra iz Moskve, gledališč Mihailovski in Marinski iz Sankt Peterburga, Nemške državne opere v Berlinu, Angleškega nacionalnega baleta in Nizozemskega nacionalnega baleta, nazadnje še z neobaročnim baletom Nevarna razmerja, ki je nova ko-produkcija Opere in Baleta SNG Maribor, Dubrovniških poletnih iger in Festivala Ljubljana.
ROP
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Le Week-end
Velika Britanija 2013 Režija: Roger Mitchell
Igrajo: Jeff Goldblum, Lindsay Duncan in Jim
Broadbent
Ocena: ★★★★
Nostalgija, sanje, spomini, ljubezen in romantični Pariz so sestavine prepričljive Mitchellove zgodbe, ki je lahko zgodba vseh nas. Nick in Meg sta skupaj že več kot trideset let. Pravzaprav letos poteka trideseta obletnica njune poroke in simpatični angleški par odloči, da bo pomembnemu datumu primerno nazdravil v Parizu. V tistem hotelu, v katerem sta pred tremi desetletji preživela medeni teden. Nick je medtem postal priznani univerzitetni profesor, Meg pa se je pred nedavnim upokojila kot višješolska profesorica. Ko dospeta točno v tisti hotel, v katerem sta preživela prve poročne dni, pa spoznata, da se je v času popolnoma spremenil. Tako spoznanje je za Meg tudi hudo razočaranje in zato prepriča moža, da si vsaj za konec tedna privoščita pariški Grand Hotel. Nick se da prepričati, a je hudo zaskrbljen nad računom, ki ga bo moral nato plačati. Mitchellov film je nekakšna ljubezenska zgodba, z romantičnim Parizom v ozadju, ki se razvija po nazaj. Se pravi od konca, v smeri začetka. Meg in Nick namreč ob Eiffelovem stolpu in Louvru obujata spomine na začetek njune ljubezenske zgodbe, ko sta sanjala o boljši in lepši prihodnosti, a se morata zdaj, trideset let kasneje soočati z bistveno trpkejšo realnostjo.
Oba sta svoje dala skozi in doma, pustila otroke in vnuke, zdaj v Parizu pa spet iščeta prostor in smisel zase. Pomembno vlogo pri vsem tem ima tudi Nickov stari prijatelj, Morgan, ki ga Meg in soprog srečata čisto slučajno in v njegovi družbi obujata spomine na lepe, stare čase. Film je Roger Mitchell posnel po istoimenskem delu Hanifa Kureishija, osrednje vloge pa zaupal izrednim gledališkim igralcem. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 12. junija 2014
1 1
odgovornost sodnikov - V poslanski zbornici vlada v manjšini
Vladni zakonski osnutek doživel zastoj po zaslugi prostih strelcev skupine DS
RIM - Vladni zakonski osnutek o civilni odgovornosti sodnikov je včeraj v poslanski zbornici doživel zastoj. 34 poslancev Demkoratske stranke je namreč pri tajnem glasovanju podprlo amandama Severne lige, po katerem se uvajajo strožje kazni za sodnike v primeru ugotovitve njihove odogovorno-sti v sodnih postopkih. Poleg navedenih prostih strelcev DS je k dejstvu, da se je vlada znašla v manjšini, prispevalo tudi vzdržanje poslanske skupine Gibanja 5 zvezd. Rezultat glasovanja je v vrstah Demokratske stranke pvzročil pričakovane polemike, čeprav je premier Renzi iz Pekinga, kjer se nahaja na uradnem obisku, dogodek minimi-ziral in ga opredlil zgolj kot »nevihto v kozarcu vode«. Napovedal je, da bo pri javnem glasovanju šlo drugače.
Medtem se je na izid glasovanja s kritično noto odzvalo Vsedržavno združenje sodnikov. Predsednik organizacije Antonio Sabelli je izjavil, da tak izid glasovanja šibi sodstvo in to ravno v trenutku, ko je maksimalno zavzeto v boju proti korupciji v javnih institucijah. Z amandmajem, ki je bil izglasovan včeraj, se poskuša vračati v zakonodajo to, česar ni bilo mogoče odobriti v letu 2012, je dejal Sabelli in dodal, da česa takega ni najti v nobeni državi Evrope. Gre pa tudi za vsebino, ki ima tudi elemente protiustavnosti.
O glasovanju v parlamentu se je kritično izrekel tudi podpredsednik Višjega sodnega sveta Michele Vietti, rekoč, da ni v igri nek privilegij, temveč gre za neodvisnost sojenja.
Značilno je, da sta bili z glasovanjem v zbornici zelo zadovoljni tako Severna liga, ki je amandma predstavila, kot Forza Italia, ki je iz bitke za omejevanje pristojnosti in učinkovitosti sodstva naredila svojo zastavo.
Madtem je včeraj močno odjeknila v javnosti aretacija pokrajinskega
poveljnika finančne straže v Livornu, polkovnika Fabia, Massima Mendelle, za zapahi pa se je znašel tudi neapeljski komercialist Pietro De Riu. V isti preiskavi, ki jo vodita tožilca Vincen-zo Piscitelli in Henry John Woodcock je med preiskovanimi tudi armadni general finančne straže Vito Bardi, nosilec funkcije vicekomandanta finančne straže v Italiji. Preiskovanci naj bi za denar ugodno vplivali na položaj ne-
mosul / carigrad
katerih kontrol, ki jih je v preteklih letih izvajala finančna straža.
Včeraj je poleg tega prišla v javnost vsebina osnutka o reformi dela v javnem sektorju, ki jo je pripravila pristojna ministrica Marianna Madia. Nekaj detajlov reforme je že dvignilo razpravo, med temi hipoteza, da bodo morali javni uslužbenci sprejeti premik delovnega mesta v razdalji do sto kilometrov.
Poslanska zbornica med zasedanjem
ansa
Islamski skrajneži v ofenzivi zavzeli več mest V Mosulu ugrabili uslužbence turškega konzulata
MOSUL / CARIGRAD - V Mo-sulu na severu Iraka so islamski skrajneži ugrabili 49 uslužbencev turškega konzulata, tudi diplomatov.
Med ugrabljenimi je turški konzul, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Hkrati so islamski skrajneži sporočili, da nadzorujejo vso provinco Ni-nive. Turčija je upornikom zagrozila s povračilnimi ukrepi, če bodo talcem storili kaj žalega. Kot je za AFP pojasnil neimenovani predstavnik iraške policije, so ugrabitelji sporočili, da so vsi, ki jih zadržujejo »na varnem« in da jih bodo prepeljali na »varnejši kraj«. Do ugrabitve je prišlo le dan potem, ko je mo-sulski konzul sporočil, da so borci Islamske države Irak in Levant (Isil) ugrabili 30 turških voznikov tovornjakov. Mediji so sprva poročali o 48 ugrabljenih na veleposlaništvu, kasneje pa so izvedeli, da je bilo ugrabljenih 49 ljudi.
Po poročanju turških medijev je premier Recep Tayyip Erdogan po včerajšnji ugrabitvi sklical sestanek z vodji obveščevalne službe. Nato se je
Na zbirne centre so obrača na tisoče beguncev
ansa
sešel še s turškim predsednikom Ab-dullahom Gulom, ki je vrhovni poveljnik turške vojske.
Isil je najmočnejša militantna skupina v Iraku in glavna sila v uporu
proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu.
Islamski skrajneži, ki jim je v torek uspelo zavzeti Mosul, so včeraj napredovali pri osvajanju mest na severu
in v osrednjem delu Iraka. Med drugim naj bi jim že uspelo prevzeti nadzor nad mestom Tikrit, prestolnico province Sa-ladin. O hudih spopadih med varnostnimi silami in uporniki so poročali tudi iz okolice mesta Samara še bolj proti jugu. »Celoten Tikrit je v rokah skrajnežev,« je sporočil predstavnik policije v provinci Saladin. Kot je povedal, so mesto - domači kraj pokojnega iraškega diktatorja Sadama Huseina - napadli s severa, zahoda in juga. V mestu naj bi osvobodili kakih 300 zapornikov. Po neuradnih navedbah naj bi jim uspelo zavzeti tudi vojaško oporišče južno od Tikrita.
Skrajneži iz skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil) so v ponedeljek začeli spektakularno ofenzivo, v okviru katere so najprej prevzeli nadzor nad celotno provinco Ninive na severu, v kateri se med drugim nahaja tudi drugo največje iraško mesto Mosul. Od tam so se podali proti jugu v provinco Sala-din in tam v noči na danes zasedli industrijsko mesto Baidži. (STA)
berlin - Doslej šest mrtvih
Huda neurja pestijo Nemčijo in Slovaško
BERLIN / BRATISLAVA - Nemčija je bila včeraj še vedno v znamenju neurij, ki so v zadnjih dneh v tej državi zahtevala šest smrtnih žrtev in povzročila večmilijonsko škodo. Nemški vremenoslovci medtem še vedno napovedujejo nove hude nevihte, predvsem v osrednji Nemčiji in na vzhodu države. O orkanskem vetru, ki je povzročil veliko gmotno škodo, poročajo tudi s Slovaške. Na Slovaškem je bilo najhuje na območju mesta Košice, kjer je veter odkrival strehe. Med drugim so brez strehe ostali zasebni letališki hangar, osnovne šole ter nekaj stanovanjskih hiš. Po navedbah gasilcev ranjenih in mrtvih ni, je pa nastala velika gmotna škoda. Zaradi podrtih dreves so blokirane številne prometne povezave, podrta drevesa in odlomljene veje so tudi poškodovali številne parkirane avtomobile.
Huda neurja s točo ter poplavami pestijo tudi Nemčijo. V Severnem Porenju-Vestfa-liji, kjer je bilo neurje usodno za šest ljudi, je bil tudi včeraj zelo moten cestni in železniški promet. V nekaterih mestih so tudi odpovedali pouk. Neurje s toče je povzročilo veliko gmotno škodo. Nemčijo je v zadnjih dneh na območju Porenja in Porurja prizadelo eno najhujših neurij v zadnjih letih. Doslej je umrlo šest ljudi, gmotno škodo pa so doslej ocenili na več milijonov evrov, še navaja dpa.
bruselj / moskva - Pogajanja se nadaljujejo
Rusija in Ukrajina še vedno brez plinskega dogovora
BRUSELJ / MOSKVA - Plinska pogajanja med Rusijo in Ukrajino pod okriljem EU v Bruslju še niso prinesla dogovora o ceni plina in načinu poplačila dolgov. Ruska in ukrajinska stran se zdita vkopani v svoja stališča, a evropski komisar za energijo Günther Oet-tinger meni, da je še vedno mogoče doseči rešitev do ponedeljka, ko se izteče najnovejši rok Gazproma Ukrajini. Dogovora še ni, o obe strani se pogajata, kar je zelo spodbudno. Storili bomo vse, da dosežemo rešitev do ponedeljka. Pogajanja se torej nadaljujejo, vzporedno tudi na najvišji ravni med ruskim in ukrajinskim predsednikom, poleg tega bomo v stiku po telefonu, je pojasnil Oettinger.
Komisar je vzdušje v pogajanjih opisal kot običajno vzdušje med odraslimi, »faktično in vljudno«, ter spomnil na težavnost pogajanj, saj gre za ključne gospodarske interese in za milijarde dolarjev.
»Vidim premike na obeh straneh, a obe strani se bosta še morali premakniti. Pogajanja so težka ... in politične razmere jih še otežujejo,« je dejal Oettinger, medtem ko sta tako ruski minister za energijo Aleksander Novak kot ukrajinski minister za energijo Jurij Pro-
dan vztrajala pri svojih stališčih. Vsi trije so dali po koncu včerajšnjega kroga pogajanj ločene izjave in odgovarjali na novinarska vprašanja.
Prvi je prišel pred novinarje Novak, ki je povedal, da je ruska stran doslej predstavila vrsto praktičnih predlogov, ki so dobra podlaga za kompromis, ter izpostavil 100-dolarski popust, s katerim bi Ukrajina plačevala 385 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina.
Moskva je sicer lani, potem ko je tedanji ukrajinski predsednik Viktor Ja-nukovič zavrnil podpis sporazuma z EU, znižala ceno plina s 485,5 dolarja na 268,5 dolarja, a jo je nato po prevratu in odstavitvi Janukoviča z aprilom znova zvišala na 485,5 dolarja. V povezavi z vprašanjem poplačila dolgov pa je Novak ponovil, da od Ukrajine do 16. junija pričakujejo plačilo 1,45 milijarde dolarjev računov za november in december ter pol milijarde za april in maj, torej skupaj približno dve milijardi dolarjev. Do 26. junija pa bi morala Ukrajina po Novakovih besedah plačati še 2,353 milijarde dolarjev za april in maj ter 500.000 dolarjev za junij. Če Ukrajina teh rokov ne bo spoštovala, bo ruska stran uvedla predplačilni sistem, je poudaril.
Prodan pa je poudaril, da se stališča Ukrajine niso spremenila: Ukrajina želi tržno ceno, ki bo rezultat pogajanj med Gazpromom in Naftogazom; omenjene »politične« opredelitve cene ne more sprejeti, saj želi jasen mehanizem, ki ne bo odvisen od te ali druge vlade. V nasprotnem primeru ostaja samo en mehanizem za rešitev nastalih razmer - arbitraža v Stockholmu, je znova izpostavil Prodan in dodal, da je ukrajinska stran predlagala tudi dogovor o vmesni ceni, dokler se čaka na razsodbo sodišča, a ga ruska stran ni podprla. »Vse je odvisno od Rusije,« je sklenil ukrajinski minister.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem Ukrajini očital, da s svojimi zahtevami zavestno blokira iskanje rešitve za milijarden plinski spor ter zadevo pelje v slepo ulico, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Rešitev plinskega spora je za unijo pomembna. Če Gazprom zapre plinsko pipo Ukrajini, obstaja namreč nevarnost, da članice unije, ki dobivajo ruski plin preko druge največje evropske države, ne bodo prejele celotne dobave. Tristranska pogajanja se lahko nadaljujejo kadar koli v prihodnjih dneh. (STA)
ŠPORT	Četrtek, 12. junija 2014	12
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Proti ukrepu odločen nastop Sindikata za slovensko šolo
Ukinjajo slovenski šolski urad
»Ukinitev goriškega urada za slovenske šole je nedopustna.« Tako poudarja tajnik sindikata Slovenske šole Joško Prinčič, potem ko je 6. junija deželni šolski urad sprejel sklep o reorganizacij svojih služb. »V reorganizacijo so vključili tudi slovensko govoreče uslužbence, ki so bili zaposleni na podlagi 7. člena zakona št. 932 iz leta 1973; glede njihove končne zadolžitve je še v teku postopek na šolskem ministrstvu, zaradi česar smo izredno začudeni, da so bili omenjeni uslužbenci že dodeljeni drugemu uradu - v glavnem tržaškemu, kjer naj bi se ukvarjali z najrazličnejšimi zadevami in ne izključno s potrebami slovenskih šol,« pojasnjuje Prinčič in opozarja, da je nesprejemljivo tudi določilo sklepa, ki zadeva dva uslužbenca goriškega urada za slovenske šole, saj sta bila dodeljena goriškemu skrbništvu. »S to premestitvijo so dejansko ukinili goriški urad za slovenske šole, ki je bil ustanovljen leta 2003 z dekretom deželnega šolskega skrbnika in je bil v svojem delovanju odvisen od slovenskega urada pri deželnem skrbništvu,« poudarja Prinčič in pojasnjuje, da je odločitev deželnega šolskega urada o ukinitvi goriškega urada za slovenske šole v nasprotju z določili zaščitnega zakona 38/2001. »V sindikatu smo prepričani, da odločitev deželnega šolskega urada ni v skladu z zaščitnim zakonom 38/2001, saj uporabnikom slovenskih šol iz goriške pokrajine odvzema pomembno referenčno točko za upravne zadeve, hkrati pa odpravlja pomembnega sogovornika vseh šol s slovenskim učnim jezikom, ki kot znano delujejo na pokrajinski ravni,« poudarja Prin-čič in poziva deželni šolski urad, naj spremeni vsebino sklepa, ki zadeva slovensko govoreče osebje, zaposleno na podlagi 7. člena zakona št. 932 iz leta 1973. Že v prejšnjih dneh je Prinčič pojasnil, da je omenjeni zakon predvideval šest mest za Trst in tri za Gorico; na podlagi takratnega zakona je bilo izbrano učno osebje oproščeno pouka in je delalo na skrbništvu, kjer je sledilo vprašanjem slovenskih šol. Z zakonom 38 iz leta 2001 je bila predvidena ustanovitev slovenskega oddelka pri deželnem šolskem uradu s stalnim osebjem; zato je bil razpisan natečaj in je bilo imenovanih sedem zmagovalcev, ki so bili zaposleni lani jeseni. Med njimi sta dva s polovičnim urnikom.
Po besedah Joška Prinčiča pa so v goriškem slovenskem šolskem uradu tri delovna mesta s polnim urnikom (trenutno sta zasedeni dve), kar omogoča, da se slovenski šolniki izražajo v slovenščini, seveda pa dobijo tudi vso potrebno pomoč za reševanje najrazličnejših upravnih vozlov. Če bosta uslužbenca dokončno dodeljena goriškemu
jinskemu vodstvu in ne več slovenskemu deželnemu ravnatelju,« poudarja pokrajinski tajnik SKGZ Livio Semolič in nadaljuje: »S tem bi se dejansko ošibila vloga slovenskega deželnega urada in parcelizirale bi se enote, kar bi po vsej verjetnosti še dodatno omejilo vlogo in avtonomijo slovenskih šolskih organov. Če k temu dodamo še določeno
Sedež šolskega urada v Gorici
skrbništvu, bo slovenski šolski urad v Gorici dejansko nehal obstajati. Temu Sindikat slovenske šole - kot izhaja iz zapisanega -ostro nasprotuje.
O zadevi so razpravljali tudi na ponedeljkovem zasedanju pokrajinskega vodstva SKGZ. »Z reorganizacijo deželnega šolskega urada bi se spremenila tudi vloga slovenskih uslužbencev - še posebno v goriškem šolskem uradu, kjer naj bi bilo slovensko osebje de facto podrejeno pokra-
bumbaca
negotovost glede same potrditve dveh slovenskih mest v goriškem pokrajinskem uradu, glede katerih je ministrstvo za šolstvo vprašalo za mnenje državno advokaturo, razumemo, da je zaskrbljenost povsem na mestu.« Semolič je prepričan, da je potrebno poseči v sodelovanju z vodstvom slovenskega deželnega šolskega urada in zahtevati tak model organizacije, ki bi najbolje ustrezal potrebam slovenskih šol tako na deželni kot tudi na pokrajinski ravni.
gorica - Zaradi izsiljene prednosti
Sredi križišča trčila Mini in dostavno vozilo
Poškodovani Mini sredi ceste
Na križišču med ulicama Vittorio Veneto in Terza armata se je včeraj nekaj pred trinajsto uro zgodila prometna nesreča. Trčila sta avtomobil tipa Mini Cooper Coupé z novogoriško registrsko tablico in manjše dostavno vozilo, k sreči pa se njuna voznika nista telesno poškodovala. Na kraj so prišli goriški karabinjerji, ki so opravili po zakonu potrebne meritve. Vzrok nesreče je treba iskati v izsiljeni prednosti.
bumbaca
Trčenje je priklicalo pozornost stanovalcev sosednjih hiš, ki opozarjajo, da je križišče med ulicama Vittorio Veneto in Terza Armata izredno nevarno. »Številni avtomobilisti se čez križišče peljejo odločno prehitro, marsikdo se pri rumeni luči na semaforju ne ustavi, pač pa še močneje pritisne na plin in potem ogroža sebe in ostale udeležencev v cestnem prometu,« poudarja eden izmed stanovalcev sosednjih hiš.
rupa - Nesreča
Z avtom oplazil cipreso in končal v jarku ob cesti
Zapeljal je s ceste in k sreči le z bokom svojega avtomobila oplazil visoko cipreso. Do prometne nesreče je prišlo v torek ob 23.40 na državni cesti št. 55 med Rupo in nekdanjim mejnim prehodom pri Mir-nu, v neposredni bližini križišča s Štradalto. 35-letni H.A.M.H. egipčanskega rodu, ki že več let živi v Gorici, je na ravnem odseku iz ne povsem pojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad svojim avtomobilom Fiat punto. Z njim je zapeljal v desno in zavozil s cestišča v obcestni jarek, pri čemer je z bokom avtomobila oplazil eno izmed cipres, ki rastejo ob robu državne ceste.
Moški se je le lažje poškodoval, tako da je sam stopil iz avtomobila in pričakal reševalce ob robu ceste. Na kraj so prišli tudi policisti, ki so skrbeli za urejanje prometa, dokler niso poškodovanega avta odpeljali z vozilom za avtovleko. Reševalci so na kraju ostali poldrugo uro.
gorica-trst - Igor Gabrovec (SSk)
»Dežela ukrepala, zakon čaka vlado«
Deželni svet FJK je včeraj sprejel po ur-gentnem postopku zakon, ki vsebuje vrsto nujnih ukrepov v zvezi z zaposlovanjem za določen čas v krajevnih javnih upravah. Včerajšnji zakon odgovarja tako na hude težave po nedavni razsodbi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo deželni zakon o javnem zaposlovanju iz leta 2010 in s tem uvedlo zelo stroge količke in omejitve na tem področju. Med prvimi žrtvami je bilo tudi delovanje jezikovnih okenc, ki na osnovi državnih in deželnih zaščitnih zakonov jamčijo spoštovanje osnovne pravice, da se pripadniki priznanih narodno-jezikovnih manjšin na javno upravo lahko obračajo v lastnem jeziku. Zaradi razsodbe je brez osebja ostal slovenski urad v Tržiču, ronška občina pa ni obnovila pogodbe slovenski knjižničarki.
»Znašli smo se tako v paradoksalni situaciji, ki je značilna za ta čas v tej državi. Pravico do dvojezičnosti v javni upravi, začenši z jezikovnimi okenci in prevajalskimi službami, marsikje jamčijo pogodbe na določen čas, saj so temu namenjena finančna sredstva vezana na letne projekte, ki so po definiciji, seveda, terminski. Brez termin-skih pogodb bi tako odpadla zakonsko in pravzaprav ustavno zajamčena pravica, javnim upravam (pokrajinam, občinam, bivšim gorskim skupnostim) pa bi bilo istočasno onemogočeno, da koristijo temu namenjena sredstva na osnovi zaščitne zakonodaje,« opozarja deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je v dogovoru tudi s kolegom Štefanom Uk-marjem (Demokratska stranka) pripravil dopolnilo k zakonu.
»Pričakovati je, da bo novi deželni zakon potrdila in sprejela tudi rimska vlada, saj bo drugače postavljen pod vprašaj sam smisel zaščitnih zakonov in posredno spoštovanje mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Italijo,« zaključuje podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec.
ZACASNE ZAPOSLITVE
SKGZ: Dežela naj pohiti!
Na ponedeljkovi seji pokrajinskega vodstva SKGZ je goriški tajnik Livio Semolič opozoril na težave slovenskih uslužbencev v javnih upravah, ki so začasno zaposleni na podlagi 8. člena zaščitnega zakona 38/2001, iz katerega se črpajo tudi potrebna finančna sredstva. »Vse se je zakom-pliciralo zaradi razsodbe ustavnega sodišča, ki je zavrnila deželni zakon 22/2010 o zaposlovanju in s katero se dejansko onemogoča dodatno začasno zaposlovanje v javnih upravah. To je že prizadelo slovensko osebje v Ronkah in Tržiču, ista nevarnost preti tudi zaposlenim z začasno pogodbo na goriški pokrajini in v ostalih občinah, vključenih v območje izvajanja zakona 38/2001, kjer velja pravilo dvojezičnega poslovanja,« je povedal. Na seji tajništva so izrazili upanje, da bodo na deželi čim prej uspeli omejiti negativne posledice razsodbe tudi v dogovoru z državno vlado, »drugače bi bilo dejansko onemogočeno koriščenje bistvene pravice uporabe slovenskega jezika v odnosu do javnih uprav«. Na zasedanju SKGZ so obravnavali tudi osnovne reformne postopke, ki jih želi krovna zveza pripraviti za naslednji kongres in tako udejanjiti nov organizacijski model. Izpostavljena je bila potreba po čim širšem vključevanju članstva, saj si želijo sprememb, ki bi služile bolj učinkoviti dejavnosti, prepoznavnosti in povezovalni vlogi SKGZ tako na deželni kot tudi na pokrajinskih ravneh.
tržič - Kongres sindikata UIL
Goriška lani izgubila tri tisoč delovnih mest
»Goriška pokrajina skupaj s porde-nonsko najbolj trpi zaradi negativnih posledic splošne gospodarske krize; v celi Fur-laniji-Julijski krajini smo izgubili 20.000 delovnih mest, 47.000 je brezposelnih, 16.000 ljudi ne niti več išče dela. Samo lani smo bili na Goriškem ob 3000 od skupno 6700 delovnih mest, ki so bila izgubljena na deželni ravni.« Da je stanje goriškega gospodarstva vse prej kot rožnato, je med včerajšnjim pokrajinskim kongresom sindikata UIL opozoril njegov pokrajinski tajnik Gia-cinto Menis. Po njegovih besedah je pokrajina razklana na dva dela; Gorica hira zaradi krize trgovskega sektorja, Tržič je odvisen od ladjedelnice Fincantieri. Menis je opozoril na težave tovarn Eaton, Ansaldo, De Rigo, Zincol in podjetja Beraud, v krizi je tudi vsa lesna industrija. Glede družbe Fincantieri je Menis prepričan, da mora po kotaciji na borzi večji del delnic ostati v rokah javnih ustanov. »Večjo pozornost je treba nameniti tudi podizvajalskim podjetjem,« poudarja Menis in pojasnjuje, da se v marsikaterem primeru za delovanjem podizvajalskih podjetij skriva izkoriščanje
Giacinto Menis
bumbaca
delavcev. Po njegovem mnenju je zato treba preprečiti stalno zamenjavo podjetij znotraj ladjedelnice. V svojem poročilu je pokrajinski tajnik UIL spregovoril tudi o azbestu in ponovil zahtevo po odprtju deželnega središča za azbestne bolezni v Tržiču. Nazadnje je poudaril, da so velike razvojne priložnosti v logistiki. »Goriška pokrajina se nahaja na stičišču med koridorjema Lizbona-Kijev in Baltik-Jadran, to moramo izkoristiti,« je poudaril Menis.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 12. junija 2014
13
gorica-doberdob - Na šolah
Ko je zvonec včeraj odzvonil konec pouka
Dobitnika Sirkove nagrade Andrej Rustja (zgoraj, ob ravnateljici) in Thomas Peric (desno)
Ko je zvonec včeraj odzvonil konec pouka, je bilo tudi pred slovenskimi goriškimi šolami vseh stopenj neobičajno glasno in veselo, pred vhodom v višješolsko središče v Puccinijevi ulici hkrati tudi osvežujoče in mokro. Odleglo pa ni še tretješolcem na nižjih srednjih šolah in višješolskim maturantom, ki jih čaka državni izpit, in tudi učencem iz nižjih razredov, ki jih šolski izid ne pušča ravnodušne.
Ocenjevalne seje na goriški večstopenjski šoli so se začele včeraj. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko bodo zato danes ob 11. uri že razobešeni rezultati tretješolcev, ki so prepuščeni k državnemu izpitu; jutri od 11. do 12. ure bodo staršem podeljevali spričevala učencev tretjih razredov. V soboto ob 8.30 pa se bo državni izpit začel s pisno nalogo iz slovenščine; v sredo prihodnjega tedna bo izpitna komisija razobesila koledar ostalih pisnih nalog in ustnega izpita. Predsednica komisije na šoli Trinko bo ravnateljica Živa Gruden.
V ponedeljek, 16. junija, ob 12. uri bodo razobešeni končni izidi učencev prvih in drugih razredov; njihova spričevala bodo oddajali v četrtek, 19. junija, od 10. do 12. ure. Starši bodo lahko istočasno prejeli vse dokumente za naslednje šolsko leto, ki jih bodo morali izpolniti in vrniti do ponedeljka, 30. junija. Pogoj za prevzem spričevala pa je vrnitev izposojenih učbenikov; vračajo jih lahko le starši (nikakor ne učenci), in sicer do srede, 18. junija. Starši učencev tretjih razredov bodo učbenike vračali po opravljenem zaključnem izpitu, in sicer od 28. junija do 3. julija.
Na večstopenjski šoli Doberdob bodo danes ocenjevalne seje za tretje razrede, jutri pa za prve in druge razrede. Jutri ob 9.30 bodo na nižji srednji šoli razobešeni rezultati tretješolcev, ki so prepuščeni k izpitu. Izide učencev prvih in drugih razredov bodo razobesili v torek, 17. junija, ob 9.30. Oddaja spričeval za učence tretjih razredov bo v soboto, 14. junija, med 10.45 in 12. uro, za prve in druge razrede pa v četrtek, 26. junija, med 10. in 12. uro. Izpitni komisiji bo predsedovala ravnateljica Elizabeta Kovic, ki bo v soboto, 14. junija, vodila umestitveno sejo. Doberdobski »mali maturantje« bodo prvo, slovensko nalogo pisali v ponedeljek, 16. junija, od 8. do 12. ure; po razporedu, ki ga je posredovala šola, bodo sledile 17. junija italijanska naloga, 18. junija angleška naloga, 19. junija test Invalsi, 20. junija nemška, 21. junija pa še matematična naloga.
Z maturo na slovenskih višjih srednjih šolah se bo letos spopadlo osem dijakov tehničnega pola in 24 licejcev. Danes ob 11. uri bodo razobesili imena prepuščenih k državnemu izpitu, dijaki vseh ostalih razredov pa bodo morali počakati na torek, 17. junija, ko bodo ob 10. uri objavili tudi njihov šolski izid. Maturantje bodo nalogo iz slovenskega jezika pisali v sredo, 18. junija, z začetkom ob 8.30.
Poudarek zaslužita še zaključni prire-
ditvi nižjih srednjih šol v Doberdobu in Gorici, ker sta bili priložnost za prikaz opravljenega dela in ustvarjalnega naboja pa tudi za podelitev vsakoletne nagrade, posvečene spominu profesorja Ivana Sirka, ki jo tretješolcem za dosežke v znanju slovenskega jezika namenja Sindikat slovenske šole. Na sobotni prireditvi v doberdobski župnijski
V Puccinijevi ulici so po koncu pouka dijake pričakale tudi vodne »bombe« bumbaca
dvorani je diplomo in štipendijo v znesku 250 evrov prejel domačin Thomas Peric. Ob njem so na odru nagradili še druge učence, ki so izstopali na tekmovanjih in v projektih. Svoje poezije pa so prebrale tri dijakinje, ki jim bodo zaradi uspešne udeležbe na literarnem natečaju Mlade Vilenice objavili verze v zborniku natečaja.
Zaključna prireditev šole Trinko je v torek potekala v goriškem Kulturnem domu. Med vsemi nastopajočimi in nagrajenimi, ki zaslužijo pohvalo, naj nam bo dovoljeno omeniti le dve imeni, in sicer tretješolca Andreja Rustjo, dobitnika nagrade Ivana Sirka, in prvošolko Jano Štekar, ki je pred onemelim občinstvom brezhibno zrecitirala Gregorčičevo pesem »Soči«.
gorica
Disleksija:
• v v •	■ v
iscejo sedež in sredstva
Šestdeset učencev raznih goriških šol je med letošnjim šolskim letom obiskovalo popoldanski pouk, ki je bil namenjen otrokom z disleksijo. Včeraj so na sedežu Fundacije Goriške hranilnice podali obračun ob zaključku projekta, ki ga je izpeljala goriška sekcija italijanskega združenja za disleksijo AID in pri katerem je sodelovalo pet šolskih zavodov, med njimi tudi goriška večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom. Med popoldanskim poukom so otroci opravljali domače naloge in se učili, predvsem pa so bili deležni strokovnega pristopa za preseganje svojih izraznih težav in utrjevanje samozavesti. Razdeljeni so bili v več skupin, od katerih je ena delovala na nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom Ivan Trinko. Po besedah prirediteljev so se udeleženci marsikaj naučili, predvsem pa so pridobili na samostojnosti. Otroci so popoldanskemu pouku sledili dvakrat na teden po tri ure, družine so mesečno prispevale devetdeset evrov. Iz združenja AID opozarjajo, da so s svojo pobudo zagotovili začasno zaposlitev desetim vzgojiteljem, družine so bile z opravljenim delom zadovoljne, zaradi česar upajo, da bodo pobudo uspeli ponoviti tudi v prihodnjem letu. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev, hkrati iščejo tudi sedež za svoje društvo. Pokrajinska odbornica Ilaria Cecot jim je včeraj zagotovila, da bodo na pokrajini preverili, ali bi lahko v enem izmed poslopij v pokrajinski lesti uredili primeren sedež za omenjeno društvo.
bračan - Dar staršev ob zaključku šolskega leta
Gradič za šolo, ki raste
Ker smo si včeraj strašno zaželeli dobre volje, zato da bi se nalezli otroške radoživosti in se s povečano energijo spopadli s t.i. obremenitvami odraslega življenja, smo se sredi dneva odpravili v Bračan. Osnovna šola Ludvik Zorzut in vrtec Mavrica sta namreč napovedala praznik ob zaključku pouka in predaji prav posebnega daru, ki je spremenil videz šolskega dvorišča in še dodatno povečal privlačnost kraja. Združenju staršev tamkajšnjih otrok je uspel pravi podvig, če upoštevamo krizne čase, ko zlasti javne uprave jamrajo, da denarja ni od nikoder in za nikogar. Lani septembra so starši sklenili, da bodo šoli zagotovili igralo in uredili dvorišče. Pripravili so projekt ter začeli trkati na vrata zasebnih podpornikov - bank in podjetij. S kvotami po 500 evrov so nazadnje zbrali kar osem tisoč evrov ter z njimi kupili leseni živobarvni gradič z značilnostmi gusarske barke in s tremi tobogani. Dodatnih pet tisoč evrov je primaknila krminska občina za pripravo podlage in namestitev igrala. Upravo sta včeraj zastopala župan in podžupan, Luciano Patat in Ales-sandro Pesaola, ki sta z očitnim zadovoljstvom spremljala ves potek skoraj enournega prazničnega dogajanja na šolskem dvorišču.
Potem ko so otročiči odpeli prvo pesem, je dobrodošlico številnim ljudem - zlasti seveda družinam otrok - izrazila ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic: »Pomoč staršev je odločilna za rast šole. Hvala vam, ker zaupate našemu delu.« »Slovenska šola in vrtec v Bračanu rasteta, to nam je v ponos. Naša naložba se obrestuje. Veseli me tudi, da se tu simbolično prepletajo jeziki naše zemlje - slovenščina, italijanščina in furlanščina,« so bile županove besede. Giada Conti, po rodu iz Umbrije, ože-njena s krminskim Slovencem, mamica malega Achilleja v slovenskem vrtcu in ena izmed pobudnic nakupa igrala, je povedala, da se bo urejanje šolskega dvorišča nadaljevalo, saj bodo v prihodnjem šolskem leto namestili nekaj klopi ter uredili nogometno in košarkarsko igrišče.
Praznik se je nadaljeval s prepevanjem, z recitacijami, Župančičevimi in Zor-
Novo igralo (zgoraj) in nastop otrok osnovne šole in vrtca (levo in spodaj)
foto s. bevčar
zutovimi verzi, s plesom. Ravnateljica Ko-vičeva se je za vloženi trud posebej zahvalila otrokom in učiteljem. Razlog za praznovanje pa je bila še napoved, da bo prihodnje leto za slovensko šolo na Krminskem zgodovinsko: prvič bodo imeli samostojen prvi razred, saj se že veselijo vpisa dvanajstih otrok. (ide)
1 4 Četrtek, 12. junija 2014	GORIŠKI PROSTOR
števerjan - Na umestitveni seji prisegla županja Franka Padovan
V občinski upravi so ženske v večini
Županja Franka Padovan po včerajšnji prisegi	bumbaca
štmaver - Društvo Sabotin
Gabrijel Figelj predsednik, najemnina resen problem
Nova zakonodaja nalaga društvu plačevanje najemnine lastnici sedeža - občini
V nekdanji osnovni v Štmavru je ob koncu maja potekal občni zbor društva Sabotin, med katerim so obnovili društveni odbor. Predsednik Miroslav Radinja je uvodoma pozdravil goste in se zahvalil vsem članom za sodelovanje pri dejavnostih društva, zatem je na kratko obnovil celoletno delovanje. Podelitvi ra-zrešnice nadzornega odbora so sledila poročila blagajničarke in tajnika, nazadnje so bile na vrsti volitve.
Člani novoizvoljenega odbora so se sestali 3. junija, da bi si porazdelili funkcije. Na predsedniško mesto je bil izvoljen Gabrijel Figelj, za podpredsednika pa je bil izbran Miroslav Radinja. Druge zadolžitve v odboru so prevzeli Valentina Humar
in Irene Jakin (blagajničarki), Matjaž Pintar (tajnik) in Katja Volpi (stiki z javnostjo); potrjeni so bili dosedanji gospodarji Joško Feri, Giuseppe De-vinar in Silvan Klanjšček. V odbor so letos pristopili tri novi člani, in sicer Simon Feri, Jakob Fajt in Franco Ra-baca. Nadzorni odbor bodo še naprej sestavljali Nadja Kovic, Lovrenc Per-soglia in Gianfranco Fabris. V nadaljevanju je tekla beseda o delovanju društva in o trenutnih zadolžitvah.
Novi odbor društva Sabotin se bo v naslednjih mesecih moral soočati s perečim problemom sedeža, saj na osnovi nove zakonodaje bo moralo društvo, ki ima sedež v poslopju v občinski lasti, plačevati občini visoko najemnino.
Števerjansko občino vodi petčlanski odbor, v katerem večino predstavljajo ženske. Na sinočnji umestitveni seji je potrjena županja Franka Padovan predstavila svojo odborniško ekipo, v kateri sta po novem dva odbornika in dve od-bornici. »V primerjavi z zadnjim mandatom imamo enega odbornika več, kar je seveda v skladu z občinskim statutom. To pa ne bo nikakor bremenilo občinske blagajne, saj bosta samo dva odbornika plačana - tako je bilo tudi v prejšnjem mandatu, ostala dva pa bosta upravitelj-sko delo opravljala zastonj,« pravi županja Franka Padovan in pojasnjuje, da še niso določili, kdo bo od odbornikov plačan, kdo pa ne. Po drugi strani je že znana porazdelitev resorjev. Županja Franka Padovan bo odgovorna za javna dela, premoženje, socialo, kulturo in šolstvo; podžupan bo še naprej Robert Princic, ki bo odgovoren za kmetijstvo, turizem in evropske projekte. Na odborniškem mestu je bil potrjen tudi Marjan Drufovka (urbanistika, prostorsko načrtovanje, čezmejni odnosi in civilna zaščita), medtem ko sta v odboru novinki Orieta Jarc in Martina Grahonja. »Za proračun, ekonomat, davke in osebje bo pristojna Orieta Jarc, medtem ko bo Martina Gra-honja odgovorna za hčerinske družbe, mladinsko politiko in šport,« pravi županja in napoveduje, da bo v prihodnje nekaj pooblastil zaupala tudi občinskim svetnikom. Med včerajšnjo umestitveno sejo je županja orisala svoje glavne upravne smernice. Potrdila je, da si bodo z vsemi močmi prizadevali za ohranjanje občinske samostojnosti, za zaščito naravnega okolja in krepitev dvojezičnosti. Padovanova razlaga, da se bosta v kratkem začeli dve javni deli. »Najprej naj bi se začela širitev pokopališča, ki je vredna 300.000 evrov, potem pa bo na vrsti gradnja sedeža civilne zaščite, ki ga bomo uredili ob osnovni šoli.« Županja pojasnjuje, da se bo v prihodnjih tednih začela tudi sanacija nekaterih plazov, za kar bo poskrbela deželna civilna zaščita.
Med prioritetami novega občinskega odbora bo iskanje finančnih virov za nova javna dela. »Rešiti moramo tudi problem, do katerega je prišlo po razsodbi ustavnega sodišča, ki prepoveduje sklepanje začasnih pogodb in zaposlovanje novega osebja. To v bistvu onemogoča delovanje jezikovnega urada, saj imamo finančna sredstva še za dve leti nazaj, vendar novega osebja ne smemo zaposliti. Na deželi smo na težavo že opozorili, vendar je zadeva zaenkrat na mrtvem tiru, čeprav blokada zaposlitev
Bernard Spazzapan in Marko Tavčar
M 1
"-Ji
M_i
Martina Grahonja Orieta Jarc
Jib
Marjan Drufovka
povzroča kar nekaj težav po vsej deželi,« pravi županja, ki je nazadnje zelo zadovoljna z uspehom letošnjega Likofa. »Konec minulega tedna je Števerjan obiskalo res veliko ljudi, več je bilo tudi tujcev. To nam vliva upanja, da so pred nami boljši časi,« zaključuje števerjanska županja Franka Padovan. (dr)
rdeči križ
Poplavljenci: doslej 91 ton pomoči v BiH
V Bosno in Hecegovino oz. na Rdeči križ Doboj, Modriča, Šamac, Bjelina in Brčko so iz novogoriškega Rdečega križa doslej odpeljali 91 ton humanitarne pomoči za ljudi, ki so jih prizadele katastrofalne poplave, v skupni vrednosti preko 156.000 evrov. Pomoč so odpeljali s petimi kamioni in sedmimi kombiji. Vso omenjeno pomoč so v Novi Gorici zbirala razna društva, šole, vrtci, pravoslavna cerkev, goriške občine in posamezna podjetja. Na novogoriškem Rdečem križu so zbiranje pomoči za poplavljena območja v Bosni nekoliko upočasnili, z veseljem pa sprejmejo vsako prineseno pomoč za lokalne prebivalce, saj stanje na področju sociale na Goriškem ni rožnato. (km)
Alkohol škoduje in to je samoumevno. Enako velja za tobak in lahka ter težka mamila. Od tu dalje pa se začne zapletati, če vnašamo v razpravo dodatne postavke: starost uporabnikov, spol, količino snovi, mešanice, zdravstveno stanje, preprodajo ... Napačno je enačenje vseh snovi, še bolj napačno pa je izvzemanje nekaterih, ker sodijo v navade, izročilo, iskanje razvedrila in spo-zabe ter celo v zdravstvo.
Pred kratkim je bila v Katoliški knjigarni predstavljena publikacija »Da se poznamo! Fotostatični ponatis knjige o boju proti alkoholu iz leta 1931«, dan po predstavitvi pa je v Primorskem dnevniku bilo objavljenih petnajst oglasov-vabil v osmice, na vinske razstave, pokušnje in aperitive.
Kronist se naenkrat znajde na neprijetni strani barikade, ko naj bi ta člančič odtehtal baražnemu ognju proizvajalcev alkohola. Gre za boj z mlini na veter, ko imaš v roki le pisalo - v današnjem svetu pač računalniško tipkovnico. O avtorju, že dolgo časa preminulem Janezu Evangelistu Kalanu, je spregovoril urednik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar in vzpostavil dialog z uvodničarjem Bernardom Spazzapanom, ki se dolgo časa ukvarja z odvisnostmi in zasvojenostmi. Desetina poslušalcev se je seznanila s številnimi vidiki, podatki, odstopanji in pristopi, ki so značilni za uživanje alkohola. Na svetu umre tri milijone oseb na leto zaradi z alkoholom neposrednih in posrednih vzrokov; v Italiji trideset tisoč. Mamilaši naj se nikar ne tolažijo s podatkom, da umre tridesetkrat manjše število »kolegov«, češ naj bi to bil dokaz, da mamila pa le niso tako nevarna. Gre pač za to, da je pitje vina, piva, žganih pijač in mešanic neizmerno bolj razširjeno in količinsko neprimerljivo.
Res je tudi, da se je število mrtvih na cestah v desetih letih zmanjšalo v Italiji za
več kot 30% prav zaradi večje strogosti pri merjenju in odvzemanju točk na vozniškem dovoljenju. Čezmerno pitje se zmanjšuje, a ne med mladimi. Zmanjšuje se med moškimi, povečuje med ženskami od dejstvu seveda, da so začetne vrednosti pri ženskah bile pred nekaj desetletji nižje. Zaradi zdravstvenih služb in preventive so skoraj izginili primeri »deliriuma«, hkrati pa ne vemo, koliko je skritega pitja, o čimer se ne zavedo niti družinski člani odvisnikov. Visoka dosežena starost nekaterih rednih pivcev je na žalost pesek v oči za ostale, ki se s takšnimi primeri miselno razbremenjujejo. Ob dejstvu, da varnega pitja ni, je tudi res in prav, da v zadnjih nekaj desetletjih alkoholizma ne kriminaliziramo, ker pogosto izvira iz težkih in zapletenih okoliščin, ki jih določen odstotek oseb ne uspe uravnovesiti. Odločamo se raje za prepričevanje, da je kljub nespornemu antidepresivnemu učinku alkohol na srednji in dolgi rok povzročitelj težav: fizioloških, psiholoških in družbenih. Pri slednjih ne gre le za izdatke za zdravstvo ali sodstvo, temveč za težke razmere, ki nastanejo v odnosih znotraj družin.
ZZZ-/
šempeter
V logistiki še velik razvojni potencial
V Šempetru pri Gorici je včeraj potekala javna predstavitev projekta o možnostih in priložnostih razvoja malega logističnega centra Vrtojba, udeležili so se ga tudi predstavniki ministrstva za okolje in prostor, lokalnega gospodarstva in stroke, odborov za urbanizem in za promet Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) ter direktorica združenja Alessandra Sodini.
Na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba-Štandrež se že izvajajo trije čezmejni projekti, v okviru katerih so bile izdelane strokovne podlage za razvoj obmejnega območja v Vrtojbi: Adria-A, ki se ukvarja z železniško infrastrukturo na območju Šempetra, Gorice in Nove Gorice, T.I.P., v okviru katerega se na obeh straneh meje razvija logistični terminal za pretovor, in Poly 5, ki se ukvarja z vprašanjem, kako obrobne regije povezati na pomembnejše prometne koridorje. Tudi vizija razvoja prostora na nekdanjem MMP Vrtojba, pa tudi na območju vseh treh omenjenih občin predvideva posodobitev cest, železnic in tudi posodobitev javnega potniškega prometa in večji poudarek pomena trajnostne mobilnosti. »Razvoj je pogojevan s sodelovanjem. Že na nivoju države je bila točka ob meji, Nova Gorica, prepoznana kot točka, ki ima vse potrebne elemente za razvoj prometnega terminala. Je pa res, da Nova Gorica vsega nima, nima dovolj prostora, primerne povezave, zato je pomembno, da se poveže s Šempetrom in Vrtojbo ter Gorico na drugi strani meje,« pojasnjuje Blanka Šuler iz odbora za urbanizem pri EZTS GO.
Območje MMP Vrtojba je bilo prepoznano torej kot ustrezna lokacija za razvoj prometnega terminala strateškega pomena. Ker prometni terminal generira razvoj vseh drugih dejavnosti v prostoru, so za njegov razvoj pomembne naslednje usmeritve: posodobitev prometnega terminala v Vrtojbi, posodobitev železniškega omrežja, izboljšanje cestnega omrežja naselij v občini Šempeter-Vrtojba, na območju nekdanjega MMP pa je predvidena še izgradnja obojestransko dodatnega pasu hitre ceste in izgradnja krožišč, vzpostavitev skupnega logističnega železniškega terminala v Vrtojbi in Štandrežu, koriščenje obstoječe železniške infrastrukture za potrebe gospodarskih dejavnosti na območju občine, prestrukturiranje železniške postaje Vrtojba v glavno železniško postajo mesta Šempeter oziroma občine, elektrifikacijo železniške proge Nova Gorica-Šempeter-Sežana in ponovno vzpostavitev železniške povezave z Gorico za potrebe javnega potniškega prometa. (km)
V kazalu predstavljene knjige beremo naslove poglavij, kot so: Ali res hrani in redi? Ali daje »moč«? Pomaga preba-vljati? Greje? Gasi žejo? Tolaži in preganja skrbi? Zdravi? Nedvomno velja trezna presoja, da gre za vprašanje količine. Tudi za lahka mamila naj bi veljalo enako, a kaj, ko pa vemo, kako se začne, v prepričanju, da se spirala ne bo oklenila našega vratu, potem pa ... Če postane alkohol način odmi-šljanja težav, se spremeni v past: od odvisnosti preidemo v zasvojenost, v mladih letih pa gre celo za vpliv na strukturo osrednjega živčnega sistema.
Potem je tu še pojem »kulture pitja«, ki ga izpostavljajo neposredni proizvajalci. In res: v Evropi se je poraba zmanjšala, kakovost se je povečala, drugod pa se poraba geometrijsko povečuje. Le tako si razlagamo širjenje površin za nove in nove vinograde. Zaključek naj bo hecno resen: če spijemo osminko vina, ki naj razširi kapilare in tako pomaga preprečevati zastoje krvnega obtoka, se izognimo trem zaporednim osminkam, ki nas že prisilijo v širjenje nog, da ne pademo. (ar)
gorica - Ponatis knjige iz leta 1931
Ko se pitje alkohola spremeni v past ...
Robert Princic
/
GORIŠKI PROSTOR	Četrtek, 12 . junija 2014 1 5
Posvet o toponomastiki
V	parku v Selcah bo v soboto, 14. junija, ob 16.30 posvet o ronški toponomastiki med vsiljevanjem in misti-fikacijo. Prireditelji srečanja so društvo Jadro, zvezi VZPI-ANPI in ANED, krožka Curiel iz Škocjana in Dell'Ol-mo iz Selc. Posvet bo vodil Luca Me-neghesso, predvajali bodo video-in-tervju z Borisom Pahorjem, zatem bodo spregovorili Maurizio Puntin o nekdanjih večjezičnih Ronkah, Mauro Barone o predlogu za poimenovanje občine »Ronchi dei partigiani«, Alessandra Kersevan o imenu Julijska krajina, Piero Purini o spremembi imen pod Italijo in predstavniki kolektiva Wu Ming o »toksičnih« imenih in prvi svetovni vojni. Med 21. in 23. uro bo predstavitev knjige kolektiva Wu Ming »Larmata dei sonnambuli«.
Michelstaedter v knjigi
Danes ob 18. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici predstavitev knjige o Carlu Michelstaedterju, ki jo je napisal Andrea Franchi iz Por-denona. Z naslovom »Una disperata speranza« je avtor sestavil kronološki, miselni in čustveni življenjepis goriškega misleca, časovnega vrstnika - in ne le to - Klementa Juga in Srečka Kosovela. S piscem se bo pogovarjal docent filozofije Gianni Spizzo, odlomke bo brala Mariolina De Feo. Sledila bo projekcija kratkometražnega filma s sorodno vsebino »Dialogo tra una cometa e la terra«, ki ga je reži-ral Francesco Imbimbo. Razprava bo potekala v italijanščini, dvojezično pa bo večer povezoval Aldo Rupel.
Pomoč za nogometaše
Nogometni klub Gorica je sprožili humanitarno akcijo, s katero bodo zbirali pomoč za mlade bosanske nogometaše, žrtve nedavnih poplav. V Gol Baru ob nogometnem igrišču vsak delovni dan med 18. in 20. uro zbirajo trenirke, majice, hlače, spodnje perilo, brisače, nogometne čevlje, nogavice, športne copate, drese, športne torbe, žoge, higienske pripomočke in šolske potrebščine.
Saksida slikar pravljičar
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bodo 19. junija ob 18. uri odprli razstavo del slovenskega umetnika Rudolfa Sakside z naslovom »Slikar pravljičar«. Sodeluje Kulturno društvo za umetnost KONS.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
uk Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.10 - 18.45 »Il magico mondo di Oz«; 20.40 »Piccola patria«. Dvorana 3: 17.45 »Days to kill«; 20.00 »Africa Paradis«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.10 - 18.45 - 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of Tomorrow - Senza domani«.
gorica - V Dijaškem domu
V poletnem središču angleščina, film, izleti
Že enajsto leto zapored bo delovala tudi športna šola
Šolsko leto se je zaključilo in v goriškem Dijaškem domu so že pripravili bogat program za letošnje poletno središče za osnovnošolce in otroke vrtca. Prvi del centra bo trajal štiri tedne, in sicer od 16. junija do 11. julija. Drugi, »jesenski« del pa se bo pričel 25. avgusta in zaključil 5. septembra, ko se bodo učenci ponovno vrnili v šolske klopi. Program tega dela bo nudil ponavljanje učne snovi, utrjevanje glavnih predmetov ter intenzivna tečaja angleščine in nemščine.
Zjutraj se bodo vrata središča odprla ob 7.45. Udeleženci se bodo lahko posvetili raznim delavnicam za vse okuse in starosti, seveda s poudarkom na utrjevanju slovenskega jezika. Prav zaradi tega je v programu tudi srečanje z gojenci poletnega centra iz Slovenije. Večji del dejavnosti bo namenjen
siálci Ciom Simoji Gregorčič
izletom in ekskurzijam. Malčki iz vrtca pa bodo lahko čofotali in se igrali v bazenčkih na igrišču Dijaškega doma in se učili angleškega jezika, saj so v letošnjem poletnem središču organizirali tečaj angleščine za predšolske otroke. Letošnja novost je tudi raziskovalna in filmska delavnica, v okviru katere bodo potekale priprave na snemanje filmov o Gorici, Trstu in Krasu. Na povsem izviren način bodo udeleženci spoznavali zanimivosti naših bližnjih krajev danes in v preteklosti. V ta namen potekajo priprave lova na zaklad po goriških ulicah, vodenega obiska goriške judovske četrti in sinagoge ter »potovanja« v skrivnostno srednjeveško Gorico. Na Tržaškem se bodo raziskovalci središča odpravili po poteh dinozavrov v Ribiškem naselju in odkrivali, kaj vse se skriva pod morsko gladino Tržaške-
Čofotanje v poletnem središču Dijaškega doma
foto r. m.
ga zaliva. Predajali se bodo lepoti kraškega sveta, spoznavali razburljivo kraško podzemlje in se sprehajali med jarki prve svetovne vojne.
Vzporedno s poletnim središčem bo delovala športna šola, ki jo že enajsto leto zaporedoma vodi vzgojitelj Robert Makuc. Namenjena je dekletom in fantom od 10. do 14. leta starosti. Od 30. junija do 4. julija bo športna šola nudila enotedenski tečaj kaja-
ka s trenerji KK Soške elektrarne. Vpisovanje v poletno središče in športno šolo poteka od ponedeljka do petka v dopoldanskih urah na tajništvu Dijaškega doma v ulici Montesanto (tel. 0481- 533495). Starši lahko vpišejo otroke za celo obdobje ali samo za nekaj tednov in izberejo med sledečimi urniki: od 7.45 do 13. ure z malico in brez kosila ali do 15.30 z malico in kosilom. Več informacij na www.dijaskidom.it.
gorica - Namizna igra
Z Mirfriede Pace v krajih spomina
V okviru pobud ob devetdesetletnici odprtja muzeja prve svetovne vojne bodo danes ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju predstavili namizno igro »La guerra di Mirfriede Pace« (Vojna Mirfriede Pace). Nastala je na pobudo goriškega društva Prologo, z njeno pomočjo pa si prizadevajo, da bi otroke pospremili skozi čas in kraje prve svetovne vojne med Bovcem in Tržičem ter jih nagovarjali s sporočili bratstva in sožitja.
Namizna igra je še zlasti namenjena otrokom med 9. in 13. letom starosti; polpreteklo zgodovino naših krajev in dvanajst bitk na soški fronti bodo igralci spoznali s pomočjo kart, na katerih bodo zabavne vinjete, katerih protagonist-ka bo mlada raziskovalka in vodička Mirfriede Pace (posrečena skovanka!). Vinjete so nastale po zgledu satiričnih stripov, ki so jih med vojno delili med vojaki. Poleg kart igra sestoji iz zemljevida, na katerem je deset polj, ki jih je s svojimi likovnimi deli olepšalo deset umetnikov, in sicer Antonio Colmari, Ivan Crico, Alfred De Locatelli, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Alessandra Ghiraldelli, Silvia Klainscek,
Mirfriede Pace
Claudio Mrakic, Stefano Ornella in Franco Spano. Namizno igro so izdelali s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Gostje današnje predstavitve bodo avtorji Stefano Ornella, Silvia in Walter Klainscek ter predsednik društva Prologo Franco Spano.
Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Three days to kill«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 22.10 »Tutta colpa del vulcano«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End« (digital 3D).
Koncerti
OBČINA RENČE-VOGRSKO IN GLASBENO DRUŠTVO NOVA vabita na »Simfonični glasbeni večer« s filharmonijo NOVA danes, 12. junija, ob 20. uri na ploščadi KD Bukovica (ob slabem vremenu v dvorani); rezervacija vstopnic na vstopnice@gdnova.si ali po tel. 0038640-685855.
»LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 13. junija ob 21. uri na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 v Štaranca-nu bo koncert skupin Sec_& Olivier di Placido in Jazza plays Dog Star Man; 14. junija ob 18.30 bo pri pekarni Iordan na Trgu Vittoria 16 v Ko-privnem Cene Resnik trio (Cene Res-nik, Giovanni Maier in Zlatko Kau-čič); več na www.dobialab.net.
ZBOROVSKI KONCERT CERKVENEGA PETJA v organizaciji ZCPZ Gorica v sodelovanju z župnijo Sv. Andreja apostola bo v petek, 13. junija, ob 20.30 v štandreški cerkvi. Nastopili bodo MlPZ Emil Komel, MePZ
AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it).
¿j Čestitke
MARKO je skakal po zelenih tratah, Abraham danes mu trka na vrata. Radost in sreča naj ga spremljata naprej! Korenjak je v življenju do vrha dospel. Ob takem jubileju bomo veselo praznovali, v družbi prijateljev mu »Na zdravje!« zakričali.
ti Izleti
Štandrež, otroški cerkveni pevski zbor Štandrež, MePZ Rupa-Peč, OPZ Emil Komel, otroško-mladinski pevski zbor Veseljaki in cerkveni pevski zbor Doberdob.
H Šolske vesti
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it.
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilkomel.eu.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it) 16. maja objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za FJK (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade 16. junija.
REVIJA ISONZO SOČA organizira v nedeljo, 15. junija, kulturni izlet v Visco in Gris di Bicinicco. Zbirališče ob 9.45 na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 10. uri. Po ogledih taborišča v Viscu in cerkvice v Grisu bo ob 13.30 kosilo v kmečkem turizmu; prijave po tel. 340-9304502 ali posta@isonzo-soca.it. do 12. junija.
SPDG priredi 4. kolesarski izlet MTB, tokrat po Trnovski planoti. Predstavitev izleta bo danes, 12. junija, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v Ul. Rossini; zbirališče na parkirišču Rdeče hiše ob 8.30 v nedeljo, 15. junija; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev.
KRUT obvešča, da se je za skupinsko letovanje v Petrčanih od 21. do 28. junija sprostila dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 v jutranjih urah.
Ü3 Obvestila
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bodo 14. in 15. junija udeležili dvodnevnega taborjenja v Gabrovcu, da je v soboto zbirališče pri Društveni gostilni ob 9. uri. Akcija se bo zaključila v nedeljo ob16. uri. Ob 15. uri bo na istem zbirališču informativni sestanek o dvotedenskem taborjenju v Cerknici.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI vabita na 5. »Turnir Prijateljstva« na nogometnem igrišču v Doberdobu v jutranih urah v soboto, 14. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek,
24. junija, ob 9. uri v prvem sklicu in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicu v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu.
AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu.
Prireditve
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH
2014 - »Junijski večeri«: 14. junija se na Peči prične osrednji program ob občinskem prazniku s slavnostno sejo v Kulturnem domu v Sovodnjah 15. junija ob 18. uri; 16. junija ob 20. uri odprtje društvene knjižnice v Rupi; 18. junija ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v So-vodnjah koncert sakralne glasbe v sklopu »Snovanj 2014«; 21. junija v centru KŠD Danica na Vrhu ob 19. uri degu-stacija tipičnih kraških pridelkov in pogovor s proizvajalci in ob 21. uri poletni koncert; 24. junija ob 21. uri kreso-vanje na Largi na Vrhu; 25. junija ob 19.30 v parku Rubijskega Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Ru-bijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava.
NA KAVI S KNJIGO: v Katoliški knjigarni v Gorici danes, 12. junija, ob 10. uri predstavitev publikacije Inge Mi-klavčič Brezigar »Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti -na prelomu iz 19. v 20. stoletje«.
V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 odpade predstavitev knjige Vlada Sruka »Gospoda gre čez progo«, ki je bila napovedana za danes, 12. junija; več na www.ng.sik.si
DRUŠTVO ZA PROMOCIJO VINSKE KULTURE IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ vabi na odprtje slikarske razstave Jerneja Forbicija, na koncert diatonične harmonike z Boštjanom Zavnikom in na predstavitev knjižne novosti »Sve-togorske in druge pesmi Ljubke Šorli« v petek, 13. junija, ob 18.30 v zastavbi KS Solkan (Plenčičev trg - vhod zadaj).
0 Mali oglasi
PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collier z rodovnikom, stare dva meseca; tel. 345-3331141.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Giorgio Quar-gnali iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
DANES NA PEČI: 14.00, Viviana Vuerich por. Paoletti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 11.00, Alessio Fon-zari (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
Brusil
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu
Četrtek, 12. junija 2014
Vse bolj »social mundial«
RIM - Polovica imetnikov pametnih telefonov bo spremljalo SP preko tega mobilnika. Po razširjenosti zaostaja le za televizijo in je že prehitel namizni računalnik. Mnogi bodo istočasno spremlajli eno tekmo po TV, eno pa preko mobilnika. Nove tehnološke platforme se vse bolj uveljavljajo. Mario Balotelli(na sliki) ima na facebooku 7 milionov 140 tisoč všečkov in 2 milijona 191 mila sledilcev na Twitter ter 519 tisoč na Instagramu.
napoved - Domači favoriti in njihovi nasprotniki
Najbolje plačan je Capello
LONDON - Na lestvici najbolje plačanih selektorjev reprezentanc, udeleženk svetovnega prvenstva, z velikim naskokom vodi ruski selektor, Italijan Fabio Capello, ki letno prejema 8,2 milijona evrov. Drugi na seznamu je angleški selektor Roy Hodgson s plačo 4,34 milijona evrov.Na tretjem mestu neuradne lestvice najbolje plačanih selektorjev na mundialu je Cesare Pran-delli (3,2 milijona evrov). Najslabše plačani mehiški selektor Herrera prejema «zgolj» 155.000 evrov letno.
Brazilci zahtevajo »hexo«
danes
Ob 22. uri Brazilija proti Hrvaški
SAO PAULO - Na zelenici stadiona Corinthians v Sao Paulu se bosta ob 22. uri v prvi tekmi pomerili Brazilija in Hrvaška, obe reprezentanci pa imata pred SP visoke želje in pričakovanja. Izhodišče Brazilije je povsem jasno: na domačem terenu ne le, da velja za veliko favoritinjo, tudi pričakovanja domače brazilske javnosti so velikanska. Za svoje tekmovanje so Brazilci v izbrano vrsto vpoklicali najmočnejša orožja, trener Felipe Scolari nima težav s poškodbami svojih izbrancev, ti pa so odločeni, da bodo že na prvi tekmi s Hrvaško začeli pohod proti šesti svetovni lovoriki oziroma «Hexa-campeau».
V Braziliji predvidevajo, da selektor pred prvo tekmo ne bo veliko eksperimentiral, prva postava za prvo tekmo na SP pa bi se kaj lahko glasila Cesar, Alves, Luiz, Silva, Marcelo, Luiz Gustavo, Paulinho, Hulk, Oscar, Neymar in Fred
Hrvaška se je na prvi tekmi, hote ali nehote, znašla v vlogi izzivalca. A to ne pomeni, da si južni sosedje ne želijo presenetiti in šokirati Brazilije. Trener Niko Kovač sicer na prvi tekmi še ne bo mogel računati na enega od udarnih adutov, Maria Mandžukiča, ki je kaznovan, toda tudi Ivi-ca Olic in Ivan Perišič čakata na priložnost za dokazovanje na SP. Še posebej pa bo motiviran Eduardo, Brazilec s hrvaškim potnim listom, za katerega bo tekma seveda nekaj posebnega. Zaradi poškodbe Danijela Pra-njica pa bo priložnost dobil Šime Vrsaljko. V taboru ognjenih jih nič ne moti, ker imajo njihov tekmeci jasno vlogo favoritov. «Bra-zilija je favorit in je kot prirediteljica tekmovanja pod velikim pritiskom, da osvoji pokal. Pritisk bo ogromen in igralci verjetno še nikoli niso bili tako obremenjeni, »razmišlja selektor Kovač o slabostih prirediteljev.
Veliko pričakovanje Brazilcev je morda najhujši nasprotnik »selecao« na poti do naslova prvaka
ansa
Ko se bo danes z uvodno tekmo svetovnega prvenstva v Sao Paulu med Brazilijo in Hrvaško začel letošnji mundial, bodo gostitelji sanjali le še novo krono. Navijači od petkratnih svetovnih prvakov zahtevajo nič več in nič manj kot «hexo», šesti naslov najboljše nogometne ekipe na svetu. Od leta 2002 čaka ponosni «selecao» zaman na nov naslov svetovnega prvaka.
Nazadnje so bili nogometaši iz dežele sambe dvakrat neuspešni v četrt-finalu. Tokrat si želijo vse do finala 13. julija na stadionu Maracana v Riu de Ja-neiru.
Možnosti za svetovni naslov niso slabe. Brazilci so se na zadnjih prijateljskih tekmah predstavili v močni zasedbi, v branilski vrsti so močni kot že dolgo ne, z Neymarjem pa imajo tudi zavidljivo orožje v napadu. Čeprav je član Barcelone v svoji prvi sezoni pri katalonskem velikanu sprva razočaral, pa
Preroki
»Ne prerokujeva, to delava za zabavo,« pravi José Mourinho v vi-deoposnetku portala Yahoo. V družbi plavolaske Melanie se portugalski trener poigrava z napovedjo razpleta SP. Po treh dramatičnih minutah izstreli, da bo zmagala Anglija.
Tovrstna ugibanja so ta čas stalnica v pogovorih ob šanku, v medijih in na socialnih omrežjih.
Nekdanji vrhunski košarkarski Peter Vilfan je za posebno Delovo prilogo priznal, da se s prijatelji za dobljene stave nagrajujejo z ocvrtim mesom. »Do konca SP bomo zagotovo zaslužili od 15 do 20 piščancev,« pravi.
Andrea Massi bo navijal za Italijo, ki »vedno lahko zmaga«. Ro-kometaš Gorazd Škof je enakega mnenja, saj pravi, da Italijani »vedno pridejo do polfinala z neko 'prevaro', prek kazenskih strelov, podaljškov«. Junak španskega mun-diala Paolo Rossi pa je za tednik Espresso, podobno kot Mourinho za Yahoo, izpolnil razpredelnico in napovedal, da v Braziliji ne bo množičnih samomorov, saj bodo domači izbranci v finalu premagali Argentino.
V tej prerokovalski mrzlici pogrešamo Paula. Kdo se še spomni poginule hobotnice , ki je pred štirimi leti iz nemškega akvarija z dotiki zastavic pravilno napovedala prav vse? (PV)
je v državnem dresu kazal odlične predstave, med drugim tudi ob osvojitvi pokala konfederacij lansko leto.
Konkurenti v finalu so bili takrat Španci, ki tudi tokrat štejejo za prve izzivalce domačinov. Branilci naslova se bodo že v predtekmovanju srečali z nasprotnikom v finalu SP leta 2010 Nizozemsko in bi se lahko že v osmini finala pomerili z Brazilijo.
A to ni glavni razlog, zakaj bi se lahko španska vladavina po svetovnem in dveh evropskih naslovih končala letos v Južni Ameriki. Ključni igralci so bodisi že nekoliko v letih (Xavi, David Villa), jih ni zraven (Carles Puyol), jih pesti kriza pripravljenosti (Cesc Fabre-gas, Fernando Torres) in drugo.
Ob tem je vedno bolj prisotno tudi dejstvo, da španska posest žoge «ti-ki-taka» ni več gonilo modernega nogometa. Kazalci tega so padec Barcelone, del katalonskega moštva je namreč še vedno okostje 'furie', in hkratni vzpon ekip, ki gojijo hitro igro, kot na primer Real Madrid ali Borussia Dortmund. Hiter prodor do nasprotnikovega gola išče tudi nemški elf, ekipa, ki je zmeraj v vlogi favorita. Po naslovu evropskih prvakov leta 1996 je sicer nemški izbrani vrsti vedno znova spodletel veliki met, a 18-letna suša bi se naj enkrat končala, pa čeprav svetovnega naslova na južnoameriških tleh še nikoli ni osvojila kakšna evropska reprezentanca. To serijo bi lahko prekinile tudi izbrane vrste iz Italije, Francije ali Nizozemske, tudi Belgije, ki jih za prihajajoči mundial prav tako ne gre odpisati.
Južnoameriško drugo vroče železo je Argentina. Ključni elementi igre «albiceleste» so dobro razpoloženi napadalci Sergio Aguero, Lionel Messi, Gonzalo Higuain in Angel di Maria. Za Ahilovo peto naj bi na drugi strani veljale očitne slabosti v obrambni vrsti. A odlike v obrambi kaže urugvajska reprezentanca, poleg tega ima četrtou-vrščena ekipa mundiala 2010 v napadu svetovno priznani dvojec Luis Suarez -Edinson Cavani. Velika neznanka so na drugi strani ekipe iz Afrike. Gana, Nigerija, Slonokoščena obala in Kamerun
imajo velik potencial, ki pa ga doslej na svetovnih prvenstvih niso znale izkoristiti.
Velik vprašaj predstavlja tudi ekipa ZDA, ki izžareva predvsem željo in voljo zmagovanja na največjih tekmah. Znanje nekdanjega uspešnega nogometaša Jürgena Klinsmanna, ki je selektor moštva, je ekipi le še v dodatno pomoč.
Ob 20.15 uradno odprtje
RIO DE JANEIRO - Pred današnjo uvodno tekmo med Brazilijo in Hrvaško v Sao Paulu bodo prireditelji pripravili odprtje in v javnost so že pricurljale podrobnosti. Med drugim naj bi šlo za skromnejšo prireditev, na kateri bo bržkone vendarle nastopila tudi Jennifer Lopez in kar 600 plesalk. Brazilci za odprtje obljubljajo vesel uvod v SP, na katerega se sodelujoči intenzivno pripravljajo že več mesecev. Prireditev se bo začela ob 20.15 po našem času (15.15 po lokalnem), ob plesalkah pa bodo sodelovali še telovadci, pa akrobati na trampolinih in hoduljah ter plesalci priljubljene brazilske borilne veščine capoeira.
Koreografijo za odprtje je pripravila direktorica Daphne Cornez, ki prihaja iz Belgije. Rdeča nit prireditve je predstavitev treh «brazilskih zakladov»: narave, ljudi in nogometa. Glavni element odprtja bo «živa žoga» iz LED diod.
Vrhunec prireditve je nastop Jennifer Lopez, pa raperja Pitbulla in brazilske pevke Claudie Leitte, ki so skupaj posneli uradno pesem mundiala Mi smo eno z angleškim naslovom We are one oziroma brazilskim Ole Ola.
Posebna vloga na prireditvi čaka tudi bolnika - tetraplegika. S pomočjo posebne obleke, gre za robotsko obleko, naj bi na stadionu naredil 25 korakov in izvedel uvodni udarec na SP.
SPORED 1. KROGA
Danes, 12. junij
22.00 Brazilija - Hrvaška (skupina A) Jutri, 13. junij
18.00 Mehika - Kamerun (skupina A) 21.00 Španija - Nizozemska (skupina B) 00.00 Čile - Avstralija (skupina B) Sobota, 14. junij
18.00 Kolumbija - Grčija (skupina C) 21.00 Urugvaj - Kostarika 00.00 Manaus: Anglija - Italija (skupina D)
03.00 Slonokoščena obala - Japonska
(skupina C) Nedelja, 15. junij 18.00 Švica - Ekvador (skupina E) 21.00 Francija - Honduras (skupina F) 00.00 Argentina - BiH (skupina F) Ponedeljek, 16. junij 18.00 Nemčija - Portugalska (skupina G)
21.00 Iran - Nigerija (skupina F) 00.00 Gana - ZDA (skupina G) Torek, 17. junij
18.00 Belgija - Alžirija (skupina H) 21.00 Brazilija - Mehika (skupina A) 00.00 Rusija - Južna Koreja (skupina H)
Bayern in Manchester United najbolj zastopana
PARIZ - Več kot dve tretjini nogometašev, ki bodo branili reprezentančne barve v Braziliji, si kruh služi v evropskih klubih. Največ igralcev nastopa za nemški Bayern München in angleški Manchester United. Na mundialu bo igralo 736 nogometašev, od tega 563 ali 76,5 odstotka iz enega od evropskih klubov, natanko 52 odstotkov pa jih igra v eni od petih vodilnih evropskih lig. Angleška premier league jih daje največ, kar 16 odstotkov. Od evropskih klubov bosta najbolj zastopana Bayern in United, ki bosta na SP imela po 14 igralcev. Zanimiv je podatek, da imajo rdeči vragi igralce iz devetih reprezentanc. Sledita jim Barcelona in Napoli s 13 igralci, Chelsea, Juventus in Real Madrid jih imata na SP po 12. Od evropskih reprezentanc je le ruska sestavljena zgolj iz nogometašev, ki si kruh služijo v domačem prvenstvu, v 13 evropskih ekipah pa le eden igra na drugi celini; reprezentant BiH Zvjezdan Misimovic na Kitajskem. (STA)
bavisela - Napoved in zaplet
Mali maraton 6. aprila 2015, a vodstvo grozi z odstopom
Med sinočnjim nagrajevanjem tržaških zmagovalcev je predsednik društva Fabio Carini sporočil, da bo mali maraton Ba-visele 2015 na sporedu na velikonočni 6. april. Maraton in Bavisela family pa bosta, kot doslej, prvo nedeljo v maju. Vendar obstaja tudi možnost, da z Baviselo prihodnjega leta ne bo nič. Carini je namreč zagrozil z odstopom zaradi mačehovskega odnosa institucij do te manifestacije. »Za ozemlje smo ustvarili 2,1 milijona evrov dobička, za promocijo Bavisele pa gre iz naših fondov,« je potožil Carini in sporočil, da je društvo Bavisela ustvarilo 40 tisoč evrov primanjkljaja, ki je tudi posledica znane afere o odstranitvi šotora na Velikem
trgu po ukazu spomeniškega varstva in pa povečanih pristojbin atletske zveze, ki po Carinijevem mnenju tržaško manifestacijo izkorišča, videmski Maraton Unesca pa celo financira. Kritičen je bil tudi do drugih institucij, posebno do družbe Promo-Trieste.
NOGOMET - Roberto Mancini (49 let) ni več trener turškega Galatasaraya. Manci-ni je konec septembra lani podpisal triletno pogodbo s turškim klubom. KOLESARSTVO - Rus Trofimov je dobil četrto etapo kolesarske dirke Criterium du Dauphine.
NBA - V finalu je San Antonio s 111:92 premagal Miami in vodi v zmagah z 2:1.
ŠPORT
Četrtek, 12. junija 2014
17
POPLAVA OTROK
Okrog 600 otrok je preplavilo Veliki trg v Trstu na zaključnem turnirju v miniod-bojki. Tekmovanja, ki se je odvijalo na 21 igriščih, so se udeležili tudi pripadniki naših slovenskih društev, kar 150 je bilo otrok iz Slovenije, okrog 20 tudi s Hrvaške.
Več fotografij na naši fa-cebook strani primor-ski_sport
USPEL GREEN VOLLEY
Trinajst ekip se je pred dnevni udeležilo 1. turnirja ŠZ Soča in ŠD Sovodnje v odbojki na travi. Skupno je na 12-urnem maratonu nastopilo okrog 80 deklet in fantov. Na treh igriščih so se preizkusile ekipe različnih starosti, na koncu so zmagale Češplje in Čespljevci v postavi Jan Černic, Danjel Nanut, Alison Visintin in Greta Zavadlav.
Več fotografij na naši facebook strani primorski_sport
plavanje - Kristian Vidali in Elia Pelizon se spogledujeta z državno ravnjo
Vadita vsak dan
navijaštvo - Cheerdance Millenium
Zaključna prireditev ggs
v znamenju tradicije več fotografij rji?
in magičnega »juke boxa« ^«to
Kristian Vidali (levo) na nagrajevanju v Gorici. Desno je Massimiliano Rosolino
Na mednarodni 24. Trofeji Dell'Est v Gorici sta pred kratkim tekmovala tudi slovenska plavalca tržaškega kluba Ra-ri Nantes Kristian Vidali in Elia Pelizon, ki sta konec marca nastopila tudi na mladinskem državnem prvenstvu v Riccio-neju. Vidali, doma iz Repna, je tekmoval v kategoriji mladincev (letnik 1997), medtem ko je tri leta mlajši Svetoivančan meril moči pri dečkih (letniki 2000).
Kristian, ki je letos obiskoval 3. razred elektronske smeri višje srednje šole Jožefa Stefana v Trstu, je že lani poleti nastopil na poletnem državnem mladinskem prvenstvu (50-metrski bazen). Marca je prvič tekmoval v zimski inačici, ki predvideva nastop v krajšem, 25-metrskem bazenu. Kristianove discipline so 100, 200 in tudi 50 m prsno. Z dobrimi nastopi si je obenem že zagotovil nastop na poletnem državnem prvenstvu (začetek avgusta) v Rimu, kjer bo tekmoval v svoji paradni disciplini 200 m prsno. Elia, ki ga v prihodnjih dneh čaka mala matura (obiskuje 3. razred nižje srednje šole Svetega Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu v Trstu, septembra pa bo obiskoval klasični licej Franceta Prešerna), še lovi kvalifikacijsko normo za nastop na rimskem državnem prvenstvu. Največ možnosti ima na razdalji 100 m prsno, v kateri za normo zaostaja za dve sekundi. »Upam, da mi bo uspelo nadoknaditi zaostanek že prihodnji teden, ko bomo znova tekmovali v Gorici,« je Pelizonova želja.
Kristian trenira vsak dan v tržaškem bazenu Bianchi. Podobno tudi Elia. Povrh tega oba dopolnjujeta trening v vodi dvakrat tedensko z vadbo z utežmi v fitnesu. Vidali je že od vsega začetka pri tržaškem klubu Rari Nantes, kjer sta pred njim plavala tudi njegov stric in mama. »Dobro poznamo vodstvo kluba in zaradi tega smo se odločili, da bom plaval pri tem klubu,« je obrazložil Kristian. Pelizon pa je do lani plaval pri PK Bor, pri katerem je začel kot triletni otrok. »K Rariju sem se preselil, ker sem potreboval nove izzive,« je dejal Elia. Trenirata ju Andrea Mat-teucci in Luca Giacomini.
Vidali je še do pred nekaj leti igral nogomet pri domačem Krasu. »Igrali so moji sošolci in sovaščani, tako da sem si jim pridružil. Nogomet igra tudi moj brat Marko,« je še dodal Kristian, ki je bil soliden zvezni igralec oziroma po potrebi tudi napadalec. Vidali nam je tudi povedal, zakaj se je odločil za plavanje. »Zaradi astme mi je zdravnik svetoval, naj plavam. In
Elia Pelizon
tako se je vse skupaj začelo,« se spominja Vidali, ki se v plavalnem svetu zgleduje po madžarskemu plavalcu Danielu Gyurti. »Tudi on plava na 200 m prsno in je svetovni prvak v tej disciplini. Všeč pa mi je tudi slovenski plavalec Matjaž Markič iz Kopra.« Elia, kot nam je povedal, pa še nima pravega zgleda med zvezdniki. (jng)
OSEBNI REKORDI Kristian Vidali: 200 m prsno: 1:05,50 (25 metrski bazen), 1:06,72 (50 m); 100 m prsno: 2:25,30 (25 m), 2:29,20 (50 m).
Elia Pelizon: 200 m prsno: 2:33,09 (25 m), 2:42 (50 m); 100 m prsno: 1:11,13 (25 m), 1:12,05 (50 m).
Pri Cheerdance milleniumu so s pestrim zaključnim nastopom spustil kulise nad športno sezono 2013/2014. Prireditev je bila razdeljena na dva dela: v prvem, »uradnem« delu, je bilo v ospredju predvsem navijaštvo v svoji športni - tradicionalni obliki; sledil pa mu je splet izvirnih koreografij. Njihov izbor je bil prepuščen otrokom in čarobnemu juke boxu. Namesto glasbe je ta spuščal filmske junake in like iz priljubljenih risank, nato se je spremenil v pravi cirkus, saj so od njega skočili akrobati in klovni. Iz Aviana so priletele nič manj kot vile Winx s prav posebnim navijaškim geslom; gostje iz dolinske srednje šole so uprizorili koreografiji iz filmske uspešnice Grease; komad Barbie Girl so duhovito interpretirali trenerji skupaj z nekaterimi člani; starši pa so želi bučen aplavz s priredbo musicla Mamma mia. Vsi gojenci so se na koncu poslovili s skupno koreografijo na glabi Edoarda Bennata - »Sei come un juke box«
Predsednica navijaškega društva, gospa Ivica Štok, je med nagrajevanjem poklonila plaketo raprezentantom Jasni Kneipp, Maši Bizjak in Borutu Grego-riču, ki so 25. aprila branili slovenske barve na svetovnem prvenstvu v Orlan-du. Trenerji so nagradili 4 gojence, ki so med sezono dosegli največji napredek. To so Paola Racman. Wendi Benci, Manuela Felician in Ryan Lonzar. Spirit stick, simbol fair playa, spoštovanja, poguma, truda, skratka vseh vrednot, ki jih che-erleading posreduje, sta si priaslužili Anastasija Knez in Eliza Drioli.
odbojka - Under 17
Prvi dan finala v Pavii poraza Olympie
Odbojkarji Olympie so v Pavii začeli z nastopi na državnem finalu do 17 let, a je žalže po prvem dnevu jasno, da se ne bodo prebili v naslednjo fazo in se bodo že danes vrnili domov.
Varovanci trenerja Ivana Markiča so včeraj odigrali prvi dve tekmi v svoji skupini in obakrat izgubili s 3:1. Najprej jih je s 25:23, 20:25, 25:16, in 25:18 odpravil Volley Pulsano iz Taranta, popoldne pa jih je s 24:26, 25:17, 25:22, 25:22 premagalo še moštvo San Giulia Lasalliano, tako da je končno prvo mesto, ki edino vodi v današnji popoldanski naslednji krog, za Go-ričane že nedosegljivo. Kot kažeta tudi končna izida, bi se lahko za Olympio razpletlo tudi drugače. Oba nasprotnika sta izstopala po telesni višini, vendar drugače nista bila nepremagljiva. Žal so na obeh tekmah odločale predvsem napake, teh pa je bilo v našem moštvu preveč. Obema nasprotnikoma so fantje iztržili set, več drugih setov je bilo izenačenih, večkrat je Olympia tudi vodila, na primer na prvi tekmi v tretjem setu 9:2 pri stanju 1:1 v setih.
»Žal so na prvi tekmi odpovedali prav najboljši posamezniki. Izdala nas je trema. V drugi tekmi smo igrali boljše, boljši pa je bil tudi nasprotnik. Od časa do časa smo pokazali zelo lepo odbojko, vendar smo grešili veliko več od naših nasprotnikov. Žal nismo pokazali zadostne odločnosti. Neizkušenost igranja na tej ravni je pač zahtevala svoj davek,« je s kančkom grenkobe povedal pomočnik trenerja Walter Princi.
Danes dopoldan se bo Olympia pomerila še z bocenskim Sudtirolom.
TENIS
Uspešni nastopi Gaje
Pri ŠZ Gaja nadaljujejo z nastopi v nižjih in mladinskih prvenstvih. Ženska ekipa do 16 let je v postavi Sara Parpinel, Veronica Macauda in Iris Vecchiet s 3:0 premagala ekipo Circolo Ferriera Servola 3:0, najmlajše deklice under 12(Petra Kalc, Anna Camillo', Francesca Bloomfield in Eleonora Surez) pa so z 2:1 odpravile ekipo Pol. S. Marco 2:1. Boljša postava Gaje v D3-ligi je še nepremagana. V nedeljo je s 3:1 zmagala proti ekipi krožka ške-denjske železarne, prvo točko pa je dosegla tudi druga ekipa v peti skupini proti tržaški MASI.
□ Obvestila
NOGOMETNO DRUŠTVO FC PRIMORJE
obvešča, da organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5. do 12. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 23. do 28.junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 329-6022707 ali na: zuppinroberto@yahoo.it ŠD MLADINA sklicuje občni zbor danes, 12. 6., ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Krizu.
PLANINSKI SVET
Na 50 km dolgi poti
od Grljana do Nanosa
Portič v Grljanu loči od vrha Nanosa okrog 50 kilometrov, ki jih je skupina po-hodnikov prehodila po 12 urah hoje. Zbor je bil ranem jutru (6.00) pri morju, ob zalivi pri Miramarskem gradu. Pohodniki (bilo jih je 12) so se nato povzpeli do Proseka, kjer jih je čakala prva obveznost: gasilska slika pred proseško Društveno gostilno, pokroviteljem pohoda (društveni odbor je poskrbel za majice). Petdesetkilometrska pot je nato šla mimo proseške železniške postaje, do Repna, Cola Vrhovelj, mimo Križa do Grahovega Brda, kjer je bil prvi resen postanek oziroma okrepčilo. Pohodnike je čakal najlepši del trase: dolina Raše, kjer pa jih je čakala neprijetna dogodivščina. Dan so jim pokvarili motociklisti enduro, ki so divjali po posušeni rečni strugi. Še dobro, da niso nikogar povozili oziroma poško-
dovali. V dolini reke Raše so se nato povzpeli do slikovite vasice Vrabč in nadaljevali pot do Razdrtega. Vrh Nanosa, pravzaprav kočo, so »osvojili« ob 18. uri, po 12 urah. »Vsak korakje bil pravi užitek,«je povedal vodja pohoda Miloš, ki je pohvalil predvsem ženski del ekipe. »Pravzaprav so vsi dobro korakali na dolgi poti,« je še dodal. Po-hodniki so dolg dan končali vproseški društveni gostilni, kjer so jih pogostili Aleksij in Ilonka. V kratkem bodo pohod ponovili. »Mogoče jeseni, ko se gozdovi pobarvajo v različne barve,« je napovedal Miloš.
18
Četrtek, 12. junija 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 1020
Območje visokega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad Italijo, se bo počasi pomaknilo proti zahodu, zaradi česar bo nad naše kraje s severa začel dotekati manj topel zrak. Med soboto in nedeljo bo k nam dotekal bolj hladen zrak, kar bo prineslo poslabšanje vremena.
Zjutraj bo povsod jasno do pretežno jasno, popoldan bodo v gorah možne nevihte, ki se bodo lahko razširile nad nižino in tudi ob obali. Še naprej bo zelo vroče. Zjutraj in proti večeru bo pihal rahel burin, čez dan bo pihal rahel veter. Posamezne nevihte bi lahko bile tudi močnejše.
Danes dopoldne bo sončno in vroče, popoldne in zvečer pa bodo nad celino nastale krajevne nevihte. Kakšna bo lahko tudi močnejša, a ne dolgotrajna.
Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 27 do 33, na Primorskem še okoli 35 stopinj C.
TOLMEC
020/30
<68*
CELOVEC
016/32
S. GRADEC
O 15/30
TRBIŽ O
i4/29
KRANJSKA G.
012/30
O TRŽIČ
13/31
ŽIČJ& <M
KRANJ O
CELJE
15/31 O
skopJE _
is/32 v-
ATENE -
7*22/30 O-v.,
2003 - Drugi v nizu treh zaporednih zelo vročih dni. V Biljah pri _ Novi Gorici so izmerili 37,0 °C, v Metliki se o je živo srebro povzpelo na 35,8 °C, na Bizel-< jskem na 35,6 °C, na Letališču Portorož na 35,0 °C in v Murski Soboti na 34,2 °C.
LJUBLJANA
Ois/3i ,
POSTOJNA N- "8/3S2TO
0 14/30	18/32
KOČEVJE
N ČRNOMELJ O
Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno, v gorah bo vreme bolj spremenljivo. Vreme bo v primerjavi s prejšnjimi dnevi bolj nestabilno. Možne bodo posamezne nevihte, zlasti popoldan. Ponekod bodo nevihte tudi intenzivnejše. Ob morju bo zjutraj pihal burin, čez dan rahel veter. Hladneje bo. Najvišje temperature se bodo v primerjavi s prejšnjimi dnevi nekoliko spustile.
Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. V notranjosti Primorske bo pihala šibka burja. Tam bo še vroče, drugod se bo osvežilo.
TOLMEČ
O iS/29
TRBIŽ O
12/27
CELOVEC
016/30
KRANJSKA G.
O 11/27
O TRŽIČ,
15/27
ÓS
S. GRADEC
015/25
VIDEMO
19/33
ČEDADo
20/32
GORICA
22/33 O
KRANJO
êk
LJUBLJANA
018/28
CELJE
15/27 O
N. GORICA
5 18/32
¿I

POSTOJNA
O 16/2S
N. MESTO
16/2S O
KOČEVJE V O
ČRNOMELJ O
Danes: ob 3.05 najnižje -63 cm, ob 9.37 najvišje 31 cm, ob 14.55 najnižje -18 cm, Ö ob 20.48 najvišje 54 cm. S Jutri: ob 3.41 najnižje -67 cm, ob 10.16 najvišje 34 cm, ob 15.39 najnižje -19 cm, ob 21.29 najvišje 53 cm.
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C.
¡o
SGG m ...........2S
1GGG m...........24
1SGG m...........2G
2GGG m...........14
2SGG m...........1G
2S64 m............6
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8,5, v gorah 9,5.
ob tridesetletnici smrti spomin na sekretarja kpi
Za Enrica Berliguerja je bila zaščita moralni dolg, ki ga je imela Italija do slovenske manjšine
*
VOTA COMUNISTA
' V
M- - *
■ ■	\ t
11
Ko ga je časnikar v enem izmed zadnjih intervjujev vprašal, kaj ga moti, ko govorijo o njem, je Enrico Berlinguer odgovoril, da ni žalosten, kakor ga opisujejo, prav nasprotno. Njegova hči Bianca je pred nekaj tedni to potrdila, ko je po dolgem molku spregovorila o očetu v družinskem krogu. Globok vtis je oče nanjo naredil, ker je ljubil razburkano morje in se podal vanj z jadrnico, večkrat tudi sam.
V	tem je morda tudi prispodoba te izjemne osebnosti italijanskega komunističnega gibanja, ki je nekaj dni po smrti, pred 30 leti, prislužila KPI prvo mesto na evropskih volitvah, saj jo je podprl vsak tretji Italijan. Ob njem je tedaj stal stari partizan, predsednik republike Sandro Pertini, ki je tudi vzrojil zaradi kraj in nepoštenosti, s katerimi je oblast spremljala obnovo po potresu prizadete Irpinije.
Berlinguer ni bil moralist, kot ga nekateri sedaj prikazujejo. Zanj je bilo moralno vprašanje predvsem političnega značaja, saj se je spraševal, kako onemogočiti strankarskim ka-marilam, da si še nasprej delijo oblast in dele države, hkrati pa ožijo meje demokracije in soodločanja. Govoril je o demokratični alternativi, kakor tudi o drugačni porazdelitvi bogastev v Italiji, Evropi in svetu, kjer omejevanje nebrzdane potrošnje pomeni tudi spremembo mednarodnih gospodarskih odnosov. Zato je cenil jugoslovanskega predsednika Tita in prizadevanja neuvrščenih, sam pa kritično ocenjeval izkušnje držav t.i. realnega socializma, ki so bile že na robu razpada, ko je napisal, da se je njihova zagonska moč iztrošila. Še prej je sovjetske in vzhodne komuniste opozoril na vrednote, kot so pluralizem in državljanske svoboščine. Spomin nanj, ko majhen, toda vzravnan govori na kongresu sovjetske partije, je neizbrisen. Pet let pozneje je Gorbačov v Rimu priznal, da bi ga morali tedaj poslušati, »Pravda« pa ga je cenzurirala.
V	mednarodnem komunističnem gibanju je podpiral »evroko-munizem«, svojevrstno pot, ki se je razlikovala od sovjetskega modela, v Italiji pa mu je bridka izkušnja pod
Posnetek s srečanja Berlinguerja s predstavniki slovenskih organizacij v trebenskem Ljudskem domu: z leve Claudio Tonel, Stojan Spetič, Enrico Berlinguer, Giorgio Rossetti in Berto Čuk
magajna
ameriško taktirko izvedenega državnega udara v Čilu leta 1973 narekovala razmišljanje o tem, da je italijanska družba tako zapletena in pluralna, da potrebuje »velik zgodovinski kompromis« med silami, ki so porodile republiško ustavo: komunisti, socialisti, naprednimi katoličani. Ta kompromis naj Italijo globoko spremeni, odpravi nekatera kričeča protislovja, vnese v njeno družbo injekcije socializma. Njegov sogovornik je bil tedaj Aldo Moro, ki je zbližanje s komunisti pojmoval tako, kot v letih ustavodajne skupščine, v kateri je pričel svojo politično kariero. Skupaj bi spremenili pravila igre, omogočili v Italiji popolno demokracijo, na kar bi se lahko tudi razšli vsak na svoj breg.
Vemo, kako se je vse končalo. Krščanska demokracija je z An-dreottijem oblikovala povsem neustrezno vlado, ki je visela na desno, toda na dan glasovanja zaupnice v parlamentu so »rdeče brigade« Alda Mora ugrabile in pobile njegovo spremstvo. Berlinguerjeva KPI, ki bi sicer ostala v opoziciji, je zaradi nacionalne solidarnosti omogočila, da je vlada takoj dobila vsa pooblastila, vendar je Moro svoj dialog s komunisti plačal z življenjem. Andreotti-jeva vlada je potem padla in dialog se
je prekinil, tudi po zaslugi tedaj vzpenjajočega se socialističnega voditelja Bettina Craxija.
Polemike s Craxijem je prekinila samo Berlinguerjeva smrt, na govorniškem odru v Padovi.
Sledili so dogodki, o katerih je Berlinguer razmišljal in pisal, od padca berlinskega zidu do korupcij-skih afer, ki so Craxija odplavile čez morje v tunizijski Hammamet, kjer je tudi umrl. Žal je tedaj prevladal predlog o razpustitvi KPI, ki bi s svojo izvirnostjo in svobodomiselnostjo bila zgled še mnogim. Nit se je pretrgala in mnogim vse to manjka.
Prav v zvezi s polemikami s Cra-xijem mi spomin odhaja k dnem, ko sta se oba mudila na obisku v Trstu. Bili smo v Križu, v gostilni, kjer nas je najprej sprejel domači dekliški zborček. Berlinguer je gostilničarja razočaral s svojim skromnim naročilom: »Prinesite mi nekaj riža, pa naj bo dobro skuhan.« Glasno in ogorčeno je komentiral vest, ki so nam jo sporočali s tržaškega Velikega trga, da je Craxi imel iredentistično obarvan nastop in da je z odra nagnal napovedanega sloveskega govornika inž. Pina Pečenka.
Dan prej je na istem trgu govoril Berlinguer. Po dolgih letih, ko je to
bilo prepovedano, sem imel nalogo, da pred njim spregovorim po slovensko. Zašepetal mi je, naj rečem kaj takega, da bo vredno dogodka in da bo ljudem ostalo v spominu. Razvil sem misel, da je »Trst tudi naš«, ker v njem živimo Slovenci, ki nismo gostje. Večkrat ponovljeni, skoraj skandirani stavek so ljudje spremljali z glasnim ploskanjem.
Po Križu smo se sprehodili in Berlinguerja, ki je neizmerno ljubil morje, je zanimalo predvsem življenje kriških ribičev, kako so se spuščali globoko do obale in lovili tuno.
Med sprehodom je hotel videti prosvetni dom »titovcev«. Priznal je, da je v času informbirojevskega spora prišel v Trst in mladincem v sedanji »Mieli« orisal resolucijo Komin-forma. Storil je svojo dolžnost partijskega funkcionarja, a brez navdušenja.
V Trebčah je bilo napovedano srečanje s predstavniki slovenskih organizacij. Berlinguerja je usoda slovenske manjšine zanimala iz več razlogov. Navsezadnje tudi zato, ker je tudi sam pripadal katalonski narodnosti na Sardiniji. Ko je nekoč nastopil na zborovanju španske KP v Barceloni in nagovoril ljudstvo v ka-talonščini, se mu je moral začuditi
celo španski voditelj Santiago Carrillo.
Napoved srečanja v Trebčah je tedaj vzbudila po mojem krivične kritike na račun KPI; češ da bi morali srečanje prirediti v mestnem središču in s tem priznati Slovencem, da so del mesta. To pa smo javno poudarili prav med zborovanjem na Velikem trgu, da je Trst tudi naš.
Pred srečanjem sem imel posebno nalogo. Obiskati sem moral dr. Jožeta Prešerna, ki je bil tedaj župnik (ali upravitelj) trebenske fare in ga prositi, naj spremeni urnik »šmar-nic«, ki je soupadal s srečanjem v ljudskem domu. Ostareli duhovnik, znan po svojih protikomunističnih ostrinah, me je prijazno sprejel in dejal, da rade volje ustreže našim željam, ker da Berlinguerja spoštuje, ker je dosleden, saj svojo ženo Letizio, gorečo katoličanko, ob nedeljah spremlja k maši, čeprav sam čaka na prostem in kadi.
Med srečanjem, ko so predstavniki vseh slovenskih organizacij, ki so se odzvale vabilu, orisale svoje delovanje in poglede, je Berlinguer vse zapisoval, od časa do časa pa me je vprašal za kakšno pojasnilo. Hotel je vedeti vse, do podrobnosti. Zanj je bila globalna zaščita moralni dolg, ki ga je Italija imela do naše manjšine.
V spominu mi je ostal tudi Ber-linguerjev obisk v Dolini, kjer se je poklonil spomeniku padlim. Začudeno je ugotovil, kako veliko borcev je dala dolinska občina za svobodo. Prisrčno se je objel s partizanom Dragom Slavcem, ki se je boril v Jugoslaviji, po nemškem ujetništvu pa še v severni Italiji. Vprašal ga je, kakšne občutke je tedaj imel in Drago mu je iskreno odgovoril, da je to bil konec vojne »brez zmage«.
Tudi Berlinguer ni zmagal. Umrl je še mlad, saj mu je bilo komaj 63 let. O njem so potem pisali vse mogoče, Piero Fassino celo to, da je umrl ob spoznanju, da je izgubil svojo življenjsko bitko in spoznal, da so bili njegovi ideali zgrešeni.
A ko so ga vprašali, kaj mu je v največji ponos, je Berlinguer rekel: »To, da sem ostal vedno zvest svojim mladostnim idealom.«
Stojan Spetič
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 12. junija 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Deklica s frnikulami, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 10.30 UnoMattina Estate - Dolce casa 11.25 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Lagami 15.00 Film: Segreto a Praga 16.35 Estate in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.15 Nogomet: svetovno prvenstvo - otvoritvena slovesnost 20.40 Nogomet: SP, Brazilija -Hrvaška
Rai Due
^ Rai Tre
tera 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Inga Lindstrom - Il cuore di mio padre 18.50 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint
21.10 Film: The Perfect Man 23.30 Talk show: Matrix
6.00 Nad.: La strada per la felicita 7.25 Risanke 8.25 Nad.: Revenge 8.55 Nad.: Le so-relle McLeod 10.20 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledi vremenska napoved 11.20 Nad.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport: Dribbling 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: Elementary 22.35 Serija: Due uomini e mezzo 23.45 Razza Umana
O Italia 1
6.15 Nan.: Friends 6.50 Nad.: Hercules 7.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.40 Serija: A-Team 9.50 Dok.: Deadly 60 11.00 Dok.: Maneaters 12.05 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Show: Wild - Ol-trenatura 23.35 Show: Chiambretti Supermarket
6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Film: Cartouche 12.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Re-gione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: Terra Nostra 2 15.50 Film: Cor-sari 17.45 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole
La 7
la
7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Quel che resta del giorno (dram.)
^ Tele 4
21.05 Film: Pane, amore e fantasia
22.50 Film: Quel gran pezzo dell'Italia
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 16.35 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 17.00 Film: Mister Miliardo 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.15 Film: Stanno tutti bene - Everybody's Fine 23.30 Film: In amore niente regole
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: I segreti della let-
Slovenija 3
6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 69. Izredna seja DZ, prenos 17.5019.30 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.00 Satirično oko 21.30 0.05 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.50 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Boben 15.30 Gio 16.00 21.45 Avtomobilizem 16.15 Alpe Adria 16.45 Najlepše besede 17.15 Arhivski posnetki 18.00 23.20 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 City folk 20.30 V orbiti 21.00 Marquardo Von Randeck 22.15 Glasba zdaj 22.50 Na obisku
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Pa-stirica in dimnikar 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Slap Kozjak in koseška korita 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Predstavljamo 20.30 Namibija 21.20 Vedno se bom spominjal - Otlica 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 7.10 12.50 Nad.: Budva na morski peni 8.1015.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.0010.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 9.15 16.45 Nad.: Sila 10.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Prenovimo kopalnico 12.05 Serija: Princeska 14.00 Na trdnih tleh 14.55 23.35 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 23.05 24UR - novice 20.00 Serija: Epilog 21.15 Film: Kot tvoj nasmeh 0.30 Nad.: Na trdih tleh
Kanal A
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Prime Club - La salute attraverso il Wellness Coaching 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
Slovenija 1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Dok. film: Šola pod fašizmom -Kras med dvema vojnama 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.30 Kratki film: Hika-ru čisti hišo 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. odd.: Kače 17.50 Dok. serija: Pogled na... 18.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Dok. film: Moj konj 9.10 Otroški kanal 10.15 Zabavni kanal 11.20 Dobro jutro 14.20 Evropski magazin 14.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.25 Dok.: Prva svetovna vojna in predori smrti 16.25 Koncert: Stopimo skupaj 18.15 Mostovi - Hidak 18.45 Točka preloma 19.20 Žrebanje Deteljice 20.00 Nogomet: svetovno prvenstvo 2014, otvoritvena slovesnost 21.50 Nogomet: SP, Brazilija - Hrvaška
6.50 Risanke in otroške serije 8.3016.40 Serija: Dva moža in pol 9.0013.00 Nad.: Mer-linove pustolovščine 9.55 17.10 Tv Dober dan 10.45 Serija: Igrače za velike 11.30 Astro TV 12.30 Tv prodaja 13.3019.00 Serija: Alarm za Kobro 11 14.45 Film: Zmrznjen čas 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Charliejevi angelčki 21.55 Film: Za crknit 23.45 Film: Jesenska pripoved
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Gradovi in njihove skrivnosti; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 4. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio Koper svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.10 SP Brazilija; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli

VREDNO OGLEDA
Četrtek, 12. junija
La7, ob 21.10
Quel che resta del giorno
ZDA 1993 Režija: James Ivory Igrajo: Anthony Hopkins, Emma Thompson, James Fox, Christopher Reeve in Hugh Grant
Leta 1958, ko družina Darlington proda vilo nekemu ameriškemu posestniku, se družinski majordom Stevens sprašuje o smislu življenja. Zave se namreč, da so leta minila in da so z njimi odšli tudi vsi mladostniški upi, načrti in sanje. Zave pa se tudi, da njegova več kot tridesetletna zvestoba Darlingtovim ni bila nikakor povrnjena.
James Ivory je celovečerec, v katerem je zaposlil kar nekaj svetovno znanih zvezdnikov, posnel po istoimenskem romanu Kazua Ishigure: japonskega, v Veliki Britaniji živečega avtorja. Še danes film velja za Ivoryjevo najgren-kejše in najbolj politično delo.
orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Notte-tempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.30 Galerija; 20.30 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Literarni večer; 21.00 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
www.spacciocchialivision.it
wTm
Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision
SPACCIO OCCHIALI VISION
PODARJA!
OB NAKUPU OCAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL !
(Popoln pravilnik je na voljo v naših prodajnih mestih)
LEČE

®
i
ALTADEFINIZIONE
(

sin
n /1
. jI
V
■i
■n
ODKRIJTE EKSKLUZIVNE PREDNOSTI KARTICE
SPACCIO OCCHIALI VISION
FIDELITY CARD
NEKATERE PREDNOSTI
5% zneska vašega nakupa naložimo na kartico Fidelity Card in ga lahko uprabite že ob naslednjem nakupu.
BREZPLAČNE polnitve ob posebnih promocijah.
ZAPROSITE JO V NAŠIH TRGOVINAH, KJER NAJDETE TUDI POPOLN PRAVILNIK
ttlrT»OTTlCI

TRGOVINA V GORICI JE POPOLNOMA PRENOVLJENA ! SEDAJ LAHKO ŠE LAŽJE NAJDETE PRAVA OČALA ZA VAS MED VEČ KOT 7.000 RAZSTAVLJENIMI PARI !	
■KCIJSKIH I »OLET	N SONČNIH OČAL JE 2014
PRI NAS NAJDETE PRAVE POPUSTE SKOZI CELO LETO
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu.
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) - PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORICA - FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) M. MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) - QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)