Od t. aov. dalj«
naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 08 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva nl.6/ITL TeL 40-01 do 40-05
^^ ^^^^^^^^^^	Celf. ra&i LJubljana
up	^^MjP ^^^	it 10.650 za
^^m ^ t^m	J^^k m ^^m	^	nlno ln 10.340
M	m	^^m	ca inserat«.
M >/ M	M m
^^r ^^m	m	^^m	^	TeL 40-01 do «0-05
^^^^^^	^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^	Celje, Ptuj.Jeseniee.
Kranj, Novo mesta
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku.	Trbovlje.
Na zahodu so boji zopet oživeli
Nemški bombniki razvijajo močno delovanje nad morji okrog Anglije -Angleški bombniki so napadli Poruhrje in pristanišča v Franciji
Hajle Selasije se je vrnil
V	mesecu decembru leta 1934 so padli prvi streli v obmejni zelenici Wal -Wal. Ta postojanka. ki ni bila nič drugega ko postaja s studencem, leži na meji med Abesinijo in italijansko Somalijo. Ko so padli prvi streli, je obležalo mrtvih nekaj domačinov in nekaj italijanskih graničarjev. Toda ti streli so zelo dolgo časa odmevali po vsej Evropi in no vsem svetu ter so bili izhodna točka za vojno med Italijo in Abesinijo, ko je Ital.ja zasedla vso Abesinijo, ki ima površine 1,350.000 kma in 7,500.000 prebivalcev.
Sedaj pa je najbrž prišel trenutek, ko je treba ponoviti zgodovino Abesinije in jo osvetliti zlasti po njenih dogodkih v zadnjih petih letih, kajti angleške čete vdirajo na jugu v italijansko Somalijo, čez vso Abesinijo pa so bili z bobni posameznih plemen napovedani resni novi dogodki. Pet let je malo v človeškem življenju, vendar pa se je medtem zgodilo toliko, da moramo Ie nekoliko osvežiti spomin na vojni pohod v Abesinijo. Zamolklo odmevajo v našem spominu še imena Adua, Ilarar, Gondar, Desie in Diredaua.
Italija je začela uveljavljati svoje zahteve po Abesiniji že koncem prejšnjega stoletja, ko si je prisvojila koloniji Eritrejo in italijansko Somalijo in sta bili obe koloniji vedno sma-trani za izhodišče za vojni pohod proti Abesiniji. Toda v prvi vojni v letu 1896 so bili Italijani pri Adui poraženi. Tako okoli 1. 1920 ie v Abesiniji izbruhnila težki notranja kriza, ko se je ras Tafari potegoval za prestol abe-sinskega cesarja. Ras Tafari je zmagal in si kot neguš nadel ime Hajle Selasije. Hotel je biti moderen vladar in je leta 1924 potoval po evropskih prestolnicah. Bil je tudi v Rimu, toda že tedaj je lahko opazil, da Italija svojih zahtev po Abesiniji ni opustila. Hajle Selasije je vladal z mnogo dobre volje, toda Abesinija je ostala nazadnjaška in se ni mogla razvijati. Obmejni spopad pri Wal-Walu je pripeljal do vojne, ki je izbruhnila dne 2. oktobra 1935. Tedaj je vsemu svetu zaklical z balkona palače Venezia predsednik italijanske vlade Mussolini tele besede: »Ora basta — sedaj je dovolj!« in to je bila obenem vojna napoved. Zveza narodov je imela za članico tudi Abesinijo. Proglasila je Italijo za napadalko in ukrenila proti njej sankcije, ki pa so ostale neučinkovite. Francija je pod La valovim vodstvom 'podpirala Italijo in Anglija je bila tedaj preslaba, da bi posegla v spor. Po šestih mesecih junaškega odpora je morala primitivno oborožena abesinska vojska kloniti italijanski armadi, ki je štela 500.000 mož. Dne 2. maja 1936 je bila proglašena priključitev Abesinije in italijanski kralj je bil oklican za cesarja Abesinije. Zahodne velesile so leto dni pozneje morale priznati izvršeno dejstvo.
Neguš Hajle Selasije pa je odšel v Anglijo v pregnanstvo.
Po petih letih, dne 15. januarja 1941, pa je letel težki angleški bombnik v spremstvu angleških lovcev proti abesinski meji v angleškem Sudanu. To letalo je pristalo »nekje v Abesiniji« in iz letala so izstopili neguš Hajle Selasije, predsednik južnoafriške vlade general Smuts in poveljnik angleških sil v Sudanu general Cunningkam. Po petih letih pregnanstva je neguš zopet položil svojo nogo na abesinsko zemljo. Priredili so uradno slovesnost in zeleno-rumena zastava je zavihrala v zraku. Tako se je iz pozabe postavila v ospredje zanimiva pojava abesinskega neguša s svojo črno brado in temnimi očmi.
V	jeseni leta 1936 je bilo v mondenem delu Londona, tam, kjer so najlepše vile, zelo moderno povabiti neguša na partijo taroka ali šaha. Elegantne daine iz visoke družbe so mu rade postregle s čajem in prigrizki, neguš pa je bil vedno zelo žalostnega obraza, silno dostojanstven in veličasten; bil je Izredna prikazen celo za najbolj razvajene člane angleškega plemstva. Vedno je nosil svoj kratki, črni plašč in široki beli klobuk iz navadne klo-bučevine. Zdelo se je celo, da je silno pomilovanja vreden.	«
Toda kmalu je neguš moral iz Londona. Denarja ni imel toliko s seboj, kakor se je prvotno govorilo. Zato je odšel v majhno vilo v majhnem angleškem kopališču Bath in gostje so morali biti redki, ker je bila miza le zelo skromno pogrnjena. Naslednik kralja Salomona in kraljice iz Sabe se je začenjal vedno brid-keje spominjati 52 civiliziranih narodov, ki so ga v Ženevi pustili na cedilu. Začel je pisati spomine in ameriški založnik Ilearst se je zanimal zanje; toda do nakupa najbrž ni prišlo, ker je ne^uš svoje spomine požlahtnil s preveč navedbami iz orientalske filozofije, tega pa Američani ne prenesejo. Življenje v Bathu pa ie nazadnje tudi zanj postajalo preveč enolično. Za življenje svoje tete cesarice Zaoditu, hčerke cesarja Menelika, je bil regent v Abesiniji in je bil vedno silno delaven. Še bolj pa je delal po smrti svoje tete. Odločil se je, da bo pospeševal evropski način življenja, kajti do tega ga je navajalo marsikaj, med drugim tudi dogodba z njegovo dobro staro teto. Njegova stara teta cesarica Zaoditu je zbolela za pljučnico in evropski zdravniki so za neko gotovo dobo predpisali vroče obkladke, domači zdravniki-čudodelniki pa so ukazali mrzle ko-pelji v blagoslovljeni vodi. Ras Tafari je sledil njihovemu navodilu: dal je okopati svojo teto v mrzli blagoslovljeni vodi in cesarica je naslednji dan umrla; neguš je takoj začel uvajati evropske navade, kar in kjer je le mogel. Toda pri tem njegovi narodi niso bili tako sprejemljivi kakor drugi narodi na vzhodu.
Vrnitev abesinskega cesarja so Angleži pripravili s spretnostjo, ki spominja na Lavvren-ceovo delovanje med araoskimi plemeni. Angleški agentje so sejali nezadovoljstvo med muslimanskimi plemeni v Abesiniji zlasti na ozemlju Galla, kajti to pleme se ie začelo ze[o obračati proti Italiji zaradi tega. Ker je Italija zasedla Albanijo, ki je bila zadnja neodvisna muslimanska država v Evropi. Ostalim plemenom so začeli razlagati plemenske nauke držav osi, angleška letala pa so po deželi metala letake, ki so imeli besedilo proglasa, ki ga je
Napadi na Nemčijo
Nemška poročila
Berlin, 5. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Sovražnikovi letalci so leteli preteklo noč v manjših sknpinah nad zahodno Nemčijo in vrgli v glavnem zažigalne bombe. Prizadejana škoda je neznatna. Vojaški cilji niso bili zadeti. V središču Diisseldorfa so bile uničene stanovanjske hiše po bombah in požarih. Pri tej priliki je bilo ubitih 5 ljudi, 24 pa ranjenih.
A ngleška poročila
London, 5. febr. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Naša letala so izvedla obsežne napade na sovražno ozemlje. Ena skupina letal je napadi^ Diisseldorf, kjer je padlo veliko število eksplozivnih in zažjgalnih bomb na vojaške tovarne, na železniško postajo in na železniško križišče. Nastali so veliki požari. Letala, ki pripadajo vojni mornarici, pa so bombardirala različna pristanišča na belgijski in francoski obali od 0 s t e n d e j a do Bordcauxa. Največji napad je bil na pristanišče v Cherbourgu, kjer so padle bombe sredi ladjedelnic in pristaniških naprav in povzročile razdejanje in požare. Vsa naša letala so se vrnila.
Drugi bombniki so napadli doke v Brestu, kjer je izbruhnil velik požar in je nastalo nekaj močnih eksplozij Skupina letal je izvedla napad tudi na Dunkerque in Ostende, kjer so bili neposredno zadeti doki. Uspešen je bil napad tudi na letališča v Ventu in drugih mestih v zasedenem delu Francije tei končno na doke v Bordeauxu. Letala obalnega poveljstva so dvakrat napadla Cherbourg. Bombe težkega kalibra so padle na
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 5. febr. t. Poročilo št. 243 glavnega stana italijanskih oboroženih sil o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika: Letalsko udejstvovanje na obeh straneh. Angleški letalci so bombardirali Benghazi.
Vzhodna Afrika: Na severnem bojišču so naše čete izvedle protinapad na sovražnikove oddelke, ki so se približali naši novi bojni črti. Odbile so sovražnika in mu zadale izgube. Na južnem bojišču so se naši oddelki po srditem boju, v katerem so sovražniku zadali občutne izgube, umaknili z neke prednje izpostavljene postojanke na meji vzhodno od Lafanije. Naše letalstvo je močno napadalo. Sovražnik je bombardiral nekaj mest v Eritreji. Bilo je nekaj človeških žrtev med tamkajšnjimi domačini. Sestreljeni sta bili dve angleški letali.
V	noči od 3. na 4. februarja so sovražnikova letala nad Egejskim morjem vrgla bombe na neko naše letališče ter povzročila nekaj malega tvarne škode. Letala nemškega letalskega zbora so izvedla napad na letališči Mikaba in Halfar na Malti. Zadeti so bili hangarji, barake in vzletišča. Nastale so eksplozije in požari.
Angleška poročila
Kairo, 5. febr. Reuter. Vojno poročilo angleške vzhodne armade se glasi:
Libija: Preganjani od imperijalnih čet Italijani pospešujejo svoj splošni umik proti Benghaziju. Dosedaj smo ujeli okrog 400 ta-vajočih sovražnikov.
Eritreja: Operacije imperijalnih čet pri Kerenu uspešno napredujejo. Italijanske čete, ki se umikajo od Barentu-ja in B i s c u n d i -j a proti vzhodu, naše čete, ki so sedaj že prišle v stik z njimi, hitdo potiskajo naprej, kar dokazujejo ceste in steze, ki so polne opuščenega vojnega materiala in vozov Poleg že objavljenega števila ujetnikov smo ujeli spet nekaj sto novih.
V	Abesiniji: Napredovanje naših čet na cesti od Meteme proti Gondarju 6e uspešno razvija dalje. V južni Abesiniji južnoafriške čete postojanke, ki so jih sovražniku odvzele, sedaj utrjujejo.
Italijanska Somalija: Delovanje naših patrol je še vedno zeio živahno na vseh odsekih fronte. Včeraj so južnoafriške čete napadle in zasedle sovražno postojanko, ki leži 80 km globoko v sovražnem ozemlju.
Nairobi, 5. febr. t. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča: Močne afriške domačin-ske patrole so uspešno napadle in zavzele sovražno postojanko Beles Gugani. Postojanka je bila utrjena in leži 60 km v notranjosti italijanske Somalije. Naše čete se trudijo, da bi ohranile stik s sovražnikom, ki se umika.
Delovanje angleških letal
Kairo, 5. febr. 1 Reuter. Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:
yodpisal koptski metropolit v Jeruzalemu. V eruzalemu je bil tudi košček zemlje, kjer je bil neguš še suveren vladar.
Te dni pa so Zamorci v Ameriki zopet začeli zbirati denar za abesinske brate. Tako so delali že v letu 1933. Nikjer niso pozdravili vrnitev Hajle Selasijeja tako navdušeno Kakor v Haarlemu, v črnskem predmestji! New Yorka.
Dr. —ee.
doke in na delavnice, v katerih popravljajo ladje. Štiri naša letala se niso vrnila.
Napadi na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 5. febr. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka vojna ladja je potopila v prekomorskih vodah 40.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. S tem je ta ladja uničila skupno že 110 tisoč ton sovražnikovih trgovskih ladij. Neko bojno letalo je potopilo 440 km zahodno od Irsko sovražnikovo 4.500 tonsko oboroženo trgovsko ladjo, neka druga ladja pa se je potopila v bližini vzhodne škotske obale, tudi zadeta z bombami. Bojna letala so izvedla včeraj uspešen napad na dva močno oborožena konvoja ob jugovzhodni angleški obali. Nemška letaia so napadla na istem poletu neko letališče blizu Londona. Eno letalo, ki je bilo na tleh, je uničil požar.
Na Sredozemskem morju so bili napadi nemških bojnih letal včeraj popoldne izvedeni na letaljšča in pristanišča na Malti. Na lope in zavetišča so padle bombe težkega kalibra in zanetile požare. Skladišče s strelivom je zletelo v zrak.
Preteklo noč so skupine nemških letal kljub neugodnemu vremenu uspešno napadle angleške orožarne v srednji Angliji, važne vojaške cilje, letališča ter železniške naprave v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Metala so zažigalne in rušilne bombe.
Sovražnik je včeraj izgubil tri letala. Eno jo bilo sestreljeno pri spopadu v zraku, dve pa je zbila na tla protiletalska artilerija. Troje nemških letal jiogrešanio.
Berlin, 5. febr. AA. DNB. V bližini Ramsgatea so nemška bojna letala danes napadla angleški
Naši bombniki so včeraj večkrat bombardirali Barco, Berko. Benino in italijanske ceste proti Benghaziju. Med Marauo in Barco je bil napaden motorizirani prevoz. Železniška postaja v Barci je bila bombardirana in zadeta. V Berki so bile zadete letalske lope, v Benini so izbruhnili veliki požari. Dve italijanski letali sta bili sestreljeni, pri T o 1 m e 11 i pa je bilo uničeno veliko italijansko vodno letalo, pri Appoloniji pa je bil sestreljen v morje večji italijanski bombnik.
Južnoafriško letalstvo uspešno pomaga impe-rijalnim četam v Eritreji. Na letališču v A z o z i je bilo na tleh uničenih 5 sovražnih letal. Nad Asmaro se je razvila letalska bitka, v kateri je bilo eno sovražno letalo sestreljeno, eno drugo pa s strojniškim ognejm uničeno na tleh. V Te-r a n n i eo bila na tleh uničena 4 sovražna letala, 3 nadaljnja pa tako poškodovana, da ne bodo več za rabo, so pa bila uplenjena v Barentuju. Na cesti M e t e m a - G o n d a r je bil bombardiran sovražni vojaški transport in zažgan. Med Asmaro in Korenom je bil uničen vojaški transport. Na letališče v G u r i so padle tri bombe, ki so zadele letalske lope v polno in jih zažgale. Pri napadu na motorizirani transport pri M a k a 1 i je bil ves prevoz razdejan in so bila 3 sovražna letala uničena na tleh, druga po poškodovana. Razvila se je letalska bitka, v kateri nobena stran ni imela izgub.
V	južni Abesiniji je južnoafriško letalstvo uspešno delovalo in je en sam pilot sestrelil 3 sovražne lovce v bližini D i t h a.
Sovražna letala so včeraj napadla Malto. Trije bombniki so bili sestreljeni, drugi pa poškodovani. Bombe so povzročile malo škode na zgradbah.
Satno en bombnik in eno lovsko letalo pogrešamo. Sovražnikove izgube pa znašajo skupno 30 letal.
V	Libiji
Kairo, 5. febr. t. Reuterjev poročevalec poroča, da je službeno vojno poročilo o zavzetju C i r e n e sinoči izšlo zaradi tega tako pozno, ker so operacije trajale še popoldne in še ni bilo jasno, če bodo angleške čete vkorakale v meslo že proti večeru, aii če bodo čakale naslednjega dne. Toda vkorakale so že zvečer. Mesto C i r e -n e leži 80 km zahodno od Derne, visoko na skalnati obali in je nekoliko utrjeno. Do nedavnega je bilo sedež glavnega stana maršala Grazianija. Angleške čete so na ta način pustile za seboj znano mesto Appolonio, ki leži 20 km vzhodno od Cirene ter je na ta način obkoljena in je njen padec samo še vprašanje časa. V Appoloniji so imeli Italijani močno, moderno letališče, ki pa so ga angleški bombniki razbili tako, da je nerabno. Angleške čete se pomikajo hitro naprej in so v glavnem zasedle fronto ob cesti, ki pelje od Cirene na obali do Mekellija v puščavi. V zadnjih 24 urah angleške čete niso slišale niti najmanjšega strela od strani sovražnikov, ki torej tiho zavzemajo nove položaje. Letalstvo zvesto spremlja napredovanje suhozemskih sil. Posebno srdito je obdelovalo Barco. ki je zadnja postaja železnice iz Bengazija proti severu ter kolone italijanskega vojaštva, ki se pomikajo proti zahodu. Italijani so stavili velike upe v mine. s katerimi so minirali pota, po katerih so slutili, da bodo napredovali Angleži. Pred glavnimi angleškimi silami pa gredo skupine avstralskih tehničnih čet, ki mine odstranjujejo. Včeraj jih je popokalo vsaj tisoč. Tako tudi mine ne delajo nobene ovire
konvoj, ki je bil močno zastražen. Pri napadu se je nemškim letalcem posrečilo potopiti eno britansko 3000 tonsko ladjo. n"ko drugo 6 do 8000-tonsko ladjo pa težko poškodovati.
Angleška poročila
London, 5. febr. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
V pretekli noči so sovražni bombniki metali bombe na več angleških pokrajin. Glavni cilji napada pa so bili v vzhodnem delu srednje Anglije. Čeprav napadi niso imeli večjega obsega, so le povzročili precejšnjo škodo. Tudi na lxmdon je padlo nekaj bomb. ki so povzročile požare, ki pa so bili hitro pogašeni. Naši nočni lovci so sestrelili en sovražni bombnik.
Reuterjev poročevalec pristavlja, da je bil napad na neko vzhodnoangleško pristanišče (verjetno Liverpool) precej hud in da so nemški bombniki prihajali v več zaporednih valih, vendar niso mogli skozi zaporni ogenj protiletalskega topništva.
London, 5. febr. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Davi je skupina nemških bombnikov skušala napasti sprevod angleških trgovskih ladij na jugovzhodni obali Anglije. Angleška lovska letala so se takoj dvignila in razvila se je srdita bitka med in nad oblaki, skozi katere se je slišalo streljanje s topovi, eksplozije bomb in reg-ljanje strojnic. Trije nemški bombniki so v plamenih padli v morje. Vsa naša letala so se vrnila.
Danes je nemško letalstvo delovalo bolj v skromnem obsegu. Naši lovci so sestrelili en nemški bombnik nad Londonom, enega pa nad vzhodno Anglijo. En nemški bombnik pa je padel na irska tla v pokrajini Cork ter je bila ubita vsa posadka, šest mož.
angleškim imperijnlnim četam, med katerimi se posebno odlikujejo oddelki francoskih Spahijev, ki so prišli iz Sirije.
V	Er treii
Kairo, 5. febr. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča, da se je te dni mudil na fronti v Eritreji vrhovni poveljnik angleške vzhodne armade general Wavel, ki __ je osebno videl napad avstralskih čet na sovražno postojanke. Po pregledu fronte se je general z letalom vrnil nazaj v Kairo.
Khartum, 5. febr. t. Reuterjev poročevalec dodaja k včerajšnjemu vojn. poročilu, da so angleške čete z zavzetjem Agordata in Barentuja prišle do navpično v nebo štrlečega golega gorovja, ki zapira pot naprej. Zaradi tega so se zasukale ene proti severovzhodu, druge proti jugovzhodu. Severna skupina je hitro napredovala in prišla v okolico Kerena, ki ni utrjena in bo najbrže hitro osvojena. Južne čete pa prodirajo okrog črnega gorskega masiva proti cesti, ki pelje iz Asmare v Aduo in so tukaj že zasedle B i ■ a c u n d i. Letala pa zvesto pripravljajo pot z zasledovanjem nasprotnika, ki se potnika po gorskih poteh v vzhodni smeri proli Asman, ter z bombardiranjem sovražnih letališč in zbirališč.
V	Abesiniji
Isti poročevalec Reuterja pravi, da so angleške četo sedaj prišle že 110 km daleč od 6udan-ske meje v notranjost Abesinije in sicer v smeri proti Gnndarju. Povsodi so v tesnem stiku in sodelovanju z abesinskimi četniki, ki delujejo žo mnogo dalje po vsej pokrajini okrog jezera Tali a. Vsak dan uplenijo pri svojem pohodu opuščena motorna vozila. Tudi z južne, to je s kenijske strani so južnoafriške čete prodrle že 60 km globoko v južno abesinsko pokrajino ter napredujejo od vodnjaka do vodnjaka.
V	Somaliji
Nairobi, 5. febr. t. Reuter. Vojno poročilo južnoafriškega poveljstva pravi, da se borbe razvijajo 80 km onstran meje v italijanski Somaliji. Borbe opravljajo na angleški strani zaenkrat samo močne izvidniške skupine, ki jih stalno podpira letalstvo.
»Krasna ja zvezda« o bojih
Rim, 5. ft"br. h. Z ozirom na oddaljenost afriških bojišč italijansko časopisje ne poroča podrobnejše o položaju v vzhodni Afriki, dočim so italijanski vojni kritiki omejujejo na to, da poudarjajo, da italijanska vojska tako na severnem kakor tudi na južnem bojišču v vzhodni Afriki po določenem načrtu uporablja taktiko manever-ske vojne.
S tem v zvezi so tukajšnji Časopisi prinesli članek vojaškega kritika glasila sovjetske vojske »Krasnaja Zvezda«, ki piše, da so Angleži računali s tem, da bodo s pomočjo bivšega neguša organizirali vstajo v Abesiniji, da na ta način spravijo v nevarnost italijanske položaje v Abesiniji sami. Ni znano, če je abesinsko prebivalstvo pripravljeno. da zopet stopi v borbo proti Italiji, pravtako pa ni mogoče vedeti, če je Haile Selasije sam sposoben premagati nesporazume s poglavarji, ki so že prej otežavali njegov položaj.
_Nadaljevanje na 2. atrani
Zemunska vremenska napoved za 6. februar: Nekoliko hladneje in povečini oblačno. Ponekod nekoliko dežja, v gorskih krajih pa sneg.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z
lokalnimi padavimani.
V Libiji, Eritreji in Abesiniji
Druga obletnica Ovetkovičeve vlade
Proti demokraciji
Novosadski list »I)an< piše o »Hrvatski grudi« tako-le: »Hrvatska gruda«, eno izmed fran-kovskih glasil, ki besno napada demokracijo in demokratsko ureditev, v članku »Novi tip državo iu družabne organizacije« piše med drugim tudi takole: »Mi pa verjamemo, da so je demokracija, kakršna je vladala svet iu narode, že preživela, da se je onemogočila ter da se narodom ne bo mogla več vsiliti. Narodi hočejo, naj jim v njihovem imenu vladajo najboljši mod najboljšimi in pa, da naj bo odgovornost za oblust pravilno organizirana. Le tako, če se bo io pravilno izvedlo, bodo narodi mogli priti do svojih pravic in do svoje svobode, posamezniki pa, kakor tudi vsa družba, pa bodo tako deležni resnične socialne pravice«. — »Dan« k tem izvajanjem omenjenega hrvatskega lista dostavlja te-le svoje misli: »Najprej bodi povedano, do nam Je ena stvar docela nerazumljiva: kako bodo narodi v antidemokratskih režimih, tedaj v diktatorskih, spioh mogli jKivedati, koga imajo za najbolj sposobnega med najbolj sposobnimi, in kako bodo smeli in mogli odstraniti človeka, ki so se v njegovi sposobnosti zmotili. Kakšna neki bo tista svoboda narodov, če bo nad njimi neomejeno vladal samo en mož?«
Izjava pravoslavnega episkopa Valerijana Pribičeviča
Preteklo nedeljo so se v Novem Sadu zbrali prvaki SDS ter se posvetovali. Prostor pa jim je dal na razpolago pravoslavni episkop Valerijan Pribičevič, brat rajnega Svetozarja. Zdaj je Valerijan Pribičevič, ki se je tudi sam udeleževal SDŠ-arskega sestanka, dal izjavo, da so tega se- g Stanka ni udeleževal kot strankarski pristaš SDS, marveč kot osebni prijatelj predsednika in ministra dr. Budisavljeviča, kateremu je prav zalo tudi odstopil jx>trebne prostore za sestanek. V»-lerijan Pribičevič, ki je bil včasih v vodstvu SDS ter celo poslanec te stranke, zdaj izjavlja, da je odložil vse funkcije v SDS ter sploh ni več rjen član, odkar je bil izvoljen za episkopa. — Tn izjava je bila menda [»trebnn zato. da ne bo kdo SDS in g. episkopu očital »klerikalizma«.
Glasilo SDS
zoper pravoslavni »klerikalizem«
Glasilo SDS v Slavonskem Brodu »Riječ< hudo napada belgrajsko radijsko postajo, kateri tned drugim očita tele hude grehe: »Najnovejše v belgtajskem tadiju je propaganda pravoslavnega klerikalizma. Vsak hip lahko sliši te kakega popa, kako neutrudljivo pridiga na primer o svetom Atanaziju. Nismo seveda zoper vero, toda dandanes, ko nas muči toliko drugih važnejših vprašanj, ne gre govoričiti o svetem Atanazijul Nastopili smo zoper katoliški klerikalizem, nrav tako bomo nastopili zoper pravoslavni. .. Nagibamo sicer, da more duhovščina močno služiti svojemu narodu, toda danes bi morala uvideti, da narodu, ki se v teh težkih časih bori ?a sebe in za svoje borno življenje, ni toliko za svetega Atu-nuirifa,- kolikor mu jo.za živež,-drva in druge jk>-trebne reči.« — Ali je pravoslavni episkop go-sjkkI Valerijan Pribičevič zaradi takega mišljenja svo.,e nekdanje stranko podal tisto izjavo, da ni več njen član?
Vloga Srbov na Hrvatskem
Brodska »Riječ«, ki je glasilo tamkajšnje SDS, prinaša članek Milana Durmana, ki pravi med drugim: »Najlepši časi naše preteklosti so bili takrat, ko smo si podajali bratske roke. Bilo je tako leta 1848. ko je srbski patrijarh Rajačič blagoslovil bana Jelačiča, bilo je tako ob početku sedanjega stoletja, ko so se Srbi in Hrvati zbližali v srbsko-hrvatski koaliciji, bilo je tako, ko sta nastopila Sve-tozar Pribičevič in Stjepan Radič ob času navdušenja ob prevratu, bilo jo tako leta 1927, ko je bila ustanovljena seljačko - demokratska koalicija, in spet zdaj, ko je bil sklenjen sporazum. Želeti je treba, da se to, kar je bilo zdaj ustvarjeno, še poglobi in spopolni. Mi Srbi, ki smo prišli v okvir banovine Hrvatske, imamo pred seboj veliko nalogo. Naša naloga je omogočiti popolno zbližanje Zagreba in Belgrada ter biti vez med Srbijo in Hrvatsko. Ta naloga nam je določena, ker smo del srbskega naroda, toda po stoletnem skupnem življenju zvezani s Hrvati, da nas nihče več ne more razdružiti. Mi smo cement te države. Naša naloga pa je pokazati, da ima ta država pravico do obstanka.«
Delitev kalvinske cerkve v Jugoslaviji
Kalvinska veroizpoved jo razmeroma najbolj razširjena med Madžari. Madžarski list »Naplo«, ki izhaja v Subotici, piše, da bo na seji upravnega odbora kalvinske reformirane cerkve v Jugoslaviji obravnavali tudi zahtevo nemških kalvincev, ki zahtevajo, naj bi se kalvinska cerkev v Jugoslaviji razdelila ter se ustanovila še posebna nemška kalvinska verska skupina. Kakor poroča omenjeni madžarski list, so no seji sklenili resolucijo, v kateri priznavajo nemškim kalvincem večjo avtonomijo, da pa je sicor treba obraniti edinost te verske organizacije v okviru njene cerkvene ustave.
Nemci v Srernu in Bosni
Glasilo Nemcev na Hrvatskem »Slavvonischer Volksbote« poroča, da so letni občni zbori v teku meseca januarja bili v deset sremskih in bosanskih večjih krajih. S tem v zvezi poroča list, da ae je v Grabovcih vpisalo v nemški Kullurbund kar 100% tamkajšnjih Nemcev, v llrtkovcih 98%, v Nikincih 6e je izmed 184 tamkajšnjih nemških družin vpisalo v nemški Kullurbund 183 družin, v Drenovcih se je vpisalo v Kulturbund 99% tamkajšnjih Nemcev, v Račinovcih 98%, v Rokovcih in Andrijaševcih 99%, medtem ko za Nuštar, Županjo in Cerno še niso znani podatki. — Predsednik nemške gospodarske in zadružne zveze v Jugoslaviji dr. Avvender pa je izdal zdaj Nemcem oklic, da se lahko v te nemške gospodarske ustanove vpisujejo še do konca svečana.
Ples nemških narodnih noš v Novem Sadu
Preteklo nedeljo Je bil v novosadskem nemškem narodnem domu »HAPAG« vsakoletni ples nemških narodnih noš. Plesa so se udeležili med drugim zastopniki nemškega poslaništva iz Belgrada, Škof nemške evangeljske cerkve dr. Filip Popp iz Zagreba, donavski ban dr. Kijnrinn. policijski ravnatelj Todor Vojnovič ter zastopniki nemških gospodarskih iu Zadružnih organizacij iz vse države.
Dne 5. svečana leta 1930 je bila sestavljena vlada g. Dragiše Cvetkoviča, ki zdaj obhaja svojo drugo obletnico. Vsem je še znan zgodovinski potek tistih dogodkov. Ko se je pokazalo, da prejšnja Stojadinovičeva vlada nikakor noče načeti vprašanja sj>oraziima s Hrvati ter so ob verili-kacijski debati v narodni skupščini iz ust aktivnega ministra dr. Kujuudžiča padle besede zoper Hrvate, takrat je nastala v vladi kriza. Slovenska ministra dr. Krek in Snoj sta skupaj z dr. Spa-horn in Kulenovičem ter Dragišo Cvetkovičem jx>-dala ostavko, nakar je moral odstopiti dr. Stoja-dinovič z vso svojo vlado. To so imenovani ministri storili zato, da se odpre j>ot reševanju notranje |K>litičnih vprašanj, med katerimi je bil sporazum na prvem mestu. Sestava vlade je bila izročena g. Dragiši Cvetkoviču, kateri je dne 5. februarja sestavil svojo vlado, ki je dobila nalogo skleniti sporazum.
Kakor je na ljubljanskem Navju ob odprtem grobu slovenskega voditelja dr. Korošca . izjavil sam voditelj hrvatskega naroda g. dr. Maček, je imel pri tem in jx>zneje velik delež ravno dr. Korošec, kateri je vedno smotrno deloval v tem smislu, da bi se sporazum čim prej sklenil ter vsa država postavila na novo podlago.
Nova vlada g. Cvetkoviča je šla takoj na delo ter je v skupščini javno razglasila svoj" glavni program: sfK>razum in preureditev države. Začela so se ftogajamja med predsednikom vlade go-sjjodom Cvetkovičem iu dr. Mačkom, ki so bila uspešno in slovesno končana dne 26. avgusta, ko je bil S|x>raizum sklenjen in na Bledu jx>dpisan. Takrat so stopili v vlado . tudi Hrvati s svojimi legitimnimi zastopniki. Poslej je naloga nove vlade bila sklenjeni S|x>razum izvesti ter dokončati.
Sporazum je bil veliko državniško delo, ki je državi prinesel ogromno korist, kar lahko čuti danes vsak državljan ter (o tudi javno prizna, če je dobre volje. S tem je bil odstranjen veliki kamen spotike, odstranjena velika ovira za uspešen razvoj. Jugoslavije ter vseh treh narodov, ki sestavljajo to našo državno skupnost. Naloga sedanje vlade je, da se ta sporazum do konca izvede ter država vsestransko postavi na nove temlje, ki so začrtani v sporazumnem aktu. V zgodovinskem aktu od 26. avgusta je rečeno, da naj se enako kakor Hrvatska uredi tudi vsaka druga banovina, ki to želi. S tem je bila tudi za Slovenijo dama irodlaga, na kateri maj se ustanovi avtonomna banovina Slovenija. Ker jc ureditev banovine Hrvatske takorekoč že končana, saj so te dni bili razdeljeni tudi že skupni državni fondi, je zdaj čas, da se načne drugi del tega važnega vprašanja: Tudi Slovenci naj bodo čim prej deležni istih pravic, ki jih je zdaj deležna banovina Hrvatska.
Splošni slovenski zahtevi zdaj ne stoje na poti nobene take ovire, ki bi jih ne bilo mogoče premagati. Zato vsa slovenska javnost ob drugi obletnici vlade g. Dragiše Cvetkoviča pričakuje, da se bo zdaj preurejanje Jugoslavije nadaljevalo tudi na slovenski strani, s čemer bo naša skupna domovina stopila spet dobršen korak naprej k popolni notranji ureditvi in okrepitvi.
Izjava g. Dragiše Cvetkoviča
Na predvečer svoje druge obletnice je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič belgrajslcim časnikarjem dal to-le izjavo:
Danes, ko potekata dve leti od tedaj, ko sem sestavit prvo svojo vlado, ki je — kakor vam j« znano — imela zelo pomembno poslanstvo, mislim, da bom najboljše ustregel vaši želji, če na kratko jjodam vse važnejše politične dogodke, ki so se odigrali v zadnjih dveh letih v našem notranjepolitičnem življenju. Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je imela jasno in določeno nalogo odstraniti vse one težke in izredne notranje razmere, ki so zadnja leta našo državo glede njenega notranjega urejanja tako močno pretresale. Glavno in osrednje vprašanje vseh izrednih razmer je obstajalo v težkih odnošajih, ki so obstajali med Srbi in Hrvati v naši skupni domovini, že od začetka, od njene ustanovitve. V toliko bolj je bilo to vprašanje kočljivejše in iti bilo enostavno poiskati rešitve.
Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je pojmovala svoje poslanstvo resno in odločno. Jaz osebno sem si prizadeval na vse načine, da prinesem tisto, česar je pri vseh dotedanjih poskusih manjkalo, da prinesem popolno iskrenost in duha zaupanja med srbskim In hrvatskim narodom, duha. Ki je bil v preteklih 20 letih do temeljev omajan. Že moja prva izjava v poslanski zbornici se v bistvu razlikuje od vseh dotedanjih izjav, ki so bile govorjene na tem mestu glede reševanja cele vrste teh vprašanj s področja naše notranje politike. Prizadeval sem si, da bi stvari postavil na njihovo pravo mesto in da pri njihovem reševanju opustim vse prejšnje načine in vse tisto, kar je rešitev teh vprašanj celih 20 let oviralo. Razen tega mi je bilo jasno, da po starerrt načinu ni mogoče urediti naših temeljnih notranjih razmer.
Zaradi tega sem v svoji izjavi v poslanski zbornici postavil odločno in jasno zahtevo po rešitvi hrvaškega vprašanja kot takšnega. Takrat je bilo vse jiolno napačnih domnev z raznih strani. Nekateri so v izjavi nove vlade videli samo staro taktiko zavlačevanja, drugi pa so nezaupljivo gledali na možnost sporazuma med Srbi in Hrvati. Tako prvi kot drugi so bili prepričani, da imajo prav, ker so se spominjali prejšnjih skušenj. Pod vtisom teh mnenj sem bil v začetku v dvomu, če niso morda upravičena. Moj prvi sestanek z zastopnikom hrvatskega naroda dr. Mačkom pa je v temelju ovrgel vsa ta domnevanja naših politič-
nih krogov — dobrohotna ali ne, to je čisto vseeno.	•
Kateri je bil glavni razlog, da je že ta moj prvi sestanek z dr. Mačkom meni viil vero, da
je sjx>razum možen in da ga bomo sklenili? Ta razlog je bil, kakor sem v začetku dejal, zaupanje. Na prvem sestanku in po prvih najinih razgovorih sva dosegla to, kar je bilo nujno jx>treb-no, da se razgovori uspešno končajo, vzpostavila sva duha zaupanja. In samo v tem duhu se je posrečilo doseči sporazum glede vseh vprašanj, čeprav so se zdela naša naziranja često diametralno nasprotna.
Po nekaj mesecih smo naše' delo uspešno končali. Politika narodnega sporazuma je ostala osnovna črta naše notranje politike, ostala je to ne samo za nas, ki smo sporazum dosegli, pač pa tudi za vse tiste, ki v kakršni koli obliki žele sodelovati v javnem in političnem življenju naše države. Temelji politike sporazuma morejo biti jx> mojem globokem prepričanju temelji trajne, solidne in zdrave jugoslovanske skupnosti. Ta politika je poroštvo v sedanjih časih, in edino ona more zagotoviti bodočnost. Tisti, ki žele, da bi bila Jugoslavija zdrava in močna, jo morejo graditi samo na tej temeljni notranjepolitični smeri, na politiki sporazuma. To se je zlasti jasno in odločno pokazalo v vseh trenutkih, ki jih je v zadnjih dveh letih naša država preživela.
Ob dveletnici svoje vlade sem srečen, da lahko jx>vem, da je ta politika rodila dobre sadove in da se je bomo odločno in do konca držali.
Belgrajsko časopisje ob drugI obletnici
Belgrad, 5. febr. m. Ob dveletnici prve vlade Dragiše Cvetkoviča, v kateri je tudi naš pokojni voditelj dr. Korošec odigral zgodovinsko vlogo v razpletu našega političnega življenja, objavlja tukajlnje časopisje na prvi strani izjavo ministrskega predsednika Cvetkoviča, v kateri poudarja predvsem najvažnejše politične dogodke od nastopa njegove vlade do današnjega časa. Prav tako objavlja časopisje Svoje članke o dveletni Cvekovičevi vladi in navaja vse njegove notranje in zunanje politične uspehe. »Politika« pa je razen tega še ponatisnila »Slovenčev« uvodnik o nedeljskem govoru gospoda predsednika dr. Kulovca.
Italijanski listi
Rim, 5. febr. AA. Štefani: Italijanski listi pišejo obširno o drugi obletnici vlade g. Dragiše Cvetkoviča in poudarjajo, da se je Cvetkovicevi vladi posrečilo, da je sklenila znani sporazum z dne 26. avgusta 1939, ko so bili urejeni odnosa ji s Hrvati in je bila zagotovljena prisrčna soglasnost vseh ljudskih strank. Ko je uredil vprašanja notranjega značaja, se je Cvetkovič z vsem delom lahko posvetil mednarodni politiki, pri tem pa ga je prevevalo visoko rodoljubje in volja, da bi se ohranil mir in prijateljski odnošaji s sosedi. Pri tem je bil siguren, da lahko v tem programu računa na iskreno solidarnost Italije. »Messagero« jjodčrtava, da se fašistična Italija, ki z živahnimi simpatijami spremlja delo predsednika Cvetkoviča, raduje ob drugi obletnici njegove vlade že doseženih uspehov, ki so poroštvo za nove uspehe in za nova dela.

Za prehrano Slovenije
Belgrad, 6. febr. m. Po povratku vodilnih
članov kraljevske vlade v Belgrad je bilo danes v prestolnici zopet več važnah posvetovanj, predvsem med predsednikom in j>odpredsednikom vlade ter dr. Kulovcem. Podpredsednika vlade dr. Mačka, so na kolodvoru pričakovali hrvatski ministri, s katerimi se je voditelj Hrvatov razgovor jal o tekočih zadevah. Po tem je pa dr. Mačka sprejel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Gosp. predsednik dr. Kulovec je reševal tekoče stvari v svojem kabinetu ter je v raznih slovenskih zadevah posredoval pri posameznih ministrih, predvsem glede prehranjevalne akcije v Sloveniji. V večernih urah ga je sprejel tudi predsednik vlade Cvetkovič, ki se je z njim pogovarjal
zelo dolgo. Pogovarjala sta se o vseh perečih političnih in gospodarskih problemih.
Predsednik vlade Cvetkovič je tekom dneva sprejel tudi prosvetnega ministra dr. Kreka, ki mu je poročal o raznih resornih zadevah. Potem je pa pred njim podpisal uredbo, ki daje možnost dravski banovini, da najame pri PAB za prehrano v Sloveniji cenen kredit 100,000.000 din. Po tej uredbi bo mogla dravska banovina tudi konvertirati svoje dosedanje manj ugodne kredite, ki jih je najela za prehrano prebivalstva v Sloveniji.
Dopoldne je novo imenovani pravosodni minister Mihajlo Konstantinovič prevzel od dosedanjega pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča zaupani mu resor.
Rektor ljubi anske univerze v Belgradu
Belgrad, 5. febr. m. Davi je dopotoval v
Belgrad rektor ljubljanskega vseučilišča dr. M. Sluvič, ter je v zadevah ljubljanske univerze fjosredoval pri merodajnih činiteljili v raznih ministrstvih.
Seja Zveze kmeti[sklh zbornic
Belgrad, 5. febr. m. V Belgradu bo jutri seja izvršilne zveze kmetijskih zbornic kraljevine Jugoslavije, na kateri bodo obravnavali vsa go-sjxxlarska vj>rašnnja, ki so na dnevnem redu in se nanašajo na položaj kmetijskega prebivalstva v Jugoslaviji. Ljubljansko kmetijsko zbornico zastopata njen jiredsednik, bivši narodni poslunec Martin Steblovnik in tujnik dr. Merdar.
Osebne novice
Belgrad, 5. febr. m. S kraljevim ukazom je bil pomaknjen v drugo stopnjo dr, Franc Bradač, izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Za asistenta 4. pol. skup. 2. stopnje ie imenovan inž. Stojan Globočnik na tehnični fakulteti. Za asistenta 7. skup. pa Ciril slebin-ger na filozofski fakulteti.
Belgrad, 5. febr. m. Z odlokom predsednika ministrskega sveta in zastopnika notranjega ministra jo premeščen tehnik Viktor Korbar iz Kragujcvca v Ptuj.
Belgrajske novice
Belgrad, 5. febr. A A. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je predpisal dopolnilo k pravilniku o učnih zavodih m strokovnih šolah, katerih spričevala dajejo dokaz strokovne izobrazbe. Po teh novih dopolnilih se diplomiranim mehanikom z najmanj enoletno prakso priznava strokovna izobrazba za opravljanje poslov pri električnih inštalacijah.
Belgrad, 5. febr. AA. Danes dopoldne je bila v kabinetu kmetijskega ministrstva konferenca, na kateri so razpravljali o uredbi o elektrifikaciji države. Konference so se poleg kmet. ministra dr. Branka Cubriloviča udeležili tudi gradbeni minister Danilo V ulovi č, pomočnik kmet. in gradbenega ministra BudisavljeviČ, Cvijanovič in dr. Ce-ligin.
Bombni napad na angleški klub v Zagrebu
Stvarna škoda velika — Gospa Schwarzova izgubila obe nogi
Storilec neznan
Zagreb, 5. februarja b. Včeraj ob 6.15 evečer je nastala v čitalnici angleškega kluba, ki je v prvem nadstropju poslopja kiparja Ivana Meštroviča v Ilici št. 12. velika eksplozija. V drugem nadstropju te hiše je angleški konzulat. Ob eksploziji je bila hudo ranjena gospa inž. kemije Nada Schvvarz, kateri sta poškodovani obe nogi ter je bila takoj z avtoin prepeljana na kirurško kliniko, Po eksploziji je bilo izdano uradno poročilo:
Posledice same eksplozije so bile strašne. Vržena so v stran in razbita vrata čitalnice in predsobe, ravnotako tudi nasprotna vrata. Na stopnišču je vse polno trsak in razbitega stekla, razbitih je 39 oken. Sledovi eksplozije se vidijo tudi na samem stopnišču Takoj so prišle na lice mesta preiskovalne oblasti, ki so ugotovile, da je neznana oseba malo časa pred eksplozijo postavila tja dinamitno patrono ali več njih zvezanih med seboj. Na patronah je bila pritrjena zažigalna vrvic«. Neznanec, ki je postavil patrono in jo eažgal, je zbežal in je bil gotowo že m. ulici, ko es js zgodila eksplozija.
.V trenutku eksplozije je bila v predsobi čital-
nice 38-lelna gospa inž. kemije Nada Schvvarz s svojo znanko Evo Verona, medtem ko sta bile v bližini gospe Zora Kneževič in Marija Kaplan. Eksplozija je vrgla gospo Schvvarzovo na nasprotno stran predsobe. Srečnejša je bila gospa Verona, ki je samo lažje ranjena. Gospa Schvvarz je bila operirana na kliniki in so ji morali odrezati eno nogo nad kolenom, a drugo pod kolenom. Rev« je popolnoma nedolžna. Hotela si je samo izposodili nekaj knjig, zdaj je onesrečena za vse življenje.
Policijske oblasti so razvile ves svoj aparat in v vseh smereh, da bi našle krivca. Banska oblast je razpisala nagrado 100.000 din in izdala sledeče naznanilo:
Ob ponovnih terorističnih dejanjih, ki so se dogodila v zadnjem času v Zagrebu s polaganjem eksploziva na javnih mestih, šc posebno pa v zadnjem slučaju v Ili« 12, kjer ie hudo pmadeta nedolžna žena, razpisuje ban>ka oblast nagrado 100.000 din* katero se bo izplačala onemu, ki bi dal kakršnekoli podatke, ki bi mogli pomagati oblasti, da odkrije tc tetoriste.
Pr prave za hrvatski iubite ni evharistični kongres
Zagreb, 5. febr. b. V spomenici, katero bodo naslovili hrvaškemu narodu hrvaški škofje ob 1300 letnici prvih vezi Hrvatov s Sv. Stolico, bodo jiokazali zgodovino teh odnosov. Za samo slovesnost so žic sedaj-v teku velike priprave. Odločeno je, da bo to leto splošna hrvatska narodna svečanost, V Zagrebu bo velik evharistični kongres, na katerega so povabljeni tudi vsi škofje ' iz vsega sveta. Udeležjl se ga bo tudi posebni odposlanec sv. očeta papeža Pija XII. Prisotni bodo zastopniki vseh 1700 župnij iz banovine Hrvatske, nadalje iz vseh drugih katoliških žup cele Jugoslavijo. Pripravil in uredil se bo slavnostni prostor pod milim neboin, na katerem bo prostora za 300 tisoč ljudi.
Tu bo zgrajena tudi posebna kapelica in poseben podij za odposlanca sv. očeta papeža Pija XII., nadalje Sij. Vel. kralja, bana, hrvaškega narodnega vodstva, kr. vlade itd. Na tem podij«! bo prostora za 4000 povabljencev. Prisotnih bo tudi 1500 pevcev. Razvil se bo revijalni sprevod, a po mestu bodo šli tudi nočni sprevodi, v katerih bo sodelovalo 2OO.COO ljudi. Tudi »Hrvatska seljačka sloga« bo priredila svoj pregled. Ob času glavnih slovesnosti od 19. junija bodo pu-ščene v promet posebne jubilejne državne poštne znamke od 1.50 in 4,— din. Pripravlja se nadalje posebni ceremoniel za sprejem papeškega odposlanca. Vse zagrebške šole bodo končale šolsko leto pred začetkom glavnih slovesnosti in se bodo šolski prostori uporabili za stanovanja udeležencev kongresa. V vseh šolah bo propaganda in bodo šolarjem predavali o pomenu kongresa. Izbrani so bili tudi razni odbori, med katerimi je najvažnejši finančni odbor. Predsednik tega odbora je g. Ivan Pandžič. a člani so [»močnik <in. ministra Filipančič in šel oddelka dr. Frano-lič kakor tudi mnogo drugih. Udeleženci bodo imeli na vseh železnicah 75% f>opusta.
Ban dr. šubašič zapustil Dubrovnik
Zagreb, 5. febr. Kakor poročajo iz Dubrovnika, je davi ob šestih ban dr. šubašič s parnikom »Zagreb« s svojim spremstvom odpotoval iz Dubrovnika. Z njim je odpotoval tudi nadškof dr. Stepinac. Po prvotnem programu hi bil moral ban obiskati še nekaj drugih mest, toda zaradi slabega vremena je to odpadlo. Pred odhodom iz Dubrovnika je ban daroval 20.000 dinarjev za revne prebivalce iz dubrovniškega okraja.
Smuške tekme v Cortinš d'Ampezzo
Cortina d'Ampezzo, 5. februarja: Končni izid tekmovanja na progi 18 km je naslednji: Prvi Lundquist (Šved.) s časom 1.05.23, drugi KurHkala (Finska) 1.07.35, tretji Silvenoi-nen (Finska), četrti Compagnoni (Italija), peti For-sel (Finska), šesti Pahlen (Švedska) itd.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Angleški uspehi v Eritreji so dosedaj olajšani zato, ker je ozemlje v področju Agordata in Ba-rentuja pripravno za delovanje motoriziranih oddelkov, medtem pa lahko naleti nadaljnje napredovanje angleških čet v goratih področjih na hud odpor italijanskih čet. katere so v dosedanjih bojih uporabljale camo svoje zaščitne oddelke. Jasno je, pravi članek, da namerava Anglija pod-vzeti splošni koncentrični napad' proti italijanskim silam v vzhodni Afriki, toda pri vsem tem, da je italijanska vojska nn tem bojišču osamljena, je treba računati, da je pomnožena z dobro iz-vežbanimi domačin«kimi četami In pripravljena na odločen odpor. Zato jo ac bo tako lahko pre magatL

Turško mnenje o bolgarski krizi
Turki resno gledajo na nemške jugovzhodne načrte - Na Sovfetsko
Rusijo se ne zanaša.o

Istanbul, 5. febr. t. AFI. V turških političnih in vojaških krogih traja nezaupanje, s katerim opazujejo razvoj dogodkov v Bolgariji, še vedno dalje. V Istanbul so prišla poročila, da je prišlo na romunsko oba'o Donave spet nekaj novih nemških čet ter da so dobila nekatera naselja v romunskem delu Dobrudže tudi že svoje nemške posadke. V Konstanci da so močni odredi nemške vojske. V turških vojaških in političnih krogih menijo, da še vedno obstaja namera, da bi se nemške čete poslužile bolgarskega ozemlja za prehod v Grčijo ali dalje proti vzhodu, če in kadar bi ta načrt dozorel. Prehod iz romunske Dobrudže v bolgarsko Dobrudžo bi bil enostaven. V Turčiji mislijo. da bo v Bolgariji napravljen poskus, da bi ta država po romunskem zgledu pristopila k trojni zvezi in da bi istotako po zgledu Romunije sama prosila Nemčijo, naj pošlje vojaške inštruktorje v deželo. Dejstvo, da se Bagrja-nov poskus ni posrečil, le ne pomeni, da je ta možnost odstavljena z dnevnega reda, marveč, da sedanji trenutek še ni dozorel in da se bo ponovila pozneje v drugi obliki, kadar bo mednarodni položaj to dovoljeval Odgovorni turški viri izjavljajo, da ima turška vlada v rokah dokaze o dejstvih, ki opravičujejo njeno nezaupanje do razvojev v Bolgariji.
Vprašanje, ki zanima Angleže
Drugo zelo zanimivo znamenje o kritičnem ozračju, ki še vedno leži nad Bolgarijo, je, da se je začela zadnje čase angleška propaganda v izredni meri zanimati za to deželo. Angleške konzularne nameščence, angleške časopisne zastopnike in druge angleške pristaše lahko pogosto srečaš, ko te zaskrbljeno sprašujejo, kakšno stališče bi zavzele sosedne države Bolgarije, če bi. nemške čete vkorakale v Bolgarijo, bodisi da jo s privolitvijo .bolgarske vlade zasedejo, bodisi da jo uporabijo samo za prehod naprej v Grčijo. Iz tega sklepajo opazovalci razmer, da mora tudi Anglija nekaj slutiti v zvezi z Bolgarijo in da se že sedaj trudi, da bi s pomočjo svoje propagande ridobila javno mnenje v sosednih državah o I garij e za vojni nastop v primeru, da bi Bolgarija prišla pod nadzorstvo nemške vojske.
»Sovjeti bodo salutirali«
O stališču Sovjetske Rusije si v Turčiji ne delajo več nobenih utvar. Sovjetsko stališče označujejo takole: če bi Sovjetska Rusija dobila priliko, da bi se brez zapletljajev mogla polastiti črnomorske obale Bolgarije, bi to brez na-daljnega in takoj storila, kakor je to storila v Besarabiji v trenutku, ko Nemčija na to ni bila pripravljena. Če pa bi Nemčija hotela v Bolgariji doseči svoje cilje podobno, kakor je to storila v Romuniji, bi »Sovjeti salutirali« in bi se kvečjemu trudili, da z novimi pogajanji z Nemčijo dosežejo zase kakšne ugodnosti na hrbtu Turčije. To naziranje sicer ni službeno na-ziranje turške vlade, toda takšno je mnenje, ki nanj naletiš v Istanbulu, kadar koli v razgovoru s Turki sprožiš sovjetsko vprašanje. Turčija da od Sovjetov nima nič pričakovati, razen zasedbe Bo-sporja in Dardanel, če bi imeli priložnost, da jih dobe brez vojne.
Turčija zaupa samo na svojo moč
Glede zapletljajev, ki bi mogli nastati v zvezi z Bolgarijo, računajo v Turčiji izključno le na svojo lastno moč. Pri tem pa vztrajajo pri svojem sklepu, da bi smatrali nastop Bolgarije proti Grčiji, kakor tudi privolitev Bolgarije, da pridejo na njeno ozemlje kakšne tuje čete, kot povod za takojšnjo vojno.
Filov pojasnjuje
Sofija, 6. febr. t. Predsednik bolgarske vlade Filov je snoči v sobranju objasnil, zakaj je moral minister Bagrjanov odstopiti. Dejal je, da bolgarska politika ni politika ene ali druge osebnosti, marveč politika vlade same. Vlada ima iti naprej po poti, ki jo določajo stalna načela. Ce katera osebnost pride v navzkrižje z vlado, mora oditi, kar pa ničesar ne spreminja na načelih, ki so trajna in stalna. Politika vlade bo ostala ista, kot je bila do sedaj.
V javnem mnenju v Sofiji je nastopilo pomir-jenje. Toda nekateri inozemski krogi naglašajo, da kriza vlade prav za prav še traja dalje in da je treba nadaljnji razvoj, v katerem je bil nastop Bagrjanova samo prvi korak proti srotovemu določenemu cilju, z veliko pozornostjo zasledovati.
Mnenje v Berlinu
Berlin, 5. febr. b. Povodom ostavke bolgarskega kmetijskega ministra izjavljajo v berlinskih uradnih krogih, da so ga v Berlinu sprejeli s posebnimi simpatijami in da o vzrokih njegovega odstopa ne morejo dati nobene izjave, ker jim isti
nisi poznani. Nemško časopisje je mnogokrat pisalo o dobrih namenih in plodonosnem delovanju Bagrjanova. Kakor so izjavili bolgarski krogi v Berlinu, se je Bagrjanov žrtvoval za svojo stvar, to je za napredek Bolgarije. Toda čeprav je Nemčija pokazala odprte Bimpatije za Bagrjanova, to ne pomeni, da se bo Nemčija vmešavala v notranja bolgarska vprašanja, toda gotovo pa je, da bo našla način, da zavaruje svoje interese v Bolgariji.
R bbentop napovedu e pristop Bolgar^e k tro ni zvezi
Berlin, 5. febr. b. V zadnji številki časopisa »Berlin-Rim-Tokio* objavlja nemški zunanji minister Ribbentrop članek o gotovi zmagi še tega leta in napoveduje, da bodo nove države pristopHe k trojnemu paktu. Na vprašanje, katere so te države, bi v prvi vrsti v zvezi s prej razširjenimi glasovi, morala biti to Bolgarija. Če bi stvar šla
po tej poti, tedaj bi se našle možnosti za pravilno rešitev vprašanja vzhodne Evrope po namenih Rima in Berlina.
Sovjetske pomorske vaje v črnem morju
Moskva, 5. febr. AA. DNB. Glasilo ljudskega komisariata za vojno mornarico »Krasni flot« poroča, da ljudski komisar za vojno mornarico admiral Kuznjecov prisostvuje na linijski ladji »Kras-naja Komuna« pomorskim vajam na Črnem morju.
Novi madžarski zunanji minister
Budimpešta, 5. febr. b. Vsi madžarski časopisi obširno komentirajo imenovanje Lasla Bar-d o s s y j a za madžarskega zunanjega ministra. Časopisi poudarjajo, da je Bardossy človek, ki najbolje odgovarja za to odgovorno mesto. Bar-dossy je tip modernega madžarskega diplomata. Madžarski listi izražajo veliko veselje, da je prišel na mesto grola Csakyja tako sposoben diplomat.
Njegovo imenovanje so uradni krogi v Berlinu pozdravili s simpatijami.
Roosevelt o pomoči Angliji
Washington, 5. febr. b. Na včerajšnji konferenci tiska je predsednik Roosevelt pobijal razloge senatorja Wheelerja in trdil, da Združene države pomagajo Angliji z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V teku razgovora s časnikarji ie predsednik Roosevelt izjavil, da amerUka letalska industrija že sedaj zalaga Anglijo s skoraj 4 petinami celotne produkcije letal vseh vrst.
B e I i i n zdrav i. z obje
fi«T
!•] »I«]: h
p rot i z b b n e m u k 6 m h U
Usodni posveti pri Petainu
Francoski radio zagotavlja, da bo Petain sprejel samo pogoje, ki so častni«
Bern, 5. febr. t. AFI. Iz Vichyja poročajo, da je imel admiral Darlan, ki se je vrnil iz Pariza v Vichy, dva dolga razgovora z maršalom P e t a i n o m. Na merodajnih mestih v Vichyju izjavljajo, da je admiral Darlan prinesel s seboj nemške pogoje za sodelovanje. Med temi pogoji, ki jih je v Parizu izročil admiralu Darlanu Lava 1, je tudi ta, da se mora Laval takoj vrniti v francosko vlado in da mora v njej dobiti zelo obsežna polnomočja ter poleg zunanjega ministrstva še ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za propagando. V Vichyju trdijo, da je
memba pomeni nadaljevanje francosko-nemškega sodelovanja, ki se bo poglobilo zlasti na kmetijskem in industrijskem polju, kajti Francija ne želi opustiti svojega stališča opazovalca pri spopadu med Anglijo na eni in Nemčijo ter Italijo na drugi strani.
Lavalovi pogoji
Bera, 5. februarja m. Radio Bern poroča, da se je admiral Darlan, ki je potoval v Vichy po nalogu Lavala, danes zjutraj vrnil v Pariz z odgovorom maršala Petaina. Prvotno je Laval nameraval sprem-
maršal Petain že zadnji^ v decembru ko je po | ljati admira!a 5ariana. toda se je v zadnjem tre-
nnminnlif Vinvinnii mCnl L-l iMnf*1ll m Amolf Amn vnni.	.	. (| (	,	vi n
nutku premislil in je pismeno sporočil maršalu re-tainu pogoje, pod katerimi je pripravljen stopiti v vlado. Laval je zahteval od maršala Petaina zunanje in notranje ministrstvo, ministrstvo za informa-
V	_
admiralu Darlanu pisal Hitlerju, nemškemu voditelju zatrdil, da je pripravljen sprejeti Lavala nazaj v vlado, toda pod pogoji, ki jih bo on sam določil. Laval pa sedaj postavlja za svoj vstop v Petainovo vlado tako visoke zahteve, da ni verjetno, da bi jih mogel maršal Petain sprejeti, razven, če se je odločil, da odstopi on sain in prepusti Francijo njeni usodi.
Za danes popoldne je maršal Petain sklical sejo svoje vlade, na kateri je admiral Darlan poročal o svojih posvetovanjih v Parizu in o stališču, ki ga je zavzel Laval, ki velja kot zaupnik Nemčije. Do večernih ur ni bilo javljeno, kakšni sklepi so bili sprejeti. Le francoski radio v L y o n u je ostro odgovoril na pisanje francoskih listov v zasedeni Franciji ter izrekel tudi nekaj ostrih besed o Lavalu. ki bi kot Francoz, varno sedeč v zasedenem delu Francije, danes moral imeti toliko časti, da no bi delal težav maršalu Petainu. ki se trudi, da bi poraženo in ponižano ter opnstošeno Francijo dvignil k novemu življenju. Radio napovedovalec je pristavil, da maršal Petain. ki brez dvoma ni noben fanatik, a je Francoz z dušo in telesom, ne bo sprejel nobenega pogoja, ki bi ga smatral poniževalnega za Francijo in kvarnega za njeno nadaljno usodo. Napovedovalec je spet s poudarkom ponovil, da francoska vojna mornarica pod nobenim pogojem ne bo prišla v tuje roke in ne bo služila nikdar nobenemu drugemu namenu, kakor obrambi francoskega imperija.
Nemški poveljnik Pariza v Vichyju
Veliko senzacijo je vzbudila danes po Vi-chyju novica, da pride v Vichy tudi nemški poveljnik Pariza. O pomenu in namenu njegovega potovanja k maršalu Petainu ni bilo ničesar objavljenega.
D rektorsj treh?
Laval—Darlan—Huntzinger
Vichy, 5. februarja. Admiral Darlan se je vrnil v Vichy iz Pariza, kjer se mu je, kakor pravijo v dobro obveščenih krogih, posrečilo iz-gladiti zadnja nesoglasja v francoski notranji politiki. Mislijo, da bo v kratkem prišlo do spremembe vlade v Vichyju. Sprememba bo izvedena v tem smislu, da bo v okviru ministrskega sveta ustanovljen neke vrste direktorij. V ta direktorij, oziroma ožji vladni odbor, bi po vsej priliki prišli Laval kot zunanji minister, admiral Darlan kot minister za notranje zadeve in general Huntzinger kot minister za državno obrambo. Kot doslej bi vsa politična oblast ostala še dalje v rokah maršala Petaina, ki je pristal na rešitev, da bi onemogočil vse izgovore za razprtije med Francozi. Na drugi strani pa ta spre-
Japonska - Amerika - Sovjeti
Nove Izjave zunanjega ministra Japonske Macuoke
Tokio, 5. febr. AA. DNB: V dopolnilo svoji izjavi je zunanji minister Macuoka včeraj odgovoril na več vprašanj, ki so mu jih stavili v glavnem odboru spodnje zbornice. Macuoka je dejal, da so se odnošaji med Japonsko in Ameriko po podpisu trojne zveze poslabšali. Japonski zunanji minister je zlasti poudaril, da trojna zveza ni bila podpisana zato, da bi prišlo do vojne z Ameriko, pač pa nasprotno, da bi to vojno preprečila in onemogočila vmešavanje Združenih ameriških držav v evropske »pore. Tudi japonsko prodiranje na jug ni v nasprotju i interesi Amerike, je dejal Macuoka.
O odnošajih med Japonsko in Sovjetsko zvezo je japonski zunanji minister povedal, da je tudi v tem primeru trojna zveza pomagala vzpostaviti dobre vezi med obema državama. Tro na zveza lahko koristi zboljšanju japonsko-sovjetskih odnošajev, ket je njen namen svetu zagotoviti trajen mir.
Sporazum med Ameriko, Novo Zelandijo in Avstralijo
Newjrork, 5. febr. b. »Newyork Times« prinašajo članek o diplomaiskeiti snovanju ameriške vlade v Avstraliji' in v Novi Zelandija. Ameriška
vlada je storila korake pri avstralski in novozelandski vladi, da izve, kakšni bi bili njuni stališči, če bi prišlo do resnega spopada na Tihem morju. Posvetovanja so že napredovala in dosežen je sporazum glede uporabe angleške luke Sin-gapore za ameriško vojno mornarico v primeru, če bi se Japonska odločila za zasedbo Nizozemske vzhodne Indije. Dosedanja pogajanja omogo-
čajo uporabo pomorskih in letalskih oporišč po ameriški vojni mornarici v Avstraliji, Novi Zelandiji in Novi Gvineji. Enako je tudi Avstraliji
in Novi Zelandiji omogočena uporaba ameriških pomorskih oporišč v zahodnem delu Tihega morja.
Kitajska zmaga
9.000 Japoncev padlo v bitki
Čunking, 5. febr t. Associated Press. Kitajsko vrhovno poveljstvo dodaja svojemu prejšnjemu poročilu, v katerem naznanja, da so v pokrajini Ho-nan kitajske čete premagale Japonce in jim prizadejale velike izgube, da znaia Število ubitih japonskih vojakov 9.000. Se več pa jih ie ranjenih. Japonska ofenziva je sa ta način aa vseh frontah ustavljena.
cije in popolno nadzorstvo nad francoskim tiskom.
Časopisje poroča, da ima maršal Petain samo 48 ur časa za sprejem Lavalovih pogojev. Če bi maršal Petain pristal na Lavalove pogoje, bi bil Laval gospodar Francije, ter bi bila vsa francoska vlada pod njegovo kontrolo.
Medtem, ko nekateri politiki mislijo, da bo maršal Petain pristal na Lavalove pogoje, je večina mnenja, da bo maršal Petain v zadnjem trenutku našel primeren izhod.
Bera, 5. februarja t. Associated Press. Iz zelo verodostojnega vira se je izvedelo, da je Laval bil odpuščen iz francoske vlade v decembru lanskega leta zaradi tega, ker se je za hrbtom maršala Petaina pogaja) z nemško vlado in ž njo sklenil sporazum. na podlagi katerega bi bila Francija stavila svoje vojno brodovje na razpolago Nemčiji kakor tudi odstopila pristanišče Bizerto začasno Nemčiji kot vojno oporišče. Sedaj, ko naj bi se Laval na željo Nemčije vrnil nazaj v francosko vlado — česar Petain ne odklanja — vztraja nemško zunanje ministrstvo tudi na tem, da se izvede sporazum, ki ga je v decembru podpisal Laval, kar pa Petain odklanja, češ, da on ostane zvesto pri besedilu pogodbe o premirju, ki gornjih zahtev ne vsebuje,
Prve resne španske grožnje
Strupene besede glasila Frankove »španske falange«
Madrid, 5. febr. t. Reuter: Glasilo španske falange »A r r i b a« je objavilo danes članek, ki je vzbudil v diplomatičnih krogih veliko zanimanje. Člankar v zelo ostrih besedah napada angleško blokado in »tiste, ki na znotraj in na zunaj hočejo ohromiti novi španski polet«. List pravi naprej, da je »Španija dosedaj počivala od svojih bitk v državljanski vojni in odpustila sovražnikom, ki so jo ovirali v borbi za svoj napredek, toda odslej se moramo znova združiti okrog svoje zastave. Prišel je namreč
trenutek, ko mora spet dejanje nastopiti namesto besed in ko moramo začeti s trdovratno ofenzivo namesto previdne obrambe, če hočemo, da se bodo naše notranje in zunanje razmere izboljšale in če želimo, da bo Španija nastala nekaj drugega, kakor puščava, po kateri se skrivajo zadnji izgladovani ostanki ponosnih vojakov našega starega rodu.«
Nato list navaja nekaj zgledov, ki dokazujejo, da je angleška blokada povzročila pomanjkanje živil v Španiji.
Grški pritisk traja dalje
Tepeleni gori —Sunek na jugu proti Valoni
ltulijan8ka poročila
Nekje v Italiji, 5. febr. AA. Štefani. 243 uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Odbili smo sovražnikov napad ter prizadejali sovražniku občutne izgube. Zajeli smo nekaj vojakov ter orožja.
Rim, 5. febr. AA. Štefani. V zvezi s poročilom londonskega radia, da je neka podmornica torpe-dirala in potopila na Jadranskem morju pri otoku V i s dve italijanski trgovski ladji, in sicer »Vitto-rio Veneto« in »Fuchina«, pravijo na pristojnih mestih, da italijanska trgovska mornarica nima nobene ladje, ki bi se tako imenovala in da v Jadranskem morju tudi ni nobenega otoka, ki bi se imenoval »V i s«.
italijanski tisk o položaju Anglije
Rim, 5. februarja, A A. Štefani: Listi danes zjutraj podčrtavajo vojna dela, ki 6o jih na vseh bojiščih proti Angliji izvedli Italijani in Nemci. O položaju Anglije listi že 6edaj poudarjajo, da angleških izgub ne bo mogoče nadomestiti in da je bilo dosedaj potopljenih 10 milijonov ton angleškega bro-dovja, ameriške ladjedelnice pa, ki naj izpopolnijo to praznino, pa se šele grade. Med prvimi posledicami govora, ki ga je imel vodja Nemčije Hitler v športni palači v Berlinu, je bila, da so bili Angleži prisiljeni, da so morali opustiti svoj dosedanji način govorjenja, piše »Messaggero«, ki pravi, da si niti Churchill več ne upa dajati drznih izjav, kakor je to delal še pred kratkim, ampak se zadovoljuje z upanjem v bodočnost in v nepredvideno. List poudarja nasprotstva med izjavami angleških gospodarstvenikov in vojaških strokovnjakov. Medtem ko gospodarstvenik Lcyton, finančni svetovalec angleške vlade, trdi, da morajo Angleži v tej vojni zmagati z orožjem, ali pa bo Anglija izgubljena, pa general Filier meni, da mora Anglija predvsem zmagati na gospodarskem polju, ker bo sicer propadla. List opozarja na nesposobnost Anglije, da bi razlo-
žila svoje vojne cilje in samo na ta način se lahko razloži molk angleške vlade. Dva ameriška senatorja, pravi ob koncu list, sta predlagala Rooseveltu, da naj odkrito zahteva od Anglije, da razloži svoje vojne cilje, preden bi se začela razprava o zakonu o pooblastilih. List meni, da London ne bo odgovoril, tudi če bi Roosevelt sprejel ta predlog.
Grška poročila
Atene, 5. febr. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 101 grškega generalnega štaba se glasi:
Grške čete so z nekaj uspešnimi operacijami zavzele* nove sovražnikove postojanke, ujele večje število ujetnikov ter mnogo vojnega blaga in živež-nih zalog. Sovražna letala včeraj niso napadala.
Vladni tolmač je zvečer na konferenci tiska povedal, da so prišla s fronte poročila, da Tepete n i, ki je od Grkov na treh straneh obkoljen in se nahaja na dnu globokega žepa, na več krajih gori. Iz tega sklepajo grški vojaški krogi, da ga Italijani že opuščajo in da zaradi tega zažigajo zaloge in skladišča, kakor so to storili do sedaj še vsakokrat, kadar so se morali umakniti iz kakšnega mesta na ugodnejše položaje
Vladni tolmač je tudi trdil, da so grške čete tudi na obalni fronti napredovale, ter so tamkaj, zavzele neko važno pogorje, s katerega se že lepo vidi v a I o n s k i zaliv.
Italijanske čete v Albaniji so, kakor je povedal vladni tolmač, odkar je poveljstvo prevzel general Cavailero. napravile 12 ofenzivnih sunkov, ki pa so bili vsi odbiti. Zaenkrat da je italijanska ofenziva ustavljena, toda grško poveljstvo da se zaveda, da glavni napad še ni prišeL
Na vprašanje časnikarjev, ie se italijanski ml-nisti, ki so odšli nedavno na fronto, nahajajo na grškem bojišču, je tolmač vlade odgovoril, da vojnemu poveljstvu to ni znano. Pač pa da so se razširile novice, da pride te dni na albansko bojišče okrog 30 najvišjih voditeljev fašistične stranke, ki da so se prostovoljno javili na fronto Ker so bili takoj nadomeščeni z novimi funkcionarji, sklepajo, da se prvi ne bodo več vrnili na svoja mesta.
V Romuniji 6278 legionarjev v ječi
Bukarešta. 5. februarja. DNB. Dnevno poročilo notranjega ministrstva z dne 4. februarja pravi:
V vsej državi vladata red in mir. Do 3. februarja zvečer je število aretiranih upornikov narastlo na 6.278, množina najdenega in zaplenjenega orožja pa se je tudi nekoliko povečala. Vojaško sodišče v Bukarešti je izreklo 43 novih obsodb v zvezi 7. zadnjimi upori. 36 upornikov je bilo obsojenih na ječo od 3 mesecev do 5 let, 7 pa jih je bilo oproščenih.
Ministrstvo za narodno ohramho ie odredilo, da naj se vsi zdravniki in zdravnice, vsi veteri-
narji in lekarnarji takoj prijavijo ministrstvu za narodno obrambo, da jim bo ono določilo njihovo delo v slučaju mobilizacije. Vsi tisti, ki se temu pozivu ne bodo odzvali, bodo izgubili pravico izvajanja prakse.
Uradno poročajo, da je bilo po dosedanjih podatkih, ki so jih zbrale oblasti, v Bukarešti za časa nemirov ubitih in ranjenih 420 ljudi, 254 jih je od teh v bolnišnicah, drugi pa so pomrli. Od skupnega števila 490 jih je 346 Romunov In 144 judov. od katerih so jih uporniki ubili 118. druge pa ranil"
G&sp&doMtvo
Razdelitev skladov
Važen del finančnega gospodarstva tvorijo pri nas razni skladi (fondi). V teku let ae jih je nabralo že lepo število in zadnji računski zaključek za 1938-1939, ki je bil objavljen lani, izkazuje že 142 raznih skladcjv. Seveda je mnogo takih skladov, ki ne pomenijo obremenitve davkoplačevaloev in ki so služili specialnim svrham kot n. pr. rezervni sklad raznih državnih podjetij.
Skozi te sklade je Sel velik del državnih dohodkov, iz njih pa so šli tudi razn izdatki izven proračunskega okvirja. V letu 1938-1939 so imeli vsi skladi, v kolikor jih navaja računski zaključek za to leto, 701.2 milij din dohodkov, poleg tega še dohodkov na obrestih 37.95 milij. din, torej skupno 739.15 milij. din, izdatkov pa 722.6 milij. din, tako da je imovina vseh skladov narasla od 1.768.35 na 1.784.9 milij. dinarjev, kar je primeroma z višino državnega proračuna ogromna vsota.
Za gospodarstvo je bil velik del teh skladov huda obremenitev, še težje pa smo občutili obilico skladov raznih dohodkov in izdatkov Slovenci, ker smo po navadi dobivali iz izdatkov posameznih skladov veliko manj kot smo plačevali vanje. Nepreglednost izdatkov teh skladov je dajala tudi še povoda znanstveni kritiki tega načina financiranja državnih potreb, tako da je bilo jasno, da moramo politiko skladov postaviti na čisto drugačne temelje.
Uredba o banovini Hrvatski r dne 26. avgusta 1939 je poleg davčnih virov določila banovini Hrvatski v čl. 3 odst 3 pripadnost nekaterih skladov. Pripadnost skladov banovini Hrvatski je bila prepuščena posebni ureditvi, na katero je bilo treba zaradi zamotanosti problema čakati dalj časa. Šele sedaj smo dobili tozadevno uredbo, katero smo objavili včeraj.
Pri razdelitvi skladov sta se uveljavili dve važni načeli: 1. načelo je bilo, da so bili preneseni deli skladov na banovino Hrvatsko iz področja onih resorjev, oz. državne uprave sploh, ki so pripadali podoločilu uredbe o banovini Hrvatski v pristojnost banovine Hrvatske. To so predvsem resorji: pravosodno, prosvetno, trgovinsko, kmetijsko ministrstvo, socialna politika in ljudsko zdravje, gradbe, finance, gozdovi in rudniki ter fizična vzgoja narodov, oz. deli teh resorjev. 2. Drugo uveljavljeno načelo pri delitvi skladov pa je bilo število prebivalstva. Po štetju leta 1931 je imela banovina Hrvatska od vsega prebivalstva v državi 28.7%. Sedaj pa ji je po uredbi o razdelitvi skladov pripadel večji del skladov po ključu 29%, kar odgovarja približno številu prebivalstva in je bil ta ključ gotovo izbran zaradi lažje tehnične izvedljivosti. Ta odstotek je bil merodajen tudi pri razdeljevanju kreditov iz državnega proračuna. Če bi se dalo urediti boljše, potem bi bil gotovo priklad-nejši ključ razdelitev skladov po dejanskih dohodkih posameznih skladov iz dotične pokrajine. Toda to je tehnično skoro nemogoče delo Primernejši bi bil ključ po splošni davčni moči. Toda ker je tudi to zelo težavno izvesti, je prišlo do kompromisne rešitve, po kateri je postal ključ odstotek števila prebivalstva.
Nova uredba je prenesla na banovino Hrvatsko skupno 40 skladov, odnosno odgovarjajoči del njih imovine. Ti skladi »o razdeljeni po ministrstvih takole: pravosodno rdfnlstrsfvo; 5 skladov, katerih skupna imovina je znašala (brez sklada za gradbo in opravilo sodnih poslopij, ki je bil uveden šele leta 1939) dne 31 marca 1939 49.1 milij. din, prosvetno ministrstvo: 2 sklada s skupno imovino 1.6 milij. din, ministrstvo trgovine in industrije 5 skladov z imovino 5.36 milj. din, poleg tega pa še del tekočega računa državne filmske centrale,, kmetijsko ministrstvo; 6 skladov s skupno imovino (brez sklada za podpiranje zadružništva) 16.87 milij. din, ministrstvo socialne politike in ljudskega zdravja: 5 skladov (brez ljudskega sanitetnega sklada, ki je prav znaten) z imovino 31.4 milij. din, gradbeuo ministrstvo: 2 sklada z imovino 1.98 milij. din,
ministrstvo gozdov in rudnikov: 6 skladov z imovino 35. 46 milij. din, ministrstvo za fizično vzgojo
naroda: 1 sklad z imovino 0.06 milij. din in končno finančno ministrstvo 4 skladi in 1 specialni račun (za slednjega nimamo podatkov) z imovino 19.3 milijonov din.
Pripominjamo, da so to številke o imovini skupnih skladov dne 31. marca 1939 in ne dne 31. avgusta 1939, kateri dan je bil podlaga za razdeljevanje skladov. Po tem našem nepopolnem računu bi dobila banovina Hrvatska, če vzamemo za vse sklade kvoto 29%, od skupne imovine teh skladov (seveda po stanju dne 31. marca 1939, za kar imamo podatke) v znesku 161.1 milij. din, torej 47.7 milij. din, odn. nekaj več, ker prvič niso upoštevani vsi skladi, drugič pa so gotovo tudi nekaj narasli od 31. marca 1939 do 31. avgusta 1939. Skupno torej bo dobila od skladov banovina Hrvatska nad 50 milij. din, kar je zelo previdna cenitev. Ta vsota se bo pri financiranju potreb banovine Hrvatske zelo dobro poznala in bo kvota gotovo večja kot je bilo doslej, ko so se skiadi upravljali centralistično.*
Najvažnejši skladi, katere dobi banovina Hrvatska, so gotovo tile: centralni sklad za zgradbo kaznilnic, kolonizacijski sklad, sklad za podpiranje zadružništva, izseljenski sklad, sklad za podpore za zgradbo stanovanj državnih uradnikov, sklad za pogozdovanje, gozdni rezervni sklad im ljudski sanitetni sklad.
V osrednji državni upravi bo ostala še vedno lepa kopica skladov, kateri ne bodo razdeljeni. To so ali specialni skladi (t. j. s posebnim namenom) ali pa skladi, ki ostanejo z ozirom na svoje upravitelje in svrhe v kompetenci osrednjih oblaistev. Specialnih skladov (kot n. pr. rezervni skladi drž. gospodarskih podjetij itd.) je okoli 25, prometno ministrstvo samo -razpolaga z 19 skladi, notranje z enim in vojno ministrstvo z devet skladi, torej ta ministrstva, katerih skladi so v zvezi s kompe-tencami, ki so preostale skupni vladi, imajo 43 skladov. Nadalje je še pri finančnem ministrstvu okoli 20 takih skladov, ki bodo ostali skupni.
Niso pa s to uredbo rešena še vsa vprašanja skladov. Mogoče so ta najbolj komplicirana vprašanja. Tako je ostalo nerešeno najvažnejše vprašanje državnega cestnega sklada in državnega sklada za javna dela. Ta dva sklada sta konec marca 1939 razpolagala s skupno imovino skoraj 140 milijonov din. ki je danes gotovo še izredno narasla. Tudi vprašanje razdelitve skladov za pospeševanje nekaterih vrst gospodarstva je postalo aktuelno. ker ne gre, da bi samo eni predeli države plačevali za druge. To je na. pr. oljarsko-semenski sklad in njemu slični. Tudi gospodarstvo teh skladov bo treba postaviti na novo podlago. Ce že ni mogoča razdelitev teh skladov, potem je mogoče izpremeniti vsaj poslovno politiko teh skladov v duhu uredbe o banovini Hrvatski in s tem začete preureditve države.
Z novo razdelitvijo velikega dela skladov in s tem začetkom reševanja tega vprašanja nastajajo tudi za Slovenijo nova vprašanja. Ponoviti moramo staro zahtevo po banovini Sloveniji, katerf je treba dati tudi primerne finančne vire. V zvezi s tem je tudi vprašanje skladov za nas izredno pereče. Skladi nam vsako leto jemljejo veliko kapitala, ki bi plodonosno naložen pri nas vse drugače pomagat našemu gospodarstvu, kot pomaga danes. Res bo sicer ključ, kot je bil uveljavljen za banovino Hrvatsko, neugodnejši, ker naša davčna moč in naši prispevki v sklade daleč odstotno prekašajo naš delež v odstotkih vsega prebivalstva v državi. Toda če se začne urejati to vprašanje, potem je nam kot praktičnim ljudem jasno, da je boljše, če pridemo s ključem po številu prebivalstva čimprej do virov, ki jih dajejo skladi, kot pa da bi čakali na nadaljne razprave o tem vprašanju, ki ne bi prinesle tistega, kar si vsi najbolj želimo.
D. P.
Delovni načrt ministrstva za preskrbo in prehrano
Iz Belgrada poročajo, da so že izdelane glavne črte načrta za preskrbo in prehrano. Glavne posebnosti so v uvedbi splošne kontrole proizvodnje, zalog, prodaje in potrošnje ter cen blaga. Da bi se ta kontrola lahko izvajala in da bi bila čim bolj enostavna ih uspešna, smatrajo merodajni faktorji, naj bi se dala vsa podjetja, ki proizvajajo blago, ki je pod nadzorstvom glede cen (prehranjevalna industrija, tekstilna, usnjarska itd.), pod nadzorstvo ministrstva za preskrbo in prehrano, ki bi to nadzorstvo izvajalo naravnost. Tudi bo zopet razširjen seznam predmetov, katerih cene bodo kontrolirane, tako da bo obsegal nad 50 predmetov.
V načrtu je tudi podroben popis zalog pri producentih, trgovcih in potrošnikih, poostreni pa bodo tudi ukrepi proti špekulaciji, povečana bo kontrola nad prikrivanjem zalog in prodaje blaga nad predpisanimi cenami.
Načrt preskrbe obsega tudi uvedbo racioni-tanja nekaterih predmetov na osnovi razpoložljivih zalog, možnosti domače proizvodnje in uvoza iz inozemstva.
Reforma bo obsegala tudi mestne aprovizacij-ske urade. Obveznost osnovanja mestnih aprovi-zacij bo razširjena na še večje število občin kot doslej. Poleg tega pa je v načrtu tudi povečanje kompetenc aprovizacijskih ustanov.
Računski zaključek Poštne hranilnice
Včeraj smo poročali v glavnih potezah o računskem zaključku Poštne hranilnice za lansko leto in o njenem prometu. Danes so nam na razpolago podrobni podatki iz računskega zaključka, katere v naslednjem navajamo (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 1939):
Bilanca: .
Aktiva: gotovina v blagajnah 110.2 (71.5). žiro pri Narodni banki 469.3 (282.0), drž. boni 331.4 (84.0), vrednostni papirji 1.110.3 (972.4), tekoči računi 2.539.8 (1.728.9). lombardna posojila 46.2 (29.6), nepremičnine 99.0 (140.2), inventar 4.3 (4.5), prehodna aktiva 19.1 29.1), depoziti 5.096.5 (1.471.9), računi centrale in podružnic 1.146.7 (708.7), izguba 0.5 (0.7). — Pasiva: hranilne vloge 926.3 (1.023.4), čekovne vloge 3.343.9 (2.023.0), tek. računi 3.3 (3.7), prehodna pasiva 4.3 (1.8), računi centrale in podružnic 1146.7 (708.7), rezervni sklad 130.7 (103.0), sklad za tečajno razliko 88.7 (61.1), sklad za kritje dvomljivih terjatev 22.8 (22.7), depoziti 5.096.5 (i.471.9), dobiček 114.7 (78.4).
Vsekakor je prvo jasno, da računi centrale in podružnic kakor tudi depoziti ne spadajo v bilančno vsoto, ker so to evidenčne postavke. Treba je že vendar enkrat, da državni denarni zavodi prekinejo s to nesodobno prakso bilanci-ranja, ki daje na videz potem ogromne številke njihovim bilancam.
Račun zgube in dobička
Izdatki : pasivne obresti 37.4 (41.2), prejemki osebja 23.4 (19.8), materialni izdatki 4.9 (3.8), odpisi 2.2 (1.5). — Dohodki: aktivne obresti 84.9 (72.4), provizije 12.4 (9.0), pristojbine 18.0 (17.8), dohodki od nepremičnin 0.1 (0.05), dohodki od vrednostnih papirjev 63.2 (47.1), razni dohodki 3.5 (3.6).
Iz tega je razvidno, da so se obrestni dohodki Poštne hranilnice lani zelo povečali, ker so se povečale tudi vsote kreditov Poštne hranilnice. V veliki meri so se povišale tudi provizije, ker je promet zelo narastel.
Razdelitev Čistega dobička je naslednja (v oklepajih podatki za 1939, vse v milij. dinj: dotacija rezervnemu skladu 34.3 (23.6), nagrada članom nadzorstvenega sveta 0.2 (0.2), nagrada osobja Poštne hranilnice 2.8 (1.967), Združenje poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev za zdravstvene namene 1.1 (0.8) in skladu za podpiranje zadružništva 2.3 (1.57) milij. din. Delež države na čistem dobičku je narastel od 50.6 milij. din leta 1939 na 73.5 milij. din v lanskem letu.
♦
Prva hrvatska itedionica. Prva hrvatska šte-dionica v Zagrebu, ki ima tudi tri podružnice v Sloveniji, je vložila prošnjo za podaljšanje odloga plačil, kar je bilo tudi zabeleženo v trgovinskem registru. S tem ji je zopet podaljšana zaščita.
[Produkcija in cene piva v Sloveniji. Nedavno ■ smo poročali, da je proizvodnja piva v Gostilni-čarski pivovarni Laško narasla od 7000 hI v po-; s lovnem letu 1938-1939 na 19.500 hI, v poslovnem I letu 1939-1940 (poslovno leto tfaja od 1. oktobra do 30. septembra). Sedaj so nam na razpolago tudi podatki za prodajo Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Pivovarna Union je lani prodala 73.074 hI piva, leta 1939 pa 48.185 hI) podatki so za koledarsko leto). Vzrok za tako povečanje konzuma piva je iskati v naraščajočih cenah vina, dočim so cene piva skozi 11 let ostale neizpremenjene. — V zvezi s tem je bilo že po-ročauo, da je dne 1. januarja letos zvišala cene pivp Gostilničarska pivovarna v Laškem, z dnem 1. februarja pa tudi pivovarna Union in sicer za 150 din pri hI, kar se opravičuje s povečanimi stroški proizvodnje.
Knjižnice in privatnike vabimo na ugoden nakup knjig Cirilove knjigarne Maribor. Zahtevajte seznam in nagradni načrt!
Zgradba silosov v naši državi. Priv .družba za silose ima velike težave, ker ne more dovolj hitro realizirati svojega načrta za zgraditev cele mreže silosov v naši državi. Predvsem je treba upoštevati, da se je zelo podražil gradbeni material, pa tudi zakasnitve dobav so na dnevnem redu. Vendar so dela toliko napredovala, da se bomo lahko letos okoristili z okoli 20 silosi s skupno kapaciteto skoraj 80.000 ton. Poleg adaptacije silosa v Petrovgradu (14.000 ton) in v Sme-derevu (2.500 ton) so že zgrajeni silosi v Pod-gorici in Bijeljini, kjer sedaj montirajo stroje. — Kmalu bo končana gradba dveh terminalnih silosov v Pančevu in Šabcu) kapaciteta 20.000 ton), 7 zbiralnih silosov s kapaciteto 13.000 ton in 5 potrošnik silosov s kapaciteto 14.000 ton. Za vse te objekte so razpisane licitacije za strojne naprave, tako da bodo vsi silosi letos že pripravljeni za delo. Pač pa se je pokazala potreba, da se načrt mreže silosov v nadalje prilagodi današnjim realnim pogojem.
Druga partija gume iz Francije. Iz Belgrada poročajo, da bomo v kratkem dobili drugo partijo avtomobilskih gum iz Francije v kompenzacijo za nekatere naše predmete, katere smo izvozili v Francijo. Ves kontingent znaša 2.200 komadov, od česar bo dobila banovina Hrvatska okoli 600 komadov, ostalo količino pa bo ministrstvo trgovine in industrije razdelilo po vsej ostali državi po potrebi. Od prve partije je ostalo okoli 860 komadov na področju izven banovine Hrvatske, kar je ministrstvo že dodelilo posameznim banskim upravam, ki izdajajo dovoljenja posameznim potrošnikom v okviru dodeljenega kontingenta. — Druga partija 1.100 komadov bi prišla v prvi polovici februarja, tako da bi bil z njo navedeni kontingent izčrpam. Gume so v glavnem namenjene za tovorne avtomobile in avtobuse.
Oblni zbor. Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti, 3. marca 1941 ob 14.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zelenka Alojza in Barbare, vrtnarja v Celju; narok za sklepanje poravnave 3. marca, oglasiti se je do 25. februarja 1941.
Likvidacije. Nabavljalna zadruga delavcev, nameščencev in obrtnikov, r. z. z o. z. v Mariboru, Zadružna elektrarna v Mekinjah, zadruga z om. jamstvom, Kmetijska strojna zadruga, r. z. z o. z., Trebnje.	.	„,..»1,«..»^
US-Steel je ena največjih industrijskih družb v Združenih državaha Severne Amerike in na svetu (United States Steel Corporation — Jeklarska družba Združenih držav). Za lansko leto izkazuje družba 102.2 milij. dolarjev čistega dobička, dočim je za 1939 znašal čisti dobiček samo 41.2 milij. dolarjev. Podjetje je v zadnjem četrtletju 1940 zaposlovalo 272.000 delavcev.
Borze
Dne 5. februarja 1941.
Denar
Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.—
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 11,673.988 din, na belgrajski borzi 14,381.000 din, od tega 358.516 in 46'J.OOO mark, 978.000 drahem, 69.895 švic. frankov, 8325 dolarjev in 2748 švedskih kron. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 706.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57- 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90- 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00- 5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10-1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00-1792.00
Solun« 100 drahem ...... 37.65— 38.35
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 37.75— 38.35
Curih. Belgrad 10, Pariz 7.75, London 16.08, Newyork 431, Bruselj 69 (nom.), Milan 21.725, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.75, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.25, Budimpešta 85, Atene 3, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, llelsingfors 8.75, Buenos Aires 101.875.
Vrednostni paplrfl Vojna škoda:
v Ljubljani 476—479 v Zagrebu 476 denar v Belgradu 479—480
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100.50—101.50. agrarji 56.50—58.50, vojna škoda promptna 476—479, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 81—82, 8% Blerovo posojilo 106 den, 1% Blerovo posojilo 100.50 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 97 —98.50. Delnice: Narodna banka 7050—7100, Trboveljska 370—380, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100.50 den, agrarji 56 den, vojna škoda promptna 476 den, begluške obveznice 86 den, dalm. agrarji 81—82, 6% šumske obveznice 81 blago, 4% severni agrarji 50.50 den, 8% Blerovo posojilo 106.50 den, 7% Blerovo posojilo 100 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 den, 7% stab. posojilo 96 den. — Delnice: Narodna banka 7100 den, Priv. agrar. banka 206 den, Trboveljska 390—400.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 101 den (101), vojna škoda promptna 479—480 (478, 478.50), begluške obveznice 85.75 den (86), dalm. agrarji 81—81.25 (80.75), 6% šumske obveznice 80 do 80.75 (80.50), 4% sev. agrarji 55.75 den, 8% Blerovo posojilo 107.50 den, 7% Blerovo posojilo 100.00''den, 1% posojilo Drž. hip. banke 102j50 den, 7% stab. posojilo 9925 den. — Delnice: Priv. agr. banka 208 den (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Oves bač., srem., slav. 405—410. — Ječmen bač., srem. 510 — 520. — Tendenca neia-premenjena.
Ivan Cankar — Albina Zakrajšek:
Križ na Gori
Premiera na Vrhniki
Gospa Albina Malavašič-Zakrajšek je priredila Cankarjzevo ljubezensko zgodbo *Krii na gorU za oder. Na Svečnico je bila krstna predstava v pisateljevem rojstnem jjraju na Vrhniki. Igralo je Prosvetno društvo, režirala je gospa Zakrajškova sama, sceno pa je napravil Valo Bratina. Sodelovanje med režiserko in inscenatorjem je bilo zelo uspešno. Cankarjevo zgodbo v štirih delih, vsak razdeljen spet na štiri poglavja, je dramatizatorica spretno skrčila na osem, razmeroma kratkih slik. Ogromni oder vrhniške Prosvete pa je še slabo opremljen, to se pravi, da je njegova tehnična izpopolnitev šele v povojih. Gospod Bratina je menda tako požrtvovalen, da Vrhničanom od igre do igre pomaga k izpopolnitvi tega odra in je tudi sedaj s skromnimi, pa prav učinkovitimi sredstvi pomagal k sceničnemu uspehu Vsaka slika je bila lepa likovna umetnina za3e, ustvarjena s preprostimi sredstvi, v stilu Cankarju sodobnega umetnostnega nazora, pa tudi tehnično tako lahko zmogljiva, da odmorov skoraj ni bilo, kar je »prosti narod«, kot imenuje Cankar v »Križu na gori« vrhniške okoličane, držalo do konca v najnapetej-šem prisluškovanju besedam svojega velikega rojaka.
Da, ta »prosti, preprosti narod*! Vrhnika, pre-čudni kraj! Na predvečer lepa maškerada, na Svečnico dve kinematografski predstavi, v drugem vrhniškem prosvetnem hramu Schonherrjeva »Otroška tragedija« — pa ti pride še vseeno h »Križu na gori« 650 ljudi, kolikor so vstopnic prodali. Trg ima pa kakšnih 21j00 prebivalcev. Seveda so pritisnile tudi okoliške vasi. Ta narod pa ni »velik kujon«, danes ne več. Kdor je gledal procesije zadovoljnih ljudi, ki so se po predstavi pomikale proti vasem, proti Verdu, Blatni Brezovici in drugam, je moral biti vesel kulturne zrelosti našega podeželja, naših kmečkih in delavskih ljudi, ki so v najslabšem vremenu sredi predpusta prišli pogledat upodobitev ene najlepših in najbolj občutenih Cankarjevih umetnin. Ce večina vrhniških
Botearski kralj si osledaic razstavo nemške arhitekture v Sofiji.
»vačitelnov« in »vačitelc« briskira delo svoje kolegice, to danes niti ne moti večl
Hanco je igrala Velkavrbova Mici. Vloga je v vsej igri najtežja, pa jo je zajela igralka v vsej njeni globoki vsebini in zrasla od petnajstletnega prebujajočega se otroka do zrelega, v ljubezni očiščenega dekleta. Mati, ga. Maroltova, je podala pristno podobo slovenske matere: rezka, taječa svoja čustva, ki pa v najtežji uri prodrejo skozi premagovano zunanjost. Učiteljica Ahna v prelepi noši, kot so jo slikali naši impresinosti v začetku stoletja, je bila Ogrinova Franckfa,' ki je vlogo čisto pravilno podala, prav tako tudi šivilja, Ogrinova Angelica. Mate, France Cukale, je bil llanci enakovreden partner, posebno vzoren v oblikovanju glasu in v izgovarjavi. Jože Krašovec kot oče mežnar in čevljar, je podal naravno sliko bajtarja iz vrhniške okolice. Da je Tone Fink, steber moškega ansambla vrhniškega odra, v vlogi Ameri-kanca spet briljiral, je bilo pričakovati. Maroltov zaljubljeni in pijani učitelj je v resno zgodbo prinesel dosti razvedrila. V kiparju Godini je Tone Dobrovoljc spet pokazal, da raste v njem izvrsten mlad igralec. Tudi manjše vloge (Voljč, Dobrovoljc) so bile na mestu, prav tako je bila do potankosti podana veselica, ki se vrši za odrom, v sosedni zgradbi nad gostilniškim vrtom. Režiserka je bila pač pri razdelitvi vlog precej izbirčna in zalo tudi igralski uspeh ni mogel izostati.
Gledalci so igro res z navdušenjem sprejeli. Bila bi škoda, če bi ostala la dramatizacija v rokopisu. Ker nikoli hkralu ne nastopi dosti ljudi, je »Križ na gori« zmogljiv tudi za manjše odre.
Ker smatramo to vrhniško premiero za važno kulturno prireditev, ki more zanimati tudi širše občinstvo, poročamo obširneje o njej kot dokument kulturnosti našega podeželja.
D.
Vsaha druga kronana glava je v izgnanstvu
Prvih 40 let v 20. stoletju niso bila srečna leta za vladarje po vsem svetu. Neprestano se veča število vladarjev, ki so šli v izgnanstvo. Začelo se je leta 1914, in sicer z vladarsko hišo Braganza. Portugalski kralj Manuel se je odpovedal in odpotoval v London Potem je prišla na vrsto staia cesarska dinastija Mandehoukou, ki je morala odstopiti, ko je nastala republika na Kitajskem. Vojna v letih 1914—1918 je bila pogubonosna za vladarske hiše. Ruski car Nikolaj II., nemški cesar Viljem II., av-stro-ogrski cesar Karel I., vsi kralji, princi in ve: liki vojvode vladajočih hiš, bolgarski car Ferdinand I., turški sultan Mehmed VI — vsi ti vladarji so izgubili svoj prestol. Med obema vojnama, med svetovno in sedanjo je Abdul Mejid izgubil svoj kalifat, perzijskemu šahu so vzeli prestol in ga dali šahu Pehleviju, ustanovitelju nove dinastije. Španski kralj Alfonz XIII. je izgubil prestol, kralj Amanulah pa je izgubi! afganis^mkega. Negui Haile Selasie je bil ob etijopski prestol, albanski kralj Zogu je moral v pregnanstvo. Nizozemska kraljica Viljemina. velika vojvodinja luksembur-ška, norveški kralj Hakon romunski kralj Karel — vsi ti go morali v sedanji vojni s .prestolov.
Razlastitev beltinskega veleposestva
Dne 28. novembra lanskega leta Je državni svet kraljevine Jugoslavije v Belgradu uničil re-šenje kmetijskega ministra, ki je razlastil Se preostali del beltinskega veleposestva. Kmetijski minister je namreč dne 8. junija 1940 odvzel veleposestnici, bivši grofici Mariji Zichy v Beltincih zemljo, ki jo je agrarna reforma pustila, da bi se iz nje organiziralo vzorno veleposestvo.
sestvo proda kmetu 1 meter drv za dvajset ali celo več delovnih dni, ki jih mora kmet opraviti na veleposestvu. Ce računamo meter drv po tamkajšnji ceni pred nastopom draginje največ sto dinarjev, se to pravi, da zasluži delavec na veleposestvu dnevno ob deseturnem delavniku 5 dinarjev, ali na uro pol dinarja, in to ob svoji hrani. Seveda si kmet proti takim cenam veliko
""	v..	...... .	. .....	. V.. . .........	-------.....v 1 K"«"	VVUUUI ' ^ ......
Svoj odlok je kmetijski minister osnoval na do- 1 ne more pomagati, ker je prisiljen, da kupuje
ločbah zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki pravi, da se po predlogu za to pooblaščene komisije ohranjeni supermaksimum zemlje lahko razlasti, če veleposestnik ne izpopolnjuje pogojev, ki mu jih na ta'supermaksimum stavlja zakon. Na tej zakonski podlagi je kmetijski minister poslal v Beltince posebno komisijo, da na mestu samem ugotovi, ali so za odvzem veleposestva resnični zakonski razlogi.
Komisija, ki je bila poslana na veleposestvo, pa je zagrešila nekatere napake formalnega značaja. Tako je na primer sestavila zapisnik na kraljevski banski upravi v Ljubljani in ne na licu mesta, kot bi morala. Dalje tudi ni bila pri vsej stvari zaslišana veleposestnica Marija Zichv, kakor to zahteva zakon, itd. V svojem raziskava-nju je komisija prišla do zaključka, da stanje veleposestva ne odgovarja zahtevam vzornega veleposestva ter je zato stavila predlcfe, da se veleposestvo dodeli banovini, glede semenogojske postaje v Beltincih pa naj se odredi revizija dogovora. Ta predlog si je kmetijski minister osvojil.
Lastnica veleposestva, bivša grofica Marija Zichy, pa se je proti ministrovemu odloku pritožila na državni svet. Ta je tožbo pripustil, ugotovil, da se pri razlastitvi niso upoštevale procesno pravne zahteve ter na tej osnovi razveljavil razlastitveni odlok kmetijskega ministra.
Tako je zaradi zgolj formalnih napak komisije beltinsko veleposestvo zopet prišlo v last Marije Zichy.
Marija Zichy je potomka znane madjarske magnatske rodbine grofov Zichyjev. Njen oče, grof dr. Jurij Zichy, je bil pred svetovno vojno na Dunaju cesarski dvorni mojster ter nekak voditelj krščanskih strank na Madjarskem. Vendar beltinsko veleposestvo ni bilo zmeraj last grofov Zichyjev. Lastniki so se pogosto menjavali. Izmed najbolj znanih je bil general Ebergenji, ki je znamenit zaradi tega, ker se je boril proti Kru-com in ker je iz dohodkov svojih vasi pozidal 1. 1742 beltinsko cerkev. Izmed ostalih je tudi znan graščak Gyika Jeno, ki je organiziral oborožen odpor proti prodiranju bana Jelačiča v letih madjarske revolucije (1848—49).
Do prve razlastitve je imelo beltinsko veleposestvo 8826 oralov in 648 čhv prvovrstne orne zemlje, travnikov in gozdov. L. 1934. je velepo-sstvo po agrarni reformi izgubilo 4.909 oralov zemlje, ki je bila razdeljena med kmečke družine. Veleposestvu je ostalo še 4317 oralov, izmed katerih je 1160 oralov prvovrstne orne zemlje, ostalo posest pa predstavljajo gozdovi. Tu so mišljeni veliki orali po 1600 čhv.
Razmere na beltinskem veleposestvu so zelo pereče v dveh ozirih: socialnem in narodnem.
Veleposestvo ima v svoji službi takozvane »beroše«, to je nižje uslužbence, ki so večinoma Slovenci. Višji uslužbenci so tujih narodnosti, deloma celo tujega državljanstva. Občevalni jezik na veleposestvu je madjarski ali nemški.
»Beroši« so takorekoč brez vsake pravno socialne zaščite, prepuščeni na milost in nemilost veleposestva, na katerem vladajo v tem oziru še izrazito fevdalne razmere. Tako so uslužbenci pri nezakrivljenih nesrečah ali poškodbah kaznovani z denarno kaznijo. Uslužbenec Herci Miha je na primer bil takoj odpuščen iz službe, ko se mu je žrebec brez njegove krivde poškodoval. Ker se je nekaj časa obotavljal, so mu znosili pohištvo na cesto. Beroš je plačan deloma denarno, deloma v naturalijah. Pred nastopom draginje ie znašala povprečna letna plača beltinskega beroša v naturalijah in denarju približno 4000 dinarjev, torej kakih 330 din mesečno. To je vsekakor rekord v Sloveniji! Res je, da dobi njegova družina od veleposestva stanovanje: toda to stanovanje je tako, da ne ustreza niti najmanjšim zahtevam higiene, kaj šele udobnosti. Družina ima eno samo sobo, kuhinja pa je skupna treh ali celo štirim družinami Otroci spe navadno v hlevih. Lahko si mislimo kakšne higienske in druge prilike vladajo v takšnih okoliščinah. Veleposestvo najema tudi zunanje kmečke delavce in delavke, ki jih plačuje v naturalijah ali pa tudi v denarju. iPlače so tukaj zelo nizke. Delavke na polju so ob svoji hrani in ob deseturnem delu plačane do 10 din. zelo redkokdaj več dinarjev na dan. Poglavje zase je plačevanje delavcev v naturalijah. To je po večini izplačevanje v drveh. Delavci se imenujejo težaki. Ce hoče prekmurski kmet dobiti 1 meter mehkih drv, mora opraviti pri veleposestvu 20 »težakov«. To se pravi: velepo-
les po taki ceni, kakor mu ]o določi veleposestvo, ki ima v lasti skoraj vse gozdove dolnjega Prek-murja.
Slovenski uslužbenci imajo na veleposestvu nižje službe s težjim in manj plačanim delom, madjarski imajo višje, lažje in boljše plačane službe. Nekatere slovenske družine, ki so bile na veleposestvu že 25—30 let v službi, so lani bile kratkomalo odslovljene ln postavljene na cesto.
Ti in še drugi razlogi so torej vzbudili akcijo, da 6e razdelitev veleposestva izvede do kraja, zlasti, ker je imelo veleposestvo nalogo, da organizira na svoji zemlji vzorno živinorejo, kurjerejo, svinjerejo, konjerejo, vzorna gospodarska poslopja in drugo, pa se ji ta naloga nikakor ni posrečila. Tako je plemenskega žrebca moralo veleposestvo kupiti nekje na Hrvaškem, plemenskega bika pa od domačega kmeta v Brazovcih. Takozvana »beltinska pšenica«, ki jo goji veleposestvo, se je izkazala za slabo in goje domači kmetje mnogo boljšo pšenico; zlasti pa je težko govoriti o vzornih gospodarskih poslopjih, ki daleč zaostajajo za boljšimi kmečkimi poslopji.
Na tej podlagi je torej komisija ugotovila, da je zahteva po razlastitvi dovolj utemeljena. Nare-
dila pa je pri postopku nekaj formalnih napak,
ki so povzročile, da je državni svet ministrski odlok razveljavil. Vendar pa bo kmalu prišla druga komisija, ki gotovo ne bo prejšnjih napak ponovila. Pravni postopek sam namreč zahteva, da se skliče nova komisija in ugotovi, ali so zahteve po razlastitvi upravičene. Da so upravičene, o tem seveda nihče ne dvomi, gre le zato. da bodo tudi formalni predpisi vsi izpolnjeni.
Važno ie nadaljne vprašanje, komu naj se razlaščena ezmlja podeli. Gozdovi ne bodo razdeljeni, razdeljena bodo samo polja in travniki. Tu se nam zdi edino pravilno, da dobi zemljo nje prvotni lastnik, namreč kmečko ljudstvo. Predvsem so upravičeni do nje številni uslužbenci na veleposestvu, ki hočejo priti do lastnega koščka zemlje. S tem bi se jim tudi popravilo vse to kar so pretrpeli na veleposestvu. Ustanavljati tam zopet kakšno »vzorno veleposestvo« pod drugim lastništvom, bi bilo pa naravnost razkošje, saj so kraji, kjer ima veleposestvo svojo zemljo, najbolj obljudeni v celi Sloveniji in znaša njih gostota 170 prebivalcev na kvadratni kilometer. V tem oziru ne bi bilo torej nikakor prav, če bi prišla zemlja iz rok enega veleposestnika v roke drugega, kmetje pa se ob silnem pomanjkanju zemlje v masah izseljujejo v tujino ali^ pa hodijo na sezonsko poljedelsko delo v Nemčijo, Francijo in Vojvodino. Prav v teh krajih je procent izseljencev največji, ker je pač največje pomanjkanje — zemlje. Edino pravilno bo torej, da se zemlja po dolgih letih odtujenosti vrne nekdanjemu lastniku, ki je tudi skozi stoletja z lastnimi žulji ni nehal obdelovali, čeprav za tujega gospoda — namreč slovenskemu kmetu.

Pripombe k bodoči preosnovi ljudskega šolstva
11.
Ze star pregovor pravi: »Bolje manj, a to dobro« Banovina naj bi izdala svoj okvirni učni načrt. Tu naj bi bili točno določeni učni in vzgojni smotri, določena pa tudi načela in smernice, po katerih naj se uravnava vse šolsko delo. Jasno pa je, da morajo biti učni načrti prikrojeni krajevnim razmeram, zato pa je nujno potrebno, da bi imel tudi vsak okraj svoj učni načrt in na podlagi tega bi učitelj-stvo izdelalo podrobne učne načrte za svojo šolo — svoj šolski okoliš. Nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi bil učni načrt enoten, eden in isti za vse kraje naše banovine. Za večino naših otrok, posebno kmečkih, pomeni ljudska šola edino priložnost, da si pridobijo najnujnejšo temeljno izobrazbo. Na podeželju mora biti ta zasidrana v kmečkem okolju. S tem pa ne mislim, da bi šola podajala kmečkemu otroku že morda kako kmečko poklicno izobrazbo, ne, le to je potrebno, da da ljudska šola učencem le podlago in vzbudi v njih kmetsko miselnost. Če bo ta podlaga dobra, bo nudila učencu še vedno dovolj možnosti, da si pridobi na ta ali oni način še strokovno izpopolnitev. Kakšnega drugega namena naj bi ljudska šola ne imela.
Da bo šola re« rodila uspehe, je nujno potrebno, da se število učencev v posameznih razredih (oddelkih) omeji Pravilen in uspešen pouk v prenapolnjenih zaredih je otežkočen. Le do 40 otrok b« največ 6tnelo biti v enem razredu, a ne več, pa tudi dosti manj ni potrebno. Zakaj bi moral učitelj rta deželi poučevati v eni šolski sobi 70—80 otrok, v okolici mest in mestih samih pa imate razrede, ko število otrok niti ne dosega 25. In ravno te šole so navadno najbolje preskrbljene z vsem potrebnim. Sedaj ko na deželi primanjkuje toliko učnih moči, je dolžnost poklicnih, da take razrede ukinejo in napotijo nadštevilno, neporočeno učiteljstvo tja, kjer tega primanjkuje.
Na podeželju ovirajo pouk v veliki meri tudi eamude. Svoj čas, ko je bilo za obravnavo zamud kompetentno okrajno načelstvo, tega nismo čutili tako. Danes opraviiajo ta posel občine. Vprašam pa, ali poznate župana, ki bi hotel zaradi zamud otrok kaznovati očeta, četudi so zamude skozi in skozi neopravičene? Dvoje je krivo, da se to ne izvaja tako, kot bi bilo potrebno. Prvič gredo kazni v državni šolski fond — teh in podobnih fondov so pa naši ljudje siti že do grla; drugič pa ni župana, ki bi si po nepotrebnem hotel nakopati sovraštvo. Kazni naj bi se zopet zbirale pri krajevnem šolskem odboru, ki bo ta denar uporabil v šolske svrhe pri domači šoli. Obravnave zamud pa naj 6e prenesejo zopet na okrajna načelstva. Sicer pa bodimo odkriti. Na kmetih manjkajo ravno v sedanjih težkih časih delovne moči, zato uporabljajo v sili razmer, ki vladajo danes, šolsko deco za lažja, pa tudi težja dela. Če se bo izboljšal položaj našega kmeta, če se bo enkrat uredilo poselsko vprašanje, bo tudi ta nerednost v veliki meri odpadla. V splošnem pa učenci rad: poeečajo šolo, posebno še, če je tudi učitelj na evojem mestu.
Nujno potrebna revizije je tudi današnja šolska uprava in nadzor šole. Šoiska odministracija naj se do kraja poenostavi. Ker je danes še edino nestal-nost stalna, zato dežuje raznih odlokov in predpisov, tako da se že človek v tej šumi papirja sploh ne spozna več. Upravitelji so danes bolj pjsarji kot pa svetovalci mlajšemu učiteljstvu v vzgojnih, didaktičnih in drugih vprašanjih. Radi svojega dela in odgovornosti bi naj dobivali za svoje pedagoško, strokovno in odministrativno delo mesečni dodatek, obenem pa naj bi bilo upraviteljstvo zanje tudi uzakonjeno Za upravitelje naj bi bili imenovani le oni učitelji in učiteljice, ki so že s svojim večletnim delom pokazali uspehe v šoli «1 izven nje. Za mlajše pa. kjer starejših primanjkuje, naj banska uprava tudi v bodoče prireja upraviteljske tečaje. Oba zadnja tečaja sta se prav dobro obnesla. Treba bo kar po tej poti naprej.
Za nadzornike naj se postavljajo le učitelji ljudskih šol .kajti oni najbolje poznajo ustroj našega ljudskega šolstva. Jasno pa je, da se naj loči šolska uprava od politične, da bodo nadzorniki res le pedagoški in strokovni svetovalci, ne pa administrativni uradniki.
V administrativnem pogledu pa bi se dalo z dobro voljo marsikaj izboljšati. Čemu treba šolam »Prosvetni glasnik«, ko pa posamezne številke prihajajo z dva- do,, trimesečno zamudo? Rad bi vedel,

Posebno pazite, kaj bolnik pile!
Pijača ni le sa zdravega človeka selo vaina, temvei tudi sa bolnika mnogokrat važnejša od brane!
Zato pijte Vi ln Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo. ki le oban«m tudi adravilaa
ono z rdečimi srci l
Prospekte tn vsa potrebna navodila za doma?« zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava tdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
koliko je upraviteljev, ki vsega prelistajo in koliko učiteljev, ki ga pobliže poznajo?
Čemu se potrati toliko papirja za različne razpise glede odobritve učnih knjig, dovolitve dopustov za občne zbore raznih društev, prostih šolskih dni itd.?
Banovina naj prične izdajati »Šolski vestnik«, ali kakorkoli bi se že tak list imenoval. Ta bi naj izhajal mesečno in takrat v pravem času. Vseboval naj bi vse ono, kar se tiče šole in poslovanja. Le najnujneje zadeve se naj sproti izdajajo. Enkrat za vselej naj se urede počitnice, začetek in konec šolskega leta, različne proslave, da ne bo zaradi tega toliko neprtlik in da ne bo v letu skoraj več prostih dni kot šolskih.
Pozabiti ne smemo še na nekaj važnega. Ceikvi in staršem je treba dati soodločujoč vpliv pri urejevanju našega šolstva. — Država naj se zaveda, da bo le takrat močna, če bo imela tudi dobre katoličane, kajti za katoličana je patriotizem in zvestoba do države dolžnost, ki ga veže v vesti. Dobri katoličan- — dobri in rv°sti državljani! Cerkev je vedno vzgajala državi najboljše državljane.
Člani današnjih krajevnih šol. odborobov so, oziroma bi naj bili nekoliko zastopniki staršev. Vprašajmo pa se, koliko vpliva in koliko pravic imajo? Če smo odkriti, moramo priznati, da imajo samo dolžnosti. No, eno pravico imajo, da skupno z upraviteljem šole sestavijo po enkrat na leto šolski proračun, pa še pri tem jim višja oblast večkrat prekriža načrte. Kar pa se tiče notranjega ustroja šole in pouka, tam pa nimajo nobene možnosti da sodelujejo pri preosnovi šolstva in da se mu nudi tudi soodiočanie pri bodoči prosvetni samoupravi. Treba bo pač misliti tudi na to, ker bo drugače vsa pre-osnova stala na trhlih nogah.
Nujno potrebno bi bilo ustanoviti Prosvetno zbornico, kajti šele tedaj smemo upati, da se bodo razna prosvetna vprašanja reševala tako, kakor je treba.
Če bomo pri naši bodoči preosnovi šolstva dosegli harmonično sodelovanje prosvetne uprave, ljudstva, cerkve in učiteljsiva, šele potem bomo lahko zadovoljni.	Boris Kotnik.
Prva ohlopna divizija v USA
Prvič se je zgodilo v amerikanski zgodovini, da je uvedla armada Zedinjenih držav oklopno divizijo v svoj program. Nad 10.000 mož te divizije razpolaga z velikim številom oklopnih avtomobilov, tankov in motornih koles. Divizija je imela že prvo vajo, s katero so zelo zadovoljni. Pravijo, da se prijavlja vedno več prostovoljcev za te divizije.
w%<< m
, 4 * #

m. v:-f
.' 1
'. 'V*'"
A
t .

; '^i ~ %
• .! *«* »* i g '
,. ■ n ■
H 4 £ f
' X
7 ■■	-.-ž

Vodja rajha Adolf Hitler je sprejel y novi rajhovski kanclcrjevi palači odposlanstvo japon,
skih oficirjev.
Beg iz Pariza
16
Vsak, ki je bil demobiliziran, Je dobil nagrado 1000 frankov, od katerih so mu izplačali takoj 200 frankov, ostale pa pozneje. Kdor je hotel, je smel ohraniti vojaško obleko, oddal je seveda le orožje in pas. Kdor je bil doma iz zasenega dela Francije in je imel možnost, da se vrne domov, je dobil civilno obleko. Vsak pa je ob demobilizaciji dobil še nove čevlje in lep dežni plašč.
Pa z aemobilizacijo je bil križ. Tisti, ki so želi sadove premirja, so želeli, naj bi bila vsa vojska čim prej demobilizirana, kar so želeli rudi vojaki, ki niso vedeli, kaj bi počeli. Pa je bilo treba spraviti prej marsikaj v stari tir, uvesti vsaj najpotrebnejše vlake za prevoz, in ostalo ja pereče vprašanje, kako in kje zaposliti demobilizirane vojake, ki so z vojsko izgubili svoje delo.
Zanimivo bi bilo odgovoriti na vprašanje, kako je narod, kako so vojaki sprejeli premirje ter zlasti njegove posledice in novi režim v Franciji.
Kadar govorimo zdaj o Franciji, je treba strogo ločiti zasedeni in nezasedeni del, v obeh je vidni ad nevidni gospodar Isti, vendar je de-markacijska črta včasih hujša od meje.
Tako v zasedeni Franciji le prav malo ali skoraj nič ne vedo o Petainovem delu, pač pa so ga tamošnji časopisi pridno napadali, seveda so vsi pod nemškim nadzorstvom in eenzuro.
In v nezasedenem delu iz časopisov niso nič vedeli o rasedenem delu, razen tega, da poteka življenje normalno po svoji poti, da so v Parizu odprli Louvre, odprt je bil tudi Versailles, a le za Nemce (menda so prireditelji sodili, da so si Francozi to že davno lahko ogledali).
V nezasedeni Franciji — imenujejo je tndi svobodno _ prvotna osuplost nI pustila nikogar
do besede. Vendar je treba reči, da je vsaj sprva ogromna večine pot vtisom naglega in docela nepričakovanega zloma res mislila, da je bila nova pot edini izhod. Čas se je pomikal in začeli so bolj in bolj trezno ter stvarno presojati in ze je ta in oni izrazil svoje pomisleke in svoje dvome. Vendar so bili sprva v glavnem to le jso-litični nasprotniki sedinje vlade. Drugim je notranja politika nove Francije, kolikor je seveda mogla prit-" do izraza — zaenkrat je izšlo že mnogo zakonov, ki ne čakajo drugega, kakor da jih začno izvajati, kar je seveda v danih okoliščinah več kot rešen problem — drugim je torej ta politika zelo ugajala in so upravičeno videli v njej in res samo v njej rešitev Francije. In končno jim je bila oseba maršala Petaina ono moralno zagotovilo, da bo storil vse za rešitev in podvig francoskega naroda — in to po častni poti, ki se je ne bi bilo treba sramovati nobenemu Francozu Pa marsikaj tudi njegovim naj-zvestejšim častilcem ni ugajalo. Ko je n. pr. določil za Bvojega zakonitega naslednika Lavala, nam je neki častnik dejal: »Če ga je Petain že kdaj polomil, potem ga je pri tem imenovanju gotovo!«
Na vsak način pa je treba priznati, da je bila naloga nove vlade težka, težka. Dvigati, ko je vse na tleh in ko visi nad tabo ne samo en Damoklejev meč; dati ljudem jesti, ko ni kje vzeti, ker so to že drugi pravočasno in temeljito opravili; reformirati šolstvo — kar Je bila ena najbolj perečih potreb v Franciji — in za to reformo je treba uporabljati učiteljstvo, ki je v ogromni večini prežeto z vse drugačnimi idejami; delati, ko ti je ves uradniški kader sovražno razpoložen in ko so vsak dan kje novi nemiri.
Sploh je položaj Francoza danes naravnost tragičen. Ze prej si ležko dobil dva Francoza, ki bi bila istih političnih misli, danes pa je toliko stvari, katere lahko izbirajo. Včasih so smeli odkrilo povedati, kar so izbrali, danes pa morajo v srcu skrivati svoje misli. In vse sile
delujejo na to, da bi danes Francoze še bolj razdelili.
Časopisje je v Franciji — vsaj v nezasedeni, torej v drugi še bolj — urejeno po sistemu, ki se je v totalitarnih državah izkazal kot najboljši. Ker primanjkuje papirja, izhajajo časopisi le na enem listu, sicer ima pa pameten človek že tistih poročil več ko preveč. Časopisje seveda čim bolj »nepristransko« obvešča občinstvo o dogodkih. Ko so n. pr. japonske čete že korakale proti Indokini. so novice poročale, da potekajo pogajanja med Japonsko in francosko vlado v najbolj prijaznem ozračju. In včasih je človek iz časopisja nehote dobil vtis, kot da je v Franciji danes prva in najvažnejša naloga: teater v Riomu. Treba je kaznovati krivce, vse ljudstvo in vojska je to zahtevala, toda pred sodišče spadajo krivci, ne pa tisti, ki so tudi objektivno napeli vse sile, da bi rešili Francijo.
In kaj sodijo v Franciji danes o Angležih, se vpraša ta ali oni. Zavezništva z Anglijo so bili prav veseli, in človek je imel vtis vse leto, da so bili razni članki in govori, ki so bili izrečeni na naslov angleških prijateljev, več kot same prazne fraze, brez katerih se pač nobeno prijateljstvo danes ne podpiše.
Da so Angleži na francoski fronti satni ogromno zagrešili, ker niso dali vseh svojih moči na razjx>lago, je vsakemu jasno. In vsak Francoz vam bo to rekel, saj Jim general de Gaulle v Londonu večkrat brez ovinkov to tudi pove. Toda Francoz si tudi misli, našega groznega poraza Angleži niso sami zakrivili, če bi mi bili boljše pripravljeni in bi ne imeli toliko grehov v lastnih vrstah, bi bilo že drugače.
Ko Je bilo premirje z Nemčijo podpisano. Je bilo — kakor so nam pravili — še mnogo Angležev v Marseillu V hipu so Be spravili na svoje ladje ter odšli. Drugi so vse pustili v Marseillu, tako tudi polno ladjo mešal
Ko so Angleži napadli francoske ladje ln jih
precej potopili pri Mersel Kebiru ln v Oranu, «8 je seveda časopisje na dolgo in široko razpisalo proti njim, pisalo je, da francoski narod ne bo nikdar pozabil, da so bili njihovi mornarji pobiti od tistih, ki so jih prej rešili pri Dunkerqueu. Res, Francozi sami niso razumeli, kaj se dogaja. Hudo jim je bilo za njihovimi lepimi ladjami, a skoraj vsak je rekel: »Angleži so napravili, kar so morali napraviti. Hvala Bogu, da so jih. Rajši jih imamo na dnu morja, kot da bi služile Nemcem.«
Srečal sem upokojenega častnika, ki je bil eden redkih Francozov, ki je ime! globoko mržnjo do Angležev in je prav nič ni skrival. Pa mi je dejal: »Nikdar ne bi Francozi dopustili, da bi naša mornarica prišla v nemške roke.«
Kar se tiče generala Gaullea, je seveda odveč govoriti o wjetn in o njegovih pristaših. Premnogi Francozi imajo svoje sinove pod njegovim vodstvom — sam se goiovo ne bije, in če je bilo treba zagroziti s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi stopil na njegovo stran, to že kaže. da je dobilo njegovo gibanje v Franciji mnogo odmeva.
Časopisje o njem ne piše nič, tudi o kolonijah, ki so že na njegovi strani, ne, le v od zgorajjn-spiriranih člankih razliva svoj srd proti Angležem — kar je bila psihološka priprava na to, da se Francija postavi na nemško stran. Kolikor jih je za to vedelo vnaprej, jih je bilo morda le nekaj v višjih vrhovih, koliko pa Jih je danes za to — menda toliko kot včasih. Ko smo včasih tega ali onega opozorili na to možnost, so se nam smejali, češ, da smo »otročji«.
Kolikor današnja poročila ustrezajo stvarnemu položaju, je imel prav tisti, ki je dejal o Petainu, »da je največje junaštvo, kdor si upa kompromitirati svojo slavno preteklost.
V Marseillu sem večkrat imel priliko, da sem govorit » kakim francoskim vojakom.
Vsakdo je potrdil govorice o Izdajstvih, hkrati pa je priznal, da Je poleg vojaške pripravljenosti manjkalo Francozom zlasti moralne priprave.
2))rf>£*te fu>wce.
Koledar
Četrtek, fl. februarja: Tit. škof; Doroteja, devica in mučenica; Aniand, škof; Uvarin, škof.
Petek, 7. februarja; Roniuald, opat in ustanovitelj reda; Julijana, vdova.
Letopis
6. februarja 1573. 1, je divjala bitka med kmetiško in plemiško vojsko pri Kereatincu in Mokricah. Plemiški vojski je načeloval Gašper Alapič, banov namestnik, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil Dve uri po zmagi je prišel na bojišče Jošt Tum « svojimi uskoki, ki nam poroča o bitki: »Gospod Alapič je s konjiki Zrinjskega in ostalimi četami pobil, kakor se tu govori kakih 1000 kmetov Pa to število ni pravo, vsekako jih bo nekaj stotin. Uskoki palijo po vrati koče leh upornikov kakor Turki, plenijo jim imetek in živino. Enako dela gospod Alapič.«
6, februarja 1670. t. «0 uprizorili jezuitski gojenci »Pod Turnom« v Ljubljani dramatično igro »Raj« v domačem slovenskem jeziku. To naj bi bila prva slovenska predstava te vrste v Ljubljani.
6. februarja 1850, 1. je Prusija dobila revidirano ustavo. Zakonodajno oblast sta imela poslej •kupno kralj in zbornica,
Novi grobovi f Ivan Pethovšek
V torek ponoči je umrl v svoji hiši Kri-ževniška ulica 2, strokovni učitelj v p., g. Ivan Petkoviek v visoki starosti 88 let. Rojen je bil v Cevkah pri Vrhniki in jo po dovršeni učiteljski šoli prišel na Dunuj, kjer je služboval na meščanski šoli. Rudi svojega narodnega prepričanja je bil predčasno upokojen, vendar si ie bil toliko prihranil, da je kupil hišo v Ljubljani. Tu je preživel svoja |>oslodnja letu. Pokojni je bil velik dobrotnik ljubljanskim služkinjam. Po mestih — saj je rad mnogo potoval — je imel pri I i ko spoznavati bedo mnogih deklet, ki morajo cul doma za kruhom, ki puščajo v službah svoje moči, za starost in bolezen pa nimajo niti sredstev, pogosto niti strehe. Ko so ljubljanske služkinje pred leti započele akcijo za svoj lasten dom in zavetišče, jim je on i> r i -skočil na pomoč in jim ugodno |>ro<lul svojo hišo v Križevniški ulici. Sum si jo v njej izgovoril dosmrtno stanovanje. Tako so služkinje prav j jo njegovi dobroti prišlo do lastne hiše, v kateri tmujo danes lej>o opremljeno Zavetišče s 40 posteljami. Dekleta, ki i/, vseli krajev Slovenijo prihajajo v Ljubljano, danes vedo, kam se imajo obrniti. Saj je v njegovi hiši že na desettisoče deklet našlo varno zavetje v času brezposelnosti ali Imlezni, 1'ravtam pa tudi že danes lepo število onemoglih služkinj uživa dosmrtno stanovanje.
Pokojni je bil svojega dela vedno vesel, in dokler je bil še pri močeh, se je živo zanimal za delo, ki ga vrše služkinje v svoji organizaciji in ki je bilo osredotočeno v njegovi hiši. ilnd je prihajal k njihovim prireditvam, šiviljskim, kuharskim tečajem itd. in jim osebno dajal pobude. S svojim plemenitim delom si je tako postavil sum najlepši spomenik v srcih služkinj, |Histavil je pa tudi prvi temelj n jihovemu' bodočemu modernemu Domu, ki si ga one žele zgraditi v Ljubljani, Dni Bog, da bi našel sebi vrednih |»osnetnuleov.
Njegovega pogreba, ki lm danes popoldne ob ]>ol 1 iz Križevniške ulice 2, se udeleže služkinje s svojo zastavo. Bodi Gosjiod plačnik njegovi duši!
+ V Ljubljani je umrl gospod Peter Mo-settig, višji uradnik državnih železnic v pok. Pogreb bo danes ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Petra k Sv. Križu. — Družini g. Ivana Taškarja je neizprosna smrt ugrabila sinčka BI i I a n a Taškarja. Pogreb bo v petek ob 2 popoldne z Žal, kapela sv. Krištofa na jtokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožaljel
■f V Trebnjem je umrl "S. februarja gosp. Janez Šuštar v starosti 87 let. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne novice
— Poročila stn se v cerkvi sv. Petra v
Ljubljani g. Rudolf Valien, železniški uradnik v Rathenburgu, in gdč. Pavla Jure, uradnica pri »Slovencu« v Ljubljani, Mladoporočencema želimo na novi življenski poti veliko sreče in božjega blagoslova.
—	Kamniška podružnica Slomškove družbe
zboruje v nedeljo, 9. februarja v Kamniku v ljudski šoli ob 13 Predava tovariš I. Jezer še/i o narodni vzgoji, korelerat tovariš Maks Koman. Člani, pridite polnoštevilno, Vabljeni so tudi novi člani in članice,
—	Banovinska bolnišnica v Slovenjem gradcu v letu 1940. V letu 1910 je bilo v tej bolnišnici zdravljenih 3188 bolnikov, in 6icer 770 moških ter 1418 žensk. Od prejšnjega leta jc ostalo 110 bolnikov na novo pa je bilo sprejetih 3079 bolnikov. Napram letu 1939 je bilo torej sprejetih v preteklem letu 176 bolnikov več. Odpuščenih je bilo med letom 29% bolnikov umrlo jih pa jc 78. Konec leta je ostalo v zavodu še 114 bolnikov. Umrljivost je znašala 2.53%, dočim je bila v letu 1939 — 3.65%, Oskrbnih dni je bilo v preteklem poslovnem letu za bolnike 49.451, Vsak bolnik je bil oskrbovan povprečno 16 dni, povprečno dnevno stanje oskrbovanih bolnikov pa je bilo 135. Od 3188 bolnikov se je zdravilo na kirurgičnem oddelku 1926, na internem 1099, na infekcijskem pa 163. Operacij je bilo izvršenih 1151, porodov je bilo 96, ambulantnih pregledov pa 491. Število bolnikov bolnišnice stalno narašča, kar je razvidno iz naslednjega pregleda. V letu 1935 je bilo sprejetih 1930 bolnikov, v letu 1936 — 2107, v letu 1937 — 2596, v letu 1938 — 2902, v letu 1940 pa 3078 bolnikov. Bolnišnica je lepa in vzorno urejevana. Glede na stalno naraščajoče število bolnikov pa je nujno potrebna povečava. Izpopolniti bo treba zlasti zdravniško tehnične naprave, predvsem pa nabaviti moderen rontgenski aparat, ker stari za sedanji premetene zadostuje in je že zastarel. Za čim uspešnejše vodstvo ekonomije, ki jc zlasti v 6edanji težki dobi najvažnejšega pomena, pa bo treba zgraditi novo gospodarsko poslopje, ki je sicer že v načrtu, a sredstev še ni na razpolago.
VsaAa očala, pomeni
lato dobrospdeča h jasen pogled pri
^Dpl-cpHk LJUBLJANA
—	Darovanje mesnin sv. Antonu Puščavniku.
Prejeli smo: V iSlovencu« sem brala, da se Je v Komendi in Mežici ohranil star slovenski običaj, kjer ljudje za god sv. Antona Puščavnlka darujejo meso in klobase. Tudi v mojem rojstnem kraju Sv, Jurju pri Celju Še sedaj ljudje prinašajo v dar sv. Antonu s prošnjo za zdravje pri živini. Tam je na prijaznem hribčku podružnica sv. Rozalije. Stranski oltar je posvečen sv. Antonu. V januarju se daruje tri nedelje zapored deseta maša v tej cerkvici. Prinašajo pa razna darila: krače, klobase, tudi kak drug kos preltaie-nega mesa, sveče ali tudi denar. Nekoč sem slišala na licitaciji, ki je jio opravilu pred mežna-rijo, da je izklical živega pujska. Te stvari navadno kupijo revnejši ljudje, ki nimajo doma kolin, izkupiček pa se porabi za cerkvene potrebe. Spominjam se, da so se starši pogovarjali, da je to darovanjo v navadi po spodnjih krajih v šrnar-skem okraju. Od tega je že dolgo, Če je še sedaj ta običaj kje drugje ohranjen, ne vem; pri sv. ltozaliji je še.
^bb Kino Kodeljevo te/. 4i-04wa
Danes zadnjikrat ob 10. <n 20. uri
DON BOSCO
Za dodatek pustolovščine filmskega reporterja
Upornik Mafadi
* Johp Wayne - Barclay
—	V Budimpešto od 22. do 2G. februarja. Informacijo in prijave v vseh biljetaruah >Put-nlka«.
—	Da bosle stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in
1 organizem raznih strupov.
—	Službeni list kr, banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 11. kosu z dne 5, februarja 1041 uredbo o podeljevanju nagrad pri orožništvu, uredbo o spremembah in dopolnitvah v zakonu o administraciji vojske in mornarice, liaredbo o ureditvi vojaške obveznosti v inozom-stvu, naredbo o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev, oojasnilo glede prehrane sester pomočnic, pravilnik o usta-
Pred poravnalno razpravo v dimnikarski stroki
Dimnikarski mojstri v dravski banovini imajo enotno Združenje, enako pa imajo tudi dimnikarski pomočniki svojo enotno organizacijo za območje dravske banovine, ki si z vsemi močmi prizadeva izboljšati težak |ioložaj dimnikarskih pomočnikov, prilagoditi njihove plače draginji ter skleniti z delodajalskim Združenjem enotno kolektivno pogodbo, s katero naj se uredi medsebojno službeno razmerje, plače, pravice in dolžnosti.
Pogajanja z delodajalci trajajo že od oktobra 1040 v Ljubljani, Mariboru in Celju, kjer je bil sicer dosežen dogovor glede splošnega dela po-godbe, glede plač pa so delodajalci izjavili, da bodo mogli plače nekoliko jiovišati šele potem, ko jim bo banska uprava dovolila zvišanjo 01110-talnega cenika za 25%.
Organizacija dimnikarskih pomočnikov je imela 23. januarja širši članski sestanek obenem z delegati iz Maribora in Celja, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da se mora nujno izvesti pravična razdelitev dimnikarskih okolišev v Ljuh-Ijani, Mariboru, Celju, kakor ludi v vseh krajih, kjer se je v teku zadnjih let dozidalo mnogo novih poslopij, a ni bila izdana nobena nova koncesija. Število pomočnikov stalno rasle, mojstri sprejemajo vedno nove vajence ter grozi v dimnikarski strok i velika brezposelnost, če ne bo oblast nujno pristopila k novemu rajoni ran ju. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, naj 6e podeli
v Ljubljani, kjer je nad 6000 hiš z 21.583 slano, vanji, velikim številom industrijskih naprav, centralnih kurjav, velikih gostinskih in jiekovskih obratov, vsaj 6 novih koncesij, v Mariboru 4, v Celju 2, po ena nova koncesija pa naj se izda v okrajih in krajih: Murska Sobota, Jesenice, Kranj, Zagorje, Trbovlje, Ptuj, Novo mesto,' Beltinci, Radgona, Dolnja Lendava, Slovenji Gradec, Radenci in Rogaška Slatina.
Enako so pomočniki soglasno sklenili, da mora takoj priti do sklenitve nove jiogodbe in zvišanja mezd. da so rešijo družine ožnnjenih pomočnikov prod propadanjem in tudi samcem omogoči skromna eksislenca. Organizacija jc takoj zaprosila Združenje, da sprejme novo kolektivno pogodbo z draginji odgovarjajočimi plačami Združenje je jionovno odklonilo ta predlog z izjavo, da moro biti o novih plačah govora šele tedaj, ko bo zvišana dimnikarska tarifa.
Organizacija sc jo zaradi tega odklonilnega stnlišča obrnila na mestno poglavarstvo v Ljubljani s prošnjo za nujen razpis poravnalnih razprav, na katerih naj se skuša doseči mirna poravnava spora.
Ker ni niti ene industrije in obrti, ki ne bi že opelovano v zadnjem času zvišala plač svojemu delavstvu, upamo, da Ivi tudi Združenje dimnikarskih mojstrov uvidelo upravičenost deloje-malske zahteve in priznalo odgovarjajoče višje plače.
novitvi sklada za prehrano siromašnih pri direkciji za proučevanje in organizacijo kmetijstva, navodilo za uvozno carinjenje pokvarjeno slanine, namenjene za industrijsko predelavo, ceno olja iz bučnih semen, pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za uradniške pripravnike s kmetijsko fakultetno izobrazbo ter razglas o sklicu banskega sveta.
—	Proti kušlju se prijioročajo prsne karamele »RAVE«. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne > Kave«,
—	Uspešno delovanje protituberkuloznega dispanzerja v Slovenjem Gradcu. V minulem letu je protituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu opravil zelo veliko zdravstveno in 6ocia!no delo pri zatiranju ielike v bližnji in širši slovenjegraški okolici. Vseh pregledov jc bilo v dispanzerju 2356. Pomoči je iskalo 1650 oseb. Na novo odkritih odprtih tuberkuloz je bilo 33. V oskrbi ima dispanzer 71 tuberkuloznih bolnikov. Od teh je dobivalo umetne pneumotoraks 25 oseb. V bolnico je bilo poslanih 41 bolnikov, v zdravilišče pa 6 Z rentgenom je bilo pregledanih 1650 oseb. Dispanzer si ie nadel nalogo da sistematično pregleda vse industrijske obrate. Tako je pregledal 440 delavcev tovaren M'količ, Ornig, Pototschnig, Kollner in Perger, Stalno pregleduje tudi šolske otroke. Tako je v minulem letu bilo pregledanih 190 šolskih otrok. Obleke in živil je v preteklem letu razdelil dispanzer najrevnejšim in najpotrebnejšim oskrbovalcem v vrednosti 3155 din. Protituberkulozni dispanzer vodi pri-marij dr. Simoniti Lojze s pomočjo zaščitne sestre Ančke Purgarjeve,
—■ Podpornemu skladu na Zavodu za slepo deco v Kočevju je darovalo učiteljstvo šole na Koroški Beli 180 din namesto venca na grob ge. Ane Mislej, blagopohojne matere svoje tovarišice. Za velikodušen dar se v imenu slepe mladine najisttreneje zahvaljuje uprava Zavoda za slepo deco v Kočevju.
—	V Vrani blizu Biograda v Dalmaciji so zli-kovci vdrli v župnišče in odnesli tamošnjemu žup-nemu upravitelju Tomi Bašiču, ki služi vojaški rok v Zagrebu, prav vae, kar se je dalo odnesti, med drugim tudi mašni kelih, dočim 60 vsa vrata in omare razbili. Rokovnjači so zločinski posel nemoteno opravili, ker je župnišče na samem in jicjn je bilo gotovo znano, da ni nikogar v žtipniSču. Vse, kar j? siromašni don Tomo imel, je bil novomašni dar slovenskih dobrotnikov pred poldrugim letom, ko se je zanj zavzelo dobrodelno društvo »Družina božjega sveta« v Ljubljani, ki mu bo tudi v tej nesreči sku-skušalo pomagati.
Zibika
Na svečnico je bila starodavna Zibika deležna prisrčnega slavja. Gospod župnik Ivan Jelšnik jo obhajal '25 letnico svojega dušnopaetirskcga dela v fari. Vsi župljani so se tega dneva veselili, da pokažejo hvaležnost svojemu dobremu farnemu očetu. Na predvečer so pripravili umetno razsvetljavo, domači pevski zbor je zapel slavljencu podoknico. Trg pred cerkvijo na prijaznem gričku je bil spremenjen v smrekov gozd. Pri glavnem vhodu je bil napravljen pomenljiv slavolok z napisom: Zibiška fara kliče vsa; llvala Vam iz dna srca!
Pred slovesno službo božjo, ki jo bila na svečnico ob 10.80 do|ioldno, se je vsa fara zbrala na trgu prod cerkvijo, kjer so gospoda jubilanta pozdravili farani in zibiška šola. Posolmo dekla-macijo sta deklamirala fantek in deklica, Čestitko je izrekel tudi g. šolski upravitelj Franc Zupane. V imenu fare je g. župniku izročil zibiški rojak p. Odilo OFM Jubilejno darilo: nov mašni kelih in ciborij. Ta dar je bil za jubilanta veliko presenečenje. Farani so namreč delali vse na tihem, da g. župnik o vsej stvari niti slutil ni, zato je bilo vesoljo tem večje. Kelih je posvetil ljubljanski škof dr. Grogorij Rozman, izdelala sta ga pa brata Žmuc.
I'o pozdravih je bila slovesna služba božja v farni cerkvi sv. Jerneja. Jubilejno besedo jo spregovoril p Odilo, ki je tudi prebral listino lavan-tinskega vladike dr. Ivana J. Tomažiča, ki je ob priliki 251etni"e g. Jelšnika imenovul za škofijskega duhovnega svetovalca. Sv, mašo je opravil g. jubilant sani ob asistenci duhovnikov domačinov in sosednih gosjiodov. Na slovesnost jo prispel tudi g. dekan Franc Lom iz Šmarja pri Jelšah. Pri slovesnosti je sodelovala farna godbn iz Kostrlvnice. Prelepa slovesnost bo dolgo živela v spominu dobrih zibiških furauov.
pjo cbižavi
*	Morska bitka pri Visu, Jugoslovanske oblasti so sedaj neoporečno ugotovile, da se je morske bitke pri Visu z italijanske strani udeležil samo vlačilec »Ursus« 6 tovorno ladjo »M. G. 239«, e sovražne strani pa samo ena podmornica. Štirje možje posadke vlačilca, ki so jih rešili jugoslovanski ribiči pri Veli Luki, so izjavili, da bodo v smislu mednarodnega pomorskega prava v 24 urah zapustili jugoslovansko ozemlje ker bi jih sicer morale naše oblasti internirati. Zato so se morali ti štirje mornarji podati pod varstvo italijanskega konzulata v Splitu, v torek zjutraj so sc v Splitu vkrcali in se odpeljali prati svoji domovini. Pri Maslini na Šolti je morje naplavilo čoln, v katerem sta bila dva mrtva italijanska mornarja, čijih identitete niso mogli ugotoviti. Ker na truplih ni bilo nobenih poškodb, smatrajo, da sta brodolomca umrla zaradi onemoglosti. Obe trupli so v torek zjutraj pokopali na pokopališču v Maslinici. En italijanski mornar od posadke tovorne ladje, ki ima hude opekline in rano od strela ter leži v vojaški bolnišnici v Splitu, je še vedno v življenjski nevarnosti.
*	Počaščenje nemških mater v AIcksandrovcu. V nemški naselbini Aleksandrovcu, ki leži ob progi Banja Luka—Bosanska Gradiška, so imeli te dni prireditev v počaščenje nemških mater, številne matere, ki so nemške državljanke in imajo veliko otrok, so prejele častne priznalnice. Te slovesnosti so se udeležili kot odposlanec Nemčije ministrski dirigent Usadel iz Bcrl!na, zastopnik nemškega generalnega konzulata v Belgradu in konzulata v Sarajevu. Sedemnajst mater, ki imajo vsaka nad 8 otrok, je prejelo zlali častni križop, šestnajst drugih mater pa je dobilo srebrne in bronaste križe. Odposlanec Nemčije Usadel je imel nagovor, v katerem je poudaril pomembno delovanje mater. Po izročitvi častnih križkov je bilo slovesno kosilo.
* Nova nemška bolnišnica v Novem Sadu. Novo-sadska mestna občina ie pod zelo ugodnimi pogoji odstopila nemškemu Kulturbundu v Novem Sadu veliko stavbišče za zgradbo velike nemške bolnišnice.
*	Novo kopališče na Bačvicah v Splitu. Na
svoji zadnji seji je mestni svet v Splitu sklenil, da se iz depozita mestnih fondov porabi 1,100.000 din
za dovršitev novega kopališča na Bačvicah, ki ga grade Že od ieia 1938. Sklenjeno je bilo, da «* bo 1 koiialUre d.ttfradilo še v teku letošnje sezone,
Jljublja^
Gledališče
Drama: Četrtek, 6. febr.: »Šesto nadstropje«. Red Četrtek. — Petek, 7. februarja, ob 15: »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Glo-toko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: Gostovanje Klaičevega jiotujočega gledališča: »Muha«, »Anallabota« in »Jazavac pred sudom«. Cene od 25 din navzdol. — Sobota, 8. februarja: »Razvalina življenja«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Proslava 70 letnice pisatelja Fr. Kh. Finžgarja.
Opera: Četrtek, 6. februarja: zaprto. — Petek, 7. februarja: »Ples v maskah«. Red pre-miergki.
Rokodelski oder
Rokodelski oilcr ho vprizoril v nedeljo, 9. t. m. ob 5 popoldne velezabavno komedijo »Matura«. Igra izredno ugaja občinstvu in vsakdo, kdor je že videl igro, želi biti še pri eni predstavi. Vstopnice se bodo dobivale v nedeljo od 10—12 dopoldne in od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica 12.
Radio Ljubljana
Četrtek 6. februarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvinov do 7.45 — 12 Iz Mozartovega kraljestva (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.0? Magistrov trio — 14 Poročila, objave — 17.30 Vsakemu nekaj (Rad. ork.) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. R. KolariČ)
—	19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevsko društvo »Grafika« — 20,45 Večerni koncert Rad. ork. — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Četrtek. 6. februarja. Belgrad: 22.50 Plesna glasba — Zagreli: 22.15 Sremske narodne pesmi
—	Praga: 18.20 Koncert lahke glasbe — Sofija: 21 Pevski koncert — Boromilnster: 18,20 Pesmi — Slockholm: 20 30 Koncert radio orkestra — Italijansko postajo: 18,40 Operna glasba — Sottem>: 21.20 Komorni trio.
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta ponovi v nedeljo, dn« 0. februarja pravljično igro z godbo, petjem in plesom »Krojaček-junaček«. Začetek točno ob 3. Vstopnice so v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj.
Šišenski prosvetni dramatski odsek nastopi v nedoljo, 0. t. 111 ob 20 v frančiškanski dvorani z Nušičevo veseloigro v 3 dejanjih »Ujež«. Vstopnice od danes naprej v predprodaji v trgovini Sfiligoj,
Predavanja
Filozofsko društvo bo priredilo v soboto 8. t. m. predavanje ge. doc. dr. A. Sodnikovei Vpliv Boškovieeve prirodne filozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja. Predavanje bo v mineruloški predavalnici na uni-verzi ob 18, uri.
Lovski sestanek priredi »Lovsko društvo Ljubljana«, dne 7. t. 111. v gostilni »Č i n k o 1 e«, Poljanska cesta 21. Predaval bo tovariš inž. šušteršič, (nadaljevanje) o »Ptičjih šegah in navadah z o/.irom na živalsko psihologijo«. Začetek ob 20 'A.
Šentjakobsko prosvetno društvo priredi drevi ob 8 v farni dvorani skioptično predavanje jO Marijinih slikah« raznih umetnikov. Predaval bo monsignor Viktor Steska.
Kako pravilno gnojimo in škropimo sadno drevje, je naslov predavanju, ki ga bo imel dre. vi ob pol 8 v ljudski šoli na Viču g. Škulj, tajnik SVI), Gosp predavatelj si je za predavanje pre-skrbel tudi najnovejše slike in jih bo pokazal.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Poter ima drevi ob fl redni sestanek s predavanjem g. jurista Poženela Janeza.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob jiol osmih redni sestanek v frančiškanski kapeli. — Ne pozabite in j>ridite; vse ste iskreno vabljene!
AKD Vir ima drevi ob 8 redni člRnski sestanek s predavanjem Virjana o »Moliferovi satiri na zdravnike«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik- Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Reven vajenec je Izgubil v sredo, 5. februarja ob 12 na Podinilščakovi, Vodovodni ali Tyrševi cesti 100 din. Pošten najditelj se prosi, da odda denar v trgovini Anton Mencinger, Sv. Petra c. 42.
Anekdota
Anica je imela prijatella. Mama je za to vedela in mladeniča tudi jKiznala. Andica je stara osemnajst let, Mirko pa dvajset. Ana je sklenila, da se pojde na planine smučat, Mirko bi Jo pa spremljal.
»Mamica, ali smem z Mirkom v soboto in nedeljo na jdanine smučat?«
»Ne!«
»Mar mi ne zaupaš mamica?«
»Gotovo ti zaupam, hčerka moja.«
»Ah, potem ne zaupaš Mirku?«
»Tudi njemu zaupam.«
»Pa zakaj potem ne smeva skupaj na planine?«
»Ne, otrok, ti ne pojdeš na planine. .Taz zaupam tebi in zaupam tudi Mirku, ampak obema skupaj ne zaupani.« .

Ljudožrc
»Jaz tudi, ljubi moj, jaz tudi«.
IJUBIJ4NA
Pestri svet v barvah
Skoraj vse, kar se v Ljubljani in deloma tudi izven nje količkaj zanima za barvno fotografijo in za predavania SPD, se je zbralo v torek zvečer v dvorani Delavske zbornice. To predavanje je bilo tretje, ki ga je nudilo SPD v ciklu o barvni fotografiji. Kakor je povedal predavatelj in interpre-tator posnetkov g dr. inž. A v č in in kakor je bilo tudi pričakovati, je bilo to predavanje v letošnji sezoni zadnje s to temo, kajti SPD je zanj zbralo sploh V6e, kar mu je bilo med našimi amaterji, ki se bavijo z barvno fotografijo, še sploh na razpolago. Med navedenimi imeni avtorjev, ki jih je bilo 15, smo pogrešali morda še kakšnega znanega amaterja, ki pa se vabilu ni odzval. Ja6no je, da pri tolikem številu avtorjev, od katerih vsak zasleduje pri snemanju svoje interese, ni bilo mogoče pokazati nekaj enotnega, kar bi se dalo združiti in bi tvorilo neko med seboj vsaj malo povezano celoto. Videli smo vsega skupaj okrog 260 posnetkov, kar je odločno preveč. Če bi ostali pri manjšem številu dobrih planinskih in pokrajinskih posnetkov, bi bilo predavanje mnogo bolj enotno. Predavanje pa, kakršno je bilo, bi lahko priredila morda Zveza za tujski promet, ali pa z ozirom na nekaj kvalitetnih slik, njih umetniški karakter in izrazito motivično snov, Fotcklub Ljubljana, kar je predavatelj sam tudi nakazal. 2e nekaj let sem so naši časopisi polni hvalo o cvetu slovenskih fotoamaterekih mojstrov, ki je organiziran v Fotoklubu, toda slovenska javnost vidi njih dela le preredko. da bi jih znala dovolj upoštevati in ceniti. Morda bomo imeli kdaj priliki doživeti, da nam tudi Fotoklub predstavi 6voje člane s kakšnim javnim predavanjem, da jih ne bomo občudovali samo na podlagi časopisnih notic. Predavatelj g. dr. inž. Avčin je uvodoma povedal nekaj splošnih 6tvari o barvni fotografiji in o načinu snemanja z barvnim materialom. Na posnetkih pa se je videlo, da precejšen del avtorjev ne zna niti prav zbirati motiva, niti komponirati in greši celo pri izrezu.
Največjo pozornost so gotovo vzbujali divni pokrajinski posnetki g. dr. Horvata in krasni motivi g. grafika Janeza Trpina ter še kakšnega, ki pa je bil zastopan le z manjšim številom posnetkov, kakor na primer g. dr. Potočnik, predavatelj g. dr. inž. Avčin in dr. inž. V. Koželj. Brez dvoma je tudi to predavanje v veliki meri doseglo svoj namen in med našimi planinci poživilo zanimanje za barvno fotografijo. Pričakujemo lahko, da bo SPD v bodoči sezoni moglo občinstvu pokazati že kaj več in še lepših barvnih posnetkov naših planin.
Anton Mrhar — 50 letnik
Danes obhaja 50 letnico svojega rojstva gospod Anton Mrhar, trgovec in hišni posestnik. Rodil se je v Vižmarjih pri Št Vidu. Pletarskega obrta se je izučil na obrtni šoli v Ljubljani, nakar se je izpopolnjeval na Dunaju in v drugih večjih mestih. Bil je tudi v svetovni vojni, v kateri je bil ranjen. Po vojni je služboval kot strokovni učitelj v Šmart-nem pod Šmarno goro in v Dolskem, nakar je pozneje pričel svojo obrt v Ljubljani, kjer si je s svojo pridnostjo in skromnostjo toliko prihranil, da je kupil hišo na Sv. Petra cesti, kjer ima danes trgovino z usnjeni in raznimi lesnimi izdelki, katera mu prav lepo uspeva. Kot odločen in zaveden katoliški mož sodeluje danes kot • predsednik in odbornik v raznih društvih, nadalje je tudi svetnik Trgovske in industrijske zbornice. Številnim njegovim prijateljem se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi obhajal še mnogo jubilejev v zdravju in zadovoljstvu v krogu svoje družine.
Dobra mera snega
Ves torek in skoraj vso naslednjo noč je pošteno snežilo; to pot je padal južen sneg, ki je bil včasih skoraj pomešan z dežjem. Kljub temu, da se je sneg hitro sesedal že zaradi svoje teže, ga je vendar zapadlo precej. Na cestah je napravil precej več sitnosti in nejevolje, kakor svojčas suhi pršič. Težko pot so imeli tudi v sredo zjutraj na vsezgodaj tisti, ki so hiteli na jutranje vlake, v predmestjih so morali krepko gaziti po še neočiščenih hodnikih. Motorna pluga in navadni snežni plugi so bili ves čas v obratu. Kljub temu je tramvaj imel precej sitnosti s snegom, zlasti na kretnicah. Čez dan so hitro očistili najvažnejše prometne žile, tako da promet ni jireveč trpel. Južni sneg je zaradi svoje teže tudi nekoliko ponagajal železniškemu prometu in so vlaki imeli nekoliko večje zamude, kakor navadno. Precej prizadete so bile tudi telefonske zveze in v torek zvečer je celo v ljubljanskem radiu oddaja tako prasketala in pokala, da se je napovedovalec ob desetih zvečer opravičil in povedal, da krivda ne zadene postaje in da je kriv motenj južni sneg, ki nagaja telefonskim vodom. Južni sneg je prav na debelo obvisel tudi na drevju in kdor je imel čas, da si je včeraj čez dan ogledal Tivoli, je prav gotovo z občudovanjem opazoval čudovite oblike in pravljično na-strojenje s snegom obloženega drevja. Ponekod je težki sneg na drevju napravil tudi nekaj škode. Posebna presenečenja pa pripravlja južni sneg še peščeni, ki morda preveč zaverovani premalo pazijo na velike snežne krpe, ki vise s streh. Čez dan so se na mnogih krajih vsipali s streh sneženi plazovi in kogar so oplazili, je imel dosti. Ker se pa vreme ne misli spremeniti in jug še prevladuje,
jo verjetno, da bo teh snežnih nadlog, pa tudi snega, ki letos kar noče dalj časa obstati, kmalu kouec.
«
1 Celonočno češčenje presv. Zakramenta sc
prične v stolnici drevi po skupni molitveni uri. Vsako uro do 4 zjutraj lw*io nočni častilci opravljali molitve 8. ure: Češčenje prelil. Device in Mutere božje Marije. Možje in mladeniči, pridite, molimo!
1 Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domti duhovnih vaj na prvi petek, 7. februarja. Začetek točno ob 5 popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vubljeni. — Vodstvo.
1 Atlas Slovenije se pripravlja in bo letos najbrže izšel. To lx> gotovo eno največjih kulturnih del letošnjega leta. Primerno je, da se seznanimo z zgodovinskim razvojem slovenskega atlasu. Temu namenu lw> služilo zanimivo
f »reda vanje »Od Ptiilomeja do Koče na«, ki ga >o imel g. prof. dr. Valter Bohinc v petek, dne 7. t. m. na XIV. prosvetnem večeru. Njegovo predavanje bo opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Predprodti.ja vstopnic prj Prosvetni zvezi ini v trgovini Sfiligoj.
I Seja mestnega sveta. V petek 7. februarja se l>o ob 5 popoldne začela prva letošnja seja mestnepa sveta ljubljanskega v veliki sejni dvorani. Na dnevnem redu so med drugim tudi [»orooila finančnega odbora, pri katerih bo obravnavano upoštevunje službenih let pri prejemkih mestnih pogodbenih uslužbencev in dnevničarjev. V razpravo bo prišlo tudi nekaj zamenjav in nakupov zemljišč ter odobritev kreditov, kakor tudi več ugovorov proti raznim predpisom. Slede poročila gradbeuega
in personulno - pravnega odl>ora, nakar bo že
tajna sejo.
I Klub koroških Slovencev vabi vso svoje člane in članice na prvi letošnji ilanski sestanek (koroški večer), ki bo 8. februarju 1941
ob 20 v dvorani kolodvorske restavracije v Ljubljani. Sodelujejo pevci zl>ora »Gosposvetski, zvon«.
1 Vlomi v shrambe se množe. Odkar so živilu tako poskočila v ceni, tutovi ne iščejo samo (lenurjd, ampak se včasih zadovolje tudi z dražjimi živili. Zato vlomi v shrambe postajajo že nekaj kar Vsakdanjega. Velik plen pa je te dni odnesel tat, ki je vlomil v kletno drvarnico Sabine Mangel in odtod odnesel 39 kg masti, 2 litra jedilnega olja in povrhu še dve vreči bukovih drv. Vsega skupaj je napravil ta t 1400 din škode.
1 Tatvina zlatnine. Iz stanovanja Antona Blažiča na Viču je te dni neznan tat odnesel dva zlata poročna prstunn, ženski zlat prstan z rdečim in drugega z zelenim kamnom, dalje ženski zlat prstan, ki je imel vgruviran meč, srce in križ, ter zlut masiven ženski prstan. Poleg tega je tat odnesel še dve ženski zlati broški, dva pura uhanov, srebrno moško dvo-krovno uro z monogramom B. A. in dve srebrni verižici. Odnešene dragocenosti so bile Vredne 2630 din.
1 Kaj vso kradejo. Prevozniku Leopoldu Kosu je nekdo s podstrešja hiše v Ciglarjevi ulici <tdnesel 2000 din vredno plahto. — Iz stanovanja v Gledališki ulici je tat odnesel Mih. Tudjinu par novih moških novih čevljeV, par sandul in nekaj drugih malenkosti, vrednih skupaj •>(>() din. — Z dvorišča hiše v Lavričcvt ulici št. ') je bilo Francu Kutinu ukradenega za 400 din raznega perila. — 4-r>0 din je bilo vredno perilo, ki ga je tat odnesel v noči izpred hiše na Ilovškem stradonu Mariji Grda-dolnik. — Prav toliko škode* ima Mori ja Le-bigman, kateri je tat z vrta odnesel precej perila.
Že pred začetkom sedanje vojske so se večkrat slišali glasovi, da je Evropa za moderno vojskovanje premajhno m preozko bojišče. Afrika s svojimi velikimi puščavami bo še najprimernejša in res pravo pozorišče, kjer se bo moderna vojska lahko razdivjala. Pri tem ne gre za masovno vojskovanje, marveč za vojsko z malimi, hitrimi, smelimi oddelki.
Najboljše orožje v puščavi je letalo. To so najboljše dokazali Italijani ob priliki svojega pohoda v Abesinijo, ki so ga v sedmih mesecih zmagovito zaključili. V puščavi so se že večkrat srečali kot nasprotniki beli vojaki z domačini. Francozi, Italijani, Angleži, španjolci so si bili večkrat v laseh z njimi. Toda puščava takrat še ni bila poprišče bojev moderno oborožene in iz-učene vojske, kakor jo imajo danes, ko si stoje nasproti italijanske in angleške čete.
Vsak napad v puščavi zahteva skrbno in dolgo, dobro premišljeno in še boljše izvedeno pripravo. Uspeh takega napada je odvisen tudi od tal. Vojskovanje v Afriki pa ne bo nikdar izvedeno z velikimi množinami vojaštva, ker [e preskrba z življenjskimi potrebščinami, z orožjem in bencinom — v glavnem po vodni poti — pretežka.
Italija se danes bori v Afriki na treh frontah, ki so povrh druga od druge zelo oddaljene: v Keniji, Angleški Somaliji in Eritreji ter v Libiji. Vzhodna meja italijanske Libije je oddaljena od Nilove delte 600 kilometrov.
Ce rečemo puščava, si ne smemo predstavljati
Darujte za zimsko pomoč!
»Na bi se t teh dneh spomnili zlasti tisti, ki žive t izobilju in razkošja, vsaj tistih nedolžnih otrok, ki trpe lakote, ki prezebajo in ki vsakršno pomanjkanje ograža njihovo rast, njihovo duhovno in telesno zdravje in njihovo mlado življenje.« (Iz govora bana dr. Marka Natlačena.)
Ptuj
Osebna vest. Premeščen je s tukajšnje gimnazije prof. g. šifrer Anton v Soboto. Med meščani in zlasti med dijuštvom gimnazije jc bil-g. šifrer zelo priljubljen. Tudi ptujski literarni krog ga bo težko pogrešal.
Ljudska univerza je povabila iz Maril»ora g. dr. T. Trstenjnka, ki no predaval v petek, 7. t. m. o temi: »Človek in vojno«. Predavatelj je ptujskemu občinstvu že znan, zato bo tudi ob tein zanimivem predavanju žel odobravanje.
Zvočni kino Ptuj. V četrtek, dne 6. februarja bo v zvočnem kinu Ptuj predstava filma »Odpadnik«, v korist zimske pomoči. Cene običajne. Prosimo vse, tla se predstave udeležijo in tako podprejo prizadevanje odbora za zimsko pomoč.
Rogaška Slatina
V torek 4. februarju sta praznovala znana Slatinčana, 81 letni Vinko in 68 letna Antonija Drofenik, posestnika pod prijaznim in sončnim >Bellevuem«, zlato poroko. V domači nadžupni cerkvi sta po jutranji sv. maši — okrepčana z božjim kruhom — znova stopila pred oltar, da sta po rokah g. nadžupnika prejela za 50 letnico zakonske zveze posebni božji blagoslov. Oba sla še čila in zdrava, čeprav sta v življenju morala pretrpeti mnogo grenkosti. Dičila ju je vedno globoka vera in narodna zavest, zato sta tudi vzgojila številno družino v pravem krščanskem slovenskem duhu in vsem oskrbela boljši kruh. Za izredno domače slavje je eden 6inov. ki je v Celju mesar in posestnik, ljubim staršem iepo prenovil dom ter priredil Intimno gostijo, na kateri so se zbrali vsi otroci z družinami. Priljubljenima zakoncema želimo vsi Križevljani. da bi jima naklonil Bog dočakati še diamantno poroko!
Zimska pomoč. V tej plemeniti akciji blago-pokojnega prosvetnega ministra dr. Korošca sodelujejo poleg občinskega oblastva in zdravilišča vsa lokalna dobrodelna in narodna društva in tudi steklarji. Oblekli in obuli so najsiromaS-nejše šolarje slalinske in svetokriževske šole, številni otroci obeh šol pa dobivajo vsako jutro tudi toplo malico s kruhom.
Sadjarska podružnica jo imela v nedeljo 2. t. m. svoj redni občni zbor, združen s predavanjem g. inž. Ifozmann od »Prizada«. Zbralo se je v svetokriževski šoli veliko število gospodar-jev-sadjarjev, ki so z zanimanjem sledili poročilu g. inženirja.
Litija
Akcija za zimsko pomoč je v Litiji v polnem razmahu. Se preden se je z najvišjega mesta dala pobuda za to plemenito delo, je naša občina videla, da nekateri občani ne bodo kos zimi brez tuje pomoči. S pomočjo šol. upraviteljstva organizirana kuhinja za revne šolarjev, je popolnoma uspela, saj dobiva nad 100 otrok V6ak dan skodelico mleka in kos kruha. To bodo dobivali šolarji kar do konca hude zime in bo veljalo okrog 10.000 din. Največ je prispevala tovarna in občina. Tudi božičnice so bile lepe in bogate. Občina in zasebniki so pripomogli, da so bili obdarovani vsi revni šolarji. Razdeljenih je bilo 32 parov čevljev in 102 obleki. Tudi vsa naša društva so svoje revne člane primerno obdarovala za božič; tako so prišli na vrsto skoraj vsi potrebni. Ostali pa pridejo na vrsto sedaj, ko je občina ponovno poživila zimsko akcijo. V ta namen je bil na občini 6estanek, katerega so se udeležili predstavniki društev in oblasti. Izvoljen je bil širši odbor, ki bo organiziral vse delo. Pritegnjena bodo tudi župna in šolska upraviteljstva v Hotiču, na Savi in Sv. gori. Prihodnje dni bodo nabiralci potrkali tudi na vaša vrata. Ne zapirajte jih, ne bodite hudi, ne iščite izgovorov, saj bodo prosili za naše najsiromašnejše. Saj poznamo družine, ki stradajo, prezebajo in hirajo — pomagajmo jim, saj emo kristjani. Se lani ob tem času so bili nekateri bogati in srečni v svojih domovih, danes pa se potikajo po svetu, iščoč mesta, kamor bi naslonili glavo . . . Pomagajmo bližnjemu in naša vest bo mirna tudi ob najtežjih trenutkih!
Gorje pri Bledu
Letošnja zima je kaj ugodna za naše vnete smučarje. Posebno šolska mladina je vneta in živa. Pred dnevi so priredili pod vodstvom 6vojih učiteljev kar tekmo, kdo bolj zna in je bolj uren. To je bil živ-žav. Kot zmagovalci so se razdelili takole: Na 1 km je bil prvi Milan Repe na 2 km Dežman Jože, na 3 km Pazlar Janez; od deklic pa na 1 km Štefka Urh, na 2 km Polona Repe. Sedaj se vneto pripravljalo na šolske tekme, katere bodo na Brez-nici in se jih bo udeležilo 22 učenccv in učenk.
neskončne peščene stepe. Puščava Marmarica, kjer so sedaj boji v glavnem že končani, je terasasta tn se polagoma spušča proti jugu. Ob obali ima 200 metrov nadmorske višine, v notranjosti pa je ponekod pod morsko gladino. Najnižji k-aj v puščavi Marmaj-ica je 134 m pod morsko gladino in leži blizu Marše Matruh. Ob obali je z grmovjem porasel pas, proti jugu pa je vedno večja puščava. Temperatura ima povprečno 40— 50 stopinj in je podvržena velikim spremembam, saj pade včasih ponoči za 40 stopinj!
Bolj kakor kjerkoli prihaja v poštev na takem bojišču hitrost bojevanja. Zaradi tega imajo Italijani in Angleži majhne udarne enote. Italijanske divizije sestavlja šest bataljonov in so po našem pojmovanju le malo povečane brigade. Te divizije so motorizirane.
Angleži imajo na severnem afriškem bojišču ponajveč motorizirane bele čete, med katerim je največ Avstralcev, Novozelandčanov in angleških bataljonov. Imajo tudi močno letalstvo in nalašč za pusfinjsko vojno prirejene oklopne enote. Po-edini napadalni oddelki — često obsegajoči le en bataljon in nekaj topov — napredujejo večkrat 100 do 120 kilometrov oddaljeni drug od drugega. Važno vlogo igrata radio -in letalstvo, tako da lahko rečemo, da je vojna v afriški puščavi res najmodernejša vojna. Težave, na katere naleti moderno vojskovanje v puščavi, niso obsežene toliko v delu nasprotnika, kolikor v vsemogočni in muhasti pustinjski naravi.
Po padcu Derne
Angleške elitne cele v Libiji
f
H
Po zmagi zaveznikov v prvi svetovni vojni je bila velika vojaška parada v Parizu na Champs Elysees. Zmagovite zavezniške armade so korakale mimo vrhovnega poveljnika zavezniške vojske, generala Fochea. Pri tej priliki je prišlo do nekega dogodka, ki v svečanostneni sporedu ni bil predviden. Maršal je odgovarjal na pozdrave mimoidočih regimentov z vojaškim pozdravom. Ko pa je prikorakal regiment z visoko po strani stoječimi čepicami, ki je manj vojaško učinkoval, kakor drugi oddelki, se je zmagoviti general iztrgal iz množice svojih spremljevalcev, stopil je k poveljniku regimenta in mu stisnili roko. V tako počaščenem oddelku so bili vojaki »Australian und New Zeland Army Corps«, ali kakor jim na kratko pravijo »Anzaki«.
Avstralci so zaslužili to izredno odlikovanje. Vojska nobene druge države ni imela v razmerju do skupnega števila vojaštva na fronti tako velikega števila izgub, kakor avstralska vojska. Od 330.000 borcev, ki jih je poslala Avstralija v teku 4 let na 9000 milj od domovine oddaljeno bojišče, je bilo 214.000 mrtvih ali ranjenih. Te čudovite številke so dokaz in priča visoko iz sploš-le ravni vojne zgodovine dvigajočega se poguma fn požrtvovalnosti prekooceanskih junakov. Na najnevarnejših točkah so se skoraj povsod spustile prve v boj avstralske napadalne čete. Avstralski »Anzaki« so bili sami prostovoljci, ki niso šli v vojsko prisiljeni, temveč iz navdušenja in so bili najelitnejša skupina med četami angleškega imperija.
V začetku sedanje vojne so se slišali glasovi, da tokrat Avstralija in Nova Zelandija ne bosta poslali svojih čet Angliji na pomoč. Avstralski ministrski predsednik Menzies je takoj nato ustanovil veliko radijsko postajo in je v desetih jezikih na kratkih valovih začel pripovedovaiti svetu o navdušenju in veliki bojni pripravljenosti Avstralcev. Avstralski obrambni minister brigadni general Street je obljubil, da bo postavil do 1. novembra 1. 1940 na noge 100.000 ekspedicijske vojske, Nova Zelandija pa je obljubila, da bo poslala 20.000 vojakov. Oba dominiona sta izpolnila dano obljubo. Poleg 110 milijonov funtov letno so poslali na bojišča več divizij, ki so šle na škotsko, ponajveč pa na Bližnji Vzhod, kjer so se pravkar izkazale v bojih pri SLclii Baraniju, Bardiji, To-bruku in Derni ter so izvojevale prve zmage angleškemu imperiju.
Uspehe Avstralcev v puščavski vojni si lahko razlagamo iz posebne navdušenosti Avstralcev za vojsko ter iz njihovih velikih in temeljitih priprav. Dočim je bila na Angleškem do nedavnega vojaška služba nekaj ponižujočega in prezirljivega, so v Avstraliji visoko cenili vojaške vrline. Že mnogo let — še preden se je začelo nekaj podobnega v avtoritarnih državah — so poznati na petem delu sveta mladinsko vojaško predizobrazbo. Vojaški učitelji so jemali v šolo že 12 ali 14-letne mladeniče. Predvsem so gojili šport, učili pa so se tudi streljanja, zasledovanja »nasprotnika« in sploh vojaškega življenja. Na zunaj je bila ta vojaška pred-tzobrazba kolikor mogoče nevojaška. Glavni cilj M je bil, vzgojiti v mladih ljudeh odpornega in 'jevitega duha. Prava vojaška vzgoja pa se je
pričela z 18 letom, čeprav ima tudi v strogem vojaškem življenju avstralskega življenja šport mnogo večjo vlogo kot v kateri koli evropski ali drugi armadi.
Temelj avstralske vojaške vzgoje ni dresura, nego vzgajanje odporega, zanesljivega borca, ki se bo znal samostojno boriti, šef avstralskega generalnega štaba Thomas Blamey je rekel sledeče: »Volja, moč in zvijača posameznega vojaka so najdragocenejše orožje naših ljudi. Železna disciplina te volje ne more streti. Ne pozabite, moji gospodje oficirji, da je odporni duh, ki ga večkrat čutite pri vašem moštvu, v očeh sovražnika dragocena, odločilna lastnost«. Zato »Anzaki« ne poznajo take »železne« discipline, kakor smo je navajeni v Evropi. Njihovi oficirji izhajajo skoraj vsi iz najnižjih ljudskih plasti in so si morali svojo oficirsko čast po večini priboriti ne samo v desetletnem treningu v vojaški šoli za vzorne kadete, temveč tudi na bojnem polju v srečanju s sovražnikom, zato pa tudi ni ostrih razlik med njimi in navadnimi vojaki. Vsi so pravi tovariši v miru in vojni, v sreči in nesreči.
Pri Bardiji in Tobruku so »Anzaki« dokazali pod vodstvom svojega generala Mackeya, ki je v svojem »postranskem« poklicu tudi docent na univerzi v Sidneyu, da svoboda, ki so jo pustili svojim vojakom, prinaša lepe sadove. Postali so junaki celega angleškega svetovnega cesarstva.
Bojni čolni proti podmornicam
Vse ladjedelnice v Angliji, po dominionih, kakor tudi v Ameriki, delajo s polno paro. Sedaj izdelujejo novo vrsto vojne ladje, ki jo imenujejo korveta. Potrebujejo jo za vojno proti nemškim podmornicam v Atlantskem oceanu.
Novi bojni čoln ima visok dimnik, je manjši od rušilca in ima eno šalupo. Izdelovati so ga pričeli v serijah. Pokazal se je kot zelo uspešno sredstvo v boju proli jx>dmornicam. Pravijo, da ni več daleč čas, ko bo izdelala vsaka ladjedelnica po en tak čoln na mesec. Velja manj kot rušilec, ima tudi za spoznanje manjšo hitrost. Akcijski radij novih bojnih čolnov drže v tajnosti. Protiletalsko orožje novega bojnega čolna je boljše kot na rušilcu. Odlično je oborožen proti podmornicam. Na krovu ima posadko 50 mož. Ker so te korvete zelo majhne, jih je težko zadeti, pa najsi bo iz letala ali iz podmornice.
Italijanski prostovoljci z Malte
Italijanski listi poročajo, da se je javilo v italijansko vojsko mnogo Italijanov, ki so bili rojeni na Malti, pa sedaj žive v Italiji. Posebni akcijski odbor za Malto v Rimu sedaj sestavlja prostovoljski oddelek v Italiji živečih Maltežanov.
bo
Slika londonske trgovske četrti blizu katedrale sv. Pavla. Jasno se vidi učinek nemških bomb.
Vojska v puščavi
»
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga o dr. Korošcu uvrščena med redne Mohorjeve knjige
Kako zelo je bil pokojni dr. Korošec ves ljudski, je dokazal njegov pogreb in dokazuje njegov dan na dan obiskovani grob. na katerem plamenčkl svež pričajo, da tam počiva srce, ki je vse življenje tako nesebično ljubilo slovenski narod.
Je pa še tretji dokaz. Takoj po smrti so se oglasili poverjeniki in Člani Mohorjeve družbe ter zahtevali, da iiide takoj Korošfer življenjepis, in sicer kot redna puhlikarija letošnjih Mohorjevih knjig. Ta zahteva Mohorjanov, kakor je lepa in izraz vsesplošne želje, pa je bila za odbor težka, težka naloga. Knjige so za 1. 1941. že napovedane, spisane, večinoma v tisku. Priznati moramo, da je napovedani dar za letos zares zanimiv (izide Finžgarjev Hudournik in Erjavčevo delo o našem kmetu) in za borih '20 dinarjev zares kar po-klonjen. Kako naj torej Mohorjeva doda za isto ceno še 20 pol obsegajoč.o knjigo o Koroifevem življenjepisu? Zato se je morala odločiti, da poviša naročnino za 10 dinarjev. Ce pomislimo, da so bile mezde tiskarjem v zadnjem letu štirikrat povišane da se je za visoke odstotke podraži! papir in ves tiskarski material, je za Moh. družbo le žrtev, da ni članarine že prvotno vsaj za 5 din povišala, ko jih druge podobne družbe in tiskarne vse zvišujejo, ker jih morajo, če hočejo živeti. Povišek za 10 din je za tako knjigo zares malenkost Primerjajte današnjo ceno drugih knjigi
Toda še nekaj je važno. O pokojnem našem voditelju je bilo re« premnogo napisanega. A vse to so razmetani drobci, ki v resnici prave podobe velikega državnika in politika ne razodevajo. Korošcev življenjepis ne sme biti sestavljen samo iz mikavnih anekdot. Korošec je bil ob
ustanovitvi Jugoslavije in po njej tako zelo osrednja osebno«! vsega političnega in državnega življenja, da nam mora nuditi njegov življenjepis veliko bolj ves potek in razvoj dogodkov v naši državi in tudi izven nje, kakor le zanimive dogodivščine njega kot dobrega človeka. Ureditev takega življenjepisa, ki nam bo pravično razodel že desetkrat pozabljene dogodke naše zgodovine, pa tudi mnogim še sploh neznane, ni igrača. Zato bi si Moh. družba kljub željam in zahtevam svojega članstva nikdar ne upala na dan z življenjepisom, ki bi bil spisan s »klejem in škarjami«. S skrbjo je iskala urednika in sotrudnikov. In šele, ko se ji je posrečilo dobiti za urednika dr. Ahfina, za sodelavca pa dr. Fr. Lukmana, dr. Benkoviča, ravnatelja Gabrovška, g. Kremžarja in še nekatere druge, si je upala z okrožnico na dan. Ta imena pa nam jamčijo, da bo knjiga o Korošcu ne samo enkrat marveč vnovič in vnovič branja vredna. Bo jasen razgled po naši zgodovini ladnjih skoraj nad trideset let, ki nani je kot učiteljica, zlasti še vsemu mlajšemu rodu, nujno potrebna.
To so torej razlogi, ki so nagnili Moh. družbo, da izda že letos to knjigo. Lahko se ji zahvalimo za to odločitev. Članstvo Moh. družbe bo rado žrtvovalo to doplačilo k letni udnini. Pa ne samo staro! Vabimo tudi druge, naj Be narofe na letošnje izdanje Mohorjevih knjig. Šestero prezani-mivih knjig, med njimi knjigo o Korošcu in Finžgarjevo novo povest, dobijo za 30 din!
Ude sprejemajo poverjeniki — v župnijskih uradi. V Ljubljani razen vseh župnijskih uradov tudi Mohorjeva knjigarna na Miklošičevi cesti v palači Vzajemne zavarovalnice in Nova založba.
Matija Bravničar: Hlapec Jernej
Zadnje izvirno domače delo a področja opeme produkcije — Matije Bravničarja Hlapec Jernej in njegova pravica, ki ga je operno gledališče uprizorilo v četrtek, 30. jan. — je zavzelo svojstveno mesto po svoji zasnovi in slogu v gradnji. Skladatelj je izoblikoval svo|e delo na tekst F. Delaka, ki ga je povzel iz Cankarjeve istoimenske novele. V celoti nima sicer prave dramatike dejavnosti, ampak učinkuje v notranjem dogajanju iskanja in konfliktov v Jerneju samem. Dogodki so razporejeni v osem slik: na Sitarjevem domu, kjer >e vzbudi usodni spor z gospodarjem, v drugi sliki se Jernej sreča s popotnikom Goslačevim, brezvercem, ki ga zavrne, v tretji sliki Jerneja zavrne župan, v četrti, ki je višek prvega dela, pa vznikne prošnja v »Oče naš..« V drugem delu pa Jernej ne išče več, on zahteva pravico, ki jo je postavil Bog, a sodnik ga zavme (peta slika). Izgnan v svoj kraj se obrne k župniku na Betajnovi (šesta slika), a tudi tukaj ne najde razumevanja. Končno utrujen omaga ter v obupu zažge hišo (sedma slika) kjer saro pogine, ko ga razjarjena množica vrže v ogenj. Zadnja slika predstavlja zaključek: »Tako se je zgodilo na Betajnovi ...«
Ker delo ne nudi dramatskega razvoja ne stop-njevitosti in predstavlja zaradi tega niz slik s kratkimi dogodki, pri katerih je važna tehtnost besede in njena miselna globina, «o te slike združene ▼ or-ganično povezano celoto po napovedovalcu (pred začetkom vsake slike). Da bi pa delo čimbolj notranje dinamično učinkovalo, ko ga že tekst sili v statično koncertno nedejavnost, je skladatelj uporabil zbore (ženski, moški in mešani), ki so prav za prav z Jernejem eno v poudarjanju važnejših in vsebinsko pomembnejših mest, tako da je zbor poudarjajoč čirutelj Jemejeve dejavnosti napram drugim dramjtskim činiteljem (Sitarju, Gostačevu, županu, sodniku in župniku) Le v zadnji sliki 6e dvigne samostojno pripovedovanje: »Tako se je zgodilo na Betajnovi...« pri čemer se nekoliko približa antičnemu načinu pasivno spremljajočega či-nitelja. Tako si je torej skladatelj zasnoval in pomagal za dosego prepričljive učinkovitosti v notranji razgibanosti. Celotna stvaritev torej ne predstavlja opere v tradicionalnem smislu, ampak je povsem nekaj novega, dvignjenega v razmišljajoči, modrujoči svet, za katerega ni niti nujno potreben oder, ker nosi delo značaj oratorija in bi bilo to mogoče izvesti s prav takim ali morda še večjim uspehom na koncertnem odru, ker bi se poslušalec mogel še bolj osredotočiti na zgolj muzikalno dojemanje. Solistični deli so grajeni v smislu deklama-torike, le tu pa tam dobijo melodični značaj (Gosta-čev: »To je moj dom...« Jernejev: »Pri njem je začetek, začetek pravice . ..« — v Mae6toso piu lar-go — in še nekatera druga mesta) pa se takoj izgubijo v deklamatomost. Zato pa zlasti Jernejeva monotonost in mimo modrijanska pripovednost muzikalno poživljata zbor in orkester, zlasti zadnji, v katerem |e osredotočena glasbena izraznost, spremljajoča čustvovanje, ki nastaja v toku dejanja Skladatelj gradi v oratorijskem smislu dosledno brez kakih zunanjih efektov. Vsaka slika, ki predstavlja zase nek višek, je prav tako stopnjevana v muziki, zlasti v stopnjevitosti orkestra in doseže mestoma vprav ekspresivna ter močno estetsko prepričljiva mesta. Med najmočnejšimi je pač četrta slika (v gozdu), v kateri prehaja oikester po crescendo poro a poro e apa6sionato v ff ter pade v mf <n p predstavljajoč napor in vzdih utrujenega iskalca, ki najde uteho v prošnji »Oče naš.. « Ta v celotnem delu najlepši mešani zbor, ki sc odlikuje po svoji jasni grajeoosti, plastično učinkujoči muzikalni za-snovanosti in dobri zborovski postavljenosti, nosi v sebi vprav cankarjansko nastrojenost. Prav lep je Gostačeva: »To je moj dom...« in Meno mosso e piu tranquilk>, dialog med Jernejem in Gostačevim, ki preide v Jernejev Largo maestoso: »Bog je poslal pravico... «, nakar zbor povzame in konča s prošnjo: »Oče naš .. « Močno se dojmi poslušajca Jernejev melodramski del v začetku pete slike in Maestoso piu largo: »Pri njem je zičetek pravice...« ali »Tvoja postava je v mojem srcu« (šesta slika — Andantino). Neka upornost veje iz Allegro agitato: »Ne govorim o usmiljenju ,.. o pravici...« Muzika stopnjuje, pni »Ne bom prosil. .« se menjava »ritem v dvočetrtinskem, tričetrtinskem, šestčetrtin-skem in eopet v dvočetrtinskem taktu, orkester se vzpne v hitrih triolah in vzbudi močno intenziteto, višek v Sostenuto • maestoso, zbor zapoje unisono močno učinkujoči spev: »Bog jt poslal pravico...« Sedma slika začne z Allegro appassionato, muzikal-na gradnja temelji na ostinatnem ritmu in istem tonu in daje občutek notranjega pekočega nemira, ki človeka pritlra do obupa in nepremagljive sile do usodnega dejanja (požarna scena), ki zlomi in uniči Jerneja samega Zadnja slika predstavlja zaključek. zbor konča v unteono, ki le posebno močno učinkuje. — Glasoma zasnova j« torsj movcejis
od dramatske. Kdor zahteva pri opernih delih muziki enakovredno močne dramatike dejavnosti, potem ga odrska v pretežni večini koncertna — statična umirjenost ne bo zadovoljila. Kajti to delo je tako zasnovano, da je težišče izraza in dejavnosti v muziki sami; kdor bo torej sledil glasbi in Cankarjevi besedi ter njeni globini, bo znal dojeti lepoto, ki veje iz tega dela. — Režiser je popolnoma pravilno dojel značaj tega dela in mu je dal tudi v sceničnem oziru odgovarjajočo okvirno6t. Razgibal je samo 60-liste, pa le v toliko, v kolikor mu je dovolila muzi-kalna zasnovnost, da celota ne bi bila preveč v zunanjosti motena. Jerneja je oblikoval g. Friderik Lupša, naš mladi in nadarjeni basist, ki je v zadnjem času pokazal znaten porast v igralski kulturi; tokrat nas je prav presenetila podoba Jerneja, ki ga je izoblikoval v pravem vzdušju iz Cankarjevega dela. Tudi za trud in ljubezen do težke pevske vloge mu gre priznanje. Nudila mu je velike pevsko-teh-nične težave in tudi iizičnega napora. Kajti za basista, ki ima izrazito tendenco v nižino, je previsoko pisana in more utruditi po poldrugi uri eiektivnega petja marsikoga. Ni čudno, da je trpela lepota tona samega in intonacija v nekaterih višinah, dasi je na drugi strani muzikalna oblikovanost bila zelo dobra. — Gostačeva je predvsem dobro pel g. J. Franci, ki je zlasti v višinah pridobil na polnozvočnosti tona, dasi je bila na par mestih še zaznatna krčevitost; tudi v muzikalno-oblikovalnem oziru je zadovoljil, prav tako tudi v igri. — Sitarja je predstavil g. Marčec, ki je pevsko manj zadovoljil, istotako ni nudil potrebne pevske kvalitete g. Zupan, dasi je podal župana igralsko dobro Kratko vlogo sodnika je predstavil g. M. Sancin igralsko dobro, istotako župnika g, Anžlovar. Vlogo napovedovalca je izpolnil g. C Debevec dobro. Zbor je v tej predstavi dosegel višek kvalitete; saj mu je posejanih vse polno težkih mest predvsem intonačnega značaja, kar pa je prav lepo zmagal. Zvočna uravnovešenost je bila zlasti v »Oče naš... « močna opora muzikalnemu oblikovamu v vsem dinamičnem niansiranju, kar je pripomoglo do močnega estetskega učinka. — Orkester ni bil popolnoma precizen v podrobni igri in ni mogel vedno v popolni skladnosti z intencijami dirigentovimi doprinesti interpretacije v brezhibnosti, v smislu že dosedanjih ugotovitev. Pri ponovitvi pa se je znatno zboljšal. Dirigiral je dobro g. N. Štritof, režiral g. C. Debevec, zbor pripravil g. R. Simoniti, insceniral po zamisli režiserja g. Franz. — V celoti je uprizoritev bila skrbno pripravljena ter je izvajalsko na dostojni višini.	sil.
f Ivan Kozarčanin, mladi hrvatski književnik
Iva Kozarčanina, tridesetletnika, se vsi spominjamo še iz Ljubljane, kjer je nastopil lani z drugimi hrvatskimi književniki. Lahko rečemo, da je bil prav on eden izmed organizatorjev tega obiska, saj je kot kulturni urednik »Hrvatskega dnevnika« vzdrževal najtesnejše stike s slovensko književnostjo, o kateri je tako rad in redno referiral v svojem dnevniku ter tudi v »Savremeniku«. Že pred obiskom v Ljubljani se je zanimal za nas, po obisku pa je naravnost prijateljsko predstavljal Hrvatom naše literarne novosti, za kar mu bomo resnično hvaležni. Tedaj smo sklenili prijateljstvo, da «e danes toliko teže ločimo od njegovega mladega trupla, ki bo v četrtek položeno v častni grob na Mirogoju.
Ivo Kozarčanin je spadal med najmlajše hrvatske pisatelje in pesnike, pa med najbolj znane tudi v inozemtsvu. Napisal je razmeroma mnogo pesniških zbirk, liričnih in otroških, pa po uspehih v poeziji prešel na prozo in napisal več novel in celo romanov, ki so jih izdajale največje hrvatske založbe, zlasti Matica hrvatska. Dosedaj je izdal dva romana »Tudja žena« ter »Sam čovjek«, dve knjigi novel Mati čeka in Tihi potevi ter dve knjigi lirike Sviram sviraln in Mrtve oči. Pisal je poleg tega tudi kritike, eseje in referate ter spadal med najbolj plodne mlajše hrvatske pisatelje. V njegovih pesmih kakor tudi povestih je veliko naturalistične romantike, velemesta z vsemi njegovimi eksaltacijami, toda vedno in vse povsod pa je v Kozarčaninu zmagovala zavest človečnosti ter lepote življenja, ki jo je vedno imel pred očmi. Njegove zadnje pesmi so govorile o veliki zrelosti ter uravnovešenju talenta, ki je svojo življenjsko srečo dobil v svoji mladi družinici. Prav svoji hčerkici je posvetil mnogo svojih otroških pesmi, in ko je bil v Ljubljani, se spominjam, s kako nežnostjo je kupoval spominčke za svojo ženo in dete. Sedaj »ta obe izgubili svojega varuha. Uvrstil se je tako nepričakovano — po nesreči kot
Varnost v šoli
V klasični deželi avtomobilskih nesreč, Zedinjenih državah severnoameriških, je država, v kateri ni bilo leta 1940. nobene avtomobilske nesreče. Ta država je Severna Karolina, ki nikakor ni divja, brez mest in cest, ie z divjaki naseljena, temveč je prav moderna dežela z mnogimi velikimi mesti, cestami in avtomobili.
Vlada Severne Karoline pripisuje to dejstvo temeljiti prometni vzgoji v šolah. Že 30 let se uče otroci v šolah, kako moraš voziti tovorni, avto, kako moraš izstopiti iz avtobusa ali tramvaja, kako se moraš obnašati kot pešec na prometnih križiščih, kako iti preko ceste itd. Majhni avtomobili po vseh šolskih dvoriščih, predavanja policijskih uradnikov, barvni prometni signali po šolskih hodnikih, navajajo Novokarolince že od mladih nog na živahni promet po ulicah. »Pravilna hoja in vožnja je prišla ljudem že tako v meso in kri, da na primer lansko leto ni bilo niti ene avtomobilske nesreče.
Fotograf slika iz aeroplana pokrajino.
ŠPORT
Smučarji — v Celje!
Jutri bodo po Celju zaplapolale zastave v oznanilo, da sc pričenjajo največje smučarske prireditve v državi. Prebivalstvo mesta sc je z veseljem odzvalo prirediteljem. Oblasti z županom g. dr. Voršičem na čelu so izkazale prirediteljem brezprimerno naklonjenost in tudi mestne vojaške oblasti z vsemi razpoložljivimi močmi sodelujejo, tako da bodo vse prireditve v vsakem pogledu dobro organizirane!
Tekmovalci že prihajajo v Celje in prebivalstvo jim izkazuje kar spoštljivo gostoljubje.
Ali ste se že vi odločili? Ne odlašajte, ampak pohitite.
Ali že imate izletni znak, katerega dobite za 6 din?
Prijavite takoj svoje tekmovalce. Prijave sc bodo zaključile v petek ob 16 popoldne. Vse prijave za prenočišče, prehrano itd. sprejema, daje informacije in navodila: Izletna pisarna, Celje, Delavska zbornica, Razlagova ulica, telef. 189. Tu se mora vsakdo takoj javiti. Cene za prenočišča in hrano bodo za dneve izleta v Celju maksimirane. Za tekmovalce so določene posebne znižane cene. Nastopne liste in liste z izidi tekem bodo vsem udeležencem na razpolago za ceno 2 din takoj po tekmi v izletni pisarni.
Vsa tekmovanja bodo v neposredni bližini Celja, tako da bo vsak udeleženec lahko prisoten pri vseh tekmovanjih.
Tekmovalce opozarjamo na disciplino in točnost. Kdor bi se razpisane ure ne držal, ne bo pri-puščen k tekmovanju.
Podpora tekmovalcem. Po sklepu izletnega odbora se bo po možnosti povrnila tekmovalcem polovica voznih stroškov, vendar to šele naknadno na podlagi ugotovljene udeležbe iz nastopnih list. Vsi tekmovalci bodo imeli v Celju brezplačna skupna prenočišča v telovadnicah narodne in okol. osnovne šole, v Prosvetnem domu in Delavskem azilu. Prostori skupnih prenočišč bodo dobro kurjeni z udobno opremljenimi ležišči. V kolikor ne bi hoteli tekmovalci iti na skupna ležišča, bodo dobili prenočišča po znižani ceni v hotelih, vendar bodo morali to plačati sami.
Prehrana mladine. Vsi klubi naj takoj javijo izletni pisarni v Celju število mladine, ki bo nastopila. Prehrana bo za vso mladino skupna. Za ceno 17 din bodo dobili v soboto večerjo, v nedeljo pa zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana bo obilna in tečna. Tudi mladina ima brezplačno prenočnino v telovadnici okoliške šole.
Treningi tekmovalcev. Vsem tekmovalcem sporočamo, da bo proga za smuk v soboto, 8. t. m. dopoldne zaprta in trening na njej ne bo mogoč. Prav tako bo skakalnica zaradi ureditve zaprta v nedeljo dopoldne. Zato priporočamo tekmovalcem, da pridejo v Celje pravočasno. Na skakalnici so možni skoki do 50 m.
Nastanitev gostov. Za člane pokroviteljstva in častnega predsedstva ter ostale predstavnike so rezervirani prostori v hotelu »Evropa«. Za novinarje je rezervirano v hotelu »Pošta«, zvezni odborniki pa bodo nastanjeni v hotelu »Union«. *
Tekmovalci se naprošajo, da po možnosti vsak prinese s seboj po eno odejo. — Zletna pisarna — Celje.
Svetovna prvakinja v slalomu je Italijanka Seghi
Nemko Christl Cranz, dosedanjo svetovno prvakinjo v slalomu je premagala na letošnjih svetovnih tekmah v Cortini d'Ampezzo mlada Italijanka Seghi, ki je presmučala slalom progo v času 2.05,6, na drugem mestu je C. Cranz (Nemčija) 2.10, na tretjem pa Proxauf 9 časom 2.17,4. V alpski kombinaciji je pa še vedno prva Christl Cranz.
V alpski kombinaciji med moškimi pa je tale vrstni red:
1. Jennewein (N) 392, 2. in 3. Marcellini (I) in Chieroni (I) 393, 4. Cranz 395 točk, 5 Lantschner 399, 6. Rominger, 7. Pfeifer, 8 Soerensen, 9. Scheu-ring, 10. Lacedelti.
Smuški tek na Kumu
Medklubska tekma v teku na 10 km, katero je priredil sm. klub KUM iz Trbovelj na Kumu, je lepo uspela. Od šestih klubov ce je na štartu javilo 23 tekmovalcev.
Proga se je pričela na Dobovcu in je tekla po cesti mimo smuškega zavetišča v Dolah, dalje mimo novo gradečega se planinskega doma sm. ki. KUM čez Lontovško sedlo v Čebulovo dolino, po njej v Završje ter od tam po gozdu skozi Škofjo rižo nazaj na Dobovec Je to lepa, srednje težka proga, na kateri 90 dosegli tekmovalci tele rezultate:
1. Starman Lado, sm. klub Ljubljana, s časom 51 min. 3 sek. 2 Dekleva Milan, sm. klub Ljublja-
pravijo vsi hrvatski listi — v »pohod smrti«, katerega je recitiral v Ljubljani pri svojem obisku in je napravil na vse močan vtis mračnega razpoloženja, žalosti in joka. Kot zadnji v tem pohodu gre sedaj mladi hrvatski književnik Ivo Kozarčanin, še ne trideset let star, velik prijatelj Slovencev in slovenske kulturne delavnosti. Oh njem žalujejo tudi njegovi slovenski prijateljil	td
na, s časom 51 min 38 sek. 3 Stopar Branko, športni klub Ilirija, s časom 52 min 2 sek. 4. Korenin Franc, sm. klub Ljubljana, s časom 54 min 38 sek. 5 Knez Rudi, sm. klub KUM, s časom 55 min 55 sek. 6. Jerman Jože, Planina, s časom 57 m. 38 sek. itd.
Med hudo konkurenco se je odlično plasiral član KUMA Knez Rudi ter častno zastopal klub, kateri ima med svojimi tekmovalci same rudarje, ki se pa vedno bolj uveljavljajo med odličnimi tekmovalci.
Smuškemu klubu KUM, ki je dal pobudo za smuški šport v rudarskih Trbovljah, gre vse priznanje. To je že 4 uspela klubova prireditev v letošnjem letu, ter ima še v programu za dne 16. februarja smuk z vrha Kuma do Save pri trboveljski žel. postaji, na kar že sedaj opozarjamo tekmovalce. Razpis se bo pravočasno objavil.
športne zanimivosti
so bralci sami lahko popravili. Sedaj pa popravljamo neljubo napako tudi sami.
Prihodnje svetovno smučarsko prvenstvo bo leta 1942 in sicer v Nemčiji. Tako je bilo sklenjeno sedaj v Cortini d'Ampezzo, kjer se je seje udeležilo 13 narodov.
V Ga-Pa bo 12 narodov. Na petem mednarodnem zimskošportnem tednu, ki bo — kakor znano — v času od 13. do 23 februarja v Ga-Pa, bo sodelovalo vsega skupaj 12 narodov, V smučarskih disciplinah in v tekmah na ledu bodo tekmovali predstavniki Švedske, Italija, Madžarske, Romunije, Slovaške in Nemčije. Samo za smuške tekme so se javile Finska, Bolgarija, Danska in Norveška, medtem ko bosta Švica in Nizozemska sodelovali samo v hokeju na ledu, pri katerem bo tekmovalo vsega 8 narodov.
Nov švedski rekord je postavil evropski prvak v plavanju ■ Bjoern Borg v prsnem plavanju na 100 m, katero progo je preplaval v času 1:11,0 min.
Svetovni boksarski prvak Joe Louis je nadaljeval v razprodanem newyorškem Madison Square Garden serijo k. o. zmag in je potolkel svojega nasprotnika Reda Burmana v petem kolu odločilno. Louis, ki je znatno težji od premaganca, je bil v vseh kolih v premoči in je branil svoj naslov s to k. o zmago že trinajstič uspešno.
Zagrebški hokejski igralci so odšli na turnejo v Beljak, Celovec, Bratislavo in Žilino, kjer bodo odigrali več hokejskih tekem s tamošnjimi mestnimi reprezentancami
Prvenstvo klasične gimnazije v ping-pongu
Ob semestru se je v telovadnici klas. gimn. v Ljubljani odigral ping-pong turnir pod vodstvom prof. Fona. Tekmovalo se je v moštvih in posameznikih.
Rezultati moštev:
1. VI. b (Lipar, Sedej). 2. V. c (Bradeško, Po-zetto). 3. + 4. VII. c + VIII. c (Jerneje, Rus); (Štu-lar, Merala).
Rezultati posameznikov:
1. Bradeško St. (V, c). 2. Merala M. (VIII. c). 3. + 4. Štular P. (VIII. c) + Pregeljc C. (V. b).
Pri tolažilnem turnirju si je osvojil prvo mesto Jerneje M. (VII. c).
Moštev je nastopilo dvanajst. Presenetili so predvsem mlajši igralci iz V in VI. šole.
Pri posameznikih je zmagal »mladi« Bradeško, pred »starimi rutinerji«: Meralo, Štularjem, Jernej-ce min Rusom. Starejšim se je poznalo pomanjkanje treninga.
Po uspehih na tekmovanjih v plavanju, tenisu, smučanju, lahki atletiki in sedaj v ping-pongu sledi, da klasična gimnazija ne vodi samo po uspehih in disciplini v šoli, ampak da najde pri vsem tem tudi dovolj časa za pošteno razvedrilo na športnem polju.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Smučarska sekcija SK Planine. V četrtek ob 7. zvečer je v Akademskem domu redni smučarski sestanek SK Planine. Vsi tekmovalci naj se ga zanesljivo in točno udeleže. — Smuk.
Slovenska kolesarska podzveza Ljubljana. — Redna seja upravnega odbora bo v petek dne 7. t. m. ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Prosimo vse odbornike, da se seje udeleže, ker bomo razpravljali o občnem zboru podzveze, ki bo v nedeljo dne 9. februarja 1941, Tajnik.
Slovenska kolesarska zveza Ljubljana. Redna seja upravnega odbora bo v petek dne 7. t. m, ob 20 v kavarni Vospernik, Stari trg it. 34. Tajnik.
ZFO
Smučarske tekme F0 Ribnica na Pohorju
Fantovski odsek v Ribnici na Pohorju je priredil na Svečnico smuške tekme. Tekmovali so člani na 6 km dolgi progi, a mladci na 3 km. Proga je zahtevala tako od članov kakor od mlad-c°v dobro izvežbanost v smuku.
Člani (smuk): 1. Franjo Skočir 8.03, 2. Osvald Sverc 8.11, 3. Milan Petrun 8.32 min.
Slalom članov: 1. Milan Petrun 1.17, 2. Osvald Sverc 1.24, 3. Franjo Skočir 1.53 min.
Kombinacija članov: 1. Osvald Šverc, 2. Milan Petrfln, 3 Franjo Skočir.
Kombinacija mladcev: 1. Ivan Zapečnik, 2. Ton: Buhe, S. Aloiz Mihelčič.
Tekma je v vsakem pogledu dobro uspela, k«i je zasluga vodstva domačega odseua.
Btev. 30.
#SL£)VENEC<r, SetrteR. B. februarja T95F
SbtM ^
^ MARIBOR J
Od leta 1929 nismo imeli v Mariboru toliko snega kakor sedaj
Po ravnini 70 cm snega — Velike zamude vlakov, avtobusni promet ustavljen — V Mariboru kida sneg 200 delavcev
Maribor, 5. februarja.
Ko so Mariborčani daues zjutraj vstali in zrli skozi okna, jim Je izgledalo mesto, kakor v prav-ljioi: strehe in ceste, vse je bilo pod debelo snežno odejo, na telefonskih in električnih napeljavah je ležal sneg za ped debelo. Od blizu pa je ta pravljica izgledala precej neprijetno: zjutraj, dokler hišniki niso za silo napravili red, skoraj nisi mogel stopiti iz hiše na ulico. Preden pa si prišel do svojega službenega mesta, pa si moral prehoditi prave labirinte, ker med ogromnimi kupi snega ni bilo dovolj prehodov. Šele dopoldne, ko so v glavnih ulicah snežni plugi in ogromne kolone delavcev napravile nekoliko reda, se je začel promet bolj nemoteno razvijati.
Snežilo je v Mariboru že v noči od ponedeljka na torek in potem včeraj ves dan. Do včeraj opoldne je nasulo za 40 cm snega, toda padal je še neprestano, dokler pozno ponoči, ko je prenehal, ni zapadel do višine 70 cm. To pa na ravnim, na zaprtem terenu. Tam, kjer je imel veter večjo moč, ga je nanosil v ravninah tudi za poldrugi meter. Toliko snega nismo imeli v Mariboru in okolici od leta 1920, ko ga je zapadlo tudi do višine 70 cm. Lansko leto ga je padlo največ 50 cm. V gorah in krajih, predvsem na Pohorju, pa je višina snega seveda primerno višja.
Najbolj neprijetno se čuti ta snežni blagoslov v ■< jmetu. Na glavnih železniških progah od Maribora proti jugu so morali imeti včeraj ves dan in vso nocojšnjo noč v prometu lokomotive s plugi, da so tire sproti čistile ter je bil tako omogočen kolikor toliko reden promet. Kljub temu so prihajali danes vlaki iz Ljubljane z velikimi zamudami. Najhujše je bilo na našem teritoriju na koroški progi, kjer je prišel današnji jutranji vlak z zamudo 70 minut, opoldanski pa je imel celo 80 minut zamude. Še večje pa so zamude nemških vlakov. Osebnega vlaka, ki bi prišel iz Gradca ob pol 8. zjutraj, še opoldne, ko pišemo to poročilo, ni bilo čez mejo na izpregled. Popoldanski brzo-vlak ima že sedaj najavljeno 200 minutno zamudo. Tovorni vlak, ki bi moral priti snoči ob pol 10., tudi
Se ni prispel. Velike zamude vlakov iz Nemčije so za našo železniško upravo v toliko neprijetne, ker sedaj nima lokomotiv, ki bi odpeljale vlake iz Maribora nazaj v Nemčijo, pa je zaradi tega stvarno prekinjen zaenkrat ves promet z našim sosedom.
Še večje težave pa ima avtobusni promet. 2e snoči je prenehal ves avtobusni promet na podeželskih progah, ki vežejo Maribor z njegovim zaledjem, in danes ni odpeljal iz Maribora noben avtobus. Mestni avtobus, ki pelje zvečer iz Ptuja v Maribor, se je podal na pot namesto ob 6. zvečer, prispel pa je na cilj šele ob pol 12. Na mnogih mestih je bila ptujska cesta na visoko zametena ter so dosegli zameti pri Št. Janžu, kjer je teren najbolj izpostavljen vetrovom, višino do 2 metrov. Poldrug kilometer dolgo progo skozi te žamete je prevozil avtobus v času poldruge ure. šofer in potniki so morali neprestano kidati sneg z lopatami ter tako delati gaz skozi žamete, da je avtobus lahko premagal ovire.
Pa tudi v Mariboru samem je sneg silno oviral promet. Kakor smo že poročali, sta oba mestna motorna pluga pokvarjena. Zaradi tega čistijo sedaj ulice s štirimi lesenimi plugi, v vsakem je vpreženih šest konj. Vendar so ti plugi prelahki ter ne morejo delati dovolj globokega tira. Mestna občina je poslala na najprometnejše ulice 200 delavcev, ki čistijo ceste z lopatami. Ker snega ni mogoče odvažati, ga spravljajo na kupe, ki so tako visoki, da so ceste razdeljene na dva dela ter z ene strani ulice komaj vidiš na drugo stran, prideš pa tja le po ozkih prehodih, ki so napravljeni tu in tam v teh snežnih barijerah. Neprijetno bo, ko se bo začel vsipati sneg s streb ter bodo grmeli mogočni plazovi težkega južnega snega na ulice. Takrat bo trpela tudi električna razsvetljava in telefonski promet, ki je že sedaj precej oviran, ker bodo plazovi na stoterih mestih pretrgali žice in napeljave. Izgleda, da se ta čas hitro bliža, ker je začela temperatura naraščati ter Je bilo danes opoldne že komaj dve stopinji pod ničlo. Če bo nastopila močna odjuga. potem bomo imeli tudi velike poplave.
gledajo vse svoje objekte kr se prepričajo, če je | vse v redu, da ne bodo pozneje imeli tozadevnih neprilik.
m Nenavadna nesreča rta kegljišču je zadela 32A«tnega vrtnarskega pomočnika Cirila Kobala. Bil je brez posla, pa si je našel skromen zaslužek s postavljanjem kegljev na kegljišču. Pri tem pa mu je spodrsnilo, padel je na keglje ter si polomil več reber. Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico.
m Dvojčka sta pobegnila- Mati dveh malih bratcev-dvojčkov, 12 letnih dijakov prvega razreda realne gimnazije Budimira in Franca Pire je prijavila policiji, da «ta fanta odšla kakor po navadi v šolo, domov pa ju več ni bilo. Očividno sta pobegnila, ker sta oba bolj pustolovske narave. Vedno sta strastno prebirala same take knjige ter sla zadnje čase neprestano študirala neke zemljevidi ter si zapisovala razne načrte. Mlada begunca-dvojčka sta si oba silno podobna ter enako oblečena — v 6ive površnike, rjave puni-parce, visoke rjave čevlje, pokrita s sivimi smučarskimi čepicami. Sedaj ju iščo policija.
m Vlomi in tatvine. V delavnico inženirja Ungerja na Pobreški cesti 15 je bil izvršen vlom. Vlomiiec je v pisarni vse prebrskal in predale s silo odprl, iskal pa jo samo denar, katerega ni našel. — Katarini Otorepec v Kneza Koclja ulici je izginilo iz nočne omarice v spalnici 550 din gotovine. Tatvino sta najbrže izvrišla dva dečka, stara 10—12 let, ki sta prišla k njej beračit. Fanlka sta bila pokrita s sivimi čepicami.
..s-m Gledališče
Četrtek, 6. fehruarja, ob 20: Baletni večer Moharjeve iu Pilata.
V nemški tovarni za oklopne avtomobile.
Zagorje ob Savi
Pomladek Rdečega križa nu drž. meščanski šoli v Toplicah !>o v korist dijaške kuhinje prirejal vsako sredo od 5. februarja dalje pravljične večere za šolsko in predšolsko mladino. Obisk teli večerov prav toplo priporočamo.
Dan tiska in lepe knjige, ki ga je v nedel jo 2. t. m. priredilo tukajšnje Prosvetno društvo, je prav dobro uspel. Zlasti obeta roditi obilnih sadov na novih naročnikih tako našega časopisja kot nabili revij in publikacij. Vse interesente opozarjamo, naj se obračajo' neposredno na knjižničarja Prosvetnega društva g. Lorber-ja Jožeta iz Selu, a dnevno časopisje za one, ki niso stalni naročniki je vsak dun na razpolago pri g. Drnovšku Mihi v trafiki nasproti pošte
CELJE
m Odbor gradbenih in stavbenih delavcev
ZZD v Mariboru se najlepše zahvaljuje prevzvi-šenemu škofu dr. Ivanu Tomažiču za podarjeni znesek 500 din za zimsko pomoč najbednejšim. Prvi se je odzval prošnji odbora ter je želeti, da bi ga posnemali še drugi ter se spomnili ubogih stavbinskih delavcev na severni meji.
m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kokol Harald, kartonažer, in Hraš Justina; inž. Boris Exel in Hilinger Neža; Plevnik Maksimilijan, trg. nastavljenec, in Cetin Karla; Vampel Jožef, mehanik, in Semenič Marija; To-zej Janko, trgovec, in Zupane Julčka: Zajdela Konrad, krojač, in Vrzel Ljudmila; Vidmajer Janez, kroj. mojster, in Danko Marija; Z«mljtč"Pe» liks, mizarski pomočnik. In Sabler Marija; Kodrič Franc, premikač drž. žel., in Kolar Viljemina; Onič Božidar, trgovec, in Čuk Marijana; Berton-celj Rudolf, ključ. drž. žel., in Pinter Brigita; Rep Stanislav in Stajnko Marija; Farkaš Anton, pos. sin., in Gaberc Anica; Verdnik Ivan in Par-tič Marija. Obilo sreče 1
m Dijaške kongregacije imajo v soboto zvečer ob 6 v cerkvi sv. Alojzija cerkven sestanek s pridigo, večernicami in priložnostjo za sv. spoved. V nedeljo sv. obhajilo pri šolskih mašah. Za člane udeležba obvezna, drugi vabljeni!
m SSK Maraton — šahovska sekeija. Danes se vrši sestanek ob 19. uri v Sodni ulici 9-1. Člani se pozivajo k obilni udeležbi.
m Obrtniška prireditev se vrši 8. febr. 1941 ob 20 v unionski dvorani. Vojaška godba.
m V Ljudski univerzi bo predaval jutri, v petek, znani kmet&ki fotograf Ljudevit Griesbach iz Zagreba o temi: Od Šibenika do Ulcinja. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 200 prekrasnih slik v naravnih barvah.
m Drugi plesni večer v gledališču bo drevi. Nastopita plesalca ljubljanskega opernega baleta ga. Moharjeva in g. Pilato.
m Živahno obrtno gibanje smo imeli v januarju. Obrtna oblast je izdala 28 novih obrtnih pravic, črtanih pa je bilo iz obrtnega seznama 31 starih obrti.
m V Slomškovem domu na Pobrežju bo predaval v soboto, 8. t. m. ob pol 8 zvečer predsednik Slomškove družbe g. A. Kopriva o življenju in delu velikega Slomška.
m Ljudski oder. Drevi ob 8 sestanek na odru. Udeležba za vse obvezna.
m Pivo izpodriva vino. Zanimivo je sedaj opazovati, kako pivo izpodriva vino, ker je dosti cenejše od slednjega V Dravski dolini, kjer se je zadnja lela pilo skoraj samo vino, se spet toči samo pivo. Tudi v Mariboru pravijo gostilničarji, da iztočijo dvakrat toliko piva kakor vina. Pivovarne so imele dober nos ter so izkoristijo položaj s km, da so nakuhale dosti več piva kakor prejšnja leta. Posledica večjega konzuma piva je, da so začele cene vina, ki so bile že silno visoke, spet nazadovati.
m Požarno-policijski pregled podstrešij, stopnišč in kleti. Meseca februarja se bodo začeli v območju mariborske mestne občine požarno-poli-oijski pregled podstrešij, kleti in stopnišč. Ob tej priliki se bo ugotavljalo, če je zadoščeno predpisom pravilnika o zaščiti proti napadom iz zraka. Med te predpise spada tudi odstranitev vse nepotrebne in za požar nevarne navlake s podstrešij in stopnjišč ter predpisana oprema za gašenje ognjišč, povzročenih predvsem od zažigal-nih bomb. Istočasno se bodo pregledala tudi izvršena zaklonišča. Hišni posestniki naj sedaj pre-
I. zlet slovenskih smučarjev v Celju
Pod visokim pokroviteljstvom ministra za vojsko in mornarico g. armijskega generala Petra Pešiča, prosvetnega ministra g. dr. Mika Kreka, ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča in poveljnika dravske divizijske oblasti g. divizij-skega generala Ljubomira Stefanoviča bo v dneh od 7. do 9 februarja 1941. v Celju I. izlet slovenskih smučarjev pod okriljem Slovenske zimskošportne zveze.
' Ta prireditev je doslej največja dmskošportna manifestacija smučarjev v Sloveniji in v državi sploh. Tekem se bo udeležil cvet naših smučarjev kot tekmovalcev ter bodo ti dnevi privabili v Celje veliko število prijateljev zimskega športa.
Celjani smo ponosni, da je ta prireditev pri nas in z veseljem pozdravljamo vse tekmovalce, ki sc bodo tekem udeležili, in vse goste, ki bodo tej prireditvi prisostvovali.
Mestna občina bo v počastivev te prireditve razobesila v dneh proslave zastave in vabim tudi Celjane, da store isto. — Dr. Voršič Alojzij, celjski župan.
>., ' *
* >' c Iz izletne pisarne. Zaradi vedno prihajajočih flrijav pro6i zletna pisarna v Delavski zbornici, da meščani — zasebniki in drugi — po možnosti javijo pisarni, če bi vzeli na prenočišče smučarje in ostale ■Udeležence Izleta. Prijave* sprejema zletna pisarna v Delavski zbornici.
t Zletiia pisarna v Dilavskizbortdcl prosi vse, ki imajo na razpolago sobe, da jih stavijo na razpolago zletnem uodboru v dneh velikega smučarskega izleta v Celju.
c Razdelitev petroleja. Uprava državnih monopolov, oddelek za tekoče gorivo v Belgradu, je odredila ponovno redukcijo potrošnje petroleja. Zaradi tega veljajo do sedaj za en mesec veljavne nakaznice za dva meseca skupaj. Zato morajo trgovci odtrgati hkrati dva kupoma — za februar in marec. Stranka, ki ima nakaznico, glaseco se na en in pol litra petroleja, je dobila v mesecu januarju en liter petroleja. V mesecu februarju bo dobila stranka zopet en liter, toda ta količina velja za februar in marec.
c fBaldo DetiSek. V celjski bolnišnici je umrl 37 letni uradnik Celjske posojilnice, Baldo Detiček. V torek ob 4 popoldne ga je pri delu v posojilnici zadela kap, nakar so ga peljali v bolnišnico. Pogreb bo v petek, 7. t. m., ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Zapušča ženo in ne-
• preskrbljenega sina. Naj počiva v miru, svojcem } naše sožaljel
c »Habakuk« v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče bo gostovalo z burko s petjem »Habakuk« v Celju v torek, 11., in v sredo, 12. februarja, ob 8 zvečer. Prva predstava, ki je bila določena za 7. februar, se je morala iz tehničnih razlogov preložiti na torek, 11. t. m. Vstopnice za prvo predstavo so razprodane. Ker pa je tudi za drugo predstavo večina vstopnic oddana in je samo še nekaj sedežev na razpolago, • naj si občinstvo čimprej nabavi vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Vsi oni, ki so vstopnice rezervirali, naj jih dvignejo v Slomškovi knjigarni najkasneje do sobote, 8. febr., ker se bodo sicer oddale drugim reflektantom.
c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 8 bo govoril g. dr. Pehani o »Splavu in njega nevarnosti«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
c Dramatski odsek ZSS iz Ljubljane priredi v nedeljo ob 8 zvečer v mestnem gledališču burko s etjem »Pardon. pomota«. Predprodaja vstopnic v lomškovi knjigarni.
c Želite v sedanjih težkih časih zabave in smeha, potem obiščite v nedeljo, 9. februarja v mestnem gledališču burko s petjem v štirih dejanjih »Pardon, pomota!«, katero priredc Slovenski skavti iz Ljubljane. Začetek ob 8 zvečer. Nabavite si vstopnice.
C Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo' dne 9. febftmvjrt W> '9" dftpamnV v hotiMu Evropa. Člani naj o tem obveste drug drugega.
c Novi telefonski imenik za dravsko direkcijo je prišel in ga dobite v telefonski centrali v Celju za 13 dinarjev.
c Celjska policija je aretirala 38 letnega brezposelnega mehanika Nikola Š. iz Mokronoga, katerega je orožništvo iz Splita že štiri leta zasledovalo. V letu 1936. je Nikola izvršil več vlomov in tatvin v imotskem okraju v Bosni in na raznih krajih ter ob raznih prilikah pokradel skupno za 20.000 din gotovine. Policija v Celju mu je prišla na sled. ko je pred dnevi prodajal po Gaberju žensko zapestno uro z verižico in nekaj ženske obleke. Sumijo ga, da je tudi v Celju izvršil več tatvin in vlomov. Izročili so ga orožništvu v Splitu.
b o 1 i š £ e
Iz Vatikanskega mesta
Ta teden so tudi v Vatikanskem mestu ukinili prodajo belega kruha. Ta odredba velja že dalj časa za Italijo, v Vatikanskem mestu pa so stanovalci doslej še lahko kupili omejeno količino belega kruha. Odslej peki ne bodo smeli več peči in prodajati belega kruha, temveč iz moke, ki je izmleta za 33%. Tako se je Vatikan moral končno tudi na tem področju prilagoditi italijanskemu vojnemu gospodarstvu.
V nizozemski kolegij v Ritmi so pred kratkim prispeli nekateri nizozemski bogoslovci, ki so jim nemške oblasti na Nizozemskem dovolile odhod v Italijo, da tam dokončajo svoje študije. Ti bogoslovci so v Rimu tudi jiovedali, da je na Nizozemskem zopet dovoljeno izdajanje velikega nizozemskega katoliškega dnevnika »De Massbode«.
Čilski letalci pomaga jo indijanskemu plemenu
Čilski predsednik M. Cerda je ukazal, da naj letalci čilske armade pohitijo na pomoč indijanskemu plemenu Alajupes v notranjosti države v pokrajini »Magella«, ker so Indijanci v najhujši stiski. Ti rd»čekožci Indijanci na|čistejšega plemena, živijo v pokrajini, kjer je ohupno podnebje. Ta rod Indijance? je zaradi podnebja, bolezni in pomanjkljivo prehrane že izdesetkan in počasi izumira. Omenjeni rdnčekožci so najbolj značilni in dokazano prvi domačini te dežele, zato pa si predsednik Cerda prizadeva, da ne bi izumrlo to pieme, ki ima svojo Jiulturo in ki ai je, kolikor je to v divjini mogoče, ohranilo še navade in šege svojih pradedov. Predsednik je ukazal poveljniku letalskega brodovja v Puertu Edenu, ki Je najbliže tistemu kraju, kjer živijo ti nesrečneži, naj poskusi vse, naj vzame s seboj živila, zdravila in vse drugo, da bo čimprej prinesel pomoč bednim Indijancem Dozdeva se, da je ondi izbruhnil nekakšen lakotni legar. Letala prinašajo tjakaj zdravnike in strežniki,, ki se s padali spuščajo na tla med Indijance. Vendar vsi ti pripomočki ne bodo ubranili, da bi to pleme ne izumrlo, saj številčno prav naglo nazaduje. Prišel bo pač čas, ko bomo le še v Karlu Mayu brali, kako je Winnelou nekoč živel in umrl.
Z malim zadovoljen.
Prodajalec pohištva je snubil čedno dekle, pa je bil odbit.
»Torej jo vaš ne nepreklicen,« je še enkrat vprašal.
»Da.« mu odgovori predmet njegove ljubezni. »Vaša snubitev je zelo laskava, toda jaz imam izbrenena že drugega«
Snubec ie bil zelo potrt in ni vedel kaj bi storil, nazadnje pa mu ie lice zasijalo in je vzklik nil: > Pot oni pa boste vsaj balo pri meni kupil!, kajne?«:
Smrt enega vojaka stane 50.000 dolarjev
V Ameriki so naredili zelo zanimive račune, 'a katere pravijo, da so natančni in popolnoma 7anesljivi. Zračunali so vse stroške, ki pridejo v raznih dobah povprečno na enega vojaka. V časih Julija Cezarja v starem Rimu je veljala glava sovražnega vojaka 0.75 dolarja (približno 40 din). Z napredkom tehnike je ta vsota stalno nsiaščala in je narasla v Napoleonovih časih že na 3000 dolarjev (180.000 din). Na tej višini je ostala :-kozi vse devetnajsto stoletje. Začetek XX. stoletja pa je šla krivulja strmo in naglo navzgor. Stroški Z3 enega vojaka so se jiočetvorili. Po računih senatorja Bo-neja so /našali med svetovno vojno 1914—1918 1,200.000 din na glavo. V sedanji vojni pa se je ta vsota zopet najmanj podvojila in tako morajo danes zaradi zopetnih tehničnih napredkov izdati poleg prejšnjega mnogo za bortibs, tanke, letala itd., tako da moramo danes zaradi zopetnih tehničnih napredkov izdati poleg prejšnjega mnogo za bombe, tanke, letala itd., tako da moramo raču-i n a t i na glavo najmanj 50.000 dolarjev (3 milij. din). To je ravno 66.666 krat več kakor v starih rimskih \ojnah.
Najmočnejša, 8 letna deklica na Norveškem
Iz Osla poročajo: V Agderju na Norveškem sla bila nekoč dva slavna rodova s prav nenavadno talesno močjo. Najmočnejša deklica Norveške, Kari Retcrsdal, iz Aaserala izhaja iz enega teh rodov. Kari ima zdaj komaj 8 let. Ko ji je bilo nekaj čez 7 let, je prosila svojo babico, ali sme pomagati seno spravljati. Za šalo so ji dali zelo veliko kopico sena, toda deklica se ni šalila, temveč ga je odnesla kot odrasli v 6enik. To so ljudje pravili okoli in nekega dne je prišel k staršem neki novinar. Deklica je bila takrat v šoli in tako je vprašal mater, kako je s tem govoričenjem, in ali je res, da more Kari držati na rokah svojega očeta in še nekega dečka. Mati je mirno odgovorila: »Kar počakaj, da pride iz šole.« Deklica je res prišla z očetom vred, ki je tršat mož in tehta 84 kg. Kari si je posadila očeta na kolena in ga je precej visoko dvignila od tal. Potem je oče vzel v naročje še nekega dečka, ki je tehtal 25 kg, in mala Kari je' oba dvignila od tal. Kari je iz rodu Yor-melidov. Bajka pozna »močnega Ola iz Vormilie«, ki ga niso mogli niti z železnimi vrvmi zvezati, ke je vse potrgal.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja v»aka beteda 1 din; ženltovanjskl oglasi I din Debelo tiskane naslovne besede (e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogla« 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokotonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamka
B Službe |
Dobe:
Dva kleparska pomožnika
ln dva vajenca sprejmem takoj v Btalno službo. — Avgust fitok, kleparstvo ln vodovodne Instalacije, Celje, Aškerčeva 8.
Darujte za starološki »Dom slepih«
zavod za odrasle slepci Čekovni račun št. 14.672 - >l)om slepih«, Ljubljana
Zaupnika
v vseh krajih za stalno In donosno zaposlitev Išče denarni zavod. Obširne ponudbe z dvema fotografijama pod »Zaupnik« na Publlcltas, Zagreb — Illca 9.
B SUižte B
tttcio:
Kot dobra gospodinja
bi Sla dekle k boljšima zakoncema. Nastop s 15. februarjem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dekle« št. 1332.	(a
Posestva
REAUTETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr.
Telefon 44-20.
Prodam hotel
doblčkanosen, v kopališkem ln letoviškem kraju Slovenije. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1467.
Na Vrhniki
pri kolodvoru prodam veliko enonadstropno hišo z manzardo. Elektrika, vodovod, v pritličju do-broldoča restavracija. — Pojasnila v restavraciji »Kolodvor« na Vrhniki pri Ljubljani.	(p
nrrroi
2 parni pekarni
oddamo v Ljubljani v najem. Vprašati pri »Teh-lia«, Mestni trs štev. 25.
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CAJ čaj „Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. JUOOBILJE", veletrgovina
Beograd, Ivankoračka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
OtroSk! Kotiček
Mihteve Čudovite dogodivščine
(273) Od nekod se prikaže mož, navadne človeške velikosti, in si zadovoljno ogleda Mihca. »Tako, tako! Ti mi boš res kaj zalegel! Za deset drugih gotovo odvrneš!«
B uničim B
Brivskega vajenca
marljivega ln vestnega, sprejmem. Brivski salon Žarko Zaje, Ljubljana, Tyršcva cesta št. 12.
Zaslužek
Lepo priložnost zaslužka
z novim, sodobnim poslom nudi sposobnim tn marljivim osebam banka. Obširne ponudbe z dvema fotografijama pošljite na Interreklam, Zagreb, Ma-sarykova 28 pod »Gra-djevinskl krediti P-6478«.
I Kupimo
;• ^.rr-^.Ter —r;?r*.• ■•.£'<7. v VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBBO-PLRTINO
BRIUPNTE
SMRHOGDE SBFIRJE RUISIHE .
BISERE ITD. STARINSKE HRKI.TE TER UMETNINE
PO NAJVIŠJIH CEHDH ' STnRn TVRPifai
Jos EBERLE
UUBUPMB.TYRŠEVA 2 I HOTEl^f^SLOH • .
(274) Potem najprej sname Mihcu oklep, nato pa mu osorno reče: »Za mano, fant! Tebe sem res lahko vesel!« Mihec mora seveda ubogati in iti, kaj pa hoče.
Smolo
smrekovo, čisto (kuhano) kupim. — Inž. Prezelj, Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana Wolfova ulica St. S

Poceni kurivo
suha drva ln premog pri F. Vertačntk, Jenkova 7.
Sveža jajca in cvetje
vedno na zalogi po najnižjih cenah prt Baloh • Kolodvorska ulica 18 — telefon 39-36.
Sveža jajca
zajamčena, zaboji po 720 kom., 930 din. - Franko prevoz razpošilja — G. Drechsler, Tuzla.
Mlekarno
prodam. Poizve se v pisarni mlekarne, Maistrova 10.
.ZEFIR" - VARCEVALEC
ZAK. ZAŠČITEN
Palček po velikosti, velikan po zmožnosti.
1.	znija jiorabo goriva lončenih peči na 50%
2.	daje teploto takoj, ko zakuriš
3.	nobene spremembe na lončenih pečeh niso potrebne
| 4. brez veščaka ga lahko vsakdo namesti in odstrani (pripraven za vratca z notranjo mero 20X20 cm)
Cena 230*— dfn
Za pošiljatev v državi je treba za poštnino plačati še 20 din
Pošiljamo samo, fe je vsota poravnana vnaprej
Čekovni račun Poštne hranilnice št. 50.684 Na zalogi v vseh boljših trgovinah z železnino
„ Z E FIR " D. D. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV
BEOGRAD, Višnjička ul. 74
Zahtevajte povsod nas list!
Oglas
Da bi se moglo to ukreniti, kar je potrebno, da bi
UPNIKI NIZOZEMSKE DRŽAVE
dobili pripadajoče jim zneske, prosi vlada kraljevine Nizozemske vse fizične in pravne osebe v kraljevini Jugoslaviji, katere imajo kakršne koli zahteve od nizozemske države, kakor na pr.: lastniki nizozemskih državnih obligacij, da te svoje zahteve, opremljene s potrebnimi dokazili dostavijo v roku 14 dni od danes
Kraljevemu Holandskemu poslaništvu v Beogradu
Teodosijeva ulica 10, poštni predal 155 6. februarja 1941
Pouk
Sedmošolec
poučuje vse predmete za nižje šole. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1718.
Nemščino poučuje
po uspešni metodi diplomirana moč. - Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 269.
Slab uspeh
v nižji realni, v nemščini za vso gimnazijo zanesljivo odpravimo. - Cenj. ponudbe v upravo »SI.« pod »Filozofka« 1568.
+
Umrl nam je naš srčno ljubljeni sin in bratec, gospod
Milan Taškar
sin posestnika
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. februarja 1941, ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. febr. 1941
Žalujoči: Ivan in Frančiška, starši; Zinka, sestrica; Marija Taškar, stara mama — in ostalo sorodstvo.

Naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi
gospoda
Ivana Petkovška
strokovnega učitelja v pokoju
Dočakal je 88 let in je bil v svoji dolgi bolezni večkrat previden s svetimi zakramenti. — Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti v Križevniški ulici št. 2. Svete maše bodo zanj darovane v stolni in križevniški cerkvi. Mir njegovi duši 1
V Ljubljani, dne 6. februarja 1941
Žalujoči ostali
Edgar Wall«ice:	30
Zagonetna groffca
(Roman i2 londonskega življenja.)
XXIII.
»Kaj naj to pomeni?« vpraša grofica.
»Prihajam zaradi Miss Reddle!« odvrne Dorn kr?tko.
»Nje ni tukaj.«
»Kje je?«
»O tem vam nočem dati nobenih pojasnil, ker ste se snoSi ponašali tako nedostojno in dali zapreti ubogega, nedolžnega otroka.«
»Te besede lahko shranite zase. lady Moron,« reče Mihael besno. »Nihče ne ve boljše kakor vi, zakaj sem jo dal zapreti. Torej, kje je?«
»Poslala sem jo k nekemu prijatelju.«
»Naslov?«
Grofica se je smehljala.
»Vi ste zares zelo naiven človek f, je rekla skoraj dobre volje. »No, stopimo v knjižnico. Ne morem stati tukaj na tem prepihu. Pripeljali ste tudi Miss Smith? Naj vstopi še ona I«
»Zunaj je bolj na varnem,« reče on mirno in stopi v vežo.
Med vsem tem razgovorom ni Selvin rekel niti besede, zdaj pa se je obrnil k materi z vprašanjem:
' »Kje je Miss Reddle? Morda boš meni pove-
dala?«	, , ,
»Nič ti ne bom povedala,« odvrne ona hladno. >Ti se l>oš zdajle lepo vrnil v svojo sobo.«
»Rajši se dam bičati, kakor pa, da bi se vrnil v svojo sobo,« je protestiral lord Moron. »Tu se dogaja nekaj sumljivega in jaz bi rad vedel kaj.«
to je bil junaški govor za Selvina in Mihael se mu je zelo začudil, ker j* vedel, koliko mu jc bilo treba poguma, če je hotel kljubovati tej ženski. Tudi grofica je osupnila.
»Selvin,« je rekla mehkeje, »tako se ne govori z lastno materjo.«
»To me nič ne briga.« odvrne lord kljubovalno. »Tu .je nekaj' sumljivega ... in, jaz sem vedno govoril, da nekaj ni v redu. Kaj je torej z Miss Reddle?«
»Ona je pri najinih prijateljih na deželi,« odvrne lady Moron.
Zdelo se je, da je ta odgovor zlomil njegov odpor.
»Dobro torej,« je rekel prijazneje in pogledal skozi odprta vrata na Lizy, se nasmehnil in ji pomignil z roko. Potem pa se je obrnil, zbral ves svoj pogum in odšel v pidžami po stopnicah, da bi se pogovoril z Lizy, ki je čakala zunaj.
»No, ali ste zdaj zadovoljni, Mr. Dorn?« je vprašala grofica.
»Zelo je daleč od tega, da bi bil zadovoljen, lady Moron,« odvrne Mihael.
Motril je madeže na preprogi, kjer je bila poškropljena voda na Brainia in opazil, da so tudi grofičine oči padle na to mesto.
»Ni pravega razloga, Mr. Dorn, da bi se grizli med seboj.« reče tedaj grofica skoraj ljubeznivo. »Kaj vi nameravate z Miss Reddle? Ubogo dekle je bilo nocoj čisto iz sebe. Poslala sem jo iz usmiljenja na kmete.«
»In kdo jo je odpeljal?«
»Moj šofer.«
Dornov pogled je počival na njej, toda lady ga je vzdržala.
»Ni to mogoče bil Mr. Chesney?«
»Mister Praye je že nekaj dni v Parizu. Vi ste mislili, da ste odk rili nekaj nenavadnega v nesrečnih slučajih, ki so se zgodili tukaj, toda v tem ni nič skrivnostnega. Jaz sem vzela Miss Reddle k sebi samo zato, ker sem hotela imeti v svoji bližini dekleta, ki bi mi ugajalo v vsakem oziru.« Potem ie dodala: »Kaj pa Braimu, je že boljše?«
»Sergeant Braime si je Že dobro opomogel,«
reče Mihael in opazi, da jo je s to opombo zelo težko zadel.
Zdrznila se je, kot bi jo oplazila strela in njen glas je izgubil sigurnost.
»Sergeant Braime? je rekla s težavo. »Toda jaz govorim o svojem hišniku.«
»Jaz pa govorim o naredniku Braimu od kriminalne policije, ki je bil celih šest mesecev pri vas v službi.«
Grofica je bila prepadena.
»Toda . . on mi je bil priporočen od .. .«
»Od nekega društva za podpiranje bivših jetnikov. S tem so vas hoteli pridobiti. Imel je več upanja, da bo dobil službo pri vaši lordski milosti, ker je že napravil nek zločin ...«
Hip pozneje se je grofica žo zbrala.
»To je neodpustljiva žalitev, tako na skrivaj vtihotapiti detektiva v mojo hišo. Takoj bom javila to policiji.«
Dorn se je mirno ozrl po sobi in pogled mu je obstal na omari za knjige, ki je bila zaprta z varovalnimi vrati.
»Tukaj imate neko knjigo, ki hi jo rad videl. Nameraval sem ,;o priti pogledat že snoči, a, žal, ni bilo mogoče.
»Knjgo?«
»Da. knjigo, ki nosi nedolžen naslov »Življenje v Washingtonu«. To je tako nedolžen naslov, al' ne?«
Grofica stopi k omari, vzame iz predala pisalne mize ključ in odpre vrata, prepletena z močno žico.
»Prosim, izvolite jo vzeti, da boste pomirjeni.«
Nato stopi do vrat, se obrne in začne motriti Doma. A detektiv napravi nekaj nenavadnega. Iz žepa vzame debelo rdečo rokavico, jo natakne na desno roko in potem potegne knjigo iz omare. Pri lem je nekaj sumljivo zaprasketalo in istočasno je šinila svetla iskra iz prepletenih žic... Sicer se ni zgodilo ničesar. Dorn je postavil knji-po na mizo.
»Dobra imitacija,« reče mirno. »To je torej jeklena omara in vsakdo, ki skuša kaj vzeti iz nje, se avtomatično spoji z električnim tokom. Ali ni tako?«
Lady ni odgovorila. Mrko je gledala v tla; ustnice so ji nervozno vztrepetavale. Mihael stopi k vratom in začne nekaj preiskovati, potem pa se skloni in odklopi velik električni kontakt, ki je bil skrit za draperijo na vratih.
»Ali imate ključ od jeklene omare?«
»Ni zaklenjena!« odvrne grofica, pristopi in pritisne na gumb. Pokrov odskoči.
Knjiga je bila, kot si je bil mislil, brez listov; bile so same platnice.
»Ali prepoveduje kak zakon človeku napraviti skrinjico za shranjevanje dragocenosti v obliki knjige?« je vprašala lady blago. »Ali more človek priti v nepriliko, če želi nekaj shraniti pred tatinskimi hišniki in... detektivi?«
»Obstoja zakon proti umoru,« odvrne Dorn kratko. »C"e bi prijel knjigo brez gumijaste rokavice, bi bil zdaj mrtev. Braime je komaj odnesel živo glavo, ker je silno močne narave.«
»Pa saj vas nisem prosila, da mi daste knjigo.«
»Seveda ne, pa tudi na nevarnost me niste niti malo opozorili!« reče Mihael z izzivalnim nasmeškom. »Prazna je, jasnol Vi ste podvomili v Braime-a in ste v spalnici mirno pustili majhno beležnico, v katero ste zapisovali različne beležke o »Življenju v Washingtonu«. Braime jih je pre-čital in šel v past Danes bi bil mrtev, Če mu ne > bi bil jaz priskočil na |x>moč.«
Nastal je dolg molk.
»Ali je to vse, kar sto mi imeli povedati?« vpraša ladv Moron.
»Ne, nj vse... vedeti hočem, k je je Miss Red-gle.«
»Bojim se, da vam tega ne bom mogla povedati. Ko je bila izpuščena, se ni hotela vrniti ne sem, ne v svoje stanovanje. Rekla mi je, da bi rada odšla za nekaj dni na kmete, da si opomore.«
~ Urednik: Viktor CenžiS
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«	Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Najnovejša poročila
Sofia: Prijateljska pogodba z Jugoslavijo slejkoprej program bolgarske države
Soiija, 5. febr. AA. Bolgarski tisk posveča to- I ple članke dveletnici Drage Cvetkoviča. Vladni list »Dnes« v uvodniku pod debelim naslovom razpravlja »Dve leti vlade Cvetkoviča«. Vladi Dra-giša Cvetkoviča se je posrečilo postopno odstraniti vse povode za notranja trenja in združiti državljane okrog državne ideje in zagotoviti notranji mir. Ta pot za ureditev države ni mogla ostali brez vpliva tudi na mednarodno življenje. Zaradi dobre politike svoje vlad« je Jugoslavija ostala izven vojne. Ta politika se je izražala v celi vrsti zunanjepolitičnih dogodkov, ki jasno govore o trezni poti, po kateri hodi Jugoslavija. V tem pogledu je zadosti, če opozorimo le na dva zgleda, kii sta sama po sebi zelo značilna: Pakt o večnem prijateljstvu, ki ga je Jugoslavija podpisala z našo državo pred štirimi leti, pomeni še naprej programsko načelo, na katerem temelje odnosi med obema bratskima državama. Cvetkov i-čeva vlada je podala dokaz za svojo iskreno željo, da vzdržuje tesne zveze z našo državo v duhu pakta, ki je bil leta 1937 podpisan v Belgradu in nedvomno je, da je bilo celo vrsto praktičnih uspehov, ki so bili v zadnjem času zabeleženi v bolgarsko-jugoslovanskih odnosih, mogoče doseči samo zato, ker se je pakt o večnem prijateljstvu zares skladal z imperativno mednarodno potrebo, pa tudii zato, ker si prizadevata tako Bolgarija kakor Jugoslavija, da bi dobil ta pakt pravo vsebino. Nedavno sklenjeni prijateljski pakt z Madžarsko prav tako pomeni veliko ustvarjalno manifestacijo v politiki jugoslovanske vlade.
»Slovo« objavlja obširen članek in Cvtekovi-čevo sliko in poudarja njegove zasluge za dosego srbsko-hrvaškega sporazuma. Nato pravi: Pred dvema letoma je mednarodni položaj v Evropi jasno kazal, da se približujemo zapletom, ki so se kasneje pretvorili v sedanji krvavi spopad. Cvet-kovičeva vlada ima to zaslugo, da je s pomiritvijo duhov v državi rešila nekatera najvažnejša socialna vprašanja in obenem ohranila dobre odnose s sosedi. Cvetkovičeva vlada je sklenila pogodbo o večnem prijateljstvu z Madžarsko. V dveh letih je vlada izvedla ogromno delo, ki zasluži občudovanje, kar se tiče velikih koristi in uspehov v zunanji politiki kakor tudii v notranji politiki.
»Mir«, poudarja v uvodniku, da ima Cvetkovič velike zasluge, da se je okrepil med Bolgarijo in Jugoslavijo duh dobrega sosedstva, vzajemnega zaupanja in iskrenega prijateljstva. List potem pravi: Predsednik vlade Cvetkovič ima še drugo zaslugo v dosedanji upravi države. Povezal je svojo oblast z dr. Mačkom in ustanovil samostojno Hrvaško banovino. Cvet-koviču se je posrečilo prav tako v zunanji politiki koristiti ne samo lastni državi, temveč tudi vsemu Balkanu. Po sklenitvi prijateljskega pakta z Nemčijo je Cvetkovič vjiostavil gospodarske in politične odnose Jugoslavije s .Sovjetsko Rusijo, Korektno vedenje jugoslovanske vlade do velikih sosedov je dobilo odobritev vseh jugoslovanskih narodov.
Od leta 1929 nismo imeli v Mariboru toliko snega kakor sedaj
Po ravnini 70 cm snega — Velike zamude vlakov, avtobusni promet ustavljen — V Mariboru kida sneg 200 delavcev
Madžarski tisk o srečni politiki jugoslovanske vlade
Prijateljstvo med Belgradom in Budimpešto je dalekosežnega pomena
Budimpešta, 5. febr. A A. Današnji madžarski tisk razpravlja o ratifikaciji jugoslovanskega-mad-žarskega pakta o večnem prijateljstvu in poudarja zgodovinski jx>men včerajšnjega dne, ko je madžarski parlament brez razprave in soglasno sprejel .pogodbo o prijateljstvu z bratsko Jugoslavijo. »Pesti Hirlap« pravi med drugim, da duh, ki preveva jugoslovansko-madžarsko pogodbo, kakor tudi dobra volja in čisti nameni, za katere je dokaz ta' pogodba, simbolizuje nov red, pri čigar uvedbi hoče Madžarska aktivno sodelovati. »Ma-gyar Orszag« posebno poudarja soglasnost, s katero je madžarski parlament sprejel pogodbo z Jugoslavijo. »Uj Magyarorszag« prav tako posebno jx>sveča pozornost navdušenju, s katerim je madžarski parlament fvotrdil prijateljski pakt z Jugoslavijo. »Nemeti Uyszag« se spominja pri tem besed pokojnega grofa Csakyja o zgodovinskih zvezah med obema državama. Na podoben način razpravlja o jugoslovansko-madžarski pogodbi tudi »Figetlemzek«, ki posebno poudarja, da stojiia obe državi glede velikih problemov zunanje politike na istem stališču.	' 1 Budimpešta, 5. febr. AA. »Pester Lloyd« kakor vsi drugi listi posvečajo dolge uvodnike dveletnici vlade Dragi se Cvetkoviča. Listi brez izjeme v posebnih člankih poudarjajo rezultate dveletnega dela vlade Dragiše Cvetkoviča in Cvetkovičeve zastuge za Jugoslavijo. Vsi listi objavljajo tudi Cvetkovičeve slike. Neodvisni list »Pesti Hirlap« pravi, da sta dve leti dokaz, da je Cvetkovič v zadnjih letih evropskega miru rešil največje notranje in zunanjepolitične naloge Jugoslavije. Cvetkovič je v sorazmerno kratkem času dveh let rešil vprašanje notranjega miru, ki se je dosegel po sporazumu s Hrvati. Tako je evropski spopad Jugoslavijo našel združeno. Članek potem poudarja, da je Cvetkovič z isto močjo in vztrajnostjo rešili tudi vprašanje zunanjepolitičnega položaja Jugoslavije. List dalje pravi, da je jugoslovansko-madžarski sporazum ena največjdi in najplodnejših ustvaritev Cvetkovičeve vlade. Pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika, v tesnem
sodelovanju podpredsednika vlade dr. Mačka in s pomočjo izvrstne diplomatske delavnosti Cincar-Markoviča se je predsednik Cvetkovič s polnim uspehom trudil, da bi Jugoslavija ohranila notranji in zurtanji mir. Vlada je vodila politiko sporazuma z vsemi sosedi in se trudila, da bi Jugoslavija pridobila nove prijatelje. Nedvomno je, da bo takšno delo vlade tudi v bodočnosti rodilo sadove. Katoliški list »Nemzeti Uyszaik« in libe-raltl »Ujszak« pišeta v istem smislu.
Willkie nazaj v Ameriko
London, 5. febr. Reuter. Preden je Willkie stopil v letalo in zapustil London, odkoder se je odpeljal v Lizbono, je izjavil: »Angleški narod je dokazal veliko hrabrost. Naj bo tako pogumen tudi v bodoče. Vse, kar bom mogel storiti v Združenih državah, bom storil, da bi dobila Velika Britanija na ta način pomoč v sedanjem njenem boju.«
Wendell Willkle je zjutraj z letalom odpotoval iz Londona in se čez Lizbono vrača v Ameriko.
Ameriške agencije poročajo iz Londona, da je posebni doposlanec predsednika Roosevelta Hop-klns, ki je v Angliji, zaključil svojo nalogo in da se bo kmalu vrnil v Ameriko.
Smrt
zaslužnega srbskega publicista
Novi Sad, 5. febr. AA. V visoki starosti 86 let je danes dopoldne umrl v Novem Sadu najstarejši vojvodinski književnik, časnikar in publicist prof. Jovan Grčkič. Zaslužnega javnega delavca bodo pokopali jutri ob 15.30 v Novem Sadu.
Velik sneg na Hrvatskem
Zagreb, 5. februarja b. Zaradi hudega snega včeraj in ponoči je poškodovanih mnogo prometnih zvez, predvsem telefonski vodi. Trpel je tudi promet na cestah. V Varaždinu je bil tako hud snežni me-tež, kakršnega ne pomnijo od 1. 1928. Vlaki imajo velike zamude, pa tudi potniki, ki so potovali z avtobusom, so dospeli v Varaždin z veliko zamudo šele ponoči.
*
Split, 5. febr. b. Davi je dospel semkaj madžarski škof grof Mikos Janoš, kateri se bo v Splitu zadržal nekoliko dni, potem pa bo odpotoval v Dubrovnik.	£..--•■
Maribor, 5. februarja.
Ko so Mariborčani danes zjutraj vstali in zrli skozi okna, jim je izgledalo mesto, kakor v pravljici: streho in ceste, vse je bilo pod debelo snežno odejo, na telefonskih in električnih napeljavah je ležal sneg za ped debelo. Od blizu pa je ta pravljica izgledala precej neprijetno: zjutraj, do-Isler hišniki niso za silo napravili red, skoraj nisi mogel stopjti iz hiše na ulico. Preden pa si prišel do svojega službenega mesta, pa si moral prehoditi prave labirinte, ker med ogromnimi kupi snega ni bilo dovolj prehodov. Šele dopoldne, ko so v glavnih ulicah snežui plugi in ogromne kolone delavcev napravile nekoliko reda, se je začel promet bolj nemoteno razvljatf.
Snežilo je v Mariboru že v noči od ponedeljka na torek in potem včeraj ves dan. Do včeraj opoldne je nasulo za 40 cm snega, toda padal je še neprestano, dokler pozno ponoči, ko je prenehal, ni zapadel do višine 70 cm. To pa na ravnini, na zaprtem terenu. Tam, kjer je imel veter večjo moč, ga je nanosil v ravninah tudi za poldrugi meter. Toliko snega nismo imeli v Mariboru in okolici od leta 1929, ko ga je zapadlo tudi do višine 70 cm Lansko leto ga je padlo največ 50 cm. V gorah in krajih, predvsem na Pohorju, pa je višina snega seveda primerno višja.
Najbolj neprijetno se čuti ta snežni blagoslov v prometu. Na glavnih železniških progah od Maribora proti jugu so morali imeti včeraj ves dan in vso nocojšnjo noč v prometu lokomotive s plugi, da so tire sproti čistile ter je bil tako omogočen kolikor toliko reden promet. Kljub temu so prihajali danes vlaki iz Ljubljane z velikimi zamudami. Najhujše je bilo na našem teritoriju na koroški progi, kjer je prišel današnji jutranji vlak z zamudo 70 minut, opoldanski pa je imel celo 80 minut zamude. Se večje pa so zamude nemških vlakov. Osebnega vlaka, ki bi prišel iz Gradca ob pol 8. zjutraj, še opoldne, ko pišemo to poročilo, ni bilo čez mejo na izpregled Popoldanski brzo-vlak ima že sedaj najavljeno 200 minutno zamudo. Tovorni vlak, ki bi moral priti snoči ob pol 10., tudi
Maribor
m Odbor gradbenih In stavbenih delavcev ZZD v Mariboru se najlepše zahvaljuje prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Tomažiču za podarjeni znesek 500 din za zimsko pomoč najbednejšim. Prvi se je odzval prošnji odbora ter je želeti, da bi ga posnemali še drugi ter se spomnili ubogih stavbinskih delavcev na severni meji.
m Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Kokol Ilarald, kartonažer, in Hraš Justina; inž. Boris Exel in Hilinger Neža; Plevnik Maksi milijan, trg. naslavljenec, in Cetin Karla; Vampel Jožef, mehanik, in Semenič Marija; To-zej Janko, trgovec, in Zupane Julčka; Žajdela Konrad, krojač, in Vrzel Ljudmila; Vidmajer Janez, kroj. mojster, in Danko Marija; Zemljič Feliks, mizarski pomočnik, in Sabler Marija; Kodrič Franc,, premikač dr*. žel.; ' in Kolar Viljemina; Onič Božidar, trgovec, in Cuk Marijana; Berton-celj Rudolf,.-ključ, drž, žel., in Plnter Brigita; Rep Stanislav in Stajnko Marija; Farkaš Anton, pos. sin., in Oaberc Anica; Verdnik Ivan in Par-iič Marija. Obilo sreče!
m Dijaške kongregacije imajo v soboto zvečer ob 6 v cerkvi sv. Alojzija cerkven sestanek s pridigo, večernicami in priložnostjo za sv. spoved. V nedeljo sv. obhajilo pri šolskih mašah. Za člane udeležba obvezna, drugi vabl jeni I
m Drugi plesni večer v gledališču bo drevi. Nastopita plesalca ljubljanskega opernega baleta ga. Moharjeva in g. Pilato.
m SSK Maraton — šahovska sekcija. Danes še vrši sestanek ob 19. uri v Sodni ulici 9-1. Člani se pozivajo k obilni udeležbi.
m V Ljudski univerzi bo predaval jutri, v petek, znani kmetski fotograf Ljudevit Griesbach iz ^agreba o temi: Od Šibenika do Ulcinja. Predavanje bo pojasnjevalo okoli 200 prekrasnih slik v naravnih barvah.
fie ni prispel. Velike zamude vlakov iz Nemčijo so za našo železniško upravo v toliko neprijetne, ker sedaj nima lokomotiv, ki bi odpeljale vlake iz Maribora nazaj v Nemčijo, pa je zaradi tega stvarno prekinjen zaenkrat ve« promet z našim sosedom.
Se večje težave pa ima avtobusni promet. 2e snoči je prenehal ves avtobusni promet na podeželskih progah, ki vežejo Maribor z njegovim zaledjem, in danes ni odpeljal iz Maribora noben avtobus. Mestni avtobus, ki pelje zvečer iz Plujn v Maribor, 60 je podal na pot namesto ob 6. zvečer, prispel pa je na cilj šele ob pol 12. Na mnogih mestih je bila ptujska cesta na visoko zametena ter so dosegli zameti pri St. Janžu, kjer je teren najbolj izpostavljen vetrovom, višino do 2 metrov. Poldrug kilometer dolgo progo skozi te žamete je prevozil avtobus v času poldruge ure. Šofer in potniki so morali neprestano kidati sneg z lopatami ter tako delati gaz skozi žamete, da je avlobua lahko premagal ovire.
Pa tudi v Mariboru samem je sneg silno oviral promet. Kakor smo že poročali, sta oba mestna motorna pluga pokvarjena. Zaradi tega čistijo sedaj ulice s štirimi lesenimi plugi, v vsakem je vpreženib šest konj. Vendar so ti plugi prelahki ter ne morejo delati dovolj globokega tira. Mestna občina je poslala na najprometnejše ulice 200 delavcev, ki čistijo ceste z lopatami. Ker snega ni mogoče odvažati, ga spravljajo na kupe, ki so tako visoki, da so ceste razdeljene na dva dela ter z ene strani ulice komaj vidiš na drugo stran, prideš pa tja le po ozkih prehodih, ki so napravljeni tu in tam v teh snežnih barijerah. Neprijetno bo, ko se bo začel vsipati sneg s streh ter bodo grmeli mogočni plazovi težkega južnega snega na ulice. Takrat bo trpela tudi električna razsvetljava ln telefonski promet, ki Je že sedaj precej oviran, ker bodo plazovi na stoterih mestih pretrgali žico in napeljave. Izgleda, da se ta čas hitro bliža, ker je začela temperatura naraščati ter je bilo danes opoldne že komaj dve stopinji pod ničlo. Ce bo nastopila močna odjuga, potem bomo imeli tudi velike poplave.
m Obrfniška prireditev se vrši 8. febr. 1941 ob 20 v unionski dvorani. Vojaška godba.
m Živahno obrtno gibanje smo imeli v januarju. Obrtna oblast je izdala 28 novih obrtnih pravic, črtanih pa je bilo iz obrtnega seznama 31 starih obrti.
m V Slomškovem domu na Pobrežju bo predaval v soboto, 8. t. m. ob pol 8 zvečer predsednik Slomškove družbe g. A. Kopriva o življenju in delu velikega Slomška.
m Ljudski oder. Drevi ob 8 sestanek na odru. Udeležba za vse obvezna.
c Ljudsko vseučilišče. Drevi ob 8 bo govoril g. dr. Pehani o »Splavu in njega nevarnosti«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
c Novi telefonski imenik za dravsko direkcijo je prišel in ga dobite v telefonski centrali v Celju za 13 dinarjev.
Sredozemsko bojišie
Celje
I. zlet s'~venskih smučarjev v Celju
Pod visokim pokroviteljstvom ministra ea vojsko ln mornarico g. armijskega generala Petra Pešiča, prosvetnega ministra g. dr. Mika Kreka, ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča in poveljnika dravske divizijske oblasti g. divizij-skega generala Ljubomira štefanoviča bo v dneh od 7. do 9 februarja 1941. v Celju I. izlet slovensttih smučarjev pod okriljem Slovenske zimskošportne zveze.
Ta prireditev je doslej največja eimskošportna manifestacija smučarjev v Sloveniji in v državi sploh. Tekem se bo udeležil cvet naših smučarjev kot tekmovalcev ter bodo ti dnevi privabili v Celje veliko število prijateljev zimskega športa.
Celjani-smo ponosni, da je ta prireditev pri nas in z veseljem pozdravljamo vse tekmovalce, ki se bodo tekem udeležili, in V6e goste, ki bodo tej prireditvi prisostvovali.
Mestna občina bo v počastivev te prireditve razobesila v dneh proslave zastave in vabim tudi Celjane, da store isto. — Dr. Voršič Alojzij, celjski župan.
c Legija koroških boreev, krajevna organizacija v Celju, vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo dne 9. februarja ob 9 dopoldne v hotelu Evropa. Člani naj o tem obveste drug drugega.
c Želite v sedanjih težkih časih zabave in smeha, potem obiščite v nedeljo, 9. februarja v mestnem gledališču burko s petjem v štirih dejanjih »Pardon, pomota k. katero prirede Slovenski skavti iz Ljuhljane. Začetek ob 8 zvečer. Nabavite si "stopnice.
c Iz izletne pisarne. Zaradi vedno prihajajočih prijav prosi zletna pisarna v Delavski zbornici, da meščani — zasebniki in drugI — po možnosti javijo pisarni, če bi vzeli na prenočišče smučarje in ostale udeležence izleta. Prijave sprejema zletna pisarna v Delavski zbornici.
c Zletna pisarna v Delavski zbornici prosi vse, ki imajo na razpolago sobe, da jih stavijo na razpolago zletnem uodboru v dneh velikega smučarskega izleta v Celju.
c Razdelitev petroleja. Uprava državnih monopolov, oddelek za tekoče gorivo v Belgradu, je odredila ponovno redukci]o potrošnje petroleja. Zaradi tega velfajo do sedaj za en mesec veljavne nakaznice za dva meseca skupaj. Zato morajo trgovci odtrgati hkrati dva kupona — za februar in marec Stranka, ki ima nakaznico, glasečo se na en in pol litra petroleja, je dobila v mesecu januarju en liter petroleja. V mesecu februarju bo dobila stranka zopet en liter, toda ta količina velja za februar in marec;
Zagorje ob Savi
Pomladck Rdečega križa na drž. meščanski šoli v Toplicah bo v korist dijaške kuhinje prirejal vsako sredo od 5. februarja dalje pravljične večere za šolsko in predšolsko mladino. Obisk teh večerov prav toplo priporočamo.
Dan tiska in lepe knjige, ki ga je v nedeljo 2. t. m. priredilo tukajšnje Prosvetno društvo, jc prav dobro uspel. Tflasti obeta roditi obilnih sadov na novih naročnikih tako našega časopisja kot naših revij in publikacij. Vse interesente opozarjamo, naj se obračajo nc|>osredno na knjižničarja Prosvetnega društva g. Lorber-ja Jožeta iz Sela, a dnevno časopisje za one, ki niso stalni naročniki je vsak dan na razpolago pri g. Drnovšku Mihi v trafiki nasproti pošie.
Smrt enega vojaka stane 50.000 dolarjev
V Ameriki so naredili zelo zanimive račune, 7a kalere pravijo, da so natančni in popolnoma anesljivi. Zračunali so vse stroške, ki pridejo v raznih dobah povprečno na enega vojaka. V časih Julija Cezarja v starem Rimu je veljala glava sovražnega vojaka 0.75 dolarja (približno 40 din). Z napredkom tehnike je ta vsota stalno imaščala in je narasla v Napoleonovih časih že na 3000 dolarjev (180.000 din). Na tej višini je ostala ;-kozi vse devetnajsto stoletje. Začetek XX. stoletja pa je šla krivulja strmo in naglo navzgor. Stroški za enega vojaka so se početvorili. Po računih senatorja Bo-neja so znašali med svetovno vojno 1014—1918 1,200.000 din na glavo. V sedanji vojni pa se je ta vsota zopet najmanj podvojila in tako marajo danes zaradi zopetnih tehničnih napredkov izdati poleg prejšnjega mnogo za bombe, tanke, letala itd., tako da moramo danes zaradi zopetnih tehničnih napredkov izdati poleg prejšnjega mnogo za I bombe, tanke, letala itd., tako da moramo raču-l nati na glavo najmanj 50.000 dolarjev (3 milij. din). To jc ravno 66.666 krat več kakor v starih rimskih vojnah.
Najmočnejša, 8 letna deklica na Norveškem
Iz Osla poročajo: V Agderju na NorveSkem sta bila nekoč dva slavna rodova s prav nenavadno telesno močjo. Najmočnejša deklica Norveške, Kari Retcrsdal, iz Aaserala izhaja iz enega teh rodov. Kari ima zdaj komaj 8 let. Ko ji je bilo nekaj čez 7 let, je prosila svojo babico, ali sme pomagati seno spravljati. Za šalo so ji dali zelo veliko kopico sena, toda deklica se ni šalila, temveč ga je odnesla kot odrasli v senik. To so ljudje pravili okoli in nekega dne je prišel k staršem neki novinar. Deklica je bila takrat v šoli in tako je vprašal mater, kako je s tem govoričenjem, in ali je res, da more Kari držati na rokah svojega očeta in še nekega dečka. Mati je mirno odgovorila: Kar počakaj, da pride iz šole.« Deklica je res rišla z očetom vred, ki je tršat mož in tehta 84 kg. ari si je posadila očeta na kolena in ga je precej visoko dvignila od tal. Potem je oče vzel v naročje še nekega dečka, ki je tehtal 25 kg, in mala Kari je oba dvignila od tal. Kari je iz rodu Yor-melidov. Bajka pozna »močnega Ola iz Vormilie«, ki ga niso mogli niti z železnimi vrvmi zvezati, ke je vse potrgal.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovonjskl ogla«! 1 dliv Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši "lese* za mali ogla. 15 din. - Mali ogla.) se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja te računa •nokolonska, 5 mm vlsoica petima vrstica po 9 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov ueDa
priložiti znamka	_

Darujte za starološki »Dom slepih«
zavod za odrasle slepel Čekovni račun št. 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana
B Siitžte B
Dobe:
Dva kleparska pomočnika
In dva vajenca sprejmem takoj v stalno službo. — Avgust Stok, kleparstvo ln vodovodne instalacije, Celje, Aškerčeva 8.
Zaupnika
v vseh krajih za stalno tn donosno zaposlitev Išče denarni zavod. Obširne ponudbe z dvema fotografijama pod »Zaupnik« na Publlcitas, Zagreb — Illca 9.
B S lužbe B
lUtlo:
Kot dobra gospodinja
bi šla dekle k boljšima zakoncema. Nastop s 16. februarjem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Deklo« št. 1332.	(a
Posestva
»
REAUTETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr.
Telefon 44-20.
Prodam hotel
doblčkanoBen, v kopališkem ln letoviškem kraju Slovenije. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1467.
Na Vrhniki
pri kolodvoru prodam veliko enonadstropno hišo z manzardo. Elektrika, vodovod, v pritličju do-broidoča restavracija. — Pojasnila v restavraciji »Kolodvor« na Vrhniki pri Ljubljani.	(p

2 parni pekarni
oddamo v Ljubljani v najem. Vprašati pri »Teh-na«, Mestni trs štev. 25,
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CAJ čaj Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec.
„JU O OBILJE", veletrgovina
Beograd, Irankovačka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
IVilMHil
Brivskega vajenca
marljivega in vestnega, sprejmem. Brivski salon Žarko Zaje, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 12.
Zaslužek
Lepo priložnost zaslužka
z novim, sodobnim poslom nudi sposobnim ln marljivim osebam banka. Obširne ponudbe z dvema fotografijama pošljite na Interreklam, Zagreb, Ma-sarykova 28 pod »Gra-djevlnski krediti P-6478«.
Kupi nto|
vsakovrstno
ZLATO
srebro - platino
BRILJRNTE
4MBBBGDE SRFIBJf RUBIME
bisere vt.d. starinske hbkite ter umetnine PO NAJVIŠJIH CEIMH
STARO TVRDKR n-
)os EBERLE
lJUBUfiNn,TYRŠEVA 2
Otroški not/ček
Mihieve iu d ovite dogodivščine
(273) Od nekod se prikaže mož, navadne človeške velikosti, in si zadovoljno ogleda Mihca. »Tako, tako! Ti mi boš res kaj zalegel! Za deset drugih gotovo odvrneš!«
..ZEFIR" - VARCEVALEC
"	ZAK. ZAŠČITEN
Palček po velikosti, velikan po zmožnosti.
1.	zniža porabo goriva lončenih peči na 50%
2.	daje toploto takoj, ko zakuriš
3.	nobene spremembe na lončenih pečeh niso potrebne
4.	brez vešfaka ga lahko vsakdo namesti in odstrani (pripraven za vratca z notranjo mero 20X20 cm)
Cena 230'— din
Za pošiljater v državi je treba za poštnino plačati še 20 din
Pošiljamo samo, f e je vsota poravnana vnaprej
Čekovni račun Poštne hranilnice št. 50.684 Na zalogi v vseh boljših trgovinah z železnino
„ Z E FIR " D. D. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV
BEOGRAD, Višnjička ul. 74
Zahtevajte povsod naš list!
hotel w slom
Smolo
smrekovo, čisto (kuhano) kupim. — Inž. Prezelj, LJubljana, Wolfova ul. 3.
Vsakovrstno zlato
h r 11 j a d t e in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naJvtSjlb cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica fit. S

(274) Potem najprej sname Mihcu oklep, nato pa mu osorno reče>: »Za mano, fanti Tebe sem res lahko vesel!« Mihec mora seveda ubogati in iti, kaj pa hoče.
Oglas
Da bi sc moglo to ukreniti, kar je potrebno, da bi
UPNIKI NIZOZEMSKE DRŽAVE
dobili pripadajoče jim zneske, prosi vlada kraljevine Nizozemske vse fizične in pravne osebe v kraljevini Jugoslaviji, katere imajo kakršne koli zahteve od nizozemske države, kakor na pr.: lastniki nizozemskih državnih obligacij, da te svoje zahteve, opremljene s potrebnimi dokazili dostavijo v roku 14 dni od danes
Kraljevemu Holandskemu poslaništvu v Beogradu
Teodosijeva ulica 10, poštni predal 155 6. februarja 1941
Pouk
Sedmošolec
ppuSuje vse predmete za nižje šole. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1718.
Nemščino poučuje
po uspešni metodi diplomirana mofi. - Naslov v upr. »Slov.« r Mariboru pod Bt. 269.
Slab uspeh
v nižji realni, v nemščini za vso gimnazijo zanos' ljlvo odpravimo. - Cenj. ponudbe v uprfcvo »81.« pod »Fllozofka« 1568.
Umrl nam je naš srčno ljubljeni sin in bratec, gospod
Milan Taskar
sin posestnika
Pogreb dragega pokojnika bo r petek, 7. februarja 1941, ob 2 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. febr. 1941
Žalujoči: Ivan in FrantiSka, starši; JZinka, sestrica; Marija Taškar, stara mama — in ostalo sorodstvo.
Poceni kurivo
suha drva in premog pri F. Vertačnik, Jenkova 7.
Sveža jajca in cvetje
vedno na zalogi po najnižjih cenah pri Baloh -Kolodvorska ulica 18 — telefon 29-36.
Sveža jajca
zajamčena, zaboji po 720 kom., 930 din. - Franko prevoz razpošilja — G. Drechsler, Tuzla.
Mlekarno
prodam. Poizve se v pisarni mlekarne, Majstro-va 10.
Naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi
gospoda
Ivana Petkovška
strokovnega učitelja v pokoju
Dočakal je 88 let in je bil v svoji dolgi bolezni večkrat previden s svetimi zakramenti. — Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti v Križevniški ulici št. 2. Svete maše bodo zanj) darovane v stolni in križevniški cerkvi. Mir njegovi duši I
V Ljubljani, dne 6. februarja 1941
Žalujoči ostali
Edgar Wall«ice
Zagonetna grofica
(Roman Iz londonskega življenja.)
XXIII.
»Kaj naj to pomeni?« vpraša grofica.
»Prihajam zaradi Miss Keddlek odvrne Dom kratko.
»Nje ni tukaj.c
»Kje je?«
»O tem vam nočem dati nobenih pojasnil, ker sle se snoči ponašali tako nedostojno in dali zapreti ubogega, nedolžnega otroka.<
»Te besede lahko shranite zase, lady Moron,« reče Mihae: besno. »Nihče ne ve boljše kakor vi, zakaj sem jo dal zapreti. Torej, kje je?«
»Poslala sem jo k nekemu prijatelju.«
»Naslov?«
Grofica se je smehljala.
»Vi ste zares zelo naiven človek«, Je rekla skoraj dobre volje. »No, stopimo v knjižnico. Ne morem stali tukaj na tem prepihu. Pripeljali ste ludi Miss Smilil? Naj vstopi še ona!«
»Zunaj je bolj na varnem,« reče on mirno in stopi v vežo.
Med vsem tem razgovorom ni Selvin rekel niti besede, zdaj pa se je obrnil k materi z vprašanjem:	.....
»Kje je Miss Reddle? Morda boš meni povedala?«	.	,, ,
»Nič ti ne bom povedala,« odvrne ona hladno. »Ti se boš zdajle lepo vrnil v svojo sobo.«
»Rajši se dam bičati, kakor pa, da bi se vrnil v svojo sobo,« je protestiral lord Moron. »Tu se dogaja nekaj sumljivega in jaz bi rad vedel kaj.«
to je bil junaški govor za Selvina in Mihael se mu je zelo začudil, ker je vedel, koliko mu je bilo treba poguma, če je hotel kljubovati tej ženski. Tudi grofica je osupnila.	_
»Selvin,« je rekla mehkeje, »tako se ne govori z lastno materjo.«
»To me nič ne briga.« odvrne lord kljubovalno. »Tu je nekaj sumljivega... in, jaz sem vedno govoril, da nekaj ni v redu. Kaj je torej z Miss Reddle?«
»Ona je pri najinih prijateljih na deželi,« odvrne lady Moron.
Zdelo se je, da je ta odgovor zlomil njegov odpor.
»Dobro torej,« je rekel prijazneje in pogledal skozi odprta vrata na Lizy, se nasmehnil in ji pomignil z roko. Potem pa se je obrnil, zbral ves svoj pogum in odšel v pidžami po stopnicah, da bi se pogovoril z Lizy, ki je čakala zunaj.
»No, ali ste zdaj zadovoljni, Mr. Dorn?« je vprašala grofica.
»Zelo je daleč od tega, da bi bil zadovoljen, lady Moron,« odvrne Mihael.
Motril je madeže na preprogi, kjer je bila poškropljena voda na Braima in opazil, da so tudi groličine oči padle na to mesto.
»Ni pravega razloga, Mr. Dorn, da bi se grizli med seboj.« reče tedaj grofica skoraj ljubeznivo. »Kaj vi nameravate z Miss Reddle? Ubogo dekle je bilo nocoj čisto iz sebe. Poslala sem jo iz usmiljenja na kmete.«
»In kdo jo je odpeljal?«
»Moj šofer.«
Domov pogled je počival na njej, toda lady ga je vzdržala.
»Ni to mogoče bil Mr. Chesney?«
»^tister Praye je že nekaj dni v Parizu. Vi ste mislili, da ste odkrili nekaj nenavadnega v nesrečnih slučajih, ki so se zgodili tukaj, toda v tem ni nič skrivnostnega. Jaz sem vzela Miss Reddle k sebi samo zato, ker sem hotela imeti v svoji bližini dekleta, ki bi mi ugajalo v vsakem oziru.« Potem je dodala: »Kaj pa Braimu, je že boljše?«
»Sergeant Braime si je že dobro opomogel,«
reče Mihael in opazi, da jo je s to opombo zelo težko zadel.
Zdrznila se je, kot bi jo oplazila strela in njen glas je izgubil sigurnost.
»Sergeant Braime? je rekla s težavo. »Toda jaz govorim o svojem hišniku.«
»Jaz pa govorim o naredniku Braimu od kriminalne policije, ki je bil celih šest mesecev pri vas v službi.«
Grofica je bila prepadena.
»Toda .. on mi je bil priporočen od ...«
»Od nekega društva za podpiranje bivših jetnikov. S tem so vas hoteli pridobiti. Imel je več upanja, da bo dobil službo pri vaši lordski milosti, ker je že napravil nek zločin .. .<
Hip pozneje se je grofica že zbrala.
»To je neodpustljiva žalitev, tako na skrivaj vtihotapiti detektiva v mojo hišo. Takoj bom javila to policiji.«
Dorn se je mirno ozrl po sobi in pogled mu je obstal na omari za knjige, ki je bila zaprta z varovalnimi vrati.
»Tukaj imate neko knjigo, ki bi jo rad videl. Nameraval sem jo priti pogledat že snoči, a, žal, ni bilo mogoče.
»Knjgo?«
»Da, knjigo, ki nosi nedolžen naslov »Življenje v VVashingtonu«. To je tako nedolžen naslov, al' ne?«
Grolica stopi k omari, vzame iz predala pisalne mize ključ in odpre vrata, prepletena z močno žico.
»Prosim, izvolile jo vzeti, da boste pomirjeni.«
Nato stopi do vrat, se obrne in začne motriti Doma. A detektiv napravi nekaj nenavadnega. Iz žepa vzame debelo rdečo rokavico, jo natakne na desno roko in potem potegne knjigo iz omare. Pri tem je nekaj sumljivo zaprasketalo in istočasno je šinila svetla iskra iz prepletenih žic... Sicer se ni zgodilo nifesar. Dom je postavil knjigo na mizo.
»Dobra imitacija,« reče mimo. »To je torej jeklena omara in vsakdo, ki skuša kaj vzeti iz nje, se avtomatično spoji z električnim tokom. Ali n: tako?«
Lady ni odgovorila. Mrko je gledala v tla; ustnice so ji nervozno vztrepetavale. Mihael 6topi k vratom in začne nekaj preiskovati, potem pa se skloni in odklopi velik električni kontakt, ki je bil skrit za draperijo na vratih.
»Ali imate ključ od jeklene omare?«
»Ni zaklenjena!« odvrne grofica, pristopi in pritisne na gumb. Pokrov odskoči.
Knjiga je bila, kot si je bil mislil, brez listov; bile so same platnice.
»Ali prepoveduje kak zakon človeku napraviti skrinjico za shranjevanje dragocenosti v obliki knjige?« je vprašala lady blago. »Ali more človek priti v nepriliko, če želi nekaj shraniti pred tatinskimi hišniki in .. detektivi?«
»Obstoja zakon proti umoru,« odvrne Dorn kratko. »Ce bi prijel knjigo brez gumijaste rokavice, hi bil zdaj mrtev. Braime je komaj odnesel živo glavo, ker je silno močne narave.«
»Pa saj vas nisem prosila, da mi daste knjigo.«
»Seveda ne, pa tudi na nevarnost me niste niti malo opozorili!« reče Mihael z izzivalnim nasmeškom. »Prazna je, jasno! Vi ste podvomili v Braime-a in ste v spalnici mirno pustili majhno beležnico, v katero ste zapisovali različne beležke o »Življenju v VVashingtonu«. Braime jih je pre-čital in šel v past Danes bi bil mrtev, če mu ne bi bil jaz priskočil na pomoč.«
Nastal je dolg molk.
»Ali je to vse, kar ste mi imeli povedati?« vpraša ladv Moron.
»Ne, ni vse... vedeti hočem, kje je Miss Red-gle.«
»Bojim se, da vam lega ne bom mogla povedati. Ko je bila izpuščena, se ni hotela vrniti ne sem, ne v svoje stanovanje. Rekla mi je, da bi rada odšla za nekaj dni na kmete, da si opomore.«
Za jugoslovansko iiskarno v Ljubljani: Jože KramariČ
Izdajate!!: Inž. Jože Ssdja
Urednik: Viktor CenSiž