Glasilo dijakov Gimnazije Ptuj letnik II številka 2 januar 1993 cena 50 SIT Fantom iz računalniškega kabineta se zahvaljujemo za potrpežljivo prenašanje naših fac, bluzenja in nesmotrnega ravnanja s potrošnim materialom. Pragi fantje, hvala vam! Vsebina Prebliski letnik II, številka 2 Uiibliana, banane in nrcerami II Za tiste, ki so prespali INFOS’92.............................. 5 Se neka! besed c Aidsu Kako lahko mi pripomoremo v boju proti Aidsu? ................. 10 Liti Verjetno še ne veste vsega o kitih. Preberite članek........... 11 Sckclcvc ckc Vse vidim, vse vem............................................. 13 C "laraltu" in Žarku Letanu ne meje Doživljanje predstave "Igralec" po gimnazijsko................. 16 Literarni ketiček Lrižanka za pametne Volitve pc slovenske (i ledna žlica Veeete) Volitve so za nami, sestavlja se nova vlada. So bile volitve uspešne?. 28 Invazija nacionalne kuhinje Vsako leto pridelamo veliko industrijske hrane in "industrijskih" otrok. Je to zdravo? .................................................... 30 LVCLNIL LJU LAJL Jodldidldajsa ali Nagi v Berlinu ....................... 32 ZALNJA SILAN Kicar Hills 14/a ....................................... 33 RASTEMO! Zelo nas veseli, da je večini bralcev všeč zasnova revije, čeprav se zavedamo, da še zmeraj ni optimalna, saj se je navsezadnje komaj rodila. Kot rdečo nit pripomb bi lahko označili želje, da naj začinimo revijo s ščepcem ali dvema humorja in s kakšno križanko. Slednje nam je že uspelo, vendar to še zdaleč ni razlog za spanje, saj je naša želja, da bi ugodili zahtevam čim širšega kroga bralcev. K sodelovanju bi radi pritegnili nekoga, ki bi aktivno spremljal življenje na Gimnaziji in bil pripravljen utrip Gimnazije prenesti na papir in ga tudi redno objavljati. Kroniki, naprej! (R.B.) Ker nam primanjkuje likovnega materiala, pozivamo vse risarje, da se nam oglasijo. Očitki, da so Prebliski časopis naravoslovno - matematičnega dela Gimnazije, so neumni, dejstvo pa je, da smo pričakovali od družboslovnega dela Gimnazije več materiala. Krožijo govorice, da se kani veliko dijakov družboslovne usmeritve vpisati na FSPN, zato jim nudimo ENKRATNO priložnost, da svoje novinarske sposobnosti preizkusijo v Prebliskih! Absurdno je ločevanje družboslovne in naravoslovne Gimnazije, saj smo vsi v skoraj isti kahlici! ANirkA, Koki is Peci PREBLISKI GLavn! In odqovoRNi' imedNik Simona Gaiser LekroRiRANjE prof. Alenka Plohl ČLanI UREdNiŠTVA Anita Kosec, Tadej Toš, Metoda Ciglar NASLOV UREdNiŠTVA (ga ni; javite se članom uredništva) Risbs Dunja Kukovec, Dominik Bombek, Franc Požgan RAČuNAliNišItA qRAfikA In stavIJenJe Petja Janžekovič OpREMA ZA STAvLjENjE MCH 386, Nytech monitor Aldus PageMaker, Aldus FreeHand (Zahvaljujemo se gospe ravnateljici Meti Puklavec za nabavo programskega paketa Aldus in za razumevanje ter podporo pri našem delu. Hvala!) Tisk Tiskarstvo Vili Polajžer 350 izvodov Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/472-92, z dne 17.11.1992 so Prebliski proizvod informativnega značaja, za katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. LjVBLj \ ./ Banan je zmanjkalo! anaa/inproo^1 \ / \/ Drugi del tega filmi/ Tudi repertoar njihovih odgovorov se je dogajal v najkrajšem se je razširil na: "Ja, gospod ... levo šolskem tednu v letu po stopnicah gor, pa kolegico (od 23.do 27. novembra), uprašte". Odgovor kolegice pa je bil Delovni naslov filma je v stilu: "Hja, gospod ... desno, po bil INFOS ’92, dogajanje stopnicah dol ... pol pa hostese pa je postavljeno v uprašte”. Ja, ja, kmalu se bomo okolje največje slovenske lahko pogovaljali z računalnikom računalniške sejemske prireditve, kot s človekom. Vendar se je danes Sam sem igral manjšo epizodno še vedno bolje zanesti na lastna vlogo, vendar je name naredila kar vezja, ki so nam jih dali v glavo (z precejšen vtis. več ali manj hrošči). Da ne boste Odkar sem bil nazadnje v nepopolno obveščeni pa še zadnje Ljubljani, se je ta precej spremenila, in najnovejše informacije. Z novimi Nenadoma je nemogoče normalno modeli pridejo bojda do izraza parkirati normalen avto na normalnem miške in igralne palice ter druga mestu. Očitno je, da se je populacija podobna periferija. Na tržišču avtomobilov močno razmnožila, prav trenutno prevladujejo evropski modeli, tako pa so se namnožili orjaški medtem se na naj večjih svetovnih pajki, ki avtomobilske vrste kar sejmih že kaže močna konkurenca močno redčijo. Pajki so se navzeli azijskih napravic, ki pa so seveda slabih navad od ljudi in nočejo nič popolnoma kompatibilne, več početi zastonj, če želite ponovno videti svojega lepotca, boste Računalniške kolekcije pohajkovali naokrog z lahkim žepom, pomlad poletje 93 Prizorišče sejma je bil Cankarjev dom (CD), kamor sem prišel potem, ko sem prepešačil med 0.7 in 5.0 km. Bil sem ganjen, ko sem moral plačati vstopnino. Glede hostes le Da bi bili na tekočem, kaj je in in kaj je out, vam bom izdal kakšne modele bodo moderni računalnikarji nosili s seboj letošnje to, neki šaljivec je nekoč zapisal, da poletje, je hostesa Highly Odourous Seduc- Model macho : V komplet sodi tive Tempting Equipment for Selling laptop (prenosni računalnik) večjih and Advertising oziroma visoko dimenzij in mase (približno 10 kg), dišeča zapeljiva mična oprema za Takšna masa je potrebna za to, da prodajo in propagiranje. Ah, pa še poudari notranjo moč lastnika. Če to. Vodilna firma na področju želite izpasti resnično cool, potem izdelovanja hostes (firma BOG d.d.) svetujem, da s seboj nosite prenosni je očitno dala na trg nove serije, saj akumulator (cca. 15 kg), ki ga so se napravice na sejmu lahko prenašate v nahrbtniku. Resnični pohvalile z res vrhunskim dizajnom, macho računalnikarji pa bodo s seboj nosili tudi 20 palčni (cca 60 cm po diagonali) barvni zaslon (NEC ...). Barve poljubne, modemi so modeli s črnimi flekci na beli podlagi, kar daje vtis neobrite brade. Model scientist : Značilna je moč in eleganca. Notebook (elektronska beležnica) formata A4 s procesorjem 486/33. S seboj ne prenašate akumulatorjev, ampak nove Phillipsove baterije, ki ne škodujejo okolju. Kot dodatek ne nosite s seboj dodatnega zaslona, ampak očala z visoko dioptrijo, da lahko preberete vsebino z zaslona. Živahna sivina se izredno poda temu prefinjenemu modelu. Model techno : Kot že ime pove, je model namenjen tistim, ki jih bolj privlači statično odkrivanje lepot našega sveta, zaradi tega je sestavljen iz namiznega kalkulatoija (procesor 486DX2/66), ki smo mu dodali hitro multimedijsko kartico za produkcijo fantastičnih slik (prizorišč bitk, letalskih nesreč, poplav, požarov ...) in skromnih zvočnih efektov (9. simfonija...). Barve so poljubne, priporočamo čimbolj pisane kombinacije (rdeče-zeleno). Model klošar : Izredno popularen model, sestavljen iz osrednjega računalnika AT-286 z morebitnimi dodatki ukradenega softvera. Vsi modeli so že v prodaji, pohitite, količine so omejene. Toliko o modi. Prihodnost je temna Seveda se sprašujete, kaj nakladam, če pa vsi vedo, da je prihodnost računalništva svetla. Temu ne oporekam. Naslov se nanaša na slovenske dijake, ki se jim v nekaj letih obeta uresničenje njihovih nočnih mor - računalniško lektoriranje spisov. Glavni krivec za to bodo fantje iz AMEBISA, ki razvijajo program za popravljanje slovničnih in tipkarskih napak. Trenutno je program na nivoju izredno dobro izobraženega srednješolca. Nekatere pomankljivosti odpravlja tako, da v sumljivih primerih prav tako javi napako, kot tam, kjer napaka dejansko je. Si predstavljate svoj spis, če bi ga popravljali z BES ANO (BESANA ne pomeni BESNA ANA ampak BESEDNA ANALIZA). Raje ne. Kljub temu, da je zakonski člen o verbalnem deliktu (obrekovanju, blatenju ...) formalno že dolgo med pokojnimi, vas bo BESANA obtoževala vseh mogočih pregreh (sumljivih besed). Če si torej ne želite temne prihodnosti, se veselite, da vam spise popravlja vaš(a) učitelj(ica) slovenščine. ... in bo še temnejša. Ne samo da se nam prikazujejo temni oblaki elektronskega lektoriranja, ampak tudi elektronskega prevajanja. To so zaenkrat sicer zgolj indijanski prevodi iz tujih jezikov (primer : I like to read in bed! Jaz všeč brati postelja!). To očitno ni rešitev za vas, če vsaj približno obvladate jezik, če pa imate opravka na primer s španščino, ki vam je španska vas, pa vam bo ta prevod vseeno povedal osnovne informacije (ali pa tudi ne ?!). Sicer pa krožijo govorice, da so nekoč, v davni preteklosti, sestavili program za prevajanje iz angleščine v ruščino (med hladno vojno, ko je bilo ideološko neprimerno, če bi to opravljali ljudje), rezultati pa so bili naslednji : Stavek, ki so ga iz angleščine prevedli v ruščino in nazaj : The špirit is willing, but the flesh is weak! (duh je močan, a telo je šibko) Vodka is strong, but the flesh is rotten! (vodka je močna, a meso je gnilo) Ali se sedaj še čudite, da se Američani in Rusi niso razumeli. Ko se sanje uresničijo Za konec mi dovolite, da se malce zresnim in povem nekaj, kar mi že dolgo leži na srcu. Ta odstavek je namenjen programerjem po srcu in poklicu, ostali pa si preberite raje zadnji odstavek. Borland je inkognito v preteklih dveh letih pripravljal novo verzijo slovitega prevajalnika TURBO PASCAL. Nova različica gre po stopinjah starejšega brata TURBO C++, ki se je preoblekel, zredil in si nadel ime BORLAND C+ + . Sedaj imamo torej dve verziji paketa, osnovno imenovano TURBO PASCAL 7.0 in mega paket z imenom BORLAND PASCAL 7.0. O osnovni verziji ne bi izgubljal besed, prinaša zgolj novo verzijo objektnega ogrodja TURBO VISION. Paket BORLAND PASCAL pa je poslastica najvišje vrednosti. Premore razvojna okolja za DOS, DPMI in WINDOWS 3.x. Okolje IDE, ki dela pod DOS uporablja tehnologijo BORLAND DOS-extender, tako da vam lahko odgrizne ves pomnilnik do 16 MB (več ga imajo zgolj ...), seveda če mu to pustite. Aja, za tiste, ki prvič slišite kratico DPMI (to ne pomeni Društvo Podgan, Miši in Insektov) ampak DOS Protected Mode Inter-face, po slovensko pa vmesnik za delo z DOS-om v zaščitenem načinu. Je standard, ki natančno definira, kako naj se programi vedejo, kadar delajo v zaščitenem načinu in so bili pognani iz DOS-a. Svojim strankam boste sedaj lahko vlivali strah in spoštovanje (in jim iz žepov vlekli denarce) z monstrumi, ki bodo požirali 16 MB ter črkovali, ko jim bo zmanjkovalo pomnilnika. Kar se tega tiče, je torej Borland Pascal pred svojim bratom C++, ki premore zgolj DOS Extender z omejenimi možnostmi in pravicami. Za ljubitelje dragih računalnikov, ki delajo počasi še nekaj besed o okolju Windows 3.x. Najnovejša verzija prevajalnika izdeluje programe, ki so deležni dobrot (in hroščev) Windows 3.1. Omenil bi zgolj True Type pisave, OLE (povezovanje objektov), mul-timedia (po slovensko Glej in čudi se! ). V paketu je seveda tudi integrirano okolje, ki deluje pod Windowsi. Ja, če nameravate svoj prvi program za Windowse prodati tik pred penzijo, kar. Ampak takrat bo v uporabi nov operacijski sistem - Windows with glasses. Ja, ja, računalništvo se hitro razvija. Epilog Slovenija kaže močno težnjo k zahodnim navadam tudi na področju informatike. Dobili smo predstavitve najnovejših verzij softvera po klasičnih zahodnih vzorcih (Borland in IBM) ter sejem, ki je minimalizirana minimizacija ameriških in zahodnoevropskih sejmov, kjer ne samo, da hodiš med stojnicami, ampak se predvsem udeležuješ krajših predstavitev. Večina velikih podjetij ima v Sloveniji uradne zastopnike, množica manjših podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo poceni računalnikov, pa se bo razredčila na peščico tistih, ki prodajajo kvalitetneje kot ostali. Manjka nam samo še dostojna zaščita avtorskih pravic, tako da ne bi vsak imel vseh programov (seveda takih brez navodil). Če imate računalnik in želite dobiti program, ki ga boste redno in veliko uporabljali, dobro razmislite, ali ste takšen as, da boste vse finese programa odkrili brez lepo urejenih navodil. Iz malega raste veliko in ko bomo vsi uporabniki programov ravnali tako, bomo lahko rekli, da je naša država na dobri poti med razvite države. Uroš NovAk Morda niste vedeli, da je ... NEW JERSEY - še neuporabljeno volneno oblačilo SCOTLAND YARD - škotska dolžinska mera. Z njo policisti merijo sledove nog kriminalcev aassJB|^^ afe. hi Vidim življenje 1,2, rve^ai besed o 1. decembra smo tudi mi govorili o svetovnem dnevu AIDSA. (Zakaj je bil ta dan sploh ustanovljen?) Svetovna zdravstvena organizacija je izbrala ta dan z namenom, da bi takrat intenzivneje razmišljali, se izobraževali in spoznavali to bolezen, ki jo mnogi poznajo pod imenom "kuga 20. stoletja”. V tem dnevu bi morali tudi pomisliti na ljudi, obolele za AIDSOM in naš odnos do njih. Kaj sploh je AIDS? Če izhajamo iz neposrednega prevoda angleškega izrazoslovja, pomeni sindrom zmanjšane telesne odpornosti. Povzroča ga virus HIV, ki prodre v celico, in s tem povzroči, da bolnikovo telo nima več sposobnosti boriti se proti najrazličnješim boleznim. Človeka obolelega za AIDSOM lahko ugonobi že najmanjša infekcija, npr. prehlad, vzrok njegove smrti je lahko tudi pljučnica. Prvi znaki bolezni so specifični : človek čuti vrtoglavico, splošno utrujenost, muči ga lahko nočno potenje, motnje v koncentraciji, želodčne težave ... AIDS pri ljudeh buri duhove. Bojijo se okužbe in že sama misel na to, da bi se (lahko) pogovarjali z okuženo osebo, ki še nima znakov obolenja, jih spravlja v obup. Verjetno je tega krivo slabo poznavanje te bolezni, saj vemo, da se AIDS prenaša s spolnimi odnosi, s krvjo, s slino in okužbo sluznic. S pogovorom ali pitjem iz istega kozarca je okužba skoraj nemogoča. Mnogi ljudje reagirajo čisto neprizadeto : "To se meni ne more zgoditi, to se mene ne tiče!” Prav ti se niti ne zavedajo, da AIDS ni več le problem rizičnih skupin (narkomanov, hemofilikov, homoseksualcev), ampak iz dneva v dan bolj naš problem, bolezen časa, v katerem živimo in odraščamo mi. In kako lahko mi, mladostniki, pripomoremo v boju proti AIDSU? Zvedeti, spoznati bolezen, se naučiti živeti z njo in - to velja predvsem za kavalirje - zaščititi sebe in svojo partnerico, bi bilo dovolj za začetek! Vesna VEitvQERl DONT BE SILLV, RUT THE CONDOM ON YOUR WILLY! - so KITI Kiti so navečje živali, ki jih je svet kdajkoli videl. Modri kit ima jezik težji od afriškega slona in arterije tako velike, da bi se majhen otrok lahko splazil skozi njih. Pravi kit ima usta, v katerih bi lahko imel majhen avtomobil. Velikost mogočnih kitov je prevzemala ljudi skozi stoletja. Toda prav njihova velikost je povzročila, da so na njih gledali kot na bogate vire mesa, masti in dragocenih stranskih produktov. Zato so postali zanimive tarče za lovce. Prvotno so ubijali kite, ki so priplavali v bližino obalnih vasi. Počasi pa so ljudje začeli množično loviti kite za hrano in njihovo mast; končno je pobijanje kitov postalo velik in dobičkonosen posel. Kot rezultat tega danes posamezne vrste kitov predstavljajo minimalen odstotek nekdanjega obsega. Kiti niso ribe. So sesalci, kot mi, dihajo zrak in rojevajo mladiče. Čeprav so dobro prilagojeni življenju v oceanih, so se razvili iz živali, ki so živele na kopnem. Tu in tam so našli kakšnega tudi z zakrnelimi kostmi zadnjih nog v telesu. Razen enega imajo vsi kiti dolge vlaknate vosi - v zgradbi podobne snovi, iz katere so naši nohti - ki se razširjajo na nebu in služijo kot sito. Kdor ne ve: ti kiti namreč pogosto plavajo skozi večje koncentracije planktona in majhnih rib in delajo velike požirke. Vosi služijo kot filter - kit vodo z jezikom izrine, ribe in plankton pa ostanejo. Znanstveniki se ne strinjajo, da kateri izmed kitov - oziroma katera druga žival -obvlada spretnost sporazumevanja. Argument je odvisen od tega, kako sporazumevanje opredelimo. Dejstvo pa je, da različne vrste oddajajo veliko različnih zvokov, da bi se sporazumeli druga z drugo. Zlasti dobro znani so zelo zapleteni zvoki, ki jih oddajajo delfini, in "pesmi” grbastih kitov - dolge melodije, ki so tako lepe, da so jih posneli za zelo uspešne albume. V upanju, da dejansko sporočajo nekaj, kar bi lahko bilo razumljivo drugim intehgentnim oblikam življenja, so bili celo vključeni na ploščo "Sounds of Earth”, ki je spremljala vesoljsko ladjo Voyager na poti izven sončnega sistema. Ker kiti živijo v vodi, ki bolje prevaja zvok kot svetlobo, je zanje zvok še bolj pomemben kot za ljudi. Večina kitov vidi približno tako dobro, kot mi slišimo in obratno. Za sporazumevanje uporabljajo zvok. Možno je tudi, da nekatere vrste, kot je kit ubijalec, uporabljajo celo koncentrirane sunke zvoka, da ukanejo žrtev. MEDNARODNA KOMISIJA ZA LOV NA KITE (IWC) Bilo je nekaj neuspelih poskusov, kako uravnati lov na kite v obdobju pred II. svetovno vojno. Toda izvedli so samo shod za uravnavo lova na kite leta 1946. Ustanovijo mednarodno komisijo za lov na kite, katere prvi sestanek je bil leta 1949. Kljub - // jasnim znanstvenim dokazom, da so posamezne vrste resno ogrožene, ni komisija storila nič. Primer je usoda modrih kitov. Leta 1946 so modri kiti postali redki. Bilo jih je nekaj čez 9.000. Naslednje leto je njihovo število padlo na 7.517. Leta 1960 kljub priporočilom, da lov na modre kite prepovedo, komisija zavrne zaščito in več kot 1.700 jih pobijejo. Končno se lov na modre kite zaključi leta 1965, ko lovcem na kite uspe najti in ubiti 20 kitov južnih morjih. Podobno se je dogajalo tudi z drugimi vrstami. DOMAČIN - LOV ZARADI PREŽIVETJA IWC dovoljuje, da domačini ubijejo kita zaradi svojega preživetja. Sedaj pa so prepovedali lov na sive kite v Sibiriji, na Aljaski in na Karibskem otoku Bequira, kjer ribolov upada in in letno ubijejo samo enega ali dva kita grbavca. Kite ubijajo tudi prebivalci Indonezijskih otokov Lambalera in Lamakera. Indonezija ni član IWC, in tako komisija ne more urediti tega lova Veliko pa je storila organizacija Greenpeace. Vzbudila je pozornost glede položaja kitov in jim skušala pomagati. Aktivisti Greenpeacea so se večkrat soočili z lovci na kite iz Japonske, Irske, Peruja, Španije in Rusije. Film, ki so ga na eni svojih akcij posneli aktivisti Greenpeacea, je pripomogel k temu, da se je svetovna javnost osredotočila tudi na problem kitov. Junija 1975 je stelec z ruske ladje Vlastny, ki je bila usposobljena za lov na kite, iztrelil harpuno nad glavami ljudi točno v Greenpeaceov plastični čoln. Dogodek je v objektiv fotograf, fotografija se je pojavila na naslovnicah časopisov po vsem svetu. Pravtako so poslali ekipe, da dokumentirajo nezakonito lovljenje - se pravi lov, ki ne upošteva predpisov IWC. Odkrili so nezakonit lov v Peruju, na Tahvanu, v Japonski in na Filipinih. Aktivni so tudi v politični areni. S svojim prizadevanjem želijo doseči, da bi se kiti, ki so jih v preteklosti skoraj iztrebili, ponovno razmnožili. KAJ LAHKO STORIŠ? Piši ministrstvu za trgovino in promet in zahtevaj, da po dodatku Pelly and Packwood - Magnuson določijo sankcijo vsem narodom, ki nadaljujejo z lovom na kite. Naslov je: HONOURABLE ROBERT MOSBACHER SECRETARV OF COMMERCE ROOM 5851 14 th STREET AND CONSTITU-TION AVENUE, N. W. WASHINGTON, D. C. 20230 < U.SA PREVOd /'/V pRIREdbA pO GREENPEACEU: NAdjA GoRiŠEk Sokolovo oko se prvič pojavlja v zgodovini našega časopisa. Kaj je njegov namen ? Namen je, da odkrije in vidi vse zanimivosti na Gimnaziji: novi stili učiteljev, učencev itd. Danes se bomo lotili vedno atraktivnih klopi! Tukaj so zapisana vsa možna sporočila: ljubezenske izjave v vseh možnih jezikih, "ljubezen” do učiteljev in predmetov, ter še in še... Lansko leto smo lahko izsledili tudi razna povabila na sex - žurke. Zbrali smo najbolj odkačene, mogoče boste v njih našli tudi avtorje.. Moramo jih razumeti, papir je drag, strah jih je oddati svoje umetnine v uredništvo... Mnogo je vzrokov, a jih bomo zanemarili. Najbolj zanimive šolske pacarije so: (234) I WOKE UP WITH MIHA I WOKE UP WITH HEADACHE... (aspirin je drag!) METTALICA in GNUSN’ ROSES je že stara fora, ki ni vredna omembe, a se še vedno pojavlja na klopeh; krivi so fazoti. (312) Vstopila je ... Sanja! (čudno, ne? Nekateri so že dvomili v to, saj res, lahko bi se izgubila!) (313) Tu prevladujejo nemški napisi za lažje reševanje testov, vmes je tudi nekaj francoščine in italijanščine. Marsikje smo že izsledili pesmi, verze in izpovedi deklet, ki objokujejo svojo usodo. Kaj hočeš, kruto je življenje. Če še niste vedeli, klopi so izvrsten pripomoček za spoznavanje novih prijateljev. Mogoče bomo ustanovili kakšno agencijo za mlade, kjer si bodo lahko olajšali dušo na kakšen drugačen način. Mogoče bi lahko celo uredili rubriko z oglasi. Moramo se pozanimati pri "višji sili”. Sicer pa so klopi v redu za dopisovanje, znamke so zastonj! "Nina, a greva v Piramido na dupli viski z dvema pomarančama?” "Ja, ni problema,” je bil odgovor čez nekaj dni. Najbolj popularne klopi so v 234, tam lahko zaslediš vse o novih parih na šoli, metalci se na dolgo in široko razpišejo o svojih skupinah. Vendar tu in tam še piše NEW KIDS ON THE BLOCK, v novi verziji NEW SHITS ON THE STREETS. Ampak to je razred zase. Kaj pa WC - ji? Za moške ne vem, ker mi je vstop prepovedan. Na ženskih WC - jih pa se da opaziti marsikaj. Med popularnimi dečki je naš A.O. iz - /J 2.D. Punce se kar mečejo za njim, a on je tako COOL. A., odtopi se že!!! ‘ Glede učiteljev! Še zmeraj so isti. V šolo hodijo že celo večnost, a se še ničesar niso naučili, še zmeraj nas sprašujejo. Kruto! Okrevanje želimo gospodu profesorju Borisu Zmazku (ampak vseeno je lepo, ko ni kemije!). To bi bilo zaenkrat vse! Sedaj pa! Svoje opolzke grafite raje oddajte "sajvestekomu”, da jih bomo lahko brali vsi in se ob njih smejali. Srečno, do naslednjič. SimoNA GaIser SAJ LE POMAGA Kmet med vejevjem svoje jablane opazi mladega fanta. "Mule, da prideš takoj dol!” "Ampak, kaj se jezite! Jabolko je padlo na tla, pa sem zlezel na drevo, da bi ga obesil nazaj!” t 1 DOBRA GLASBA "Rekli so mi, da ljubite dobro glasbo.” "Da, to je res ... Vendar se nikar ne dajte motiti in igrajte dalje!” V RESTAVRACIJI "Za 200 tolarjev po osebi smo svojim dragim gostom pripravljeni prihraniti poslušanje našega ansambla.” U ■ '-'4^ ■■ ^ -.j "'V- ^"y"^ •• ■r csis -x , ■ ..' •'. ,• ; . ' v V" 'O;- '.’:-* ,y^ j;5fk :5aW •■ '■■■ A1I:>4S-■ ■'. -'- Xi. ., • X ■ ■^■;v:, ■. -JaSfe .rfš^S^E- *■ & • • v'•• •*• + ■ r.. .^,o.> •■:;• _ -•• ';XW:^:r'' ; .■v-v; ■ - •"•• '"/•;■ ■• ■■.'-‘■s- ;' - ■'■ .:• - ■: • . •-. fVerther ZPrMcJU - /5 o +9 Bila je ura slovenščine, zadnja s četrtkovega urnika. Do devetnajst in deset minut naj bi trajala. Naj bi zato, ker se tokrat konča zame dvajset minut prej. Ali pa se takrat šele začne? Star, stebriščast Romanski palacij. Bila je torej predstava. Katera? Igralec. Spletena iz misli Žarka Petana, oživljena z Aljošem, Andrejem, Tadejem in Renatom. Odpeljala nas je nazaj, k Turkom. Na turški dvor, v čas velikih turških osvajanj. Zgodi se, da sultan, v času za Turčijo najpomembnejših bitk umre (mimogrede: sultana kot osebe v predstavi ni. Ali pa je ta "živa oseba” njegov duh?). Njegov prvi vezir in vezir Porte, Mehmed - paša Sokolovič najame Pelivana, akrobata in igralca, da bi balzamiral truplo sultana. Novica o smrti sultana bi lahko bila v tem trenutku usodna za turško vojsko. Zato vezir tudi ne pove Ferudinu - begu, tajniku Kajsunizadeja in Zal Mahmudu -paši, beglerbegu, ki prihajata po navodila, o smrti sultana. A niti pomisli ne, da bi lahko s tem zbudil v Pelivanu že razraščeno željo po igranju, po glavni vlogi. Pelivan pa - meni nič, tebi nič - uporabi sultana za lutko. Najprej mu uspe prepričati Ferudina - bega (ta nasede, ko sultan "pokima”, in sprejme to kretnjo za pravo), potem pa mu Mehmed - paša dovoli napraviti preizkus s padarjem Kajsunizadejem, sultanovim osebnim zdravnikom. Kajsunizade, ki je vezirju sporočil novico o smrti, nasede. Krvoločni vezir Mehmed - paša ga ubije, da ne bi kaj sčvekal dvoru in vojski. Pelivan si privošči še zadnji, zanj usodni preizkus - tako dobro zaigra sultana, da mu za trenutek nasede tudi vezir Mehmed - paša. A ko zlobnež spozna svojo zmoto in ponižanje, ko ugotovi, da je Pelivan res odličen v tej vlogi, še ustraši. V jezi strahopetca se zateče k uboju Pelivana. Kmalu za tem pa že snuje načrte za služenje sultanovemu sinu... V vlogi Pelivana je Aljoša Koltak združil gorečo in močno željo po uspehu s stalnim strahom pred ponižanjem in nemočjo. Vso telesno šibkost in silno notranjo moč balzamiranja je oblikoval v tragičen, poučen lik "Igralca”. Andrej Cizerl je odigral lik že skoraj standardnega silaka, krvoločnega vezirja Mehmeda -paše. Nejasna meja med ponosom in strahom pred samim seboj, trenutki ogorčenja in nenadne jeze odlikujejo ta lik. Tadej Toš kot padar Kajsunizade, pred realno spoznanje in absurdno prikrivanje smrti postavljen zdravnik, je spominjal na dijaka, prepričanega v svoj prav in svoje znanje. Še posebej dobro se je vživel v trenutke notranjih bitk - med prav in narobe, med živim in mrtvim. In nenazadnje: Renato Vindiš 'SPreA/čJa - IG kot Ferudin - beg (in Zal Mahmud - paša), na konja s plašnicami spominjajoči lik. S čelado na glavi in sončnimi očali ni sodil v tisti čas; pa je to s samo njemu značilno mimiko obraza, z oblikovanjem glasu in gibom približal publiki tako zelo, da se je iz anahronične osebe prelevil v najbolj tipično osebo te predstave. Res je, nisem še omenila režiserja, Petra Srpčiča. Režijsko delo je odlično opravil, čestitati mu je treba za scensko (scenskih elementov skorajda ni - razen dveh praktikablov iz gledališča in samega Palacija) domiselnost in nov, zanimiv pristop. Toliko o predstavi. Sledil je literarni večer z avtorjem - Žarkom Petanom. Pa še (na kratko) o njem: Rodil se je 29. marca 1929 v Ljubljani. Diplomiral je na dveh fakultetah - na ekonomski in na AGRFT - ju. Je poklicni režiser, deluje pri različnih gledališčih (stalen angažma pri MGL), na radiu in TV. Vodilna nit njegovega ustvarjanja sta humor in satira, znan je po aforizmih. Piše drame, pripovedi, mladinsko prozo in antologije, preizkusil se je tudi v pesmih in enkrat v igralstvu (v filmu "Splav meduze”). Nad predstavo, ki je, mimogrede, na Ptuju doživela tretjo uprizoritev (prej v Zagrebu in na, odru MGL), je bil navdušen. Ocenil jo je za najboljšo doslej, kar je velika, velika pohvala za naše igralce. Literarni večer je vodila Branka Bezeljak -Glazer, začel pa se je z redkimi Petanovimi deli - s pesmimi. Avtor je predstavil svojo zadnjo knjigo o Titu. "Jemljem ga kot osebnost in ne kot politika!” je dejal. "Marsikatera od ostalih 990 knjig laže in pretirava”, je dodal. Veliko zgodbic iz (in o) NOB je bilo, veliko opisanih doživljajev, pa šal o pisanju aforizmov, režiranju, igranju... Skratka - dolgčs ni bilo. Pa tudi povedal je Žarko Petan marsikaj o NOB, komunizmu in Titu, kar je sedaj za marsikoga sramotno. Zato je tudi ta, zadnja knjiga, izšla v Avstriji. Žal - za avtorja in za nas! Če bo še kdaj prišel k nam, v naše mesto - pojdite ga poslušat. Videli boste, da je lahko tudi nekdo od starejših zanimiv in zabaven. Do takrat pa - sposodite si njegove "Aforizme od A do Ž”. Za pokušino. MetocIa CiqlAR literarni količek ŽIVLJENJE Življenje je bolečina! Je kot drevesni list; dviga se in spušča, a na koncu zmeraj pade. Včasih se zdi, da je polno sreče in ljubezni, a že v naslednjem trenutku prevladata nesreča in sovraštvo. Zdi se, kakor da že vsakdo ve, da bo konec; nekateri vedo celo kdaj! Je svet res postal tako enostaven in predvidljiv? Ali sploh še obstajajo tista vprašanja in negotovost? DA! Kajti življenje je uganka - niha sem ter tja in pluje v neznano. Pa človek? On se obnaša kot bog - stvarnik, ki vse ve, vse mu je jasno in nič ga ne more presenetiti. A ga! Mnogokrat ga preseneti prav tisto, česar se je najmanj bal. In kaj stori? Ubija, hladnokrvno mori, goji sovraštvo in hudobijo - misli, da se s tem zavaruje, a si samo škodi! Morda je pa še kraj, kjer ne poznajo hudobije in kjer je beseda sovraštvo še neznana. Da, morda! Kraj, za katerega malokdo ve. Kraj, o katerem mnogi le slutijo in kraj, v katerega so le redki vstopili, še manj pa jih je v njem tudi ostalo. Tudi jaz sem bil tam. Okusil sem sadež, dva. A pojavil se je tisti, ki mu njegov sadež ni bil zadosti. Pograbil je mojega. Vse se je podrlo, življenje je postalo kruto - nikjer ni več sadežev ljubezni, dobijo se samo še tisti, katerih sreča je minljiva in katerih sreča se zmeraj spreobrne v nesrečo, ljubezen pa zamenja hudobija. Je življenje res tako nepomembno? Človek misli, da ve vse, a prav on je tisti, ki uničuje s svojo pametjo. Kaj je on? Pikica v vesolju, ničla! Uničil bi sam sebe - sam sebe! Ostala bo le Narava, sprva bo ranjena tudi ona, a skozi čas se bo obnovila. Spet bo rodila Bitje, ki bo pametnejše od ostalih, ki bo znalo ljubiti in biti srečno. Dala mu bo vse in Bitje ji bo vračalo. A čez čas bo Bitje spoznalo, da več ostane njemu, če Naravi nič ne da. Zato bo nehalo dajati Naravi in Narava ga bo kaznovala - vzela mu bo srečo! Damjan CIazer GROB Grob leži med gorami Med drevjem med rožami Le rahla sapica potegne Naenkrat sapica utihne Oblaki se začnejo temniti Vse je tiho Demoni cvilijo Narava umira To cviljenje je tako močno Da se sliši k meni v Grob Ki sem pokopan 200m pod zemljo Okrog je vse mračno Hudič ima zabavo K meni hodijo duše umrlih In jaz gnijem Bakterije gliste mravlje kače Se zajedajo v moje telo Tega ne vzdržim več Zakričim na glas Odpre se moj Grob In moja duša gre strašit v svet Na koncu so me še samo kosti In mati narava še nima dovolj Hoče me uničiti do konca Kajti Bog se je zmotil in me poslal v nebesa Namesto v pekel Ker sem v življenju pil kadil Z metalci smo delali sranje Pogosto sem ubijal In tudi večino življenja preživel na hladnem Vendar pekel je močnejši Narava mi ne pride do živega Moj Grob se počasi zapira Zunaj se dela dan In čaka, kaj se bo zgodilo Ampak meni je v Grobu lepo. Dejan Klasinc ŠPveUJU - /J> IZGUBLJENA VERA Izgubljena vera udarec za ranljivo samozavest, udarec prekletemu upanju, lažni sreči in izmišljeni ljubezni. Kamenček v mozaiku propada, zvezda v ozvezdju ovce, kapljica znoja v morju; in en sam človek v milijardi privilegirancev. V milijardi ljudi, ki lažejo, lažejo in goljufajo, goljufajo svoje prijatelje, prijatelje in sosede. Sovražim jih! Sovražim milijone teh ljudi, milijone teh privilegirancev. In potem... Konec... Prepričanje junakov, vera vase, povrnjeno zaupanje, obnovljena samozavest, in potem... Padec! Zopet začetek... Izgubljena vera, udarec za samozavest in prekleto, lažno srečo. Anita Kosec SPATI, SPATI, SPATI, SAMO SPATI IN JOKATI ZA IZGUBLJENIMI SANJAMI. PADATI V TEMO, V TEMO, KI NI TEMA... V MOJ SVET, V SVET BREZ VSEGA... TEMA ME JE PREKRILA! TEMA. TEMA, TEMA. S M R T... Anita Kosec I. N. R. I. Jezus se meče s križa, večkrat, ko se vrže, bolj se grmeča nevihta bliža. Namesto trnja nosi čelado, namesto krvi ima po telesu namazano marmelado. Hodi na zabave, na kmetijah preganja krave, v petek je meso, njegovi zobje so črvivi zelo. Načrtuje vesoljni potop, za njega vsakodnevno delo možganski je rop. Križ pa prhni, ker tam v samoti stoji. TOT AL GRAFITI Boštjan Koražija Vreščanje vrane, predenje potepuške mačke, na stenah tovarne so napisane neberljive čačke. Na pločniku nezavezana copata, v kanti za smeti raztrgana očetova kravata. Moč enega, čas nobenega, sprenevedanje, tabu, sta utopljena v blatu. Voda pa teče, teče v umivalnik, v trdi obliki, hladi in polni zmrzovalnik. Boštjan Koražija MRTVEC Neenakomerno dihanje. Ležanje mrtveca na zemlji. Strah? Strah pred mrtvim, pred nečim, česar ne poznam. Dotik. Drsenje po površini telesa. Mraz speletava me, obliva čuden občutek, da bom tudi sama nekoč to, česar se bojim. In pred njim bežim. SE MAR BOJIM SAME SEBE? Simona Gaiser RABELJ Mučiš me. Privezana sem, bičaš me. Z vsakim zamahom bolj uživaš, ko ti teče moja kri po obrazu. Kako uživaš, ko si z njo umivaš noge. Kakšno zadovoljstvo! Kakšna strast! Suženj si! Suženj svojih potreb, zadovoljstev in rabelj mojemu telesu. Kruto, a ne? Simona Gaiser NEIZPOLNJENA ZELJA SAMOTA... Želela sem te objeti v zavetju noči. Želela za roko prijeti v okrilju teme, pa mi je zmanjkalo poguma. Tako sem čakala na tvoj povod, ki ga ni bilo. Sonce je že vzšlo, ko sva se razšla brez obljub in brez strasti le rahel stisk dlani in skrite solze. Morda želja po ljubezni in moje nepotešene strasti. Slovo. Brez besed ali obljub samo tišina, ki spremlja bolečino Nič besed, le tišina, ki boli bolj, kot se zdi. Mateja Muršec Praznina neizpoljena želja, sesute sanje, prazno upanje, ceste brez povratka, neskončna iskanja. Zgrešene poti, praznina a nikjer človeka,ki bi roko podal in priznal, da je lagal. Mateja Muršec ON Stoji v kotu in čaka. Šteje solze in vsrkava obup. S svojimi brezizraznimi očmi. Imun. Resen je. Nikoli se ne smeji. Vedno je blizu ljudi, blizu strupov in morij. Se ne smeji. Ne vidiš ga. Ne čutiš sape. Je samo on... Osamlje med samotnimi. On. Nikoli viden, nikdar slišen. Resen je. Se ne smeji. To je on. ON! ČLOVEK.. Andreja Pernek Fuck off DOLGOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE KRATKA Kazalec polzi po časovnih stopinjah. Čas je - čas smrti. Sonce ugaša. Življenje beži drugam. Le kam bo prišlo? Življenje hiti, smrt uničuje ljudi -ljudje trohnijo. Po črni poti grde misli hitijo in nas senčijo. Roža, trava, ptič. Petelin se sproži: Klik! Roža, trava, kri. Drevo tam stoji, življenje mu ugaša; kdo je kriv za to? Ogenj plameni, požira vse, kar živi, in vse pogubi. Lučka ob morju. Gorela bo do jutra; bo ali ne bo? Smrt je trenutek, ko življenje odloči, da bo umrlo. Tišina smrti tam, na pokopališču. Krsta, tri lučke... Sonce zahaja, zarja na nebu ostaja, pesek nežno tli. SAMOTA UBIJA Odpeljal se je, ni ga bilo več nazaj. Ostanem sama. Pero na mizi, dnevnik odprt, prazna stran, na listu solza. Zarana je smeh, opoldan trpka žalost, luna sije - jok. Tvoje življenje dragoceno je zame. Le kako dolgo? Mogočno je sonce-vzhajajoče upanje prižganega dneva. Pok v samoti, tišina in še en pok, krik prestrašenih. Valovi časa, val smrti, krik in slovo. Ostane spomin. Hudič se smeji, truplo v krsti leži, podgana cvili. UČEiskE /zv učencI l.E. Veliko jih je, ki se smrti vesele, samomorilci. j lq=r podacmlje T^ti Ljudstvo hdokini F Dežda jogurtov Maoggn Qn ptič Pr^riiik prestave, P0^ ftejmpfe- I^cedgp- VitahMst Shitobni- ■■■■•■■■•■■•■''■■n** » . % ■ ■ .................... ■■■■■■■•••■■ ■■■•■■■■■■■■ »jililii ••••••• * ■■■■■•• ■ L>aaa>alia**«>a*aa**a* •_■ ■ BBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa LaatDjBaiaaaBiaaaBiaaa Fbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi B laBBBBBBBBBBBaBBBB--- - mgT ~ piie!|*=. Taaa,aaaaaaaaaB*-** ■ JLbbbbbbbbbbbbbbbbb um m B ■ B, iV aaaBBaBBBaaatBBBajr a a a a ew "Ibb bb bbb bb BBB bb bb t jM a B a _A BBBBBeBBBaBBBBB B^ BBB JglJM _ JS aaaaaaaaaaaaaaaaraaa a L, a B ■ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B J^BTj W B a B ek aaaaaaaaaaaaaaaaaaa ■ j™Ql M BBaaaaBBaBaBBBBBBaaaaB a BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB BBB J* K- • • • • a « » a .4, ■ ■ i * ■fc.J-.MWMMMWMpp|^|^a^al r e BBaaaBBBBBBBBl ge aaaaaBBeaaal e J fcaaaaaaaaaaeaae g a aaaaBaBaaaaB a ■ BB bo BT BaeaBBBBeaaBB ag __ _ ^ a a a JH a ^ e aaaBaaaaaaaaag gFa .^Ha a a a Fa aaaaaaaaaBaaaaBa- ■ B BBeeeBBBBBBlBBBBBBBBB a TVHgH^^^Hra BiaaaaaaaaaaaaaaonioaaoB* . a BaaaaBaaaaaaaaaBaaaaaaaaal v'.'.'I 0\/či/U - 27 ^Po 5 Kitajski pregovor pravi: kdor je dolgo živel, ta je živel pametno. Argument za negacijo slednjega se mi je porodil nekega popoldneva, ko sem z nosom skoraj zadel v enega izmed številnih predvolilnih reklamnih panojev. Začel sem se spraševati, katero božanstvo je potemtakem večini politikov dodelilo tako visoko starost? Odgovor je enostaven: kdor še zraven mene pozna ta pregovor, naj ga pozabi. In čemu takšna antipolitična nastrojenost? Gledam poročila. Pametno življenje, ki ima za osnovo preživetja poklic, katerega uspešnost je odvisna od kvantitete manipuliranja z ljudmi in javnega blatenja političnih konkurentov, in vse to, ker bi rada rit slehernega izmed njih grela ministrsko zofo ali vsaj parlamentarni stolček; takšno življenje bi moralo izgubiti pridevnik v začetku stavka. Pa nekdo vendar mora biti politik...? Zal je to res. Skoda pa se mi zdi, da ta karakterizacija ustreza ljudem, ki so protagonisti naše države; pri čemer ne trdim, da v istem opazovanju osebnosti ne bi spoznal sebe tudi kdo, ki ni politik. Da vse ne zvenelo tako ekstremno negativno, sem prepričan, da imajo tudi politiki vest, ki jih v dolgih časovnih razmakih zapeče. Takrat se politik "počoha” po glavi, se prime za glavo in si reče:”Poslušaj, pa kaj je ravno tebi treba takšne pizdarije v parlamentu delat... pa te Slovence skubeš, ki so tako že vsi po vrsti reveži...” Zal gredo takšna razmišljanja v politiki hitro v pozabo - posebej na dan, ko se dvigujejo plačilni lističi. Pa predvolilni boj? Politiki so se pokazali v svojem elementu. Da so s predvolilno kampanijo pretiravali, ni potrebno poudarjati; bati se je samo še bilo, da lističa s parolo stranke ne bi kdo uporabil namesto papirja za sendvič. Takšne vrste previdnosti v času predvolilne kampanije celo niso bile odveč. Volitve? Volitve sicer niso bile kronane s 103% udeležbo, kot pred časom v Srbiji, bile pa so na nivoju, kar so potrdili tudi evropski opazovalci in ob tej priložnosti še povedali, da je Slovenija naredila korak naprej v Evropo. Jih kdo šteje? Se kaj? Ja, zdelo se mi je zanimivo, kako so se stranke privilegirale v očeh nekaterih naših volilcev, saj so glasovi padali tudi na račun lepih kravat ali pa ker so župnik tako rekli. Najlažje delo so vsekakor imeli ljudje, ki niso bili skeptični glede strankarskih obljub. Tem je bilo vseeno, koga volijo. Se več? Dobro. Vsak politik -kolerik, bi po mojem moral vzeti vsaj paket pomirjeval, ker je slovenski predvolilni "borac” in enega, ker je bivši Balkanec. Tako pred kranjskim voliščem gospodu Vitomirju Grosu ne bi bilo treba stegovati roke in enemu izmed reporterjev ravnati nosu. Ta in drugi neljubi dogodki so dokaz, da po naših žilah še plava kakšen balkanski eritrocit. Zato se nežnejši spol naše šole (bodoče mamice) naj ne čudi, če bo morda prva 'SPve/dta/ti - 28 izgovorjena beseda njihovega malčka:”Majko!” In kakšna bo prihodnost z našo novo vlado? Grški filozof Heraklit pravi, da ne more nihče stopiti dvakrat v isto vodo, ker se le-ta spreminja. Bi kar držalo; umestno pa bi bilo še omeniti, da pa na isto mesto vendar lahko stopimo. Kaj nam torej pomagajo druge molekule okoli naših nog, če pa stojimo tam, kjer smo že stali. Ne delajte si utvar in ne sanjajte, kajti pokvarjena pašteta bo še naprej smrdela, cucke bodo napadale bolhe in na obrazih mladoletnikov se bodo še naprej prikazovali mozolji. Vse kaže, da politika ni več tisto, kar nikoli ni bila. Krava je že povrgla? Ne se zezat, no. To so resne cajtnge. Krave pa res nimajo nič opraviti s politiki...no, malo... ali pa vendar...? Renato ViNdiš IZREDEN Petrček se vrne iz šole ter pripelje s seboj še sošolca. "Mami”, pravi:"Matjažek je izreden učenec.” "Izreden ?” se začne čuditi mati. "Je v šoli tako dober?” "Ne, ampak edini je, ki je še slabši od mene.” Ja, kako naj začnem? No... Mhm... Saj pravzaprav sploh ne vem, o čem naj pišem.STOP! Aha! STOP! LET’S TALK ABOUT FOOD! Iz zanesljivih, vendar neuradnih virov sem izvedela, da se pripravlja še ena invazija "vročih psov”, hamburgerjev, mastnega krompirja in ostale podobne hrane. Tako bodo lahko tudi naši zanamci in tisti,ki so še v plenicah in zibkah,in tisti, ki jim mamice še pojejo:”MAJHNA SEM BILA, PISKE SEM PASLA...” uživali v specialitetah hitre, mastne in gumijaste kuhinje. STOP! Mogoče je to tudi njihov način preživetja, način preživetja industrijskih otrok oz. boj za obstanek, saj so oz. bodo njihove mamice kar naprej v službah; če ne pa so oz. bodo prezaposlene in sploh ne bodo imele časa za njih:”FM TOO BUSY FOR YOUR FOOD...”. Naravna selekcija, torej. STOP! Po neprespani,pokrokani noči, se ti prav prileže gumijasta pleskavica v kruhu, masten in preveč slan krompir. Potem greš na WC oz. toillete in bruhaš in driskaš. Sediš na sekretu in tuliš od bolečine:”ALL I CAN DO, IS SIT AND WAIT...” STOP! Pripravljaš party. Nisi dober kuhar. Pokličeš Fast Food in naročiš:”Goro krompirja (brez olja in odvečne soli - po možnosti), tono burgerjev (iz lastnih izkušenj -najboljši so dvojni PP s sirom in prelivom; NE JEM MESA!), škatlo hrenovk (obdanih s plastično- gumijasto olagumo); in potem presenetiš ljudi z dobrimi želodci:”PRESENEČENJE! JOJ, KOK SEM JEST DONS LAČEN. DAJ MI JESTI, DAJ MI PITI...” In še en nasvet. Poskrbi, da bo na WC-ju tovarna Paloma in hidroslužba Komunale Ptuj. STOP! Se bi pisala, vendar kuham kosilo. Ne skrbite, ne bo burger in ne krompirček. STOP! AU, pisane so Haloze, že zopet sem se spekla. Piščanec po ptujsko:”DON’T ASK, JUST EAT...” STOP! A v/m Kosec DIALOG "Ali vam manjka kakšen kolešček?” "Kako si drznete?!” "Nič si ne drznem, toda poglejte tjale! Medtem ko ste pili kavo, so vam z avta odnesli eno kolo.” Franc Požgan, Rojstvo človeka Siju AOjf >f>X D >- ali \afii V Berlinu Mlad pubertetnik Trot 2^'oran se spremeniti ime (prej se je imenoval je ravno v času, ko je jahal Ina svoji Filšpric Geni) in je bil v okrožjem čpbelici proti cilju odločil, da izzove komiteju odgovoren za pripravo pa dvoboj Česen Toma, najsloyi(ejsega_-rtravnikov, ki so bili primerni za iskalca jetijev. ....\ " borbe" španskih jezdeeev. A / \ i j <^v6"je pijispčl-ng.^tbjski. centralni Po kratk^m>/;jrazgovoru1_„ki--j^ stadion, kjer so xrhoclii Reflektorji \Trota Zorana precej zažejal, Modras bruhali vso svoj9Z svetlobo na rahlo_T4pjdrilpa tako ali tako ni znal/reči zasneženo igrišče, in se je v^ibejC ^tm-- ^er'" 'odločila, da / pred/ b o b h e č i h 1 z v o č n ijk-ih " ne k a začetkom neposrednega TV prenosa napovedovalka trudila dobiti, odgovor / zvrneta pe enega ali dva. V klasični na na&adno« vprašanj e: ” Kol iko v/ "buzbalskiv^ točilnici sta /sedla za tem Trenutku manjka našemu / najmanjšo Q<) petih miz in natakarici, slovitemu maratoncu Žajfarjtl/ ki se je ne bi-Sramovala -imetjiza Hišnemu - Šortiju do 42 km?”, jč prijateljičo niti Lisica Samdntaj razjahal s ^voje1 čebelice in zashial/ razkrila vse svoje želje^ ""Med pisk piščalke, erioglaseti/--p6zdrav zadoyoIjevanjem potrebe "po dragi, fantov, ki so,/še preden jilr jemspel—pekdči-tekoein/R.katero se ponavadi ujeti njegov/ pogled, \ strumno stekli servira tudi mali mesni aditiv, sv je v slačilnico^ Misleč,' da so zbežali Trot Zoran spomnil na svečke, pred njim, je _ njegova, borbena/ katerih uporabe se ni hotel odrbči, moralai zlezla do prečka na glavi pa naj^spiše v Pravilniku bojrbe (fantje' so v resnicixšb./^m0-4ulat,/ španskih -jezdecev, kar Ji o če'.' , ampuk to na usodd Trota Zorana niilna nobenegV vpliva). .> 1 't ^ -V" 7 Potem je vše izgipilo. V bistrem / potočku ja mamica umivala sinku V,|vratarnici ga"je čakal Modras ritko in si pela:”Laialala...la!’ Modru mož, ki je zaradi dolgih rbk ženine maščevalne rodbihe ^mdl U tX- Tžtc/fj Jo ZPveMJU - 32 Ta članek posvečam M.B., tragično preminuli od žalosti, ker Dylan ni odgovarjal na njena ljubezenska pisma. / Slava ji (in minuta molka)! // & C > 0) c ■o 10 01 u c ■o 0) L tfl N 0) >0 j) N M Danes smo se preselil iz Žabjeka v Kicar Hills 14/a. Tu je zelo lepo, mamo dosti večjo kmetijo z zeleno streho. Atek jo je kupo za male dnare, poleg pa spadata še dva hleva z desetimi šekami in pešnajstimi pujčeki. Najbolša mouznca je naša Cika, ki daje puno mleka in od tega je tudi odvisn naš obstanek v Kicar Hillsi 14/a, saj vsi vemo, da živijo tu sami premožni gospodi, tak kak stari Druzo in podobni. Moj brat Brendi si je kupo noviga pejeka za v šolo (ha, hodima na West Center Ptuj). Zdaj je ravno vuni in se veselo prevaža (s spuščeno streho, normalno) po lepih, šodrastih cestah v okolici. Ja, lepo je tu! Nekaj časa ti nisn pisala, ker sn mela probleme v šoli. Zaj je zopet vse po starem, samo da sn v šoli spoznala lušnega pubeca, ki mu je ime Milan. Je fejst visoki, ma take lase kak sosedov pes dlake, in roke, naglodane od lopate, in slabe jetre, ker dosti pije (največ šmamco in šnops). Res je super! Mam tudi dve novi najbolši prijatlci. Ena je Kela, druga Krona. Tak ena kak druga se radi lepo zrihtata za v šolo in cerkef, samo da je Kela še bol nečimema. Ona rada nosi erdečo ruto s pikami, trdno povezano pod brado, da komaj odpira usta. (Sicer pa je tudi bolše tak, vsaj nemre nič zasrat!) Krona pa si rada obuje atove ribiške škorne, saj lepo pašejo k njenemi frisi, ki majčkeno spomijya na kita. malo pa na krapa (ma vika usta). Ampak to me nene moti, dokler si le nene spuca škomof, predno stopi v našo bajto. Saj zato mam mamo, da puca, ne? No ja, iz hleva v hišo vseeno ne gre, to ji moram kar povedat! Z Milanom hodima! Joj, to je super!! Tak ga mam rada, da nemrem več prav moust, zato je malo pau naš standard (nič več beliga kruha!). Ata se je fejst razburo, zato se moram popravit. Tudi Brendi si je našo noviga prijatla. Ime mu je Stef in ma noviga trabija, črnega. Je kar fajn, samo ma prevlke uhe. Lahko noč, Milan! Katastrofa! Bog, ki si v nebesih, reši našo bajto zanesljivega propada! Naša Cika je bolana!!! Ko sn namreč včerej mouzla, zamakjena kak vedno, sn v vimeni otipala bulo! Ja, pravo, trdo bulo. Takoj sn letela v bajto in obvestla mamo. Joj, kak se je jokala, reva! Ko sn jo gledala, kak se joče, sn začela še sama! Ampak hitro srna se zavedle in odpelale Ciko v bolnico h gospodi doktori Tomaniči. Doktor so rekli, da ma Cika raka na vimeni in da je potrebna operacija. Ciko so odpelali v operacisko, midve srna pa čakale. Joj, in kak srna se jokale! Ko so končno, čez prbližno tri ure prišli \oin doktor, so se zadrli, naj se nehama jokat in naj odprema vrata, da bo voda lahko odtekla. (Se .Tiie/žtk/ci - 33 sreča, da ma tudi naš ata ribiške škorne do pasa, tak da nisn bla mokra!) Gospot doktor so rekli, da bo Cika ozdravela, ampak da mora še prej v Radence na terapijo. Pomirjeni sma nato šli domu. Zvečer sn goreče molla in Bogu oblubla, da mu ob prvi priliki pošlem vola, ker je rešo našo Ciko! Petja JANŽekovič RS. Gimnazija, pridi že k pameti, hudiča! V naslednji številki: Resnica o življenju raperjev. TISKARSTVO VILI POLAJŽER 62250 PTUJ, PREŠERNOVA 18 TEL. 062/771-572 TPfOEM d.o.o. LEVSTIKOVA POT 3 salon: Prešernova 35/a Tel.: 775-293 i _ i j ! ; i ! i ! i i [ { - '-v :.r': . ;. ■ - : ----- '_r. * - .-r ---v" ^rt_:-.-rr.rnr:- • --.r-^rr --V?.-. ~ —r.--rr--^;:: ■<:^@SK:.v::>s@S5?3fvfa ss=~:^r- ______________ b:>':455S5"^™T:<^r~^-ž3:~-E”^š~y5"5-3--; .'’-„ v..-: ^.- .- xr.-r!.t:~rr-- .. . . . -— - -- - - - ■ --■ — — — - -•«—•* - — —i- —-~~ — - - —- — --" - ■ ^eBMsssmss "' ‘ "^xv,.:>>:•-.:,,. rrz-•tl.'--, z;'. Z^;v-- z“ "v- • ' ” % • -...: v-. - .3. -.. .z - •1 ;„...-)j^3