PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE 187 (2497) Poštnina plačana TRST, petek 7. avgusta 1953 gotovini Cena 20 lir Spedizione In abbon. post. 1. gr. tanokristjanl se usmerjalo 9 Toaliatfllevi podpori na desno BBHKV9WSC USM3S£2MQHfeC£lMHnUinEHMRKXZ3BUnB vlad«rn^f-y razgovor z Einaudijem - GoneiEa odklanja možnost Poro m«. ralci in rePublikanci - Covelli obljublja pod-" KPI nadalje razbija možnost razširitve na levo (Hrt R<0a našega dopisnika) tles npj ri;~ Pjccioni je bil da- raz«°varia?aU iaU in Se z niim tem Poldrugo uro. Med !Jr'%oldnfVOr0m’ ki je biI rimskih Se Je v nekaterih Tazširila krogih že ci°ni odnn j1Cia’ da se ie Pic-sestavo vlade mandatu za da stvar ni k®sneie razvedelo, je pi„_- ko resna, temveč Predsedn kn °ni samo p°r°«l vih zapletliaMh« ilre- ° «no-detoza».» V njegovem lo Prevladoval Vlade’ je zače-ie razširil t vprašanje, kdo ^vXtr°*co ■ in zase namreč u- trjuje mnenje, da gre pri Pic-cionijevih posvetovanjih za teatrsko predstavo, ki naj pričara iluzijo resnih pogajanj s strankami centra, ki pa naj dejansko samo maskira demo. kristjanski prehod na desne pozicije. Dvom je pravzaprav edino v tem, ali igra Piccioni ta teater za javno mnenje ali pa predvsem za demokristjan, ske poslance, ki se, kot znano, v velik; večini upirajo desnemu izhodu iz sedanje krize. Zelo značilne so izjave, ki jih je dal politični tajnik de-mokristjanske stranke Guido Gonella po današnji seji izvršnega odbora stranke. Gonella je med drugim dejal, da Maršal tito piskal Mali Lošinj jPMsl^ai^ke 6’ ~ Predsednik šal Xit0 • republike mar-nem nntJ6 na Sv°jem petdnev-JadrC lanju Po Severnem ^>rovac „lskal Mali Lošinj, Pico. o L, ov* Srad in Crikve-g0- PodpreS^!ta pa ie s soproga izvršno^ dnikoma zvezne-Kardeljem . sveta Edvardom PankovičPr- *n Aleksandrom k°m 2a državnim tajni-be Senerau- narodne obram-vanom g - ■ 'Polkovnikom X-Vanskimv°1n^alcom in iugoslo-Zenih dr-' eposlanlkomivZdru-mirjem rZavah Amerike Vladi-Maj; j .. Popovičem obiskal to spr°-Sln-'’ Tu ie maršal Tisti ter CJk 1 Predstavnike obla-dariL ° tej Priložnosti izročil skrau Jadralnemu društvu «1-iiosti V ^alem Lošinju v vred--■ 34 - Prebi- Jadralnemu društvu «1. .lusli v Malem Lošir valstv3()0-000 dinarj marijl Malega Lošinja je ova .!preiel° z navdušenimi i ^ami’ predstavniki o- !n izreku 1? mu izl'očili darila ‘a 5 a„l dobrodošlico. Med 3. 2 0stalimgjUSt°m ,pa Je maršal °b‘skai - Vls°kimi državniki prikvenf6 ^°7* grad, danes pa iatko ipfC0’. ^er )e obiskal vo-M sk„n°.Vls<:e «Iskra>, in spre-)ev, ki ° ^udentov kveker-^goslavili S6^ai na obisku v *iaršai A' PoPoldne pa je vDanašnja°b°Val na Brione' piše j be°grajska »Foliti-™dnip^’ Je sporočilo o prijavne , lzrednem zasedanju !*** boa?!1116 OZN, na kanskem 7° razpravljali o kotvah , prašanju in o pri-C°’ Vzb.fi poBHčno konferen-med dini živo aktivnost k° je hiumatl.'n Politiki. Ta-ster ^ 1 anski državni mini-^°yd n/Z. Ustnice Selwyn '1 Ne\u °val v Washington Aajti » ork’ kier bo skušal z ameriškimi Pot F01 za državniki ganskim -tev nasProtij med oi j ln ameriškim sta- ?° Koreje»\TSkup!le politike bi®. ki NaJvažnejše vpra-v* korei.if6 postavlja po rešit-«-.ya l*50 izpolnila K^rrskih in plan-kih ne ftaT* z,Iasti pa ie grajal »T* jn dpake v premogovni- n *• Mir,-<-abi- 9 uPorabi surovin in d* z1®!0 napredek tehni-ti, e« i01 bolj kvalitetne iz-fti #hei» ev ie tudi pozival No,*-prosno borbo proti ne-Kot b>>. . v«, se 1.ro^a. Hadio Moskva, ftii vhpo.anaknieSa zasedanja J« pistr fa sovjeta udeležili predsednik Georgi SSSR' ?,rYi sekretar CK g>bni mNlkita Hruščev, o-VrK?. maršal Bul- s0 HrllokneBrecisednik r —u.,, tf^t v^ sovjeta maršal Kli- prezidija ,rS0v Orr.Č'1 —uiaisdl I .-Ho *„°? in minister za Bn:U(Ji dan -stas Mikojan. o°>enaanaSnJa seia ie bila ^0računu , Tunu' p°ročilo clftk^gal Vje!:a Kohlov, ki je j0 b°dki povea7- se Predvideni & rubljev /2Za 9°9 mili-'■Jon v)- izdatki zvlsanjem ra°Vubliev Pa 23 35 mi' tudTlnisteriSlZvee'' je Hnanč-bol t^onski^ Predložil t>r»™ 1 »a km n*1č , 0 davčni Soipeni prelom pravza‘ pretom z doseda- njim sistemom obdavčevanja kmetijskih posestev. Dosedanji davek se je ravnal po kmetijskih kulturah, kar ni spodbujalo kmetijske proizvodnje in je obenem zahtevalo zapletene račune in številen birokratski aparat Odslej bodo davek računali od obdelovalne površine, ki jo imajo na razpolago člani kolhozov. Za izboljšanje živinoreje bodo znatno znižali davke za one kolhoznike, ki imajo vsaj eno kravo. Zakonski načrt predvideva tudi 50-odstotno zvišanje davka za družine kolhoznikov, katerih člani niso v prejšnjem letošnjem letu izpolnili najnižjega določenega števila delovnih dni. Iz bežnega pregleda poroči-]a. ki ga je podal včeraj fi. nančni minister Zverev, izhaja, da načrt za leto 1952 ni bil izpolnjen in da je bil doseže, nih 497 milijard in 700 milijo-nov_rubljev dohodkov namesto predvidenih 508 milijard 800 milijonov rubljev. V letošnjem letu so se državni izdatki povečani za 70 milijard 300 mi. lijonov rubljev ali I5_2 odst., kar pomeni največje povišanje v zadnjih letih (6,8 odst leta 1951. 3,8 odst. leta 1952) Prav tako ni bil dosežen narodni dohodek, kot ga je predvideval plan. Zanimanje je vzbudil tudi razvoj proračuna za narodno obrambo: 79,200 milijonov rubljev v letu 1949, 82,900 milijo, nov leta 1950 (povišanje za 4,7 odst.), 96.400 milijonov v letu 1951 (povišanje za 16,2 odst.) 113,800 milijonov v letu 1952 (povišanje za 18,1 odst.), 110.200 milijonov v letu 1953 (zmanjšanje za 3,2 odst.). Pri tem je treba upoštevati, da so vojaški izdatki vključeni tudi v proračunih ministrstev za industrijo in za grad. nje in da poleg tega obstaja znaten proračun za ((izredne stroške«, ki letos presega 80 milijard rubljev. V poročilih o zasedanju vrhovnega sovjeta so opazili nov razpored sovjetske hierarhije. Kot je znano, označuje vrstni red naštevanje imen članov politbiroja tudi «rang.listo» kremeljskih veljakov. V poročilu z zasedanja vrhovnega sovjeta je Nikita Hruščev na tretjem mestu takoj za Malen-kovom in Molotovom in pred Vorošilovom. Pred tem je tretje mesto v poročilih zavzemal Lavrentij Berja, s katerim se bo moral vrhovni sovjet še ukvarjati, ker bo moral potr. diti ukaz prezidija o njegovi odstavitvi Hruščev je prišel v stalinski politbiro leta 1939 in je v njem zavzemal deseto mesto. V prezidiju CK, ki je bil izvoljen na lanskem devetnajstem kongresu KP ZSSR, je napredoval na sedmo mesto, po Stalinovi smrti pa se je znašel na petem mestu pred Bulganinom in Kaganovičem. Hruščev je bil postavljen za prvega sekretarja CK Kp ZSSR leto 14. marca, ko se je Malenkov hote ali nehote u-maknil s tega mesta, ker je postal predsednik vlade. Po vojni je Hruščev doživel več neuspehov v delu ki so mu ga določili, vendar se je vedno postavil na noge in se znal preriniti v dopredje. PARIZ. 6. — Prvikrat po vojni je Francijo zajelo tako obširno stavkovno gibanje, kakršno ji grozi sedaj. Od polnoči dalje bo namreč dva milijona delavcev prenehalo z delom. Poleg poštnih in brzojavnih nameščencev, ki so že včeraj začeli stavkati, bodo jutri stavkali nameščenci plinarn in elektrarn nameščenci v prevozništvu in drugi javni nameščenci, nameščenci javnih obratov, kakor tudi rudarji. Poudarja se, da bo ta skoraj splošna stavka edina te vrste v avgustu, ki ga od leta 1936 dalje imajo za mesec počitnic in plačanih dopustov ter mesec «socialnih premirij«. Stavka poštnih in brzojavnih nameščencev, ki se je začela včeraj, se je danes nadaljevala in razširila na vso Francijo. Poštni uradi so zaprti. Razdeljevanje pošte je prekinjeno in prav tako tudi izročanje brzojavk. Telefonske linije delujejo samo za uradno službo. Sindikalne organizacije postavljajo zahtevo, naj vlada o-pusti nekatere načrte za spremembo položaja osebja v upravi francoske poštne in telefonske službe. Med temi načrti je tudi znižanje za dve leti starostne meje za penzioniranje in nova klasifikacija uslužbencev. Sindikalne organizacije so danes izdale poziv svojim članom, naj med drugim zahtevajo, da se jim plačajo tudi dnevi, ko stavkajo. Popoldne se je položaj še bolj zaostril. Tudi sindikalne organizacije plinarn in elektrarn so sklenile podpreti poštne in brzojavne nameščence in razglasile za jutri 43-ur-no stavko. Všteti so tudi železniški nameščenci in računa se. da bo prekinjen tudi železniški promet. Tudi državno združenje rudarjev je razglasilo za jutri 24-urno stavko. Trije sindikati poštnih in telefonskih nameščencev (Force Guvriere. katoliški in avtonomni sindikati) so sklicali za popoldne v Parizu zborovanje. Tudi sindikat CGT je pozval svoje člane, naj se zborovanja udeležijo. Stavka poštnih in telefonskih nameščencev, ki se je razširila po vsej Franciji, se sedaj širi tudi v Severni Afriki. V Alžiru nameščenci ponekod že stavkajo in stavka se širi tudi v Maroku. Nocoj pa je CGT pozvala železniško osebje, naj od polnoči dalje stavka za 24 ur. Po radiu so oddajali poziv ministrskega predsednika La-niela, v katerem ta opozarja prebivalstvo »proti glasovom, ki krožijo z namenom, da med državnimi nameščenci povzročijo gibanja in stavke proti načrtom reform, ki jih sedaj vlada proučuje«. Nato opozarja Laniel državne nameščence na škodo, ki jo lahko povzroči prekinitev dela na nekaterih sektorjih zlasti v sedanjem času. ki je izredno važen zaradi turistične dejavnosti. Na koncu pravi Laniel, da se hočejo nekateri krogi poslužiti javnih nameščencev, da »preprečijo izvedbo reform, ki so potrebne za dvig dežele«, ter poudarja, da nameščenci ne bodo plačani za tiste ure, ko bodo stavkali, ter grozi s strogimi kaznimi. Obseg, ki ga ie zavzela stavka poštnih in brzojavnih nameščencev ter odločno stališče, ki so ga zavzele vse sindikallne organizacije tudi na drugih sektorjih, je presenetil vlado. Ministrski predsednik Laniel je imel danes več razgovorov s predstavniki neposredno prizadetih sektorjev. Po izredni seji vlade so objavili ukrepe, ki jih je sprejela vlada. Ti ukrepi so: 1. Mobilizacija s pozivnico vsega osebja za mednarodno in medkrajevno telefonsko službo. 2. ((Potrebni ukrepi«, da se zagotovi dobavljanje električne energije. 3. Takojšnji odpust tistih delavcev, ki se ne bodo odzvali pozivu o mobilizaciji. 4. Jamstvo za svobodo dela za vse uradnike jn nameščence, ki ne mislijo stavkati. Medtem se nadaljuje protest- na akcija francoskih vinograd-nikov, k; so danes ponovno postavili barikade od 6, ure zjutraj dopoildne na cestah v departmajih Herault, Gard, Aude in v vzhodnih Pirenejih. Kakor znano, protestirajo vinogradniki na ta način, ker vlada noče sprejeti njihovih zahtev, da bi kupila presežke vinske proizvodnje za alkohol v industrijske namene. V departmaju Herault so danes zjutraj postavili barikade vsepovsod po cestah ob piskanju siren y tovarnah. Barikade so postavil; s sodi, hlodi in drugimi predmeti. V Montpelliera o podstavili barikade pod vodstvom župana. Mestni trgovci so ob 9. zjutraj zaprli trgovine jz solidarnosti z vinogradniki. V vseh Ob j-iah ie bi1) vsaj en občinski svetnik in ponekod sam župan pred barikadami. Povsod je vladal mir in policija ni intervenirala, čeprav je bilo veliko število agentov pripravljenih. Na vsaki barikadi so postavili tablo z napisom: ((Republikanske straže, mi branimo plod našega dela. Smo patrioti in demokrati in ne ogrožamo države in njenih ustanov. Spoštujte našo revščino in mj vas bomo spoštovali«. Avtomobiliste, ki so ostali blokirani zaradi barikad, so vinogradniki povabili, naj brezplačno pokusijo njihovo vino. Kakor je bilo določeno, so o-poldne odstranili vse barikade in promet je bil zopet vzpostavljen. Policija ni nikjer intervenirala. stih mesecih in o zadnjem zasedanju kongresa. Predsednik je izjavil, da se ZDA zavedajo, ((koliko je stalo premirje na Koreji in kako resna so vprašanja, ki se Koreji postavljajo, preden bo lahko uživala dejansko enotnost in varnost«. »Zavedamo se vsekakor, je nadaljeval predsednik, da smo dosegli dve dragoceni zmagi: s premirjem smo dokazali, da se odločnost svobodnega sveta lahko zoperstavi in se bo zoperstavila napadu v Aziji in v vsakem drugem kraju sveta, 1 ter smo tudi pokazali, da svo-j bodnt narod lahko pogumno i deluje tako v miru kakor v j vojni«. j Predsednik je dalje izjavil, j da «ZDA nadaljujejo svojo politiko moči in varnosti z načrtom gospodarske in vojaške pomoči Evropi in načrtom za obnovo Južne Koreje«. Za tem je poudaril enotnost kongresa pri podpiranju politike ameri-{ ške vlade. O razdeljevanju ameriških živil v Berlinu je predsednik izjavil, «da se ta akcija razvija v istem duhu, ki vodi ameriško akcijo na Koreji, ker obstaja pomembna vez med obema položajema«. Eisenhower o Koreji in Nemčiji WASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhower je nocoj govoril po radiu o uspehih republikanske uprave v prvih še- glavne novosti sedanjih volilnih zakonskih predlogov in nakazal naloge v zvezi z volitvami. Dejal je, da bo Slovenija volila v zvezni svet 24 poslancev, v zvezni svet proiz. vajalcev pa 28. Marijan Brecelj je nadalje omenil, da se predvideva tudi za postavljanje kandidature za volitve v republiški zvezni svet kakor tudi v skupščino kandidiranje s strani širokih zborov volivcev, za kar bo potrebna velika . politična aktivnost na terenu. Datum za volitve v zvezno in republiško skupščino je predviden za isti dan in to verjetno v sredini novembra, medtem ko bodo volitve za okraj-n? in mestne svete proizvajalcev še prej. Priprave na volitve v LRS LJUBLJANA, 6. — Predsedstvo izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije je na svoji današnji seji razpravljalo o pripravah za jesenske volitve. Konferenci je predsedoval podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in predsednik odbora za ljudsko oblast dr. Marijan Brecelj, ki je omenil Socialistični miadinci zaključili taborjenje ZADAR, 6. — V Zadru se bo jutri končalo veliko mednarodno taborjenje socialistič. ne mladine, ki ga je organizirala Ljudska mladina Jugoslavije. V taboru je bilo od 27. julija do 6. avgusta nad 600 mladih socialistov iz Anglije, Avstrije, Nemčije, Južne Afri. ke, Zlate obale, Portorika, Ja-majke, Indije in Astralije ter skupina jugoslovanskih mladinskih voditeljev. S tujimi mladinci je bilo v taboru tudi več znanih mladinskih delavcev in voditeljev, med njimi predsednik Mednarodne zveze socialistične mladine in dva člana osrednjega vodstva te organizacije. V Panmunjomu se nadaljuje izmenjava vojnih ujetnikov Protest združenega poveljstva - Danes verjetno zaključeni razgovori med Dullesom in Singmanom Rijem ■ General Mark Clark podal ostavko in zaprosil za upokojitev SEUL, 6. — Singman Ri in Foster Dulles sta danes odložila razpravljanje o načrtu za združitev Koreje. Prvotno je bilo rečeno, da bo to najvažnejše vprašanje, o katerem bosta danes govorila. Pozneje pa je Dulles sporočil, da se tega vprašanja nista dotaknila in da je bilo govora o gospodarskih vprašanjih. Časnikarjem je Dulles izjavil, da so razgovori napredovali in da bo komisija izvedencev popoldne nadaljevala dela o obrambni pogodbi med obema državama ter da se bosta on in Singman Ri privatno razgovarjala. Največjo težavo pa predstavlja vprašanje enotnega stališča ZDA in Južne Koreje glede združitve Koreje. y južno-korejskih vladnih krogih pa sodijo, da bo Dulles uspel pre. pričati Singmana Rija, da se prilagodi njegovemu stališču. Jutri zjutra; se bosta obe delegaciji sestali na plenarni se. ji in opazovalci izjavljajo, da bo Dulles verjetno v soboto podpisal pogodbo o medsebojni varnosti. V Panmunjomu se je danes nadaljevala izmenjava ujetnikov. Prva skupina je štela 92 ujetnikov. Skupno so severni izročili 70 Američanov, 72 dru. gih članov združenih narodov in 251 južnih Korejcev, Med izmenjavo prihaja pogostoma do manjših incidentov; ko severnokorejski in kitajski ujet. niki mečejo v častnike združenega poveljstva razne pred. mete. Poveljstvo Združenih narodov je danes zjutraj od- ločno protestiralo proti nasilnim dejanjem teh ujetnikov. Kitajske in severnokorejske oblasti so prosile za oproščenje in so obljubile, da se incidenti ne bodo ponovili. Agencija «Nova Kitajska« pa je danes zatrjevala, da so kitajski in severnokorejski ujetniki, ki so bili izpuščeni, suhi in izčrpani ter da se jim po telesu poznajo znaki trpinčenja. Agencija dodaja, da prihajajo ti ujetniki «z raztrganimi oblekami, I bosi ali pa z enim samim čev." ljem«. Kakor poročajo agenc£ je, si številni od teh ujetnikov ob prihodu v Panmunjom raz. tržejo obleke in mečejo čevlje v osebje Združenih parodov. Z druge strani pa poročajo agencije, da je tudi med ujetniki Združenih narodov mnogo bolnih na pljučih in izčrpanih. V. Tokio je danes prišla z letalom indijska delegacija, ki mora pripraviti vse potrebno za komisijo, ki bo prevzela nadzorstvo nad severnokorejskimi in kitajskimi vojnimi u-jetniki, ki se nočejo vrniti do. mov. V VVashingtonu je vrhovni poveljnik združenih sil na Daljnem vzhodu general Clark sporočil, da je zaprosil vlado, naj sprejme njegovo ostavko in naj ga upokoji od 31. oktobra dalje. General Clark ima sedaj 57 let in je poveljeval 5. ameriški armadi v drugi svetovni vojni. Sporočil je nato, da se namerava vrniti čez nekaj dni v Tokio in je pripomnil, da je prepričan, da bo njegov naslednik imenovan pravočasno, tako da bo on do konca septembra lahko predal posle in se vrnil v domovino. Na razna vprašanja o vojni na Koreji je general Clark izjavil, da je naklonjen uporabi vsake vrste orožja, ki je na razpolago sil OZN, če bi Kitajci in severni Korejci prekršili premirje. Izjavil je tudi, da ima severno poveljstvo po mnenju Združenega poveljstva v rokah mnogo večje število zavezniških ujetnikov, kakor jih misli vrniti. Med temi ujetniki naj bi bilo od dva do tri tisoč ameriških vojakev. Dodal jet da manjkajo vesti o usodi več tisoč južnokorejskih vojakov. Zato si poveljstvo OZN pridržuje pravico sprožiti to vprašanje v vojaški komisiji za premirje ter na bodoči politični konferenci. Glede stališča južnokorej-skega predsednika do premirja je general izjavil, da se je Ri upiral premirju, ker da je sodil, da se je Združeno poveljstvo podredilo zahtevam nasprotnika. Toda Ri je zagotovil, da ne bo kršil premirja in dejansko sodeluje s poveljstvom OZN. Clark je tudi dejal, da bi po njegovem mnenju sile Združenih narodov lahko dobile vojno na Koreji, «če bi jim bila stavljena na razpolago potrebna kopna, pomorska in letalska sredstva v veliki meri«. Dodal je, da bi »samo na ta način lahko dosegli vojaško zmago«. Pojasnil je še, da za sedaj ni nobenega načrta, ki bi predvidevali u-mik ameriških enot s Koreje. Poročali smo že, kako je jugoslovanski predstavnik Plejič na eni izmed nedavnih sej Ekonomsko socialnega sveta OZN v Ženevi, ko se je razpravljalo o manjšinskem vprašanju, obrazložil politiko zatiranja, ki jo italijanska vlada vodi proti Slovencem v Italiji in tudi v coni A STO. Objavili smo tudi nesramni odgovor, ki ga je dal jugoslovanskemu predstavniku italijanski predstavnik minister Silimbani Med tem so se o poteku seje. na kateri je govoril Giacomo Silimbani, zvedele še naslednje podrobnosti, ki jih objavljamo Člani ekonomsko-socialnega sveta so poslušali govor jugoslovanskega delegata z velikim zanimanjem, toda predsednik Munioz, delegat Argentine, je jugoslovanskega delegata prekinil sredi govora 2 motivacijo, da njegov govor ne spada na dnevni red, češ da se tu razpravlja o tem vprašanju samo abstraktno in ne konkretno in da to zlasti ni umestno, ker predstavnik Italije, o kateri se sedaj govori ne prisostvuje seji. Po kratki diskusiji pa je predsednik uvidel, da svojega stališča ne more vzdržati, ter dovolil jugoslovanskemu delegatu, da je končal svoj govor. Tri dni pozneje, ko je socialni odbor že skoraj končal razpravo o tem vprašanju, pa je predsednik odbora g. Munioz obnovil to vprašanje v obliki sugestije, češ da bi bilo dobro, če bi o tej zadevi slišali tudi mnenje italijanske vlade. Vsem je bilo jasno, da je bilo v tej zadevi posredovanje va-tikansko-rimske diplomacije kajti od kod bi sicer našel predstavnik Argentine, ki nima niti pojma o tem, kaj se dogaja s slovensko narodno manjšino Italiji, povod za obrambo imperialistične politike Italije v tem delu sveta. Na drugi strani pa je bilo stališče argentinskega delegata in predsednika sveta popolnoma nelogično, ker je pred tremi dnevi zatrjeval jugoslovanskemu delegatu, da se odbor zanima samo za načelno in abstraktno stran tega vprašanja, medtem ko sedaj naenkrat predlaga pozivanje predstavnika italijanske vlade, da bi se začela diskusija o konkretnem vprašanju. Toda da bi bila stvar še bolj čudna, ni predsednik tega predloga vložil kot svojega lastnega, temveč je počakal. da je jugoslovanski delegat izjavil, da nima ničesar proti temu, če se pokliče predstavnik italijanske vlade. S tem se je strinjal tudi delegat Kube, nakar je predsednik izjavil, da je bil poziv italijanskega delegata predlagan od delegata Kube. Tako se je še isti dan popoldne pojavil v socialnem odboru Ekonomsko-socialnega sveta predstavnik italijanske vlade Giacomo Silimbani. da je po nalogu rimske vlade prebral izjavo, ki pa ni imela ne repa ne glave. Vsakemu, ki je poslušal to izjavo, je bilo jasno, da gre za ljudi, ki se ne znajo obnašati v mednarodnem življenju. Predstavniki 18 dežel, ki so zastopane v Ekonomsko-social-nem svetu, so bili zelo razočarani nad nastopom delegata države, ki je po vsem svetu oznanila svojo slavo kulturo-nosca na Balkanu. Izjava predstavnika italijanske vlade ne navaja niti enega samega dejstva, da bi moglo demantirati, kar je v svojem govoru navajal jugoslovanski delegat. Čeprav je italijanski delegat govoril samo sedem minut, je v tem kratkem času izrekel več zmerjajočih izrazov, kot bi jih uho uglajenih diplo. matov moglo preslišati v nekaj urah. Člani sveta so sklonili glave in bilo je očitno, da so vsi zelo ogorčeni. Jugoslovanska delegacija uživa v Eko-nomsko-socialnem svetu velik ugled in ie bilo zato vsem tem bolj neprijetno, da so morali poslušati docela nekvalificirani nastop italijanskega konzula, ki je na presenečenje vseh prebral izjavo italijanske vlade. Italijanskemu delegatu je ta. koj odgovoril jugoslovanski delegat, ambasador Mates, ki je predvsem pokazal na osnovno nelogičnost obtožbe italijanskega delegata, da je bil govor jugoslovanskega delegata nevljuden, češ da je govoril v odsotnosti italijanskega predstavnika. 2e samo dejstvo, da se je italijanski predstavnik pojavil pred svetom in da jugoslovanski delegat temu ni nasprotoval, dokazuje, da jugoslovanska delegacija ni imela namena govoriti proti Italiji v odsotnosti njenega predstav, nika. V. isti sapi, ko italijanski predstavnik zmerja jugoslovanskega delegata, ki v svojem govoru ni uporabil niti enega žaljivega izraza, uporablja sam diplomatom popolnoma nepoznan besednjak. Samo to dejstvo dokazuje dovolj, kdo greši proti pravilom mednarodne vljudnosti. Italijanska vlada zahteva vljudnost od drugih v odnosu do nje, toda sama ne pozna nobene vljudnosti, kadar se obrača do dru. gih. Jugoslavija pa ima bogato izkušnjo s to vrsto diplomacije in je zato nastop italijan. skega delegata ni niti najmanj presenetil. Ambasador Mates je poleg tega tudi naglasil, da on namenoma ni zahteval od predsednika, da bi prekinil italijanskega delegata, čeprav je bilo vsem jasno, da je kršil Britanski otroci v Dubrovniku DUBROVNIK, 6. — Vodja britanske laburistične stranke Attlee, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji si je včeraj in da. nes ogledoval kulturne zgodovinske znamenitosti Dubrovnika. Nocoj mu je mestni ljudski odbor priredil banket pri izviru Dubrovniške reke. Osiroteli otroci britanskih letalcev, ki so med preteklo vojno padli v Jugoslaviji, so med svojim bivanjem kot gosti maršala Tita preživeli že dva dni na kopanju v Dubrov. niku in na izletih v okolici. ! pravice dnevnega reda, ki zahteva dostojnost v razgovorih. Včasih je dobro, je pripomnil ambasador Mates. da se dovoli nekaterim predstavnikom, da govorijo pred svetom, čeprav je njihovo stališče nepravilno, kajti to koristi tistim, ki poslušajo, da si lahko sami napravijo svojo sodbo, ter tudi po obliki govora lahko vidijo, kaj je pravilno in kaj napačno. Vsem je bilo jasno, da je nastop italijanskega delegata pomenil poraz ne samo za italijansko vlado, temveč tudi za delegata Argentine in predsed. nika socialnega odbora G. Mu. nioza. Nobenega dvoma ni, da je oa prekinil jugoslovanskega delegata, pozneje pa stavil predlog pozivanja italijanskega delegata samo zaradi političnih in religioznih zvez med Argentino in Rimom ter Vatikanom. Toda njegova dobra volja je pomagala celo njemu, da se je razočaral nad ravnanjem svojih političnih prijateljev. Vsem je bilo jasno, da je vsa sila italijanske argumentacije v pouličnem kričanju in časopisnem zmerjanju ter da ta način političnega obravnavanja popolnoma odpove takrat, ko se na mednarod. nem področju sreča z železno logiko dejstev. Odgovor beneškega slovenskega mladinca Od beneškega slovenskega mladinca smo prejeli za Si-limbanija sledeč odgovor: Da bi postavili na laž trditve ministra Silimbanija, ki pravi, da Slovenci v Italiji živijo v popolni svobodi, nam ni treba naštevati vseh diskriminacijskih postopkov *t» vseh krivic, hi nam jih je Italija storila v skoraj 90 letih, odkar smo pod njeno oblastjo. Italija mora odgovarjati pred OZN predvsem za krivice, ki nam jih sedaj dela iz dneva v dan in vedno večje na gospodarskem, socialnem, političnem in narodnostnem področju. To, kar trdimo so resnična dejanja, ki so se zgodila in ki se nam še danes dogajajo. Ta dejanja dakaztijejo vsemu svetu, kako neresnične so trditve italijanskih predstavnikov. Svet bo spoznal, da se italijanske oblasti oblačijo v ovčje kože in da so od znotraj volkovi. Narodom drugih držav dokazujejo, da smo enakopravni z italijanskimi državljani, da smo deležni vseh človečanskih in narodnostnih pravic, da živimo v svobodi, toda resnica je vsa drugačna. Zatirajo nas na vse mogoče načine. Toda zavedajo naj se odgovorne italijanske oblasti, da taljšno ravnanje z beneškimi Slovenci škoduje italijanski zunanji politiki. Farizejska in jezuitska politika je za 20. stoletje nepri-kladna. Vprašamo najprej Silimbanija kakšen svoboden pouk imajo naši otroci, če je US popolnoma slovenskih vasi v Beneški Sloveniji, v katerih ni niti ene osnovne slovenske šole in otroškega vrtca? Naši otroci morajo po italijanskih šolah plačevati od pet do deset lir globe za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Tarčentski sodnik je klical na sodnijo t>se tiste starše iz tar. čentske okolice. ki imajo svoje otroke v goriških sloven. skih šolah in jim je rekel, naj pokličejo svoje otroke domov, ako nočejo, da se jim bo slabo godilo. Občinske uprave odklanjajo vsako pomoč tistim družinam, ki imajo o. t roke v slovenskih šolah v Gorici. Kakšno popolno svobodo Združevanja imamo mi beneški Slovenci, če nimamo niti ene dvorane, v kateri bi se zbrali, če nan niti ne dovo. lijo prepevati naših narodnih pesmi v velikih skupinah; če so pred enim letom jinančni stražniki v Črnem vrhu obkolili hišo. v kateri so domači fantje peli slovenske pesmi, enega peljali v kasar. no druge pa razgnali. Kadar se je zbralo 58 žen iz Oblice, ki so šle protestirat na občino v Srednje in so zahtevale gradnjo ceste za svojo vas, so jih orožniki pretepali in razgnali, čeprav niso niti lasu skrivile nikomur in po. tem so še sodno postopali proti njim. Kako italijanska republika brani vse svoje državljane kakršnega koli porekla, če so bile po Beneški Sloveniji u-stanovljene oborožene triko-loristične tolpe samo zato da so preganjali beneške Sloven. ce, jih strahovali, pretepali in se celo ubijali in noben teh trikoloristov ni odgovarjal pred sodiščem in bil kaznovan, čeprav so nosili orožje o belem dnevu. Kakšno svobodo misli ima-mo, beneški Slovenci? Ce naš človek javno izjavi, da je napreden in zaveden Slovenec, ga orožniki kličejo v kasarno, ga terorizirajo in za. pišejo v «črno knjigo«. Posledica je: kakršno koli podporo prosi, mu je odbita, takšnim ljudem kvestura v Vidmu noče dati niti potnega lista, hoče iti v Jugoslavijo alt kakšno drugo državo. Tore j takšno svobodo misli, izražanja, združevanja, pouk a m tiska imamo mi beneški Slovenci, ki živimo pod italijansko republiko. Za vse storjene krivice smo že čestokrat protestirali pri odgovornih italijanskih oblasteh in zahtevali, da se te krivice popravijo. Toda vedno smo naleteli na gluha ušesa. Vedno ko jugoslovanska vlada protestira pri italijanski naslednja odgovori, da ni res in trdi, da živimo v popolni svobodi kot, da bi bile italijanske oblasti ne samo gluhe, ampak tudi slepe. Star pregovor pravi, da nihče ni bolj gluh kot oni, ki noče slišati in da nihče ni bolj slep kot tisti, ki noče videti. Torej, če. prav so vsi naši protesti naleteli na gluha ušesa, v naši pravični borbi nismo še obu. p ali. IZIDO« PREDAN če v PRIMORSKI DNEVNIK 2 = 7. avgusta SFOHISINKI »NETI Na današnji dan se je leta 1945 pričelo III. zasedanje AVNOJ. Danes, petek 7. avgusta Kajetan. Damir Sonce vzide ob 4.54 in zatone 19.26. Dolžina dneva 14.32. Lun vzide ob 2.17 in zatone ob l«-*'-Jutri, sobota 8 avgusta Ciri.lak. Godeslav 0 ((velikodušni pomoči)) Italije Trstu Vsakega pol leta se v Trstu vname živahna polemika o-krog conskega proračuna. Vzrok za debate daje običajno velika reklama okoli po. stavk v proračunu: «Prispevek italijanske vladen, ki po. kriva «Deficit». Obe postavki se sučeta. že dolgo časa pri številki 5 milijard lir za vsakega pol leta. Tudi proračun za drugo polletje 1953 ni izjema. Deficit znaša tokrat 5 milijard 407 milijonov in toliko ope. vani prispevek italijanske vlade 6 milijard 22 milijonov. Tako vsaj pravijo uradni podatki. Toda če se pogleda številke proračuna nekoliko podrobneje, se pride do drugačnih zaključkov. Med izdatki je namreč tudi tokrat postavljena znana in zelo problematič-. na postavka: «Neto razlika med dohodki pobranimi v coni na račun italijanske republike in pobranimi v italijanski republiki na račun cone», Okrog te postavke je bilo že mnogo govora in ima zelo zanimivo zgodovino. Ne bo odveč, da jo le na kratko ob-novimo. vNeto razlike...* nam-reč ni bilo v proračunu za prvo polletje 1949 niti v proračunu za drugo polletje 1949, pa tudi v obeh proračunih 1950. leta ni bilo o tej postavki niti sledu. Ta nova postavka pa se je pojavila šele o proračunu za drugo polletje 1952 leta Zakaj je bilo treba vključiti med izdatke proračuna novo postavko, od začetka lepo zaokroženo na 5 milijard lir in ki znaša sedaj ze dve polletji okroglih 4.700 milijonov? Odgovor nam daje sle. deče gibanje deficitov proračunov cone: 1949. leto — 1. polletje de-ficit 3,4 milijarde, 2. polletje 3,6 milijarde; 1950. leto — 1. polletje 2,0 milijardi, 2. pol-letje 1,0 milijardo. Ce, bi sestavljali proračun še nadalje po istih kriterijih in se ne bi prikazala na obzorju rešilna postavka «Neto razlika», bi znašal deficit prvega polletja 1951 302 milijona, drugega polletja 149 milijonov. V pr-vem polletju 1952 pa bi imeli že opravka s suficitom 508 milijonov lir! Conski proračun brez deficita in brez opeuane italijan. ske «pomoči» pa bi vzel iredentistom preveč prijetno propagandno orožje iz rok, zato so iznašli posebno knjigovodsko mojstrovino — novo proračunsko postavko z zgoraj napisanim dolgim naslovom. Po finančnem in carinskem sporazumu od 27. marca 1948. leta, sklenjenem med ZVU in italijansko vlado, je Trst vključen v italijanski davčni in carinski sistem. To pome. ni, da ni med Trstom in Italijo nikakih carinskih meja in da lahko blago prehaja mejo svobodno brez vsake kontrole Vsako zaračunava, nje davčnih dohodkov, ki jih menda pobirajo v Trstu, a plačujejo italijanski potrošniki, je pod pogoji tega sporazuma nesmisel in je obenem tudi proti duhu in črki orne-njenega sporazuma. Italijanska vlada pa se sporazuma drži takrat, kadar ji je to tišeč. Takrat je Trst del Italije in velja jo vsa določila sporazuma. Kadar pa je ta sporazum Italiji, če že ne v škodo, pa vsaj neprijeten, so pa določila pozabljena. JuridtSno je vprašanje ze-lo jasno. Ce obstaja sporazum, je postavka eNeto razlika* v proračunu nemogoča, če pa sporazuma ni (Tržačani bi bili zelo srečni, če ga res ne bi biloj, pa je treba postaviti tudi na meji proti Italiji carinski blok z vsemi posledicami. Dejali smo, da Italija vztraja na sporazumu vedno, kadar ji to prinaša koristi. Obenem pa na veliko kriči o vsaki, pa tudi neznatni žrtvi, katero omenjeni sporazum predvideva, pa čeprav bi Italija morala to žrtev sprejeti brez sporazuma, saj že mirovna pogodba predvideva, da bo morala italijanska vlada dobavljati Trstu finančna sredstva, dokler se ne ustanovi STO. Ce upoštevamo, da je notia postavka napačno tinešena v proračun, nam ostane od ((italijanske pomoči »za kritje novega proračuna le zelo nizka vsota. V rednem proračunu bi ostalo nepokritih 707 milijonov lir in bi izginilo 815 milijonov lir prispev-ka za gradnjo ladij, O prispevku za gradnjo ladij nekoliko pozneje, za sedaj si oglejmo samo prvo vsoto. Brez italijanskih time-šavanj, velike propagande itd., ne bi moral Trst porabiti tako velikih vsot za ezule. V tekočem proračunu je tako za pomoč ezulom in beguncem določenih 669 milijonov, le nekaj manj, kot ostane deficita. Tržaški proračun bi bil torej skoraj uravnovešen, če bi izpustili le dve nepravilno vrinjeni postavki! Pa to Še ni vse. Lahko bi se na dolgo razpisali o ne-potrebnem birokratskem a-paratu. katerega vsiljuje Trstu Italija zaradi izključno politično - iredentističnih ma-nevrov. Ne smemo pozabiti, da je skoro vsak tretji zapo. slen v javnih službah in dobiva plačo na en ali drugi način iz conskega proračun a. »Se daljši pa bi bil seznam onih dohodkov, katere sedaj Trst sicer zasluži, a jih po. bere rimsko zakladno ministrstvo. Nekoliko si samo oglejmo vprašanje deviz. Okrog 12 milijonov dolarjev porabijo vsako leto v Trstu samo ameriški vojaki. Angleži so nekoliko skromnejši in porabijo nekaj manj, ven- dar so tudi njih valutni stroški dokaj visoki. Koliko zaslužijo eJavna skladišča», ne pove nihče in spada tudi ta številka med najgloblje skrivnosti javne uprave in italijanskih uradnikov, ki se-de v njej. Ladij Trst sicer nima več dosti, saj je Italija imela piko predvsem na brodov je, vendar preostalo ladjevje še vedno zasluži upoštevanja vredne vsote v tuji valuti, predvsem v dolarjih. Železnice sicer ne prinašajo veliko, vendar ne prav nič. Vso to valuto pobira Rim. Tako namreč določa dogovor iz 1948. leta. katerega se Rim v tej zvezi zelo striktno drži. V zameno za te valutne dohodke pa Rim evelikodušno daje» Trstu vsakega pol leta nekaj milijonov dolarjev za ((valutne potrebe». Te ((valutne potrebe« Trsta pa se v praksi izkažejo kot potrebe Italije, saj porabijo skoro vso tako ((velikodušno pod ar. jeno» valuto za nakup surovega mineralnega olja, k ate. rega nato predelanega v bencin izvozijo v Italijo. Tam seveda ne plačujejo več v dolarjih, temveč v lirah. Vsa zadeva bi bila smešna, če ne bi bila za tržaško gospodarstvo tako žalostna. S tem pa poglavje eveliko. dušne pomoči* Italije Trstu in skoristh, katere ima Trst od vključevanja v italijanski gospodarski sistem, še zdale-ka ni zaključeno Sporazum iz 1.948. leta ni namreč prisilil odvajanje vseh tržaških valutnih dohodkov Italiji, temveč je istočasno obvezal Tržačane kupovati vse, do. besedno vse, na italijanskem trgu. Na ta način si je Italija zagotovila zelo dobro tržišče: 300.000 potrošnikov, velike tvornice, čistilnice mineralnih olj, eno izmed najrečjih ladjedelnic v Evropi itd. Samo pri osebni potrošnji zaslužijo italijanska podjetja ogromne vsote. Ce računamo, da kupi vsak mesec vsak^ po. trošnik samo za 8-9 tisoč lir italijanskih proizvodov, ali 300.000 na leto, imamo že o-pravka z obratom poslov 30 milijard lir na leto, Nikake. ga dvoma pa ni, da je ta številka mnogo prenizko zara. čunana. Pri teh 30 milijardah zaslužijo italijanska podjetja, trgovci, železnice, avtomobilski promet, zasluži država s pomočjo zapletenega sistema potrošnik davkov, zaslužijo občine itd. itd. Kot vidimo so poglavja ((koristi*, pa čeprav, še tako na kratko obravnavana, zelo. zelo dolga. Poglejmo si še poglavje «škoda». To poglavje pa seveda ne zadeva več Italije temveč izključno Trst. Tržaške ladjedelnice so v kronični krizi Vsi priznavajo, da zato, ker morajo kupovati drag italijanski material, ker delajo v italijanskem gospodarskem sistemu. Brez nasilnega navezovanja ne bi bilo treba izdati iz proračuna 815 milijonov lir kot pomoč za gradnjo ladij in bi ladjedelnice bile polno za-poslene. Kriza ladjedelnic pomeni krizo za vse ostale male in srednje industrije. Kako žalostno pa je stanje na tem sektorju, zelo zgovorno pri. ča poročilo industrijske zbornice, katerega smo objavili pred dnevi in celo poročilo ZVU za prvo tromesečje tekočega leta, objavljeno pred mesecem dni. Promet kronično pada prav zaradi nepravilne politike. Avstrijci so že mnogokrat poudarili svoje upravičene pritožbe nad tržaškim pristani, ščem. Do sedaj se bistveno ni nič spremenilo Kje neki, da bi se pričelo govoriti o novih tesnejših zvezah. S. B. PO SKLEPU OPENSKEGA OKRAJNEGA ODBORA Ot 23. avgusta ua Opčinah velika vrtna veselica Na sporedu je doslej nastop pevskih zborov openskega okraja, mladine, nogometašev in motoristov ter godbe na pihala, ki bo seveda poskrbela tudi za ples Predvčerajšnjim zvečer je bil na sedežu OF na Opčinah sestanek okrajnega odbora Osvobodilne fronte za openski okraj, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki krajevnih organizacij. Na dnevnem redu je bila v glavnem diskusija o pripravah za vrtno veselico, ki naj bi bila' istočasno pregled vsestranske dejavnosti organizacij v openskem okraju. Se preden pa preidemo na Sklepe, ki so jih na sestanku sprejeli, moramo pozdraviti iniciativo okrajnega odbora OF, ki je izkoristil tudi ta letni čas za zdravo družabno prireditev, kajti resnici*na ljubo moramo ugotoviti, da je takih prireditev bilo v zadnjem času zelo malo ali pa sploh nič. Zato smo prepričani, da bo prireditev nad vse dobro uspela, saj ne bo poleg vasea- ZAKLJUČENA POLICIJSKA PREISKAVA 0 UMORU TRBOVCA 0L1NDA ROSA BlAHCfl Rosa Biancov šofer obložen umora! Kako je policija prišla na sled dozdevnemu morilca - I^azzari in Šuligoj prijavljena sodišča zaradi tatvine - Porotno sodišče bo obravnavalo umor, pri Čemer bo moralo dokazati šoterjevo krivdo 25. februarja letos je strašna vest o zločinskem umoru trgovca Olinda Rasa Bianca, katerega so našli ležečega v mlaki krvi in mrtvega v pisarni njegovega skladišča, pretresla vse meščane in ni bilo človeka, ki ne bi strastno prebiral obširna časopisna poročila. Policija je naravno takoj uvedla najstrožjo preiskavo, toda že po nekaj dneh je vse kazalo, da bo ostal nagnusni zločin nekaznovan. Kljub temu, da so našli tako v skladišču v Ul. Manzoni kakor tudi v pisarni poleg prstnih odtisov še ovratno ruto, robčke in rokavice, ni mogla policija kljub spretno nastavljenim pastem identificirati, še manj pa izslediti zločinca. Preiskovalni organi pa niso obupali in zadeve niso spravt'11 v arhiv, temveč se je njihovo delo nadaljevalo brez prestanka. Delo je bilo težavno in zamotano, vendar je rodilo uspeh. Po novih sledovih Med preiskavo so prišli preiskovalni organi do prepričanja, da morajo iskati zločinca v krogu pokojnikovih uslužbencev. Začeli so ponovno zasliševati vse in tako so ugotovili, da med 24-!etnim šoferjem Giovannijem Bozzolom iz Ul. Madonnina 40 in Rosa Biancom ni bilo vse v najboljšem redu. Šofer je namreč ponaredili podpis Rosa Bianca in tako inka-siral okoli 60.000 lir; ki si jih je tudi pridržal, Trgovec je seveda to ugotovil ter je šoferja pozval, da mu denar vrne, sicer bi ga prijavil policiji. Ker pa mu šofer ni vrnil ukradene vsote, ga je trgovec prikrajšal na plači in mu tako prekrižal račune, ker se je Bozzola želel odseliti v Ameriko. Te izjave, katere so dobili po spretnem zasliševanju iz ust pokojnikove uradnice, je potrdil tudi drugi šofer podjetja 28-letini Henrik Šuligoj stanujoč na Korzu. Slednji je izjavil, da se je Bozzola že dan pred zliočinom ustavil v skladišču z izgovorom, da mora očistiti vozilo. Tako je šofer ostal sam in izrabil to priliko za po- govor o svojih prekrških, pri čemer se je med njim in trgovcem razvil hud prepir. Naslednjega dne, to je dan, ko je bil izvršen zločin, je Bozzola uporabil Šuligoju dodeljen avto «Fiat 500 C«, ker je Bozzolovo vozilo ostalo brez goriva. Bozzola se je vrnil 10 minut po odhodu, to je nekako ob 18.40. Po odkritju zločina je policija našla «»iat 500 C« z odprtim pokrovom in z odmašenim bencinskim rezervoarjem. Nedaleč od vozila so našli tudi krvav robec, ki je še smrdel po bencinu. Iz tega so sklepali, da je morilec namočil robec v bencin ter si izpral krvave madeže. Med preiskavo so ugotovili, da je bila naprava za odpiranje pokrova pokvarjena. Za odpiranje je bilo treba prijeti za žico ter jo močno potegniti. Ta sistem odpiranja sta poznala samo Bozzola in Šuligoj. Ker ni bilo elementov za Suligojevo inkriminacijo, je ta sistem odpiranja indirektno obtoževal Bozzola. Anonimno pismo Drugi element, ki je neizprosno obtoževal šoferja je zelena volnena ovratna ruta. ki so jo našli umazano s kakšnih elementov obtožuje Bozzola, je ženska izjavila, da je teden dni pred zločinom opazila pri Bozzoli volneno o-vratno ruto; ta je bila zelo umazaoia in ona mu je nasvetovala, da bi jo dal prati. Bozzola ji je takrat dobesedno odgovori: «Operi mi jo ti». Ko so ji agenti pokazali ruto, je ta še enkrat potrdila svoje izjave ter pojasnila, da si jo je natančno ogledala nekaj dni pred zločinom, ko je Bozzolu v Rosa Biancovem skladišču nekega večera zapela suknjič. Bozzolo obtožuje Laz zavija krvjo na lestvi nedaleč od avtomobila. Preden bi opisali, kako je neka ženska spoznala to ruto kot Bozzolovo lastnino, je treba storiti korak nazaj. Med prvim delom preiskave so prihajala na policijo številna anonimna pisma. Med temi, katere je policija seveda natančno prečltala, je bito eno, ki je naravnost obtoževalo Bozzola. Neznana ženska je opisala Bozzola kot surovo osebo. Preiskovalni organi so takoj uvedli preiskavo in po napornem delu identificirali neznanko za LUisino Girardi por. Šuligoj, ženo že imenovanega Henrika Šuligoja. Suligojeva je med zasliševanjem v uradih letečega oddelka izjavila, da dobro pozna Bozzolo, ker je večkrat zahajala v skladišče, kjer je čakala, da bi mož kon-Čail delo. Na vprašanje, na podlagi Na podlagi teh in tudi drugih elementov, je policija končno 15. julija aretirala Boz_ zolo. Ta je priznal, da je bilo med njim in pokojnim trgovcem trenje zaradi njegovih prekrškov, ker si je pridržal denar, vendar je odločno zanikal in zavračal obtožbo u-mora. Med zasliševanjem pa je mož izjavil, da ie tistega tragičnega večera 'opazil na cesti pred skladiščem 28-letnega Fulvia Lazzarija iz Ul. Udine 24, S tem je hotel Bozzola prikazati Lazzarija kot zločinca, ker je pač vedel, da tudi med njima ni bilo prijateljskih od. nošajev predvsem zaradi različnih mnenj finančnega značaja. Lazzari je bil namreč od novembra do 31. decembra 1952. leta zaposlen kot šofer in kot trgovski potnik pri pokojniku. Ta bi moral tudi postati solastnik podjetja, vendar je njegov načrt padel v vodo, ker je po dobljenih informacijah zvedel, da je bilo finančno stanje njegovega bodočega družabnika precej slabo. Indirektno priznanje SINOČI V PROSTORIH ČISTILNICE V UL. MADONNINA Komponist „Trieste mia“ napravil samomor 18. julija je policija aretirala tudi Lazzarija in ga zaslišala, pri čemer mož ni znal obrazložiti, kje se je tistega večera nahajal, 21. julija so preiskovalni organi soočili Bozzolo in Lazzarija. Bozzola je hotel na vsak način spomniti Lazzarija, da je bil tistega večera res v Ul. Manzoni, medtem ko je Lazzari to zavračal in ostro zanikal. To sistematično zavračanje krivde Bozzolo tako razburilo, da ki si je pridržal 60.000 lir ter ga je hotel zaradi tega tudi prijaviti policiji. Šuligoj je v tej zvezi tudi izjavil, da je Bozzola ob neki priliki v njegovi prisotnosti, misleč na trgovca rekel; «Razbil mu bom glavo. Ubil ga bom«. Znano je, da je nekaj dni pred zločinom Rosa Bianco zahteval od svojega nepoštenega uslužbenca, da mu vrne prisvojeno si vsoto ter je zaradi tega tudi pridrževal del plače. d) Ker je Bozzola lažno obtoževal Lazzarija z edinim na. menom, da se reši odgovornosti v zvezi z zločinom. Kar pa se tiče Lazzarija ne obstajajo elementi, ki bi ga obtoževali zločina ali sodelovanja pri zločinu. Ugotovili so samo, da se je, omadeževal r tatvino, kar velja tudi za Šuligoja. Lazzari je prostovoljno po neuspelem samomoru izjavil, da je prvo tatvino izvršil sam ter tedaj odnesel iz skladišča dve salami, ki jih je Bozzola prodal v neki gostilni v Ul. Madonnina. Pri drugi tatvini pa sta z njim sodelovala tudi Bozzolo in Suljgp-L s*a mu pomagala naložiti v avto šunko in mortadelo. Oboje so prodali nekemu gostilničarju pri Sv, Andreju. Preiskava je ugotovila resničnost Lazzart-jevih besed in tudi Bozzola in Šuligoj sta priznala tatvino, čeprav sta skušala pri tem zmanjšati svojo odgovornost. 5. t. m. Je policija ob zaključku preiskave prijavila sodišču Bozzola zaradi suma v zvezi z ubojem Olinda Kosa Bianca kakor tudi zaradi tatvine in nedovoljene prisvojitve denarja. Prijavili so tudi Lazzarija in Šuligoja zaradi tatvin na škodo Rosa Bianca. Medtem ko so prva dva poslu-li v zapore, so Šuligoja izpu-st:li na začasno svobodo. Policija je tore.i zaključila to dolgo trajajočo preiskavo. Za policijo in neutrudne preiskovalne organe je ta zadeva zaključena in odslej naprej bo zadeva proučeval preiskovalni sodnik. nov iz openskega okraja manj-kallo niti Tržačanov, ki bodo z veseljem prihiteli na Opčine, da se vsaj za nekaj ur oddahnejo v prijetno svežem zraku ob pestrem sporedu, ki ga domačini pripravljajo. Prireditev oz. vrtna veselica bo v nedeljo 23. avgusta. Vendar to ne bo samo veselica, temveč — kot smo že omenili — pregled kulturne dejavnosti naših prosvetnih krožkov in društev, ki bodo ta dan sodelovala v sporedu. Tako so že obljubili svoje sodelovanje pevski zbori, openska mladina s posebno točko itd. Med prireditvijo bo igrala godba na pihala, ki bo po kulturnem sporedu pripravila poleg mladine tudi marsikakšnega starejšega možaka-, da bo preizkusil svoje zmožnosti v poskočnem valčku. .Omenimo naj še, da bo veselica na zelo lepem odprtem prostoru na sredi Opčin, kjer bodo ta dan pripravili vse potrebno za sprejem gostov: ne bo manjkeio niti dobrega vina niti klobas, ki jih boste dobili poleg ostalih jedač in pijač v dobro založenih kioskih. Pregiled take zunanje dejavnosti pa ne bi bil popoln, če ne bi tudi športniki pripravili kakšno medsebojno srečanje. Tako nameravajo motociklisti prirediti nekaj «posebnega» — kaj, se še ne ve — medtem ko se bosta med seboj- pomerili enajstorici s Proseka in Bazovice na nogometnem igrišču. Nogometaši sicer upajo, da bodo za eno nedeljo prej lahko povabili na srečanje moštvo iz Sežane alj Postojne, tako da bi na dan vrtne veselice igrali tekmo oni, ki bi zmagali na izločilni tekmi prejšnjo nedeljo. Toda ker so s tem v zvezi razne težave in ni gotovo, če bo do takega nastopa lahko prišlo, se omejujejo pač na tekmo med Prosekom in Bazovico, ki pa bo bržda še bolj zanimiva, saj bo šlo za nogometni ugled dveh vasi • . . Ob koncu naj še omenimo, da so si posamezne organizacije prevzele določene naloge, tako da bo vsaka prispevala k uspehu prireditve. In če je tako, uspeh res ne sme izostati! IZLETI IN TABORJENJA PDT V AVGUSTU Vse nedelje v avgustu izlet na Bled. 22.-23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dnevom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTOKLUB »JADRAN* OPČINE organizira 15. in 16. t. m. dvodnevna izleta na Reko-Opatijo in Bled-Maribor. Vpisovanje na sedežu Konkonelska ulica 1 od 20. do 22. še danes 7. t. m. Obveščamo člane, da bo osemdnevni izlet v Jugoslavijo od 23. do 30. t. m.. Vpisovanje do 14. t.m. MOTOKLUB (ADRIJA* MILJE DOLINA priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni izlet na Bled. Vpisovanje še danes na sedežu v Dolini. Vabimo vse člane, da se izleta udeležijo. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. Osvobodilna fronta SESTANEK BIVŠIH PARTIZANOV Danes ob 20.30 bo na sedežu okrajnega odbora OF na Opčinah sestanek bivših partizanov, zastopnikov vasi openskega okraja. Na sestanku se bomo pomenili o pripravah za partizanski tabor na Okroglici. Razna obvestila AKADEMSKI KLUB »JADRAN« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v soboto 8. t. m. ob 8.30 v cerkvi v Ul. S. Anastasio maša zadušnica za pok. Sergijem Tončičem, ob obletnici njegove smrti. Priporočamo vsem članom, da se" udeležijo maše v čim večjem številu, da se tako oddolžimo spominu dragega kolega. Odbor ZVEZA PARTIZANOV STO ORGANIZIRA MNOŽIČNI IZLET ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. avgusta 1953 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrli sta 2 osebi, porok pa ie bilo 6. POROČILI SO SE: Univerzitetni asistent Cesare Cernigoi in učiteljica GiUliana Bevilacqua, trgovec Ennio Bartoli in učiteljica Luciana Rosani, finančni stražnik -Riccardo Busletta in predilka Laura Ferluga, mehanik Ruggero Lamacchia in gospodinja Adele Iacopino, težak Carlo Grego in gospodinja Gabriela Krivec, uradnik Filippi Occhino in gospodinja Caterina Bruno. UMRLI SO: 24-letna Clara Ie-null, 51-letni Domenico Quaran-totto. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carnlel, Trg. Garibaldi 5 Benussi, Ul. Cavana 11: Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Alla Minerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg. Libertš 6; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA No da čn< bi D posod o zamen o na oltar al s kelihom Obtoženca bodo pregledal psihiatri, do ponovne razprave pa bo ostal še naprej v zaporu, ker so odbili predlog obrambe Kar je obramba zahtevala, to je sodišče tudi sprejelo in sklenilo podvreči 32-letnega Itala Vascotta psihiatričnemu pregledu, kajti mož je, ne glede na dejanje, ki ga je storil, brez dvoma delno slaboumen ter se je moral zdraviti že več mesecev v umobolnicii Vascotto je prišel pred sodišče zaradi žalitve vere in poskusa tatvine. 27. julija t. 1. je Vascotto stopil v cerkev sv. Antona z majhnim zavojem pod pazduho ter se napotil naravnost proti glavnemu oltarju. Po nekaj stopnicah je mož Obstal, položil zavoj na oltar ter z majhnim ključem, ki ga je našel pod prtom, odprl v splošno začudenje nekaterih, ki so bili v cerkvi, tabernakelj. Iz tabernaklja je mož brezbrižno vzel srebrn in pozlačen pii prijavi tatvini; klasifikatdiubv ISaili so ga mrtvega na tleh v likalnici, medtem ko je iz petih plinskih cevi uhajal plin Sinoči je napravil samomor 53-letni Publio Carniel, ki ga Tržačani poinajo kot komponista znane pesmi »Triente mia«. Carniela so našli ob 22.30 mrtvega na tleh likalnice, medtem ko je iz petih plinskih cevi uhajal plin, ki je nesrečneža zadušil. Njegov sin Vittorio je okoli 21. ure stopil do čistilnice v Ul. Madonina, ko je tam ie našel nekaj stanovalcev in administratorja podjetja, ki so skušali vdreti skozi od znotraj zaklenjena vrata. Stanovalci so namreč postali pozorni na močan duh po plinu, ki je uhajal skozi vrata. Ko ie sin prišel na mesto Je skočil preko zidu na dvorišče ter od tam odprl vrata, ki so bila zaprta le z majhnim zapahom. V likalnici je zagledal na tleh leiečega očeta, medtem ko je iz prostora, ki je bil do takrat skoraj hermetično zaprt, bušnil val dušljlvega plina. Na mesto so prišli takoj policisti ter zdravnik RK, ki je pa lahko ugotovil samo smrt, ki j* nastopila okoli 21.30. Nič se ne ve o vzrokih samomora, kajti pokojni ni pustil nobenega listka ali kakšnega sporočila. Nekateri pravijo, da je napravil samomor zaradi finančnih težav, v katere naj bi zašlo njegovo podjetje. Po končanih pregledih so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Prometne nesreče v juliju V mesecu juliju je bilo 438 prometnih nesreč, od katerih so štiri zahtevale smrtne žrtve, 171 se jih Je končallo s poškodbami vozačev ali pešcev. Od vozil, vpletenih v prometne nesreče jih je bilo 677 last zasebnikov. 17 last civilne policije, 28 pa jih je pripadalo angloameriškim vojaškim silam. Poročilo prometne policije za mesec julij, izraženo v številkah, dokazuje, da se število prometnih nesreč v Trstu veča iz meseca v mesec, Res je sicer, da smo v poletni sezoni, v kateri je promet tako domačih kot tujih motornih vozil največji. V tem času ljudje izkoristijo svoja vozila, da čim prej zapuste mesto in se zatečejo v bližnja kopališča. V tem vrvežu je razumljivo, da marsikdaj pride nehote do prometne nesreče. Toda 58 pešcev, ki so postali žrtve največkrat divje vožnje, predvsem motociklistov, je dokaz, da je mladim vozačem najvažnejša stvar doseči čimvečjo hitrost vozila ne glede na varnost pošcev in ostalih motornih vozil. Zato so upravičene kritike, da oblasti prehitro izdajajo vozniška dovoljenja tistim ljudem, ki so dobili le prve nauke iz šofira-nja. ie z rdečimi očmi od joka dobesedno zakričal: «Ce ne boš priznal, da si bil tistega večera, ko je bil zločin izvršen in tildi prejšnjega v Ul. Manzoni, bom izjavil, da si ga ti, medtem ko sem ga jaz ubijal, držal«. Po tem soočenju je Lazzari prosil, da bi ga odpeljali v celico, kjer naj bi se odpočil. Ponoči, obupan nad obtožbami Bozzole, se je mož poskusil u-biti s tem, da si je porezal žile na rokah. Po tem dogodku pa je Bozzola moral priznati, da je lagal, ko je trdil, da je bil Lazzari v Ul, Manzoni, z namenom da odvrne od sebe odgovornost. Po poskusnem samomoru so Lazzarija ie enkrat zaslišali ter je na vprašanje, zakaj se je hotel ubiti odgovoril, da je to storil iz obupa, ker se /mu j» zdelo, da so vsi elementi proti njemu in predvsem, ker mu e bilo žal, da se je v času, :q je brl uslužben pri pokojnem trgovcu, omadeževal s ta. tvlno prekajenega mesa. Dejstva obtožujejo Po natančnem preštudiranju vseh izjav in po kontroli alibijev, so agenti letečega oddelka kljub temu, da niso ime. li absolutnih dokazov o krivdi Bozzole, inferja vseeno prija-To predvsem: vili sodilču. pa so storili a) ker so na mestu zločina našli na radijskem aparatu, na avtomobilu in drugod prst. ne odtise, o katerih so ugotovili, da pripadajo Bozzoli; b) po natančnem pregledu najdenih rokavic, na katerih so bili sledovi krvi, so prišli agenti do ugotovitve, da so te brez dvoma pripadale Bozzoli; c) zaradi trenja med ubitim trgovcem in Bozzolo, pred vsem, ker je prvi ugotovil ne poštenost svojega uslužbenca, Spovednik prinese iz trgovine ukradene znamke na PARTIZANSKI TABOIM* bo na OKROGLICI pri Vogrskem (Vipavska dolina) v dneh 5. in 6. septemb^3 1953 ob 10. obletnici ustanovitve prvi« primorskih brigad IX. korpusa NOV Vpisovanje na sedežu Zveze partizanov v Trstu. ull“! Ruggero Manna št. 29/11, vsak dan od 9. do 12. >n 16. do 19. ure in na sedežu OF v Skedenjski ul-vsak torek, sredo, četrtek in petek med 19. do 21. v r nn na spHp?,, rvrnsvetneaa društva dnevno od i V Lonjerju na sedežu prosvetnega društva dnevno do 22. ure. Za nabrežinski sektor v dvorani prosvetne! društva «Igo Gruden« ob sredah in petkih od 20. do « ure; za šempolajski sektor v Sempolaju pri Furlanov*! za zgoniški sektor pri Gržunovih v Saležu; za sesljanj** sektor pri Gorjanovih v Sesljanu; za svetokrižki seW pri Švabovih v Sv. Križu. — Za ostale sektorje bo na*' nadno javljeno. Za Bazovico, Gročano in Drago vpisni Mirko Pečar v Bazovici št. 91 od 19. do 21. ure. v*** dan razen nedelje. ODHOD VLAKO.V IZ TRSTA V SOBOTO 5. SEPTEMB&* POPOLDNE IN V NEDELJO 6. SEPTEMBRA ZJUT#*' E l\ A t vpisnina, prevoz z vlakom in značka skupno 650 lir — Za otroM od 4 do 14 let (brez značke) 275 & Podrobnejša pojasnila se dobe na sedežu Zveze, tel. 29-S*3 IZLET V DALMACIJO s parnikom (SPLIT - KAK) od 3. do 9. septembra 1953. Vpisovanje do 24. avgusta 1953, pri «Adria-Ex-press«, Ul. F. Severo 5-b . tel. 29243. Co^ «Zapor brez pregrad«: Luchaire. Novo cin«. 15.00: «Luči v Charles Chaplin. Odeon. 16.00: »Afrika v Gianni in Pinotto. Radio. 16.00: «Sangaj ekSP' Marlene Dietrich. KINO NA PROSTEM ( Arena dei fiori. 20.15: ‘ grešnik«, Gregory Peck. j) Ginnastica. 20.30: ((Moi \ sanj«, C. Rogers, C. Wildtl $ Ponziana. 20.30: »Stremuška*’ te Davis. f Rojan. 20.00, 22.00: »Rum«!” Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA UL sv. Frančiška 20-111 Tel. 73-38 (nagkauu SV. JUSI a) Izročil mu jih i« nekdo v spotudniei, /.uradi česar duhovnik ni hotel povedati podrobnosti Prve dni tega tedna je 45- tcm. Ipavčeva je bila že dalj letni Virgilij Covelli iz Ul. časa živčno izčrpana. Bolničar-D’Annunzio 20. prijavil oddel-lji RK so Ipavčevi takoj prisko. * • __ 1: -D _ m: _ w :_ ; ; f n i, i 1 kelih ter si ga spravil pod pazduho. Vratca je zaprl in se obrnil ter odšel proti izhodu Ljudem se je Vascottovo vedenje zazdelo čudno in sumljivo. Neko dekle se je približalo možu ter ga ustavilo, medtem ko so drugi začeli kričati «na pomoč, tat!« Na kričanje so pritekli v cerkev duhovniki in tudi nekaj policijskih a-gentov, ki so Vascotta rešili iz rok pobesnelih ljudi, ki so ga začeli brez krščanskega usmiljenja pretepati ter mu povzročili rano na obrvi, zakar so ga morali agenti odpeljati tudi v bolnico. Policija je z oltarja pobrala tudi zavoj in ko^ so odvili, so v njem našli nočno posodo s človeškim blatom. Vascotto je med zasliševanjem priznal dejanje, vendar se je izgovarjal. da se tatvine ni niti zavedel. Isto je seveda potrdil pred sodiščem ter trdil, da njegov sedanji oče ni pravi, kajti on je sin nekega duhovnika. Njegovo vedenje in izjave so sodnike prepričali, da mož ni pri pravi pameti ter so odločili, da obtoženca pregleda psihiater, medtem ko je odbila prošnjo zagovornika, da bi moža izpustili na začasno svobodo. Razprava je bila odložena do nadaljnjega. Preds. Ostoich, tož. Pascoli, zapis. Petrocelli, obramba odv. Nimira. Jutri zvečer bo prva predstava Abrahamove trodejanske operete «Hawajska roža« s sodelovanjem Rosy Barosny, ene najbolj znanih subretk Evrope. Sodelovali bodo nadalje zbor in baletni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Adolfa Fanfanija in Anite Bronzi, plesna skupina «Hawaj» ter Tržaški filharmonični orkester. Dirigiral bo Cesare Gallina. Pri gledališki blagajni nadaljujejo s prodajo vstopnic. Excelsior. 16.45: ((Jetniki preteklosti«, Ronald Colman in Greer Garson. Nazionale. 16.45: »Zeleni delfin«, Lana Turner, Van Hetlin. Arcobaleno. 16.00: «Ubežniki», G. Madison, R.-Mala. Astra Rojan. w.30; «Krik gozda«, stava«, Richard Widmadjji Paradiso. 20.00, 22.00:_ se je v septembru«, J f »r Secolo. 20.15, 22.00: ((Marna.., vrne več«, Butch Jen« James Craig. STEVB$ TELEFONSKE ____, ZA PRIMER NUJN Rdeči križ: 66 - 6« Gasilci: 2-22 Policiia 2-23 .IKIOSLO VAN »K/ CONE TRS »A PETEK, 7. avgusta l®55 254.6 m ali ' 178 W ^ 5.30, 7.00 Foročila. 7.1® V nja glasba. 13.30 Poročila-, ([ Obzornik 14.40 Slov. naro®Jjjf| je Franc Koren ob spremljal; gusta Stanka. 17.30 Meloni’ SUJtd i-zoaiirva. ii.jv ,lf ll popularnih baletov in s“‘ 1>‘, 45’ intimne plesne glsst,nl(«! Večerne vesti. 21.00 SP01®,#, borbo — akademija teC« jf Ljudske prosvete SlovBjMJjjJ Plešite z nami. 23.10 G‘z.,tjP lahko noč. 23.30 Zadnja 23.40 Glasba za lahko n0t' TRST II. 306.1 m ali 980 kC-s**, ■ ul®! 11.30 Lahki orkestri.„Pjj|)i| ku kriminalistične policije na Trgu Dalmazia, da mu je iz njegove trgovine na 'lrgu del-la Borsa 4 zmanjkalo za 900.000 lir znamk. V sredo ob 18.05 pa se je pri Covelliju zglasil neki duhovnik, ki >n.u je izročil paket, v katerem je on ukradeni klasifikator m še nekaj znamk iz drugega klasifikator ja ki ga je pogrešal lastnik filatelistične trgovine. Duhovnik je izjavil, da je sprejel paket kot spovednik in več ni hotel povedati. Vrnjene znamke so vredne 700.000 lir. Policija še vedno nadaljuje s preiskavo. Umrl 2aradl posledic padca z motorja V glavni bolnici je včeraj ob 17.30 na drugem klrurgic-nem oddelku umrl zaradi poškodb, katere je dobil pri padcu z motorja 4. t, m. v bližini Zavelj. 37-letni Guerrino Mil-lo iz Škofij 217. Poskus samomora Ob 17.20 je ambulanta Rdečega križa bila klicana na Prosek, kjer je 19-letna Silvana Ipavec hotela napraviti samomor. Dekle si je v trenutku žalosti poskusila prerezati žile levegu zapestja. Napravila si je z rezilom rano dolgo 4 čili na pomoč in ji zaustavili krvavitev. Zakonca padla z motorja Včeraj ob 13.45 so v glavno bolnico pripeljali 44-letnega uradnika pietra Cappellettija il Saornare v »bližini Padove ter njegovo 40-letno ženo Aliče. Mož je bil laže opraskan na levi roki in levem kolenu, žena pa je imela rano na levem kolenu in praske na desnem stegnu. Po dobljeni prvi pomoli sta zakonca odŽla domov. Poškodbe sta dobila pri padcu z vespe v Ul. Marche-setti. Vespa je imela slabe zavore m je mož nehote zavozil v levi pločnik, kar je povzročilo padec vespe in dveh zakoncev, Bar so hoteli okrasti Včeraj zjutraj (e 48-letna Franca Jezeršek iz Barkovelj obvestila policijo, da so ne. znanci v prejšnji noči hoteli vdreti v njem bufet «Pinetta» v Drevoredu Miramara 285, Tatovi so preskočili leseno skladišče in od tu hoteli na praviti luknjo v zid njenega lokala, vendar svojega načrta niso izvedli do konca, ker so jih najbrž zmotili mimoidoči. Kljub temu pa so povzročili Jezefškovi za 10.000 lir škode. John Payne in Agne Moorekead. Grattacielo. 16.30: ((Prekleta rodbina«, Stcwart Granger. Alabarda. 16.30: «Zenskl zapor«, Šarita Montlel, Marta Douglas. Mladoletnim prepovedano. Ariston. 17.30: ((Plameni na morju«, Carlo Ninchi, Evi Malta-gliati. Aurora. 16.30: ((Pustinjski stre- lec«, Gary Cooper, Lilly Danuta, Garibaldi. 15.30: «Divja tolpa«, VVilliam Elliot in Adrian Booth. Impero. 16.00: »Dekleta, na okno«, Jeanne Craln, Myrna Loy, Ed-ward Arnold. Barvni film. Ideale. 16.30: »Kraljeva želja«, S. Moore in F. Tone, Italla. 16.30: »Uniforma ugaja gospem«, Rosallnd Kussell. Vlale. 16.00: «Pariz je vedno Pariz«, Aldo Kabrizi in L. Bozzi. Massimo. 16.00: «Crna strela«, Ste-ve Cohran in VVarner. Savona. 16.00: «Močno se me okleni«, W Holden in N. Olson. Azzu-rro. 16.00: «Knjlga džungle«, Sabu, Joseph Celleia, Patricia 0’Rourke. Belvedere 16.00: «Ciklon», Barbara Britton in S. Tufts. Marconi. 17.00 (Poletni 20.15): vsakega nekaj. 13.00 Gls* ji, željah. 17.30 Plesna Koncert baritonista MaG Li:!;. sa, 18.35 Stavki iz znanih d tov. 19.00 Kraji in UdJJi 'V$ Pestra operna glasba. 200“ w|l< ni koncert. 20.30 Tržaški j 4 m razgledi. 20.45 Brahrn^-f, džarski plesi. 21.00 OpefeM« v, lodije. 21.30 Komorna glaSDa/ Iz angleških koncertnih 22.45 Večerni ples. TR »TI. Za promet zaprta ulica Mestna občina sporoča, da bo zaradi popravil stavbe v Ul. Crosnda 13 ista cesta od Ul. Capitelli do Trga Cavana zaprta od 4. t. m. dalje za ves promet Cesto bodo zopet odprli po končanih delih. Najden dokument Pri vratarju v Ul. Montec-chi 6 je na razpolago potrdilo o vložitvi prošnje za šoferski izpit, ki ga je izgubila včeraj popoldne neka Lovisig Grazied-la na Ul. Udine. WB4 Simfonični j«! 1130 Poje Rino Salviathjfč Glasba po željah. 17.30, ^olif BBC. 21.05 dirigira Willy Ferrero Turina. T 327.1 ir,. 202.1 m. 21**, 12.00 Opoldanski koncE^ji Poročila. 13.00 Glasba za jio1) je. 13.30 Domači napevi -j ske zemlje 14.40 Igra Zah-oO, kester Radia Ljubljana. u' ročila. 18.00 Nekaj opern .a tur. 18.20 zdravstveni 18.30 Na obisku pri g‘h?‘‘, « pevskih zborih. 20.00 f® veduje poletna noč... 21-V 4, h ski zunanjepolitični Pr*" pot^ Zabavna glasba. 22.00 /^'1 22,15 Risto Savin: Sonat*. v. In klavir v c-molu op. M Novosti iz literature Koestler: Razdobje htevc"_y Nož v nasprotnika V noči med sredo in četrtkom so bili poklicani agenti CP v Ulico G. Rotta 12. Tam so našli dva ranjenca in sicer 48-letnega Marina Scipionija in 25-letnega Stelia Stornija. Najprej so ju odpeljali v glavno bolnico, kjer jim je bila nudena prva pomoč'. Oba sta imela le lažje poškodbe Stomi pa je poleg drugega imel tudi prerez na kazalcu desne roke. Izjavila sta, da sta se najprej sprla zaradi družinskih razmer, potem pa se celo stepla. Stor- ni je obdolžil Scipionija, da je ............................. 1, ki vanj zagnal kuhinjski nož, je ležal na mizi. nom KNJIGA JOSIP BRO TIT 0 od VLADIMIRA DEDIJERA je v prodaji po 800 lir v slovel lit knjigarnah v Trstu, Gorici in Seslft ZAHVALA Družina in sorodniki naše nepozabne že*1* tere in seetre ZOFIJE 6UŠTIN d>»' sc prisrčno zahvaljujemo vsem, ki 30 jo f zadnjemu počitku. Ji poklonili cvetje ter * 11 čustvovali ob bridki izgubi. Repentabor, 7. avgusta 1953. Žalujoči 0> ' krimorski dnevnik 7. avgusta 1953 SLAVNIH DNI PARTIZANSKIH BORB v Cez Doberdob Kje pravzaprav leži Dober-oobsteo jezero, tega nisem ve-deI; slutil pa sem, da je bli-2u. Tedaj sem se spomnil sta-T.e Pesmi, ki jo prepevajo na-si ljudje še sedaj, čeprav je “™o že toliko let od do-ki s° io porodili: «0j °°erdob, slovenskih fantov Sro6». 2e ko sem zapustil o-® ico Tržiča, sem tu pa tam P&ziJ sledove iz prve svetovne vihre in nehote se mi je ^Vladimir Kenda Dračaia na grozote, k* trJ^ •** na^ kraji> slovenski, ne°majni sredi kra-e9a kamenja, pretrpeli v Vrvi svetovni vojni. a> misel se je vračala na-v preteklost, katere nisem izk^aiPrav po27la^ lastnih uien0- Toda sedanjost je «a še strašnejša! Takrat se nK^\ar ustavil na zadnjih - 1 ,,h Kr“sa, tam kjer se dn„a. *ame« in se začne ro- raztean;niŽim’ sedaj Pa se je stegnil cez vso našo zemljo. n vendar vseh ter grozot hr'h-* ° ^utiti tistega decem-fcaterfa j“tra' fco * «oz, s fcoimi ™ S8m .se PMjal, poska-m r Pty *rdi kraški poti mi-boči Se spenjal po po- dani11 121ad te vasice, ki se htr * a v Italiji. Mirno Z°nidal°3lum’da 5 tnua smrt> d“ ma Inhi, "iJ!a* vsakega grbi’ odjekne zategel ra- isem bil sam. Zraven meso mlnu mlad f<™t, mno-slii } od mene, Bleki. Mi-ien ,a seni, da je zelo izku- 2auPanjem U navdaJal° z n3eQo«ih ( al ]e’ sodeč precej h besedah, doživel že poti ni °rt> ’n se tudi take danes sm°9el ustrašiti. Ko se Bovor0v miniam najinih po- — prejšnna POti in še prei rti nci'fi lega nečera v majh- nie izroiilV Rmkah> kjer s° vidim v n]emu v roke —, naivno t°Uko je bUo tedai še Ivanja™*™71™ *" nera' 5ončnSne tazlika med lepim, ■ nim decembrskim dnem, in k Vašnici kraj selskega po-^Polišča r Tam sem se prvi-VoT * T°ko dotaknil grozot lej”e' Drug pri drugem Je kr, bata pet borcev tržaškega 9a "J10na’ ki so jih prejšnje-tralj1*. pokosili esesovski mi-ktjj ezi■ Mir in tišina tudi turni ' ki?d .te™i štirimi šiena-njo r 3e čakalo na posled-Uvlml: P/‘ /Madih ugaslih kater .kje so bili? Ne- so j \ lz južne Italije; umrli vaie* n-1 fla kraja. daleč od svojega rojstne- niti . V’ Morda tedaj niso umrli, NT° Vedeli za kaj so Pod,/ dvorrln0 pa so vsaj Bo f v*fn° čutili vso veličino te borbe. rnladtHntl sem se pogovora z dni n rePublikancem nekaj vscalneLna železniški postaji Z .antgale» v Bologni. Ura bila noč, policijska slajši ?ila zoodaj in na po-cj . ,° Polno ljudi. Nem- sohn,,2aze^ ustanavljati Mus-ie Ve janičarje m tudi io 1 mladega fanta je dolete-no ,a 0a obicfcij v fašistič- bo nekrlm°' Upal je’ da se nevar! 0 prebil skozi vse tUju f!st‘ vojne, nekje v žaga J e’ nobenega borbene-bi!n n°sa ni čutil! Njemu je Vare ^Seen° kdo zmaga. «Sal- to ^ a peltaccia)) — rešiti ko-In n° le bHo njegovo geslo. s*aJah Tazr,ib' italijanskih pobilo P° ttHoah, kasarnah, je Pili Pedvo7nno nešteto njego-nUsi;i-ri:,ate^eu> ki so enako j, ll in delali. tistenPet°r‘Ca pa’ kl ja ležala t>re(j decembrskega dne ct, n m*toj v selski mrtvašni-je tna *ž ni mislila tako. Saj kk, k Sikateri italijanski vo-ttaiim Se ja rešil po zlomu tl)0{ ’ raJe odšel v notra-»nu . sv°je domovine, ker se Ihtijo zdelo partizansko ž v-in j Pretežko in nevarno, Mislil °dkrit° ali podzavest no 0ku- da bi rnu bilo tudi v tarski vojski v najsiab-fj pnmeru življenje lepše, tudi Pa °stali. Kakor so se rePuhiT?lli nekateri, ki so jih kasnej! anc} ujeli, a so jim °bie/c[ k° so jih že pre- Muč V fečistične uniforme. Blas n° tišino je presekal lekiioni^eaa spremljevalca in n„ POfll je z zanosom Oai n ležečih truplih prisekal .a. jih bomo 51», - . - - -------- maščevali. Ul' ,0a Se nisem nikoli 'nlud b6ud°val sem tega ne°a. borca, ki je tako in ° ^util tovarištvo. bjn potem — začetek življe-U v * ■ le ^dtaljonu. Videl sem *ec - je moj spremljeva-Ptipepdai 25 pušk, ki jih je lihu izea sovražnikovih kako rite v vozu, in slišal, tu, k'lB odB°voril komandan-Vrne * mu je naročal naj se ^i-parr niž'n° in likvidira la-*dr0tn, “na> ki je ropal. Po- da ; auii nta Je strumno koman- ne v"rna J"!1 zaOotovil, da se loBe • dokler ne izpolni na- fi ise„, Sem več videl. Srečen Sem vidT°V°-ljen' da °a ni' za desetin VB°' Žal pa je kraških desetine naših Pobili J’ k} so j*11 esesov-U*. ki sn X svilne k raške dali požaali' * sodobni van- \ebe ial mi *« doma 'kr,vem kak° s° rekl‘J, dalmatinski borec, ki si prišel skozi Italijo in njena taborišča v naše vrste in padel na robu Krasa, tam nekje pri Staran-zanu, ko ti je rafal iz brzostrelke karabinjerskega ma-resciala pretrgal nit življenja. Bleki se je vrnit na Kras, na čelu esesovcev, v esesovski uniformi. Poznal je vse, vedel je vse. Vsaka vasica je bila njegova, ko je kot pa.rtizan hodil po dolnjem Krasu. Poznal je odbornike OF, poznal kurirke. Kogar je zasačil, mu ni ušel. Koliko časa je trajal teror, ki ga je izvajal z esesovskimi krvniki? Ne spominjam se točno. Morda mesec dni, morda več? Na vsak način pa vsak dan, vsako uro, vsako minuto — preveč. V tihi noči smo se poslovili od Gigija in drugih dveh tovarišev, ki so se podali v nižino, da izvršijo težko, a častno nalogo, da likvidirajo izdajalca, ki je zagrešil toliko zločinov nad Kraškim ljudstvom. Bili so veseli, razigra- (Nadaljevanje na 4. strani) Slepi lokostrelci Med žuborenjem ostalih udeležencev tekme, ki se pogovarjajo, se sliši stalno brenčanje električne naprave. Ed stoji mirno ko kip. Lok se sproži, puščica frči po zraku in se zarije naravnost v črno jedro tarče. To je videl samo voditelj 198. skupine ameriških skavtov, kajti vsi njeni pripadniki, ki so bili prisotni Skupaj z Edom, čigar puščica je ravnokar zadela tarčo, so slišali samo krepki udarec, ker so slepi. Električno napravo za merjenje so si izmislili slepi fantje 198. skupine ameriških skavtov New Yorka sami. Na enem koncu strelišča so zabili drog s tarčo in električno napravo, ki brenči, dokler jo obseva žarek, ki prihaja z droga na nasprotnem koncu strelišča, ki ga oddaja spet druga električna naprava. Na loku je posebna kovinasta ploščica. Cim doseže lok. ki ga dviga slepi lokostrelec, višino žarka, ki vodi naravnost v tarčo, prekine na njem pričvrščena kovinska ploščica žarek. Električna naprava v tarči naenkrat utihne in s tem opozarja slepega lokostrelca, da je puščico pravilno usmeril. 1 mmm Slepi lokostrelci na izletu. OB ZASEDANJU EKOHOMSKO SOCIALNEGA SVETA VPRAŠANJE SVETOVNEGA GOSPODARSKEGA RAVNOTEŽJA Združenih države Amerike so sedaj posebna sila, saj imajo v rokah več kot dve tretjini industrijskih kapacitet sveta - Prav tu je skrito vprašanje gospodarskega ravnovesja, ker ameriški gigant duši gospodarski razvoj ostalih dežel Na zasedanju Ekonomsko socialnega sveta, ki je te dni v Ženevi, je šef kubanske delegacije, ambasador Portuondo izjavil, da je bila Kuba v povojnih letih prisiljena zmanjšati proizvodnjo sladkorja za milijon sedem sto tisoč ton. ker ni našla kupcev na svetovnem trgu. Medtem ko so ljudje v Indij; umirali od lakote ,je Kuba trpela zaradi brezposelnosti, ki je nastopila zaradi zmanjšanja proizvodnje sladkorja. Ta kratka epizoda, ki je samo majhen znak svetovne gospodarske neuravnovešenosti, je zadosten razlog, da se svet zamisli nad sedanjo strukturo svetovnega gospodarstva ter nad problemom svetovne delitve dela in dohodkov. Celokupna proizvodnja in dohodek v svetu se danes delita tako, da odpade na ZDA polovica, na vso Zahodno Evropo pa samo ena tretjina svetovne proizvodnje in dohodka. Ostala šestina pa odpade na vso ostalo površino našega planeta. Toda to še ni vse. Samo ZDA imajo danes več kot dve tretjini vseh industrijskih kapacitet in več kot tri četrtine vseh investicijskih možnosti v svetu. Hkrati so ZDA udeležene v svetovni trgovini s 17,22 odst. (v izvozu z 19,73 odst. in v uvozu 14,87 odst.). Te številke kažejo, da so ZDA v današnjem svetovnem gospodarstvu postale posebna sila in da je od njihovega razvoja v veliki meri odvisen tudi razvoj vsega ostalega sveta. Toda problem svetovnega gospodarstva ni samo v tem, da s0 ZDA velikanska ekonomska sila v nasprotju z vsem ostalim svetom, ki predstavlja v resnici le morje siromaštva. Problem je predvsem v tem, da taka neuravnovešenost o-nemogoča kakršen koli uspe- šen svetovni ekonomski razvoj. | ni, da bi inozemstvo dobilo BREZ TEŽAV UHKO GEOFIZIKI PREIŠČEJO DO25.000 NA MESEC S pomočjo magnetomera in letala odkrivajo bogate rudnike kar iz zraka Do sedaj so odkrivali ležišča rudnin le na na zemlji. Sedaj pa so aparate obesili kar osnovi zelo težavnih, napornih in dragih preiskav na letalo, kjer se izsledki beležijo avtomatično Magnetometer je naprava za merjenje sprememb na magnetnem polju zemeljske površine. Različne sestavine in lege vrhnjih plasti zemeljske oble so cesto vzrok, da se magnetno polje prekinja. Na podlagi točne slike magnetnega polja določenega kraja lahko geologi in geofiziki sklepajo na rudna ali petrolejska ležišča pod zemeljsko skorjo. Ma-gnetomer za magnetne izvide po zemeljski površini je naprava z magnetnimi iglami in posebnim utežjem, ki povečuje občutljivost aparata. Leta 1936 je ruski geofizik A. Logač prvič obesil nd letalo navaden magnetomer. Med drugo svetovno vojno so merilno napravo vedno bolj prilagodili letalom. Magnetometer med poletom zaznamuje spremembe magnetne sile vrhnega magnetnega polja in tako daje celoten pregled in prikazuje posebnosti magnetnega polja določenega kraja namesto nepopolnih magnetnih podatkov, ki jih zbirajo po površini zemlje izvedenci brez letala. Ce leti letalo v višini 100 do 450 metrov, ki je za magnetne izvide običajna, tedaj sploh ne reagira magnetometer na krajevne magnetne motnje, ki često navajajo izvedence do napačnih zaključkov. S takimi letali so doslej, že raziskali 650.000 kvadratnih kilometrov zemeljske površine od prostranih ledenijcov Ala-ske tja do pekočih travnatih planjav ob Mehiškem zalivu, od ognjenikov na Aleutskih o-tokih tja do močvirnatih pragozdov Venezuele. Med najvažnejša raziskavanja spadajo magnetni izvidi na srednjeameriškem otočju Bahamas. V ma- ju leta 1947 je letalska družba «Aero Service Corporation)) v Filadelfiji po naročilu petih velikih petrolejskih družb začela raziskovati to področje na površini 200.000 kvadratnih kilometrov, od katerih je devet desetin nižava. Največja težava pri tem raziskovanju je bila v tem, da niso razpolagali z dovoljnimi oporišči, na zemlji s katerimi bi mogli koordinirati dognanja magnetomera. Poleg tega so na otočju Bahamas težnostni ali gravitacijski pogoji skrajno nepravilni ta- Dijaška Matica opravlja veliko ku'turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. ko, da je bilo silno težavno z aparati na letalu točno ugotoviti njegovo navpično in vodoravno lego z astronomskimi sredstvi. Zato je bilo letalcu na krmilu izvidniškega letala DC-3, iz katerega so raziskovali področje, skoraj nemogoče rešiti svojo nalogo da leti pa koordinacijski mreži pet kvadratnih kilometrov, ki dopušča razlike kvečjemu 50 metrov. Za to pa je potrebno, da krmar letala lahko točno ugotovi smer, v kateri leti. K sreči so se spomnili, da je pri tem zelo uporaben tako imenovani sistem «Shoran», ki se je med zadnjo vojno zelo dobro obnesel, ko so z radarskimi napravami iz letal dognali nevidne tarče, ki so jih bombardirali iz zraka. Vse področje otočja Bahamas so na zemljevidu pokrili s koordinacijsko mrežo, ki so jo povezali s severnoameriško zemljemersko mrežo. V bližini predhodno določenih točk so postavili shoranove radarske postaje in tako lahko ugotovili smer letala, ki je z magnetomerom raziskovalo bagnetno polje otočja Bahamas. Dve ladji oddaljeni 50 kilometrov druga od druge sta o-mogočili posadki izvidniškega letala, da je na površini 6.200 kvadratnih kilometrov, ki jo je z magnetomerom raziskovala. vselej lahko trigonometrično ugotovila, kje se nahaja. Obe ladji sta se vedno v isti medsebojni razdalji po potrebi premikali in sledili raziskovalcem, dokler niso preiskali vsega področja. Zanimivo je, da igra magnetomer ravno tako važno vlogo pri iskanju podmornic kot radar pri bombardiranju med vojno. Letalo, ki je raziskovalo o-točje Bahamas, je imelo radarski sprejemnik in oddajnik vrste «Shoran», ki sta ga vodila v določeni smeri. Ker letalo ni razpolagalo s potrebnimi metereološkimi podatki, da bi lahko po njih uravnali ba-rometrski višinomer, so na njemu pričvrstili radijski višinomer, ki je stalno zabeleže-val višino letala. Tako je posadka letala razpolagala s tremi prostornimi podatki, dvemi za ugotavljanje vodoravnega položaja in z enim za njegovo višinsko lego. Te podatke so potem vskladili s podatki magnetomera. Izvidni sprejemnik magnetomera visi pod letalom v posodi iz plastične snovi na 30 metrov dolgem električnem vo- du, ki ga spaja z elektronsko napravo v notranjosti letala. Izvidni sprejemnik magnetomera je žični zvitek iz poseb ne železne zlitine. Z izmeničnim električnim tokom zasledujejo v notranjosti letala nje< gove magnetne spremembe tisočkrat v eni sekundi. Znaki, ki jih daje izvidna naprava magnetomera in ki točno odgovarjajo magnetnemu polju področja, nad katerim leti letalo, gredo po kablu in skozi razne povečalnike do aparata, ki jih v letalu registrira. Tako dobivamo nepretrgoma podatke o vseh spremembah magnetnega polja, nad katerim leti letalo. Petrolejska ležišča na primer ponazoruje magnetometer z bolj debelo m zaokroženo črto na papirju, ker niso magne-tična in ker ležijo globoko pod zemljo. Kjer pa so rudniki, je črta, ki jo zabeležuje magnetometer, nepravilna in pogosto in ostro spreminja svojo smer. kajti v tem primeru 'leži ma-gnetična snov bližje površini zemlje in so magnetne prekinitve bolj očitne. Bolj nazorno povedano so magnetni obrisi petrolejskih področij podobni preseku blago valovite površine, pri rudnih ležiščih pa slične preseku skalnatega gorovja z ostrimi vrhovi. Pri izvidih zemeljske površine bolj enostavnega značaja, se letala za magnetne izvide poslužujejo filmskih aparatov namesto radarskih naprav po shoranovem sistemu. V tem primeru filmajo iz letala področje, ki ga preletijo, in snamejo na 35 milimetrski 120 metrov dolgi film 200 metrov širok in 650 kilometrov dolg odsek zemeljske površine. Podatke teh filmov vskladijo potem s podatki višinomera in magnetomera. Za geofizične izvide se vedno bolj poslužujejo 'letečih magne-tomerov, ker se z njimi lahko hitro izvidijo zelo obsežna področja. Ko gre za zelo magnetne rude, kot je na primer magnetit, lahko točno določajo, z magnetomerom iz letala kraj, kjer je treba začeti kopati rudo. Na splošno pa služi letalo z magnetomerom boflj za to. da izločijo tista področja, kjer ni pričakovati, da bodo raziskova- J možnosti, nja po rudah in petroleju rabo. uspešna. Tako se lahko osredotočijo podrobnejša raziskovanja na zemeljski površini na tiste kraje, ki nekaj obetajo in ki jih potem podrobneje preiskujejo z drugimi napravami. Leteči magnetomer-je priba-vil geologom in geofizikom važne podatke, s katerimi niso še nikdar poprej razpolagali. Po teh pdOatkih bodo spoznali velike koristi magnetnih aparatov pri iskanju petrolejskih in rudnih ležišč in bodo našli nove za njihovo koristno Ameriški gigant namreč posredno ali neposredno duši gospodarski razvoj ostalih dežel v svetu. Danes se srečujemo s problemom dolarskega deficita. ki znaša vsak0 leto nekaj milijard dolarjev, s problemom raznih zunanjetrgovskih omejitev, ki jih uvaja večina dežel v svetu v svojo obrambo, s problemom devizne kontrole, raznovrstnih deviznih tečajev itd.. Toda kakorkoli obračamo in pretresamo te probleme, vedno naletimo na temeljni problem, na osnovno neuravnovešenost v svetovnem gospodarstvu. Ameriški izvoz predstavlja skoraj 20 odst. celotnega svetovnega izvoza, toda hkrati je to samo okrog 5 odst. ameriškega nacionalnega dohodka. To pa je tisto dejstvo, k; povzroča nestabilnost današnjega sveta. Samo majhno zmanjšanje ameriškega izvoza, ki bi lahko nastopilo kot posledica notranje gospodarske krize, bi imelo mnogo težje posledice v inozemstvu kot v Ameriki sami. Vsalc odstotek, za katerega bi še zmanjšal ameriški nacionalni dohodek, bi pomenil po cenitvah belgijskega delegata v ECOSOC Masoina nič* manj kot 20 odst. zmanjšanja v ameriškem uvozu, to pome- Neto nacionalni dohodek Neto investicije Izvoz Uvoz Trgovinska bilanca Plačilna bilanca Gornja primerjava nam odkriva problem. Anglija je bila v svojem času dežela z deficitom v trgovinski bilanci, kar pomeni, da je več uvažala .kot pa izvažala. Na ta način so druge dežele prišle do valute, s katero so plačevale svoje neblagovne dolgove. Medtem ko je bil angleški izvoz večji, kot pa so bile domače investi cije, pa današnje ameriške domače investicije daleč' preše' gaj o izvoz. Medtem ko je uvoz predstavljal 30 odst. angleškega nacionalnega dohodka predstavlja današnji ameriški uvoz le okrog 4 odst. nacionalnega dohodka. Amerika je zaradi določenih zgodovinskih pogojev dosegla 20 odst. manj dolarskih deviz in da bi bilo prisiljeno za tako vsoto zmanjšati svoj uvoz iz ZDA. Ce pa bi do takega pojava prišlo, potem bi se širil kot verižna reakcija. Po mnenju strokovnjakov, ki so pisali študijo «Mere za svetovno ekonomsko stabilnost«, bi pomenila samo lahna kriza v ZDA, podobna tisti iz leta 1937 ali 1949, pravo katastrofo. Problem torej ni toliko v veliki ekonomski sili ZDA, ampak v strukturi ameriškega gospodarstva, ki ne deluje pozitivno na povezovanje svetovnega gospodarstva, temveč prav nasprotno pospešuje njegovo desintegracijo. Nekdaj, ko je bila še Velika Britanija vodeča sila v svetovnem gospodarstvu, je bila njena gospodarska struktura taka, da je predstavljala «industrijsko delavnico sveta« (Lenin) in da se je svetovno gospodarstvo lahko razvijalo na načelu «žj- vi in pusti drugim živeti«. Da bi bila ta trditev bolj jasna, je treba napraviti kratko primerjavo strukture današnjega ameriškega gospodarstva * strukturo angleškega iz časov, ko je bila ta še gospodar svetovne ekonomije: ZDA 1947 (milijonov dolarjev) 202.600 24,100 16,022 6,047 9,975 8,700 Anglija 1911 (milijonov funtov) 1,988 414 454 577 — 123 194 ^ w t Artilerija na paradi Jugoslovanske ljudske armade. Gorski topovi, katere vidimo na sliki so domat izdelek. Konferenca partije v škofovi rezidenci (Iz knjige Vladimira Dedijera o življenjepisu mar-šala lita, ki je pred kratkim isila v slovenščini) 4. V Zagrebu org. zelo dobro napreduje. Mladini se je posrečilo prodreti v nekatera najvažnejša podjetja, kakor na primer v železniško delavnico Prav tako se je part. v tem podjetju posrečilo aktivizirati stare člane, ki so zdaj privolili v delo. Tovariši so se tam po. časi že otresli strahu pred vključevanjem novih članov in aktiviziranjem starih, so pa še nekoliko izbiren^ kajti kolikor sem mogel videti, je tam še dokaj veliko število ljudi zu. naj org., ki bi jih mogli in smeli pritegniti k delu...« Tito torej v poročilu govori o delu v sindikatih, dalje, da se bližajo občinske volitve’ na koncu pa pravi, da so bile povsod okrožne konference z zelo dobrim uspehom. Po krajšem bivanju v Magrebu se je Tito odpeljal v Ljubljano, da bi pripravil partijsko konferenco za Slovenijo. Kot ilegalec je stanoval pri gledališkem režiserju Bojanu Stupici. V Sloveniji je Tito hkrati tudi reorganiziral Pokrajinski komite. V pismu CK z dne 13. septembra 1934 pravi Tito med drugim: «Dragi prijatelji! Prejel sem vaše napotke m meni namenjeni pismi, in sicer dvoje, eno tu, eno pa v Z(agrebu). Z ljudmi sem se povezal, se seznanil s pripravami za (svatbo) in dal napotke. Za bodoče vodstvo PK sem se tu že spo. razumel, novi ljudje bodo, ne. komprimitirani, in sicer trije delavci in dva intelektualca... (Svatba) bo tu pripravljena bolje, kakor v Zgbu, ker so gradivo obravnavali na okrožni (svatbi) in jaz osebno mnogo pričakujem od pokrajinske (svatbe)...# Partijska konferenca za Slovenijo. ki je bila v drugi polo. vici septembra 1934, se je se. stala v poletni rezidenci ljubljanskega škofa Rožmana, kakih deset kilometrov severno od Ljubljane. To je velika, na samem stoječa hiša, zunaj mesta, do nje pa so prišli po pol bratu škofa Rožmana. Ta mož ■. Hi Mg m Potnj list tovariša Tita na ime kanadskega državljana Splri-diona Mekasa, izdan 20 12.1927. je bil v dokaj napetih odno. sih s škofom in le-ta ga je odstranil na to svoje posestvo, da ga v Ljubljani ne bi preveč oviral Te konference se je udeležil tudi Tito. Vseh delegatov na konferenci je bilo kakih 30. Konferenca je trajala dva dni in dve noči. Vsi delegati so spali in se hranili v dvorcu. Škofov polbrat je po vseh predpisih serviral kosilo in večerjo v veliki jedilnici. Tu so bili beli namizni prti, kristalne čaše, krožniki s škofovim grbom. Škofov polbrat je osebno stregel pri mizi in vpričo vseh nenehoma psoval svojega polbrata, škofa Tako se je vršila tudi ta konferenca vzlie zelo hude. mu terorju po vsej Sloveniji. Policija je tam zasledovala ne le komuniste in ljudi, ki so bili osumljeni, da so komunisti, marveč je sistematično spremljala tudi življenje delavcev v vseh podjetjih. Konferenca je bila posebno važna za nadaljnjo politično dejavnost Partije v Sloveniji. Na njej je bilo sklenjeno, da se mora Partija takoj lotiti množičnih akcij, upostavitve enotnosti delavskega razreda in organiziranja boja širokih ljudskih množic pod vod-stvom proletarske avantgarde, proti diktaturi, za demokratične svoboščine, za nacionalne pravice, za boljše življenje. Na tej konferenci se je Ti- to prvikrat sestal z Edvardom Kardeljem, ki je v začetku-leta 1932 prišel iz zapora in je potem aktivno delal v Partiji. Tega srečanja se Tito sporni, nja takole: «Zame je osnovni kriterij za spoznavanje ljudi njihovo vedenje pri delu Za oceno ljudi je glavno, ali so dobri revolucionarji in ali vneto delajo, ali pa delajo birokratsko. Jaz ocenjujem človeka po tem, ali frazari, ali ga vsaka malen. kost dejansko boli, ker so na svetu ljudje, ki so na jeziku zelo veliki revolucionarji. Zato sem zmeraj upošteval vest. nost človeka pri delu. Tovariš Kardelj je bil tih, miren človek. Toda • prav to, da je bil uravnovešen in mi ren, je napravilo name dober vtis. To je bil pošten revolu cionar v tistih časih, ko so bi. li mnogi tako zelo pokvarjeni s frakcionaštvom. Na isti konferenci sem prvikrat srečal tudi tovariša Kidriča. Tudi on je napravil name dober vtis«. Takoj po tej konferenci so Tita pozvali, naj pride na Du. naj referirat CK. Na Dunaj je prispel brez velikih težav. Tam ga je čakalo zelo mnogo dela. Razen intenzivnega dela v OK je Tito tam pisal članke in referate o večjem številu vprašanj, posebno važnih za revolucionarno prakso Partije v domovini. Napisal jc referat o organizaciji delavskih zaščitnih čet, v katerem je najprej prikazal shemo organiza. cijske strukture teh čet, poiem pa pojasnil način, kako je Le-ba biti boj, Titu so zaupali tc nalogo, ker so mislili, da je mea vsemi ljudmi v CK v teh vprašanjih najbolj izkušen Iz zapisnikov sej CK KPJ je videti, da je Tito prisostvo. val sejam 23. septembra, 25. septembra ter 1. in 4. oktobra 1934. Na prvi seji, 23. septembra, so sklenili, da bo Tito napisal poročilo o partijski konferenci v Sloveniji in da bodo to poročilo obravnavali na prihodnji seji. Sklenili so tudi, naj Gorkič in Tito pripra. vita načrt za državno konferenco. Titu so dali posebno nalogo, naj pripravi poročilo o delavskih zaščitnih četah. Na seji 25. septembra je dobil Tito nalogo, naj napiše čla. nek ((Dolžnosti komunistov v zaporih in kaznilnicah«. Gorkiču in Titu so naročili, naj zredigirata pismo Pokrajinske, mu komiteju za Slovenijo ob pripravah na novo stavko v velikem premogovniku Trbovlje, v katerem je bilo zaposlenih več tisoč delavcev. Na tretji seji, 1. oktobra 1934, so Titu, kakor je videti iz zapisnika, zaupali nalogo, naj sestavi osnutek napotkov o antimilitarističnem delu v Jugoslaviji. Na isti seji so ob. ravnavali tudi delo v sindikatih. (Nadaljevanje sledi) danes največjo produktivnost dela na svetu. To pomeni, da so ZDA najcenejši svetovni proizvajalec kljub visokim mezdam. Ameriško blago je na svetovnem trgu relativno cenejše in pogoji za njegovo nabavo so večkrat najugodnejši. Amerika zato svetu mnogo več prodaja, kot pa od njega kupuje, To pa pomeni, da svet kot celota dobiva za svoj izvozv ZDA vedno manj dolarjev, kot pa jih mora plačati za svoj u-voz iz ZDA. To povzroča stalen suficit v ameriški trgovinski bilanci, ki je na drugi strani znan kot svetovni dolarski deficit. ' Ta koncentracija ekonomske moči na eni strani in koncentracija siromaštva na drugi postaja največja ovira za nadaljnji razvoj svetovnega gospodarstva. Na eni strani se kopiči blago, proizvajalna sred. stva in proizvajalne možnosti, na drugi strani pa ljudje umirajo zaradi pomanjkanja sredstev za proizvodnjo in plačilnih sredstev za najnujnejši uvoz. Neuravnovešenost svetovnega gospodarstva postaja predmet vse večje zaskrbljenosti ekonomistov in politikov. A-meriška pomoč inozemstvu je v preteklih letih v glavnem skrila dolarski deficit in preprečila katastrofalno zmanjšanje zunanje trgovine v svetovnem gospodarstvu. Toda od kar vodeči politiki republikanske stranke vse odločneje nastopajo proti raznim oblikam pomoči inozemstvu, postaja problem svetovne gospodarske uravnovešenosti vse bolj oster. Ekonomsko socialni svet OZN razpravlja na tem zasedanju tudi o problemu svetovnih monetarnih rezerv, ki je v resnici samo del širšega problema svetovnega gospodarskega ravnotežja. Položaj na področju monetarnih rezerv je namreč docela kritičen. Monetarne rezerve služijo sedaj, ko mednarodna trgovina ne poteka več na temelju zlatega standarda, za izravnav0 razlik, ki bi v neki deželi nastale med njenim uvozom in izvozom. Monetarne rezerve naj bi torej z drugimi besedami pokrivale deficite v plačilni bilanci. Deficite v plačilni bilanci lahko danes pokrivamo bodisi z zlatom ali kakšno drugo koncertibilno valuto. Svetovne zaloge monetarnega zlata nudijo na prvi pogled kaj zadovoljivo sliko, kajti današnji svet razpolaga s 35.150 milijonov dolarjev monetarnega zlata, medtem ko je leta 1929 imel sam0 9800 milijonov dolarjev. Toda ta slika je samo privid-na, kajti ZDA držijo v svojih rokah 24.550 milijonov dolarjev monetarnega zlata, kar je okoli 80 odst. vseh svetovnih zalog, v razdobju od 1929—51 so se ameriške rezerve povečale za šestkrat, zlate rezerve vsega ostalega sveta pa v istem razdobju, samo dvakrat. Podooen je položaj tudi glede svetovnih monetarnih rezerv (ki predstavljajo količino monetarnega zlata in konvertibilnih valut v rezervnem fondu). Od 1929 do 1951 so se svetovne rezerve povečale približno štirikrat (od 12.900 na 53.600 milijonov dolarjev), če pa tu ne upoštevamo ZDA, potem so se povečale zaloge samo dvakrat (od 9150 na 22.900 milijonov dolarjev). Mbnetarne rezerve so namenjene za nevtralizacijo raznih nihanj, ki nastopajo v zunanji trgovini neke dežele. Višina monetarnih rezerv dobi svoj smisel žele, (Nadaljevanje na 4. strani) VRE9IE Vremenska napoved za danes: Predvideva začasno nestalno vreme z nadaljevanjem vdora hladnega zraka in možnostjo vremenskih motenj in krajših krajevnih padavin-Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26,1 stopinje; najnižja pa 17,8 stopinje. TRST, petek 7. avgusta 1953 PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 21.00: Akademija tečajnikov Ljudske prosvete Slovenije. Trst II.: 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 21.0o: Simfonični koncert, dirigira Willy Ferrero. — Slovenija. 13.30: Domači napevi slovenske zemlje. . (dl cohno)) Italijanski časopisi so pograbili izjave opolnomočene-ga italijanskega ministra v Ženevi v zvezi s preganjanjem slovenske manjšine v Italiji kot lačni kos kruha. Na naše pisanje sploh niso mogli odgovoriti, ker je bilo preveč prepričljivo, da bi se ga na kakršen koli način upali izpodbiti. Zato pa so na tihem pričeli šovinistični Italijani v Gorici ponjo, katere posledice so že danes vidne. V Messaggeru Venetu je na gorički strani objavljeno pismo «di un grup-po di fedeli«, ki se pritožujejo, da imajo Slovenci na razpolago tudi goričko stolno cerkev (Duomo) za svoje bogoslužje. V članku z naslovom «Za malo Slovencev na razpolago stolnica» se ta »skupi na vernikov» sprašuje, kako je sploh mogoče, da imajo slovenski verniki na razpolago stolnico, čeprav jih je le okoli 10 odstotkov, medtem ko je italijanskih vernikov v vsej nadškofiji okoli 170.000. Najbolj jih je zbodlo, da prodajajo pred vhodom v stolnico slovenske katoliške časopise. Največji zločin pa naj bi bil, da so te časopise prodajali tudi pred, med in po maši, ki so jo v stolnici imeli za pokojnim nadškofom Mar-gottijem. List piše, da je «neko ženšče nemoteno stalo pred glavnim vhodom v stolnico, imelo pri sebi stolico in zavoj slovenskih katoliških listov» in da je to predstavljalo sil colmo!« Ob koncu se obračajo na pristojne ljudi, ki naj poskrbijo, da se take stvari ne bodo več dogajale. eOdprejo naj oči in uredijo vse potrebno«, zaključuje list. Gospod opolnomočeni italijanski minister v Ženevi Si-limbanitbi najbrž kot rak zardel, če bi na primer z lastnimi očmi prebral pismo italijanskih »vernikov«. Morda bi verjel v resničnost objave tega pisma, če bi ga bral iz Mes-saggera Veneta; če pa bo bral prevod tega pisma iz našega dnevnika (in upamo, da si ga bo dal prevesti, če mu je kaj do tega, da spozna resnično stanje slovenske manjšine v Italiji) tedaj bo najbrž že zopet v udomačenem šovinističnem žargonu dejal, da se »delamo žrtneo in da je vse skupaj «protiitalijanska propaganda«. Ob zaključku moramo povedati še to, da se je slovenskim vernikom dogodila prav pri opravljanju maš že velika krivica, saj so svojčas ukinili slovensko mašo pri kapucinih. V zvezi s to mašo je nadvse zanimivo dejstvo, da so po ne vemo čigavem ukazu poslali nekega kapucina, ki je imel mašo v kapucinski cerkvi in ki je bil znan po svojem zavednem slovenskem prepričanju, v goričko umobolnico v VI. Vittorio Ve-neto, in sicer v paviljon A, češ da je hudo bolan. Od tam pa je kasneje pobegnil v Jugoslavijo, kjer sedaj mašuje v Sv. Križu pri Ajdovščini. Citatelji se spominjajo tudi zadeve s slovensko mašo v Krminu, da ne govorimo o Ambrosiovem pastirskem pismu in o diktiranem ukazu nadškofijskega dvorca slovenskim duhovnikom, naj pozovejo slovenske vernike, da bo-bo glasovali za šovinistično krščansko demokracijo. Ze samo ti primeri kažejo, kako daleč je prišel italijanski šovinizem v svoji ponji p roti Slovencem tudi na cerkvenem področju. To je prav zares «il colmo!« OBMEJNI TRGOVINSKI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Shoral za 30 mini o usaho smer«mesecu juniju Iz Jugoslavije predvsem les, premog, opeka, meso, iz Italije nadomestni deli za avtomobile, električni material in drugo blago Po poročilih Trgovske zbornice je bilo v juniju, na podlagi trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo zamenjava blaga med obema državama sledeča: Za uvoz blaga iz Jugoslavije v Italijo je bilo izdanih 13 obrtnic, za izvoz blaga iz Italije v Jugoslavijo pa 22. Vsota uvoženega blaga znaša 29.632.500 lir. ona izvoženega blaga pa 29.040-148 lir. Iz Jugoslavije je Italija dobila predvsem gradbeni les, drva za kurjavo, premog, plaž, opeko, goveje meso, jajca in še razno blago. V zameno je Italija izvozila v Jugoslavijo naslednje blago: nadomestne dele za avtomobile, električni material, mineralna olja. bombaževe bale, volno, nylon, sukanec nylon. precizne instrumente za tehnično uporabo, orodje in še razno blago. Poleg tega je bilo v goriških mehaničnih delavnicah, vedno v okviru italijansko-jugoslovan-skega sporazuma za zamenjavo blaga popravljenih več jugoslovanskih avtomobilov. Položaj avtonomnega kompenzacijskega računa od 30. junija t. 1. je sledeč: prejeta plačila: 851.250.749 lir; izvršena plačila: 748.282.374 lir; saldo: 79.713.252 lir. Seja občinskega odbora Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa se je včeraj se. stal občinski upravni odbor, ki je zaradi bližnjih počitnic za veliki šmaren sklenil rešiti nekatera vprašanja. Razpravljali so o okrepitvi elek trične razsvetljave pri Sv. Ro. ku, uredili bodo tudi kanah-zacijo v Ul. Galilei ter asfaltirali pločnike v Drevoredu 20 septembra. Nadalje so razpravljali o zdravniški oskrbi, plačevanju pristojbin civfni bolnišnici ter o plačilu zdravil, ki so jih prejeli reveži, k: so bili vpisani v seznam revežev v dvomeseeju maj-ju-nij. Še ena vožnja ob 22. uri na progi št. 1 Avtobusno podjetje «Ribi» je že več časa prejemalo razne prošnje od občinstva, da bi se vzpostavila na mestni avtobusni progi št. 1: Južna postaja - Svetogorska postaja nova vožnja okoli 22. ure, kajti do sedaj ni bilo nikake zveze od 21.30 pa do 22.45. Na podlagi tega sporoča podjetje «Ribi», da je prošnje vzelo na znanje in da je od srede, dne 5. t. m. dalje, vzpostavljena nova avtobusna zveza med obema postajama: odhod z Južne postaje bo od 22. uri, s Svetogorske postaje pa ob 22.30. Trčenje dveh mikromotorjev Včeraj popoldne ob 4. se je pripetila v Ul. Brigata Pavia nesreča. Mikromotor znamke Taurus, katerega je vozil Pe-troni Franc, star 39 let, iz Ul. Croce 11, je prišel iz Ul. Gelsi na Ul. Brigata Pavia, medtem pa mu je nasproti pripeljal na drugem mikromotorju 47-letni A. Brumat iz Gorjce, Ul. Čampi št. 30. Čeprav sta se skušala drug drugemu izogniti, je usoda hotela, da je Petroni privozil pred Brumata in tako je prišlo do trčenja. Posledice nesreče bi ne bile tako hude. če bi Brumat ne imel s seboj steklenice petroleja, ki se mu je pri nesreči razbila, njeni drobci pa so ga hudo poškodovali po levi podlahtnici. Pri nesreči se je poškodoval tudi po drugih delih telesa. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ul. Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 25 dni, če ne bodo nastale komplikacije. pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Dnevni red bo obsegel precej točk, ki zadevajo administracijo, popravila cest, zdravniško pomoč revežem, razne občinske stroške ter odobritev vsote, ki bo potrebna za popravilo opreme otroških vrtcev. Mihelci v Beneški Sloveniji. Italijanski ribiči zahtevajo obnovitev pogodbe z Jugoslavijo Zaradi protijugoslovanske gonje morajo trpeti škodo italijanski ribiči in trgovci in s tem prebivalstvo sploh Seja občinskega upravnega odbora V beli dvorani goriškega županstva se bo danes zvečer sestal občinski upravni odbor Zaradi vedno slabšega gospodarskega stanja ribičev z vzhodne italijanske obale, ki iim je italijanska vlada z odklo. nitvijo jugoslovanskega predloga po obnovitvi 13. aprila 1952 zapadlega italijansko-jugoslovanskega sporazuma o jadranskem ribolovu, onemogočila lov rib v vzhodnem Jadranu, so se svojčas sestali italijanski ribiči v Anconi, Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri je poudarjeno, da italijanski ribiči zahtevajo ob. novitev pogajanj z jugoslovansko vlado, da se doseže spora, zum, ki bi dovoljeval italijanskim ribičem lov tudi v pasu 4 milj izven pasu šestih milj, ki predstavlja jugoslovanske teritorialne vode. Ras štirih milj predstavlja zaščitni pas, v katerem je lov prepovedan. Obenem pa naj bi se področje razširilo tudi na Kvarner in zahodno istrsko o-balo. * Zahteva italijanskih ribičev je toliko bolj utemeljena, ker se bojijo velike konkurence jugoslovanskih rib, katere na podlagi trgovinskega sporazuma od 3. avgusta 1949 izvaža Jugoslavija v Italijo. Te ribe se že uspešno uveljavljajo v Anconi in v San Benedettu del Tronto. Pri sklenitvi sporazuma leta 1949 je italijanska vlada pristala na letno odškodnino v znesku 750 milijonov lir. Kasneje pa je zahtevala, da se odškodnina zniža na 600 milijonov lir. Jugoslovanske obla. sti so na zahtevo pristale. Odlašanje sklenitve sporazuma o jadranskem ribolovu z Jugoslavijo ima skupni imeno. valeč: protijugoslovansko gonjo. Zaradi doslednosti v tej gonji gredo tako daleč, da celo oblasti oškodujejo svoje državljane, kot je primer s chiog-giotskimi ribiči ali pa goriški-mi in videmski trgovci, ki so zahtevali, da bi se letna trgovinska izmenjava med gori-ško in videmsko pokrajino ter Slovenijo povišala čez milijardo lir, kar je italijanska vlada odklonila, češ da bi to utegni, lo lahko »koristiti jugoslovanski argumentaciji«, da je življenjski obstoj Gorice odvisen od njenega zaledja. V avto Zelenega križa je zavozil Včeraj predpoldne okrog 11.20 se je na Katerinijevem trgu dogodiila prometna nesreča, ki pa ni zahtevala hudih žrtev. Iz Ul. Corsica je privozil rešilni avto Zelenega križa «Fiat 500» z evidenčno tablico GO 5324, ki ga je vozil šofer 58-letni Viktor Bernardi, namenjen čez Katerinijev trg v Ulico Orzoni. Ko je bil na tem, da gre čez trg. je iz Ul. Silvio Pellico proti Svetogorski u!lici privozil s precejšnjo brzino na motorju «Rumi 125» GO 6612, 24-letni Oreste Curtner, bivajoč v Ul. Capuccini št. 2. Namesto da bi pustil prosto pot in dal prednost avtomobilu, je vozil kar naravnost in tako zadel vanj. Motorist je ob trčenju zletel nekaj metrov proti levi strani ceste, a na srečo je odnesel samo nekaj prask na desni nogi. Odpeljali so ga na sedež Zelenega križa, kjer so ga obvezali, nato pa je lahko odšel domov. Obe vozili sta biili poškodovani, večjo škodo pa je utrpel motor «Rumi». KINO VERDI. 17: »Kubanski kozaki«. barvni film. CENTRALE. 17: «Zaseda apa- šev«, J. Ellison in V. Her-rick. VITTORIA. 17: »Strasti«, M. Zetterling in D. Bogarde. MODERNO. 17: »Dama s kamelijami« («Traviata»), N. Corradi in G. Matters. LETNI. 17: «Mladina za rešetkami«. Obvestilo staršem otrok v koloniji Starše otrok v počitniški koloniji v Ukvah naprošamo, da se posebno v dneh 15. IN 16. AVGUSTA VZDRŽE obiskov otrok zaradi dobrega poteka dnevnega reda, ki je že vnaprej določen. VODSTVO POČITNIŠKEGA DOMA Natečaj za diplomatsko službo Uradni list št, 161 je dne 17.7.1953 priobčil odlok, na podlagi katerega je razpisan natečaj z izpiti za 12 diplomatskih službenih mest. Za pripustitev k natečaju je potrebna izpitna diploma pravnih ved, ali političnih ved. ali političnih in konzularnih ved, ali ekonomsko pomorskih ali ekonomsko trgovskih ved- Prošnjo za pripustitev k natečaju s priloženimi predpisanimi listinami je treba oddati na ministrstvo za zunanje zadeve v roku 60 dhi po objavi odloka v Uradnem listu. Zaprte trgovine Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo zaradi letnih počitnic spodaj na. vedena podjetja zaprla svoje trgovine v sledečih dneh: od 9. do 25. avgusta Lucia de Gironcoli, Ul. Belinzona, prodaja raznega blaga; od 10. do 16. avgusta Donato Depicolzua-ne, Ul. Mattioli, prodaja premoga in drv za kurjavo; od 15. do 18. avgusta Rihard Vida, Ul. Seminario, mirodilnica; od 5. do 20. avgusta O. V.incen. zi, Korzo Verdi, »Radiofonia«. IH sr is i | J —i •• • . S 11: ji. _ V um DIRKA «PO HRVATSKI IN SLOVENIJI« Pokal «Primorskega dnevnika» prvemu na Razklanem hribu Dirkači bodo vozili skozi našo cono v sredo 12. t. m. Ze ko smo objavili potek pro. ge letošnje dirke «Po Hrvat ski in Sloveniji«, smo najavili, da bodo dirkači v četrti etapi Koper—Nova Gorica 12 t. m. vozili tudi skozi našo cono. Spominjamo se, da so po isti poti vozili že tudi predlanskim. Na mnogih točkah ob poti se je zbralo veliko občinstva, ki je hotelo videti dirkače iz raznih držav in med njimi tudi nekatere Tržačane. Vožnja od Kopra do Bolj unča vodi po lepi cesti; in ker je ta kos poti v začetku etape, seveda skoraj ne more priti do kakih razburljivih trenutkov. Tudi sama vcžnja od Boljunca navzgor proti Ključu in naprej po novi avtomobilski cesti do Razklanega hri ba ne more dirkačev pripraviti do posebne borbenosti Predaleč je še do končnega cilja v Novi Gorici, da bi bilo lahko obdržati eventualno priborjeno prednost v vožnji po strmini. Toda če dirkgči vedo, da jih Čaka med vožnjo nagrada, tedaj se bodo pa potrudili in gotovo pride v takih primerih do resnejše borbe. Znano je, da je na vseh večjih dirkah — predvsem etapnih — tudi med samo etapo po več nagradnih ciljev, za katere so razpisane pri profesionalnih dirkah vsa. sih kar lepe nagrade. Te nagrade se razpišejo bodisi za dirkača, ki prvi vozi skozi kak večji kraj ali pa ki prvi prevozi kak vrh in podobno. Čeprav je dirka «Po Hrvat-ski in Sloveniji« dirka diletantov, torej ne profesionalcev, je vendaf razpisanih tudi več nagrad za vmesne cilje. Seveda so te nagrade v glavnem v materialu, ki je kolesarjem koristen. Razen tega pa so tudi drugačne nagrade. Tako smo že videli naslikana dva krasna kristalna pokala, ki jih je «Slovenski poročevalec« na. menil dirkaču, ki bo prvi med vsemi privozil na Vršič, in pa prvemu slovenskemu dirkaču na Vršiču. (Lahko se zgodi, da je prvi med vsemi Slovenec, ki bi v tem primeru dobil oba pokala.) Da bi pa bila tudi dirka po i naši coni nekoliko živahnejša, I je uredništvo našega lista skle-j nilo darovati dirkaču, ki bo prvi privozil do Ključa pri Ka-tinari (ali pa mogoče na Razklani hrib), ličen pokal in praktično darilo. TENIS VIAREGGIO, 6. — Včeraj je bil prvi dan mednarodne teniške prireditve, na kateri nastopajo profesionisti Sedgman, Mc Gregor, Segura in Pails. Danes so igrali takole: Segura : Mc Gregor 5:7, 6:0 6:3. Pails : Sedgman 6:1, 6:4. V dvoje: Sedgman - Mc Gregor : Segura - Pails 9:9 (prekinjeno). VIAREGGIO, 6. — Številno občinstvo je prisostvovalo i-gram drugega dne mednarodnega teniškega turnirja profesionalcev. Rezultati: Sedgman (Avstral.) : Mc Gregor (Av-stral.) 6:4, 6:2. Pails (Avstral.): Segura (Equador) 4:6, 6:1, 6:4. V dvoje: Sedgman in Mc Gregor : pails in Segura 13:11, 6:1. * * * SOUTH ORANGE (New Yer-sey), 6. — V četrtfinalu na teniškem turnirju Vzhoda na travnatih igriščih so bili včeraj sledeči rezultati: Rosewall (Avstral.) : Golden (ZDA) 6:2, 9:7. Hoad (Avstral.): Bartzen (ZDA) 6:4, 7:5. Tra-bert (ZDA) : Burrows 6:4, 6:3. Zenske; Hart (ZDA) ; Gibson (ZDA) 6:3, 6:2, Fry (ZDA) Popple 6:0 6:3. Nihče ni včeraj preplaval Rokavskega p r e 1 i vj CALAIS, 6. — Skupina šestih plavalcev — 4 moški, 2 ženski — je danes zjutraj pričela plavati čez Rokavski preliv. Plavalci, so startali z Gris Neža. Vreme je bilo lepo, toda morje precej razburkano. Danska plavalka Andersen, ki i-ma že 36 let, je že petkrat poskušala preplavati Rokav, toda brez uspeha. Angležinja Margaret Feather (20 let) je pri svojem tretjem poskusu; prejšnja dva ji nista uspela. Anglež William Nem Barnie. ki ima že 56 let, pa je že trikrat uspel, medtem ko je petkrat poskušal. V popoldanskih urah je prišlo poročilo o prvih neuspehih. Po sedmih ali osmih urah plavanja so odstopili trije, in sicer Angleža Frederick Gill in Vic-tor Birkett ter plavalka Andersenova. Birkett je bil tako oslabljen, da mu je moral zdravnik nuditi prvo pomoč. Z nasprotne strani, t. j. z angleške obale proti Franciji, pa je plavala 20-letna Kathle-en Mayoh, ki je morala odstopiti, ko je bila po 15 in polurnem plavanju le še tri četrt milje od obale. Močni tokovi in mrzla voda sta bila glavna vzroka za odstop štirih plavalcev. Pač pa je še vztrajala v vodi Angležinja Feather, ki jo je njen zaročenec, Egipčan Ab-del Monem Abou spremljal pri njenem podvigu z motornim čolnom. Prvega britanskega plavalca in plavalko, ki bosta preplavala iz Francije do britanske obale, čaka kot nagrada tisog funtov šterlingov. Razen plavalke Feather se Še bori z valovi 27-letna Ken- neth Wray, ki je bila ob V° Čilu štiri milje vzhodno od t™" verja in ni kazala znakov ut jenosti. Dve milji za njo Pa ) z dolgimi zamahi plaval * kavski veteran« Ned Barnis. Zadnja vest javlja, da so plavalci odstopili: Margs Faether po 14 urah m 8 hj'n tah plavanja, Kenneth po 12 urah in 18 minutah končno William Barnie P° : urah in 23 minutah; ta j* zadnji, ki je odnehal; oddaI je bil 4 km od doverskeP razvodja. Ostra borba med Konnom in Yamosbito OSAKA, 6. — Drugi ij? mednarodne plavalne pr>re tve v Osaki je Ford Ko” zmagal na 400 m prosto v ' Američanu je sledil JaP0®, Katsuji Yamashita s 4:39,6' 100 m prosto je zmagal e stralec John Henricks v. g sledil mu je Japonec Hif° Suzuki z 58,0. Včeraj pa je Yamashi,a . spel premagati Forda K°8 na 1500 m prosto z l8' ,, Konno je dosegel 18:52,6, *r -ji pa je bil Japonec Yukiy0 Aoki z 19:5,8. Včeraj zvečeti Henricks zmagal na 200 m t sto z 2:11,2; drugi je bil | ki z 2:11,6, tretji pa Hir0 Tani z 2:12. Na 100 m hrbtno je zrt>a^ Američan Yoshi Oyaka'*'a Takuro Ashida z Hase z 1:10,2. ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Triestina na tretjerr za Monzo in N i mestu o v a ro Obe ekipi na prvih dveh mestih pa še čaka težka pot v Trst Podbrdo v Benešld Sloveniji. Kakšna je naloga Triestine v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v hokeju na kotalkah? Prvenstvo je sedaj že v drugi polovici. V soboto so bile že tekme prvega povratnega kola. In če pogledamo lestvico, tedaj vidimo na prvih treh mestih Monzo, Novaro in Triestino s po eno točko razlike. Spominjamo se. da so dolgo ta moštva vozila skupaj. Potem pa je prišel najprej neodločen rezultat med Monzo in Triestino v Monzi, nato pa je še Monza premagala Novaro in No vara Triestino. Triestina je gostovanja pri ostalih dveh ((velikih« v njunih brlogih opravila in je z obeh teh tekem prinesla domov vsaj eno točko. Sedaj pa čaka, da prideta glavna konkurenta k njej v goste. Ce bi z vsakim od obeh opravila vsaj z neodločenim rezultatom, bi prišla že po razmerju golov na prvo mesto. Vendar pa upamo, da bo opravila tudi bolje. Seveda, ostale štiri tekme pa mora dobiti ne glede na to, kje bo igrala, doma ali kot gost. Nata način si bo lahko zopet o-svojila prvenstvo. V soboto so bili v Trstu igralci Marzotta. Včasih jim je še kar dobro uspelo razdirati igro Tržačanov. Vendar pa so ti tud; poleg številnih zamujenih in zgrešenih priložnosti le našli toliko prilik, da so gostom darežljivo nasuli 10 golov za tri prejete. Glavni strelec je bil Brezigar s šestimi goli. Poser in Bertuzzi III pa vsak z dvema. Lahek posel je imela tudi Monza z Bolzanetese, medtem ko je Novara naletela v Pirel- liju na zelo žilavega nasprotnika. Rekorden rezultat pa je dosegla Edera v Modeni; rekord -je tudi, da je mladi Brai-da v manj kot 20 minutah dosegel osem golov! REZULTATI: ♦Triestina - Marzotto 10-3 ♦Novara - Pirelli 10-8 »Monza - Bolzanetese 7-1 Edera - »Amatori 19-8 LESTVICA: Monza Novara Triestma Edera Pirelli Marzotto Bolzanetese Am. Modena 8 7 1 0 55 33 15 8 7 0 1 69 36 14 8 6 1 1 70 29 13 8 4 0 4 56 53 8 8 3 0 5 42 50 6 8 2 0 6 30 50 4 8 2 0 6 44 73 4 8 0 0 8 43 85 0 Predvčerajšnjim je Ten Hoff, Nemec, ki je aspirant za naslov prvaka težke kategorije. trikrat podrl na tla Biga Willa Wilsona ter ga nato premagal s tehničnim k. o. po 2’58” v prvem krogu. Evropskega prvenstva v veslanju se bo udeležilo 18 držav: Avstrija, Belgija, CSR, Danska, Finska, Francija, Holandska, Jugoslavija, Nemčija, Norveška, Poljska, Posarje, Rusija, Španija, Švedska, Svi-ca in Velika Britanija. Jugoslavija bo tekmovala v skifu, v double scullu, v četvercu brez krmarja, v četvercu s kr, marjem in v osmercu. Na plavalnem prvenstvu Nemčije je na 100 m v metuljčku zmagal Fritsche v zelo dobrem času 1:08.8, na 100 m hrbtno Dressler v 1:09-0 in na 200 m prosto Reich 2:13.0. Honolula v 1:7; sledila sta 1:10 m Preplaval je 200 km LONDON, 6. — Agencija V* poroča, da je ruski P^aV3.,al Iskander Faizulin 200 km v reki Amur prevp5* 26 ur 8 minut 30 sekund- Z3- StePJ' 17,08* 4. avgusta ^ je v Habarovsku 19,16 in 30 sek. 5. avgusta- * čel je plavati pri vasi - .. novo ob goji za plavanje niso bil1 1)0' čas najboljši, kajti 5. avg- -• j traj je bil veter in je P* dež. Zatopek 5000 Kominformovska mednah^ na mladinska organizacija E organizirala mednarodni tu dinski festival v Bukarešti, . terega se udeležujejo ^ mnogi atleti raznih držav-teku na 5000 m je bil siln° ^ pet boj med Cehom ZatoP*1®^ Rusom Kučem in Madž8 ^ Kovacsom. Dva kroga koncem je imel Kuc 25 jt skoka pred Kovacsom, .0fi} bil zopet 10 m pred ZatoP* ^ l$v Ob znaku z zvoncem za p nji krog pa je Zatope^ ^ tegnib) in kmalu Kovacsa hitel, ki pa se mu je * jfC za pete. Na ravnem delu r-ge pred ciljem- je . ji razvil vso brzino, toda hu Ven0 čili'? bii pred njim 15 m. ga je Ceh 80 m pred cU^.j. dohitel in zmagal s časom j Kuc je bil drugi s 14:4, pa tretji s 14:4,2. ^ Zanimivo, da sta v met11 ^ diva Norvežan Strandli 10 džar Csermak dosegla ^ 58,49. Rus Krivonosov j* jt dosegel 57,90 m. V troskok r zmagal svetovni rekorder bakov s 15,63 m; 2. ” A (Ceh) 15,02, 3. Frister (No1” 14,86. V skoku v višino za so prva tri mesta zasedi® , j sinje. Prva je bila sve .» rekorderka v ženskem P® j». boju Cudina s skokom ]• -v* 2. Modjakova 1,61, 3. 1,58. Cez Doberdob (Nadaljevanje s 3. strani) NOVE ZNAMKE V proslavo 4. obletnice atlantskega pakta bodo v prihodnjih dneh izdali nove znamke za 25 in 60 lir. Znamke se bodo prodajale v vseh poštnih uradih in bodo veljavne do 30. junija 1954, čas za zamenjavo pa bo do 31. decembra 1954. ni, niti malo niso mislili na težave in nevarnosti, ki so jih čakale. Tri dni so ždeli v kamniti votlini nad nižino in čakali kurirko, da jim prinese zaželeno vest, da se je Bleki prikazal in da kroži po cestah. Po treh dneh so se odločili in šli v nižino. Zal, zaman! Dva sta se vrnila. Gigi je ostal na cesti v mlaki krvi. Se sta čakala preostala, dokler jima vendar ni kurirka povedala, da se je Bleki prikazal na cesti. Odšla sta. Na cesti sta zasačila izdajalca. Padel ]e pod revolverskimi streli. Vrnila sta se spet med kamenje, vesela, da sta izvršila nalogo, ki jima je bila zaupana. Toda kakšno razočaranje! Kaj kmalu je prišla kurirka in jima povedala, da so Blekija prinesli hudo ranjenega v bolnišnico, kjer so ga operirali in mu rešili življenje. Vendar Bleki ju vse to ni pomagalo. Cez nekaj dni je v bolnišnico vdrla grupa partizanov in GAP-ovcev ter ga likvidirala na bolniški postelji. Kje si, nepozabni »Ameri-cano«, ti, ki si izvršil obsodbo, katero si je Bleki sam napisal? Nekje trohniš. Padel si menda, ko si skušal zbežati iz rok nemških hlapcev, ki so te zajeli. Ko se danes spominjam tistih dogodkov, ki so že precej daleč za nami, me vedno zamrazi po hrbtu. Morda je Bleki te tedaj izdajal, ko je mene vodil preko kraških goličav v partizane? Morda je tedaj že koval pošastne naklepe, morda me je mislil brez vsakega obotavljanja izročiti fašistom, po dolgih letih, ki sem jih preživel v temnici. Pravim: morda1 Marsikaj se je govorilo, resnice po nihče ni vedel. Morda jo je Bleki nesel v grob. Vprašanje svetovnega gospodarskega ravnotežja (Nadaljevanje s 3. strani) če jo primerjamo z višino uvoza neke dežele. V tem primeru pa vidimo, da ZDA s svojimi rezervami pokrivajo 191 odst. vsega svojega uvoza, medtem ko Anglija pokriva sa_ mo 22 odst. svojega uvoza. Zelo redke so srečne dežele, kot je n. pr Švica, ki pokriva z monetarnimi rezervami 117 odst. svojega uvoza. Ce ne u-poštevam0 ZDA. je celokupna vrednost svetovnega uvoza znašala leta 1951 59.182 milijonov dolarjev, medtem ko so monetarne rezerve znašale samo 22.900 milijonov dolarjev. To pomeni, da svet pokriva monetarnih rezerv kaže tudi dejstvo, da se je skupni svetovni uvoz povečal od leta 1937 do danes za dva in polkrat, medtem ko so se monetarne rezerve povečale samo za eno petino. Uvoz ostalega sveta iz ZDA pa se je v tem obdobju povečal za petkrat, kar z obstoječimi monetarnimi rezervami ni mogoče izravnati. Svetovna gospodarska neuravnovešenost na področju monetarnih rezerv je postala pereča predvsem zato, ker je svet zaskrbljen zaradi posledic, ki bi lahko nastale za svetovno gospodarstvo zaradi slabo pripravljene preusmeritve v mirnodobno gospodarstvo. V kolikor preusmeritve v ZDA komaj nekaj več kot eno tretjino svojega uvoza z monetar- ne bi spremljala tudi energičnimi rezervami. Pomanjkanje 1 na notranja akcija javnih del, na mednarodnem področju pa ekonomska pomoč zaostalim deželam, bi bila najbolj naravna posledica preusmeritve težka notranja depresija, ki bi bila za zunanji svet naravnost porazna. Izkušnje namreč kažejo, da se je nacionalni dohodek v ZDa zmanjšal v razdobju od 1929—1932 za 52 odst. Toda inozemstvo je moralo takrat zmanjšati svoj uvoz iz ZDA za 68 odst. zaradi pomanjkanja dolarskih plačilnih sredstev. Pri tem je treba upoštevati, da je leta 1929 svet še imel precej zadovoljive monetarne rezerve, s katerimi je poizkušal omejiti posledice krize. Velika Britanija je n. pr. trošila svoje rezerve do zad ni mogla docela preprečiti. To- i razliko bi mogli pokriti samo, I je izvršni sekretar. da po končani krizi se je zna-I če bi Amerika neprestano da- ske komisije za Latinsko • p riko opozarjal na dejstv®yl njega in do neke mere omilila posledice krize, čeprav jih [ kuuje, kot pa njej prodaja. To šla obubožana z ramo ob rami z ostalim svetom proti ZDA, kamor so se zgrinjale zlate in monetarne rezerve iz vsega sveta. Koncentracija takega bogastva pomeni dinamit v našem svetu. Amerika je doživljala leta 1937-38 lahko krizo, ki so jo ameriški ekonomisti imenovali recesija. Zaradi te krize se je nacionalni dohodek v tem letu zmanjšal za 10 odst., dolarska vrednost ameriškega uvoza pa je padla za 35 odst.. Leta 1949 je nastopila spet lahka recesija, ki je zmanjšal a ameriški nacionalni dohodek za 5 odst., toda vrednost uvoza se je hkrati zmanjšala za 15 odst.. Problem svetovnega gospodarstva je torej v resnici v strukturi ameriškega bogastva, ki ovira intenzivnejši razvoj svetovnega gospodarstva. Zaradi ameriške visoke produktivnosti in ogromne proizvodnje svet od Amerike veliko več jala gospodarsko pomoč inozemstvu, ali pa če bi svet razpolagal z zadostnimi zalogami zlata, ki bi ga dajal Ameriki v zameno za sredstva za proizvodnjo. Toda svet monetarnih rezerv nima, v republikanski stranki pa vse bolj dvigajo glasove proti gospodarski pomoči inozemstvu. Danes postaja vse bolj jasno, da ob taki svetovni neuravnovešenosti ne bo mogoče več dolgo zdržati. Zavest, da je treba storiti nekatere odločne korake, je vedno bolj močna in zadnje zasedanje EOOSOC to zelo jasno dokazuje. — Problema ni mogoče rešiti s tem. da bi zlato spet razdelili na enakomerne dele, ker bi se takoj za tem zlato ponovno zbralo v ZDA, kamor se steka največji del povpraševanja po investicijskih dobrinah. Rešitev problema je mogoča samo z naglim gospodarskim razvojem. Toda celo v tem pogledu Latinska Amerika “ j) razvija v letnem temPuzp* odst., medtem k0 s° ^nie^ razvijale v zadnjem tefl> z 2 odst,. Toda celo Prl js jj povečanem tempu raz^ t jv Latinska Amerika šele c / let dosegla eno tretji11® ^ prečnega osebnega d®' kakršnega ima preb1 / Severne Amerike. DatieS^tl rimo o potrebi nove razdelitve dela. Sve* " ' rem živimo, smo kolonialnega razdobja- p* in odnosi so ostali, vse a