Oblasti bodo dihali la ovratnik Stran 6 145 evrov - preveč za kandidate! Stran 6 Št. 75/ Leto 63 / Celje, 23. september 2008 / Cena 0,81 EUR Odgovorna urvđrm NT: Ta^MCvfm magovalol In t»» poraženci * v * -M if 4 i, --- V g k \ f STRANI 24 ^ «i; V V.C »s. Po nagrado v »gatahfc STRAN 15 Rojstvo Šmarnice STRANU Znamka namesto poljuba STRAN 10 Foto, SHERPA Pet generacij s Reke pri Laškem STRM 16 9770353734020 VOLITVE NOVI TEDNIK Poslanci iz nasiii icrajev S Celjskega, kjer je zmagala SDS» pošiljamo v državtii zbor 11 poslancev Po zaenkrat še neuradnih, začasnih podatkih je zmagovalka nedeljskih držav-nozborskih volitev SD, tesno za petami ji je SDS, v parlament pa se je uvrstilo še pet drugih strank. Volihia udeležba je bila dobrih 62 odstotkov, podobna pa je bila tudi v 5. volilni enoti. Na širšem Celjskem smo po neuradnih rezultatih v parlament izvolili 11 poskncev»v iztekajočem se mandatu jih Imamo 13, zmagovalka na našeraobmočju pa jeSDS. Tako naj bi Celjsko iz vrst SDS zastopali Darko Menih, Iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, Rudolf Petan In Vinko Gorenak. Na listi SD so zaenkrat izvoljeni Bojan Kontič, Andreja Rihter in Matjaž Han. Vrste Zares naj bi branil Matej I^ovnlk, SNS Silven Majh-nič, SLS in SMS pa Jakob Presečnik. Stranki LDS in DeSUS bosta verjetno na Celjskem ostali brez poslanca. Ponavljamo, to so neu- radni izidi, uradni bodo znani prihodnji ponedeljek, ko bo Državna volilna komisija prištela tudi glasove, ki bodo po pošti prispeli iz tujine. Sicer letošnje volitve niso takšno presenečenje» saj so tesen volilni izid že mnogi napovedovali vnaprej. V grobem gledano, bi imela Savinjsko-šaleška regija pet poslancev. Zgornja Savinjska dolina je, kol že nekaj mandatov, ponovno izvolila dva poslanca, Šaleška pa ima tri. Brez poslanca je ostala Spodnja Savinjska dolina. Celje je spet dokazalo, da je Izjemno težko izvoljiv okraj, čeprav si je tokrat kandidatka SD priborila mandat, izven parlamentarnih vrst pa je ostalo kar nekaj znanih imen. Tokrat imajo dva poslanca Slovenske Konjice, po enega pa Še Šentjur, Laško in Šmarje pri Jelšah. US Začasni neuradni rezultati glasovanja za Slovenijo Glasovalo skupaj: 1.063.468 Volilna udeležba: 62.16 % Izidi glasovanja po listah Kandidatna lista Stavilo mandatov Število glasov Odstotak SOCIALNI DEMOKRATI 29 315.666 30.50 % SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA-SDS 28 303.474 29.32% ZARES • NOVA POLfTIKA 9 97.322 9.40% OeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 7 77.142 7,45% SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SNS 5 56.492 5.46 % SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IN SMS • STRANKA MLADIH SLOVENIJE 5 54.196 5,24% LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA 5 53.711 5.19% SLOVENIJE Neuradni poimenski rezuiati glasovanja 5. VOLILNA ENOTA 1.V0 Šentjur Kandidat 1. ŠTEPANT1SEL 1 FLORJAN CVETD ERJAVEC 3. MARKO QIAQ 4. STAN^SIAVZUPANC 5. ZDENKA VREČKO 6. PETER THALER 7. JANKO CERK\^NIK a ROBESrr POLMAR a DU§AN ŠKOfiERNE n EOVARO OESTOVNIK ?T. BARBARA ČATER 12. DARJA HRIBERNIK 13. lOA STROPNIK FCKmN t4. MARTA ^AKAN KRISTINA JAZBEC 16.792 9.517 S6.68 X Ust« SDS SO SLS-^SMS OdSUS ZARES SNS NS< LDS iPA IPR Z5 KOS l£pv ZK SSN 2. VO Celja I I MIRAN JU8K0ŠEK t ANDREJA STOPAR a BOJAN ŠROT 4. ŠTEFANIJA PRESK£R 5. FRANCI 2im 6. NADA mtmK 7. ALENKA PREBIČNIK SEŠEL a BOJAN LEŠER a KSENUA KRAŠEVEC KL URŠKA ORUGOVIČ 11. BOJAN RIBEŽl IZ JOŽEF ŽUUS ia FRANC CAJHEN 14. FRANC FAZARINC % MAJDA OROŽEN 3. VO Calle 11 1. ANOREJARIKTER 1 ROMANA JORDAN CIZEU a BOJAN ŠRDT 4. BRANKO lOBNIKAR a JDŽEF ZIMŠEK a MARICA JURKOVŠEK 7. JANACOVCERŽEN a SONJA JAVORNIK a MARUA GRAČNAR m BRANKO V?VOO n MILAN FERME 12. BERNARDA KEfiUĆ ia 80Ž0 ŠTUCL 14. MAJDA OROŽEN m ALENKA AVGUŠTIN 4. VO Žalec I t UUBDŽNIDAR I MARKO LAZNIK a KARL VIKTOR ERJAV^ 4. lOJZE POSEDEL a MARICA JURKOVŠEK 8. SLAVKO RESNIK 7 DARKO SIMONČIČ a 6VID0 HRIBAR 9. SONJA DŠTtR KI TATJ/UVATOMINC n. ADR{ANO TRNOVŠEK II MIRAN ZAKELŠEK ia TOMAŽ MARDVT 14. MIROSIAVKA PEWIK ia MILAN KOVACIC 5.V0 Zaiecll I FRANC SUŠNIK St. glasov Odstotek glasov SDS SD SLS'^'SMS DaSUS ZARES SNS LOS UPA NSi ZS M KOS LČPV ZK SSN SO SOS SLS^SMS ZARES OaSUS SNS LDS UPA N& ZS IÖV KOS IPR SSN ZK SDS SO OBSUS ZARES SNS LDS SLS-^SMS NSi UPA ZS SSN LCfV KOS L?R ZK SDS 3.755 1535 1243 682 801 573 343 287 83 4d 34 27 26 21 19 5316 3^6 attl7 1488 1X137 849 298 298 92 92 82 50 46 38 4.472 aios 2228 1.486 1203 8$4 SU ISO 135 im 48 43 38 36 23 a453 1.738 1.435 694 488 293 229 134 64 32 32 21 20 11 a837 40.45 % 16.54% 13.39% 7.35H 8>7% 6.23% a88% a89H 0.53H 0,37% 23.030 17.355 59.78 % 31.31% 22.53H 12,41« 9^4% 8J6H aii% 3,82H U4% 1.74% 0,54% 0.54% 0.48% 0.29% 0.27 Vi 23.881 14.473 60.35 % 31.41 X 21.84K 15.53% ta44% a45% 4^1% 3,61% 1.33% 095% 0,7t% 0.34% 0,30% 0^7% 025% ai6% 17.453 11.225 84,32 % 31.40% 2140% 15.80% 13.05% 8,31% 4,44% 2.66% 2.08% 1^2% 0.58% 0^% ai9% 0.18% 0.10% 17.907 11.951 66.74% 32.67% t TATJANA RAZBDRŠEK REHAR SD 2868 24,40 K a ANTON REPNIK DBSUS 1179 10.D4S 4. PHRA STEPIŠNIK ZARES 1061 S. JANEZ ARUČ SNS 691 8,88H & ALEX REBERŠEK Nsi 623 5,30^ 1 FRANC ŠKRABE LDS 586 4,99% a DRABICA S. PRAŽNIKAR SLS^'SMS 502 d. ANDRDA IL£ŠIČ UPA 156 1.33 ia TOMAŽ MARDVT KOS 62 0.53% n STOJANJEŽ LČPV 51 0.43% 12. MARKO JESENIČNIK SSN 50 0.43% a MILAN FERJAN ZS 48 0.41% 14. MIROSUVKA PEVNIK LPR 30 026% tS. ALOJZ KOVAČIČ ZK 12 0,10% 6. VO Mozirja 13.767 9.035 6S.63 % 1. IZTOK PODKRiŽNIK SDS 2.941 33.08 % 2. JAKOB PRESEČNIH SLS'-SMS 1.665 18.73 %. a SREČKO PRISLAN SO 1437 16.t6% 4. JANEZ §TIGLIC DaSUS 837 9,41% 5. JANEZ ARUČ SNS 594 6,68% a HELENA ŽAGAR ZARES 5^ 6.10% 7 JURU REPENŠ» m 302 3,40% a OARJA planinSek LDS 269 3,03% a NATAŠA IKOVIC UPA 139 1.56% ia MARUA JURAKTRQGAR ZS SO 0,65% 11. BRIGrTA B^IČ OBREZ LPR 34 0,38% 12 MIRJANA PCTERNEL LČPV 30 0.34% ia SIMONA PREDN]K PLANTEV KDS 23 0,26% 14. KRISTANA JAZBEC SSN 23 026% 1& ROK UŠEN ZK S 0.06% 7. VO Velenje 1 17.320 11.072 63.93 % 1. BOJAN KOVnC SD 4.091 37,44 X 2. ZORJA MAZEJ KUKOVtČ SDS Z698 24.69% 3. MATCJLAHOVNIK ZARES 1.824 16.99 % 4. ERIKA VERŽEC DeSUS 853 7.81% URŠA KRAŠOVEC SNS 5U 4.70% a EVGEN DERVARIČ LDS 313 Z86% 7. MITJAN BIZJAK NSi 184 168% & ROBERT BAH SLS^SMS 168 1,64% a DARKO ODER UPA TJ1 120% la BORin KORUN SSN 33 a3s% 11. JASNA TAMŠE LPR 31 0.28% IZ MARJAN TRATNIK ZS 31 0.28% ia ^muo KOTNIK IÖV 29 02?% 14. TANJA KLANČAR KOS 21 0.13% 8. VO Velenje II 1774» tl.333 63.88 X 1. OARKO MENIH SDS 4.020 36.12 X t ANDREJA KATTČ SD an9 2836% a MARJAN HIRŽELJ DaSUS 967 889% 4 CVETKA RIBARIČLASNIK ZARES 911 8.16% a MIHAEL LETONJE SNS 721 6.46% a DRAGO KOREN NSi 415 3,73% 7 MUANKOPUŠAR LDS 378 3,40% a MAJAAŽMAN SLS^SMS 239 215% a ANDREJ GORENŠEK UPA 119 1.07% ia BORUT KORUN SSN 47 0.42% n. JASNA TAMSE LPR 38 0,34% Legenda Pri posanmnih valifnih okrajih (VO) ja navedeno Itavilo volilnih ujiravfifliUBV, Število volivcev io odstotek. Kendidati. ki so po začasnih neuradnih podatkih irvoljenr v OZ. eo nelisojeni na modri podlagi. OeSUS • DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV KOS • KRŠČANSKO DEMOKRATSKA STRANKA LČPV • USTA ZA ÖSTO PfTNO VOQO LDS • UBERAliM DEMOKRACIJA SLOVENUE 12 ANDREJA KOCHKRAUT ZS 37 13 TANJA KLANČAR KOS 31 14. RAJKO BRAČiC LÖV 29 6. VOLILNA ENOTA 0.33% 028% 0.26% i.VO laiho 16.643 9.636 61.69 X 1. MATJAŽ HAN SO 3 462 36.72 ^ 2 DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK SDS 2506 26.66% a rVAN MEDVED ZARES 811 8.63% 4 DANUEL 008RŠEK DeSUS 720 7.66% a PETER KOZMUS NS^ 511 5.44% a BARBARA JERMAN SNS 472 5.02% i MOJCA KRIVEC SLS+SMS 369 3,93% 8. NEVENKA TURNŠEK LDS 305 3.24% 9. MARfO MAJCENIČ UPA 136 1,45% KL ERNA GAČNM KOS % 0.37% 11 BRIGfTAMffiOSAVUEVIČ ZS 27 0.29% 12 DUŠAN DAJČMAN LČPV 22 0.23% ia STOJAN SCKAFTER SSN 15 0.16% 14. EVABORUNIČ IPR tt 0,13% ia BRANIMIR BAJDE ZK 8 0.09% 7. VOLILNA ENOTA 1. VO Šmarja pri Jadah 27.486 14.263 51.86 X 1. V1NK0G0REKAK SOS 4960 35.69 X 2 ANDREJKA FLUCHER SD 2988 21,44% a MIMfCA KIDRIČ DeSUS 1B77 13,47% 4. MARTIN MIKOUČ NSi 960 6.89% a UDUAJANČjČ SNS 916 6.57% a DAVID STUPICA ZARES 849 6.09% 7 MARJAN DROFENtK SLS-^SMS 555 3,98% a HERMINA BOBEK L0S - 391 281% 8. SREČKO 20AJNER LfA ^ i;J9% tX MJU^JETA K0DR1Č SSN 61 0.44% M ZLATKA KOS LPR 68 0,42% 12 ZDENKA R^AŠA ZS 44 0,32% 13. JOŽEF PEČNIK KDS 43 031% 14. NATAŠA PEČEK POHOREC LČPV 31 0.22% la ANŽEJ EF^L ZK 11 0.08% 3. VO Sovens ke Konjice 18.963 11.064 58.35 % 1. RUDOLi" PETAN SDS 4.043 37,11 X 2 MARINKA VOVK SD 1.949 17.89% a TADEJ SUPNIK ZARES 1238 1138% 4 ANTON OBRUL DaSUS 934 8,57% 5. SILVEN MAJHEN1Č SNS 875 8,03% a STANISLAV miM SLS^SMS 585 5,37% 7. MIROSLAV KVAS LDS 483 4,43% a IRENA ŠVASKAVdČ NS( 383 3.52% a MIIENKO ORANUUĆ m 162 1.49% m ZlATKO HŠUAR ZS G5 0,60% 11. BOJAN GAJSER KDS 65 0.60% 12 RUDOLf ŠANTl LPR 38 0.35% ia LUKA BERGHAÜS LČPV 33 0,30% M. LOVRO ŠKRINJARIČ SSN 25 023% ia MATJAŽ 60RIČAN ZK « 0.15% LPR - USTA ZA PRAVIÖ^OST IN RAZVOJ NS< • NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SOS • SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SiS^SMS • SLO\^NSKA ÜÜDSKA STRANKA IN STRANKA MLADIH SLOVENUE SNS • SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA SSN • STRANKA SLOVENSKEGA NARODA SD * SOCIALNI DEMOKRATI ZARES-NOVA POLiTIKA ZK • 2LiNA KOALICUA: ZELENA STRANKA IN ZELfNi PROGRES ZS-ZELINI SLOVENUE Vir; DVK; po preštetih glasovih s 3.383 volišč od 3.384(90.97%) m it. 75 • 23. september 2008 NOVI TEDNIK VOLITVE Enajst jih trka na »nebeška vrata« •.\t - T Rudoli Petan iz Sloven* skib Konjic» SDS, letnik 1949, imiv. dipl. ing. strojništva, poslanec DZ: »Zahvaljujem se volivkam in volivcem, ki so me podprli v lako velikem Številu. To potrjuje, da sem v preteklih treh poslanskih mandatih, zlasti pa v zadnjem, dobro delal. S pomočjo državnih sredstev smo na Konjiškem uresničili Številne projekte. Sicer pa je tudi stranka kot celota opravila v preteklem mandatu zavidanja vredno delo. Ibdi zato mi na terenu ni bilo težko nagovoriti ljudi, Uspehi so bili in verjamem, da bom lahko k njim prispeval ludi v prihodnosti ne glede na položaj stranke v parlamentu. Treba je delati in lega sem navajen. Poznam tudi vrata, na katera je treba potrkati, tako da me ne skrbi. Med projekti, ki jih Je treba uresničiti čimprej, izstopa obnova OŠ Loče. Žal mi je le. da je lokalna skupnost zamujak. tako da so projekt prijavili šele letos, čeprav so ga pripravljali več let- Verjamem, da bomo tudi to naložbo speljali in zagotovili loškim otrokom enake pogoje, kot jih imajo v ostalih matičnih šolah v vseh ireh obänah.« Mag. $le(an Tisel iz Šentjurja, SDS, letnik 1954, specialist urolog v celjski splošni bolnišnici, že drugi mandat župan Občine Šentjur: «Funkcija poslanca je profesionalna, zato bo nekaj sprememb pri organizaciji mojega dela. Župansko delo sem sicer že v preteklosti opravljal nepoklicno, kar se je ob dobri občinski upravi na Čelu z direktorjem Jože-tom PalČnikom izkazalo kot uspešno- Poklic zdravnika bom res moral malo potisniti na stran, žeJim pa še ostati v tej praksi. Za kandidaturo sem se odločil, ker bi rad naredil nekaj dobrega za Šentjur in Dobje in ne zaradi lastnih interesov - sam imam namreč žesedai dobro službo.« Iztok Podkrižnik z Ljub-nega, SDS, letnik 1965, oblikovalec kovin' pušlur, direktor v svojem podjetju: »Podobnih občutkov ob uspehu sem navajen, saj sem v podjetništvu že dobrih 20 let, sem'pa seveda prijetno pre-sene^n zaradi dobrega rezultata, Menim, da je izkazano zaupanje tudi neke vrste nagrada za moje dosedanje delo. Zaupani glasovi so zame velika naloga in izziv, da poskušam čimveč storiti za Zgornjo Savinjsko dolino, ki ima dobre pogoje. Sem relativni novinecv politiki, vseeno pa menim, da lahko nekaj postorimo za ljudi. Želim dati svoj prispevek za boljša delovna mesta in želim, da se bodo lahko mladi vračali domov. Potrudil se bom tako v lokalnem okolju kot tudi na državnem nivoju, saj šele ob vloženem trudu lahko pričakuješ dober rezultat.« Darko Menih s Topolši-ce, SDS, letnik 1948, prof. Športne vzgoje, župan Občine Šoštanj: >'Občutki še niso povsem na svojih mestih, saj je izvolitev zame precejšnje presenečenje in je nisem pričakoval. Vendarle to kaže na zaupanje ljudi, kar je lepo slišati. Ne glede na politične barve mislim, da bomo z drugima dvema poslancema delovali v dobrobit vseh treh občin v Šaleški dolini in poskrbeli, da se v dolini Še marsikaj postori. Glede žu-panovanja verjamem, da bo delo nemoteno, seveda potem, ko bom ločno vedel, kaj in kako bo v Ljubljani in ko se bom prilagodil položaju. Sam rad delam z ljudmi in poskušam reševati njihove probleme, kot poslanec pa upam, da bom lahko potrkal na kakšna m inistrska vrata ter tako lažje rešil kakšno težavo.« Dr. Vinko Gorenak iz Šmarja pri Jelšah, SDS. letnik 1955, v preteklosti je bil med drugim komandir celjske postaje milice, v izte- kajočem mandatu je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade: »V predvolilni kampanji nisem pripravljal velildh prireditev. V zadnjem mesecu sem osebno na domovih in po vaseh obiskal preko tisoč ljudi. Več se nas je dobilo skupaj, potem pa smo se pogovarjalio težavah in problemih ter o možnih rešitvah. Zahvaljujem se občanom vseh šestih občin UE Šmarje pri Jelšah, da so me prepoznali kot tisto osebo, ki bo v državnem zboru delovala v njihovo dobro. Obljubljam, da bom vedno deloval v korist ljudi z našega območja - tako tistih, ki so me volili, kot tistih, ki me niso.« Andreja Rihter iz Celja, magistrica zgodovinskih znanosti, letnik 1957, direktorica Muzeja novejše zgo-do\ine Celje: »Z doseženim rezultatom sem prezadovoljna, Celje po dolgem času spet dobiva poslanca, v tem primeru poslanko- Pri vsej regulativi našega volilnega sistema to ni najbolj preprosto, zato je uspeh toliko večji. V Ljubljano se ne bom selila, vedno sem bila v Celju in zdaj je zaradi ugodnih prometnih povezav to Še toliko lažje. Najprej je treba počakati na uradne izide, nato sledijo vse ostale tehnične zadeve. ki sledijo. Muzeju sem zapisana, a kako bo z njegovim vodenjem poslej, ni odvisno le od mene, ampak tudi od lokalne skupnosti, kaj bo v tem primeru na račun kulture res hotela pridobiti za Celje.o Bojan Kontič iz Velenja, SD, letnik 1961. dipl. upravni organizator, poslanec DZ: »Po delno neprespani noči je Še prehitro strniti občutke, dejstvo pa je, da so se ljudje odločili za spremembe, odgovornost za njihovo izvedbo pa dodelili naši stranki. Sedaj je pred nami naloga, da ne razočaramo volivk in volivcev ter tudi vpraša- J nja, kako sestaviti novo vlado, kako organizirati delo po-slanske skupine - skratka, pred nami so novi izzivi, z delom pa, Če želimo uresničili, kar smo napovedovali, moramo začeti ükoj.« Matjaž Han iz Radeč, SD, letnik 1971, trgovec, župan Občine Radeče, zanj je to drugi poslanski mandat: »Priznali moram, da nisem pričakoval tolikšnega odstotka glasov, za kar se volivcem iskreno zahvaljujem. Vedel sem, da je stranka v vzponu in da sem pošteno delal, vseeno pa nisem pričakoval, da bom deležen tolikšne podpore. Mi pa to daje zavezo za naprej, da se bom še bolj boril za občini Liiško in Radeče ter da bomo socialni demokrati resnično prinesli spremembe v stilu vodenja države. Kot sem obljubljal v svojem predvolilnem programu, bo moja prioriteta v tem mandatu izboljšanje in ureditev cestne infrastrukture, kar trenutno najbolj teži občanke in občane- Posvetil se bom tudi sanaciji plazov ter socialnim temam, vsekakor pa bom dobro poslušal ljudi in skušal njihove probleme reševati na ravni države.« Jakob Presečnik iz Mozirja, SLS. letnik 1948, univ. dipl. inženir gradbeništva. poslanec DZ: »Rezultat je büo vnaprej težko napovedati. ocenjujem pa, da je rezultal stranke kar soliden, glede na številke, ki so nam jih pripisovali pred volitvami, in na vse, kar se je dogajalo. Rezultat )e sicer slabši kot na prejšnjih volitvah, vendar ponavljam, da je glede na vsa dogajanja pa kar soliden. Predsednik stranke Bojan Šrot je kandidiral v dveh, mi rečemo ^težkih« okrajih, rezultata pa se ne da pred-widetl. odločajo pač volivci. Po vsem. kar se je dogajalo, so očitno volivci Slovenije za malenkost presodili, da dajo največ glasov SD. Seveda pa je treba najprej počakati na končne reziütate, nato pa se bodo oblikovale koalicije.« Dr. Matej Lahovnik iz Velenja, Zares, letnik 1971, doktor ekonomskih znanosti, poslanec DZ: »Občutki so prijetni, po drugi strani pa je izvobtev velika obveznost. Podpora in izkazano zaupanje ljudi sta velika, trudil se bom, da ju upravičim. Po koncu zadnjega mandata je veČina ljudi menila, da živijo slabše kol pred štirimi leti. Resnično si želim in storil bom vse. da bodo po koncu prihajajočega mandata ljudje pov^aii drugače: da je bii mandat uspešen. To je za nas vse velika obveznost.« Silven Majbenič iz Miklavža na Dravskem polju, SNS, letnik 1948, strojni delovodja, penolog, sicer upokojenec: »Območje konjiške. zreške in vitanjske občine dobro poznam. Vem, da je zaradi naravnih danosti tukaj veliko možnosti za razvoj turizma. To je treba izkoristiti tudi v povezavi s sosednjimi občinami, še zlasti Mariborom in Rušami. Po svojih močeh bom pomagal pri uresničevanju programov na tem področju in se zavzemal tudi za nadaljnji razvoj kmečkega turizma, gradnjo kolesarskih stez in vsega drugega, kar turizem Še potrebuje- Za turizem in za ljudi, ki tukaj Živijo, so pomembni tudi načrti, ki so povezani z okoljem, pa naj gre za gradnjo čistilnic naprav, kanalizacije, oskrbe s pitno vodo ali urejanjem porečja Dra-vinje. ki vse prepogosto poplavlja. Zavzemaj se bom tudi za razvoj malega gospodarstva in za neprofitna stanovanja za mlade. Če se bo le dalo, bom po svojih močeh pomagal ljudem na tem območju in se tako oddolžil volivki in volivcem.« Srat ni razočaran Na cdjskem obiru^čju je kar nekaj ananih imen. ki niso bila izvoljena v pariament. Zagotovo je najbolj boleč >^porazft župana Bojana Šrota, predsednika Sl^. Id je kandidiral v obeh celjskih okrajih. V prvem je dobil 2.107. v drugem pa 2226 ^asov. kar ni bilo dovolj za uvrstitev v parla-meni Mimogrede. na»n^em« končuje (neuspešno) kandidira) tudi predsednik DeSUS Kari Erjavec. »Nisem razočaran, nasprotno. V Slovenski ljudski stranki smo zadovoljni, da smo še naprej ostali parlamentarna stranka. Kot veste, dvema drugima strankama ni uspelo. Prvič v zgodovini pariameniar-ne demokracije v Slo venij i se je zgodila izrazita polarizacija političnega prostora in pozivi, na primer predsednika SDS pred volitvami, da potrebujejo zniago z veliko razliko, so zagotovo imeli zelo slabe posledice, tako za SLS, pogubne pa za Novo Slovenijo,« je po volitvah povedal Bojan Šrot. Sroi je, ko je prevzel pred-sedništvo SLS, napovedoval bistveno boljši volilni rezultat, s(^a dvoštevflčnega v odstotkih, kasneje vsaj boljšega kot na zadnjih državnoz-borskih volitvah. Na prejšnjih volitvah je stranka s^na dosegla 6,28, tokrat skupaj s SMS 5.24 odstotka. Rezultat je torej mnogo slabši od na-pov^ »Za poteze, ki bodo sledile, bo čas v naslednjih dneh, ko bomo naredili analize- Znan sem po tem, da držim obljube in besede, pa ne le tisüh, ki jih dam v politiki, ampak tudi v zasebnem življenju,« je odgovoril Šrot na vprašanje, če razmišlja o odstopu, glede u^banj. Če so Celjani ^asovaii, kot so, da bi Škk ostal župan, pa pravi: ko ali drugače sem nameraval ostati župan še preostali dve leti mandata, potem pa bo moje^ mandata v Celju konec.« (BS) Martin Mikolič, kandidat NSl »Znotraj stranke bodo zato potrebne določene ^teze. Bil sem optimist tudi glede moje izvolitve v državni zbor. Nadaljeval bom delo župana, v občini so pred nami pomembni projekti in moji sodelavci bodo tako bolj zadovoljni.« (BJ) ^anc Sudoik. kandidat SDS, je zadovoljen z izidom voUtev- »Dobil sem največ sov v volilni enoti in okraju. Glede razdelitve mandatov pa je bilo jasno že v času evidentiranja kandidatov, saj se je bolj ali manj vedelo, da bodo moji strarikarski kole-^ dosegi boljši rezultat. Ostajam župan do konca mandata,« (NIO Lojze Posedelr kandidat Zares, je že vnaprej trdil, da ima na volitvah polovično možnost za izvolitev. >»Vesel sem zaradi odličnega rezultata stranke, razočaran pa samo zato, ker Spodnja Savinjska dolina nima poslanca. Za to jekriv kandidatDeSUS Kari Erjavec, ki vo^etno za našo dolino ne bi deloval, ljudje pa so nasedli njegovim obljubam glede visokih pokojnin.« (US) it. 75 - 23. september 2M8 m FOTOREPORTAZA - VOLITVE m 4 V / V v volilnem štabu Socialnih demokratov Celje so uvrstitvi mag. Andreja RIhter na poslanski stolček vnovam sklicu parlamenta nazdravili s penino. Novopečena potanka, ministrica za kulturo v zadnji Drnovškovi vladi js svojo in zmago stranke v Z. celjskem volilnem okraju dočakala v Pragi, (f oto: SHERPA) Člani mestnega odbora celjske SDS so pozorno spremljali objavljanje volilnih izidov vzačasni volilni pisarni, ki so si jo uredili v kavami Mignon. 6ol| kot zelo dobrega rezultata kandidetke dr. Romane Jordan Cizelj so se veselili izvolitve kar treh poslancev svoje stranke iz 5. volilne enote v parfement (Foto; SHERPA) Na sadežu caljskaga odbora SLS )e bilo, kljub nepričakovano skromnemu odzivu volivcev ne kandidaturo predsednika Bojane SrDta, vasalo. Stranka se je kljub nekaterim drugačnim napovedim prebila v parlament, kjer bo imela S poslancev, s celjskega območja Jako Presecnika. (Foto: SHERPA) Volilna udeležba v 5. voliNii enoti ja bila dobra- svoj glas je, za nekatere starše tudi ob pomoči otrok, oddalo dobrih 62 odstotkov volilnih upravičencev. (Foto: SHERPA) V petek se kandidat ssdaj pa skoraj zagotovo ze izvoljeni poslanec SLS Jakob Presečnik je ob asistenci hčerke in nečaka zadnje ure pred volilnim molkom v Šmartnem ob Paki pekel palačinke po zgomjesavinjskem receptu. Bistvo je v namezu. (Foto: US) Bivši tn ponovno izvoljeni poslanec Bojan Kontič je ob spremstvu predsednika SD Boruta Pahorja In kandidati(e, sicer direktorice velenjske občinske uprave Andreje Katic, ze na predvolilnem shodu napovedovat naskok na vrh. (Foto; US) Najverjetneje bivša ministrica Zofija Mazej Kukovič je rr^d drugimi podprle tudi podjetnika z Ljtrbnega bloka Podkrižnika. ki mu je v vrstah SDS »v prvo« uspel preboj v državni zbor. (Foto: US) m it. 75 • 23. september 2008 NOVI TEDNIK ' GOSPODARSTVO Čas razglednic je mimo Fotolik obeležil 60 let - Letos zadnje plačilo kreditov po poplavi Celjsko podjetje Fotolik, ki je bilo pred leti najbolj prepoznavno po tiskanju razglednic» je pred tednom na posebni slovesnosti v Narodnem domu obeležilo 60'letnico delovanja. Veselje ob okroglem jubileju je bilo toliko večje, ker mu je le dva meseca po abraha-mu poplava uničila prav vse zaloge in stroje, a se je vseeno uspešno postavil v prve bojne linije konkurence. »Mnogi so mislili, da bomo podjetje kar zaprli, saj nam je voda zalila prav vse, kar imamo. In lo celo v najbolj obetavnem času, v času prodaje koledaijev, A smo iz-plavali,« je v svojem govoru poudaril direktor in lastnik podjetja Janko Zorin. Sanacija je požrla vsa sredstva, namenjena za razvoj, prelomnico. pomembno za obstoj podjetja, pa so naredili leta 2001 s tem, ko so stroje za tiskanje obrazcev, ki so bili takrat njihov paradni konj. odpeljali na odpad. »Konkurenca je bila premočna, da bi se na tem področju lahko Janko Zorin obdržali. Precej drzno smo se odločili za tiskanje alu pokrovčkov za potrebe mlečne industrije. Nakup taksnega stroja je takrat pomenil polovico letnega prometa, potem veste, da je bila odločitev res drzna.« Zdaj podjetje na tem področju v Sloveniji nima prave konkurer^ce, uspešno sodeluje tudi z nemšldmi in av-strijskimi mlekarnami. »Trenutno smo tik pred podpisom pomembne pogodbe z avstrijsko mlekarno, potem Zaradi konkurence in predvsem zaradi digitalizacije v podjetju pribodiu iz naslova tiskanja fotografij predstavljajo le deset odstot-kov vseh prihodkov. Še pred dvajsetimi leti so bile poleg Emovih WC kotličkov Fo-tolikove razglednice naj-bolj prepoznaven celjski izdelek v Jugoslaviji. Takrat so jih letno natisnili 15 milijonov. bomo proizvodnjo na tem področju povečali za 40 odstotkov,« se veseli Zorin. Tudi na področju tiskanja koledarjev je Fotolik po širini asortimana med vodilnimi v Sloveniji. Lani so prodajo koledarjev povečali za 25 odstotkov, še malo večjo rast si obetajo letos. «Obenem smo letos plačali zadnji obrok za kredit, ki smo ga najeli po poplavi leta 1998. Zdaj bomo končno lahko zadihali,« je Še dodal Zorin, «denar, ki bo prišel, pa bo namenjen nakupu nove tehnološke opreme.« ROZMARl PETEK Foto: MARKO MA2EJ Trije finalisti za regijsico gazelo v četrtek bo časopisna hiša Dnevnik izbrala letošnjo regijsko gazelo. Gre za tradicionalni izbor hitrorastoče-ga i^jetja, pri Čemer se zmagovalec regijskega izbora nato poteguje Še za naslov na nacionalni ravni, i-an? je na regijski ravni zmagalo podjetje T^rmotehnika. Med sto regijskimi hitrorastočimi podjetji, ki so skupaj v petih letih podvojila število zaposlenih in 4,6-krat povečala prodajo, je časopisna hiša Dnevnik za četrtkov izbor izbrala tri nominirance. To so podjetje Viba iz Čepelj, ki prodaja in izposoja gradbene stroje in opremo za gradbeništvo, lani je s sedemnajstimi zaposlenimi ustvarilo 6,2 milijona prihodkov in slabih 260 tisoč evrov dobička: laško podjetje Monting s 30 zaposlenimi, ki izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne ter je lani s tem ustvarilo 6,8 milijona evrov ter dober milijon evrov dobička ter Uniforesl iz Petrovč, ki izdeluje gozdarsko mehanizacijo. Lani je s 15 zaposlenimi ustvarilo 5,^8 milijona evrov prometa ter 308 tisoč evrov dobička. RP pernOL Energetika Petro/ Energetika tf.o.o.. Poslovna enota Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore, vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo na delovnem mestu; ELEKTRIKAR (m/ž) za delo z napravami na srednji in visoki napetosti. Pričakujemo: - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehniške smeri. - vozniški izpit B kategorije« - poznavanje osnov računalniških programov Word, Excel. - osnovno znanje vsaj enega tujega jezika. Prednost bodo imeli kandidati z Izkušnjami s tega področja dela. Ponujamo: - dinamično delo, ' možnost izpopolnjevanja na svojem področju dela, - možnost nadaljnjega izobraževanja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečno poskusno dobo. Če sle za dele zainteresirani, pošljite svojo vlogo in življenjepis na naslov: Petrol d.d., Ljubljana^ Sektor ravnanje s človeškimi viri, Dunajska 50, 1527 s pripisom »razpis eiektrikar*' ali na elektronski naslov zaposfitev.petrol@petrol.si (zadeva: -razpis eleklrikar«), dO 01.10. 2008. , NAKRATKO Steklarska Nova Ima novega lastnika Podjetje Steklarska Nova, ki je naslalo iz srednje ste-klarske šole, )e v minulem tednu dobilo novega lastnika. Gre za bolj ali manj formalno menjavo, saj se je lastništvo s šolskega ministrstva preneslo na Kapitalsko družbo, ki je prav tako državna institucija. Zaposleni kljub obljubam tudi v minulem tednu od lastnika niso dobili pojasnil» kakSni so njegovi načrti v zvezi s podjetjem. Prav tako še danes ne vedo, kdo, če sploh, je medtem plačal manjkajoče prispevke za pokojninsko zavarovanje, ki se v letih, ko je bilo podjetje v težavah, niso plačevali. RP Panika doma in po svetu Trgovanje na Ljubljanski borzi je v zadnjem tednu zaznamovala panična razprodaja vseh domačih delniških naložb. Omenjeni padci so posledica zadnjih novic iz ameriškega finančnega sektorja, kjer so na robu preživetja največje ameriške banke in zavarovalnice. Da kri* za res ni tako nedolžna, je opaziti na vseh svetovnih kapitalskih trgih, kjer je zadnji teden poskrbel za padce delniških tečajev, ki jih pomnijo le najizkušenejši borzni poznavalci. Finančna in nepremičninska kriza je negativno vzdušje prinesla tudi na domačo borzo, kar je do zakijučka četrtkovega trgovanja potisnilo slovenski borzni indeks SBl 20 do 6.055 indeksnih točk. Po dveh tednih pretiranega prodajnega pritiska so domaČe delnice prišle na nivoje, ko so bile znova zanimive za nakupe, vzporedno s lem pa je tudi na svetovnih delniških trgih izbruhnil val optimizma, ki je prispeval k izredni rasti delniških naložb tako doma kot v tujini. Omenjeni val je v petkovem optimističnem vzdušju potisnil indeks SBl 20 kar 6 odstotkov višje do 6.421 indeksnih točk. Kljub petkovi rasti pa so domače borzne družbe v preteklem tednu v povprečju izgubile S,7 odstotka. PREGLED TEC AJEVV OBDOBJU MED 9.2008 in 19.9.2008 pfftt^fr 'S^jSMiZ^ teMttial ProMtviEUfl acG Cinkarna Ce)je 110.00 22,45 4.35 Cetis 75.00 OJO 0.00 GRVG Garenfs 26,30 B90,17 •0,83 Pim Pivovarna LaSko $0.17 675.82 •12.68 JTKS Juteks 79.90 89.50 12.54 FT06 Etol 175,00 2.88 2M Razprodaja na domaČem kapitalskem trgu se je začela s prodajami najbolj likvidne delnice Ljubljanske borze, Krke, S Krkinimi delnicami se je tipovalo med 82 in 70 evri, petkov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 80 evrih, Močan prodajni pritisk, ki je bil podprt z nekaj manj kot 20 milijoni evrov prometa, je potisnil ceno Krkine delnice 5,6 odstotka nižje v primerjavi s tednom prej. Veliko zaslug za vsesplošni prodajni pritisk v prvi polovici tedna so prispevale številne izločitve »knock out« certifikatov vezane na slovenske delnice, kar je nadalje sprožilo paniko med vlagatelji, ki so kasneje začeli z razprodajo vseh domačih »blue chipov«. Najslabše sta jo odnesli kranjska Sava in Zavarovalnica Triglav, ki sla izgubili 11 oziroma 10 odstotkov vrednosti. Delnice Save so v petek pristale pri enotnem tečaju 313 evra, kar predstavlja 48-od-stoinl padec v letošnjem letu, Podobno kot Sava je bila tudi Zavarovalnica Triglav podvržena prodajnemu pritisku, ki je ob petkovi sprostitvi štiridnevne zaustavitve trgovanja povzročil dvoStevilčno tedensko izgubo in potisnil delnice Zavarovalnice Triglav do nivoja 40 evrov. INDEKSI MED 15.9.2008 in 19.9.2008 SBI2Q BIO 6.42171 -2.00 n4.99 -0.31 Glede na dogodke v zadnjem tednu lahko povzamemo, da so Se pred dnevi visoko vrednotene domače družbe po sledeh tujih »blue chipov« nenadoma postale zanimivejše za dolgoročne nakupe. Kljub temu, da so domače družbe občutno cenejše kot pred ^som> so padd ua nakupni strani obdržali na borzi le najhrabrejše vlagatelje. Ah bodo ti tudi poplačaru za nakupe v paničnih borznih razmerah, pa bo pokazal čas. MATJAŽ BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir Ljubljanska borza d.d. Kapis z nacrti na Vranskem Skupina Kapis, ki ima sedež v Novem Celju, je predstavila načrte v zvezi z gradnjo nove tovarne na Vranskem. V tovarno, ki bo stala na deset tisoč kvadratnih metrih, bodo vložili približno 25 milijonov evrov. Načrtujejo, da bodo v roku treh let ustvarili približno 140 milijonov evrov prihodka letno. Zaposlili bodo približno sto delavcev, od tega osemdeset v proizvodnji. Skupina Kapis bo tako skupno s tovarno v Bosni In Hercegovini in pr^tavništvoma v Zagrebu in Beogradu štela 350 ljudi. Poleg proizvodnje električnih kablov bodo dodatna ponudba z novo proizvodnjo tudi aluminijasti kabli za vetrnice za vetrne elektrarne, za katere je veliko povpraševanja predvsem na območju Balkana. MJ it. 75 - 23. september 2CNI8 m AKTUALNO NOVI TEDNIK Dihali bodo za ovratniic V civilnih iniciativah za večjo poplavno varnost Celja še veliko nezaupanja v načrtovane ukrepe Problemska konferencao poplavni varnosti Celja, ki so jo v Četrtek zvečer pripravile štiri civilne iniciative, je v celoti izpolnila svoj namen. Dala pa je tudi ne-kaj odgovorov na očitke, da se kljub navidezni nedejavnosti na tem področju stvari premikajo v pravo smer. Čeprav so konferenco mnogi že vnaprej ožigosali kot predvolilni shod. se to nI zgodilo. Res so prizadeti pogosto obtoževali župana Bojana Šrola, da v letu dni ni bilo nič narejenega, (n imeli so prav. Dovolj zgovorna so bila Že poročila združene civilne iniciative Ostrožno in civilnih iniciativ Pod gradom, Špica in Gaji. Kot je v uvodu v imenu vseh povzela Irenca Pustovrh, je lanska poplava prizadela okoli 500 objektov, poškodovala 90 km lokalnih cest in sprožila 16 plazov. Agencija za okolje in prostor (ARSO j je Škodo ocenila na 30 milijonov evrov, tretjina je je bilo na stanovanjskih objektih. Vlada je za obnovo infrastrukture namenila nekaj manj kot 720 tisoč evrov, ki jih je občina namenila sanaciji plazov. Za vzdrževalna dela na vodotokih pa naj bi vlada namenila 16 milijonov evrov v treh letih. Občina je izdelala idejni načrt protipoplavnih načrtov in prav minuli teden od ARSO dobila pozitivno revizijo načrtov. Od poplave je minilo leto dni in za cebvito protipoplav-no zaščito razen naročil za izdelavo idejnih projektov in sanacijskih ukrepov, ki so se pretežno omejili na čiščenja strug vodotokov, ki so poplav-Ijali. ni bilo narejenega skoraj nič, so ugotavljali. Toda -kot smo to poročali že v prejšnji številki našega tednika -je občina našla rešitev v dvofazni izvedbi projekta proti-poplavne zaŠ0te oa območju porečja Savinje. Prvi del, ki zajema ukrepe za zaščito Celja, je ob podpisanem dogovoru 2 ministrstvom za okolje in prostor udeležencem «lavna tribuna o večji poplavni varnosti Celja je v stransko dvorano Narodnega doma fHivabila veliko občanov, zlasti tistih, ki so jih lanska poplave najmočneje prizadele. konference predstavi] novi vodja oddelka za okolje in pro-stor ter komunalo Roman Kramer. Osnova zanj je revidiran in dobro ocenjen idejni načrt, ki je podlaga za pripravo prijave za potrebnih 24 milijonov evrov» ki naj bi jih že prihodnje leto pridobili iz evropsk^ kohezijskega sklada. Druga faza, ki vsebuje ^adnjo zadrževalnikov in raz-livnih površin v Spodnji Savinjski dolini, pa je odvisna od sprejema diiavnega lokacijskega načrta, ki naj bi bil, po izrečenih obljubah predstavnice ministrstva Marjele Rejc Saje, sprejet do leta 2011. Toda, gre za dolgoročni načrt ukrepov» katerega izpeljava bo tudi po pridobitvi potrebnega denarja terjala vsaj 4 do S let intenzivnega dela. In kaj če prihodnje poplave na to ne bodo čakale? Prav v reševanje kratkoro6:iih težav so sodelujoči v razpravi, med katerimi je bilo tudi 6 mestnih svetnikov, usmerjali svoja vprašanja. In dobili odgovor, da bo občina sprejet kratkoročni načrt ukrepov na levem bregu Savmje, na Ložnici, v Gajih, na Špici, v Polulah in na Skalni kleti peljala vzporedno. Sodelujoči v razpravi so opozarjali na Še vedno nerazčiščen časovni tok dogajanj ob zapornici Šmar-tinskega jezera v usodni noči pred lelom dni. Pa na napake v prostorskem planiranju, ki so ob novogradnjah v industrijski coni Gaji naredili iz stanovanjskega naselja pravo banjo. Tudi na nedovoljene posege na Savinji, $ katerimi kajak-kanu klub na Špici gradi veslaško progo, zanjo pa v Sa-vinjo vali ogromne skale, ki zmanjšujejo pretok reke. Opozarjali so na slabosti v delovanju civilne zaščite. In poudarjali» da je bila od vseh popopiavnih obljub uresničena le ena - oprostitev plačila za uporabo stavbnega zemljišča ... Je problemska konferenca zadovoljila pričakovanja civilnih Iniciativ? Ena od gonilnih sil prizadevanj - Irenca Pu-stovrb, ki tudi koordinira delo vseh štirih iniciativ, je povedala: »Mogoče sem res ne- poboljšljiv optimist, ampak veijamem v demokracijo, v dobre namene in poštenost. to verjamem, da je mogoče vsaj del obljub, ki smo jih slišali, resničnih, A ne zaupam povsem slepo, tako da bomo dogaja-nja v zvezi s to problematiko Še naprej skrbno spremljali. Če parafraziram - tesno bomo dihali za ovratnik tako županu kot mestnemu svetu, pa tudi ARSO in ministrstvu za okolje in prostor, v kakrSni koli sestavi že bo.« Ob zmernem optimizmu seveda ostaja vprašanje, kaj bo, če se nebo spet odpre to ali prihodnjo jesen. In sklep konference? Ob drugi obletnici poplav se bodo na podobni konferenci udeleženci vnovič zbrali in preverili, kaj je bilo medtem dejansko narejenega. »Če se poplave spet pripetijo letos ali prihodnje leto, nam ni pomoči, ukrepi na kratek rok ne bodo delovali. Bomo pač spet plavali,« je v dveh stavkih pričakovanja in razočaranja lanskih poplavljencev povzela Irenca Pusto vrh. BRANKO STAMEJČrČ Foto: CrupA Odločilna starostna omejitev Po julija sprejeti zakonodaji obvezno zdravstveno zavarovanje za mlade, starejše od 26 let, ni veČ vezano na status Študenta. Ko Študent dopolni 26 let, posledično izgubi status d^-žinskega člana, obveznost zavarovanja pa preide neposredno nanj. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi sicer opozarja, naj si dijaki in Študenti, ki so že dopolniU Id let in se še vedno Šolajo, v tem ali naslednjem mesecu pravočasno urÄijo obvezno zdravstveno zavarovanj e. To storijo tako, da potrdilo o šolanju predložijo delodajalcu svojega starša, preko katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. To namreč velja le do datuma, navedenega na potrdilu o šolanju, zato se bo polnoletnim v septembru ali oktobru zavarovanje izteklo. terminali pa jim kartice zdravstvenega zavarova- nja v tem primeru ne bodo potrdili. Otrok je sicer lahko zavarovan kot družinski Član do 18. leta starosti, nato pa še do konca šolanja, vendar po novi zakonodaji le do 26. leta. Prej je bilo zdravstveno zavarovanje študenta vezano na status študenta in je izviralo iz zdravstvenega zavarovanja staršev, po novem pa je vezano na njegovo starost. To pomeni, da mora Študent po 26. letu sam kri- ti stroške obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, Obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe, starejše od 26 let. tako znaša 14 evrov mesečno, če oseba nima osebnih dohodkov. V tem primeru je mogoča vključitev v obvezno zavarovanje preko občine, kjer ima stalno prebivališče. Dodatno zdravstveno zavarovanje pa znaša približno 22 evrov mesečno. PM KOMETIRAMO 145 evrov niso mogli pogrešiti ne stranice ne Icandidati Pa smo dočakali m preživeli še eno demokratično prelomnico, še ene volitve. Ali bolje - predvolilno leto. Ampak priimiii je treba, da je hib lepo. Za vsako hruško so rezali rdeče-modro-bele trakove. Na vsaki pasji procesiji si lahko srečal pomembnega politika in poslarwa, ki te je eukal za rokav in ti v roke potiskal slaboumen, kičast volilni material, od katerega so büa jabolka še najbolj uporabna, a ne da bi v osnovi karkoli od tega človek sploh hotel. »Poskrbeli bomo za zdravje, blaginjo in srečo. Zdravniki bodo prijazni in nasmejani z vedno odrtimi vrati, pokojnine se bodo potrojile in davki na plače ukinili. Otroke vam bomo malo-dane mi gor spravili. Vse bo lepo. lepše, drugače. Samo mene. nas je treba obkrožiti Samo to /n nič drugega!« so pisani baloni pod nebo odnašali obljube. Družno so preštevali levi in desni, koliko kdo po nepotrebnem zapravi. Avioni, patrie, vedrw se najdejo za tako mlalenje priročne igračke. Koliko denarja odnese volilna kampanija, nismo slišali od nikogar. Pa si ob vsehjumbo plakatih, radijskih in TV-ogla-sih ter dru^h PR-iznajdljivostih lahko mislimo, da so v igri hudooooo veliki denarji Ja, očitno tudi demokradja swne. Toliko, da včasih niti za kaj pametnega in človeškega ne ostane. Pred dnevi smo prav na teh straneh predstavili zgodbo malere in sina, ki sta po nesrečnem spletu okoliščin postala tujca v lastni državi, prikrajšana za veäno bergel soaal-ne države, če mama ne bo sposobna skrbeti za svojega sina, bo ta pristal v reji, ona pa na cesti Od plače po stanarini in položnicah ne ostane niti za hrano^ Zdaj hoče država od nje za stalno delovno dovoljenje 145 evrov. Za Slovenko v svoji državi brez tega deruirja ne bo službe ne nazaj državljanstva ne skupnega življenja z lastnim otrokom. Pa smo naivno mislili, da se bo v tem času, ko toliko političnih strank fn kandidatov meče denar dobesedrto skozi okno, našel kdo, ki bo dojel, kako usodnih je lahko samo 145 evrov. Smo se zmotili. Nikogar ni bilo^ Nihče se ni javil in nihče ni vprašal Razen bralcev, ki ne morejo verjeti, da so ti ljudje, pa naj bodo iz katerekoli politične opcije, njihova izbira na voUtvah. Po drugi strani bi lahko imeli tudi nekaj pameti Le kako smo si predstavljali, da bo kdorkoli investiral celih 145 evrov za osebo, ki pri nas niti voälne pravice nima. Ali sploh veste, koliko golaža skuhale za ta denar?! Kakorkoli že. za naslednja štiri leta smo spet na suhem. Do naslednjih volitev veČine od nas nihče niti povohal ne bo. Kot kaže, so vsi tisti baloni s čudovitimi obljubami odleteli med oblake, kjer se tudi z našim denarjem zidajo najlepši gradovi SAŠKA T OCVIRK PS: Za Dejo in njeno delovno dovoljenje je 145 evrov namenil novinarski sindikat Novega tednika in Radia Celje. Kdaj vrtec tudi na Prevorju? Krajevna skupnost Prevorje in Osnovna Šola Slivni« ca si že daJj časa prizadevata, da bi v prostorih podružnične šole na Prevorju zaživela enota šentjurskega vrtca. Kot so zaključili obvestilo s pozivom staršem, je prav zdaj Čas, da ta projekt uresničijo. Evidenčne prijave staršev otrok od dveh do vključno Šestih let starosti so zbirali že v pomladanskih mesecih, vendar je bilo takrat zarumanja za oddelek, sestavljen po normativih ministrstva, premalo. Kot je povedala ravnateljica šentjurskega vrtca Zora KetiŠ, pogovori potekajo na vseh ravneh, a je Se prezgodaj za kakršnekoli obljube. Pogoj za odprtje oddelka je vpisanih 17 otrok, Vendar pa je veliko od\asno tudi od starostne strukture in posledično vrste oblikovanega oddelka. »Ob normativih, ki jim je potrebno zadostiti, prav veliko manevrskega prostora ni,« je povedala Ketiševa. »Morda bo zdaj veljaven zakon o brezplačnem vrtcu za drugega otroka prinesel kaj več zanimanja za vpis.« Glede na to. da Prevorje že ima prostore, ki bi jih bilo mogoče primemo urediti, da ima ustanovitelj - občina Šentjur • za to posluh, ne bi smelo biti večjih ovir. V bodoče bi torej lahko vsi starši, ki otroke vozijo v druge vrtce, imeli zagotovljeno varstvo v domačem kraju. Obljubljajo pa rudi, da bo enota vrtca na Prevorju upoštevala njihove potrebe glede delovnega časa. Z obvestilom so starši prejeli tudi informativno prijavo, ki jo je osebno ali po pošti v oS Prevorje treba oddati do 1. oktobra. MR, StO NÜIC it. 75 - 23« september 2008 NOVI TEDNIK IzlWiw KBAJEV z največjega odra v občini Šentjurčani nagradili kulturo, podjetnost in perspektivnost Občinski praznik» ki se po tradiciji seli po občini, je letos zaradi velikib kra-jevniti pridobitev pristal v KS Blagovna. Po odprtju krožišča se je dogajanje preselilo v telovadnico podružnične osnovne šole. Ta je po dolgih letih prizade-vanj bogatejša za prizidek z odrslum delom, ki telovadnico tako nadgrajuje tudi v prireditveno dvorano. In kot je ob tem dejala voditeljica večera in znana Šent-jurska kultumica Anita Ko-leša. ima trenutno prav Blagovna najbolj spodoben oder v občini. Ob prijetni glasbeni spremljavi šentjurskega pihalnega orkestra in Maje Sla-tinSek, zares izčrpni županovi predstavitvi lokalnih dosežkov preteklega leta in pevsko-plesni h vbžkih otrok tamkajšnje §ole so po poldrugi uri pri§li na vrsto tudi občinski nagrajenci. Pisna priznanja s knjižno nagrado so prejeli najboljši učenci in dijaki v občuai. To tz rok župana Tisla je Ipavčevo plaketo prejela predsednica šentviške Zaije Anka Luskar. so Anže Zabukovšek s Ponikve. Klavdija Iskrač iz Dramelf, Lucija Arzenšek iz Šentjurja« Žiga Vešligaj iz Hruševca» Lucija Luskar s Planine in Valentina Pere iz Slivnice. V glasbeni Soü novitednik www.novitednik.com se je posebej odlikoval Peter Tovornik in v Šolskem centru Šentjur dijakinja Ne-na Pann. Pisno priznanje Občine Šentjur je za dosežke na poslovnem področju In delovanje v kraju prejelo podjetje Vilkograd iz Zlateč, letos najvišje podeljeno priznanje, Ipavčevo plaketo, pa )e ob 100-letnici vsestranskega kul-turnega delovanja dobilo najstarejše društvo v občini, Prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Pianini. Kot je dejala predsednica Anka Lu- PETROL Energetika Petrol Energetika tf.o.o«. Poslovna enota Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore, vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo na delovnem mestu: SAMOSTOJNI TEHNIČNI SODELAVEC (m/ž) na področju investicij, vzdrževanja in obvladovanja sistemov industrijskih vod, komprimira neg a zraka in tehničnih ptinov. Pričakujemo: - VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja strojništva, smer energetika, - poznavanje programskih orodij Word, Excel, AutoCad, • znanje vsaj enega tujega jezika, - izpit B kategorije, • zaželene so izkušnje na področju industrijske energetike, • zaželen je opravljen tečž^ za notranjega presojevalca ISO 9001 in ISO 14001. Nudimo: • urejeno delovno okolje. ' kreativno in strokovno delo, - možnost dodatnega izobraževanja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečno poskusno dobo. Če vas delo v podjetju Petrol Energetika, d.o.o. zanima in ste pripravljeni sprejeti nov izziv, pošljite svojo vlogo in življenjepis na naslov: Petro/ d.d., Ljubljana, Sektor ravnanje s čfov&škimi viri, Dunajska 50, 1527 s pripisom »razpis tehnični sodefavee*< ali na elektronski naslov zaposiite¥.petroi^petroi.si {zadevi: •»razpis tehnični sodelavec«) do 01.10.2008. skar. so veseli, da so prav oni generacija te častitljive obletnice in da v društvenem pogledu zvesto nadaljujejo tradicijo svojih prednikov. V svoji maniri so zahvalo končali s pesmijo enega najboljših zborov v občini. Žal so ves razpoložljivi čas in potrpljenje polne dvorane že davno izkoristili njegovi predhodniki ter tako zbor kot občinstvo prikrajšali vsaj še za en omembe vreden glasbeni utrinek večera. Sto Foto: MARKO MAZEJ wwwiradiocelje.cotn KOMEMTIRAMO Z levo roko Celjani so letošnji teden mobilnosti izpeljali z levo roko. Mestna občina Celje je bila že od leta 2000 zelo dejavna pri obeleževanju evropskega tedna mobilnosti, ki je vsako leto med 16. m 22. septembrom. Letošnja osrednja tema tedna mobilnosti Zadifmjmo s polnimi pljuči je bila prav za Celje kot naročena. A ostalo je le pri skromni in - zapišimo še enkrat - z levo roko narejeni zapori ene od uUc v mestnem središču ter pri mlačnem pozivu, da pridimo vsaj enkrai na leto v mesto brez avtomobila^ Je zmanjkalo volje ali energije? Pravzaprav je to čisto vseeno. Res pri tem je, da je Celje v minulih letih znalo v sodelovanju občinskega oddelka za promet, pisarne Celje, zdravo mesto. Šol in športnih društev pokazati, kako si v mestu prizadevajo za bolj zdrave načine mobilnosti. Sledili so prikazi dejavnosti športnih društev, otrok, ki so porisali m£st' ne ulice, kolesarstva, hoje, celo mestnega javnega prometa, o katerem v Celju govorijo že leta, premaJcne pa se nič. Je letošnji ponedeljek - dan brez avtomobila - pokazal, da so vsi vrgli puško v koruzo? Organizatorji se sicer izgovarjajo na to, da se šole vabilu za sodelovanje niso odzvale. Morda res. In tudiprav Toda da v vsem tednu ni bilo mogoče po mestu postaviti košev za ulično košarko, odbojkarskih mrež, za dlje časa zapreti vsaj najožjega središča mesta in rm ulice, četudi neorganizirano, povabiti ljudi? Da ni bilo mogoče pripraviti kolesarskega poligona in prejšnja leta uveljavljenega pregledovanja varnosti koles? Ta je pa bosa. In to ob dejstvu, mi katero še posebej opozarjajo Zeleni Celja - da je namreč prav promet med glavnimi onesnaževal-d zraka v Celju in tisti, ki nam preprečuje, da bi zadihali s polnimi pljuđ. Priznanje si letos zaslužijo le prizadevni organizatorji Celjske milje - teka po ulicah, kjer je bib nekoč srednjeveško obzidje mesta. O kakršni koli sodobni in zdravi mobilnosti pa v mestu ne moremo govoriti. Niti na ravni prikazov. In evropski teden mobilnosti se je vsaj v Celju sprevrgel v farso - v zaporo ene same ulice, ki je že tako ali tako bolj parkirišče kot uiiccL Pa še parkirišča niso bila prazrm^ Z levo roko pač ne gre, BRANKO STAMEJČIČ Začenjajo redno vadbo Društvo za temeljno telesno vzgojo, šport in rekreacijo Nova vas začenja danes redno vadbo v novi sezoni. Vadbo pripravljajo v Osnovni šoli Frana Roša, danes in v četrtek pa pripravljajo dan odprtih vrat, na katerega vabijo vse. ki se jim želijo priključiti pri redni splošni va pa tudi kontrole jeklenk dihalnih aparatov. Celjska enota je druga v Sloveniji, ki je uspela pridobiti to akreditacijo. Slovesno so jim jo izročili v petek v dvorani Celjanka. Poveljnik enote poklicnih gasilcev Janko Požežnik pravi, da ta enota poleg svoje osrednje dejavnosti gašenja in reševanja ob nesrečah izvaja tudi pridobitne dejavnosti. »Poleg servisa gasilnih aparatov izvajamo tudi tlačne preizkuse tlačnih posod. Za to pa je treba izpolnjevati določene standarde. Pridobitev te akreditacije pomeni, da naša enota izpolnjuje vse standarde, v prenesenem pomenu je to nekak ISO standard za to področje dela,« je povedal Požežnik. Gre za pomembno dejavnost, kjer do napak ne sme prihajati. Sicer pa v finančnem smislu opravljanje le dejavnosti prinese enoti okoli 10 odstotkov sredstev. »Preostala financerja sta občina. ki kot ustanovitelj zavoda zagotavlja približno 70 odstotkov sredstev, ker pa enota opravlja tudi dejavnosti širšega pomena, med drugim v 13 občinah naloge tehničnega reševanja v prometnih nesrečah, reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, pa tudi reševanje v trojanskih predorih, dobimo približno 20 odstotkov sredstev tudi od države,« je povedal Janko Požežnik. BS, foto: CrupA Akredrtacijsko listno je iz rok direktorja Slovenske akreditacije dr. Boštjana Godca sprejel povoljnik celjske gasilske enoteJankoPneznik (desno). Kanalizacija proti Lolcrovcu V Celju je te dni zaprt del Ceste na Dobrovo, od odcepa za cerkev sv. Duha. preko podvoza pod avtocesto ui naprej proti znamenitemu kozolcu» pri katerem se odcepi cesta proti Smartlnskemu jezeru. Mnogi občani so se zapore ceste razveselili, saj menijo, da gre za dela pri gradnji obljubljene peš poti in kolesarske steze do jezera. Vendar ni tako. Občina v sklopu projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda vporeč-ju Savinje tam gradi podaljšek kanala RZ-6 in še en laak kanalizacije do Lokrovca. Gradnjo kanalizacije sofinancira evropski kohezijski sklad v 62 odstotkih, četrtino vrednosti del bo pokrila država, preostanek pa Mestna občina Celje sama. Vr^-nost del, ki jih opravljajo, je 470 tisoč evrov. BS, foto: SHERPA Priznanja za Brasiovčane V BraslovČah so na slavnostni seji ob občinskem prazniku podelili priznanja najbolj zaslužnim občanom. Častni občan Braslovč je direktor Termotehnike iz Orie vasi Rudi Kronovšek. Po nekaj nesoglasjih je zlato plaketo ob 10-obletnici prejel iniciativni odbor za ustanovitev občine, srebrno Moški pevski zbor Karla Viranta BraslovČe in župnik Milan Gosak. Bronasto plaketo so podelili gasQskemu poveljstvu BraslovČe ter mladinkam gasilkam z Gomilskega in kvintetu Dobroveljski fantje. Častni znak so prejeli bra-slovški odbojka rji, Pekarna Roter, Matjaž Debelak, Nina Štusej in dobroveljski gasilci. MJ, foto: ON m Najzaslužnejši Braslovčani z županom Maricom Balantom - Št. 7S - 23. september 2008 Terme Olimia v znamenju naložb v Termah Olimia v Podčetrtku so zaČeU graditi težko pričakovano garažno hišo. Nujna je tako zaradi težav s parkiranjem v Času konic kot zaradi gradnje prestižnih Term Lux in Širitve najstarejšega hotela. V nadstropni garažni stavbi, ki bo na območju obstoječih parkirišč, bo 490 parkirnih mest, kar je dvakrat več kot zdaj. Gradnja naj bi se končala pred božično-novolet-nimi prazniki. Tlidi gradnja novih Term Lux za najzahtevnejše goste, kjer trenutno vlivajo betonske stene in plošče ler pripravljajo temelje bazenov, poteka po načrtih. Odprli naj bi jih predvidoma do konca aprila, obe naložbi pa naj bi skupaj stali 15 milijonov evrov. V Termah Olimia se obenem pripravljajo na ^tev in celovito obnovo najstarejšega hotela Breza. Začeti želijo konec novembra, pri Čemer naj bi bilo v omenjenem hotelu štiristo ležišč (sto več kot zdaj). Naložbo, ki bo stala približno sedem milijonov evrov. naj bi končali spomladi. Z njo želifo ohraniti Štiri zvezdice. BJ S pesmijo in smeiiom v novo sezono Stik Laško je tudi v sezoni 2008/09 poskrbel za pester kulturni program, saj ob že stalnem abonmaju Laško, gledališkem abonmaju, Mavrici polk in valčkov in ABC abonmajčku za najmlajše nudi tudi pester dodatni program in vrsto ugodnosti. Zlasti zanimiv bo gledališki abonma, v okviru katerega Stik vedno gosti uspešne komedije. Obiskovalce bodo nasmejali Boris KobaJ z monokomedijo Kdo vam je pa to de-lu, Sašo Hribar in radio Ga-ga Show, Ljerka Belak in Janez Starina s komedijo Gospodinja, SNG Ljubljana s komedijo Prerekanja in špas teater s Hrupom za odrom. Vpis v abonma je mogoč vse do L oktobra, ko bo na vrsti prva predstava. V glasbenem abonmaju bodo tudi letos gostili vrhunske glasbenike. Že konec meseca bo navdušil zbor Carmina Slo-venica, nato pa še koncert Imate radi Bacha?, Oto Pestner in Primož Grašič Quartet, na predvečer valentinovega bo zadišalo po ljubezni - s šansoni Romane { Velenje 19.PlkiDfcsüval200S oder za vse 16.00 TRC jezero - Beli oder, Vdecje_ 19.Pikinfestival2008 čira čara ~ hokus pokus 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Planina_ S pticami prepevamo gUisbemprw/ljica 17.00 Mozirski fia) Dt-tempore Mozirski gaj odprle v Mozirskem gaju 18.00 TRC J ezero - Rumeni oder, Veloije_ 19. Pikin festival 200$ trii^le radioctlji 9.00-13.30 in 15.00-18.00 Bela dvorana in okolica, ______ 19. Pikin festival 2008 PikineüsciKffjalnedäcmice 10.00-12,00 TRC Jezero- _Zelem oder, Velenje__ 19. Pikin festival 2008 oder za vse 16.00 Knjižnica Šentjur - enota Dobje_ S pticami prepevamo glnsbena pravljica 17.00 Otroški muzej Hennanov brtog_ Piše se leto 1550 Hermanova družinska us-tvarjalnka 17.00 Dom starejših Šentjur Obravnava surostnikov z vidika nege in komunikacije predavanje Damce Želez-nik 18.00 TRC Jezero - Rumeni oder, Velenje_ 19. Pikin festival 2008 Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Velenje \ g.OO Knjižnica Sentj ur_ O dojenju predstavitev knjige Zlate Fek 19.00 Kulturni domMzeja Tedi ni blo tek ko dons predstavitev knjige ^Iklor-wh pripovedi kijih je zbral BlažPodpečan 19.30 Taborna cerkev Marije Karmeljske na Marija Gradcu_ _ De us in bog koncert gregorijanskega in luieranskega ta>raia 20.00 Galerija sodobne umemosti Celje_ Branko Suhy: Risba vat* mosferi sUke odprrje razstave na Itlrih frekvencah www.radioceije.coin št. 75 - 23. september 2008 m 10 EPORTAZA NOVI TEDNIK F Mala dežela -velik korak Znamka namesto poljuba Indijski dopisovalec postal mož in jo odpeljal onkraj morja ... Gaurav ni nikakršen povodni mož, čeprav ju je s sedanjo soprogo res ločeva-lo kakSno morje in ravno preko številnih morij in oceanov sta v zadnjih letih plula. Njuna zgodba se pile kot ljubezenski roman, a sta zakonca Laul, ko lovita zadnje sončne žarke letošnje jeseni ter bliskavica fotoaparata v celjskem parku lovi njiju» povsem navaden zaljubljen par. A hiu'atx dokaz, da ljubezen res ubira vse možne poti, pa čeprav poštni nabiralniki na prvi pogled res ne delujejo kot transformator romantične usode. Vse se je za Zalčanko Nives in (ndijca Gaurava namreč pričelo s pismi. Nives si je pred več kot desetletjem začela dopisovati z Indijcem Gauravom in pisma, kot danes v smehu pravila, so se raz-vlekla tudi na trideset strani, zmeraj bolj težko sta čakala» da prispe) o v njune poŠt-ne nabiralnike. «Prišel je čas za študij In šolal sem se na Škotskem. Nekaj časa mi je ostalo za potovanja in končno sva se z Nives videla tudi v živo,« pove mladi ladijski strojnik. Nevesta v rdečem Očitno ni bilo dvoma, kako in kaj, saj sta se po nekaj obiskih odločila za poroko. Kar pa je bilo lažje reči kot storiti. »Poroko sva najprej načrtovala v Sloveniji, vendar se je zapletlo pri birokraciji. Večino dokumentacije sva uredila, razen pri potrdilu, da njegova država nima nič proii, da se njihov državljan poroči z menoj. Ni-komur se m sanjalo, kdo bi takšen papir v Indiji naj podpisal. zato sva se utrujena in naveličana odločUa, da po- »Slovenci smo na družino, predvsem pa na domači kraj močno navezani in se težje odločimo za avljenje v tujini,« pravi Nives. roko na hitro organizirava v Indiji,« se spominja Nives, ki sicer ne pozabi povedati, kako ustrežljivi in pripravljeni pomagati so bili naši občinski uradniki. »Poroka je bila nekakšna mešanica kultur. Tradicijo sva ohranila; poslikava s kano, obred s prižganim ognjem, simboli, kot so riž, cvetje» sadje. Obred je bil kar pri ženinu doma, drugače znajo poroke biti ogromen dogodek s tisoč gosti,« pravi Nives, Gau-rav doda» da bi sicer priprave na poroko s celotno or^ni-zacijo trajale kakšno leto dni. Z Nives sta opravila v treh dneh, saj se je ženinu mudilo nazaj na ladjo. »Oblečena sem bila v belo obleko, ki je pri Indijcih sicer znak žalovanja, zato sem se ogmiia v rdeče,« se spominja Nives» ki je vztrajala pri izmenjavi prstanov in šopku. »T\idi Indijci si izme- še pojasni Gaurav. Vprašanja njamo prstane, vendar je to o tem, kako so dejstvo o po-bolj 23iačilno ob zaroki, ki je roki sprejeli staiii, je popol-prav tako zelo velik dogodek,« noma odveč, saj kalašnihko- li pomislekov na nobeni strani m biio. »Je pa malce smešno; jaz sem si z Gauravovo materjo takoj postala zelo domaČa. On je, nasprotno, v sliku z mojo družino ravnal z i^emno mero zadržanosti. Ka-sneje sem dojela, da Indijci veliko bolj poudarjajo to spoštovanje do starejših, ne govorijo toliko o zasebnih zadevah. Po drugi strani pa se nekako lažje ločijo od družine in domačega Icraja za razliko od nas Slovencev,« opaža Nives. »Pri nas so navajeni, saj je moj poklic že običaj v družini. Plula sta oče in ded, plujejo bratje,« zamahnezro-ko Gaurav, doma iz Bombaya, 23-milijonskega mesta, ki Gaurav 2 materjo in tesco. Nobena menda ne ustreza stereotipom. Indijska poroka, pri kateri je želela Nives ohraniti vsej kanček slovenske tradicije. Z morij vsega sveta v Žalec Svojo Nives je mladenič, zakonca nlsca Še dopolnila trideset let, odpeljal s seboj. Na trgovski ladji, kjer je delal Gaurav, sta obplula dobršen del sveta; od Azije, do Južne Amerike, da ne govorimo o tem, kako sta za nekaj dni ušla usodni Katrini- »Gaurav je imel na ladji dovolj visok čin, da je s seboj lahko vzel ženo. Saj je čudovita izkušnja, vsakih nekaj dni stati v drugem pristanišču, ampak se naveličaš. Ko prideš z ladje, se ti zdi. da je ti je svet v tistih petih mesecih u Šel, da je šel naprej, ti pa si ostal zadaj,« pove Nives, diplomirana psihologinja. Z Gauravom se nameravata ustaliti v Sloveniji, zato oba iščeta službo. »Bi se ti preselila z njim v Indijo,« izzovem Nives. »Seveda, Če bi tako naneslo, ampak kar se tiče vzgajanja otrok, ko jih bova imela, sem absolumo za Slovenijo,« pravi in Gaurav vnelo kima. Pojasnita ml. kako deluje indijski šolski sistem. »Pod nenehnim stresom so otroci, dobesedno cele dneve se učijo, če niso v §oU, hodijo na instrukcije. Od četrtega leta zanje obstaja zgolj šola in bitka za uvrstitev med tisti odstotek najboljših, ki bo imel možnost nadaljnjega šolanja. Za tiste, ki jim ne uspe, je konec sveta, pogosti so samomori,« pojasnita. Z Nives sta poročena že pet let in že večkjal sta obiskala njegovo deželo, veliko, da bi skoraj prekrila celo Evropo. »Seveda se za kakšno turistko obračajo takšni in drugač- ni pogledi, najbolje je 5 seboj imeti domačina. Ampak ko so mi na prečko v laseh vrisali barvni znak, simbol, da sem poročena, so z menoj ravnali, kot bi bila ena od njth. Ženska s poroko vidno napreduje na družbeni lestvici,« se prvih vtisov spominja Nives. '»Indija je dežela nasprotij. Nekateri živijo izjemno moderno življenje, drugi, kot bi bili v kakšnem stoletju zadaj. Številni se poročajo iz ljubezni, mnogi še zmeraj v skladu z željami staršev. Moja družina je precej sodobna, da je Šlo sprva za čisto majhen kozolec, ki naj bi postal čisto majhna stavba. »Potem se je ob silni improvizaciji vse kar nekam širilo in Širilo ...« Franci Kopitar se je ob odprtju ukvarja] s pletnjo in z drugimi »moškimi« opravili. »Kar Aljo še kaj vprašajte ... Moški smo za delo in kot vidite, ga tu res ne manjka. Veliko še moramo narediti,« nas je odpravil. »Šmamica je moj otrok in zanj imam zelo jasne načrte,« jebila ponosna A]ja. Pevka šansonov in študentka sociologije na FDV se je veliko potepala po svetu. Potem se je zaljubila v prelep košček 115 hektarov velikega »Šmar-jaka« in se odločila, da naredi tam nekaj novega. »Nekaj po svoje. Nekakšen butični turizem bi lahko prinesel nekaj povsem novega tako za celjski turizem kol za razvoj turizma ob jezeru,« je optimistična Alja. Zamislila si je center, ki bo ob predhodnem naročilu gostil zaključene družbe. 2n kjer se bo dogajalo veliko kulturnih prireditev. V sodelovanju z Igorjem Andreja Zakonjiek Krt In Alja Roš bosta ob pripravi prireditev v Šmamici se sodelovali. Št. 75 - 23. september 2008 m Bojevita veleniska obramba na e^u s Fabljanom Cipotam(vntačem dresu) je svojo mrsio ohranila nedotaknjeno. Pordečeli na dan fair-playa Nogometaši MIK CM Ce-Ija in Rudarja so * tudi zaradi Izključitev • v soboto skupaj iztržili le točko. V Kopru je moral z igrišča Sebast-jan Gobec» Ob jezeru pa Aleš Jeseničnik. Ostaja grenak priokus, da sta bili sodniški odločitvi zelo strogi. Lokalna tekmeca se bosta jutri pomerila v Velenju. Očitna nemoč Celjani na zadnjih osmih uradnih tekmah niso uspeli zmagati. Na Bonifiki so jo Še dobro odnesli, v prvem polčasu so bili večinoma nemočr ni, ko 50 v 48. minuti ostali z igralcem manj po drugem rumenem kartonu Gobca, pa so zaigrali bolje. Edini zadetek na tekmi je dosegel Aleksander Mertelj, ko je kreni) s svoje polovice in se v imenitnem prodoru otrese! skoraj celotne celjske obrambe in z odličnim strelom premagal Šeligo; eden izmed biserov v zgodovini prve slovenske lige se je nažalost zgodil na tekmi proti Celju. Koprčani so sicer zapravili vrsto priložnosti, toda tudi Celjani so imeli nekaj zelo zrelih, predvsem Argentinca Carlos Alberto Chaka-na V prvem ter Lisandro Sa-cripanti po podaji Chakane v drugem in Še posebej branilec Milan Andželkovič v 9D. minuti, ko seje šokamno znašel pred Hasičem. a ga ni uspel premagati. Dvajset Celjskih grofov je bilo razočaranih. Celjsko slačilnico Se vedno - tudi v Kopru - polni silni motivacijski duh Smlljana Morija, ki Še nikoli ni imel učinka, ugovori sodniški organizaciji pa Imajo za posledico maščevanje. Darku Če-ferinu bodo težko očitali večje napake, toda z manjšimi je spretno krojil ritem tekme. Trener Slaviša Stojanovič je poudaril: »Tbdi mi smo imeli nekaj priložnosti, da bi se lahko izognili porazu. Zmagovalca je odločil fantastičen gol Mertelja. Čestitke njemu in Kopru.« Pobarali smo ludi napadalca Darija Biščana: »Nismo igrali ne slabo ne dobro. Mislim, da je sodnik precej pripomogel k našemu porazu. Ostali smo brez Gobca, pri njihovih prekrških ni bilo niti enega rumenega kartona. NaSkar«ücter? Razčistiti bomo morali vsi začenši z mano. Premalo srao bili osredotočeni. Čas je, da zmagamo. V Velenju bomo storili vse za tri točke!« To je bil že deveti zaporedni poraz Celjanov proti Kopru (sedmi prvenstveni). Zelo pogrešajo poškodovanega Martina Šariča ... Zapravljen »penal«, nato rdeči karton Nogometaši Rudarja so se Ob jezeru pred 1.700 gledalci z Nafto razšli brez golov. Že v 9. minuti je Aleo Mujanovič priigral enajstmetrovko. Bil je predviden za izvedbo, ker pa je bil nad njim storjen prela-šek, se je opogumil Alem Mu-jakovič, solidno nameril, izvedel, odlično pa je reagiral vratar Aleš Luk, V 32. minuti je zaradi prekrška moral z ^š-ča Aleš Jeseničnik: »Eden izmed nasprotnih igralcev (Ve-dran Vinko, op. p.) me je odrinil, zato sem pri drsečem Startu grdo priletel v njegovega soigralca. Mislim, da prekršek ni bil za rdeči karton. Tlidi prijatelji so mi po ogledu posnetka dejali, da je bilo videti kot grob prekršek, a več kol rumenega kartona definitvno ne bi smel prejeti. Za osvojeno točko se soigralcem zahvaljujem, obenem pa se jim opravičujem.« Rudarjev trener Marijan Pu-šnik ni mogel mimo dejstva» da so njegovi varovanci v štirih dneh morali prikazati ogromno borbe in teka, ko so bili manjštevilčni: »Z igralcem manj smo vseeno preko Zajca, Periča in Trifkoviča ogrožali nasprotna vrata. Ostaja grenak priokus, saj imajo ti-sü, ki pišejo pisma sodnikom, kasneje privilegije proti nam. Upam, da se izključitve naših igralcev ne bodo nadaljevale.« Rudarje po prvi Četrtini DP peti na lestvici z 11 točkami, za njim je MIK CM Celje s točko manj. Ajdovsko Primorje ima tekmo manj (tudi Drava) in Še lahko prehiti oba tekmeca. DEAN SUSTER Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL 1.D0MŽAL£ 9 t MARIBOR 9 3.MAFTA 9 4.lAB0DDPtAVA 8 5. RUDAA 6.MIKCMCÜJE 7.HrT60fllCA 8.mM0RJS ».koper lO.nmRBLOCK t 14: 7 18 t 22:16 18 2 11: 9 17 13:11 13 11:10 11 10: 9 10 13:19 10 12:12 9 9: IS S 9:19 8 Celjankam lokalni derbi V 2. krogu 1. slovenske lige za rokometašice sta se pred polno tribuno dvorane šolskega centra Celje pomerili ekipi Celja Celjskih mesnin in Celeie Žalec. Lokalni derbi so s 7 goli prednosti dobile domačinke. Začele so zelo dobro in po-vedle s 6:1. Takšno razliko so držale do 28. minute, ko so Žalčanke znižale zaostanek na tri zadetke. V začetku 2. polčasa je bQa igra bolj ali manj enakovredna, nato pa so Ce-Ijanke zaigrale tako dobro kot na začetku tekme, povsem nadigrale gostje in vodile že za 8 golov. Najboljši strelki pri zmagovalkah sta bili s sedmimi zadetki Geričeva in Janko-vičeva, §esl jih je dodala Sti-panova. Laura GeriČ je po tekmi dejala: »Pričakovale smo težko tekmo, kajti ekipa Žalca je bolj izkušena. Me smo mlade, a imamo veliko željo po zmagah in mislim, da se nam je to obrestovalo.« Na drugi strani sta bili s šestimi zadetki najučinkovitejši Krhlikarjeva in Petrinja, po Štirikrat pa sla zadeli Strmškova in Sanja PotoČojak, ki je odigrala zelo dobro na levem krilu: »Naša igra je bila zelo raztresena. Igrale smo zelo slabo v obrambi in v napadu. Skozi celotno lekmo smo se morda zbrale le za kakšnih pet minul. ostalo pa je bilo katastrofalno. Res pa je, da je bila prejšnja lekma, v pokaluEHF, prva tekma, na ^teri smo prvič vse igralke zaigrale skupaj.« Ttener domačink Ibmaž Ča-ter je bil zadovoljen: »Moje igralke so odigrale zelo borbeno. Pred tekmo sem jim dejal. da nas lahko premaga le živčnost, To prepreko so preskočile in odigrale dobro. S takšnim delom in pristopom, kot ga sedaj naše mlade igral- ke dajejo na igrišču, bomo še boljši.« Trener gostujočih ro-kometašic Aleš Filipčič je dodal: »Domačinke so bile boljše v vseh elementih igre. Mi gremo dalje tekmo po tekmo in upam. da se bomo kmalu zbrali in do končnice pokazali naš pravi obraz.« V naslednjem krogu bodo celjske igralke gostovale v Škofji Loki, Žalčanke pa bodo gostile Krko. MITJA KNEZ Alja Jankovič \6 spretno vodila soigralke do zmago v lokalnem derbiju. Atlet Za drugo zmago Celja Pivovarne Laško In za maščevanje Trimu za poraz v potfinsiu superpokala je bil zasluzen tudi Branko BedekoviČ (na fotografiji). Podpisal je enoletno pogodbo. Minuli mesec je vadil s sarajevsko Bosno, ki ji bodo dodeljena vilja sponzorska sredstva. Celj^i klub sicer razen stroškov registradja inpridobivanjamedna-rodnoga (hrvaškega?) certifikata ni imel dodatnih vložkov. Srčni fant iz Razkrizje se je veselil ponovnege sodeiovsnja s trenerjem Tisljem in upa, da bo s svojimi igrami upravičil povabilo. * DŠ Folo: SHERPA V Slovenskih Kc Vse kaže. da bo dobila kraljica Športov na Konjiškem ^ več zvestih podanikov. Zaslugo imajo atletski navdu* Šenci»ki so pred tremi leti us-tanovili Konjiško atletsko šolo in organizirali prvo atletsko olimpijado, in tudi občina in država, lu bosta zagotovili tudi pc^oje za vadbo. Te dru se v parku pri OŠ Ob Dravinji začenja gradnja atletske steze. Konjiški župan Miran Gorinšek in predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Vengust sta prejšnji teden podpisala pogodbo zi re-konstrukcijo športnega parka pri tej šoli. Predvidoma bodo že do konca novembra zgradili atletsko tekmovališče in uredili osrednje večnamensko igrišče, v dveh letih pa bodo obnovili tudi obstoječa igrišča. V Športnem parku bodo tako odlični pogoji za atletiko, urejena bodo igrišča za rokomet, odbojko in badminton ter kotalkališče. Za prvo fazo izgradnje bodo predvidoma porabili 490 lisoč evrov. Denar bo zagotovila občina iz proračuna. 40 odstotkov vrednosti pa bosta primaknila ministrstvo za Šolstvo in Šporl ter fundacija za šport. Za dokončanje Športnega centra bodo potrebovali še 200 tisoč evrov. Ureditev atletskega štadiona bo po pričakovanjih vod- m ŽL 75 - 23. september 2008 NAKRATKO Vrnitev Eve Komplet Celje: Koäarkarice Merkurja so odigrale dve prijateljski teknxi. Na prvi so se pomerile z rusko Vologdo in izgubile s 66:63» na drugi pa so igralke Željka Cl-glaqa premagale zagrebški Agram z 68:45. Po dobrih osmih mesecih odsotnosti zaradi poškodbe je spel zaigrala Eva Komplet. Klub je prekinil pogodbo z ameriško košarkarico Taurean Jordan. saj ni uspešno presta-iazdravniških testov za razliko od njenih rojakinj Nik-ye Hughes in LaKrishe Brown. Srebotnikova na 21. mesto Ibkio, Peking: Katarina Srebotnik, ki je na teniškem lurrurju na Japonskem v polfinalu izgubila z Rusinjo Svetlano Kuznjecovo, je na Kitajskem v paru z Japon-ko Ai Sugijamo s 6:3 in 6:3 premagala domačo dvojico Ji - Sun. Med posameznicami se bo Velenj čanka v 1. krogu pomerila s Tajko Tamarine Tanasugarn. Po četrtfinalni zmagi v Tokiu nad olimpijsko prvakinjo in tretjo nosilko Rusinjo Je-leno Dementjevo je napredovala na lestvici WTA, na 21. mesto. (MK) Turnirska pokala na Hrvaško in v Srbijo Dva zanimiva turnirja v sklopu priprav za novo košarkarsko sezono sta na našem koncu osvojiU tuji moštvi. V Laškem so slavili Splitča-ni na Čelu s trenerjem Slobo-danom Subotičem in v Slovenskih Konjicah Cmokosa iz srbskega Kosjeriča. Solidni predstavi »pIvovarJevK v Treh lilijah je na turnirju Laško pivo domaČa ekipa Zlatoroga prikazala dve zelo solidni predstavi in osvojila drugo mesto. V finalu so LaŠčani izgubili s članom Jadranske lige Splitom z 90:83, in sicer vsamem (inišu. Dalmatinci so res ves čas vodili, a so jih LaŠčani ujeli štiri minute pred koncem» nato jim je zmanjkalo moči za zmago. Nejc Str-nad (25 točk), Uroi Lučić (IS] in Luka Dimec (12) so bili najboljši strelci v ekipi Aleša Pipana. V prvem srečanju so LaŠčani v petek premagali hrvaškega prvoligaša Cedevito z 88:80, ob odlični predstavi Lučića (30) in Su*-nada (19). Dodajmo še, da je druga slovenska predstavnica Nejc Stmad je bil s 44točkami drugi najboljši strri« Laicanovns njihovem turnirju. na tem turnirju, novomeška Krka, doživela dva poraza. Še posebej je boleč s Cedevito s kar 45 točkami razlike. Zlatorog ta teden tekem ne bo igral, konec tedna pa bo so- ski štadion, šola in olimpijada njicah gradnja športnega centra - Atletska šola z novim trenerjem - 3. atletska olimpijada % Bližnjo in daljno prihodnost konjiške atletike so na tiskovni konferenci predstavili Tadej Slapnik (MCDD), Franjo Šegel (OŠ Loč«), Anton Monar, Helena Pačnik (OŠ Ob Dravinji) in Romeo 2vfco. je Konjiške atletske šole (KAŠ] Antona Nonerja bis-t ve no Izboljšala tudi pogoje za delo te §ole. »Ureditev atletskega Štadiona ocenjujem za največjo pridobitev ne le za šport, temveč za kraj v celoti,« poudarja. KAS je imela v preteklem letu precej težav tudi zaradi gradnje telovadnice pri OŠ Ob Dravinji. »Letos bomo lahko začeli trenirati v novi telovadnici in kmalu potem tudi na atletskem Itadionu. Uspeli smo pridobili tudi novega in iz- kušenega trenerja Romeaživ-ka,« je več kot zadovoljen No-ner. »Talentov je ogromno, treba jih je le najti in usposobiti,« pravi Romeo Živko. Po njegovi oceni so zaenkrat najboljši pogoji za treninge teka na srenje proge, kasneje bodo ludi za šprint in tehnične discipline. KAS bo treninge začela 1. oktobra. V soboto ob 9. uri se bo na štadionu Dobrava začela 3. atletska olimpijada. To je največja Športna prireditev v konjiški občini, ki je namenjena mla- dim. Na njej bodo sodelovale OŠ Pod Goro, Ob Dravinji in Loče. Olimpijado so v preteklih dveh letih pripravljali spomladi; a so organizatorji na čelu s KA5, z Zavodom za šport, Mladinskim centrom Dravinjske doline in s šolami ugotoviH. da so v tem času šolarji preobremenjeni, zato so jo prestavili na je^, hkrati pa tudi s petka na soboto, saj si jo bo tako lahko ogledalo še več gledalcev. Če bo slabo vreme, bo olimpijada naslednjo soboto. MILENA B. POKUČ deloval na turnirju v Tbzli, ki se imenuje M^ basket. Laščam bodo nastopili v družbi domače Slobode Dite in Ši-benke. Ikov memorial Kosjeriću v Slovenskih Konjicah je bil tradicionalni Ikov memorial, na katerem so ob domačem B ligašu Konjicah sodelovale Še ekipe zreške Rogle, šentjurskega Aiposa Id srbskega Kosje-riča. Prav srbska ekipa je odnesla pokal po zmagah sšent-jurčani in v finalu še proti domačim Konjicam z 81:62. Gostitelji sovprvem srečanju ugnali sosede iz Zreč. V boju za tretje mesto je Alpos brez težav ugnal Roglo s 83:69. Hopsi s Polzele so gostovali na turnirju v Zaboku, kjer so osvojili drugo mesto, saj so premagali hrvaškega prvoligaša Dubravo iz Zagreba, v finalu pa izgubili z domačim moštvom za dve točki. Po pričakovanjih Povratna srečanja 2. kroga pokala KZS niso prinesla presenečenj, več ali manj so se uresničile prav vse napovedi. Od ekip s Celjskega je Rogaška v Ljubljani potrdila premoč nad Fenomeni in se z zanesljivo zmago z 89:56 uvrstila v 3. krog. V njem je tudi zreška Rogla, saj je po tesni zmagi doma zanesljivo slavila v Podbočju z 78:65. Konjice so se poslovile od nadaljevanja tekmovanja že po prvem srečanju in visokem domačem porazu, prepričljivo pa so izgubüe tudi v Ljubljani pri Parkljih z 81:50. V 3. krogu so presenetljivo tudi Vrani z Vranskega, saj so uspeli na gostovanju pri veteranih Janč zadržali +25 s prve tekme. V Ljubljani so izgubili z 89:73. Znani so že tudi pari 3. kroga, ki se začenja danes. Rogaška doma čaka Vrane, povratna tekma oa Vranskem bo že v petek. Rogla bo gostitelj MFC.2 Braniku iz Maribora (bivši Casino Maribor), pri katerem bo gostovala v četrtek. V4-krogu, ki bo v začetku oktobra, se bodo priključila še moštva iz 1. A lige, med njimi tudi Elektra Eostech, Hopsi in Alpos. Dunovič v Aiposu Po precej dolgem iskanju okrepitve na poziciji branilca in organizatorja igre so v šentjurskem prvoligašu konec prejšnjega tedna le dobili želeno okrepitev. Za Alpos je namreč podpisal 26-letni Dejan Dunovič, ki je zadnjo sezono odigral na Cipru, v Sloveniji pa je bil nazadnje član Zagorja. Dunovič je sicer uporaben na obeh branil skih položajih in prav to si je želel trener Boštjan Kočar, ki je za ta teden napovedal še zadnjo okrepitev. Novi center bo najbrž prišel iz ZDA. Sicer pa se je Dunovič že priključil ekipi in z njo že tudi igral na Iko-vem memorialu. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ IZJAVI Trener Zlatoroga Aleš Pipan: )>V teh dveh tekmovalnih dneh smo pokazali različne obraze, od dobre pa vse do slabe igre, se pravi, da so nihanja še prisotna. Glede na zadnje prijateljske tekme sem lahko zadovoljen, saj se vidi napredek. NeJ^leri igralci bodo verjetno potrebovali Še malo več časa, da se bodo navadili na nov ritem in nov način dela. Če v finalu ne bi zgrešili toliko prostih metov in )zicer-jev<, bi lahko bili zmagovalci turnirja. Popravili bomo morali napake, ki smo jih delali na turnirju Laško pivo. [grati bomo morali še bolj čvrsto in agresivno v obrambi ter bolj natančno in dosledno v napadu. Mislim, da bo turnir v Ttizli določena generalka pred začetkom prvenstva.« Uroš Lučić: »Piva tekma s Cedevito je bila bistveno boljša, medlem ko na drugi tekmi nismo bili dovolj borbeni. Splitu smo pustili, da nas premaga in morda je bila usodna tudi moja napaka ob koncu, ko sem zgrešil met izpod koša.« (MK) .ŠPORTNI KOLEDAR Torek 23. 9, KOŠARKA Pokal K2S, 3. krog: Zreče: Rog}a - Branik, Rogaška - Vrani Vransko (obe 19). Sreda, 24, 9, NOGOMET l.SL, 10. krog. Velenje: Rudar • MIK CM Celje (18). PANORAMA NOGOMET l SL. 9. krog: Koper - MIK CM Celje 1:0 (0:0); Mertei j (77). Rudar - Nafta 0:0 (0:0), Drava - Domžale 3:0, Interblock -MarüKfr 1:2, Gorica - Primorje 2:1. 2. SL. 7. krog: Šerujar - Bela krajina 1:0 (1:0); Bakarič (40). Vrstni red: Aluminij 14, Triglav 12,. Bonifika, OUmpija, Serujur 11, Bela krajina 10, Mura 8, Krško, Zagorje« 7, Livar 3. 3. SL - vzhod, 7 krog: Dm-uinja 'Črenšovci 1:2; Čerenak (62), Odroitd - Möns Ckiudius 4:1; Firer (57), Malečnik -Snmitno 5:3; Plesnik (34), Ci-zej (60), Komar (67), Stojnci -Siffier Sompfon 3:4; Kožar (9, 75), Dolinar (65), Djuranovič (75-11 m), Srnarje • Kovinar Store 2:3; ČdJ<$ (26), Kos (90); Repovž (24), Perpar (27), D2a-fero Vič (89). Vrstni red: Šmartno 18, Dravograd, Dravinja, Kovinar Štore 15, Odranci 13, Stojnci 10, Simer Šampion, Malečnik, Möns Claudius 9, Ver-žej S, Paloma, Črenšovci 7, Smaije 4, Čarda 3. Štajerska liga, 6. krog: Brežice - Šoštanj l:I;Džajič (17), Biscrica - Zreče 0:4; Marinšek (27), Kave (36, 61). Flis (83), Gerećja vas - Rogaška 2:3; Ko-büSek (15), Mikše (50). Dro-fenik (81). Vrstni red: Zreče 16, Pesnica 15.Gerečjava5,Polioije 23, Rogaška, Bukovci, Podvinci 10, Šoštanj 8, Parti7.an, Peca 7, Bistrica 5, Ormož 4, Brežice 1, Šentilj 0. MCL. MNZ Celje. 4. krog: Vransko - Kozje 2:2; Podlesnik (43), Košica (55); Blaževič (19, 32), Laško - Žakc 2:4; Brečko (53), Coluh (69); Kramarič (7, 38.62)> Radeče-Hrastnik 3:3; Ribič (45). Knavs (49). Valen-§ek (52). Vrstni red: Vransko 8. Radeče 7, Hrastnik, Koxje 5. Žalec 4, Uško 3. ROKOMET 1. SL, 2. krog: Cäje Pivovarna iMško • THmo Ttvbrye 30:26 (16:12);Kokšarov l2,PeskovS. Špiler 4, Sulič, Cajič 3. Bede-kovjč 2, Mlakar 1; SuSin 6, Mi-klavčlč 5, Hrpdje Kozina - Go-nmje 15:36 (4:18); Križman 6. Mahnič 5; Colčar 10, RničS, Do-belšek, Stojanovič 4. Sovič, Stefanie 3. KavaS, Bezjak, Oštir 2. Harmandič 1, Vrstni red:Cimos, Celje Rvovama La.^ko. Slovan 6, Prevent 3, Gorenje, Omiož, Ribnica. Rudar 2. Školja Loka 1, Trimo. Krka. HrpeljeO. L SL (ž). 2. kr^: Celje Celj-ake mesnine-C^iaŽniecil'.lS (14:11); Gerič, Jankovič 7. Sd-panova 6, Koren, KlokoČer 4, Cenirih 3, Plemenitaš 1; Krhli-kar. Petrinja 6, Stušek, Potoč-njak4, Debelak3. Korun, Kranj-čaji 1, Olimpija - Velenje 44:13 (17:8); Gros, Jeriček 10; Gube-rinič 5, HaliloviČ 3, Muraiovlč 2, Raukovič, Krejan, Sivka 1. Vrstni red: Olimpija, Kočevje. Krka. Celje 4, Zagorje. Celeia Ž^' lec, Piran, Brežice 2, Ptuj, Škofja Lüka. Sava, Velenje 0, KOŠARKA Pokal KZS. 2. krog. 2. tekma: Rnomeni - Rogaška 56:89, Janče87- Vrani Vransko S9:7S; Kandžič 25, Bassin 20; Gove-dič, Bizjak 15, Lukan 14. Kra-šovic 13. Z. Ocvirk 9, Marovi 4, U. Ocvirk 3, Podbočje • Rogla 65:78; Stergar, Rozman 21; Smaka 23, Remus 15, Sivka JO, Jereb. Brčina 6. Gavrič 5. Maj-storovič 4, P. Matevžič 4. R. Ma-levžič 3,Marguč2. (KM) "iži C it. 75 • 23. september 2008 14 KULTURA NOVI TEDNIK Kovačieeva uHea je v Cefju na Hudinji. Od Kovačiča do Njegoša V danaänji rubriki pojasnjujemo poimenoval) je Ko-vačičeve uiice> ki je v Celju na Hudinji. Poimenovali so jo po narodnem heroju Ivanu Kovačiču - Efenki. Ivan KovačiC je bil rojen 28. januarja 1921 vSpodnjem Podborštu pri Novem mestu. Po končani osnovni šoli se je izučil za pekovskega mojstra in se s tem poslom uk-vaijai vse do kapitulacije Kralj e vi ne Jugoslavije, aprila 1941. Po okupaciji se je priključil narodnoosvobodilnemu boju in je kmalu postal aktivist Osvobodilne fronte, kjer je opravljal različna dela, od zbiranja denarnih prispevkov, sanitemega materiala do najzahtevnejših kurirskih poslov. Vzaćetku leta 1942 je Ivan Kovačič odšel v partizane, kjer je sprva še vedno opravljal naloge kurirja. Občasno je sodeloval tudi v bojih okrog Novega mesta in Žužemberka. Po številnih bilkah. kjer se je izkazal kot hraber borec, je najprej postal politični komisar čete v prvem bataljonu Zahodno-dolenjskega odreda, vendar je bil kmiu za tem imenovan za komandirja čete, s katero je izvedei več uspešnih vojaških akcij. S prvo četo zahodnodo-lenjskega odreda se je izkazal tudi pri uničenju vlakovnih kompozicij pri Ribnici in v Kočevju ler pri uničenju približno osemdesetih vojakov italijanske vojske pri Za-gradcu. Ko je bila oblikovana brigada Toneta Tomšiča, je Ivan r'okom 5€ imenujE . novitednik Kovačič postaj postal komandir čete. s katero je sodeloval tako v roški ofenzivi kot tudi v bojih v Jelenovem žlebu. Z isto četo je v spopadih za Mimo porušil železniški most, sodeloval pa je tudi v bojih proti belogardistom pri Mokrem Polju v Suhi krajini in pri Ambrusu. Aprila leta 1943 je ivan Kovačič postal komandant bataljona, julija istega leta pa namestnik komandanta Tomšičeve brigade. Kot komandant brigade je Kovačič sodeloval v bojih pri Velikih Laščah in v Kočevju. S tem pa napredovanj Ivana Kovačiča še ni bilo konec. Komandant Tomšičeve brigade je postaj decembra 1943 in se je z brigado, ki je bita v sestavi 14. divizije, udeležil znamenitega pohoda z Dolenjske preko Hrvaške na Štajersko. T\idi v tem pohodu se je Kovačič izkazal kot dober vojak, predvsem v borbah pri Senovem, Vojniku oz. pri gradu Lindek, vßelih Vodah, Črnivcu in Kamniku. Še posebno se je izkazal pri preboju na Paški Kozjak, kjer se je s sovražnikovimi vojaki obkoljena divizija znašla v izjemno težkem položaju. Kot navajajo njegovi sodobniki, jih je rešil samo izjemen pogum. Ivan KovaČiČ je 9 o ■ ■ ■ . iiiiiiiw,novitednik.coni namreč na čelu svojih bataljonov v močnem in dobro premišljenim jurišu v kratkem času prebil sovražnikov obroč in s tem omogočil preboj celotne divizije. Junija 1944 je Ivan Kovačič postal namestnik komandanta 14. divizije, že naslednji mesec pa je sprejel funkcijo namestnika komandanta 4. operativne cone. "Ridi v tem obdobju se je Efenka, pod takšnim imenom so ga poznali partizanski tovariši, izkazal z izjemnim pogumom, predvsem v bojih pri Šmartnem na Pohorju, Ribnici na Pohorju in Oplotnl-ci. Januarja 1945 je Ivan Kovačič postal komandant 14. divizije in z njo je sodeloval pri vseh akcijah, ki jih je divizija izpeljala. Sodeloval je v bojih pri Andražu, Vojniku, Dravogradu, Celovcu, sodeloval pa je tudi pri pohodu divizije preko Štajerske na Koroško. Po koncu vojne je Ivan Kovačič - Efenka zapustil vojaško službo. Več mandatov je bil poslanec v zvezni in republiški skupščini» kot družbenopolitični delavec pa je delal v Celju. Umrl je v Ljubljani 14. novembra 1963. Ivan Kovači - Efer\ka je bil nosilec partizanske spomenice 194L Za narodnega heroja je bil proglašen 21. julija 1953. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Njegoševe ulice, ki je v Celju na I^vl. Foto: KATJUŠA Zgodbo o Ivanu Kovači-ču - Efenki je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Trojni poklon Laščanov Trubarju V dnevih evropske kulturne dediščine (med 20. in 27. septembrom) se bo v slovenskem prostoru zvrstilo približno sto prireditev v počastitev SOO-letnice rojstva Primoža IVubarja, od tega kar tri v Laškem. Prva bo nocojšnja monodrama v Muzeju Laško. Gledališki igralec Anatol Štem bo ob 19. uri uprizoril Kmeclovega TVubarja pred slovensko procesijo. V četrtek ob 19.30 se bodo dnevom evropske kultur- ne dediščne v marijagraški ceik-vi poklonili s koncertom gregorijanske^ in luteranskega korala Deus in bc^. Na koncertu bodo predstavili kanonično in litui^čno glasbo ^odnjega 16. stoletja. Koncert bo postavil pod vprašaj ^odovinsko ustvarjeno dihotomijo med gregorijanskim in luteranskim koralom, saj oba na melodično in me-trično pr^rosi način podajata temeljne verske resnice, V petek ob 19. uri bo gledališki igralec in pesnik Tone Kuntn^ v Knjižnici Laško premiemo izvedel recital odlomkov iz Aškerčeve zgodovinske epske pesnitve Primož TYubar, kj je izšla leta 1905 v samostojni Imjižni obliki. Glasbeno in video spremljavo bo prispeval skladatelj Lado Jakša. Pesnik Anton Aškerc je v več svojih pesmih opeval veličino očeta prve slovenske knjige. V njem je, kakor je zapisal, videl Človeka, ki je zbudil Slovence iz duševnega spanja in jih vodil proti soncu svobode. BA S pesmijo v novo šolsko leto Začetek letošnjega šolskega leta so v Gimnaziji Celje-Center v petek popestrili s koncertom za dijakinje in dijake. Koncert sta oblikovali šolski zasedbi -inštrumenta In a skupina The Šlager's in fantovska vokalna zasedba Oktet 9. Dijaki so v okviru koncerta tudi tradicionalno zasadili drevo in tako počastili svetovni dan miru, ki smo ga praznovali v nedeljo, pester program iz različnih jezikovnih področij pa je manifestiral odprtost in tolerantnost dijakov ter obeležil evropski dan jezikov (26. september). Gimnazija Celje-Center je namreč aktivna članica mednarodne Unesco ASPnet mreže šol- V Gimnaziji Celje-Center so ponosni tudi na izvrsten uspeh lanske mature, pri čemer bodo poseben sprejem za osem zlatih pripravili ju- tri. Hkrati je bila petkova prireditev uvod v tradicionalni teden drugačnega pouka, teden obveznih izbirnih vsebin (od 29. septembra do 3. oktobra], ko bo Šola dijakom od 1. in 3. letnika ponudila številna predavanja, delavnice, aktivnosti in ekskurzije, Čethošolci pa bodo odpotovali na maturantske ekskurzije po Evropi. BA Foto: KATJUŠA Tuži bi še... Po prejeti prvi napadi Fo-tograiske zveze Slovenije za fotografijo Domišljijsko popotovanje se član celjskega Društva fotografov Svit Tomaž Črnej zdaj v«seli še prestižnejše nagrade. Na mednarodnem Fiapo-vem salonu fotokluba Portorož na temo Stik je prejel zla- to FlAP medaljo za fotografijo Crossroads (Razpotja), Matjaž Čater (prav tako član Svita] pa bronasto medaljo za fotografijo Polžek. »Vesel sem. da se imam čast pridružiti kolegom fotografom društva Svit, ki takšne in podobne nagrade že imajo, in želim tudi ostalim, ki še čakajo, da bo- I 'i do imeli priložnost užiti trenutek te mentalne naslade. Jaz bi Še... (smeh),« seje Fiapo-ve zlate medalje veselil Čmej, ki so mu jo vTaninijevem gledališču v Piranu podelili v soboto. Skupaj je imel Svit na mednarodnem salonu sprejetih štirinajst fotografij. BA Nagrajena fotografija Tomaia Čmeja-Tuzija m dt. 76 - 23. september 2008 NOVI TEDNIK F KULTURA 15 Pi v Kristijan Cucek je venetno prvi in edini, ki ja nagrado premivspodnjih hlačah. »Če bi to vedela, bi prišla na oder v kombinezi,« je prizor komentirala urednica Novega tednika Tatj ana Cvim, ki je naj igralcu izročila sliko Janka Orača. Po nagrado v »gatahff Strokovna žirija za naj igralca minule sezone nagradila Kristijana Gučka v celjskem Talijinem hramu je bil t petek zvečer kar trojni praznik. Vzdušje ni bilo slovesno le zaradi izvrst-no odigrane premiere, komedije Elling» s katero je celjsko gledališče zakorakalo v novo umetniško sezono, temveč so ta večer fanfare, potem ko se je zavesa po pre-rmeri zagrnila« napovedale še dvojno slavje. Kristijan GuČek se je veselil naziva naj igralec minule sezone, ki mu ga je v skupni akciji naše medijske hiše in celjskega gledališča Za zaveso podelila strokovna žirija. Še en slav-Ijenec - Radio Celje - pa je zbrane v celjskm gledališču pogostil z rojstnodnevno torto. O najljubši igralki in igral- Tatjana Cvirn so bili enoi- cu letos za razliko od prejšnjih dveh lel m odločalo občinstvo, temveč je bila ta naloga v celoti prepuščena strokovni žiriji. Prevajalka Tina Mahkota, režiser Andrej Jus in urednica Novega tednika ni. da si nagrado za poustva-rilev junakov v lanskoletnih predstavali Maček Muri, Punca na zofi in Borza slovenskih karakterjev najbolj zasluži mladi Kristijan Guček. Kot je žirija zapisala v ute- meljitvi, je v teh različnih igralskih stvaritvah prepoznala »Širok igralčev razpon, s katerim je celovito in prepričljivo odigral svoje vloge. Navdušil je s svojo mladostno igrivostjo, pevsko-plesnim talentom in z igralsko zrelostjo tako v stranski kot tudi glavnih vlogah«. In kaj je ob tem povedal GuČek? Da je lepo dobiti priznanje strokovne kritike, čeprav je aplavz gledalcev zanj največje merilo za opravljeno delo. Da je nagrada prišla v prave roke, je Kristijan Guček znova dokazal prav v petek z uprtsoritvijo čustveno zane- Znanstveniki v Celju o rimsifi religiji Celje te dni (od 22. do 25. septembra) gosti (V. mednarodni arheološki kolokvij o noriš ko-panonskih avtonomnih mestih. Kolokvij organizirata Univerza na Primorskem in Pokrajinski muzej Celje, letošnja tema pa je rimska religija. Organizacija mednarodnih kolokvijev o noriSko-panonskih avtonomnih mestih se je začela na pobudo slovenskih, avstrijskih in madžarskih arheologov in antičnih zgodo-vinanev leta 1999. S temi srečanji su želeli združili znanstvenike in specialiste širšega srednjeevropskega območja na podlagi arheoloških, zgodovinskih in ludi interdisciplinarnih raziskav rimske dobe. Prav zaradi izjemnih novih arheoloških odkritij v zadnjih osmih letih na območju Slovenije, za katere vlada izjemno zanimanje med domačo in tujo strokovno javnostjo, je bila Slovenija oziroma Celje ponovno izbrano za organizatorja tega znanstvenega srečanja. V ta namen so organizatorji pripravili poseben dan predavanj, na katerem bodo predstavljeni arheološka odkritja in raziskave zadnjih let. Tu bo poudarek na svetiščnem kompleksu iz poznega latena in zgodnje rimske dobe v Celeji, svetišču kapitolske trojice iz Celeje, raziskavam lokalnih boštev na ozemlju Slovenije, analizam nagrobnih spomenikov Petovione in Flavije Solve in še nekaterim. Mednarodni kolokvij bodo popestrili z arheološko razstavo Svetišča ob reki, ki bo od danes, torka, na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Rezultate kolokvija bodo objavili v posebni publikaciji, ki bo izšla v seriji Annaies Mediterranea Inštituta za dediščino Sredozemlja UP ZRS in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje. Publikacija bo kot običajno dvojezična in tako dostopna domači in tuji strokovni javnosti, ki se ukvarja z raziskovanjem antične arheologije in zgodovine ter še posebej religije v rimski dobi. BA marjenega in s seksom obsedenega Kjella Bjamea, ki se ob EUingu (Renato JenČek) znajde v psihiatrični ustanovi. Priznal je, da je bil študij predstave izjemno naporen. Z Renatom JenČkom sta morala celo obiskati psihiatra, ki jima je pomagal postaviti diagnozo likov, ki ju igrata. »Ved- no, kadar ima igralec opravka z vlogo, ki je deviantna ali patološka, in mora iskad vzorce. ki mu niso blizu, to zahteva velik napor in obilico do-mišljije, predvsem pa veliko Študija in žrtvovanja svojega prostega časa,« pravi Guček. Ob vseh naporih, ki jih od njega zahteva vloga, se mora Gu- ček v predstavi spopadati še z nečim -s hrano. »V predstavi moram pojesti celo pico, dva hot doga, čips, suhe slive ter spiti liter in pol tekočine. Verjemite, ni prijetno,je potožil slavljenec večera in minule sezone. BOJANA AVGUSTINČIC Foto: SHERPA Ko se je zaves a po premieri komedije Ellingzagmila in aplavz polegel, se je dogajanjazodra preselilo vfoyer celjskega gledaiišca.Tam se je slavje nadaljevalo pozno vnoč. Ob 54. rojstnem dnevu Radia Celje sta vtorto zarezala direktor NT&RC Srečko šrotm urednica radia Simona Brglez. Kristijan Guoek in Tina Kosi.upravnh ca SLG Celje, sta vse skupaj »kontroliralau. - 00 s banka celje it. 75 • 23* ftdptemim 2008 m - 16 IpyyiMivosTi NOVI TEDNIK Enoletni Maj s svojo praprabobico fn prapradedkom Pet generacij Reke Da bi imela babica še živa, pa kaj to, še povsem čila in vitalna stara starša» ki brez obotavljanja sedeta celo za volan in se pri svojih Si letih veselo odpravita po opravkih, bi prej sodilo v kakšen film kot pa v resničnost. A življenje piše neobičajne zgodbe in eno takšnih živi tudi 5 generacijska družina Polanc - Repovž z Reke pri Laškem. Začetki zgodbe o petih ge to 1946, ko se je JuÜjana ne-neracijah družine segajo v le- kega dne peš vračala iz Laš- kega domov na Reko, s kolesom pa ji je sledQ Franc iz sosednjih Tevč. Še zdaj se ne moreta zediniti, ali je bilo po oesreči ali namerno, da se je Franc s kolesom zaplete) v Ju-iijanino krilo in ga strgal. Se pa oba strinjata, da sta po tem dogodku, raztrgano kräo gor ali dol, veliko raje pogledala drug dnjgega. Še isto leto sta se poročila in že naslednje leto povila prvorojenca Francija. Ta je lela 1949 dobil sestrico Tejo, pri čemer se jima je leta 1956 pridružila Še,Breda. Teja, dom si je ustvarila v Laškem, je danes že prababica, njena 37-letna hči Špela pa babica enolememu Maju. Ali povedano drugače: Maj je Juli-janin in Frančev prapravnuk. Ob njem imata Julljana m Franc še pet pravnukov (Tamara, Urška, Nika, David, Jernej) in štiri vnuke (Špela, Robi, Leon, Gorazd). Ko se zberejo vse generacije. je pri Polančevih na Reki res veselo. »Dolgčas mi ni nikoli,« pristavi Julijana, upokojena farmacevtska teh-niča, »odkar sem v >penziji< imam vedno premalo časa. Celo za dopust ga zmanjka.« Čas si Julljana najraje utrga za slikanje. To je njena velika ljubezen že od mladih let. »Zelo sem si želela študirali likovno umetnost. A takrat so bili drugačni časi. Treba je bilo pomagati doma na kmetiji, a ljubezen do ustvarjanja je ostala do današnjih dni. Veliko slikam po naročilu- Moje slike krasijo ste-□e v Avstriji, Italiji, Franciji, na Madžarskem, Hrvaškem in v številnih laajih po Sloveniji,« pripoveduje pra-prababica, kiji po izgledu in vitalnosti nihče ne bi prisodil tako Častitljivega naziva. Ukvarja se tudi s pisanjem pesmi, izvemo. Nekoč sta bila s Francem, sicer mojstrom oblikovanja in obdelave le sa, tudi člana marijagraških folkloriste v. Ustvarjanju, zlasti glasbenemu, pa so predani tudi drugi člani številčne družine. Prababica Teja vodi pevski zbor Veseli upokojenci in poje pri Ženskem pevskem zboru Laško. Tam poje tudi Tejina vnukinja Urška, medtem ko sta Julijanina vnuka Robi in Leon člana Okroglih muzikantov. Mogoče bo ^asbenik tudi mali Maj, saj se njegov nasmeh na široko razleze vsakič, ko mu uspe iz katere od igrač izvabili melodijo. Zaenkrat je Še premajhen, verjetno pa se bo kmalu zavedal bogastva in sreče, da ima ob babici in prababici ob sebi celo prapraba-bico in prapradedka. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A Prapravnuk Maj z babico Špelo (levo), prababico Tejo (na peci) ter praprastariema Francem in Julijano Polanc. Manjka mamica Tamara. Kult Gorenja tudi v knjigi Miti in legende tz Gorenja je naslov knjige o življenju in poslovanju te velenjske družbe, v njene zgodbe pa $o vtkani spomini ljudi, ki so neke vrste zgodovinski zapis minulih let. V knjigi sodeluje 54 avtorjev, saj vsak »gorenjčan« tke svojo zgodbo, približno 127 pričevanj v obliki anekdot, črtic in esejev pa je zbral in uredil dr. Emil Roje. »Ponavadi življenje podjetja slikamo s številkami in z dejstvi, ta knjiga pa prinaSa izpovedi ljudi v različnih literarnih oblikah. Ljudje pripovedujejo o življenju in delu, ki so ga vnesli v rast velenjskega velikana, v vseh pa je izkazana velika pripadnost nekdanjih in sedanjih članov družine Gorenje,« je med predstavitvijo na Velenjskem gradu poudaril dr. Roje in spomnil, da je Gorenje knjigo izdalo tudi v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva. O podjetju, anekdotah in rasti Gorenja so med predstavitvijo knjige govorili nekdanja direktorja, Ivan Atel-šek in Jože Stanič, ter sedanji predsednik uprave Franjo Bobinac, tudi pobudnik za izdajo pripovedi in mitov, ki n^dtlj«. 28. Mptember, ob 18. urt dvoran« jnt ÜUJE LAäKO ' •«i^M'^H^R« godba z mf&ial^o (n^Mv^ko skupino Iz Avstito akfobati^SflUsn» #fcgreii Špo rtrvetffitub^FVp'PIren •KUD Plhaln»Vi&ter PoiU Maribor * letsbki vojaški orf»aler U Po^sk« CtA« «r / etroc'S» lflfOM>W»W ( ered pewe ewfl* * bfl*^ «vvmtiti«*. OrpnUaMttSTIK, Lrtka pinakvi godba, Zveza sKWEkifi ^b, iSKD 01 Uiko ftphrovfttfji PMwdra Laiho^Obäitt LMKD hM^ SPOTMC NT«RC Na predstavitvi knjige o Gorenju je bila slišati veliko zanimivih spominov in pričevanj. Z leve Jole Stanič, Ivan Ateliek in Franjo Bobinac krožijo med ljudmi. Kot je poudaril Bobinac, tudi pisec ene od anekdot iz francoskega obdobja» se lahko iz teh zgodb učijo tudi generacije. ki prihajajo. Seveda na predstavitvi ni manjkalo d nagih mitov: o »kultu>S tem so vozišče in bankino ob njem precej zožili in ogrozili varnost udeležence v prometu,« pravi Marko Ranzin-ger, eden od krajanov. »Ce-sta je postala preozka In ne omogoča izogibanja in umikanja nasproti vozečemu. V nevarnem položaju sem se znašel tudi z otroškim vozičkom, ko se vozilu nisem imel kam umaknili.« Prizadeti sosedje želijo, da se robniki umaknejo in cesta povrne v prvotno stanje. Zaradi problema so se obrnili na krajevno skupnost. Tajnik je lastnika zemljišča opozoril na nevarne robnike, a jih nista odstranila, temveč samo za slabega pol melra odmaknila s ceste bliže zemljišču oziroma travniku. Na svoji zemlji (se) brez soglasja Metka in Matjaž Ciglar pojasnjujeta, da želita z robniki ustaviti postopno širjenje javne poti, ki posega v njuno lastnino. Robniki ležijo na njunem zemljišču in so zdaj od meje glede na obstoječe mejnike oddaljeni vsaj pol metra. »Ničesar ne želimo delati brez soglasja, potrebnega za tovrstne posege na cesti,« odgovarjala na očitke. Ciglarjeva bosta z dokončno postavitvijo rob- nikov zdaj počakala do konca postopkov, ki že trajajo - odmera ceste in pridobitev mnenja za postavitev robnikov s strani upravljavca ceste. »t4a ta način bodo meje bolj jasno določene. Navsezadnje plačujemo davek na kmetijsko zemljo, ki se zaradi širjenja ceste krči.« Ciglarjeva sta največja mejaša z občinsko cesto in del ceste teče tudi po njuni zemlji. Prepričana sta, da bi bilo reševanje nesporazumov lažje s pogovorom s prizadetimi sosedi, do katerega še ni prišlo. Krajevna skupnost Pecrov-Če ima v prihodnje na tera območju načrte, med katere sodi tudi ureditev in razširitev cestišča - »Del zemljišča bo treba odkupiti ali se z omenjenimi lastniki kako drugače dogovoriti,« pravi tajnik Stane Vipotnik. Ob prijavi stanovalcev, da so robniki nevarni, se je Ciglarjeva posvetovala s komunalno inšpektorico, ki je ugo- tovila, da robniki posegajo v cestno telo javne poti. Ciglarjeva sta robnike prestavila za 30 centimetrov, kar po ogledu in mnenju policije zdaj ne ogroža prometne varnosti. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Stop, andrejev križ! Ministrstvo za promet je z nekaterim državnimi organi in nevladnimi organizacijami začelo preventivno akcijo Varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniške proge z naslovom Stopi Prednost ima življenje. Namen akcije, ki bo trajala do 6. oktobra, je vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa ter posredno zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic na nivojskih prehodih cest čez železniške proge. V zadnjih 13 letih se je namreč ravno na prehodih, ki so zavarovani le z andrejevim križem, zgodilo 555 prometnih nesreč, v katerih je umrio kar 126 oseb. Takšne prehode imamo tudi na območju celjske regije, in sicer na progi Grobelno-Stranje-Rogatec-državna meja in na progi Cel je-Velenje. Zapornice sele |M smrti štirih otrok Tudi po devetih letih ostaja boleč spomin na nesrečo na železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru. V eni najhujših prometnih nesreč v Savinjski dolini v zadnjem deseüetju so življenje izgubili štirje petošolci iz oS bratov Letonja Šmartno ob Paid, ki so se vračali z naravoslovnega izleta v jami Pekel Voznik avtobusa z 38 otroki je zapeljal na tire, ne da bi ustavil. Potniški vlak je silovito trčil v zadnji del avtobusa, tako da se je ta prevrnil na streho, Posledice trčenja so bile grozljive. VeČino otrok je viglo iz avtobusa skozi okno na travnik, nekaj jih je ostalo ukleščenih v vozilu. Najhuje je biJ poškodovan zadnji del avtobusa, ki je imel privzdignjene sedeže. Štirje petošolci so umrli zaradi hudih poškodb, šti^e pa so bili hudo poškodovani- Septembra 2000 je tričlanski sodni senat voznika Izletnikovega avtobusa Edija Mikuža iz Topolšice obsodil na petletno zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, enako kazen je nato potrdilo še višje sodišče. Železniški prehod so kasneje nekoliko prestavili in ga zavarovali z zapornicami. SŠol, MJ HALO 113 E e Q ■ •Si g o % k ® <8 Jt e e Branil se je s kričanjem v petek dopoldne je v pisarni podjetja na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah prišlo do poskusa ropa. Neznani storiiec je zaposlenega presenetil s solzilcem in ga vrgel po tleh. Napad se za storilca ni končal uspešno. Zaposleni se je namreč branil in kričal, tako da je storilec, ne da bi kaj odnesel, pobegnil s kraja. Madiarkama menjala pnevmatike Policisti so bili ponoči obveščeni o drzni tatvini. Zgodila se je na odstavnem pasu avtoceste med Celjem in Vranskim, kjer sta dve madžarski državljarUd menjavali pnevmatiko na osebnem avtomobilu. Do njiju sta se pripeljala dva mlajša moška z avtomobilom nemške regsstradje in Ma-džarkama ponudila pomoč pri menjavi pnevmatik. Pomoč se ni izkazala kot dobronamerna, saj sta moška iz avtomobila ukradla torbico z dokumenti in dobrimi 1.300 evri gotovine. Torbico, seveda brez denarja, so kasneje naŠU na počivališču v Lukovici. Beton bo rezal doma v petek je nepridiprav odtujil približno tisoč evrov vreden prenosni računalnik iz podjetja v Ipavčevi ulid v Celju. Na delovišču krožišča v Mozirju pa je bilo ta konec tedna vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo teptainik in žago za rezanje betona. Škodo ocenjujejo na približno tri dsoč evrov, MJ mm. MORATE SAMO STOPm IZ VRSTE. Preizku&rte naše izvrstne storitve! Z bančnim paketom Master Plus boste šest mesecev brezplačno uporabljali transakcijski račun, Online banko, plačilne kartice in Online Rus račun, ki ponuja vanSevanje s stimulativno obrestno mera In stalen dostop do vaših sredstev. Omogočili vam bomo tudi brezplačno dvigovanje gotovine s kartico Maestro na vseh bančnih avtomatih v Sioveniji in stavah evro območja, drugje pa na bančnih avtomatih skupine UnCredll Group. Osvobodimo se dvomov: www.unicrediti>ank.si/preizkusitenas iSa^UniCredit Bank Št 75 - 23. september 2008 m ^ 18 BRiU-CI POROCEVALCI NOVI TEDNIK Hej, a veš, čez Savinjo ni več občina Celje Maistrova v Celju, ulica, ki je dobila ime po znanem slovenskem vojskovodji» praktično v centru Celja, le preko reke Savinje je. Po njej pridete do Herkulovega svetišča. Danes upravljajo s to cesto na občini Celje, odgovorni so v oddelku za prostor in okolje, ter vzdrže-valci cest - kdo točno pa je odgovoren za kaj» težko izveš. Asfaltno cesto smo iz makadama pomagali preobleči stanovalci s samoprispevkom. Stanje ceste danes je katastrofalno» urejanje okolja ob njej pa nima nič skupnega s tem delom, saj tu najdeš vse elemente, ki jih ne bi smelo biti. Cesta je bila dvakrat prekopana, enkrat so vlekli novo vodovodno napeljavo, čez par let še plinsko. Cesta je razpokala, saj po njej vozijo tudi deset tonski tovornjaki, čeprav ne bi smeli, kanali so v glavnem zamašeni in po vsakem deževju nastane makadamska cesta. Kanali so zasuti 5 peskom in zaraščeni, čiščenje le-teh je pa posebna zgodba, saj tisto kar se nabere v jašku, preprosto od-vržejo na naše zemljišče. IGjub vsakokratnim opozorilom se to ponavlja že vrsto let. Prometno je cesta neurejena. Pred leti je na strmem ovinku v spodnjem delu Maistrove padel na dvorišče hi- še (Božič) kamion in le sreči se gre zahvalili, da ni bilo mrtvih. Ograjo, ki tako ni zadržala kamiona, saj je bila precej prenizka, so zamenjali s staro, (čeprav so dobiÜ od za-varovdnice denar za novo) zarjavelo ograjo, ogledalo na ovinku, ki je prej stalo tam, so enostavno pozabiD postaviti. Najnevarnejši ovinek je tako brez ovalnega ogledala. Ta del ni pokošen, tako da je plevel tam visok preko me-tra> kanal za vodo pa je speljan tako, da voda teče neposredno k hiši BožiČevih in so prav veseli, kadar je zama-šen in voda dere po cesti navz-dol. Uradniki na občini, zadolženi za okolje in prostor, vedno najdejo dovolj izgovorov, da nič ne naredijo. Ob koncu Maistrove ulice se začne naselje Breg - tam je bife, ki je dobil dovoljenje za obratovanje, čeprav ima neurejen dovoz, a s tem ni nič narobe, saj so narisali Črte, ki označujejo pot za pešce. Ker so gostje vozila parkirali na prehodu, tako da so se zapeljali 20 cm do vrat bifeja, so morali.pešci (otroci, ki hodijo iz šole, starejši, mamice z vozičkom ...) hoditi v ovinku po cesti, da so prišli mimo bifeja. Na to smo stanovalci opozorili gospoda GaberŠka iz oddelka za okolje in prostor. Po letu in pol klicanja In dokazovanja so se nas končno usmilili in postavili skrajno neprimerna stara korita, V njih raste plevel, parkiranja pa niso preprečili, kar smo jim tako napovedovali, saj smo prav zato zahtevali stebričke, ki bi (a problem rešili. Gospodu Gaberšku, ki naj bi bil odgovoren za iz-gl^ okolja, bi rad povedal, da je iznakazil delček zgodovinskega dela Celja, rešil pa ni nič. Tudi plevela, ki raste v koritu, nihče ne ureja. Nasploh pa so ti gospodje iz oddelka nedosegljivi in odsotni. Prehod za pešce na začetku Maistrove so ob zadnjem barvanju oznak na cesti kar izpustili, kot tudi označbe za parkiranje, tako da vozniki parkirajo vozila preko prehoda za pešce praktično le dober meter od križišča oz. že v križišču. Sramota je, da ljudje, ki so odgovorni za ta del Celja, reagirajo šele, ko jih vztrajno opozarjaš na napake. Mislim, da bi to morali videti in vedeti, drugače jih občani ne potrebujemo (saj 50 tam zaradi nas, a ne?). V konkurenci taki kadri ne bi preživeli niti meseca. Zahtevamo, da se začne Maistrova ulica urejati prometno in prostoru primerno kot zeleni pas - Herku-lovo svetišče, bližina mesta in mestni park so dovolj močni razlogi za ureditev -in prevetritev kadrov na občini. Pa tudi vzdrževanje mostu preko Savinje je katastro-falno. Mene je sram, ko vidim v kakšnem stanju so pločniki in ograja, malo pred tem pa z rožicami napišemo ime mesta ... Ali samo jaz vidim v tem nesmisel? Ne vem, če ne bomo poskusili obuditi gene rala 1 IZTOK SKOK Spodbujamo rast. wvvw.gazela .com poslovni Dnevnic @ «liu nlbO TOYOTA Ii« RADIO (P pBhnml«l|l remUngfluUto pföCTOA ASKl-AN ® Ndjdi.sj I bOTlu^ V^aaiM* ■X Koper BWMtSTWlf 8?i. _ . Banka V4>4«|K>>Ur>iir«« luiitij« IG^^II Mcnsoit i oniK m it. 77 - 30. september 2008 NOVI TEDNIK ^NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE 28. september, svetovni dan srca Bolezni srcd in ožilja so Se vedno glavni dejavnik 2a obolevnost in umrljivost po celem svetu. Letno umre zaradi njih 17>5 milijona ljudi. Mnogi se zavedamo, da nas ogrožata naš živ-Ijenjski slog, dednost, a tu* di okolje» v katerem živimo. Dednosti, spola in sta-rosti ne moremo nadzoro-vati, lahko pa vplivamo na nekatere dejavnike tveganja. Najbolj nevarni so povišan krvni tlak» kajenje in povišan holesterol v krvi. Vsak dejavnik zase poveča tveganje, Če jih je več skupaj, se ogroženost ne sešteva, temveč se povečuje eks-ponencialno! Ker so ti dejavniki osnova naše ogroženosti» se je Svetovna zdravstvena organizacija odločila, da letos posveti svetovni dan srca prav tem dejavnikom in poveča njihovo prepoznavnost po svetu. Nespremenljivi dejavniki tveganja Starost sama zase predstav-Ija možnost, da se povečuje tveganje za nastanek različnih bolezni, saj se s starostjo kopičijo različni vplivi na organizme. Ogroženosti za starejše skupine so višje in se po 55. letu starosti podvojijo vsakih 10 let. Družinsko pogojeni dejavniki tveganja so pomemben in prepoznaven dejavnik, saj v nekaterih družinah ljudje obolevajo za posameznimi boleznimi pogosteje kot drugje. Ce so starši, brat ali sestra zboleli za ishemično boleznijo srca ali možgansko kapjo pred 55. letom starosti - velja za moške, ali pred 65. letom - velja za ženske, se vaša ogroženost poveča. Spol igra prav tako pomembno vlogo, saj srčno-žil-ne bolezni bolj ogrožajo moške kot pa ženske, a to le pred menopavzo. Takrat se ogroženost izenači- Tveganje za možgansko kap pa je ves Čas enako. Spremenljivi dejavnilci tveganja To so dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo z življenjskim slogom, torej s prehrano, fizično aktivnostjo, obvladovanjem stresa itd. Med temi dejavniki je povsod po sveiu na prvem mestu povišan krvni tlak. Za njim oboleva tretjina populacije, starejše od 30 let. Kar 50 odstotkov bolnikov v ordinaciji domačega zdravnika ima povišam krvni tlak. Povišan krvni tlak je najbolj pogosti vzrok za nastanek možganske kapi. v50 odstotkih pa je vzrok za nastanek srčnega infarkta. Povišan holesterol v krvi je med tremi najbolj pogostimi dejavniki tveganja in povzroča kar tretjino možganskih kapi in srčno-žilnih bolezni. Za nastanek ateros-kleroze je najbolj odgovoren LDL holesterol prav tako kot celokupni (CHOL). Varovalni holesterol je redko, vsaj v naši populaciji, v zaželenih vrednostih, so pa zato pogosto previsoki trigliceridi v krvi, ki so prav tako nevarna maščoba. Kajenje pravzaprav spada med dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo, a je uspeh zmanjševanja kajenja pri kadilcih zelo slab. Tako so kadilci kar dvakrat bol; ogroženi kot nekadilci in tako pogosteje obolevajo za boleznimi srca in ožilja, poleg tega pa Še pogosteje za rakastimi obolenji. Povišan krvni sladkor precej poveča ogroženost. Pri po-višanem sladkorju so veliko bolj okvarjene žile, predvsem drobne žile, a s tem tudi živci. Bolniki s sladkorno boleznijo so dvakrat bolj o^oženi za možgansko kapjo in za boleznimi srcain oži- Dežela zdravja v Planetu Taš na temo stresa Planet TuS se je v soboto spremenil v deželico zdravja. To pot so se spopadli z nsivečjim sovražnikom današnjega Človeka - s stresom. Največkrat se namreč izkaže, da je za večino zdravstvenih tegob kriv prav stres. Vželii. dd bi živeli kakovostno in brezskrbno življenje, moramo naiti načine, kako se s stresom soočiti. Sobotna Dežela zdravja je postregla z brezplačnim predavanjem ftajka Škariča in Sanje Lončar ter razkrila, kako kijub vsem pritiskom, ki smo jim izpostavile nt« živeti brez stresa in kako se te sodobne tegobe rešiti na naraven način. V Dežeti zdravja, kjer vsako drugo soboto obiskovalce Planeta Tuš opozarjajo na zdrav način življenja, je po predavanju siedi)o Še okušanje antistresnih napitkov .rp yi. Neredna ali celo redka Vi-žična aktivnost poveča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja za 150 odstotkov. Zato se priporoča vsakodnevna hoja, W naj traja vsaj 30 minut. Hoja naj bo živahna, takšna, kot nam jo omogočala teren in stanje organizma. Med pomembne dejavnike se prišteva tudi neuravnotežena prehrana, ki vsebuje preveč kalorij, soli. maščob, kemikalij, pesticidov, ki ni pripravljena na način, ki ohranja vitalne substance itd. V hrani, ki jo zaužijemo, naj bo pravilno razmerje med maščobami, beljakovinami in ogljikovimi hidrati. Prav tako naj bo pravilno število obrokov» a tudi velikost in energetska vrednost obrokov. Posebno pozornost moramo posvetit] mladim, tako da se že v rani mladosti naučijo uživanja sadja in zelenjave, pravilno izbirajo maščobe, beljakovine in ogljikove hidrate in da se navadijo na redno fizično aktivnost, kot tudi dovolj dolg in pravilen počitek. Nikakor pa ni zanemarljivo, da posvetimo več pozornosti nekajenjuin vzdrževanju idealne telesne teže. Ce se boste odloČili, da kaj storite za svoje zdravje, lahko to storite vsak dan, ne le na svetovni dan srca I ROŽICE IN CAJCKl Por proti protinu Por (Allium porrum} ni zgolj zamenjava za ostale vrste Čebule, pač pa se odlično obnese tudi kot naravno zdravilo. Cenile so ga že naše babice. Z njim so preganjale protin, zlato žilo, kašelj ... Por, ki lepo uspeva pri nas, je potomec južnoevropske sorte pora. Že v davni prete-klosri so ga gojili E^pčani, Grki in Rimljani. Še danes ga veliko uporabljamo v kuhinji, tako kol svežo povrt-nino za solate, zamenjavo za Čebulo, iz njega pa pripravljamo ludi slastno porovo juho, ki ji ni para. Grobo rečeno obstajata dve vrsri pora: eden z nizkim, drugi z visokim steblom - prvemu pravimo zimski, drugemu pa poletni por. Poletni por ima torej daljše steblo in svetlozelene liste, zimski por pa ima krajše steblo in tem-nozelene liste. Poletni por ima blažji okus od zimskega, ki je nekoliko bolj tipek. Poletni por je v uporabi od maja do avgusta, zimski por pa od septembra do aprila. Čas pobiranja pora ne vpliva na njegov okus ali hranilno vrednost. Zimski por je silno odporen in ga ne uničijo niti nizke temperature. Najbolje ga ohranimo, če ga pu-srimo na polju, zakopanega v brazde, spomladi pa ga iz-kopljemo in prenesemo v hladne prostore, da preprečimo ponovno klitje. Por je z vitamini bogata zelenjava, ki premore vitamine A, C, BI, B2,86 in K. Kot vse čebulnice, tudi por vsebuje minerale kalij, kalcij in železo. Zdravilni učinek pora se skriva zlasti v njegovem eteričnem olju, ki med drugim deluje tudi antibiotično. Poglejmo nekaj domaČih nasvetov naših babic, ki svetujejo, kdaj, zakaj, kako in v kolikšnih količinah uporabiti por, da bo najbolj koristil našemu zdravju in ukanil posamezno težavo ali bolezen. Piše: PAVU KUNER Ker smo v naslo\ai omenili, da koristi zoper pro I in, začnimo z njim: dobro stremo cel por, ga damo na platno in pričvrstimo na obolio mesto. Hemoroide naj bi pregnali tako, da tri pesti na drobno narezanega pora in dve pesti moke prepražimo do goste kaše, odstavimo z ognja, da se ohladi, nato pa del kaše nanesemo na laneno krpo ter jo pustimo kot oblogo Čez noč. To ponavljamo deset dni zapored. Proti boleznim žolča in jeter naj bi koristilo. Če en dan v tednu uživamo samo kuhan por. Ce bomo v prehrani pogosto uporabljali por, bodisi v solati, juhi aH pripravljen na kakšen drug način, bo to dobro-dejno vplivalo proti revma-tizmu, aterosklerozi. debelosti in zgagi. Kašelj bomo premagali, če bomo na drobno narezan por skuhali v mleku, nato pa ohlajenemu dodali med, dobro premešali in uživali trikrat na dan po eno žličko. Zoper obolenje ledvic uživajmo por. ki smo ga skuhali z mlekom in krom-piriem, brez soli. Da si uravnotežimo živčni sistem, jejmo solato iz svežega pora, začinjeno z rastlinskim oljem, na drobno narezanim peter-šiljem in jabolčnim kisom. 8 — 12 kg mesačno Dr. PIRNAT 55,01/519 www.plma1.si it. 77 - 30. september 2008 m 20 Informacije NOVI TEDNIK v ISCEMO TOPEL DOM Sprehajanje po svetlem Lep> sedaj že kar konkreteo jesenski pozdrav od miške ^nzi! Zda) nas je pa pošteno zazeblo do kosti> kajne? Še celo mene, pa i m Am kožušček. Najbrž ste do sedaj že dobro spoznali sobotna in nedeljska sprehajanja kiiž-kov (muc žaJ ne) pri nas v zavetišču (morda ste se jih kdaj tudi udeležili)» zato si verjetno mislite, da je krajSa-uje dni prizadelo tudi sprehajanje. Da, prav Imate - spremenil se je namreč umik sprehajanja. Tako lahko naprej kužke ne motila, zato pa toliko bolj nä voljo za vsa vaša vprašanja. Se beremo naslednjič! Papal NINA ŠTARKEL »>špancirate« konec tedna med 8. in 10. uro dopoldan, popoldan pa med 16.30 in 19.00. Kužkov tema in nižje večerne temperature sicer Joj, pa ne že spet ta vrtnica! Vam povem, daje prava nadloga. Omre-sti hoče vse moške predstavnike v zavetišču. Ampak mene ne bol! Ha! (6034) njihove sprehajalce. In ravno zato se je vodstvo zavetišča (kamor moja malenkost • pomembnost 5e vedno nisem bila povabljena] odlo-Čilo> da prizanese dobrim sprehajalcem in zamakne popoldansko prehajanje za uro nazaj. Tako upajo (upam), da boste še naprej pridno prihajali in sprehajali kužke ne glede na skorajšnjo spremembo letnega časa. Torej se vidimo na sprehajalnih uricah! Ne pozabite pa tudi na obi-skevzavetiSčuvJarmovojpri Dramljah med tednom - §e vedno lahko pridete in si izberete prijetnega (če vprašate mene nadležnega in sitne-ga] kužka za druženje (n zabavo. in sicer od ponedeljl^ do petka med 12. in 16. uro. Spletni naslov www.go.io/ zonzani je na voljo za ogled zavetiških kosmatincev in ko-smatink (beri: muc), če nimate Časa osebno obiskati za-vetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je še vedno Ne vem, kaj je danes pieilo oskrt-nike. Vsi bi nekaj plesali, jaz pa sem popolnoma brez plesnega posluha. Če ga imaš ti, bi se priporočala za učne ura, da nebom izpadle smešno. (6019) H!TRO NAROCiTE mmm Dvakrat na tadan, ob torkih in patldh, lanimivo branja o ihrljanju in d^u na območju 33 občin na Caljskam« Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € l\25. Naročniki platjo za o^ izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačiiu za pol ieta^ 2% pri plačiiu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. i-A iiT^ prilogo TV-OKNO! ^^ Vttk 4t banmli tinn televiti|»ke9a Sporeda in Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Im ioprinmlc Kr« Datum rojstva: Ufica: _ I N^praldicno uroČam Novi tednik n najmanj 6 mesecev (»dpts: NT&RC đ.0.0. bo podaikc uporabljsl samo 2ä potntie naro^nlike shižbc Novega udnikA Tja-rhfam, IjasMrn, zavrti so z menoj v Bohinj. TjB-rKlim, tja-n-dam, se bova skupaj imela »fajn«. (6062) DrU^O za POMOČ ŽIVALIM V STISKI 510 M Vse muce, ki iščejo nove domove, so zdrave, veterinarsko pregledane, 2-kral cepljene, kastrirane oz. sterilizirane, prijazne, navajene bi-varija v stanovanju, oddajajo se v posvojitev odgovornim posvojiteljem. Akcija sterilizacij in kastracij last-niških mačk uspešno poteka, naročate se lahko za termine po 10. oktobru. Za vse in-fomiacije o posvojitvi muc in o sterilizacijah in kastracijah vaših lastniških muclah-ko pokličete na 031 326-877. HELENA J. HACiN 3,SHfiesece star mucek, pravi »crkljivcek«. naveian ns človeka 2,S-mesečni mucek, zelo prijazen In igriv Uto stara muca, prijazna m pnjetnega karakterja. Leto stara muca, zelo navezana na Človeka 4 mesece star mucek, zelo prijazen PRODAM SUZUKI bflieno 1,3, v dobrem slonju, i kliino, reg. do 15.10., vgodno prodam. T«lefon (03)5773^13. (14169(^46. SUToxikbadMl^sesdi, letnik 1997/ 11,155.300 prodam. Telefon 041 726-S2Q. 4754 KUPIM OSEBNO vozilo, od lemlko 2000. kokršno koli, kupirnJelefon 041361^ 4356 PROMM STISKALNICO no vifok, komplel, prodom. Telefon (03) 573-1566. 4740 KUPIM GREBEN 20 kosilnko Mulo, okrogli pnUop, širino 1 m, sloreiši, kupim. Telefon 031 274^79. 4729 POSEST PRODAM PAROLO, grodbeno. pribDžno 1.500 m^ v Zadobrcvi, ugodno prodom. Telefon 031 372^49. 4689 PARCELO, zozidipvo in stovbno, mon^o, pnmerrwzovikendj nod Sllvniškimjeze' rom, fontosürni razgled, no zelo lepi Iokau|i, ugodno prodam. Telefon 041 784^42. 4?tO KUPIM VIKENO hišo oli zidonico, v okolki Celio, kupim. Plodio: golovino. Telefon 031 4{IW73. 4373 ODDAM VEĆ pisarn v srodHiu Celjo, II. nod^ropje, oddom.Te^(>031 343-913. Im ŽALEC Filipov frg. Oddom veĆ pisom, II. nodsrropie. Tekfon 031 343-913. ž 176 PRODAM NA novo odoprirano stonovonle v Kozor-ioh, velikost 78 m^, prodorno. Telefon 0315m05. 4668 TRISOBNO stnnovonK 58,50 m', vcenlm Celjo, Ston 22 lei, prodom. T^efon 031 422-972. 47?! SFAKOVAtUE, 55 m", Dolgo poljo. vpj»no v ZK, 1/5 nodstrople, prodom. Ceno po dogovoai.Tdefon04135M00. o CfUE, Hudrnjo. Stonovnnj«, 79 m'^ nadstropje 2/4, Opekomi^ko 9$eco store aljosb molomutke čoko-|ona novego lostniJro. Čistokrvne, cepijo* ne, o brez rodovnike. Plodio podogovo-ru.Tet9fon031 423-216. 4^5 BIKCA mesonco, sMuKin^enh^lec težkego l80k9,prodffm.Telefon03U16-l54. 4714 BIKCA siiMntokfl, storogo 14 dni. prodom. Telefon (03) 57a-5^19. 4741 DVA pava prodom. Telefon 5793-197. 4747 8IKCE, mesni lip In breje posne tolics, pro-do m oli menjam zo krovo oli lelico zo 2oy.Teiefcn041 250-318. p PRODAM MODRO Ironkinjo in melono grozdje prodam. Telefon (03) 5798-242,051255-475. 4633 GROZDJE no brojdi, 1.200 [ meseno 5 son, prodom. Telefon 04) 710-193. 4641 PLENICO, I prodom. Telefon 041 759-704. 4665 RGAHV šmomko prodam. Telefon 041 749-856,574^64. 4712 GROZDJE jurko, irobelo in nekoj belega, skupoj 200 kg, prodom. TeleFvi 570-8702. ž 162 JABOUA, neškropljeno, carjevic, jonolon, krivopecelj, konode in druge sorle, vino tn jobolcni prodom, franci. Moć k 4,3240 Šmarje pri Jel&oh, rdefon 041 91B-949. 4733 GROZDJE, belo, mešono, dromelj^ okoln, prodom.Telefon041 223-798. 4734 50RTM0 belo grozdje prodom. Telefon po I9.uri,(03)5804-209. 4736 ${HOv kockoh pivlom. Cena po dogovoru. Telefon 041 629-906. 4737 BEIO in rdeče grozdje ugodrni piodomo. Telebn 041563^31. ' 4752 NA Bizeljskem prodom bdo in deće grozdje, možnosidosfove. Telefon 041 690-309,(07)495-1478. p OSTALO PRODAM VOZNIKA KAMIONA« STKO JNIKA 6RAOBENE MEHANIZACIJE AGM nmit m^Z. 3270 LAŠKO TIL 03 S6 48 B41, GSM: 041 SfIRI »de, s prosl(^ino 250 prodom. Telefon 041 973^33. <727 VIHSKAsodo, 200 In 1201 ugodno prodam. Tele$Qn031 886433. 47X RABLJEKO stresno k^no Bobrovet, 250 m^ in rroklor Sloyer 4*4 • 8060, prodom. Telefon 041606060. 4736 OSRAĆAUlIK $ štirimi vreteni in domač borovničev« prodom. Telefon 041 505-716. 2163 MLIGIE kvote prodom. Telefon 040 669-680. L371 HOTEL Hotel Faraofi**'^ zaposli CAS\SO CTSTlhKO oz. SOBARICO v redno delovtio ^ M ^ razmerje. Vse infortnacije 'n4 I. vsaj stopnja izobrazbe tehnične smen It. zaželene idujšnje s področja lakiranja in varjenja II!. zaželene delovne izkušnje, ni pa pogoj Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnost timskega dela, natančnost, kreativnost, poativno naravnanost, ročne spretnosti, izvajanje nalog v dogovorjenih rokih, prilagodljcvostin odgovornost za delo. Nudimo delo v urejenem okolju in dinamičnem kolektivu, možnost osebnega napredovanja, stimufativno plačilo pogojeno z rezultati dela, možnost nadaljnjega šolanja ter stalnega izobraževanja in usposabljanja. Zaposlitev nudimo za nedoločen Čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Pričakujemo vase pisne prijave v roku 15 dni na naslov: SIP Strojna industrija d.d. Juhartova ul. 2 3311 Šempeter v Savinjski dolini Tel.: 03/703-8&-88 e-naslov: jozica.eberiinc@sip.si Na delo odiel si, a vrnil se nisi veČ. Le zakaj moral si umreti^ V SPOMIN Mineva 30 žalostnih let, kar nas je zapustil drag! brat in stric STANKO GORJUP Z Grobelnega (12.8.1951-17.9.1978) Vsem, ki ohranjate spomin nanj, postojite ob grobu in mu prižigate sveče, iskrena tivala. Sestra Nežika ter brata Mihec in Marjan 47% TiRAFTVTSKO refleksni mosožni studio nudi storitve teropevtske, r^eksne, nO' noeiw^ij^e, svedske mosoze... Izbolf soli 9 boste psiticno, fimo in energijsko roven teleso, odprovili težove hrbtent-n. utrujenost, menstruolr» tezove, pn-tisk in drugo. Prisrčno vabljene tudi nosecnke z bolffinonn v krtzu in vsi, b bć želeli sprostitve po nopomem delovrV ku. Norodlo po telefonu (03) 541 ).164, 831664427. TeropevtskorBfbksnimo-soini studio, Not oso Polonco Vre<1(0, $. p.. Pohorsko ulico 13 o, Cetje. n GRADBENEGA TEHNIKA AU INŽENIRJA A6M NEMEC d.o.0. SEimAŽ3.3270 U§KQ TEL' U 5640 B41. GSM: 04t 62S 913 BftEZPLAČPlI PRONirTNl mEFON RADU CELJE Družinska firma z 16 letno tradicijo v veleprodaji po Sloveniji lite: ŠOFERJA Cln E KATEGORIJE ZA MEDNARODNE PREVOZE Na relacijah: Slovenija - Italija • Nemčija Posebnosti: • novejši kamion (tandem) - vikendi prosti (razen izjem) - dobro plahto za vestno deto Informacije: NJIVA D O.0., Ložnica pri Žalcu 45.3310 Žalec Telefon: Q41-793-993 Damjan« ali 03/710-3200 Linea fönella SLIM JN HARMONY Izžrebane nagrajer^ke ob 54.rojstnem dnevu Radia Celje, ki so prejele nagrado centra Linea Snella v Celju, kjer bodo izgubljale odvečne kilograme, preoblikovale svojo postavo in izboljšale svoje počutje; CVETKA KODBA, Celje KRISTINA SPORIŠ, Šentjur KATJA KRAiNC Vojnik * V celje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Podfet^NT&RC. d.o.o. Direktor Srećko Srot P(xijet^oprdvl)a ČasopisnO'ZaložniŠko. radijsko in agen* C)jsl(o-tržnode}ivno5l NaskiviPrHemova 19,3000Celje, tel^ (03)4225190. tax: {03) $4 41032, Novi (ednik izhaja vsdk torek in peiek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1.25 EUR. T^jiuca: Tea Pcdpečan Vder. Naročnine: Majda Klanšek, Mesečna naročnina je 7,90 EUK. Za tujino )e letna naročnina 189,60 EUR. Številka cransakdj^lšgara-6ina: 06000 0026781320. Nenaro^h rokopisovin foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskanko središče. Dunajska 5. direktor. Ivo Oman. Novi tednik sodi m$d proizvode, za katere se plačuje 3,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cviin Namestnica odg. ur; Ivana StamejČiČ RačunaJniiki prelom: Igor šarlah, Andreja Izlakar Obllkovanie: www.nünjadeslgn.com E-mail uredniMva: iedniknt-rc.si it. 7$ - 23. Mptember 2008 m dela NOVI TEDNIK Prosta delovnd mesta objavljamo po podatkih Zavoda fiS 23 zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednost objav fzpuŠčamo pogoie. ki jih postavljajo delodajalci (dalo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajočt podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domačf strani Zavoda RS za zaposlovanje; hTtp://vvvw. a ss. gov.st; • prt delodajalcih. 8ralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECEUE dclavec brez pokuca, mm v SADOVNJAKU • m/Z: SAJENJ^ REDONJE DREVES;QeHEZQVAfUE DREVES. POSTAVUANJČ QPOfL ilPUVUANJEm TDRJAIPO. NEOOiOCU^. 29.D9.2008. manpl^r d.(lo; manpower o.o.d PODRIZNICA mJl STANETOVA UUCA 4. 3DD0CEUČ . osnovnošolska izobrazba, PO^UlEVAlfC SmOJEV • oaD v celIu • M/Z: DELO NA STROJU PROIZVODNE mi PAKiHAlüE SEMENSKIH VRECIC, OOIOCEN I as. a mesecev. semenarna uubuana. proizvodnja in tpgovina. 0.0. uu6uana oolenjska C. 242, 00> lenjska ce^a 242. tood umm vonik viucaiua • mafii^m^ bre* mena S POMOČJO VdZltKOV, z viucar* jam nakiasa au razkiada palete S tovoruaka in jih natinai>fia za to OOlOCEN PROSTÜH. OQLD^ cas. 3 me* s(cl 01.10.2006. ceuske medine d.o. celi cesta vtunovue \l m c^e viu&ist'skladi^nik m/f .vo^a viu^a. m za vzdrževanje viuiafua. kokisioniranje blaga. namaoaue, razkladanje IN f^emiki bla6a. sortirahje olaga po wstah in prejemnikih. ostata d^ po navo-OIUH nadrejenilia. oqloßn t2 mesecev. 24.09.2008. manpower d.d.l; manpoweii 0.9.0. pe ceue. stanetova 0u(il4,30g0ceue . , sthezba hrane fh pijač • m/2; stjež-da hrane \h puac. neooloch cas. 27.q9.2008. t1i60vina in bisttio škorpijon staf^v krajsek si*.. zadodrova SS.aZimOFiAVAS DELAVEC V PBOIZVOONJMDVTAŽER • m SK/. MONTAŽA STRELOVOONE OffiEME. IZSEKOVANJE. KIUVUWE. VUACENJE. PAKIRANJE, DOLOČEN CAS. 12 MESCEV. 19.10.2000. HERMI. PROIZVODNJA. M^ VINA. STORITVE. O.O.O.. THNOVEÜSKA ctstaz.3000CajE ^ ^ VOZNIK AVTOBUSA- M/t VOŽNJA IN SUIB ZA AVTOOUSE. DOLOSN CAS. 16.102008. ^ZIFNIK CEÜE D.O./ROHFTNO in niRI* S11CN0 PODJETJE. AŠKERCA IIUCA 20, 3000 CEUE prodajauc. th60vka v poslovi encmlava-delovtrgdvinizzivia pomdcvku-hiui. razoeuevanje pripravuenih obrokov, delo v blasajni. fzmeksko d^lo do^lba^pi^oldan. za oolocen ikl moznosiio nidausaua v nedo ločen cas. nedoločen 12.10.2000. lfoas podjetje zapredeuvoin prodajo mesnih izdelkov, d.o.o.. ceue. uva HJOOQCßJE PRODAJ^C SUHOMOKTAŽNEGA MATERI' AÜ^ I^PRO^AGIPSPLDSC.PRORLOV IN PRIP^OCEGA MATERIALA Ik SUH^ MONTAŽO GRADNJO. N^OLOCEN CAS. 24.0SJ0Qa. GHADDENI INŽENIRING KAC. STDIIITVE IN TUGOVINA. O.D.O.. KlIHtICEVA UUCA 3000 {^UE SKLADS^IK L • SPREJEM IN IZDAJA DLABA IN SKI^IS^. KOMtStONIRANJE BIACA DQLOCEM CAS. 12 MESECEV. 22.09.2008. TCCTBANSCDMMERCE PODJETJE ZA NOTUANJO IN ZOHANJO TRGOVINO IN STDflITVE. D.0.0. CEUE. KDSOViUIVA UUCA 16.3000 CEUE PRODAJALEC • M/t PRODAJA QBL^^IL IN OBUTVE ZA špoAt ih ppsTi tPS. oao KA BLAGAJNI. DOLOČEN US. 8 MESECEV. nm.2m. kastnerj ohl^ d.o.q.: 6iga šport ceue. dečkova cesta 41. 3000 ceue pr0dajalec4vet0valec • m/t i^dqa ja,svhovanjllzmere. določen 27.09.2008. intehoom suon pohištva in notranje dileme. posreoni^d in trgovina d.o.o., uuca vfta kraigherja s. 20dd maribor HATAÄAR,^ ^ natakar • bd/t' streže hrmo in puaco. iztavua račune. kasira. ooloc» cas. 3 mesece. 24.09.2006. en6r0tus o.d.: bowung, mariborska cesta 128. 3000 (^UE natakaji m^ sttieibahrane in puać& nedoloän ss. i%mm, manpower D.0.04 manpower q.o.o.. podroznfca ceue. stanftova uuca i 3000 ßue natakar v^ubu hohl starman c^e -m stbežba jedi in puaü. nedoločen (al z4.q9.20q6. ANION zvone ^OflMAN s.p. • gdsnuve- hciteu ^orman. rimska cesta 10, 3311 ^pehr v savinjsh douni mesar. POMOŽNA OEU V PREDELAVI MESA • M/t; P0MD2NA DEIA V PRIPRAVI IN PREDELAVI MESA ZA MESNE IZOfUCE. IZDOAVA PO NAflOalo. DOLOČEN CAS. 3 MESEO. 12.10.2008. LEĐAS PODJETJE ZA PREDELA- VO IN PRODAJO MESNIH IZDELKI». 0.0.0. DEUi UVA 7 F. 3000 CEUE KUHAB^ KUHAI^VäpjA IZMENE VKOTELO STORMM CEUE • Wl VODENJE IN m MANJŠE SKUPtN^ RUHANJE A LA CARTA. PAIPRAVA HUUINOTOPUH BfF^EV. DNEVNA KOSliA IN MAUK. NEDOLOC» CAS. ANTON ^ONE STORUAN S.P. - GOSTILNE PTEU^RMAN. RIMSKA CESTA 10,3311 ŠEMPETER V »VINJSKI DOUNI KOHAR • Wl SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN KUHANJR JEDI. NEDOIO^N C^. 24.09.2008. QUAUTA, TRGOVINA IN STO-R[Tit D.O.O.rSLANOROVA UUCA 7&. 3250 ROG^ SLATINA SU^ltAR - PRiPUVA SUROVIN ZA MASÖLfE^A. POMOČ PRI IZDELAVI TESTA. ^JE. ZL^JE IN PAKIRANJE IZDEU(OV. OOLOtEN CAS. 1 MESEC. 24.QS.2008. ADECCO H.R.. ^m VSKO SVHOVAhlE. D.O.B. POOHOICA CEUE. UUCA »V. DIVIZUE 6.3000 CEUE elfktromontea, PAVUALEC STROJEV - DELO V CEUU • M/ I UPRAVUAUE PROIZVODNEGA STROJA NA PROIZVODNI UNUL DOUiCEN^. 6 MESECEV. Z6.09J008. SEMENiUlNA UL^ OUANA. PROIZVODNJA IN TRGOVINA. 0.0. UUBUANA DOLENJSKA C. 24Z DOLEfilSKA !SSTA242. 100)UU6UANA strugar. STROGAR ZAJ^KPIM STROJEM {KA-RUSELj - H/i STROSnJE IZOEü(OV ZA VEBTI^I» SmOJEM. SKRB ZA KVAU-T^OJZDEU(OV. MERJENJE IPD, NEDOLOČEN ČAS. 29.09.2008. MANPOWER D.O.O.; MANPOWER O.B.O.. PODROUfCA CEUE. STANFTOVA UUCA4.30DD CEUE avtomehanik, MEHANIK TOVORNill VOZIL • M/l' MEHA NIK. D0U)6N CAS. 3 MESECE. 24.09JOQ8. GOMIK ^RVIS. PROOJUA D.0.0. KLEPOVA ÜLiCÜO. 2250 PTUJ VZDRi^ALEC STROJNIH NAPRAV • M/Ž: RiBNO PREGLfDUJL VMUJE IN POPIA VUA STROJE V SERVISU IN TRAf^PORTNE NAPRAVE PREGLEDIUE. VZORIUJE IN POPRA)^ HIDHAVUCNE VEVTILE. CIL^ DRL liziUE. ZOBNIKE. VEHISE IN TEKOČE TRAKOVE V STROJIH IN NAPRAVAH. OPRA VUA PBEVENT1VNE PREGLEDE: PREVERI RIVUACENE DEÜ OB^UENE mum DELE. MAZANJE, C^NJE. KONTROU DUA^TEipNE V huuiiuiih NAPRAVAH. DDLDÜU^. 3 MESECE, 2ä.09i003. K& VISLIVARNA PROI^ODfilA. TR60VINA in SrOBffVE 0.0.0. ZELEZARSKA CESTA 3. 3220 Mire vozniič VOZNIK IQMBUA • Uft DOSTAVA IN NA* BAVA MATERiAUPO ^NUL AVSTBUI. fTAilJI IN NEMQJI. DOLOCU ttS, 5 MESECEV, 04.10.2008. GOMIK SERVIS. PRODAJA O.D.O..KLfPCVAUUCA39.2250FTUJ mizar, modeln( mizar • m po kačrtih in na- VODIUH TEIIN0U)8A ZA OROOJA IN MOOE* LE IZDEUUE Z^UfTEVNE MDOONE KOMATE. IZDEU IN PRIPRAVI ttODELAO PLOS^ AU^TBEZNO K0M8INACU0 MODEL^ PL0£ IZOEU^ OKVIR MODELNIH PLp. UUVNI IN NAPAJAl/il SISTEM. OOLO EN CAS. 3 ME^CE. 26.09.2D0S. K0VIS4JVAR-NA PRO^BONJA. TRGOVINA IN STIIRITW D.O.O.. SLEZARSKA CESTA 3.3220 ^ORE trgovinski poslovodja, POSUlVOOJA • ^ POSLOVODJA TRGOVINE S F^DOAiO REZERVNIH DQ 2A TOVORNA VOSU IN AVTOBUSE • ZAVORNI SISTEM. FILTRI IN VSA OROGA POTROŠNA ROSAv PRODAJA V TRGOVINI, ZBIRANJE NAROPfL IZOAiA PONUDB TER NAROČIL DOLOČEN C^ 3 ME^E. 04.10.2008. GOM(K SERVIS, PRODAJA fl.0.0.. KLEPOVA UUCA 39.2250 PTUJ 08rat0vni elektrika. OBRAroVNrELEKTBIKAR - M^- Nj^ZIRA-NJL VZORZEVANJE IN POPRAVlU El£K-TRICNIR NAPRAV. OPREME. STRUEV IN DRUGA PODOBNA D^A, NEDOLOČEN lAS, 26.09.2008, VAUI. PROIZVODNJA VAUEV IN UL^OV O.O.O., ZELEZMSKA CESTA 3. mmi srediua strokovna au splospia izobrazba, ZAWROVALNI SVETOVALEC - ZASTOPNIK i • M/l SVETOVANJE ^AN KAM. PRIDOB^VA-NJE PONUDB. DOL^N CAS, 24 MESECB'. 28.09.20D6, GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UÜ8UANA, KOMENSKEGA UÜCA 4. }000 UUDUANA SREDNJA POKUCMIZOBRAZBA. mM NIK • M/l' SKLjUlISCDilE BLAGA. DOLOČEN CAS. 3 M^ECe Z7.09.2QQ8. METRO TRGOVSKA ORdzBA D.D.. LAVA B, 3000 CEUE gostinski tihntlc^ PRODAJA DEliKATESE M/Ž: FfIGOAJ OEU-KATESl raiPRAVA HimiH PRIGRIZKOV. OOLOCEN CAS. 12 MESECEV. 27.0S.2Q08. 'DACCHOS' VINOTEKA iN OEUKATESA bogomir PAJ S.P. UNHARTQVA UUCA 20. 3000 caje ELEKTROTEHNIK €L£KTMNIK^ elektrdinstalater • krs - maelekifo-rnstalacuska deia na m sistemo. priklopi in odklopi na kflshle^zuo. interno in tbikinuo in pgo^po s2stemi2acui deia. neqilocen m 24.09.2008. elektro turnsek projektiranje in izvedrainsialacu in trgovi* na. o.o.o.. ceue. mariborska cesta 86. 3000 ceue |m(TROTEHNIK RAČUNAMI- razvu'alec • programer • m/ž; razvoj programske opreme fk) navddiuh delodajauaisplh. unuic windows. nedoliš^n tk. 24.09.200s. pran.^ mi t^kjl marketing. svfovanje in storitvi 0.0.0. uubuanska cesta 20^3000 ceue TEK^l^ KEMUSKITEUNIK^^ kemično ascenje • m/z: kemično ml nje in f^aue ßksip in tekstilnih izdeu(ov. določen cas. b mesecev d3.1q.2hi mulitthade storitve m\t nega müila. 9.0.0.. ceue. gubiba uuca 5,3000 ceue EKONOMSKI TEHNIK^ pisj^niski refrent • u)i pisarniška dela [n dela posuivnega sekretarja, konstrpcu. 0.0.0. cankarjeva uuca komerciaust • m: prodaja čistilne tehnike. oolocen cas. 6 mese(^, 24.09.200b. omega gospodarske storitve 0.0.0.. uutomerska cesta 28.9250 gornja rasgona trgovski pred^avnik - pospeševiufc prodaje ii-m; delo na terenu. do ločen bs. 3 film. 24.09.2008. denr podjetje za proizvodnjo \h trgovino d.o.o.. ^dovodna cesta 109. 1000 uu-buana . TURISTIČNI ^HNIIC RECE^R - I^Z; RECEPTORKA OPRAVILA, OOLOäN ta, 6 M^ECEV. 24J}9.20M. TERME DOBRNA. TERMALNO ZORAVlUSCE Q.D.. DOBRNA SO. 3204 DOBRNA STROJNI MEHANIK. DELAVEC V PROIZVODNJf TI02 -PAKIRNICA - PAKIRANJE TITANOVEGA DIOKSIDA. ^SPIHIT Z ROHNIM VIU^JEM. DOLOČEN 12 MESECEV. CINKARNA METALUR»0^m1»A INDO-STRÜA CEUE, D.D.. KIDRlSVA UUCA Z6. 3000 CEUE STROJNmNNIK ZA VZDRŽEvanje^ refere^ za poslovanje z nepremit ninami • m upravuaue stmovanj in stanovanjskih hl^ nedoločen cas. 27.09.200b. supra-stan. podjoje za upravuanje^stanovanjskimihisaml d.o.o., adamičeva ulica 1.3000 ceue STROJNITIHNIK. operater mbo - hjl spremuanje in naozor proizvodnega f?ipsa pre-deuve mehanskih in 8ioloskih odpadkov. ovajanje drugih älpa navddiuh nadrejenega. doloanci&.12mesecev. 27.09j008. nivo. gradnje in ekologua. d.[lcajt uva n3p ceue IN^IR STROJNICA, naMbvalec strojnih instaucu • m^ določevanje opremlrisanje namov.lzoelava specirkacu^uskiaj ^aue z dobavinul in izva jalcufou)-IIH OS, 12 mesecev. 26.09.2008. mirm trgovina (n storitve o.ao. vrtojbe^ ska cesta 73. ^mf^ pbi gorici. vrtojbenska cesta 73.8290 sempet^ prijorici IP^IR ELfKTRDNiKI (VSŠL inzenia elekttionike - m/z: oelo z diagnostičnim aparatom • oof^ava napak pritdvornih v021uh. pri tovornih vo^uh s priiaopniki ter avtogusl d^ lo&n cas. g mesei^. 04.10.20db, gomik ^rvis. i^ooaja d.0.0. kupova uuca 3s. 2250 ptuj EKONOMIST ZA KOMERCIALJUO DEJAVNOST STTuiKovNi stfoaAVEC mm sku^ 01^ IN mirni ■ mmmK trga (DOMjUI in tuji iskanje najug^nejsega 003aviteua tako po ceni kot tudi po kvauteii. pogajanja z flobaviteji. skrb ü pravoc^no prispetje duga. ni^omie prevozov oi naktifil buga. skrd za optimalno visino zuog, priprava nabavnih pogodb. reševanje rekumacu. skrb za izterjavo. kontrola koucinskeoa prevzema bu6a, racunalijiski prevzem bl^a. IIOIO£aNJE prostora za ^ oiscenje blaga. priprava oispozicu zajiftrd posto. razporejanje plana voženj. odgovornost za sklaoiscno mmi izvede inventur. ipd, nedoločen us. 29.09.200b, manrawer d.o.o.: manpower 0.0.0, poqruznica ceue. stanetova uuca4.30Q0 ceue OfELOMIRANI INŽENIR GRAOBE-NISTVA(VSL . vodja grAdbisća m/Ž: organiziranje ik VOĐENJE STROKOVNIH DEL NA GRADBI' m POVEZOVANJE IN POSVETOVANJE Z ORUGIMI STROKOVNJAKI, NADZOR PODREJENIH OEIAVCEV NA GHiUIBlSCU, DAJANJE NAPOTKOV IN NAVOOIL PODREi^NIM ÜiiAmH. SODELOVANJE Z NABOCNIKI. SODELOVANJE Z NADZORNIKI, REZANJE PROJEKTNIH PROBLEMOV. ÜSKUUEVANJE Z VODJO F^OJEKTA TER POSVETOVANJE Z VOUO GRADBENE OPERATIVE. IZ^DBA OBRAČUNOV. IZDELOVALE PREDLOGOV ZA NAGRAJEVANJE DELAVCEV TER »RD ZA POZITIVNO DELOVNO OZRAČJE. OEUI NA INOVACUAH IN IZBOU^AH. NEDOL& aH CAS. 29.09.2008. MANP|WER 0.0.0.* MANPOWER 0.0.0, PODRU^ICA CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CaiE UNIVERZITElIril OIPLOM1RANI INŽENIR GRAFICflETlHiiOLOGIJL VODJA PROIZVODNJE - M/l RAZPDRÜA-NJE DELA DEUV(SM. ORGANIZACIJA m PO P0SAMES4IR STROJIH. OPTIMIZAOJA DELA. PREGLED PROBNIH ODTISOV. SKRB ZA STROJL KONTROLA NMUDOV. ORGA NIZACUA VZMV^, NORMIRALE m. RAZraRUAKJE DOPUSTOV IPD. NEDOLOČEN CAS. 29.09J008. MANKWER D.O.O.; MANPOWER D.DJ]. PODRilZNtCA CEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE UNIVERZTTTTNI DIPLOMIRANI EKONOMIST, ^ KOMERCIAUST - M/Ž: ISKANJE NOVIH STRANK. ffilPRAVA I^NUDS. POGAJANJA. PRIPRAVA POGODB. SKRB ZA OBSTtUECE STRANKL USTNA. ELEKTRONSKA IN OSEBNA KOttUNIKACUA Z MHpIKI. DELO NA TERENU IKI. NEDOLOČEN CČ: 29.09.2008; MANPWER O.O.O.: MANPOWER D.0.0. POGRUniCA CEUE. ^NETOVA UUCA 4, 3000 CEUE UNIVERZFTTTNI DIPLOMIRANI IN-&NIR GRAf l&E TEKNOLOGUE, TEHNOLOG - IZDELAVA KAUCUU-CU. DOLOČANJE MATERIAU IN OSTAUH NORMATIVOV. ORGANIZACUA DEU. NORMIRANJE DEUl PREDAJA DEU VODJI PROIZVODNJE. OOlOCANJE CELDTNEGA IERI^IISKEGA POSTOPKA IPD. NEDOLOČEN CAS: 29.09.200B; MAMTOMR O.O.O.: MANPOWER O.O.O.. POORUZNiCA CEUE STANETDVAUUCA4,pOCEUE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE n^Si SPECIAUSr ^ PROJEKTANT Elik^O INSTAUOI - MA; SOOEUlVANJE PRI DERNIRANJU ZAI^ PROJEKTOV. SODELOVANJE PRI 08UK0-VANJU PONUDB NA POmAGI OERNIRANIH ZAHTEV PROJEKTOV. DAJANJE OGLEDOV OBJEKTOV IN U)KAm, IZVEDDA PROJEKTIRANJA EUKTRICNIH INSTALACU. PRIPRAVA OSNUTKOV IN IDEJNIH ZASNOV PROJEKTOV PRIPRAVA ODKtlMENTACUE ZA FHIDDGITEV DOVOUENJ. PRIPRAVA PROJEKTNE OIKUMENTACUE ZA IZ\^DDO, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMEKTACUE, IZDELAVA IN ARHIVIRALE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACUE. SODEiOVii NJE PRI UPRAVNIH POSTOf^H. POMOČ PRI DPRAVUANJU PROJEKTANTSKEGA NADZORA?RIPRAVA PODATKOV. IZDELAVA IN VODENJE TEHNIČNE IN TEHNOLW OD' KUMEVTACUE POSAMEZNIH FHOJEKTOV (PlOINPOVJ NEDOU]CEN CAS: 29.09.2008: MANPijWElt O.D.O.: MANPOWER D.O.O.. PODRU»ICA CEUi STANETOVA UUCA 4. 3000 CEUE UE LAteO delavec 8rez poklica, IZDaOVALECJII V PROIZVODNJI HIDROI-ZOLACU M/t' DELO NA PROCESNI UNUl ZA PRDIZpONJO HIDROIZOUCUSKIH TRAKOV. TOČENJE BITOMÜ {N DITUMEN-SKIHIdELKOV. OOUiaNCU. 3 MESECA 26.09 J008. FRAGMAT TIM. TOVARNA L20- XKEGA MATERIALA D.D.. SPODfUA ,77.3270 LAŠKO osnovnosolska izobrazba. OEU^VEC V PROIZWI PANEUW IN KABELSKIH POUC -OPERATWNO IZVAJANJE Oa NA STR(L)IK ZA PROIZVDOIÜO PROGRAMA PANaOV IN KABELSKIH POUC. OOLO&N CAS, 12 MESEC& 05.10.2008. EHO ELEKTRIKA. HUOILNISTVO.OGREVA-NJCD.0.O..SREZNO7A.327OL£KO nižja pokucna izobrazba Wl^^H - m v PENILNCI - m DELl) NA NAPRAVAH^ PENJENJE POUm RENA - TRANSPORT IN PRIPRAVA SUROVINE JADZOR NAD PENJENJEM V PENILN Q, SNAsfOZNJAVlUlARJA^ DOUCEN&S MESECEV^ 29.09.2008. (^RAGMAT TIM^TO-VARNA l20UaJSKE6^A MA^RIALA D.O.. SPODNJA RELICA 77.3270 LAŠKO IZDELOVA^ IIV PROIZVODNJI HIDRDIZO' UCU • KRDELO NA PROCESNI UNUl ZA PROIZVfNJO HIDROIZOLAOISKIR TRAKOV. TOäNJEilTIIMNA M 8UT11MENSKIK IZO^IjOV. OBČASNO VOŽNJA VluS^A. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. ^.09.2008. FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOL^JSKEGA MATERI^ 0.0. SPOONJA R^ 77. 3270 LA^O obukovalfckovin^ SKUPINDVOOJA V PROI^ČONJf PANELOV IN KABaSKIHPOUC-l^ VODENJE MANJŠE SKUPINE SODEU^VCn IN OPERATIVNO IZVAJi^E oa NA STROJIH ZA PROIZVD* DNJO PAHaflV IN KABaSKIK POUC. NE-0QU}ČEN^.OSJa.200B, EHO ELEKTRIKA. HIADILAI^ OGREVAUE D.O.O.. BREZNO VARLlfC^ VARIlfC äl2 - M^- PJENJE JEKLA IN INOKA. DOLI^N 3 MESECE, 22.09.2008. INOXVRBOVSEK ZDENKO VR-BC^EK S.P. SPODNJA RECICA BI A. 3270 li^KO mowtir hladilmh naprav^ MONTER STROJNIH IN^ALACLI HU^DILNE TEHNIKE DOMA IN V TUJINL- M/Z: SESTAVA ELEMENTOV IN MONTAŽA (iUDIKLNE TEHNIKE NA OBJEKTIKNABOCNIKOV DOMA IN V TUM. NEDOLDSNI&.0S.1OiOi:La. EHO ELEKTRIKA. HLADILNBTVO., OGREVA NJEa.aO..BREZNO7A.3270LASK0 STRUGAR, OPEUHR rfA CNC REZKALNEM STROJU • MyZ: CNCI N KLASIČNO REZKANJE NA R^KALNIH IN R^IH STROJIH • BGRWERKIH. NEDOLO^N CAS. 24.09.2008. MONTING SK. PROIZVODNJA. T^OVINA IN STORITVE. O.O.O.. SPODNJA RECICA BO C. 3270 USKO natakar.^ ^ ÜTAKAR • OaO VSTREŽBI. ODLOČEN CAS. 6 M^CEV. 22.09m VlUJEM L, SASä OSOU^AR S.P. GOSTlÜrA) IN TURIZEM. SVIBNB12. 1433 RADEČE PRODAJALEC, PRODAJA V MdDNEM DUÜKU - M/Ž: PROO/UA V MODNEM BITTIW m ki V Ui^M IN V CEUU. OOLL^N CAS. 10 MESECEV, 2109.2008. TRGOVINA 'NINO' DAGMAR TERBOVC. S.P.. MESTNA UU&A L 3270 U^D gospodinja, oskrbnica^ SOBAR^ I • m • QSCENJE IN ^A-VUANJE POSMEZIHH ENOT V ODDELKU V SKLAu z NORMATIVI iN STANBARDI. - OB-vSSUEODEUWANJÜVSEHNANAVftA PODROCiU SVOJEGA DEIA. DOiO^CAS. 6 MESECEV. 24.05i008. RtMSß ^RME. ZDRAVJE. raOGRAM DOBREGA POČUTJA TIRIZEM. UH. TOPUS10.3272 RIMSKE TOPUCE srednja stbokovnaau splosna izobrazba. ZAWROVALNI SVnOVi^C • ZASTOPNIK I -Hft SVETDVANJE STRANKAM. PRI008IVA-hUE PONUDB, OOLOCEN Ik 24 MESCEV. 28.09^008. GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKEGA UUCA 4.1000 UUDUANA STROJNI TEHNIK VODJA SKLADlSCA- M/Ž: VODJA SKtADISa^RE^MATEfllAU IN ORODAJ. NEDOLOČEN US. 24.D9.200B. MONTING SK. PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE. D.O.O.. SPOONJA RECICA 80 C. 32701^ grafičar, ^ KOMEROAUSt- M^ PfUlDAJA GRAFitNIH STORITEV. DOLPN CAS. 6 MESEI^. 27.09.200S. RADEFPAPIR MUFLON. DRUZ-DA ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVAUDOV D.0.0. TTTOVA UUCA 99.1433 RAD^ univermeni diplomirani inženir strojništva. VODJA KAKOVOSTI -M^ ORGANIZIRANJE. IZVAJAfllE IN IZBOUSEVANJE S^MA VODENJA KAKOVOST. VODEJilE POSLANIH PROC^. ORGANIZACUA COBRAZE-VANJA S PODRO^ KAKBVDSTI.%OEUVA ANAUZ IN ^ROIl ter PODROllE UPEtA-VUANJASCUWETKIMIVIR}. NEOOLOCfN C^0s.10.2008. ERO ELEKTRIKA. HUUDIL-NmjKREVANJE D.0.0, BREZNO 7 A. 3270 LiäO uwverztthni diplomirani inženir računalnika in informatike,^ PROGRAMER ^ PROGRAMtRAKJl RAZVOJ IN VZOR^ANJE OBSTDJEOH IN NOVIH RACUf^lSOH APUKACU. RA ZVOJ IN VZDRhVANJE SPLfTNIK STRM RAZVOJ NOVIH REŠITEV V OKVIRU ORU^E DBUGAOaA NA PODROČJU IT. NUDLO-N&. 05.10.2008. ERO ELEKTRIKA, HU-OILNSniOGREVMIE D.O.O.. BREZNO 7 A3270ljeKO diplomirani inženir grahč^ netihnik£(ys| ^ TEHNOLOG GRAElia - M^' GRAFIČNO OBUKOVANJE ZA PRIPRAVb TISM. RAZ-VIMIE. MOl^AZA. RAZMNQÜEVANJE. IZDELOVANJE RJUV., USKUJEVAfUE DESlioV. NEOOLOSn 27.09i0ci6. RAD^ PAPIR MUaON. DRUŽBA ZA USPO-SABUAUE IN ZiUUSLOVANJE INVAUDOV O.O.O.. TTTOVA UUCA 99.1433 RADEČE doktor dentauve meofcinl ZOBOZDRAVNIK - M^ DELO ZOBOZORAV-NIKA^AMBULANTI^OORASLE. NEDOLOČEN (fS. 01.10.2008. ZDRAVSTVENI OOM HjmECE.UU:A0FBJ433RADUE. ZOBOZDRAVNIK V ZD RADEČE - M/Z: DELO V OmOSKEM IN,MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 24.09.2008. 2DRAVSmNI OOM RADEd. UUCAOF0.1433RADES UE MOZIRJE osnovnošolsim uobrazb^ KONFEKCIJAH • M^-SlVA POSAMEZNE DEif HiAl DOLOSN CAS. 6 MES^. 27.09.2006;. EU^OJ - MODNA OSU^UU. D.D.. PRIHOVA 56,3331 NAZARJE prodajalec.,,, PRODAJALEC. ^(ICAR. KUKAR - M/Ž: PROOUA, STRgBA ^ OELO V KUHINJI - SLASaCMNI. OOIPN M 3 MES^. 26.09^008: MISMAS f^KARNA SUSci-CARNA. TRGOVINA 0.0.0. MOZIRJE NA rRGUS2.NATRGU 52.3330 MOZIRJE srednja pokucna izobraz- S^BA V LOKALU - M/Ž STREŽBA V KAVARNI V MOZIRJU. Oai) JE^ T^EIL VIKENDI IN PRAZIKI PROSB;NBIOtOC£N 26.09.2008. COSMOS DAI.. GOSTINSKE STORITVE, O.O.O.. LOS 39.3334 LUCE ME StOVEWSKE K0WJ1CE oela\^c brez pokuca MON^R - M/Z: MONTAŽA NIK KANALOV: DOLOČEN Ctö. 3ME^CE;02.10iOOS:KO' RAI TRGOVSKO IN STDRPENO PODJETJE D.9.0. STARI TRG 19,3210 SLO^SKE KONJICE pomožni komunauy o^vec ČIŠČENJE POKOPAUSCA M^ :MENJE POKOPAU& KOPANJE JAU SOOEULVANJE PRI POKOPIH, OSTALAPRU^DSTA KOMUNALNA DELA; NEDOLOČEN 04.10.ZOOS; KOMUNAU VITANJE. JAVNO PODJETJE D.O.O.GRAJSKI TRG G. 3205 VITAlilE osnovmosolska izobrazba, GRADBENA DELA - M/Z: IZDELMOEMrT FASAD..PLE^E VGRAJEVANJE SUHO-MONTAZNA DELA: OOiOCEN £AS. 3 MESECE: 28.09.2008: STRNAD SAMIMARINA S STOHfTVE. PROIZVODNJA D.B.O.: KAJUHO-VA UUCA a. 3210 SLOVENS^ KONJICE VARNOSTNIK-INTEVENT-M^: INTERS CUA. OBHODI OBJEKTU^ NEDOLOČEN SS: OZ.10.2DDB: RWA-RANG VARNOSTI INŽENIRING IN VAROVANJE 0.0.0. CESTA NA ROGLO 11/i ZREČE. CESTA NA ROGLO 11J.3214ZR& obukovalfckovin^ ^ POMOZNIDBUKOVALECKOtlN-M/Ž:OPRA-VUANJE ENOSTAVNIH KUUMCARSKIR DEL KI NE ZAKTEVP SAMOSTOJNEGA MISUEfLIA IN DDLOCTTIV.,OPRAVUANJE DEL V SKUPINI KOT SKRB ZA MERILNASREDSTVA: DOLOČEN CAS. 3ME-SECE: 29.09.2008: BiUlMULUR DRAVINJA PROIZVODNI OBRAT. D.O.O.: DELAVSKA CE STA 10.3210 SLOVENSKE KGNJICE OBUKOVALEC KOVIN • M/Z : ZAHTIVNE> SA SESTAVA ZVARJENA IN.SESUVA KDNttEGA IZDEU(A.' NEOOLOäN CAS; 03.11.2008: GARANT SHOP PODJETJE ZA ^GOVINO NA DEBELO IN OpBNO. D.0.0. JERNÜ 40. lOCE PRI POUCANAH. SVETI JERNU40.3Z15L0CE KUHAR, . KOHAR - (Hß; PJIIPRAVA JEIU PO Hml\-UJ; NEOOLliäN Ctö: 02.10J008: GOSTIŠ UUPI VLADO UÜPI S.P» ZECE 35.3210 SLOVENSKE KONJICE strojnlmehanik, kuuEavnicm - m/z : Varjenje, vrtanje. bruänjl sßtva elementov; nedoločen cas; 19.10.2008: garant skop podjetje za trgovino najebeu] in drobno. 0.0.0. jernej 4a l0& 1^1 poucanah. sveti jernd 40.32js loä fizioterapevt.^ fizioterapevt - m^: oprävuanje Fl-^ohrapevtskihoet ooiocen üas. 12 mescev: 24.09.2ddb; ünior kovaška indostruad.d.,k0va^kacesta10,32!4 mil unjverznnni diplomirani inknir gradbeništva, KOMERUAUST- KAIKULA^- M/Ž; IZDAVA GRADBENIH KAIKUUCU: NEDOLO^N CAS: 02.10.2006; KONGRAD GRADDENO, OBRTNO. INSTAIACUSKQ IN PROIZVODNO PflOJETJEO.D .TOVARNIŠKA CESTA3.3210 SLOVENSKE KONJICE doktor dentame medicine, ZOBOZDRAVNIK - Wl : QELD V ZOBNI AMBULANTI: NEDOLOČEN CÄS; 25.09.2008; mm storitvuo podj^e. đ.o.o.. kqvaskacesta25b.3214zfle5 UE SEWTJUW PRI CEUIT STRUGAR, , STRUGAR - M/^ IZVAJMJE OPERACU STRUZENJAPO^NOLOSKEM POSTOFKU. DOLOČEN CAS. 3 MESECE. 24.D9.2D0B. TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV, D.O.O.. PLANINA f^l SEVN)Q 41 A. 3225 PLANINA PRI SEVNIP obdelovalec kovin, EMB^RANJE PflUZDEtKOV IN IZOEU(OV - MTTMENJAVA VARILNE ZiCl OZNAČE-VMJE TRAKU; DOLOČEN Ctf. 3 MESECE. Z^.OeiOOS. ALPOSINDUSTRUA KOVINSKIH IZDEUCOV LN OPREME, P.D.. QSTA UONA OOBROTIN|KA2.3230äNTJUR skladiscnik^,, POMOMIK SKLj^lŠČNIKA - MOŠKI • M/Ž: PREVZEM IN IZDAJA SUGA.,VOOENJE SM^I^IH EVIDENC. POMOČ ZARADI POVECMEGA OB^GA PROIZVODNJE: OC^ lO&N CAS. 3 MESECE. 29.09.2008. DESIGN KOSUTISK. REKIAMNI/IAPISI. ODUKOVA NJE IND.OBL ERIKA KOZEU S.P., PLANINSKA VAS 44.3225 PU^NINA PRI SEVNIO elfktrikarener^k, STRUNIK KOTLA - m UPÜAVUiUilE VROCEVODNEGA KOTU; OOlOC» CAS. 6 MESEtB^. 16.t0.m BOHOR^GA IN FURNIRNIC 0.0.0. SEVJURCESTALEONA OOBROT1NSKAB. 3230 ŠENTJUR strojni mekajiik. ^ OELAVEC V MOIO® • iil/Ž: SESTAVUA-NJE IN MONTAŽA SESTAVANIR OaOV. KONTROLA M0VT1RNIH SESTAVNIH DELOV. VODENJ! EVIDENC SESTAVNIH OaOV. IZVAJALE OPERAO) VARJENJA^RAäEZA. KUUCAVNICA^ DELA: ODLOČENli^ 1 ME^C, 24.09i00B, TAIFUN PLANINA PRO-IZVODIUA STROJEV. D.O.O.. PLANINA PRI SEVNIO^I A, 3225 PUNINA PRI SEVNICI grafični tehn!^ IPjmSKAR - m TAMPOnSK.' DOLC^ 3 MESECE, imm. DESIGN ______SK.REKLAMNIJIAPa OBUKOVANJE IND.08L ERIKA KOZEU S.P.. PUNIN-SKA VAS 44.322S PUNINA PRI SEVNIQ sredbua strokovna au splosna izobrazba, ZAVAMVALNI SVnOVAUC - ZASTOPNIK i - m/Z: SVETOVANJLSTRANKAM. PRIOa BIVAUE äNUDB.TRZENJE ZAVAROVANJ; DOLOČEN CAS. 24 MESECEV. 28.09.2008. GRAWE ZAV/^OVAUilCA D.D. MARIBOR Pa SLOVNA ENOTA UilBUANA KOMENSKEGA UUCA 4. lOOOUUBUMA ekonomski tihnik. , PRODAJALEC NA TERENU • M/Ž: DOSTAVA IN PRODAJ PROIZVODOV mi ŠENTJUR; OOLOtEN CAS, 12 MESECEV. 27JI9.2008. MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR. 0.0. CESTA LEONA DOBROTINSKA 3, 3230 ŠENTJUR elektrotehnik energetik, ĐiKTROTEKNIK ENERGERK - Wl VODENJE DELOVNIH SKUPIN. NADZOR IN VODENJI ELEKTRENERGeSKIH OBRATOV MONTAŽA IN VZDRŽEVANJI ELEKTROENERGETSKIH NAF^V; DOLOCEOAS. 6 MESECEV. 16.10.20JI8, BOKOR ZAGA IN FURNIRNIC D.0.0. ŠENTJUR. (SSTA LEONA 00BRQnNSKAg.3Z30^NTJUR STROJNI TEHNIIL UPRAVUALEC CNC STROJEV • PRIPRA-VAUANJE CNC STROJEV IN OBO^LOVANCA. m it. 75 - 23. september 2008 NOVI TEDNIK borza dčla - informacije 23 - PROGRAMIRANJE INTiSTIRAUE DELOVNEGA PROGRAMA. KOmTIOlA OBDELOVALCA Z MERILNIM OROONJEM IN AORUCUA NASTAVmV. IZVAJANJE RAZRED, mil NJAPOm POSTOPKU; OOL0i:ENm.1 MESEC. 24.09J008, TAJFUN PIANIM m IZVDDNJA STROJEV. D.O.O. PLANINA PRI SEVNIU 41 A. 3225 PLANINA PR{ SEVNICI L£sarski tehnik, KOMERCIAUST • TIHNOLDG • M/Ž: NApP PRDOAJA ÜSENIH ARTIKiDV: ODIDCEN G fkHESECEV. 27.DSiOOB.T5 POSREDNI-/0. TRGOVINA IN SVPVANJE 0.0.0. CESTA LEONA mOT^NSKA 9.3230 SfN-TJUR komercialist. nilENSKI ZASIOPIÜK ZA 2(LJŠČN0«EG& VALNE IZDELKE • h^ TERENSKA PROOAJA ZEU^ONEGOVALNIfl (ZOčLKOV.OaO P(K TEKANATERENUPDSDSPODiUSTVHKJER SEVRSmUAPRUST; U: NEDOLO^N US. )STAVrTEV IN SVETOVA-18.10.2008, MINO TRAOE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO. 0.0.0. UUOUANA. T^SKA CESTA 41 1000 UI13UANA vfsja strokovno izobrazba, KOMERCIAUSTI M/Z; PROOAJA FURNIRiA IN ROBNIH mm DOLOČEN CAS. 3 MESECE. 12.10i00S. ACEfl FURNIRNICA. SPAJAL-NICA FURNIdJA IN TRGOVINA ILO.O.. CESTA L£ONA OOBROT1NŠKA9.3230SENTJUR univerzrrrrni oiplomiraimi psiholog, STROKOVNI DELAVEC ZA PQDRO^E /ENO AU VEC/ • M/l POOROCJE VARSTVA OTR IN DRUŽINI IZVAJA NAJZARRVNEJ NAL06E PO ZAKONU. UKREPE IN JAVNA POOBLASTILA. IZVAJA STORITA iN SODELUJE Z ORUGiMI IZVAJALO STORITEV TU PROGRAMOV. SODELUJE Z INSTiTUCUAMI PRI VODENJU POSAMEZNIK POSTOPKOV. VOOI EVIDENCE ZBIRKE POQATMV. OOKUMEN-TACUO PRIPRAVUA POROCIIA: DOIOCEN 6is. 12 MESECEV. 27.09.2008. CENTER ZA SOCIALNO OEIO ŠENTJUR PRI CEUU. UUCA DUUNAKVEDRA 113230 ŠENTJUR univerzitetni diplomirani inunir strojništva, KONSTRUKTOR M/l KONSTRUIRANJE OROOU. NAPHAV. PfllPRAV SKLOPOV IN IZDELKOV; S^EMU. DOSEŽENE STOPNJE; DOLOČEN te. 1 MESEC, 29.09.2003. TAJFUN PLANINA PROIZVODNJA STROJEV. O.O.O.. PLANINA PRI SEVNICI 41 A, 3225 PUNINA PfllSEVNia doktor medicine, ZDRAVNIK SPEOAUST SPLOŠNE AU DRL^ ZIN^ MEOIUNE AU 2DRAVNfK^LDSN& DRUŽINSKE MEOiCINE Z ZAKUUCENIM SE-KUNDARUEM AU ZDRAVNIK SFECtAUZiWT DRUŽINSKE MEDIONE. • M^* 7DRAVN1K DRUŽINSKE mm[ v S^U)§NI AMBULANTI: NEDOLOČEN te: 26.09.200 B; ZORA vstveni dom sintjur. cesta lfona d0br0tinska3b.323dsmtjur MC iWIAiUg pm JELfaSr osnovnošouka izobrazba. varilfc • m^ VARJEiUE c02. argon eliktro nafn. doio^ cas. 3 mesece. nmm. siam kadrovsko mty vanje d.oi).. is^ c^sta s. 3254 poo-cetrrk kro^c. OZN/ M/l'KRÖVS DElA, GOLOC .2008. MD» POMOŽNA KBOVSKAOEU KLEPARSKA IN ZIDARSKA CAS. 5 MESECEV. 2S.D9.2008. -JSM, STORFTVL TRGOVINA. P $TVO. PROIZVODNJA. O.O.D., kuuoavni^..., WNICAR - VÄRIÜC EN NIK ZNI-SM kuu ca' IZVDONJ_________,.. VAS 17J240 ŠMARJE PRI JELŠAH • Wh KULl-VNICARSKA DEiA; NEDOLOČEN CAS. 27.09iODB. PETEK KIDJETJE ZA INSnI-RING PROCESNE TEHNIKE IN STROJNIH INSTALACU, D.O.O.. CEUSKA CESTA 38 A. 32SORO{i£KA SLATINA voznik^ VOZNIK TbVORNJAKA • M/Z: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROM^; VOZNIK V CESTNEM PROMfTU. OOLOCEN CAS. 3 MESECE. 2B.09.20DB, KRAMER TRANSPORT ANORÜ KRAMER S.F.. KUN-$PERK17.32S6 BISTRICA OB SOTU natakar^ ^ , ^ ATAKAR • If^' STREHA PUAČ: DOLOČEN 6 MESOfV. 27.09iOOB, DNEVNI IN I BAR "CENTKAL CAFE". KRISTUAN UliN S.P.. ZOflAVIUSKI TRS 23. 3250 GJDSKA SLATINA vulkanizer. POMOŽNA OEU- M/l POMOŽNA VULKANI* ZERSKA DELA; DOLOČEN US. lO.lOiOaS. VUUCANQEflSTVB VUU(0 GOBAN DRAGA S.P.. LEVSTIKOVA UUCA 3 A. 3250 ROGA SKA SLATINA strojni mehanik, VZORZEVALfC ORP - PRIPRAVLJANJE STROJEV IN OROOUZADELOVRDCNI IN POLAVTOMATSKI OSNOVNI PROIZVODNJI. TEKOČE VZDRŽEVANJE STROJEV IN ORODU ZA R^NO IN P0UVT(PTSKQ OSNOVO PRO^DNJO. MONTUA IN DEMONTAZA STROJEV IN MODU IN SODEUWANJE PRt VIUIH VZDIQEVpitl DEUB. OPRAVUA NJE DRUGIH VZORSVAINIH OEL IN PRIPRA* VA T^ POPRAVILO PRIPOMOQ(OV ZA DELO STKLJUIJEV: DOLOČEN . 3 MESECE. IGAŠKA D.D.. UUCATAICEV1.32B0 ROGAŠKA SUTINA 04.10.2008. STEKLARNA M ASI sreolua strokovna au splošna izobrazba. ZWAR0VALNI SVETOVALK • ZASTOPNIK I • m SVETOAVAUE STRANKA. PRIDOBIVANJE PON U)8A ZA ^UÜNE ZAVAROVAUIE PRODUKTA DDIOCEN CAS. 24 MESECEV. 2B.OS.2008. GRAWE ZAVAROVALNICA D.O. MARI3DB PDSÜ3VNA ENOTA LJtlSÜANA. K1)MENSKEQAUUCA4J0G0UUDLJANA komerciausr KOMERCtAUST fi^: ISKANJE NOVIH PO-TNEUEVPOSLOVENUIINTU- SLOVNIHP. JINI;ĐDLDi:EN .S.8MESECEV: 12.10.2008: Slfl£KS KADROVSKO SVETOVANJE 0.0.0. IRSKA CESTA 5.3254 POOCETRTEK UE VELENJE delavec brez pokuca GRADdENIOELAVECM/2: . POMO...... ________ DOLOäN CAS. 12 MESECEV: 13.1D.200B. NA GRADBISCIH/DELOVi BENA^U IPRIIULU ICENCAS. GRADIN - PODJETJE ZA GRADBENI INZENE-RINBJNTRGOVINa D.O.O.. LQLE RIBARJA 2. ^^ANJ. CESTA m RIBARJA 2.332S ŠOŠTANJ ^ osnovnošolskajzobrmba. LISARSKIOEUVEC-liVc POMOČ PR NAZAGIZAHU)DDVIND:NEOOLOl 1Z.10iQOB. R LES L£SNA PROpODNJA TRGOVINA fN PREVOZ). DM. SKALE 3320VELEWE , CIST1U(A • M/Ž; ÖäiNJE PROSTOROV V MOZIRJU: DOLOČEN ČAS. 12 ME^CO^4.0Si00B. HERNAUSiROBIO-NALilOCI^NJEB.0.0.. KOPALSKA CESTA 2.3320mENJE pomožni obdel REZILEC.SORTIREC Z AVTDGENIM APMATOM.,SORTIRANJE ODPADNH SUROVIN.... DOLläN CU. 12 •lovalec kovin, rezanje KOVfN uiatdi 04; PRE- aoKeve- MESECEV. 26.09.2008. OEUJVALNI CENTER CEUE. SKLAOl lENJE. CESTA SIMONA eUTNIKA 9.3320 VEliNJE ntzjapdkucna izobrazba (d02lct). VARILIC - M/t ^JENJE ZELIZNIH KONSTFIUKCU: ODLOČEN CAS. 1 MESEC. 2S.09i008. W TONI KDVINARSTVO NUE DJEROJI S.P.. ZAROVA CESTA 21.3320 VE* LßilE mesar, _ MESAR • PRODAJAUC M/Ž; REŽE IN PR^ PRAVUA MESO ZA PRODAJO. SKRSI ZA OSKRDOZ MESOM IN MESNIMi IZOaU IZ SKiADI^ PRILAGAJA PONilOBE EZDEL-KOV ZEUAM KUFtEV. F^MAGA KUPCEM PRI ODLBCfTV/^. NAMEŠČA MESO \H IZDELKE V PRODAJNE PIJLTE Pp ODGOVORJENIH SHEMAH; NEDOLOČEN CAS. 24.09.2D06, STnUINSESBESa. STORITVE IN TRGOVINA. 0.0.0. ^ 24,3320 VELENJE natakar, NATi^R • h/Ž; NAROČA IN PBEVZEMA PUAO} IN HRANO ZA PRIPRAVO IN P" DAJO. PRIPRAVUA IN RAZPOREJA PUA IN HRANO ZA SERVIRANJE. FlfRAVUA PROSTOR IN MIZE ZA FDSTRE^D. RAZ-OEU. SERVIRA IN PRODAJA mh IN HRANO. IPD: DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 26.09.2008. KI HU ^STINSTVD. TURIZEM IN TRGOVINA D.D.O.. PARTIZANSKA CESTA 1,3320 VELENJE prodajalec. PRODAJA • M^' PRODAJA NA ^RENU PO CEU SLOVENUI; NEDOLOČEN CÄS, 28.09.2008. TOFÜO TRGOVINSKE STORITVE UUBO SRNOVRSNIK. S.P. SELO 7. 3320 VELENJE , ^ PRODAJALEC RUGAJNIK M/Ž • M/Ž: SPRE-JEMANJE VPLAČIL mm IN KONTROU^ BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA.: DOLOČEN th. 6 MESECEV: 24.09.2008; MERKUR. O.D.: TC MERKUR VELENJE, CESTA SIMONA SLATNIKAH. 3320 VELINJE srednja pokuoia izobrazba. VODJA POSLOVNE ENOTE • M/l ORGANA ZACUA DELA NATER^U.VODENJE IN NAC^ 20R DEUVCEV; DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 2;.D9.2008. NIVAUS TRGOVINA STORITVE ZAPOSLOVANJE INVAUDDV 0.0.0. SAVINJSKA CESTA 4.3331 NAZARJE VARNOSTNIK NA VIDEO NA^ORL VASOVANJE UUDI IN PREMOŽENJA; NfOO- lOCENCAS. 07.10.2008. SINTALKDR ORL^BA ZA VAROVMJE. POSREDNIŠTVO. TRGOVINO IN STORITVE 0.0.0. SUVNI TRO 41.2P SLOVENJ GRADEC STREŽBA BA PUAC: DOUI EVIÜM LOKALU M 3UICEN CAS. 12 26.09.2006, MINI TRMS ).0.d.. aškerčeva cesta 8. 1ES 'REVOZN IN TURIZEM 0.0.0 332DVE1£NJ KROVEC - M/2; RAZI^iVANJE. OSKANJE. POKRIVANJE OSTR^: NEOOUlitN tk 2S19.200B, UKUUCNA DELA V GRAOBE* NISI^. UROS STROPNIK S.P, SKALE 91. 3320VEL£filE sredbua strokovna ali splosna izobrazba, ZAVAROVALNI SVETOVALEC - ZASTOPNIK I - M/?: SVnOVANJE STRANKAM. ffilDI^IV' NjhN SKLIPANJE PONUDB; DOLOČEN I&. 24 MESECEV. 28.03.2008. GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA KOMENSKEGA UÜCA 4.1000 UUBUANA trgovinski poslovodja. VOO JA TRGOVINpt BOVŠKI PDTNik • M/Ž; OSEBA NA DELMEM MESTU VODJA ¥ GOVINE BO SKRBELA ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA V.TRGOVINI. NABAVO MATERIAU. POSPEŠEVANJE PRODAJE. 05.10.2000. termo shop 0.0.0. TER OBISK STTiANK NA TERENU: NEDOLOČEN CAS, 05.10.2006 TRGOVINA IN IN^IRING ZA TOPUmiO IN HLAĐIIJ40 TEHNIKO, CISTA TALCW 5.3320 VELENJE univerzitetni diplomirani iuenir strojništva. INŽENIR ENERGETIK • STROJNI • M/t' PRIPRAVA PONUOB. SPREMUANJE IZVAJANJA PONUDB, POGODB. VODENJE PROJEKTOV. IZDELAVA PROJEKTNO -JEHNDLSKE DOKU MENTACUE: DOLO EN CAS. 12 MESECEV. 26.09.2006. HT7 HARMONUATEHNOUIGUE IN ZNANJA. INVAUDSKO PODJETJE. O.O.O. VELENJE. PARTIZANA (SSTA 76,3320 VELENJE doktor medicine. ZDRAVNIK SPEIST S TEMEUNO SPECI-AUZACUO < M^ OlAGNOSTIia T^UA IN REHAfilUTACilANABOLNISNI&DiE-BIUTACIJSKEM NIVOJU; NEDOLOČEN S. 1S.10.20DB. BOLNISNiU TOPOiilCA. T0P0UtCA61.3326T0P0l^CA UE ŽALEC osnovnošolska izmrazm, POMOČNIK PRI DELU m POMOi: Ni P SKD KUPARSKIH ^RITVAR; DOU)-AS. 2 MESECA. 28.09.2008. STAVBNO KLIPARSTVO IN KROVSTVO. JMKO OE^* LAK S.P. RAKOVUE 33.3314 BRASLOVCE upravljalec lahke gradbene mehanrzacue. STROJNtKäl^ GHADB^E MEHANIZA-CUE - M/T VZDBZhfUNA OELA; NEDOLOČEN CAS. 24i».20D8. GRADIKOM GRADBENO FHOJmE D.D.O.. UUCA IVANKE URANJEKr3310ZAL£C strojnik gradbene mehanv "CUE, STROJNU! TE&E GRADBENE MEHANIZA* CUE • M^ IZKOPI. ZASIPI NAKIjUII^E NA ODPRTEM TOENU: NEDDIO&N CAS. 24.09.200S. GRAOiKOM GR/U)6END POO-4ErjL0.0.0. UUCA IVANKE URANJEK 1, 3310ZALEC voznik avtomehanik^ . VOZNIK TOVORNJAKA • M^- VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA V DOMil&M IN NARODNEM PROMETU: NEObUlCEN 4ISTVD. UUBO-BEVKOVA UUCA 10. 3310 ŽALEC strojni mehanik, SESPA IN MONTJ^ KONČNIH PEUCOV • M/l SESTAVAUANJE IN MONTi^ I^NC-NIH IZOEU(OV. NASTAVLJANJE MONTA^IH UNU PO DELOVNIH MESTIH: NEODLOČEN tk. 24.09i0Q8. SIP STROJNA INDUSTRIJA. D.D. ŠEMPETER V SAVIfüSKI DOUNI. JUHAR^VA UUCA 2. 3311 SEMPEflR V El^ 04.112006, APPREVOZNI^ MIR VIGNJEVIC S.P.. inženir energetik strojni SAVINJSKI DOUNI stavbni klepar, STAVBNI KLfPAR KROi/EC • KLEPAR-STVO IN KROVSTVO; NEDOLOČEN^. 26.09.2008. STAVBNO. KIPARSTVO iN imOVSTVO. JANKO DEŽELAK S.P. RAKOVUE 33.3314 BRASLOVU natakar, NATAKAR/ STREŽBA IN RAZVOZ HRANE: DOLOäN CAS. 3 MESECE. 27.09.2008. SLAVICA SPOL£NAK JAKDP S.P: PiZZERUl mma mla, kiorls^a ulhia 20. 3310 natakar • wl strežbapua v dnevnem 6a£u ürner caffe na polzeli; nedo-loän cas. 04.t0.20d8jgiz. trgovina. gostinstvo.ItlSRE0NMo in storitve. o.o.o.. mm vas 73 a. 3301 pftrovce prodajalec,^ prodajalec v trgovini z živlu • m/l delo na blagajni. stre^ strank v deukatesi. .zlaganje b(aga na pouče: nedoločen I as, 29.09i006, pauer 0.0.0. brasiovf; pau» d.o.o.. bra-sldvce26,3314braslovä sreduja strokovna au splosna izobrazba. zavarovauo svetovalec • zatsopniki nater^um/lsvetovanejstrankam, njć nrminov,prddbivanje sklepanje zavarovanj; PRIDOBIVANJI m U : OOLOCEN »S. 24 MESECEV. 28.09.2006, GRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKEGA UUCA4J0D0ÜUDUANA ekonömski tehnik. PRODAJALEC REZERVNIH DELOV • M/ PRODAJA BLAGA, KOMISIONIRAUE • F^l-PRAVA UAGA ZA WPROOAJD. DELO V SKLj^ra: NEDOLON CAS. 12.10i008. f^ AGROCENTER. D.D.O.. RIMSKA CESTA 104.3311 SEMPETUl V SAVINJSKI DOUNI gradbeni tehnik, OBRACUNfRAOBENIH Ok-M/lKOMPU* TNI OBRAČUN DB^KTA. BRAUE PROJEK* TOV; NEDOLOČEN 24.09.2(X)8. GRiUII-KOM GRADBENO PODJETJE D.O.O., UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC stbojni tehnik, OP^ATER NA CNC STROJIH • M/l MENJAVA. KONTUOLA OB^LO^NCn. NASTAVITVE STTIOJEV; OOLOCEN CAS. 24 MESECEV. 04.10i006. BASTl-REOUKTORPBOIZVOONO TRGOVSKO PODJETJE 0.0.0.. UICICA OB SAVINJI 30 A. 3313 POLZELA dipidmirani ekonomist za računovodstvojvs), , SAMOSTOJEĆI R^RENT V RAČUNOVODSTVU • m KJIIENJE / VODENJE ^U)A-KONTOV 1n PVNE lOillOE. KNJIŽENJE BANKE. PUaNI PRDMH. PRIPRAVA DD^MENTACUE ZA POTREBE ZUNANJEOA RAČUNOVODSTVA DRUGA ADMtNISTRA* TWNA IN VSEBINSKO USTREZNA OELA IN NALD6L I^ICAKUJEMD: DOBRO RACU-NAUII^ ZNANJE. SAMOINICIATIVNI^. NATANČNOST. PO^VAUE OSNOV Ri^U-NOVDOSTVA: OOLOCEN C^. IB MESECEV. 12.10.2006. AC. AGROEINT^R. 0.0.0. RIMSKA CESTA 104.3311 ŠEMPETER V SA VINJSKI DOUNI www.radiocelje.com SPAROVA EIUKRATMA PONUDBA v TOREK 23.9.2008 __ Ženska aJi moška - različne ban/e velikost od S-XL spat Stoveniia d.c.o. Ljublidro, letiltiit- 26 www iparsl Št. 75 • 23. september 2008 m ZANIMIVOSTIH Popolnoma zdrav 70-letnik v Kozjem smo oaleteli na avtobus iz davnega leta 1938. Upravičeno ponosen lastnik in član Kluba predvojoib m eksotičnih vozil Avto Aotika Slovenije Lado Čeh iz Slovenske Bistrice pravi, da je avtobus del kulturne dediščine. Prevažal je že aktualnega Šefa države Daoiia Türka, Lojzeta Peterleta, Boruta Pahorja. Jdrga Haiderja, uporabil ga je tudi Drago Bule za turistično oddajo, z njim se je celo vozil predsednik prostozidarjev Michael of Kent. Skratka gre za avtobus, ki je preživel že mnogo režimov in v stanju, kakršnem je. kaže, da jih bo še precej. Gre za model opel blitz z motorjem 3775 kubičnih centimetrov, katerega osnovo so pripeljali iz Nemčije, nadgradnja pa je potekala pod vodstvom Stanka Bloudka, konstruktorja planiške letalnice, kamor se Čeh skoraj vsako leto odpelje s hvalevredno starim oplom. Burna zgodovina avtobusa: leta 1939 je bil last judovske družine Magister iz Ljubljane, nato je vozil potnike od Figov-ca do Ruskega carja, med vojno je bil vkaramboIiran<^, zalo je tudi obstal, po vojni so ga popravili in je bil v lasti prostovoljnega gasilskega druStva iz Podutika, v 60. letih je služil kot kumlk, v 70. ga je popravil mehanik Srečko Toma-žič. Od takrat lastnika Lada Čeha »nadlegujejo«< razni muzeji in znane osebnosti, naj jim av* tobus proda, kar je razumljivo. Le kdo se ne bi malo postavljal po mestu s takšnim zgodovinskim »spomenikom«? SAŠO HOČEVAR www.noviteiliiil(.(!oiii iiiiww.raiiiocelje.coiii Opel bftz (Z leta 1938 HI ponosen iasUA Udo Ceh ODKRIMN'JJ Vam oi biio nikoli jasno, kjko vse koičke urinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ogibali, katera sestavina naredi dober kmh? Ali pa §e danes neveste, kako nastane papir? Novi tednik is Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vaSa vpraSanja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari Na kopon napifite svoje podatke in nastanek (asa želite I spoznati. Srečne Izžr^ance Čaka pot | v odkrivanje skrivnosti IBMMBWWBI »ftgj^. i^L SfOiMiMjf^jila B«^ lpfrf»B