y,r v , • Poereb padi na Sutjeski ? skupno grobnico na Tjenfištis so danes prenesli posmrtne ostanke 3300 padlih borcev na Sutjeski, med njimi posmrtne^ ostanke podpredsednika izvršnega odbora SVHOJ Murife Pozderaca, člana HVNOJ dr. Sime Miloševiča in književnika Ivana Gorana-Kovaoiča Dag Hammarskjold v Kairu Sinoči se je generalni sekretar OZN sestal s predsednikom Naserjem in s poveljnikom čet OZN na Srednjem vzhodu generalom Burnsom —_ Opozorilo vlade ZiiB na nevarnost suje intervencije v Libanonu Tjentište, 22 junija (Tanjug) Danes dopoldne ob 10. uri so pokopali v skupimo grobnico nad Tjentištem posmrtne ostanke borcev, ki so padli v borbah na ozemlju Bosne in Hercegovine, Črne gore, San-džaka in Sutjeske med 15. majem in 15. junijem 1S43. leta. V skupno grobnico je bilo do- Bslegacije in cbiski LONDON — Jugoslovanska kmetijska delegacija, k- je bila' nekaj dni na Škotskem, je sinoči prispela v London, kjer bo pred vrnitvijo v Jugoslavijo obiskala še nekatere ustanove in imela zaključne razgovore v britanskem kmetijskem ministrstvu. Jutn. s; bo delegacija, ki jo vod': član zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, ogledala kmetij .oko poskusna postajo blizu. Londona, popoldne bo obiskala sedež nacionalne unije farmarjev. slej prenešenih in pokopanih 3300 borcev in voditeljev iiz vseh 16 brigad in centralne bolnišnice, ki so bile v sestavu glavne operativne skupine Vrhovnega štaba NOV in POJ med peto ofenzivo. Grobnico nad Tjentištem je zgradil odbor za urejevanje zgodovinskih krajev ob proslavi 15-let-nice borb na Sutjeski. Med borci, ki so bili danes pokopani v skupni grobnici, so posmrtni) ostanki podpredsednika izvršnega odbora AVNOJ Kurije Pozderaca, prav tako pa so v skupno grobnico pokopali posmrtne ostanke člana AVNOJ. dr. Sime Miloševiča /n književnika Ivana Gorana Kovačiča. Pokopu posmrtnih ostankov bo-rcev, ki so padli v bitki na Sutjeski, so prisostvovali člani Zveze borcev to drugih družbenih organizacij iz okrajev Goražde, Sarajevo in Mostar, starešine vojaške komande ODPOVED DELOVNIH ODNOSOV Beograd, 22. jun. (Tanjug). Na seji oddelka za upravne spore Zveznega vrhovnega sodišča ja bilo sprejeto mnenje, da se islavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, ki so na bolezenskem dopustu ne more odpovedati delovni odnos n:ti tedaj, če je gospodarska organizacija v likvidaciji. Delovni odnos delavca in uslužbenca gospodarske organizacije, pa tudi tistih, ki so na bolezenskem dopustu, preneha šele tedaj, ko bo po zaključen; likvidaciji gospodarska organizacija črtana iz registra gospodarskih organi* zacij. V obrazložitvi se poudarja, da sa po odredbah člena 19 Uredbe o ustanovitvi in prenehanju delovnega odnosa, delavcu oziroma uslužbencu gospodarske organizacije ne more odpovedati delovni odnos v »Sutjeska«, ka opravlja dela na Tjentištu, člana družine dr. Sime Miloševiča — dr. Olga Miloševič in dr. Djuro Miloševič ter sin to hčerka podpredsednika iz vrš. odbor,a AVNOJ Nurije Pozderaca. Od posmrtnih ostankov se je poslovil pred grobnico sekretar Glavnega odbora Zveze borcev Besne in Hercegovime Nemanja KAIRO, 22. jun. (Reuter). Generalni sekretar organizacije Združenih narodov Dag Hammarskjold je z letalom prispel iz Jeruzalema v Kairo. Nocoj se je v Kairu sestal s predsednikom ZAR Gamalom Naserjem in s poveljnikom oboroženih sil OZN na Srednjem vzhodu generalom Burnsom. Domnevajo, da se bosta Hammarskjold in Naser med drugim pogovarjala o libanonski krizi in o mednarodnih policijskih silah OZN na področ- n t e r v e n c i j e v Libanonu. Vlada ZAR ima sedanjo krizo v Libanonu za notranjo zadevo te države. Opazovalci v Kairu pripominjajo. da se to opozorilo nanaša na poročila, po katerih b; ju Gaze. Hammarskjold se namerava vrniti v Bejrut v ponede- ZDA utegnile poslati svoje vo-Ljek ali v torek, ter bo imel še zadnji razgovor z opazovalci OZN, preden se bo v sredo vrnil v New York. času bolezni ki traja ali se drugi voditelji podjetja v li-zanjo predvideva, da bo traja- kvidacijj ne morejo^ za dolo-la več kot sedem dni, a manj čeno dobo po zaključeni likvi-kot eno leto. V praksi Sveta daciji voliti v organe delavske-za ur,ravne spore je prišlo do ga samoupravljanja in postav različnih mnenj o tem. če se ljati na vodilna mesta v dru-prepoved odpovedi delovnega gih gospodarskih organizacijah. Sinoči se je generalni sekre- mairsfcjoeld je prispel v Jeru-ta,r OZN v Jeruzalemu sestal zalem ,iz Amana, kjer se je bil z izraelskim ministrskim pred- sestal s kraljem Huseinom in sednikom Ben Gurionom. V s predsednikom jordanske vla-obveščenih krogih se je zve- de Rifajem. VMtkovičr''Na ““sikupno'' ^obto- delo, da sta se Hammarskjoeld _ Združena arabska «puMika co so položili venec okrajne- to Ben Gurion pogovarjala tu- je sinodvs<- ^ip sa odbora Zveze borcev Gora- df o izraelsko-jordanskem spo- matske predstavnike v Kar.ru žde to mnogo cvetja. ru zaradi gore Scopus. Ham- na nevarnost kakršne koli tuje ZAPLET OKROG CIPRA Načrt v spodnjem nama ¥ četrtek bo britanski parlament razpravljal o vladnem predlog« — Grški uslužbenci MUTO se vračajo v Smirno odnosa uporablja tudi tedaj, če je v gospodarski organizaciji sprožen postopek likvidacije. V uredbi o prenehanju podjetij in delavnic je odrejeno, kakšne pravice in obveznosti nastanejo za gospodarsko organizacijo od časa, ko je sprožen likvidacijski postopek. V tej uredbi so izdane tudi posebne odredbe o tem, kako in v kakšni meri likvidacija vpliva na pravice in dolžnosti delavcev in uslužbencev. Tako se v členu 14 in 52 omejuje pravica direktorja in drugih voditeljev, da odpovedo delovni odnos. Odreja se način, kako bodo plačani delavci to uslužbenci gospodarske organizacije med trajanjem likvidacijskega postopka. V členu 53 so odredbe, po katerih se člani delavskega sveta in upravnega odbora, direktor in LONDON, 22. jun. (Reuter). Britanski parlament bo v četrtek razpravljal o novem načrtu britanske vlade za rešitev ciprskega vprašanja. Debata bo trajala vsega en dan. Komentatorji so mnenja, da bo vladin načrt sprejet že zato, ter ima konservativna vlada v parlamentu večino, ^ da pa bo razprava v spodnjem domu kljub temu zelo zanimiva, ker bodo laburisti vladni načrt napadli. ponovili incidenti, kakršni so bili zadnje dni ob prehodu vlakov iz Grčije v Turčijo. V atenskem sporočilu je rečeno, d so nekateri turški državljani napadali s kamenjem grške vagone, zaradi česar je bil huje ranjen nek grški državljan. jaške enote v Libanon, da bi podprle Chamounovo . vlado. Na drug; strani pa tu opozarjajo tudi na prihod Hammar-skjoelda, ki se bo z Naserjem posvetoval predvsem o liba- nonski krizi. Opazovalci izražajo mnenje, da je vlada ZAR pripravljena podpreti Ham-marskjoeldovo poisiiansitvo, ker meni, da je poslanstvo v danem položaju edina pot za rešitev krize. Današnji londonski »Obser- Slcvesnost v Cerkljah Cerklje, 22. junija. — Ob 100-letnicj rojstva gledališkega umetnika Ignacija Borštnika je danes dopoldne KUD »Davorin Jenko« kljub neugodnemu vremenu pripravilo pred njegovo rojstno hišo prisrčno svečanost, na kateri je o življenju in delu pokojnika govorili nestor slovenskih gledaliških umetnikov Hinko Nučič. Zvečer so uprizorili v režiji Jožeta Zupana domači amaterji dramo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovf«. Kot znano, je včeraj ciprska vlada s posebno noto odgovorila odklonilno na britanski načrt za Ciper. Današnji vladni list -Katimerini« * podpira Makariosov predlog za ustanavljanje samoupravljanja na Cipru, s tem, da bi bilo prehodno obdobje mednarodno garantirano. Po mnenju lista pa bi se morali pogajati o-tem Britanci samo s Ciprčani. List prav tako trdi, da bi morali pri samoupravljanju na Cipru paziti na to, da bi bili ciprski Grki in Turki v ciprski skupščini sorazmerno zastopani. Pričakujejo, da bodo predstavniki azijsko-afriške skupine v OZN v sredo razpravljali o ciprskem vprašanju, čeprav je sestanek namenjen predvsem poročilu pododbora za Alžir. Predstavnika Grčije in Turčije v OZN pa sta poslala pismi predsedniku Varnostnega sveta, v katerih sta opisala nedavne spopade na Cipru. Po mnenju opazovalcev je malo verjetno, da bi ena ali druga stran zahtevala razpravo o Cipru v Varnostnem svetu OZN. Sinoči se je vrnila iz Aten v Smirno druga skupina Grkov, civilnih uslužbencev štaba Atlantskega pakta za jugovzhodno Evropo, ki so jih 14. junija evakuirali jz Smirne. V uradnih grških krogih pravijo, da je prejšnji teden zapustilo Smirno približno 200 grških uslužbencev s svojimi družinami. Grška vlada je včeraj obvestila vlado v Ankari, da bo ustavila železniški promet med obema državama, če se bodo TELEGRAMI RABAT — Maroška vlada je sinoči sporočila, da bo reorganizirala maroško državno upravo, da hi odstranila »zadnje sledi za bivšim španskim Marokom«. RIO DE JANEIRO — V Riu de janeiru se bodo danes sestali predstavniki Japonske, Italije, Zahodne Nemčije in ZDA, ki se bodo v prisotnosti predstavnikov vseh južnoameriških držav posvetovali o investiranju tujega kapitala v nerazvite države. RIM — Osebje italijanske letalske družbe Al Italia je napovedalo stavko zaradi prenizkih plač. SANTIAGO — Čilsko zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da bo predsednik zahodnonemškega Bundestaga Gersten-meier 10. julija prispel na obisk v Cile. BUDIMPEŠTA — Jutri bo odpotovala v Bolgarijo madžarska državno-partijska delegacija, v kateri bosta tudi Janos Kadar in Karoly Kis. CAMBRIDGE —Smithsonov astrofizični laboratorij je sporočil, da bo tretji ameriški umetni satelit konec prihodnjega tedna prišel v zemljino ozračje in zgorel. Besedni dvoboj med ZAR in ZDA OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA DAMASK, 22. junija. (Po telefonu.) Glavni urednik egiptovskega lista »Al Abram-« Kam mah Ilusanein Heikai, ki velja za Naserjevega zaupnika in ki navadno v svojih komentarjih izraža mnenje palače Kubbeh, je te dni napisal dva večja članka o ameriški politiki do Egipta in o Libanonu, v katerih — zelo nenavadna praksa — navaja dobesedno neki razgovor med Naserjem in ameriškim veleposlanikom v ZAR F.eymondom Harejem o Libanonu. Očiten namen je, da razkrije razvoj dogodkov in odstrani vsak dvom o stališču ZAR in Na-serja osebno. JEZERSKO, 22. junija. — Sinoči so Jezerjani s slovesnostjo pred spomenikom padlih za svobodo in žrtev fašističnega nasilja praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 16. junij 1944. leta, ko so številni domačini začeli množično odhajati v partizane. Po prihodu pionirske in partizanskih patrulj, ki so položile ver.re pred spomenik, je o težkih časih med NOB govoril prvoborec tega kraja Ludvik Vir-ntls. ob zaključku svečanosti je moški pevski zbor zapel ža-lostinko »Kot žrtve ste padli«, nakar so navzoči počastili spomin padlih z enominutnim molkom. — Na sliki: Pogled —- Jssftrsko oViolioo. Najnovejše, kar izhaja iz objavljenih razgovorov Naser - Hare, je, da je egiptovski predsednik 20. maja med razgovorom z veleposlanikom ponudil posredovanje v libanonskem sporu. V tem pogovoru je Naser, kot piše »Al Ahram-, rekel Hareju: »Ce mislite, da je med nami in opozicijo v Libanonu dogovor, se motite. Združene države ne poznajo razmer in so odgovorne za stanje, ker se one vmešavajo v notranje razmere s tem, da podpirajo eno skupino proti drugi... Edina rešitev je. da poskusimo skupno najti rešitev spora. Vi ste prijateiji vlade, mi pa opozicije ...« Naser je še posebej poudaril, da pade glavna odgovornost na vlado ZDA, če odkloni posikus. V istem razgovoru je Naser predlagal — na Harejevo vprašanje — naj bi za podlago služil predlog »-tretje sile« okrog Henrv Faraona, o katerem smo tudi že večkrat ooročali. Vlado naj bj prevzel nevtralec, k; bi bil sprejemljiv za obe stranki, kar bi najprej ustavilo boje in nudilo možnost za pogajanja. Kot primerno osebnost je Naser omenil komandanta libanonske armade generala Sehaba. Zahteval je čim hitrejši odgovor iz Wa-shingtoma. Odgovor je prišel šele čez deset dni, ko se je v Libanonu zgodilo že toliko novega, da je bila poravnava še težja, in vrh tega ni bil pozitiven. 30. maja je namreč Hare sporočil, da smatrajo v Washing-tonu, da je nastopila sprememba, kajti Chamoun je sporočil, da ne misli na ponovno kandidaturo. States Departement je želel naj bi Naser pritisnil na opozicijo, naj neha z boji, češ da je bistvo spora odstranjeno. Naser je' odgovoril, da je prepozno za tako rešitev, ki bi bila možna dva ali tri mesece preje. Kljub temu ni umaknil svoje ponudbe in namignil, da bi ZDA odgovarjalo tajno posredovanje, zaradi Iraka in Jordana, ki bi — kot je rekel Naser Hareju — »lahko sklepala, da so ju ZDA pustile na cedilu.« Tretji sestanek je bil 6. junija. Hare je prišel z odgovorom. da mora vse skupaj preko Chamouna, kar je Naser odločno odklonil, češ da stvar izgleda, kot da je spor med njim in Chamounom in da ZDA posredujejo med njim in med libanonsko vlado. »S Chamounom nisem v sporu. Kaže, da ne gre za libanonski problem. temveč za problem Chamouna. S tem jaz nimam opravka .. .« Kaže, da je s tem sti o okrepitvah VI. flote, o manevrih izkrcanja na turški obali, o okrepitvah britanskih padalcev na Cipru in o pošiljkah orožja jz Amerike, Jordana in Iraka v Libanon. Istočasno s tem so propadli v Libanonu tudi poskusi ljuai, ki so nad sporom, kot je patriarh Neuzi, ki je — morda po sporazumu — predlagal, naj Sehab prevzame oblast. Po zadnjih poročilih je general v hišnem zaporu, potem ko je očitno odklonil, da bi prevzel odgovornost za vse obsežnejše in brezobzimejše operacije proti upornikom. »Ce ne boste zadušili upora vi, ga bo VI. flota«, mu je baje rekel veleposlanik ZDA v Bejrutu Mc-Clintock. Po 40 dneh bojev v Libanonu kaže, da so dogodki pred novim preobratom — in to ne na bolje, temveč na slabše. Med opazovalci v Siriji in Libanonu samem narašča prepričanje, da je v kratkem pričakovati fizično intervencijo ZDA in Velike Britanije v libanonskem notranjem sporu. Večkrat je bilo že rečeno to nekateri voditelji odpora proti Chamounovi vladi so to tudi . , predlagali, predvsem socialist Pa me^ Džumblat, da bi bilo treba bre volje-čimpreje ustanoviti skupno poveljstvo in koordinirati akcije, po možnosti pa tudi ustanoviti revolucionarno vlado. Vse to se dozdaj ni zgodilo in morda bo prepozno, kadar se bo zgodilo. Res je sicer, da uporniki obvladujejo večino ozemlja in predvsem vsaj šti* , . „ ri petine meje s Sirijo, toda propadla zadnja možnost' za problem je sedaj presegel me-mimo poravnavo spora in da je države in dozoreva za zu-so ZDA že po sestanku 30. ma- nanij ja začele z novo akcijo, ki utegne dozoreti v kratkem v Do tega posega je z ustano-deianski poseg. Od tega datu- vitvijo opazovalcev OZN de- ma »o se začele pojavljati ve- jansko že prišlo. In daei ZAR uradno ni bila obsojena, je bila izrečena obsodba nad njo že s tem, da so bili poslani opazovalci na njene meje — v kolikor bodo tja seveda mogli in smeli. Toda akcija OZN je v bistvu postranska stvar, kajti bistvo spora leži izven meja Libanona. Gre za vse več. za posledice, ki bi jih imela sprememba režima v Libanonu, na Irak, na Jordan in na Saudijo, kjer bi bili zahodni interesi življenjsko prizadeti. Kaže, da so se v Washingto-nu odločili za akcijo, katere posledic ni moč oceniti, bodo pa gotovo usodne. States Departement se je odločil za Chamouna in pustil propasti napore za izboljšanje odnosov z ZAR, o katerih smo že poročali in ki so kazali lepe možnosti za uspeh. V Libanonu tako nj več možnosti za kompromis. Propadli pa so tudi poskusi posredovanja. Borba prehaja v odločilno fazo. Preden pa se ta faza začne, želi ZAR otresti s sebe očitke, ki so se nakopičili proti njej zadnje tedne. Značilno je, da se ni upirala odločitvi Varnostnega sveta o nadzorstvu bil dokaz do-pa so se v Wa-shingtonu kljub temu odločili drugače, se je Kairo odločil za objavo razgovora. Ni dvoma, da je Dulles, ki je zavlačeval 'odločitev in prišel končno do napačnih zaključkov, naredil usodno napako. Morda se je zopet enkrat boril z vestjo in presodil, da ima osebne moralne obveznosti do Chamouna in je zaradi tega spustil priložnost za ureditev odnosov z ZAR, za kar so bili zadnje tedne dani vsi pogoj i. Heikai, ki velja za’ ZDA naklonjenega novinarja, razvoj očitno obžaluje, Jaka Stular. ver« energiično napada morebitno angioameriško »Intervencijo v Libanonu, poudarjajoč, da bi intervencija v sedanjem trenutku pomenila pra-v takšno katastrofo kot sueška afera pred dvema letoma. List je mnenja, da Brrtaniji in ZDA ne bi bilo preveč težko najti zakonitega opravičila za intervencijo v Libanonu, da bi podprle vlado predsednika Chamouna, da pa s tem ne bi zagotovile notranjega miru in bi onemogočale relativno zatišje, v katerem bi lahko dosegli kompromis. Po mnenju »Observerja« bi bilo bolje, če bi libanonski problem prepustili1! generalnemu sekretarju OZN in njegovim funkcionarjem. Po mnenju lista bi Veiiika Br/tanija in ZDA najbolje dosegle svoj namen, če bi se na Srednjem vzhodu 'zvedelo, da ne nameravata intervenirati in da od vlade ZAr ne pričakujeta nič drugega kot strogo nevtral-. n ost. Poslaništvo Združene arabske republike v Bonnu je včeraj objavilo izjavo da bo ZAR poslala v Libanon prostovoljce, če b; libanonsko ljudstvo z.a-. htevalo pomoč crd arabskih držav. V Bejrutu sta bili včeraj dve močili eksploziji in sicer v bližini predsedstva •republike in v bližan; rezidence zunanjega ministra Malika. Libanonska vlada je tudi uvedla cenzuro za vse tuje dopisnike. Po seji libanonske vlade, ki je bila včeraj popoldne, je li-banonsk; minister za informacije izjavil, da se je Hammarskjoeld »prepričal o vmešavanju Združene arabske republike v notranje zadeve Libanona« in o »utemeljenosti libanonskih protestov«. Poročilo g »fronte« Peking, 22. junij a (Reuter). V Pekingu so uradno sporočili, da so v ofenzivi proti »štirim zlom«, ki se je začela letos pozimi, zavedni državljani pobili milijardo in 160 milijonov podgan, na milijarde vrabcev, 5-3.882 ton muh in 5714 ton komarjev. * Poročilo je razveseljivo, v pravem pomenu te besede, »koda je le. tla je' nepopolno. Človek bi nehote rad vedel, koliko je bilo vrabcev, vsaj na milijone natančno, kajti milijone si je mnogo laže predstavljati in jih prešteti, kot pa milijarde. Poročilo tudi ne pove, koliko ljudi je čepelo koliko ur na strehah, da so vrabci začeli padati na tla? Kak psiholog bi morda lahko dodal še to, koliko lahko sedaj delovni ljudje laže. spijo — če na Kitajskem sploh še kdo spi — ko jih ne moti več čivkanje? Poleg tega pa se človeku zdi — ne da bi podcenjevali rezultatov ofenzive, da je milijarda in 160 milijonov podgan malo, vsaj za nekaj milijonov premalo. Morda je pa kdo na skrivaj pobijal podgane, ne da bi jih prinesel vaškim statistikom? In ua koncu: kaj pa miši, ali so te res kar tako odnesle zdravo kožo? Sumljiva se zdi še skupna teža komarjev. Vsak. ki je že ob večerih mlatil po rojih komarjev, ki so pristajali na razgaljeni koži, ve,, da je komarja po udarcu precej manj, kot ga je bilo, ko je še brezskrbno brenčal po zraku. Številka 5714 ton je zato prav gotovo le dokaz skromnosti tistih, ki so to golazen tehtali, in je bilo komarjev prav gotovo za nekaj kilogramov več! Vsekakor pa je bil boj hud in neizprosen: poročajo, da sta med drugim morala takoj zapustiti Peking dva sovjetska (!) strokovnjaka, ki sta pustila, da se je nekaj vrabcev zateklo v njuno hotelsko sobo! In vendar si človek ne more kaj, da ne bi trdno verjel, da je na Kitajskem prav gotovo še kje kakšen kraj, kjer vrabci še vedno brezskrbno čivkajo in skačejo po dvoriščih ... -a! VREME Vzhodni Atlantik ter zahodna in srednja Evropa so v področja nizkega zračnega pritiska, frontalni) motanje pa povzročajo na področij! ALP obilne padavine. NAPOVED ZJL PONEDELJEK: oblačno vreme, vm^j Se padavine. Nekoliko hladneje feffO XnL, STB?. 148 SLOVENSKI Izdaja la Usi« Casaji lsnu podjetje Sto.eualil pa.-aCevalet. _ Ulrr-ktori Rudi Jnnbnba. Glavni in odgovorni uredniki Sergej Vošnjak. — Uredništvo! Ljubljana, Tomšičeva ulice it 1 in 3. telelon 23-522 do 23-524 — Upravni Ljubljana, Tomšičeva nlica št. 1-11, telefon 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1, telefon 21-S96. za ljnbljanske naročnike 28-463. za znnanje 21-832. - Poštni predal SL 29. — Žiro račnn pri Komo nalnl banki Ljubljana It - Mesečna naročnina 230 din isniftVB Z OBISKI FBI MRVHOVSE1H HIMOOTTIBSLIH Cez Vlajnico ne prideš kar tako, ker se vije do vrha več kot trideset okljukov. Dobro je le, da pelje pot skozi gost bukov in kostanjev gozd. Prav do vrha ni nikjer nobenega počivališča, niti kake majhne planinske kočice ne. Na teh okljukih nas nič ne spominja na gradbišča hidroenergetskega sistema Mavrovo. Pač pa se dobro poznajo ostanki nekdanjih gradbišč na »Sifonu«, »Vodostanu« in v predorih Toljane; to je na drugi strani in to vidiš z vrha. K »Sifonu« xdaj ne prideš, ker teče po njem voda Mavrovskega jezera. To je navpično prebit predor v steni planine Bunec; vodi lijo vasi im planine. Zdi te, da je tudi' nebo z nekaj oblaiki potopljeno v njem. In ko se tako čudite tem lepotam, ko gledate, kako se barve modrega neba in jezera, zelenih gozdov in z narcisami posutih pobočij ob jezeru prelivajo in se spletajo v čudežni splet barv in odtenkov, obstanete od začudenja. Ce ste bili kdaj prej tukaj, se spomnite nekdanjega Mavrovskega polja z žanjicami, spomnite se konjskih dirk na polju, hoje svatovskih druščin z edinstvenim piskanjem oboi podobnega pihala in udarjanjem bobnov. Prevzame te pa še nekaj. To je ponos, da si v teh vaseh, kjer so se ljudje znali bojevati. t* ' v W> -.Mi Pogled na Mavrovsko jezero pod reko Orčuško in pelje spet navpično v drugi steni, na enem izmed pobočij Sar planine. To je bilo obenem s Kaverno najtežavnejše delo na tem velikem gradbišču. Po nekaj kilometrih je na koncu predora »Vodo-stan«. ki je 600 m nad Kaverno. »Vodostan« je velik vodni zbiralnik in obenem čistilnik vode, ki se spušča od tod po jeklenih ceveh strmo v hidrocentralo in poganja turbine. Zgradbe teh gradbišč se ogledujejo. Zdaj so puščobne; ostale so kot spomeniki velikih delovnih dejanj. Prešli smo Vlajnico in pred nami se je razprostrla čudovita podoba, ki s svojo lepoto spominja na Blejsko jezero in njegovo okolico. Ce bi graditelji zgradili v jezeru še otoček, kakršen je na Blejskem jezeru, bi bilo Mavrovsko jezero morda pravi dvojček Bleda, Pred nami leži modro jezero, obdajajo ga gozdovi in tri 'vasi: Leunovo, Ndlkiforovo in Mavrovo, okrog pa kraljujejo pisana planinska pobočja Bistre. Ob jezeru se belijo narcise. čudovito cvetje, ki je v tem letnem času z belino preglasilo zelenje Mavrovskega ’ polja. Jezerska voda nenehno narašča. To vidimo po potopljenem drevju, okolici jezera in po nekdanji cesti, ki se vidi tu pa tam. Graditelji so zgradili novo široko cesto proti Debru in pa okoli jezera tja do Niki-forova in Mavrovega. V bistri; jezerski vodi se zrca Uprli bo se. ustanovili svoje partizanske odrede. Dali so mnogo borcev. In ko so gorele vasi, niso sklonili glav, temveč so našli pribežališče v okoliških gozdovih. Mnogo je slavnih imen, ne le Cedo, Mladen, Kalin in drugi, ki so napisani v naši zgodovini. Brez števila jih je. Tako se v prepletu občutij, spominov in otožnosti pomikamo ob Mavrovskem jezeru k Mavrovim hancm, občinskemu središču tega kraja. Le nekaj hišic je v tem naselju, nekaj trgovinic in majhna restavracija, mladinski dom in .nekaj barak. Zgradili bo ga graditelji hidrocentral, ker staro naselje je že več kot 30 m globoko pod vodo. Tu so dela dokončali. Velikanski jez, obložen s kamenjem, stoji trdno. Nad jezom je velika goba, po kateri se pride v notranjost jezu do zapornic. V jezu je 600.000 kubičnih metrov zemlje. V njem je nekaj sto ton cementa in kamenja. Jez je zahteval nekaj let dela. Več sto delavcev, buldožerov, drobilcev in žičnic je zgradilo jez in s tem ustvarilo Mavrovsko jezero. Najprej je pričela napolnjevati zajezeno kotlino, voda Mavrovske, Leunovske in Niki-forovske reke. Zdaj dotekata v jszeno tudi že Beližka in Vr— benska reka. Pri jezu je zdaj voda globoka več ko 40 m, ko pa bo stekla v jezero še Radika, se bo gladina dvignila še malo več ko za 10 m. Lepoto mavrovskega kraja dopolnjujejo čudoviti odseki Radiške tesni. Nad nami se dvi-gajo visoke ter strme plan. ne in stene. Sumi reka in šume potoki. To je dolina, polna čarov, ki vas navdušujejo, tu in tam pa tudi ostrašijo, ko se dvigajo nad nami več ko 100 m (visoke stene. Radika se prebija med njimi obenem s cesto. Iz ozkih presekov se tu pa tam pokaže človek, kot da je zrasel iz zemlje. To so hribovca od Gornje Reke, kj žive po raztresenih vaseh po planinah. Po teh prevalih, na teh stenah, spet srečujemo imena in datume. Zapisovali so jih partizani in graditelji mavrovaklh hidrocentral. Tako je prav do spoja rek, kjer se cepi cesta proti Srezimiru in naprej proti Torbeškem mostu. Tu se pravzaprav začne reka Radika. Hitra je in bogata postrvi. Zraven nje se vije pot proti Srezimiru, nekdaj bogati vasi, kamor so prihajali sultanovi poslanci. Zdaj je v tej vasi poglavitni del graditeljev tega odseka mavrovskih hidrocentral. Tu gori v Stirovici in naprej pri Torbeškem mostu opravljajo zadnja in odločilna dela pri ukrotatvi reike Radlke. Vre kot v panju. Tu je 2000 delavcev, več deset tehnikov in nekaj inženirjev, seveda pa še brez števila buldožerov, tovornjakov in drobilcev. Delajo na vso moč v več izmenah. Zares so dela že zelo napredovala. Tudi pri Torbeškem mostu delajo z velikim zamahom. Polno je ljudi in strojev. Od daleč se sliši pokanje min. Toda tu Ijudje ne govorijo le o delovnih uspehih. Zmeraj pretke-jo to s spomini na tiste, ki jih je tu zadavila smrt tiste dni, ko so to gradbišče zasuli plazovi. Mnogi delavci so tedaj objeti z belo smrtjo ostali tu za večne čase. Da. Ne sme se zgoditi, da bi prišel na Torbiški most, šel čez Srezimir in Stirovice, pa se ne bi spomnil imen Kosovac, Rado . . . Koeovac se je rešil izpod plazu. Toda ni odšel. Iskal je tovariše. Nekatere je rešil, potem pa je njega samega zasul in umoril ponovni plaz. Prepevali so pesmi. Slutili so, da se bo nekaj zgodilo, toda vendarle so ostali na delovnem mestu. Tedaj je zabobnelo. Slišal se je čuden udarec in temu so sledili pridušeni kriki. Nekateri so vstajali, drugi so klicah. Bela smrt je počasi zmagovala žrtve. Za drugo veste. Na Torbeškem mostu so umrli graditelji hidrocentral. Nedaleč stran, v bližnji vasi, so umrli varuhi naših meja, ki so v najhujših dneh varovali naše meje in se čudili delovnemu poletu na .teh gradbiščih. Ko bodo objekti na Torbeškem mostu dokončani, bodo večni spomeniki padlim tovarišem. Iskal sem kaka napisana njihova imena po stenah in po drevju. Niso jih zapisali. Toda o njih mi pripovedujejo vsi stari in mladi delavci. Torbeški most, ena izmed epopej naše graditve, je za nami. Cez Bogdov Brodeč in Vrben se vračamo spet v Mavrove faaoe na obalo Mavrov— skega jezera. Tu in tam vidimo ob cesti predore in prekope. V Vrbenu gradijo hidrocentralo. Ta hribovska vaa, do katere si včasih prišel samo peš, se je spremenila. Pa spet večje gradbišče. Tu bo reka Radika gnala turbine nove hi-drocentrale, ki jo že gradijo. Po strmih pobočjih se vijejo ceste. So del vsega tega, kar so napravili na obsegu 80 km. Ta velika dela ao spremenila podobo kraja*. Po vaseh svetijo električne žarnice. Ena izmed največjih graditev v naši državi — graditev mavrovskega hidrocentralskega sistema — se utelešuje. Dve tur bini v Vrutoku že tečeta. Po sledi napisov, ki pomenijo človeška imena in datume se vračamo v krogu k Mavrovskem jezeru in po strmih okljukih Vlajnice proti Pologu. Srečujemo se z delovnimi stvaritvami in s spomini na padle partizane, vojake in delavce, In vse to skupaj je tisto, o čemer smo dolga leta poslušali in brali in čakali na uresničitev — to je Mavrovo. Ljubomir Isalev iSSŠ® m mm Ribiške ladje v radarskem arhipelagu Od Zadra do Dugega otoka ■ f .... Naš motorni čoln se je zibal na valovih, ko smo konča-vali zadnje priprave, preden smo se vkrcali za tridnevno potovanje med najlepšo otoško skupino na Jadranu, med Komal. Priskrbeli smo si vse potrebno od prehrane do nafte in naposled je prišel čas odhoda iz malega, starega za-darskega pristanišča Foša ... Ko smo pluli čez Zadarski kanal, smo uživali v prvih sončnih žarkih, tki^P - zlatili nebo nad stenami Velebita in osvetljevali skrivnostne in ponosne Tulove grede, ki pričarajo pravo alpsko doživetje v Dinarskih planinah. Tisočletni Zadar z Donatom, Babjo kulo in z vsem starim in novim je ostal za nami, slovesen Iz cikla »Med otoki zadarskega otočja trov gosto pletene mreže, ne- do zadnje celice, tako da pokaj škatel vrvic s tisoč trnki, zabimo na mesto, na civili-zraven so čudovite obramnice, zacijo in vse tisto, kar lme-»panule« in drugi ribiški pri- nujemo danes moderni napre-bor za lov najrazličnejših rib. dek. Smo samo prvotna bitja Ob Rafti je njegova žena Jel- na modernem vodnem vozilu, ka, ki je še pomembnejša osebnost. Najprej ima ta žena vse Rafove odlike, zraven tega pa je še strokovnjak za jedačo. Z jastogovo juho, ki jo skuha Jelka, se ne more skušati prav nobena druga juha, vsaj ~v_'naših gostinskih lokalih ne... Tretji je Zlatko, umetnik, z nepogrešljivo kamero, obešeno okoli vratu in z navigacijsko karto pred seboj. Ce že ne slika kakega galeba ali kak otoški motiv, tako mimogrede, potem gotovo bolšči v karto in razvoz- Notranjost svetilnika Veli rat kot zmeraj, tako kot tedaj^, ko so ga osvajali vitezi križarji v XIII. stoletju, in tako ponosen kot vedno zdaj, ko se je naposled vrnil v objem domovine. No, najprej se moramo predstaviti. Najprej... To je kapetan Rafo z Iža, ki odlično gradi ladje, sijajno krmari in jadra in je dober motorist in ribič. Oprema, ki jo je bil namestil na palubi in v notranjosti ladjice, je velika vrednost. To je več sto me- lava morske globine in imena zalivov. Četrti' sem pa jaz, na papirju sicer vodja potovanja, v resnici pa samo zapisovalec dogodkov in vtisov na poti. Vtisi so edinstveni. Potujemo skozi otočje, kjer ni velikih hotelov in umetne obalne gizde, toda to nam nadomestijo čudovite podobe, ki jih vidimo, nepozabni vtisi prvotne lepote, zgodovinski objekti, nepozabni originalni ljudje in ribiško življenje, ki nas v nekaj dneh prevzame POZABLJEN dolg) kakor bi hotel življenju. Bil je kljub vsemu I jrlrr Ae> 45 5/71 n.f>kai C CLSCl I Stipe se je zaustavil pred iz- poslednja iskrica dvoma in Sti- na trdi klopi v čakalnici že- prtjatelj^^dejstuom! Trečen! da je vsaj nekaj časa ložbo ~Na-Ma~ in si ogledoval pe je neizpodbitno ugotovil, da lezniške postaje, kača g . marsikomu tako godi. živel v lepi Sloveniji, o kateri razstavljene predmete. Toda to je maloprej videl prijatelja iz s te niso Vregnali. Toda kljub Zamahnil z roko, ker je že v otroških letih slišal to- na m dolao zanimalo, ker si je otroških let. Bilo mu je kar vsemu se nt ni%M da mše dalje govo- liko čudovitega. Prvi mu jo je menda že stotič ogledal te hudo, ker je morda zamudil bi sedel na vlak in S6 » želel rila o tem. Pogovor je obrnil predstavil France, ki je s SVO stvari Prečkal je ulico in se edino priložnost, da se sreča z Niš, ko pa st je ved druaam da bi zvedel, kako je jimi starši preživel vojno v vanotil vo Titovi na železni- njim in mu tu, v Ljubljani, študirati na ljubljanski c Francetovimi starši. Sam sebi njegovi hiši. Pogosto je govo- ško postajo Bil je tako zamiš- nadomesti tisto, kar je pustil zi. Nekje na dnu je še , mislih očital ker je čisto ril o svoji ožji domovini, iz ka- itn da seje večkrat zadet ob v Nišu. Prijatelja si je že dolgo tlelo upanje, da ^ naposled ta^a °mu je tere so ga pregnali in to je koga in se je moral venomer želel, pa je bil preveč plah, da potrkal ^ ® dolgo prijatelj razodel, da sta živa pomagalo, da se je sam na- - opravičevati. Nato pa je pri bi si ga poiskal% lepaLubljana postala za dolgo ^ zadovoljen. vezal nanjo in jo vzljubil. kavami Evropa nenadoma ob- Spet se je znašel sredi mest- njegovo mesto. TT . er,r,mindi« ie dejaL Skušal je zadremati, pa ni stal in uoibal ali bi vstopil ali nega vrveža. Nekaj časa je ho- Zvečer, ko je v kinu Union -Do letos spomla , J > moael Spomnil se je septem- ne Naposled’ se je odločil in dil po peronu in opazoval pot- čakal v vrsti pred blagajno za France. ^s^ stauoua 5ra j^ta 194i, ko ga je nekega zasedel svoje staro mesto pri nike, ko pa je bilo ze precej zadnj0 predstavo,'je ponovno 9\^aj^ imomo s ^ mati poklicala k sebi in oknu Natakarja je odpravil z pozno, se je spravil na klop v oživel spomin. V velikem ogle- v bloku na robu bis’ £■ razodela novico, da bodo narsči lom turške, sam pa je čakalnici. Bil je že navajen da dalu je zagledal njegove Živah- pri „jih dobri motril mimoidoče ljudi, ki so ga je kdo nenadoma zmotil v ne oči. Brž je zapustil vrsto, da ^-vl^uZdan ~ Se iz Slovenije. mir-nn mnoao sT>av,ju in ga vprašal po vozov- ga ne bi spet izgubil. le privletcLi na aan... , tnnfka hndo •Ti sl...- ga koj spoznal in ga toplo objel, prijateljem in šele, ko ga j P P dober z Nato pa sta dolgo v noč kolo- skrila tema se je zgamL V J™ ^ dom in naš mu vratila po ulicah in obujala čakalnim je biloše dovolj *™- n^orT^domtstTti.> spomine na preteklost. štora zanj m tuai ta noc, ku Pred postajo sta se ustavila, kor mnoge druge, se je umak- »Tu stanujem,« je smeje se de- mla novemu dnevu ... jal Stipe in ponudil roko pri- • : jatelju. Ta ni mogel prikriti Vlak je enakomerno ropotal. v nas so se prebudila nagnjenja naših pradedov... * Prejadrali smo tesen 2dre-lac med otokoma Ugljan in Pašman ter zavozili v Srednji kanal in se približevali otoku Ižu, potlej pa Ižu Velemu, rojstnemu kraju naše Jelke in stalnemu prebivališču njene družine. Pred Malim Ižem smo srečali v ožini tunolovec iz Kalija, ki se je pripravljal za lov na polarde. Vsi na ladjici so komaj čakali, da bi zapazili kak ribji vlak in potlej s tovorom odpluli v Sali na Dugem otoku, kjer je tovarna konserv. Spominjam se tega tunolovca, ko je pred nekaj leti ujel kakih deset tunov, med katerimi ni bil noben lažji od 200 kg ... Pripeljali smo se na drugo stran Ugljana in uživali ob lepoti otoka in gledali naj-višji- vrh Sveti Mihovil, kjer je mogočna trdnjava iz beneških časov. Ta trdnjava se vidi s kopnega in z vseh otokov v Zadarskem otočju. Otok Ugljan je zanimiv. Dolg je 22 km in na njem so doma dobri vrtnarji in ribiči. Ves je porasel z oljkami. Zato bi mu tudi morali reči Uljan, kakor to tudi zahtevajo nekateri imenoslovci. Drugi pa trdijo, da je dobil ime od »insula Geliana«, ker je bil nekdaj fevdalna posest tega Patricija. Podarila mu ga je beneška republika, po tistem, ko je prezadolženi kralj Ladislav prodal vso Dalmacijo za 100.000 dukatov ... Pristali smo v Ižu Velem, se sprehodili po tem zanimivem kraju, kjer je ribištvo tradicija in kjer so senjski Uskoki samosvoje prelisičili v boju beneške ladje. Uskoki so bili slabši, zvlekli so svoje ladjice na suho, veliko beneških galej pa je obkrožilo zaliv in obalo. Uskoke ip Benečane je zagrnila noč. Uskoki so za trdnjavskimi zidovi prižgali ognje in čakali na boj drugega dne. Zjutraj so Benečani naskočili, toda brž so spoznali, kako so jih Uskoki preslepili. Ponoči so namreč Uskoki zvlekli ladjice po kopnem na drugo stran otoka in odpluli. Samo kakih deset svojih pokrival so pustili na zidovih, da je bilo videti, kot da so tam straže... V Ižu Velem še danes prikazujejo ribiško igro »Iški kralj«, kar dokazuje, da je imel nekdaj ves otok svojega poglavarja, kralja ribiča, ki je pri ustoličenju dobil zlato krono in glavo naj večje ribe — zobatca. Taka navada je bila tudi na drugih otokih. Na otoku Silbi še danes hranijo tako zlato krono ... bili tako skozi okno, mnogo s pav. ju in ga vprašal po vozov-zanimivejši za opazovanje. nici, zato si s tem ni belil Nenadoma se mu je zazdelo, glave. . da je švignil mimo okna spo- Naslednji dan je spet posku-min sprva še zelo bled in ne- sil, pa ni imel me več sreče kot določen potem pa vedno bolj prejšnje dni. Njegovo poizve-f?vKn’ie bilo *e prepozno, da dovanje po samski sobi je pn £JŽZitel za njim, je v tem vsakem človeku vzbudilo na-bi pohit 7 Franceta V smeh. češ: ali misliš, da so SteZ”tell odkar s e nista vid e- samske sobe kar tako? Se sam teh letih, odkar s e nisi prepričan, da je sta- teh letih, oaKar se im« «/• nnstal prepričan da ie sta- e-----r- v mn. j* ---- la, se je resda potegnil, tod ’ kakor tu- svojega začudenja in to je po- Stipe je slonel pri oknu in opa- tiste izredno živahne oči i maLikje 'druaie "več kot pol magalo, da je zvedel resnico. ZOval pokrajino, ki se je ravno Stipe se je nasmehnil. Skoda, si je mislil, da nisem dobil stanovanja v Ujubljani. Bahko bi se še večkrat dobila s Francetom in spet bi bilo tako, kot je bilo nekoč ... F. Šetinc Zgodaj zjutraj smo krenili i Iža. Dan je bil čudovit, nebo brez oblakov in zrak poln prijetnega morskega vonja. Poskusili smo ribiško srečo. Najprej je ujel Rafo na »pa-nulo« kaka dva kilograma težkega zobatca, potem je enega izvlekla Jelka, tretji pa se je nasadil na moj trnek. Samo Zlatko je zaman nategoval in popuščal svojo »pa-nulo«. Nič ni ujel, čeprav je drugače dober podvodni ribič, saj je njegov rekord kar lep: ujel je 25 kg težko »kir-no«. »Panula« je poseben trnek z umetno vabo na ny-lonski vrvici, dolgi do 50 m. S tem se lovi na prav poseben način, s kratkimi ali daljšimi potegi j a ji, pač glede na to, kako plove ribica — umetna vaba iz kože mladega morskega psa. Rafo mojstrsko Izdeluje umetne vabe. To smo najbolje videli po tem, ker je njegova »panula« ujela zmeraj največ. Za Zžem smo doživeli v zalivu nasproti Dugega oteka čudovito srečanje z ribiči iz Malega Iža. Bilo je nekaj motornih čolnov, kakih deset ribičev in velika mreža »lu-dar«. Ta lov je zanimiv. Najprej ogradijo del morja okoli zaliva z dolgo vrvjo, na kateri visijo na vrvicah snopi protja in vreskovega grmička. Ribe so v strahu pred temi snopi umikajo proti kopnemu, tam pa jih na plitvini zajamejo z mrežo in jih potisnejo čisto do obale. Lovijo na takih krajih, kjer morsko dno postopoma prehaja iz globine v oeščeno obalo. Topot so ujeli kakih 200 kg rib. Kakšno bogastvo barv! Premetavale so se škrlatno rdeče škarpine, kot jim pravijo ribiči, kovinsko modre skuše, zlati zobatci, srebrni lubni, rdeče bradačice in na kupu je bila cela mavrica sip, rakov ... Podarili so nam kup rib, z ribiči smo popili »požirek« izvrstnega črnega vina z otoka Susaka in krenili naprej proti Dugemu otoku. Naš cilj je bila Božava, lepi mali kraj na koncu otoka, bolj proti severozahodu. Pristanišče je slikovito, polno malih ladjic. Hiše so razvrščene ena nad drugo, na levi strani je borov gozd, hladen in gost. Nekaj malih električnih central na veter — podarili so jih izseljenci rojstnim hišam — veselo maha z loputami, kot bi pozdravljale tiste, ki prihajajo v pristanišče. Božava je najboljši kraj za oddih. Prebivalcev je komaj tisoč, vsaka hisa ima nekaj čistih postelj, dve gostišči pa moreta sprejeti na hrano in stanovanje 500 letoviščarjev. Kopališče je najboljše, ima lepo peščino. Dosti je sadja, povrtnine in dobrega domačega vina. Izlet na Božakovo Koso je izreden dogodek. Takoj smo jo obiskali in uživali v vonju trav, ko smo se vzpenjali na vrh. Izpred cerkvice na Božavski Kapeli -je čudovit pogled na odprto morje, prav tja do Italije. Z daljnogledom smo videli obrise obale in gora. Pod Božavsko Kapelo je najlepša kopališka peščina na Jadranu, zaliv Sakarun. Na čistem dnu je najdrobnejši beli pesek. Seveda smo se okopali, potem pa smo v vasi Soline pojedli »marendo« (tako pravijo Dalmatinci malici). Malicali smo sipo, zalili smo jo s črnino in se vrnili. V župni cerkvi smo se čudili razpelu iz 14. stoletja: kip Kristusa je i? hruševine in izrezan v naravni velikosti. Delo je mojstrsko, imena starodavnega umetnika ne poznajo. Malo smo se pogovorili z domačini in potem smo se napotili vzdolž Dugega otoka, do njegovega najsevernejšega rta — Velega rta, kjer je naj starejši veliki svetilnik na Jadranu. Postavili so ga pred 100 leti, za časa Avstro-Ogrske monarhije. Tu mirno živita dve sve-tilničarski družini. Edino razvedrilo jima je radijski aparat. Z višine več ko 70 m seže pogled tja do Monte Con-ra za Ankono v Italiji in vzdolž otoka. Ta svetilnik? je eden najvažnejših v severnem delu Jadrana, njegova svetloba pa seže ponoči več ko 25 morskih milj daleč. Ves dan smo preživeli okoli tega rta, lovili ribe, se kopali in valovih, se igrali z otroki svetilničarjev, ogledovali ogrodja italijanskih ladij iz prejšnje vojne in se nazadnje zasidrali v Solinskem zalivu, razpeli mreže za nočni ribolov, legli na palubo in uživali noč in zvezdnato nebo. Severnica tu drugače žari, drugače trepetlja Veliki voz in Vlahi so veliko bližji kot na kopnem... Blago udarjanje valov v ladijski bok nas j« uspavalo... Drugi dan smo zapluli proti Silbi, toda o tem bo pripovedovala druga reportaža ... Milan Babi« MM MM Zfl DOM Dl DRU2IN0 Mleko v vročini Izredno toplo im suho vreme brez dežja v maju je povzročilo na naših vrtovih kaj čudno, nenormalno sliko. Kjer smo redno, temeljito zalivali so vrtov: bujni, drugod s-mo pa opazni, da setve niso kalile, da je solata predčasno šla v cvet, da 1 e bila pusta m neokusna. Na splošno so bile vse rastline v tem času revne. Zelo ugodno je vplival zad-ni: dež in naši vrtovi so znova dobili pravo podobo. Vse gredice nas čakajo, da jih prerahljamo in uničimo plevel, k. sedaj bujno raste. Obsuli smo krompir, fižol, grah — vse prazne grede bomo pa zasadili z raznimi: zelen j a-dni čarni kot s poznim zeljem, porom, cvetačo, popčar-jem, zeleno itd. Posadili bomo tudi sadike solate štrucairice 'in poletne endivije. Taka solata bo kmalu zelo dobrodošla, kajti pomladanskih solat bo kmalu zmanjkalo, ker vse silijo v cvet. Prazne in prerahijane grede lahko otosejemo še s korenčkom, ra-dičem. sadimo lahko še grah. fižol grmičar in natiiški fižol Vse sadike :n setve izdatno zalivajmo. da vlaga prodre do korenin. Po dežju ali po vsakem temeljitem zalivanju gredice zrahljajmo, da vrhnja plast zadržuje vlago v zemlji. paradižnike vežemo z rafij; ob količe. Stalno odstranjujemo vse za lis torke, t. j. nepotrebne poganjke !z listnih pazduh, ki rafciejo na škodo pridelka. Odločiti se moramo tudi, ali bomo vzgajali paradižnike na eden ali dva vrha. Pri vzgoji na dva vrha, dve mcčneijši stebli privežemo. šibkejše vrhe pa odstranimo. Na ta način bedo prišli do lepih plodo-v. Proti plesni škropimo z 11 o bakrenim apnom (i kg zaščitnega sredstva na ICO 1 vode), ah 0.2% Dithana (2 dkg na 100 i vode). Kumare itn buče redčimo in j_’h obsujemo. Zelo dobro je, če jih na 3. ali 4. listom prikrajša- mo, da bodo pognala stranski poganjki, k*l so rodovitnejši. Tu-eri stranske poganjke lahko pri- k: : uno nad 5. listom. proti plesni poškropimo rastline z 1% b: '•••••;•■ v m apnom. Dkavne rastline (majaron, meliso. timijan in druge) v cvetenju p; režemo, povežemo v šopke ter v seno; posušimo, da jih bomo imeli za zimsko uporabo v kuhinj,'. Na vrtu smo pustili za seme najlcoš- ---iiato radič in ostale seirr- - Pazimo, da jih bomo prav ' pobrali, da nam se- me ne izpade, oz. nam ga ne uničijo ptiči. Na krompirju se je letos pojavil koloradski hrošč v izredni množini. Toplo vreme ga vsako dopoldne privabi iz zemlje. Poskrbimo, da niti ena ličinka ne bo ostala živa. Samo z vestnostjo bomo preprečili') še večj,' na- * pad v juliju, ko se bo -razvida druga generacija hroščev. Uničujemo ga s škropivi, za manjše vrtove pa je najbolj priporočljiv pa-nta-kan v prahu. Nasuje-mo ga v redko tkanino, še boljša je ročna prašilmca. Z njo potrosimo vse napadene rastline. Tudi stalno ročno obiranje čn uničevanje tega škodljivca se dobro obnese. Na kapusnicah se v tem času zelo rade pojavijo bolhe, ki se naselijo na najnežnejših listih. Uničujemo jih s pantaka-nom. Mleko je eno najpopolnejših in najboljših živil, kar jih 'imamo, saj vsebuje dragocena hraniva, k; so potrebna našemu telesu. In kako se nam v vročih poletnih dneh prilega čaša mrzlega mleka. Vendar se gospodinji v toplih dneh kaj rado primeri, da se ji VKUHAVAMJE SUROVA JAGODOVA MARMELADA Za surovo marmelado vzamemo le sveže in popolnoma zdrave — cele plodove, jih preberemo in očistimo. Jagode pretlačimo in damo na 1 kg mezge pol kg sladkorja. Mešamo eno uro in pol enakomerno, tako, da se dobro premeša vsa zmes in se sladkor enakomerno porazdeli. Z mešanjem pospešimo želiranje. Z marmelado napolnimo umite, suhe in ogrete kozarce ter jih takoj prevežemo s celofanom ali pergamentnim papirjem. Za shranjevanje so najprikladnejši manjši kozarci, ker marmelado po odpiranju prej porabimo. Prednost te marmelade je v tem, ker ohrani vonj in okus svežih jagod. Slabše plodove jagod pa porabimo za kuhano marmelado. češnjev džem V večjo posodo, ki jo uporabljamo le za kuhanje marmelad, sadja in sokov, damo 3 kg sladkorja, katerega prelijemo z dobrimi 4 litri prekuhane vode. Sladkor kuhamo toliko časa, da ga popolnoma očistimo tako, da pobiramo z žličko umazane pene, ki se nabirajo na površini. Se prej pa smo si pripravile 4 kg lepih, zdravih in velikih črnih češenj (za to so najprimernejše velike srčaste oblike, ker imajo največ mesa), katerim odtrgamo peclje in jim odstranimo koščice. Tako očiščene češnje stresemo v izkristalizirani sladkor ter jih kuhamo pol ure na močnem ognju med neprestanim mešanjem. Se vroče stresemo v očiščene, suhe in' ogrete kozarce. Naslednji dan kozarce zavežemo s pergamentnim ali celofan papirjem. a ootefne Prikupna obleka iz belega platna, ki jo zapenjamo spredaj. Sodobno pomlajevanje kože tr to električnega kuhalnika Elekt-ičn: štedilnik ali plošča ee k. . c la umažeta, ko nam po nesreč ; c'.z p. jed, ki se razleze v vse dele kuhalnika. Običajno čistimo gornjo plošča, medi cm ko se notranjosti ne dotaknemo. Ce se to nabira, je možnost okvare večja. Zato moramo ob takih primerih in tud; sicer od časa d-o časa kuhalnik alt šdsdtoniiik 'temieflljiito očistiti. Pr č eni u snamemo grelne plošče, d . jih lahko temeljito očistimo. Prav tako moramo očistit- vsa mesta v notranjosti, prav posebno pri priključkih, kjer se nabi.r-a največ umazanije. Ko smo vse dobro očistili, je priporočljivo, da premažemo notranje dele z vazelino ah z dobrim oljem Pr; taki negi bc trud poplačan z nemotenim de lo-va-njem in daljšo dobr kot sicer. ZG Prvi znaki, da se začenjamo starali, se pokažejo prav na koži, V začetku komaj opazne gubice postajajo vidnejše, koža postaja nekako ohlapna, lasje izgubljajo svoje barvilo ter začno polagoma siveti, prav tako peša tudi vid. Vse to so spremembe, ki nam niso všeč in takoj pomislimo, kaj bi bilo tu storiti, da to dogajanje vsaj zavlečemo. Ze od nekdaj je človek misliiil na to in v vsaki dobi je bilo znanih mnogo načino-v, kako se pomladiti. Z razvojem znanosti o človeku, o procesih staranja so se razvile moderne metode, ki temelje na ooskusih pomlajevanja. Iz prejšnjega stoletja izvira nazira- nje, da je staranje posledica zmanjšanega delovanja spolnih žlez. Vendar pa se je to izkazalo le kot deloma resnično. Toda to naziranje je vzpodbudilo druge raziskovalce, da so nadaljevali s poskusi. Tako sta Ajnerikanca Goidzielir ugotovila, da imajo estrogene snovi velik vpliv na regeneracijo celic v Koži. Zato so začeli na široko uporabljati estrogene snovi (hormoni) pri negi kože, toda pri teen je prišlo velikokrat do nezažeiljenih posledic, do motenj v o traja* dni. Udeležilo se ga bo 40 predsednikov delavskih svetov, deloma iz novomeških, deloma iz podjetij iz drugih občin. Po sklepu predsedstva OSS bodo v jeseni seminarji v vseh občinah za vse člane delavskih svetov in za člane upravnih odborov sindikalnih podružnic podjetij. S Bokale Varovanci Doma onemoglih v Bokalcah so te dni obiskali grobnico na Urhu. Ob obisku, ki jim bo ostal še dolgo v spominu, so se tudi vpisali v spominsko knjigo. Dom onemoglih sta te dni obiskala pevski zbor in folklorna skupina osnovne šole na Prulah. Prebivalci »Doma- so bili obiska zelo veseli in se vodstvu šole in pionirjem zanj iskreno zahvaljujejo. Redek jubilej v Preserju V družbi na.iožjcga sorodstva je te dni praznoval Cerk -Jakona -Janez. s svojo ženo Marijo, roj. Petelin oba iz Preserja. 60 - letnico poroke. Ta redek diamantni jubilej sta doživela slavljenca nasmejanih lic v krogu svojih dragih 3 sinov. 3 hčera s 3 zeti in dvema snahama, 1 hrata. 1 sestre. 7 vnukov, 9 vnukinj in 5 pravnukov, 7 nečakov in 9 nečakinj s svojimi družinami. Brigada ob Cerkniškem jeseni Včeraj dopoldne so se zbrali na dvorišču Okrajnega komiteja LMS Ljubljana na Resljevi cesti brigadirji in brigadirke XXI, ljubljanske mladinske delovne brigade »Ane Ziherlove«. _ Sestavljajo jo dijaki in vajenci iz občin Ljublfjana-center, Šiška in Polje. V brigadi je 120 brigadirjev, od tega 30 deklet. Na zboru brigade je bila prebrana dnevna zapoved in imenovan brigadni štab s komandantom Janejom Kučanom, dijakom TSS. Brigada je ob tej priložnosti prejela brigadno zastavo. Brigadirji bodo stanovali v osnovni šoli v Grahovem. Na razpolago pa imajo tudi stari prosvetni dom. kjer bodo imeli jedilnico, kuhinjo in shrambo. Kulturne prireditve bodo prirejali v Zadružnem domu. V načrtu imajo prireditve za vaščane pa tudi kulturni večer, ki ga bodo pripravili, skupno z domačini. Zabavno in športno' življenje bo imelo v brigadi vse možnosti za razvoj. Na razpolago imajo obnovljeno odbojkarsko igrišče, puško, žoge, radijski sprejemnik. gramofon, prenosno knjižnico in več zabavnih enodejank, ki jih je podarila re- dakcija Veselega večera Radiotelevizije Ljubljana. Brigada bo delala pri izsuševanju Cerkniškega polja. Preko tega polja namreč teče potok Zirovščina, ki stalno poplavlja. Brigadirji bodo izkopali novo strugo do ponora Retje. Pri tem bodo morali prepeljati okrog 11.000 kubičnih metrov zemlje. Mladinska delovna brigada »Ane Ziherlove« se bo vrnila v Ljubljano okrog 24. julija, zamenjala pa jo bo XXV. ljubljanska mladinska delovna brigada »Maksa Pečarja«. Filmski spored Najpomembnejši film tega tedna .bo prišel v prihodnjih dneh na program v kino »Union«. »Nevšečnosti s Har-ryjem« je ameriški barvni vistavi-sion film, zrežiral pa ga je kralj thrillerjev Alfred Hitchcock. Vendar je ta film nekoliko drugačen, kot so ostali filmi tega režiserja. Ni namreč resen kriminalni film, temveč je neke posebne vrste kriminalna ko medija satirično-ironičnega značaja. V vseh glavnih vlogah nastopajo pri nas manj znani igralci, dobro poznamo edinole Edmunda Gwenna, ki smo ga lani videli kot »Gospoda 880«. Druga premiera tega tedna pa bo v kinu »Komuna«. Za filmom »Vrt zla« bo namreč prišel na program italijanski film »Dekleta z 04«. Zrežiral ga je mladi, mnogo obetajoči italijanski režiser Gianni Franciolimi, ki smo ga že spoznali po nekaterih zelo uspelih filmih. Dekleta z 04 so mlade telefonistke iz centrale za medkrajevne pogovore. V glavnih vlogah nastopa vrsta mladih italijanskih igralk: Antonela Lualdi, Franc« Va-leri, Giovanna Ralli, Marisa Merlini- Giulia Rubini in mladi Antonio Ci-farello. Kino »Vič« bo predvajal za Iran cosko filmsko komedijo »Krojač zn dame« reprizo ameriškega barvnegn cinemascope westerna »Zlomljem-kopje« s Spencerjem Tracvjem ' glavni vlogi, medtem ko bo kin< *Sloga« od srede tedna dalje predva jal reprizo jugoslovansko-nemškeg*1 koprodukcijskega barvnega filma »Kruh in sol«, ki ga je zrežiral Fran tišek Cap. Na počitniški praksi Ob zaključku šolskega leta s, je precejšnje število dijaken prijavilo za delo. Seveda ji' bo delalo precej tudi v Lito 'stroju, kjer so jih zelo le jo sprejeli. V začetku so '.meh predavanje, kjer so se seznanili z delavskim samoupravljanjem v tovarni in samim sistemom proizvodnje. Po predavanju so si ogledali tovarniške zgradbe. Tak sprejem vsekakor vzbudi veliko zanimanje mladih praktikantov za delo in upravljanje tovarne. —o— RAKEK KUD v Uncu pri Rakeku je uprizoril Marijana Maršeca »Komedijo v komediji«. Igro so požrtvovalni igralci postavili sami na oder, kljub temu, da bi jin. lahko pomagali starejši igral r. Igra je dobro uspela, prav tak' je bil zadovoljiv obisk. Z igro bodo šli gostovat tudi v bližnj leraje. Uspeh jim je zagotovi}* .. m (AT >»-• M <1 Mati je povila 9 otrok, od tega 5 sinov in 4 hčere, od teh so živi 3 sinovi in 3 hčere. Starost jubilantov (oče star 84 let, mati 81 let) jima ne jemlje poguma za delo na polju. Oba se spominjata svoje dokaj težke mladosti. Očetovi spomini so še vedno živi na doživetja iz prve svetovne vojne. Vse te izkušnje je v drugi svetovni vojni znal izkoristiti za pomoč partizanom. Jubilej je edini v Preserju, ki jih pomni današnji rod. Sorodstvo in vaščani Preserci iima iskreno čestitajo in želijo še nadaljnjega zakonskega sožitja, kakor sta ga imela vseh 60 let predvsem pa jim želijo še obilo zdravja. »* ■ ‘ ~ liB|l S*"’ : : :vv ■ ■ p2H /V K/NA ATLETSKA LIGA — ZA MLADINCE IN MLADINKE Izreden uspeh Slovencev < * m* W' "<. ’ "“ «*- ' ■'& * #a& žfp||p5?S SMS ■ kclu zvezne atletske lige v« napravili bežno bilanco. Ti; nam je pokazala zadovoljivo uvrstitev slovenskih članov in članic. Ugotovili smo, da je kvaliteta slovenskih klube- zadovoljiva, še bolj pa okoliščina, da jc bilo največ udeležbe prav v Sloveniji, Pred dnevi je Atletska zveza Jugoslavije objavila tudi rezultate obeh dosedanjih kol zvezne at;etske lige za mladince in mladinke. Zanimivo in spodbudno je, da je v vsaki izmed treh mladinskih kategorij polovica finalistov iz Slovenije. In da je uspeh še večji — tudi na sedmem mestu Je vsakokrat slovenska ekipa. Pri starejših mladincih so si priborili vstop v finale zvezne lige Branik, Ljubljana in Maribor, Odred pa je sedmi, pri mlajših mladincih bodo v finalu startali Kladivar, Odred in pa na rneci na rod nem atlet-ckrr.o vanju za memorial . •~-_2 v Pr a c*, v telcu na 80 m Babavičeva (Jug.) zase-mesto (12.7), M ut at (Jug.) • H . tre*;j: v telcu na 1.500 m c;?. rua atletskem tekmovanju v T-' -Ve: ^fie', Kajuh 1(>17, Kidričevo. Turnišče. Železničar (Ptuj), Gra-fiČar (Maribor) itd. Med posamezniki s;a bila najboljša Jože Cerjak in Silvo Žvanut. Prvih pet ekip se je nvratilo r finale, ki bo 4. julija pri Mariborski koči na Pohorju. JT<1 Svoboda, Ljubljana j- sed- ma. Popoln uspeh so zabeležile slovenske mladinke, ki so v razporedu na prvih treh mestih. Ljubljana, Maribor in Kladivar so pred vsemi, Odred pa je na sedmem mestu. Uspeh mladih slovenskih atletov je na gotovo izredno pomemben, če gledamo perspektivni razvoj te lepe športne panoge pri nas. Zvezni finale v vseh treh mladinskih kategorijah bo 5. in 6. julija, verjetno v Sloveniji. MAJNIKOV MEMORIAL ZA JEZERJANE Jezersko. 22. junija. Danes -dopoldne je bilo v odlični organizaciji SK Jezersko na smučiščih pri Češki koči tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu za prehodni Majnikov memorial. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav dobra Nastopili so smučarji iz Ljubljane, Kranja. Tržiča in Jezerskega. Lovor:ko so osvojili domačini, ki so se za tekmovanje skrbno pripravili Proga Je bila dolga 300 m z višinsko razliko 100 m in 42 vratci. Rezultati: člani — Križaj (Lj Tr.) 1:06.3, Jamnik (Trg. K) 1:11,8, Sva-b (Ljubelj) 1:13.6: mladinci: Starc (Tr.) 1:21,2, Medja (Tr.) 1:41,2. Košir (Jezersko) 1:48.0: mladinke: Črv (Jezersko) 1:50.0. Polajnar (Jezersko) 1:56.o. I. V. ZOPET SEDEM NESREČ ry \' :NSKI VESTNIK št., fi (za j Ti n i i i*)58> na 64 straneh nas je ?■' razveselil z izredno izbrano 'n nadvse zanimivo vsebino. Navedimo vsaj vidnejše sestavke (povrh več Ir o polovice drobnega čtiva o planinskem clo-gajanju do-n-r> n po svetu) v uvodnem delu rečanja na Šmarni gori. Tr/vČ-Ceška koča. Churchill na Korc;šker»:. ?»7Iinarica v snegu in leiu. Kočevarjeva smer v Stenar- jeve:v trikotu. Jezersko. »Čistka« v -enah .Javorje nad Li- med Zasavjem in Do-3cr ' r^. Beograjski utrinki itd. o objavlja tudi podrobnej-o požarni Škodi, ki jo je utrpela PZS pred dobrim me-s ec e ni in p^i kateri je bilo uniče-nr ve ogromno, delno nenadomest-li . ca društvenega premoženja. T-‘t številki so priložena tudi za-k1;:ičT-.a nadaljevanja Koledarskih h v v izpod peresa Vilka Mazila. ki so prav gotovo izviren kror^grafski zbir in nam bodo hranile marsikateri zgodovinski daj? v r.a?Ih planinah, ki bi šel »dcer bržkone v pozabo. Planinski vestnik izhaja dvanajstkrat na leto in stane letno 400 din. plačljivih tudi v obrokih. V »oboto ob 8.30 je voznik osebnega avtomobila S-1240 S. J. vozil iz Ljubljane proti Šentjakobu s preveliko hitrostjo. Ni upošteval, da je cesta mokra ter da ima gladke gume. Na Smartlnški cest-i je zavijal na levo. toda zaradi prevelike hitrosti ga je zaneslo, odletel Je na njivo, kjer se je prevrnil. Škode na vozilu je za 150.000 din* voznik 4ma pretres možganov. Ob 9.30 Je po Dolenjski cesti vozil osebni avto S-11238 L. J. Pri odcepu v Orlovo ulico, kamor je mislil zaviti, je prižgal levi smerni kazalec, ni se pa premaknil s sredine ceste in se tudi ni prepričal. če vozi kdo za njim. Tedaj je pripeljal za njim tovorni avtomobil S-1934 In se zaletel vanj. K sreči je nastala le materialna škoda. Ob 10. uri Je na križišču Kotnikove in Čufarjeve ulice prišlo do manjše nesreče. Tu Je pravilno parkiral osebni avtomobil Fiat 600. Iz Kotnikove je pripeljal z vzvratno vožnjo tovorni avtomo- biq S-9376. Ker se le ta ni prepričal. če Je cesta za njim prosta, je s kasonom zadel v osebni avtomobil in ga poškodoval Ob 11.10 Je ’z Tacna pripeljal kolesar *S. O., star 13 let, ki je imel odprt dežnik. Zapeljal Je na glavno cesto v Šentvidu, ne da bi se prepričal, če je prosta. Tedaj pa je iz Kranja pripeljal tovorni avtomobil s-2731 in zadel kolesarja, ki je obležai nezavesten. Na kolesu je manjša materialna škoda. Ob 18.30 sta se na križišču Prul-ske in Janežičeve uiice zaletela ctva motorista. Komisija stalne službe je morala tudi v Javorje pri Litiji. Tu je po ozki poti vozil P. S. z osebnim avtomobilom S-2418 Zaradi prevelike hitrosti ga je na odtočnem jarku dvignilo in ga vrglo na travnik, kjer je vozil še nekaj metrov, nakar ga je zaneslo v levo, da je zdrknil v gozd in tako poškodoval vozilo, da znaša Škoda okoli 300.000 dinarjev. V avtomobilu je bilo 5 oseb, vendar so vsi odnesli zdravo kožo. V soboto dopoldne se je v Borovnici pripetila huda nesreča pri delu. Skupina delavcev je nalagala na tovornjak težke hrastove hlode. Ko so naložili petega, je ta zaradi mokrih leg spodrsnil in pod seboj pokopal delavca Franca Voleka. Hlod mu je šel preko glave. tako da je dobil smrtno nevarne poškodbe. Odpeljali so ga v bolnišnico. I Umrla je moja mama, naša nona MABUA PFEIFER upokojena učiteljica Pogreb bo v torek, 24. junija 1958. ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zadah. Žalujoči: VJasta Hus, hčerka; Marjeta in Katarina, vnukinji; ing. Herman Hus, zet. iui-irji KOLEDAR Ponedeljek. 23. junija: Kresnica. »jc D.-.e 23. junija 1820 je bil v Vu-kovara kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije Na tem kongresu se je stranka preimeno-va.a v Komunistično partijo Jugoslavije * Na današnji dan leta 1942 so v Ceiju ustrelil: kot talca slikarja Lojzeta Sušmelja. ki se Je rodil leta 1913 v proletarski družini. Ko je končal študij na zagrebški afca-demiji, se je naselil v Prekmurju ir. se tam posvetil slikarskemu delu. Gojil je predvsem grafiko, za svoja dela pa je najraje jemal motive iz dela v *>: Offenbach »Hoffmannove pripovedke«. Red Sreda. (Nekaj sedežev v prodaji.) Četrtek, 25. Junija ob 80; Kislin-g«r »Na »lepem tiru«. Gostovanje Ljudskega gledališča i« Celja. Ob 20: Kreft »Celjski grofje«. Gostovanje v Radljah. Petek. 27. Junija ob 20: Smetana »Prodana nevesta«. Red B. (Nekaj sedežev v prodaji.) Ob 20: Skvarkin »Tuje dete«. Gostovanje v Lovrencu na Pohorju. Sobota. 28. junija ob 20: Wi!liams »Mačka na vroči pločevinasti strehi. Izven. Ob 20: Puget »Srečni dnevi«. Gostovanje v St. liju. Nedelja, 29. Junija bb 15: Verdi »Aida« Red V. Ob 16: Puget »Srečni dnevi«. Gostovanje v Peanlcd. issiitto: SPORED ZA PONEDELJEK KINO »UNION«; sloven.-ital. koprodukcijski barv. film »velika sinja CESTA«. Igrata Yves Montand in Ailda Valil. Tednik: F. N 25. Predstave ob 17, 19 in 21 Ob 10 matineja ftalj. barv filma »ODISEJ« KINO »KOMUNA«: amer. barvni cinemascope vestem s stereofonskim zvokom »VRT ZLA«. — Igrajo Gary Cooper. Susan Hay- vrorth in Richard IVidmarck. — Predstave ob 17. 19 in 21. KJNO »SLOGA«; ameriški barvni pustolovski film »GOSPODAR BALLANTRAEA«. V naslovni vlogi Errol Flynn Predstave ob 17. 19 in 2L KINO »VIC«: franc filmska komedija »KROJAČ ZA DAME«. V naslovni vlogi Femandel — Predstave ob 17, 19 in 21 KINO »SISKA«; ltalj. barv. film »ODISEJ«. Igrajo Kirk Douglas, Silvana Mangano m Rossana Podesta. Tednik F. N 25 Predstave ob 17. 19 in 21. Danes zadnjikrat! »LETNI KINO BEŽIGRAD«; slov. ital. barvni film »VELIKA SINJA CESTA«! Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic ' uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do U in od 15 dalje mladinski KINO »LM«, Kotnikova ul.s amer film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. LETNI KINO DOM »JLA«: amer. barvni film »MOSTOBRAN«. v glavni vlogi Tony Curtis. ob 20.30. TRIGLAV: češki barvni film — »KOD IN KANI«. Tednik V glavni vlogi: J- Marvan, I. Ka- čirkova. Predstave ob 16 18 in 29. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. LITOSTROJ: amer. barvni film »POLETNO POTEPANJE«. Tednik 24. ob 20 Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »DOM«: ameriški barv. film »BELO PERO«. BLED; — franc. barv. film »BEL AtU«, ob 18 im 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: trene, barvni film »POT v RAJ«. KRANJ »STORZlC«: amer. barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«, ob 18 in 20.15. KRANJ »PARTIZAN«! češki barv. film »DOBRI VOJAK SVEJK«, ob 20.30 RADIO Petek, 27. Junija ob 20: Tolstoj »Ana Karenina«. Dramatizacija N. D. Volkova. Abonma A. Gostovanje Štefke Droičeve, članice SNG iz Trsta (Zadnjič v sezoni.) (preostale vstopnice so v prodaji.) Sobota, 28. junija ob 20; Žmavc »V pristanu so orehove lupine«. — Abonma E. (Zadnjič v sezoni.) (Preostale vstopnice so v prodaji.) Nedelja. 29. junija ob 15; Goo-drich-ilackett - »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kočevju. — V okviru kočevskega kulturnega tedna. Ob 20: 0JNeill »Elektra«. II. del trilogije Predstava Akademije za igralsko umetnost. Ljubitelje gledališča, šole in organizacije opozarjamo na razstavo •Shakespeare v angleškem gledališču«. ki je odprta v dramskem foyeru vsak dan od 10 do 14. in od' 13 do 22. ure. Vstop prost. OPERA Ponedeljek, 23. junija, ob 20: -Wagner »Večn; mornar« Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji.) Torek. 24. junija: zaprto. Sreda. 25. junija: Gostovanje ljubljanske Opere v Grazu: Čajkovski »Labodje jezero«. Četrtek. 26. junija: Gostovanje ljubljanske Opere v Grazu: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranže«-. Petek, 27. junija: zaprto. Sobota, 23 junija ob 23: Balet: M. Kozina »Triptihon«. B Adamič »Po našem ljubljenem mestu«. Abonma red H. Zadnja abonentska predstava sezone 1957-58. Nedelja, 29. junija ob 20.30: Smetana »Prodana nevesta«. V Križankah. V okviru prireditev VI. ljubljanskega festivala. NARODNO GLEDALIŠČE v Mariboru Ponedeljek. 23. junija ob 19: Marija Švajncer »Deklica Marjetka in velikan Teleban«. Priredi DPD »Slava Klavora«, pionirska sekcija VE. gimnazij*. PONEDELJEK. 23. JUNIJA Poročila: 5.05, 6 00, 7.00, 8.00, 10.0«. 13.00, 15.00. 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila; 8.40 do 6.45 Naš Jedilnik; 8.05 Alpski pozdravi; 9.00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XIX.; 9.20 Poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja; 9.40 Igra kvintet Jožeta Kampiča; 10.10 Dopoldanski spored solistične glasbe; 11.09 Z glasno v dobro voljo; 11.30 Za otroke — a) Smiljan Rozman: Gams kratkorepec, b) otroške pesmi; 12J5 Kmetijski nasveti — fng. Franc Ločniškar: Kako poceniti rejo živine; 12.25 V prijetnem ritmu z zabavnimi ansambli in solisti; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13 30 Popularne orkestralne melodije; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila jn reklame; 15.40 Listi iz domače književnosti — Branka Jurca: S Krasa; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Popevka tega tedna; 17.35 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18 00 Družinski pogovori; 18.10 Skladbe J. S. Bacha in A Vivaldija; 18.45 Zborovske skladbe Vlada Goloba poje Mariborski komorni zbor p. v Rajka Siko-ška; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.09 Vokalno-instru-mentaim koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije, solisti Vanda Gerlovič. Bogdana Stritarjeva. Janez Lipušček in Zdravko Kovač, dirigent Samo Hubad; 21.05 Pisatelji o sebi Ale-xanaer Lemet-Holenia in Her; man.n Kasack, 21.25 Nekaj ilovu sti iz našega arhiva zabavne glasbe; 2215 Na pragu poletja Lucijan Marija Škerjanc; Noctumo, Arthur Honegger: Poletni pastorale. Frederick Deltus: V poletnem vrtu, Felix Mendelssohn; Sen kresne noči; 23.00—23.15 in 23.30—23.15 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). H. PROGRAM 1« 00 Od melodije do melodije; 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 17.15—-18.00 Iz slovenske orkestralne glasbe Primož Ramovš: Musiques funebres. Ivo Petrič: n. simfonija. MARIBOR Ponedeljek, 23. junija. Dežuma lekarna; »Center«. Gosposka ulica 12 RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8-15—9 00 Pester spored solistične in ansambelske glasbe; 9.00 do 14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15 00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.30 Zabavna glasba; 17.30—17 40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Plesne melodije igra kvartet Tipel, pojeta Ivo Robič in Marjana Borec; 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. OBVESTILA MOPEDISTI POZORI Avto-moto društvo »Edo Klemenčič« prireja v nedeljo, 29. 6. 1958, ocenjevalno vožnjo mopedistov v Ljubljani In bližnji okolici. Ocenjevalna vožnja bo po cestnoprometnih predpisih, združena s partizansko kurirsko vožnjo na Urha. Pravico udeležbe imajo vsi mopedisti z dopolnjenim 14 letom starosti. Prijave sprejema ■ Avto-moto društvo »Edo Klemenčič« — Ljubljana, Kotnikova ul 8 (Dom LM-Maksa Perca). Zbirališče bo 29. 6. 1958 ob 8. uri na Trgu revolucije v Ljubljani, kjer prejmejo tekmovalci vsa potrebna navodila. Morebitne informacije daje prireditveni odbor, id ima na razpolago tudi Pravilnik tekmovanja. Za prvih deset mest so predvidene nagrade in pokali. Vabimo vse mopediste, da se tega vzgojnega tekmovanja udeležijo v čim večjem številu. AMD »Edo Klemenčič« IZŽREBANI KUPONI OBISKOVALCEV KRIŽANK V okviru propagandne akcije za obisk Križank po šolah nekaterih okrajev so bi-le izžrebane naslednje števillke: 090092, 000097. 000434. 000585. 000597, 000216, 0004G6, 000439. 000746, 000525. Imetniki kuponov naj se takoj javijo pismeno v direkciji zavoda LF, Ljubljana. Križanke. Priložijo naj kot dokazilo kupon, ki so ga prejeli ob obisku Križank, z navedbo priimka, imena in naslova. Izžrebanci bodo tri dni gostje IF ln bodo lahko prisostvovali festivalnim prireditvam. Prejeli bodo pravočasno povabilo. Potne stroške nos4 Zavod LF. MALI OGLASI »ELEKTROSIGNAL«. montažno tehnično pod j etj e. L j ubij ana, Parmova ul- 33, potrebuje: 1. diplomiranega elektrotehnika za izdelavo vezalnih načrtov za komandne in signalne plošče in podobno; 2. referenta za obračun situacij v komercialnem oddelku; 3 materialnega knjigovodjo; 4. diplomiranega tehnika Za pripravo dela; 5. več kvalificiranih električarjev za dela pri komandnih signalnih ploščah (vezalci); 6 več ključavničarjev, ki Imajo veselje do dela s pločevino; 7. električarje za montažo transformatorskih postaj do 35 KV, Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje sprejema tajništvo podjetja do 15 Julija 1958. R 1845-1 MATERIALNO KNJIGOVODKI-NJO lahko tudi brez prakse potrebujemo. Ponudbe v ogil. odd pod »Takoj«. 1792-i RADIO dam za nagrado tistemu ki ml posodi 88.000 din Vse ostalo PO dogovoru. Ponudbe pod »Radio aparat« v ogl. odd. 13719-11 UMRLI Po dolgi bolezni nas Je v 28. letu za vedno zapustil* naša ljubljena mamica, hčerka, teta ta evaiklnja MURIJA LORGER Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 24. junija 1958, ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške vežice n* Žalah. Žalujoči: hčerkica Sonjiea, oče, mati, da-užine Komočar, Oblak, Oštarič, D Jurič ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Cerklje ob Krka, 22. junija 1-958. Umrla nam ja naša predraga ljuba mam« MATILDA DOLAR roj. PUŠNIK Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. junija 1958, ob ld. uri s Zač, iz Marijine mrliške vežice. Žalujoča sinova s družinami t»r ostalo sorodstvo. Ljubljana, Podljubelj, 21, junija 1958. id .Vi tf,0,CUR»WOOp BASE RlSE-.MlUi MUSTER« (s 328. To noč je zapadlo sedem palcev svežega snega. Zjutraj se je Baree navsezgodaj približal pastem. Bil je previdnejši kakor sicer, ker v svežem snegu ni mogel najti McTaggartovih sledov. Prišel je do prve pasti in opazil, da je izprožena in prazna. Frav take so bile tudi druge pasti. Okrog poldne se je približal zasedi. ■. Sl 329. Pol minute je previdno ovohaval zrak, čeprav je bil lačen in bi rad čimprej pojedel zajca. Kakor da bi čutil nevarnost v zraku, se dolgo ni približal nobeni od pasti. Počasi je krožil okrog njih v vedno ož.jih krogih, lačno vsrkava) vonj po sveži divjačini in se skoraj že dotaknil zunanje pasti, ko se je spet ustavil. Sporočamo žalostno vest, da Je po dolgotrajni bolezni preminila draga žena in mati. sestra in tašča VEKOSLAVA VREČA Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 24> 6. 1958 ob 17. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči mož Oton. etn Milan, hčerka Željka, sestra Vinka, Anica. Marija ter brata Ive in Stipe, zet Srečko ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Kamnik. Šibenik. 23. 8 1956, V osmrtnici MATILDE DOLAR, roj. PU&NIK, objavljeni v včerajšnji številki Poročevalca, sta napačno navedena čas pogreba in mrliška vežica. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 23. Junija 1958 ob 18. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah in ne ob 18 url. kot Je bilo objavljeno. 330. Se trenutek morda in odšel bi, če ne bi zaslišal prav lz pasti čudnega šumenja in hrustanja. Zagledal je hermelina, bolj belega kot sveži sneg, kako požrešno trga zajčje meso. Pozabil je na nevidno nevarnost, katere se je bal v prejšnjih trenutkih. Jezno je zarenčal na hermelina in se pognal proti njemu — prav v gnezdo McTaggartovih pasti. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦»♦♦»»»»e« 7 jl. STE POZABILI? Pred odhodom na dopust niste naročili. da bi vam naš list pošiljali v letovišče. NIČ ZATO! PoSljite nam samo dopisnico z vašim stalnim naslovom in z naslovom, kjer preživljate dopust iD imeli boste NAŠ LIST TUDI NA LETOVANJU! Za vedno nas je zapustil naš ljubi oče, stari oče, tast, svak ta stric FRANC JAKLIČ založnik piva Pogreb- dragega pokojnika bo v torek, 24. junina 1958, ob 16. url lz hiše žalosti v Medvodah na pokopališče v Presko. 2«iujočI: hčere Mimi, Ivanka, Fanika in Tončka — vnuki, vnukinje in svaka. Medvode, Poljane, Koper, Radovljica, Podreča, 22. junija 1958, mm REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO KONČANO Kdor zna, zna tudi v dežju Nov Tratnikov rekord na zaprekah REPUBLIŠKO ATLETSKO PRVENSTVO KONČANO Celje, 22. junija. —»Škoda, da je deževalo, sicer bi bilo letošnje XII. republiško atletsko prvenstvo ra člane in članice uspelo še neprimerno bolje. Kvalitetnih rezultatov bi bilo še več, pa tudi udeležba bi biila še popolnejša. Kljub temu pa je mimo dobrih rezultatov še posebno razveseljiv tudi nastop prizadnikov takih klubov, ki jih doslej na podobnih priredliitvah nismo videli, predvsem Kranjčanov in še nekaterih. Vesel sem, da so se zelo izkazali tudi mnogi mladi atleti kot Senovršn.iik, Dominko itd. Grajati pa velja take tekmovalce, ki so danes rajši sedeli na tribuni, kakor da bi se potegovali za naslove prvakov. To so storili nekateri člani Kladivarja, pa tudi Odred je poslal v Celje želo okrnjeno ekipo in kar je najslabše — premalo atletinj. Z izidi srno lahko — posebno glede na slabo vreme — povsem zadovoljni: izenačen državni rekord Sikovčeve na 100 m, republiški rekord Tratnika na 3000 m z zaprekami, skok Stamej-čičeve v daljino, da omenimo samo nekatere.« S temi ocenami je letošnje slovensko prvenstvo ocenil predsednik AZS Fedor Gradišnik. Naj ga še dopolnimo. Gledalce, ki so danes kljub slabemu vremenu prihiteli na stadion Borisa Kidriča, je pač najbolj presenetila odsotnost Romana Leska. Rekorder v skoku s palico se ni zglasil na startu, kljub temu, da je se včeraj na treningu zlahka preskakoval višino 4 m. Prav zato njegova odsotnost ni opravičljiva. Ker gre v njegovem primeru za mladega atleta, bi ga bilo treba ob tej priložnosti s kaznijo opozoriti na to, da kljub svojim rekordom nikakor ne sme omalovaževati najpomembnejšega prvenstva v republik: in domačih tekmovanj nasploh. Seveda pa bj bil tak ukrep primeren tudi za vse ostale, ki so tokrat storili po njegovem. Ce b; s točkami ocenili prvih šest mest v vsaki kategoriji po ključu 7-5-4-3-2-1 točko, bi bil pri moških vrstni red društev tak: Kladivar 174 (12 prvih, 7 drugih, 9 tretjih), Ljubljana 53 (1, 3, 4), Partizan, Kočevje 37. Odred 36, Maribor 27, Svoboda 27, Branik 20, Partizan, Novo mesto 7 itd. 2en--o??jazbj apq |q e d adi^s ajfs ne takole: Kladivar 103 (7, 4, 6). Odred 47 (3, 3, 2), Maribor 29. Ljubljana 14, Partizan, Novo mesto 8, Branik 5 itd. Med posamezniki sta pri mo-kih osvojila dva naslova samo Lorger in Važič, pri ženskah pa je bila Stamejčičeva prva trikrat, Sikovčeva in Slamnikova pa po dvakrat. IZIDI CM včerajšnjih Izidov objavljamo v dopolnitev: moški — 150-0 m: Važič (K) 3:53,0, Tratnik (O) 3=55,1. Koman (L) '3:58.6, daljina: Torkar (Koč) 581, UrbE.js (K) 649. Sluga rL) 527. 10.000 m: Male (K) 33:15,4. •j e nart (B) 33:31,0, G-olnar (B) 37:10,4 , 4X100 m: 'Kladivar 43,8, Svoboda 45.1, Ljubljana 45,4. Današnji rezultati: moški — 200 metrov: Senovršnik (K) 22,8, Dominko (S) 23,0, Vučer (K) 23,0. 800 m: Važič (K) 1:55,4. Vipotnik (K) 1:58.6, Naraks (K) 2:00,0, 5000 m: Homan (L) 16: 18,6. Kravarič (L) 16:59,4, Florjančič (T) 17:03,2, 400 m ovire: Zupančič (K) 56,7, Cajhen (K) 57.2. Kopitar (K) 58,3, 3000 m zapreke: Tratnik (O) 9:15,o (rek. LRS), Hafner (L) 9:26,5, Ver* (K) 9:52,2, 4x400 m Maribor 3:44,8. Troskok: Urbajs (K.) 13,41, Kil n i k (P. Gom) 13,OS, Pucelj (Koč) 13,OS, palica: Brodnik (K.) 350, Adamič (Koč) 320, kopje:. Kopitar (K) 5S.02, Sluga (L) 52,80, Kač (KI) 52,55, kladivo: Le dinek (M) 51,36, Markež (L) 49.2S. Vidmar (O) 46,36. Zenske — 200 m: Sikovec (K) 25,6, Slamnik (K) 26,5. Silan (K) 27,0, 400 m — Slamnik (K) 60.6, Gaš-parut (K) 64,0. 4x100 m: Kladivar 51,4. Maribor 52,5. daljina, — Stamejčič (O) 560. Škerjanc (O) 403. Nedelj kovič (M) 464, kooje — Skorniik (K) 37,72, Škerjanc (O) 36,16. Ocvirk (K) 31.90. M. B. SVETOVNI REKORD CONNOLVJA Med vsemi odličnimi rezultati z atletskega prvenstva ZDA v Bnckers-fieldu pa je gotovo najpomembnejši novi svetovni rekord ameriškega metalca kladiva Harolda Connollvja. ki je lani nastopil tudi v Ljubljani. Connollv je namreč vrgel kladivo 6S.6S m daleč in s tem popravil svoj nepriznani svetovni rekord za 14 cm. Uradni svetovni rekorder pa je še zmerom Rus Krivonosov s 67,32 m. HUDO RAZOČARANI ARGENTINCI Argentinska nogometna reprezentanca, ki se te dni vrača s svetovnega prvenstva na Švedskem, se bo po vsej priliki morala izkrcati v Kordobi ali pa celo v Urugvaju, samo da Pl preprečila porušitev letališča v Buenos Airesu, s katerim grozijo razočarani domači privrženci nogometne žoge. Moštvo^ Ivi moralo prispeti že predsinočnjiiru na mednarodno letališče, kjer pripravljajo policija in voditelji nogometne zveze ter osehje letališča posebne ukrepe proti morebitnemu nasilju razjarjenih Argentincev. Vse so namrej razburili članki športnih novinarjev s Švedske, ki c poročiliih obtožujejo argentinske igralce. I da so z nedisciplino in ipre-veC prijateljskimi stiki s švedskimi dekleti demoralizirali celotno argentinsko enajstorico na Švedskem. Ljudje, ki so tako težko čakali uspehov argentinskega moštva, so medtem že razbili okna nogometne federacije in na vili njenega predsednika Eduarda Colomba. V neposredni billižini zveze so se pojavili tudi nepodpisani lepaki, ki javno obtožujejo igralce, terjajo omejitev njihovih nagrad (na 10 tisoč pesosov mesečno) in odstop vseh članov nogometne zveze. PREZADNJE KOLO ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Naposled ose štiri foche doma Predzadnjo kolo Je vendarle prineslo slovenskima kluboma popoln uspeh. Zmaga 0!ympije pod CekinovLm gradom Je bila pričakovana, zato pa je presenetljiva vest iz Zagreba, kjer je Ljub-y“a Odpravila domačo Lokomotivo. Presenečenje je zato, ker so »lSkarji že dolgo preživljali nepotrebno krizo in se jo zdaj, kakor vse kaze tik pred koncem pomladanskega prvenstva le preboleli. sta bUiJi dve točki že zelo potrebni, saj sta jih pomaknili za mesto više (četrto) v razpredelnici, v nasprotnem pa bi zdrknil? v nevarne vode - . . OIvHipItE % PciTlizsisi 80:78(41:44} Ljubljana, 22. junija. Igralcem 01ympije že zlepa ni predla tako trda kakor sinoči v borbi z beograjskim Partizanom. Zmaga domačega moštva sicer ni bila kdo ve kako resno ogrožena, čeprav so gostje nekajkrat preši; celo v vodstvo, pa vendar je bilo treba skrbno in premišljeno opravljati' posel, ki se je zdel sprva zelo lahek. Res, uvodnih pet minut je kazalo, da bodo študentje kar mimogrede obračunali z nasprotnikom, ki si je tako brez NASI W ATERP OLISTI NA DRUGI MEDNARODNI PRESKUSNJI Tri zaporedne zmage Gent, 22. junija. Na mednarodnem vaterpolskem turnirju je danes Jugoslavija premagala Belgijo z 8:0 (5:0), Nizozemska Poljsko 5:1, SZ pa Francijo z 8:2 (5:2). Belgijska reprezentanca je klonila že v začetku, saj ni bila kos igri našili reprezentantov, ki igrajo enako dobro v obrambi in v napadu z razliko od ostalih moštev na tem turnirju. Tudi v tem srečanju MNOGOBOJ NA ORODJU ZA FRVENSTVO LRS NA BLEDU ©krnjena, a lepa prireditev Na republiškem prvenstvu v mnogoboju v vajah na orodju tu v partizanskem mnogoboju bi bilo moralo v soboto in nedeljo nastopiti na Bledu več kot 1000 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije, večina v partizanskem mnogoboju. Slabo vreme je povzročilo, da se prizadevni prireditelji, ki so skrbno vse pripravili za t.o veliko manifestacijo republiške zveze, udeležence morali spet odpraviti domov (več kot 800 tekmovalcev), medtem ko je v mnogoboju v vajah na orodlju lahko nastopilo samo 23 vrst s 235 tekmovalci in tekni ovalkiamči Kljub pretesnemu prostoru v domu TVD Partizana n.a Bledu so prireditelji — gla-.-n; odbor TVD Partizana Slovenije iz Ljubljane — izpeljali t.o prireditev v zadovoljstvo vseh udeležencev. IZIDI, člani: višji razred: Jesenice 233.7 (pos.31rr.e7.ri.iki Šrot — Celje Gaborje 62.0. Vrenko — Maribor co.S). nižjii razred Liubljana — Tabor 232.6. Stražišče 226.5 (Sotel-Se:< — širažišče 46,6. Prole —Maribor 43.5). Mladinci, viši) razred: Troj er — Šiška 45.1. Novšak — Maribor 44,7, nižji razred- Trbovlje 267.7 Celje — Gaberje 251 (Pečarič — Železničar 45.1, Žnidar — Je3en.ce 43.8. Članice višji razred Perko — Železničar 51.8. Bevc — Kranj 51,6, nižji razred: Goli — Postojna 34,7. Vencelj — Kranj 32.9. Mladinke: višji razred: Narodni dom 171,9. Stražišče 158,1 (Prusnik — N d. 46.3, Križner — Maribor 44,4- mladinke: Železničar (IVIrb.) 222.8, Novo mesto 215.5 (Klemenčič 37.1, Mikec — N. m 36.7). B. B. ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Na jugoslovanskih odbojkarskih igriščih se je po daljšem ---rnoru spet nadaljevalo državno prvenstvo v obeh ligah. Na pozornici so bili tudi slovenski zastopniki. V Mariboru je branik presenetljivo premagal Crveno zvezdo iz Beograda 3:6 (13, 11, 13). Gostje so po igri vložili protest zaradi sojenja zveznega sodnika Lederhasa iz. Maribora. V Beogradu je domača Jugoslavija pričakovano porazila Maglia 3:0 (4. 5. H). V Zagrebu sta igrali za točko ženski ekipi domače Mladosti -iz beograjske Crv. zvzde. Zmagala jt Crv. zvezda s 3:0. ki je v drugi igri premagala še Lokomotivo & 3:2. V VITI. kolu zvezne moške odbojkarske lige je Partizan iz Novega mesta gostoval v Zagrebu. V igri za točke je zmagala Mladost 3:1 (15:7. N A GORENJ 1SKEM SO ODPRLI SEZONO Tudi kranfski plcsvcsici že v vodi Kranj, 22. junija. Plavalni klub Triglat je binoči otvoril letošnjo pla- . valno -ezono v Kranju in za uvod slavil v dvoboju z roškim Primorjem visoko zmago 50,5:66,5. Vreme je bilo tekmovalcem zelo naklonjeno, ?aj prav zaradi tega dosegali lamo povprečne rezultate. Med vsemi se je najbolj iz=kazal Kocmur (T) na 100 rn prosto, s časom 1:00,9. Zelo zanimiv je bil tudi dvobo jna 100 m hrbtno med Fineijem in Dorčičem ter v ženski ŠTafeti 4X100 ra mešano. Na tekmi sta se še zelo izkazala -domačina Vlado Brinovec in Barbka Koncilija. Izidi: moški: 100 m prosto: Kocmur (T) 1:00.9 Mušnjak (P) 1:01.4. 100 m hrbtno: Dorčič (P) 1:12,7. Finci (T) 1:14,1: 100 m prsno: Zrimšek 1:21.5, Brandner (T) 1:21,5; 100 m metuljček: Brinovec 1:13,6, Peternelj (T) 1:20,5; 4X100 m mešano: Triglav 4:55,8, Primorje 5:01,7. Zenske: 100 m prosto: Koncilija (T) 1:15,2, Grabovac (P) 1:22,6; 100 m hrbtno: Vukelič 1:27,4, Brozičevič (P) 1:32.8: 100 m prsno: Vukič (T) 1:35.9, Stampalija fP) 1:40,3; 100 m metuljček: Koncilija (T) 1:29,4. Kadejevič (P) 1:53.4: 4X100 m mešano: Triglav 6:10,4, Primorje 6:29,4. Waterpolo: Primorje : Triglav 2:1 (0:0). 15:3, 12:15, 15:7) .najboljši igralec na igrišču pa je bil državni reprezentant Mikina. Zaradi dežja je bila tekma v dvorani. ZPK Ljubljana objavlja, da je odgoclil začeteik plavalne šole od 23. na 25 t. m. zaradi slabih vremenskih razmer. Vpisovanje traja d*o vključno 25. t. m VESTI IZ RAVEN V mednarodnem namiznoteniškem srečanju =0 igralci in igralke Fužina rja slavili popoln uspeh proti avstrijskim gostom iz Frantschacha. Mladinci m člani so zmagali 5:0. članice pa 3:0. —0— V prvenstveni nogometni tekmi podz vezne lige je Fužinar izgubil proti močno okrepljeni B garnituri Branika 1:2 (1:1). DONAVSKI POKAL Crvena zvezda : Radnički 2:1 (1:1) Beograd, 22. junija. V prvi polfinalni tekmi za Donavski pokal je Crvena zvezda v Zemunu premagala Radničkega 2:1 (1:1). Strelci golov so bili Stigič za CZ in Prlinčevič za Radničkega. Nogometni klub Krim pripravlja prihodnji teden velik ar.ednarodni nogometni turnir, na katerem bodo razen Krima igrali še ZFC iz Zaandama (Nizozemska), prvak II. nizozemske profesionalne lige in Odred ali Ljubljana. Spored tekem, ki bodo verjetno vse na stadionu Ljubljane, je naslednji: 30. junija ob 170,30: ZFC: Odred (ali Ljubljana), 2. jullija ZFC : Krim ter 4. julija Odred (Ljubljana : Krim Isti dan bodo Nizozemci igrali še z Rudarjem v Trbovljah so Jugoslovani ponovili odlično igro iz prvih dveh tekem. Ves čas so nevarno napadali belgijska vrata, najboljši pa so bili Ivkovič, Nardelli in Cukvaš. Sredi igre so imeli Belgijci celo moža več v vodi kakor Jugoslovani, pa vendar so naši prav tedaj dosegli zadetek. Strelec je bil Nardelli. Z igro našega moštva na tem turnirju smo za zdaj lahko zadovoljni. V treh igrah je za STRELSKI DVOBOJ V VARŠAVI Še dve zmagi naših V nadaljevanju strelskega dvoboja med reprezentancama Jugo-slavije in Poljske v Varšavi so jugoslovanski strelci zmagali še dvakrat, in sicer v angleškem matebu za člane ln dvoboju z malokalibrsko puško za članice. V prvi disciplini so prekosili domačine z 2.317:2311 krogom; med posamezniki je zasedel prvo mesto Pavluczkjevvicz (P) s 586 krogi pred Čukom (J). Ljubljančan qež se je plasiral na sedmo mesto (577). v drugi disciplini je jugoslovanska reprezentanca nabrala 3326 krogov ali 104 kroge več kakor ekipa Poljske. Med posameznicami so prva tri mesta pripadla Jugoslovankam: Heraldovi (839), Ra-divojevičevi (833) in Dozetovi (832). V streljanju na glinaste golobe je zmagala Poljska. Krim : Pula 2:1 (1:0) Ljubljana. 22. junija. Na igrišču Krima na Rakovniku Je domači Krim v prvi kvalifikacijski, tekmi za vstop v II. zvezno ligo premagal enaistorieo Pule 2:1 (1:0). Krim je začel zelo poletno. V 13 min. je Bergelj z glavo prestregel odbito žogo in jo poslal v mrežo. Po odmoru so se gostje večidel branili. čeprav so bili domači napadalci vse slabotnejši. V 54 min je Krim dosegel vodstvo 2:0. Po tej izdatni prednosti pa so domači še bolj odnehali, kar so izkoristili gostje in po Terziču v 63. min. znisaij rezultat na zaključni izid. Po iigTi bi bi) moral Krim doseči izdatnejšo zmago. Zato čaka Krim prihodnjo nedeljo v Puli težka naloga. Grafičar : Slovan 4:1 (2:0) Ljubljana, 22. junija, v drugi polfinalni tekmi za nogometni pokal FLRJ (med tednom je bila tekma Krim : Litija 3:0) na področju N Pl je Grafičar nepričakovano visoko premagal Slovana 4:1 (2:0) Grafiiki so zaigrali zelo preudarno in iz dobre obrambe pegosto-ma prehajali v nevarne prodore. Iz teh so tudi zabili Odločilne gole, din sicer Podobnik 2 in Čučnik 1, enega pa je dodal lasten branilec. V finalni pokalni teknil na področju NPL bosta v četrtek na igrišču Krima igrala Krim in Grafičar. naše barve igralo 11 \vaterpo-listov, vsi pa so — razen danes Rojeta — v prvih preizkušnjah zaigrali odlično. Vse kaže, da se je jugoslovanska reprezentanca za ta turnir dobro pripravila. Gole so zabili Nardelli in Ivkovič po 3 ter Roje 2. Tekmo je sodil Logdan (Poljska). Dan poprej — v soboto, je jugoslovanska reprezentanca visoko odpravila Poljsko z 10:0 (3:0), SZ dobila proti Belgiji 6:0 (2:0). Nizozemska pa proti Franciji 8:4 (3:2). Kakor smo že objavili, je Jugoslavija v prvi igri tega turnirja premagala Francijo 6:1 (2:1). Obe igri naše reprezentance sta bili prav dobra priprava za odločilni srečanji na turnirju, in sicer z Nizozemsko ter v ponedeljek s Sovjetsko zvezo. prave moči brezuspešno ogledovali za hitrim; fanti izpod Cekinovega gradu. Ta silovit tempo je trajal, žal, samo zelo kratko in na semaforu je bilo zabeleženo le 8:0, pri čemer je imel glavno besedo Kristančič, ki je s sijajnimi meti iz daljave sam zalučal 7 košev. Partizan se je nato le opomogel in samo nekaj minut pozneje je 01ympia vodila -samo« 17:12, v 14. min. pa je bil rezultat že izenačen, največ po zaslugi odličnega Radoviča. Do odmora je bila borba izenačena, v kateri je gostom uspelo prevzeti skromno vodstvo. Njihove upravičene nade, da bodo prednost treh točk morda celo povečali in obdržali do konca tekme, so v naslednjih minutah že splahnele, ko je Olvmpia izvedla več zaporednih in uspešnih prodorov, nasprotni napadi pa zaradi učinkovitejše domače obrambe niso več tako uspevali. Razen Daneva, Kandusa in Lokarja se je pod Partizanovim košem vse bolj uveljavljal tudi visoki Brišnik in ga pridno polnil. In prav v teh nekaj minutah plodne ofenzive si je 01ympia priborila prednost celo 12 točk. kar je z nadaljnjo kolikor toliko solidno igro zadoščalo za končno zmago. Partizan se je pozneje opomogel ter vračal milo za drago. toda težko pridobljene razlike v prid Olvmpie ni bilo moč več izenačiti. V XI. pol- času je igralce motil dež, ki sl je nazadnje spremenil v velik naliv. Na srečo je bilo to samo v zadnjih minutah, tako, da se je tekma še kolikor toliko končala v redu. Največ košev za Olvmpijo so dali: Daneu 20, Brišnik 18, Kandus 14. ICristančič 13, Lokar 12. Skrjanc 9. za Partizana pa Radovič 24, Curčič 22, Dju-rič I. 12 itd. Sodnika Stiftar iz Karlovca ter Prelogovič iz Zagreba se nista pokazala v dobri luči, saj sta nekajkrat oškodovala obe ekipi. Gledalcev je bilo okrog dvatisoč. Ljubljana : Lokomo-iva 60:58 (35:2*) ZAGREB. 22. junija KošarUar.jl Ljubljane so danes zaigrali zelo dohro in si niso dali r.ifi za trenutek odvzeti že v začetku priborjeno vodstvo. Najboljši v njihovih vrstah je bil Zupančič, pa tudi mladinci, ki so pozneje zamenjali med drugim tudi Kaplja in Kumerja (zaradi petih osebnih napak) so z odlično igro opravičili zaupanje tehničnega vodstva kluba. Lokomotiva se je predramila šele po odmoru, vendar razpoloženi petorki Ljubljane ni mogla pribi do živega. Največ košev za Ljubljano sta dala Zupančič 22 ter Muller 17 ter Kovačič (Lok.) 24. Sodila sta Radojkovič iz Beograda ter Biso Sarajevo Zadar : Kadrriuki 102>30 (35:31) Zadar. 22. junija. Sinoči je pred približno 1500 gledalci domača košarkarska ekipa v tekmi za zvezne točke premagala Radničkega \? Beograda 102:80 (35:31). predvsem ?. bolijo igro po odmoru. Beograd : Prolet^r 32:74 V Beogradu je c prvenstveni igri zvezne košarkarske bge za ženska Crvena zvezda premagala zagrebško Lokomotivo 52:22 (27 '-J) V Zren.ianinu je bila včeraj košarkarska tekma zvezne žensk:e lige med ekipo Radničkega iz Beograda in domačega Proleterja Po precej razburljive i gr j je zmagal Radnički, 63:43 (37:20). DVE SPOMINSKI KOLESARSKI DIRKI NA HRVATSKEM Dirkači Roga na najboljših o F t; I-a Csllll Na progi od Zagreba do Reke (180 km) je bila v soboto tradicionalna kolesarska dirka za memorial Vida Ročica, ki jo prireja KZJ v počastitev tega jugoslovanskega reprezentanta, ki se je smrtno ponesrečil leta 1955 na dirki po Egiptu. Na startu ie bilo 39 najboljših jugoslovanskih kolesarjev, med njimi tudi močno zastopstvo iz Slovenije. Vsi dirkači so v glavnem vozili v strnjeni skupini. Sele pred Skradotn sta skupini ubežala Valčič (Pulj) in Žirovnik (Rog), ki si potem nista več dala iztrgati vodstva iz rok. Na Reko je prvi prispel Valčič, ki je zmagal tudi na, vseh treh gorskih ciljih. Med ekipami je zasedla prvo mesto trojica članov Roga (Žirovnik, Šebenik, Zidan) s časom 16:01,27. Izidi: Valčič (P) 5;17:32. Žirovnik 5;17:38, Šebenik 5:21:06, Židan (vsi Rog) 5;22:43, S. Bajlo (Zadar). Rak (Odred). Bogovič (Zgb.), Flaj. Horvat, Traven (vsi Odred )itd. -0— Včeraj pa je bila na progi od Re ke do Karlovca (105 km)- še spomin ska dirka Toneta Tončiča, na kateri sta zmagala člana 1 jubljanskeca R*ura Šebenik in Zidan. V obeh dir kah pa je cK»;4W:2Q Najboljši Jugoslovan Cvejin je zasedel '•edino me-»to. V skupni oceni vodi Kocev (B), med ekipami pa Bolgarija. Prvs igre v šahovskem dvoboju s TsZ Zagreb, 22. junija. V dvorani D j tire Saiaja se je danes slovesno začel mednarodni šahovski dvoboj med reprezentancama Sovjetske zveze ln Jugoslavije. Goste jc pozdravil predsednik SZH Vlado Kobal in predsednik ŠZJ Branimir Jevrcmnovič. ki sta MARIBORSKI B 0 G 0 D K I V mednarodnem rokoborskem dvoboju v Skopju je Jugoslavija premagala Grčijo s 6.5:1.5. Na teniških igriščih v Ljudskem vrtu je bilo včeraj in danes mladinsko republiško prvenstvo v tenisu. Kljub slabemu vremenu in zastojem zaradi tega so bili boji izredno hudi. Tekmovanje bodo zaključili jutri Nastopilo je 24 mladincev (18 Branik in 6 Olympia) ter 8 mladink (7 Branik in 1 Triglav). Mariborčani so zmagovali pri mladincih, čeprav so Ljubljančani kazali lepe udarce, niso pa imeli dovolj rutine. Za najveČ-jo presenečenje pa je poskrbel Breskvar (O), ki je v četrtfinalu izločil glavnega favoriia Ferenčaka 6:4, 1:6. 6:4. V finalu bosta igrala Rranikovca Černigoj in Mulej. Prvi je porazil Mesariča 6:1, 2:6, 6:3, drugi pa Breskvarja 5:7, 6:1, 6:1. Prvakinja mladink je postala Kranjčanka Znidar-jeva z zmago proti Kačičnikovi 6:2, 5:7, 6:3. tretja pa je Senkovičeva, ki je premagala Kranjčiče.vo I 6:2. 6:4 —0— V prijateljski tekmi v malem rokometu je Branik premagal Rudarja iz Trbovelj 18:14 (15:5). —0— V republiški košarkarski ligi so v Mariboru igrali Kranjčani. Pri moških je Trisrlav nroii Mariboru na stopil samo s 5 igralci in je tekma morala biti predčasno zaključena pri stanju 92:13 (54:7). Cirer je dosegel 41 košev. V tekmi žensk so zmagale Mariborčanke 38:7 (24:3). —0— V finalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal sta se na področju mariborske podzveze srečala Sobota in Maribor. Sobočani so zmagali 2:1 (1:1) po obojestransko povprečni igri. —0— - Na turnirju odbojkaric za II. repu blisko ligo je bil prvj Fužinar B « 6 točkami pred Partizanom Murska Sobota 4, Branikom B 2 in Partiza nom Kamnica brez točke. —0— Tekmovanje jadralcev na Mariborskem jezeru je zelo trpelo zaradi pomanjkanja vetra. Za zdaj vodi Maribor pred Beogradom in Novim Sadom. Spličanov in Ohridčanov ni bilo na startu. —0— Na stadionu Branika je bila prva finalna tekma za republiško nogo metno prvenstvo pionirjev. Branik je premagal Rudarja iz Trbovplj 3-n • ?-fi) Sodil je Glavič oba zaželel« gostom kar najprijetnejše bivanje pri nas Y \ gostoljuben sprejem in pozdrav se je zahvalil vodja sovjetske ekiju AH-kst-i Komanov, ki je hkrati p-.i/cl m v j] i;nl> vse jugoslovanske sahN e 1**» pozdravnih nagovorili sin Kapetanu n|>eh reprezentanc cir. Miiiajlu Markovič in velemojster Pavel Korus zamenjalo spominski zastavici, gin' ni sodnik dvoboja mednarodni mojster Mihnjlo Judovič pa je predstavil igrnbe obeh reprezentanc. Do 20.30 ure sta bi l j odigrani samo naslednji partiji: Trifunovič—Boleslavski im Bertok Krogi us — obe remi. — Ostali še igrajo. V Bukarešti ie »vcr«»'u« rekorderka v skoku v višino Bala.i/ova še do-pravila svojo najboljšo znamko. Preskočila je ISO cm in s tem popravila lasten svetovip rekord za 2 cm. Na svetovnem jadralnem prvenstvu v Lej ni na Poljskem, zadnja dva dni niso tekmovali zaradi izredno slabih vremenskih razmer. Naše vodstvo ie ta odmor izkoristilo za ogled mednarodnega sejma v Poznanju ter za daljši sestanek.. na katerem so razpravljali o taktiki naših v naslednjih d i-sci piri na h. Športna komisija Je predsinoč-njim z veltko zamudo objavila izide III. discipline. Jugoslovana Saradnjič n Komac rta vt n;, XTT mestu Umolknil sem. Nič ni pomagalo. Če bi bila užaljena ali pa bi me skušala ustaviti, bi se naj'brž zares razjezil, tako pa sta me obvadva le nekam žalostno gledala. Zdi se mi, da tudi njima to ni bilo prav nič všeč, toda služba jima je le bila pri srcu. Čez nekaj časa je Woodfinch rekel svoji pipi: »Planil bi po Moonu takoj, ko bi imel dokaz v rokah. Tega bi morda dobil s kovčkom.« To je bil pravi vrtiljak. Besede so nas zmeraj pripeljale do iste točke. »V redu,« sem rekel. »Pa denimo, da sem morilec, da imam kovček in da mi je kovček bolj pri srcu kot moja hči. Toda moja hči ima še vedno pravico do policijske zaščite.« »To sicer ni stvar našega urada, toda poskrbeli bomo, da jo bo dobila.« Scavuzzo je skočil na noge in se približal mojemu stolu. »Povedal vam bom, kako bomo napravili, gospod Breen. Pazili bomo na vašo hišo dan in noč, Vašo hčerko bomo spremljali v šolo in spet domov. Ko se bo igrala na ulici, bo v neposredni bližini detektiv. Morda jo bo Moon kljub temu dobil v pest, saj so policaji navsezadnje samo ljudje. Morda pa se bo odločil, da vam ugrabi ženo namesto hčerke. Ali pa bo samo čakal. Saj sem vam povedal o Cantorjevem dečku. Šest tednov so ga stražili. Dva dni po tistem, ko so ga nehali stražiti, pa je deček izginil.« »O bog!« sem rekel in se naslonil na Woodfinchevo mizo. »Kaj pa, če bi poslal ženo in hčerko kam drugam? V Newarku imam sestro.« »Moori bi potreboval največ kako uro, da bi zvedel, kje sta,« mi je dejal Woodfinch. »Zapomnite si, da ne gr-e samo za Moona, ampak za vso njegovo organizacijo.« Prvič v svojem odraslem življenju bi najrajši skril obraz v rokah in se razjokal. »Pa ga nimam,« sem rekel in sam čutil, kako žalostno me je slišati. Woodfinch je skomignil z rameni. »Storili bomo pač, kar moremo. Toda če bi bil jaz na vašem mestu . . .« Zamahnil je s pipo in jo spet vtaknil vi usta. Pokril sem se. Nič nista rekla. Odšel sem k vratom. »Ne bodite neumni, Breen,« mi je rekel poročnik Wood~ finch v hrbet. Ne da bi se ozrl vanj ali v Scavuzza, sem odšel ven. 9. NAPAD Po tihih, temnih ulicah sem hodil proti domu in premišljeval, kako bi ubil Georgea Moona. Prebrisanost pri tem ne bi bila potrebna. Ne glede na to, kako bi to napravil, bi poročnik Woodfinch takoj vedel, da sem ga ubil jaz. Toda Moon je moral umreti. Zato je bilo potrebno samo imeti pištolo in ga ustreliti. Pištolo sem imel in sicer nemško vojaško, ki sem jo prinesel s sebojuz Evrope. Sklenil sem, da bom prihodnje jutro kupil naboje. Nato bom zvedel, kje stanuje in ga počakal pred hišo. Še nikdar ga nisem videl, toda on bi bil verjetno edini človek, večji od mene, ki bi prišel iz hiše ali šel vanjo. Prepričal bi se še tako, da bi stopil k njemu in ga vprašal: »George Moon?« In ko bi potrdil, bi potegnil iz žepa pištolo in ga ustrelil... Nekaj izredno težkega je padlo name. Zamahnil sem po zraku in padel na kolena in roke. Hotel sem pogledati, kaj me je udarilo, toda na levi strani sem videl samo dolgo in temno skladišče. Začel sem se pobirati, ko sem zagledal čevelj, ki me je udaril v obraz. Padel sem na ramo. Divje sem pogledal okoli sebe in ga zagledal, ko je stal nad menoj. Cestne svetilke so osvetljevale njegovo široko, čokato telo in predmet, s katerim me je bil udaril po glavi, mu je bingljal z zapestja. »Precej ti bom moral poplačati, prijateljček.« je rekel. Spoznal sem njegov glas. Dvignil sem glavo in pogledal v široki Larryjev obraz. Jeza mi je dala moč Oprl sem se z rokami na pločnik in se začel pobirati. Enkrat sern ga že premagal, in sicer v tesnem avtomobilu. Še enkrat bi zmogel to, ko bi se le mogel pobrati. Larry me je spet brcnil v obraz. Padel sem na bok. »Bova videla, če si res tako močan, prijateljček,« je rekel. »Poglejva, koliko boš zdržal.« Videl sem. kako je zamahnil z nogo, toda glava mi je bila pretežka, da bi jo dvignil. Z laktjo sem si zakril obraz, toda vse ostalo telo je bilo nezaščiteno. Pa si nisem mogel prav nič pomagati. Nenadoma pa je Darry zbežal. Slišal sem, kako je nekdo vpil »Hej!«, takoj nato pa se je nekdo sklanjal k meni. »Kaj-ste se tepli, gospod Breen?« Obraz detektiva, ki je bil v ponedeljek zvečer pri meni doma, je bil le nekaj centimetrov proč od mojega. »To je bil Larrv!« sem hripavo dejal. »Kdo?« »Vitalov prijatelj. Primite ga.« Nekaj sekund je trajalo, da mu je to prišlo do možganov. »A, tisti!« je vzkliknil nato in skočil na noge. Pogledal sem za njim. Detektiv je vlekel iz žepa pištolo, medtem ko je tekel, toda Larry je že izginil za vogalom. Poskusil sem se usesti. V želodcu me je peklo, v'glavi se mi je vrtelo in vso levo stran obraza sem imel omrtvičeno. Ležal sem na pločniku in se podpiral z roko ter hlastno dihal skozi usta. Ostal sem sam v srcu Brooklyna, čeprav je bilo še razmeroma zgodaj.