LEVERKUSEN -LJUBLJANA BONN. 3. dec. (Tanjug) — Mesena skupščina t *a-bodnoneenškem mestu Le- verkusen Je te dni objavila reprezentativno publikacijo. v kateri so zbrani val dokumenti o prijateljskem sodelovanju med Le. verkusnom In ljubljeno. Omenjeni mesti sodelujeta te skoraj tri leta In sta v tem času izmenjali obiske Številnih političnih gospodarskih ln kulturnih delavcev. Leverkusen ima takine stike tudi a finskim mestom OofeL GINA FOTOGRAF RIM. 2. dec. (AP) — Nekdaj najbolj slovita Italijanska filmska zvezda Gina LoKobrlgida bo objavita knjigo fotografij m naslovom »Moja Italija«. Fotografije je posnela, ko je potovala po vsej Italiji in v tem času »uničila« avtomobil in dva "fotografska aparata Gina Lollobrlgida se to vrsto let ukvarja s fotografijo. Preden je po-: stala slovita filmska igral-1 ka je Gina študirala sli-‘ karstvo. BOJKOT ZARADI BAKRA SANTTAGO, 2. dec. (Reuter) — Peru, Zaire, Zambija in Čile, na te štiri države odpade tri petine svetovnega prometa z bakrom, so sklenili, da bodo bojkotirali ameriško družbo Kenneoott dokler bo ta £ružba »izvajate agresivno politiko zoper dle«. Ta družba, njen rudnik ▼ Čilu so nedavno nacionalizirali, skuša s svojimi akcijami pri kupcih čilskega bakra zavreti poslovanje čilske državne agencije sa baker. NAJLEPŠA NA SVETU LONDON, 2. dec. (APP) — Dvajsetletno Beiindo Oreem iz Avstralije so sinoči v Londonu izbrali za najlepše deltfe na svetu. Dobila je tudi 3.000 funtov šterlingoar. BeUnda je visoka 170 cm, druge njene mere pa so 85 — 61 — 85. Na drugo mesto se je uvrstila 24-letna Norvežan-ka Ingeborg Sorensen, tretja pa Je Izraelka Hana Ordan. Med 15 finalistk se je isned 53 lepotičk uvrstila tudi Jugoslovanka Biljana Ristič. SZ BO ZNIŽALA PRISPEVEK NEW YQK, 2. dec. (Reuter) — Sovjetska arena je opozorila svetovno organizacijo, da bo zmanjšate svoj prispevek proračunu OZN, če bo svetovna organizacija sprejela ameriško zahtevo, da bi se ameriški delež v proračunu zmanjšal z 31,5 na največ 25 odstotkov. Na to je OZN opozoril sovjetski delegat Jakov Malik. SZ daje 14,18 odstotkov od Aupnega proračuna svetovne organizacije, ki preeoga 200 milijonov dolarjev. Proletarci vseh dežel, združite##/ wWn. ■3 I m m Ull Ljubljana, 3. decembra 1972 Leto XIV., štev. 337 — Cena 1,20 dinarja GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC IZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE: VOJAŠKI ŠEFI V BELI HIŠI Z. stran ZGODOVINSKA ČISTKA S. stran FRANCOZI, AMERIKANCI, SOCIALISTI? S. stran ZAVOŽENI SAMOPRI- SPEVEK ELEKTRARNA ODPIRA TURISTIČNA VRATA 4. strma ♦ . •* - r rtfa t u ) ■ n Cm kolin se Je pričeL FoUk Xa Tavčar POGOVOR BURGIBA- GADAFI Prvo srečanje predsednikov TUNIS, 2. dec. (APP) — Tunizijski predsednik Habib Burgiba ln predsednik libijskega revolucionarnega sveta Moamer el Gadafi naj bi se kmalu sestala, kot piše tunizijski tisk. To bi bilo prvo srečanje najvišjih predstavni kov sosednjih arabskih držav. Gadafi je sicer že bil na uradnem obisku v Tuniziji februarja lani, vendar je bil takrat Burgiba na zdravljenju, -»'•tiči.' IHHEiSiSHN A POTRDITEV MEJE „Corriere detla Sera ‘‘ za dokončno priznanje meje z Jugoslavijo OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 2. dec. (po telefonu) — Italijanska desnica se za zdaj še ni odzvala na pisanje največjega italijanskega jutranjika »Corriere della Sera«, ki se Je v enem od včerajšnjih komentarjev zavzel za potrditev sedanje italijan-sko-jugoslovanske meje. Gre za stališče, ki ga je bilo v javnosti v zadnjih dveh letih le redko moč slišati in ki ga italijanska skrajna desnica redno kvalificira kot veleizdajo. Povod za komentar so bile zadnj« delne upravne volitve, ki so se, kot piše časnik, v Traču odvijale, ne da bi se vnovič vnele nacionalistične ODLOŽEN HEATHOV OBISK V ZDA LONDON. 2. dec. (AP) — Obisk britanskega premiera Heatha v ZDA. ki je bil napol napovedan za konec tega leta, bodo bržkone preložili na leto 1973. Pravijo, da M Heatb rad prepričal N iz o na o tem. da bi Britanija rada ohranila posebne odnose z Ameriko, čeprav Je vstopila v EGS. POLITIČEN UMOR V KONGU BRAZZAVILLE. 2. dec. (Reuter) — V nekem mestu, kakšnih 250 km zahodno od Brazzaville, so ubili kongoš-kega sindikalnega voditelja Alberta Ikogna. Brazzavlllskl radio Je sporočil, da gre bržkone za naklepen političen umor. VREME NtnitM) AA VbllKUO Oblačno in zamegirno. Jutri proti vrč*-ra od zahoda ponovno padavine, v nižinah kot dež. Temperature bodo ponoči okrog 0. v Primorju 8, čer dan okoli 4, v Primorju do 12 atopinj C. strasti. »Minilo Je 18 let,« piše komentator po tem ko ugotovi, da tudi Trst ni mogel ostati neprizadet spričo novega duha sodelovanja, ki preveva evropske narode »odkar sta rimska m beograjska vlada v Londonu podpisali memorandum o soglasju, toda nihče od pred stavnikov vlad, ki so se bili odtlej vrstili v naši deželi, ni imel hrabrosti kanclerja Brandta, kajti memorandu- ALLENDE 0 NOVI POTI LA Grožnje ne bodo zaustavile narodov CIUDAD MEGLICO. 2. dec. (Tanjug) — Čilski predsednik Allende, ki je na tridnevnem obisku v Mehiki, J« danes govoril v parlamentu. Med drugim Je poudaril, da m mogoče z ekonomskim pritiskom in grožnjami Jemati narodom pravice do odločanja o svoji usodi. Takšne pritiske Je razglasil za vmešavanje v notranje zadeve m dejal, da niso ne nov ne osamljen pojav v Latinski Ameriki. Allende je tudi dejal, da se je pot druge neodvisnosti Latinske Amerike začela pred 30 leti z nacionalizacijo mehiškega petroleja tn da nihče ne bo ustavil latinskoameriških narodov na tej poti. ma še zdaj niso predložili v potrditev parlamentu kar iz korišča desnica, ki venomer odpira vprašanje pripadnosti tako imenovane cone B Ita liji. Takšna politika pa je po besedah komentatorja v pro. tislovju z napori italijanske diplomacije za odpiranje vrat prou vzhodu. V nadaljevanju komentator povezuje vprašanje stalnosti italijansko-jugoslovanske meje s evropsko konferenco o PRI NAS ŠE NI GRIPE Prehlad tare Slovence LJUBLJANA, 2. dec. — V zadnjih nekaj dneh so po vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji žabe ležlll povečano število bol nikov. Id prihajajo k zdravniku zaradi prehla da, hkrati pa bolniki tudi vse pogosteje kličejo zdravnike M) dom. Na vprašanje, ad je gripe tudi v Sloveniji, so nam na republiškem zavodu za zdravstveno varstvo pove dali. da virološki tabora torij doslej ni žMlfenl vš-ruša influence ln zaenkrat torej ne moremo govoriti I o epidemiji gripoanlh obo I lenj. Gre le za običajni i prehlad zaradi neugodne ; C* tm - it. u s rica ladjo lunarnim modu- lom Chauenger (Izzivalec) I proti našemu naravnemu satelitu. Direktor za izstrelitev Walter Kapriyan je izjavil, da so vse priprave do začetka odšteva potekale z manj zastojev in težav kot v desetih prejšnjih misijah. Vesoljski center v Houstonu je že določili končni »vozni red« za "Apollo 17 (po jugoslovanskem času): VJOOLl J . 7. decembra ob 3.53 — izstrelitev rakete; 10. de- cembra ob 20.49 — pre- hod rakete v tir okoli Me- seca; 11. decembra ob 20.55 — spust na Mesec; 12. decembra ob 0.33 — prvi sedemurni sprehod po Mesecu; 14. decembra ob 23.56 — polet z Meseca; 17. de- cembra ob 0.33 — Vsa saigonska ministrstva so dobila navodila za pripra vo funkcionarjev na delo po morebitnem premirju Okoli 250.000 vojakov in oficirjev je začelo proučevati program akcij za »političen boj proti komunistom«. General rh;eu je sklical sestanek državnega sveta za varnost, ki bo raz pravljal o poročilu posebnega odposlanca Duka, ki se je v četrtek že drugič pogovarjal s predsednikom ZDA Ni-xonom. POMEMBEN REKORD V LADJEDELNICI »ULJANIK« PULJ, 2. dec. (Tanjug) — Simbolično spuščanje jugoslovanske in dviganje norveške zastave na krmi orjaške ladje »Berge-Adrija«, katere nosilnost je 225 tisoč ton, je pomenilo danes v puljski ladjedelnici »Uljanik« svečan trenutek primopredaje te plov ne enote norveškemu lastni ku Bergesenu iz Osla. Ladja je bila zgrajena v načrtova nem času, z njo pa je »Ulja nik« dosegel rekordno proizvodnjo — 500.000 ton nosilno sti. »Berget-Adrija« je druga ladja iz serije orjaških ladij za prevoz nafte za tega naroč nika. mandna ladja se usmeri proti Zemlji; 17. decembra ob 21.15 — enourni »sprehod« po vsemirju; 19. decembra ob 20.11 — prehod komandnega modula v zemeljsko atmosfero; 19. decembra ob 20.24 — pristanek vesoljcev v Tihem oceanu. Pozneje bodo sporočili, kdaj bodo vesoljci zapustili matično ladjo Ticon-deroga in odpotovali na Havaje, od koder jih bodo prepeljali v Houston. Na sliki (od leve proti desni): poveljnik poleta Apollo 17 Eugene A. Cer-nan, pilot komandne ladje Ronald E. Evans in pilot lunarnega modula dr. Har-rison Schmitt. ČU EN LAJ OBIŠČE AFRIKO NAIROBI,, 2. dec. (Tanjug) — Kenijski tisk piše, da bo kitajski premier Cu En Laj v začetku prihodnjega leta uradno obiskal Tanzanijo in Zambijo, morda pa tudi Kongo. V Zambiji m Tanzaniji gradijo s kitajskim posojilom v višini 337 milijonov dolarjev železniško progo, ki bo dolga 1840 km. njen poglavitni pomen pa bo v tem. da bo celinska Zambija prišla iz neugodne odvisnosti od prometnih zvez v rasistični Rodeziji. ŠOFERJI O SVOJEM POKLICU LJUBLJANA, 2. dec. — Predstavniki zveze združenj šoferjev tn avtomehanikov Slovenije so na današnjem razširjenem sestanku razpravljali o verifikaciji svojega poklica in beneficiranem stažu. ki so ga že pred časom sprožili, obalna konferenca SZDL, Slavnik ln Intereuropa iz Kopra. Obravnavali so tudi načrt temeljnega zakona o varnosti v cestnem prometu in opozorili na težave, ki jih imajo v zvezi z zdravniškimi psthotestnimi pregledi kandidatov za voznike O in D kategorije. D. H. 3. decembra 1972 VOJAŠKI SEFI V BELI HIŠI Ugibanja o politični prihodnosti dr. Kissingerja POSEBEJ ZA DELO OD DOPISNIKA POLITIKI NEW YORK. 2. dec. — Sestanek predsednika Nixona s Sefi oboroženih sil, ki je bil v Bell hiši in na katerem je bil tudi dr. Kissinger, je razburkal valove v dveh nasprotnih si smereh. Na eni strani Je Izzval vznemirjenost zlasti v tujem tisku, še posebej pa v evropskem. Vznemirjenost je toliko večja, ker je istega dne prišlo sporočilo, da do prekinitve ognja v Vietnamu ne bodo objavljali podatkov o zmanjševanju ameriških čet. Na drugi strani se mora ▼saido. ki kolikor toliko po-*r.a zgodovino delovanja predsedniške politike v ZDA. »pomniti tradicije, po kateri ao Sefi oboroženih sil po vab ljeol v Belo hUo pred vsako večjo odločitvijo. Tokrat se Uri domneva, ki jo podpirajo v poluradnih krogih, da ao bili vojaški poveljniki povabljeni zato. da bi tudi formalno dobili njihovo privoljenje v konCne pogoje premirja s nasprotnikom. Ameriška navzočnost RazliCno tudi razlagajo prepoved objavljanja podatkov o položaju Cet. Vendar se je treba vprašati. ali Je ta prepoved bistvenega pomena in ali sploh kaj pomeni. Amerika je pripravljena oditi is Vietnama, ne pa Iz Jugovzhodne Azije. Svoje na- vzočnosti ne bo veC zagotavljala po starem. Ne glede na to. ali bo v Južnem Vietnamu ostalo sedanjih 27 tlsoC ameriških vojakov ali pa Jih. sploh ne bo veC. bodo prihodnost Niso nove politike zagotavljali pripadniki ameriških letalskih sil na Tajskem (55.000) ter mornarji sedmega ladjevja (60 000). Politična Javnost bo seveda tako napeto, kolikor Se more po Stevilruh preobratih v vojni in pogajanjih, spremljala nadaljnji razvoj in skuSala ugotoviti kam gredo lohud-ki. Ta javnost je zmedena zaradi dogodkov v zadnjih tednih. Čeprav morda manj kot zahodnoevropska. Ali se je Kissinger zameril? Britanci. Se posebej pa Francozi, ki so prezgodaj vzklikali besedo »mir« — ker TELEGRAMI KAIRO — Na egiptovskem potniškem letalu Čemer s 72 pot n. ki, ki je pristalo na kairskem leitaliSCu. so od kril: sledove 15 krogel. Po preiskavi so ugotovili, da je nekdo streljal na leta.o z lažjo strojnico, m sicer bržkone leda;, ko je vzletelo z letaliSCa v Amami. MANILA — Na brokem obmoCju srednjih in južnih ruiptnov je DU včeraj hud potres z jakostjo 7.5 stopnje po Richterjevi lestvici. Potres so registrirale setzmol.jAke po staje v Mamb. Berkelejru iZDAi in v Tokiu. Podatkov o žrtvah m Škodi Se ni VARŠAVA — Na svetovni filatelistični razstavi »Polj •ita 73«, kt bo v Varšavi od 1». avgusta do 2. septembra 1973. bodo prikazal: več kot milijon in pol znamk M ec razstavo bo tudi zasedanje izvršnega odbora svetovnega •druženja filatelističnih poročevalcev ANK.ARA — TurSki državni proračun za prihodnje leto znaša 62 milijard lir (približno 4,5 milijarde dolarjev). VeC kot U milijard Ur je namenjenih za oborožene Ule (KITAJVA — Kanadski premier Trudeau je odpetova. e London, kjer se bo pogovarjal o tem. kako bo britanski vstop v BGS vplival na kanadsko gospodarstvo. Dva dneva ob-.ska sta namenjena za pogovore z britanskim premle ram Heathom. MOSKVA — Sovjetski znanstveniki so pridobili ke-miCno Ciste fermente, ki morejo uničevati mrtve celice in tako pospeševati razvoj novih, zdravih celic Fermente so uspeSno preizkusih na prvem moskovskem med.cinsken, institutu. Z njimi je mogoče zdraviti odprte rane ven. pljučna vnetja in vnetja trebušne mrene. RIM — Cene hotelskih storitev v Italiji se bodo prt bodnje leto »višale za 5 do 6 odst. v primerjavi z letos njimi. Tako pravijo v državnem zavodu za turizem med tem ko hotelirji mislijo, da bodo cene Se viSje, saj' so se samo živJa letos podražila za 9 odst. BUKAREŠTA — Predsednik državnega sveta Nioolae Ceausescu se je včeraj pogovarjal s predsednikom upravnega odbora britanske družbe »RoUs Rojce« Kennethom Keithom. Na sestanku so bili tudi predstavniki romunske vlade m letalske industrije, pogovarjali ps so se o »odelo vanju med Romunijo za »Rotiš Royceom« tako v graditvi letal kot o nekaterih drugih dejavnostih. " ASU 1N (JTON — AmenSka izvozno-uvozna banka (Ehcimbank) je odobrila za 20 milijonov 150 tisoč dolarjev kreditov bankam iz 12 držav kot pomoč v financiranju ameriškega -zveza NajveCje kredite so dobile finska dan aka. Španska, brazilska m ciprska banka MOoKVA — Popularni sovjetski avtor balad, pesnik in pisatelj Bulat Okudžava je v Izjavi za »Llteratumo Ga aetoa zapisal da nima niC skupnega z tn-.erpretao.jo nje ftr.T-ga umetniškega dela na Zahodu. Ruska emigrantska založbe »Pose-.« v Munchnu je namreč natisnila izbor Okudžavovth pesmi s predgovorom, v katerem ga prtka »uje kot kritika sovjetske družbe. Zaradi objavljanja nje govdi tezstov na Zahodu so Okudžavo letos izključil: iz komunistične partije, vendar ps Je Se zmerom Član zveze pisateljev, kakor tudi v SZ Se zmerom tiskajo njegova dela NEW DELHI — Indijski minister za zunanjo trgovino ®*r* J* izjavil v parlamentu, da Indija ne bo prizadeta ■aiad: povečanega kitajskega trgovanja z ZDA Vrednosi kitajskega izvvza v ZDA znaša sedaj milijon dolarjev »to se indijska vlada ne boji kitajske konkurence m ■mer.Sk«m tržišču so sl ga želeli iz raznih vezniških razlogov — so zdaj nekako potrti, ko vidijo, da Klsstngerjevega Izreka »mir je pri roki« ne gre jemati dobesedno. Bojazen, da je vrhunec zbliževanja v stall-SCih — če je kaj takšnega sploh bilo — že mimo, saj se je še povečala zaradi Številnih govoric o odnosih med Nixonom in Klssingerjem, govoric, ki niso prizanesle niti enemu političnemu salonu v Washtngtonu. Govorili so — in Se zmeraj govorijo — da predsednik ni Sel »do konca« s svojim svetovalcem. da ni odobril osnutka sporazuma Kissinger— Le Duc Tho. da Je podprl veCino pripomb predsednika Thieuja. da razmišlja o osebni prihodnosti svojega svetovalce — skratka, da Kisin-gerjeva zvezda zahaja. Vprašanje, ali bomo imeli opraviti s Kisingerjem v dosedanji vlogi — kar je zelo verjetno zaradi napovedi, da bo Rogers Se naprej vodil zunanje ministrstvo in da potemtakem ne bodo zamenjali »kombinacije« — naj bi zanimalo Oriano Pallaci. Milijonom bralcev popularnih revij bo pojasnila morebitno tragedijo Človeka, ki bo moral pisati spomine, namesto da bt se pogajal z velikani tega sveta. Spomine, za katere naj bi dobil tolikšne honorarje. da bi st lahko zgradil svojo univerzo (harvardska univerza ga ne mara veC). Toda v sedanjem obdobju predsedniške moči bi nas preseneti; vsakdo, ki bi lah ko le za trenutek pomislil, da bi dr. Kissinger mogel ali skuSai delati v nasprotju z navodili svojega Sefa. muhastih ameriških študentov. Bolj ald manj jasno je. da Nixon ni docela obvestil ameriških volivcev o tem. kakšen je pravzaprav položaj — da ne bi ogrozil svoje zmage — kakor tudi ni dovolil: kakšne večje laži Pred volitvami je jasno dejal, da bo treba rešiti »nekaj osrednjih vprašanj«. Težave pri reševanju teh vprašanj lahko izvirajo tako iz odpora predsednika Thieuja kot iz nejasnosti v osnutku sporazuma s Hanojem, o katerih imata Bela hiša in politbiro v Hanoju različna mnenja. To le povsem razumljivo. Čeprav ni mogoče govoriti. da ne bi prišlo do hu. dih zapletov, je treba poudariti. da so se medtem zarep začeCi pogajat! o teh osrednjih vprašanjih in da je mogoče zaslutiti vsaj obrise morebitnega sporazuma. Kot. naj-zaninvveišo podrobnost pou (terjajo baje nalnoveiši dogo. vor o tem. da bi obe strani smele še naorei »neomeleno« o-e«krbovati oborožene sile. ne na — kot te Dišalo v prvem osnutku — samo na podlagi ramen (ave izrabi jene-»U izeublienega vojaškega materiala W3mmm __________ TRETJI SMUČARSKI SEJEM — Danes so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli tretji tradicionalni sejem rabljene in nove smučarske opreme, ki ga je pripravil smučarski klub Snežinka. Sejem bo odprt do 7. decembra. Foto: E. šelhaus s v : NELAGODNOST V V0J¥0Bi! Vojvodina bo zahtevala konverzijo kratkoročnih posojil kmetijstvu Premirje na hainnetih Ne laž ne resnica Uganka, ki bo rešena prihodnji teden ni v tem. kaj je bilo Kissingerju rečeno in kaj je naredi v Parizu, mar več v tem kakšne so resnične zamisli predsednika Nixo-na. Tako trdno kot zdaj Se ni sedel v Beli hiši. Njegove avtoritete za zdaj ne bi mogle zamajati demonstracije To marsikaj pomeni — tako glede pripravljenosti obeh strani, da najdeta kompromis. kot glede narave morebitnega premirja, ki bržkone ne bo enako miru. Nekakšno »pozitivno oznako položaja vidijo tukaj v stališču predsednika Nixona do tolikokrat zahtevanega vr-nunskega sestanka s Thieu-jem. Saigon si želi. da bi bilo srečanje pred premirjem. Nikon Je zn srečanje — vendar po premirju Težko je red. kako se bodo te sitnosti končale, zakaj Thieu se Je Izkazal kot izredno togoten človek, obenem pa Je v zadnjih tednih dobil neznanske količine novega vojaškega materiala, pri čemer se je potrdila stara resnica, da Američani raje pridobivajo zaveznike s sladkorčki, ka kor da ho jih izstradati. Vendar slika Javnega Thieuja ne bi smela prekriti slike tajne ga Thieuja: na vso moč se pripravlja na delovanje svoje vlade v razmerah, ki bi napočile po prekinitvi ognja. JURIJ GUSTINČIČ NEPOTREBEN UVOZ KAVE? Odgovor na vprašanje LJUBLJANA — Ali naj si razlagamo sklep ZIS, da bo začasno povečan depozit na 75 odstotkov vsote tujih finančnih posojil, tako, da je treba posojila Iz tujine omejiti, ker že presegajo okvire resolucije o osnovah družbenoekonomskega razvoja za letošnje leto, ali pa tako, da bi posojila najemale le organizacije, ki zmorejo tolikšen depozit? To vprašanje je postavil poslanec Ivan Kreft pretekli teden na seji republiškega zbora skupščine SRS in dejal, da pričakuje odgovor od republiškega sekretarja za finance. Sekretarja za gospodarstvo pa je vprašal, zakaj je zvezna direkcija za rezer- MEMOR1AL PROFESORJA PLEČNIKA LJUBLJANA, 2. dec. — Pod častnim predsedništvom prof. dr. Tine Kobe in pod pokroviteljstvom dekana medicinske fakultete prof. dr Franca Erjavca ter predsednika slovenskega zdravniškega društva dr. Antona Dolenca bo v soboto v predavalnici anatomskega inštituta v Ljubljani tradicionalni memorialnl sestanek prof. Ja neza Plečnika. Plečnikova spominska diploma bo podeljena letos najboljšima mor-fologoma medicine Andreji Fatur in Bojanu Cerčku. Simpozij bo posvečen enemu najbolj perečih sodobnih problemov človeka, cere-brovaskulamemu insultu. NOVI SAD, 2. dec. (Tanjug) — Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo ukrepi za preprečevanje nelikvidnosti zmanjšali ostanek dohodka Vojvodine za približno 25 odstotkov. Ker ni rešen problem tako imenovanih dodatnih sredstev za investicije v kmetijstvo, utegne takšen položaj, kot poudarjajo, ogroziti reprodukcijo v tej gospodarski veji. Podatki kažejo, da ima sko-raj vsaka peta kmetijska organizacija v tej pokrajini blokiran žiro račun dalj kot 90 dni. V kmetijstvu Vojvodine primanjkuje za 908 milijonov dinarjerv trajnih obratnih sredstev. Pokrajinski izvršni svet in skupščina Vojvodina bosta zahtevala od zvezne vlade m narodne banke Jugoslavije, REKORDEN PRIDELEK VUKOVAR. 2. dec. (Tanjug) — Kmetijsko industrijski kombinat v Vukovaru je letos dosegel rekord, saj je pridelal 4000 vagonov koruze zrnju. Na poljih tega kombinata so imeli s koruzo posejanih 5.325 hektarov. Na hektar so povprečno pridea-75 stotov koruze v zrnju, to pa je 10 stotov več kakor lani. Ves pridelek koruze so pravočasno uskladiščili. da izvede konverzijo kratkoročnih posojil organizacijam združenega dela v kmetij stvu. Kot razlog za takšen ukrep navajajo nizek delež kletijstva v stalnih obratnih sredstvih in gospodarski položaj te veje. Tudi poslovne banke v Vojvodini bodo preučile možnost, da bi priskočile na pomoč s sanacijskimi posojili in dodelitvijo no- vih posojil. Predvsem bodo poskušali doseči, da bi oili pogoji čim ugodnejši, vendar pa bodo upoštevali tudi pokrivanje izgub iz prejšnjih let. NOVA TOVARNA PEČI KRALJEVO, 2. dec. (Tanjug) — V industriji »Magnohrom« iz Kraljeva je te dni začela obratovati nova tovarna za proizvodnjo elektrotermičnih izdelkov. Novi obrati sodijo med najmodernejše tovrstne obrate v Jugoslaviji. V enem '.etu bodo izdelali 180.000 peči. 3 milijone grelnih plošč in prav toliko cevnih grelcev. POJASNILA 0 RUDISU Tožilstvo naj ugotovi udeležbo pri pošiljanju rudarjev v tujino Pomočnik republiškega sekretarja za delo Franc Presetnik je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Svetelja na zadnji seji republiškega zbora slovenske skupščine dejal, da je sekretariat seznanjen s člankom »Veletrgovina z rudarji«, ki je bi! objavljen 26. oktobra v Borbi. Obravnavali so tudi informacijo zveznega sekretariata za delo in socialno politiko »Aleksi-nački rudnici uglja«. ki še popolneje obravnava migracijo rudarjev aleksin-skega rudnika v Zvezno republiko Nemčijo. Sekretariat za delo je ugo tovil. da je Rudis Trbovlje sklepal pogodbe za izvajanje rudarskih del v tujini za čia na poslovnega združena Geološki zavod Ljubi lana in \\ TOMOKI LISTI! Zimska sezona je dolga, zato si za zanesljivo in varno vožnjo pravočasno zagotovite: snežne verige vseh vrst pokrivala za radiatorje meglenke nosilce za smuči in prtljago sredstva »pinguino« zoper zmrzovanje sredstva zoper rjavenje sirene fiamm vlečne vrvi antifriz PRIPOROČA SE - aiilofornilure I UST, Via del Coroneo 4 tHffno ism — esn POJASNILA TUDI V SLOVENŠČINI IN SRBOHRVAŠČINI! Zasavske premogovnike Trbovlje ter za 4 nečlane Ni pa seznanjen, da bi Rudis sklepal pogodbe za rudarski gradbeni podjetji Knjaževac in Vrbnik, kot je to navedeno v Borbi in informaciji. Geološki zavod je poslal letos v tujino delavca Jusufa mominoviča, ki ne Izpolnjuje pogolev, ker je bil sprejet na delo 11. maja 1972 tn še Isti dan poslan k firmi »Dai-men Haniel« Dortmund. Ta seznam pa je Rudis poslal na vpogled šele 10. novembra. Iz seznamov je sekretariat tudi razbral, da je Geološki zavod Ljubljana sprejel v delovno razmerje večino de lavcev iz Knjaževca in Alek-sinca in Jih še isti dan posredoval na delo k tuji firmi, s katero je imel sklenjeno pogodbo pred 17. Julijem 1971, ko je začel veljati pra vilnlk o pogojih, po katerih sme delovna organizacija po. Siljati svoje delavce na delo v tujino. Ugotovili so tudi, da je bil Inž. Relja Nikolič do 1. sep tembra 1971 zaposlen v pred stavništvu Rudisa v Beogradu, odgovoren za rudarske zadeve, od tega dne pa je redno zaposlen kot predstav nik geološkega zavoda pr: tvrdki »Tiessem« v Zvezni republiki Nemčiji. Zaradi vseh navedb je sekretariat za delo predlagal, da javno tožilstvo v postop ku ugotovi, ali in v kolikšni meri sta bila Rudis in Geo loški zavod Ljubljana udeležena pri pošiljanju aleksin skih rudarjev na delo v tujino. Hkrati je zahteval, da za pogodbe in legitimacije za pošiljanje delavcev v tujino dajo soglasje tudi republiški sekretariat za delo. V odgovoru pa je pomočnik sek etariata navedel tudi da že od aprila 1971 vodi ljub ijansko okrožno javno tožilstvo postopek zopet Rudis Trbovlje in inž. Nikoliča GRADBENI STROJI IZ MOSTARJA MILANO, 2. dec. (Tanjug) — V Milanu so te dni podpisali pogodbo med mostarsko industrijo Soko in italijansko družbo Feal, na podlagi katere bodo Soku prodali ii cence za izdelovanje gradbenih strojev. Pogodba predvideva, da bo v prihodnjih desetih letih posel dosegel vrednost približno 100 mili, jard Ur. Pogodbo so podpisali za 15 let. K njej sodita tudi delovni postopek, celotna tehnična pomoč ter industrijski obrat v vrednosti dve in pol milijarde lir, ki ga bo dobil Soko. VITEZI HMELJARSTVA Doslej odlikovanih 19 Vojvodincev NOVI SAD, 2. dec. (Tanjug) — Devetnajst Vojvodincev je doslej že dobilo »red viteza hmeljarstva«, ki ga vsako leto podelijo najboljšim pridelovalcem, strokovnjakom in znanstvenikom, in sicer na mednarodnem kongresu hmeljarjev, ki je vsako leto v drugi evropski deželi. Častno mesto na seznamu vitezov vojvodinskega hmeljarstva ima inž. Mihal Hu-sar, ki je bil v Šestdesetih letih znan kot eden naj večjih hmeljarjev v Evropi. Pravijo, da ni bilo niti ene hmeljarske akcije, s katero ne bi bilo povezano njegovo Ime. Inž. Hu. sar je umri leta 1967 V Vojvodini so začeli gojiti hmelj pred več kot 200 leti, ta ko da je dandanes vojvodinski hmelj znan v svetu prav tako kot savinjski. Hmelj, ki zahteva največ dela, prinaša pa tudi največ deviz, gojijo na 1500 hektarih. Nekoč ga je obiralo 35.000 ljudi, danes pa to delo opravljajo stroji. V Bačkem Petrovcu so zgradili najmodernejši objekt v Evropi. v katerem predelujejo in pakirajo hmelj. Za vojvodinski hmelj se zanimajo kupci z vseh koncev sveta. ŽELEZO ZA KOLESA IZ ROMUNIJE BUKAREŠTA, 2. dec. (Tan jug) — Rudarsko metalurški kombinat iz Zenice in romunsko podjetje »Mehanoex-port«, ki posluje v okviru ministrstva za težko strojno graditev, sta podpisala sporazum o sodelovanju in medsebojnih dobavah delov za industrijo vagonov do leta 1975. Romuni bodo Zenici prodajali valjane bloke za kolesa vagonov, ki jih bodo v Zenici obdelali, medtem ko bo Zenica Romunom dobavljala nekatere dele, prav tako za vagone. Pogodba predvideva. da bo letna vrednost medsebojnih dobav znašala dva in pol milijona dolarjev POSOJILA ZA SETEV DOBOJ, 2. dec. (Tanjug) — Kreditni odbor dobojske podružnice sarajevske gospodarske banke je razpravljal o prošnji 14 kmetijskih organizacij o dodelitvi 20 milijonov dinarjev posojila. To posojilo bi rabili za jesensko setev pšenice na posestvih in v kooperaciji z zasebnimi kme ti. Vsa posojila, za katera- so imeti nujno ekonomsko dokumentacijo, so takoj odobrili. Predstavniki banke so sporočili, da je' banka pripravljena odobriti nova posojila. če bodo prošnje utemeljene. Odobrena sredstva bodo, kot menijo strokovnjaki, dovolj, da bodo na družbenih no s estri h posejali pšenico na 3000 hektarih, pri zasebnikih-koonerantih pa približno 330P hektarih. ZALOGE V REŠKI INDUSTRIJ! REKA. 2. dec. (Tanjug) — Konec oktobra je imela in dustrija reško istrskega območja za 20,4 odstotka manj zalog kot lani v tem času. Najmanj zalog so imeli istrski premogovniki, v ladjedel-niški industriji, tovarni papirja na Reki in v rafineriji nafte na Reki. Zaloge so se povečale v industriji gradbe-nega materiala za 17,3 odst., v živilski industriji pa za 9,4 odstotka. NASTOP KOMORNEGA TRIA MARIBOR, 2. dec. — V po nedeljek ob osmih zvečer bo v mariborski umetnostni galeriji nastopil avstrijski komorni trio, ki ga sestavljajo Marga Baumel (kitara), Wal ter Klasinc (violina) in dr. VVemer Tripp (flavta). Izva j ali bodo dela Leclaira, Fi-berja, Kohauta, Chevilloja in Kreuteerja. Nastop priznane ga tria organizira koncertna poslovalnica »Glasbena mladina« iz Maribora. ve živilskih proizvodov razpisala 16. novembra letos natečaj za uvoz še 1700 ton kave — čeprav je po pisanju Ljubljanskega dnevnika na zalogi še dovolj kave, 13000 ton pa je že na poti — medtem ko primanjkuje raznega nujnega reprodukcijskega materiala. Odgovor na vprašanje naj bi dobil poslanec na prihodnji seji republiškega zbora. MA LOKALA NA BLEDU BLED, 2. dec. — Zimska sezona na Bledu je letos obogatena z dvema novima gostiščema. Pod okriljem »Toplic« so odprti »picerijo«, kateri obetajo zidano bodočnost. V »Vili Bled« na drugem koncu jezera pa so te dni odprli, poleg že obstoječega hotela in restavracije, še narodno restavracijo. V tem novem lokalu, ki je v kletnih prostorih omenjena vile (in je manj slovesen ka-kot restavracija v pritličju), so na voljo srbske, makedonske in (obljubljene) grške gastronomske specialitete. Nastopa srbski narodni ansambel z renomiranimi godci in pevci. Cene niso nizke, a so kar na blejskem povprečju in celo nižje kot marsikje v tem kraju. D. K. NOVE POSTELJE V TOPLICAH VRNJACKA BANJA, 2. dec. (Tanjug) — V Vrnjački banji bodo do leta 1980 porabili za gradnjo novih zmogljivosti 980 milijonov dinarjev. To praktično pomeni, da bo to znano zdravilišče vsako leto dobilo po 500 ležišč. Se to leto bodo začeli graditi novi hotel visoke »A« kategorije s 360 ležišči, ki bo stal približno 50 milijonov dinarjev. V Vrnjački banji imajo zdaj približno 4000 ležišč v hotelih, 1300 pa pri zasebnikih. To pa je premalo za vse tiste, ki želijo priti na zdravljenje in oddih v to zdravilišče. Zgodilo se j§ Danes je nedelja, 3. november, 338. dan v letu; do konca leta je še 28. dni. Na današnji dan se spominjamo med drugim naslednjih pomembnih do godkov: 3, m decembra 1971 — Indija je proglasila izredno stanje, ko so pakistanska letala napadla njeno severovzhodno območje. 19b7 — V Capetownu so kirurgi sporočili, da so presadili človeško srce, verjetno prvikrat v zgodovini. 1958 — V Indoneziji so nacionalizirali nizozemsko unovino. 1952 — Generalna skupščina Zda-uženih narodov je sprejela indijski predlog o premirju v Koreji. 1943 — Levstikova brigada je uničila nemško in belogardistično postojanko v Velikih Laščah Padlo je več ko 200 sovražnikov, partizani pa so zaplenili precej orožja. 1917 — Ameriški predsednik Wilson je zahteval da ZDA napovejo vojno Avstro-ogrski 1912 - Turčija, Bolgarija, Srbija in Orna gora so podpisale premirje. 1867 — Rodil se je slovenski pisatelj Fran Milčinski 1850 — Rodil se je slovenski pisatelj Fran Detela 1840 — Rodni se je slovenski jezikoslovec Maks Ple-teršnik. 1800 - Rodil ss je največji slovenski pesnik France Prešeren. 1596 — Rodil se je znameniti italijanski goslar to je izdelovalec violin Nicola Amatl. KATARINA IN SHARIF? BUDVA, 2. dec (Tanjug) — V koprodukciji podjetij »Zeta film«, »Bosna« in »Avala« bodo konec tega meseca začeli snemati film »Derviš in smrt« po istoimenskem romanu Meše Seiimoviča. Menijo, da bodo za vlogo derviša dobili znanega igralca Omarja Sharifa, medtem ko je gf.av-na ženska vloga namenjena Oliveri Katarini. Večino filma bodo posneli v Bosni in severni črni gori. predvajali pa naj bi ga že na prihodnjem puljskem festivalu mm TOVARN V Ti m oš ki Krajini gradijo ZAJEC AR, 2. dec. (Tanjug) — V Timoški Krajini gradijo več manjših in večjih tovarn. V Knjaževou mlin za predelavo žit, tovarno gradbenega materiala in tovarno motokul-tivatorjev. V tej tovarni bodo, ko bo v celoti zgrajena, izdelali na leto 12.000 majhnih traktorjev in 32.000 raznih priključkov. V Negotinu gradijo mlin in novo betonarno, v Kladovu gradi metalurški kombinat iz Smedereva tovarno kovanega kmetijskega orodja in drugih kovinskih izdelkov, beograjska Galenika pa tovarno za izdelovanje plastičnih mas. V objektih, ki jih gradijo v Knjaževcu in Kladovu, bodo na novo zaposlili 750 delavcev. 3. decembra 1972 TOKIO OD BLIZU Kljub vrvežu je v mestu nekaj brezdušnega OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA TOKIO, novembra — Ko se prebiješ iz zimske vročine in vlage Iz Bangkoka In Hongkonga v poznojesenski Tokio, takoj veselo ali neveselo ugotoviš, da se vreme tokijske jeseni že precej približuje temperaturam evropske celinske jeseni, le da je morda za spoznanje bolj toplo in pa da japonsko glavno mesto ne pozna megle. Na to ugotovitev se takoj navezuje naslednja; da ai se pač znašel v največjem mestu sveta, ki si poleg 12 milijonov duš lasti tudi Izredno veliko območje, kjer razdalja desetih, dvajsetih kilometrov predstavlja nekaj docela normalnega. GNEČA NA ULICAH GINZE Capranr t Tokiu tako rekoč vse — od postrežbe v hotelu do mestne podzemeljske a£d navadne železnice — deluje tako, kot se za izredno Japonsko natančnost spodobi, te ta človeSki ocean navdaja n občutkom notranje praznine, včasih celo puščobe. Za Tokio Je težko trditi, da Je lep ali grd, le to drži kot pribito, da Je ogromen. Kljub kar pošteni zalogi dobre volje, se ne moreS znebiti vti- sa, da Je v mestu nekaj brezdušnega; navkljub rekam ljudi vsepovsod in več kot živahnem vrvežu ali pa prav zaradi tega. Tokio, ima hude preglavice s tem. kam vtakniti toliko ljudi in kako rešiti problem onesnaževanja zraka predvsem v gromozansko velikih industrijskih četrtih, kjer na primer natopijo več jekla iz železovih rud kot pa v celi Zahodni Nemčiji, in kjer ot- roci zaradi strupenega zraka zbolevajo na očeh in pljučih in kjer se dragoceni kimoni tokijskih gejš spet zaradi zraka »prebarvajo« iz prelestnih barv in odtenkov v umazane barve. Ce se nadobudni Evropejec — tukaj mu pravijo »gal-džin«, tujec — takole kakšno sobotno popoldne sprehaja po Tokiju, bo začuden ugotovil, da nikjer ni čutiti tiste sproščujoče omrtvičenostl. ' ■ ZGODOVINSKA ČISTKA Mnogim sovjetskim pisateljem očitajo nerazrednost OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, decembra — Odkar so v Sovjetski zvezi zaostrili boj na •Ideološki fronti« so opozorila proti izdajanju knjig, v katerih se življenje prikazuje •površno, enostransko, kar v skrajni liniji pelje k obubožanju. izmaličenju podobe sodobnega človeka« postala bolj pogosta. Vrsta knjig, zbornikov in člankov, objavljenih v zadnjih dveh. treh letih ter njihovi avtorji so dobili nezadostno oceno iz marksizma, leninizma in marksistične metodologije pri analizi preteklih in sedanjih dogajanj ter vizionarskih pogledov v bodočnost. Junaki vesoljske dobe Knjigam in aaatartoni. ki •o prišli na ačrnl seznam« očitajo dve skrajnosti. Medtem ko nekateri avtorji absolutizirajo znanstveno-tehn:-čno resolucijo ter Ji pristopajo a »brezrazrednih«. »splošno človeških« pozicij in ve-1 ajo tntoHpnm kot avodil-r. družbeni razred«, pa drogi anaiemLarajo to isto znan j «- veno-tehnično revolucijo in [ Idiliko nekdanjega ruskega ‘ vaškega življenja Doktor agodov.nskih ved Aleksander Jakovljev meni, da gre v pr- | vem primeru za »globalni kosnopolitisem«, medtem ko j gre v drugem za »nacionalno J ozkost« avtorja. Obema , skrajnosttma. ki sta za so dotao sovjetsko literaturo I nesprejemljivi, pa je po mne- I nju Jakovljeva skupno ne le 1 to. da »ignorirata rodilno vlogo delavskega nwarta v I izg-adnj: komunizma, ampak tudi dejansko socialno strukturo naše družbe, krepitev | njene enotnosti in politiko partije, usmerjeno k postopnemu premeščanju bistvenih razlik med mestom in vas’o. med umskim in fizičnim de ! lom.« V sovjetski literarni kritiki še vedno poudarjajo kot vzor že klasične like legendarnega Capa leva, koma*>d'in-ta partizanskega odreda Le- | vtnsona. konsomolca Pavla I Korčanna. organizatorja kol I boža Sem iona Davidova. *o- 1 Jaka Vasilija Giorgtna zgrajene v tradiciji socialistične | ga realizma, ob kater b so se vstajale številne, predvojne, medvojne tn porotne generacije. »Bralci pričakujejo nove romane, pesmi, noeme ki bodo vzgajali mladino v duhu sovjetskega patriotizma in nacionalizma, spoštovanja do junaške revolucije, delovnih podvigov in tradicij našega naroda.« je nedavno zapisala »Pravda«. Skupine sovjetskih literatov obiskuleio tovarne, kolhoze in iščejo prototipe za junake svojih bodočih romanov in pesmi. Knjige. Id jih kritizira »Lite ratumaja gazeta« so »svojevrstna subjektivistična reakcija na ta ali ona sodobna vprašanja« meni Jakovljev v več tisoč besed dolgi kritiki. Objavljeni v glasilu zveze sovjetskih književnikov. Sholastika in utopija Pisatelj A. Za.be! ;n Je v svoji knjigi »Človek ln človeštvo«. v kateri se ukvarja s sodobnimi vprašanji razvoja našega planeta, s posledicami človekovega prodora v vesolje. je po mnenju osrednjega glasila sovjetskih pisateljev lista »Literatumaja ra-zeta« zabredel v sholaV*ko tat utopijo. Kritika mu očita, da Je v svojih razmišljanjih o sedanjem in bodočem svetu popolnoma zapostavil tn zanemaril razredne kriterije, saj trdi. da je »nujno, da sedaj na pragu vesoljske dobe vodilni revolucionarni razred postane inteligenca, katera s svojo široko razprostrto de javnostjo menja in ooredelju je bodočnost držav in narodov«. Avtor knjige »Človek in človeštvo« se je po mnenju svo>ih kritikov osredotočil predvsem na razpravljanje »splošnočloveških problemov« znanstveno-tehnične revolucije. demografskega razvoja človeštva, prodora človeka v vesolje itd., v duhu ne razredne metodologije. V Za belinom viziji bodočnosti ni videti socializma, katerega go- nilna sila je delavski razred, marveč samo nekakšno abstraktno družbo«, meni Jakovljev. Zanimivo je prisluhniti tudi mnenju, da Zabelin ni samostojno prišel do stališč o inteligenci kot vodilni sili sodobne družbe, temvšč da je svoje teorije povzel od »drobnoburžoaznih socialnih teoretikov«. Zabelinu očitajo, da je pod volivom zahodnih teoretikov in sociologov Lombarda, Marcuzeja in Gal-braighta oziroma, da v bistvu posreduje sovjetskim bralcem njihove teorije o »razrednem miru«, »enotni Industrijski družbi« ter o »družbenih elitah«, kar pomeni vulgaren tehnnkratizem. hipertrofijo nekih dosežkov in zmanjševanje ter neposredno podcenjevm'e vloge glavne proizvodne sila — delovnih množic«. Apokaliptične prispodobe Druge knjige in literarni prispevki so doživeli kritiko inteligenco ter poveličujejo zaradi ruske patriarhalne preteklosti V mnogih verzih tn pesmih se opevajo cerkve in ikone, kar zdaleč ni več samo vprašanje pesništva, opozarja Jakovljev. Prav »a ko dvomljive vrednosti naj bi bila tudi knjiga Lobanova »Pogum človečnosti«, v kale-ri trdi. da bo potomstvo ocenjevalo sovjetsko literaturo »po globini njenega odnosa do usode ruske vasi . . .. kajti kmet je najbolj nravstveno samobiten nacionalni lik«. Pesnik Kobzel nostalgično toži, da »v Moskvi ni več slišati petelinov« ter se sprašuje, »o. moja žalostna domovina, kam si se dejala«? Ne kemu drugemu pisatelju pa spet očitajo, da prikazuje sodobno mestno življenje v apokaliptičnih prispodobah. O mestu govori kot o »zlu« kot o nakopičenem železju »Literatumaja gazeta« se ob takšnem pisanju sprašuje, katere so te nravstvene vrednosti v preteklosti zaostale fevdalne Rusije, na katerih naj bi dosegli obnovo nravstvenih nacionalnih vrednosti? Ali mar ne gre za nevarno idejo, za katero se skriva »poskus vračanja na staro«, opozarja Jakovljev. Pisatelja Končeva pa celo obtožujejo. da polemizira z Leninovimi stališči in ocenami o ruskem kme*u. Vsaka polemika z Leninom pa je v Sovjetski zvezi ne le nepopularna. ampak že v naprej obsojena kot neznanstvena, nazadnjaška in sovražna Tudi zbornik poezije »O. ruska zemTa«, ki naj bi seznanila mladino z veličastno literaturo preteklosti ruskega naroda, kar mrgoli od na zadnjaških pesmi, v katerih se poveličuje carsko samo drštvo. Te pesmi so objavljene brez kakršnegakoli komentarja. V zborniku so našli prostor tudi verzi Jaziko-va, v katerih ruski pesnik minule meščanske dobe nasada Hercena. Zaradi te pesmi so nekdaj javno protestirali Be’!nski. Nekrasov a bi bilo po zunanjem videzu težko trditi za Japonce, ki obiskujejo razstavo v za nas osupljivo velikem številu in ti kar po vrsti vzbujajo vtis umirjeno disciplinirane zbranosti, izza česar pa se prav verjetno skriva tudi še kaj drugega. AVGUST PUDGAR POSLOPJE I>I POLI Kako poteka konferenca v Helsinkih OD NAŠEGA POROČEVALCA - HELSINKI, decembra — Posvetovanje diplomatskih zastopnikov 32 evropskih držav, ZDA in Kanade, ki se je 22. novembra začelo v finskem glavnem mestu, je zgodovinsko že samo ob sebi, pa čeprav se iz njega morda ne bo izcimilo nič pomembnega. To je namreč prvič po dunajskem kongresu leta 1814 — torej prvič po 158 letih — ko so se vse evropske države (razen Albanije) zbrale za isto mizo, da bi se pogovorile o splošnem položaju na naši celini. Posvetovanje p>oteka v stavbi, ki je bila doslej bolj po-vezana s popivanjem in strip-teasom. Zgradba se imenuje Dipoli, stoji v brezovem in borovem gozdičku kakih devet kilometrov zahodno od Helsinkov, njen lastnik pa je združenje študentov na tehnični visoki šoli. študentje so v njej imeli svoje večerne zabave in kulturne prireditve. Zgradba je ena najbolj nenavadnih v vsej Finski: arhitekt Pietila je iz betona, skalnih blokov, stekla in naravnega lesa ustvaril stavbo, v kateri niti en prostor ni štirioglat niti en strop raven. V zgradbi Dipoli zdaj ni več brhkih točajk in veselih študentov; namesto njih mrgoli diplomatov s črnimi aktovkami in novinarjev s kamerami in magnetofoni. V pritličju je tiskovni center z okoli 50 teleprinterji, 20 telefonskimi govorilnicami in številnimi pisalnimi stroji. V prvem nadstropju pa je glavna sejna dvorana, v katero novinarji nimajo dostopa. V zgradbo je mogoče priti samo s posebnimi dovolilnicami finskega zunanjega ministrstva, ki jih policisti v kučmah in temno modrih plaščih vestno pregledujejo. Policisti z radijskimi oddajniki in sprejemniki se sprehajajo celo na strehi, v notranjosti zgradbe pa je okofa 40 policistov v civilu. Vsako od delegacij normalno vodi veleposlanik, ki je stalno akreditiran v Helsinkih. Tem diplomatom so v pomoč strokovnjaki, ki na sejah nimajo pravice govori- ti, zato svojim veleposlanikom pogosto šepetajo na ušesa. Seveda je nekaj izjem: finske delegacije ne more voditi veleposlanik, zato jo vodi šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Lich-tenstein zastopa njegov veleposlanik v Bernu, Malto pa njen zastopnik v Ženevi. Uradno ima vsaka delegacija lahko največ šest delegatov. Toda Švedska jih ima kar dvanajst, ZDA, ZRN in NDR jih imajo po enajst. Sovjetska zveza pa deset. Večina držav ima štiri do šest delegatov. Edino Islandija in Malta samo po enega. Jugoslovansko delegacijo vodi naša veleposlanica v Ha'sinkih Ljubica Slanimirovič, preostali delegati pa so: Milan Stojakovič in Miljenko Vukovič (prvi je veleposlanik, drugi pa svetnik v zveznem sekretariatu za zunanie zadeve), ter Vojislav Vučičevič, prvi sekretar našega veleposlaništva v Helsinkih. Jugoslovani se pravzaprav hvalimo, da imamo dva šefa delegacije; prvi je Ljubica Stanimi-rovič, drugi pa Slovenec Josip Žabkar, ki je diplomatski zastopnik Vatikana v Skandinaviji. »Najtežjo« delegacijo je poslala Sovjetska zveza. Vodi jo helsinški veleposlanik Maličev, iz Moskve pa sta prišla oglašujte v DE1 dnevniku LG dva veterana Valerijan Zorin in Lev Mendaljejevič. Ameriško delegacijo vodi Val Peterson, ki je postal veleposlanik v zahvalo za svojo podporo republikanski stranki. Toda ob njegovi strani sedi vrsta poklicnih diplomatov iz Washingtona. Najvidnejše vloge na tem diplomatskem posvetovanju pa doslej ni igral Valerijan Zorin, Val Peterson ali kaka druga znana osebnost, temveč Valentin Lipatti, šef romunske delegacije. Ta je v Helsinkih postal popularen iz dveh vzrokov: prvič zato, ker se je energično bojeval proti medblokovskemu načinu dogovarjam a. drugič pa zato, ker govori tako tekočo in melodično francoščino, da se je vrsta diplomatov ob njegovih govorih kar raznežila, švedski delegati pa so zapadli celo v trans. Vzdušje na tem posvetovanju je zelo prijateljsko in polno vljudnosti. To je deloma posledica dejstva, da se šefi delegacij dobro poznajo med seboj, saj so vsi stalni zastopniki svojih držav v Helsinkih. Po drugi strani pa nad tem diplomatskim sestankom ne visi senca nemškega problema, ki je v preteklih letih zastrupljal ozračje številnih mednarodnih pogovorov v Evropi. Zahodno-nemški veleposlanik Scheel in vzhodnonemški veleposlanik Oelzner namreč v sejni dvorani sedita drug ob drugem in zastopata vsak svojo državo. Ali ni že samo bo zgodovinski dogodek? MITJA JERMOL SPOMINI ANASTASA MIKOJANA (1) IZ BAKUJA V MOSKVO Ostre polemike na partijski konferenci Slovo od Bakuja Sklep CK o prenestibi * Nižnij Novgorod* je deloval name kot strel* z jasnega Treba bo iti v nov. neznan kraj. o katerem sem mel tedaj samo najbolj splošno predstavo, ki ni presegala znan a iz šolskega učbenika ■emljepisa. Vedel sem seveda, da je NižniJ Novgorod ob Volgi, da slovi po svojih sejmih, vendar pa sem si. priznam, le selo megleno predstavljal, da Jer to veliko delavsko središče s veliko industrijo m slavni mi revolucionarnimi t radie; Jami. * Nekdanji Nižnij Novgo rod se adaj imenuje Gorkij. Zinovjev. ki je prav tedaj z delegacijo kominteme (Bela Kun. John Reed, Kar! Radek in drugi) prišel v Baku na kongres vzhodnih narodov, me je, govoreč o moji premestitvi, na vse mogoče načine »hrabril« ter prepričeval, da bo tako boljše za partijo in zame. Med drugim je dejal, da mu je Lenin zaradi slabih železniških zvez med Moskvo ln Bakujem naročil, naj me na povratku v Moskvo vzame v vlak. s katerim so se peljali delegati kominterne in ki je peljal po posebnem voznem redu. štiriindvajset let mi je bito. ko sem moral zapustiti Baku. Slovo je bilo zelo tež ko — razstati sem se moral z mnogim! bakujskimi tovariši. s katerimi sem preživel mnogo težkih preizkušenj, ki so nas zbližale kot brate v skupnem boju. Nevarno potovanje Na poti proti Moskvi je naš vlak res vozil skozi »zeleni val«. Kljub temu smo napredovali zelo počasi, česar niso bili krivi le počas nost tedanjega železniškega prometa ali kakšni drugi tehnični vzroki. Potovanje je bilo nevarno. V mnogih pokrajinah, ki smo Jih morali prevoziti, so še delovali ostanki kontrarevolucionarnih belogardistu nth band; streljali so na vlake in pogosto za dalj časa ustavili promet. Spominjam se, da se je nam to zgodilo blizu postaje Naurska v Terskem kozaškem okraju, kjer je moral vlak čakati več kot šest ur, kajti izvedeli smo, da tam okrog deluje ena izmed takih tolp. Na lokomotivo, ki smo jo poslali v izvidnico so banditi streljali. Ko je Sergo Ordžonikidze, ki je bil tedaj začasno na Kubanskem, Izvedel za naše popotne težave, nam Je za spremstvo poslal poseben oklopni vlak . . , Do prestolnice smo potovali približno teden dni. Ko sem prišel v Moskvo, se mi ni zdelo primemo, da bi prosil za sprejem pri Leninu, ampak sem se z izpiskom iz sk'-»oa organizacijskega biroja CK odpravil v sekretariat CK k Kres tinskemu; upal sem, da mi bo on dal vse potrebne informacije in navodila. Vendar mi Kres tinski ni mogel povedati nič konkretnega o položaju v Nižnem Novgorodu. Predlagal mi Ja, naj ostanem v Moskvi in se udeležim IX. vseruska partijske konference, ki naj bi se začela naslednji dan. »Pred odhodom v Nižnij vam bo to zelo koristilo,« Je dpjal . . . Vojna s Poljaki IX. vseruska partijska konferenca Je bila od 22. do 25. septembra v Sverdlovskl dvo rani v Kremlju. Začel Jo je Lenin, ld Je na stopil s političnim referatom v imenu CK partije; v njem je posvetil veliko pozornosti najvažnejšim mednarodnim dogodkom, predvsem napadu belih Poljakov na sovjetsko Rusijo. Dejal je, da je sovjetska vlada že v začetku leta predlagala Poljakom sklenitev mirovnega sporazuma ki je predvideval ugodne pogoje za Poljake (ozemeljske koncesije), da pa so imperialisti in poljski nacionalisti na čelu s Pilsudskim očitno napačno razumeli pripravljenost Sovjetske zveze na popuščanje in jo ocenili kot znamenje naše slabosti; zato so sklenili začeti vojno, da bi nam iztrgali več ozemlja, kot smo jim ga mi hoteli ponuditi. Zavzeli so Kijev in vrsto drugih mest v Ukrajini. »Znova se je potrdila resnica — Je govoril Lenin — da buržoazna diplomacija ne more razumeti prijemov naše nove diplomacije — iskrenih, odkritih izjav.« Rdeča armada je zbrala moči, razbila bele Poljake v Ukrajini, v Belorusiji in prišla že na prag Varšave. Toda zaradi razteguj en osti komunikacij, preutrujenosti vojske, slabe oskrbe fronte ln več drugih vzrokov, je bila naša I armada premagana v bojih pod Varšavo in se je mora-I la umakniti za več kot sto vrst. Kljub temu pa se je obdržala na položajih, ki so bili mnogo bolj zahodno od onih, na katerih je bila pred poljskim napadom. Mirovni predlog Lenin je izjavil, da je bil, ne glede na naš poraz pri Varšavi, udarec, ki smo ga zadali poljski armadi hud pretres za vso Poljsko. Med poljskim delavskim razredom Je že začenjalo vreti. Sestava poljske vojske ni več takšna, kakršna je bila pred porazom, precej je »zvodenela«, ker so jo morali izpopolniti s starejšimi delavci in kmeti, ki so se bojevali že v prejšnji vojni. Antanta še vedno ščuva Poljsko na nas. Vendar zdaj tudi že drobnoburžoazne poljske stranke vedo, da bo vojna prinesla njihovi deželi le nadaljno rušenje in bi zato raje imele mir. To priložnost, je govoril Lenin, želimo izkoristiti in Poljski znova predlagamo mir, ki bo zanjo ugodnejši kot za nas. samo da bi se izognili bojevanju pozimi, ki bo za nas težko. »Ce pa nam je uso jena zimska vojna, bomo nedvomno zmagali, ne glede na izčrpanost in utrujenost« Hjič se je dotaknil tudi naloge uničiti Vrangla. V ta namen je rdeča armada zbirala svoje sile na jugu. Nekaj dni pred konferenco je bil za poveljnika južne fronte imenovan Frunze, ki se je pred tem že proslavil z zmago nad Kolčakom, kozaškimi uralskimi bandami Dutova m uničenjem belogardizma v Srednji Aziji. Kritika in breskve Kar se notranje politike tiče, se je konferenca ukvarjala v glavnem z graditvijo partije. Referat o tem vprašanju je imel Zinovjev. Na konferenco so prišli delegati iz mnogih predelov de-žele, z različnimi izkušnjami in nasprotji; iz vzhodne Sibirije, s severnega Kavkaza, z juga Rusije, iz enot bojujoče se armade. Bili so tudi takšni, ki so šele nedavno prišli iz ilegalnosti. Nastopi nekaterih delegatov in njihova pogosto dema-goška vprašanja so na mnoge med nami napravili neprijeten vtis. Spominjam se na primer, da je A. M. Kollon-taj, ki je bila tedaj precej opozicijsko nastrojena, zadala strupeno vprašanje: »Ali bo svoboda kritike pomenila svobodo jesti breskve?« Z njim je jasno namignila na to, da je CK »zaradi kritike« nekoga poslal delat iz centra na jug. GENERAL PILSUDSKI: Napad na rdečo Rusijo ZAPUŠČENE KMETIJE ZAPRE POT V vasicah in zaselkih pod Ratitovcem je ljudi vse manj, opuščenih hiš vse več Po južnih policah Ratitovca je posejana skupina vasic in zaselkov, ki Jim domačini s skupnim imenom pravijo kar Podgora. Z vzhoda je najprej Torka, pod njo so Ravne, bolj proti zahodu pa Zabrdo, Trojar in Zgornje Danje. Revni. od cest in doline odmaknjeni kraji so to in visoko nad Selško dolino so Jih postavili prvi naseljenci. Pravijo, da so Zgornje Danje najvišja vasica v Sloveniji, vendar trdijo. Torkarji, da to ni res, da je Torka višja, čeprav je to prazaprav zaselek. Tam so le tri hiše. dve kmetiji In kajža. ki pa je že dlje prazna. Sploh se is Mi vasic ljudje vse bolj iaseljujejo. Veli ke. visoke zidane hiše z mno. fcco oken ostajajo vse bolj prazne. Podgora se seli v dolino. k cestam in tovarnam, gor pa prihajajo izletniki iz mest. Ta dva migracijska tokova. vsako leto močnejša, obsojata po eni strani življenje v mestu, v zasmrajenem ozračju in na prenatrpanih cestah, po drugi strani pa prav tako osamljeno, trdo življenje v hribovskih vasicah, kjer je vsako leto manj možnosti sa normalno življenje. Oboji uto bežijo: oni s hribov v mesta, tisti iz mest pa v hribe. Oboji ižčejo drugje tisto, česar doma nimajo, kar so izgubili. Jože še vztraja... Kaj pa hoče drugega!? Podgoro je zdaj prekril eneg in do spomladi bo že sicer strma, ozka in dolga pot v dolino, do avtobusa v Podro&tu ali na Sorici, ki pe. lje naprej v Železnike in Se naprej v Škofjo Loko. Se daljša, napornejša. Jože Gartner. edini kmet na Torki, edini, k: s vso družino Se vztraja tam. bo Sel do spomladi bolj poredko v dolino. Ce bo še! kam. bo to Sorica, kamor hodijo v nedeljah k maši. kjer Je fara. ali pe v goed, da bo posekal in pripravil les pa ga potem zvozil do Prtovča. do ceste, kamor lahko pridejo tovornjaki. Sicer pa pravi, da se novembra. ko zapade sneg. pot zapre. Ne pridela vsega doma. njegova kmetija Je previsoko. da bi obrodila vse. kar potrebuje za dom. Vsako jesen zato nakupi za dobrih 150 starih tisočakov hrane, da je družina (8 ljudi, se P ra vi on z ženo. ženina sestra In trije otroci! potem preskrbljena za pol leta Novembra. pravi, se pot zapre in Sele maja grem z vozom spet lahko dol. Kupi moko. ta kruh. koruzno moko. slad kor. sol. olje in druge potrebščine brez katerih ne gre. Krompir pridela za dom in za živali, za prodajo pa prav malo, predaleč je do Sorice, da bi ga vozil ti a. prepoceni Je. če računa Se prevoz, ne splača se. pravi žita nekaj Se seje. a bolj zaradi semena, pravi, zakaj nižinsko seme tu ne uspeva. Zato. se ma’ce nasmehne, da ne bi od lakote umrli, če bi prišlo do vojne ali kaj podobnega. Da bi imel! vsaj za dom! Sejejo le Jaro žito. za ozimnega na Torki sneg predolgo leži. Zdaj redijo po tri praSiče. dva za dom. enega za prodajo, da je denar za mlade prašičke. Včasih, pred vojno, so imeli tudi plemen ske svinje in celo plemenske ga bika, adaj pa ne več. Pravijo, da se ne splača, da je ■ tem preveč dela. mspm Hiše kot zapuščene graščine Da, včasih Je šlo, ko je bilo dovolj ljudi, zdaj pa vse sili v dolino. Pogovarjala sva se v hiši, Id je prostorna kot kakšna občinska sejna dvorana. Hiše v teh hribih so bile narejene za veliko ljudi, ki so bili potrebni pri vsaki kmetiji, če so hoteli obdelati vso zemljo in se preživeti. Danes zglodajo te domačije skoraj kot zapuščene graščine. V Zabrdu. ki je nekakšno geografsko središče Podgore. s Torke Je do tja v smeri proti Sorici slabe pol ure peš hoje. imajo šolo, ki so jo sezidali leta 1906, vendar Je že drugo šolsko leto prazna, brez učencev. V njej stanujeta le mladi učitelj, ki zdaj uči v Železnikih, in njegova mama Otroci iz vasic pod Ratitovcem odidejo v začetku šolskega leta v dolino, k sorodnikom in znancem v šolo pa hodijo v Železnike-Občina je šolo v Zabrdu ukl nila. saj je bilo tam zadnje leto v vseh osmih razredih le sedem otrok. Mlajši sin in hčerka Spodnjega Torkarja, prej omenjenega kmeta s Torke, zdaj že drugo šolsko leto živite v Češnjici, pil sorodnikih. od koder ni predaleč v Solo v Železnike. V ponedeljek zjutraj odhajata dol, v petek zvečer se vračata domov. Ce občina za te otroke ne bi plačevala bivanja v dolini, pravijo ljudje s Podgore. potem otrok preprosto ne bi .mogli dati v šolo. predrago bi bilo. Ne vem mi Je pred začetkom letošnjega šolskega pouka ra zlagal Spodnji Torkar. Id gre že v enainpetdeseto leto in ki tudi že po malem obupuje nad kmetovanjem v teh hribih. res ne vem. če bi bilo ♦0 starih tisočakov na mesec dovolj za vsakega. Kje naj jih pa dobim, za božio voljo. Se za davke In za najnujnejše potrebe je komaj! Kljub vsemu na plesne vaie In potem se je malce zamislil. Otroci so zgubili veselie do dela na kmetiji, je nadaljeval — z grenkobo in z z’o slutnjo, da najbrž nobenega ne bo mogel zadržati doma. da bi kmetoval naprej, ko bo sam star Eden. najsta-rejši. 17 let mu Je, dela v Alplesu. drugi sin hodi zda' v zadnji razred osemletke, hčerka pa v petega. Martina ni več tako za delo v hlevu kot prej. Je rekel, ne veseli je več. v dolini se otroci pokvarijo. na boljše se vsak hi. tro privadi, potem pa zlepa noče več v te hribe. Je pa res. Je priznal Jože Gartner, da se otroci bolje učijo, odkar so v dolini, več se naučijo ln boljše rede imajo, saj Jim ni treba več vsak dan po uro daleč v dolino do avtobusa in potem toliko ali Se več nazaj, v breg. Jožetov drugi sin, ki obiskuje zdaj osmi razred, pride ob petkih zvečer domov, v soboto zjutraj pa mu ni pretežko, da vzame spet pot pod noge in gre v dolino, peš do avtobusa, več kot uro Je daleč — samo zato, da gre v Železnike na plesne vaje. Mlad Je. kajpak. Tudi zdaj bo Sel, ko Je zapadel sneg ln so poti še slabše kot sicer. Od Fodrošta do Raven še nekako zorjejo pot, precej ljudi hodi od tam na Siht v dolino. od Raven naprej do Torke pa jo je treba zgazitd. Podgora namreč ni le brez Sole. ampak Je že vseskozi tudi brez pravih poti, brez cest. Z avtomobilom se pride — poleti seveda, ko ni snega — s Sorice le do Zgornjih Dan J, naprej pa ne. Naprej Je treba peš ali z lojtr-skim vozom, pa še za konta so poti slabe. Prav slabe poti so prav tako važen vzrok, zaradi katerega se Podgora seli v dolino. Trgovina, gostilna, cerkev, pokopališče, avtobus — vse to ima Podgora v Sorici, avtobus ln gostilno kvečjemu Se v Podro-štu. toda pot do tja Je še slabša. S Sorice do Torke pa je skoraj dve uri hoje. Pa poleti že gre. ljudje so utrjeni in navajeni na hojo, tudi na hojo vkreber, saj Jih ni malo. ki iz teh vasi vsak dan hodijo na Siht v Železnike ali na Češnjico. Ivan. najsta rejši sin Spodnjega Torkarja. gre od doma vsak dan ob pol štirih zjutraj, skozi Ravne se spusti do Podro-šta m počaka tam na avtobus. ki ga zapel te do Alple-sa na Češnjici. Domov pride ob petih popoldne, pozimi še pozneje. To Je skorat §t*ri-nalst ur šthta vsak dan! Doslej Je zdržal, pred snegom, ki je zdai prekril Podgoro, pa ml je rekel, da se bo pozimi preselil v dolino, da bo Sel domov le za soboto ln nedelfo Mlad Je sicer še. a se Je naveličal napor Je le prevelik pa tudi časa Je Skoda. za pot pa ne dajo, zastonj že ne! Ffe bd koristlo to prav njim in njihovim potomcem! Zaradi vsega tega, zaradi šole in poti ln davkov ln sploh zaradi težkega življenja v teh hribovskih vaseh, sta že dva velika kmeta v Zgornjih Danjah pustila njive pa gozdove in živino in sl šla služit kruh v tovarno, z družinama vred. Eden Je’ v Alplesu, drugi v loški tovarni hladilnikov. Zdaj, ko Je zapadel sneg, so vasi Podgore v dobršni men resnično odrezane od sveta, od doline. Ljubljančan, ki ga že ped snega, ki zapade ponoči, spravi zjutraj v slabo voljo, ker ima mokro v čevljih ln ker korak m tako trden kot po suhem asfaltu ai niti predstaviš« ne more, kako Je to po ozkih strmih ln spolzkih gazeh od vasi do vasi pod Ratitovcem. Toda pozimi, če Je sila, če je res treba, se pokaže, da Je Podgora složna, da drži skupaj. Ko Je 4. februarja letos, še v prejšnji zimi, v osemineedemideaetem letu starosti umrla mama Spodnjega Torkarja so pomagali vsi ljudje is tefi vasic, da so akidali sneg do Sorice, da Je bila pot ln da Je bil potem pogrbb lahko takšen, kakršen mora biti. Podgora se torej po kapljicah nezadržno seli v dolino. Tisti pa, Id še ostajajo, ki kljub vsemu še vztrajajo, tistim tudi sima s visokim snegom ne more do živega. Navajeni so na tisto, na kar se mladi najbrž nikoli ne bodo privadili. ANDREJ TRILER ^s^pM ZGORNJE DANJE — Vse več teh hiš, ki so skoraj graščine, je opuščenih, ljudje se selijo v dolino. Fotoi A. T. SLOVENCI V A Protokol, ki je uresničil vse želje slovenskih gospodarstvenikov Ce bi dogodke nekaj dni nazaj merili s tradicionalnim diplomatskim ravnilom, slovenska gospodarska delegacija ni zaslužila tolikšne pozornosti kakršna jo Je doletela v Centralnoafriški republiki. Nekaj dni obdana z ministri najvišje ravni je pred koncem obiska doživela prisrčen sprejem pri predsedniku Bokassi na njegovem posestvu, osemdeset kilometrov vstran od glavnega mesta Bangui. Pozno ponoči so se gostje vračali, da bi že naslednje jutro v predsednikovi uradni rezidenci sprejemali najvišja odlikovanja. Sam uradni protokol j« bdi nato podpisan v zasebnem Bakassinetn bivališču. Predsednik al je zadnji dan obiska odtegnil tri ure za cera-monial, ta drugače pomeni vljudnostno srečanje, odmerjeno ponavadi na pičle pol ure. Dobrodošel gost KH»i cests« Ho Zabrda in Torke? Z Zgornjih Danj so nameravali letos jeseni potegniti cesto, po kateri bi lahko vozili tudi avtomobili, najprej do Zabrda. prihodnje leto ali kakšno leto pozneje pa še do Torke. Z delom bi ljudje sa ml veliko prispevali, materi-al prav tako, gozdno gospodarstvo jim Je obljubilo zna tno pomoč v denarju ln strojih. pa kaj. ko se Je zataknilo pri lastninskih vpraša-njih. Dovolj zemlje imaio. premalo je ljudi za delo. njive ostajajo neobdelane, zasejejo jih s travo ali z deteljo, vseh senožeti ne morejo pokositi. seno jim ostaja v senikih, ker imajo premalo živine — zemlje, krpe zemlje ****^ikr __________ TORKA — Od nekdanjih dveh kmetij In kajže vztraja pri kmetovanju le še Spodnji Torkar. Kajža Je prazna pri Zgornjem Torkarju je le še mama doma, vsi otroci so ŠU po svetu g službe. Sena ln otave Je v teh krajih dovolj, preveč, precej travnikov ln senožeti ostane nepokornih In vse več pašnikov nepopasenib. Ljudi je premalo, med počitnicami morajo pomagali tudi otroci. Fotoi A. T. Delegacijo je pričakal in jo pospremil član predsedstva ter minister za zunanje zadeve Centralnoaf riške republike. Več ministrov je poletelo v nedeljsko praznično jutro, da bi v srcu afriške džungle ob reld Sanghi skupaj z gosti ogledali, kako pada dragoceno. 60 metrov visoko drevo. Sredi tropskega naliva so ga podrli Slove-nijalesovi uslužbenci. Lee je bdi rdeč, kot zemlja, iz katere je zrase'.; stal je na koncu nove široke poti v džunglo. Ce bi ostali še nadalje pri diplomatskem merilu, potem je bil obisk slovenske delegacije čudovita prUdka za novega jugoslovanskega veleposlanika v tej dežetd Džavida Emini ja, da se pobllže spozna z vodilnimi ljudmi republike. Iz predsednikovih ust je prišlo potrdilo, da za am basadorja prijateljske Jugoslavije ne velja togi protokol; Džavid Emini Je vsef.ej dobrodošel gost. Je dejal Bokas sa Ko se je letošnjega maja Jean Bedel Bokassa odzval povabilu predsednika Tita, je bilo na Bledu dogovorjeno, da se bodo slovenski gospodarstveniki na licu mesta prepričali o možnostih ter gospodarski stvarnosti Central noafrlške republike. Se več: prepričali naj bd se, do kakšne mere so uresničlji. vi načrti o sodelovanju. Id bi si jih med tem časom izoblikovati glede na praktične slovenske gsopodarske potrebe. Delegacija je odšla na pot z nekaj stvarnimi predlogi. Domžalska tovarna kovčkov ln usnjene galanterije Toko bi se zanimaT-a za nakup surovih kož. bodisi drobnice bodisi krokodilov. Emona bi si želela koncesijo za zemljišče, kjer bd napravila kavne plantaže. Unitezs bi v Centrainoaf-nSki republiki postavil tek stilno tovarno ln na Ucu mesta predeloval bombaž, ko-tenlno pa odvažal v Jugoslavijo. Kemoformaclja In Lek sta ugledala priložnost za tesnejše poslovne stike v okoliščini, da je ob ekvatorju na izbiro aeldšč, is katerih je mogoče pridobivati adavtia Iskra bd tamkaj želela plasirati svoje izdelke za telekomunikacije in elektroniko Vse Iskrine tovarne skupaj bi lahko marsikaj ponudile. Mariborsko tovarno avtomobilov zanima naglo se razvijajoče afriško tržišče, za kar tudi predlaga, da bi organizirala montažo vocdl na licu mesta. Celjska zlatarna se je odzvala na ponujeno priliko zaradi nakupa dragih kamnov. Le o uresničitvi načrtov Toliko konkretnega je bilo pripravljenega pred prihodom v Centralnoafriško republiko bi že prvega dne razloženo osmim ministrom in dvajsetim vladnim direktorjem. Dan premora je bil potreben za obravnavo v strokovnih krogih, nakar sita se obe strani ponovno sešli. Seveda so bili predstavni ki CentraCnoafriške republike obveščena, da delegacija ne prihaja praznih rok. Blej ski razgovori so napeljali dober začetek, sej Je bilo rečeno, da Je obojestransko sodelovanje izrecno zaželeno. Ce je potrebno razgovor j ati. potem samo o praktični izpeljavi načrtov. Maja meseca, ko je bil blej ski sestanek, še nd bilo velikih dokazov, da se je mogoče pogovarjati o tesnejših poslovnih stikih. Id za jugoslovansko stran pomenijo bolj ali manj zahtevno investicijo v oddaljeno deželo ob ekvatorju. Obstajalo je le tveganje Slovenijalesa, a v Javnosti so se prepletale tako čudne na povedi o skorajšnjem slabem koncu! Prav neverjetno Je, kako se Slovenci vztrajno upiramo novotarijam, pa čeprav smo sposobni in podjetni, da bi jih lahko izpeljali! »Pustolovščina«, ki to ni Tako pustolovščino, daleč od slovenske vsakdanjosti in »previdnosti« je še spomladi pomenila Slovemj alesova investicija v tropski pragozd Govorilo se je o zavrženem denarju, o veliki izgubi, žara di katere bo podjetje še močno boCela glava. Nasploh v javnosti ni toliko odmeval podatek, da je Slovenijales največji jugoslovanski izvoznik lese in lesenih Izdelkov. Prav tako je malo pomenil podatek, kako dobro se razvija integracija zunanjetrgovinske. maloprodajne ta pro-izvodne dejavnosti. Vse to je bledelo spričo ne jeverja, da lahko majhna republika, kot Je Slovenija, samostojno nastopa v nepoznanem svetu ta pri tem celo usperva. Ne s hipno potezo, ali celo špiekulacijo, marveč s sodelovanjem na daljši rok ter z zajetno investicijo, pri kateri je šele treba počakati na rezultate ta toliko časa verjeti vanjo. Zdeflo se je nemogoče ln govorilo se je, da Je škoda vsakega dinarja, ki Je ali bo porabljen v Centralni Afriki. Namesto da bi bil porabljen doma! Zakaj se ne obnašamo kot ostali lesni proizvajalci ter trgovci ta ne kupujemo pri tistih, ki so prestali preizkušnjo ta so danes vpeljani dobavitelji afriških tesov? Saj vemo. rlq bi takšne avan ture lahko privoščijo le ve- like dežele, ne pa ml, ki smo premajhni ta še za sebe nimamo zadosti. Pojdimo kupovat k Francozom ali Zahodnim Nemcem! Res bomo plačali nekaj več, ker bo pri-šlo iz druge roke, toda ne bomo tvegali, da naenkrat vse izgubimo. Ob tem se je dalo veliko povedati o izgubah, ki so doletele druge. Ne bi jih sme li pomavCjati, ker nimamo dovolj sredstev in bančnih kreditov. Potegovanje za zvezni sklad Na sklad za kreditiranje iz-voza opreme ter financiranje investicijskih del v tujini pa Slovenci skoraj ne pomislimo. Pravimo, da tamkaj za nas ni denarja. Tako se sliši. Vedno smo ostali praznih rok. Tako se sliši, čeprav je daleč od resnice. Litostroj, Metalna ta še marsikatero podjetje črpajo kredite iz zveznega sklada, toda največkrat dobe ugodnejša posojila takrat, ko nastopajo skupaj s pjodjetji lz drugih republik. Skupaj s tistimi, ki prevza mejo organizacijo cele investicije. Slovenska podjetja niso enakopravna z drugimi organizatorji investicijskih del, glasi druga, v javnosti navržena trditev. Toda, najprej zato, ker premalo tvegajo. Ce bi se trdovratno potegovali za delež iz zveznega sklada, bi ga dobili, to zagotovo. Tako dokazujejo poznavalci investicijskih razmer Sicer pa, če je slovenski delež pri zveznem skladu neznaten, zakaj slovenska podjetja prav te dni zagovarjajo, naj republika z gospodarstvom vred zadrži ustanovo na zvezni ravni, ker nam je tako potrebna? Potegovanje za zvezni sklad v spremenjenih razmerah okoli federacije in njenih pooblastil pe zares pomeni, da Se gospodarstveno zaradi lastnega interesa odloča za vsejugoslovanski kreditni vir ta tudi računa z deležem piri sredstvih. Torej krivca ne smemo iskati pri zveznem skladu. Niti ga ne bomo dokončno odkrili pri tem, da ne zavarujemo političnih rizikov. Ti so nas vsa leta nazaj najbolj motili in najbolj pretresali. Ce že domače zavarovalnice niso imele posluha ali pa se gospodarstvo le ni moglo pogoditi z njimi. Je bilo vedno mogoče najti agenta v tujini. Seveda plačati v devizah, kar nd vsakomur dostopno, in sorazmerno več, kot si ponavadi predstavljamo. Toda vkalkulirano Je v ceno — kot pri drugih — ta pregnalo bi nam strah iz kosti ter na ulilo voljo, da izkoristimo dobre politične pozicije.. Te brez dvoma imamo. sodelovanj® z neuvrščenim svetom? Se ne, ker največ nervoze ustvarjajo trgovci. Prodajajo in kupujejo, kakor vsi trgovci, ne glede na narodnost. Najpogosteje ne poskušajo povezovati izvoza z uvozom in zahtevajo plačilo v čvrsti valuti. In ker s takim načinom trgovanja ne prinašajo tuji deželd bistvenih koristi, so tamkaj trezno sprejeti in dokaj hitro pozabljeni. Gledano povsem nepristransko, imajo v hladnem trgovskem svetu celo manjše možnosti od stalnih trgovcev, ki ki prihajajo iz bivših kolonialnih metropol. Zato je obisk slovenske gospodarske delegacije pri Slovenijalesu v Bayangi prinesel neke vrste osveščenost, ki so Jo povabljeni preživljali z dveh plati. Znašli so se sredi pozornosti vladnih predstavnikov, čeprav so bila 800 kilometrov oddaljeni od prestolnice. Znašli so se sredi želje, da bi se njihovi predlogi približali realnosti ta hi jih skupaj izpe ljali v obojestransko zadovoljstvo. V Bayangi je bilo obema stranema jasno, da je izhod lahko dober, trajen. Sredi držungle se je pokazala drugačna resnica o tve ganju od tiste, ki je strašila po Ljubljani. Donosno Je, po dveh naloženih ladjah in po nekaj mogočnih splavih, puri pravljenjih za tretjo ladjo. V Slovenijales se že steka amortizacija za kupljene stroje. Proizvodnja sredi džungle je stekla s polno paro! Sest Slovencev s 140 domačim z reke Sanghi dela od jutra do večera. Domačinsko naselje je ob prihodu štelo toliko ljudi, kolikor jih zdaj prejema plačo, vas je obnovljena ta v njej prebiva 600 ljudi. šest Slovencev dela od ju-tra do večera, z novodošleki pa premleva, kako težak je bil začetek. Premleva s kančkom zavisti, kajti daljnji sosedje Francozi so se izkrcali s polno strojno opremo ta se prvega dne zagrizli v džunglo. Hitro pozabljeni Sta s tem že določen* dva poglavitna razloga za slabo Prišli so stroji Lahko je njim, pravijo, mi smo šele zdaj normalizirali delo m življenje. Slovenijales je brez opreme izgubil lanske mesece. Zdaj je dobro preskrbljen s stroji. Ob obali reke Sanghi rastejo temelji za žerjav, s katerim bodo spuščali debla v vodo in nalagali drugačen tovor. Razkrčeno je goščavje za žago — zdaj prepričljiveje zveni znanje, koliko lesa gre v nič, če ga spuščaš v vodo in moraš za velike prevozne daljave odtol-rati le najdragocenejše in naj trpežnejše. Žagarski les še nima velja ve. S kvadratnega kilometra džungle so za klasično eksploatacijo primerna tri ali štiri mogočna drevesa. Do njih je treba izorati poti. žaga, to je vsaj tretjino višji izkoristek, ld prenese tudi dražji transpiort. Ne le po vodi in morda z železnico, tudi cesto in tovornjake lahko poplača, px>leg ladje, ki je nujna vez na veliki daljavi od ekvatorja do Kopra. Svetujemo, da pospešimo menjavo, je dejal predsednik Centralnoaf riške republi ke. Afriški pridelki naj se uveljavijo na jugoslovanskem trgu. Tako naj se nadaljuje politika, o kateri sva nekajkrat razpravljala s predsednikom Titom, je dodal Bokassa, ki je delegaciji nekajkrat omenil sestanek neuvrščenih v Lusakd in poudarjal {prijateljstvo s predsednikom Ti tom. Govoril je o prijatelj stvu med deželama, izžareva joč prepričanje, kolikšne vrednosti je politika, ki je dogovorjena med tretjim svetom. »Odkritosrčni in široki« Nezaupljivi smo do ljudi, ki prihajajo iz razvitejših dežel. Imamo razloge za bo. Toda, je dejal Bokassa, do jugoslovanskih predstavnikov smo odkritosrčni in široki. Sprejemamo jugoslovanske pobude in samo piogledamo. kakšne ovire so na naši strani, v Centralnoafriški republiki. Ne želimo jih umetno višati marveč želimo napraviti vse, kar je v naših močeh, da bi jih odstranili. V protokolu o razgovorih med centralnoafriškim vod stvom in slovensko delegacijo je zapisano, da Je sprejeta pobuda za tekstilno tovarno Toda najprej naj bi na dode Ijenem zemljišču pričeli goji ti bombaž. Tega ima Central noafriška republika premalo Bes je. Videli smo prvo ta ko imenovano »usmerjevalno središče«, ki sodi v vrsto Bo-kassinih operacij gospodarskega pomena. Mlada so v prvem »središču« izkrčili 400 hektarjev, ki jih bodo še letos zaokrožili na tisoč. Posadili bodo nekai kultur, ki lahko prinesejo afriškemu gospodarstvu večji gospodarski napredek, množ nost izvoza in izboljšanje domače prehrane. Delo mladih rok je povezano z vojaško vzgojo, špx>rtnim in kultur nim udejstvovanjem. Ko bodo odrasli, naj bodo sposobni ustvarjati boljše ži-vljenie. Pridobit si morajo de lovnih navad in znanja, je čula slovenska delegacija Zraven še, da bo v kratkem nastalo več takih središč«, ki so pravzaprav državna posest-va. Koliko jih bo? Sto ali več kot sto? Z vlago prepojena džungla daje tri bogate letine. Vsako »središče« — tisoč hektarov. Sodelovanie na plantažah bombaša Nimamo dovolj bombaža, da bi sprejeli misel o t-ovar ni, ki bi izdelovala kotenino za Jugoslavijo. Smo za vertikalno integracijo. Zato predlagamo, da začnemo sodelova nje pri plantažah bombaža, je dejal minister za plan Cen tralnoafriške republike. Minili so časi, ko so nam odsvetovali širjenje kavnih plantaž, je pri večerji razlagal predsednik Bokassa Af riški pridelek je dober, je dodal. V protokolu je zapisano, da bo Emona izkoriščala 2000 hektarjev blizu Bayange To da koncesija za zemljišče je povezana z nasvetom, da bi tamkaj postavili tudi tovar no za predlavo kavinega zr nja. Od Iskre zahteva Centralno afriška republika podrobnejše podatke o izdelkih. Mariborska tovarna avtomobilov je pooblaščena, da zalaga republiko s svojimi izdelki, premisli pa naj tudi o možnosti, da bi tam postavila ■ avamo za montažo vozil ter • 'rojev. Toko je pooblaščen za \akup kož, zaželena pa bi bila stro-jama v sami deželi. Lek bo postavil tovarno za ekstrakcijo zdravilnih snovi ta laboratorij, v katerem se bodo najprej spoprijeli s parazitskimi povzročitelji bolezni. Centralnoafriška republika še predlaga, da bd Jugoslovani postavili tovarno gumijastih plaščev za kolesa in motoma kolesa, želi si še tesnejših bančnih stikov. Protokol končuje dogovor, da bo slovenska stran raziskala kreditne možnosti in preskrbela finančna sredstva za realizacijo načrtov. Da ne bo težav na centralno afriški strani, bodo poskrbeli vladni predstavniki. Slovenski gospodarstveniki pa se bodo vsak za sebe spoprijeli z načrtom. Z bančnimi posojili m bančnimi kombinacijami računajo, kot je bilo rečeno, tudi na centralnoafr.š-ki strani. Toda Ljubljanska banka, ki je bila prisotna v delegaciji, se bo kot vse po. slovne banke v Jugoslaviji — pogovarjala o vsakem podjetniškem načrtu kot o sestavnem delu poslovnosti enega podjetja. ALENKA MIŠIC Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna vabi zainteresirane kandidate, da se prijavijo na R A Z Pl S delovnega mesta RAVNATELJA BOLNIŠNICE (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — specializacija iz ginekologije in porodništva s prakso v bolnišnični dejavnosti; — smisel za organizacijo dela in vodstvo zavoda. Kandidati morajo priložiti k vlogi dokazilo o stro. kovni izobrazbi, kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznovanju. RAZGLAS prostih delovnih mest ZDRAVNIKOV specialistov oz. specializantov iz ginekologije in porodništva. Pogoji: Zdravnik specialist iz ginekologije in porodništva oziroma zdravnik z opravljenim stažem. Na razpolago so družinska stanovanja. Kandidati naj v 15 dneh od objave v časopisu poš. ljejo vloge na naslov. Bolnišnica za ženske bo-lezni in porodništvo Postojna — razpisna komisi, ja, Vilharjeva ulica št. 14. 11217 MAGREBSKA RAZGLEDNICA FRANCOZI, AMERIKANCi, SOCIALISTI? Sprehod med bazarji Vsak Marokanec je ekonomist. Za to ne potrebujejo tujcev. Tu so kazni strašne: če tujec prijavi policiji trgovca, da ga je osleparil, policija avtomatično verjame tujcu ter trgovca vpričo tujca in drugih trgovcev neusmiljeno pretepe. In sosednji trgovci se takrat zgražajo: »Hšuma, hšuma ...» To pomeni: sramota! Gorje pa tistemu, ki slepari pri teži. Koran namreč prepoveduje varati pri teži ...- Takšnale opozorila so ti prav potrebna, ko padeš v silovit trgovski vrvež maroške medine. Tujec si in ne veš, za koga te je trgovec ocenil in kakšno ceno ti bo (glede na narodnost) prisodil. •Po treh urah M k tigjecu. ko sem ugotovil, da mi Jo premalo vrnil. Nepismeni prodajalec Jo imel na strani te pripravljeno razliko S pravim zadovoljstvom m! Jo Je vrnil.« pripoveduje svojo zkušn-e na* »trokovniak. ki že deset let živi v Maroku Kaj je adai res? Da tako rekoč ne obstajajo čvrste ce ne in da prodajalec poskusa vedno s trikratno — ah da vlada tu vzorna poštenost in red? Oboje. »Boj proti dragemu življenju« Po rabatskih trgovskih ulicah so v mesecu ramadanu (oktober—november) prelepil: oglasne plošče in zidove s po dvema lepakoma. Prvi ie -obvestilo prebivalstvu me sta Rabata« o tem. da orga nizirajo trgovci s pomočjo prefekture »boj proti drage mu življenju« ter da bodo znižali cene vsem artiklom za 15 odstotkov, po tržnem Po sklepu sveta CERKNICA Sole razpisujemo prosta delovna mesta: 1. pomočnika ravnatelja osnovne Sole Cerknica S. pomočnika ravnatelja osnovne Sole 11. maj Grahovo 1 pomočnika ravnatelja vzgojno varstvene enote POGOJI: pod 1. in 2. učitelj osnovne Solo s petletno delovno prakso, s strokovnim izpitom. s moralnopolitičnimi kvalitetam:, z organizacijskimi sposobnostmi; pod 3. vzgojiteljica s petletno prakso (ostali oogo ji kot pod 1. in 2.). Delovna mesta so razpisana za SUri leta. Nastop službe je mogoč takoj, po dogovoru, najpozneje pa do 1. 9. 1973. t. učitelja tehničnega po uka PU, P, nedoločen čas 5. učitelja zemljepisa — zgodovine PU. P. ne-določen čas *. učitelja matematike — fizike PU. P, določen čas 7. učitelja biologije — go spodinjstva PU. P. do ločen čas >. učitelja angleškega Jezika PU, P. določen čas Na razpolago je enodružinsko stanovanje in samske sobe. 11249 oglasniku, ki — in to Je dru g: plakat — navaja vse cene. od coca-oole. rib In mil do javnih kopališč. (Jugoslovanu se ob tem pač utrne pobožna želja, da 'o: kaj takšnega po snemali tudi naši trgovci.) »Koliko? — Zdaj se ne mo reš več izogniti pogajanju »Koliko dale?« »Ne zanima me, kakSna je cenaa — »TO je prvovrstno ročno delo Glejte Mar ni čudovito. No. .-cuiiko bi vi dali?« Sicer pa U bo ceno tako nastavil. Tr govec mora ugotoviti tvoje devizno poreklo: dolar, frank, marka... Za vsak pr jner U bo nastavil trojno ceno in igro bo vodil, dokler bo imel vsaj dirham zaslužka. Kajti prodati mora. Samo v veli kih blagovnicah in v živilskih prodajalnah na-deš cene — tam pa obvezno. V Maroku je tudi slast dražiti trgovce. Razdražiti se ne pustijo, z neskončnim potr pljenjem te bodo prepričevali o kvaliteti blaga, ki ga po nujajo. In če ne boš ničesar kupil, te ne bo nihče grobo spodil. Kupec je gost. gost pa Je — po koranu — božj: sel. Vsi so Aliji, vse jezike znajo »Monsieur. monsieur! . Sir... Guide. Medina Kas bah. Altstadt. PUhrer. Fe stung. Signore, italiano? Deu-sch? Hallooo ...« Nikar ne bodi ljubezniv z njimi, so mi svetovali vsi poznavale: tega mesta. Ce se ga hočeš otresti, mu nič ne odgovarjaj. Kot da ne razumeš. Ce pa je vsiljiv, mu nekaj zakriči. Ozmerjaj ga. kar po naše ... Tistega nedeljskega jutra pa se nisem mogel otresti malega Alija. V vseh mogo čih jezikih sveta me je »oti pal« Tudi nekakšno ruščine je poskusil. In nisem mu mogel skrili, da ga res ne razumem. Kolikor bolj sem mu z nemimi kretnjami bo tel dopovedovati, da ga ne razumem, toliko bolj me je preštet, da sem ga vse razu mel. Pa sem mu priznal: po-cbe parole, italiano. no. sonc Jugoslavo... In mi je začel drobiti: scu ola. signor. per scuola. dena ro ... Koliko časa imate? Do bro bomo Sb po krajši pot: Do stolpa v obzidju. Oudaia se imenuje del starih utrdb Spodaj so stoletja gnezdili gusarji, ki jim ni bil nihče v Ev rop: kos. Holandci so se jim morali odkupiti, če so hoteli mirno pluti ob afr ških obalah Mali Ali ve vse Vsiljivo se mu pridruži mai ce starejši fantič, kakšnih dvanajst let. Ali ga ne mara Gospodu hoče leno razkazat:, sam. mi pravi. Tudi ta drugi je Ali. In še in še bi našli Alijev. Tu so vsi Aliji. »Imate otroke? Sole? Za vse otroke? Krasno, lepo. Jaz ne morem v šolo. moram s: zaslužiti. Dosti otrok pri nas Ampak jaz grem v šolo. pra-zares. Tale ,Ali pa noče v šolo. samo pohaja. V vajenski šoli sem.« Mali Ali je ves v zanosu od šole. Kako lepo mora biti v tisti Jugoslaviji, od koder je ta gospod, si misli: vsi gredo v šolo. V Fesu je študent medicine Mohamed že odličnik: nosil je značko turističnega druš tva. V Tetuanu nesramno vsiljivo ponujajo svoje veščine Na vprašanje kje je avenija Mohameda V., ti že odpira vrata, da bo prisedel v avto Sicer ti pa sploh noče povedati. V celem Alžiru me ni nihče vprašal, kaj iščem. Kaj Seie da b: se kdo ponudil za vodiča. Raje postopajo. V Tunisu pa se ljudem že nekam mudi. Sicer pa to niso več mesta, kjer bi se mora! tujec izgubiti. Za Fčs pa že vsak priročnik roti tujca, naj se nikar ne podaja v labirint njegove medine brez uradnega vodiča Vsaj na dva dolarja je treba računati ln vsaj na uro in pol sprehoda. vsiljuje na najbolj prometni ulici pompozna palača z ogromnimi izložbami: fotografije sovjetskih astronavtov, kol-hoznikov in delavcev, vabila za tečaje ruščine z bogato javno knjižnico. Na ulici ti ponujajo »Pravdo«. Štirideset kilometrov severneje, v Keni tri, pa je veliko ameriško letalsko oporišče. Tisto, s katerega so poleteli v avgustu letos zarotniki svojemu kralju nasproti. Da bi ga »pozdravili«. Sovjetski strokovnjaki se srečujejo z ameriškimi vojaki. Zakaj pa ne? V Alžiriji je vse seveda ne primemo bolj zavito in prikrito Strokovnjakov iz socialističnih dežel ni treba iskati, saj se nekateri Izdajo po še svežih registrskih tabli- cah na avtomobilih. Zahodni pa se vežejo predvsem z velikimi gospodarskimi projekti. Tako so npr. Belgijci zasedli veliko turistično kolonijo lizu Alžira, ker jim pač niso mogli najti drugih sprejemljivih stanovanj. Amerik and se javnosti manj razkazujejo. Ni čas zanje. V Tuniziji, »deželi sinteze«, pa je tujcev na ulici, med avtomobilisti gotovo več kot domačih. Bodisi da se skrivajo za tablioo »ONU« ali pa CT (ooopčration technique, tehnično sodelovanje). In ravno v Tuniziji smo med našimi slišali, da jih tudi zvedavi domačini sprašujejo: »Francozi, Amerikanci ali sociali sti?« ... ANTON RUPNIK AVENIJA HASANA II. V TETOUANU — Na pločnikih je vedno polno mladega sveta, ki kot muhe obletava vsaKegm tujca. Foto: A rt. RECEPTI ZA „P0ZGANIC0 44 »Francais, Americains ou socialistes?« Maroko ima tiste prave me chne. Z neskončnimi vrstami usnjarjev, torbarjev, graver jev in prodajalcev izredno bogate domače obrti. Vodič te seveda vodi tja. kjer je skušnjava za kupovanje naj večja. In prodajalci te z vi ju dnim; kretnjami roke vabijo-»Izvolite, pogleite si Izvolite gospa ..« Kmalu pa začno ,;pati: »Francais? Americans? Ou socialistes?« Te tri skupine tujcev niso izmišljene od muh. Ne glede na to, v kateri deželi Magre ba si. povsod se srečaš z ne kakšno skrbno razdelitvijo vseh treh tujih elementov. O Francozih ni da bi razprav Ijali. Oni so tu še vedno na pol doma. četudi so jih tu nasilno, tam politično pregna li kot gospodarje. Amerika nec je turist, ki ga mora pro dajalec nujno identificirati da bi vedel nastaviti njemi primemo ceno. Vsaj v Maro ku. pa tudi v Tuniziji. Socia Usti pa so natnovejši. pred vsem strokovnjaki tehnične pomoči z družinami ki se v vseh treh deželah kar množično pojavljajo. Jugoslovanu se |e malce »ežko znajti. V Rabatu se ti Jean Durand - Monti, profesor slovenščine v Parizu »Na Koroškem v Avstriji živi več kot 100.000 Slovencev«. Vsekakor zanimiv podatek, ki ga je zapisal francoski univerzitetni profesor Jean Durand — Monti v poglavju o Slovencih in Jugoslaviji v francoski knjigi »Slovar evropskih narodov«. Delo je pravkar izšlo pri znani francoski založbi Hache-tte v Parizu. Durand-Monti sam je hkrati Normandijee in Francoz, se pravi trpežen, poln skoraj kmečke zgovornosti m vsa tovrstnih načrtov, pa tud: vztrajnosti, čeravno mu tu in tam vselej še kaj manjka. Za nas Slovence je gotovo zan: miv in zaslužer že kot pro fesor slovenskega jezika na nacionalnem institutu za on entalske jezike in civilizacije v Parizu, specializirane usta nove v okviri s'sferna ostalih pariških univerz. Ko je francoski minister za prosveti Faure skoraj presenetljivo h-tro podpisal odlok, da se na takram: visok: šoli za on entalske jez.ke poleg neka terih drugih .novih jezikov odpre tudi redna stolica za slovenščino je šola, ker je bilo treba takoj predlagan tudi profesorja, izbrala prav Duranda-Montija. ki je bil sicer poznavalec beloruskega :n lužiškosrbskega jezika med tem ko se v slovenski jez.k kljub sicer velikemu splošnemu zanimanju za Slovenijo, šele postopoma uvaja. Vsekakor pa bi bilo v zvezi s sedanjo stolico slovenščine v Parizu 'reba izkoristiti možnost, na katero nas je tudi zdaj. na obisku v Ljubljani, opozoril sam profesor Durand-Monti namreč, da bi njegovo ustre zno de'o dopolnil še sloven ski lektor, se pravi strokov njak, ki bi poleg francoščine res dobro obvladal tudi slo venščino. V sedanjem meddr žarnem dogovori med Fran cijo in Jugoslavijo je namreč člen. ki to možnost izrecno dopušča in ki bi jo zato ka zalo čimprej tudi izkoristiti Po Durand-Montijevem pri povedo vanju se za slovenšči no na pariški univerzi zani majo mnogi tudi teoretično, predvsem, da jo obravnavajo kot drug. vzporedni jezik pr: študiju večjih slovanskih je zikov. Sam se ukvarja s slo zensko slovnico in baje že pripravlja manjšo praktično slovnico slovenskega jezika za Francoze. Pri tem in tudi na sploh kot tolmač stališč pa riškega instituta za oriental ske jezike — ima nekatere pripombe na račun bivšega lektorja francoščine na ljub Ijanski univerzi oziroma pre vajalca Clauda Vmcenota, ki je nedavno po svoji strani :n še pred njim pripravil fran cosko strukturalno slovnico slovenskega jezika. Ker je Vincenot že enkrat na to poenostavljeno odgovarjal, bi bilo želeti, da francoska av-forja križata svoje rapirje neposredno ne prek nas kajti v našem interesu je sleherni prispevek na področju francosko slovenskega kulturnega sodelovanja in uveljavljanja slovenske knji- ževnosti ter jezika v svetu. Durand-Monti, ki je tudi direktor francoskega centra za mednarodne izmenjave in sekretar založbe P. O. F., to je orientalističnih publikacij Francije v Parizu, je vseka kor tokrat potrdil, da načel ni dogovori med društvom slovenskih pisateljev oz PEN ter njihovo založbo, dobro napredujejo in da se razvijajo tudi v konkretnejših smereh. Prve ..slovenske knjige, ki bi v tem okviru izšle v francoskem prevodu, naj bi bile Tavčarjeva »Visoška kronika«, Prežihova »Požgani ca« in Cankarjeva »Hiša Ma rije Pomočnice« Zavzel se je za dvojni, tandemski način orevajanja. to ie da besedilo najprej prevede slovenski prevaialec v francoščino, za tem pa ob sodelovanju prve ga francoski prevajalec ta prevod dokončno pove po francosko. »Prvi prevodi so običajno sicer formalno pra vilni. a so še vedno preblizu slovenskemu izrazu in zato daleč od francoščine. Toda čeprav ne z isto besedo, se vselej da tudi v drugem jezi ku povedati isto; vsi jeziki lahko povedo vse« Sam je obljubit dejavno prevajalsko pomoč v zastavljenem načrtu Dragocena je bila tudi nje gova pobuda, da bi v seda njeni aktualnem trenutku ob javil v Parizu v priročni, str njen: a vendar za francoske ga bralca dovolj utemeljeni izdaji zgodovino slovenskega naroda Namesto skupne zgo dovine narodov Jugoslavije po vzgledu obsežne sovjetske publikacije pred mnogimi !e ti v Moskvi, si je zamislil serijo knjižic, ki bi jih mo _____MIRAN ŠUŠTARVIETNAMSKI TRENUTEK (J3)_ ŽENEVSKA KONFERENCA Bidault še vedno skuša vplesti ZDA v indokitajski konflikt Ideja o pogajanjih si je v Franciji utirala pot vzporedno s spoznanjem, da vojaška zmaga ne pride v poštev, in ob previdnosti drugih dveh velesil — Združenih držav in Britanije, ki sta na eni strani spoznavali, da Francozi v Indokini niso sposobni vzdržati sami. na drugi strani pa sta se bali, da bi ju preveliko angažiranje na francoski strani utegnilo zaplesti v nov oborožen konflikt s Kitajsko. Prvo misel o pogajanjih Je navrgel takrat še malo znan: cer briljantni francoski eko onnst Mendčs-France, ki je »0 Izjavil: »D postavi tl mo ■mo stik s tistimi, proti ka »rim se bojujemo, m skupaj njimi najti pot za politič 0 rešitev.. m Leta 1952 je 1 kuloarska nuael našla pot idi v sfere tajne diploma c-t. Predsednik Auriol ie po Mastil svetnika francoske reje Raphaela Leyguesa. d» e v Burmi sestane s pred Lavni ki Vie»-p»nha. to je s redstavniki Ho Si Mmliovr lade. Bidualt minira prvi poskus Zaujmo akcijo je pokvaril zunanji minister Bidault z iz ;avo o »boju do popolne zrna ge«, ki je navedla Ho S, Minha. da je že pripravljeni sestanek v Burmi odpovedal Po premirju v Pan Mun Jomu je začel tudi uradni Pari? uradno razmišljati o politič ni rešttvi. podobni tisti v Koreji, to je v mednarodnem okviru. Ce so se sporazumeli o Koreji, zakaj se ne bi mo gli o Indokini. Preden pa b: prišlo do mednarodne ton ference. na kateri naj bi poiskali politično rešitev, je skušala Francija zboljšat: svoj vojaški položaj v Viet nama in s tem povečati svo jo težo na konferenci. Konkretna priložnost za politično reš’:ev v Indokini se Je ponudila januarja 1954 na berlinski konferenci šti rih zunanjih ministrov o Nemčiji. Na tem sestanku je namreč sovjetski zunanji mi nister Molotov predlagal naj bi za 26. april sklical: konfe renco v Ženev* na k»*eri b’ razpravljali o Koreji in o Indokini. Predlog je prišel zelo prav. Kot smo že videli je Quai d' Orsajr vzvišeno za vrnil Ho Si Minhovo ponud bo o bilateralnih pogovorih ki Jo je vietnamski voditelj dal preko švedskega lista »Expressen«. Položaja v Vietnamu v Parizu še niso oce njevali za tako kritičnega, da bi imeli za potrebno, privo Uti v dvostranske razgovore z nasprotnikom. Razprava o Indokini na mednarodni kon ferenci pa bi bila čisto ne kuj drugega in tudi kompro tnis, ki bi ga eventualno skic nili, bi bil za politično jav nost v Franciji bolj sprejem ljiv. kot če bi bil rezultat dvostranskih pogajanj. Francija je dan po podpisu korejskega premirja dobila novo vlado. Sestavil jo je Laniel, ki je v svojem pro gramskem govoru omenil, da »želi Francija v Indokini ča sten mir«. Vsi ministn so podprli Lanielovo izjavo razen zunanjega ministra B: daulta, ki naj bi vodil poga janja za »časten mir«. Lanielov »častni mir« Georges Bidault je napel vse sile, da bi preprečil »ka pituladjo« in zajahal »ko nja zmage«. Moskvo je pre pričeval, da je z Vietminhom konec in naj torej Rusija ne stavlja več na konja, ki iz gublja. Da bi omečil Moskvo, sama teža Pariza seveda ni zadoščala. Zato je pritiskal na Dullesa: Združene države naj pošljejo Franciji »ogro mne količine vojaškega ma terijala«, hkrati pa naj »ku pijo nevtralnost Kitafske, ki potrebuje vsega« Ameriški zunanji minister je bil sicer pripravljen podpreti franco ska prizadevanja v Indokini, vendar ne brez pridržkov, ker se je v ameriški javnosti že uveljavil vtis, da bo nespo sobni in zagrizeni francosk' kolonializem pahnil Indoki no in vso jugovzhodno Azijo »v naročje komunistov«. Ničesar pa seveda ni hotel sli šati o »kupovanju Kitajske« ki je Združene države sploh niso priznavale. Dulles ponuja »atomsko bombo« Kako so potekala brezplo dna pogajanja med tremi za hodnimi prestolnicami da bi v Vietnamu rešili, kar se je rešiti dalo, smo že opisali Ko se je Dulles 23. aprila 1954 mudil v Parizu na kon ferenci zahndrrh zunanjih ministrov, ga je Bidault ob rebiti pozneje povezali v eno skupno zgodovino jugoslovanskih narodov. Seveda pa je tudi to zelo zahtevna naloga in v ta namen je že imel v Ljubljani nekaj razgovorov. Dejstvo pa je, da je prav kar v velikem slovarju tiaro dov Evrope (založbe Ha chette) Durand-Monti napisal zaglavja, odmerjena Jugosla viji. Na splošen Jugoslovanki uvod je tu odpadlo dobrih 5 strani, na Srbijo 11 strani, na Makedonijo 8 strani, na Hrvatsko 10 strani, na BiH dobrih 8 strani, na Črno goro 6 strani in na Slovenijo 8 strani. Pomen tega evropske ga političnega slovarja je po njegovih besedah danes toli ko večji, ker vse bolj priznavamo pravice narodom kot takim, ne glede na državne meje. Toda med naslovi na Du rand-Montdjevi posetnici je zapisano tudi to, da je predsednik francoskega turistične ga združenja »Potovanje in kultura«. Ni mu torej zamen ti, da ga je v vsestranskosti in prirojeni francoski skrbi za dobro jedačo zaneslo ne sa mo do slovenske zgodovinske literarne »Požganice«, am pak do gostinsko turistične ga prežganja. V nekaterih zmenkih pri pristojnih turi stičnih organizacijah v Ljub Ijani je ponudil, da bo po skrbel za francosko izdajo knjižnega vodiča po dobrih slovenskih restavracijah oziroma gostilnah, posebna knji žica o slovenskih ir jugoslo vanskih kuharskih speciali tetah pa naj bi odp.-la serijo knjižic z naslovom »Kako do bro jem v tej in tej deže li . . .« Toda tudi kot turistič vestil, da je »položaj v Viet namu obupen«. Bidault je znova sprožil misel, da bi aktivirali načrtovano »opera cijo jastreb«, toda Dulles ga je zavrnil: »Kaj pa, če bi vam dali dve atomski bom bi?« Francija si kaj takega seveda ni mogla privoščiti in ideja o ameriški ali kolek tivni intervenciji v Indokini ni bila nikoli več načeta. V Berlinu so že določili datum za ženevsko tonferen oo: 26. april. Najprej bi razpravljali o Koreji, potem o Indokini. Dan po Diem Bien Phuju ni Kolumb ni pozabil na svoje nabrušeno profesorsko pero. Ali veste, da so francoski prevodi slovenskih turističnih ali gostinskih prospektov v večini primerov, ki sem jih preveril, škandalozni .. je potožil in za primer navedel ugleden prospekt, ki hvali morsko plažo s srednjemilim podnebjem, pri čemer je dobesedni slovenski prevajalec v francoščini uporabil izraz »medicore«, kar v sodobnem francoskem kontekstu nasprotno pomeni — slabo podnebje, ki ga je odsvetovati. BOGDAN POGAČNIK uiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiimiimimiiHiniiiiiiHtiiMiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiMimiiiii Zaposlimo takoj: RAZNAŠALCA-(KO) jutranjika DELO naročnikom na dom za dostavni okoliš TRŽIČ — mesto Nudimo izreden zaslužek in tudi ugodne druge pogoje. Stanovanje m na razpolago. Zaposlitev primerna za gospodinje, upokojence ali študente. Ponudbe sprejema podružnica CGP »DELO« Kranj. Koroška 16 telefon 21-280 . 70 Konferenca o Indokini se je začela 24 ur potem, ko je prišla vest, da je francoska garnizija v Diem Bien Phuju kapitulirala. Udeležile so se je vse štiri priznane velesile — Francija, Britanija, ZSSR in ZDA — Kitajska, v katere udeležbo je Dulles le nerad privolili na podlagi formulacije, da bodo v Zenev; za stopane vse posredno in ne posredno zainteresirane države Zveze indokitajskrh dr žav (Vietnam, Kambodža Laos), in pa predstavnik: Ho Si Mimhove vlade ali Viet minha kot so jih uradno označili. Države Zveze indo kitajskih držav so zastopali le predstavniki vlad, ki so jih postavili Francozi; zna čilno je, da je tudi Molotov nasprotoval zahtevi, naj bi v Ženevo poklicali tudi pred stavnike odporniškega giba nja v Laosu in Kambodži. Odporniško gibanje v Viet namu je orertstavliala dele gacija Vietminha, ki jo je vodil zunanji minister Ho Si Minli ove vlade Pham Van Dong. Na konferenčni mizi sta se znašla dva načrta. Bidault je predlagal: nasprotni armadi (francoska in viefminhovska) naj se zbereta v svojih co nah; vsi gverilci naj se takoj razorože; Vietminh naj umak ne svojo redno vojsko iz Lao sa in Kambodže; nato naj bi sledilo premirje. Pham Van Don go v načrt pa se je glasil: vse tri indokitaj ske države naj dobe popolno neodvisnost; vse francoske čete naj se v razumnem času umaknejo iz Indokine; v vseh treh deželah Indokine naj bi razpisali volitve; škle nili naj bi premirje. Eden in Molotov sta pre vzela nase nalogo, da zbližata oba predloga do ikupneg« imenovalca. Kitajski zunanji minister Cu En Lai ie pri volil v tisto zahtevo iz Bi daultovega načrta, ki govor, o umiku Vietminha iz Laosa in Kambodže. Toda Bidault si je še ved no prizadeval, da bi iz kon ference iztisnil več, kot je bi lo tudi s francoskega stal: šča razumno pričakovati gle de na vojaški položaj v Viet namu. Znova se je obrnit na \Vashington s prošnio nat ZDA vojaško posežejo v vojno, kar je Eisenhmve: zavr nil, v Indokmo pa je fran coska "’ada poslala nove okrepitve. Na pozornico stopi Mendes-France Toda Francija je bila sita »umazane vojne«. Lamelo va vlada je padla 12. junija in šest dni pozneje je francoski parlament z veliko večino potrdil novega mandatarja Men-des-Francea, ki je prevzel pogajanja v Ženevi v svoje roke. V svojem nastopnem govoru je dal dvostranski ultimat: ali bo v štirih tednih v Indokini sklenjeno premirje, ali pa bo odstopil. Na eni strani je bil to ultimat francoski politični javnosti in mnogi so ga kritizirali, češ s takimi izjavami se ne pridobiva točk na pogaianj:h. Toda premierova izjava je bila opozorilo tudi nasprotni strani; če bi odstopil, bi v Parizu prišla na oblast vlada skrajnežev, ženevska pogajanja bi se razbila in ameriška intervencija ne bi bila izključena. Značilno je, da se novi premier ni zanaša) izključno na Združene države. V Bernu se je privatne sestal s Cu En Lajem. Ta se je izrekel za volrive k: naj bi združile oba dela Vietnama, toda njegova poglavitna skrb ie bila, če ne bodo Američan: za- polnili tistih področij na jugu, ki jih bo moral Vietminh izprazmti. Jutri: »VZPOREDNIK MOLOTOVA« ZAVOŽENI SAMOPRISPEVEK Razpis referenduma na svojo roko OD N A S E O A ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB. 2. dec. — To. o čemer v mestu niso glasno govorili, prihaja počasi na dan. Vse bolj postaja jasno, da tudi tu ni vse zlato, kar se sveti, da ostaja dokaj problemov nerešenih. To spoznanje se Je »razpočilo«, ko v mestni skupščini niso mogli na en dva tri razvozlati »Metaliuma«. kjer so nekateri lep čas nemoteno ropali na veliko in kjer še vedno ni jasno, kaj je kdo pil in plačal. Skupit UUObEN prevoz vašega vozli a ui materiala s modernim trajektom •ILIRIJA« vse teto posebno pa v zimski)-mesetsb vzdolž Jadranske obale do sosednje Italije na relaciji Rf-.K\—KAD—Z.AUAH—bPLI 1 — HVAR—KORČULA—DUBROVNIK m obratni s oonua»ro z Reke vsako sredo in soboto ob 17 un (Vsak ponedeljek odhoo ■> Dubrovnika do BARIJA (talija > ZIMSKI POPISI na voeiJa « eni 35 odstotkov od tani e ZA POSEBNE PREVOZE VOZIL v komercialnem oddelku tel ŽS-8? od i novembra 1972 do 31 marca 1973 za osebna in tovor amen 15 odstotkov, za odhodno-povratno potovanje pa IN MATERIALA možnost sklenitve pogodbe POSEBNI POGOJI ZA STALNE ARANŽMAJE. KOMPAS pn POtrUAtab “"“k*1 * Ljubljani: HJG< »AGENT IADROAC1EVT tn 10497 lotili dela. Največ skrbi su posvetili najmlajšim. In prav v tem je tudi vsa skrivnost njihovega uspeha. Kot zanimivost je omeniti, da je samo 10 dni po ustanovitvi AK Gorica Mara Zver postavila republiški pionirski rekord v metu kopja in s tem opozori la, da bo z mladimi atleta iz Nove Gorice treba resno računati. 2e prva sezona je Novogoričanom navrgla prve pomembne uspehe, ki so spodbudno vplivali na njihovo nadaljnje delo. Na republiškem pionirskem prvenstvu so bili prav mladi Novogoričani tisti. ki so pripravili največ je presenečenje. Osvojili so nič manj ko 9 prvih mest. Še isto leto so štirje novogoriški mladinci osvojili naslove slovenskih prvakov. Za prvimi uspehi so prišli še novi. Prvi sezoni je sledila druga, tretja. Mladi novogoriški atleti so si vztrajno utirali pot med najboljše. Sezname pr vakov in rekorderjev leta 1965 — se pravi šele v nji hovem tretjem letu dela — izpopolnijo z doteda.i za njih neslutenimi uspehi. Trije mla di Novogoričani namreč osvo Jijo državna mladinska prvenstva. 2e v naslednji sezon: (leta 1966) Novogoričanki Sonji Cej uspe osvojiti naslov slovenske prvakinje v konku renči članic. Vendar to ni bil edini primer. Ko smo brskali po klubski kroniki, smo -se: ustavili ob naslednjih podat kih: v desetih letih so Novo ^ goričani osvojili 64 posamič nih prvenstev Slovenije, iz njihovih vrst je izšlo 9 prva kov Jugoslavije. Novogoričan: so 14 krat popravi iali sloven ske rekorde, štirim pa Je us-peio postavit: tudi državne rekorde. To je bilanca, ki ve liko pove. Novogoričani pa niso delal: samo s posamezniki. V dese tih sezonah so zahvaljujoč vztrajnemu delu z najmlajši mi — osvojili kar sedem ekipnih republiških naslovov Le ta 1965 in 1970 so bili naj boljši celo v dveh konkuren cah. Leta 1966 pa so dosegli enega svojih najpomembnejših dosežkov. V skupni uvrstitvi za atletski pokal so na mreč zasedli odlično tretje mesto za Mariborom in Ce Ljem ter pred klubi iz Ljub Ijane in Kranja. Nova Gorica je bila od leta 1962 dalje prizorišče vrste pomembnih atle’sk:h prireditev. Otvoritveni republ.šk atletski miting je doživei le tos že svojo deseto uprizori tev. Novogoričani so bili or ganizatorji republiških in državnih prvenstev. Letos pa so odlično izpeljali tudi atlet ski dvoboj mladink Jugosla vije in Italije. Novogoriški atletski delavci so si v deset letnem letu pridobili mnogo izkušenj in so sposobni izvesti tudi prireditve na visoki kva" terni ravni. Prav na to pa so v Novi Gorici še posebej ponosni. V nenehnem stremljenju za uspehi, pa so se v Novi Go rici srečavali tudi s kopico problemov. In zato bo ob koncu sezone potrebno spregovoriti tudi o vsem tistem kar tare novogoriško atletiko A. FRANKO Toda pot do uspeha je bila na-poma in dolga. 26-lelni Ljubljančan Marjan Kaučič kljub začetnim neiesnehom ni odnehal, tako kot večina drugih tekmovalcev v Sloveniji. Vsak prisiuženi dinar .je vložtl v svoj abartb 850. sam in v krogu svojili prijateljev je odkrival skrivnosti motorja- in nič koliko noči premišljeval, kako bi se dalo najceneje »pridobiti« nekaj »konjskih moči.« Na mnoga vrata avto-moto društev je potrkal. toda nikjer ni dobil niti denarja za gorivo. Na dirke pa je bilo potrebno hoditi v Beograd, Split Kotor Kragujevac . . Sam si je naredil prikolico za svojega ©klenega konjička in s starim fiatom svoje »ooga&tvo« vlekel na oc.dalje.ia tekmovališča Kar petkrat je moral pred koncem dirke ocstopiti. Motor — »srce« avtomobila — so sestavljali žveči -čine deli kupljeni in sestavljeni iz avtomobilov, ki so bili že za staro šaro. Toda Kaučič ni odne hal Na vsaki dirki, v vsakem krogu, po vsaki okvari se je nekaj naučil . . In čepra v je na vsaki dirki ponavadi vozil le nekaj krogov, so gledale; po dirk: živahno razpravljali: »Ta fant bo še marsikomu prekrižal račune. Sa mo poglejte ga. kako voz; . .« Cez zimo — v mrtvi sezoni — m minil dan. ca ne b: Kaučič nekaj ur prebil v svoji garaž: in izpo polnievai svojega konjička. Ko je že kazalo, da bo letošnjo sezono temeljito pripravljen, ga je znova c/oleteia smola. Na treningu je močno poškodoval avto in začetek sezone v cestno-hitrostnih dirkah je bil zanj izgubljen Nastopil je sicer s sposojenim avtomobilom. ki pa je bil v zelo močni konkurenci le preslaboten. Toda ostalo 'e še državno gorsko prvenstvo, ki se je pričelo kasneje m do prve cdrke na Slieme je .mel Kaučič^ avto že nared Toda na novi, popolnoma ravni pirogi brez ovinkov so o najboljših mestih odločale »konjske moči«. Kaučičev avto pa je bil v orimer lavi z drugimi pravi »revček« in Marijan se ie moral zadovoljiti šele s 6. mestom. Na drugi dirki v Kotor, po znanih z'oglasu h »lovčenskih serpen-t:n.*»h« je Kauč.č na ovinkih nadomestil slabši motor in že osvojil drugo mesto. Na tretji dirki — ed:m v Slovenije »Nagradi Gorjancev«. je bil ponovno drugi, izkazal pa se e tudi kot izredno fa-ir tekmovalec, saj je zmagovalcu in naj večjemu tekmecu, Zagrebčanu štimcu. preč' dirko posodil po polnoma nove gume! Pred zadnjo, odločilno dirko na Sljeme, je Kaučič temel jito poskrbel za svoj aivto. Izboljšal mu je* kompresijsko razmerje, kupil gume za dež. ki so mu kasneje, ko je na dirki res deževale, prišle še kako prav. in startal z eno samo željo, zona ga: i! Prvo mesto pa je hkrati pomenilo tudi: naslov državnega prvaka, V odločilni dirki Kaučiču — tudi za naše razmere star avto — ni odpovedal pokorščine in prvič v nove ši zgodovini gorskega avtomobilskega športa je šel naslov državnega prvaka v Slovenijo. Kaučičev uspeh pa je še pomembnejši, če verno, da je ta skromni športnik tudi izredno priden delavec, ki pa Je kljub temu, da Je ob nedeljah tekmoval v najrazličnejših krajih Jugoslavije, brl v po- nedeljek zjutraj vedno na svojem delovnem mestu. Toda ali bomo čez čas ponovno ugotavljali, kakor že velikokrat dosie : »Skoda je bilo fanta, tako odlično je vozil, pa ni imel možnosti . . .« Marjan Kaučič je letos nič kolikokrat dokazal, da mu sposobnosti na tekmovalnih stezah ne manjka. 2al pa nima sposobnosti, da bi kje dobil minimalno pomoč. za gume. bate . Preveč skromen je za to. Morda bo nekdo povprašal: »Saj so vendar ljudje in društva, ki skrbijo za ta šport in tekmovalce? In naša avtomobilska industriia? Ali res ni nobenega, ki bi znal njegove uspehe ob tisočglavem avditoriju izkoristiti v reklamne namene?« Ne vem. kje so m kaj delajo; morda pa se bo kdo oglasil, Marjan Kaučič bi to T>rvi zaslužil. DARKO KLARIČ ŠE NOV DOKAZ Zanimivi šahovski izračuni LJUBLJANA — Mednarodna šahovska federacija je pred dnevi izdala nove ratinge predsednika svoje tehnične komisije prof. Eloja. Razmerja točk med vrhunskimi tekmovalci se niso kdo ve kako spremenila, so pa vseeno zanimiva. Fischer kralju;'© daleč, daleč pred' vsemi. Drugouvrščeni Spass-ki zaostaja za njim kar za 125 točk. To je tolikšna razlika kot je med zadnjim bivšim svetovnim prvakom in 45.-—46. igralcema na tej lestvici Švedom Anderssonom in rojakom Samkovičem. Oba imata po 2535 točk. Sicer pa je očitna premoč igralcev iz SZ. Med prvo petinsedemdeseto rioo, ki ima 2500 točk in več, kar velja nekako za velemojstrsko moč, je kar 38 igralcev iz prve velesile. Takoj za njimi so Jugci^ovani. ' ki imajo med to elito osem mest Najvišje je Gliigorič, ki z 2575 točkami deli z Vasjukovom 20.—21, mesto. Nadaljnji mednaroo/n: rang naših pa je takle: 33.-37. Ljubo ievič (2550), 53.—54. Matul ovič (2225). 55.—61. Planinc in Ivkov (2520). 62.—65. Matanovič (2215), 66,—71 Parma (2510), 73.—75. Velimiro- vi<5 (2500). Američani imajo na tem seznamu poleg Fischerja še šest igralcev, Zahociii Nemci pot, Argentinci štiri, Madžari in Cehosio-vaki pa po tri itd. Resda ima elektronsko merjenje moči svoje slabosti, toda spet ne takšne, da bi bil tak vrstni red močno izmaličen. Tudi ta lestvica je dokaz, da Jugoslovani s tretjim mestom v Skopju ne moremo biti zadtovoljm. Kajti Madžari so na olimp: adi nastopili le z dVema reprezentantoma. ki sta t.udi med 75 najbol širni (Szaba niso uvrstili v ekipo). Med ženskami pa je ikonski neusneh naš;h še bol j oč*'ten Kajti med prvo petindvajset er:co je 19 igralk SZ, Lazarevičema je 9.—10., Katarina Jovanovič oa 14 —15.. Martžarke tn Romunke, ki so osvojile srebro in bron. oa ima jo prav tako le po dve svoji za stopnici, vendar na nižjih mestih kot sta najboljši jugoslovanski ša histki. Novo zaporedij e najboljših šabis-tov sveta je nasledn e: moški — 2785 — Fischer, (ZDA). 2660 — Spasski (SZ), 2645 — Petrosjan in Polugajevska (SZ), 2640 — Korč-noj (SZ) in Portish (MacJž), 2630 — Botvinik in Karpov (SZ), 2625 — Talij (SZ) in Larsen (Danska), 2620 — Smislov in Stejn (SZ), 2600 — Keres (SZ) in Hort (CSSR), 2595 — Savon (SZ), 2590 — Hiibner (ZRN), Geller, Tajma- nov (SZ), 2585 — Bronštejn (SZ), 2575 — GLIGORIČ (JUG) in Vas-jukov (SZ), 2570 — Meching (Brazilija), Olaf f som (Islano.') Parmo (Arg), 2565 — Reshevsky (ZDA), 2560 — Balašev, Gipsliš, Tukma-kov, Krogius (SZ) in R. Bvrne (ZDA), 2555 — Kava-lek (ZDA) in Szabo (Madž), 2550 — LJUBOJE-VIC (JUG). Averbach, Suetin, Holmov (SZ) in Schmid (ZRN), 2545 - Lutikov (SZ), Pfleger (ZRN). Smejkal (CSSR), Evans (ZDA). 2540 — Darga (ZRN). Naj-dorf (Arg), Liberzon (SZ). 2535 — Andersson (Šved). Samkovič (SZ). 2530 — 3rowne (Avstralija), Lein, Boleslavski (SZ). Uhlmann (NDR), Unzidker (ZRN), Sanguinetti (Ar), 2525 — MATULOVTČ (JUG), Gu-fePd (SZ). 2520 PLANINC. IVKOV (JTTG), Oheorghiu (Rom), Gurgo-nidze, Kuzmin, Furman (SZ), Lombairdv (ZDA). 2515 — MATA-NOVTČ (JUG). Bagirov, Platonov (SZ). Benko (ZDA). 2510 — PARMA (.JUG). Antošin. Vaganian, Z a i cev. Osnos (SZ). Filiro (CSSR), 2505 — Rib!y (Madž). 2500 - VE-LIMTROVTC (JUG). Po’(bocban (Arg). Džinr/žihašvili (SZ) itd', žernskn — 2450 — Gaorin^ešvild (SZ) 2255 - Kušnir (SZ). 2335 — Aleksandri'a in Ranmku (SZ), 2315 - Lot-'vma (SZ), 2305 — Kozarčka (SZ). ?°95 — Saunina (SZ). 2290 - Nicola« (Rom), 2289 - T.^ZARKVTC (JUG). Bori-«senko (SZ) 2270 — Zatulovska, BiHmfv-a (SZ) 2° 65 — Semerrr-a (SZ) ‘»'»SO — K )OV4NOVIC (JU), Medžanikova (SZ). 2255 — Kono-T>V*va (SZ), 2250 — šuli. Fubcova (SZ). 2240 - Tvanka (Madž), 2255 _ Verne5 (Mad?). Polihrondade (Rom) Pedko (SZ) itd. NA SVOJE STROSKE — Državni gorski prvak Marjan Kaučič (Olimpija). V V MA SMUCISCIH Hoja in varnost v gorah (29) Smučanje je planinstvu, zlasti zimskemu, dopolnilo. Lahko pa je samostojna dejavnost, kar dokazujejejo Številne skupine turnih smučarjev, ki križarijo po naših zasneženih gorah takrat, ko navadnim planincem globok sneg preprečuje kakršenkoli pomembnejši podvig in vzpon na bele vrhove. Seveda je tudi ta dejavnost združena z nevarnostjo: padci, zlomi udov in smuči, mraz. megla, plazovi, kratek dan, snežne padavine in še nešteto drugih nevšečnosti preži na nas, o čemer bomo rekli kaj več ob kaki drugi priložnosti. Nesreča pa preži tudi na tisoče smučar jev, ki se ž žičnico potegnejo na organizirana smučišča, ali pa se zabavajo po svoje na belih vesinah kjerkoli pač nanese. Masovnost na snežiščih prinaša, kot omenjeno, mnogo priložnosti za nesreče. To se je zadnja leta pokazalo že tudi pri nas, ko smo imeli prve smrtne nesreče na smučeh. Drugje po svetu, kjer že dolgo časa cvete masovni šport na smučeh, pa so si pridobili že toliko izkušenj, da so jih zajeli v pravila, ki veljajo po vsem svetu in že tudi pri nas. Obeta se nam. da bo na naših smučiščih že kmalu zavr-velo, zato ne bo odveč, če obnovimo svoje znanje o predpisih FIS. ki nam bo pomagalo prek marsikatere težave, lahko pa nas tudi obvaruje česa hujšega, mavčne obloge in neprostovoljnega počitka. Pa poglejmo. 1. PRAVILA FIS VELJAJO ZA VSA TISTA SMUCISCA, KJER JE VEDNO DO STI SMUČARJEV: za smučarske proge, za pobočja, ki so namenjena šolanju. Ni razlogov, da pa bi jih ne spoštovali tudi na turnem smuku, ali kjerkoli, koder so poleg nas na snegu še drugi ljudje. 2. OPREMA MORA BITI TAKA DA NE BOMO OGROŽALI DRUGIH SMUČARJEV Pazimo zlasti, da nam ob padcu ne uide smučka in ne poškoduje drugih uporab nikov smučišča. Dobre in pravilno nameščene vezi nezgode take vrste preprečijo že v kali. če smo le ustrezno pozorni, ko ob prihodu na smučišče pritrdimo smuči. Podobno pazimo na druge dele opreme. Uporabljamo tope, okrogle krpljice in ne ostrorobih, pretirano gladka zaščitna obleka ob padcu drsi in daje le malo možnosti, da se ustavimo. 3. SMUČIŠČE IZBEREMO PRIMERNO SVOJEMU ZNANJU. Odšli bomo torej na smučišče, ki smo mu kos; na proge, katerih težavnost očitno prekaša naše znanje, bomo šli takrat, ko na njih m drugih smu čar jev. Dovolj je, da izpostavljamo sami sebe, zakaj bi ovirali in ogrožali še druge: Zavoljo težke proge so možni pogostejši padci, slab smučar se giblje počasneje in neokretno. Na posebno težavnih mestih se neroden smučar ustavlja, jih prečka »peš«, ali z bočnim drsenjem ter se prekomerno dolgo zadržuje ravno tam, koder je možnost trčenja največja. 4. UPOŠTEVAJ STANJE NA SMUČIŠČU. Tisti, ki gre na progo in šele pričenja vožnjo, mora opazovati in počakati, dokler ni očitno, da se lahko varno vključi v promet na smučišču Vozeči ima torej prednost, v načelu se mu ni treba ozirati okrog sebe ter oprezati za smučarji, ki nenadno pripeljejo na smučišče, kakor morajo tudi vozila s stranskih, neprednostnih cest spoštovati prometna pravila, kadar se vključujejo v glavni prometni tok. 5. VOZI S PREMISLEKOM. Smučar mora prirediti hitrost vožnje svojemu znanju, okolju, vrsti snega in drugim ljudem na smučišču, tako da se lahko izogne vsaki oviri in da se ustavi, kadarkoli je potrebno. Podcenjevati ne smemo nobenega dela proge. Vozimo z nezmanjšano pozornostjo tudi na lažjih predelih smučišča Podatki kažejo, da je tam največ poškodb, padcev, zlomov, da je najhujša strmina zavoljo vsčiega osredotočenja varnejša. Na smučiščih ni omejitve hitrosti kakor v cestnem prometu: vsak se prilagodi okoliščinam: strmini, znanju, snegu, gostoti prometa. Slab sneg in veliko število smučarjev je pogoj, ki narekuje počasnejšo vožnjo. IN2 PAVLE ŠEGULA ★ ★ ¥4 *■* ¥¥ ¥■¥ w w SK SNEŽINKA prireja od Z. do 7. decembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani UL SMUČARSKI SEJEM sred išča potovalne Poleg tradicijna-inegs sejma rabljene smučarske oprem* --a^iav.ia'« d^nači m tuji proizvajalci smuči, domača m tuja smučarska agencije ter trgovska podjetja z opremo Vsak dan najnovejši smučarski filmi neprekinieno oa 10.«: do iy ure Predavanja m prikazi Vstopnina za odrasle 4, za otroke do 10 Sejem odprt vsak dan od Ul do 19 ure lei 2 dinarja ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ •k ★ *★ k* k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ kk kk kk kk kk kk kk kk k k k k kk ★ ★ ★ ★ kk k k k k kk k k kk k k k k kk k k kk ★ ★ y0?-lj - i • -im— Vvl\ »Vft)1* «JsS -1" ,w.v.^e.^ JEŽEVKE PO EVROPSKO Minili so 6a&i, ko smo Slovenca pred ■lino konzervirali avtomobile m čaknii na odrešujočo pomlad. Dandanes srečate vt> sila s YU oznako tudi poomi t mr»«gih evropskih državah. Mnogi od teta sl po timi montirajo na Jeklene konjičke posebne gume s žeblji, ježovke imenovane, ki tudi t najhujših zimskih pogojih zagotavljajo kar se da varno vožnjo. kot pravijo prodajalci in strokovnjaki Ker pa tl ne aroCm žeblji uničujejo tudi ceste, so različne evropske države vpeljale Časovne In hitrostne omejitve za voala, u so opremljena a takimi gumami. In katere so te omejitve? Poglejmo, kaj predpisujejo za nas najbolj zanimive države: ■ ITALIJA; uporaba Ježevk Je dovoljena od 15. 11. _ 15. 3., največ ja dovo-Ijena hitrost pa je omejene na 130 km/ uro ■ AVSTRIJA: 1. 11. — 30. 4., omejitve hitrosti m. ■ ŠVICA: 15. 11. — 15. 3.. mrtaHnahia hitrost 100 km/uro ■ FRANCIJA; 15. 11. — 15. 3^ M km/ uro. ■ LUKSEMBURG: 18.11. — 15. 4, 50 tan/uro. M5,;in^So^Lo5sr«^ nih predpisov o uporabi Ježevk. Id te to. v SLOVENIJI so neuradno sporoOUl. da Je hitrost m ježevkami omejena na 100 tat/ uro. Na podlagi itocuto^j a tujimi policijami vam svetujem, da dosledno upoštevate omejitve sa uporabo Ježevk v tujih državah, ker so posledice as voznika, ki ne spoštuje teh omejitev selo neprijetne. Pač malo boU cenijo svoje cesteI Ali pa morda mi gradimo ceste U boljšega materiala, kateremu Ježevke ne Škodujejo? M. p. ČRN! CESTNI KOLEDAR PODIVJANA TRAKTORJA MURSKA SOBOTA, 3. dec. — V Sulinclh na Goričkem se Je poskušal dan rešiti s prikolice traktorja, ki ga ali drugačen s po razum Ce se samo nekaj ur po moževi smrti lahko smeje, res ne more imeti srca.« »Res Je. Gospa Douglas se ne obnaša kot zgledna soproga Medtem ko smo v jedilnici govorih z njo. se ml je zdela Izredno hladna Kot veste, Watson. nisem pretiran občudovalec lepega spola, toda iz živ IjenJ&kib izkušenj vem. da bi se dala le malokatera zena s eno samo besedo od vesti od namena, videu svojega ubitega moža. In bi se vrnila v svojo sobo Wal son. če se bom kdaj poročil, potem bo morala Uti moja žena taka. da se ne bo dala sobarici odvesti v svojo sobo. med tem ko bo moje truplo ležalo v sosednji Prizor, ki so nam ga pripravili, je bil sla bo odigran, kajti tudi najbolj ničev zakotni policaj U postal pozoren na okollšči no, da m bilo nič običajnega ženskega Jadikovanja tn Ihtenja Ta podrobnost me navaja na misel, da obstaja tih sporazum. Id je bil že vnaprej pripravljen.« »Torej ste že skoraj prepričani, da sta Barker In gospa Douglas kriva umora?« »V vaših vprašanjih. VVatson. Je čutiti strahotno pomanjkanje občutka za nežne odtenke.« Je vzdihnil Holmes m ml po menljivo požugal s pipo »Vaša vprašanja me zadevajo kot topovske krogle Ce ste noteb reči. da Barker m gospa Douglas po mata vso resnico o zločinu m da sta spo razumna v tem. da nam Jo prikujeta, po tem vam bom odgovoril s nrdoumnlm: da Toda vaš. veliko bolj grozljiv sklep, nam reč da sta kriva umora, se mi ne zdi ute meljen Oglejva si najprej težave, ki jih moramo premagati na naši poti. Predpostaviva da dvojico veže nedo voljena ljubezen in da sta se Barkei in go spa Douglas odločila, spraviti moža s poti. To Je drzna predpostavka ln tisto, kar sem zvedel ob diskretnem poizvedovanju med služabniki ln vaščani, je s ničimer ne potrjuje. Nasprotno, vse kaže, da sta bila zakonca Douglas zelo srečna.« »Jaz pa sem prepričan o nasprotnem,« sem Holmesu segel v besedo ob spominu na smejoči m obraz gospe Douglas v parku. »Vsaj vtis sta zbujala, da sta srečen sa konski par,« Je nadaljeval Holmes. »Pa recimo, da sta bila Barker ln gospa Dou glas izredno premetena, tako da sta lahko preslepila okolico, ko sta načrtovala Dou glasove smrt. Ugotoviti Je treba, da tisti, nad čigar glavo le lebdela nevarnost.,.« »To Je domneva, ki sta nam n jo nnim. zala onadva!« Holmes je pomislil. »Glejte. VVatson, vi se oklepate teze, da Je vse laž, kar sta nam povedala, vse prav od začetka. Po vašem ni Douglasa nikoli ogrožala tajna združba, nikoli ni bilo doline strahu ln tudi vodje skupine gospoda tega ln tega ne! Poglejva, kam naju bo pri peljala vaša teza! To zgodbo sta si lzmi sllla. da bi pojasnila zločin Potem jima pride na misel, da pustita v parku kolo. S tem naj bi dokazala navzočnost tujca v grajskem poslopju. Krvavi madež na oken skem podboju naj bi služil istemu cilju Prav tako listič ob truplu, ki bi ga po vaši teoriji morali napisati doma. to Je v hiši zločina.« »Vse to gre v okvir vaše domneve. Wat son! Zdaj pa bova zadela ob ostre robove. ob dejstva, ki se a tem ne ujemajo. Zakaj na primer odžagana puška? In zakaj amenška puška? Kako sta mogla vedeti da strela ne bo nihče slišal? Pravo naključ Je Je. da gospa Allen ni šla iz svoje sobe in pogledala, kaj se dogaja, ko je slišala, kakor da bi nekdo zaloputnil vrata. Zakaj naj bi vaša krivca ravnala tako ln ne dru gače. VVatson?« »Priznam, da si tega ne znam pojasniti.« »In tole! Ce se žena in njen ljubimec sporazumeta, da bosta spravila nadležnega moža s poti, ali mu bosta snela poročni prstan, ko bo ležal ubit na tleh? Je to verjetno ln možno. VVatson?« »Ne.« »Pa tole: recimo, da vam bo prišlo na misel, da pustite zunaj kolo. Mar ga ne bi odstranili, ker bi pač sklepali, da bo tudi najbolj zabit policaj takoj pomislil na to. da je vse skupaj le prevara, kajti mori lec na begu bi najprej potreboval kolo. če bi hotel pobegniti.« »Res ne vem. kaj naj rečem « »Treba Je pretehtati prav vse možnosti Zdi se ml. da me miselna akrobatika, ki seveda ne Jamči, da se ujema s resnico navaja na pot, ki morda ustreza dejstvom Priznavam da |e to le plod domišljije, to da mar se ni domišljija že večkrat lzka zala kot mati resnice?« ČEMU NEVROZE USODNO DREVO — Avtobus s več kot 60 potniki je treUd v velik topol. Vzrok nesreče: počena guma in prevelika hitrost? SEST ŽRTEV NEDELJSKA NAGRADNA KRIŽANKA RAZPIS LOGIČNICA # PROBLEM ST. 126 V angleški grofiji Essex so •o našli na cesti truplo neznanega moSkega. Vse Je kazalo, da Je postal žrtev prometne nesreče Bistroumni detektiv Micky Doli, dostojen naslednik Sherlocka Holmesa, Je po natančni preiskavi mrtveca. ki ni imet piri sebi nobenih 4x + 2y = 274 podatkov, ugotovil, da gre za X + y = 105 pripadnika V. pehotnega pol- Od tod x = 32. j = 73. Ce ka iz Lancastra. Izkazalo »e tveronožcev je videl Peter 32, je. da se ni zmotil. Kako Je ptičev pa 73. mogel to tako natanko ugoto- viti? REŠITEV PREJŠNJE NEDELJSKE REŠITEV KRIŽANKE PROBLEMA ŠT. 125 VODORAVNO: reakcija, ek. sponat, pest, Pag, rp., Amo, Označimo s x četveronožce erupcija, zebra, Ezop. E. S., in z y ptice, da dobimo Abo, Ake, Niagara, O. T., enačbi: Tom, napoved, animator, res- TELEVIZIJA KINO KOMUNA: je. Nino. Oto, sklon. T. Z., 2are. čelada, keramik, vliv, amok, jabolčnik, ure, Ito čer, rokav, ateist, LE, Reka. amil, navoji, Kalan. RTV LJUBLJANA SPORED ZA NEDELJO • 00—«0u DOBRO JUTRO! — vma« ob 6.05 Poročila; 10.13 Kmetijska oddaš (Bg) 10.56 Uoeuk (Lj) 11.00 OtroAka matineja; Vitez Vihar. Vsi vlaki sveta (Ll) 11-90 Pcročela (LJ) 11.56 Mestece Fejrtcn (Id) 13.45 TV kačlpot Oo 13.06 (LJ) 13.16 Vaterpolo Dinamo (Bukare- Ite ; Partizan, posnetek Iz Budimpešte (LJ) 14.00 Hokej Jesencee : Medveččak (posnetek JRT> (LJ) 15.10 Vsi vemo vse i Pionirski kva) (LJ) 10.10 Po domače s ansamblom Prane!ja Puharja (Lj > 16.40 Propagsncm medigra OJ) 16.45 Za konec tedna (Lj) 17.06 Dediščina Toneta Oufarjm (Ljubi ena) 16.10 Poročila (IJ) 16.15 Dvanajst stolov — n. del barvnega filma (LJ) 19.36 Reportaža (IJ) 30 00 TV dnevnik (Lj) 30.30 Mojstr —humoristična oddaja (Bg) 31.15 Stih in pesem (Zg) 31.30 Športni pregled (JRT) 22 00 Poročila OJ) UHF — oddajnik Krvavec: 20 00 TV dnevndc (Zg) M 30 Jtlovečem: fflm i Bg n) 22 00 34 ur (Bg n> rv Zagreb — Sljrme: 8.30 Albervdd TV pregled (Bg) 9.45 PoročCa (Zg) 9..V. Narodna glasba (Bg) 10-56 OtroSta sporne' (Zg) H *) Serijski (tim (Zg) 13.30 Vaterpolo - pos. Iz Budim (Zagreb) 14.00 Roke- Jesenice : Medveččak (Zagreb) 15.10 Kočarka (Zg) 16 40 Rokoborba (Bg) 10.10 Poročila (Zg) 18.15 Reportaža (Zg) 1« 35 Mestece Pejrton (Zg) 19 25 Sedem dni (Zg) 22.00 TV dnevnik (Zg) RADIO ŠTUDENT 11.00 Glasba: 11.30 Nedeljski tedntk: 12 00 Sibirija: Govorim s pol Jezika; 12 30—13 00 Glasba. KINO SPORED ZA NEDELJO KINO UNION: ob 16. tn 18.15 SACCO IN VAN ZETTI. ital.-amer barv WS družoene-politična drama. Režija: Giultano Montaido. Glavne vi.: Gian-Marta Volonte. Ric cardo Cucctola. Cyrll Cusack in drugi. Balado poje Joen Baer PEST 72! Brez tednika! Zvišane cene! Ob 20 30 amer barv CS film — musical LJUBEZENSKE ME LODIJE o skladatelju Griegu Režiser- Andrevr L. Stone. Igrajo: Toral Maurstad. Florence Hendfton ln drugi Zaradi dol iine Ulma zvižane cenel ob 15. ln 17. uri VOLK SAMOTAR. domači barv. WS film. Režija: Obrad GluSčevič. 1. nagrada občinstva v Puli, Velika Srebrna Arena Pula 72. I. nagrada festivala v Teheranu ln druge Ob 19. m 21. uri ital. barv. WS družbena drama LJUDJE PROTI , pretresljiva podoba I. svetovne vojne. Režija: Fran-ceeco Rosi. Igrajo: G. M. Volonte, Mark Frechette, Alain Ouny ln drugi. Tednik tt. 47. Ob 10. url MATINEJA amer barv. CS pust filma NEPREMAGLJIVIH SEST. Zadnjikrat! KINO SLOGA: Ob 16. uri TOM IN JERRY — VELIKA PARADA, amer. barv. risanke. Ob 18. ln 20. uri domači barv. WS film SLEDOVI CRNOLA SKE Igrajo: Boris Dvornik, Neda Spasojevič, Ružiča Sokič in drugi Tednik št. 48. KINO VIC: IZABELA. VRAŽJA KNE2NA. ital .-nem. barv. W zgodovinsko erotični film. Režija: Bruno Corbucci Igrajo: Brigitte Skay, Mimo Pal mara in drugi. Kratki film! Predstave ob 16., 18. In 20. uri. Ni primemo za otroke! KINO SISKA: VALTER BRANI SARAJEVO, domači barv. WS akcijski vojno-vohunski film. Režiser: Haj-rudin Krvavac Igrajo: Bata 21-vojfnovlč. LjubiSa Samardžič. Jovan Janičijevič in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.30 in 21. url. Zaradi dolžine filma zvižane cene! KINO SAVA: revija Johna Wayna: JUNAKI FORT APACA, amer. vestem. Režija. John Ford Igrajo: J. W*»yne, Shirley Tempi e. Henry Fonda Pedro Armendariz in drugi. Tednik it. 46. Predstave ob 16.. 18 in 20. uri Žaklju? ček revije Johna Wayna! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amer. barv. CS film DIVJA HORDA. Režija: Sam Peckin pach. Igrajo: Wiliam Holden. Ernest Borgnlne, Robert Ryan. Edmond OT3rien. Zelo dober vestem v katerem so združeni vsi elementi napetega filma. Predstavi ob 17.30 in 20 uri. Prodala vstopnic uro pred predstavo. Zaradi Izredne dolžine filma cene vstopnicam zvižane! KINO TRIGLAV: ital. barv. komedija LJUBEZEN MOJA. POMAGAJ MI, ob 16. In 18. uri. Igrata: Alberto Sor-dl in Monica Vit«. Pninc barv W kriminalka ZADNJI NASLOV, ob 20. uri Igrata: Lino Ventura ln Mar- lene Jobert. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: srbski barv W film MALO CEZ LES (Bube u glavi), sa mo danes ob 18. uri. Igrajo: Dragan Nikolič. Milja Vujanovič. Neda Ognlanovid ln drugi *'»NO 7ALOG: franc barv. W kriminalka NOC VLOMILCEV, ob 20. uri Igrajo: Michel Constantln. Franco Interlenghi Tanya Lopert in drugi. _ KINO SVOBODA. DOLGI MOST amer barv CS vestem ZA DO LAR VEČ* ob 18 uri V glav vi.: Clint Eastwood, Lee van Cleef. oglašujte v dnevniku DELO KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. barv. film PETERICA V AKCUI, ob 17. uri. KINO VRHNIKA: zahodno nem.-angl. barv. krt m. film TRUPLO IZ TEMZE, ob 15. uri. Jugoslov. barv. W komedija BURDUS. ob 17. url An»i. barv. grozljivka ČAROVNICA IZ HUDIČEVE HOSTE. ob 20. uri. KINO BOROVNICA: angl. barv. grozljivka ČAROV NICA IZ HUDIČEVE HOSTE. ob 17. uri. KINO BEVKE: zahodnonem -angl. barv. krim film TRUPLO IZ TEMZE, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: amer. barv. VV film DIVJI ČLOVEK, ob 15.. 17. in 19 uri. KINO RADOM! JE: am *r barv. CS film WATER LOO, ob 15., 17. in 19. uri. KINO MENGEŠ: nem. barv. film MADAME BO VARY, ob 16. in 19. uri. POTUJOČI KINO DOMŽALE: amer. barv. CS film SOS, ZA KONOLOM — gostovanje v Pre voj ah, ob 19. uri. KINO DUPLICA — KAMNIK: amfr. barv film — komedija MRTVECI NE PLAČAJO DOL GOV. ob 15.. 17. in 19. uri. KINO BLED: angl. barv. film — krim. pusto lovski ROP IN PREVARA, ob 15 . 18 in 20. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ital.-Špan. barv. film CRN! GU SAR, ob 16. in 20. uri Ital. barv film KO SO SE Ž^NE UČILE LJUBITI, ob 18. uri. K, O RADOVLJICA: japon. barv.* pust. film OBRAČUN PODIVJANIH, ob 16. uri Amer. barv. film SLAČENJE, ob 18. uri. Amer barv. film ZADNJA DOLINA ob 20. uri. KINO IDRIJA: amer barv. film MOJSTROVINE WALTA DISNEYA, ob 16 uri Franc. barv. CS film MALENKOSTI, KI SO ŽIVLJENJE, ob 17 45. Amer barv. film BILLY THE KID, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: premiera amer. barv. vojnega filma PATTON - JEKLENI GE NERAL, ob 21. uri. Film pred-vafamo po TODD-AO sistemu! Zaradi dolžine filma cene zvi Sane' KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. komedija BOEING — BOEING, ob 14 uri. Amer. barv vojni film MUR-PHYJEVA VOJNA, ob 16. in 20 uri. Jugoslov.-ital. barv. film MAE-STRO IN MARGARITA, ob 18 Uri. KINO TRŽIČ: amer barv volni film PLA MEN NAD SMIRNO, ob 15. Ul 19 ur*.. Amer ital. barv. vestern UBIJ VSE IN VRNI SE SAM. ob 17 uri. KINO KRVAVEC: amer barv Walt Disneyev rt-san' film BAMBY. ob 10 (iri Ital. barv pust film PRE 5.ICNI CILJ, ob 19. uri. Mod refovalce • pravilno retttvljo »likovne križanke bomo razdelili nagrade: PRVA NAGRADA: 100 DINARJEV DVE NAGRADI PO 50 DINARJEV Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3. 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na pisemski ovoj napišite NEDELJSKA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo ▼ uredništvu do petka, 8. decembra opoldne. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3. NAGRADE Za prejšnjo nedeljsko križanko smo dobili 1409 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 din): Elza Horvat, Ormoška 21, 69240 Ljutomer 2. nagrada (50 din): Sandi Žnidar, Graška 15, 01270 Litija 3. nagrada (50 din): Andreja Hržič, Poklukarjeva 58, 61000 Ljubljana CARINARNICA GORICA Komisija za prodajo blaga pri Carinarnici Gorica obj avlJ a da bo dne 13. decembra 1972 ob 9. uri v prostorih carinarnice prodaja blaga na podlagi zbiranja pismenih ponudb. Skupna začetna vrednost blaga je 171.664,10 dinarjev. Vse blago je razvrščeno v dva spiska, in sicer: 1. SPISEK BLAGA ODVZETEGA NA PODLAGI CARINSKIH PREKRŠKOV št. 03-05/ 8144/1 z dne 28. 11. 1972; 2. SPISEK BLAGA, KATEREMU JE PRETE-KEL ROK LEŽANJA — št. 03 — 05/8115/1 z dne 28. 11. 1972. Pravico do udeležbe pri nakupu blaga imajo vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih zadev, kar bodo morale dokazati komisiji pri tej carinarnici z ustreznimi dokumenti. Blago bo prodano najboljšemu ponudniku. Ponudbe morate poslati v carinarnico do 12. decembra 1972 do 12. ure, in sicer v zaprtem ovoju z oznako: »Ponudba za prodajo blaga«. Komisija bo ponudbe pregledala dne 13. decem bra 1972 ob 9. un in izbrala najboljšega ponudnika za kupca, za vsak spisek posebej. Kavcijo v znesku 10 % od začetne vrednosti blaga po posameznem spisku morate plačati do 13. decembra 1972 do 8. ure. Interesenti sd lahko ogledajo blago v carinarnici Gorica, dne 8. decembra 1972 od 7. do 15 ure. Cene veljajo fco skladišče carinarnice. Občinski, republiški in zvezni prometni davek plača kupec. Za vse morebitne informacije se obračajte na re ferat za prodajo blaga pri Carinarnici Nova Gorica — tel. št. 21-145. 11237 HiiiiiiiiiiiimiiHuiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimmiiiiiiiHi Podružnica ČGP »DELO« KRANJ zaposli takoj PRODAJALKO (CA) časopisov v kiosku v Kranju. Nudimo dober zaslužek in tudi ugodne druge pogoje. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe sprejema podružnica CGP »DELO« Kranj. Koroška 16, telefon 21-280. KINO PLAVŽ — JESENICE: ital barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLIN-GA. ob 18. ln 20. uri. KINO RADIO — JESENICE: franc barv film VZORNA DE KLETA ob 17. ln 19. uri. KINO DOVJE — MOJSTRANA: Ital. barv. CS film PLOHA DO LARJEV KINO KRANJSKA GORA: Jugoslov. barv. film KDOR POJE — ZLO NE MISLI. KINO DEL. DOM — JAVORNIK: angl. barv. film MAŠČEVANJE HANNIE COULDER, ob 19. uri KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. vestem ZA MRT VEGA MOLI — ŽIVEGA UBIJ. ob 10., 17. ln 19. uri. KINO ČRNOMELJ: amer. barv. CS film OBRIŠI SOLZE. OČE, ob 17. in 20 uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: matineja amer. vestema GA-RINGO, ob 10. url. Danska erotična barvna komedija RDEČI RUBIN, ob 17. ln 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv film TOPOVI ZA KORDOBO, ob 17. tn 19.30. KINO—PD VRANSKO: amer. barv. krim. film IN SPEKTOR MEDIGER, ob 17 uri. KINO SOČA — NOVA GORICA: amer barv. film SAMSON IN DALILA, ob 16., 18. In 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer film STANLIO IN OLIO SREČATA DUHOVE, Ob 16. uri Nem. barv film JAVNA HIŠA, ob 18. In 20. uri. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.30, 17. ln 18.30 Jugoslov.-norveškl dokumentarni film TITO — ZAPISI FILMSKEGA SNEMALCA. Režiserji: Eugen Amesen, 2orž S kri gin ln Aleksander Arandjelovlč. Ob 30.15 premiera Ital.-franc. barv. W filma TUJEC. Režiser: Luchlno Vlscontl. V glav. vi.: Marcello Mastroiannl, Anna Karlna, Bernard BUer ln George Geret. KINO UNION: ob 10. 15 17.30 ln 30. uri amer. barv. CS vestem MALI VELIKI M02. V glav. Tl.: Faye Dunaway ln Dustln Hoffman. Zaradi dolžine filma so cene rvi San e! KINO PARTIZAN: ob 10., 13.30 ln 15.30 franc,-madžarske barv. otroške risanke LA FONTAINOVE BASNI. Zadnjič! Ob 17.45 ln 20. uri madžarsko ital. barv. W glas. film KNE GTNJA ČARDAŠA. V gl. vlogah: Anna Moffo, Renč Kollo ln Irene Psota. KINO UDARNIK: ob 10, 13.30 ln 15.30 Ital. franc barv. VV pustolovski film NOR MANSKT MEČ. V glav vi. Mark Demon. Luis Doville In Christa Neti. Ob 17.45 In 20. uri amer. barv W komedija HERBIE — AH. TA ČUDOVITI AVTO! V glav vi.: Dean Jones, Michele Lee David Tomllnson ln Buddy Hac kett. KINO POBREŽJE: ob 17.45 ln 20. uri amer. barv vestern EL CONDOR V glav vi.: Jim Brown, Lee van Cleef, Patnck 0’Neal in Marianna Hill. GLEDALIŠČA DRAMA SNG Nedelja, 3 decembra: ni pred stave, blagajna zaprta. Ponedeljek, 4. decembra, ob 15.30 — William Shakespeare: RO- MEO IN JULUA. Abonma Dijaški 1 popoldanski. Razprodano! Ponedeljek, 4. decembra, ob 19.30 — William Shaskespeare: RO- MEO IN JULIJA. Abonma B in izven Vstopnice bodo tudi v prodaji na dan predstave. OPERA IN BALET SNG Nedelja, 3. decembra — ni pred stave. Torek, 5. decembra, ob 19.30 -G Puce ni DEKLE Z ZAHO DA. Abonma D in izven Vstop niče so tudi v prodaji. Sreda, 6. decembra, ob 19.30 — G. Veiol: NABUCCO Gostuje basist STEFAN ELENKOV i? Sofije. Abonma G in izven Vstopnice so tudi v prodaji MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Ponedeljek, 4. dec., ob 19.30 — A. Ayckboum: LJUBEZEN DRU GE POLOVICE. Gostovanje v Novem mestu. šentjakobsko gledališče Mestni dom Nedelja, 3. decembra, ob 16. url — De Stefano: SOBOTA GREHA (komedija) Izven Predprodaja vstopnic med 10. ln 12. ter uro pred pričetkom predstave. Torek, 5. dec., ob 21. uri: LITERARNI VEČER LOJZETA KOVAČIČA. Petek, 8. dec., ob 21. uri: GILGAMEŠ. I. predpremiera. Gledališče Pekarna, Tržaška 15 (nasproti Tobačne tovarne). Predprodaja vstopnic v Turističnem informativnem biroju (TIB). Titova II, tel. 23-212, in v gledali sču Pekarna pol ure pred začet kom predstave. Študentje po polovični ceni. Z literarnim večerom Lojzeta Kovačiča pričenjamo serijo 'literarnih večerov v gledališču Pekarna. Lucy Walket KRALJESTVO SRCA __________45, nadaljevanje 11. poglavje Judith je bila ves čas med vožnjo na Wongong popolnoma tiho. Mary Spencer je iz hotela dobila tri steklenice šampanjca. Judith še nikoli prej ni pila te pijače in zdaj se ji je dremalo. Zdelo se ji je, da je to neke vrste limonada in popolnoma neškodljiva. Sama .zase se je celo čudila, zakaj je vsem tako všeč. Zdaj je bila povrhu vsega še neskončno utrujena. Zjutraj se je že ob četrt na pet odpeljala s svoje domačije, prevozila je sto štirideset milj do Dampiera. popoldne pa ni imela priložnosti počivati. Tudi Andrew ni počival, toda on je bil moški in vrh vsega navajen prenašati velike napore. Po kratki proslavi pri Spencerjevih jo je posadil v avto in z vso hitrostjo odpeljal skozi mesto. Očitno mu ni bilo do tega, da bi ju kdo ustavljal s čestitkami. , Ko sta že vozila skozi naseljena področja, je kratko rekel, da bo poleg štirih Samsonovih govedarjev tudi on poslal enega svojih belcev in tri domačine. Govoril je kot moški, ki se z drugim moškim dogovarja o poslu. Judith ga je poslušala, vendar se ni mogla zbrati. Oči so se ji kar same zapirale; razen tega ji je nekaj težilo vest. Kaj neki? Skrb za Beryl in da ji bo dogodek mogoče zlomil srce? Ne, ni šlo za to. Beryl lahko počaka na svojega moža. Na koncu ga bo tako dobila. Saj še poročena nista bila dobro, ko je Beryl že vedela, da to ni bila prava poroka. Razen tega je imela v rokah zares močno orožje. Chas je bil popolnoma pod njenim vplivom. Judith je ugibala, kaj jo pravzaprav tako teži. Malo je zadremala, potem pa se je sunkoma zbudila. Andrew je umolknil in se popolnoma posvetil vožnji. Spu stila se je noč in pravkar sta minila Samson Downs; ob poti je bilo polno živine, zato je moral res paziti. Kakšen porog je bila ta poroka! To je bilo tisto, kar jo je težilo. Poroka ne bi smela biti poteza v igri. Bila je namenjena nečemu več. Biti bi morala taka, da bi Philis Dawson res lahko posnela sliko — ženina, kako objema nevesto — z ustnicami na njenih. Judith se je s končki prstov dotak nila svojih ustnic. Kakšen je bil v resnici tisti poljub? Njegove ustnice so bile trde in nepremične, vendar vroče. Rada bi, da bi jo poljubil znova, samo zato, da bi vedela resnico! Da bi se prepričala, ali bo spet čutila isto, ko se bodo njega ve ustnice spustile na njene — tako samozavestno in tako — nasilno. Zakaj je bil tako nasilen? Samo zato, da bi jo obdržal, medtem ko ju je ženska slikala! Kradoma ga je pogledala, toda pozoren je bil samo na pot pred seboj. Med obrvmi se mu je risala globoka guba. O poti in Samsonovi živini premišljuje, je pomislila. Rada bi iztegnila roko in se dotaknila njegovega rokava. Prevzelo jo je nepremagljivo hrepenenje, da bi se ga dotaknila. Morala se je ugrizniti v ustnico in stisniti pesti, da ni tega v resnici storila. Da ne bi spet čutila istega kot takrat, ko jo je poljubil, ga ni smela več pogledati v mračni obraz. Toda enolična vožnja Je pregnala L celo te žalostne misli. Na pomoč sta 9 ji prišla šampanjec in utrujenost. Na- ™ slonila se je v kot in zaspala. Ko se je Andrew ustavil, da bi odprl vrata na Wongong, se je popolnoma prebudila. Usta je imela čisto izsušena. »Mary je dala v košaro tudi limonado,« je rekla. »Misliš, da bi zdajle »Do domačije je samo še osem milj. če boš zdaj pila limonado, ti potem čaj ne bo všeč.« Osem milj! Toliko je bilo do An-drewove domačije. Do njene jih je bilo deset. »Zelo sem utrujena,« je spet rekla, fi »Rada bi, da me odpelješ naravnost ® domov.« Andrew ni odgovoril. Najprej ji je postalo tesno, potem pa se je je nenadoma lotil brezglav strah. Zakaj je bil tako molčeč in kai je pomenilo tistih osem. milj? Pred dvoriščem je spet ustavil in odprl vrata na domačijo. Imelo jo je, da bi skočila iz avta in pobegnila naprej po poti. Zadržala se je samo zato, ker ji melodramatičnost nikoli ni bila všeč. Vrnil se je v avto, zapeljal na dvo- g. rišče in ustavil tik pred stopniščem na f| verando. »Veliko prekasno je za čaj,« je rekla. »Lahko takoj ležeš, prinesel ti ga bom v posteljo. Nocoj ostaneš tukaj. .. Jutrišnjo noč tudi — in potem prav tako...« »Nič takega ne bom storila. Najin dogovor ni bil tak.« »Ali hočeš, da te odnesem noter? Zdi se mi, da tako delajo v Ameriki.« Judith se je skušala umiriti. »Bodiva pametna, Andrew,« je tiho rekla. »Tako je. če bi v tem trenutku ravnala drugače, bi se nama vse posmehovalo in poroka bi bila brez pome na. Videla boš, da je gospa Lawes po slala zate nekaj oblek. Medtem ko bom spravil avto in pripravil čaj, se lahko okoplješ in preoblečeš.« Judith je šla v hišo. Skozi široko odprta okna je videla Andrewa, ki je odklepal garažo. V hišicah domačinov je vladala tišina, v bungalovu ni bilo nikogar razen njiju. Judith je kot v sa njah odprla mrzlo in toplo vodo in začela polniti kad. Potem je šla v so bo, ki jo je uporabljala še kot gost Tam je stal njen kovček. Poiskala je pižamo in haljo in odnesla oblačila v kopalnico. Stopila je v počivalnico, kjer sta stali dve postelji, in odgrnila pregrinjala. Obe sta bili postlani. Urno je stekla na dolgo stransko verando, kjer je pod mrežo proti komarjem stalo kakih osem postelj. Ni ji bilo treba odgrinjati pregrinjal, ta koj je videla, da na njih ni perila Žimnice so bile pokrite samo s plat nenimi zelenimi pregrinjali. Andrew je dal Pearly po telefonu točna navodila Zdaj je slišala, kako je pod Andre vvovimi koraki škripal pesek na dvo rišču Vrnila se je v kopalnico in se začela slačiti. »Nikakor ne bom spala poleg njega,« si je zatrdno rekla. »Presneto, saj to bi me spravilo na slab glas.« Sklenila je, da bo kar se da od ločna. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Nedelja, t. dec., ob 16. uri — A. Saitta: MIMO PRAVIL — gostovanje v Dobravljah. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Nedelja, 3. dec., ob 19.30 — Mi loš Mikeln: STALINOVI ZDRAV NIKI. Gostovanje v Krmelju. PIONIRSKI DOM FESTIVALNA DVORANA NEDELJSKI PLES od 19. do 22.30. Vabljeni! KONCERT JUTRI ob 20.15 bo koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE za 3. ABONMAJSKI CIKLUS. Na sporedu dela Boieldieuja, Božiča, Tomasi ja in de Falle. Solista bosta harfistka PAVLA UR-SICEVA in trobentač TONI GRČAR. Dirigira OSKAR DANON Vstopnice so na voljo pri dnevni blagajni SF. 11206-K OBVESTILA V spodnjih prostorih Moderne galerije je od 16. novembra do 3. decembra na ogled razstava risb. g-aSev, akvarelov in drobne plastike članov Društva slovenskih likovnih umetnikov. Vljudno vab Uenl- 10796-0 Cvetličarna Slavica Zajec-Andro-tič, Ljubljana, Miklošičeva c. 34, (danes dežurstvo) vam nudi sveže cvetje, Šopke, vence, aranžmaje. dos'avlja na dom in se priporoča B a g ZAVOD % ING. STANKA BLOUDKA H LJUBLJANA W CELOVŠKA, “ CESTA25 HALA TIVOLI: v mali dvorani bosta danes dopoldne tekmi rokometašev z Reke, in sicer ob 10. uri zvezna ženska liga Zamet in ob 11 uri zvezna moška liga Kvamer. Na ledeni ploskvi v veliki dvorani pa je rekreacijsko drsanje za staro in mlado od 10 do 12., 14. do 16. in 20. do 22 ure. Vstopnina za dve uri drsa nja je šest din. ZLATI KI UB: je danes zaprt, saj je nedelja odprt pa je ponovno jutri od 8. do 14. ure za ženske in 15. jdo 21. ure za mo ške. Pojasnila' in rezervacije za ZLATI KLUB dobite jutri v času poslovanja po tel. 317-468 Obiskovalke opozarjamo, da bo odslej četrt* k popoldne namenjen ženskam ln ne več moškim. MINI CASINO: z raznimi avtomati za zabavo in razvedrilo je odprt vsak dan od 9 do 21. ure DISCO KLUB VODA je danes zaprt, saj je nedelja, jutri pa vas pričakuje od 19.30 do 23.30. še opozorilo: dekleta imajo ob ponedeljkih prost vstop slopofob vas vabi danes zvečer od 20. pa vse do 1 ure: vstopnina pa je le 10 dinarjev. Vstop je dovoljen le starejšim od 18. leta (kontrola osebnih izkaznic). Vabljeni! Senčnike, za vse vrste svetilna telesa, Z8 sodobne In antik, iz raznih vrst materiala; prodaja in izdeluje po naročilu 25 let obstoječe podjetje Vuga Hilda, Boršt nikov trg l Ljubljana. MLADINSKI CENTER ZGORNJA ŠIŠKA MLADINSKI CENTER ZG ročno je odprt od 10.—12. in od 16 ure dalje Na razpolago sta vam MINI CASINO in bife. Ob 19.30 vas vabimo v Agoro, kjer se boste lahko naplesali in razvedrili. Starši, pripeljite svoje otroke fl OtTnilfA filmelp« pripeljite svoje otrok na otroško filmsko matinejo o uri dopoldne. Vabljeni DEŽURNE SLUŽBE Nočna zdravniška dežurna siuž za nujne obiske na domu od 19 do 7. ure, ob nedeljah in ves <*in’ m v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10. telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24 telefon 313-063. Vič—Rudnik: Postojnska 24. tel 61-121. Moste—Polje: Prvomajska 5. tel 316-155. Sišk»—Šentvid: Derčeva ulica 5. za občinsko stavbo, tel 55-221 Medvode: Medvode, tel 71215 Grosuplje—Ivančna gorica: zacas no v stavbi bivSega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039. telefon LM Štev 783-002. Služba stalne pripravljenosti je na območju Črnuč, telefon štev 314-311 Dobrava — Polhov gra dec Vnanje norice. Horlul tn Ve like Lašče. Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku Kidričeva 1/11. soba št 5 Ambu lanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19 do 7 ure naslednjega dne, ob ne deljah in praznikih — ves dan LJUBLJANA Lekarna Miklošič MARIBOR »Glavni trg« Glavni trg 20 Kovinski onratl LJUBLJANA, Šmartinska 32 Komisija za delovna razmerja ponovno razpisuje prosta delovna mesta za: a) administratorko b) 2 KV stavbna kleparja c) 2 KV avtomehanika POGOJI: pod tč. a) končana 4-letna administrativna šola in znanje stenografije ali dvo. letna administrativna šola z nekajletno prakso in znanjem stenografije; pod tč. b) končana poklicna šola pod tč. c) večletna praksa na tovornih avtomobilih. Ponudbe sprejema kadrovska služba 10 dni po objavi, oz. do zasedbe de-lovnih mest. 11247 Temeljna kulturna skupnost Cerknica razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA občinske matične knjižnice POGOJI: Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev na ziv višjega knjižničarja ali knjižničarja s 5 let delovnih izkušenj. Prijave s kratkim življenjepisom sprejema Izvršni odbor Temeljne kulturne skupnosti Cerknica, Gerbičeva 32. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. 11216 a/asa 11/191 ll/lOlc lIMc I1/30M II'lil n ii« n,m ii m ii m II Hib H IB ■ III HI II H« ii.nib dna* uho u su u/m II IM n/ns ii m It'Mia 11/341 II/M IIIU n mm u/m nm II,hi II 319 11HS II 319 11,399 n/399 n,im n 399 11/309 ii ra U;ra II 354 uho II Ml 11/30 U/M la b<>do Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, d* na« Je ia vedno zapustila ljuba mama Rozalija Bitenc Iz Sostrega Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. 3. decembra 1972, ob 15. uri iz bite žalosti Sostro na pokopališče Sostro i Franc.---- sinova Jose Žalujoči: hčerki Ivanka In Martina z družinama, in Franci z družinama ter drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu starosti zapustila naša draga teta Ana Verbajs K zadnjemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 4. decembra ob 15.15 lz Adamove mrliške vežice na Žalah. Žalujoča družina Zrnec. Ljubljana. 2. decembra 1973 Vsem prijateljem in znancem sporočam, da mi Js umrl moj ljubljeni mod Miha Černe rudarski poslovodja v pokoju Pogreb bo v Gorenji vasi nad Akoljo Loko v ponedeljek, 4. decembra 1973, ob ld. uit Prosimo tihega sožalja! Žalujoča žena Iva v imenu sorodstva oglašujte v dnevniku DELO Pokrajinski arhiv v NOVI GOBICI raspisujs prosto delovno mesto RAVNATEUA Poleg splošnih pogojev mora kandidat Izpolnjevati že naslednje pogoje: — končana filozofska fakulteta (zgodovina, sociologija) ali pravna ali ekonomska fakulteta; — vsaj Metna praksa v kulturnih ali izobraževalnih ustanovah, v upravni, pravosodni ali drugi us-treesnl službi; — usposobljenost v stroki; — aktivno znanje italijanskega ali nemškega Jezika s prednostjo prvemu; Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu in pravilniku. Stanovanja ni. Prijave z dokazili pošljite Komisiji za razpis mesta ravnatelja pri Pokrajinskem arhivu, Trg Gradnikove brigade 1, 65001 Nova Gorica, v 15 dneh od dneva objave. 11248 V neizmerni bolečini in žalosti sporočam vsem prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni v 76. letu starosti umrl Dušan Hinje dolgoletni profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Pokopali smo ga v družinsko grobnico 19. novembra 1972 v Novem Sadu. Užaloščeni: soproga, otroci, vnuki, zet in snaha. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil Miha Svegelj upokojenec Tovarne obutve Peko Tržič Zadnje slovo od dragega pokojnika bo 4. decembra 1972 ob 15. uri na pokopališču v Tržiču Delovna skupnost Tovarne obutve Peko Tržič V 95. LETU STAROSTI NAS JE NENADOMA ZAPUSTILA. NASA LJUBLJENA TETA IN MAMA OLGA VRTOVEC ROJ. BRESKVAR ŽARO S PEPELOM POKOJNE SMO PO NJENI ŽELJI TIHO POKOPALI NA ŽALAH 2. DECEMBRA 1972 ŽALUJOČI: VLADICA SCAGNETO Z DRUŽINO, MILAN IN MALCI ŠTAMCAR LJUBLJANA, 29. NOVEMBRA 1972 1/9» 11,303 II 393» 11/312 U 314 11/31 th n/su 11/319 ii/sn 11,3219 lira 11,33* 11/139 II lise II Mlb 11/341» UM 11/334» 11/391 11/397 n/399 11,399 II 369 11/379 11/373 U/179 11/379 11/379 II Naribate. K red* v SR Slotnljl bodo I. rada In »porabniki realnih podjetjih e Celju. Kopru. Kranju. DMli la Navi Gorici >» njihovo področje CM. — pri repablUkJ MupnoaU m mb * Ljubljani, tal. 33-992 m ne območje Slovenije. Podatki bodo a» rarpo>aco m kritične erpone pri Siovenaki Bistrici o» Trojanah, pri Pisnim in pri Višnji zori ruak rima od 9. ure rjntraj. m ostale cente pa od 9.39 ure aa tisti lahko dane ponatke a stanju - njih telefonskih tir. likali: v drncih rtpoaarjanm rte uporabnike cest. ds ne M prttlo pozimi do nepotrebnih sastojrv da upoštevajo naslednje: — dokler urh hi cesta si zorana oziroma dokler poledica ra »1 posula, jr fsrrpostdana .usnja lotom jak oz a prikolico. — Cestna podjetja tanko > ‘asu. ka cesto pluli Jo ali posipajo poledico zaprejo renta tudi za rea ostali oromet. — L porabniki cest morajo upoštevati navodila tn ukrepe delavcev cestnih pod leti J ter spoštovati redim prometa, ki (S je rentne podjet e glede na stan le ceste predpisalo z ust lesno začasno prometno siroajl/acijo. — Motoma razila nat bodo norimi opremljena laku. da hoda sposobna za sarm promet e težkih rimskih razmeri h tn da ne bo po ne potrt bnrm ovirala prometa in delala Ikode H« M3 ra Ki uu ■ a U3 it S« 12*1 aa BS ■ a Bfl a a ■ a si ».i k a aa ■ ■ nm BE ca r ^ E3 “ 35 ■ 3 EPI ca ■ a BB aa D 9 ■ H ti a VH aa na GB KI* aa Ei ca a a ■ a ■ ■ aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa aa ■ ■ ■ ■ aa aa aa aa aa aa aa BB BB BB BB BB BB BB a» r<' .ir ^ r * c V Sr A A k. Mislite praktično, darujte z ljubeznijo Moški puloverji Iz prvorazrednega akrilnega materiala aamo Moške srajce. iz dobrega poliestrskega In bombažnega materiala, mnogih barv samo Moške hlače, prvorazredne, čedno oblike, zelo aktualnih odtenkov karo. najboljše izdelave že od Darilni paket za može s steklenico tabac po orltju in kos toaletnega mila samo Velika steklenica eOU v prazničnem omotu aamo , 72.- ženske obleke, z elegantnim žakaraklm vzorcem Iz sintetika rayon jersey od 295.- košarica za f nakupovanje de£ld plašč te volot, 116-164 te L^kn-voln« S 298.- S198. S 98.- S 59.- po ugodnih Quelle cenah vam pomaga varčevati pri vsakdanjem nakupovanju! Napolnite jo z blagom, ki vam ga posebno poceni nudimo v velikem in modernem oddelku za živila pri tfekUHd pUM ■ krmen im ovratnikom, 9S-1S4 overal ca dojenčke. acryl, dobro negovalen •enake obleke rasnih kakovosti dekliška krilca te erimplena S149.- S 49. S100. S 49. Veleblagovnica Čelovep/Klagenfurt, ,\iNeuer Platz 13 Trgovina Ouelle za nakupe vesele V globoki žalosti sporočamo, da je tragično preminila naša ljubljena mama, stara mama, hči, sestra, teta in tašča JOŽICA P01AK roj. VERSTOVŠEK Leži v mrliški vežici v Kranju, od koder bo pogreb v nedeljo, 3. decembra 1972, ob 15. uri na pokopališče v Kranju žalujoči: sin Andrej z ženo, hčeri Jana por. Pretnar in Alenka por. Milačič, vnuki Marko, Uroš in Lučka ter družine Planinc, Šimunac . In Verstovšek Golnik, Stuttgart, Sarajevo, Titograd, Ulcinj, Kamnik, Sevnica, Kranj, Krško, 2. decembra 1972 Mnogo prezgodaj nam je nenadoma umrl naš dobri oče in stari oče MIHAEL SVEGELJ upokojenec Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 4. decembra 1972 ob 15. uri na tržaškem pokopališču Njegovi hčerki: Ani Treven in Mimi Slabe z možema, vnuki Iztok, Mojca, Jože in Alenka ter brat Jože. Tržič, Vrhnika, Letence, 2. decembra 1972 Blago prodajamo tudi za dinarje po najugodnejšem tečaju v Avstriji Sodobni ljudje kupujejo pri ModenMUlier GRADEC/GRAZ LIPNICA/LEIBNITZ RADGONA/RADKESRBURG CELOVEC/KLAGENFURT Podružnica ČGP DELO JESENICE tiče RAZNAŠALCE za teren Koroška Bela Raznašanje dnevnika Delo je v jutranjih urah. Delo j« primemo ze dijake, študente, gospodinje in upokojence. Plačamo zelo dobro! Interesenti naj se zglase na sedežu podružnice Je senice. M. Tita 40. Jesenice ali po telefonu 81-668! V GRADEC po Igrače k tvrdki KOCH in nič drugače! Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti KOCH na Glavnem trgu Praznične bluze, spredaj s čipkami, lahko jih Je negovati :r hloolona samo Ženske spalne srajce iz najlona, dolge do tal od Žensko perilo, paketno varčevanje, dobra najlonske ktScovosti. Cena In kakovost po šlagerjul 2 kosa samo 149. lo, 69 Zadvor. Smederevo. Ljubljana, Sostro. 1. dec. 1372 DENARNE ZDRAHE V OZN ZDA bodo zmanjšale svoj prispevek za svetovno organizacijo POSEBEJ ZA DELO OD DOPISNIKA POLITIKE NEW YORK. 2. dec. — Svetovni tisk le redkokdaj odstopi kaj več prostora denarnim razpravam v Združenih narodih, toda včerajšnje glasovanje v prid resoluciji o novi zgornji meji v prispevku držav članic ima zanimiv politični prizvok in je vredno pozornosti. Članice OZN so se z večino tn glasov (proti j ib Je btlo 30. 33 pa se jih Je vzdržalo) strinjale s trdovratno ameriško kampanjo naj bi dosedanji pualon. s tem pa tudi plafon najbogatejše države na svetu, zmanjšali na 35 % proračuna OZN. To naj M storili, brž ko bo mogoče. Dosedanji ameriški prispevek Je znašal 313%. V praksi se bo to zmanjšanje izpeljalo, ko bodo prihodnje leto sprejeli v svetovno organizacijo obe nemški državi. Pričakujejo namreč, da bosta ZRN m NDR poravnali nastalo razliko, če ne celo več. tn da bi s kar se da dobrim finančnim vedenjem potrdili svoj nanovo pridobljeni dobri glas. Sovjetskega delegata Jakova Malika, ki se Je upiral zmanjšanju ameriškega prispevka — tako kot vrsta drugih držav (med njimi Jugoslavija) — je vse to pripravilo do tega, da si Je privoščil zlobno pripombo, češ da Amerika pričakuje rešitve prav od tiste Vzhodne Nem- čije. katere doslej ni niti opazila. S sklepom finančnega odbora. ki ga mora potrditi generalna skupščina, kar se bo verjetno zgodilo, se končuje poglavje velike ohladitve odnosov med ZDA m svetovno organizacijo. Razlogov za to Je več, najpomembnejši pa se Je rodil tistega dne. ko Je svetovna organizacija sprejela LR Kitajsko in izgnala Tajvan. Čeprav Je bil sam Nlzon med dejavniki. Id so spodbujali OZN, naj stori ta korak. ker je spremenil politiko do Kitajske, Je vendarle dal prav nenavadno jeznemu kongresu, ki Je takoj zahteval. pozneje pa tudi izglasoval maščevanje v obliki manjšega ameriškega finančnega prispevka, ki Je sicer zares precejšen Razmere pred včerajšnjim glasovanjem niso bile Jasne niti Američanom, kaj šele nasprotnikom zmanjšanja. Na uradni ameriški strani Je bilo celo čutiti nekakšen strah. »New York Times« Je ▼ uvodniku pozival delegaci- je, naj onemogočijo novo ohladitev odnosov, kajti če OZN ne bo sprejela zahteve za zmanjšanje, bo kongres oklestil tudi ameriške prispevke posebnim agencijam OZN. Pripombe na ameriško zahtevo so prihajale tudi iz vrst dežel v razvoju, pa tudi, in sicer zelo ogorčeno, s strani Sovjetske zveze, katere prispevek je več ko dvakrat manjši, trenutno pa je celo v zaostanku s izplačili. Prt vsem tem je Malik govoril o obveznosti Američanov zaradi njihovih velikanskih dobičkov. V ozračju, kakršno je danes v ZDA, bi do zahteve po zmanjšanju prispevkov za karkoli, kar je povezano s tujino, verjetno prišlo tudi brez kitajske epizode. Amerika bi sicer po dosedanjem načelnem merilu o razmerju med prispevkom to velikostjo nacionalnega dohodka morala plačati več, ne pa manj. vendar se Je zelo modro postavila na stališče, da ni zdravo za svetovno organiza- cijo, če je tako odvisna od ene članice. Le redkokdaj se zgodi, da je kakšna velesila tako odločno skromna. Upajmo, da se ta skromnost ne bo razširila tudi na ameriški prispevek specializiranim agencijam, ki je — priznati je treba — velik v primerjavi s tistim, kar dajejo drugi, to ki prekoračuje vsoto osnovnega prispevka. Pikantnost pa je vendarle v tem, da se rešitev v sporu z ZDA vidi v čim hitrejši vključitvi nemških držav. To potrjuje .tudi novo težnjo, da bi od razvitih držav dobili več, medtem ko naj bi znižali plafone najmanj razvitim. Toda Japonska, druga zelo bogata sila, ki zdaj pokriva samo 4,5 odstotka proračuna OZN, daje jasno vedeti, da mora biti kakršnokoli povečanje povezano tudi z večjim ugledom, se pravi z večjimi pravicami v OZN. Ali bodo Nemci, če že ne jutri pa pojutrišnjem, tudi postavljali pogoje za denarne obveznosti s tem, da dobijo močnejši politični položaj — kar velike sile, ki so zmagale v drugi svetovni vojni, še zmerom pridržujejo zase — se pravi, stalno članstvo ta pravico do veta v varnostnem svetu? JURIJ GUSTINČIČ NN ČAKA NIX0NA Pogovori z Willyjem Brandtom BONN, 2. dec. (Tanjug) — V zahodnonemškem glavnem mestu pričakujejo, da bo ameriški predsednik Richard Nixon obiskal Zahodno Nemčijo že sredi februarja prihodnjega leta. Današnji ugledni časopis ■Frankfurter Rundschau« pite, da se bo predsednik Ni- Znrf/iiV^ t-eSsi- BONN — Zahodnonem-ska socialno liberalna koalicija bo imela v Bun-destagu dva glasova manj kot je bilo objavljeno neposredno po parlamentarnih volltvab. Po končnih podatkih, ki jih objavlja centralna volilna komisija, bo vladna večina torej 44 In ne 48 glasov. CANBERRA — Avstralska laburistična stranka, ki je bka 23 let v opoziciji. bo sestavila novo vlado. Na današnjih parlamentarnih volitvah so laburisti krepko zmagali nad vladajočo liberalno atranko. V volilnem boju Je laburistična stranka obljubila, da bo umaknila avstralske enote Iz Južnega Vietnama In Singapur*, ukinila splošno vojaško obveznost, priznala LR Kitajsko to se odločno bojevala, da bi na Tihem oceanu nehali preizkušati jedrsko orožje. SELX —V požaru, ki je danes nenadoma zajel največje gledališče v tem Jui-nokorejskem mestu. Je Izgubilo življenje 35 ljudi. Ko jr nastal požar, je bilo v dvorani okrog tri tisoč ljudi, ki so poslušali koncert zabavne glasbe. V zinedi. ki je nastala med ognjem, so mnogi skakali iz oken celo tz drugega nadstropja. VARŠAVA — Ameriški senator Hubert Humphrey je dopotoval iz Moskve v Varšavo, kjer se bo ■ poljskimi funkcionarji pn govarjaJ o ekonomskem sodelovanju. zon med Obiskom v Bonnu pogovorjal z zahodnonemškim kanclerjem WiUyjem Brandtom predvsem v gospodarskih problemih to o odnosih Združenih držav Amerike z EGS. V okviru teh pogovorov bosta državnika podrobneje razpravljajo tudi o možnostih za reformo svetovnega m one tam ega sistema. Kancler Wtlly Brandt to predsednik Richard Nizon bosta hkrati obravnavala predlog za sklicanje konference o varnosti to sodelovanju v Evropi, konference o obojestranskem to uravnoteženem zmanjšanju enot v soednji Evropi ter o sovjetsko ameriških pogovorih v 2ene vi ta o preprečitvi širjenja strateškega Jedrskega orožja ZR Nemčija Je posebej zainteresirana za pogovore o zmanjšanju enot v srednji Evropa. V tem pogledu že ima svoje stališče, pa tudi predloge. Agencija Tanjug poroča iz Bonna, da tamkajšnji opazovalci pričakujejo, da bosta v prvi polovici prihodnjega leta obiskala ZR Nemčijo tudi generalni sekretar komuni stične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev ta britan ski premier Edward Heath. MENGELE ODKRIT 9,Doktor smrti6* živi v Paragvaju LONDON. 2. dec. (Tanjug) — Laszlo Farago je odkril znanega vojnega zločinca, imenovanega »doktor smrti«, sicer pa eno glavnih osebnosti nacističnih taborišč Josefa Mengeleja. Farago je iskal namestnika fOrerja Martina Bormanna. v paragvajskem pragozdu pa je našel -skrivališče« Mengeleja. Pl M IE 101 VA RN RA* ARJ II 1 Prodali bodo ladjo, da bi pomorščaki dobili plače REKA. 2. dec. (Tanjug) — Šestnajst jugoslovanskih in en indijski mornar čakajo na prodajo ladje Indian Ocean, ker je to edina možnost, da dobijo plačo, brez katere so že tri mesece. Ladja je last panamske družbe Ocean Line. o njeni usodi pa bo odločilo okrožno gospodarsko sodišče na Reki. V začetku prejšnjega meseca naj bt ladja Indian Ocean izplula iz italijanske Ancone ra Izdaja in tlaka CGP DEU) Ljubljana, Tomšiče va 1—8 l rednik nrdeljskr izdajr IAIVA 8TULAK — Telefon CA 122 do CA 5» Oglama nuilia Aublčr va I teirfon žl-MM Oddelek