- f - j v St. 212. IZHAJA VSAK DAN is n*(]0ij&h in praznikih ei 5., «fa ponedeljkih ob S. ijatrej. St»f. 9e prodajajo po 3 nvfi. (6 atot.) t mnogih efrvtLŽCArn&h v Tratn iu okoiici. Gorici, Kranju, Št. Potni, Pažani, Nabreiini, S r. Luciji, Tolminu. Ajdov-f>ornberg~a itd. Zastarele d ter. po 5 nvč. (10 stot.) »«&.A8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 te^ev- CETvE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ©t. mm. ?&« lato 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; n« na točbe bre* dopoalane naročnine, se uprara ne mm. »arehitam u n«d*ljsk» ts«*nj* „ZSIBOBTI" «Ub« : UU Kram 5-ao, s* ».1 uu Kr*a a «0. Td depisi aaj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraakfs- vaaa pisma M ee eprejemaje la rokoplil M M vra&aja. Naročnino, oglase ia reklamacije je poiiljati na upravo U«ia- UREDNIŠTVO: otioa Glerfie Galattl 20 (Maredni tfea). Izdajatelj ia odgovorni urednik &TEFAN GODINA. LaMk fceaeorcg lieta „Edinost". - Natisnila Tiskarna . Edine«« vpisana zadruga s omejenim poroitrom v Trstu, ulica Oiorgie Oalatti Stev. JO. le-hranllnUni raiun Stev. »41-652. TELEFON It H-37. BRZOJAVNE VESTI. Mirovna konferenca v Bukareštu. BUKAREŠT 1. (Ker.) „Agence tele graph que Roumaine" poroča: Rumuaski In bolgarski delegmi so {meli včeraj pod pred sedstvom finančnega ministra Mafghiloraana skupno sejo, da razpravljajo o nesoglasjih, ki so nastala rad* nekaterih vprašanj. Kei so Bolgari predlogu rumunske vlade o novi bolgarsko - ruraunski meji ugovarjali, so bila posvetovanja preložena na Jutri. Srbski In grški delegati so imeli včeraj posebno konferenco, da formulirajo svoje mirovne pogoje. D^nes bodo koeferirali z bolgarskimi delegati. BUKAREŠT 1. (Kor.) Tu vladajo glede mirovne konference optimistična naziranja in to tembolj, ker se Je pri včerajšnjih posve tovenjih pokazalo, da tudi glede vprašanja pripadnosti Kjvl e nI Izključen kom promis. BUKAREŠT 1. (Kor.) Včerajšnja po svetovanja rumunsko ■ b jlgarske delegacije so se, kakor se domneva, končala na obojestransko zadovoljstvo, ker je Bolgarska že pred otvoritvijo kccference obljubila, da sprejme rumunske žeijc. Včeraj se Je razpravljalo o podrobnostih, posebno pa o določitvi meje Turtukaja-Dobrič-Balčik, ki bo segala 10 km čez Imenovano Unijo. Nova meja se prične v dolini Tehedere pri Tur« tukajl in se konča v dolini Ekrene pri Balčiku. BUKAREŠT 1. (Kor.) „Agence telegra-phlqje Roumaloe" pereča: Ožja konferenca med rumunskfmi in bolgarskimi delegati Je bila brezuspešna. Rumunski pooblaščenec, finančni minister Marghiioman, Je prečkal 3 točke, katere je formuliral zunanji minister Majorescu v noti na bolgarskega ministra Oenadijeva dne 21. Julija in katere je Bolgarska takrat v principu že sprejela. — Finančni minister M&rghiloman Je Izročil bolgarski delegaciji karto, ki natančno označuje topogrtfično mejo, ki naj «e prične 9 km zapadno od Turtukaje in neha približno 10 km Južno od Balčlka. Bolgarski delegati so imeli takoj zaupno posvetovanje, nakar so izrekii svoje pomisleke proti ru-munskemu načrtu. Ponovna Gžja bolgarsko-rumuGska konferenca se bo vršila danes ob 9 zvečer. LONDON 1. (Izv.) Pri razpravljanju o vprašanju pripsdaosti Kavale so bolgarski delegati izjavili, da hočejo zgraditi preko Piovdiva in Drame železnico do Kavale in da s tem ne bo samo Bolgarska zvezana z Egejskim morjem, ampak tudi Bukareš^. Bolgarsko zahtevo do Kavaii podpirajo Rusija, Avstrija in Italija. DUNAJ 1. (Izv.) „Zeit" prinaša inter-witw — svojega sefijskega korespondenta z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavovom. Radcslavov fe med drugim izjavil: Nepotrebno bojevanje med zavezniki je zaključeno s petdnevnim premirjem. Upam, da bo do preteka tega roka tudi že podpisan preliminarni mir. Vojna se smatra lahko za končano. Kar se tiče razdelitve Macedonije, dvomim, da pride do kakih težkoč, ker so si taso velesile pridržale zadnjo besedo. Srbsko-grški mirovni pogoji. BUKAREŠT 1. (Izv.) Na današnji seji mirovne konference, ki se je vršila dopoldne in katere so se udeležili Bolgari In vsi dele gatl zaveznikov, je bil prečitan dokument, ki določa sledeče mirovne pogoje: 1) Zavezniki zahtevajo za mejo tek reke Strume, pričenšl na stari bolgarsko turški meji doi Sardera, odtod na koto 1314 v pogorju Cengel in potem severno in severovzhodno na koto 1972, čez reko Mesto na Ruko, potem čez Sipkovo In Dalibosko k razvodju do kote 2162 pri Guslarju, odtu v smeri proti Cegdadl In Morgasanu čez Me-hovo in Jokačldo do Kordjale in potem v južni smeri čez goro Kaplak do Egejskega morja, 3 km vzhodno od Makri. (Makri lež; približno 10 km zapadno cd Dedeagača.) 2) Bolgarska se odpove vsem otokom v Egejskem morju. 3) Zavezniki zahtevajo odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli prebivalci Urediti se morajo vsa sporna vprašanja glede stare srbsko bolgarske meje. 4) Bolgarska mora dati garancije za verskot šolsko in narodno svobodo grških občin v Turčiji. Položaj na bojišču po premirju. SOFIJA 1. (Kor.) . Agence telesa-ph;qae Bugare' poroča: Včeraj *o napadli SrDl vas Ornič, severno od Dččan^kega Kladenca, a to blii z velikimi izgubami odbiti. Na grškem bojišču ima bolgarsko krilo v cblasti razvodje v Pirlaskem gorovju. Včeraj zjutraj se niso vršili nobeni resni spopadi. Položaj bolgarske armade Je bil v trenotku, ko so prispeli grški parlamentarji radi premirja, naravnost Izboren. Na eni strani ogrožava bolgarsko levo krilo vhoe v dolino reke Kresne, kjer se nahaja grška armada, na drugi strani pa predvladujejo racčni oddelki bolgarskega desnega kril, ravnino Pečovo in Karvanska Planino, ki tvorita nekak vozel gerikih grebenov Pe-nezna in Maleš. Ob pričetku premirju je torej grška armada obkoljena na obeh krilih ia ogrožena tudi zadaj. Vsied kritične si tuacije so prispeli grški delegati radi pre mirja že ob 8 zjutraj. Na liniji Pirot-Vlašina-Paterica Je položaj nespremenjen, isto tako tudi pri Ko čani. Bombardiranje Vidina. BUKAREŠT 1. (Izv.) Pri bombardiranj so Srbi razrušili večji del Vidina. 200 ljud? je bilo pri tej priliki ubitih, okoli 600 ranjenih. Srbske izgube znašajo okolu 1000 mrt7ih in ranjenih. Veleposlaniška reunija. LONDON 1. (Izv.) Veleposlaniška reunija Je na svoj) današnji seji sklenila prt poročiti velesilam, da se dovoli Crnigori 30 milijonsko mednarodno poso|ilo. Posojilo naj se razdeli ca vse velesile enako in naj se porabi za ureditev Skadrskega jezera. Črna gora zahteva tudi teritorije In 3 odškodnine in sicer še drugi breg Bojane, Urako in ozemlje Klementf. O teh zahtevah bodo velesile še razpravlja!?. VpraSanje Drinopolja. BUKAREŠT 1. (Izv.) Vsi listi poudar jajo, da Je čisto izključeno, da bi Rumunija prevzela evropski mandat, da naj izžene Turke Iz Trsci je. Ureditev vprašanja Tradje in Bolgarske na| izvrše velesile in Bolgarska. Porta pripravljena izročiti Drinopolje. PARIZ 1. (Izv.) V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je Porta pripravljena izročiti Drinopolje in sicer pod sledečimi pogoji: 1) Drinopolje naj se nevtralizira in trdnjava podere. 2) Nastavi na| se mohamedansko versko peglavarstvo. 3) V londonski mirovni pogodbi določena linija Enos-Midija naj se izpremeni in dovoli Turliji nove ugodnosti. 4) Velesile na| privolijo, da pobira Turčija 4% mezdni davek. Separatni nastop Rusije proti Turčiji izključen. PETROORAD 1. (Izv.) Včeraj se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Kokovceva vršila se|a ministrskega sveta, katere sta se udeležila tudi Štf generalnega štaba in štf mornarice. Na seji je imel Sa ionov ekspoze o vnanjepolitiSnem položaju, o zadnjih dogodkih na Balkanu ia o stališču velesil napram turški akciji. Na seji je bilo sklenjeno, da Rusija ne nastopi separatno proti TurčiJ*. Gešov pri carju. Pismo kralja Ferdinanda carju. PETROGRAD 1. (Izv.) Bivši bolgarski ministrski predsednik GeŠov je prišel včeraj v Petrograd in Je bil sprejet od carja v po sebni avdijenci. Gešov je prinesel s seboj lastnoročno pismo kralja Ferdinanda. Bolgari koncentrirajo svoje čete v Traciji. CARIGRAD 1. (Izv.) Bolgari so na stari bolgarsko turški meji, na vzhodni strani Tracije zopet zasedli svoje pozici|e in koncentrirajo močne Čete okoli Hebičova. Volitve na Goriškem. GORICA 1. (Kor.) Uradni rezultat današnjih volitev v kuriji italijanskih mest In trgov Je sledeči: Oddanih je bilo 2198 veljavnih glasov. Dobili so: Kandidati italijanske liberalne stranke: Bomb'g 1C01, Cesciutii 996, Pinausig 993, Pasccli 972 glasov. Kandidati italilanske ljudske stranke : Pontoni 704, Simzig 679, Culot 669, Rebulla 700 glasov. Slovenski kandidati: dr. Med-vešček 34, dr. Dereani 341, Hrovatin 336, Bralnik 336 gtasov. Socijalni demokrati: Callini 52, Crisman 50, Tonet 12, Tunkar 50 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med italijanskimi liberalci in italijanskimi klerikalci. Afera Krupp pred sodiščem. BERLIN 1. (Kor.) Razprava se Je da aes nadaljevala. Priča Koch |e izpovedala, da je Brandt pri aretaciji priznal svoje dejanje. Podatke |e dobil iz vojnega m! nlstrst*a od Pfelferja. Nato |e bil zaslišan Brandt. Brandt Je izjavil, da |e bil pri tvrdk* Krupp v oddelku, kjer se določujejo cene. L. 1906. Je bil prestavljen v Berlin. V Essenu (e Imel 5200 K plače. V Berlinu me je gospod Schiitz naprosil, naj se informiram glede cen, a mi je odločno prepovedal, da bi se posluževal kakih nereal nlh sredstev. Stopil sem v zvezo z nekim narednikom, od katerega sera dobival materijal. Podatki so bili zaupni. Vse stvari i:rme sem dobil jaz v roke, razven pri vatnih pisem za gospoda pl. Metzoa ali pl. Schutza. Voditelj razprave: AH niso bfle v teh privatnih pismih najvažnejše tajne stvari ? B r a n d t: To Je izključeno. Poznam V3e gradivo. Poznam tudi vse konstrukcije v armadi In v mornarici. Več kot 50°/0 podatkov se (e tikalo konkurenčnih cen. Pl. Schiitz bi dobil ta poročila lahko tudf uradno. Advokat U1 r i c h : Ali |e bil oriča informiran o tem, da med armado In Krup-pora ni nobenih tajnosti? Brandt: To bo prav. Čim več izve Krupp, tembolje za armado. Proti našemu železničarstvu. Od Zveze Jugoslovanskih železničarjev smo prejeli: Za jutri napovedani železničarski shod v Gorici je spravil iz ravnovesja tudi že ravnatelja drž. železnic, dvornega svetnika Galamboša. Da je ta mož izgubil vsako merilo za to, kaj mu je dovoljeno in kaj ni dovoljeno niti avstrijskemu dvornemu svetniku, nam dokazuje sledeči famozni službeni nkaz: C. kr. ravnateljstvo državnih železnic, Trst. St. 106/2/pres. Trst, dne 31. julija 1913. Službeni ukaz. Vsem uslužbencem in delavcem c. kr. obratnega urada Gorica drž. kol. Predmet: Shod .Zveze Jugoslovanskih železničarjev*. Po časopisnih vesteh sem posnel, da sklicuje .Zveza jugoslovanskih železničarjev" za dan 3. avgusta t. I. shod, na katerem se ima protestirati proti postopanju g. načelnika c. kr. žef. obrata Gorica drž. kol., Inšpektorja Fr. Wieserja. Ker mi zlasti iz krogov uslužbencev in delavcev dosedaj niti pismenim potom, niti ob prilikah avdijenčoih dni, ki so določeni za vse uslužbence in delavce, niso prihajale nikakšđe pritožbe proti imenovanemu funkci-jonarju, moram domnevati, da nameravani protest ne izhaja od uslužbencev, oziroma delavcev c. kr. drž. avstrijskih železnic. Ako pa ta domneva ne bi odgovarjala resnic?, smatram za svojo dolžnost, da celokupno osobje opozorim na § 18 službe nega reda, zadevajoč prepoved hujskanja, zasraraovanja predpostavljenih itd., kakor tudi na § 21 siužbenega reda, ki določa, da se morate uslužbenci držati službenega pota. Opozarjam na to s pristavkem, da bi si moral vsakdo, ki bi postepal nasprotno, sam 2ebi pripisati posledice svojega postopanja. C. kr. ravnatelj državnih železnic: A. G a I a m b o š m. p. Ta „službeni ukaz" gospoda dvornega svetnika je, milo rečeno, nekaj nezesliša-nega. Ne vemo, ali (e g. Galamboš gluh in slep za vse, kar se okrog njega godi. Ali gospodu dvornemu svetniku res n'so znane neštete pritožbe, ki so prihajale na ravnateljstvo o Wieserju ? Ali so mu res popolnoma neznane neštete intervencije .Zveze jugoslovanskih železničarjev", ki je v imenu deiavstva na ravnateljstvu opetovano protestirala proti postopanju g. Wieserja, ki (e domače delavce izpodrival in raetai na cesto ter jih sedaj nadomešča s tujimi elementi ? Ni naša naloga, da bi gospodu ravnatelju podpirali spomin; če ga zapušča, pa naj se gospod dvorni svetaik čim prej potrudi v zasluženi penzi|on. Spominjamo ga danes samo afere Lahajnar-Smrekar, ki prav kričeče ilustrira Wieserjev zlstem. Spominjamo nadalje gospoda ravnatelja na nečuveno dejstvo, da je bil od gospode Wieserja neki uslužbenec kaznovan celo radi tega, ker |e v službi govoril v svojem materinem slovenskem Jeziku. Ne bomo sed?j naštevali drugih slučajev. Že to, kar sme našteli, zadostno dokazuje, da Galarabošev ukaz bije resnici v obraz. Če želi pa gosp Galamboš nadaljnih podatkov, pa naj se blagovoli [>otruditi na naš shod v Gorici. Kar se tiče drugega dela njegovega ukaza, v katerem gospod dvorni svetnik tistim delavcem in uslužbencem, ki se bodo udeležili shoda, grozi z represaliiami, ps konitatiraao, da je to omsjevanjs društvene in zborovalne svoboda delavstva. Opozarjamo na to slovansko državno poslance, naj spravijo ta samovoljni čin ravnatelja v razgovor v državnem zboru in naj tega moža pouče, da so uslužbenci in dalavcl avstrijskih drž. železnic avstrijski državljani, katerim nima nihče pravice kršiti njihovih državljanskih pravic I Slovenske železničarje goriške proge poživljamo, naj se kar z mirno vestjo posljžijo svoje zborovalna svobode, ki ja zajamčena vsakemu a strijskemu davkop ačeva cu, in naj v čim najogromnejšem številu prt h te na naš shod v Gorici. Da nemško nacijonalna gospoda na ravnateljstvu r*di udeležbe na shodu niti enemu slovenskemu delavcu ali uslužbencu ne bo skrivila lasu, za to se poskrbi. __ Volitev v laški mestni in trški skupini na Goriškem. Prvikrat to se pri letošnjih volitvah udeležili Slovenci volitve v laški mestni ia trSki skupini, ia dosegli slfajen usprh: osjo volitev med laškimi liberalci in klerikalci. Iz doli sledečih številk je raz vic no, d;* so Slovenci zlasti v Gorici tisi! elemeit, i katerim mora računati vsaka lal-a strs Jca. ki hoče ostati ali priti na površje in v;led tega bi bil tudi naravnost neod-pustljiv smrtni greh na naših narodnih interesih, če bi se tudi le k&kšen Slovenec v tel volilni skupini še k e d a j izpo-zabil in glasoval za kandidate katerekoli laške stranke. AH bi se ne moralo reči, da Izdajamo sami svoje narodne koristi, ko bi vzlic «vo|i moči, vzlic temu, da s to svolo močjo lahko izsilimo od cašlh nasprotnikov, ki so navezani na nas, gotova priznanja, metali to s.o|o moč teblnlč meninič pod noge onim, ki nam niso prostovoljno dali nikdar še niti drobtinice, če jih clsmo ml sami ali pa kdo drug prisilil v to? Mi vidimo v obeh laških strankah svo|e narodne nasprotnike, tiste, ki so nam odrekali dosedaj tudi najprirni-tivnejše narodne pravice, kier so le mogli, ki so zlorabljali svojo po krivici pridobljeno večinsko moč le v to, da so pritiskali ob tla naše narodne pravice in zahteve in gospoda r s k i i z k o r i Š č a 1 i In izsesavali slovenski del dežele v korist italijanskemu. In takim nanprot• nikom naj bi so mi sami metali pod noge in bi jim pomagali na površje, na krmilo, da bi nas potem še tem huje pritiskali, Še bolj iskoriščali I Ne ! Nikdar ne 1 V politiki pač ne velja tista svetopisemska, da podaj tistemu, ki ti priloži kiefuto na desno lice, še levo, da ti prilepi še tjakaj eno, temveč ona ciganska: .uzda] se u se i u svoje ki[useu, in naša domača: „Bog je najprej za-a sebi brado ustvaril". Zato ne bomo nikdar mogli dovolj ostro obsojati onih klerikalnih novostrujarjev, ki so hoteli z glasovanjem za laške klerikalce izdati naše lastne narodne interese, kar so večinoma baje tudi storili, namesto da bi bili glasovali za slovenske narodne kandidate. Izdajalo! slo r enakega naroda I Čast in slava pa tistim slovenskim volilcem, ki so, zavedajoč se svoje narodne dolžnost), složno oddali svoje glasove slovenskim narodnim kandidatom in tako dosegli ožjo volitev, v kateri odločujejo slovenski glasovil Italijanski stranki ste seda) na tehtr.'ci, a jeziček na njej smo mi Slovenci. Kamor se nagnemo ml, tam bo zmaga pri ožji volitvi. Ponujali se ne bomo nikomur, a glasovali pa tudi no bomo za nikogar brez gotovih — koncesij ! Kdor ho£o dobiti naie glasove in žnjimi zmago, bo moral govoriti z nami, in tjavendan brez dobička za našo narodno in gospodarsko stver ne bomo naklanjali svojih glasov nikomur. Do tekih uspefco7 vedi složno, skupno delo, In zato moremo le zopet ia zopet z aaJodkrite|šfru veseljem pozdravljati izpre-raerabo, ki se je izvršila v zadnjem času aa Goriškem, želeč Iz vsega srca, da bi se tako lepo zastavljeno složao delo nadaljevalo z vso vnemo in dovedlo do čim lepših končnih uspehov, čim znatnejše kuit-irne, socijalne In gospodarske povzd?ge našega naroda na Goriškem. „V edinosti |e moč*, to geslo, ki se Je tudi tu Izkazalo tot edino pravo, bo^l tudi odslej ge^lo aarodoira delavcem na G3riškem in mir in blagostanje v deželi bo kmalu sledilo sedanjemu razdoru In polomu. Zato pa le sic žao u| odločno naprej po začrtani potil Stran H. EDINOST" St. 212 V Trstu, dne 2 avgusta 1913. V sledečem m| podamo itid velite t v te] volilni skupio!: Oddanih le biio 2128 veljavnih glasov in znaša potemtakem absolutna veČina 1065 Dobili pa so: slovenski narodni kandidatje dr. Medvešček..... 342 glasov dr. DereanI...... 341 „ Hrovatln........ 336 „ Brajnik........ 336 . laški klerikalci: dr. Pontoni...... 704 glasove Slmzlg........ 679 Culot......... 669 „ dr. Rebulla...... 700 „ laiki liberalci: Bombig........1001 glasov dr. Cesciutti...... 996 dr. Plnausig...... 993 , dr. Pascoll....... 972 „ socijalni demokratje : Callini . ....... 52 glasov Tonet......... 52 * Križman........ 50 „ Tuntar........ 50 » Potrebna Je torej ožja volitev med laškimi liberalci in laškimi klerikalci. Zanimal pa bo naše čitatelje gotovo prav posebno volilni izid v Gorici, ki Je pokazal, da tvore slovenski glascv? dobro četrtino vseh oddanih glasov, da si torej stojimo Slovenci in Italijani na sproti v razmerju 1 : 3. Dasiravno Je že ta izid zadovoljiv, pa vendar še nikakot ni pravilen, kajti če računamo z dejstvom, da so tudi goriški Nemci sklenili isto, kakor tržaški, in so oddali laškoliberalnl kamori najmanj 100 glasov, ter da so klerikalni novostrujarjl — morda kakih 60 do 70 glasov — gotovo oddali svoje glasove laškim klerikalcem, se razmerje med Slovenci in Italijani Izpremenl v toliko, da si stojam o nasprot v razmerju 400 glasov proti 800 ali 1 : S oziroma da tvore Slovenci tretjino voliUtva. In to Je izid, na katerega lahko gledamo s ponosom in zadovoljstvom. Volilni izid v Gorici je bil tak-le : slovenski narodni kandidatje: dr. Medvešček..... 333 glasov dr. DereanI...... 332 „ Hrovatin....... 330 „ Brajnik........ 320 „ laški klerikalci: dr. Pontoni............237 glasov Simcig................215 Culot..................207 dr. Rebulla............197 „ laški liberalci: Bombig........ 709 glasov dr. Ccsciutti...... 701 dr. PJnausig...... 699 dr. Pascjii...... 668 „ socijalni demokratje: po 12 oz. 13 glasov. Kakor že rečeno, so se Slovenci sedaj prvikrat udeležili volitev v laiki mestni in trški skupini in dosegli tak upoštevanja vreden uspeh. Naj bi bil ta lepi začetek le Še v izpodbudo za nadal|nje složno delo k nadaljnjim, čim dalje tem lepšim uspehom, zlasti pa v čim mogočnejšo utrditev Slovenstva v našem deželnem sred Šču, v naši Gorici! Volitev v slovenski mestni in trški skupini na Goriškem. V slovenski mestni in trški skupini ni nobena stranka postavila kandidata in je potemtakem kandidiral samo samostojni kandidat dr. Karel Fodgornik. Kakor je torej Jasno razvidno, se Je začel na Goriškem prav očitno kazati vpliv nove struje, toda ne morda one klerikalne, zgagarske in razdiralske, temveč tiste nove stru|e, ki stremi za mirnim, resnim, brez strankarskim delom za narodne In ljudske koristi. Zmaga samostojnih kandidatov v splošni in kmetski kuriji Je odprla marsikomu oči, da se Je obrnil preč od ljudi, ki poznajo le osebne in strankarske koristi in t|a, kjer se kaže najodločnejša volja, da se otrese slovenski narod na Goriškem medsebojnih sporov in bojev ter začne v slogi In medsebojni ljubezni zopet skrbeti sam zase. Sog'asna izvolitev samostojnega kandidata Je najboljši dokaz za to, a obenem tudi najboljše poroštvo, da priha|a)o slovenski Goriški po pametnih ljudeh boljši časi. Izid volitve v tej skupini Je tak-le: Ajdovščina...... 41 glasov Bovec........ 44 m Kanal......... 36 Kobarid........ 51 „ Komen........ 42 „ Ns brezina....... 35 . Sežana........ 76 „ Sv. Križ........ 37 Tolmin .... . . . . — , Skupaj.. 362 glasov Ker Je blia s Tolminom brzojavna zveza pretrgana, nam ni biio mogoče dobiti tamošnjega in potemtakem končnega izida, kar pa ni tolikega pomena. Vsekakor Je dobil samostojni kandidat v vsem skupaj okrog 400 glasov in Je bil izvoljen soglasno. _ Za ndrodni mir v Avstriji i. Pred nami na mizi leži že več dni interesanten dokument, iateresanten po svoji vse bini, interesanten po svojem namenu, In Še posebno interesanten po podpisih, ki jih nosi. Naslovljen Je ta poziv na narode Avstrije, poživlja Jih k rešitvi največjega najtežjega, a ob enem najnujnega problema avstrijske države: na sklep narodnega miru; podpisanih pa Je poleg vrste čeških poljskih vseučiliških profesorje? in Slovencev, docenta Rostoharja in biblijotekarja Žmavca, nad 90 predavateljev nt nemških visokih šolah. Manifest začenja: Avstrijci 1 Narodni mir med narodi Avstrije |e neizogibni predpogo| za nadaljni gospodarski, Kulturelni ia s tem tudi narodni razvoj vseh narodov države. Silni narodni boji, ki razrl-vajo že dolgo našo domovino in ki v enakt meri ovirajo vsa plemena, da ne morejc plodno razvijati svojih vezanih sil, ti ne srečni narodni spori so zadali naši državi tolike rane, da treba združenih moči najboljših mož vseh narodov, da donesejc olajšanja, ozdravljenja, zaceljenja. Kdor za sleduje zgodovino naše domovine, je prišel že davno na jasno, da so vsi poskusi vlade in politikov za rešitev narodnostnega vprašanja — ponesrečili. Nočemo preiskovati tu, kje so vzroki tem neprestanim nevspehom. Dejstvo pa ostajata brezvspeSoost vseh prizadevanj in iz tega nastajajoče, neovižoo, po zgodovini utrjeno pravilo: vlada in politiki se kažejo nesposobneža vspešno rešitev narodnostnega vprašanjal Ta ugotovitev ne more presenetit onega, ki umeva bltstvo narodnostnega problema in ki vidi v tem neka} več, nego le predmet razpravam v odsekih in sejah, več, nego stremljenje po težavnem kompromisu često odvisnem od najhujlh slučajnosti, k> ga danes ti skfepa|o. Jutri drugi možje zavračajo. Narodnostno vprašanje se daje morda začasno utišlti s tem, da se tu nekaj dovoljuje, tam nekaj dodaja, tukaj obljublja, tam nekaj podarja. Pa tudi vsa druga sred stva, ki se nasvetu|e|o, da bi se narodnostni problem spravil iz sveta, niso sposobna v dosego temeljnega zboljšanja. Take bi bilo n. pr., ako bi hoteli upravo obmejit* po Jezikih, neizogibno, da bi gotovi okraj: in strani dežela ostale jezikovno mešane in da bi bilo v tem (kakor so že danes stvari in ljudje) še vedno dovolj povoda za nove prepire in spore. Narodni mir v Avstriji Je velika, doslej neizpolnjena misel. Ako hočemo tej misli pripomoči do zmage, potem moramo tudi upotrebitl vsa tista sredstva, s katerimi edinimi se morejo — odkar obstoji svet — uveljavljati velika epohaina gibanja. Da navedemo izgled: nauka Odrešenlkovega ni dekretiral svetu noben komitč, ampak širili so ga Njegovt pristaši po vsem svetu s prepričevalno silo. Misel socijalizma — da navedemo izgled U sedanjosti — zahvaljuje svojo moč in razširjenje dobro zasnovani organizaciji in delovanju vstra|ne, intenzivne, pred ni čemer ustavljajoče se propagande. Drugače ae po|de tudi z uresničenem narodnega miru v Avstriji. Tudi ml moramo nastopiti to trudapolno pot, ki edina obeta vspeh3, pot organizacije in propagande, da dosežemo cilj, po katerem smo zastonj stremili doslej. Misel narodnega miru pade torej na plodna tla in dozori v dragocen sad za vse narode Še-le tedaj, ko se ta nslsel povzdigne v mogočno ljudsko gl banje, v velik, organiziran val, ki prodre od ece meje drŽave do druge, noseč blago-nosno moč, preŠinjajoč vse sloje prebival stva vseh narodov in razredov z zavestjo o potrebi in koristnosti — o etičnem in kul-turelnem, socijalnem in gospodarskem pomenu narodnega miru med narodi Avstrije. Menda ni potrebno spominjati se tu pogubnih posledic že desetletja trajajočih narodnih bojev. Vsi državljani, ki delajo in snu|e|o in ki nočejo, da se Jim plodovi njihove pridnosti drobe brezkoristno, ampak hočejo videti v njih korak k nadaljnjemu napredovanju, so že do sitega občutili na sveji koži hude posledice tega prepira, ki ne pušča te države do miru. Te posledice so: sccjalna in gospodarska zakonodaja zaostaja, Javno življenje stagnira v vseh panogah, naši kreditni papirji in ugled države padajo neprestano in nedostaja solidarnosti interesov vseh narodov. Narodno stališče, brez ozira na potrebno gospodarsko podlago, ki |e pri vseh narodih ista, nadvladuje vse politično dnevno snovan|e, in vsi narodi, posamezne dežele, vsa država drve stepo v gospodarsko pogubo. Avstrijci! Pridi m o do zavesti 1 Opustimo obnemoglo tarnanje, s katerim smo se zadovoljevali doslej in smo tako rad> varali sami sebe, ko smo menili, da smo /se storili, kolikor se Je moglo zahtevati jod nas. Odložimo avstrijske naočnike, Id nam kvarijo istotako naše oči, kakor ves naš organizem. Osokolimo se in ne obotavljajmc se niti za trenotek več, da posežemo po samopomoči. Bodiao smotreneji in trdp-vratneji v zasledovanju tega, kar nam Je koristno 1 Glejmo stvari, kakor so tisoči /seh narodov Avstrije — vsi hočejo larodni miri Na nas je, da podamo si/etu izgledi, da Avstrijec nI samo za to, ki -e udaja v vse, ampak da Je sposoben tudi ia domače delo. Na to sledi poziv k ustanovitvi ,Dražbe is povspeiivsDje narodnega mira ▼ Avstriji". _ SOKOLI! Dne 10. avgusta se združimo slovenski Sokoli v prijazni dolenjski metropoli. Pokažemo tega dne svoje delo, svojo silo, svoj sapredekl Pridite iz vseh strani širne naše domovine, da manifestiramo skupno za Inih sil, zaslužijo podpore v prvi vrsti. Toda, vprašamo se: Kdo nabira? In odgovarjalo se nam bo : Cvetlični dan pri reja na inicijativo nemško-nacljonainih železniških urad likov in z dovoljenjem not ranjega in železniškega ministrstva — južna Železnica sama. To nam zadostuje, da spoznamo, kako se nam Je vesti jutri in po-Jutrišnjim na južni železnici. Cvetlična prireditev stoji torej pod glavno zaščito uprave južne železnice, tiste železnice, o kateri vemo, da: principijelno zapostavlja na slovenski zemlji slovenski jezik; je najzvestejŠa služabnica nemških vo!ksrat3v; pošilja na vodilna mesta v slovenskih krajih slovenščine nezmožne uslužbence ; se ne meni za najopravlčenejše zahteve slovenskih strank; nastavlja v slovenskih krajih nemške uradnike, dočlm naše sinove pošilja na dalnjo Tirolsko; preganja krivično naše slovenske uradnike; daje vlakom (Dunaj-Trst) našemu jeziku totalno nezmožne sprevodnike itd. Itd. Ali naj taka železnica zasluži naših simpatij? — Ali naj mi to železnico pod pitamo s svojimi sredstvi, ki jih raje porabimo v bolj potrebne — narodne svrhe ? Slovensko ljudstvo 1 Povej agitatorjem cvetlične prireditve, — tudi če so Slovenci, da jih boš podpiralo le, ako bo — južna Žtkzaica nepristransko postorala napram nsfemu narodu, njegovemu jeziku, njegovim pravicam ! Za sedaj pa odreči kategorično svojo pomoč! Za tako južno železnico, kakoršnja je danes, nimamo Slovenci niti — počenega groSa ! O sprejemu gojenk v gospodinjsko šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske Šole Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Z i vod je v posebnem poslopju po!eg Marljanlšča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdra-vosiovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umtti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju šivanju (ročnem in strojnem), pranju, lika n|u, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu iid. Gojenke se istotako vežuajo v gospodinj skem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezik?, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu Jeziku. Go|enka, ki bo sprejeta v zavod, plača ni mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. J. sploh za vse 35 K, ali za ves tečaj 385 K. —- Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti nasledn|o obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in bar vanlh jopic za ponoči, Štiri barvana spodnja kri.a, dve beli spodnji krili, šest srajc, Šest pp^ov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, t kuhinjskih Dredpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo «e tudi pji .krbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, |o sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo. 1. dovršiti že 16. leto; ie Izjemoma, v posebnega ozira ▼rednih slučajih se more dovci.tl sprejem mlajših učenk; 2. znati čl-tati, pisati In računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da pla Čajo vse stroške; 5 zavezati se, da bod< natančno in vestno z vrše vale vsa dela, k se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki Jim |e priložit' Sobko in zdravniško spričevalo ter obvezne pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. I. glavnemu odboru č. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šole sprejemejo deklice, ki ima|o domovinske pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi pro slike iz drugih dežel. — Prošnje za spre jem bodo rešene med 20. in 25. sep tembrom. Telovadno društvo „Sokol" v Bar kovljah naznanja svojim članom in članicam, da se vrši danes, dne 2. avgusta t. I ob 8 30 zvečer v zgornji dvorani „Narodnega doma" v Barko vi jah izreden občn» c bor s sledečim dnevnim redom: 1.) Vo litev odbora .Slov. Sok. Zveze" ; 2 ) Volite« zastopnice članic v odbor barkovlfanskega .Sokola"; 3) Slučajnosti. Na občnem zboru se sprejmejo novi člani in Članice. Ker J« ta občni zbor izredne važnosti, pričakujt odbor obilne udeležbe. Odbor „Dramatičnega društva" im? svojo se|o JutrJ. 3. avgusta, ob 11 dopoldne v .Slovanski Čitalnici". Gg. odborniki ic namestniki naj se seje zanesljivo in točne udeleže. Tržaška mala kronika. Trst, 1. avgusta. Poizkušen samomor. Alojzij Ussa* star 32 let, stanujoč v Čarboll Zg. št. 119 je bil brez službe In zaslužka. Pomanjkanje ga |e menda pripravilo do tega, da se jt botel usmrtiti. Izpll Je nekaj hlpermanganove raztopine. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal ptvo pomoč in ga Je dal potem odpeljati v bolnišnico. Zmešalo se mu je. S parnikom Avstro-Amerika ne „Alice" se {e pripeljal včera> iz New Yorka v Trst neki Mojzes Wo.f rodom Iz Rusije, ki se mu je med vožnje mešalo in si je hotel prerezati roko, da b z lastno krvjo spisal neko prošnjo. Po pri hodu paroikc so poklicali Trevesa, ki Jene srečnika prepeljal v opazovalnico. Sleparka. Včeraj Je bila aretirana 63 ietna Pavla Blaslch iz Gorice, stanu|oča v Trstu v ul. della Mura št. 14. Neka njen; znanka, Magdalena Kaneiovlč se je namreč nahajala v tukajšnji bolnišnici in Je napro sila Blaslchevo, naj pri finančni deželni blagajni dvigne zanjo 72 K penzije. Btasicheva Je denar dvignila, a potem je ni bilo več nt izprehod. Denar Je porabila zase. Ogenj. Včeraj zjutraj |e v hlevu Antona Grglča v Padrlčah nastal ogenj, ki |e uničil precejšnjo količino sena In nekaj pohištva. Zgorela je seveda tudi slamnata streha. Na lice mesta so tako) prispeli baxoviški ogoje-gasci in pozneje so prišli tudi gasilci iz Trsta. Skoda znaša 3500 K, a Je pokrita z zavarovalnino. Nar. delavska organizacija. Podružnica NDO pri St. Jakobu vabi šentjakobsko delavstvo na javni shod ki se bo vršil danes ob 8 zvečer v dvorani .Delavskega kons. društva" pri Sv Jakobu. Na shodu poroča tov. dr. Vekoslav K i s o v e c. Delavci šentjakobskega okraja I Poskrbite, da bo shod, ki fe za vas velevažen, dobro obiskan. Podružnica NDO r Skednju priredi d3nes, v soboto, cb 7 zvečer skupen shod delavstva plavžsv In čistilnice petroleja v #Gosp. društvu" v ŠkednJ u. Poročala bode ta strokovni tajnik tov. Brandner in od bornik deželnega odbora tov. Pečar. Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov sklicuje za Jutri ob 9 dop društveni shod v društvenih prostorih, ulica sv. Frančiška 2. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje. Na Javni dražbi, ki se bo vršila danes 2. tm. od 9—12 predp. ter od 3—6 pop. Knjižnica, mizica, divan, modiljonl slike, gramofon s ploščami, pisalni stro| »The Empore" šest zvezkov Meyer leksikona, blagajna Št. 3, kosi in ostanki blaga, satln, saiia, klot, srajce, spodnje hlače, nogovfce, maje, vrhnji modercl, posteljna pokrivala, zavese. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom dne 24. prihodnjega avgusta premestil svojo zalogo olja, kisa in mila iz ulice Siulia 25 v isto ulico št. 23. V ulici Giulia 25 odprem zalogo Jfeipeljskihin domačih testenin prve vrste, riza, italijanskega, parmezan-skega in siciljanskega sira in konzerv itd. Ker bo vse blago po zmernih cenah in postrežba točna, nadejam se od strani slav-neca občinstva naklonjenosti. Priporoča se * O. BIAGG1NI. Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglas na aH reklamna naznani a je po Šlljati le ,Inse'atnemu oddelku .Edinosti. Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO „fti Gacciatori" TRST, — ulica Chiozza štev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno iu belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi ic mrzlimi jedili, — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. Dr. Pesnik Dr. PETSCHNIOO Int, vb S. Caterbu Rev. L Z*snA m aotraaja (splošne) fcoient 1—9 hi 2—1 ia špecijallst sa koiaa h (spolne) bolezni i U V—I fai 7— V Kroiačnica Vek.Terzc Trst, ulica Fonderia štev, 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu sa vsakovrstna dela. Solidn postrežba po najnižjih cenah io najnovejšem kroju Bogata icbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Žganjarna F. Pečenko sa je zopet odprla v ul. Scala Beivedere št, I (prihod iz ulice Miramar), Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem vinjenemu občinstvu. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - trst Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih bidkotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mline v po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in slažčiče se izdelujejo a higijeniČnim električnim strojem. Calefl* ■■ iMZMB, Vil iplrlta Ifksrjtv k razpredaj« m drsbao is debele JAKOB PERHAUC Trat, Via delit Aeqaa it. e, Trst (Nasproti OafA Central«) TaBk tabor francoskega lampaajea, eih ttalijaaakih in a vatro • ogrskih via. Bordaaoi Snnute, makih via, Meaella Ia Oh lan ti. Boa konjak, nuna Ifanja tn posebni pristni taopiaovs iUvotm ia briajsvae. IsdelU L vrata, doUi ta teti čnlk krajev. Vsaka aaročba as takoj tavriL Etaspo-ma sa po povzetja. Osniki na sahtsvo ia fraake Razpredala ad pel litra eapraf. se* Velika zaloga beneških otrobov, sena, ovsa, žica in moke lastnik Carlo Grego Trst,* ulica Raffineria štv. 7 (bivše skladišče Baruch & Co) flizke cene. Najboljša kakovost Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria St 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac ia maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 s prodajo gori navedenih pijač in mrzlih jedil. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trat, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). AlojzU Pooh slovenski urar in zlatar v TESTU nlica del Rlvo it 20 (aa trfu pri 8v. Jakob«) Salon * gospe* Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi Itd. Priporoča se p. n. gospem A. ŠEBEK, lasuljar, Trst, ulica G. Carducci Stev. 9 Lekarna Breliti u Sežani Ribje olje S. vrste I steklenica K 120. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obiiž za kurja očesa 20 vinarjev. -- Neoporekljivo sredstvo. 99 Slavija t« uzoj. zovarov- banka u Prosi Rezervni fondi K 63,432.101 »2. Izplačane odškodnine fn kapltallje Kron 120,965.304-25. Dividend se Je doslej Izpl. 2,899 795-26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obeno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGHflR, ulica Caserma 12, TFLEFON St. 21 47. UMETNI ZOBJ v t* nI* satov Izdiranje zebev hm = vsake bolečine = Dr. J. Čarmtt V.Tusolitr m Stav. IS, II. n; Stran IV. „EDINOST" št. 212. V Trstu, dne 2. avgusta 1913. Vesti iz Goriške. Iz Dornberg«. Smo že v avgustu, a nsša Vipavska dolina |e vsled obilnega dežja še tako lepo zelena, kakor bi bili v maju Tudi hladno je še tako, da skoraj ne vemo za poletje. Kdor bi se rad navžil te naravne lepote in ugodnosti, naj pohiti v nedeljo, 3. avgusta, v Dornberg, kjer bo v kortet Družbi sv. CM in domaČim narodnim društ vom cvetlični dan, ples in tombola s t era i-le dobitki: 1. in U. činkvina po K 50, tombola K 100 in sod najboljšega dornberškega vina. Tržaškim in drugim izletnikom, ki pridejc po železnici, naznanjamo, da imajo sedaj Iz Prvačine v Dornberg čez novi most samo 10 minut. Prijazni gostilničar, g. Karol Ker-ševani preskrbi raznih okusnih jedil ter bo sočil prav dobro dornberško vino. Dobro došli, mili gostje I Iz Sežane V nedeljo dne 10. avgusta prirede sežanski fantje ples, pri katerem bo pr?ič svirala sežanska godba. Kolesarsko društvo »Danica" v Gorici naznanja, da priredi 7. septembra t. I. veselico z igro in javen ples. — Pri igri bo sodebval pevski odsek „Sokola* iz Podgore. _ Druge slovenske dežele. Globasnica. (Imenovanje nadučitelja) Na tukajšnji Šoli je bil imenovan za nadučitelja Barih, jedloutschnig iz Mal. St. Vida. Kakor znano, so kompetirali za to mesto trije drugI učitelji. Kljub temu pa, da se je ončina zavzela za najboljšega izmed kom-peientov, g. učitelja Koschirja iz Vellkovca, ki ga je predlagal tudi okrajni šol. svet v Velikovcu, je dež. Šol. svet zavrgel vse tri konipetente, in je kratkomalo imenoval jed loutschniga, ki je znan — ljubitelj kapljice. Tako torej postopa ta šolska oblast. Komaj, da smo se obranili voditelja, J. Fleisa, pa nam silijo druzega tacega človeka 1 Mi pa ne rabimo tacih ampak vzor-učiteljev. Takšen Je g. Koschlr in njega hočemo. Deželna šol. oblast pa bo odgovorna za vse to, kar nastane iz tega imenovanja. Iz Koroške. Veiikovec (Odhodnica). „Kršč.-kat. izobr. društvo Upa" Je priredilo v nedeljo, 20. t. m., zborovanje, obenem pa odhodnlco svojemu ustanovitelju, kanoniku Jožjfu Dobroscu, ki se preseli za Župnika v Crno. Proslavila se Je tudi štirideset letnica njegovega rojstva. Prijatelji in znanci iz okolice, zastopniki skoraj vseh narodnih društev in organizacij na Sp. Koroškem, so prišli. Kct prvi govornik je nastopil urednik „Mira", g. dr. Smodej iz Celovca, ki je orisal pomen duhovnika za ljudstvo v narodnem in verskem ozlru. Tudi predsednk „Hranilnice in posojilnice v Velikovcu", g. Juri Carf. se Je v ginljivih besedah spomnil 8Ietnega delovanja g. župnika na narodnem, verskem in gospodarskem polju. Oglasili so se tudi še drugi prijatelji cdhajajcčega k be*eai, tako, da so trajali govori pozno v noč. G. župnik Dobrove se Je zahvalil vsem za veliko ljubezen in zvesto prijateljstvo. Pros i je, naj se pričeto carodno delovanjt ne popust), marveč le Še pomnoži in poglobi ter je tudi pozival zbrano množico, naj narodnemu gibanju posveča večjo pozornosi Ia zanimanje z ceustrašenostja in vnemo. Ob ti priliki je izrazil tudi svoje veselje na tem, da so dosedaj edini delavci za narodno idejo, duhovniki, dobili pcmoč v narodnem slov. učiteljstvu, ki vsled tega trpi hudo preganjanje. Nastopil je prvič pevski zbor iz Št Petra pri Našinjah, ki je svojo nalogo izborno rešil. Ugajale sta posebno pesmi: „Venček narodnih pesmi" in »Slovenec sem*. Pri dveh pesmih (Slavček, Slov. dekle) so sodelovali tudi .Šmarješki pevci". G. župniku Dobrovcu pa želimo na novem njegovem mestu isto spoštovanje In ljubezen ljudstva, ko si ju je pridobil v naši okolici. DAROVI. — Za Šentjakobski semenj so nadalje darovali s'edečl gg. : Katarina Kuštrin 6 krožn kov ia 6 čašlc za ka*o, Stanka Spila, galanterijo za sadeče. Ivanka Jerič galantno za sadje, Arglja Jerič bombon,ero, An-ine'itrg.OVtC 1 steWenico tamarlnda, ' l dpraV1 verraou*a» 2 zasiti SSSS f' ^Iff Anton 3 krava*e» Volarlč Ernest 1 steklenico matinovca, Drago Širok 2 steklenici opolla, Milka Širok 1 steklenice vermouta, M. Volk 1 steklenico maršale ir. 1 zavitek čokolade, Zavadlal 1 steklenico lampone, Suč Ciril 1 steklenico konjaka, Kobai, trgovec 1 zavitek čokolade, Frač Strancar, gostilničar 1 steklenico tropinovca. 1 vermouta, 1 maršale, Mavrič čokolado, Rupnlk 1 škatljico, Millonlg Iv. 1 stekl. cipra Dugulin blškote, Tomažič čokolado, Povh 1 budilnik Ceregato šolske potrebščine Gore njec: Gregorčičev kip, Zgur & Popatnik sardine, Sirk jabolka, Stegu konser?e, A'te robce, Križmančič ma/ce, Buchei medaljicr, Babič K 1, Stepančič 2, Trošt Karol 1, Ko- smatia Ivan 2, Renko Anton —-'60, Zavadlal 5, Z-rlal 1, Josip Prelog 2, A. B. Sr. 1. Anton Dujmovlč 1, rodbin Dragotin i Pavel 5, Dominik Milanič 2, Frank 2, S. Povh 2. Fr. Dobrila 1, Bratuž B. 2, Ukmar 1, Sostč 1, Trošt 1. Zupane 1, Stekar 1, Grglč 1, Dr. Žiga Vodušek 1, Dr. Jedlcws*y 1, Glno Pesso lf Možina — 50, Gerlsnc 1, N. N 2 Kccjančič 1, Josip Gcdnlč 3. Lavrečič —60. Natek — 60, Setam —'40, Dekleva 1, dr. Fran Mandić 2, Jakob Čszman — 60, Mlekarna Hrušica 1 20, A. Grebene 1, Gregor BabiČ 2, AJdišek 1, Vitmer 1. Vsem darovateljem srčna hvala! — J. Spondrek Andrej je daroval na svoj delež pri Zadrugi .draženi čevljarji v Trstu in okolici- vplačanih K 20 roožki CMD podružnici. Denar le vložen v Trg obrt. zadrugi. nppmannmagnngDgnngmnDmngggm 8 JMALI OGLASI MALI OGLASI m računajo polvta. besedo. Maštao tiskan, besed, enkrat vet N«jtn*\ji, pristojbina 40 vin. Plača m takoj Inseratnemn oddelka. nnnnnnnn"m"""nrinr'ririnr'nnnnnnnnr B Prnrflo CD v Matoljah blizu kolodvora,v I rUUct OC kateri je gostilna s krogljiščem Vrednost kron 18.000. — Več pove: R Jurdana— JuBići). 1664 Hotelska družba nfga mojstra, po možnosti oženjenega in da je Bpo-Boben treh jezikov. - Zglasiti se je pri ravnateljstva Hotela Grijan._1662 Pisarniška dela, pisanje saslovov se sprejema. fisati pod „A. D. 1657 na Inaeratni oddelek Edinosti._1657 Dne 3. avgusta v Dornberg ::: V korist CMD in narodDih društev cvetlični dan s plesom in ob 4. pop. tombola. I. in II činkvina po K 50—, tombola K 100'— in 100 hI nt j bolj Sega dornberSkega vina._1661 Zavarovalnica goveje živine v lf 1*1711 Trstu priredi dne 10. avgusta l\ftžll javno tombolo in ples._1655 V najam ee oc^a trcovmfl *zyen mesta z Te_ naJCIll likim prometom pod ugodnimi po-goji. Naslev pove Ins. oddelek Edinosti._1656 Dne 3. avgusta ££dŽLJ'v Tubiiah,1^ minut oddaljeno od poataje Brpelje-Kozina. 1665 Vrtna r-c vel ličar £2 nudbe pod „SPOSOBEN 1658" na Iaseratni oddelek Edinosti. 1658 Takoj se odda 8 Commerciale Štev. 18, IV. nadet. 1695 QiQnnunnio 2 en0 B< bo in z vod° v tubi-OlallUVailJct nji; 2 skladišči in delavnica al garaga oddajo se v Via Amerigo Vespucci štev. 8 (Sv. Jakob}. 1646 Pe>innrAnl Be> Pod 110vim vodstvom, na nove i I ipUI ULra uiejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorid. Cene zmerne. 1252 prnHo ep zakadi odpotovala zakonska soba V I UUa JO popolnoma nova. — Ulica Rise rta 6tev. 7. L n. 1649 PriporoBltes ftrffle. fl Anton Novak, brivec vJbI"' vedere št 57, se toplo priporoča cenj slovenskemu ob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2660 Pnhičt Ain in tapetarije po še anano nis-rUlIlalVU kih cenah, katere se ne dobi drugje. Spalne s~>be ia vsakovrstnega lesa, rezane od 380 kron naprrj. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nor« g* loga S. ERO D, nI. Sgnero nnovo 7* I- nadstr. na strani poštne palače* Po dogovora olajšanje plačevanja. 1466 Pi*innrnAom cenjenemu Občinstvu svoj buffet rri|l(irilUalll Točim prvovrstno Dreherjevc pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina Trst, ulica Sanitit štev. 24 (nasproti muzeja Bevol-telit). Lastnik: JOSIP TOMAŽIĆ. I ne in O+nlfa mizarski mojster, Trat, ulic« JUo||l OlUlIa Belvedere St. 10. — Izvrgujt vsakovrstna mizarska dela. IflCin Morfipnl Trst> a,ica Conti 6tev. 38. JUSf|J mdl/drui Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Riccardo Baldassi, SSftSjJgr Bumnega druStva") priporoča svojo m e a n i c o. 'SI Oglase (Inaerate) treba n»slovijati a® Ured n U t ro liita, in do na Tiakarr« »Edinost«, no na .Narodni Dom" in a« aa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edin* m „Imenitni oddelek" notesa niti «=« ali n* Upravo. ■■ ■■ Uredništvo, TUkarna, Narodni doc te Hol«l Balkan nimajo s oglui nik« kefa opravila. To naj ai dobro zapomnijo oni, ki na ročajo ofUae v naiem llatu Ia Jtl6, 4e bodo lati toteo uvrftĆonL — — - - NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TaSTU reglstrovana zadruga z omejenim Jamatvom. B NOVA ULICA ST. 13, II. NADSTROPJE ■ 1 vloge na knjižice po £'»-''L j Daje posojila na menj.ee in vrednote na mesečna ali tedenska odplač>la. Eskomotuje irguvske menjice. Prodaja srečke na mesečne obro-e. \ sprejema in :: obrestuje Prva tržašHa tovarna Cicli Trieste n 99 G. Murer, ulica Chiozza št. 18. Zaloga vseh novosti. Gumijevi plafiči in cevi, pripadki in komadi za izmeno. Absolutno konkurenčne cene. Olajšanja pri plačevanju. Kolesa „Racer" od K 130"— naprej, najboljša ljudska kolesa. Popravila se izvršujejo pod garancijo točno in po nizkih cenah. mam Odlikovana to- IM Sv. Ivan varna sodaviee f^l^riS^J rl pri Trstu, Via S. Cilino Št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 5 66. ■e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjtm in dragim odjemalcem sodavi6arskih;iadelkov v mesta in okolic:. iLnstlde ^ualc® ■ vi« S. Servoio 2. — Telefon Odlikovana tocorso cevi In cemeM i ploH, tenco? lis ometnsts Ksniair. :: | aa mk*TTftio del« ▼ eecaatiK. Cene smerne, 4 H« t Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša preljuba hči, vnukinja in sestra gospodična včeraj, ob 6. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena z svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode danes, v soboto, 2. avgusta ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti na pokopališče v Dutovljah. Dutovlje, 2 avgusta 1913. Ivan In Matilda Ravbar, s'ariši. Milica Ravbar, Beatru, stari oče In mati. Trst -- kopelj Grljan-M ram \r Salonski parnifc JOLGSCr (za 400 useli). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica O'lhodl od pomolu St. Karla * Tr*tu. V tednu: Ob 9'/4 zj., •/, in « pop Povrstek iz Grijana: Ob 12 V« ft V« m 9 V* pop. Oh nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) o'j S1/,, U zj., 2%, 4 V4, 6V, io h*) pop. U GrMana: Ob 10 l -i '/4 zjutr., 31,2, 5 Vi, 7 '/«*) in 10 pop. = Fvent v žaja. CENE: Vožnja tia in nazai . . K 1"—, , „ B s kopeijo vr;d „ 1*30. , „ „ » za otroke w 1*—f Samo ena vožnja......„ —'60. „ „ „ za otroke • . . „ *30, Za naročnike znižane cone. izurjena v trgovini z mešanim folii-gom ter vešča slovenščine in nein-ščine, ž>11 Dremenitl službo. - Ponudbe na M. Černe, Celje, Savinska ulica. ODLIKOVANA tržafRii eiii^l ULICA QI08U^ CARDUCCI ST 31 Razun rstiS^nih izberov ■•aiih.'\j5Th mrihtfb afcih oouv»l po aajniŽJiL o-=.iaii at' pro ia y?o i«Tednth cenah : Usnja Biiscalf s tra- ovl . . . . no K Us«'«? Boxralf z elastiko . . . . on Y Us*;« tSoiCfait ovitka Oerbv K Usn)i> Bc^calf z zapon^Eci Trlomph no I* Ki sti za dećt« 1 1C nihcj. - YcakoY. bi„go fec • tod • ... ; s 5Q <0-50 vrat« Oblike moderne. -■ Delo zelo trpemo. Oblastveno dovoljena proeisija. s PRODAJALNA ČEVLJEV R. NEUMANN TRST ~ CORSO ŠTV. 29 — TRST ltkvidfra, Ia se prodajo ysl v zalogi nahaja jot-1 se čevlji — po Izredno zuižauili cenah. Znano je, da prodaja ta tvrdka samo blago I.e vrste in je s tem vsakomur dana prilika, da se preskrbi z dobrimi in finimi čaviji po izredno nizkih ceaah. BS '^^g^ ^ B ^ ^ ^ m y 1 St' is- m ^mm m Proda se ali da v najem Prvovrstna mehanična pralnica — ™ s pridejano delavnico za likanje —— m obstoječa več nego 30 let. — 10 strojev, 4 električni motorji. Mnogobrojni klijenti. - Ugodna prilika. - Dovoli se tadi ohjšano plačevaiiTr. Ponudbe pod .,PKIMAB1A lh80<4 na lnseratni odd. Edinosti, ul. Galatti 1}0. Velika zaloga vsakovrstnega sira. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2*SO in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, sir in vsakovrstne slanine« == Priporoča se vdani J J. Suban, trst, ulica Giorsii Oasarl tt 10,