oGueLska,
Al PRAVICA
GlASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Druga seja Glavnega odbora PNOO za Slovensko Primorje in Trst. — Proglas Centralnega komlteta VKP (b).
Zasedanje obeh domov Ljudske skupščine.
Ustava FLRJ.
Grško vprašanje pred Varnostnim svetom. — Z zasedanja organizacije Združenih narodov.
|^^J^^Št^3^^^J(zhaj^vsa^da^razen ob ponedeljkih
Ljubljana, sreda, 6. februarja 1946
1
Mesečna naročnina Din 40.—
I
Cena Din 2.—
Glavni odbor PNOO Pozdravlja maršala Tita
5„i	odbor PNOO je poslal mar-
bitu naslednjo brzojavko:
kr-5- dr,uSe seje Glavnega odbora Po-nji'Jinskega narodno osvobodilnega dnA8*2? Slovensko Primorje in Trst nnTL ’ l ruaria 1 v Trstu Vam ob ipli o, .so narodi Jugoslavije spre-y v. n°v° l judsko ustavo in ko so pod nci m P^^sedstvom dobili svojo prvo HpmV£° j.ludsko vlado, ki je resnični loSn / 1<:n* *zraz volje, moči in od-.jlvsega ljudstva Jugoslavije, po-vjj- m° tople čestitke. V tem dogodku nr,A0-"0V0 zmago demokracije, novo flemHi ^.na Poti za utrditev miru in ,i i 0 rac'.ie v tem delu Evrope, nov dQ sv°t>°drie volje ljudstva. V tem n+5\? vidimo predvsem ponovno hnrt ! tistih sil, ki so ves čas osvo-nud l"16 voine P°d Vašim vodstvom stva t n-0 mozno pomoč borbi ljud-Julijske Krajine za uničenje fa-
šizma in za uresničenje njegovih pravičnih nacionalnih zahtev. Ljudstvo Julijske Krajine in Trsta je mnogokrat izrazilo svojo odločno volj.o po priključitvi k FLRJ, zato je z vso odločnostjo sodelovalo v diskusiji o projektu tiste ustave, ki je danes končno postala dejstvo, postala priznani osnovni zakon FLRJ. V Vas in v Vaši vladi ter v sprejemu ustave, ki jo je naše ljudstvo sprejelo tudi za svojo, vidi ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta jamstvo, da bodo izpolnjene njegove odločne zahteve. Zato Vam v njegovem imenu izražamo svojo hvaležnost za Vaše veliko storjeno delo. Odločno izjavljamo, da bomo šli z Vami po poti, ki ste jo začrtali v času junaške narodno osvobodilne vojne, tudi v bodoče, ko se bije in se bo bila odločilna bitka za utrditev pravičnega miru in pravičnih meja med Jugoslavijo in Italijo.
PNOO za Slovensko Pr morje in Trst polaga obračun o svojem dosedanjem detu
Proglas Centralnega komiteta Vsezvezne Komunistične partije (boljševikov)
vsem volivcem, delavcem in delavkam, kmetom in kmeticam, borcem Rdeče armade in vojne
mornarice ter sovjetski inteligenci
rih p	2,	februarja	se	je	v	prosto-
°dbo°	nar°dno	osvobodilnega
Vršilaa A* ^ovensh° Primorje in Trst pN00 r>ru^a seia Glavnega odbora
Po
več kot polletnem razdobju
pr *? z°Pet sestal »primorski parlament«. Fran A Predsedstva PNOO-ja tov.
Drici * evK )e ob otvoritvi seje vsem stvo t*™ ^lanom pojasnil, da predsed-
včasih drugič
Jako dolgo ni sklicalo
seje, ker
niso bile primerne okoliščine, no «M-Pa !z drugih razlogov ni bilo mož-2at ,lcanie. Ta seja pa je bila sklicana del	Položi PNOO obračun o svojem
u ln skupno s člani Glavnega odbora
pregleda	sliko	trenutnega	političnega
položaja ter da pred vsem svetom ugotovi gotova- dejstva in si postavi smernice za bodoče delo. Pozval je vse člane, naj o	vsaki	stvari	odkrito povedo svojo
sodbo
Poročilo predsedstva je podal tajnik tov. dr. Puc Boris. V obširnem referatu je	očrtal delo	predsedstva	PNOO od
zadnje seje odbora dne 8. VI. 1945 do danes.
Sledil je referat podpredsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora	tov. Borisa	Kraigherja	o »Ljudski
oblasti in obstoječi civilni upravi«.
Govor tov. Borisa Kraigherja
T
(Jje 0v- Kraigher je orisal politično oza-ne Aes°glasja, ki obstoja na področju co-ske Julijske Krajine med organi ljud-Uprav rJ 'n anglo-ameriške vojaške PoročT ial >e’ da )e lz predhodnih zam“ ,razvidno, da so vsi napori ostali so „ danes v coni A ne samo, da nkuim°- ° osv°bodilnim odborom, res-kajšni m lzv°ljenim predstavnikom tu-®4redK j .Ijudstv3, vzete vse izvršne in m0£n oc*ajne funkcije, temveč so danes ttialQo ,0krnjene že tudi osnovne, for-pravjj ohretične človeške pravice: ra a, 2druževanja, pravica tiska, govo-stavnji, tudi že osebna lastnina pred-
ljudska oblast. Torej je nadaljeval tovariš
našaj. °m. ljudstva ni več sigurna. »Da-Cev Vojna uprava se še devet mese-cij končani vojni poslužuje rekvizi-m0re eL??n'h sredstev in lokalov, kadar ljudsk 1° v *kodo demokratičnemu Sovragu gibanju in v korist njegovim ljudstv °m ter reakciji. Na eni strani sti,	antifašistični	borci, brez obla-
°sn0Vnef m°žnosti vpliva na oblast, brez &čia	lormalno-demokratičnih svobodnih	drug‘ strani	diktatura reakcio-
)i daje ’ diktatura zunanje reakcije, ki Nat ^S° Podporo domača reakcija.« iudstv° 16 razf°žil, zakaj so vsi poizkusi vil, (jaa os.tali zaman. Pri tem je ugoto-ka*alo Sj ,e v zadnjih mesecih jasno po-
?traktn ne *>re ’n n‘ *1° za nek° ak"
I* Vedn dem°kracijo, ampak gre in dštVa° š'° resničnim predstavnikom L*Va d Z-a demokracijo v rokah ljud-c>ia reakciji. »Osnovna demo-
,pa. ie
a*gh	Clne'“
Sa. Prim' i-nad pičlo manjšino tistih, ki Sl*ju, av^i®ni vdinjati se vsakemu na-slvo, na So pripravljeni na vsako izdaj-Ostatiejo Vsako umazanijo, samo da lahko ■*a Polo. 'J 6ehičnih razrednih razlogov 111 Uasiljjl ' k‘ jim omogočajo zatiranje LPr°tno .nad večino, nad ljudstvom. Na-«v^e laži^mu pojmovanju demokracije »d etnokracija ločiti pojem obla-rt *•	demokratične oblike. Obla-
r\ ' kar •	značaj nečesa ,vzvišene-
Dr^raJii ‘2,Ven ljudi in izven družbe. njaV*°e k10- hožei° omejiti na formalne vsakgjutke, oblast pa strogo ločiti e^?atni i,4 vPliva ljudstva, očuvati jo Dalje £anišini-i e.. Utore razložil, da se reakcija danes az>, nit; P?služevati več demokratičnih Se PoslujJJp.rldl fašističnih metod, zato Pa ho£ej0 ,C,'nfervencije ruuaujU1 s‘l- Te Opazovalci i nekaki nezainteresirani 8 '. kar iePi- kr>nko pomoči uničiti ti-Se ie borilo ,ausfvo ustvarilo in za kar Na konti
fazviden iz ret”em položaju, ki je bil J,. Pokaz-ilPte^uhodnih poročil, je govor-ljudski nr ?aj "tomenle, ki kažejo pro-c!?ni»tični ° Te.mokratični in interven-Cli' Stareti-, na ai. postopka pri restavra-na8a anartt V bAstvu fašističnega držav-Uitev Parata- »Prvi I.L	..u:
—»sv narrvJ -*vi taa primer je uki-^Uniente k;nC--u>Si,obc>dlln'l1 odborov. Ar-Nška voinJU 1 uporabila anglo-ame-’'6Prezentativn Upra'va' da U odbori niso ni, ne predstavljajo vseh
slojev prebivalstva, vseh strank itd,, so ljudski vodilni oblastveni organi s svojimi predlogi popolnoma ovrgli. Ponujali so nove demokratične volitve, toda niso pristali nanje. Na vsak način so hoteli odstraniti narodno osvobodilne odbore ter so zato izdali zloglasno uredbo št. 11, ki predstavlja smešenje najosnovnejših načel demokracije.«
Nato je tov. Kraigher obravnaval drugi podoben primer, vprašanje narodne milice. Tudi ta je bila reakciji nevarna, ker ni bila biriški aparat oblastnikov, temveč varnostni organ ljudstva samega. Zato so ji namenili isto usodo kot narodno osvobodilnim odborom in tudi v tem primeru navedli kup namišljenih argumentov, ki so bili prav tako ničevi kot prejšnji. Ustvarili so novo policijo, v kateri so zbrani ljudje vseh narodnosti in strank. V njej je veliko število bivših kvesturinov in fašistov. Tisti pa, ki ne izvirajo iz teh vrst, gredo skozi vrsto sit in rešet. Vsakega zato vprašajo, preden je sprejet, ali je za Tita ali za kralja. S tako policijo ljudske oblasti gotovo ne morejo najti kompromisa.«
Iz vsega navedenega je povzel tov. Kraigher naslednje zaključke:	»S po-
močjo intervencije zunanjih sil je torej proti volji tukajšnjega ljudstva ustvarjeno stanje, ki je protiljudsko, protidemokratično, ki nima ničesar skupnega z osnovnimi načeli suverenosti naroda in samoodločbe, in nima ničesar skupnega z načeli Atlantske listine. Takega stanja eveda ne priznamo. Ugotavljamo, da je nova civilna uprava protizakonita, ker e protidemokratična, ker je formirana z dekreti zunanjih sil, ker je nasprotna vsem mednarodnim običajem. Zato na tej osnovi sodelovanje ni mogoče. Kakšno rešitev tega stanja predlagamo? Ne bomo tu govorili o tem, kaj bi bila dolžnost zunanjih sil, če bi hotele ostati zveste načelom Atlantske listine. To je njihova stvar. Ce hočejo pri ljudstvu ponovno dobiti tisto zaupanje, ki so ga uživale nekaj časa v teku vojne, potem naj prenehajo s prakso dekretiranja, s prakso nasilja, s kolonialno prakso in naj govore z ljudstvom in njegovimi predstavniki ne s stališča nekih »vzvišenih razsodnikov«, ampak s stališča soborcev. Ne vem, ali je to danes še mogoče z ljudmi, s katerimi imamo konkretno opravka. Mi si takega preokreta na vsak način želimo, ker bi hitro omililo napeto ozračje in nerazpoloženje tukajšnjega ljudstva proti zavezniškim vojskam.«
Dalje je tov. Kraigher govoril o nalogah, ki stoje pred odbori ljudske oblasti v zvezi z obstoječim stanjem. Naštel je vrsto ukrepov, ki bi bili nujni za izboljšanje težkih življenjskih pogojev. »Sedanji upravni aparat tega ni zmožen. Množica uradnikov sedi danes v uradih Trsta in Gorice. Kaj delajo, nihče ne ve, predstavljajo pa ogromno finančno breme za naša mesta in za pokrajino. Smešno bi bilo pričakovati, da je ejp sam življenjski problem Julijske Krajine in Trsta mogoče rešiti s pomočjo tega bed-
Tovariši!
Državljani naše dežele bodo 10. februarja 1946 volili poslance v Vrhovni sovjet ZSSR.
Preteklo je 8 let od prvili volitev v Vrhovni sovjet ZSSR. Vojna je preprečila, da bi se vršile redne volitve v času. ki ga določa sovjetska ustava. Sedaj, ko je veliko Domovinska vojna zmagoslavno končana in je pričelo obdobje mirnega razvoja, je sovjetskemu ljudstvu omogočeno, da izvede volitve za poslance v Vrhovni sovjet ZSSR.
Na zadnjih volitvah je Boljševiška partija pozivala volivce, da glasujejo za kandidate bloka komunistov in ne-partijcev. Tedaj so državljani in državljanke Sovjetske zveze enodušno glasovali za kandidate bloka komunistov in nepartijcev. S tem je naše ljudstvo enodušno odobrilo politiko Komunistične partije in ji izrazilo popolno zaupanje.
Na bližnjih volitvah nastopa Boljševiška partija prav tako kot enotni blok v tesni zvezi z nepartijskimi delavci, kmeti in inteligenco. Kakor za časa prejšnje volivne kampanje tako stopa Partija tudi sedaj na volitve skupno s sindikati, Komsomolom in drugimi organizacijami in združenji delovnega ljudstva.
Komunistična partija pričakuje, da bodo volivci na bližnjih volitvah za Vrhovni sovjet ZSSR dali svoje glasove Boljševiški partiji in tako odobrili njeno politiko. Partija se nadeja, da bodo vsi volivci glasovali za kandidate, ki jih predlaga Komunistična partija skupno z nepartijci t. j. za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Zakaj Komunistična partija pričakuje in se nadeja, da bo Sovjetsko ljudstvo na bližnjih volitvah odobrilo njeno politiko in da bodo glasovali volivci za kandidate bloka komunistov in izvenpartijcev?
Boljševiška partija, računa na zaupanje ljudstva in podporo volivcev kandidatom bloka komunis-tov in izvenpartijcev, ker so se sovjetski ljudje lahko v dolgoletnih preizkušnjah prepričali o pravilnosti politike Partije, ki odgovarja' najglobljim interesom ljudstva in da je vse delovanje Partije boljševikov pomenilo predano službo ljudstvu.
Pod vodstvom Boljševiške partije so narodi naše dežele utrdili svojo oblast in jo očuvali pred intervencio-nisti in belogvardejci.
V času mirne izgradnje se je Komunistična partija neumorno borila za dvig narodnega gospodarstva in povečanje gmotnega blagostanja ljudstva. Pravilna politika Boljševiške partije je spremenila našo deželo v napredno in močno socialistično državo. Vsako leto je postajalo življenje prebivalstva boljše, kulturnejše in naprednejše. Boljševiška partija je imela pred očmi nevarnost napada imperialističnih razbojnikov na našo deželo in je pozivala sovjetske ljudi k neumornemu delu za povečanje obrambne moči domovine. Delavci niso štedili ne moči, ne sredstev za učvrstitev obrambe Sovjetske zveze in da bi dvignili vojaško gospodarsko moč sovjetske države.
Zahrbtni napad fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo je postavil našo deželo pred težke preizkušnje. Nikdar ni bila naša domovina v taki ogromni nevarnosti. Nemški fašisti so imeli namen uničiti sovjetsko državo, osvojiti našo deželo, oropati njeno bogastvo, uničiti milijone sovjetskih ljudi, zasužnjiti naše ljudstvo in ga obsoditi na večno nesrečo in muke. Slo je za življenje ali smrt sovjetske države, za življenje ali smrt sovjet-
skega ljudstva in za to, ali bodo narodi Sovjetske zveze svobodni, ali pa bodo padli v suženjstvo.
Na poziv Boljševiške partije in na poziv tovariša Stalina so se dvignili vsi narodi sovjetske dežele v zaščito domovine. Vse ljudske sile so se osredotočile za dosego istega cilja: uničiti nemško ■ fašistične napadalce. Da bi si priborili zmago, se sovjetski ljudje niso ustrašili nobenih žrtev in težav ter so prenašali vse vojne težave in samozatajevanja ter se junaško borili in delali za zaščito domovine. Zgodovina ne pozna primera tako požrtvovalnega boja narodo za svojo domovino.
V prvem obdobju vojne je doživela naša armada začasne neuspehe. Sovražniku je uspelo zasesti znaten del sovjetskega ozemlja. Bilo je tudi nekaj trenutkov, ko je nastal obupen položaj, ker je morala Rdeča armada zapustiti naše ljubljene vasi in mesta. V tem težkem času je pokazalo sovjetsko ljudstvo veliko zaupanje in dalo veliko pomoč Komunistični partiji in sovjetski vladi. Komunistična partija visoko ceni zaupanje sovjetskega ljudstva, ki ga je pokazalo v tem težkem času. Sovjetsko ljudstvo je pod vodstvom Partije Lenina - Stalina	izvoje-valo zmago v ogorčenih bojih s sovražnikom. Naša pravična stvar je zmagala. Uničeni so tako nemški kakor tudi japonski imperialistični napadalci. Sedaj je naša domovina izven nevarnosti nemškega prodiranja na zapadli in japonskega na vzhodu.
Sovjetska zveza	je kot	rezultat
zmage nad nemškimi in japonskimi imperialisti utrdila	varnost	svojih
meja in podprla državne interese ljudstva v naši deželi in njihovo narodno samostojnost,	svobodo	in kul-
turo.
Sovjetsko ljudstvo in Rdeča armada sta osvobodila Zapadno Ukrajino, ki se je pred samim začetkom vojne pridružila Sovjetski zvezi, od nemšik fašističnih zavojevalcev. Sedaj so določene zapadne meje Sovjetske Ukrajine po pogodbi s Poljsko o sovjetsko-poljski meji. Po pogodbi z Romunijo je prišla v sestav Sovjetske zveze severna Bukovina, po pogodbi s Češkoslovaško pa je prišla v sestav naše države tudi Podkarpatska Ukrajina. Odslej združuje Sovjetska Ukrajina vse ukrajinske dežele, za kar se je ukrajinski narod stoletja zavzemal.
Uresničile so se stoletne težnje beloruskega naroda, da se združi v enotni narodni državi. Sedaj so po pogodbi s Poljsko določene zapadne meje Sovjetske Belorusije. Vse ozemlje, ki je naseljeno z Belorusi, je končno združeno v enotni Sovjetski Belorusiji.
V Sovjetski • Moldaviji so združena vsa ozemlja, na katerih živi moldavsko prebivalstvo.
Na Baltiku so bile osvobojene izpod nemškega jarma Sovjetska Litvanija, Sovjetska Letonija in Sovjetska Estonija.
Uresničena je pravična zahteva litvanskega naroda s tem, da mu je vrnjeno Klajpedsko področje, ki so ga Nemci odtrgali od Litvanije.
Sovjetski zvezi je priključeno področje Kdnigsberga in na Baltskem morju imamo sedaj dobro pristanišče, ki ne zamrzne.
Na severozapadu smo vzpostavili našo mejo s Finsko v skladu s sovjet-sko-finsko pogodbo iz leta 1940. Na severu je bilo vrnjeno Sovjetski zvezi ozemlje na področju Pečenge. Sovjetska zveza ima sedaj na ozemlju Finske pomorsko oporišče v Parkuaalu
Uddu.
Na Daljnem vzhodu so bili vrinjeni naši deželi Kurilski otoki in Južni Sa-
nega, razpadajočega, do dna gnilega starega fašističnega aparata. Le narodno osvobodilni odbori bi se mogli lotiti reševanja teh problemov.« Nakazal je, v čem mora biti delo narodno osvobodilnih odborov v tej težki situaciji.
»Radi sprejmemo kritiko,« je končal svoja izvajanja tov. Kraigher, »ki bi mogla okrepiti našo borbo za čim hitrejšo zmago v boju za ljudsko oblast, odločno pa morajo narodno osvobodilni odbori razbiti vse tendence, ki bi hotele zapeljati pod krinko »sodelovanja« naše ljudstvo na pot dokončne likvidacije njegove oblasti, dokončne likvidacije resnične demokracije. Na osnovi diskusije po prejšnjih referatih, na osnovi duha, ki vlada v naših vrstah, smatram za potrebno, da PNOO smatra za svojo dolžnost, z vsemi silami nadaljevati z borbo za ljudsko oblast. Sodelovanja na protiljudski osnovi ne moremo sprejeti in mislim, da je to mnenje nas vseh, če izjavljam, da je sodelovanje možno samo na osnovi obnove ljudske oblasti«.
Referat tov. Kraigherja je bil sprejet z velikim odobravanjem. Tov. predsednik je nato otvoril diskusijo, v kateri so člani Glavnega odbora s konkretnimi pri-
meri podkrepili izvajanja tov. Kraigherja.
Glavni odbor je soglasno izglasoval več resolucij: Resolucijo, naslovljeno Organizaciji Združenih narodov, resolucijo o ekonomskem stanju pokrajine, o zahtevi izgona vojnih zločincev iz cone A Julijske Krajine, glede kulturno prosvetnega dela ter končno resolucijo, s katero Pokrajinski narodno osvobodilni odbor odklanja vso odgovornost za nesoglasja z anglo-ameriško vojaško upravo. Predlog odvetnika tov. dr. Fornazariča iz Gorice, da se s seje pošlje pozdravna brzojavka maršalu Titu, je bil sprejet z navdušenim ploskanjem.
Na kraju sta bila izpopolnjena Glavni odbor Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst ter Predsedstvo PNOO-ja. Predsedstvo je sestavljeno takole:	predsednik
Bevk France, podpredsednika dr, Po-gassi Giuseppe in Kraigher Boris, tajnik dr. Puc Boris, člani predsedstva: Babič Branko, Laurenti Eugenio, Beltram Julij, Komar Angelo, Jelinčič Zorko in Bolio-ni Mito. Ker je bil dnevni red izčrpan, je tov. predsednik Bevk France zaključil sejo in zagotovil vsem članom, da se bo Predsedstyo ravnalo po sklepih seje.
halin. Sedaj ne bodo več predstavljali sredstva, ki bi oddaljevalo Sovjetsko zvezo od Oceana in ki bi služilo kot oporišče japonskemu prodiranju na naš Daljni vzhod, ampak bo to sredstvo za direktno zvezo Sovjetske zveze z Oceanom in oporišče za obrambo naše dežele pred japonsko napadalnostjo. Vzpostavljene so pravice naše države na Port Arturju v južnem delu Mandžurije, kar prav tako utrjuje varnost vzhodnih mej Sovjetske zveze. Zmaga sovjetskega ljudstva v Domovinski vojni v letih 1941 do 1945 pomeni zmagoslavje politike Vsezvezne komunistične partije (boljševikov).
Partija Lenina-Stalina je vedno smatrala za svojo sveto dolžnost in kot svojo prvo nalogo to, da utrjuje našo sovjetsko socialistično državo in dviga njeno moč. Sovjetska oblast je razbila okove, ki so vezali razvoj naše dežele in jo dovedla do zmage socialističnega reda, ki je dal našemu ljudstvu in naši armadi veliko moč. Sovjetski red ni samo najboljša oblika organizacije ekonomskega in kulturnega napredka dežele v času mirne izgradnje, ampak je tudi najboljša oblika mobilizacije vseh ljudskih sil za odpor proti sovražniku v času vojne. Niti ena druga država ne bi prestala take preizkušnje, kakršno je prestala Sovjetska zveza.
Kdor hoče, da bo naša država tudi v bodoče močna, bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
V času Domovinske vojne se je pokazala v vsej svoji moči moralna in politična enotnost sovjetskega ljudstva. Delavski razred Sovjetske zveze je opravljal v času vojne naporno delo, ko je pomagal fronti in pokazal resnično delovno junaštvo. Če naša armada ni občutila pomanjkanja v strelivu in opremi, je to smatrati predvsem kot zaslugo našega delavskega razreda. Naši kmetje so organizirani v kolhozih neumorno delali na poljih in oskrbovali našo armado z življenjskimi potrebščinami, kakor tudi prebivalstvo, in so tako prispevali s svojim ustvarjalnim delom neprecenljiv delež pri uničenju sovražnika. Obogatila se je tudi sovjetska znanost, tehnika, kultura in umetnost z novimi pomembnimi uspehi in odkritji. Delavci, kmetje in izobraženci so se junaško borili v vrstah Rdeče armade, vojne mornarice in v partizanskih oddelkih. Brezprimerne težave v vojni pa niso zlomile volje, duha in enotnosti sovjetskega ljudstva, ampak so jih še bolj prekalile.
Kdor hoče, da bo naše ljudstvo enotno, složno, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Sovjetska država temelji na enakopravnosti in prijateljstvu med narodi. Delavci vseh narodnosti Sovjetske zveze so v mirni dobi razvijali v bratski složnosti svoje gospodarstvo in kulturo. V trenutku velike nevarnosti so se vsi narodi Sovjetske zveze kot bratje dvignili za zaščito svoje matere — domovine. Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Azerbejdžanci, Gruzinci, Armenci, Turkmenci, Uzbeki, Tadžiki, Kazaki, Kirgizi, Karelijci. Moldavci, Litvanci, Letonci, Estonci in vsi drugi narodi naše velike dežele so požrtvovalno branili sovjetsko domovino. Pri tem se je pokazal ognjeviti in živi sovjetski patriotizem sovjetskega ljudstva ter življenjska moč politike, ki jo neumorno izvaja Boljševiška partija.
Sovjetski patriotizem je zbližal vse narode in ljudstva naše dežele v složno bratsko družino. Sedaj je vsem jasno, da so lahko ohranili svojo svobodo in neodvisnost prav zato, ker so bili združeni v Zvezi sovjetskih socialističnih republik. V Domovinski vojni se je še bolj utrdilo prijateljstvo narodov, ki so se še bolj tesno združili okoli starejšega brata — ruskega naroda.
Kdor želi, da bi bili narodi Sovjetske zveze tudi v bodoče svobodni in enakopravni, in kdor želi, da bi se tudi v bodoče utrjevalo prijateljstvo med narodi ZSSR, bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Sovjetska zveza je postala močna država zato, ker je v naši deželi zmagal socializem. Na temelju socializma smo odstranili stoletno gospodarsko zaostalost naše dežele. V času petletk je sovjetsko ljudstvo zgradilo s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom napredno socialistično gospodarstvo. To je rešilo našo domovino v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji. Gospodarski temelj sovjetske države se je pokazal neprimerno bolj sposoben za življenje kakor pa gospodarstvo sovražnih držav.
Naša industrija je v vojnem času iz meseca v mesec povečavala 'Svojo proizvodnjo m je vedno bolj izdatno zalagala Rdečo armado z letali, tanki, topovi, strelivom in opremo. Sedaj, po končani vojni, prehajajo naše tovarne na mirnodobno proizvodnjo. Naši deželi se odpiraj0 široke možnosti razvoja industrije in vsega narodnega gospodarstva. Sovjetski deželi ne grozijo krize in pre-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Proglas Centralnega komiteta Vsezvezne Komunistične partije (boljševikov)
Nadaljevanje s 1. strani.
tresi, ki se dogajajo v kapitalističnih deželah. V Sovjetski zvezi ni in ne bo niti kriz, niti brezposelnosti.
Pred sovjetskim ljudstvom stoji naloga čim hitrejše obnove in nadaljnega razvoja socialistične industrije in prometa. V bližnji petletki je neobhodno potrebno zajamčiti nadaljni porast naše težke industrije, omogočiti, da bi dobila naša dežela čim več kovin, premoga in nafte ter da bi izdelali čim več orodnih strojev, lokomotiv, vagonov, avtomobilov, traktorjev in drugih strojev. Doseči moramo, da bosta razpolagala naša industrija in promet s še boljšimi napravami in izpopolnjenimi stroji in bi se tako stavile v službo narodnega gospodarstva dežele vse pridobitve napredne znanosti in tehnike.
Kdor želi novo procvetanje sociali-čne industrije, kdor teži za tem, da bi doseglo naše socialistično gospodarstvo v najkrajšem času predvojno raven in jo znatno prekoračilo, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartij-cev.
Zaradi zmage kolhoznega sistema je postala Sovjetska zveza dežela naprednega socialističnega poljedelstva. Na temelju kolhozne ureditve je bila preobražena najbolj zaostala panoga narodnega gospodarstva - poljedelstvo. Sovjetska država je v času mirne izgradnje ustvarila na tisoče strojno-traktor. postaj in oskrbela kolhoze in sovhoze s sodobno strojno tehniko. Kolhozni sistem je pokazal med vojno svojo veliko življenjsko moč. Če ne bi imeli kolhozov, bi poljedelstvo med vojno popolnoma upadlo, armada in dežela pa bi ostali brez življenjskih potrebščin. Samo s pomočjo kolhozov je lahko naše poljedelstvo častno izvršilo naloge vojnega časa.
Kolhozne vasi so morale med vojno prebroditi precejšnje težave. Naša industrija, ki je delala za fronto, ni imela možnosti, da bi zadovoljila potrebe poljedelstva. Po vaseh se je zmanjšalo število traktorjev, kombajnov in drugih poljedelskih strojev. Nemški napadalci so uničili poljedelstvo v zasedenih deželah. Pred sovjetskim ljudstvom leži naloga, da popolnoma obnovi in še bolj razvije vse panoge poljedelstva. V bližnji petletki je neobhodno potrebno zadovoljiti neodložljive potrebe vasi in poskrbeti, da bi dobile vasi več traktorjev in drugih poljedelskih strojev, da se razširijo in izpopolnijo strojno-traktorske postaje in pospeši elektrifikacija kolhozne vasi. Naloga obstoji v tem, da se obnove in prekoračijo predvojne setvene površine, da se znatno poveča žetev na kolhoznih poljih in poveča število glav živine in njeno produktivnost. Treba je doseči^ to, da bo naša kolhozna vas v najkrajšem času prebrodila težave, ki jih je povzročila vojna, in bi vsi kolhozniki lahko dobro in kulturno živeli.
Kdor želi nov procvet socialističnega poljedelstva, kdor teži za tem, da bi imela naša dežela čim več žita in drugih poljedelskih proizvodov ter da bi vsi kolhozniki lahko dobro in kulturno živeli, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Sovjetska država je vedno smatrala za svojo dolžnost, da neprestano skrbi za sovjetsko ljudstvo in izboljšuje njegovo gmotno blagostanje. V času mirne izgradnje se je zelo izboljšala gmotna in kulturna življenjska raven sovjetskega ljudstva. V vojnem času se je moralo naše ljudstvo podvreči velikemu samo-zatajevanju. Posledice vojne in razruše-nje, ki ga je povzročil v naših krajih sovražnik, je neizbežno občutiti še sedaj. Življenjski pogoji prebivalstva so še vedno težki. Napeti je treba vse sile, da bi sovjetski ljudje lahko boljše in bolj brezskrbno živeli.
Naloga je v tem, da bi se znatno povečalo blagostanje delavcev in bi sovjetska država lahko nudila prebivalstvu več življenjskih potrebščin in blaga široke potrošnje, da bi se izboljšalo življenje prebivalstva naših mest in vasi, da bi se razširila gradnja stanovanj, bolnišnic, porodnišnic, da bi se povečalo število okrevališč, sanatorijev, dečjih domov, zabavišč, menz in drugih nabav-ljalnih ustanov. Povečati je treba vsakodnevno skrb za žene in otroke, izboljševati še naprej delovne in življenjske pogoje sovjetskih žena in še bolj pritegniti sovjetske žene k aktivnemu sodelovanju v vsem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju naše dežele. Neprestano je treba imeti skrb za izboljšanje pogojev dela in življenja sovjetske mladine ter doseči, da bo naša mladina visoko kvalificirana, da obvlada znanost in kulturo, da si osvoji znanja.
Še bolje je treba organizirati delo in življenje demobiliziranih _ vojakov Rdeče armade in invalidov iz Domovinske vojne in posvečati splošno pozornost družinam rdečearmejcev, ki so dali svoja življenja za domovino, ter neprestano skrbeti za družine častnikov in borcev Rdeče armade, ki zagotavljajo sovjetskemu ljudstvu varnost in mirno delo.
Kdor hoče, da bodo živeli sovjetski ljudje čim bolj varno in kulturno življenje, kdor teži k porastu gmotnega blagostanja našega sovjetskega ljudstva, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Za časa sovjetske oblasti je postala naša dežela napredna in kulturna. Pred vojno je dosegla kultura narodov v ZSSR velike uspehe. Neprestano je rastlo število šol in višjih prosvetnih ustanov, gledališč, kinematografov, klubov in čitalnic. V času delovanja' sovjetske oblasti so se milijoni delavcev in kmetov ter njihovih otrok izšolali na višjih in srednjih šolah in postali intelektualni delavci. V vojnem času je bilo pod silo razmer potrebno omejiti stroške za kulturne potrebe in trošiti manj sredstev za ljudsko izobrazbo. Veliko škode so prizadejali kulturi in ljudski izobrazbi nemški fašistični napadalci, ki so ponišili in oropali mnogo šol ter kulturnih in
znanstvenih ustanov v zasedenih področjih.
Naloga je v tem, da se popolnoma obnovijo in znatno pomnožijo osnovne in srednje šole, višje prosvetne ustanove, ljudske čitalnice, gledališča, kinematografi in da se doseže nadaljnji procvet sovjetske kulture in umetnosti. Neobhodno je potrebno skrbeti za nadaljni razvoj sovjetske znanosti, vsestransko podpirati znanstvenike, doseči razširjenje znanosti med ljudskimi množicami ter razširiti in izboljšati pouk znanstvenih in tehničnih kadrov. Sovjetska znanost in tehnika morata neprestano napredovati in biti v prvih vrstah svetovne znanosti in tehnike.
Kdor hoče čim hitrejši uspeh in razvoj kulture, znanosti in umetnosti v naši deželi, kdor teži za tem, da bi imelo novo pokolenje v naši deželi čim boljšo izobrazbo, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Nemški fašistični napadalci so v času vojne prizadejali naši deželi težke rane in povzročili mnogo muk in neprijetnosti sovjetskemu ljudstvu. Nemški zločinci so požigali in uničevali naša mesta in vasi, rušili in ropali naša industrijska podjetja, prevozna sredstva, kolhoze in sovhoze in strojnotraktorske postaje. Sovjetsko ljudstvo je pričelo obnavljati področja, ki so osvobojena izpod nemške okupacije. Toda storjeni so šele prvi koraki v ustvarjanju normalnih pogojev za življenje prebivalstva, ki je trpelo zaradi navala fašističnih tolp. Naše ljudstvo bo moralo vložiti mnogo truda in energije, da bi se zacelile rane, ki so jih fašistični izrodki prizadejali naši deželi. Pred sovjetskim ljudstvom leži naloga popolne obnove tovarn, podjetij, električnih central, rudnikov, železniških prog, kolhoze, strojno-traktorskih postaj in sovhozov, ki jih je uničil sovražnik, mora pa tudi obnoviti stanovanja in dograditi nova, da bi pripravili dom vsemu delovnemu ljudstvu, ki je trpelo zaradi nemške okupacije.
Kdor hoče, da bi bilo gospodarstvo, ki ga je uničil sovražnik, čimprej obnovljeno, in da bi se ustvarili normalni pogoji za življenje prebivalstva v krajih, osvobojenih izpod nemške okupacije, kdor želi, da bi se rane, ki jih je povzročila vojna, v najkrajšem času zacelile, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Sovjetska zveza je stopila v novo obdobje svojega zgodovinskega razvoja. Naša slavna Rdeča armada ščiti mimo in konstruktivno delo sovjetskega ljudstva. Rdeča armada, ki jo vodi Boljševiška partija,^ je v vojnem času prekosila sovražnika s svojo silo in spretnostjo v bojevanju. Sovjetski borci so pokazali junaštvo in hrabrost v bojih za domovino. Sovjetska pehota, topništvo, letalstvo, tankovske edinice, vojna mornarica in vse oborožene sile ZSSR so častno opravile svojo dolžnost do domovine. Sovjetsko ljudstvo se lahko zanese na svojo armado. Komunistična partija se bo tudi v bodoče neumorno borila za rf&daljno krepitev oboroženih sil sovjetske države.
Kdor hoče, da bodo meje naše domovine nepristopne sovražniku, kdor teži za tem, da bi se naša Rdeča armada in vojna mornarica še nadalje krepili kot zvesti zaščitnici naše domovine, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Zmaga sovjetskega orožja ter politika miru in prijateljstva med narodi, ki jo vztrajno in neomajno izvaja sovjetska država, sta dvignili mednarodni ugled Sovjetske zveze in visoko dvignili vlogo ZSSR pri reševanju vseh mednarodnih vprašanj.	.	.
Sovjetska država je zmagala v vojni in je znala očuvati državne interese narodov ZSSR. Toda zmagati v vojni še ne pomeni zajamčiti trden mir in sigurno varnost za bodoče. Da bi lahko sovjetsko ljudstvo in vsi miroljubni narodi izkoristili dobrote miru in varnosti, je neobhodno potrebno utrditi zmago, katero
smo izvojevali. Vedeti je treba, da so na svetu še vedno reakcionarne sile, ki se trudijo, da bi zasejale razdor in sovraštvo med narodi.
Naloga je v tem, da še nadalje utrjujemo varnost narodov ZSSR. Neobhodno potrebno je, da budno čuvamo pridobitve sovjetskega ljudstva, katere si je ono pridobilo v Veliki domovinski vojni, in čvrsto branimo interese Sovjetske zveze. Neobhodno potrebno je, da se skupno z demokratičnimi silami drugih dežel borimo za utrditev sodelovanja med miroljubnimi državami, za uničenje vseh korenin fašizma in za to, da se prepreči vsak napad v bodoče.
Kdor hoče, da bo velika zmaga, ki so jo naši ljudje s krvjo izvojevali, trdna, kdor teži za tem, da bi bila zajamčena varnost narodov ZSSR, kdor podpira sovjetsko zunanjo politiko, bi dosledno brani državne interese narodov ZSSR in mir v vsem svetu, ta bo glasoval za kandidate bloka komunistov in nepartijcev.
Partija Lenina-Stalina je bila vodeča sila sovjetskega ljudstva tako pri mirni izgradnji kakor v vojnem času. Naše ljudstvo je šlo neomajno po poti, po kateri ga je vodila Komunistična partija in veliki voditelj Partije in ljudstva tovariš Stalin. V času Domovinske vojne je bila Partija na čelu s tovarišem Stalinom navdihovalka in organizator splošnega boja ljudstva proti fašističnim napadalcem. V vojnem času se je Komunistična partija še tesneje zlila z ljudstvom, in se še tesneje povezala s širokimi delovnimi množicami. S svojo predano službo domovini si je pridobila Boljševiška partija ljubezen in zaupanje sovjetskega ljudstva. Komunistična partija se ponaša z zaupanjem in ceni zaupanje, ki ji ga je izkazovalo in ji ga še izkazuje sovjetsko ljudstvo. Partija Lenina-Stalina bo tudi v bodoče računala na zaupanje sovjetskega ljudstva.
Centralni komitet Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) poziva vse delavce in delavke, kmete in kmetice, borce Rdeče armade in vojne mornarice ter sovjetsko inteligenco, vse volivce, da se pri bližnjih volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR še tesneje strnejo okrog Boljševi-ške partije in voditelja narodov Sovjetske zveze tovariša Stalina v boju za nadaljnji procvet naše domovine, za popolno zmago komunizma v naši deželi.
Centralni komitet Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) poziva vse komuniste, da glasujejo prav tako soglasno za nepartijske kandidate kakor za kandidate komuniste. Boljševiška partija pričakuje, da bodo nepartijski volivci glasovali za komuniste — poslanske kandidate prav tako enodušno kakor za nepartijske kandidate.
Tovariši volivca! Glasujte za kandidate bloka komunistov in nepartijcev!
Centralni komitet Vsezvezne komuni-' stične pairtiije fboijševikov) poziva volivce, da pridejo 10. februarja 1946 vsi kot en mož na volišča. Ne sme biti niti enega volivca, ki no bi izkoristil svoje častne pravice in ne bi volil poslancev v Vrhovni sovjet ZSSR.
10.	februar 1946 naj bo splošni praznik delovnega ljudstva Sovjetske zveze, manifestacija njihove enotnosti, da se še tesneje strnejo okrog Partije Lenina-Stalina.
Vsi na volitve!
Živeta naša velika domovina — Zveza sovjetskih socialističnih republik!
Živelo sovjetsko ljudstvo!
Živela sovjetska oblast!
Živelo prijateljstvo med narodi naše dežetel
Živel blok komunistov in nepartijcev pri volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR!
Živela Vsezvezna komunistična partija (boljševikov) — Partija Lenina-Statina!
Živel voditelj sovjetskega ljudstva — veliki Stalin!
Centralni komitet Vsezvezne komunistične partije (boljševikov)
Tretji redni sestanek Zveznega sveta
V ponedeljek zvečer se je Zvermi svet zbral k svojemu tretjemu rednemu sestanku. Takoj po otvoritvi seje je predsednik Vladimir Simič obvestil ljudske poslance, da je Svet narodov sprejel ter poslal Zveznemu svetu dva zakonska predloga: Predlog zakona o ustanovitvi komisije za agrarno reformo in kolonizacijo ter predlog zakona o zaščiti jugoslovanske imovine, iimo-v inski h pravic in interesov v inozemstvu.
Ko sta bila oba zakonska predloga postavljena na dnevni red tretjega sestanka, je bilo sklenjeno, da se besedili pošljeta zakonodajnemu odboru Zveznega sveta.
Za časa kratke prekinitve seje je zakonodajni odbor proučil in sprejel predlagana zakona ter ju nato skupno s svojimi pripombami predložil Zveznemu svetu, ki ju je soglasno sprejel.
S tem je bil dnevni red 3. sestanka izčrpam.
Izvoljen je javni tožilec FliJ
Tretji sestanek Sveta narodov
Svet narodov je imel v ponedeljek ob 18.15 svoj tretji redni sestanek, na katerem je obravnaval zakonski predlog o začasnem financiranju državnih potreb ter zakonski predlog o pooblastilih vladi FLRJ za izdajanje uredb
o vprašanju narodnega gospodarstva, ki ju je na drugem rednem sestanku sprejel Zvezni svet. Svet narodov je po krajšem odmoru v nadaljevanju svoje seje zakonskega predloga obravnaval in sprejel.
V ponedeljek je bil na skupni seji obeh domov Ljudske skupščine svečano izvoljen za javnega tožilca FLRJ ljudski poslanec dr. Josip Hrnčevič, predsednik vojaškega senata Vrhovnega sodišča Federativne ljudske republike Jugoslavije. Za njegovega namestnika kot sodnika vojaškega senata pa je skupščina imenovala polkovnika Mirka Krdžiča, ljudskega poslanca.
Predsednik Josip Vidmar je otvoril četrto skupno sejo ob 20. uri. Po čito-nju in sprejetju zapisnika je v skladu s prečitanimi akti Prežidija Ljudske skupščine FLRJ predlagal, da naj bodo na dnevnem redu seje volitve javnega tožilca FLRJ in volitve sodnika vojaškega senata Vrhovnega sodišča.
Podpredsednik Prezidija Moša Pijade je skupščino obvestil, da Prezidij predlaga za javnega tožilca FLRJ dr. Josipa Hmčeviča, ker bi moral dosedanji javni tožilec Jože Vilfan na zahtevo vlade prevzeti druge dolžnosti. Glede dr. Hrn-čeviča je podpredsednik Moša Pijade dejal sledeče:
Tovariš Hrnčevič je bil rojen 10. decembra 1901 v Obrovnici v bjelovarskem okraju. Pravno fakulteto je dovršil v Zagrebu leta 1927, kjer je bil tudi promoviran za doktorja prava.
Pred vojno je bil sodnik okrožnega sodišča v Varaždinu.
V Jugoslovansko armado je stopil kot prostovoljec 3- januarja 1942. leta. V Jugoslovanski armadi je vršil dolžnost namestnika komisarja čete, nato obveščevalno informativnega oficirja pri sremskem štabu, nakar je bil politični voditelj tretjega sremskega odreda.
Leta 1944. je bil povišan za podpolkovnika, pozneje pa v čin polkovnika.
Meseca septembra 1945. leto je bil imenovan za sodnika Vrhovnega sodišča Demokratične federativne Jugoslavije.
Ker ga Prezidij pozna tudi kot sposobnega, kakršnega se je izkazal pri izvrševanju službe pri Vrhovnem sodišču, ga smatra za primernega, da prevzame funkcije javnega tožilca, ter zaradi tega skupščini priporoča, da ga za to funkcijo izvoli.
Predlog Prezidija je bil so.?'8®? sprejet in je bil novi javni tožilec FLKJ pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem'
Po prehodu na drugo točko dnevne-ga reda je ponovno dobil besedo pod' predsednik Pijade, ki je v imenu Pre’ zidija predlagal za sodnika vojaškega senate Vrhovnega sodišča ljudskega P°" slanca polkovnika Mirka Krdžiea in dejal sledeče:
Polkovnik Mirko Krdžič, ljudski P0" slanec Zveznega sveta za okraja andrije-viški in kolašinski je bil v zadnje® času sekretar zvezne kontrolne komisije'
Rojen je bil 16. novembra 1906 v vasi Masnici v andrijeviškem okraju.
Vojno akademijo je dokončal v Beogradu, pravno fakulteto pa v Subotici ® Beogradu.
Od leta 1927 do 1933 je bil pehotni oficir.
Leto 1933 je bil premeščen v sodno stroko ter bil sodni oficir vse do letf 1941, ko je takoj v začetku pristopil k narodno osvobodilni borbi ter sodeloval v pripravah za julijsko vstajo v C1®1 gori. Bil je komandant bataljona, komandant odreda, načelnik glavnega štaba za Črno goro in Boko, predsednik vojaškega sodišča korpusa, načelnik pd; delka za zvezo z inozemskimi vojaškim1 misijami pri ministrstvu za narodno obrambo, načelnik sodnega oddelka istega ministrstva ter v zadnjem času sekretar zvezne kontrolne komisije.
Ker ga Prezidij pozna tudi kot pra?" nika in oficirja visokih moralnih in drugih kvalitet ter sposobnosti, ga predlaga za člana vojaškega senata Vrhovnega sodišča.
Ljudski poslanci obeh domov so so-glasno sprejeli predlog, ki ga je stavil Prezidij ter izvolili polkovnika Krdžiea za sodnika vojaškega senata Vrhovnega sodišča FLRJ.
Ob zaključku četrte skupne seje Je predsednik Josip Vidmar prečital uka* Prezidija Ljudske skupščine FLRJ 0 zaključku prvega izrednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ.
Prihodnje zasedanje bo določeno P1" smeno.
Zvezni svet sprejel dva zakonska predloga
Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ je imel v ponedeljek popoldne svoj drugi redni sestanek pod predsedstvom predsednika Vladimirja Simiča. Na dnevnem redu sestanka sta bila dva zakonska predloga, glede katerih sta podala skupna poročila zakonodajni odbor in odbor za gospodarski načrt in finanee.
Po otvoritvi seje ter čitanju in ove-rovljenju zapisnika prvega rednega sestanka Zveznega sveta je predsednik Vladimir Simič pozval poročevalca ljudskega poslanca Petra Stamboliča, da poda Svetu poročilo glede, predloga zakona o gospodarskem financiranju državnih potreb. Svet je nato sklenil, da se v debati uporabi skrajšan postopek v smislu člena 44. poslovnika, vendar, ker se za diskusijo ni nihče prijavil, je Svet pristopil k glasovanju. Zakonski predlog o gospodarskem financiranju državnih potreb je bil soglasno sprejet.
Predlog zakona o gospodarskem financiranju državnih potreb vsebuje 3 člene ter 6e glasa:
01.	1. Minister za finance FLRJ, ministra za finanee ljudskih republik, Glavni Izvršni odbor avtonomne pokrajine Vojvodine, Izvršni odbor ljudskega odbora kosovsko-metohijske oblasti, Izvršni odbor oblastnega ljudskega odbora Dalmacije, Izvršni odbori okrožnih, okrajnih in mestnih ljudskih odborov, kakor tudi izvršni organi krajevnih ljudskih odborov se pooblaščajo, da do sprejetja splošnega državnega proračuna za leto 1946 lahko v začasnem obdobju od 1. januarja do 31. marca 1946 vsak v svoji pristojnosti s svojimi sklepi'odobravajo začasna izplačila osebnih in materialnih izdatkov na podlagi navodil zveznega ministrstva za finance in v mejah ene četrtine dotičnega proračunskega predloga za leto 1946. Ti izdatki se bodo porazdelili po odobritvi proračuna s strani Ljudske skupščine v breme odgovarjajočih proračunskih kreditov.
čl. 2. Minister za finance FLRJ lahko na podlagi obrazloženih zahtev s svoji®1 sklepi odobrava izplačila za kritje potreb, navedenih v čl. 10., 11., 14. in 25., odstavek 2. in 9. finančnega zakona proračunsko dobo julij-december 1945.
Čl. 3. Ta zakon s(opa v veljavo z dne® objave v Uradnem listu FLRJ.
Nato so prešli na obravnavanje predloga zakona o pooblastilih vlade FLRJ M izdajanje uredb glede vprašanj narodnega gospodarstva.
Poročevalec, ljudski poslanec Jerko Radmilovič, je prečital poročilo zakono; dajnega odbora in odbora za gospodarski načrt in finance o spremembah in dopolnitvah zakonskega predloga o pooblastili1 vlade FLRJ za izdajanje .uredb o vprašanjih narodnega gospodarstva. Tudi^ glede tega zakonskega predloga ni prišlo do obravnave. Po prehodu na glasovanje Je svet sprejel pismeni predlog 24 poslancev, da se glasuje z vzklikom. Predlog je hn nato z vzklikom soglasno sprejet. .
Predlog zakona o pooblastilu vlad; FLRJ za izdajanje uredb glede vprašanj narodnega gospodarstva se glasi:
Čl. 1. Da bi 6e lahko podvzemali potrebni in nujni ukrepi za obnovo in iz' gradnjo narodnega gospodarstva, se pooblašča vlada FLRJ v smislu čl. 78.^ ustave, da lahko izdaja uredbe o vprašanjih gospodarstva in javnih financ.
Te uredbe se sprejemajo na seji vlade ter se objavljajo s podpisoma predsednika vlade in pristojnega ministra.
Čl. 2. Te uredbe, ki so predvidene v zgornjem členu, bo predlagala vlada FLRJ v potrdilo Ljudski skupščini na njenem naslednjem zasedanju.
Čl. 3. Ta zakon stopa v veljavo z dne® objave v Uradnem listu FLRJ.
Oba sprejeta zakonska predloga bosi8 poslana Svetu narodov zaradi 60glasnega sprejetja.
Drugi redni sestanek Zveznega sve‘» se je zaključil ob 17.20 uri. Prihodnji 6e' stanek je določen ob 18. uri.
Svet narodov je sprejel dva zakonska predloga
Napad na dva Slovenca v Kanalu ob Soči
Dne 31. januarja zvečer sta prišla v gostilno Košir v Kanalu 18 letni Paravan Cvetko iz Kanala in 35 letni Laščak Andrej iz Gorenje vasi, oba bivša interniranca v Nemčiji, da si kupita tobak in pa kozarec vina. V gostilni sto bila dva ameriška vojaka. Eden od njiju je takoj pristopil k Paravanu in ga vprašal, če je Jugoslovan. Istočasno pa je že potegnil iz torbice samokres in ga ponovno vprašal, če se kaj boji. Ko mu je Paravan odgovoril, da se nima ničesar bati, ker ni storil nikomur nič žalega, ga je ameriški vojak ustrelil v trebuh in koleno. Laščak je takoj priskočil ranjenemu tovarišu na pomoč, ameriški vojak pa je še nanj oddal tri strele in ga ranil v trebuh, v prsa in v roko. Ranjeni Paravan je stekel iz go-
stilne ter klical na pomoč, toda že po nekaj korakih se je zgrudil v nezavesti. Na pomoč so talioj prihiteli ameriški vojaki, kj so bi.ll v bližini ter odnesli oba ranjenca v ambulanto ameriškega Rdečega križa. Ponoči so oba odpeljali v bolnico v Gorico, kjer je Laščak že podlegel poškodbam, Paravan pa je v zelo kritičnem stenju.
V zvezi s tem dogodkom je AIS v Gorici izdala naslednje poročilo:
>Ameriški yojak, ki je smrtno ranil 35 letnega Slovenca Laščak a Andreja iz Gorenje vasi pri Kanalu in težko ranil 18 letnega Paravana Cvetka, je zdaj skupno z ameriškim kaplarjem Willia-mom Allen-om v vojaških zaporih v Gorici. Glavni krivec je Meksikanec Antiiago Carmcilo.«
Beograd, 4. febr. (Tanjug.) Danes popoldne je imel Svet narodov svoj drugi redni sestanek pod predsedstvom predsednika Josipa Vidmarja. Seji so prisostvovali drugi podpredsednik vlade Jaša Prodanovič ter ministri Milovan Djiflas, Kirilo Savič, dr. Dmitar Nestorov, Todor Vujaisinovdč, dr. Dra-
fo Marušič, ing. Nikola Petrovič in rane Frol.
Po poročilu o konstituiranju skupščinskih odborov so prešli na prvo točko dnevnega reda: obravnavanje zakona o ustanovitvi komisije za agrarno reformo in kolonizacijo. Svet narodov je brez diskusije in s 134 glasovi soglasno sprejel zakonski predlog v smislu poročila odbora. Na podlagi sprejetega zakona se ustanavlja komisija za agrarno reformo in kolonizacijo pri vladi FLRJ. Ta komisija prevzame vse posle bivšega ministrstva za kolonizacijo ter agrarnega sveta, ki je bil ustanovljen na podlagi el. 31 zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Zakon pooblašča ministra za finance Zvezne vlade, da z uredbo regulira organizacijo in poslovanje komisije za agrarno reformo in kolonizacijo. Zakon stopa v veljavo z dnem objave v Uradnem listu FLRJ.
Nato so prišli na drugo točko dnevnega reda, na predlog zakona o zaščiti jugoslovanske imovine, jugoslovanskih imoviinskih pravic in interesov v inozemstvu. Pred pričetkom obravnavanja tega zakonskega predloga je dobil besedo zastopnik ministra za finance dr. Obreu Blagojevič, ki je v imenu ministra za finance _ iz raznih razlogov podal predlog za izboljšanje stavka 3, čl. 2. To izboljšanje je bilo potrebno, kor je bil culi j odredbe od-
stavka 3, čl. 2 zakonskega predloga rij da zajame posle, ki so jih imeli m60 vojno z inozemstvom vse one osel®’ ki so bivale na ozemlju zasedene J?' goslavije, kakor tudi posle, ki so P imele v inozemstvu one osebe, ki so časa vojne zapustile zasedeno Jugo«8' vijo ter vršile posle v inozemstvu.
Po besedah ministra za finance najprej pristopili k glasovanju v n8' čelu, nato pa k glasovanju glede P°' drobnosti. Ob koncu je Svet naroda. sprejel z vzklikom predloženi zafcou®^ predlog z izboljšanjem ministra finance.	,
Zakonski predlog o zaščiti jugo«?, vanske imovine, imovinskih pravic 1 interesov v inozemstvu predvidi® ustanovitev urada za zaščito jugp51.^ vanske imoviine v inozemstvu, k® J edini pooblaščen, da razpolaga z VL imovino, imovinskimi pravicami im torosi deviznih obveznikov, ki so P? sledica njihovega delovanja na ju£ z slovanskem ozemlju zaradi pošlo? , j inozemstvom, kakor tudi onih oseb, so za časa vojne zapustile zasedel ^ ozemlje Jugoslavije ter poslovale inozemstvu. Vsi, ki imajo imovms pravice, lahko razpolagajo s temi s1® stvi samo preko urada za zaščito L goslovainske imovine v inozemstvu, podlagi čl. 8 tega zakona se šča minister za finance FLRJ, da luL1 odredi način in svrho, za lahko uporabijo sredstva, ki iszhaj iz teh imovinskih pravic. Ta z.
nanaša na imovinske pravice in teter
Narodne banke FLRJ v inozems^ Zakon stopa v veljavo z objavo ▼ u nem listu FLRJ.	r*red-
Po sprejetju te'ga zakonskega EUJjj. loga je bila seja zaključena, Pr .g j5, nja pa jo določena za zvečer ob
USTAVA
FEDERATIVNE UUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
I POGLAVJE federativna ljudska republika JUGOSLAVIJA
1. člen
imel e^ra**vna ljudska republika Ju-nnkn'1Ja je zvez.ua ljudska država re-nra, -?n e oblike, skupnost enako-via > nar°dov, ki so ua osnovi pravih j samo°dločbe, vključno s pra-zivpt; i odceP*tve izrazili svojo voljo, skupno v federativni državi.
2. člen
»n ■edurativno ljudsko republiko Ju-lit-a C1JL- se6,tavljujo: Ljudska rcpub--iJ i • y®> Ljudska republika ilrvut-sta’ Judfka republika Slovenija, Ljud-I	Bosna	in	Hercegovina,
st-. S republika Makedonija in Ljud-fepublika Crna gora. j. Judska republika Srbija ima v svo-vnri;SeS avu Avtonomno pokrajino Voj-kijsko* obl ^vl°nomno kosovsko-meto-
5.	člen
fer, knTn' £''b Federativne ljudske publike Jugoslavije je polje, obdano vez klasjem. Klasje je spodaj po-29 v?0 s,irakom, na katerem je datum 7 ’ , i943. Med vrhoma klasja je pe-T)pt° - a zvezda. V sredini polja je nia F°s.ev položenih plamenic, katerih •ueni se zlivajo v en plamen.
sj. rzavna zastava Federativne ljud-na -^“klike Jugoslavije je sestavlje-z rrfZkarv: modre, bele in rdeče, ^ ueco peterokrako zvezdo na sredi.
azinerje med širino in dolžino zastave vo fDa Pr°d dve. Barve zastave se vrste TP ]0ravn° od zgoraj navzdol po temle va ^udra, bela in rdeča. Vsaka bar-za (Zavzeina P° širini tretjino prostora kr u e' ^vezda ima pravilno petero-diš& °^*ko in zlat (rumen) rob. Sre-_ ce. zvezde se krije s presečiščem dia-do iZas-*ave' G°rnji krak zvezde sega , Polovice modre barve zastave, tako m lmata dolnja krata zvezde ustrezno sto na rdeči barvi zastave.
4.	člen
5.	člen
Glavno mesto Federativne ljudske ePublike Jugoslavije je Beograd.
II POGLAVJE LJUDSKA OBLAST
6.	člen
ensi. ^.pderativni ljudski republiki Ju-in .tji izhaja vsa oblast iz ljudstva u Pjtpada ljudstvu.
svnK a izvršuje svojo oblast po Ca .?dn° izvoljenih predstavniških or-državne oblasti, ljudskih odbo-ko ’ kl so od krajevnih ljudskih od-LinJi 0 skupščin ljudskih republik in razvT6 skupščine FLRJ nastali in se Prot } vT narodno osvobodilni borbi Da 1 fašizmu in reakciji in ki so osnov-Pfidobitev te borbe.
v	7. člen
°tlaSr Prcdstavniške organe državne eUak • v°ltj° državljani po splošni, tain- ln neposredni voli v ni pravici s
j1.® glasovanjem.
aih iudsk> predstavniki v vseh orga-jim “tzavne oblasti so odgovorni svo-riij Vo‘ivcem. Zakon predpiše, v kate-kak P,n®erih, ob kakšnih pogojih in je 1. ?“ko državljani odpokličejo svo-teko	predstavnike	tudi	pred	po-
10 časa, za katerega so izvoljeni.
_	8. člen
°hla	državne oblasti izvršujejo
pos na osnovi 'ustave FLRJ, ustav ljudskih republik, zakonov spi0v’. zakonov ljudskih republik in žav« , Predpisov višjih organov dr-Y°. °blasti.
°tRanl organov državne uprave in Pa Zako L>ravosoclJa niorajo temeljiti
III POGLAVJE
SN0VNE PRAVICE NARODOV IN LJUDSKIH republik
S	9. člen
iLtVnV€peP°st ljudskih republik v se-Ipgosia ..derativne ljudske republike k-*fe Je omejena samo s pravi-vni’ij * s° s to ustavo dane Federa-Peria republiki Jugoslaviji. ^?slavi; vlv.na ljudska republika Ju-VlCe	?č*ti in brani suverene pra-
Ferfdskih republik, psiavij aJ*yna ljudska republika Ju-0 in ni.*’ varnost, kakor tudi druž-Publik etično ureditev ljudskih re-
Nas	10' č*en
^aperjen0^611 .ustavi je vsak akt, ki je n°sti in Pr°ti suverenosti, enakoprav-derativncllai^0^n' sv°hodi narodov Fe-vije in n:-LJU(lske republike Jugosla-I novih ljudskih republik.
Vsa.	H- člen
bstavo ljudska republika im:
ima svojo
v° SamostojnoPU*5''*ia 'Z<*a sv°j° ustn-ScbnostiV	rePublikc	odraža	po-
du * ustavTFLRf.in ’"0ra biti V Sk‘“-
R.,	..	člen
lik izvr!šuiIC| •ozj!IJllja ljudskih repub-Ljudska skupščina ELrJ.
PRVI DEL
Osnovna načela
Meje ljudske republike se ne morejo spreminjati brez njene privolitve.
13. člen
Narodne manjšine v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jezika.
IV POGLAVJE
DRUŽBENOEKONOMSKA
UREDITEV
14. člen
Proizvajalna sredstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so ali občeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij ali imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb.
Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina.
Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jih daje v izkoriščanje.
Zunanja trgovina je pod kontrolo države.
15. člen
Da bi zaščitila življenjske koristi ljudstva, dvigala ljudsko blaginjo in pravilno izkoriščala vse gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom, pri čemer se opira na državni in zadružni gospodarski sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva.
Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev in drugih organizacij delovnega ljudstva.
16. člen
Občeljudska imovina je glavna opora države v razvoju narodnega gospodarstva.
Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države.
Upravljanje in razpolaganje z obče-ljudsko imovino določa zakon.
17. člen
Država posveča posebno pozornost in nudi podporo in olajšave ljudskim zadružnim organizacijam.
18. člen
Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu.
Zajamčeno je dedovanje zasebne lastnine. Pravico dedovanja določa zakon.
Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo ljudski skupnosti.
Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije, kakor so karteli, sindikati, trusti in podobne organizacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopolizirale tržišča in škodovale koristim narodnega gospodarstva.
Zasebno lastnino je moči omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, toda le na podlagi zakona. Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino.
Ob istih pogojih je moči z zakonom nacionalizirati posamezne gospodarske panoge ali podjetja, če to zahteva splošna korist.
19. člen
Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo.
Zakon določa, ali ima lahko ustanova in oseba, ki ni poljedelec, zemljo in koliko.
Velika zemljiška posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah.
Maksimum zasebne zemljiške posesti določa zakon.
Država zlasti ščiti in podpira siromašnega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in z davčnim sistemom.
20. člen
Z gospodarskimi in drugimi ukrepi podpira država delovno ljudstvo, da se združuje in organizira za obrambo pred gospodarskim izkoriščanjem.
Država ščiti osebe v mezdnem delovnem odnosu zlasti s tem, da jim zagotavlja pravico združevanja, omejuje delavnik, zagotavlja pravico na plačan letni dopust, nadzira delovne pogoje, skrbi za stanovanjske razmere in zagotavlja socialno zavarovanje.
Maloletniki v delovnem odnosu uživajo posebno zaščito države.
V POGLAVJE
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV
21. člen
Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije so enaki pred zakonom in enakopravni ne glede na narodnost, raso in veroizpoved.
Ne priznavajo se nikakršni privilegiji glede na rojstvo, položaj, premoženje in stopnjo izobrazbe.
Nasproten usjavi in kazniv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravico na osnovi razlik v narodnosti, rasi
ali veri, in vsako širjenje narodnega, rasnega ali verskega sovraštva in raz* dora.
22. člen
Vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije se morajo ravnati po ustavi in po zakonih.
23. člen
Vsi državljani ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili
18.	leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti.
Državljani, ki so v jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljeni kakor ostali državljani.
Volivna pravica je splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem.
Volivne pravice nimajo osebe, ki so pod skrbstvom; osebe, ki jim je s sodbo sodišča odvzeta volivna pravica, dokler sodba učinkuje; in osebe, ki po zveznem zakonu izgube volivno pravico.
24 člen
Ženske so enakopravne z moškimi ua vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno-političnega življenja.
Za enako delo imajo ženske pravico do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu.
Država zlasti ščiti koristi matere in otroka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred porodom in po porodu.
25. člen
Državljanom je zajamčena svoboda vesti in svoboda veroizpovedi.
Cerkev je ločena od države.
Verske skupnosti, katerih nauk ne nasprotuje ustavi, so svobodne v svojih verskih stvareh in v izvrševanju verskih obredov. Verske šole, ki pripravljajo duhovniški naraščaj, so svobodne, toda pod splošnim nadzorstvom države.
Zloraba cerkve in vere v politične namene in politične organizacije na verski podlagi so prepovedane.
Država lahko materialno pomaga verskim skupnostim.
26. člen
Zakon in rodbina sta pod zaščito države. Država ureja z zakonom pravne odnose zakona in rodbine.
Polnoveljaven je samo zakon, sklenjen pred pristojnimi državnimi organi. Po sklenitvi zakona morejo državljani opraviti poroko tudi po verskih predpisih.
Vsi zakonski spori spadajo v pristojnost ljudskih sodišč.
Evidenca rojenih, poročenih in umrlih je v pristojnosti države.
Starši imajo do otrok, ki so rojeni izven zakona, iste obveznosti in dolžnosti kakor do zakonskih otrok. Položaj nezakonskih otrok ureja zakon.
Maloletniki so pod posebnim varstvom države.
VI POGLAVJE
Federativna ljudska republika Jugoslavija in ljudske republike
44.	člen
Federativna ljudska republika Jugoslavija izvršuje vse pravice, za katere ji daje pristojnost ustava.
V pristojnost Federativne ljudske republike Jugoslavije v osebi najvišjih zveznih organov državne oblasti in organov državne uprave spadajo:
1. sprememba in dopolnitev ustave FLRJ, skrb za njeno izvajanje in zavarovanje skladnosti ustav republik z ustavo FLRJ;
2. sprejemanje novih republik, kakor tudi odobritev ustanavljanja novih avtonomnih pokrajin in avtonomnih oblasti;
3. razmejitev med republikami;
4. predstavljanje Federativne ljudske republike Jugoslavije v mednarodnih odnosih; mednarodne pogodbe;
5. vprašanje vojne in miru;
6. splošno vodstvo in kontrola trgovinskih odnosov s tujino;
7. narodna obramba in državna varnost;
8. železniški, zračni, rečni, pomorski promet in pomorske zadeve obče-državnega pomena;
9. pošta, brzojav, telefon in radio;
10. zvezno državljanstvo:
11. izseljenske in priseljenske zadeve; pravni položaj tujcev;
12. občedržavni gospodarski načrt; statistika;
13. zvezni proračun; odobritev obče-državnega proračuna in zaključnega računa; vrhovna kontrola nad izvajanjem občedržavnega proračuna;
14. denarni in kreditni sistem; zvezna posojila; devizni in valutni promet; zavarovanja; carine; državni monopoli;
15. patenti; žigi; modeli; vzorči; mere; uteži; plemenite kovine;
16. skrb za .vojne invalide].
27. člen
Državljanom je zajamčena svoboda tiska, govora, združevanja, zborovanja, javnih shodov in manifestacij.
28. člen
Zajamčena je nedotakljivost osebnosti državljanov.
Nihče ne sme biti pridržan v priporu dalje od treh dni brez pismene in obrazložene rešitve sodišča ali javnega tožilca. Najdaljši čas pripora odreja zakon.
Nihče ne more biti kaznovan za kaznivo dejanje brez odločbe pristojnega sodišča, izdane po zakonu, ki določa pristojnost sodišča in kaznivo dejanje.
Kazni se smejo uvajati in izrekati samo na osnovi zakona.
Nihče ne more biti sojen, ako ni bil po zakonu zaslišan in na predpisan način poklican, da se brani, razen če ni dosegljiv državnim organom.
Kazni za prekrške pravnih predpisov morejo organi državne uprave izrekati samo v mejah, kj jih določa zakon.
Noben državljan Federativne ljudske republike Jugoslavije ne more bifi izgnan iz države.
Državljan more biti izgnan iz kraja svojega bivanja samo v primerih, ki jih predpisuje zakon.
Zvezni zakon določa, v katerih primerih in kako je moči vzeti državljanstvo državljanom Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije uživajo v tujih' državah zaščito Federativne ljudske republike Jugoslavije.
29. člen
Stanovanje je nedotakljivo.
Nihče ne sme stopiti v tuje stanovanje ali prostore niti jih preiskovati proti volji imetnika brez naloga, kakor ga določa zakon.
Preiskava se lahko vrši samo v navzočnosti dveh prič. Pri preiskavi ima pravico biti navzočen tudi tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo.
30. člen
Tajnost pisem in drugih občevalnih sredstev je neprekršljiva, razen pri kazenski preiskavi, ob mobilizaciji in v vojni.
31. člen
V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo pravico pribežališča tuji državljani, ki so preganjani zaradi nastopanja za demokratska načela, narodno osvoboditev, pravice delovnega ljudstva in svobodo znanstvenega in kulturnega dela.
32. člen
Vsak državljan je dolžan delati po svojih sposobnostih; kdor skupnosti ne daje, tudi ne more od nje prejemati.
33. člen
Vsem državljanom so ob zakonskih pogojih enako dostopne vse javne službe.
Dolžnost državljanov je, da vestno opravljajo javne dolžnosti, za katere so izvoljeni ali ki so jim zaupane.
34. člen
Obramba domovine je najvišja dolžnost in čast vsakega državljana.
DRUGI DEL
Državna ureditev
17. amnestija in pomilostitev za dejanja, s katerimi so kršeni zvezni zakoni;
18. finančna, industrijska, rudarska, gradbena, trgovinska, gozdarska in kmetijska podjetja občedržavnega pomena;
19. ceste, reke, prekopi in pristanišča občedržavnega pomena;
20. kontrola nad izvajanjem zveznih zakonov;
21. zakonodaja o porazdelitvi dohodkov na zvezni proračun, proračune republik in proračune avtonomnih in upravnoteritorialnih enot; o javnih posojilih in davščinah;
22. zakonodaja o ureditvi sodišč, o javnem tožilstvu, o odvetništvu; kazenski zakonik; trgovinsko, menično in čekovno pravo; pomorsko pravo; zakonodaja o civilnopravdnem in nepravdnem, izvršilnem, stečajnem, kazenskem in občem upravnem postopku; o osebnem stanju državljanov;
23. osnovna zakonodaja o delu, obratih in socialnem zavarovanju, o zadrugah; o zasebnem pravu;
24. izdajanje občih načel za zakonodajo in za ravnanje republik na področjih kmetijstva, rudarstva, gozdarstva, lova in vodnih sil; gradnje; gospodarskega poslovanja; politike cen; zdravstva in telesne kulture; prosvete; socialnega skrbstva in organizacije državne oblasti. — Republike lahko same dajejo svoje predpise o teh zadevah, dokler Federativna ljudska republika Jugoslavija ne izda občih načelnih predpisov.
Izven teh zadev izvršujejo ljudske republike svojo oblast samostojno.
45. člen
Ozemlje Federativne ljudske republike Jugoslavije sestoji iz ozemelj njenih republik im je enotno državno in gospodarsko področje.
46. člen
Zvezni zakoni veljajo na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Izdaja domovine je največji zločin zoper narod.
Vojaška obveznost državljanov je splošna.
35. člen
Država zagotavlja vojnim invalidom dostojno življenje in brezplačno uspo-sobljenje za delo.
Otrokom padlih borcev in žrtev vojne gre posebna skrb države.
36. člen
Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov.
Država skrbi za telesno vzgojo ljudstva, zlasti mladine, zaradi povzdi-ge zdravja in delovne sposobnosti ljudstva in za krepitev obrambne moči države,
37. člen
Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetniškega dela.
Država podpira znanost in umetnost, da bi se razvijali ljudska kultura in ljudska blaginja.
Avtorska pravica je zavarovana z zakonom.
38. člen
Zaradi dviganja splošne kulture ljudstva zagotavlja država, da so šole in druge prosvetne in kulturne ustanove dostopne vsem ljudskim slojem.
Država posveča posebno pozornost mladini in ščiti njeno vzgojo.
Šole so državne. Samo z zakonom se lahko dovoli ustanavljanje zasebnih šoj, a njih delo je pod kontrolo države.
Osnovni pouk je obvezen in brezplačen.
Šola je ločena od cerkve.
39. člen
Državljani imajo pravico prošnje in peticije na organe državne oblasti.
Zoper odločbe organov državne uprave in zoper nepravilne postopke uradnih oseb imajo državljani pravico pritožbe.
Zakon predpiše postopek za vlaganje pritožbe.
40. člen
Vsak državljan ima pravico tožiti pri pristojnem sodišču uradne osebe za kazniva dejanja, storjena v službi.
41. člen
Državljani imajo ob zakonskih pogojih pravico, da terjajo od države in uradnih oseb odškodnino za škodo, ki jim je prizadejana z nezakonitim in nepravilnim opravljanjem službe.
42. člen
Davčna obveznost državljanov je splošna in sorazmerna njihovi gospodarski moči.
Javne davščine in oprostitve od njih se uvajajo samo z zakonom.
43. člen
Zaradi zaščite državljanskih svoboščin in demokratske ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije, opredeljene s to ustavo, je nezakonito in kaznivo uporabljati državljanske pravice za spreminjanje in rušenje ustavne ureditve s protidemokratskim smotrom.
Če se zvezni zakoni in zakoni republik ne skladajo, se uporabljajo zvezni zakoni.
47. člen
Blagovni promet med republikami je svoboden in se ne more omejiti z zakonom republike.
Akti in listine organov državne uprave in organov pravosodja ene republike imajo enako veljavo v vsaki republiki.
48. člen
Za državljane Federativne ljudske republike Jugoslavije se ustanovi enotno zvezno državljanstvo. Vsak državljan ljudske republike je hkrati državljan Federativne ljudske republike
Jugoslavije.
Vsak državljan ene republike uživa v vsaki republiki iste pravice kakor državljani teh republik.
VII. POGLAVJE
NAJVIŠJI ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI a) Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije
49. člen
Ljudska skupščina FLRJ je predstavnik narodne suverenosti Federativne ljudske republike Jugoslavije.
50. člen ,
Ljudska skupščina je vrhovni organ
državne oblasti FLRJ in izvršuje vse tiste pravice, ki pripadajo Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, kolikor po tej ustavi niso prenesene v pristojnost drugih zveznih organov državne oblasti in državne uprave.
51. člen
Zakonodajno oblast v zadevah iz pristojnosti Federativne ljudske republike Jugoslavije izvršuje izključno Ljudska skupščina FLRJ.
Nadaljevanje aa 4. strank
USTAVA
FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
Nadaljevanje s 3. strani
52. člen
Ljudsko skupščino FLRJ sestavljata dve zbornici — Zvezni svet in Svet narodov.
53. člen
Zvezni svet volijo vsi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije. Na vsakih 50.000 prebivalcev se voli po en poslanec.
54. člen
Svet narodov se voli po republikah, avtonomnih pokrajinah in avtonomnih oblastih. Državljani vsake republike volijo po 30, avtonomne pokrajine po 20, avtonomne oblasti pa po 15 poslancev.
55. člen
Nihče ne more biti hkrati'poslanec v obeh zbornicah Ljudske skupščine FLRJ.
56. člen
Ljudska skupščina FLRJ se voli za štiri leta.
57. člen
Zbornici Ljudske . skupščine FLRJ sta enakopravni.
58. člen
Zbornici Ljudske skupščine FLRJ zasedata po pravilu ločeno.
59. člen
Zasedanje Zveznega sveta in Sveta narodov se prične in zaključi ob istem času.
Zvezni svet voli predsednika, dva podpredsednika in tri sekretarje.
Svet narodov voli predsednika, dva podpredsednika in trd sekretarje.
Predsednika vodita seje zbornic in njuno delo po poslovnikih.
60. člen
Zasedanja Ljudske skupščine FLRJ so redna in izredna in se sklicujejo z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Redna zasedanja se sklicujejo dvakrat na leto, 15. aprila in 15. oktobra. Ako Ljudska skupščina ne bi bila sklicana ob teh rokih, se lahko sestane tudi sama brez ukaza Prezidija.
Izredno zasedanje se skliče, kadar Prezidij Ljudske skupščine FLRJ spozna, da je to potrebno, kadar to zahteva katera izmed republik po svojem vrhovnem organu državne oblasti ali kadar to zahteva tretjina poslancev ene zbornice.
61. člen
Obe zbornici Ljudske skupščine FLRJ zasedata na skupni seji le tedaj, kadar to ustava posebej določa ali kadar to skleneta obe zbornici.
Skupnim sejam Ljudske skupščine FLRJ predsedujeta izmenoma predsednika zbornice.
Ljudska skupščina FLRJ odloča na skupni seji z večino glasov. Za odločanje je potrebna navzočnost večine poslancev vsake zbornice.
62. člen
Vsaka zbornica si predpiše poslovnik, Ljudska skupščina FLRJ pa si predpiše poslovnik za skupne seje.
63. člen
Predlagati zakonske predloge imajo pravico vlada FLRJ, člani vlade FLRJ in poslanci obeh zbornic.
Zakonski predlog je moči predložiti eni ali drugi zbornici Ljudske skupščine FLRJ.
Noben zakonski predlog ne more postati zakon, če ni izglasovan z večino glasov v obeh zbornicah na seji, na kateri je navzočna večina poslancev vsake zbornice.
64. člen
Obe zbornici Ljudske skupščine FLRJ imata pravico predlagati dopolnitve in spremembe zakonskega predloga, ki je že izglasovan v eni zbornici. Tako spremenjen predlog se vrne v pritrditev zbornici, iz katere je izšel.
Če se soglasje ne doseže, se stvar predloži koordinacijskemu odboru Ljudske skupščine FLRJ, v katerem sta z enakim številom članov zastopani obe zbornici.
Če v koordinacijskem odboru ne pride do soglasja ali če ena zbornica zavrne rešitev, ki jo je predložil koordinacijski odbor, skle;paita zbornici vnovič o celotni stvari.
Če se niti to pot ne doseže soglasje, se Ljudska skupščina FLRJ razpusti.
Ukaz o razpustu vsebuje tudi razpis novih volitev.
65. člen
Zakoni in drugi splošni predpisi FLRJ se objavljajo v jezikih ljudskih republik.
66. člen
Zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ«, če v samem zakonu ni drugače določeno.
67. člen
Vsaka zbornica voli svoje odbore, ki jim zaupa določene zadeve.
Vsaka zbornica voli na prvem sestanku svoj verifikacijski odbor, ki pregleda pooblastila poslancev.
Vsaka zbornica potrjuje ali razveljavlja na predlog verifikacijskega odbora pooblastila poslancev.
68. člen
Ljudska skupščina FLRJ in vsaka njena zbornica lahko prirejajo ankete o vprašanjih splošnega pomena po svojih anketnih odborih.
Vsi državni organi morajo izjmlnje-vati zahteve anketnih odborov glede ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov.
69. člen
Poslanci Ljudske skupščine FLRJ uživajo imuniteto.
Poslancu se ne more odvzeti prostost niti se ne sme začeti zoper njega kazensko postopanje brez odobritve zbornice, kateri pripada, ali Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, razen če je zaloten pri samem zločinu, o čemer je treba takoj obvestiti Prezidij Ljudske skupščine FLRJ.
70. člen
Ljudska skupščina FLRJ si lahko v vojni in v izrednih razmerah podaljša svoj mandat, dokler to stanje traja.
Ljudska skupščina FLRJ lahko sklene svoj razpust tudi pred pretekom dobe, za katero je izvoljena.
71. člen
Volitve v ljudsko skupščino FLRJ morajo biti razpisane pred pretekom zadnjega dne dobe, za katero je izvoljena.
Od dne razpusta Ljudske skupščine FLRJ do dne volitev nove Ljudske skupščine FLRJ ne smejo preteči več ko trije meseci im ne manj nego dva meseca.
72. člen
Ljudska skupščina FLRJ spreminja in dopolnjuje ustavo.
Predlog za spremembo im dopolnitev ustave lahko predložijo Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, vlada FLRJ ali tretjina poslancev ene zbornice.
Predlog za sklepanje o spremembi ali dopolnitvi ustave, mora biti sprejet v obeh zbornicah z večino glasov.
Predložena sprememba ali dopolnitev ustave je sprejeta, ako je zanjo glasovala absolutna večina od celotnega števila poslancev v vsaki zbornici.
Sprejeto spremembo ali dopolnitev ustave razglasi Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic.
b) Prezidij Ljudske skupščine
Federativne ljudske republike Jugoslavije
73. člen
Ljudska skupščina FLRJ voli Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na skupni seji obeh zbornic.
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ sestoji iz predsednika, šestih podpredsednikov, sekretarja im največ trideset članov.
74. člen
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ opravlja tele posle:
1. sklicuje Ljudsko skupščino FLRJ;
2. razpušča Ljudsko skupščino FLRJ; kadar zbornici ne soglašata glede zakonskega predloga;
3. razpisuje volitve v Ljudsko skupščino FLRJ;
4. presoja na zahtevo vlade FLRJ, prezidijev ljudskih skupščin republik, Vrhovnega sodišča FLRJ, javnega tožilca FLRJ ali po lastni pobudi skladnost zakonov republik z ustavo FLRJ in z zveznimi zakoni ter da svojo odločbo v potrdilo Ljudski skupščini FLRJ;
5. daje obvezna tolmačenja zveznih zakonov;
6. proglaša sprejete zakone; izdaja ukaze;
7. izvršuje pravico pomilostitve po predpisih zakona;
8. podeljuje odlikovanja in častne naslove Federativne ljudske republike Jugoslavije po predpisih zveznega zakona;
9. ratificira mednarodne pogodbe;
10. imenuje in odpoklicuje na predlog vlade FLRJ ambasadorje, izredne poslanike in pooblaščene ministre v tujfh državah.
11. sprejema akreditivna in odpo-klicna pisma pri njem akreditiranih diplomatskih predstavnikov tujih držav;
12. razglaša splošno mobilizacijo im vojno stanje v primeru oboroženega napada na Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ali kadar je treba neposredno izpolniti mednarodne obveznosti Federativne ljudske republike Jugoslavije naproti mednarodni organizaciji miru ali kaki zavezniški državi;
13. imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade FLRJ posamezne člane vlade med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ na naknadno potrditev Ljudske skupščine FLRJ;
14. določa po predlogu predsednika vlade FLRJ namestnike članom vlade;
15. na predlog predsednika vlade FLRJ menja, spaja in odpravlja ministrstva im komisije med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ, toda na njeno naknadno potrditev;
16. določa na predlog vlade FLRJ, katera podjetja in ustanove imajo ob-čedržavni pomen in pridejo pod neposredno upravo Zvezne vlade;
17. razpisuje po odločbi Ljudske skupščine FLRJ ali na predlog vlade FLltJ ljudski referendum v vprašanjih, za katera je pristojna Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Ukaze Prezidija Ljudske skupščine FLRJ podpisujeta predsednik in sekretar.
75. člen
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je za svoje delo odgovoren Ljudski skupščini FLRJ. Ljudska skupščina FLRJ lahko odpokliče prezidij in izvoli nov ter lahko razreši posamezne člane in izvoli nove tudi pred pretekom časa. za katerega so izvoljeni.
76. člen
Kadar se Ljudska skupščina FLRJ razpusti, opravlja Prezidij posle do izvolitve novega Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
Novo izvoljena Ljudska skupščina FLRJ se sestane najpozneje mesec dni po izvršenih volitvah.
VIII POGLAVJE ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE UPRAVE
77. člen
Najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije je vlada FLRJ.
Vlado FLRJ knenuje in razrešuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic.
Vlada FLRJ je odgovorna in polaga račun o svojem delu Ljudski skupščini FLRJ. Med dvema zasedanjima Ljudske skupščine FLRJ je vlada odgovorna in polaga račun o svojem delu Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ.
78. člen
Vlada FLRJ dela po ustavi in zveznih zakonih.
Vlada FLRJ izdaja uredbe za uporabo zakonov in uredbe po zakonskem pooblastilu, kakor tudi navodila in odredbe za izvrševanje zveznih zakonov. Ona skrbi, da se zvezni zakoni izvršujejo in kontrolira njihovo izvajanje.
Uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade FLRJ podpisujeta predsednik vlade in pristojni minister.
79. člen
Uredbe in navodila, odredbe in odločbe vlade FLRJ so obvezne na vsem ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
80. člen
Vlada FLRJ usmerja in spravlja v sklad delo svojih ministrstev, komisij in komitetov.
Vlada FLRJ skrbi za pripravo in uresničenje občedržavnega gospodarskega načrta im proračuna; sestavlja in izvaja letni gospodarski načrt; vodi kreditni in denarni sistem; ukrepa vse potrebno za zavarovanje in zaščito ustavnega reda in državljanskih pravic; vodi splošno organizacijo Jugoslovanske armade; vzdržuje stike s tujimi državami; skrbi za izpolnjevanje mednarodnih pogodb in obveznosti; sklepa o zakonskih predlogih posameznih članov vlade, ki naj bodo predloženi Ljudski skupščini FLRJ; predpisuje notranjo ureditev ministrstev in podrejenih ustanov; ustanavlja komi-tete, komisije in ustanove za izvajanje gospodarskih, obrambnih in kulturnih ukrepov.
81. člen
Vlado FLRJ sestavljajo: predsednik, podpredsedniki, ministri, predsednik zvezne načrtne komisije in predsednik zvezne kontrolne komisije.
Vlada FLRJ ima lahko tudi ministre brez resorjev.
82. člen
Preden prevzamejo člani vlade FLRJ dolžnosti, prisežejo pred Prezi-dijem Ljudske skupščine FLRJ.
83. člen
Predsednik vlade FLRJ predstavlja vlado, predseduje sejam in vodi delo vlade.
84. člen
Člani vlade FLRJ so kazensko odgovorni za kršitev ustave^ in zakonov pri opravljanju svoje službe.
Odgovorni so za škodo, ki jo prize-denejo državi z nezakonitim delom.
Natančnejše določbe o odgovornosti članov vlade FLRJ predpisuje zvezni zakon.
85. člen
Ministri vlade FLRJ vodijo panoge državne uprave, ki spadajo v pristojnost Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Ministri Zvezne vlade, predsednik zvezne načrtne komisije in predsednik zvezne kontrolne komisije izdajajo na osnovi zveznih zakonov, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in zaradi njihovega izvajanja pravilnike, navodila in odredbe.
Ministri skrbijo za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in so odgovorni za njihovo uporabljanje v panogi državne uprave, ki jo vodijo.
86. člen
Ministrstva vlade FLRJ so obče-zvezna ali zvezno-republiška.
Občezvezna ministrstva so: ministrstvo za zunanje zadeve; ministrstvo za narodno brambo; ministrstvo za promet; ministrstvo za pomorstvo; ministrstvo za pošto; ministrstvo za zunanjo trgovino.
Zvezno-republiška ministrstva so: ministrstvo za finance; ministrstvo za notranje zadeve; ministrstvo za pravosodje; ministrstvo za industrijo; ministrstvo za rudarstvo; ministrstvo za trgovino in preskrbo; ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo; ministrstvo za delo; ministrstvo za gradnje.
87. člen-
Občezvezna ministrstva upravljajo praviloma po lastnih organih določeno panogo državne Uprave neposredno na vsem področju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Občezvezna ministrstva lahko imenujejo za opravljanje poslov lastne pristojnosti svoje pooblaščence pri vladah republik in lahko ustanavljajo oddelke in odseke pri ljudskih odborih.
88. člen
Zvezno-republiška ministrstva vodijo določene panoge državne uprave posredno po ustreznih ministrstvih v ljudskih republikah; neposredno pa lahko upravljajo samo določene posle, podjetja in ustanove občedržavnega pomena.
89. člen
Pri vladi FLRJ so komiteti na področjih prosvete in kulture, ljudskega zdravstva in socialnega skrbstva zaradi splošnega vodstva teh panog državne uprave.
Taki komiteti se lahko ustanovijo tudi za druge zadeve državne uprave.
IX POGLAVJE
NAJVIŠJI ORGANI DRŽAVNE OBLASTI LJUDSKIH REPUBLIK
90. člen
Vrhovni organ državne oblasti ljudske republike je ljudska skupščina republike.
Ljudsko skupščino republike volijo državljani republike za štiri leta po predpisih ustave im zakonov republike.
91. člen
Ljudska skupščina republike izvršuje v imenu ljudstva suverene pravice republike po ustavi republike v skladu z ustavo FLRJ. Ona izvršuje vse posle, ki so v pristojnosti republike, kolikor po ustavi republike niso preneseni v pristojnost prezidija ljudske skupščine republike ali viade republike.
92. člen
Zakonodajno oblast v republiki izvršuje izključno ljudska skupščina republike.
93. člen
Ljudska skupščina republike voli za vodstvo sej predsednika, podpredsednika in sekretarje.
94. člen
Ljudska skupščina voli prezidij ljudske skupščine republike, ki sestoji iz predsednika, enega ali več podpredsednikov, sekretarja in članov, katerih število določa ustava republike. Pristojnost prezidija ljudske skupščine republike določa ustava republike.
95. člen
Ljudska skupščina republike imenuje in razrešuje vlado republike.
X POGLAVJE ORGANI DRŽAVNE UPRAVE
LJUDSKIH REPUBLIK
96. člen
Naj višji izvršilni in upravni organ državne oblasti ljudske republike je vlada ljudske republike.
Vlada ljudske republike je odgovorna ljudski skupščini republike in ji polaga račun o svojem delu. Med dvema zasedanjima ljudske skupščine je vlada republike odgovorna in polaga račun o svojem delu prezidiju ljudske skupščine republike.
97. člen
Vlada republike dela na osnovi ustave FLRJ, ustave republike, zveznih zakonov, zakonov republike in na osnovi uredb, navodil in odredb Zvezne vlade.
Vlada republike izdaja uredbe za uporabo zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade; izdaja uredbe po zakonskih pooblastilih in navodila in odredbe zaradi izvrševanja zveznih zakonov in zakonov republik in kontrolira njihovo izvajanje.
98. člen
Ministri republike imajo pravico na podlagi zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade republike in zaradi njihovega izvrševanja izdajati pravilnike, odredbe in navodila.
Ministri republike skrbijo za pravilno izvrševanje zveznih zakonov, zakonov republike, uredb, navodil in odredb Zvezne vlade in vlade republike.
99. člen
Ministrstva republike so zvezno-republiška ali republiška.
100. člen
Zvezno-republiška ministrstva v ljudskih republikah vodijo določene panoge državne uprave in opravljajo poleg poslov lastne pristojnosti tudii posle zvezno-republiških ministrstev Zvezne vlade po njihovih pravilnikih, navodilih, odredbah in odločbah.
101. člen
Republiška ministrstva vodijo samostojno določene, v pristojnost ljudske republike spadajoče panoge državne uprave.
102. člen
Ministrstva republike določa ustuva republike v skladu z ustavo FLRJ.
Prezidij ljudske skupščine republike lahko menja, spaja ali odpravlja ministrstva v skladu z ustavo FLRJ, ustavo republike, zveznimi zakoni in odloki Prezidija Ljudske skupščine FLRJ.
XI POGLAVJE
ORGANI DRŽAVNE OBLASTI AVTONOMNIH POKRAJIN IN AVTONOMNIH OBLASTI
103. člen
Pravice in področje avtonomije avtonomnih pokrujin in avtonomnih oblu-sti določa ustava republike.
104. člen
Statut avtonomne pokrajine oziroma avtonomne oblasti izda v skladu z ustavo FLRJ in ustavo republike najvišji organ državne oblasti avtonomne pokrajine ali avtonomne oblasti, potrdi pa ga ljudska skupščina republike.
105. člen
Najvišji organ državne oblasu avtonomne pokrajine je Ljudska skupščina avtonomne pokrajine, ki jo volijo državljani avtonomne pokrajine za do-bo treh let im ki se sestaja po določbah ustave republike.
Ljudska skupščina avtonomne P°" krajine voli Glavni izvršni odbor avtonomne pokrajine kot svoj izvršilni in upravni organ.
106. člen
Najvišji organ državne oblasti aV tonomne oblasti je Oblastni SjudsB odbor, ki ga volijo državljani avtonomne oblasti za dobo treh let in " ima svoje skupščine po določbah ustave republike.
Oblastni ljudski odbor voli kot svoj izvršilni in upravni organ Oblastni izvršilni odbor.
XII POGLAVJE ORGANI DRŽAVNE OBLASTI UPRAVNOTERITORIALNIH ENOT
107. člen
Organi državne oblasti krajev (vasi, manjših mest), okrajev, mestnih četrti, mest, okrožij in oblasti so ljudski odbori.
Ljudske odbore krajev volijo državljani za dobo dveh let, ljudske odbore okrajev, mestnih četrti, mes» okrožij in oblasti pa volijo državljan* za tri leta.	_
Ljudski odbori okrajev, mestnih četrti, mest, okrožij in oblasti imajo svoje redne skupščine ob času, ki ga predpisuje ustava ljudske republike.
108. člen
Ljudski' odbori vodijo delo podrejenih upravnih organov in gospodarsko ter kulturno izgradnjo v svojem območju; zagotavljamo zaščito javnega reda, spoštovanje zakonov in pravic državljanov; ugotavljajo svoj proračun.
Ljudski odbori izdajajo v svoji pristojnosti splošne predpise (odloke) na osnovi zvezne ustave, ustave republike, zveznih zakonov, zakonov republike in splošnih predpisov višjih organov državne oblasti.
109. člem
Ljudski odbori se morajo pri izvajanju splošnih in krajevnih nalog opirati na pobudo im široko udeležbo ljudskih množic im na organizacije delovnega ljudstva.
110. člen
Izvršilni in upravni organi
ljudskih
odborov, izvzemši v manjših vaseh, s° izvršilni odbori. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in člani.	_	,
Izvršilne odbore volijo ljudski odbori iz svoje sredine.
111. člen
Izvršilni organ ljudskega odbora v manjših va^seh sta predsednik im tajnik:
skupaj.
112. člen
Krajevni ljudski odbor sklicuje v roku, ki ga določa zakon, krajevni zbor volivcev, kateremu polaga račun o svojem delu. Pravice in dolžnosti krajevnega zbora volivcev določa zakon.
113. člen -
Izvršni in upravni organi ljudskih odborov so podrejeni tako svoje®11 ljudskemu odboru kakor tudi izvršilnim in upravnim organom višjih oTga-nov državne oblasti.
114. člem
Ljudski odbor ima lahko za vodstvo posameznih upravnih panog oddelke oziroma odseke, ki so pod vodstvo® izvršilnega odbora. Oddelki in odseki so v svojem delu podrejeni izvršilnemu odboru, hkrati pa tudi ustreznemu oddelku višjega ljudskega odbora ® pristojnemu ministrstvu republike.
XIII POGLAVJE LJUDSKA SODIŠČA
115. člen
Organi pravosodja v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so Vrhovno sodišče FLRJ, vrhovna sodišča republik in avtonomnih pokrajin, okrožna im okrajna sodišča.
Ustroj in pristojnost vojaških so-dišč določa zvezni zakon.
Z zakonom se lahko ustanovijo p°' sebna sodišča za določene vrste sporov-
116. Člen
Sodišča so v izrekanju pravice neodvisna in sodijo po zakonu.	,
Sodišča so ločena od uprave v vseh stopnjah.
Višja sodišča imajo v mejah zakon® pravico nadzorstva nad nižjimi s°' dišči.
117. člen
Sodišča izrekajo pravico v imen11 ljudstva.
118. člen
Razpravljanje pred sodišči je P° pravilu javno.
Odločbe sodišča more spremeni11 samo pristojno višje sodišče.
Obtožencu je pred sodiščem zag°' tovljena pravica obrambe.
119. člen
Sodišča sodijo po pravilu v senati®
Kadar sodijo senati okrajnega 1 okrožnega soefišča v prvi stopnji, sestoje iz sodnikov in sodnikov poroto kov, ki so pri sojenju enakopravni-
120. člen
Postopanje pred sodišči se v0^1-:n jezikih republik, avtonomnih pokraJ_o ali avtonomnih oblasti, v katerih -sodišča. Državljani, ki ne znajo v katerem se vodi postopanje, ®"._ uporabljajo svoj jezik. Tem državij nmn je zagotovljena pravica, da seznani jo s celotno tvarino in da spre ljajo delo sodišča po tolmaču.
Nadaljevanje na 5. stran**
USTAVA
FEDERATIVHE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
Nadaljevanje s 4. strani.
121. člen
Sodnike Vrhovnega sodišča FLRJ V?nrln rfzrešuje Ljudska skupščina ‘-alj na skupni seji obeh zbornic.
Sodnike vrhovnega sodišča republike odnosno avtonomne pokrajine voli l*i razresuje ljudska skupščina repub-* odnosno ljudska skupščina avtonomne pokrajine.
Sodnike in sodnike porotnike okrož-inS.a S0(J*šča v okrožju ali mestu voli mestaZreSUJe	odbor	okrožja	ali
122. člen
^hovno sodišče FLRJ je najvišji ? Pravosodja Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Zvezni zakon določa, v katerih pri-
nh sodi Vrhovno sodišče FLRJ v n v katerih v drugi stopnji.
kr,« * iVno s°dišče FLRJ presoja za-pravnomočnih odločb vseh - ‘sc v Federativni ljudski republiki r~ > ,
Vrhovna sodišča ppnuiiiii^ uvto-
123.	člen
r_„ . ' .* cuerativni ljuasKi repub konov ^ede uporabe zveznih
n J^r?lovna sodišča republik in a' mnih pokrajin presojajo zakonitost DuhnJ)IIM*jnih odločb vseh sodišč re-kra odnosno sodišč avtonomne po-
XIV POGLAVJE JAVNO TOŽILSTVO
124.	člen
<v,la-Tno tožilstvo je organ Ljudske stva>SClne	za	nadzor, ali ministr-
or ’.n ostali njim podrejeni upravni skp ln ustanove Federativne ljud-reD ^Publike Jugoslavije in ljudskih PravU .uradne osebe in državljani uno izpolnjujejo zakone.
Jav
125. člen
nam	tožilca FLRJ in	njegove
ke	vojj jn razrešuje	Ljudska
zj30^Ina FLRJ na skupni seji obeh
fljjJavne tožilce ljudskih republik in
Si.; .e namestnike imenuje in razrede javni tožilec FLRJ.
avfn ne tožilce avtonomnih pokrajin, okra^°mn-^ oblasti, oblasti, okrožij in tožil 6V lmenuje in razrešuje javni
tožilca FLRJblike Da potrdil° iavne^a
126. člen
0(j av?i tožilci so v svojem delu ne-FLRjP°drejeni samo iavnemu t°-
I	127.	člen
tožb 81 t°zilc‘ imajo pravico vlagati e la pritožbe, pravico zakonske p0g, Vencije v sodnem in upravnem g0 °Panju, pravico kazenskega prebito ln Prav‘co vlagati zahteve za za-o,}! v, zakonitosti zoper pravnomočne
taadgip^ega tožilca Jugoslovanske ar-vtljo,,Ia ostale vojaške tožilce imenuje n>ade 1 Poveljnik Jugoslovanske ar-
Zv
st°jn ezni zakon določa ustroj in pri-°st vojaškega tožilstva.
XV POGLAVJE
°or*0si MED ORGANI državne “Lasti in organi državne uprave
129.	člen
ima	Ljudske	skupščine	FLRJ
Uredhav*co razveljaviti ali odpraviti 2vezne’ navodila, odredbe in odločbe v° a|.e vlade, če niso v skladu z usta-Zv ZVezn*m‘ znkoni.
Viti a^118 v^ada ima pravico razvelja-11 odpraviti pravilnike, odredbe,
sodišč in upravnih organov.
128.	člen
navodila in odločbe članov Zvezne vlade, če niso v skladu z ustavo, zveznimi zakoni, uredbami, navodili, odredbami ali odločbami Zvezne vlade.
130. člen
Prezidij ljudske skupščine republike ima pravico razveljaviti ali odpraviti uredbe, navodila, odredbe in odločbe vlade republike, če niso v skladu z ustavo FLRJ, ustavo republike, zveznimi zakoni ali z zakoni republike.
Vlada republike ima pravico razveljaviti ali odpraviti pravilnike, odredbe, navodila in odločbe ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni, z zakoni republike ali z uredbami, navodili, odredbami in odločbami vlade republike.
131. člen
V zadevah iz zvezne pristojnosti ima pravico Zvezna vlada zadržati akte vlade republike in razveljaviti akte ministrov republike, če niso v skladu z zvezno ustavo, ustavo republike, zveznimi zakoni in zakoni republike, uredbami, navodili ali odredbami Zvezne vlade odnosno s pravilniki, odredbami in navodili člana Zvezne vlade.
Ob istih pogojih imajo člani Zvezne vlade pravico zadržati akte ministrov republike.
132. člen
Prezidij ljudske skupščine republike oziroma ljudske skupščine avtonomne pokrajine in višji ljudski odbori imajo pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte nižjih ljudskih odborov.
Vlada republike, posamezni njeni ministri in glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine imajo pravico v svoji pristojnosti razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte izvršilnih odborov. Izvršilni odbori višjih ljudskih odborov imajo isto pravico nasproti nižjim izvršilnim odborom.
Ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte svojega izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor višjega ljudskega odbora odnosno glavni izvršilni odbor avtonomne pokrajine in .vlada republike imajo pravico zadržati izvršitev nezakonitih in nepravilnih aktov nižjega ljudskega odbora in jih predložiti svojemu ljudskemu odboru odnosno ljudski skupščini avtonomne pokrajine ali prezidiju ljudske skupščine republike, da jih razveljavi ali odpravi.
133. člen
Višji ljudski odbor, ljudska skupščina avtonomne pokrajine odnosno prezidij ljudske skupščine republike imajo pravico razpustiti _ vsak nižji ljudski odbor in razpisati volitve za nov ljudski odbor. Višji ljudski odbor, ljudska skupščina avtonomne pokrajine odnosno prezidij ljudske skupščine republike imajo pravico razpustiti izvršilni odbor vsakega nižjega ljudskega odbora in odrediti volitve novega izvršilnega odbora.
XVI. POGLAVJE JUGOSLOVANSKA ARMADA
134. člen
Jugoslovanska armada je oborožena sila I ederativne ljudske republike _ J u-goslavije. Njena naloga je varovati in braniti neodvisnost države in svobodo ljudstva. Ona je čuvar nedotakljivosti državnih meja in ohranjevalka miru in varnosti.
135. člen
Vrhovnega poveljnika Jugoslovanske armade imenuje Ljudska skupščina FLRJ na skupni seji obeh zbornic. Vrhovni poveljnik vodi vso vojaško in oboroženo silo Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Tobačna tovarna v Ljubljani je prekoračila predvojno proizvodnjo za 33%. To je velik delovni uspeh, ker je bila glavna produkcijska zgradba porušena, stroji pa pokvarjeni. V devetih mesecih od osvoboditve se je proizvodnja dvignila za 412% od proizvodnje v zadnjem mesecu okupacije.
V oddelku za strojno pakiranje ni stroja, ki ne bi izdelal predpisane norme, pa če je še tako star in izrabljen. Nekateri stroji presežejo večkrat dnevno normo tudi za 30—40%, povprečno pa nekateri stroji mesečno presegajo normo za 7—9%, čeprav jih je treba pogosto popravljati. V oddelku, kjer pakirajo cigarete z roko, so meseca januarja presegli normo za 11.5% in to s prostovoljnim delom, ki ni bilo plačano. V tem oddelku se posebno odlikujeta delavki Alojzija Rot, ki dela v tovarni že 37 let ter presega dnevno normo za 90—100%, in Marija Divjak, ki ima 34 let službe in ki prekorači dnevno normo za 60%. V spretnosti in pridnosti prednjači tudi tov. Rot, ki še vedno dela, čeprav bi lahko šel že pred tremi leti v pokoj, ter oddaja dnevno skoro dvojno število pakiranih cigaret.
Pri proizvodnji cigaret delajo nekateri stroji v dveh izmenah in čeprav je delo težavno zaradi pomanjkanja raznega materiala in zaradi čestega popravljanja strojev, je po zaslugi požrtvovalnih in iznajdljivih ključavničarjev tudi v tem oddelku delo zelo uspešno. Pred vojno sta skoraj vse cigare izdelovali tvornici v Senju in Zagrebu in so šele po vojni začeli v ljubljanski tovarni izdelovati cigare v večji količini. V primerjavi s predvojno dobo se je proizvodnja cigar povečala za okrog 430%. Predvsem se izdelujejo cigare iz domačih vrst tobaka, pospešila pa se bo tudi proizvodnja cigar iz uvoženega inozemskega tobaka. Tudi v tem oddelku delavke vneto tekmujejo, čeprav so produkcijske norme tako odmerjene, da jih morejo izpolniti le delavke, ki imajo prirojene spretnosti in sposobnosti. Meseca januarja pa je tudi ta oddelek presegel normo za 4%. V oddelku se posebno odlikujejo delavke:
TRETJI DEL
Prehodne in zaključne odredbe
tretji del Preiiodne in zaključne
ODREDBE
136.	člen
r«zve)-	°	aoD1 ustavu veljavo, so
“i pte^avljeni vsi zakoni in drugi prav-
Ddl blS*’ k* S0 v nasProtiu z ustavo-z 0dloZk'*’ Za^oni in uredbe, potrjene L dece Ustavodajne skupščine z dne dokler	1945, ostanejo v veljavi,
odločba*16 E° 0 “jih izdana dokončna
Za k
Ljndsk°n°dalna °dbora obeh zbornic na, da 6 s„kuPščinc FLR J sta pooblašče-veWoV ^es*‘h mesecih od dne, ko dobi zakone Ustavn> pregledata vse odloke, (Jstavodm Uredbe, potrjene z odločim Ce®bra /o« skuP*o‘ne z dne 1. de-z ustavo •	• da *Prav‘ta v sklad
tori tel "* 'zdas^a zakone o tem, ka-°stanejo °d^°'C0T> zakonov in uredb nosno d ^ ,VeUavi brez sprememb od-k°h in * d Izdas*° zakone o spremem-nov	P°,n‘tvah teh odlokov, zako-
*akonorlUredb’ ^akone- ki jih izdasta !cp 'VJm odbora obeh zbornic Ljud-
pr<'zi(]U^ r 'n' ' UR I. proglasi z. uknvotn
J ljudske skupščine FLRJ, in
se predloži v potrdilo Ljudski skupščini FLRJ na njenem prvem prihodnjem zasedanju. Predloge, da se spravijo od loki, zakoni in uredbe v sklad z usta vo, pošlje o pravem času zakonodajnima odboroma predsednik vlade FLRJ
137. člen
Vse osebe, mlajše od 18 let, ki so bile vpisane v volivne imenike za volitve v Ustavodajno skupščino, obdrže pridobljeno volivno pravico.
138. člen
Posamezna ministrstva, ki po ustavi niso določena v sestavu vlade FLRJ, lahko ostanejo v sestavu vlade vse dotlej, dokler se o njih ne odloči v smislu 15. točke 74. člena ustave.
139. člen
Ustava dobi veljavo s proglasitvijo na skupni seji obeh zbornic Ustavodajne skupščine.
Dano v Beogradu
glavnem mestu
Federativne ljndske republike I ugasle vi je
31.	januarja 1946.
Veliki delovni uspehi
v LiuPiiianski iobašni tovarni
Mara Suhadobnik, Ivana Gerovac, Pavla Mravlje, Matilda Dimic, Ivana Kočar, Iva Sojar, Marija Šešek in Katarina Gabrovšek.
Tudi v drugih oddelkih je vneto tekmovanje, ker hoče vsaka delovna moč izkazati vse svoje svosobnosti in svojo vnemo in ker je tudi poskrbljeno, da so stroji v največji meri izkoriščani. Pred vojno, ko so bili stroji še novi, niso beležili nikdar tolikih delovnih uspehov. Upoštevati je treba tudi to, da so pred vojno vsak najmanjši strojni del dobili iz inozemstva, danes pa vse te strojne dele izdelujejo in popravljajo kovinarji, kar ne zahteva samo dosti več dela, temveč tudi veliko več znanja in sposobnosti. Pri velikih delovnih uspehih v tovarni ima kovinarski kader vsega priznanja vredne zasluge.
Velika požrtvovalnost in pobudnost se je izkazala tudi pri obnovi obrata. Za obnovo obrata so delavci prispevali 10.0000 neplačanih nadur ter tako pripomogli, da so danes vse stavbe dograjene in deloma že uporabne. Posebno se je izkazalo tovarniško mizarstvo, ki je popravljalo od bomb pokvarjena okna in vrata. Mizarje pa čaka še dosti dela, ki ga bodo gotovo tudi uspešno dovršili. Za primer požrtvovalnosti naj bo navedeno samo tole: Zapadel je sneg in nekdaj je morala tovarna dobro plačati oranje snega in potem delovne moči, ki so med delovnim časom odstranile sneg. Letos pa so bile vse ceste, poti in pločniki v tovarni v eni sami uri očiščeni. Nad sto delavcev in nameščencev je prijelo po delu za lopate in drugo orodje in v eni uri na področju obrata ni bilo več snega.
Po delu pa je vsak večer luč v prvem glavnem poslopju. Seje, pevske vaje, knjižnica, šahovski turnir, predavanja, priprave za prireditve in prireditve same se vrste dnevno, kar dokazuje tudi veliko kulturno aktivnost delavcev in nameščencev.
Delavci tobačne tovarne so prav dobro razumeli Leninove besede, ki jih imajo napisane v svoji dvorani: Kdor ne dela, ne sme jesti, kaj šele da bi smel upravljati državo!
Delitev zemlje v Grahovem in v Loški dolini
V soboto, 2. februarja 60 v Grahovem na Notranjskem delili zemljo veleposestnikov in lesnih industrij cev Alojza Krajca in Premrova. Alojz Krajc si je bil nakupil 222 ha zemlje in gozda, 4 hiše v Grahovem, 1 na Kožljeku, na Vrhniki in v Ljubljani. Na Štajerskem pa si je kupil celo graščino. Premrov je imel samo na Martinjaku tri hiše in parno žago, koliko je imel drugod, skoraj nihče ne ve povedatL Grahovcani so živeli od zaslužka, ki sta jim ga dajala Premrov in Krajc.
Čez 300 Grahovčanov 6e je zbralo v Domu ljudske prosvete. Odkar je izšel zakon o agrarni reformi, so se Grahov-
Loške doline. Z vseh strani Loške doline so prišli Notranjci s sanmi in na konjih v Stani trg k delitvi zemlje. Delili so zemljo treh veleposestev in dveh graščin. Posestva petih največjih mogotcev, petih kapitalističnih pajkov v Loški dolini, ki so iz dela in truda Ložanov obogateli, to ljudstvu iztrgano imetje je zdaj ljudska oblast vračala tistim, ki 60 bili njegovi pravi lastniki.
Karl Kovač si je na žuljih prebivalcev Loške doline zgradil tri hiše v Starem trgu, tovarno s parno žago, mesnico in gostilno, kupil Pajkovo graščino na Blokah, tovarno v čabru, gozdove na Kranjskem, hišo v Zagrebu in kdo ve
Agrarni interesenti odhajajo k razdeljevanju zemlje
čarni na svojih sestankih pogovarjali o zemlji Krajca in Premrova. Na ta dan pa so se zbrali, da dokončno razdele to zemljo tako, da bi jo res vsakdo dobil, kakor si jo je zaslužil in kakor jo je potreben. Franc Levar, ki so mu na domu umorili brata in sestro, Anton Turšič, ki je imel 8 članov v družini in mu je sin padel na Križni gori, Andrej Žnideršič, ki je žrtvoval 2 sina v osvobodilnem boju, Ana Avsec, ki sta ji umrla v internaciji 2 brata, zemljo potrebni borci in aktivisti, dninarji in najemniki, taki so dobivali ta dan zemljo Krajca in Premrova.
Ko so razdelili vso zemljo, so se vsi Grahovčani, delavci in kmetje, združili v sprevod, da tako s petjem in vzklikanjem Osvobodilni fronti in maršalu Titu pokažejo svoje veliko veselje, da je bila v Grahovem dokončno odpravljena velika krivica in uresničena stara pravda kmečkega ljudstva.
Isti veliki praznik delitve zemlje je v nedeljo, 3. februarja, slavilo ljudstvo
kaj še vse. Mnogo kmetov je spravil na boben, tako da si je nagrabil več kot 300 ha kmečke zemlje. Njemu enaki so bili Žagar, Telič in Kržič. Vsi trije trgovci z lesom, lastniki večih hiš in veleposestniki. Ludvik Kržič, mlinar, hotelir in veleposestnik iz Nadleska, ki se ga Ložani še iz stare Jugoslavije spominjajo, ko je na občinskih volitvah po 200 din kupoval glasove; Ludvik Kržič je bil prvi, ki je skupaj z loškim župnikom ovajal okupatorju partizanske družine in aktiviste OF. >Grofdca kočevska« Greta Scho!mayer Lichtenberg iz Kočje vasi pa je bila peta v tej gosposki druščini Loške doline.
Ljudstvo Loške doline si je z osvobodilnim bojem izvojevalo tako svobodo, ki ne dopušča, da bi še kdaj koli kdo bogatil od njihovega dela. Zato je v nedeljo ljudstvo Loške doline za vselej razlastilo dosedanje lastnike Kovača, Žagarja, Teliča, Kržiča in Greto Scbolmayer ter dalo zemljo agrarnim interesentom, tistim, ki so zemljo obdelovali in ki so edini imeli ln imajo pravico nanjo.
Uspešno delo
elektrotehniške sehcije drž. žel. v Ljubljani
V okviru delovnega tekmovanja so delavci elektrotehniške sekcije državnih železnic o Ljubljani pokazali prav lepe uspehe. Mizarji, ključavničarji in mehaniki so v zadnjih dneh izdelali 18 brzojavnih miz, ki po kvaliteti celo prekašajo predvojne in inozemske izdelke. Elektromonterji so od osvoboditve opremili z električno razsvetljavo nad 40 železniških postaj in obnovili vrsto železniških elektrotehniških naprav, ki so bile ob razsulu nemške vojske ponekod težko poškodovane.
V elektrotehniški delavnici skrbijc tudi za dvig strokovnega kadra. Že več mesecev trajajo tečaji za vajence in za nadzornike signalnih in brzojavnih naprav. Dne 27. Z. se je pričel tretji tečaj za elektromonterje. V oseh teh tečajih poučujejo strokovnjaki brezplačno.
Delavci elektrotehniške delavnice delajo po tri ure tedensko brezplačno za obnovo naše dežele.
\
Mariborshi tekstilci so obljubili Titu, da bodo do 1. maja dvignili produkcijo za 10—25 odstotkov
V resoluciji, ki so jo s svojega zborovanja poslali delavci in nameščenci tekstilne in oblačilne stroke v Mariboru maršalu Titu, obljubljajo:
da bodo v tekmovalni dobi do 1. maja 1946 dvignili produktivnost za 10—25%;
da bodo vložili vse sile za izboljšanje organizacijskega, političnega in kulturnega delovanja.
Delavstvo prediUiice in tkalnice d. d. v Mariboru dela za Komunistično partijo
Dne 31. januarja so se vršile v tekstilni tovarni Predilnice in tkalnice d. d. v Mariboru volitve delavskih zaupnikov. Ena sama lista je bila dokaz enotnosti delavcev in nameščencev. Na sestanku po izvolitvi 8 zaupnikov je celokupno delavstvo sklenilo, da bo prihodnjo ne-neljo delalo prostovoljno ves dan in izročilo zaslužek Komunistični partiji.
V Trbovljah agitirajo za »Ljudsko pravico«
Poročali smo že, da so na obratu Neža - Dobrna v Trbovljah trije tovariši tako uspešno agitirali za »Ljudsko pravico«, da so v nekaj dneh pridobili 192 naročnikov. Od teh jih je dobil tov. Bostič Tone 92. Tako ima sedaj ta obrat, ki zaposluje okrog 600 delavcev, sedaj 276 naročnikov, tako da je skoraj vsak drugi delavec naročen na »Ljudsko pravico«.
Pred nekaj dnevi pa smo dobili poročilo, da je tovarišica Fresl Ančka, žena | delavca v Hrastniku, pridobila novih 78 naročnikov.
Trboveljski delavci pomagajo kmetom-pogorelcem
Velika požrtvovalnost in zavednost trboveljskega delavstva, ki se je pokazala zlasti v tem, da pripomorejo čim večjemu tempu obnove s prostovoljnimi šihti ob prostih dneh in nedeljah, je našla svoj pravi izraz tudi v razumevanju potreb, ki jih imajo žrtve okupatorjevega terorja, zlasti oni, ki so jim bile požgane in uničene vasi. Tako so trboveljski delavci sklenili, da iz fonda obnove, kamor se steka njihov zaslužek iz prostovoljnega dela, poklonijo kmetom pogorelcem, ki jim je okupator požgal domačije v času vdora v osvobojeno Gornjo Savinjsko dolino, 200.000 dinarjev. Posebna delegacija delavcev bo šla v Gornji Grad in tam v sodelovanju z ljudstvom in ljudskimi odbori razdelila ta denar med najpotrebnejše. Tako se ustvarja živa, ne-porušljiva vez med delavcem in kmetom, ki v medsebojni pomoči manifestira svojo trdnost in naravno nujnost.
Pozdrav delavcev pančevskega mosta maršalu Titu
S konference delavcev in nameščencev s pančevskega mosta je bil poslan sledeči pozdrav maršalu Titu:
S kouferpnrPj ra kateri sttio 7 akla
tmacijo izbrali svoje delavske zaupnike, Ti pošiljamo, tovariš maršal, svoje iskre-
ne pozdrave in obljubljamo, da hočemo biti še nadalje enotni v vseh akcijah, ki so naloga našega razreda in naših narodov. Hočemo, da čim bolje in .čim prej izvršimo postavljeno nalogo ter dogradi mo pančevski most, ker se zavedamo nje-
Uspehi tekmovanja za pridobivanje novih naročnikov »Ljudske pravice«
V okviru tekmovanja za pridobivanje novih naročnikov »Ljudske pravice« so v predilnici v Litiji nabrali 78, v rudniku Hrastnik 126 in na Ministrstvu za gozdarstvo 49 novih naročnikov. Na okrajnem odboru Ptuj so pridobili 120 novih naročnikov »Ljudske pravice«.
Mostarski rudarji za Komunistično partijo
Najbolj svečan dan v mostarskem rudniku je bil dan, ko so delali za Komunistično partijo Jugoslavije. Pobudo za to delo so dali sami delavci in nameščenci rudnika, ki so jim bili za vzgled rudarji iz Zenice. V delu so tekmovale posade in poedinci.
Kopači Kovačevič Djordje, Kovačič Milovan in Kulidžanov Dušan so izkopali v teku dneva iz 43 hodnikov širokega preseka 37 ton premoga, medtem ko je druga posada izkopala 41 ton. Tretja posa-da je izmetala iz navadnega hodnika 23 ton, a četrta 20 ton premoga iz hodnika ozkega preseka.
V
Življenje in delo naših borcev
Prvi februar — dan tekmovanja
Kakovost vojske je odvisna od kakovosti njenih poveljni kov.	Stalin.
Zgodaj zjutraj sem obiskala vojašnico podoficirskega tečaja naše divizije. Tovariši so sklenili, da bo 1. februar dan tekmovanja, ki se ga bodo vedno spominjali kot prvega velikega koraka, kot svetlega začetka, kot klica, ki jih bo neprestano vzpodbujal.
Ob 7.35. Začel se je pouk. Učilnice, kjer so bile prejšnje čase garaže, so prijetne; mladi tečajniki so jih znali lepo urediti. Stene so svetle, ciste, okrašene s skrbno narisanimi risbami in zemljevidi. Pozornost pa vzbudijo predvsem veliki napisi z gesli, ki vzpodbujajo k tekmovanju. V sleherni učilnici so na vidnem kraju besede največjega učitelja — Lenina: »Moramo se učiti, učiti in zopet učiti!« Tečajniki bodo s tem tekmovanjem dokazovali, da te besede niso napisajie samo na stenah učilnic, temveč tudi v njihovi zavesti.
Pri pouku vladata popolna disciplina in pravo vojaško vedenje. Vse oči so uprte v predavatelja. Duha tekmovanja čutiš v ozračju, odseva z resnih obrazov tečajnikov, preveva vse učilnice.
»Vse za krepitev vojske, vse za tekmovanje!« — »Pri slehernem delu pomni, da je tekmovanje!« — »Bodimo prvi v tekmovanju!« — berem v učilnicah
Med tem. ko so bili tovariši pri pouku, sem si ogledala njihove spalnice. Urejene so zgledno. Parketi se lesketajo in postelje so vzorno postlane. Okna so odprta, da so prostori čim bolj zračni. Vse je vojaško urejeno. Zdravstvenim zahtevam je ustreženo v največji meri. Vse sobe so snažne, s čistimi belimi stenami, kakor učilnice. »Nekatere sobe smo po desetkrat prebelili, dokler niso bile dovolj bele in svetle,« je dejal dežurni.
Med odmorom so mi tovariši pripovedovali, da so vso noč pisali nova gesla za tekmovanje, dokler ni napočil ta dan.
Vrstijo se ure pouka. Nekateri odhajajo na manevrsko vežbanje. Jurišajo, patrulirajo, napadajo, zavzemajo gozd ... Pri vsem tem sodelujejo z vnemo, z razumevanjem in znanjem. Po končani nalogi razpravljajo. Povsod se vidi, da tečajniki neprestano mislijo na tekmovanje, ki so ga vsestransko doumeli. To se kaže pri njihovem marširanju, iz vsakega odgovora ter pri slehernem delu.
Po kosilu je ura počitka. Toda le redki počivajo. Ali naj danes, na dan tekmovanja mislijo na počitek? Nekateri se uče, drugi pišejo za stenčas, tretji pa pišejo druge članke ,.. Tam sta zaspala dva in že se je vsula nanju splošna graja. Danes, pa spita! S tekmovanjem je treba vse popraviti. Saj niso vendar zaman pisali gesel: »Lenuhi ne ljubijo svojega ljudstva!« in »Nočemo imeti med seboj lenuhov!« — Glej, kako jih tam nekaj marljivo čisti dvorišče, kjer se je
razlezla brozga po skopnelem snegu! Vsi delajo resno, vsak na svojem področju. Vsi vodi bi hoteli danes izdati najboljše stenčase. Vendar mislim, da bo prvi minometni vod. Osem vodov — osem vnetih tekmovalnih skupin. Med njimi ne bo velikih razlik.
Cas odmora izkoristi tudi tovariš, ki skrbi za higieno; pregleduje, ali so vsi tovariši snažni. — Nekateri se morajo ostriči, ker imajo že predolge lase. Danes je treba napraviti korak naprej na vsakem področju.
Ob 15 se nadaljuje pouk. Mojo pozornost sp vzbudili stari stenčasi in najbolj so me zanimali tisti, ki so bili posvečeni pripravam za tekmovanje. Tudi
iz njih se vidi, da se bliža tekmovanje. Stenčasi so številni. V njih se kaže, da pisci pravilno razumejo njihov pomen. Prevladuje kritika, in sicer zdrava ter dobra kritika. Opominjamo tovariše, ki bi radi prepogosto zahajali v mesto, ki zanemarjajo lekcije, ki niso točni ob začetku pouka in ki s svojo nemarnostjo ovirajo delo drugim. Nekdo celo kritizira, da so prišli v kinematograf z zamudo, češ: »Filma nismo mogli dobro razumeti, tu smo pa izgubili ure pouka.«
Zavednost naših bodočih poveljnikov je na zavidanja vredni višini. Z užitkom bomo lahko spremljali njihovo tekmovanje ter se veselili uspehov tako vestnega dela. Ne pišejo zaman po enotah: »Najboljši udarniki so najbolj vdani svoji vojski.«	B.	Radosavljevič.
Ustanovili smo tečaj za napol pismene
Pokazala se je potreba, da priredimo tečaj za na pol pismene tovariše, da omogočimo slehernemu našemu borcu, da popolnoma obvlada latinico in cirilico. Ustanovili smo tečaj. Pouk je vsak dan in ga poseča več skupin. Upamo, da bo tečaj dosegel popoln uspeh, ker tovariše uči Strokovnjak.
2e v prvih dneh se je pokazalo, da tovariši dobro napredujejo. Nekateri, ki niso poznali skoraj nobene črke, so se naučili že več črk. Vneto se učijo tudi pisati. Zaključek tečaja bo kmalu pokazal dosežene uspehe.
Prav tako smo tudi priredili tekmovanje pri delu v edinici. Tekmujeta baterija in štabni vod, kdo bo napisal več člankov za brigadni bilten.
Organizirali smo kampanjo, da odpravimo pri konjih uši in garje. Uši uničujemo s paro. Konjušnico belimo, da bomo uničili ves mrčes, ki nam ugo-
nafolja konje. Redki so tovariši, ki nočejo delati, ker smo tudi za nedelavne našli sredstvo. Vsakogar, ki se skuša izogniti delu, takoj prihodnji dan ožigosamo na stenčasu. To je učinkovito. Med nami ni lenuhov.
V naši diviziji pišemo o vsem. Zato smo tudi v kratkem času napisali nad 30 člankov. In to je mnogo več, kakor so papisale druge divizije.
Prav tako delamo tudi na kulturno prosvetnem področju. Imamo pevski zbor, pripravljamo skeče ter si prizadevamo, da bi cim prej priredili kulturno prireditev.
Pozvali smo na tekmovanje vse druge divizije, posebno še na tekmovanje v delu za obnovo naše domovine, ker tako bo tudi naša vojska najbolj napredovala in se krepila.
Peter Klipa,
borec štabnega voda P. T. divizije.
Štev. 31.
Pri pospravljanju poljskih pridelkov so borci marljivo pomagali kmetoffli saj je vedno primanjkovalo delovnih moči.
Tekmujemo tudi v pisanju člankov
Neko jutro se je pojavila na hodniku naše vojašnice objava:
»Pozor! Pozor! Beri:
Razpisujemo tekmovanje, katera baterija bo napisala več člankov. Tekmovanje se začne 25. I. 1946. Od danes naprej bomo na tej deski objavljali, koliko člankov je kdo napisal.«
Tedaj so se skoraj vsi lotili pisanja. Stopil sem v stražarnico, zagledal sem tovariša, kako se je sklanjal nad papirjem in grizel svinčnik. Nato je začel počasi pisati. V konjušnici se mi je nudila ista slika. V štabnem vodu je eden pisal, drugi bral, tretji tipkal.
V sobi so mnogo razpravljali o pisanju: Jaz bom napisal, kako smo izdelo-
vali sanke ... Jaz pa o sušenju sena •; • Jaz, kako sem naredil peč... Nekdo ie dejal: Nekdo bi moral nekaj napisati c tistem Ljubiši — »zabušantu«.
»Čuj,« mi je dejal tovariš Žika upno, »napiši nekaj o tem, kako sva * Bogoljubom naredila kopalnico.«
Kar ustrašil sem se, da se' ni razširila prava »epidemija« pisanja člankov-Ko sem si kasneje ogledal desko in ya' čunal, koliko člankov je bilo napisanih, sem spoznal, da so dosegli »proizvodni0* pred določenim rokom. V sedmih dneh je bilo napisanih 25 člankov, toliko, kot smo jih določili za petnajst dni.
A še vedno pišemo in pišemo Mašič Branko, dopisnik P. T. divizij®-
Tekmujemo
Tovariši protitankovske divizije so razpisali tekmovanje, katera baterija bo napisala največ člankov za stenčase in pomagala pri obnovi naše domovine.
Vse baterije tekmujejo med seboj, toda niso vse enako posvetile dovolj pozornosti temu tekmovanju in njegovemu j pomenu. Prva baterija v tem pogledu : zelo prednjači drugima dvema baterijama. Tovariši prve baterije so se z vnemo lotili dela in ni skoraj nobenega dogodka, o katerem ne bi pisali. Tovariši tekmujejo, ker so sami spoznali, kako je potrebno, da se vneto oklenejo svojega dela. Nikogar ni več, ki bi ne delal z vnemo.
Duh tekmovanja ni zavladal le v naši bateriji, temveč v vsej diviziji. Ne tekmujejo le borci, temveč tudi poveljniki-Kdo bo lepše organiziral in izvedel tekmovanje in katera baterija bo prva?
Tovariši tekmujejo pri vsakem delUi kar se je^ jasno pokazalo v naši diviziji-Nihče več ni nedelaven in bi s svoji® delom ne prispeval pri o-bnovi.
S tekmovanjem mnogo pripomore®0 svoji edinici, ne da bi nam bilo to v breme in jasno pokažemo vsakomur, kako je treba delati in obnavljati našo domovino.
Bogdan Todorovič, P. T. div., I. bat
Udarnik
pri
Naši borci povsod neumorno pomagajo civilnemu prebivalstvu pospravljanju ruševin, da bo naša domovina čimprej obnovljena
V naši bateriji imamo udarnika: Tovariš Velimir Rakič je s svojim delom in delovno vnemo zgled tovarišem, kako je treba delati im pomagati pri obnovi
naše domovine. Upravičeno smo ga nrie-novali za udarnika, ker v resnici najbolj vneto dela v naši bateriji. Številni primeri so, ki pričajo o njegovi marljivosti. Naj navedem enega: Pred nekaj dnevi je tovariš Rakič s pomočjo enega izmed tovarišev prebelil tri konjušnice.
Delal je po ves dan do polnoči, dokler ni končal dela. Med tem časom so P® drugi tovariši s paro uničevali uši P® konjih. Tovariš dela z vnemo pri sJSl "Rernem" dojil in uči se drug«. -f<ako tre- . ba delati. Sleherno delo opravlja z ve' seljem in vestno ter je zgled drugi®-Vsem nam mora biti zgled, da bomo delali požrtvovalno, zakaj samo z vztrajnim delom gradimo in obnavljamo našo domovino.	Ljubiša	Janičijevič.
        !l|llll«!Ulll»! JllllllllilllllPlilO«   ...........................................................................................................................................................................................................................................................        ffllAM..........................................l«lllllPII!ll!li.ffll!«llll|l».............................1..
Jurca Brank,
ZA CELOVEC
Pozno jeseni 1944, ko je že odpadlo zadnje listje z »brezovega geja« na Turji in so se zredčile gošče okoli Celovca, smo taborili v brežičku, ki doslej še ni bil znan Švabom. Sedaj pa je razredčena gošča grozila, da nas bodo tudi tu kmalu izvohali. Nekajkrat je že padla slana, da smo puščali sledi v travi. Opozarjale so na nevarnost sledov pozimi. Mrzle megle so se vlekle sem od Dobrača in ležale cele dni nad Vrbskim jezerom. Včasih je že tako posivelo, da smo kar vohali sneg.
To pričakovanje zime je že leglo na naše razpoloženje kakor bolezen, vsak je imel skrb in slabe slutnje, čeprav smo jih drug drugemu zakrivali s tistim prisiljenim upanjem, podobnim našemu govorjenju o koncu vojne že leta 1942 in od spomladi na jesen itd. Ljudje so nam povsod pravili, da Švabi zagotovo računajo, da nas bodo že v prvem snegu pobili kakor divjačino.
Bila nas je manjša skupina. 2e več mesecev nismo imeli zveze z našimi in smo bili prav za prav čisto samostojna partizanščina, ki je predrzno obstojala sredi Švabov. Norčevali smo se sami iz sebe, da smo brodolomci na ledeni plošči. Zdaj bo pa zima, nam pa ni misliti na kakšno zvezo, zato je bilo naše razpoloženje tako. Tedaj sta prišli nepričakovano Lojzka in Ivica. Srečanje z njima je bilo kakor odrešenje za naš položaj. Prinesli sta zvezo s svetom, kakor smo rekli, novice iz Jugoslavije v domači besedi, katere smo bili že tako željni. Dali sta nam tistega čudnega poguma, da smo tudi mi partizani, saj smo se že večkrat sami med seboj spraševali, ali smo še kaj podobni partizanom v Jugoslaviji, ko so sedaj gotovo že čisto nekaj drugega, kakor takrat, ko smo še mi bili tam. Zdaj sta pa med nami ti dve poslanki, ki pričata o veličini partizanske borbe doma in ponosno trdita, da moramo tudi tu ne samo obdržati se, ampak doseči, da se bo ta del Koroške tudi spuntal, kakor drugje po Sloveniji.
»Midve bova šle v Celovec, tam pravite, je najtežje, zato pa hočeva jurišati.«
Spogledovali smo se med seboj, kajti imeli smo že izkušnje, kaj se pravi biti partizan v Celovcu. Saj gre nekaj dni, potem je pa treba hitro, hitro ven, ali pa bi bil izgubljen; in vsi poizkusi so se tako končali.
»Pa greva, jaz bom politično organizirala,« je rekla Lojzka, »Ivica pa mladino.«
»Tako jel« odgovarja Ivica. »Če smo
že povsod Švabe okrog prinašali, jih bomo pa tudi v Celovcu.«
Njune žive oči so kazale vnemo, kakor da hočeta pokončati ves Celovec, Skoraj smo že tu pa tam dvomili o našem prejšnjem delu in si že kar pomislil, saj bi pa res mi tudi že kaj več naredili, če bi bili bolj takile, kakor sta ti dve. Občudovali smo njuno zvesto zavest, da se hočeta boriti z gestapovci tule v Celovcu, kjer je ta zalega doma. Imel si vtis, kakor koliko sva jih že, doslej sva še vedno zmagovali, zato se odločava za večjega nasprotnika. Obe sta bili v Ljubljani 1. 1941 v aktivni borbi s fašisti. — »Italijane smo dobro okoli prenašali, Švabi si pa nekaj več domišljajo, pa smo jim že dostikrat zamašili gobce. Tu gor bo šla meja, pravi Ivica, to smo mi sklenili na zboru koroških aktivistov. Ja, ja, fant, je dejala, in brcnila v zavoj nemških časopisov, ki so bili tedaj edina naša literatura, kar smo imeli. Ne morem videti teh »cajtng« tu. Ko smo ji rekli, da pač naših časopisov ne dobimo že pol leta, je rekla: zakaj pa sami ne pišete, saj bi tu morali imeti lastno tehniko. To bomo organizirali takoj! Pri nas bi tako radi brali kaj s Koroške, vi pa ne pišete prav nič, kaj delate tu. Ja, fant, tehniko.
Ponavadi smo krstili vsakega po kak-, šni posebnosti, zato smo Ivici tudi rekli »fant«, ker je vsakikrat, kadar se je za kaj navduševala, vedno potrdila »ja, fant, tako je!«
Na poti k nam sta srečali precej koroških »dečel«, s katerimi sta se takoj sprijateljili. Toliko sta imeli povedati, kako jih je ta ali ona sprejela, kaj so se zgovorile in Zakaj bi prišle v organizaciji v poštev. Kar mimogrede so se dogovarjale za sestanke, čeprav nista vedeli za nas in ali bosta mogli in znali priti k tistim hišam. Kasneje smo zvedeli, da so ljudje spraševali, kje sta tisti dve partizanki v hlačah, ki nosita brzostrelke, pa znata tako lepo govoriti. Če jih vidite, jima recite, naj prideta k nam. Zdelo se nam je, da bi lahko zelo uspešno shajale med koroškimi Slovenci.
Padal je sneg; čeprav smo se ga poprej tako bali, se nam je zdelo, odkar sta tu Lojzka in Ivica, da ni treba imeti nobenih posebnih strahov pred zimo. Čisto kratko sta nekaj rekli o zimi in sledovih, da bodo tudi Švabi morali gaziti ravno tako po snegu, če bodo hoteli za nami in to jim privoščim, pa smo vsi vzeli, da pač mora biti tako in ni bilo nobenih mnenj več o tem, da je tu
pozimi nemogoče za obstoj partizanov.
Krenili smo na pot, da uredimo center vzhodno od Celovca. Obe sta bili slabo obuti in gola koža med gležnjami, ki jo je ribal sneg, je bila plavo-rdeča. Pa sta se smejali in norčevali, da bosta sedaj še same poskusile »ledeno ploščo« in kdaj so prav za prav ljudje odkrili in iznašli nogavice, saj so poprej gotovo kar bosi hodili po snegu, in da se je človeški rod vendar izpopolnil, da danes ni treba, da bi še koga zeblo. Pa sta rekli, saj ima Hitler »zimsko pomoč« in bo najbrž nama kaj poslal, ko zve, da sva tu.
Na skalah nad Vožnico smo obstali in gledali na Celovec, ki se je vtapljal v večerni megli. Videli sta ga prvič in mislim, da sta bili srečni, ko je bil njun cilj tako blizu. Resno, mirno in stvarno sta se pogovarjali o pomenu Celovca za osvobodilno borbo na Koroškem. Govorili smo o gestapu, kako drži v šahu vse, kar je živega tu doli. Tedaj se mi je zdelo, kakor bi želele čimprej kako kljubovati vsemu, kar je tu smatrano za normalno v tem nemškem redu. V vsem razgovoru si čutil zagrizenost do Švabov. Razumevanje, da se tu močni, je še bolj vnemala, da bi čimprej zmešali štrene gestapu tu, kjer jim jih še ni nihče do sedaj ni dosti mogel.
Lojzka je zbrala naslove zanesljivih ljudi in izpraševala, kje bi bila ta ali ona ulica, v katerem delu mesta in si delala načrt, kako bo hodila v mesto. Ivica pa si je predstavljala celovško mladino, ki bo kmalu pela partizanske pesmi in trosila zastavice po cestah. Zapeli smo »na juriš« in nadaljevali pot okoli Celovca. Z drugega roba smo spet gledali mesto in se šalili, »če bi Celov-čani vedeli, kako smo jim blizu«, ali pa tisto ponavljali: »Med tem, ko je mesto mirno spalo, se je približevala velika vojska«.
Drugi dan je bilo nekaj nevarno zaradi švabske patrole, ki nam je sledila, toda obnašali sta se mirno v zaupanju, da ne bo nič hudega, ker jima ja ne bodo mogli preprečiti pota v Celovec. Najbrž tudi mi ne bi bili tako mirni, ker je bila tista patrola precej resna, če bi ne bili ti dve z nami, da smo več tvegali, kakor ponavadi. Pri tej priliki smo jih presodili za korajžne.
Dve uri hoda od Celovca smo delali načrte, kako bomo zavzeli mesto. Lojzka bi šla v mesto, mi z Ivico bi pa pripravili teren v okolici, da se bodo vzdrževale zveze i° vse potrebno, če bo v mestu kaj spodletelo. Lojzka sc je preoblekla v dečvo in dala v torbico težko pištolo in šla. Imela je naslov družine, ki je veljala za zanesljivo. Nestrpno smo čakali njenega obvestila, kako ji bo šlo. Obvestilo dobimo že drugi dan. Srečno! je bila pošta in zdelo se nam je, saj bo šlo. Kar kopičili smo načrte
kako se bo še to in ono speljalo. Ivica pa je bila navdušena, da je hotela kar za njo v mesto. Komaj smo jo zadržali, da ne more, ker je še vprašanje, kako bo sama Lojzka mogla in da je vendar še treba za njo pripraviti. Ni se dala ugnati in je izginila takoj, ko je dobila možnost. Slutili smo, kam je šla, pa nas je še bolj skrbelo. Drugi dan je prišla nazaj in nam veselo pripovedovala, da je bila že v Celovcu. Pri znancih si je izposodila bicikelj, pa se je peljala skozi vse patrole in straže, ne da bi jo kaj izpraševali. Seveda, če bi jo le eden kaj vprašal, bi bilo dovolj, ker ni znala nič nemško. Bila bi takoj osumljena in prav gotovo zaprta, pri čemer ne bi mogla dokazati, da ni partizanka. Kajti kontrola je bila zelo izpopolnjena nad vsakim človekom.
Vsa navdušena je dejala: hitro bomo še malo organizirali, pa bo dosti, da gre za stalno v mesto, Mi smo bili tudi zadovoljni, saj smo računali, da bosta le mogoče imeli srečo in mogoče bosta pa prav ti dekleti naredili odločilne stvari za naš Celovec.
Lojzki se je posrečilo organizirati že kar lepo število družin v mestu, vendar pa je imela kmalu smolo, da so ji bili na sledu. Nekdo je nekaj izblebetal in zaprli so celo verigo, samo Lojzka pa se je komaj preseljevala pred policijo, da tudi nje niso dobili. Vendar ni mogla zdržati in je prihajkala spet k nam. Z organizacijo v Celovcu se je ponovilo isto, kar se je zgodilo že trikrat v tem letu: ko je bilo že nekaj zgrajenega, je izdaja podrla prav vse. Gestapovska praksa so bili izdajalci, ki so jih znali vriniti v naše vrste. Lojzka ni klonila, pač pa je od zunaj obnovila toliko, da je šla od časa do časa tudi sama v mesto, ter je OF le obstojala, kar je gestapo skušal na .vsak način zatreti. Lojzko so iskali povsod, gotovo je vsak deseti človek v Celovcu pazil na tako in tako žensko, ki se drzne po mestu organizirati nekaj, kar ni nemško. Lojzka je kljubovala dva meseca, kar je bilo velik uspeh proti gestapu. Kakor ponavadi, je šla zvečer k znanki, da tam naroči potrebno, da se varujejo pred policijo. Komaj odpre vrata, planejo gestapovci, ki so že čakali na žrtev Ni se mogla boriti proti moški premoči; ker so vedeli, da bi streljala, so ji takoj zvezali roke. Na policiji so jo pretepali do nezavesti. Vsi zaporniki celovškega zapora so zvedeli, da imajo ujeto partizanko Lojzko in jo kar naprej mučijo, pa ne izda besedice. Tako je Lojzka zmagala v poslednji borbi z gestapom, ki kljub nasilju ni bil kos ubiti zveste misli in borbe, ki jo je ponosno vodila za svoj narod.
Dokler so se počutile gestapovske zverine še varne, so jo pustili pri življenju kljub temu, da so ji namenili sa-
mo smrt. Tri dni pred kapitulacijo Pa so spustili vse jetnike na svobodo, edip0 Lojzko so naložili na avto in peljali v gozd pri Celovcu, kjer so jo zahrbtno ustrelili. Bali so se mladega dekleta, “a bi še naprej podirala zverske načrt® zločincev, ki so se takoj nato strahopetno potuhnili, vendar pa ostali nepopravljivi zločinci. To je vedela Lojzka* zato ji niso privoščili življenja.
Ivica je pripravljala tehniko in vztra)' no organizirala mladino Slovenske K°' roške. 2e so hodile dečve na sestank® in osvobodilna narodna slovenska ml.sl je zorela, kjer je hodila Ivica. Kij1® naporu dolgih poti v debelem snegu ® pomanjkanju ni zaostajala za tovariši' temveč jim je bila v veliko oporo njenim mladostnim in borbenim razp0" loženjem. Policija je vedela, da hodi m®' do dekle okoli in vodi partizane. V naj" večjem snegu so spravili na noge v® razpoložljive policaje in zasedli vse h® po gorah okoli Celovca. Ivice niso bili, niti kakšnega drugega partizai®i zato se napeli vse, da onemogočijo
Po
stoj partizanov. Plačali so izdajalce, s tem so računali, da jim pomagajo.
večji hajki je mislila Ivica, sedaj smo z dobri. Skozi največjo kontrolo vseh smo se pretolkli. Šla je utrujena z do®3, čim partizanom Poberinovim v sked®®' da se odpočijeta. Komaj dve uri sta b1 ^ tam in že so žandarji obkoljevali denj. Policija ji ni mogla do živega, P*j pa prodana duša človeka, ki je zata!j materni jezik in ju ovadil žandarmcV® Toda Ivica je bila partizanka, borka zadnjih moči. Streljala je, dokler j* j; pošla municija. Njeni rafali so radij2 • žandarje, da niso upali sami v sked® » dokler je pokalo, čeprav so natafl® . vedeli, da je notri dekle. Šele ko ogenj Ivičine brzostrelke utihnil, ®° : neprestanim streljanjem udrli v sked® Junaško zadržanje Ivice pa je za s0 tudi v pokvarjene duše žandarske, da govorili, kako škoda je, da je tako ® do dekle naredila Ileldentodt za °a . dite. Če bi mi imeli take, ne bi j0 vojne. Toda ljudje so poznali Ivico . so vedeli, da se je Ivica žrtvovala z zaupali so, da njena junaška smrt P meni svobodo koroškim Slovencem-
Celovec je bil žrtvovan z z‘v*icn)n|h dveh mladih življenj in borbe P°. g partizank. Dali sta vse, kar sta “alcta mogli in to s pripravljenostjo, da hoC tako, ker sta bili zrelo prepričani, je to v interesu našega naroda, *cj^;sta naredili svojo največjo dolžnost. f se dolgo borili s Celovcem, ki ju J® ®jjjl0 premagal, vendar pa sta naredili vsVep in Celovec je pridobil na njunem lem zgledu junaštva toliko, da n_ 0jt, nikdar pozabil, dobil je moralno P -jvel da bo vstal in z njim bo ponovno duh Lojzke in Ivice,
Slev. 31.
Grško vprašanje pred Varnostnim svetom
RuSh? lttC-Tbri\ je sooietska dele-DoJhr, Pla Varnostnemu svetu , sJJOrnenico o notranje-politič-gltiia n°ZajU GrČijL SoDjettka dele-mednar ; prmc °P°zorila na nevarne ZZn°t? posledice’ ki jih utegne čiH n F,anJe'P°ktična borba v Griža li vo &r e!rl vprašanju so razpruv-feto-Mft* J fki konfeT™ci in na vseh Potili mednarodnih konferencah v otsdamu, Londonu in drugod.
nan moskopski konferenci treh zu-194*!) ,mimstrov (16. do 28. decembra krm	, DPrašanje dobilo še bolj
ie »w"°. formo. Sovjetska vlada se to dJ-C °^ei omejevala samo na polnia-^6 °2°?°rila na izredno težaven na nr/ ° Grčiji sami. Sovjetska vlada nict rnnoaJa o svoji prvi spome-ne sr,n'{ -am ’. se D Grčiji zakoni sen ?]e]° in da se izvaja nezno-demo?0r r?a.d. Dserni demokratinčimi olada n*' V spomenici je sovjetska nia ,msi° itr,a okoliščine, id a seda-oemih P\ada kali mir na svojih sesana meJah in grozi Albaniji in Bol-(Lomlnn) D°ino'' v drugi spomenici Poudari Pa, s°ojetska vlada direktno ložai J*r> lda fe uotranje-politični postani rciji tako napet, da lahko po-Na JfS°i n Jpdi za sosedne države*. pretoPi ov, konferenci decembra
Postavili* -f ■ pa ;e so°ietska vlada zopzn \.8rski problem o direktno
o Gr-
znpm ™ -..d-""* yiLrvieiu o direktno čiji bivanjem britanskih čet
krcahf znano' so se britanske čete izkrcani T‘h grških tleh oktobra 1944. Iz-nem t tanskih čet na skrajnem juž-bil dei onc.u. Balkanskega polotoka je velikopotezne vojaške operacije.
skupni0 °kt0bra
»PRAVDA« UGOTAVLJA;
Sklep Varnostnega sveta o direktnih pogafanjih med ZSSR in Iranom predstavlja zmago zdravega razuma
Moskva, 5, febr. Tass poroča: Mednarodni opazovalec »Pravde« piše:
»Tako imenovano iransko vprašanje je odstavljeno z dnevnega reda Varnostnega sveta.
To vprašanje, ki je bilo na umeten način načeto v Varnostnem svetu, se bo sedaj na priroden in zakonit način rešilo, to je po poti direktnih pogajanj med obema prizadetima strankama — Sovjetsko zvezo in Iranom.
Ta pozitivni rezultat pogajanj v Varnostnem svetu predstavlja zmago zdravega razuma. Vsi poizkusi, da bi organizacijo Združenih narodov pripeljail na pot politike, ki bi bila v nasprotju z njeno Ustanovno listino, so se pokazali pred jasnimi in preciznimi argumenti Višinskega popolnoma nesigurni. S svojim sklepom je Varnostni svet potrdil, da ni nobenih resničnih razlogov za postavljanje vprašanja glede odnosov med Sovjetsko zvezo in Iranom.
Strinjamo se z izjavo britanskega radijskega komentatorja Mac Geackyja, ki pravi: »S tem aktom Varnostnega sveta
je utrjena rodov.«
organizacije Združenih na-
Resnično, vsi prijatelji miru pozdravljajo ta sklep Varnostnega sveta. Toda s tem sklepom niso zadovoljni vsi. Britanski list »News Chronicle« piše: »Oni, ki so upali da bo prišlo do politične krize, so bili razočarani.« Nobenega dvoma ni, da so nekateri politiki upali, da bo obravnavanje iranskega vprašanja pred Varnostnim svetom samo način, da bi se izzvala politična kriza v organizaciji Združenih narodov. Toda ti politiki so doživeli poraz. Ni treba poudariti, da so med temi razočaranimi politiki predvsem bivši člani iranske vlade, ki so si postavili cilj, da izpodkopljejo neposredna pogajanja med Sovjetsko zvezo in Iranom.
Tik pred diskusijo o iranskem vprašanju pred Varnostnim svetom je londonski »Times« opozoril na »nemerodaj-ne tendence«, ki stremijo po tem, da bi organizacijo Združenih narodov spremenile v areno »za demonstracije proti ve-
likim , silam na splošno, posebej pa še proti politiki Sovjetske zveze«.
Ta stremljenja so prišla do izraza na sestanku Varnostnega sveta, ko so nekatere osebe poizkušale prikazati v lažni luči politiko Sovjetske zveze, ki je prijateljsko razpoložena do iranskega naroda.
List »Pi-Em« navaja razloge za to igro, ki je bila tako malouspešno odigrana za časa umetnega poveličevanja »iranskega vprašanja«. List ugotavlja, da so gotovi krogi smatrali, da je iransko vprašanje »nevarno« ne iz razlogov, ker je prišlo do nesoglasij med Iranom in Sovjetsko zvezo, ampak ker bi »lahko prišlo do sporazuma med Iranom in Sovjetsko zvezo«.
Narodi vsega sveta pozdravljajo zmagoslavje zdravega razuma, vendar ne morejo izgubiti iz oči, da »nemerodajne tendence« še vedno obstojajo in da njihovi propagatorji prehajajo skozi obdobja razočaranja reakcionarne srditosti.«
1944 so Britanci
RršU V z, Srškimi partizani osvobodili
^vleniu0nk:.Tedaj pa >e nastopil ° ment l yrcije> popolnoma nov mo-znejš\ * Je močno vplival na ves povrnila ???°T y. Grčijo se je namreč Pandro zaščito tujih bajonetov Pa-0 emuS°Da emigrantska vlada. Ta je domač ■.ciii vzdrževala tesne stike z Podpirala ^zdaiadc^ katere je še celo
o Grči a7 % }e položaj odslej razvijal pacii0 ? znan0’ se ie ze med oku-n0 „. razvilo silno narodno osvobodil-močnn an]?j ■ ?° Zibanje je ustvarilo IjudcU Pvidieno organizacijo EAM in lVa e°. vojsko, ki jo pooseblja E L AS. osvobodi ni fe torej narodno širše ni?- Zibanje, ki je zajelo naj-sirani ln Zrških množic, na drugi vladi PaPandreusova vlada. V tej EAU- so. bili resda tudi zastopniki šele ~a’ ,°da ti so vstopili o to vlado s p or?? ko imenovanem libanonskem V tern1™111 (sklenjen septembra 1944). stal n sP0razumu je Papandreus pri-&AM f °Se zahteve, ki jih je postavil dajai,u° ie: prvič, da sc razorožijo iz-iirici 1? Lele, drugič, da se vojni zlo-i°liko -nujej° in tretjič, da se kralj casa ne sme vrniti, dokler narod
odloči o obliki vladavine.
Samr%  .............................
obveze* Papandreus je prekršil vse te
Povrati-	rška	vlada	se je po	svojem
grške n .vaslonila na izdajalske čete
oasa 1*	ihajlooiča	— generala Zer-
so ja? na »domovinske bataljone*, ki
poli e ?rZanizirali Nemci za borbo
a sp im partizanom. Notranja bor-
^avnn? vedno bolj zaostrovala; pred-
Blade	M-a	so končno izstopili iz
Pirio rn	a le’	°Prla na neznatno sku-
dou vvarhistov, nastopila proti Ijud-
Policijg °bv.r°ženo silo. Papandreusova
°rnila ’	se	je na	angleških	ladjah
rpzom?- dpmovino, je hotela nasilno
ljudstv	'AS	m zatreti EAM. Grško
rodmh0	S<L fe	uprlo	despoti ji	medna-
kn bori? cionarjev. Razvile so se tež-
Gr#!'	Ennto	Pt	cn 7 n onrl 1 rt nort
Z ZASEDANJA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Vprašanje zastopstva Svetovne sindikalne federacife v Gospodarskem in socialnem svetu
Svetovna sindikalna federacija ima prvenstveno pravico, da bi bila zastopana v Gospodarskem in socialnem svetu — je izjavil Manuilski
-do Enote ELAS-a so zasedle oso dela pS.azen centra Aten in majhnega bilo v pr' -dansko pristanišče Pirej je nČno -AS-ovih rokah. V boje se je p , Dmešala tudi britanska vojska, želi, 7n?r°encija britanskih sil v de-*t*tičnee}e bda žrtev premišljenega fa-Po nuea*anapada na Balkanu, je skraj-ratičf.Zvdno odjeknila po osem demo-s° bili ? J'0?'-1' Angleški laburisti, ki Proteg ,daj *e D opoziciji, so ostro nju 0	1 Proti brutalnemu vmešava-
8°°Hm ? anje zadeve dežele, ki je s fUa za ,r°jskim naporom toliko sto-Gr'i. S Pn° zavezniško stvar. L?dnarofi vprašanje je danes postalo I So sv ° vprašanje. Vsi argumenti, nskih J ?a'8 opravičevali bivanje bri-Pr*lJiooCeJ\SO d;mes — kot je to pre-šPcijg y dokazal vodja sovjetske dele-D(?č N*lnski — odpadli. V Grčiji ni npbena ?e°- Torej tej državi ne preti yh čgt ?DJ!r(lost več. Bivanje britun-?fi s Dn/ Grčiji pa se ne da opravičiti 7ke ah °v zaščititi pomorske, želez-nlreč zračne komunikacije. Grčija kr pr. h Premagana dežela, kot je to a! Pri?Ud(a ld‘ Italija. Argumenti, a?rkega ir opravičujejo bivanje an-knh. Boi? ameriškega vojaštva v Bel-šk^Pih!m.kn ali Franciji ( ki ščiti
London, 5. febr. TASS poroča: Na zasedanju Generalne skupščine organizacije Združenih narodov 2. februarja so obravnavali poročilo Generalnega komiteja glede zahteve Svetovne sindikalne federacije, da bi bila zastopana v Generalni skupščini ter v Gospodarskem in socialnem svetu.
Ameriški delegat Connally je predlagal, naj se omenjena zahteva ponovno vrne v razmotrivanje komiteju štev. 1. Ta predlog so podprle sovjetska, francoska, britanska, južnoafriška in egipt-ska delegacija. Ker ni bilo nobenih ugovorov, je Generalna skupščina soglasno sklenila, da se to vprašanje vrne komiteju štev. 1.
London, 5. februarja. (Tanjug.) Na seji komiteja štev. 1 je bila stiriurna debata o zahtevi Svetovne sindikalne federacije, da bi dobila predstavniško mesto v Gospodarskem in socialnem svetu ter v Generalni skupščini.
Predsednik Manuilski je podal poročilo o dosedanjem razvoju tega vprašanja. Da bi se delo pospešilo, je predlagal, naj se razmotri samo vprašanje •predstavništva v Gospodarskem in socialnem svetu.
Manuilski je izjavili, da so prispele prošnje za predstavništvo tudi s strani Mednarodne demokratične zveze žena, Mednarodne zadružne zveze, Svetovne federacije demokratične mladine in Ameriške federacije dela. Manuilski je podprl vlogo Svetovne sindikalne federacije in poudaril, da ima ta organizacija prvenstveno pravico do predstavništva. Nato je pa dodal: »Sindi-
kati so najbolj prizadeti im razpolagajo z najboljšimi izkušnjami glede istih vprašanj, ki ji bo obravnaval Gospodarski in socialni svet.«
Kljub zahtevi Man nilskega, naj bi bili govori čim krajši, se je diskusija zavlekla. Po govoru delegata Združenih držav Amerike, senatorja Connal-]ya, ki je podprl zahtevo Ameriške federacije dela, je govorilo več delegatov, med njimi tudi delegat Novega Zelanda Fraser, ki je zavrnil njegove navedbe.
Fraser je izrazil svoje obžalovanje zaradi načina, s katerim ameriška federacija dela nasprotuje Svetovni sindikalni federaciji. Ob koncu je Fraser rekel, da bi bilo dejstvo, ako bi odklonili predstavništvo Svetovne sindikalne federacije, lahko katastrofalno in da nobeni državi, pa tudi ne sami organizaciji Združenih narodov, ne bi bilo mogoče, da bi brez odločnega sodelovanja in dobre volje milijonov aktivnih delavcev, rešila vprašanja, ki se pred njo postavljajo.
Po govorih belgijskega, francoskega im poljskega delegata se je zasedanje zaključilo, ne da bi prešlo do sklepa.
Resolucija o vojnih zločincih izročena odboru za politična vprašanja
London, 5. febr. Tass poroča: Generalna skupščina je obravnavala vprašanje, ali je potrebno sprejeti na dnevni red predlog resolucije o obnovi držav,
Grki v Združenih državah podpirajo sovjetsko spomenico o položaju v Grčšji
mJP Poz angleškim in ameri-1 ru odo?1, D Nemčiji) o grškem pri-’ je j, P'dejo. Ti primeri nam kaže-snici o?.? Višinski, >da mora jo v 7’ ?trgte-,°jati resni vzroki politične-f?a?aja; ?tša, moralnega in pravnega n° opir?ona utemeljitev se mora Ne m	na trojno podlago*
?rnskef,?r<?np reči, da bi bivanje ino-„ .dtrditoi m/ a D Grčiji prispevalo JK.dvgodki lru' ?aš nasprotno. Posled-n. Egejski M?? Peloponezu — pa tudi ■la l'J45_ j akedoniji, kjer že od ju-
P° Srških plne nu tisoče Makedon-s?Upno	zaporih samo zato, ker so
?°bpdo •	??S u,n ljudstvom borili za
m znost ra^racijo - kažejo, da n? Ce'o raste V1 /ličnih efemen-hi?°tovi poio}?nstl izrabljajo sedanji 'tosoo. zaj monarhistične tolpe
lui“kamnpeUean!ZDnogt Le ze tpreni-ti L	^n Ješ kf [jtamjo Bevinova po-
itole zapisa? ht 'Pail,'J Worker*je a zunanje i *Britansko ministrstvo 1 zadeDe objavlja licemerno,
New York, 5. febr. (Tas9.) Pod pokroviteljstvom vodilne protifašistične gr-ško-aimeriske organizacije Grško-aimeri-škega sveta se je 1. februarja zbralo nad dvesto ljudi pred britanskim konzulatom, kjer so zahtevali, da Angleži umaknejo svoje čete iz Grčije.
Tajnik Grško-ameriškega sveta Man-delenakis, funkcionar Zveze hotelskih in restavrantskih nameščencev, ki je podružnica AFL, Ster, predsednik zveze grških krznarjev, ki pripada pod CIO, Leoudopulos, in podpredsednik vplivnega ameriško-grškega društva Felluris so obiskali britanskega generalnega konzula Evansa in mu izročili izjavo, naslovljeno na Bevina. Izjava pravi:
Ministrski predsednik Sofulis je razrešil zunanjega ministra Sofianoputosa dolžnosti po predhodnem posvetovanju z britanskim poslanikom Leeperjem, kar neovrgljivo dokazuje, da sedanja grška vlada ni neodvisna vlada, ampak da so vse te ljudi postavile in jih držijo na vladnih mestih britanske oblasti. Sedanja grška vlada izvaja samo britansko direktive.
Drug dokaz o britanskem pritisku na Grčijo je dejstvo, da je v zaporih na tisoče protifašističnih borcev, s katerimi postopajo kakor z zločinci, medtem ko uživajo pravi zločinci, kolaboracionisti in kvislingi popolno svobodo. Grčija se je borila proti fašizmu, njeno odporniško gibanje pa ni priznano.
Mi z dušo in telesom podpiramo sovjetsko spomenico o položaju v Grčiji pred Varnostnim svetom. Odločno zahtevamo, da se britanske čete nemudoma umaknejo iz Grčaje in da se grškemu ljudstvu dovoli, da svobodno izvoli lastno vlado, v kateri bo zastopana tudi EAM. Edino taka vlada bo mogla narediti konec fašističnemu terorju, sesta-
da so angleške čete o Grčiji zato, da bi zajamčile pravilnost volitev. Ali je potrebno — nadaljuje list — da ostanejo naše čete 19 mesecev na ozemlju osvobojene dežele, da bi se zajamčile svobodne volitve?-
Sedanja grška olada je že šesta po osvoboditvi; kljub temu pa o Grčiji še ni bilo ustvarjeno normalno stanje. 60% delavstva je brezposelnih, tečaj drahme je padel tako katastrofalno, da je treba za en funt odšteti 200.000 drahem (prej 400)1 Okrog 200.000 ljudi se mora skrivati po gorah in gozdovih, več kot tisoč članov, EAM-ooega giba-
viiiti pravične votivne imenike in zagotoviti svobodne volitve.
V svoji borbi za svobodo in neodvisno vlado uživa grško ljudstvo simpatijo in podporo Američanov, ki so si tudi morali priboriti svojo svobodo in neodvisno vlado od Britancev in njihovega kolonialnega vojaštva.
Delegacija EAM-a v Leningradu
Leningrad, 5. febr. (Tass.) Pc tridnevnem bivanju v Leningradu je delegacija Grške narodne osvobodilne fron-te (EAM) včeraj odpotovala v Moskvo. Zjutraj so gostje obiskali tovarno >Ki-rov«, kjer so se seznanili s tamkajšnjim postopkom proizvodnje in z napredkom obnovitvenih del. Popoldne so se delegati sestali z voditelji strokovnih sindikatov.
Pairoalidis, glavni tajnik EAM-a, jo govoril o položaju v Grčiji, o borbi EAM-a proti reakciji in izzivalnemu delovanju reakcionarnih sil v državi. Odkar je bil podpisan sporazum med grško vlado in EAM, je bilo v enem letu pobitih 300 pristašev narodne osvobodilne fronte. 150.000 oseb se mora skrivati pred zasledovanjem in okoli 50.000 jih je v zaporih. Nastop sovjetske de legacije na prvem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v obrambo grškega ljudstva, je dejal Parcalidi6, je vzbudil splošno odobravanje in hvaležnost.
General Gregoriadis je govoril o zgodovini sestava sil EAM-a in njihovi borbi proti nemškim okupatorjem. Lulis, vodja Radikalne republikanske stranke je poudaril ogromno važnost prijateljskih odnosov med grškim ljudstvom in Sovjetsko zvezo.
nja je bilo pobitih, a niti en morilec še ni prejel zaslužene kazni itd., itd.
Dejansko izboljšanje položaja je mogoče samo, če se o Grčiji sestavi resnično demokratična, to je reprezentativna vlada s 'sodelovanjem EAM-a. Samo taka vlada bo mogla izvesti resnično poštene in svobodne volitve. Tak položaj bi bil o skladu z Atlantsko listino in sklepi konference treh velesil.
Okupacija Grčije pa nikakor ni o skladu s tistimi načeli, za katere so se borili svobodoljubni narodi. Zato je sovjetska vlada opozorila Varnostni svet na to vprašanje.	-om
ki so bile opustošene zaradi vojne in ki so članice organizacije Združenih narodov. Ta predlog je predložila pol jska delegacija. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da še omenjena resolucija postavi na dnevni red in da se tudi takoj prične obravnavati.
Poljski delegat Stanczik je imel govor, v kateTem je obrazložil resolucijo. Opozoril je na velika opustošenja, ki so jih zaradi vojnih operacij in sistematičnega načrtnega ropanja pretrpele države, ki so bile pod zasedbo nemškega zavojevalca, ter pozval Združene narode k tesnemu sodelovanju, da se opustošeni predeli čim prej obnovijo.
Ameriški delegat senator Troon-seod je izjavil, da ima ameriška delegacija polno razumevanje za poljsko resolucijo, vendar je rekel, da je po mnenju^ njegove delegacije potrebno to vprašanje pazljivo razmotriti in proučiti. Zaradi tega je predlagal, naj se v resolucijo vstavi popravek, na podlagi katerega bi se predvidevalo, da se debata glede tega vprašanja ne bi vršila za časa prvega dela prvega zasedanja Generalne skupščine, ampak za časa drugega dela'zasedanja. Britanski delegat Ellen iVilkinson je ta predlog podpri.
Nato je skupščina odobrila ameriški popravek, kakor tudi poročilo Generalnega komiteja, ki se tiče resolucije poljske delegacije. Skupščina je prav tako sklenila, da se resolucija o vojnih zločincih, ki jo je vložila beloruska delegacija, preda komiteju štev. 1, ki naj M "jo čim prej proučil in podal poročilo.
Trygve Lie prevzel dolžnost glavnega sekretarja
London 5. febr. Tass poroča: Na zasedanju Generalne skupščine je bila objavljena slovesna uvedba norveškega ministra za zunanje zadeve Trygvea Liea v dolžnost generalnega sekretarja organizacije Združenih narodov.
Predsednik Spaak je pozdravil prihod Trygvea Liea na mesto generalnega sekretarja in poudaril, da je mesto, ki ga bo zavzemal, izredno visok in težaven položaj. Na Spaakov poziv je Lie prisegel:
»Jaz, Trygve Lie, se slovesno obvezujem, da bom z vsem srcem, pošteno in vestno izpolnjeval dolžnosti, ki so mi poverjene kot generalnemu sekretarju Združenih narodov, da bom pri izvrševanju teh dolžnosti usmerjal svoje korake izključno v interesih Združenih narodov in da ne bom iskal ali sprejemal navodil za izvrševanje svojih dolžnosti od katere koli vlade in od katerega koli organa izven organizacije.«
Tass zanika vesti inozemskega tiska glede oporišč na Islandu
Moskva, 5. febr. Tass poroča:
Te dni je bila v inozemskem tisku, prdvsem v listu »New Yorlc Times« objavljena vest, da je Sovjetska zveza baje predlagala islandski vladi, da ji da v zakup oporišče Seidis fjord, na vzhodni obali Islanda.
Tass je pooblaščen izjaviti, da je navedena vest izmišljena in brez vsake podlage.
Iran trdi, da ima zakonito pravico do Bahreinskih otokov
v Perzijskem zalivu
Teheran, 5. febr. (Tass.) List »Mar-dom« je priobčil resolucijo »Fronte svobode« in društva demokratičnih iranskih listov, v zvezi z Bahreinskimi otoki (v Perzijskem zalivu).
V imenu iranskega ljudstva je »Fronta svobode« predložila Generalni skupščini Združenih narodov izjavo, da ima iransko ljudstvo zakonito pravico do Bahreinskih otokov: ti otoki predstavljajo nerazdružljiv del Irana in so bili mnogo let objekt britanskega izkoriščanja.
Svet »Fronte svobode« odločno zahteva, da Britanija preneha z nezakonitim vmešavanjem v zadeve Bahreinskih otokov, dalje zahteva, da Kawam Es Saltaneova vlada (t. j. iranska vlada) predloži to vprašanje v razpravo Generalni skupščini. Vse iransko ljudstvo podpira ministrskega predsednika Ka-wam Ess Saltanea v tej zadevi.
List »Nedas Hakimikat« je objavil članek, v katerem je rečeno, da je prišel čas, ko je treba pred Generalno skupščino ZN in Varnostnim svetom sprožiti vprašanje o vrnitvi Bahreinskih otokov Iranu.
Tudi v Čileju so Nemci ohranili stare nacistične organizacije
Mexico-City, 5. febr. Tass poroča: Tednik »Tiempo« je objavil poročilo svojega dopisnika iz Čileja o delovanju nemških fašističnih centrov v Čileju. Dopisnik poroča, da je od 80.000 Nemčev, ki živijo v Čileju, 30.000 iz rajha. Ta številčno močan del prebivalstva je odlično pomagal pri razširjanju Hitlerjeve propagande, katero podpirajo tudi španski falangisti-sti in italijanski fašisti, ki živijo v Čileju. Hitlerjevci vodijo sistematično propagando proti velesilam in propagirajo antisemitizem pod izgovorom »komunistične nevarnosti«.
Dopisnik piše nadalje, da imajo Nemci v svojih rokah 43 šol s 5500 dijaki. Čilska vlada podpira te šole. Dopisnik pravi, da deluje organizacija »Hitlerju-gend« še sedaj v tej državi, samo pod drugim videzom. Njen voditelj je znani hitlerijanec Kress. Člani te organizacije so zlasti v južnih predelih dežele mladi Nemci, aktivni člani nacionalsocialistične stranke.
Druga središča Hitlerjeve propagande so nemški klubi, ki delujejo v vseh glavnih mestih dežele razen Santiaga, kjer so jim oblasti prepovedale delo. Kakor poroča dopisnik, visijo v mnogih klubih Hitlerjeve slike. Fašisti imajo v svojih rokah list »El Rotto« v Santiagu in tednik »La Semana« v Valparaisu. Dopisnik tudi piše, da izjavljajo demokratični krogi v Čileju, da dosedanji varnostni ukrepi, ki so jih podvzele oblasti, niso zavrli delovanja fašistov v deželi.
Novi britanski veleposlanik v Moskvi
London, 5. febr. (Tanjug.) Reuter poroča, da je imenovan za britanskega veleposlanika v Moskvi Maurice Dru-mount Peterson, veleposlanik v Ankari, na mesto Arcibalda Clarka Keirra. Jef-frey Harington Trompyon pa je imenovan za britanskega opolnomočenega ministra v Bangkoku.
NapretSni blok demokratičnih in republikanskih članov ameriške poslanske zbornice zahteva, da sprejmejo podjetja zahteve delavcev
New York, 5. febr. Tass poroča: Kakor poroča tisk, je stavkalo v Združenih državah Amerike 31.. januarja poldrug milijon ljudi, večinoma v industriji železa, avtomobilov in elektrotehnični industriji, prav tako pa tudi v tovarnah za izdelavo poljedelskih strojev.
Poskusi vlade, da na kompromisen način uredi spore, so zaradi nepomirljivega stališča delodajalcev propadli. Podjetja za proizvodnjo jekla so zahtevala zvišanje cen jeklu, preden bi pristala na povišanje mezd.
Predstavniki sindikatov avtomobilske industrije in podjetja »General Motors« s0 te dni pričeli pogajanja preko posebnih zastopnikov, določenih od ministra za delo Schwellenbaoha. Napredni blok 40 demokratičnih in republikanskih članov poslanske zbornice je izdal proglas, v katerem zahteva, da sprejmejo podjetje »General Motors« in podjetja za proizvodnjo jekla vladin predlog za zvišanje mezd delavcem v industriji. V proglasu je rečeno, da je dejstvo, ker je podjetje odbilo vladin predlog, pospešilo razvoj sedanje krize v ameriški industriji.
Podpisniki proglasa poudarjajo, da ima postopanje podjetij za cilj uničenje sindikatov in da komisija za ugotavljanje dejstev, ki so privedla do spora med delavci in delodajalci, ne bo mogla urediti spora zaradi stališča, ki so ga zavzeli velekapitalisti.
Zakon proti stavkam pred poslansko zbornico
Washington, 5. febr. Tass poroča: Koalicija članov poslanske zbornice republikancev in konservativnih demokratov iz južnih držav, ki imajo v komisiji za zakonske predloge v poslanski zbor-
nici večino, je odobrila načrt zakona, katerega je predlagal republikanec Kays in po katerem naj bi določili posredovalni organ, ki bi ga sestavljali predstavniki delavcev, delodajalcev in predstavniki meščanov.
Ta organ bi moral biti obveščen o dnj pred objavo vsake stavke ali iz-prtja. Če prične ta organ razpravljati o sporu, lahko za 30 dni prepove stavke ali izprtje Načrt zakona predvideva, da parjene proti stavkujočim in ki zmanjšujejo pravice sindikatov.
Nekateri člani so ostro kritizirali načrt zakona, Predsednik komisije za zakonske predloge demokratov Sabett in drugi so nasprotovali sklepu večine v komisiji, da bi poslanska zbornica takoj razpravljala o tem zakonskem predlogu.
Pri glasovanju v poslanski zbornici so z 258 proti 114 glasovom sklenili, da prično razpravo o načrtu zakona, ki sra je predložil Kays.
Tisk označuje ta zakonski predlog kot enega najostrejših ukrepov proti stavkam in sindikatom, o katerih je kdaj koli razpravljal kongres.
V »vladi« korejskega reakcionarja Kim Kua so nastala nesoglasja
Čunking, 5. febr. Tass poroča: Kakor poroča dopisnik agencije Central News iz oeula, je Kim Ku priznal, da je prišlo do razkola v njegovi >vladi<.
i^6Zna* ^e’ s*a Cu Ši in Kim Jak Sen, člana »Državnega sveta«, izstopila iz tako imenovanega narodno-osvo bodilnega odbora. Do razkola je prišlo, ker se je Kim Ku popolnoma priključil desničarskim elementom.
Prve smučarske tekme v osvobojeni Primorski
F. D. Ilirska Bistrica je priredilo v nedeljo 27. januarja prve smučarske tekme, v teku in smuku. Zanimanje za prvo smučarsko prireditev v svobodi po tako dolgih letih in grozotah, ki jih je prestalo ljudstvo prav teh krajev pod fašizmom, je bilo veliko. Ob 14. uri se je zbralo na startu mlado in staro, da prisostvuje borbam za prva mesta na snegu. Tekmovalcev je bilo okrog 30. Proga za člane in mladince, ki je bila dolga približno 4 km, je vodila iznad Ilirske Bistrice skozi samo mesto, nato skozi Trnovo, po grebenu izpod Stražice ter zopet nazaj na start, kjer je bil cilj. Na cilj so prispeli vsi. Iz rezultatov je razvidno, da so tekmovalci dosegli izredno dobre čase, a prav posebno še mladinci.
Rezultati članov: 1. Gartner Jožko 23.8, 2. Smuk Ivan 24.7, 3. Guber Janko 26.37, 4. Krajnc Anton, J. A. 27.14, 5 Petrič Tuci 28.28.
Mladinci: 1. Grl Josip 25.10, 2. Ma-dotto Hipolit 26.10, 3. Milostnik Adolf 26.25, 4. Muha Drago 27.3, 5. Sajn Milan 27.6,
Rezultati v smuku, dolžina proge 1700 m. Člani: 1. Gartner Jožko 1.48, 2. Raspar Karlo 2.10, 3. Slavec Jožko 2.15, 4, Smuk Ivan 2.20, 5. Guber Janko 2.41.
Mladinci: 1, Milostnik Adolf 2.8, 2. Grl Josip 2.31, 3. Peterlin Josip 2.50, 4 Sajn Milan 3.4, 5. Škrabolje Milan 3.6.
Po končani tekmi so bila na cilju ob navdušenju občinstva podeljena zmagovalcem darila, za katere je poskrbela ZMS.	Krajnc
■Im	v
% :
OBVESTILA
UREDBA ministrstva za trgovino in preskrbo NVS o spremembah in dopolnitvah uredbe o sestavi in poslovanju komisij za obvezni odkup kmetijskih proizvodov z dne 22. I. 1946, Uradni list št. 32/8
1. člen. Na koncu 3. člena se dodaja 2. odstavek, ki se glasi:
Sklep, s katerim je bila okrajna odkup* na komisija imenovana, predloži okrajni izvršni odbor v potrditev ministrstvu za trgovino in preskrbo NVS.
2. člen. Prvi stavek 4. člena se spreminja in se glasi:
Okrajno odkupno komisije so podrejene okrajnim izvršnim odborom, po osrednji odkupni komisiji pa tudi ministrstvu za trgovino in preskrbo NVS.
Peta in šesta točka 4. člena se izpustita.
3. člen. Za drugo točko 6. člena se ilo-daje nova tretja točka, ki se glasi:
3. Predlagati, da se izdajo posebne nakaznice za nabavo raeioniranega blaga tistim kmetovalcem, ki 60 oddali predpisane količine kmetijskih proizvodov.
4. člen. Ta uredba velja od dneva objavo v Uradnem listu
Ljubljana, 4. febr. 11)46. IV. št. 619/1-Minister za trgovino in preskrbo:
Tone Fajfar, 1. r.
ZVIŠANJE RADIJSKE NAROČNINE
S 1. januarjem 1946 je bila zvišana radijska naročnina za
1. radijske sprejemno postaje, ki znaša sedaj din 360.—;
2. za prenosno aparate, ki služijo za demonstracije din 1000.—;
3. za prodajalce radijskih aparatov din 2000.—;
4. za uredništva časopisov, za borzijan-ske in trgovsko agencije in obrtniška udru-ženja din 2500.—;
Vsi naročniki pod točkami 2., 3. in 4. plačajo zvišano naročnino za 1 koledarsko tromesečje takoj po novi tarifi
Za vse naročnike pod 1 pa bodo izterjale pošte razliko radijske naročnine med novo in staro tarifo ob priliki izterjevanja naročnine za II. tromesečje ter bo znašala naročnina za II. tromesečje skupaj din 105.—, za 111. in nadaljnja tromesečja pa din 90.—.
Ob priliki prijave bo izterjala pošta »aročnino vnaprej in sicer od 1. dne onega meseca, v katerem se je naročnik prijavil, >a do konca koledarskega tromesečja. Ako pa vloži naročnik prijavo v zadnjem mesecu koledarskega tromesečja, (to jo v marcu, juuiju, septembru ali decembru), tedaj mora plačati naročnino za tisti mesec iL za celo naslednje tromesečje.
Radio-naročnik, ki se je preselil iz katerega koli kraja v kateri koli kraj v naši državi, preda pošti onega kraja, kamor so je preselil obenem s prijavo tudi potrdilo pošte prejšnjega bivališča o odpovedi in potrdilo, da jo plačal naročnino do konca koledarskega tromesečja. Ob prijavi pri pošti novega bivališča plača naročnik naročnino za naslednje tromesečje le tedaj, če so prijavi kot naročnik v zadnjem mesecu tromesečja, za katero J© plačal naročnino, pa do konca koledarskega tromesečja v katerem je prijavil aparat.
Od priseljenega radio-naročnika, ki pri pošti prejšnjega bivališča ni podal odpove, di, prevzame pošta novega bivališča pravilno kolkovano odpoved jo dostavi prejšnji pošti, pa šele nato sprejme prijavo in izterja naročnino, katero je dolžan plačati.
Za naročnike, ki vlože odpoved zaradi selitve iz področja eno v področje druge pošte, volja odpoved za konec koledarskega tromesečja, v katerem je bila vložena in jo naročnik dolžan plačati naročnino do konca tega tromesečja, ki pa volja kot plačana tudi za kraj, kamor se preseli in za čas, za kateri je plačana
Ako naročnik ne želi več imeti radijsko postaje, mora vložiti pri pošti, ki mu je izdala dovoljenje za instalacijo aparata pismeno, z 10.— din kolkovano odpoved ter vrniti dovoljenje. Ako je naročnik plačal naročnino vnaprej za čas. ki sledi mesecu, v katerem je postajo odpovedal se mora na njegovo pismeno, z 10.— din kolkovano vlogo preveč plačana naročnina vrniti.
U R E D BA
ministrstva za narodno zdravje NVS — o zatiranju ušivosti
1. čl. Da se prepreči širjenje ušivosti in s tem prenos bolezni, posebno pegavice, mora vsakdo, ki ugotovi ušivost bodisi pri sebi bodisi pri drugih, to javiti najbližjemu zdravstvenemu oblastvu.
2. čl. Zdravstveno oblastvo mora raz-ušit: (depedikulirati) plačila nezmožne osebe in njih stanovanja brezplačno, plačila zmožne pa proti povrnitvi dejanskih stroškov za porabljeni material.
3. čl. Kršitve te odredbe bodo kaznovali okrajni izvršni	odbori z	denarno	kaznijo
od 50 do 5000 dinarjev ali s prisilnim delom brez odvzema svobode od 1 do 100 dni; v težjih primerih pa z obema kaznima skupaj.
Proti prvostopni odločbi je dovoljena pritožba na okrožni izvršni odbor, ki odloča dokončno.	Pritožba	so	vloži	v roku
15 dni od priobčitve kazni pri okrajnem izvršnem odboru, ki je kazen izrekel.
4. čl. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Ljubljana 1.	febr.	Št.	7126/III.
Minister za narodno zdravje:
Ahčin Marjan, 1. r.
PRIJAVE ZA PREKOP PADLIH BORCEV NA DRŽAVNE STROŠKE SE NE SPREJEMAJO VEČ
Kakor je bilo sporočeno, se bodo izvršili vsi prenosi	in prekopi	padlih	borcev
na državne stroške. Vsi sorodniki so bili po časopisih in radiu obveščeni, da naj v ta namen izpolnijo predpisane formularje in jih oddajo pri četrtnih oziroma krajevnih odborih do 1. januarja 1946. Federalni odbor za organizacijo prekopov posmrtnih ostankov jo tudi po tem roku še vedno sprejemal zakasnele prošnje, vedar sedaj opozarja, da jih nadalje ne bo več sprejemal, ker je že pred mesecem potekel rok za prijavo.
Federalni odbor za organizacijo prekopa posmrtnih ostankov padlih borce-* na državne stroške pri inin. za notranje zadeve NVS
SESTANKI ZASTOPNIKOV OKRAJNIH ODKUPNIH KOMISIJ
Osrednja odkupna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo NVS poziva vso okrajne odkupne komisije na sestanke, ki se bodo vršili v sledečih dneh:
1. Sestanek zastopnikov okrajnih odkupnih komisij za Ljubljano-mcsto In ljubljansko okrožje bo v četrtek dne L t. m. ob 15. url v mostni posvetovalnici MLO Ljubljana (magistralna dvorana) j
2. Sestanek zastopnikov okrajnih odkupnih komisij za celjsko okrožje bo v Celju v petek, dno 8. t. m. ob 9. url dopoldne na sedežu okraja
3. Sestanek zastopnikov okrajnih odkupnih komisij za novomeško okrožje bo v petek, dne 8. t. m. ob 9. url na sedežu okraja.
4. Sestanek zastopnikov okrajnih odkupnih komisij za mariborsko okrožje bo v soboto, dne 9. t. ni. ob 9. url dopoldne na sedežu okrožja.
Sestankov se morajo udeležiti predsedniki okrajnih odkupnih komisij, 1 Član okrajne odkupne komisijo, poročevalec okrajnega izvršnega odbora in 1 član okrajnega gospodarskega odseka.
POJASNILO
Kljub našemu obvestilu v dnevnikih, stranke ne plačujejo pravilno vodarine in računov za prekomerno porabljeno vodo. Zato ponovno opozarjamo konsumente, ki jemljejo vodo iz mestnega vodovoda, na naslednje:
Vodovodna naklada za minulo leto (zaostanki) in tekoče leto ter računi za prekomerno porabljeno vodo, ki so datirani pred
1.	jan. 1946, se plačajo v Lingarjovi ulici št. 1, I-, desno, soba št. 25, ali po položnici, ček. račun št. 10.580.
Računi za prekomerno porabljeno vodo, ki so datirani po 1. jan. 1946, in ne bi bili plačani takoj inkasantom, ter računi za na-vrtalna dela za minulo in tekoče leto pa se plačujejo pri blagajni mestnoga Vodovoda, Krekov trg 10, II.. vhod preko dvorišča, ali po položnici — ček. račun št. 10.643.
Mestni ljudski odbor.
ZOPETNA VZPOSTAVITEV AVTOBUSNEGA PROMETA NA PROGAH Z IZHODIŠČEM V LJUBLJANI
Dne 4. februarja je bil vzpostavljen promet na vseh avtobusnih progah z izhodiščem v Ljubljani.
Avtobus na progi Ljubljana—Prezid bo zaradi poledice na Lužarjevem bregu pred Novo vasjo obratoval še nadalje skozi Rakek, namesto skozi Velike Lašče.
Ministrstvo za lokalni promet
POZIV
ONIČ MARIJA, mati po padlem vojaku iz prve svotevne vojne Oniču Avgustu, ki je stanovala leta 1941. na Teznu pri Mariboru, Maistrova ulica 13, naj javi svoj sedanji naslov ministrstvu za socialno politiko v Ljubljani zaradi dostave odločbe bivšega višjega invalidskega sodišča v Beogradu o priznanju invalidnine. — Ministrstvo za socialno politiko .
DRŽAVNE ELEKTRARNE SLOVENIJE uprava Ljubljana mesto
sporočajo vsem odjemalcem v območju ljubljanskega mestnega omrežja, naj izpolnjujejo prijavnice za prispevčno gospodinjsko tarifo kar najbolj vestno, tako v pogledu obsega stanovanja t. j. glede števila soh in pritiklin, kakor v pogledu priključenih aparatov. Za določevanje prispevka so merodajne le sobe nad 6 kv. metrov tlorisno ploskve in kuhinje ter za bivanje opremljeno predsobe. Podatki o ostalih prostorih kakor so: kopalnice, predsobo, verande in druge pritikline imajo le popisovalni t. j. etatistični značaj. Glede podatkov o priključenih električnih aparatih :e prav tako potrebna točna prijava, da se ugotovi ali obstoječe električne napeljave prenesejo tozadevne obtežitve brez škode za napeljavo oziroma brez nevarnosti za požar. Ti podatki tedaj niso samo statističnega značaja. Število in jakost v gospodinjstvu priključenih aparatov pa nima nobenega vpliva na višino mesečnega prispevka, katerega višina zavisi zgolj od števila stalnih stanovanjskih prostorov. Cena toku znaša pri prispevčni tarifi din 1— za k\Vh. Višina stalnega mesečnega prispevka bo objavljena s tarifo.
KRVODAJALCI!
Dne 6. februarja naj se javijo na transfuzijski postaji v SAB naslednji krvodajalci: Bernard Slavka, Bodešče 8 - Radovljica; Burnik Jože, Vrstovškova 18; Cvenkelj Ivana, Koritno 7 - Bled; Črv Marija, Bodešče št. 2 - Radovljica; Dežman Alojz, Zabrež-nica 30 - Žirovnica; Griinfeld Marija, Celovška 20; Ferjančič Ivanka, Koroška 4; Fe-tich Lina, Reber 7; Mihelič Lojzka, Bereča vas 4 - Metlika; Možina Franc, Rožna dolina c. VII-9; Novak Ivan, Rožna dolina, cesta XI-28; Novak Mara, Vodovodna 39; Ob-šteter Karolina, Vodovodna 40; Oman Ivana, Žirovnica 30; Pirnat Lojze, Rudnik 122; Abram Silva, Frankopanska 24; Janša Mara, Zagorice 1 - Bled; Jesih Ivica, Rudnik 30; Mežek Sonja, Bleiweisova 46; Maršek Anica, Aljaževa 8; Novak Mara, Vilharjeva 37; Pikon Marija, Lampetova 2 - Jesenice; Plevnik Albina, Sp. Kašelj 8; Bizjak Angela, Sv. Ana 1$ - Tržič; Šobar Ivanka, Pavšičeva 14; Šumenjak Antonija, Zaloška 29; Železnik Frančiška, Masarykova 14; Zupan Ana, Zabreznica 36; Zabukovec^Franc, Ciril-Metodova 35; Vrtovec Terezija, Domžale; Šterman Zinka, Sv. Petra c. 85; Sever Josip, Vogelna 3; Rihtar Metod, Tacen 84; Potočnik Jožef, Žirovnica; Poljane Nuša, Rožna dolina, cesta XV-24; Podržaj Boža, Streliška 9; Pavlin Ljudmila, Kongresni trg 2.
Krvodajalci naj se javijo med 8. in 10. uro dopoldne ter prinesejo s sabo vrečko za sladkor in steklenico za olje. Zajtrkovati ne smeio nič mastnega.
Šolstvo
Izpitni odbor za praktične učiteljske izpito je na državnem učiteljišču v Ljubljani, moška stran, I. nadstropje. Uradne ure za 6tranke so ob delavnikih od 10 do 12 ure. Učitelji-pripravniki, ki žele delati praktični učiteljski izpit še v tem šolskem letu, naj to javijo izpitnemu odboru po dopisnici do 15. f. m. Uradne prijave naj pošljejo po službeni potd. Kolkovani prijavi je treba priložiti diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu v originalu, državljansko izkaznico (potrdilo o pristojnosti) in kratek življenjepis. Prilogo morajo biti kolkovano s kolkom za 5 din in za rešitev v kolkih 30 din.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA SREDO 6. II.
6.30—7 Sovjetske in češke pesmi — 7—7.1» Napoved časa, vesti, objavo in pregled sporeda — 7.15—8 Jutranji koncert. Dvorak: Dva slovanska plesa — Grieg: Simf. plesi —
12.30—12.40 Blago j e Bersa; Hamlet, simf. pesnitev — 12.40—12.55 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda —	12.55—13.15
Koncert Tržaškega godalnega kvarteta — (Simeone Baldassare. Samuel Harry, Luz-zato Sergio in Gašperini Noreo) — 13.15— 13.30 Grieg: Slavnostna koračnica — Dvofak: Dva valčka —	13.30—13.45 Napoved časa,
pregled tiska, objave in pregled sporeda —
13.45—14.30 Igra Vaški kvintet, vmes poje Tone Petrovčič, spremlja Stanko Avgust —
14.30—14.45 Napoved časa in poročila - 14.45 —15 Vokalni koncert sopran. Nuše Kristanove, pri klavirju Ciril Cvetko — 15 Poizvedbe — 17.30—18 Koncert Radij, orkestra, vodi Rudolf Starič -	18—18.20 Mladina v
šoli — 18.20—18.30 Iz Schuraanovih »Otroških prizorov« — 18.30—19 Literarna ara Ivan. Cankar: Hlapci IV dejanje Izvajajo člani SNG — 19—19.15 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda — 19.15—19.30 Ruske skladbe za čelo. Izvaja čelist Conda Šodl-bauor, pri klavirju Dona Poruškova - 19.30 —19.45 Oddaja »Ljudske prosvete«. Vladimir Novak:	O razstavi Prešernovega dela —
19.45—20 Vokalni koncert Komornega zbora RL: Skladbe srbskih in hrvaških partizanskih avtorjev. Dirigent C. Cvetko — 20—22 Prenos opernih stvaritev slovenskih skladateljev. (Prenos iz Vel. filh dvorane) — 22-22.30 Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.
Dnevne vesti
Prešernova proslava Terena OF Trnovo in Prule priredita v petek 8. februarja ob 20. uri v dvorani FD KRIM v Trnovem proslavo v počastitev spomina Franceta Prešerna. Govoril bo tov. Tone Seliškar. Nadaljnji program je sledeč: »Nezakonska mati« sopran solo, »Mornar« bariton solo, violina, klavir, recitacije.
V četrtek, 7. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši v dvorani kina Moste sestanek za vse živinorejce iz četrti Moste in Tabor. Vsi živinorejci se naprošajo, da se sestanka polnoštevilno udeleže.
Mestna hranilnica je zaradi urejevanja prostorov v zvezi s prevzemom Hranilnice Ljubljanske pokrajine danes dne 6. februarja za stranko zaprta. Od jutri, dne 7. februarja bo zopet redno poslovala za stranke tako Mestne hranilnice kot tudi za stranke prevzete Hranilnice bivše Ljubljanske pokrajine, prej Hranilnice dravske banovine. — Mestna hranilnica ljubljanska.
Na simfoničnem koncertu Tržaške filharmonije v petek, 8. t. m., ob 20. uri v Unionski dvorani bodo prvič izvajali Škerjančev »Koncert za violino in orkester«, ki je bil komponiran lansko leto. Je to prvi violinski koncert v slovenski literaturi. Pisan je zelo virtuozno z dvema kadencama v prvem in tretjem odstavku. Solistični part bo igrala naša izvrstna violinistka Jelka Staničeva. Koncert bo dirigiral Jakov Cipci. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Ljudski tožilci četrti Tabor imajo redni delovni sestanek v četrtek, 7. t. m., ob 6. uri v Lichtenthurnu, šolsko poslopje, pritličje, desno. — Četrtni ljudski tožilec.
Primorci! Z ozirom na notico, ki je izšla v včerajšnji številki »Ljudske pravice«, opozarjamo, da se dobe tiskovine pri Odboru za primorske povratnike v Dalmatinovi ulici. 10.
Natečaj za originalne glasbene kompo. zicije. Rok za predajo skladb za natečaj, ki ga je razpisal Dom JA meseca decembra 1945., je podaljšan do 1. aprila 1946. — Dom Jugoslovanske armade.
Pogrebno društvo državnih uslužbencev v Ljubljani, V nedeljo 10 februarja ob osmih zjutraj 6e vrši zborovanje članov v dvorani glasbenega društva »Sloga«, Praža-kova 19. Prinesite s seboj članske izkaznice, ker je vstop dovoljen samo članom.
Oblačilni delavci podružnice Ljubljana sporočajo svojemu članstvu, da se vrši redni članski sestanek dne 7. II. ob pol 20 v prostorih terenskega odbora OF, Napoleonov trg, Gosposka 3-1. — Odbor.
Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže masovnega sestanka, ki bo v nedeljo dno
10.	II. t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracijo »Cinkole« na Poljanski cesti. — Odbor.
Združene sindikalne podružnice četrti
Vič prirede danes, 6. februarja, ob pol šestih popoldne Prešernovo proslavo v Mladinskem domu na Viču.
Sindikalna podružnica knjigotrških in papirniških nameščencev vabi vse člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo v sredo, 6. februarja ,ob osmih zvečer v dvorani Invalidskega doma (Semeniška ulica). Na sporedu je govor, recitacije, pevske in glasbene točke. Na proslavo povabite tudi svoje znance! Vstop prost.
Čebelarje podružnice Čebelarske zadrugo v Trbovljah vabi odbor, da se udeleže članskega sestanka, ki bo 10. februarja 1946 ob 9. uri v dvorani Mestnega ljudskega odbora v Trbovljah.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA ZAMUDNIKOM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane, ki niso prejeli živilskih nakaznic do 1. II. 1946, bodo prejeli na odrezke »31. februar 1946« ali »11. februar 1946« osnovno živilsko nakaznice, izdane od MLO — odsek za trgovino in preskrbo — po 10 dkg telečjega mesa v sredo dne 6- II. 1946. od 8—10 ure na mesarskih stojnicah na trgu v Ljubljani pri mesarjih:	Rozman Martin, Selan
Franc, Kastelic Alojzij in Paternoster Jože.
Pri prihodnji delitvi dobe ti zamudniki meso zopet pri svojih stalnih mesarjih. Mesarji naj ostalo meso vrnejo še isti dan t. j. v sredo 6 t. m do 15. ure popoldne, odrezke pa naj pred lože v četrtek 7. t. m. na Navodu, Ljubljana, Novi trg 4-II. soba štev. 14.
DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE
za lahke delavce (LD) v februarju
Ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS sporoča, da za prejem živilskih nakaznic za lahke delavce (LD) v mesecu februarju ni potrebno predlagati ponovnih potrdil o zaposlitvi. Ulični odbori so odgovorni za Pravilno razdelitev dodatnih nakaznic (za lahke delavce LD)
PRODAJA DIVJIH ZAJCEV
V ribarnici na mesarskih stojnicah bodo v prosti prodaji divji zajci v koži v sredo dne 6. februarja ves dan. Prodajna cena za kg zajcev v koži je din 42.
FIZKULTURA
Vse flzkulturnike, vse telesno vzgojne forume, društva in okrožja znova opozarjamo na naš razpis z dne 30. I. za vaditeljski tečaj FOS-e, ki bo v Ljubljani v času od 11. do 25. II. Vsa druftva in okrožja so odgovorna za pravilno in sigurno izbiro 7 tečajnikov (14 iz ljubljanskega okrožja), kot je to razvidno iz zgoraj omenjenega razpisa. — FOS.
Vsem telesnovzgojnim društvom! Naša dosedanja določila glede prijavljanja prireditev in tekem je treba izpolnjevati tako, da morajo društva prijavljati tudi prireditve in tekme .ki na njih nastopajo skupno z fizkulturniki iz vojske, čeprav je prireditelj vojska. — Tekme in prireditve z vojaško edinico v okrožju, v katerega spada društvo, je treba prijaviti 8 dni prej okrožnemu odboru, ki da takoj odobritev ali prepoved; Če pa gre naše društvo na prireditev, tekmo izven meja okrožja, je treba proko okrožja tako prireditev javiti 14 dni Prej FOS-u. — FOS.
le*
SLO V LINbKO \ AKUUINU
GLEDALIŠČI
V LJUBLJANI Urama
Sreda, 6. februarja ob 11. uri: Preš«® nova proslava. Izven. Ob l5.v *"■ M. Pucova: »Svet brez sovrastv®8 Izven. Ob 15. uri: Goldoni-RuP® »Primorske zdrahe«. Dramska pfe(l' stava v poslopju Opere. lzvenv,'T Ob 20. uri: Cankar: »Za naro® blagor«. Izven.	.	p
Četrtek, 7. februarja ob 15. uri: & Golia: »Triglavska bajka«. lz*ef' Ob 20. nri: Moliere-Vidmar: »s®1 za žene«. Izven.	.,
Petek, 8. februarja ob 15. ari: Go'0? ni-Rupel: »Primorske zdrahe«. y
20.	uri: Cankar: »Za narodov M gor«.
Anketa v Drami. V okvirju Preš01®0, vega tedna daje Slovensko narodno lišče, Drama, vrsto ljudskih predstav, s terimi hoče doseči resničen stik s kar širšimi plastmi slovenskega naroda. ® vensko delovno ljudstvo, kateremu jo v bivši Jugoslaviji gledališče zaprto, P4® varno, da aktivno sodeluje v izgradnji re^ nično ljudskega gledališča. V želji, da _ doseže, stavi ja vodstvo v okviru te sledeča vprašanja: L Katera predstava tošnjega leta ti najbolj ugaja in zakaj!
2.	Katera predstava letošnjega reportoaD ti najmanj ugaja in zakajt 3. Česa P°?4<> šaš in kaj želiš v našem bodočem reper ar jul — Anketni lističi bodo na razpok4 pri sleherni predstavi pri biljeterjih’ tem, da odgovorite in kako odgovorilo, ho ste izpričali stopnjo svojo politične ib * turne zrelosti. Sodelujte v kulturni izSra nji — sodelujte v anketil
Danes v sredo dne 6. t- m., bo v Dra®1 ob 11. uri. dopoldne Prešernova prosi®53. Govoril bo Oton Zupančič in recitirali dr®®1 ski igralci. Ob 15. uri bo v poslopju OP05® Goldonijeva komedija »Primorske zdx®&eb ki jo je prelil v zapadno kraško narečj® 1 presadil na slovensko morsko obalo dr. ko Rupel. Istočasno bo ob 15 uri v Dr®1® izvirna slovenska drama Mire Puceve . brez sovraštva*. Zvečer pa bo ob 20. 'J1 istotako v Drami Cankarjeva komedija h narodov blagor*. Vse te prireditve so izv*-* abonmaja.
Opera:
Sreda,-6. februarja ob 15. uri: Gold°nl’ Rupel: »Primorske zdrahe«. Dr8® ska predstava. Izven, četrtek. 7. februarja ob 20. uri: C’ v,, čer sodobne slovenske opere.
ven’	n	.
Petek, 8. februarja ob 15, uti: A. °°’ rodin: »Knez Istor« Izven ,	,
Sobota, 9. februarja ob 19.50 uri: Dvofak:	Slovanski	plesi.	Bale*11
večer. Izven.
II.	večer sodobne slovenske opere bo četrtek, 7. t. m. Na tem večeru bo i»va3 Škrjancev balet »Marenka* (po črtici Iv® Cankarja), in drugo dejanje Poličeve °Pe »Mati Jugovičev«.
Prihodnji podreditvi v '.;kvi»v PrešeriP'
vega tedna bosta v Operi v petek 8. J® v sobolo 9. t. m. V petek bo ob 15. uri u’>r^ zorjena Borodinova opera »Knez Ig°r‘’ soboto ob 19.30 pa Dvorakov balet ski plesi«. S tema prireditvama 7.r>klJ® Opora svoje delo v tem tednu, ki je z ._ počastila spomin našega največjega P08111 ka dr. Franceta Prešerna.
NA JESENICAH Sreda, 6. februarja ob 15 iu (9.50 uf ' Prešernova proslava.	„ .
Sobota, 9. februarja ob 19.50 uri: E>° ' »Raztrganei« Premiera.
Nedelja, 10. februaja ob 15. uJoJ Škvarkin: »Izpit za življenje«. 19.50 Bor: »Raztrganei«.
Torek, 13. februarja ob 19.50: Škv® kin: »Izpit za življenje«.	..	.
Petek, 16. februarja ob 19.30: Gol* ’ »Princeska in pastirček«. Premi®; Sobota, 17. februarja ob 15. uri: lia: »Princeska in pastirček«. 19.30 uri: Bor: »Raztrganei«.
kinematografi
KINO UNION: Ameriški film »S®1!* 309«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in
KINO MATICA: Sovjetski film Kosmodemjanska«. tednik. Ob I®'
,Z®
18.15 in 20.30 uri.
S*?
KINO SLOGA: Španski film
kri«, tednik. Ob 16.15 18.15 in * uri.
KINO KODELJEVO: Francoski fI5 »Decembrska noč«, tednik. Ob uri	.	i,
MARIBOR - »ESPLANADE«: So v.IV ski film »Salavat Julajev«, tea®
JAVIVA BORZA
ima na razpolago sledeča prosta
Pri nk*» a**1 «»mX. «1    J ^    _ . ji r
k«1'
•	jAi®
Pri obnovi naše živinoreje so nam meč-
potrebni 3 hlapci, ki imajo veselje do 1 koga dola in živali	-p
Naši obrtniki potrebujejo za carska dela sledeče delovno moči: 3 obstojne orodjarje, 2 avtomehanika, 1 6 nega ključavničarja.
Za napravo opreme in lesnih >^e e<r potrebujemo 3 pohištvena mizarja i" darjev.	tjt
Nadalje potrobujomo: 1 prikrojevali40 pletenine, 4 prešivalke za čovljarsko ® in 1 kuharico za na deželo.	„:
Za čokoladno tovarno Maribor r8®1 jj. 1 mojstra dražista, 1 mojstra zn pena»te dolko in 1 laboranta orijentalista
Zdravilišče Dobrna pri Celju rabi I fektnegn knjigovodja bilanoteta. poslati na upravo zdravilišča.	.
Vse naročnike	mgt
iz Murske Sobote in ostalih k*? jej v Prekmurju obveščamo naj ,?e jo naročajo vse dnevnike, ted®1 , ju® ilustracije ter plačujejo ®c?rc„boi'’ v naši ekspozituri v »VprA^A* Prekmurska tiskarna. — Urn
Glavni areduik Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjevo (L finalov uredništvo, opravo ta tiskarne »Ljudsko pravice«, Ljubljano, Kopitarjeva (k Telefon 23-62, 23-63, 23-64, Številka Ceh, računa t6.G9ft