IM f^T "U~'1«
^juW ur jiTJTmg CMcago, IIU petak, 5, februarji (February 5), 1926.
Pnilii invilUi|i||tv

dar« «od
LETO—-
rate
of
I1M.
of
Oct.
Lewis obtožuje magnate Warri ser ja, da je on kriv, da se suvka nadaljuje. — Vroča de bata v senatu glede stavke.
Philadelphia, Pa. —' Voditelji obeh strank v konfliktu na polju sntracita, rudarjev in operatorjev, so v sredo' podali izjave, v katerih pojasnjujejo zakaj so najnovejša pogajanja zopet pad-la v vodo.
John L. Lewis, predsednik rudarske unije, je izjavil, da se je konferenca v Philadelphiji zato razbila, ker je Samuel D. War-riner zahteval svoj funt mesa od ostalih operatorjev. Warriner je predsednik Lehigh Coal & Navigation kompanije, najmočnejše družbe; obenem je predsednik konference lastnikov antracitnih premogovnikov.
Po izjavi Lewisa je odsek operatorjev, ki se pogaja, z rudarji, vedno brez moči, kajti Warriner popolnoma dominira ostale operatorje in njegova beseda je zakon pri njih. Kadar Warriner reče, da ne sme biti sporazuma, tedaj njegovi zastopniki ubogajc glas svojega gospodarja.
"Warriner hoče na vsak način imeti arbitražo v svrho, da usi-li rudarjem znižanje mezde," je rekel Lewis. "Rudarji so pri volji iti nazaj na delo brez malega na podlagi stare mezde, toda tyar-riner mrzlokrvno noče dovoliti, da bi se rudarji vrnili na delo brez arbitražne forme, katero bi potem izrabil za znižanje mezde." Major W. W. Inglis, predsed
...L* 1,1-1,,: M
nil rrsmtmtga UUBUI \j\jwu a -
jev, je seveda zvrgel vso krivdo na rudarje, ki so "nezaslišno trdovratni". Po njegdvem mnenju hoče Lewie smagati v stavki za vsako ceno, tudi za ceno po-draženega premoga. Inglis taji, da so operatorji razdeljeni med seboj in da njihov odsek nima moči za pogajanja.
Zastopniki rudarjev poročajo, kakih sredstev ao se poslužili gotovi elementi, da prisilijo rudarje na arbitražo. Ko so tekla porajanja, je nekdo poslal v sobo veliko ameriško zastavo, na kateri je bil pripet listek z napisom: "Artieriška zastava je vedno stala in stoji še danes za arbitražo". Rudarji in operatorji »o ignorirali zastavo.
Washington, P. C. — V sredo popoldne je bila v senatski zbornici zopet živahna debata o stavki na antracitnem polju. Debato je sprožil senator Copeland, demokrat iz New Yorka, ki je zahteval, da kongres nekaj naredi, da se konča štrajk rudarjev. Copeland je v svojem govoru šibal republikance, ki se ne zganejo. Rekel je, da ne razume zakaj »ta senatorja iz Pennsyl-vanije (oba sta republikanca) tako brezsrčna, da ne vidita trpljenja v stavkovnem okrožju. Končno je sarkastično pripomnil. ds upa, da podpredsednik iMwes ne poj de k baronom premoga po kampanjski denar, kadar bo kandidiral za predsednika Združenih držav.
Oawes je preslišal besede, toda senator Reed iz Pennsylvania J° je jezno odgovoril, da ejlino trpljenje je v nekaterih družinah rudarjev, ne pa povsod.
Tako so senatorji le govorili, sklenili pe niso nič.
ameriia.
Nova eksplozija v rudniku pr« Pittsburghu. 24 rudarjev ostalo
v	jami.
Glavni podjetnik je preprečil sporazum na polju trdega pre-filHt,;	' ^
Coolidge je dobil vračilo za svoje očitke kongresu.
Justični odsek v senatu se ba-
vi	z zadevo sodnika McCamanta. Delavstvu nasproten kongres-
nik Blanton je napadel Darrowa in Malona.
Trusti živilskih potrebščin se spajajo čimdalje bolj.
PO SVETU. Francoska vlada ponudila državne monopole ameriškim tru-stom.
Nemški zbornični odsek je storil prvi korak v ligo narodov.
Vojaška revolta na Portugalskem.
Umazan političen škandal mo-narhistov se pere pred nemškim parlamentom.
Sovjeti pošljejo sto delavcev v Detroit preučavat strojne mehanike.
Ogromna tihotapska afera v Kanadi. Načelnik carinskega u-rada je bil vodja tihotapcev.
Zadružna korporacija za kontrolo vodnih sil na Francoskem.
1SIT. ootboctaos sa Jane 14. ISIS.
STE V.^-NUMBER 30
COOLIDGE JE MNLâlQ ZA 0GNJIL0
Predsednik je očital politično igrajčkaaje. — Kon-grešnik Harriaon ma nI eetel dolžan dogovora.
Wsahlngton, D. c. — Predsednik Coolidge je dejal na petkovi časnikarski konferenci, da tiče politični motivi za napšdi na njegovo administracijo. To je povedal na zelo mil način.
Ampak ko so hjegovi nazori klede opozicije proti njegovi administraciji prišli v javnost, je vstal senator Pat Harrison iz Missourija in je vsekal nazaj.
OfMMt VMIii tili < pH koalrolo zaërage
TV
epak v Frai Vu« bedo
v Ameriki, i 1 — Clanl
New York, N, Y. — Zadruga, kl se ni ustanovila zaradi prof i ta, ampak zaradi ljudskih potreb, bo zgradila ogromno električno centralo, ki bo ispremi njala vedno silo reke Rone na Francoskem v električno. Člani te zadruge bodo naročniki na e-Isktrično silo. država, province in mesta. Dividende bodo zelo nizke> kontrola nad podjetjem be pe popolnoma v rokah onih, ki so naročniki električne sile. Ti nsročnttd na električno silo, bddo delničarji. Vselo bo petnajst let, preden bo te načrt po»
noma is veden. Tako poroča
posto. taAni
Grški
uprizarja
Zopet eksplozija
v premogovniku
24 RUDARJEV JE OSTALO JAMI.
Rešile! so odšli na delo.
Hornlng, Pa.—V četrtek opoldne je Wto poračano, <ts je vs* ko upanje na rešitev 16 rudarjev, ki so prejšnji dan ostali v premogovniku No. 4 Pittsburgh Terminal Coal kompanije, v katerem je bila eksplozija, izgubljeno. Prizadevanja, da dobe rudarje še žive, so bila zastonj. E-dino upanje je še, da moštvo prinese na dan njihova trupla predno jih uniči ogenj, ki divja pod zemljo.
Do zdaj so prinesli na površje le tri mrliče. Dva sta Reese Bradburn, ponočni boss, in Leuis Christian. Tretjega pa ne more-je spoznati, toda sodijo, da je John Petrovich ali Tony Hren.
Pittsburgh, Ps. — V premogovniku štev. 4 Pittsburgh Terminal Coal kompanije se je zopet odigrsls tragedija. Premogovnik se nahaja blizo Pitts-burgha. Ob času eksplozije je prihitel iz premogovnike rudar George Travis in je izjavil, da so vsi rudsrji v premogovniku po njegovem mnenju mrtvi.
O treh rudsrjih je dognano, da so mrtvi, za eden in dvajset rudarjev, ki so še poleg treh mrtvih ostali v jami, se pa ne ve, ali so živi ali mrtvi. Ko je Travis dejsl, ds so vsi rudsrji mrtvi, je imel v mislih teh «-den in dvajset rudarjev, katerim je bil zsprt izhod iz premo-
*°Rešiici so takoj po eksploziji odšli v premogovnik, da pridejo do ponesrečenih rudsrjev.
Eksplozijs se jc dogodile, ko je 700 rudarjev zapustilo premogovnik. Tisti, ki so ostali v premogovniku, so gasili ogenj, ki je nastal že zjutraj.
Ta obtežbe je peviročile veliko senzacijo v kaasdsksm parlementa. — Tlhoiapetvo ae Je vršilo v velike«
ine-
sijo,
Take zadružne korporacije toje v Alzaciji, kjer so po-rudniki in kjer izdelujejo sintetični amonijak v Touloai. Zadružniki Imajo U podjetja popolnoma pod svojo kontrolo. Dobički niso dovoljeni. Obresti od kapitala se plačujejo po najnižji obrestni meri. Lokalne vlade, province, poljski sindikati imenujejo, sastopniks v glavni odbor, ki vodi te ssdrugc.
■Harrison se je kazal zelo o-poučenega zaradi predsednikove J? J . .. kritike. Naglašal je, da predsed- *°°l»r»tiv»» «**• nik ne postane prebivalec v Be-1 hiši zaradi tega, da pove deže-I, da so govori v tem poslopja pobarvani politično. Harrison je nato postal satiričen, ko je die* jal, da predsednik nI obdrftaval nobenega političnega govora, ko se je ponoči peljal is New Yorka v Chicago, amfrUc je aamo poizkušal zadobiti naklonjenost ljudi, ki uganjajo politiko s njegovimi govori. Ko je na hodniku poizkušal izmenjati svoje mnenje s katerim žentlemanoip glede mednarodnega miru, je Izvršil eno izmed sedmih čudoy na svetu. Proti koncu svojega govora je Harrison rekel, da veČina igra Igro davčnega znižanja na predvečeru vsakih kongresnih volitev, da jim pomaga kupiti glasove.	*
Od senatorjev, ki podpirajo administracijo, ni nobeden mil sulice ss predsednika. ' *
Oglasil se je zs besedo ssna> tor Couzens, ki je naglazil, da bi razmere ne bile take, kakeršne so, ako bi voditelji obeh strank ne obdržavali konference. 8 tem je menil, da tudi nekateri dsmo-kratje podpirajo davčno predlogo. Oglasil se je tudi senstor Norris in rekel Hsrrisonu, da tudi on skoša obenem pomagati farmarjem in znižati davek bogatinom.
Mill baelaest élit Ameriko
m
— Na vsakih 22 dru-f Združenih državah je ei I al ni ca, od vsakih 20 od-
bavi s trgovino na drobno, na vsaka tri farmarja js eden klerk, ki prodaja farmarske pridelke.
Tako je dejal B. M. Skinner na konvenciji Meddržavnega trgovskega sveta, ki ss js vršlls te dni v hotelu Sherman v Chi-cagu. Govornik Je poda) zanimivo zliko. Amerika je kar poplay-ljena s trgovci in trgovinami. Vsakdo hoče biti buslnessman. Poslsdica js, , ds businsss duši deželo, prodajalnlc je slasti v mestih pol prevsč in konkurenca je tako furijosna. da trpe dobri ln slabi trgovci in bankroti so na dnevnem redu. Eden Izmed dvajsetih trgovcev Ime uspeh, devetnajst ps le životari ln gre rakovo pot.
Krasna slika kapitalistlčnsgs sistema I
Neva vo jaika révolta
Ottawa, Cen. — H. H. Ste-vens, minister sa trgovino bivšem konservativnem kabi tu, je povzročil veliko m ko je izjavil, da je bil glavar kanadskih tihotapcev povišen vi d^^* mož j« bilo ranjenih In načelnika colnlnskega urada 120 rrbr|,.v aretiranih
Tihotapljenje blaga se je vršilo	-
med Združenimi drtavami ln Unbeee, Portagalska, 4. febr. Kanado. Ta tihotapski glsvsr je _ Kov poskus ravolte v portu-zdsj načelnik colnlnskega urada gjUfk, Ermadl |g ntrtJ#n
v Montreelu.	j n j včeraj zjjitraj. Polkovnik Ju-
Stevens je hato povdarll, da .tiniano Eateves je z okrog so tihotapstva lani za Kanado ¿oo možmi napadel vojašnico povzročila $200,000,000 izgube j campollnl ob reki Tagus naspro-na eolnini. J. B. BlseeiUon, o ke-, tl Uebone. fanel je dve beterijl terem je Steveae, govorU je po- topnlštvs. Vladne sile so bom-znan "kruk . krivoprifežntk. banllrale «bele s tidnjeve »t. Ut in tihotapec. Daslrsvno je George tri ara, nakar so ss bilo to znsno ksnadskemu kabi- VI|U|, ^^ DvajMt mož je netu. je BUsaillon vseeno postal bJ|o rwii6njh in l2o aretiranih s načelnik colnlnskega urada. Ta-	vred. Sinoči je vlada
Ho je trdil bivši trgovski mini-1 jlviJl ^ Jf r<yV0,ta potlačena, star
ORKAN PO DRI, MESTO FlOKIDL 1 9
Stevens je ns to opisal re ob meji med Kanado in Zdru-! ženimi državami. Pripovedoval
Prvi korak Hoinèije
■i	- - -S__zenimi arzararai. rri|PwwT»»
k vstopa v ko narodov jf, d.«o j,ihoupsko biago wein
» vmwrm^-m	^ M t^o^ih avtih v Kana-
Otrak ubit,
T)al je sepietl tri obtežb* da ae ga hoUk ebHL
Atene, Grška, 4. febr. — Vše-r*j je bile odkrite zarota zoper "vljeuje generale Pangalosa. Policija je udrla v prostore ko-»mistične organizacije ia šepnila korespondenco z tretjo ' ~naflnaals Trije komunisti •o Mil aretirani.
Zbornični odsek zs zeesnje deve je odobril prietepeo |
Berlin. 4. febr. - Odsek per-lamenta za zunanje «tvsri je včeraj z 1« Proti « glasen o-dobri I sklep pristop Nemčije k ligi Varionalisti in komunisti v od-
do. Proti jugu so vozili žganje, v Kanado so ps ttvešeli manufakturno blago, kokošje
jajca, cigaret«, bombaž, delovno ** "T* ^ obleko, ki je bila isdalaae v jet-nišnicah ln še drugo blago.
za GAZOLIN HE JE PODRAŽIL.
BLANTON JE ZOPET IZPUSTIL SVOJO JEZO
Napadel je Darrewa, Field Ma-
Iona Ia F. P. Waleha. — Kon-
greealk Blanton je snaa kot
velik nasprotnik delavstva.
Waahlngtoe. a C. (F. P.) — Kongresnih Blanton Is Teksasa, velik sovražnik delavstva ln podpornik Mussollnija. js dal tl-skati v kongresni zapisnik s dne 20. januarja napad na Clarence Darrowa in Dudley Field Malona, ki sta imela biti zaslišana pred zborničnim odeekom glede odprave smrtne kazni v Dl-striktu Kolumbije. Medtem ko je napadel ta dva odvetnika, je Blanton čital še pismo, ki gs Je prejel od Francis Ralston Wel-shs. mešetarja s obveznicami v Philadelphiji» ki tvori ss Blan-tona glavni vir, Is katerega zajema svoje Informacije glede radikaloev v Združenih državah. Welsh omenja v tem pismu Frank P. Walsha, bivšega predsednika dslavskega vojnega odbora kot "Frank P. Walsha, e-nega izmed najbolj gnilih kri-mlnalcev v Združenih državah."
Kongreanlka ss ne more kes-novatl sarad! obrekovanja, kar je govoril v zbornici. Zbornloa je Še večkrat dleeipllnlrala svoje člane do gotova msjs zaradi nedostojnih besed, ki so jih kon-grešniki spregovorili v zbornici. Ako je Welsh odgovoren ln ss lshko prime na sodišču zaradi tega» kar je kongresnlku pisal, js odprto vprašanja. Ako se Welshs ne more prijeti zaradi obseko-
obrekovanje ponovil v teku svo-jsga govora, tedaj nI msjs sa cirkulacijo takih strahopetno-sti, razen če sbornica pod vzame korake proti takemu kongresni ku.
Za Blantona js manjkalo sa mo šest glssov, da nI bil lsklju< čen is kongresns sbornlos, ker
«e dal zsnsstl v zapisnik Isjavs, ;l so bila umazane. Njegovo sovraštvo do dslavesv je bilo tako veliko, da je Več kongresnl-kov In msd njimi Msysr London isjavllo, da se ne udeleže glasovanja, da bi ss jim ns očitalo, da so glssovall is msščsvsnja proti njemu. Ako bi kongreenl-kl glasovali, bi bil Blanton mogoča prisiljen oditi is kongresa, ker bi bits oddana dvetretjinska večina, da se Izključi Iz kongresa.
Govor zaradi katerega se gre. je bil protest proti Dsrrowu ln Malonu, ki sta Imela pričati za Ligo ss odpravo amrtne kazni. To ligo so ustanovili Walsh, Thos. Mott Osborne, Amos Pin-chot, Gllsoe Gardner in John Harnes Holmes. Protest js zahteval, da Harrow in Melone ne smete govoriti.
Welsh je sporočil Blan tonu, da sta Dsrrow In Malone zagovornika obtoženih delavskih voditeljev, politična radfkalca Itd. On nadaljuje, de sta Dsrrow ln Malone pomešana s tymunlstl in nižjimi skupinami v splošnem ,.. Obe ss lahko smatrate kot Isdsjslea naših naprav, daslrsvno govorita veliko, de js trabe ohraniti ustavo Itd., končuje Welsh svoje strupsno pi-
Ameriški batli noillor
amensKi irvsn podjarmi io mnnnnnla w Ffiisltl
^o^ ^M^as^o • i igMH
Francoska vlada Je ponudila br»
sejev, telefon, tobak Ia ašlga-
Uce ameriškim autgnatom.
Paris, 4. febr. — Finančni minister Doumer je včeraj tekom debate v zbornici dejal, da je francoski vladi dobrodošla vsaka ponudba kateregakoli e» merlškega slndiksta sa nakup ali najem državnega telsgraf-akega ln tslefoaakega sistema in monopola tobaka ter užlgalic. Vsi ti monopoli prinsšajo danes Franciji veliko izgubo.
Obenem je prišla vest, da je ameriški sindikat, za katerim Stoji tobačni trust (American Tobaooo Company), ponudil eno milijardo dolarjev sa MMetno izkoriščanje franoosksga monopola tobaka in užlgalic. DrugI slndikst, katerega podpirata General Electric Co. la Western Electric Co., je pa pripi^vljen prevzeti operiranje brsojsva ln telefona v Franciji.
SnuUftl — OIPf|»Il pvelJfJO
Socialistični knngrasnlk Ber-ie prlpravlje. da odgovori Bien tonu zeradi napada na te moše. . V svojem govoru bo slaprnki predložil, ksko so bUi tl ljudje napedeni in obrekova-nl. n
Sto mož pejde v avtomobilsko
šolo, da ss Isurijo v novi teh«
nlkl.
M oak v a, 4. febr. — Sovjetska vlada namerava poslstl sto ruskih delavcev v Detroit v Ameriki sa eno Isto s namenom, da ss IsvsŽbajo v «^modernejši tehniki v avtomobilskih In trak-torsklh tovarnah, nakar ss vr* nejo v Rusijo kot učitelji.
Savj v Kavi nji
sa obratovanj s šklh traktorjev, ki nrldsjo v Ka-sljo to spomlad. "Amtorg" (A-meriška trgovsks korporacija) v New Yorku kupuje traktorje, ki ss potem rasdsls mad rasas kmstsks koopsratlvs po vsaj liniji sovjetskih rspublik.r nlkl traktorj
jsv niso kmetje, temveč vaške kooperative In rasns agrarne organlss-dje, ki bodo po sovjetskem programu končno prsvsele znanstveno obdelovsnje vm mmD« v Rusiji.
Kapital olja Ia žlvešalh potreb-ao lios^^os^Cfi j*® v ^ei^j ^P maaj rskak.
New York. — Dne S. t. m. je prišla vest o združitvi dveh velikih industrijskih orgaalsaelj v Ameriki. Rasne petrolejske kom-panlje, ki Imajo oljne vrelse aa zapadu ln Jugu, se spsjajo v nov trust. Kombinacijo vodi bankirska grupa Blsir k Ge. Istočasno prihsja vest o kombiniranju raznih živežaIh kompanij. Cellfov-nla Pack ing Co. postane del kostum Cereal kompanije.
Tako prehajajo privatne lada-strljske orgsnlzseljs v vedno manj rok — kakor je napovedal Kari Marka že pred 7Š leti.
DBLAVČBVB DIVIDENDE.
Chkege. VL —
II.
Priča- b.iža irz~oll. - jV podraž
seku so glasoval prou jr poskočila za	eeat ari
kuje se. da bo pristopasi pnjtaja Ceas Je^	w
poo la na v 7*nevo v nsjkrajšem zato* Preoea aapoc.	ap^mia
času.	----— '
cene še podražOa,
Pk. —
je drvi! nega o-
treke. več oseb poškodoval In po-
vzrečU se 9780^00 škode. O- Chicago. — Henry M. Stet-krog tri ste oseb je brez strehe. Ur# n ltt ,Ur> ki je 40 lef o-To meeto se neheje dve milji pravljsl delo lokomotlvnega od aMete Lakeworth, v katerem strojevodje ne Craet Western je orkaa podrl sadem hiš. Orkan idasakl, je bil v sredo ne me-je spremljal silen deževni naliv. U obit, ko je stopil pred last-V Weet Palm Beechu je vi- no lokomotivo ne tiru ob Km-har podrl eno gorašo Ia več hiš. toa et. in flfth Ave.
HHIBLKY JE IZDELAL PRID-I l/OGE V KORIMT FARMARJEM.
Wasklagtee. D. C. Georg* Shlbley, star napreden akoaomi-čar v poljedelstvu, je nasnaail, da bo kongresnik Strong Is Kaa-saaa predložil pradloge, kl jih Je on iidclel se od pomoč farmarjem. Prva prologs pooblašča Federalni rezorvnI odbor, da v porabi vse svoje egeadje, da stabilizira eene u poirrl^lno
Shlbley Isjevlja, de eo lani padle za sodem odstotkov, trideset poljskih produktov od ako ss prlmerjsjo s conami s biznlšklml lateraei v trgovini ne dobelo. TI biznlški in Uros I so organizirani v trgovskih druž-
PTOKWB WPNOTf^
»prom» wnof»
Nubtr pfishariMidkii
/ • TVeOSVETA*
'	U^oif Am««. CM—,
-THE ENLIGHTEN
. Or« «1 «to mnmk M»U«uI IMI
«to v «ktoi»)« a. •». (D*. 11-2») * v«« )» • taw 4amm u
»»»«d^m*. .___
PROBVETA
Waahlngton, D, €• Y senatnem odseku sa poljedelstvo bodo kmalu glasovali o predlogi aa oddajo v najem Muaclo Bhoalsa, v katere je vlada naložila |150,000.000. Norrie jo predsednik tega odaeka. Ako v odseku oatane v manjšini, bo la-neeel bitko v senatno tbomleo. On bo vstrajal pri tem. da je vlada smoina obratovati to podjetje. Prebivale! v južnih drŽavah bodo prejemali električno silo veliko ceneje. On priporoča, da ae ta električna centrala vpo-rab! kot sredstvo sa uničenje električnega trusta.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
SREČO SO NAPRAVILI V FLORIDI NA SAMSULA FARMAH
,	^'tIT	,	- r
Trije prlMkl v enem lete KMETIJSKI PRIDELEK ZNAŽA $1/100 NA AKER DOBIČKA
st-ikl > 5 £r|
icrntnim okrirjan mí- ,;J¿:	< ■ , - 'fl
boljlo, ki M jS> dobiti MOM. Ju «MM » PoUil kar a* moj Ustni riaik«. kros <UM pUteii «a J v upni TI krami aaoénlkl vam pomor«jo. | lahka dilata aojmonjil «tek, vtokn.t* uajflixS lak». VIDITÍ NA BUZO W DAL»C. Tl kl obvarovali vala o* I prod «muéonoatjo In (tefl kolom. Vaa kar Jas Kolim ia. da ml poli*. V J Ime, smIov in lUirott.	I
prapričaa, da U odnikl vam daja poaiad aa "CUTI VID" in mM
VOliltVfl	nrietAflAHI «am tjim IM VAM polIjÉ
nooíntké ZASTONJ MA P0SKU8NJO, ko p reo rí iota o kupéljl. kl vw» jo nmitm. Zal p raj mato, pomoVito jib la aa praprltajte taksi : vratno bodeU videli AitaU, pri data ia U*ad no dalo« all oo bliao. pri dnov« ali pri ML PoUm ko sto Jtk aosiii «o daoot dal Ia ta no«, ao proprliat«. & so aaaki ooim, ki «M kia druvJo da «IMS. m Ipotljito samo H.H. é sato mi JIH vrnite In niti MU atraika m M ta Imoli. Pootamlta Jih SEDAJ.
Potijo«. ZASTONJ. Dobite Jih v krosom ami tem aovojo sa aaoéaiko. Paoknaite Jih II tai moj lastni rjiiko in mojo atrolko, Poiijite k»
aarojoa Is ta» aabno «oCnS-OA «tetan hm. k ra. a I pallas
Tele js iétti Je jé srednjega moškega sli éUÉ» spola
Äl {DúltáM.
otrok
ee ia krava. Ako j« pa moškega spola, aa hnensja v mledonllkl dobi junsc. potom pa bik all vol. Barvo j* tola ponavadi plava ia na kaže prav nobenih razborito-
jokl Niree! V Ljubljano sa ns le tisto, kar je v V v K rakovem Slovnično Rašici pri Velikih La.
„ .....	W faaVOTV	J^• • ▼ —.............-
po naravi pa Spodnji filikl komar, v_______
muha, v Moravčah maček itd. Toda dočim se v Krekovem se-daj ie brst skrbi vpraša, kako je bilo e podkovanim karpom, in v Višnji gori, kako Je e poltem; nihče več ne zameri, daai vedo, ae jih hoče vprašaiee podražiti. A v Pirničah se tele niti v eaj-
biks,
Ce jeten-^pravi talka
razun kadar je g materjo na Volj nedolžni zvezi še omeniti ne
paši. Takrat kake veliko nagne-nje do sporU. Mogoče bi tudi postalo velik športnik, a mu pozne» je vzamejo vsako priložnost za treniranje. V deminutlvu se U raenuje telce, telek in teliček. Tele ima jako velike oči in na* vadnemu človeku se sdi, da neumno gledajo. Neki slikar, torej umetnik, je rekel, da ima najlepše oči bal tele. Od teleta ima človek mnogo
sme, kajti vssk zmeden Pirni-čen, ki kaj drži na čast svojega rojatnega kraja, je takoj pokonci, in potem je najbolje, če vzame človek, ki vpraša, pete v roke In jo pobriše.
Pa zakaj? Ne vem, ali je za-bavljiea bolj neumaa ali bolj Zlobna. Tudi ne vem, če jo dogodek resničen ali so ki ga v kaki so vrstni sosedni vasi izmislili. Če si je stvar kdo ismislil, kaže
koristi, zlssti mu prav pride me- eamo, da je imel velikansko jezo
so in koža. Jako pripravno je tele tudi za psovke. Zelo čudno je, (la človek skoro vse domače ži-
ti; človek pa e tem, da s njlhovi-
nlčevanje in presiranje onega, katerega peuje, nezavedoma kaže, kako sramotno mu ja hlep-
pe imajo vse domače živali ra-zun mačke, in sicer zato, ker ho-če človek take Imeti in jih zato tudi tako vzredi In vzgoji. Pe to ni nič čudnega, saj hoče Že vssk niče Is količksj od sebe odvisnega človeka napraviti sa neeame-stojnega psa. Bonosne in samozavestne %udi trpi msloksklen posredni ali nepoeredni šef.
Kakšno je živo tele, ve v domovini vsakdo. Niti LJubljana ni tako veliko meeto, da bl ga ie nihče ne bil mogel videti. Drugače Je seveda v velemestih, kjer ljudje kmalu ne bodo vedeli, kakšen je živ konj.
0 teletu ln teletih se povsod
bres skrbi lahko govori in i .....
na Pirničaae. Da se ne pozabi, predvsem pa, da morda Hrniča-nov ne bo "tele" vaš Jezilo, ako
vali razun mačke rabi za peovke. bo povest tiskana, jo hočem po-Menda zato. ker eo mu slepo vedeti, kakor sem jo slišal od ne-vdane in jih femozgava do smr- he Pimičanke. Bilo Je pa tako-le:
Neko popoldne že proti veče-
rni imeni peuje In tako Izraža za- rujo kreše berač po cesti na Pir-
niče. Ne vem, ali je šel od Kranja doli ali od Smartnapod
------------------_ Šmartno goro gori — proti Pir-
čevstvo in hlapčevski duh. Togs nlčam je Id. Po poti pa naleti
na obelenca, ki Je viael na veji. Ogleda si gs io vidi, da ima skoro popolnoma nove Škornje na nogah.	■'Jf t i «
"Bal prav mi pridejo," si misli In začne nesrečn" Pa ali ga ni mogel, tegnil sesuti — me nož ln odreže za robom škornjev«^ skupaj v malho in kereči naprej. Ko pride v Pirniče, je bUa še noč. Potita pri neki hiši in prosi prenočišča. Pokasali so mu peč v hiši sli hištrnl. Ko se je družina rsslla; dene berač škornje z odrešenimi nogami v zape-čekrsam pa zleze oblečen na peč
Sezuvati.
ga ni u-
vza-
gorkopeč
ali sa do-gibati in od sebe.
je bile pe tele bolj gs zavili In položili poleg boreča. Za sttfca se sečna dajati čudne Berač se zbudi, ee odmika draženju, posluša, kaj je, kar m» pride obešenec na misel. Misleč, da ga je prišel strašit, se preplaši do smrti in zbeži na vso moč iz hiše, puetivŠI škornje z odrezanimi nogami v zapečku.
Ko pride zjutraj geepodar gledat, kako Je s teletom, zagleda škornje z odrezanimi negami, berača pa nikjer. "Jezes, tele je berača požrlo 1" zavpije in teče kriče na cesto. Kmalu Je bila vsa vaa na nogah. Zapahnili in zadelali eo vrata, da ne bi tele s hudičem in benajem veeW ušlo, potem eo skočili po žrdiin z črd-mi so teleta skozi okno ubili.
Od takrat se v Pirničah tele niti omeniti ne sme. Kadar pride, kak mesar po kupčiji v to vas, ne sme vprašati, če imajo kakšno tele, temveč če incyijo/kAko mlado Živinče na prodaj...
Tu ježem ska bela
tenkem. '/■
Sangaj, 4. febr. — Tukaj etf Je ustanovila mednarodna organizacija z imenom Konstitucijo-nalna obrambna liga, v kateri Je zaatopanih U narodnosti. Namen te Uge Je, voditi propagando proti komunistični ideji ns Kitajskem. Vodje organizacije poročajo, da io Jim inozemski in domači kapitalisti ponudili velike vsote denarja na razpolago.
domačo štel.
Učitelj: ''Vse vsote ao preve* like. Ce ee to zgodi še *0aj, bom pisal očetu."
Tonček: "Saj mi Je oče pome-gal"
Učitelj: "Tako — kaj pa Je tvoj oler Tonček: "Plačilni
DVMljlt M V MMMtMH
HI
Niti najmanj na trdim, da bl bile katoli-Ške žene ln dekleta manj moralne kakor pripadnice drugih ver. To bi bila neresnica. Cisto gotovo pa je, da slo spovednlee vplive nk-nje, ker morejo do nesramne podrobnosti ras-galjatl svoja čustva In dajanja. (Cestokrat kstoličsni naglašajo deviško čistost deklet v katoliški Irski. Dejstvo je, da nI nobene take krepoeti v katoliškem Dubllnu aH še manj pa jo je v katoliški Španiji, kar potrjuje ogromno Itsvilo nezakonskih otrok.) Dsldeta imajo tudi navado, da svoje menjle grehe nahitro is-povedo na enoetaven način, da ee Izpovedo, da eo bHe neskromne In surove. Noben duhovnik ne more dovoliti, da bi preko take splošne spovedi brke Izpraševanja podrobnosti šel dalje In dal odvezo. Spovednik jo more vprašati podrobnosti, ker na nek čuden način zagovarjanja katoliške cerkve imajo duhovniki od Kristusa pooblsstilo, da so kot spovedniki tudi eodniki ln morajo kot taki vedeti detajllran popis grehov, predno dajo odveso. Kak razgovor se pri takem izpraševanju razvije, si je pa lahko misliti.
Končno pa je še ena vrsta Žrtev zakramenta pokoro. Zopet govorim o ženskah, ker moške je mogoče bolj na grobo podeliti v dva bolj enostavna rasreds, TU Je mala manjšina, ki se tedensko spovc svojih padcev Ih skušnjav, In velika večina, kateri je spoved težko breme. Misijonarski duhoven, ki potuje od sela do sela Je čeetokrat posvarjen, da bodo prižle k nJemu nekatere ženske, katere mora prijeti s skrbnostjo. To so teke lanske, kl se jim meša ali so malo prifrknjene v kakem gotovem ozlru, kakoršne ženske Je najti v vsaki škofiji. Včasih so ta ženske naravnost smrtno zaljubljene v to. če morejo denuncirati kakega duhovnika škofu in ga obtožiti radi spovednlee. V upanju, da dobe duhovnike v svojo mreše, se po-dajo s njimi v najbolj grobe razgovore. Včasih eo take šeneko z "zgodovino" sa aeboj, katero v strastni šel ji po tajnem razpravljanju o Isti vse nanovo razložijo spovedniku, kl pride kot misijonar, kater.*a hočejo prepričati, da eo kake Magdalene, čeetokrat ao taks Šenske ras-bolel Ih moftganov, kl si sama ijmialtjo bres-»ram no s torij«, samo da ee moreftf podati v ne-navaden rmgovor, kakorftnega eo ee naučile V
[■ansilM |mmW
spoveanaoan.
V tem oairu sa nanašam na doživljanja nekaterih mojih starejših kolegov, toda nekaj taloetnik slučajev Je tudi v mojem lastnem spominu. Sne prvih spovedi. Id sem Jih imel. je bilo IspoveieaJ* «enake, ki mi iejezgalila uma-tano In dolgo poveet o razmerjitffejega Je imela s enim mojih kolegov. Zagotovila me Je, da le nlkder nI tspovedala dotičnega grešenje. Ko sam ee vr«g po celournl »povedi, me je neki drugi duhovnik, ki )e \ »drl dotlčno apovodovan-ko v moji epovednki, smeje vprešel: "Kako
sta se Imela s Klaro?" (Tu sem kajpepa pre-menil ime.) Spoznal sem, da čeprav je ■torija najbrž resnična, jo je spovedovaejta raznesla po vseh londonskih spovednicah. Druge so izpovedale, da eo prišle k spovedi izključno vsled razburjenja radi spolnostih Izjemni, toda številni slučaji eo to, kakor je spoved pogosto tudi duševno rasvedrilo. Ampak za veliko veČino katoličanov Je spoved breme, kateremu bl se radi izognili, ako bi jih cerkev v to ne silila.
Tako ja torej ono potrebno zlo spovednlee. Lahko Je, da direktno ne proizvaja takih goro-stasnosti kakor čeetokrat očitajo, ima pa vendar korupten vpliv, kar je jasno vsakemu razen tistim, ki posnajo spovednko že od mladosti. In vendar je ta uatanova z vso svojo ogromno odgovornostjo na najbolj trhli podlagi izmed vseh institucij rimske cerkve. V svetem pismu dejstveno ni drugega, na kar bl mogli opravičevati spoved kakor kratek stavek: * "Katerim boste grehe odpustili, jim bodo odpuščen* in katerim boste grehe zadržali, jim bodo zadr-lani." O apostolih pravi cerkev, da so imeli oblast pridržati grehe, toda če bi bila samo ena pot za pridobitev odpuščanja na katerikoli način od apostolov ali njih naslednikov, bl bila oblast pridržanja grehov ničevna. Torej je samo en način za pridobljonje odpuščanja — z odveso po popolni spovedi. Ta argument podpirajo s tradicijo radi dejstvs, da je cerkev v četrtem stoletju zahtevala oblast odpuščanja grehov. Toda kar je bilo v Četrtem stoletju ematrano za spoved in odvezo, ni jasno niti kdtoliškim teologom. Zato Je drugemu človeku treba odpustiti, če ne vidi nikakega utamelje-nja, ki bl opravičevalo spoved. Gotovo Je tudi, da takrat spoved hi bila obvezna.
Dejstvo je, da ko je cerkev (v trinajstem stoletju) prvMPpriČele govoriti redi obvasnosti spovedi, nI zrla v obraz taki kritiki kot danes. Spoznala Je, da bi ae U institucija dala israbiti na imeniten način, Če spoved postane obvozna. Novoustanovljeni veraki redi so kakor s duševnim narkotizmom vplivali na človeštvo, zato je bilo lahko uveatl obvezno spoved. Zato pa je danes, ko mora oerkey računati na razsodnost. tako teSko najti dokaze, hi celo najboljšim rbnsklm ekspertom je nemogoče utemeljiti bot-J<r zahtevo spovedi.	v
Nlčevno dogmatično obrambo spovedi aku-še duhovščina podpreti še z moralnimi vrlinami U ustanove, f «.»tokrat' imajo pridige 0 predmetu, ker dobro vedo. da ravno radi govedi veliko ljudi noče biti pod rimako cerkvijd Namigujejo na to, de epoved podkrepi duio. katero obremenjujejo grehi ln da je spoved ve-: llko od pomoč no sredstvo proti m-rodom. Da večje število katoličanov, kl so duševno višji, dobi svojo tedensko oporo s pomočjo po«vetov*-nje i duhovnikom» je gotovo. Val pobožni možje la šene pri katoliški cerkvi čislajo spoved kot važno pomoč njih veri. Resnica Je, da človek najde celo nekatotlčana. ki ceni to ustanovo. Toda to dejatvo nikakor ne saviai od rimaks postave, da mora biti spoved obveana.
— -a	(Dsljs prikodajič)
po nase!
Albert Gflrtter, prof poor dramske literature na kolegiju Tufta Bostonu, ki Je zadnje
študiral evropsko dramo, Je za-poatU Evropo — kakor javlja psriškj poročevalec "Chicago Dally News" — razočaran vsled nejnovejMh dramskih produkcij v stari domovini. Gilmer je bil v Franciji, Nemčiji, Avstriji in Rušili, kjer je iskal novih dramatičnih pojavov in mieH. | Ob svojem odhodu v Ameriko je dejal, da ni našel nikjer liič novega, razen v Rusiji. Ostala Evropa ni predueirala ničesar po voj-ni r	. \vVKJ
Vsi dramatiki izven Rufije se drže starih konvencijonalnosti; ne morejo se otresti 'običajnega trikota v dramah in komedijah. V nemško dramo se vrača vojaško življenje —poskus nacionalne propagande, da vrne Nemčiji nacionalistični ideal. Enaka nacionalistična težnja se nspihuje na ogrskih odrih, v Franciji in drugod.
Edino Rusija nudi nekaj novega v drami, je pronažel profesor Gilmer. Boljše viška gledališča uprava je ne samo ohranila »tare gledališča, pač pa je pretvorila mnoge bivše carske palače v gledališča. Dalje Je sovjetska u-prava začela proizvajati kooperativno dramo. To je dremat ki je delo skupine avtorjev, ne več enega samega pisatelja. Tet ali šest avtorjev spile Igro po na-
kuhaai v «dno
nejil.
Primera, coio., v In od tega Časa ne vem
njega. Cenjene rojake prosim, ...	u
če kdo ve kaj o njem, naj mi .T^^r***^*™ * blagovoli to naznaniti, zakar <UJah>t	^ priffie'
bom zelo hvaležen, ali pa ako bo sam ta oglas čital, naj se nemudoma prijavi, sicer bom primo-ran stvar objaviti v drugi obliki. John tipec, P. O. Box 10, Solar, Colo.	(Adv.)
Mir se seznaniti $ Slovenko, dekletom ali vdovo z enim otrokom v starosti 25. do 86 let v svrho ženitve. Na premoženje se ne oziram, če ima kaj ali ne. Tajnost jamčens. Pišite in priložite svojo sliko na naslov: Tajnost, 5657 So. Lawndale Ave., Chicago? 111. (Adv.)
»	Iis.»vuijtiv, pi I;VUIU IU uwu«r
vito Zdravilo, ld/lfta -sML'|ltro lads žlvoe, kri in eslo, daje otlvljsjod g m ■■ ■ i	stimvfira jetra in obiati in na
vodilu producents. Vsak vzame prijet«! način regulira Želodec in «ra-
nekaj Iz življenja ali iz starejših novel in iz tega materijala je urejena drama, i.
Najboljši zgled nudi drama "Destrukcija Evrope". Začel jo
Jonček Je napravil računskol^e püati vojaški učitelj, ki je mačo nalogo, a je napačno se- 0j|iciral nekaj prizorov, kako
mednarodne finance uničujejo Evropo. Drugi avtor je tem ski cam dodal romanco, dva druga sta pa dodala še vsak nekaj. Meyerhold, agilnl producent in vodilni duh sovjetskega gledališča, Je pridal še nekaj svojih i dej, nakar je produciral dramo, ki Ima velik uspeh.
Gihner pravi, da je treba Rusom čestitati, ker so obrnili hr staremu konvencljonalizmu.
Bo| aroti
filmom v
Kopenhsgan, 4. febr. — Splošnemu gibanju proti ameriškim filmom v Evropi se Je pridružil tudi medškandinovski filmski kongres, kl zsčne v maju veliko kampanjo za predvajanje domačih filmov..
NAZNANILO!
Naše naročnike, člane in nečlane bo obiskal naš potovalni etopnlk FRANK LUKANCIC iz Penowa, Pa., v državi Penn-sylvaniji, W. Virginiji in deloma v državi Ohio. Pooblaščen je pobirati naročnino, oglase, prodajati knjigo Književne Maticc S. N. P. J. in vse stvari, ki se tičejo lista Prosveta. Članom in roja kom priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo pri agitaciji sa razširjenje lista Prosveta. Brat Anton Jankovič bo oblekel naročnike in rojake v državi Ohio in deloma v drŽavi Pa., zakar ga isto tako priporočamo rojakom, da se naroče na list Prosveta In poravnajo svojo na-"ročnlno za list Prosveta in si naroče knjige od njega. Nadalje o-pozarjamo naše naročnike, katerim je potekla naročnina, da I sto ponovijo pri svojih društvenih tajnikih ali drugih na»ih sa stopnikih. Ali naj pošljejo ha ravnost listu Prosveta. — PIHp Godlna, upravitelj.
TOVARNIŠKA PRODAM
K
H SI
Waler M, CMeeg*
ŽENITVENA
Stari ljudje lahko najdejo odpo-moč za ■tnoge bolezni^;
Tiao« vlivalo to novo pnjancijo in
pravijo, da Jias jo ¿udovito po-i^v aigik v par Saovih.
'•i (k vam jo val zdravnik Io nI pred pisal, potem kar pojdite do lekarnarja in kupite steklenico te nove prepa-racije. Zove sa Nuga-Tone. Jemljite jo par dnf in če ae ne počutite in ne Hsiedate bolJSe, vaa ista nič stane. Naši čitatelji bodo naili Nuza-Tone neškodljivo, prijetno ia učinko-
m
Izdelovati Nuge-Tone vedo tako dobro kaj ja i eta vatanu storiti sa vaa v takih alušajih, da prisilijo vte lekarnarje, da sa njo jamčijo In vam povrnijo denar, 0e niats Sadovoljni. Oglejte al Jsmatvo na vsakem paketu. Priporočena, jamčena in naprodaj v vseh ItleUM. :|ftdv.)
alad, hmelj,
SS Ja doma aajboljü ia
puat pri večjih naročilih, informacijah aa:
FRANK OGLAR,
▲vaaeta Ctar«
PRODA SE
IMpbip^Stie^
na v prijaznem kraju. Vsaj
nlarje v dobrem stanj u.Wt
se zelo po ceni. Vprašajte I
1984 S. Racine Ave., Chicago 1 ».i i — 'i
Skupno potovanj
ae vril aa najboljšem fraaeoakeai l niku PARIS, Id odpluje is NewJ ti. mala lttS. na^asteliv Um potovanja parnikn ia na vlaka prirejene afodaaetL Poleg teca bo »g len assdaUK nale banke prev. ee UehUana la akrbel a noat potnikov, zlaati bo iaiel na a Jih prtljago. Vsak rojak je J ds se friemB^Pataiki bodo
pr»Uw.jPrjslaaita^ao^čim prej!
to van ju, kakor tadi glade dru^l tavanj pilite na:
Slovensko banko
ZAKMUŠEK &
455 W. 42nd St., New York," Obrnite so na našo banko tudi: 1 Kadar pošlljato denar v stari bodisi v dinarjih, dolarjih ali ■ valutah;
Kadar hočeta dobiti denar iz ga kraja;
Kadar- ate namenjeni dobiti oaebo is atarega kraja; ali,
Kadar imata opravka a kako zadevo v starem kraja.
faifjhs ia kaseiH»
Ubaa la
obil
Da prežene hitro ptriilad in »e m je te pred plučnico	Hj
B0L0ARSKI ZELIŠČNI 6*
■vowinvni bbaflwwm
je vraden daaetkrat svojo ceno. Vssl drutina morala bi imeti to čisto seliU zdravilo, aa odporno*, pri zaprtniri. rr matiamu, želodcu, jeternih in obiitl neredov In sa Izboljšanje krrl.
Otrlaiite se pri valom lekarnarju i zavojček le danea: cena S6c, 76c ia $1J Opomba» Veliko ljudi šivi na far« kjer nI lekarn, ti potrebujejo ta zdravi^ in njih Jim pošljem po polti savoj dovolj za pat meaacov sa fl.25. Naslov* na: H. H. Von SchUck, Presidont, 8 Marvel Building. Pittaburgh, Pa. j
Krasen spomin je
a N. P. J. knjiga
"AlEttKI SLOVENCI"
Knjiga je Uuatroiine z nad 200 slikami, obsega ««2 strani, je kraeno trdo vezana vplavih platnicah in ima »late črke beeedOo na hrbtu, ter krasen zlat znak 8. N. P. J. na sprednji pUtnicL Sobratje In eeetre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo i" aa finem Star English papfcja tiskana. Naročite takoj!
Cena je $5.00
Naročnino pofljHo na nivavnikvo Prosveta, 1667 So. Uwa4ala ave^ Chicago, DL
REDNE Me