60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA rtSKI DNEVNIK I HoStnina ol.ičana v gotovini (Abb. postale I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 221 (9829) TRST, petek, 23. septembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Uštel v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/ kjer je izšla zadnja številka. Bilj« edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STAMMATI IN M0RLIN0 POROČALA STRANKAM Gospodarski vrh o proračunu 1978 Za krščansko demokracijo je programski sporazum temeljna obveza - Socialisti dokaj previdni RIM — Vprašanja javnih financ tor meril za izdelavo državnega Proračuna za leto 1978 so bila v Ospredju srečanja med ministroma Stammatijem in Morlinom ter podtajnikom Scottijem na eni strani odgovornimi za gospodarska vprašanja pri raznih strankah na drugi. Prisotni so bili Ferrari-Ag-firadi za KD, Barca za KPI( Ši-Siorile za PSI, Anderlini za neodvisno levico, Altissimo za liberalce, Longo za socialdemokrate •a' Trezza ze republikance. Ministra Stammati in Morlino sta Podala osnovne smernice proračuna za leto 1978, ki so bile predmet razprave na seji, ki je bila Predvčerajšnjim. Ob koncu včerajšnjega srečanja je Morlino dejal, Ja je bilo zelo konstruktivno in Pa so preverili, ali ustrezajo gospodarsko poročilo in predvidevanja ja prihodnje leto ter proračun cifer: in duhu programskega spora-*Prna. Scotti je podčrtal, da je sejanji gospodarski položaj izredno delikaten. Izhajamo iz obdobja, ko {e inflacija bila izredno visoka, kar 'n vladi uspelo zavreti,, je rekel, .Ferrari-Aggradi je izjavil, da sejanji položaj vsiljuje nekatere iz. dtre. ki niso lahke in ki so v bistvu Nizkušnja za skupno vol ;o strank, 5 prispevajo h gospodarski obno jjtvi. Za krščansko demokracijo je Jnogramski sporazum temeljna ob-Jnaa: sporazum lahko zagotovi premostitev gospodarskih neravnovesij, / da bi ogrozili gospodarski ra- Vi. .Komunist, Barca je ob koncu sre ?nja dejal, da so si vsi bili enot J1 o tem, da je treba nadaljevati P poti, ki je pripeljala Italijo iz flHacije. obenem pa je treba zasititi zaposlitev in zagotoviti ra-,’o.i proizvodnje. Nikakor se ne fe ponoviti napaka iz leta 1975, S je padec Droizvodnie povzročil dtostitev kreditov in torej skoko-*U> inflacijo. Zato je li'eba dosled-'j izvajati programski sporazum fei strankami. Kar zadeva prosim za leto 1978, če bo ta dolo-nekatere spremembe v izdat-., bo za to potreben poseben za-[°n. saj ni mogoče kar tako določi novih izdatkov in brisati dru-“l>, ki sq bili že predvideni. Gospodarski izvedenec socialistič-stranke Signorile je bil v svo-, izjavah zelo previden ter je J-ial, da imaio socialisti nekatere Jbiisleke in da čakajo na konkret-smernice, preden se dokončno izrečejo. Ostaja vprašanje, kje bo do našli kritje za nekatere naložbe. (if) Prolcslna nota FNSI RIM — Sindikat italijanskih časnikarjev je predsedniku vlade Andreottiju poslal ostro protestno no to, v kateri izraža veliko ogorčenost nad početjem italijanske obveščevalne službe. Po podatkih, ki jih je objavil tednik «Panorama* in na katere se novinarski sindikat sklicuje, je namreč SID nadziral številne novinarje, ki so bili zaposleni pri raznih .časopisih ali na radiu in televiziji. Poleg protesta pa FNSI zahteva od predsed nika vlade zagotovilo, da se tovrstno neosnovano in protizakonito početje, ki grobo krši pravico do svobodnega obveščanja, ne bi več ponovilo. KLJUB ODLOČNEMU NASPROTOVANJU SINDIKATOV Predsedstvo IRI sklenilo prodati zasebnikom podjetje «Condotte» Dokončni sklep je vsekakor v pristojnosti ministra za državne soudeležbe Bisape RIM — Kljub odločnemu odporu sindikatov in navzlic izrecni An-dreottijevi obvezi, da bo družba «Gondol, te* ostala javna last, je predsedstvo IRI včeraj sklenilo prodati gradbeno podjetje, eno od finančno in proizvodno najtrdnejših podjetij celotnega koncema. V kratkem sporočilu ob zaključku seje je predsedstvo zavoda sporočilo, da je naklonjeno prodaji delniškega paketa, ki predstavlja okrog 52 odstotkov delnic družbe «Condotte*. Polovico paketa naj bi prodali neki italijanski družbi, drugo polovico pa ameriški. Predsedstvo je obenem poudarilo, da finančni položaj kupcev j: zelo trden in da je ponujena cena (16 milijard lir) višja od vrednosti delnic in od možnosti donosa «Condotte». * Sporočilo predsedstva IRI je izzva lo takojšnjo odločno reakcijo sindikatov, ki, kot rečeno, nasprotujejo prodaji gradbenega podjetja. Za CGIL, CISL in UIL bi bila prodaja napaka tako s finančno političnega vidika kot tudi s podjetniškega in z industrijskega. Obenem pa se sindikati sprašujejo, kolikšno verodostojnost lahko pripišejo obvezam vlade, če le-ta bi prezrla obljubo, da ne bo prodala družbe »Condotte*. Predsedstvo IRI dna namreč pri celotni zadevi le posvetovalno vlogo, medtem ko je dokončna odločitev v pristojnosti ministra za državne soudeležbe Antonia Bisaglie. Le-ta je pred nedavnim poudaril, da je na klonjen prodaji družbe, ker naj bi bil to med drugim edini način za rešitev družbe «Immobiliare», Sin-donovega gradbenega podjetja, ki je na robu stečaja. Družba «Condotte», ki je bila ustanovljena 1880. leta, je postala last IRI pred šestimi leti, ko je zavod kupil okrog 52 odstotkov delnic. Lani je imela criužba 307 milijard lir poslovnega prometa, kar je za 42 odstotkov več kot leto prej. O prodaji družbe se je šušljalo dalj časa. iiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiitiiiiHmiiiimiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiitiimtmiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiitiiiiiiiiiHifiiHiHmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiitiiiiiB NA PRAZNIKU PRIJATELJSTVA V VIDMU MORO ZAGOTAVLJa LOJALNOST KD PRI URESNIČEVANJU SPORAZUMOV Predsednik vsedržavnega sveta zatrdil, da ostaja KD slej ko prej ljudska stranka - Programski sporazum zanimiv in potreben poskus VIDEM — «Zagotavljam vam, da bomo sporazume, sklenjene ob spoštovanju ravnovesja v naši stvarnosti, uresničili. Naša lojalnost je izven diskusije.* Te besede je predsednik vsedržavnega sveta KD Aldo Moro na včerajšnjem otvoritvenem zborovanju prvega praznika prijateljstva v Vidmu naslovil na podpisnike programskega sporazuma med šestimi političnimi strankami. Toda v isti sapi se je obrnil tudi k svojemu volilnemu zboru, ter tudi njemu zagotovil, da ostaja podoba krščanske demokracije, kljub prilagajanju novim razmeram, vedno ista. «Pri vseh napakah, ki so bile v polemiki še povečane, predstavljamo jamstvo svobode, kateri se ita- »•iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiittiiiiiiiiMMiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiinniiiiiiiimii red oskrunjenim spomenikom Openski otroci so k spomeniku talcem položili šope cvetja PRIPRAVLJALNI ODBOR IZ BAZOVICE IN Z OPČIN, VZPI - ANPI, ANED, ANPPIA TER ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Pozivajo vso demokratično javnost in vse stranke in organizacije, ki se sklicujejo na svetle ideale osvobodilnega boja, da se udeležijo MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA PRED OSKRUNJENIM SPOMENIKOM BAZOVIŠKIH ŽRTEV JUTRI, 24. SEPTEMBRA 1977, OB 15: URI Govorniki: DARKO METLIKA in RUDI VREMEC - domačina DUŠAN KOŠUTA, pokrajinski tajnik VZPI - ANPI ARTURO CALABRIA, pokraj. predsednik VZPI-ANPI Predseduje FILIBERT BENEDETIČ, predsednik odbora za proslavo bazoviških žrtev. SODELUJE TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Podla dejanja fašističnih provokatorjev pred našimi spomeniki ne kodo nikoli izpodkopala temeljnih pridobitev junaškega boja iz naše preteklosti. lijanska družba ne odpoveduje, je dejal. Ljudje se obračajo k nam, ker nočejo tveganj. V težkih trenutkih v preteklosti, in v sedanjih, ki so najtežji v zgodovini, ohranja KD svolo nespremenjeno podobo.* Moro je izredno veliko časa po sveti^v svojem govoru prav razmeram v svoji stranki ter njeni od govornosti v sedanjem političnem trenutku, ter gre zato njegov govor jemati kot nivod v bližnjo volilno kampanjo. Če je KD imela v preteklosti nekaj manevrskega prostora, ki ji je dovoljeval večjo varnost, sedaj tega prostora ni več. Obžaloval je, da se časi leve sredine ne morejo več povrniti ter dodal, da stvari danes narekujejo zavezništva, ki vodijo k odpovedovanju na eni in na drugi strani. Ta zavezništva prinašajo nove vrednote, ki so sad naporov in sporazumevanja v korist dežele v tej hudi gospodarski jn politični preizkušnji. Potem ko je poudaril privrženost doseženemu sporazumu in obljubil izpolnitev vseh dolžnosti je Moro dejal, da obstaja, še dosti vrzeli, ki jih bo potrebno izpolniti. Zelo poučen je po njegovih besedah način in duh, s katerima se namerava ustvarjati tisto, kar je predvideno in tudi tisto kar ni predvideno in kar je potrebno vzeti v poštev ob spoštovanju u-smeritve podpisnikov sporazuma. Po njegovih besedah gre za težaven in zanimiv, vrhu vsega pa še za po- i treben poskus, ki postavlja na | preizkušnjo voljo podpisnikov spora-1 zuma in ki zagotavlja dobro vode- i nje politike, takšno, kakršno nare-1 kuje sedanji izjemni trenutek. Če j se je KD odločila za sedanja zavezništva, je Moro rekel pazljivim poslušalcem v dvorani, potem gre odgovor na njeno ravnanje iskati v krizi tradicionalnih zavezništev. Govoreč o kontestaciji, je predsednik vsedržavnega sveta dejal, da nasprotuje takšni ali drugačni politični izbiri in da ima za poglavitni cilj nasprotovanje sistemu. Sile kon-testacije. ki jih ne gre podcenjevati, nočejo sporazumevanja. Voditelja KD, ki je govoril v nabito polni dvorani avditorija Zanon, je predstavil pokrajinski predsednik Turello, predsednik deželnega sveta Comelli pa je izrazil vero v pomoč, ki jo je KD dala in jo bo še dala deželi in še zlasti Furlaniji pri odpravljanju posledic potresa. Zborovanja so se udeležili vidni predstavniki iz krščanske demokracije ter delegacija njej sorodne stranke na Koroškem. Prisotni so bili predstavniki pokrajinskega, deželnega in vsedržavnega vodstva KD. Pred vhodom v dvorano se je skupina izvenparlamentarnih levičarjev besedno spopadla s skupino mladih krščanskih demokratov. Isto se je dogajalo pred vhodom v dvorano v mestnem središču, kjer je žensko gibanje KD priredilo razpravo o današnjem položaju italijanske žene. Mlade feministke so udeleženke zborovanja pred glavnimi vrati pričakale s transparenti in šokantnimi gesli. «Superfestival» KD je kon-testiral tudi koordinacijski odbor krajev iz Furlanije, ki jih je potres poškodoval. G., V. območju lovsko - gozdnega gospodarstva «JeJen* blizu Os jcka Madžarski partijski voditelj Kadar je dopotoval na tridnevni prijateljski obisk v Jugoslavijo včeraj popoldne. Na jugoslovanski - madžarski meji, na mejnem prehodu Kre-žpyu, je Kadurjg.,pozdravil tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc, medtem ko je Tito svojega gosta pričakal in pozdravil pred vilo Tikveš, v kateri sta imela natb državnika krajši' sproščen pogovor. V uradnih jugoslovansko - madžarskih pogovorih bosta Tito n Kadar poleg dvostranskega sodelovanja o-bravnavala tudi sodobna dogajanja v svetu in v mednarodnem delavskem gibanju. vprašanje pa je postalo aktualno spomladi, ko se je morala vlada soočiti z vprašanjem, kako rešiti družbo «Immobiliare», gradbeno podjetje Micheleja Sindone. ki je s svojimi drznimi finančnimi operacijami pripeljal podjetje na rob stečaja. Ameriški in italijanski podjetniki ,ki kupujejo «Condotte», so se ponudili, da rešijo «Immobiliare», vendar le pod pogojem, da postane tudi »Condotte* njihova last. Kot razlog več za prodajo, pri IRI poudarjajo tudi, da ima zavod že svojo finančno družbo in vsa operativna podjetja za poseg na področju gradnje, zaradi česar naj bi bila «Con-dotte* le nepotreben privesek. Sindikati in nekatere stranke (KPI, PSI, PRI) se ob ugotovitvi, da je celoten potek pogajanj med IRI in kupci dokaj nejasen in dvoumen, tudi vprašujejo, zakaj naj bi država prodala zasebnikom podjetje, ki je finančno trdno in aktivno, (vt) V juliju in avgustu visok pribitek v plačilni bilanci RIM — Italijanska plačilna bilanca je v juliju zabeležila pribitek v znesku 935 mili j. iir v avgustu pa 1.175 milijard lir. Gre za začasne podatke, ki jih je posredoval osrednji bančni zavod. Pozitiven obračun v juliju in avgustu je odločilno prispeval k dejstvu, da je italijanska plačilna bilanca bila v prvih osmih mesecih letošnjega leta aktivna za 295 milijard lir. Ob koncu junija je namreč izkazovala za prvih šest mesecev primanjkljaj v višini 1.814.6 milijarde lir (kar pa je vsekakor Iroljše od ustreznega obdobja lani, ko je primanjkljaj znašal 2.403 milijarde lir). Uradne rezerve emisijskega zavoda so znašale, po zadnjih začasnih podatkih, konec avgusta 9.403 milijarde lir. Kar zadeva zadolžitev italijanskih bank v tujini pa ie slednja oadla v avgustu na nekaj manj kol 6 584 milijonov dolarjev, v primerjavi s 7.406 milijonov, koliko rje znaala v juliju. RIM — Na povabilo italijanske socialistične stranke pride danes na obisk v Italijo tajnik španske socialistične delavske stranke Fe-lipe Gonzales. V VZDUŠJU PRIČAKOVANJA IN ZNATNE NAPETOSTI Danes v Bologni začetek tridnevnega ^mednarodnega shoda proti represiji* & ..vi' &V:*š..v’. Priprave na shod v Bologni: postavljanje šotora v središču mesta, kjer iiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiniiiiiiiHiiiiiaiMiiiiuniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiimiiiii OCENE V ZDA PO ODSTOPU MINISTRA ZA PRORAČUN Za večino Američanov je Lanceova odločitev politično zelo umestna W ASHINGTON — «Bert Lance se je žrtvoval v znak prijateljstva, Carter pa ga je žrtvoval v imenu etičnih načel, ki jih je določil zase in za svoje sodelavce*. Tako so komentatorji ameriških televizijskih in radijiskih mrež poslušalcem razlagali odstop ministra za proračun, ki so ga skoraj vsi označili za umestnega, če ne že za nujnega. Velikega osebnega prijatel ja predsednika Carterja, finančnika In bančnika taneča. dolžijo nampeč precejšnjih nepravilnosti, ko je Ae vodil bančni zavod v rojstni Georgii. Obtožbe in ostre polemike o pjihovi utemeljenosti pa niso škodile samo ugledu proračunskega ministra, temveč so zasenčile tudi priljubljenost predsednika Carterja pri ameriških državljanih. Navadnemu občanu se pač proglašanjc visokih moralnih načel nikakor ni zdelo v skladu z vztrajnim Carte- OBISK BRITANSKEGA PREMIERA V ITALIJI Gospodarske teme v ospredju pogovora Andreotti ■ Callaghan Kadar v SFRJ BEOGRAD — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito in prvi tajnik madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar bosta danes začela pogovore v vili Tikveš, ki stoji na rjevim zagovarjanjem početja njegovega prijatelja, čeprav so bile obtožbe večkrat težko dojemljive. Mnogo političnih opazovalcev pa je ob epilogu »primera Lance* menilo, da je zelo težko vskladiti e-tična načela s finančnim poslova njem, vsaj s takim, ki je v navadi v «visokih finančnih krogih* in ki je prineslo ZDA tolikanj uspeha in se več denarja. Opomnili so namreč, da je Lanceovo ravnanje popolnoma- običajno za mogočne poslovne može in da je postalo «v'šega obsojanja vredno* samo v trenutku, ko je prevzel visoko državno funkcijo. Za ameriško javno mnenje torej ni nedopustno početje sa,mo na sebi, temveč dejstvo, tla tako ravna zvezni minister, medtem ko bi bančnik lahko šc nadalje mirno ukrepal na meji zakonskih prekrškov. Nekateri komentatorji so zato Lancea proglasili za žrtev »psov čuvajev* — sredstev javnega obveščanja in raznih senatnih komisij —. ki so razpihovali morebitne nepravilnosti. Ob tem 50 pa pripominjali, da se je budnost vseh »varuhov* sedanjega ameriškega ustroja, po grenki izkušnji s predsednikom Ni\onom in njegovimi sodelavci, močno povečala. Do konca je predsednik Carter branil svojega ministra in prijatelja ter zagotavljal, da je prepri čan v Lanceovo poštenost in v odkritosrčnost njegovih izjav. Prijatelj iz mladostnih dni naj bi v preteklih mesecih zavrgel vse dvo me, v kar pa niso tako prepričani nekateri senatorji, ki nadaljujejo s preiskavami. Vsi pa so si edini ob ugotovitvi, da v »prozorno čisti vladi*, katero proglaša Carter ne more sedeti pravično ali krivično, osumljeni minister. Takoj po uradnem odstopu Lancea so se že začela ugibanja in domneve o novem ministru za proračun. Med najverjetnejše kandidate so poznavalci razmer v Beli hiši uvrstili dva gospodarska svetnika, enega bogataša iž-. Texasa ter načelnico proračunskega urada pri ameriškem parlamentu. Kogarkoli pa bo imenoval, ne bo mogel popolnoma nadomestiti Lancea, je ob zaključku tiskovne konference žalostno izjavil Carter. (bp) RIM — Predsednik britanske vlade Callaghan, ki je v torek prispel v Rim, je imel včeraj prve politične pogovo-e s predsednikom vlade Andreottijem in z zunanjim ministrom Forlanijem. V ospredju pogovorov so bila pereča vprašanja v svetovnem gospodarstvu, s posebnim ozirom na dokaj težaven položaj v Evropski gospodarski skupnosti. Popoldne je britanskega premiera sprejel predsednik republike Leone, sestal pa se je tudi s predsednikom evropskega parlamenta Colombom ter š tajnikom italijanske socialistične stranke Craxijem. Telefoto ANSA: Predsednik , vlade Andreotti in britanski premier ^allaghan. WASHINGTON — Skoraj ves čas medsebojnih pogovorov sta zunanja ministra ZDA Vanče in SZ. | Gromiko, ki sta se sestala včeraj, posvetila vprašanju omejevanja o-rožja. Tretjega oktobra namreč za-padp petletni sporazum SALT in ni | videti, da bi do takrat velesili sklenili novega. Danes se bo sovjetski zunanji minister -srečal v , New Yorku z ameriškim predsed-• nikom Carterjem, s katerim se bo i pogovarjal o vseh svetovnih pere-I čih problemih. STAVKOVNO GIBANJE JE OKLICAL AVTONOMNI SINDIKAT Razčlenjena stavka železničarjev RIM — Stavka, ki so jo oklicale avtonomne sindikalne organizacije železničarjev, povzroča dokajšnje težave v železniškem prometu. Od včeraj pripadniki avtonomnih sindikatov stavkajo po pol urfe in tako peljejo skoraj vsi vlaki z vsaj jidlurno zamudo. To vpliva tudi na tiste vlake, ki jih vozi osebje, ki ne pripada avtonomnim sindikatom. FISAPS je oklical stavko v podkrepitev zahtev po izboljšanju prejemkov železničarjev ter po reformi železniškega podjetja. Stavka se bo zaključila opolnoči v torek 27. septembra tako za strojno osebje, kot za potovalno. Drugi uslužbenci bodo 27. septembra stavkali po tri ure. Osrednje sindikalne organizacije so stavkovno gibanje obsodile. Medtem ko je stavka v Milanu in v vsej Lombardiji povzročila dokajšnje hevšečnosti potnikom, saj so vsi vlaki odpotovali s polurno zamudo, v Liguriji njenih posledic skoraj ni bilo občutiti. Po podatkih, ki jih je objavilo tamkajšnje deželno ravnateljstvo, naj bi od 230 vlakov, kolikor jih je danes krožilo v Liguriji,-samo 16 imelo zamudo. bo sedež koordinacijskega odbora. (Telefoto ANSA) BOLOGNA — Medtem ko se i* vseh italijanskih dežel in iz tujih držav stekajo v Bologno pripadniki študentovskega gibanja in drugih izvenparlamentarnih levičarskih organizacij (prispele naj bi tudi številne mednarodno znane 0-sebnosti kot francoski filozof Ftliv Guattari, bivša komunistična poslanka Maria Antonietta Maccioc chi, psihiatra Franco Basaglia in David Cooper ter drugi) se v mestu stopnjujeta napetost in oričakovn-nje. Vzdušje je kljub zagotovilom pobudnikov srečanja, da bodo strogo spoštovali pravila demokratičnega sbžitja in soočanja, dokai na neto tudi zaradi prisotnosti nenavadnega števila policistov, karabinjerjev in finančnih stražnikov v nepolni bojni opremi. Po približnih računih (uradni podatki so taini) naj bi bilo v Bologni 6 000 mož Dostave. prav toliko pa na.i bi jih bilo v najbližjih mestih, ormravlimih na poseg v primeru da bi sc položaj nevarno noslabšal. ‘'Prvič' po izgredih v začetku pomladi, ko je bil ubit študent Pier-francesco Lorusso, vzbuja Bologna zopet vtis obleganega mesta, Polici-,ja, karabinjerji in finančni stražniki, ki so poostrili nadzorstvo po pred-stnoiniem atentatu na karabinjersko vojašnico, so močno zastražili sedeže strank sindikatov, sodišče, sede* RAI in druge m-rehitne cilje besa skrajnežev. Do zeb oborrž-ne patrulje nadzorujejo železniško postajo in pregledujejo prtljago, zlasti tisto, ki jo mlajši potniki zaupajo v varstvo ustreznemu skladišču, okrog mesta pa so na vseh glavnih prometnih žilah potrulje prometne policije, ki nadzorujejo promet in pregledujejo vozila, v katerih so m'ajši potniki. V okviru te preventivne akcije so včeraj policisti aretirali štiri tako imenovane «mestne indijpnce* iz Neaplja, katerim so zaplenili manjšo količino hašiša in nekaj frač. Ti ukrepi, kot tudi dejstvo, da so nekateri trgovci v mestnem središču zaprli svoje trgovine, vzbujajo vtis, da se Bologna kljub vsemu boji shoda, ki se bo začel danes dopoldne. Med prebivalstvom je očitno dokaj malodušja in strahu, če je i-mela vodilna mestna politična sila (KPI) za potrebno nasloviti vsem poziv, v katerem poudarja, da mora Bologna ohraniti svoj vsakdanji videz in se prebivalstvo ne sme umakniti iz mestnega središča. Komunistično sporočilo poudarja nadalje, da priznava vsem pravico do kritike in oporečništva. zahteva pa, naj to Doteka v demokratičnem vzdušju. O-benerru. pa je partija sklenila, da vsaj delno pokaže svoje mobilizacijske sposobnosti. Vzporedno s shodom »avtonomistov* bodo organizirali za konec tedna srečanje komunistične mladine, katerega na* bi se udeležilo najmanj 10.000- mla5ji. Nekoliko drugačno stališče je do shoda zavzela socialistična stranka, voditelji katere so med včerajšnjo tiskovno konferenco izrazili upanje, da se shod ne bo izvodil v val nebrzdanega nasilja. Socialisti poudarjajo, da so pripravljeni na soočenje z mladimi gosti, pa čeprav ne soglašajo z njihovimi ocenami in stališči. To je pa vsekakor pomembno (in v razvijanju tega stališča so bili socialisti dokai kritični do KPI), da se mlade in neorganizirane sile približa zgodovinski levici in delavskemu razredu tudi v vidiku morebitne leve alternative. Medtem ko polemika plamti (organizatorji shoda so nalepili po mestu plakate, v katerih izredno kritično ocenjujejo sedanjo politiko komunistov) pobudniki »mednarodnega srečanja proti represiji* mrzlično nadaljujejo s pripravami shoda. Včeraj so se dokončno domenili, kako rešiti problem prehrane, vprašanje pa je, če bo ta orjaški organizacijski st-oj. ki je pokazal dokajšnje pomanjkljivosti in kateremu še manjkajo nekateri bistveni deli (kupone za hrano so začeli včeraj šele deliti), vsaj delno stekel. Prav tako obsežen in zaenkrat še nerešen je problem prenočišč. Upati pa je, da bo v tem pogledu vse delovalo v najlepšem redu. ker bi že to dejstvo pripomoglo k znatni pomiritvi duhov. (vt) PO ENOTNI RESOLUCIJISPREJETI NA SINOČNJI SEJI Predstavništvo pokrajinskega sveta v Rim za globalno zaščito Slovencev Enotna delegacija bo ponovno nastopila pri vladi, predsednikih obeh zbornic in parlamentarnih skupinah za nujno izglasovanje zaščitnih norm, ki jih predvideva osimski sporazum - Pokrajina bo sodelovala na protestni manifestaciji v Bazovici Priziv na TAR v zvezi z rabo slovenščine Predstavniki demokratičnih političnih sil v tržaškem pokrajinskem »vetu so na sinočnji seji izglasovali resolucijo, s katero obvezujejo u-pravo, da sestavi enotno delegacijo, ki naj v najkrajšem času nastopi pri vladi, predsednikih poslanske zbornice in senata ter parlamentarnih skupinah, da jim predoči potrebo po pospešeni obravnavi in odobritvi zakonskih norm za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V kratki razpravi so vsi svetovalci (socialistični predsednik Ghersi, demokristjan Zanetti, komunist I-skra, svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar in socialdemokrat De-vescovi), poudarili koristnost pobude in dozorelost pogojev za hitro in globalno rešitev vprašanj slovenske manjšine, spričo rokov, ki jih postavlja uresničevanje osimskih sporazumov in obveznosti, ki jih je sprejel predsednik Andreotti ob nedavnem obisku enotnega predstavništva Slovencev. Pričakovati je zato konkretnejših rezultatov v priiperja-vi s prejšn jim obiskom pokra'inske delegacije junija lani tik pred razpustom starega narlamenta. Nujnost izglasovanja globalne manjšinske zaščite narekujejo tudi neskladja in protislovja, ki prihajajo čedalje bolj do izraza na deželni ravni pri uresničevanju novih oblik demokratizacije. pri čemer sta na'bolj zgovorna primera razveljavljenje sklepa pokrajinskega, sveta o nravici do rabe slovenščine in prez:ranje sogla- sne zahteve vseh Slovencev po avto nomnem šolskem okraju. V začetnem delu seje je predsednik Ghersi obvestil pokrajinski svet o obisku delegacije antifašistov iz Bazovice in z Opčin v zvezi z oskrunitvijo partizanskih spomenikov. Sporočil je obvezo, ki so jo sprejeli vsi načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka, da bo pokrajinska uprava uradno sodelovala na sobotni protestni manifestaciji v Bazovici. Živahno razpravo je nato sprožil predlog pokrajinskega odbora, da se pokrajinski svet upre odločitvi osrednjega nadzornega odbora, ki je razveljavil njegov sklep z dne 16. maja letos, ki je z dopolnitvijo notranjega pravilnika priznal slovenskim svetovalcem pravico do rabe materinščine. Po obrazložitvi predsednika Ghersija, so predlog o prizivu na deželno upravno sodišče in imenovanju pravnih zastopnikov odv. Petra Sanzina in odv. Nerea Battella, zagovarjali socia list Volk. Brezigar za Slovensko skupnost in komunist Iskra, ki so poudarjali puhlost in protislovnost utemeljevanj nadzornega organa spričo dejanskega izvrševanja te temeljne pravice v občinskih svetih tržaške in goriške pokrajne in pomanjkanja vsake zakonske norme, ki bi to pravico izrecno prepovedovala. Pokrajinski svet mora tudi najodločneje braniti svojo av t.onomijo in svoje pristojnosti, ki jih nadzorni organ skuša neupravičeno omejevati. Predstavnika PLI in PRI sta v glasovalnih iz.javah napovedala vzdr-žanje, v veliki zadregi pa je biv: ši predsednik manjšinske konference Zanetti utemeljeval nasprotni glas demokristjanov. Sklep o uradnem prizivu tržaške pokrajine je bil na< o sprejet s štirinajstimi glasovi (KPI, PSI, SSk in verjetno PSDI) proti dvanajstim (KD in MSI). JUTRI V BAZOVICI Množičen shod zamejske mladine , Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, ki se je v sredo sestal na izredni seji v Gorici, je ostro obsodil podli dejanji neofašističnih provokatorjev, ki so oskrunili spomenik bazoviškim žrtvam in spomenik talcem na Opčinah. Da bi z množično udeležbo na jutrišnjem zborovanju pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim žrtvam izpričali svoje ogorčenje in svojo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja, si je odbor zadal nalogo, da mobilizira čimvečje število mladih iz zamejstva. Zborno mesto vseh mladih s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije bo pred spomenikom padlim v Bazovici ob 14.30. V drugem delu seje so člani razpravljali o sestavi športne komisije, ki naj bi delovala v okviru mladinskega odbora. Govor je bil o po- Zaradi stavke časnikarjev <11 Piccolo» danes ni izšel Rizzoli novi lastnik le'p Adelaide Todaro vd. De Petro letna Marija Delgiusto. tfAR1'1 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: teh 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213137; Milje: tel. 771-124. DNEVNA SLUŽBA LE (od 8.30 do 20.30) • fli«' s‘ ,v ol' Trg S. Giovanni 5, Čampo como 1, Ul. Soncini 179, U*- tella 41. (od 8.30 do 13.00 in od 16-00 d« Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2-NOČNA SLUŽBA LEKA«1 (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul, Dia* L ge' 20-39) PRIMORSKI DNEVNIK 3 Francoski borci v Rižarni GORIŠKI DNEVNIK 23. septembra 1977 S SESTANKA AKTIVISTOV DELAVSKE ZBORNICE Izvesti je treba protestno demonstracijo proti naraščajoči krizi na Goriškem V težavah vrsta tovarn - Poročilo aktivistom CCIL je podal Gianni Petrali ■ Jutri v Tržiču sestanek tovarniškega sveta ladjedelnice z ministrom za delo Tino Anselmi člani francoske delegacije s predstavniki osrednjega in pokrajinskega vudstva /.druženja ANL.D v Rižarni Delegacija osrednjega vodstva vsedržavne zveze francoskih bivših političnih internirancev in zapornikov (FNDIRP), ki jo vodi Rene Prey, si je včeraj ogledala Rižarno, oskru-hjeni spomenik talcem na Opčinah in oskrunjeni spomenik bazoviškim junakom, položila vence ter počastila spomin na padle. Opoldne je delegacijo, ki jo spremljajo člani predsedstva Vsedržavne zveze bivših političnih deportirancev (ANED), sprejel tržaški župan. Francoski gostje so te dni obiskali Marzabotto in Carpi, danes bodo v Vidmu, svoj obisk pa bodo zaključili v soboto v Milanu. Ogled Rižarne in spomenikov na Opčinah in v Bazovici, ob kratkenf orisu zgodovine protifašističnega in protinacističnega boja v naših krajih, je napravil globok vtis na goste, ki so izrazili svojo solidarnost slovenskim in italijanskim antifaši- stom ter ogorčenje zaradi fašističnega vandalstva. Renč Prey, ki je bil leto dni v koncentracijskem taborišču na Ljubelju, je povedal, kako so internirance osvobodili 8. maja 1945 slovenski partizani. Svoj nagovor je zaključil po slovensko «Smrt fašizmu. Svoboda narodu*, prevedel v francoščino in pripomnil: «To geslo velja še vedno. Smrt fašizmu. Živela svoboda, bratstvo, enako^ pravnost.* Na koncu je odbornik Stonper izrazil željo, da bi prišlo še do takih Ječanj med ENI, krajevnimi u-®tanovami in sindikati, kar bi pocenilo še globlje poznavanje problema rabeljskega rudnika in mogoče Cdi zbližanje različnih gledanj. Pri-tJdete organizacije so vabilo sprejele in se bodo med seboj sestale naslednjih dneh. • Tržaška občina sporoča, da bodo Cradi zahtev trgovskih obratov povedli parkirne površine na območju Ced Trgom Tommaseo in Trgom Senco DANES V VIDMU Otvoritev 24. sejma sodobnega stanovanja Na sejmu nastopa 275 razstavljavcev iz naše dežele in iz notranjosti Italije - Bogat spored srečanj in konferenc | po gospodarski obnovi Furlanije in bo odskočna deska za navezavo I novih poslovnih stikov. ...............................■■»■■mn..umu.....................................................m........ Srečanje političnih in gospodarskih organizacij o rabeljskem rudniku V torek je bilo v Trstu, na deželnem odborništvu za industrijo in trgovino, srečanje, na katerem so preučili položaj rabeljskega rudnika. Srečanja so se udeležili predstavniki dežele, krajevnih ustanov, družbe ENI in sindikalnih organizacij. Sestanku je načeloval podpredsednik deželnega odbora N. Stopper, ki je v svojem začetnem govoru poudaril namero ENI, ki načrtuje ^manjšanje delovne sile in s tem spravlja v nevarnost delovanje rabeljskega rudnika. Dodal je še, da je treba natančno preučiti možnosti Razvoja rudnika same?a in na kon-':cu pozval voditelje ENI, naj nastopijo pri AMMI, da se vzpostavi prvotno stanje. Izvedenci ENI so nato orisali gospodarsko - tehnični položaj rudni-&a, ki je v popolnem nasprotju s »Študijami deželnih izvedencev. Predstavniki krajevnih ustanov in Sindikatov pa so poudarili pomen in obstoj rudnika, predvsem v okvi-fu prisotnosti neke državne ustanove v Furlaniji - Julijski krajini. Nato so se odločno zavzeli proti omejitvi delovne sile, predvsem strokovno usposobljenega osebja, kar bi , Pomenilo brez dvoma zaprtje rud-ibika. Danes bo v Vidmu otvoritev 24. sejma sodobnega stanovanja, ki se ga udeležuje z<5 razstavljavcev v zastopstvu 1.100 podjetij iz Italije in iz naše dežele. Razstavni prostor obsega letos 16 tisoč kv. m, od katerih je 12 tisoč kv. n pokritih površin. Obiskovalec bo na sejmu lahko našel vse, kar se nanaša na problem hiše v celoti od pohištva do gradbenega materiala in indu strijskega ter montažnega gradbeništva. Poleg tega bodo razstavljali tudi opremo in predmete za prosti čas. V okviru prireditve, bodo tudi številna srečanja in konference, ki pa ne bodo običajna akademska predavanja. odtujena furlanski stvarnosti, temveč praktična sre Čanja za reševanje problemov hi-Š£ in gradbeništva. Najprej bo srečanje združenja malih industrij-cev na temo: «Operativne spremembe zaradi nov h gradbenih norm.* Konzorcij «Friulegno* pa bo razvil temo »Značilnosti obnove: uporaba lesa v gradbeništvu * Deželna ustanova za razvoj obrtništva pa bo imela okroglo mizo o stvarnosti in izgledih obrtniških konzorcijev Furlanije Julijske kr a" jine. Zadnja prireditev pa bo konferenca videmske trgovinske zbornice na temo: «Združeno ozemlje na meji EGS*. Teh srečanj se bodo Udeležili poleg predsednikov trgovinskih zbornic iz Vidma, Gorice, Trsta in Pordenona tudi pred sedniki sorodnih ustanov iz Ljubljane, Zagreba, Celovca in Miin-cima, 24. videmski sejem sodobnega stanovanja bo torej izražal voljo Prof. Lenti o problemih inflacije in brezposelnosti V dvorani za konference pri družbi «Assicurazioni Generali* je prof. Lenti imel zanimivo predavanje o temi «Inflac ja in brezposelnost*. Govornik je v svojih izvajanjih poudaril, da v sedanjem trenutku, ko v državi razsaja inflacija, ni dovolj nodpirati povpraševanja, temveč je treba hkrati razviti tudi produktivnost, sicer se gospodarstvo ne more premakniti z mrtve točke. K vsemu temu je treba dodati, da se bo Italija izvlekla iz krize samo, če se bo potrošnja v državi znatno skrčila in če se bodo nasprotno povečale naložbe. Nova pomorska proga Trst-Palermo-Džida Te dni je bila vzpostavljena nova trgovinska pomorska proga iz Trsta v Palermu in v pristan šče Džida v Saudovi Arabiji. Progo je vzpostavila «Compagnia Giuliana di Navi-gazione* iz našega mesta. Ladje si bodo na njej sledile vsakih 10 dni. Včeraj je iz Palerma odplula prva ladja, in • sicer 1600-tonska enota »Centotre* s tovprom 8C0 ton mar morja za Saudovo Arabijo.1 Sindikalni aktivisti goriške delavske zbornice menijo, da bi bilo prav s splošno stavko, pri kateri naj bi sodelovali delavci in uslužbenci, trgovci, obrtniki in študentje, protestirati proti hudemu položaju, v katerem se je znašlo gospodarstvo v goriški pokrajini. Tekstilne tovarne so namreč že več časa v krizi in^ več kot tisoč delavk je moralo v dopolnilno blagajno; s precej šnjimi težavami se borijo nekatere druge tovarne, zlasti one kovinske stroke v Tržiču; ni dela na gradbenem področju. Kot dopolnilo vsemu temu je prišlo v zadnjih dneh do odločitve ravnateljstva Italcantieri da za devet mesecev, od 3. oktobra dalje, zahteva dopolnilno blagajno za 500 delavcev tržiške ladjedelnice. Predlog o splošni stavki so dali aktivisti delavske zbornice, ki so se sestali v Gorici, da bi preučili gospodarski položaj v pokrajini. Iz tiskovnega poročila o tem sestanku koncernu EGAM. Ko so ta koncern razpustili, so bili v Rimu mnenja, da je treba nekatere tovarne, med vici v soboto, 24. t.m., ob 15. uri. V ta namen organizirajo avtobus, ki bo odpeljal s Travnika ob 13.30. U- temi tudi SBE v Tržiču, prodati za- stavil se bo tudi v Štandrežu (na POZIV MLADIM Mladinski odbor pri Slovenski kulturno - gospodarski /.vezi izraža svojo ostro obsodbo fašističnih atentatov na spomenika bazoviškim žrtvam in talcem na Opčinah. Podli dejanji spadata v vrsto provokacij, ki jih pripravljajo reakcionarne sile z neofa-šlstl na čelu, da bi v državi ustvarile ozračje napetosti. Mladinski odbor poziva vso mladino k stalni budnosti in aktivnosti v demokratičnih organizacijah, da se preprečijo nadaljnji napadi na razvoj demokracije in napredka italijanske družbe. Mladinski odbor prt SKGZ poziva zato vse mladince, da se množično udeležijo sobotne manifestacije pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim žrtvam (po možnosti v krojih, športnih dresih, narodnih nošah itd.). Zborno mesto mladih je na vaškem trgu oli spomeniku padlim v NOB v Bazovici ob 14.30, od koder bomo krenili skupno do strelišča. BENEŠKI DNEVNIK ZARADI OKVARE NA VODOVODU POJANA • Mnogo nevšečnosti je povzročila j,edadu in sosednim furlanskim obijam nepredvidena okvara na vo-rS j^vodu Pojana, ki prinaša vodo od lfj .^imenskega studenca na meji med Julijo in Jugoslavijo blizu Stupi-, Cedadska in sosedne občine ostale dalj časa brez vode Čim prej dograditi nov vodovod, ki bo Nadiškim dolinam dovajal vodo iz Buj nad Cento je sicer razvidno, da bodo splošno stavko predlagali ostalima sindikal nima organizacijama, t.j. CISL in UIL, ki s CGIL sodelujeta v enotni sindikalni federaciji, in dhsebo-do podredili sklepom federacije. Uvodno, porodilo na tem sestanku aktivistov je Tmel tajnik delavske zbornice Gianni Petrali. Podrobno je analiziral položaj v podjetjih in se zaustavil ob nedavni odločitvi ravnateljstva Italcantieri. Poslati 500 delavcev v donolnilno 'blagajno je hud dogodek. Ni pa osamljen, saj se javno govori, da bodo v začetku prihodnjega leta tem sledile še druge stotine tržiških delavcev. V podobnem položaju se naha ajo Bullo-neria EUrooea - SBE, SIMO. Accia ierie Alto Adriattoo, Ansaldo, vse v Tržiču. Petrali je v zvezi s tem poudaril, da so podjetja z državno u-deležbo ob tej priliki popolnoma pozabila na svojo vodilno vlogo v italijanskem gospodarstvu in so docela odpovedala. Hud položaj je tudi na področju gradbeništva, kjer so zelo vidni znaki krize. Ni na vidiku novih gradbe nih del, manjkajo cenena stanovanja, država in dežela dajeta le maj hen prispevek gradbeni dejavnosti. Zelo kritičen je bil Petrali do go-sDodarske politike deželne vlade. Kritiziral je tudi politiko podražitve avtobusnih vozovnic in drugih javnih storitev. Včeraj je po goriških ulicah demonstriralo nekaj sto delavcev tržiške tovarne hladilnikov Detroit. Zavzemajo se za modernizacijo tovarne. V tržiški tovarni SBE, kjer je nameščenih 240 ljudi, pa so v sredo delavci blokirali dostope v tovarno. Podjetje je pripadalo državnemu sebnim podjetnikom. Delavci so proti taki rešitvi. V Tržiču bo jutri, v sklopu vsedržavnega demokristjanskega festivala prijateljstva, ob 9.30 v kinodvorani Excelsior srečanje na temo »Politične stranke in sindikat v sedanjem trenutku*. Med poročevalci bodo ministra Donat Cattin in Anselmi, tajnik CISL Macario, vsedržavni referent za vprašanja dela v KD Cabras, senator Toros. Ob tej priliki se bodo z ministrom za delo Tino Anselmijevo sestali člani pokrajinske sindikalne federacije in tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice. Člani tega sveta so se sinoči sestali z zastopniki goriških političnih strank. Goričani na prolcsfno zborovanje v Bazovico Mladinski center, ZSŠDI in SPZ vabijo Goričane, da se udeležijo protestnega zborovanja, ki bo pred o-skrunjenim spomenikom bazoviških žrtev na bivšem strelišču pri Bazo- trgu ob 13.35), v Sovodnjah (pred občino ob 13.40 )in v Devetakih (ob 13.45). Vpisujejo na sedežih naših organizacij v Gorici, Ulica Malta 2, telefon 24-95. Drevi okrogla miza o igrah treh dežel V, okviru mladinskih športnih iger treh dežel, ki bodo jutri v Gorici in na katerih, kot smo že poročali, bo sodelovalo nad 300 a-tletov iz Slovenije, Koroške in iz naše dežele, bo drevi, ob 21. uri, v sejni dvorani goriškega županstva, debata o dosedanjem uspehu teh iger in perspektivah za bodočnost. Igre so letos že četrtič (prejšnje edicije so bile v Vidmu, Celovcu in Novem mestu). Prireditelji si nadejajo, da bi jih v bodoče razširili na druge republike Jugoslavije ter na druge dežele Avstrije in Italije, nekateri predlagajo, da bi k igram pristopile še druge srednjeevropske države. ODPRTA BO DO 16. OKTOBRA V GRADIŠČU RAZSTA VA' GINA DE FINETTIJA Uredili so jo olt stoletnici umetnikovega rojstva Na ogled tudi razstava del Lojzeta Spazzapuna V lepo urejenih prostorih palače Torriani v Gradišču, kjer je urejena stalna razstava del Lojzeta Spaz-zapana, je do 16. oktobra odprta tudi razstava gradiščanskega umetnika Gina de Finettija. Odprli so jo prejšnjo soboto, ob priliki kongresa furlanskega filološkega društva in v počastitev stoletnice rojstva tega umetnika. Gino de Finetti ni osebnost zna- tom. V povojpem času je b'l znana figura v goriških in deželnih umetniških krogih, umrl je leta 1955. Na sedanji razstavi je videti več njegovih slik, osnutkov in p okalov, ki so jih galeriji posod li goriški pokrajinski muzej in zasebni zbiralci. Razstavo si je zares vredno ogledati, odprta je ob delavnikih od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30, ob nedeljah dopoldne od 10. do 12.30, pr>- na le v domačem kraju. Njegovo poldne pa od 15.30 do 19. ure. Ob delo in njegova slava segata daleč ponedeljkih je galerija zaprta, lslo- v širni svet. Živel in delal je v rojstnem Gradišču, v bližhjem Trstu, pa v daljnih Benetkah, Muenchnu, Amsterdamu, Parizu in Berlinu. V nemški prestolnici je živel dolgo vrsto let. Ukvarjal se je z gledališčem, s slikanjem reklamnih plakatov. s slikanjem za bogate nemške meščane in plemiče. Bil , je tudi precej cenjen, v starih letih pa se ga je prijelo domotožje in prihod nacistov na oblast je še pospešil njegov namen zapustiti mesto in državo, kjer je bil govor le o oblasti. Leta 1934 se je vrnil, komaj sedeminpetdesetletni, v rojstno Gradišče. Delal je v Italiji reklamne plakate za razna podjetja (več njegovih del smo videli tudi na nedavni razstavi reklamnih plakatov, ki je bila v Trstu), slikal je cerkve, precej pa se je ukvarjal s slikanjem konj in konjenikov. Ilustriral je Don Kihota. ilustriral je knjigo o drugi gradiščanski vojni, precej del je posvečenih raznim konjeniškim špor- časno je odprta tudi stalna razstava del Lojzeta Spazzapana. MIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIillll||||||||||||||||llMlllllilHllllinill||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii||(||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||t||||||||||||||U|||,,||||||||||||||||||a POGOVOR S ŠTUDENTKO RADIC0 GERG0LET IZ DOBERDOBA v Ce po končani šoli ne bo zaposlitve bo nadaljevala študij na univerzi Pridna kot je, je med prostim časom v domači osmici klekljala - Poleti za natakarico ob morju Tudi zanjo se je pričel znova o-glašati šolski zvonec. Toda samo še to leto. Potem bo na razpotju in se bo odločila, kam. Ta ’ odločitev bo odvisna od tega, ali bo imela zaposlitev ali ne. Zadeva sploh ni enostavna, kot ni enostavna za slehernega (nladcga človeka, ki v tem času zaključuje 'študij in si išče prvo zaposlitev, zakaj toliko je mladih danes, z diplomo v žepu, ki bi se radi zaposlili, pa se ne morejo. Če se bo Radiča Gergolet, o njej hamitoč govorimo, znašla po zaključku dveletnega nadaljevalnega tečaja za asistentko v otroških skupnostih, ki gl bo letos zakljiSfcilS, p-az ,pih rok, tedaj ji ne bo preostalo drugega kot nadaljevati štud:j na univerzi. Bojazen pred brezposelnostjo bo za nekaj časa odvrnila od sebe, medtem pa se bodo zaposlitvene možnosti tudi za mlade izboljšale. Vsaj upati ie, da bo tako. Pogovor o tem, kaj ji prinaša bližnja prihodnost, je stekel ob veliki mizi pod latnikom v prijetnem kot č-ku osmice pri Rošotovih, kakor sc tiste hiše dizi vzdevek že dolgo časa. Pogovor sploh ni bil prežet s pesimizmom, čeprav ga je med mladimi glede tega vprašanja precej in tudi uprav ceno. Pred to dilemo se bo znašla šele čez eno leto. Sedaj živi brezskrbno življenje študentke. Toda življenje, ki je za las drugačno od življenja marsikatere druge njene sošolke. Že ko smo v družbi občinskih svetovalcev srebali njihovo črnino, ki nam jo je prinesla na mizo, smo skozi okno opazili, s kolikšno hitrico’ kleklja. »Bo za balo?* «Kaj še, kje je še to. Delam za zabavo. Ta komad služi za zglav-nik.» Razvil se je pogovor o klekljanju, o tečaju klekljanja, ki ga je obiskovala v Doberdobu, o trgovini s čipkami in podobnem, vse v lepi slovenščini. Slovenski jezik ji veliko pomeni, je povedala — in to tudi do- Pri izkopavanjih za novi vo-,)„ i?vod, ki bo dobavljal vodo Nadiš-dolinam, je namreč stroj po ql zadel ob glavno vodovod- Sl J cev in jo presekal. Do nezgode * Prišlo v sredo v zgodnjih opoldanskih urah, ko so zaradi visoke pora l* bili rezervoarji skorajda prazni, Ar je položaj še poslabšalo. Čedajci J" si pomagali v glavnem tako. da k! hodili s kantami po vodo do vodikov v bližnje kraje Benečije, ki l)-1 jo lokalne vodovode, kar pa bo j/hko imelo neprijetne posledice za J; kraje same, ki so z vodo v glav-kjjjh slabo preskrbljeni. Kaže, da :%lem dobave vode ni bilo mogoče ijjiti niti s pomočjo vojaških ci-saj je teli premalo in jih v -h dneh po večini uporablja voj p sama, ki ima jesenska vežbanja »Sreči so včeraj v zgodnjih popol-vjjskih urah okvaro popravili in je ?*> snet pritekla. ^eprav gre pri omenjeni okvari » nepredvidljivo nezgodo, je le ta j^nvno postavila na dnevni red jj^hlem oskrbe z vodo, ki v teh kra- ji' ni bil nikoli zadovoljivo rešen. u>rgv je Benečija najbolj deževno področje v Italiji, so, kot pravijo strokovnjaki, studenci večinoma nestalni, oziroma ne morejo zagotoviti zadostne dobave Vode čez vse leto. Mnoge vasi imajo samostojne majhne vodovode, vendar je predvsem v poletnih mesecih pomanjkanje vode zelo občuteno, saj ostanejo večkrat cele občine po več dni ali celo tednov brez vode. Ljudje zato težko pričakujejo novi vodovod, ki bo Nadiškim občinam prinašal vodo iz Buj nad čento. Dela na odseku med Ažlo in Sovodnja-mi so že pri kraju, v teh dneh se dela intenzivno nadaljujejo na odseku med Čedadom in Ažlo, kjet je prišlo do nezgode, v kratkem pa bodo začeli tudi z deli od Ažle proti Škrutovemu in naprej do Srednjega in Grmeka, sodeč po dejstvu, da so prav te dni pripeljali na te odseke potrebne cevi, ki zdaj ležijo ob robu ceste. Upati je, da bo to veliko delo, ki bo v celoti stalo 16 milijard lir (večji del stroškov bo prispevala dežela, pdleg nje pa sta pri financiranju soudeležena tudi Evropska gospodarska skupnost in konzorcij za vodovode osrednje Furlanije) v čim krajšem času dokončano in da bo res predstavljalo rešitev za vasi Nadiških dolin, kjer ljudje z začudenjem ugotavljajo, da Bene čija lahko daje vodo furlanskim vasem, sama zase je pa nima dovolj. Občina Podbonesec brez prometnih zvez Precejšnje nezadovoljstvo vlada med ljudmi iz gorskih vasi občine Podbonesec, predvsem v Črnem vrhu. ki je res najvišja in najbolj oddaljena vas občine. Vas je namreč že dolgo časa brez avtobusne zveze z dolino, kar povzroča precejšnje težave vsem tistim, ki potrebujejo katerokoli uslugo, ki je na razpo lago v dolini. Preskrbljeno je edinole za prevoz šolskih otrok, med i tem ko je vse odraslo prebivalstvo prepuščeno glede prevozov zgolj lastni iniciativi. »Kdor ima avto, se vozi z njim na delo*, pravijo vaščani »tako da starejši, ki moramo v dolino po penzijo, k zdravniku ali po drugih opravilih, nimamo skorajda druge možnosti, kot da gremo peš ali pokličemo taksi, kar pa stane precej tisočakov, toliko, da si jih upokojenec gotovo ne more privoščiti.* Upati je, da bodo ta problem čim-prej rešili, saj je Črni vrh nedvomno pomembna človeška postojanka v hribih Benečije in bi morale zato oblasti storiti vse potrebno, da se olajša življenje ljudem, ki s svojim delom vzdržujejo gorski svet. j kazovala. Skrb za lepo slovenščino je presenečala tembolj, ker obiskuje italijansko šolo. »Kako to, da ste se vpisali v italijansko šolo za otroške vrtnarice?* »Ko sem se vpisala v prvi razred, še nismo imeli slovenske šole za otroške vzgojiteljice. To šolo na slovenskem učiteljišču 80 odprti kasneje. Ker sem se odločila za ta poklic, sem se vpisala na italijansko šolo za otroške asistentke, kjer je pouk trajal tri leta, sedaj pa zaključpjeip dveletno spopolnjevalno šolo, nekakšen četrti in peti razred, , odprli pred nekaj leti.* Radiča pa ni natakarica le na svojem domu. Letošnje poletje sta se s prijateljico Danilo zaposlili na plaži v Ginestrah pod Nabrežino. Dela se torej ne straši. Kako naj bi še ga na takšni kmetiji, kot je njihova, ki je največja v Doberdobu (imeli so prvi traktor v vasi, svojo mlatilnico) in na kateri pridelajo tudi največ vina v občini. Rok za delo na tako velikem posestvu ni ravno preveč. Zato staršem, ko mu ča*s na univerzi dopušča, pomaga tu di starejši brat Aldo. Od njega smo dobili kozarec črnine, ki je bil iz drugega soda, iz tistega, ki ga je določila mama. Kakšno vino! škodo, da se jim dovoljenje za osmico izteka. tisoč ljudi, tuci iz Slovenije in Avstrije. Start bc ob 9. uri na Rojcah, udeleženci imajo na razpolago dve progi. Prva je dolga 9 km, druga pa 22. Udeležencem bo na razpolago 500 nagrad, vsi dobijo kolajno, na kateri je v štirih jezikih ime našega mesta: »Gorizia - Gorica - Gu-rizze - Gorz*. Vpisujejo v Pro Loco v pasaži. Julri v Gorici demokristjanski parlamentarci V deželnem avditoriju v Ul. Roma bo jutri popoldne, ob 16. uri, sestanek vsedržavnih demokristjanskih parlamentarnih skupin senata in poslanske zbornice. Sestanek je v o-kviru demokristjanskega «praznika prijateljstva*, ki ima sedež v Palmanovi. V Gorico pride za to priložnost več sto demokristjanskih parlamentarcev, ki so v teh dneh v naši deželi. Ob zaključku sestanka bo spregovoril predsednik senata sen. Amintore Fanfani. Vzgojiteljice ONAIRC septembra brez plač? V vrtcih bivše ONAIRC bodo vzgojiteljice in drugo osebje v letošnjem septembru brez plač. Ustanova je namreč nehala upravljati vrtce konec avgusta, državna uprava, ki je zdaj pristojna, pa ni bila še sposobna pripravili ustreznih plač. Zdi se, da bodo septembrske plače temu osebju izplačali z nekajmesečno zamudo. Zapora občinskih cest v Dolu ob nedeljskem slavju Ob nedeljskem odkritju partizanskega spomenika v Dolu bosta od 9. do 13. ure zaprti občinski cesti Poljane - Palkišče ter Devetaki -Vižintini - Palkišče. jHlrLv.SUndrežu kotalkarska revija Deževno in hladno vreme, ki je konec prejšnjega tedna zajelo tudi Goriško, je preprečilo napovedani sobotni in nedeljski nastop mladih kotalkarjev prosvetnega društva »O-ton Župančič* v Štandrežu. Organizatorji so bili tako zaključno revijo domačih kotalkarjev prisiljeni odložiti za teden dni. Jutri zvečer se bo revija pričela ob 19. uri; v nedeljo pa bo že ob 16. uri. Obakrat na ploščadi doma «Andrej Budal*. Mladi štandreški kotalkarji upajo, da bo to pot vreme naklonjeno in da bo njihova revija tokrat zares. • V GraiLžu se jutri popoldne sestanejo člani pokrajinskega odbora PSDI. Govor bo o morebitnih upravnih volitvah novembra na Goriškem. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, UL Toti. tel. 72701. Sicilijansko gledališč drevi v Solkanu V dvorani PDG v Solkanu bo drevi gostovala gledališka skupina «0-pera dei pupi* iz Gravine dj Catania. Sicilijanska skupina je že več d:ii na gostovanju v Sloveniji, prikazala bo sicilijansko ljudsko igro »Orlan-dova smrt* (Morte di Orlando). I-gralci govorijo italijanščino oziroma sicilijanski dialekt. Predstava se prične ob 20.15 in je izven abonmaja. Gledališka skupina Primorskega dramskega gledališča pa nastopi drevi ob 20. uri v ljubljanski Drami s Kosmačevo igro v Povšetovi priredbi «Balada o trobenti in oblaku*. Gradnja centra za ovrednotenje deželnih vin Podjetje RAPP iz Rima je na natečaju zmagalo dražbo za gradnjo deželnega centra za valorizacijo in komercializacijo vin dežele Furlanije - Julijske krajine. Dražbo je razpisala deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA. Center bodo gradili v Orcenigu, v pordenonski pokrajini. Prvotno določena vsota za zidarska dela tega centra je bila 909 milijonov lir, podjetje RAPP je ponudilo popust 27,75 odstotka. Kino (, urica VERDI 16.30—22.00 «Una donna alla finestra*. R. Schneider in P.' Noi-ret. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »Paperino e Com-pany in vacanza*. sledi »II levriero picchiatello*. Barvni risanki. MODERNISSIMO 17.40-22.00 «Pic-nic a Hanging Rock*. Racuel Robert* in Dominique Guard. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 <11 gjnecologo della mutua*. R. Montagnani in I. Biagini: Barvni film. Prepovedan 'mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30—22.00 »Vamos a matar companeros*. F. Nero in T. Millian. Tržič PRINCIPE 17.30 «11 gatto con gli oc-chi di giada*. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Rocky». S. Stalone. Aom Gorica in okoiica SOČA »Zopet sedma četa*, francoski film ob 18.00 in 20.0U. SVOBODA »Družinska zarota*. Ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Sandokan tiger iz Malezije* (II. del). Italijanski film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani Ulica Carducci 38, tel. 2268. V PRIREDBI TUKAJŠNJE PRO LOCO V NEDELJO V GORICI JERNEJEV PTIČJI SEJEM Na sporedu tradicionalna tekmovanja V nedeljo bo v parku mestne palače v Gorici tradicionalni Jernejev ptičji sejem. Najprej je bil napovedan za 28. avgusta, zaradi hudega naliva pa so ga odložili za en mesec, da ne bi praznik sovpadal Z drugimi podobnimi manifestacijami širom po deželi in Venetu in da ne bi motil dru-» gih goriških septembrskih prireditev. Začetek tega tradicionalnega goriškega praznika sega stoletja nazaj. Do pred približno desetimi leti je bil na Jernejevo na Trgu sv. An- • ---------- tona. | • Goriška pokrajinska turistična n- Praznik prireja goriška Pro Loco 1 stanova sporoča, da morajo lastniki bra, v veljavo sprememba nedeljskih voženj avtobusov proge št. 6 (Pošta. - Pokopališče) Umik jfe naslednji: Odhodi izpred pošte: ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 ,16.05, 17.10, 18.00 uri (zadnja vožnja gre samo do Sv. Ane). Odhodi od pokopališča: ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 15.20, 16.25, 17.30. Ob delavnikih ostane v veljavi dosedanji vozni red. Radie* Gergolet pri klekljanju V nedeljo v Gorici mednarodni pohod V Gorici bo v nedeljo dopoldne prvi mednarodni pohod, ki ga prireja društvo goriških pešcev. Menijo, da pride na ta pohod, na katerem sodelujejo mladi in odrasli, nad 4 v sodelovanju z goriško občino in pokrajinsko turistično ustanovo in če bo vreme naklonjeno, bo privabil v Gorico, kot vsako leto, na tisoče obiskovalcev. Praznik je vezan s tekmovanji, vpisnine so možne pri tajništvu v veži županstva. Nagrade bodo dobili najbolje ocenjeni ptiči. Program je naslednji: ob 5. uri se od pro vrata parka mestne palače za tekmovalce in razstavljavce (ptiče bodo namreč tudi prodajali, prav tako vse, kar je v zvezi z njimi, od kletk do posebne hrane). Publika bo lahko vstopila v park od 6. do 14. ure. Člani žirije si bodo ogledali »tekmovalce* ob 7.30 in ob 9. uri. Ob 12. bodo tekmovanja, ob 13. pa nagrajevanje. Sprememba voznega reda na progi št. (i Mestno avtobusno podjetje sporoča, da stopi v nedeljo, 25. septem privatnih sob, ki nameravajo dati svoje prostore v najem turistom, prijaviti število sob in postelj ter cene za leto 1978. Rok za prijavo zapade 30. septembra. Podrobnejše informacije so na razpolago na sedežu EPT. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Michele Deiuri, Enrico Porcari in Katjuša Peric. KZ52533HHH V sklad za spomenik padlim v Dolu daruje Julko Gergolet s Poljan 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca in Ide Arčon darujeta Vida in Zorko čotar 25.000 lir z* spomenik v Dolu. V počastitev spomina pokojnega brata Jerice Sošol darujeta družini Poletto in Rozet 10.000 lir za slovenski dijaški dom »Simon Gregorčič*. Iz umetnostnih galerij Šolski okraji in položaj Slovencev v ... . „ v smislu predloga deželnega odbora Robert” Jo™ v oSri Čeprav so se vsi Slovenci preko političnih strank, organizacij ter ustanov izrekli za samostojen šolski okraj, bomo razdeljeni na 4, oz. S šolskih okrajev z ustreznimi negativnimi posledicami Dvanajstega julija 1977 je deželni svet odobril predlog deželnega odbora za razdelitev deželnega ozemlja na šolske okraje, ne da bi pri tem upošteval, de izvzamemo lepe besede brez praktičnih posledic, zahtevo vseh Slovencev po samostojnem šolskem okraju. Takp je šel v Rim predlog. po katerem bo s Slovenci naseljeno ozemlje razdeljeno kar na 8 šolskih okrajev, ozemlie, na katerem slovenske šole že obstajajo, pa na 4 šolske okraje. Zdaj, ko je minister odobril deželni predlog, si oglejmo, kako bodo izgledali ti okraji in njihovi organi. V drugem okraju, s sedežem v lluminu. so občine Gorjani. Rezija, Tablja. Naborjet - Ovčja vas in Trbiž (skupno 5 občin), v oe-tem okraju, s sedežem v Tnce-simu so občine Barda. Cento. Neme, Tipana. Ahten in Fojda (6 občin), v enajstem okraju, ki ima sedež v Čedadu, so občine Ta-vorjana, Podbonesec. Špeter, So vodnje Grmek. Dreka, Srednje. Sv. Lenart. Prapotno (9 • 4x' ’ n), v štirinajstem okraju s sedežem v Gorici so občine Dolenje. Krmiti. Števerjan, Gorica, Sovorioje in Doberdob (6 občin), v petnajstem okraju, ki ima sedež v Tržiču. sta občini Tržič in Ronke (2 občini), v šestnajstem šolskem okraju, s sedežem v Trstu, so občine Devin - Nabrežina. Zgonik, Repentabor in del občine Trst (4 občine), v sedemnajstem okraju. ki ima sedež v Trstu, je le delček občine Trst (1 občina), v osemnajstem okraju, ki ima. kot prejšnja dva, sedež v Trstu, so občine Dolina. Milje in del občine Trst (3 občine). Na Goriškem se zdi položaj še kar ugoden, ker so vse slovenske šole združene v 14. šolskem o-kra.ju. Postavlja pa se vprašanje šolarjev, dijakov in staršev iz Tržiča in Ronk. ki pripadajo 14. okraiu. čeprav živijo v 15 okraju. Kdo bo ščitil njihove interese v 15. okraju? Bodo imeli pravico do ene petine mest med zastopniki staršev in dijakov, ali se bodo enostavno obrisali pod nosom? V 14. okraju bo položaj sledeč. Okrajni šolski svet bo imel 48 članov, ker okraj obsega več kot eno občino (skupno 17 občin). Slovenski šolniki naj bi imeli 1/4 mest med predstavniki šolnikov. Ena četrtina od 5 pa je 1,2 -zaokroženo - 1. Tako se z zakonom določena četrtina spremeni v 1/5. Predstavniki slovenskih staršev naj bi imeli 1/5 mest v svoji kategoriji. Ena petina od 7 je 1,4 — zaokroženo 1. Tako se z zakonom določena petina spremeni v 1/7. Isto velja za predstavnike dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Zelo vprašljivo pa je tudi primerno zastopstvo predstavnikov slovenskih občin. saj si bo moralo 17 občin I •Si. ■8 o <3 ^ % > o I S 1 1 ■2 5-: il a JO a-s — • cu JD M S.= £55 lil J-G.S S •5 g a§ s o tl II f ga 'OJLC/7 lili 14. okraj 3 5(1) 2 . 7(1) 3 2 1 2 7(1) 3 11 48 3 6 16. okraj 3 5(1) 2 7(1) 3 2 1 2 7(1) 3 11(7) 48 10 15 17. okraj 3 5(1) 2 7(1) 3 2 1' 2 , 7(1) 3 7 44 3 4(?) 18. okraj 3 5(1) 2 7(1) 3 2 1 . 2 '7 3 11(3) 48 5 13 Številke v oklepaju se nanašajo na gotove slovenske predstavnike Je edini okraj v deželi, katerega svet bo imel samo 44 članov in slovensko zastopstvo bo v sorazmerju s šolami v okraju naravnost ogromno. Imeli bomo kar tri predstavnike: za učno osebje, za starše in za dijake Vse to zaradi osnovne šole v Ulici Do nadoni in poklicnega zaveda v Ulici Matteotci. Skupno bo to zastopstvo tvorilo 8,81 odst. okrajnega sveta. Na druge slovenske predstavnike je v tem okraju težko računati. Na tem mestu se mi zd’ primerno omeniti položaj, v katerega postavlja obravnavana razdelitev na šolske okraje didaktično ravnateljstvo in okolisni šolski svet pri Sv. Jakobu Ena šola tega didaktičnega ravnateljstva bo v 16. šolskem okraju (Dragotin Kette v Ulici sv. Frančiška). ena (v Ulici Donadoai) v 17. šolskem okraju, preostale tri pa v 18. okraju. V 18. šolskem okraju bo no- I ložaj nekje med 16. in 17. okra- | jem. Okrajni šolski svet bo štel 48 članov, ker obsega tri obe: ne. Med predstavniki učnega i sebja in staršev sta gotova dva predstavnika, medtem ko med dijaki ne bomo imeli slovenskega zastopnika, ker v okraju ni nobene slovenske višje srednje šole. Meti devetimi volilnim' mož mi, ki bodo volili 11 predstavnikov občin, bosta gotovo dva Slovenca. Če bo v dolinski občini izvoljen za predstavnika politične manjšine zastopnik Slovenske skupnosti, če bo v milj ski občini izvolila politična ve- čina tudi enega Slovenca in če bo v tržaški občini izvoljen za politično manjšino slovenski komunist., bo med volilnimi možmi kar 3 Slovencev. Teoretično je torej v tej kate-l gori ji predstavnikov možna izv« Hlev 7 do 8 Slovencev, boli'realistično pa je računati na 3 ali 4 Slovence. Teoretično ie možno, da, bo kak Slovenec še med zastopniki sindikatov, pokrajinske uprave ter kulturnih društev in ustanov. Potemtakem lahko z gotovostjo računamo na 5 Slovencev, v boljših kombinacijah pa bi se slovensko zastopstvo utegnilo povzpeti na 13 predstavnikov. To pa znaša od 10,41 do 27,08 odst. vseh mest. SAMO PAHOR Na področju tako imenovane na we zavzema Jugoslavija eno vodilnih mest na svetu. Pomislimo le na Htebhie in na hlebinsko šolo. Kaže pa. da je val naive za pljusknil preko jugoslovanskih meja tudi k nam, saj se tega načina slikanja lotevata dve slikarki iz našega zamejstva, in sicer Ljuba Štolfova, ki se je uveljavljala že v drugačni likovni izraznosti, a je prešla na naivo, ter Mihaela Velikonja, ki je v sredo zvečer odprla razstavo svojih del v na novo odorti umetnostni galeriji v pasaži Rossoni, kjer sta do pred nekaj dnevi razstavljala Giovanni Duiz in Aldo Bressanutti. Mihaela . Velikonja, ki je pravzaprav Goričanka. v glavnem pa živi v Trstu, je tu že lani priredila samostojno razstavo v nekem lokalu na Akvedotu, sodelovala pa na raznih kolektivnih razstavah, tako da jo lahko smatramo za svojo, pa čeprav rada poudari, da svojega rojstnega kraja ni dokončno zapustila. V galeriji Rossoni je Mihaela Velikonja razobesila večje število svojih novejših olj na steklu, seveda slik, ki prikazujejo kmečke ali rekli bi tudi podeželske motive, na primer sliko z vqsjo. vodnjakom in sončnicami, sliko, ki prikazuje belega psa in potuhnjenega zajca, nadalje sliko, ki. prikazuje zimski motiv sredi noči, kjer je vse odeto v nekakšno modro belino snega in ledu. Razstavljen je tudi večer v gozdu, kjer pa prevladuje močno rdeča barva. kol osrednja slika v galeriji je voz drv, ki jih z vohčem kmet vozi proti domu, da bi se oskrbel s kurjavo za zimo, o čemer posredno govori jesensko rjavo listje drevja. Velikonjeva je razstavila tudi nekaj pomladnih motivov, kjer je vse v svežem zelenju in kjer je drevje vse v cvetju. Omenili smo v glavnem večje slike, h katerim je treba dodati ducat manjših slik, kjer slikarka upodablja sadje in cvetje. Kot pri vseh naivcih, je tudi pri njej zelo pomembna barva. Mihaela Velikonja uporablja zelo žive in ostre barve in čeprav njena dela potrebujejo še nekaj izpopolnjevanja, razstava vzbuja pozornost. PETEK, 23. SEPTEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Kinoteka - šport 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Zono: Srečanje ob zahodu 18.40 Superstar - 12. nadaljevanje 19.20 Paper Moon: Rojstni dan 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 ČLOVEK, KI SE VRAČA OD ‘ DALEČ, šesto, zaključno nadaljevanje 21.35 PING PONG Aktualni dogodki in problemi 22.10 Ponovno na sporedu TEATRO 10 glasbena oddaja Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Kolški okraji s slovenskim prebivalstvom (.črtasto je označeno o-zcmlje občin s slovenskim prebivalstvom) KAKO SE NOVE RAZMERE NA ŠPANSKEM POZNAJO V TISKU Po štiridesetih letih diktature španski človek hlasta po tisku Cela vrsta časopisov, ki so po obsegu zelo bogati - Bralec kupuje tudi po več časopisov na dan, da lahko primerja - Bogatejši in siromašnejsi dnevniki ŠPANIJA, poleti 1977 — Po štiridesetih letih hude frankistične diktature je tudi v Španiji zavladala demokracija in Španci najbolj občutijo to v morju dnevnikov in revij, ki svobodno poročajo o vsem. kar se dogaja, v drjša vi in v tujini. Milijoni Špancev, ki so bili štirideset let vajeni brati samo pisanje fašističnega režima. hlastno sledijo temu, kar se dogaja v raznih krajih države, posebno še ker lahko prebirajo raz ne verzije o istem dogodku. Nič ni več enostranskega poročanja, ki je bilo svojčas v vseh časopisih, na radiu in na televiziji. Ko hodiš po ulicah Madrida in Barcelone, opažaš ljudi, kako kupujejo dva ali tri dnevnike nasprotujočih si mišljenj, da bi lahko ugotovili, -kako razni časnikarji ocenjujejo ta ali oni dogodek. Živo željo po novicah opaziš na vsakem koraku. Pred časopisnimi kioski se vedno gnete ljudi. Dnevnike kupujejo tako v dopoldanskih JiolM.v,,t»wldwisUih urah. V Španiji izhaja Si> vedno veliko popoldanskih dnevnikov. Gneča pred kioskj je tudi v odročnejših krajih, vendarle tu prevladujejo lokalni tisk in razne tedenske revije. Potrankistična Španija doživlja pravcati boom tiskane besede. Dnevniki nimajo formata, ki smo ga navajeni mi. Več ali manj so istega formata kot italijanski SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU dnevnik «La repubblica* ali »Ljubljanski dnevnik*. So pa bogati na straneh. Najbolj brani, tisti, ki imajo veliko reklame, imajo ob delavnikih tudi do petdeset strani. ob nedeljah pa ni nič čudnega, ,če dosežejo .sta stopi. , Seveda niso vsi tako «<5Rdarje- VABIMO VAS V VRSTE ČLANOV SAG! V TA NAMEN ORGANIZIRAMO: GLEDALIŠKI STUDIO seminarske oblike razdeliti 11 mest. Teoretično je možno, da bi bi! kak Slovenec še med zastopniki sindikatov, pokrajinske uprave in kulturnih društev ter ustanov. Potemtakem lahko z gotovostjo računamo le ■ rla 3 predstavnike ali v skrajno ugodnem primeru na 6 nreds*av- ■ nikov. To pa znaša od verjet nejšega 6,25 odst. do ne povsem izključenega 12,50 odst. vseh mest. V 16. okraju bo položaj nekoliko boljši. Okrajni šolski svet bo imel enako 48 članov, vendar so vključene občine samo štiri in bo možno med predstavniki občin m čnejše zastopstvo Med 12 volilnimi možmi, od katerih bodo štirje zastopali politično manjšino. bb 9 zastopnikov okoliških občin oziroma 4 do 5 Italijanov in. 7 do 8 Slovencev. Tu je mogoče računati, da bo od 11 predstavnikov občin 7 do 9 Slovencev in 2 do 4 Italijani, Za šolnike, starše in dijake bo tudi tu de 'taval sleparski mehanizem aritmetičnih mpžnosti. Upoštevajoč možnost, da se kak Slovenec pojavi tudi ined zastopniki sindikatov, pokrajin sfce uprave in kulturnih društev in ustanov, so izgled’ za slovensko zastopstvo sorazmerno ugod ni. zlasti zaradi možnosti: da po i krajinska uprava imenuje med svojimi predstavniki dva Staven ca Torej lahko računamo od najmanj M) Slovencev do najve* 15 Slovencev To pa znaša nd 20.83 do 31,25 odst. vseh mest,: Sedemnajsti šolski okraj je nekaj izjemnega iz dveh vidikov. za začetnike oziroma za vse, ki se želijo sistematično ukvarjati z gledališčem. V studio (gledališko šolo) se lahko vpišejo vsi, ki jih zanima to področje umetnosti, vabljeni pa so predvsem mlajši interesenti (učenci osnovnih, srednjih in višjih šol), ki bodo kasneje lahl/o bistveno izpolnili kadrovsko sestavo ansambla SAG. Predmetnik studia • seminarja bomo sestavili v sodelovanju s samimi interesenti in s pomočjo gledaliških strokovnjakov, vsebinsko pa naj bi zaobsegal ta .idročja gledališke umetnosti: sproščevalne vaje, odrske improvizacije in doživljajski procesi pri ustvarjanju vloge: odrski govor; gib (govorica telesa); izbrana poglavja iz zgodovine gledališča in drame; vodeni ogledi gledaliških in kinematografskih predstav ter debatni gledališki kažipoti. Kolikor bi se prijavilo več najmlajših (osnovnošolskih in srednješolskih otrok), bi razdelili studio - seminar na dva oddelka. Namen studia - seminarja je uvesti vse mlade interesente v področje gledališke ustvarjalnosti, nuditi jim zadostno strokovno znanje, ki je podlaga za kasnejše aktivno sprejemanje gledališke umetnosti in oživiti njihov smisel in sposobnosti za organizacijo in animacijo na tem področju kulturnega udejstvovanja in koristne uporabe prostega časa. V ta namen vabimo vse, ki se želijo vpisati v Sagov studio seminar na informativni sestanek, ki bo jutri, 24. septembra 1977, ob 17.30 v prostorih našega gledališča, Ul. Montecchi 6, IV. nadstropje ($tavba «Primorskega dnevnika*). Izkoristite svoj prosti čas v Slovenskem amaterskem gledališču! Igra, zabava, gostovanja in turneje, družabno življenje in še marsikaj prijetnega! ni». Madridski «E1 Pais» izhaja dnevno nŠl32,'ill:v® sirili e}), ivjjf-gov madridski tekmec «Ya» pa dvainpetdesetih. Bogatejši so barcelonski dnevnik. «La Vanguardia espanola* izhaja dnevno na 52 straneh, ob nedeljah dosega sto ali jih celo presega. Med dvajsetimi in tridesetimi stranmi imajo vsak dan barcelonski dnevnik »Mundo diario*. «Diario de Barcelona*. «E1 Correo Catalan*. Skromnejši, s približno dvajsetimi dnevnimi stranmi in tiskan na slabšem papirju pa je e-dini dnevnik v katalonskem jeziku «Avui», ki izhaja komaj drugo leto. Kot sem že omenil, je v španskih dnevnikih zelo veliko reklame. V glavnem gre za večje u- okvirjene reklame, ki jih delajo velike blagovne hiše, avtomobilske tovarne, še največ reklame, tako v obliki velikih kot malih oglasov pa se nanaša na prodajo hiš. V Španiji namreč v zadnjih letih gradijo cela stanovanjska naselja v neposredni bližini mest in tudi turistična naselja ob obali ali v gorah in zdi se. sodeč po reklami in po nenehni gradnji, da gredo ta stanovanja dobro v promet. Ob nedeljah pa si španski dnevniki nadenejo praznično obleko. Namesto vsakodnevnih petnajst pe-zet (stopetdest lir) moraš zanje odšteti dvajset pezet (dvesto lir), v zameno pa imaš bogatejšo številko. Nekaj strani je tiskanih v offsetu in ima pri nekaterih listih vrsto barvnih slik. Drugi pa imajo nedeljsko prilogo, ki je manjše oblike, je pa po vsebini zelo zanimiva, saj predstavlja pravo tedensko revijo. Tak je primer madridskega radikalnega dnevnika «E1 Pais», ki je brez dvoma danes najbolje urejevan španski dnevnik. Je to list evropskega formata, • ki ga lahko primerjamo z najboljšimi evropskimi dnevniki. List tiskajo v offsetu. pravijo, da se razpeča dnevno v nakladi 200.000 izvodov, kar ga avtomatično postavlja v sam vrh španske «produkcije» dnevnikov. List ima, kot drugi madridski dnevniki, hibo da ga je moč dobiti zelo pozno v drugih španskih mestih. V Valenciji, tretjem največjem španskem mestu, ob mediteranski obali in komaj 300 kilometrov stran od Madrida, je . .......................................................................................Illlll.. ganizacijskega dela. Neko srečanje vam bo omogočilo poravnavo OVEN (od 21.3. do 20.4.) če se hočete uspešno sproprijeti s tekmeci, uporabite solidne argumente. Vaše razpoloženje ne bo naj-boljše BIK (od 21.4. do 20.5.) Imate vse pogoje, da si zagotovite uspeh v nekem delikatnem, podvigu. Spremenili boste svoj odnos do prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Hladnokrvno se postavite po robu dogodkom, ki se vam bližajo. Zavrnite z ironijo neko neslano RAK (od 23.6. do 22.7.) Zadovoljivo boste opravili sprejeto nalogo. Pri sklenitvi nekega prijateljstva boste imeli nenavadno srečo. Horoskop LEV (od 23.7. do 22.8.) Nekdo bo skušal okiniti vaš poklicni u-gled. Privoščite si nekaj počitka. Prijetno srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Polni 'boste odličnih zamisli v zvezi z vsem. kar se tiče trgovine. V času počitka boste sklenili novo poznanstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Storite svojo dolžnost v zvezi z nekim dolgom. Noyi znanci vas bodo izpolnili z velikim zadoščenjem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Ugoden dan za vse oblike or- nekega spora. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prejeli boste ugodno ponudbo, ki jo brez pomisleka sprejmite. Deležni boste javnega napada. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če si hočete zagotoviti kar največjo korist, skušajte spoštovati časovne roke. Ljubosumni boste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sprememba mnenja bo odpravila tudi star spor. Ne objokujte samega sebe. Prijeten večer v družinskem krogu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi mogli zadovoljivo rešiti nekatera vprašanja se lotite dela. Čaka vas manjše razburjenje. moč dobiti madridske dnevnike šele ob 13. uri. V Barcelono dospejo madridski dnevniki malo pred poldnem. V turistične kraje na Costi bravi pa pridejo madridski dnevniki šele ob 20. uri. To je pravo nesorazmerje, če vemo, da pridejo v te kraje, kjer mrgoli poleti na desettisoče tujih turistov, že v zgodnjih jutranji iHrflhtotfv-niki iz Hamburga, Borfna. Pariza, Haaga, Londona, Bruslja, da ne govorimo o tistih iz Barcelone ali Gerone. MARKO WALTRITSCH V tržaški občinski galeriji, kjer trenutno razstavlja slikarka Vittes, je do pred nedavnim razstavljal Roberto Joos, ki je po rodu iz Gorice. že dolgo pa živi v Benetkah. Če smo mogli Cesarjeva dela oceniti kol dela močnih in pestrih barv, smemo za Joosova dela reči, da so še bolj žareče; pestro-barvna in še bolj razgibana. Njegovi razgledi so zelo živahni, večina njegovih del pa je uglašena na temo sodobno prikazane mlade ženske. Roberto Joos je sicer razstavit tudi nekaj ožjih izrezov e-ruptivno zasnovanih pokrajin, kjer že osušeno drevje krčevito grabi po zraku v nebo in kjer zemlja že nemirno utripa pred nevarnostmi zastrupitve. Ni pa razstavil morskih razgledov, kar bi bili lahko pričakovali od slikarja, ki je sicer po rodu «s celine», živi in u-stvarja pa ob morju. Kaže pa. da tihe širine morskih gladin njega ne vabijo, kajti Joos je človek izredno nemirnega značaja, je slikar, katerega čopič kar divja po osnovi, vendar pa figurativno prepričljivo ustvarja obrisnost motiva svojih del. Ob temeljitejši analizi dela pa opazimo, da so to pravzaprav risbe, gledane skozi s prozornimi a-kvarelno razlivajočimi se barvami poslikano steklo, ker Joos lokalne barve predmetov skoroda ne pozna. So pa ti. prozorni razlivi žarečih barv, rumeni, zeleni in vi-jolačisti, umno prikrojeni stopnjevanju učinkov sproščeno romantičnega ekspresionizma. Roberto Joos je vsekakor mojster barv in risbe, ki jo usklaja s svetovljanskim slikanjem ženskih teles v stvarnosti okolja naše že majave družbene stvarnosti. ' Drugačna plat lakih del pa so njegove velike slike z globljo vse bino, kakor na primer odlično naslikani enooki vojnim o- (Konec jutri) dlikovanjem, kateretnp se posmehuje opica. Naddlje tf&tu olje «Dva hippija» in končno pretresljivi prizor s furlanskima kmeticama pod porušeno steno, kjer je ostala le podoba svetnika. MILKO BAMBIČ Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Comunicaziorie ed espres- sione 18.15 Program za mladino: PTIČJE SKRIVNOSTI - do kumentarec 18.35 Fižolček in smodnik, risanka 18.45 Iz Parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT 19.00 POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU 19.45 DNEVNIK 2 Odprti studio 20.40 BRIANOV A PESEM - film , Film je režiral Buzz Kulik. 21.50 Avditorij A 22.50 Partija v dveh, m. del Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.00 in 15.00 TV šola: Angleščina, Risanka, Zgodovina 18.15 Križem kražem 18.30 Morda vas zanima: 35 LET JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE 18.55 Obzornik 19.10 Srečanje oktetov 77. II. del 19.45 Sodobna medicina: Astma,I-del 20.05 Cesta in mi 20.30 DNEVNIK 20.55 Tedenski notranjepolitični ko mehlar 21.05 P. Gejdoš: NEMIRNA LJUBEZEN, nadaljevanka 22.15 Razgledi: Kako vrednotiti delo 22.50 Policijske zgodbe, film serijski VOJNI. Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 BRATJE MARX V film 22.50 Grčija, zibelka evropske kulture, dok. 23.35 »Glasbeni nokturno: Koncert pianista Ferma Rosigna TRST A 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00,. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Tjavdan; 9.30 Koncert; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji: 17.35 Glasbena panorama; 18.05 Mednarodno pevsko tekmovanje; 18.30 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14,30, 17.00, 19.30, .21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Popevke; 10.(K) Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Orkester Nick Ingman; 11.15 Poslušajmo jih; 11.45 Elizabetine pripovedke; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.40 Turistični napotki; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Popoldanski koncert; 14.30 Ital. zbori; 16.00 Mi in naši otroci; 16.10 Diana Rosa 'n ansambel Sandro Pitti; 17.10 Poslušajmo jih; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petkih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Top pops; 19.35 Naši -/hiuji nnin• 21.00 Zabavni zvoki; 24 :Ss Rbek party; 22.35 Simf. koncert; 23.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00. 12.00. 13.00. 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, .7.20 Glasbeno prebujanje: 8.50 Clesi-dra; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba; 11.00 Hollywood med mi; tom in realnostjo; 11.30 Glasben) program; 12.10 Drugi zvok; 13.30 Glasberfi program; 14.05 Vzgojna oddaja; 14.30 II tempo dei Trifid). radij, priredba; 15.05 Rdeča p'° šča; 15.30 Leto prvo, številka prva; 16.15 E....state con noi; l6-:iJ Srečanje z VIP; 19.20 Disc-Jollyl 20.10 Radijska igra; 20.30 Discote ca «OFF»; 21.05 Sodnikove sodbe; 21.35'Glasbeni zapiski. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, lO.(K), 11.00. 12.00- 13.00, 15.00, 19.00, 20.00 23.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na d® našnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola; 10.30 Glas bena tradicija jug. narodov; H-™ Turistični napotki; 12.03 Po Ta lijinih poteh; 13.10 Z orkestri ’n solisti; 13.30 Kmetijski nasveti) 13.40 Pihalne godbe; 14,50 Človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravlj* ca; 15.17 Umetniki mladim poslušalcem; 15.30 Glasba po željah • 16.30 Napotki za turiste; 16-3? Glasbeni intermezzo; 16.45 Nas gost; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.00; 19.05 Mesta prija telji; 20.35 Lahko noč, otroci-. 20.45 Ansambel Jože Burnik; 21-06 Stop pops 20; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih: 23.20 Iz logov domačih; 24.05 Literarni noktdri no; 24.15 Jazz; 2.03 Nokturno; 2.36 Nočni znanci; 3.03 Mojstri jazza.-- 3.30 Revija popevk; 4.03 Dva baročna koncerta; 4.30 Paleta akordov; 5 03 - 5.30 Majhni ansambli ............................»...........................—..................................................................................... ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI C AS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 -1909 -1919) Julij Kleinmayr (11147 -1913) Njegov sin Ferdo Kleinmayr. mestni učitelj v Trstu, je bil znan tržaški publicist, pisatelj in sestavljalec učbenikov za šolo in samoizobraževanje. Rojen je bil v Višnji gori; rod Kieinmayrjev izhaja iz Solnogra-škega, od koder se je ena veja v 16. stoletju priselila v Celovec, kjer je pozneje (1640) ustanovila tiskamo in knjigarno, še pozneje pa en njen odcep v Žužemberku na Dolenjskem — papirničarsko tovarno; Kleinmayrji so si pridobili plemiški naslov. Pl. Julij Kleinmayr je končal gimnazijo v Ljubljani, na univerzi na Dunaju in v Gradcu je študiral -zgodovino in slavistiko, 3 leta (od 1871 dalje) je poučeval na gimnaziji v Celovcu, nato na učiteljišču v Kopru, Gorici in zopet v Kopru do upokojitve (1898). Umrl je v Trstu. Priredil je 2. izdajo Slovensko-nemškega slovarja Antona Janežiča. zbiral koroške narodne pesmi, ki jih je objavljal deloma sproti, deloma pa so izšle v Slovenskih narodnih pesmih dr. Kar la Štreklja; sodeloval je pri Soči, Besedniku, Edinosti, Slovenskem narodu, Slovenskih večernicah Mohorjeve družbe, v Kresu in drugod. Pisal je največ informativne članke literarnozgodovinske, biografske in zgodovinske vsebine. Poskušal je zaorati ledino in podati prvo zgodovino slovenskega slovstva, objavil je Spisek nekaterih delavcev na slovenskem slovstvenem polju, Pripomoček k zgodovini slovenskega slovstva in nato obširnejšo Zgodovino slovenskega slovstva (1881). Fran Levstik jo je sprejel z uničujočo kritiko v Ljubljanskem zvonu. Literarni zgodovinar dr. Ivan Grafenauer sodi o njej, da je bila «po obliki mnogo pretrda in tudi sama ne brez pomot*. Juliju Kleinmayrju ne moremo odrekati zaslug za razvoj slovenske literarne -zgodovine v prvi fazi, kakor tudi ne velikega deleža, ki ga je kot profesor učiteljišča prispeval pri šolanju učnega kadra. Franc Kos (1853 -1924) Rojen je bil v Selcih pri Škofji Loki, šolal se je na gimnaziji v Kranju in Ljubljani, na dunajski univerzi je diplomiral iz zemljepisa in zgodovine ter doktoriral. Kot suplent oziroma reden profesor je poučeval na gimnaziji v Ljubljani in Gorici, na ženskem učiteljišču v Gorici, v letih 1887 1890 na moškem učiteljišču v Ko pru, kjer je bil hkrati okrajn nadzornik za slovenske in hrvat ske ljudske šole. V letih 1890 1915 je poučeval spet na ženskem učiteljišču v Gorici, ob izbruhu bojev na soški fronti je moral v begunstvo, ki ga je preživljal v glavnem na Dunaju od 1915 do 1918. Bil je za svoj čas zares zgodovinar velikega formata. Njegovo življenjsko delo »Gradivo za zgodovino Slovencev* je izšlo v petih knjigah. Z njim je postavil pri Slovencih zgodovinopisje na znanstveno osnovo. Prav tista tri leta, ki jih je preživel kot profesor ,in šolski nadzornik v Kopru, so bila zanj v znanstvenem pogledu najmanj plodna, pač zaradi službene obremenitve, razmahnilo pa se je to delo pozneje v Gorici in na Dunaju. Kosov znanstveni opus je bogat in pomemben. Poučevanje ria učiteljišču mu je dalo pobudo, da je v Učiteljskem tovarišu (1886) objavil Odlomke iz vzgojeslovja in sestavil učbenik Vzgojeslovje (1890), ki sicer ni dobil uradne odobritve, ker baje ni bil napisan dovolj v krščanskem duhu. Kosovo Vzgojeslovje je bil prvi poskus, da bi pripravili in dosegli pri nas na učiteljiščih pouk pedagogike v materinščini. Fran Kos je umrl v Ljubljani leta 1924. star 71 let. > Njegovo znanstveno delo zgodovinarja je nadaljeval sin dr. Milko Kos, katerega štejemo prav tako med naše vrhunske zgodovinarje Sli kar Anton Gojmir Kos je prav tako sin zgodovinarja Franca Kosa. Josip Kožuh Rojen je bil v Dvoru pri Polhovem Gradcu leta 1854. Ljudsko šolo je obiskoval doma. v Ljubljani normalko, gimnazijo pa v Ljubljani, na Reki in v Trstu, na univerzi na Dunaju in v Gradcu je študiral zemljepis in zgo dovino. Od leta 1882 dalje je bil profesor, najprej na ženskem u-čiteljišču in nato na gimnaziji v Gorici, v letih 1886 1899 na moškem učiteljišču v Kopru, od tam je šel na gimnazijo v Celje, kjer je bil upokojen leta 1923. V Ce lju je deloval tudi pri dijaški ku hi nji. Kožuh se .je uveljavil predvsem kot matematični geograf in kot teoretik v kartografiji. Izdal je Pregledni izpisek iz navodil h kartografičnim osnovam (Celje 1904) in Navodilo h kartografič nim osnovam (Celje 1907), v Popotniku je objavil Kako je nari- lom praktičnega kartografa Rojen je bil v Kamnjah na . pavskem leta 1881; bil je PrP ^ sor prirodoznanstva na ,TI (L-0. učiteljišču in na gimnaziji v f rici. Oče Matej Lavrenčič.,, -e v Vrhpolju pri Vipavi (1855)’^^. bil nadučitelj v rici in hkrati v teh problemom rudarstva. I ' « I sati šolsko okrožje na šolsko la blo. Njegovi Podrobni načrti za kartografijo so ostali v rokopis8-več razprav iz svojega podrocl pa je objavil v izvestjih ni?Je celjske gimnazije. Cer Kot upokojenec je živel v lju in dočakal visoko starost. Kožuhovo delo na področju k*r tografije lahko povežemo i 0 Josi- pa Prijatelja, ki je tudi °P'sar) v teh Obrazih in ki z minske vse tolminske šole f jalelj je na Tolminskem slu/6 val kot nadučitelj na GrahoverD(' šoh v Pred njim je na sosednji Podmelcu 20 let učiteljeval Iva" Krajnik, prav tako znani š<»sV kartograf. Ivan Krajnik, Josip Pri.iat^j Josip Kožuh in poznejši i Dimnik v Mariboru so štiripc1^. * deteljica naše šolske kartogr8'1-’ Rudolf Lavrenč^ 'Jv Šempetru P«j. ng poučeval tljai obrtno nadaljevalni šoli v -,e ci. Polbrat Rudolfa Lavrenčiča J . bil Ivan Lavrenčič, telesnov^1 ^ pedagog in sokolski delavec- Obrazih P" je prikazan SebCj' jlti Nekdanji goriški učiteljišč'^, in gimnazijci imajo Rudolfa ‘ renčiča v živem spominu k° gi brega profesorja in pedaS Leta 1916 ga še zasledimo praševalni komisiji pri ®p',e v učiteljskih maturah, ki so bI^j| Ljubljani Pozneje se je Pf^ju šolstva in učiteljstva Dravske^ ,g novine iz leta 1934 beremo- - pf bil tokrat kot rudarski visj -^je nik profesor drž. rudarske v Celju. KOŠARKA NA 20. EVROPSKEM PRVENSTVU V BELGIJI Jugoslavija kandidat za zlato kolajno po prepričljivi zmagi nad ekipo Italije V jutrišnjem finalu bodo «plavi» igrali s Sovjeti, ki so v svojem polfinalu premagali Čehoslovake - Mali finale med Italijo in ČSSR bo že danes ob 20.30 Jugoslavija — Italija 88:69 (45:32) ITALIJA: Caglieris, Iellini, Carraro 8, Vecchiato 5, Della Fiori 4, Bariviera 14, Bonamico 2, Meneghin 4, Ferracini 7, Serafini 2, Marzora-ti 8, Bertolotti 15. JUGOSLAVIJA: Papič,' Kičanovič 24, Jelovac, Krstulovič, Jerkov 4, Djogič, Slavnič 4, čosič 7, Radovanovič 9, Varajič, Dalipagič 32, De-libašič 8. SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Turne (Vel. Britanija). PM: Italija 17:21 in Jugoslavija 20:30. Veliki upi, ki jih je italijanska košarka polagala na polfinalno tek-nx> letošnjega evropskega košarkarskega prvenstva proti Jugoslaviji, so skopneli kot spomladanski sneg: »plaviš, so, zlasti v drugem polčasu, svoje nasprotnike dobesedno zmleli ter jim zadali enega najhujših porazov v zgodovini srečanj med obema reprezentancama sploh. Italijani so začeli tekmo v globokem prepričanju, da imajo tokrat enkratno priložnost, da se dokopljejo do evropskega zlata. Te upe so Podkrepili z dejstvom, da so sami te premagali v svoji kvalifikacijski skupini močno sovjetsko reprezen- POZIV Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vse svoje članice, da se polnoštevilno udeležijo jutrišnjega protestnega zborovanja pred o-skrunjenim spomenikom bazoviških žrtev in tako Izpričajo zvestobo idealom iz NOB naše mladine, ki se aktivno udejstvuje v športnih društvih. Poleg športnih delavcev in članstva, naj bodo prisotni tudi tekmovalci v športnih dresih. OBVESTILA SK DEVIN Prireja, ob priložnosti 1. ocenjevalnega planinskega pohoda v Ukvah, avtobusni izlet, in sicer 25. septembra. Vpisovanje (do razprodaje sedežev) pri ZSŠDI, tel. 767304, in pri odbornikih. Odhod avtobusa iz Seli jana ob 6. uri. * * • SPK CUPA •poroča, da je jesenska društvena rigata zaradi slabega vremena Prenesena na nedeljo, 25. septembra. Vpisovanje pri prijavni mizi na društvenem prostoru v Seslja-*>u od 8. do 9. ure. Predviden start #b 10. uri. Družabni večer z nagrajevanjem Je prenesen na soboto, 1. oktobra, Ivečcr, v gostilni Bella Riva v Brojnicl. tanco in da so «plavi» doslej na tem prvenstvu pokazali v glavnem precej bledo igro, zlasti pa so razočarali proti Češkoslovaški. Po tej logiki torej Italiji zmaga nad Jugoslavijo ne bi smela uiti in ker bi se nato srečala v finalu s Sovjeti, katere je že premagala (in ni torej nobenega razloga za to, da bi jih ne mogla še enkrat) je bilo kot na dlani, da je tokrat zlata kolajna na dosegu roke. Toda to so bili računi brez krčmarja. Jugoslovani so sinoči pokazali, da v tekmah, ko je moštvo motivirano, zaigra povsem drugače kot tedaj, ko ni posebnega razloga za naprezanje. In tekma proti Italiji je bila očitno dovolj velika spodbuda za to, da so «plavi» dali od sebe toliko košarkarskega znanja, kolikor ga je pač zadostovalo za izdatno zmago nad Italijo. Za zlato se bo tako zdaj potegovala Jugoslavija, Italiji pa je preostal le boj za bronasto odličje. Tekma sama se je, razen prav v začetku, odvijala stalno v znamenju premoči Jugoslovanov. V prvih potezah je sicer kazalo, da bodo izvrstni italijanski strelci lahko obdržali stik s prodornimi «plavimi», saj so skoraj nezgrešljivo zadevali tudi z meti od daleč. Ker so si v začetnem delu poleg tega Jerkov, čosič, Slavnič in drugi nabrali precej več osebnih napak kot italijanski igralci, je bilo indicij za določeno ravnovesje v igri kar precej. Toda stvari so se začele kmalu spreminjati. Jugoslovani so igrali vse bolje in vsi napori trenerja Prima, da- bi u-redil igro svoje ekipe so postali zaman. Zlasti v drugem polčasu so se »plaviš povsem razigrali, bili so nezadržni in njihova prednost je narasla celo na 26 točk. Nikolič je tako lahko v zadnjih minutah poslal na igrišče tudi igralce «druge garniture*, toda «az.zurri» svojega zloma niso mogli več preprečiti. SOVJETSKA ZVEZA — ČSSR 91:76 v drugem polfinalnem srečanju pa je reprezentanca SZ po pričakovanju premagala ČSSR z 91:76. V tekmi, veljavni za osvojitev od petega do osmega mesta je Bolgarija premagala Nizozemsko s 108:85. NOGOMET BELFAST — V kvalifikacijski tekmi 4. skupine evropske cone za SP je Severna Irska premagala Islandijo z 2:0 (0:0). Po tej tekmi je lestvica te skupine naslednja: Nizozemska 4 3 1 0 9 3 7 Belgija 4 3 0 1 7 2 6 Severna Irska 4 1 1 2 4 5 3 Islandija 6 1 0 5 2 12 2 iniiiiiiiiMiiiiiimiiMiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiimiiiniiiiiiii NOGOMET V l. JUGOSLOVANSKI LICI Krešo čosič, član ljubljanskega Bresta, je bil eden izmed stebrov peterke, ki je včeraj priborila Jugoslaviji zmago nad Italijo Olimpija je tudi tokrat premagala ekipo Hajduka Strelca obeh golov sta bila Rožič in Ameršek Olimpija — Hajduk 2:0 OLIMPIJA: Dalanovič, Vujnovič, Hristovski, Perduv, Dogandžič, Sa-matovič, Lalovič, Radulovič, čala-san (Domedenik), Komljenovič (A-meršek). Rožič. HAJDUK: Katalini* Vujovič, Bo ljat, Nikolič, Peruzovič (Čop), Rožič, žungul, Mužinič, Djordjevič, Rukljač (Luketin), Šurjak. STRELCA: Rožič v 70. min. in A-meršek v 85, min. KOTI: 10:8 za Olimpijo. GLEDALCEV: 3.000. Hajduk je doslej nastopil v prvenstvenih tekmah v Ljubljani trinajstkrat: tri tekme je izenačil in ostahh deset — izgubil. Tej svoji nemili u-sodi ni ušel niti včeraj. Ekipa, ki bi ji že ena sama točka prinesla prvo mesto lestvice, je morala položiti orožje pred enajsterico, ki se otepa zadnjega mesta. Prav zato, ker sta bili obe ekipi visoko motivirani, je vladalo za to srečanje med jugoslovanskimi ljubitelji nogometa še posebno zanimanje: obe moštvi sta startali na zmago, toda ta se je nasmehnila domačinom, ki zpi«j .ppajo, da jim pome ni uspeh proti Spličanom znak za start na pohodu proti varnejšim položajem na lestvici. Srečanje samo je v prvi polovici razočaralo. Obe moštvi sta predvajali dokaj raztrgano in neurejeno igro, čeprav sta imeli obe moštvi nekaj možnosti za dosego gola, zlasti Olimpija. V drugem polčasu ni prišlo vse do 70. min. do bistvenih sprememb, tedaj pa je v trenutku, ko prav nič ni kazalo na kak razburljiv dogodek, Lalovič streljal od daleč ter povsem nepričakovano zadel vratnico. Na odbito žogo je prisebno star-tal Rožič ter jo z ostrim strelom poslal v prečko, od koder se je odbila v mrežo. V nadaljevanju srečanja je Olimpija pokazala dokaj uspešno obrambo in le v 79. min. je zakrivila hudo napako, šest metrov pred njenimi vrati se je sam znašel Žungul, toda njegov strel je neverjetno šel mimo vrat. Domačini so si dokončno zagotovili zmago v 85. m:n., ko se je zaradi nesporazuma v Hajdukovi obrambi znašel Ameršek v zelo ugodnem položaju in je priložnost z močnim strelom tudi izkoristil. Lestvica prve jugoslovanske zvez- ne lige je po osmem kolu zdaj taka : Dinamo, Partizan in Hajduk 12 Sloboda 11 Borne 10 Crvena zvezda 9 Vojvodina, Sarajevo in Budučnost ' 8 Osijek, Rljeka, Zagreb, Velež in Čelik 7 Radnički 6 Beograd in Olimpija 5 Trepča 3 Olimpija bo v prihodnjem kolu i-grala v Zagrebu z Dinamom. Odigrati morajo še tri tekme, in sicer: 12. 10. Sev. Irska - Nizozemska 26. 10. Nizozemska - Belgija 16. 11. Severna Irska - Belgija GLASGOW — V povratni kvalifikacijski nogometni tekmi 7. skupine evropske cone za SP je škotska presenetljivo premagala reprezentanco ČSSR s 3:1 (2:0). Lestvica skupine je sedaj naslednja: . Škotska 3 2 0 1 4 3 4 Wales 2 10 13 12 ČSSR 3 1 0 2 3 6 2 Odigrati pa morajo še dve tekmi, in sicer: 12. 10. Wales - Škotska 16. 11. ČSSR - Wales Nogometna enajsterica Krasa bo tudi letos nastopala v prvenstvu 3. amaterske lige NOGOMET V SOBOTO IN NEDELJO Radnički 105:98 KOŠARKA TRST — Milanska košarkarska e-kipa Xerox je sinoči v prijateljski tekmi premagala tržaški Hurlingham z 92:80 (45:41). O tekmi bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki. Prijateljsko košarkarsko tekmo so včeraj odigrali tudi v Gorici, kjer so doseg'i tak rezultat: Pagnossin (53:40) PAGNOSSIN: Savio 27, Puntin 3, Poletti, Garrett 18, Soro, Turello 6, Fortunato 6, Laing 19, Flebus 22 in Antonucci 4. RADNIČKI: Irkovič '30, Vučinič 14, Šarac 2, Prelevič 15, Mastilovič, Banjanin 4, Morovič 20, Petronjevič, Mirkovič, Zupančič, Milovanovič 13. SODNIKA: Sclauzero in Papa iz Gorice. PON: Banjanin, Zupančič in Morovič. Sovodnje in doberdobska Mladost na jubilejnem turnirju v Mirnu S to prireditvijo bodo počastili 55-letnico mirenskega nogometa V Mirnu potekajo še zadnje priprave za prireditve, s katerimi bodo proslavili 55-letnico začetkov nogometne igre v Mirnu. Grafično podjetje »Soča* iz Šempetra je že natiskalo brošuro z naslovom «55 let nogometa v Mirnu — 1922 - 1977», ki jo bodo dali v javnost v soboto, ko se bo začelo praznovanje. V soboto bo odprtje turnirja s tekmo med doberdobsko Mladostjo in Sovodnja mi. Poleg dveh zamejskih ekip bosta na turnirju, ki se bo zaključil v nedeljo popoldne s podelitvijo pokalov, sodelovali še enajsterici A- HIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIimilllMMIIMIIIHMltllllliiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllMIIIIimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIinilMIIIIimillllllllllllMIIMH ATLETIKA NA POKRAJINSKEM TEKMOVANJE V TRSTU Mladi tekmovalci Adrie so se uveljavili zelo dobro V kategoriji dečkov so dosegli dobre rezultat« - Zelo uspešni so bili (udi borovci V sredo je bilo na stadionu Val maura v Trstu pokrajinsko tekmovanje za dečke in deklice A, B in C kategorije. Tudi na tem tekmovanju so se najmlajši atleti lonjerske Adrie zelo dobro uveljavili, saj so predvsem v C kategoriji večkrat odnesli vsa boljša mesta. K popolnemu zmagoslavju slovenskih atletov so nato pripomogli še atleti Bora ter Levstika. Od najmlajših atletov je treba tokrat pohvaliti predvsem «be!o - mo-’ drega* Vaška Pečarja, ki je z zmago v daljini dokazal, da je v svoji kategoriji letos najboljši v pokrajini, saj mu ni letos ušla še nobena zmaga, bodisi v metu krogle, v daljini kot tudi ne v teku na 50 m. V njem se skriva gotovo veliko upanje Adrie in vse zamejske atletike sploh, saj je fant zelo resen, bodisi na treningih, kot tudi v šoli, predvsem pa mu ne manjka zagrizenosti in resnosti, ki jo je sicer pri njegovi starosti (11 let) bolj redko zaslediti. Izkazali so se tudi «belo-modri* letnika 1967, k' so v daljini zasedli vsa prva tri mesta. V starejši B kategoriji moramo tokrat omeniti Fausta Bonanna, ki je prvič startal na zaprekah, dosegel pa je čas, s katerim bi celo zmagal na pokrajinskem prvenstvu. V A kategoriji se je krepko popravil na 80 m mladi Lonjerc Diego Batič, ki je s časom 10"9 tudi izboljšal društveni rekord. Na zapregah je izven konkurence nastopil Aleksander Zudek, ki je tudi izboljšal svoj osebni rekord za celih 5 desetink, čeprav je tekel v zelo šibki konkurenci. Od borovcev moramo omeniti Lan-gana, ki je z mero 135 cm zmagal v višini, takoj za njim pa je drugo mesto osvojil Peter Zupančič s 120 centimetri. REZULTATI A KATEGORIJA DEKLICE Disk: Izv. konk.: Nugnes Giovanna (Bor) 19,06 m DEČKI Višina: Izv. konk.: Schillani Stefano (Bor) 120 cm 80 m: Izv. konk.: Zudek Aleksander (Adria) 15'T 80 m: 3. Batič Diego (Adria) 10”9 B KATEGORIJA 80 m ovire: 2. Bononno Fausto (Adria) 15”1 Daljina: 1. Geletti (CSI) 4,82 m 3. Lucchini Aleks (Bor) 3,84 m 6. Furlan Peter (Levstik) 3,48 m Višina: 1. Laugan Luigi (Bor) 135 cm 2. Zupančič Peter (Bor) 120 cm Izven konk.: Poljšak David (Bor) 135 cm C KATEGORIJA DEČKI Daljina (letnik 66): 1. Pečar Vaško (Adria) 3,55 m (drugi skok 3,51 m) 2. Paoli Boris (Bor) 3,5k.m (drugi skok 3,49 m) Daljina (letnik 67): 1. Saksida Marko (Adria) 3,17 m 2. Gregori David (Adria) 3,10 m 3. Zudek Alfred (Adria) 3,01 m Višina (letnik 67): 2. Brigadini Fabio (Adria) 95 cm Krogla (letnik 66): 1. Seleš Bruno (Bor) 5,96 m Ruzzier drie in Bohinja. Osrednja proslava bo v soboto ob 18. uri (jug. čas) v Kulturnem domu v Mirnu, kjer bo za pevski program poskrbel Sovodenjski nonet pod vodstvom Zdravka Petejana. Slavnostni govornik bo predsednik Adrie Ivo Vuk, sledila pa bo podelitev priznanj, ki jih bodo podelili tudi pionirjem nogometa in predvojnim igralcem. Med pionirji, ki bodo dobili priznanje, sta tudi Venček Buzin in Ernest Pavletič iz Rupe. Po slavnostnem delu bo še družabno srečanje, na katerem bodo bivši in sedanji nogometaši imelj možnost obujanja spominov na nepozabne dogodke iz svojega športnega udejstvovanja. Organizator — nogometni klub A dria Miren — je za turnir-določil naslednje propozicijef 1. Organizator turnirja je nogometni klub Adria iz Mirna. Turnir bo na igrišču v Mirnu v soboto, 24. in v nedeljo, 25. septembra 1977. 2. Na turnirju nastopajo štiri e-kipe: Adria iz Mirna, Bohinj, Mladost iz Doberdoba in Sovodnje. 3. Spored-turnirja je naslednji: SOBOTA, 24. septembra: 13.30: 'Sovodnje — Mladost NEDELJA, 2.1. septembra 9.30: Adrig — Bohinj 14.30: tekma za 3. mesto 16.00: tekma za 1. mesto (vse po jugoslovanskem času) 4. V tekmi za 1. mesto se pomerita zmagovalca, v tekmi za 3. mesto pa poraženca. 5. Tekme trajajo 2x35 minut, razen tekme za 1. mestoN ki traja 2x40 minut. ' 6. V primeru neodločenega izida ekipi takoj izvajata vsaka po pet enajstmetrovk. Če ostane rezultat še vedno neodločen, ekipi izvajata izmenično po eru> enajstmetrovko do določitve zmagovalca. 7. Vsaka ekipa lahko najkasneje 15 minut po odigrani tekmi vloži pismeno pritožbo, ki jo rešuje turnirska komisija. Komisijo imenuje organizator, njena odločitev pa je dokončna. 8. Vsaka ekipa lahko nastopi z i-gralci, ki so člani kluba. Med tekmo lahko vsako moštvo menja 3 igralce. 9. Izključeni igralec ne sme več nastopiti na isti tekmi, če je bil izključen v predtekmi, lahko nastopi v finalni tekmi, če ni bil njegov prekršek težje narave, o čemer odloči turnirska komisija. 10. Za vsa štiri osvojena mesta priskrbi organizator pokale. Podelitev pokalov bo po končani tekmi za 1. mesto na igrišču. 11. Za vse ostalo veljajo določila pravilnikov NZS in NZJ. . Obeta ste torej lep nogometni praznik, na katerem se bo zbrala pisana nogometna druščina različnih starosti in različnih funkcij v nogometu. Na takih srečanjih si imajo športniki ponavadi dosti povedati in živahnih pomenkov ne bo manjkalo. Zanimiv bo tudi turnir, na katerem bodo nastopile štiri ekipe približno enake kakovosti. Zmagovalca, ki bo prejel največji pokal, j« zato tvegano .napovedovati. To pa bo samo popestrilo turnir in napravilo merjenje moči na igrišču še bolj privlačno. Pokrovitelj praznovanja je tovarna obutv« r‘"oških potrebščin Ciciban iz Mirna. PETER BUDIN DANES IN JUTRI Mladinske igre treh dežel v Gorici Danes in jutri bo Gorica pozori-ščg velikega mladinskega tekmovanja, mladinskih iger, v okviru katerih bodo tekmovali mladinci treh sosednjih dežel: Furlanije - Julijske krajine, Koroške in ijlovenije. To je že četrto tovrstno tekmovanje, katerega organizirajo tri sosednje dežele. Na igrah bo skupno nastopilo pribil jpo 300 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v atletiki, košarki, rokometu, tenisu, namiznem tenisu in streljanju. Ves tekmovalni program bo na sporedu jutri, danes pa se bodo tekmovalci zbrali na mladinskem prazniku, ki bo popoldne na goriškem gradu. V okviru tega praznika bo na sporedu tudi okrogla miza, kjer bo govor o doseženih ciljih in pa o1 bodočih možnostih tekmovanja. V ženskem namiznem tenisu bosta tekmovali tudi dve slovenski igralki. To sta članici zgoniškega Krasa Vesna Doljak in Darma Purič. LONDON — Ameriški avtomobilski pilot Mario Andretti, ki je bil eden od kandidatov, da prevzame pri Ferrari ju mesto Laude, bo v prihodnji sezoni še vedno vozil na lo-tusu. Tako je izjavil predstavnik angleške tvrdke. r~ 13. L J Kitajski I dnevnik __________/ Mao Ce-tung nadaljuje: «Stalin je zagrešil nekaj na-bak tudi do Kitajske. Bil je vir levega avanturizma Vang Minga pred koncem državljanske revolucionarne vojne in Njegovega desnega oportunizma v začetku vojne proti laponski. Med osvobodilno vojno nam najprej ni dovolil resničiti revolucije, češ da je v državljanski vojni nevar-ost uničenja kitajskega naroda Kasneje, ko se je vojna * začela, pa je dvomil o našem uspehu. Ko smo vojno obili, je sumil: da je to zmaga Titovega tipa, in v letih j49-50 je zelo močno pritiskal na nas. Vendar sodimo, a niti to ne zmanjšuje ocene, da so Stalinove zasluge l napake v razmerju 7:3. To je nepristransko stališče 1«, področju družbenih ved in marksizma ter leninizma Orno še naprej preučevali stvari, upoštevaje pravilne teze, i jih je formuliral Stalin. Naš namen je preučevati tisto, ar je del univerzalne resnice. Ob tem pa moramo naše reučevanje povezati še s kitajsko resničnostjo. Če bi samo vtomatično uveljavljali vsako trditev — pa čeprav Mar- Ovo __ bi bilo to katastrofalno. Naša teorija pomeni enot- ost univerzalne resnice marksizma in leninizma ter kon-retne prakse kitajske revolucije. V naši partiji so nekaki nekdaj uveljavljali dogmatizem in mi smo jih takrat Mitizirali. Vendar ostajajo ti ljudje trmasti. Dogmatizem se kaže še zmeraj, bodisi v akademskih ali ekonomskih okoljih.* Potrebno je, da sprostimo svoje energije in povečamo zaupanje ljudstva vase Zopet se zalotim, da sem nestrpen. Obračam strani in začnem brati proti koncu. Prebiram do konca, vendar ne berem vsega. »Kitajska ima dve pomanjkljivosti,* pravi Mao, «ki pa sta hkrati tudi dve prednosti. Prvič: Kitajska je bila polkolonija, ne pa imperialistična država. Zmeraj je bila žrtev tujega zatiranja. Slabo ima razvito industrijo in kmetijstvo. Znanstvena in tehnična raven je nizka. Kljub velikosti našega ozemlja in bogastva naravnih virov, kljub velikemu številu prebivalstva, dolgi zgodovini, knjigam, kakršna je »Sanje v rdeči sobi*, itd., v marsičem zaostajamo za drugimi državami in nimamo razloga, da bi se napihovali. Toda, ker smo bili dolgo sužnji, so nekateri med nami prežeti s čustvi, da je naša država v vsem manj vredna od drugih. Ko tako sklanjamo glave pred tujci, smo podobni Kia Kueju iz romana »Svetišče Fomen,* ki je, ko so ga zaprosili, naj sede, odgovoril, da navadno stoji in ne želi sesti. Potrebno je, da sprostimo svojo energije in povečamo zaupanje ljudstva vase.» Mao Ce-tung se zopet zateka k zgodovini, v književnost, kar je tako značilno zanj. Ob temn da je tako kristalno jasen v izražanju, tako enostavno čist v razmišljanju, tako prepričljiv in prepričevalen v slogu, je Mao vendarle obenem pesnik, literat, ki ne more razpravljati o politiki in ideologiji, ne da bi hkrati razpravljal o literaturi, ne da bi bil hkrati kmet, politik — ideolog in poet. V tem govoru se mi predstavi Mao Ce-tung v vsej svoji enostavni veličini misleca, stratega in revolucionarja, človeka odprtega duha in misli, vse prej kot dogmatičnega. Zares, bil je to velik človek. Na drugem mestu Mao piše: »Naša revolucija ne traja dolgo; čeprav je revolucija 12. leto 1911, že strmoglavila cesarstvo, še preden je to storila Rusija. Vendar takrat še ni bilo komunistične partije, in revolucija se je končala z neuspehom. Ljudska revolucija je zmagala šele leta 1049, več kot 30 let po oktobrski revoluciji. Tudi za to ni razloga, da bi bili posebno ponosni. Sovjetska zveza se loči od naše države. Prvič — carska Rusija je bila imperialistična država. Drugič — ta država je potem doživela oktobrsko revolucijo. Zaradi tega so mnogi Sovjeti domišljavi in preveč napihnjeni. Naši dve pomanjkljivosti pa sta hkrati,* trdi Mao, »prednosti. Rekel sem že,» .piše, »da smo bili revni in »brez vsega*. Revni zato, ker nimamo dosti industrije in ker naše kmetijstvo ni dovolj razvito. Brez vsega, kot nepopisan list papirja, pa zato, ker naša kulturna in znanstvena raven ni visoka. Toda če gledamo perspektive razvoja, to ni slabo. Kajti revni si prizadevajo izpeljati revolucijo. Bogati pa to težko storijo z enako vnemo. Države, v kateri sta znanost in tehnika na visoki ravni, so zelo ohole. Mi smo kot nepopisan list papirja. Ravno to pa je potrebno, če hočeš pisati po njem. Potemtakem sta omenjeni dejstvi za nas prednost. Tudi v prihodnosti, ko bo naša država postala napredna in močna, bomo morali ohraniti revolucionarno stališče, ostati skromni in razsodni, se učiti od drugih in paziti, da ne bomo postali, naduti. Od drugih se moramo učiti ne samo med prvim petletnim načrtom, temveč tudi v več deset petletkah. To bomo morali delati tudi čez deset tisoč let. Kaj je v tem slabega?* Mao končuje govor: »Pretehtal sem deset problemov. V teh desetih odnosih gre hkrati za deset protislovij. Saj svet tudi ni nič drugega kot protislovje. Brez protislovja ni sveta. Naše delo je v tem, da pravilno odpravljamo protislovja. Ko bomo odpravili ta protislovja, pa se bomo morali spoprijeti z novimi protislovji, z novimi problemi. Tako, kot smo pogostoma govorili, pot je sicer vijugasta, prihodnost pa svetla. Prizadevali si bomo mobilizrati vse pozitivne dejavnike, neposredne in posredne, v partiji in zunaj nje, da bi v naši domovini ustvarili močno socialistično državo.*. 1 PREPOVEDANO MESTO, ODPRTO MESTO - Grobnic« dinastije Ming so po naključju odkrili pred kakimi 15 leti, ko se je po hudem neurju na nekem mestu udrla zemlja. Takrat so našli kamen, na katerem je pisalo, da je 50 metrov pod njim grobnica. Odkopali so tudi cesto, ki vodi do nje, ob njej pa stoji nekaj deset kipov živali — slona, kamele, leva, psa — vse v naravni velikosti. Foto: M. G. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotne 25.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 23. septembra 1977 Z« SFRJ Žiro račun 30101-603-45361 »ADIT* • DZS . 61000 Ijubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širine 1 stolpec, viline 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500 legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »" upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. .i i Član italijanskefev Izdaja^^^ZTT 2veze časopisnih jk|| Odgovorni urednik Gorazd Vatel in tiska J založnikov fieg 1 STRANKE FRANCOSKE LEVICE ŠE DALEČ OD SPORAZUMA Obnovitev pogajanj«levega vrha» ni prinesla odločilnih premikov Komunisti, socialisti jn levi radikalci še niso premostili nesoglasij ob vprašanju podržavljenja velikih družb in njihovih podružnic PARIZ — Obnovitev pogajanj za |)o odobljenje skupnega političnega programa francoske levice ni prinesla bistvenih novosti. Tako sta po prvih urah pogovorov, ki so potekali na sedežu KPF, sicer ločeno izjavila tajnik komunistične partije M'«rchais in socialistične stranke Mitterrand. Za leve radikalce in socialiste so komunistični predlogi o podržavljen ju zasebnih podjetij še vedno preobsežni, Marchais pa meni, da je že dovolj popustil, ko je s preko tisoč »zaznamovanimi i menil prešel na nekaj čez sedemsto. Po mnenju opazovalcev pa se je snor med delegacijami treh francoskih levičarskih strank bolj kot na obseg podržavljenja osredotočil na tolmačenje besedila prvega sporazuma. Konec junija 1972 so namreč ko. munistična partija, socialistična stranka in gibanje levih radikalcev podpisali program, ki vsebuje posebno poglavje o nacionalizacijah in sicer »devetih velikih* družb in podjetij. ki so ali v tesni zvezi, ali od njih odvisna. Nesoglasja so nastala prav ob različnem pojmovanju sa- Proces proti Concutelliju in drugim članom »ordine nuovo» PAOLO BIANCHI V HUDI ZAGATI RIM — Pred 9. sekcijo kazenskega sodišča se je včeraj nadaljeval proces proti 132 pripadnikom razpuščene skrajno-desničarske prevratniške organizacije »ordine nuovo» zaradi obnavljanja fašistične stranke. Med obtoženci je, kot znano, iudi zloglasni Pier Luigi Con-rutelli, ki naj bi 10. julija lani lastnoročno umoril sodnika Vit-toria Occorsia. Včerajšnja obravnava je bila toliko bolj zanimiva, ker je pred sodni zbor sedel Paolo Bianehi, fašist, ki mu obtoženi kameradi očitajo, da jih je izdal oz. da je omogočil aretacijo Oeeorsiovega ubijalca in bandita Renata Vallanzasce, ki je bil tesno povezan s teroristi. Bianehi je na vprašanja predsednika Anedde odgovarjal v spoštljivi razdalji do pajdašev, saj so mu ti odkrito zagrozili z »obračunom*. Osrednja točka zasliševanja je bila zagonetka o tem, če je Bianehi zahajal ali ne v stanovanje (Ul. Foraggi, Rim), kjer so sile javne varnosti zajele Concutellija ter zaplenile večjo vsotb denarja (plen Vallanza-seovih roparskih napadov), fotokopirni aparat in lepo količino najsodobnejšega orožja. Po-prašani je odločno zanikal, da bi kdaj koli bil v tem stanovanju, kaj šele, da bi vedel, od kod denar in orožje. Concutelli ni bili tega mnenja: »Stanovanjske ključe mi je izročil prav Bianehi.* Mario Rossi, ki je osebno najel stanovanje (»zato da bi se na štiri oči shajal z dekletom*), je predsedniku potrdil, da Bian-chi laže in da ga je v resnici, poprosil za ključe, češ da bi se tudi sam v tem stanovanju rad srečal z zaročenko. V resnici pa je redni gost »bunkerja* postal neki Piero Ambrosi, »o katerem sem šele pozneje zvedel, da gre za Concutellija*. Bianehi je Rossijeva izvajanja kajpak zavrnil, vendar je bil znova postavljen na laž, ko .je Anedda zaslišal obtoženca Gio-vannija Ferorellija. »Milanski prijatelji, med temi Vallanzasea in Rossano Cochis (banditova »desna roka*, op. ur.), so me naprosili,* jc dejal Fcrorelli, »naj jim priskrbim ponarejene osebne dokumente in stanovanje. Odpotoval sem v Rim, kjer sem se preko njegove zaročenke Isabelle Vetrani seznanil z Bianchijem in ta je pristal na mojo prošnjo. Stopil je v stik z. Vallanzasco in mi pisal v Milan, da je vse urejeno in da se bo odtlej sam pogajal z zainteresiranimi.* To dejansko pomeni, da je Bianehi priskrbel banditom oz. fašistom Rossijev« stanovanje. Ferorelli, ki je že na začetku zasliševanju opozoril predsednika Aneddo, da zanika vse svoje izjave florentinskemu preiskovalnemu sodniku Corrieri-ju (ki raziskuje ozadje Occor-siovega uboja), je nato demantiral, da bi kdaj koli govoril o potrebi po stanovanjih za skrivanje fašističnih prišlekov iz Španije. Proces se nadaljuje danes dopoldne z zasliševanjem obtoženca Saveria Sparapanija. (dg) nom «Union de la GaUche* maščuje sedaj. Že takrat je marsikdo opomnil, da se pogajalci o tej točki niso izčrpno pogovorili in da hi znalo priti do različnih tolmačenj. Vsekakor pa so program podpisali po dolgih in težkih pogajanjih, ki so se zavlekla skozi celo noč in je splošna politična ocena prevladala nad u-gotovitvijo o delnih pomanjkljivostih. Vendar pa tedenski predah ni zamašil vrzeli med nasprotnima interpretacijama, vsaj sodeč po izjavah udeležencev. Marchais, ki je kot go stitelj spregovoril in predočil nove, nekoliko omiljene komunistične predloge, je v krajšem razgovoru ocenil socialistični načrt; za skrajno o-mejevanje sporazuma iz leta 1972. Socialistični tajnik Mitterrand p>a je v televizijski oddaji obtožil komuniste. da skušajo vsiliti nov načrt, kajti ko «bi uresničevali prvotnega ne bi bilo nikakršnih težav*. Po mnenju tako socialističnega kot komunističnega tajnika je pot do podpisa še dolga in težavna. Ob tej nespodbudni ugotovitvi pa je razveseljivo dejstvo, da so levi radi kalci, socialisti in komunisti spet sedli za pogajalno mizo. Neodgovorne odločitve, ki bi imela za Francijo dalekosežne posledice, da za vedno pretrga sodelovanje med strankami francoske levice si poč ne upa prevzeti nihče, (bp) BRUSELJ — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti je nakazala izreden finančni prispevek v višini 4 milijonov računskih enot (okoli 4 milijarde lir) za odstranitev posledic ujm v Italiji in Franciji. Gre za ciklon, ki je opustošil obsežno območje Toskane in povodnji, ki so hudo prizadele jugozahodno Francijo. Italiji pojde 1,2 milijona računskih enot, in sicer izrecno za pogozdovanje. Pristojni dejavniki bodo nadzorovali, kako bo denar porabljen. ča predsedoval Marjan Osolnik, je prisostvoval tudi predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman, o stanju od nosov med državama in o značilnosti vatikanske zunanjepolitične aktivnosti pa je poročal veleposlanik SFRJ pri Sv. stolici Zdenko Svete. Komisiji sta ugotovili, da so odnosi med SFRJ in Sv. stolico ure jeni. Zanje so značilna podobna, na nekaterih Dodročiih celo identična stališča do zelo pomembnih svetovnih vprašani, zlasti problemov miru, vendar pa sta med drugim poudarili, da Vatikan, kljub po prejšnjim zagotovilom cerkveno -pravno še ni uskladil škofijske meje katoliške cerkve na mejnem področju meti Jugoslavijo in Italijo z določili ratificiranih jugoslovansko - italijanskih sporazumov, pxxlpisanih v Osimu. Na seji so tudi obravnavali delo nekaterih jugoslovanskih - italijanskih komisij za uresničevanje o-simskih sporazumov. ' IZ CELICE LONDONSKEGA S0DISCA OD MANIANA DO CORNA Dl ROSAZZO Akrobatski beg mednarodnega goljufa V nedeljo četrto tekmovanje Pier Luigija Torrija in dveh pajdašev Razpečeval je delnice družbe, ki naj bi upravljala neobstoječe rudnike Jugoslovanska vlada o odnosih z Italijo BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Dobroslav Čula-fič, med vprašanji jugoslovanskih odnosov s tujino obravnaval tudi odnose z Italijo. Podpredsednik Be-rislav Šefer je poročal o svojih nedavnih pogovorih v Rimu, kjer je imel več srečanj s predstavniki i-talijanske vlade. Kot pravi sporočilo vladne seje. je zvezni izvršni svet ugotovil, da sta obe strani v pogovorih izrekli enaki stališči v zvezi z nadaljnjim razvojem sodelovanja med državama. Ker se je Šefer v Rimu pogovarjal tudi o sodelovanju Jugoslavije z evropsko gospodarsko skupnostjo, so na seji poudarili, da je glede poti, po kateri naj bi dosegli čim hitrejše uresničevanje skupne izjave Jugoslavije in EGŠ iz lanskega decembra, potrebno bistvena vprašanja urediti v novem sporazumu, ki ga bo treba skleniti prihodnje leto in ki naj bi bil, kot so menili, vsestranski. Razprava o odnosih med SFRJ in Vatikanom LJUBLJANA — Skupna seja komisije izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti in komisije SRS za odnose z verski mi skupnostmi ki je bila v sredo, je bila v celoti posvečena odnosom med SFRJ in Vatikanom. Seji, ki ji je v odsotnosti Rudija čačinovi- LONDON — Pier Luigi Torri, ki je obtožen prevare, je včeraj z dvema pajdašema zbežal iz celice stavbe »Thames Magistrate Court». Kako je zbežal in kdo mu je pomagal, je še stvar raziskave, vsekakor je gotovo, da je bil beg skrbno zamišljen in še bolje izveden. Za njim in pajdaši ni namreč nobenega sledu. Torri, 43-letrii »poslovni človek*, je že nekaj časa v rokah londonske policije, ki ga obtožuje prevare s prodajo delnic domnevne družbe »Metal Research*, ki naj bi izkoriščala rudnike v Kanadi, o katerih ni ne duha ne sluha. Torri je s svojo spretno tolpo prevaril številne Italijane, Američane in Južnoameriča-ne, predvsem s pomočjo lažne banke, ki je izstavljala seveda pira v tako lažna jamstva. Pred dnevi je londonski popoldnevnik «Evening Standard* objavil vest o širokopotezni akciji Scotland Yarda. ki je hotela razkrinkati tolpo goljufov iz krogov italijansko - ameriškega podzemlja. Popoldnevnik, ki sicer ni navajal imen, je nekoliko nejasno sicer,-omenil tudi možnost veze med goljufijami in zamenjavo «umazane La Malfa na poti v Peking Včeraj jc odpotoval v Peking predsednik republikanske stranke Uk« La Maifa, ki se bo v spremstvu zuna njepoliličnega izvedenca PRI Balta-glie in na povabilo pekinškega »ljudskega zavoda za zunanjo politiko* zadržal na Kitajskem dva tedna. Na letališče Flumicino je La Mallo poleg drugih pospremil svetnik veleposlaništva LRK v Rimu Wang Čuan pin (na sliki), ki je izrazil željo po poglobitvi prijateljskih stikov med državama. (Telefoto ANSA) ga* denarja kot sad ugrabitev. Tonijeva dejavnost je sprožila preiskavo tudi v Milanu, kjer je sodna oblast na podlagi izsledkov Scotland Yarda izstavila Torriju sodni poziv zaradi prevare z obto-žilnimi elementi in združevanja v kriminalistično tolpo. V preiskavo je b'l zapleten tudi znani mladi mi lijarder, ki je seveda za davčno u pravo navaden revež, Franco Am brosio. Zadeva se je še bolj zaple tla po vlogi odv. Enza Santora proti inšpektorju Scotland Yarda zaradi klevetanja in prijave enega izmed osumljencev, Carla Moise Silvere, ki je obtožil milanskega sodnika dr. Pietra Forna kršitve preiskovalne tajnosti. Londonski popoldnevnik je organizacijo goljufije pripisoval »finančniku mafije* Meyerju Lenskemu, ki pa je za rešetkami v ZDA. Funkcionarji Scotland Yarda so sicer potrdili obstoj preiskave o »širokopotezni prevari v raznih državah, med katerimi je tudi Italija*, vendar niso potrdili suma o povezavi med ugrabitvami in »očiščevanjem* odkupnin. V Londonu aretirane osumljence so občasno pripeljali pred sodnika, ki ic na zahtevo Scotland Yarda vsakič potrdil pripor. To se je zgodilo tudi včeraj, ko je moral Torri skupno z Antoniom Papaio, Umber-tom Frascatijem, Robertom Papa-lio in Mariom Bejtonom pred sodnika v »East End», kamor so jih pripeljali iz zapora v Brixtonu. Iz sodne dvorane so vse odpeljali v celico, kjer so Torri in pajdaši najprej prelomili že prej prežagan drog ventilacijskega rova in se po njem povzpeli do strehe. Za izvedbo načrta so se morali povzpeti drug na drugega, kar se je tudi zgodilo Toda po begu Torrija, Antonia Pa-lie in Frascatija, so se policaji zavedli poskusa in nemudoma posegli. Robertu Papalii in Bertonu so preprečili beg, drugi trije pa so bili že na strehi, skočili s 5 m višine do parkirišča, kjer sta jih čakala dva avta, ki sta z vso hitrostjo odbrzela proti pristaniškemu delu mesta. Po begu je britanska policija o-dredila strožje nadzorstvo na leta liščih, železniških postajah, v pristaniščih in tudi na cestah, vendar o pobeglih ni bilo nobenega sledu. Akrobatski način bega bo ponov no sprožil polemike v britanskih krogih in posebno še o «mafia con nection*, to je o povezavi pobeglih z italijansko - ameriškim podzem ljem. Pier Luigi Torri je prišel navzkriž s sodno oblastjo že 1972. leta v Ri mu, ko je bil znan kot filmski producent. Torri je namreč tedaj pri javil policiji, da se Paolo Vassallo lastnik znanega nočnega lokala »Number One*, bavi s prodajo mamil. In res je policija odkrila v Vas sallovi kopalnici in v njegovem avtu majhne doze kokaina. Vassalla so seveda aretirali, vendar je dokazal svojo nedolžnost. Proti Torriju so tedaj uvedli postopek zaradi kleve tanja in avgusta istega leta so ga v Monacu, kjer je preživljal počitni ce i-i svoji jahti, aretirali in ga izgnali v Italijo. Nekaj časa je presedel v zaporu, a si je spomladi na slednega leta izposloval začasno svobodo. Poleti je moral znani «play boy» pred sodnike, ki so mu prisodili leto dni zapora za lažno pričevanje, tri leta za klevetanje in seveda še leto dni policijskega nadzorstva. Ker je zadeva prešla v pristojnost prizivnega sodišča, ki se še ni izjasnilo, je To-ri ostal na svobodi in se lotil bolj donosnega posla, kar pa mu je izpodletelo. (md) ne oblasti izgnale iz Rodezije ameriško katoliško samostansko sestro Janiče McLaughlin. Nuna, ki je doma iz Pittsburga v Pennsjdvanii, je prejšnji teden pred sodiščem potrdila, da simpatizira s temnopoltimi gverilci, a je zanikala, da bi bila kakorkoli v stiku z njimi. Zemlja v Furlaniji se še vedno trese TRST — Včeraj se je zemlja v Furlaniji zopet tresla, in to dvakrat. Po izračunih tržaškega eksperimentalnega geofizikalnega opazo-vališča je bil epicenter prvega potresnega sunka ob 9. uri 51 min. 43 sek. oddaljen 96 km od seizmološke postaje pri Briščikih, a e picenter drugega ob , 12.23’28"4 je bil 102 km daleč. V obeh primerih strokovnjaki zaznamovali 4,5 stopnje po Mercallijevi lestvici, kar ustreza 3,1 stopnje po Richterju. Prvi potres (403. po tragediji z dne 6. maja lani) so najbolj občutili prebivalci Spilimberga in okoliša (Pordenon), drugega pa zopet ljudje iz pordenonske pokrajine ter prebivalstvo Karnije. Epicenter je bil tako zjutraj kot po 12. uri pod hribom Verzegnis, torej približno ravno tam. kjer je bil tudi ob močnem potresu 17. septembra. Tokrat ni bilo posebnega preplaha, čeprav so, denimo v Spi-limbergu, mnogi zapustili domove Izvedenci so mnenja, da gre pri vseh teh sunkih za nadaljevanje ustalitvenega procesa v zemelj ski skorji, odkar je lanski majski potres povzročil toliko človeških žrtev in neprecenljivo gmotno škodo. SALISBURY — Ker je v svojem dnevniku zabeležila, da bi se, če bi bila temne polti, pridružila borcem za osvoboditev ozemlja, so sod ......milim.i........................................ ČETRTO NADALJEVANJE MEMOARSKEGA IZŽIVLJANJA ANNELIESE Opravičevanje in hvalisanje Herberta Kapplerja «Moji spomini, če bi jih objavil, bi marsikomu zagrenili življenje» mostojnosti, oziroma odvisnosti ma-‘ lih podjetij in podružnic. Komunisti istovetijo z «matično hišo* katerokoli jjodretre, kjer velika družba nadzoruje 51 odst. delnic, za socialiste jc ta meja znatno višja (98 odst.). Od tu torej tolikšne ražlike v' številu podjetij, ki bi morale po mnenju sogovornikov preiti pod javno u- pravo. Naglica izza petih let se čla- MILAN — »Feldmaršal Kesser-ling se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da našem odredil aretacije vseh, moji varnostni službi znanih, italijanskih partizanskih vod' teljev. 10. julija 1943, po izkrcanju zaveznikov na Siciliji, me je povabil v svoj urad in mi rekel’ Kappler, prišli so. Od tega trenut ka dalje odgovarjate osebno za varnost mojih ljudi. Kar se je zgodilo kasneje je treba • razumeti kot posledico ogromne odgovornosti, ki so jo naprtili na moja ramena.* Tako se začenja, prvič po begu iz Celia, osebni poseg Herberta Kapplerja v četrtem nadaljevanju spominov njegove žene Anneliese, ki ga objavlja tednik «Oggi*. Bivši esesovski polkovnik se ne’ spu šča v podrobnosti beea. «Ni bilo ravno . najbolj pošteno* pripominja kriminalec, »spraviti v zadrego stražarje v vojaški bolnišnici Ce lio, ker si tega niso zaslužili. Vendar obstajajo, včasih, v življenju taki položaji, ki moralno opravičujejo tudi akcije te vrste.* širno poslužuje svojih osebnih spominov na kariere in let ječe, «Na univerzi v Stuttgartu sem študiral*, pripoveduje vojni zločinec, »prirodoslovne vede in se vpisal v pru sko policijsko akademijo, katero so 1937. letg preimenovali v «šolo firerjeve varnostne policije*. Iz oddeika kriminalistične tehnike u-kademije so Kapplerja, pripoveduje Kappler, poslali v nemško ambasa do v Rim, kjer je, tako se v svo-jih spominih hvali esesovski pol 'kovnik, vpeljal dobro organizirano in močno obveščevalno mrežo, ki je v kratkem odkrila najbolj znana imena - Ilegalnih voditeljev odporniškega gibanja. O stikih z esesovcem Walterjem Rederjem. kateremu bodo skušale, po vesteh iz krogov izraelske obveščevalne službe, nacifašistične skupine utreti pot v . . . svobodno Nemčijo, pravi Kappler, da je bilo napisanega marsikaj netočnega. Ni res, da ga je tika! niti ni res, da bi od njega zahteva) vojaški pozdrav. Ker so se njuni interesi razhajali, pravi Kappler o V nadaljevanju se Kappler ob- «Bubiju», kakor Rederja imenujejo. se nista imela o čem pogovarjati. «Mnogi me sprašujejo, če bom kdaj pisal spomine. Moji spomini bodo marsikomu zagrenili življenje*. piše Kappler. «ker bi lahko osvetlil mnoge reči, na katere je precej ljudi že popolnoma pozabilo*. Anneliese in Herbert Kappler sta še vedno gosta prijateljice, ki jima je dala na razpolago vilo nekje na Saksonskem nedaleč od Sol-taua. In prav to prijateljico Anne liese omenja v svojih spominih ne samo. ker ji je našla zatočišče, temveč tudi. ker - jo je prav ona opozorila na »samotnega jetnika v Gaeti*. Začela mu je pisati in kmalu sta se zaljubila. Pred begom se je spomina na oriiateliico ki občasno oddaja med poletjem sobe. Nanjo se je obrnila in ta ji je takoj nudila zatočišče, čeprav je imela v vili še hekaj gostov Tako je Herbert Kappler našel varno zatočišče nedaleč od radovednežev. Spočetka ga je Annelie se hotela spraviti v bolnišnico, vendar se .je zaradi sovražnosti ..nekega zdravnika premislila: »Nepri- čakovano* pripoveduje Anneliese «se je pojavil starejši zdravnik Bil je besen. Vem kdo ste. ji jezno rekel. Nočem biti zapleten v to zadevo.* In tako je bila Anneliese prisiljena zateči se k prijateljici, ki ii je rade volje odprla vrata svoje vile. (md) Ameriška jedrska podmornica zadela ob morsko dno CAGLIARI — Ameriška mornarica je sporočila, da je jedrska pod mornica «Ray». ki pripada šestemu •ameriškemu brodovju v Sredozemskem morju, v torek zjutraj zadela ob morsko dno, pri čemer so bili trije člani posadke lažje ranjeni. Podmornica je z lastnimi sredstvi doplula do pomorskega oporišča Maddalena. Glasnik ameriške mor narice je sporočil, da jedrski re aktor pri nesreči ni bil odškodovan in niti ne ladijski motor. DAMASK — V poslednjih 48 urah so v Siriji zaznamovali nadaljnjih 59 primerov koleričnega obolenja, s čifner se je skupno število bolnikov po izbruhu epidemije junija dvignilo na 3.200. Strašni bolezni je doslej podleglo 72 oseb, a po nekaterih dru gih virih naj bi teh bilo 82. za trofejo Stalfette partizane V nedeljo, 25. t.m., bo četrto tekmovanje v hoji za trofejo «Staffette partigiane*. Tekmovanje razpisujejo videmski pokrajinski odbori ANPI, APO in ANED. Pot bo vodila iz Man-zana in se bo nadaljevala skozi Pre-mariacco, Čedad in Dolenje, končala pa se bo v kraju Corno di Rosaz-zo. Start bo v Manzanu ob 9. uri, kjer bo na Trgu Municipio krajevni župan dal znak za začetek. Pot bo nato vodila skozi Sottomonte in Or-sario, v Premariaccu pa bo predaja štafetne palice na trgu pred spomenikom padlim. Iz Premariacca proti Čedadu bo pot vodila skozi Ponte Romano, Bivio Iplis, Iplis, Bi-vio Rocca Bernarda in Galiano. V Čedadu bo predaja štafetne palice prav tako na Trgu Resistenza, nasproti spomeniku. Od tod bo pot vodila skozi Bivio Cialla in skozi Pra-potno vse do Dolenjega, kjer bo predaja štafetne palice pred gostiščem Tre Spiedi. Od tod bo pot vodila skozi Bivio Veneč, Ruttars in mi- mo križišča za Krmin ter dalje skozi SanfAndrat vse do kraja Corno di Rosazzo, kjer se bo tekmovanje zaključilo na Trgu Julia. i Tekmovanje se bo začelo, kot rečeno, ob 9. uri, zaključilo pa približno ob 11.30. Med Manzanom in Premariaccom znaša razdalja 9,5 km, do Čedada je 10 km, od Čedada do Dolenjega 10,5 km, od Dolenjega do Coma di Rosazzo pa nadaljnjih 9,5 km. Ob 14. uri se bo v Cornu di Rosazzo formiral sprevod, ki bo s Trga Municipio odšel na krajevno pokopališče, kjer bodo položili venec pred spomenikom padlim partizanom. Ob 14.30 pa bo na Trgu Julia nagrajevanje udeležencev. Tekmovanja se bodo udeležili atleti športnega združenja Libertas iz Vidma, nadalje skupine tekmovalcev ANPI iz San Giorgia di Nogaro, skupina tol-meškega združenja Ivo šport ter skupina G. S. Julia Carnia IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMMIHHIIIIIIIIIimMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIimilllMIIIIIMIIIIIVaiimilllllllHIMlIlN NEPRESTANO IN NARAŠČAJOČE VRENJE V JETNIŠNICAH Čase rta: beg šesterice iz zapora Zadušen upor kaznjencev v Latini Skozi luknjo na stropu do strehe, nato pa z višine 30 m po zasilni »vrvi na cesto Med vstajo je 106 zapornikov povzročilo 50 milijonov lir škode - 50 premeščenih CASERTA — Italijanske kaznilnice, ki postajajo čedalje nevarnejše leglo prevratništva zaradi zmotne politike pristojnih oblasti na področju javnega reda, so bile včeraj znova prizorišče silovitega izbruha nasilja. Medtem ko je iz jetnišnice Santa Maria Capua Ve-tere (Caserta nedaleč od Neaplja) pobegnilo 6 zapornikov, je nastal v Latini upor, med katerim so kaznjenci dobesedno opustošili no tranjost poslopja: le kar najodloč ne.jši poseg policistov in orožnikov je preprečil hujše, saj je bila tudi nevarnost, da «izbere svobodo* nad 100 jetnikov, pri čemer pa bi nedvomno prišlo do krvavih spopadov s silami javne varnosti. Skupinski beg iz tukajšnjih zaporov je bil izpeljan okrog polnoči. Šesterica, ki .je bila zaprta v eni in isti celici, je nagrmadila drugo na drugega ležišča, se povzpela do stropa, v njem izvrtala luknjo, splezala na podstrešje, od tod skozi loputo na streho ter se nazadnje z višine 30 m spusti ( la s pomočjo ustrezno privezanih rjuh ter odej na cesto, kjer je pobegle čakal pajdaš v avtomobilu mini minor. Tedaj je bežeče zapazila straža s kaznilniške terase: v zrak je možakar izpustil nekaj rafalov iz brzostrelke, kar je ubeglim nare kovalo, da ne zamujajo časa z avtom in da rajši izginejo kar peš. V resnici so vozilo rdeče barve pustili na mestu, po vsej verjetnosti pa jih je nedaleč od jetnišnice čakal drug avto. Pobegnili so: 26-letni Antonio Cuomn iz Castellamareja di Stabia /obsojen na 3 leta ječe zaradi izkoriščanja in spodbujanja k prostituciji). 31 -letni Raffaele Ferrara iz Palme Campania (v zaporu zaradi bega iz neke druge kaznilnice), 23-letni Giuseppe Serra iz Toneja del Greco (soditi bi mu morali zaradi tatvin, poskusa ropa in umora). 24-letni Raimondo Heleno iz Sassarija (3 leta zanora zaradi prekupčevanja z mamili) 25-letni Giovanni Civita iz Andrie (8 let zaporne kazni zaradi ropa in nedavnega poskusa bega iz jetnišnice) in 26-letni Salvatoro Gal-liano iz Bitonta (zaprt zaradi sleparstva). Kaznilnica Santa Maria Capua Vetere v istoimenskem kraju blizu Caserte je ona najbolj natrpanih v državi. Uradno ima prostora le za 290 zapornikov, tik pred begom šesterice pa je bilo v njej kar 350 ljudi. , Povod za . vstajo v jelnišnici v Latini (.južno od Rima med An-ziom in Terracino) je dala protestna akcija dveh zapornikov, ki ju je razjaril sklep sodišča o odlogu procesa proti njima. Priložnost je izkoristila ožja skupina «sotrpinov». ki se ji je na mah pridružilo kakih 100 jetnikov (dejansko torej vsi kaznjenci). ' Zabarikadirali so se v drugem nadstropju stavbe in skušali vdreti na streho, še poprej pa so popolnoma razdejali celice in druge prostore z opremo vred. Med drugim so uničili 70 televizijskih sprejemnikov. Poznejši pregled škode je pokazal, da znaša ta okoli 50 milijonov lir. Po nekaj urah se .je zbralo v pritličju .jetnišnice in okoli nje 250 policijskih agentov ter karabinjerjev pod vodstvom polk. Alibertija. Slednjemu gre zasluga, da se je upor zaključil brez hujših posledic, saj je kaznjence znal pregovoriti, naj se ne lotevajo nadaljnjih ne- umnosti, ki bi jili drago stale. U-porniki so se v nekaj minutah vrnili krotko v celice, predpoldne pa jih je bilo 50 od skupno 106 pre meščenih v druge kaznilnice. Pobudniki vstaje Franco Sinesi. Nicola Martinelli, Angelo Casulat-ti, Agostino Ciancia ter Enzo Pa-ja so se tako znašli v zloglasnem «lagerju» na otoku Asinara ob se vernozahodnem delu Sardinije, drugi pa v Cagliariju. Sassariju. Ori-stanu, Palermu, Trapaniju, Calta-nissetti, Enni. Volterri ih S poletu-Premestitev jc bila izpeljana v spremstvu 120 karabinjerjev. Še vest o osamljenem uporniku v neapeljskih zaporih Poggioreale-Michele Catalano (23 let) je splezal na streho poslopja in dejal, da ostane tam. dokler ne bodo sodniki na novo proučili obtožnice; Delati mora namreč račune zaradi ropa in poskusa umora: sam zatrjuje, da je nedolžen, (dg) MED POSKUSOM ZASILNEGA PRISTANKA Pri Bukarešti strmoglavilo madžarsko letalo: 29 žrtev Na tupolevu 134 je bilo 53 potnikov - Uvedena preiskava BUDIMPEŠTA - Vladni krogi so sporočili, da je blizu Bukarešte strmoglavilo madžarsko dvomotorno reakcijsko potniško letalo, pri čemer je bilo ubitih 29 oseb. Nesreča se je pripetila v sredo proti večeru. Gre za tuftolev 134 sovjetske izdelave, ki je bil last madžarske letalske družbe »Malev*. Vozil je na redni progi Istanbul - Budimpešta. Na krovu je imel 53 potnikov in 8 članov posadke (vsega lahko takšno letalo sprejme 65 do 80 ljudi). Nad romunskim ozemljem je verjetno nastala na letalu okvara, zaradi česar sta prvi in pomožni pilot sklenila zasilno pristati na letališču v Bukarešti. To jima .žal ni u-spelo in letalo sc je zrušilo. Nadrob nejših vesti ni, drži pa, da so pristojni dejavniki uvedli preiskavo. Med 29 žrtvami je 10 madžarskih, 7 turških in 5 zaiiodnonemških državljanov, vendar niso mogli doslej še nikogar istovetiti. Od 24 jetnikov. ki go sc rešili z lažjimi ozi- roma hujšimi poškodbami, je $ Madžarov, eden pa je Turek, (dg) Gana in Zambija za rešitev rodezijskega vprašanja LONDON — Gana bo podprla P°’ bude Anglije, da od varnostnega sv£ ta OZN zahteva imenovanje poseb' nega predstavnika generalnega taj' ništva, ki bi lahko skupno z angl*:' škim komisarjem izposloval pr®^1’ nitev spopadov v Rodeziji. To je P?’ trdil ganski zunanji minister P0**’' Roger Felli angleškemu predstav' niku Foreign Offica Davidu OwnU' Predsednik Zambije Kenneth K*Pj da se je prav tako pozanimal P_ angleškem premiere Jamesu Call® ghanu o načrtih, s katerimi bi PM. šilih' k odstopu rodezijskega Pre° sednika Jana Smitha.