1 Leto XIV. ! Štev. 98 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-<7 UPRAVE: 25—67 In 28-«7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 30. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena 1 din 1*— | Italija je vedno pripravljena Glasovi italijanskih listov o dolžnostih in ciljih Italije v sedanji vojni — Odmev imenovanja Dina Alfierija za italijanskega veleposlanika v Berlinu — Zavezniki ne bodo dali Staliji nobenega povoda za poslabšanje odnošajev RIM, 30. aprila. Ass. Press. Glavni urednik dnevnika »La Stampa« je objavil v svojem listu vodnik, v katerem pravi med drugim, da je stališče nevtralnosti v tej vojni za Italijo popolnoma nesprejemljivo. Tako stališče je doživelo že leta 1915. neuspeh. Nevtralna more ostati samo ona država, ki ima omejene interese, toda Italija je imperij in ima svetovne interese. Ako bi Italija stalno ostala nevtralna, bi to pomeiiilo, da se je sama odrekla svojemu položaju velesile. Problem nevtralnosti za Italijo sploh ne obstaja, ampak samo problem ekspanzije, dočim o imfamnem Versaillesu sploh ni več treba izgubljati besed. Blokadni ukrepi v Suezu in Gibraltarju spominjajo Italijo vsak dan znova, da je njeno življenje odvisno od razpoloženja zaveznikov, ki ji dajejo enkrat več, drugič pa manj svobode. Toda Italija potrebuje stalno svobodo in širino oceanov. Kot nasprotnica hegemonije ne more dovoliti na Sredozemlju nobene hegemonije. Vrata Sredozemskega morja morajo biti stalno odprta. Zato pričakuje, da bo sedanja vojna odstranila vse nepravičnosti s Sredozemlja, ki ne bo več ječa Italijei Uro in minuto, kdaj bo Italija aktivno nastopila, bo določil Mussolini, ki edini bozna vse elemente, ki so potrebni za presojanje najugodnejšega trenutka za uresničenje pravičnosti na Sredozemskem morju. Italija je vsa vedno pripravljena odzvati se Mussolinijevemu pozivu. Nov govor urednika Ansalda RIM, 30. aprila. Exange Telegraph. Glavni urednik Cianovega lista »11 'Iele-grato« Vitorio Ansaldo, je imel znova govor po radiu, v katerem je med drugim dejal, da so italijanski vojaki prepričani, da bo zmagala Nemčija. Izjavo, katero je podal pred 14. dnevi in v kateri je naglasil, da Italija v tej vojni ne bo mogla ostati stalno ob strani, so potrdili tudi govori Mussolinija, Grandija in drugih pri zasedanju fašistične korporacijske zbornice. Mi zato čakamo na navodila in smo na nje pripravljeni, ker pomenijo usodo Italije in vseh Italijanov. lijanskega veleposlanika v Berlinu, dosedanji berlinski veleposlanik Attolico je pa premeščen za poslanika v Vatikanu. To imenovanje tolmačijo tu kot dogodek velikega pomena, ker je Dino Alfieri znan kot eden najvnetejših zagovornikov italijansko-nemškega sodelovanja. Tudi v Berlinu pozdravljajo prihod Dina Al- znak važnih dogodkov pri utrjevanju osi Rim-Berlin pa tolmačijo tako v Rinui kakor v Berlinu tudi prihod princa Ilessen-skega v Italijo. Princ Hessenski je zet kralja Viktorja Emanuela in je sodeloval tudi pri sklepanju zavezniške pogodbe med Rimom in Beriinom ob priliki ustvar janja znane politike osi. Zavezniki ostanejo previdni LONDON, 30. aprila. Ass. Press. Dasi stoji Anglija, kakor seveda tudi Francija, na stališču, da se dajo na prijateljski način urediti vsa nesoglasja z Italijo, prevladuje vendarle v zadnjem času prepričanje, da prevelik optimizem v tem oziru ne bi bil umesten. Tako v Londonu kakor v Parizu je znano, da so italijanske zahteve, za ceno katerih oi se eventuel-no hotela postaviti na stran zaveznikov, tako velike, da jih pod nobenim pogojem ne bi bilo mogoče uresničiti. Kljub teinu zatrjujejo- na poučenem mestu, da bo nadaljnje zadržanje Italije odvisno še vedno od splošnega mednarodnega in vojnega položaja. Zaradi tega zavezniki trenutno ne bodo storili ničesar, kar bi utegnilo odnošaje med njimi in Italijo še poslabšati. Sovjeti o strateškem položaju MOKVA, 30. aprila. Exchana;e Telegr. Sovjetski organ »Trud« se ukvarja z Bywartejevim razmotrivanjem strateške ga poožaja Italije in pravi, da položajni tako preprost, kakor s| ga on teoretično zamišlja. Dasi je angleška in francoska mornarica po številu močnejša, mora vendarle računati tudi z iedijansko bojno mornarico, ki predstavlja resno silo. K temi: pa je treba dodati še italijansko boino letalstvo, ako hočemo dobiti jasno Diplomatska okrepitev osi RIM, 30. aprila. Reuter. Dosedanji ita-lflerija in pravijo, da prihaja v trenutku, lijanski poslanik pri Vatikanu in bivši ko se usoda Italije in Nemčije še tesneje minister Dino Alfieri je imenovan za ita-1 kakor doslej veže na skupno cilje. Kot izenačenje bojnih til na Norveškem Nemci ne poročajo- o nobenih večjih operacijah — Zavezniki poročajo o ustavitvi nem* ikega napredovanja in uspešnem napadu na letališče v Sfavangerju NEMŠKO POROČILO BERLIN, 30. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Podprte po letalstvu, ki posega v boje na kevpnfem In ovira sovražna premikanja za fronto, se naše operacije na Norveškem nadaljujejo tečno Po izdelanih načrtih. Tudi pomlrjevanje v notranjosti Norveške se nadaljuje. Za-Plenjenjenih je, bilo šest baterij s skupno 24 topovi in vso potrebno munidjo. Dalje smo zasedli neko tovarno dinamita. Ob obrežju osrednje Norveške sta bili zadeti dve angleški križarki. PraV tako smo zadeli 11 sovražnih transportnih ladij s skupno tonažo 50.000 ton. Del ladij ie bil uničen. Pri Lesjaskopu smo uničili tri sovražna letala na tleh. Dve nemški letali se pogrešata. Na zahodu nobenih dogodkov. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 30* aprila. Exchange Telegr. Po poročllb is? Norveške se je zaveznikom posrečilo spraviti tja ža tako veliko Število bojnih letal, da se je mogla pričpti No samo uspešna obramba zavezniških Postojank pred nemškimi letalskimi na-Padi, ampak prehajajo zavetniki tudi lahko sami v ietalsk! napade na nemške Postojanke. To je povzročilo, da so Rogale nemške letalske akcije že bolj red-ko. Glede ostalega položaja je treba nanositi, da postajajo boji okoli Tronhjema vt(lr.o srtiiicjšl. Zaveziriki so dobili nove 'floJns o! repitve tudi na tsm odseku ki Se bo, kakor vse kaže, spremenil v glav-"o norveško bojičče. Vsasut nadaljnje na- prave tako želo, da je letališče popolnoma neuporabljivo, NORVEŠKO POROČILO HELSINKI, 30, apr. Havas. Norveško poveljstvo javlja: Nemška letala so krožila nad Moldom ob Romšdaiskem fjordu in ga bombardirala. Sredi mesta je škoda velika, ne ve se še, koliko je ljudskih žrtev. Eno nemško letalo se je v plamenih zrušilo. Dva člana posadke sta se ubila, ostale so zajeli. AH Alesundu se je moralo spustiti večje število nemških bombnikov. V Presalu sta se zrušila dva angleška bombnika, ki sta se vnela. Na morju je došlo do večjega spopada med norveškimi in nemškimi ladjami ter letali. Na neki norveški ladji je izbruhnil požar. LONDON, 30. apr. Havas. Norveške čete preprečujejo napredovanje Nemcev v dolinski pregradi južno od Trondhjema Zavezniki so gospodarji položaja na že- lezniški progi od Dombasa do Stiirena. Slednja postaja je važno sttikališče dveh železniških prog, ki vodita z jugovzhoda v Trondhjem. Nemci se trudijo, da bi z vzhodne smeri, na črti od Rdrosa, Tyn-seta In AIvdala preko gnra dosegli te progo. Več planinskih naselij so zasuli z bombami. POROČILO ANGLEŠKEGA LETALCA LONDON, 30. apr. Havas. Šef neke letalske eskadrilje, ki se je udeležil operacij na Norveškem, od kar so se tam izkrcali zavezniki, je dejal, da oh obali Skandinavije neovirano plujejo le angleške in francoske ladje. Nikjer ni opazil nemških podmornic In sovražna letala niso mogla napasti nobenega konvoja, ki je bil v spremstvo vojnih ladij. Več kot 12 krat smo leteli nad Stavangcrjem in Bergenom, streljali iz strojnic in odvrgli zažigalne bombe. Velika vodna letala Nov predlog za kontrolo po Donavi BUDIMPEŠTA, 30. aprila. Exchangc Telegraph. Kakor je znano, je bilo sklenjeno na beograjski konferenci zastopnikov Madžarske, Jugoslavije, Romunije in Bolgarije, ki se je sestala 17. aprila, da bodo omenjene države same in vsaka na svojem odseku skrbele za nadzorstvo nad varnostjo plovbe po Donavi. S tem je bil odklonjen predlog, po katerem naj bi pre Dedovanje Nemčev je tu nemogoče, ker j vzela kontrolo nad veletokom posebna z;n ": ~ če'o itn i 'o mečnih po- nemška policija. Zdelo sc je, da je s tem C • Siovr :ju '; -n n pa p.Tp-fo tudi že vpračnnje dokončno rešeno, toda ka-0 u ialnvo izvr-' rambol dveh ladij ob ustju Donave, ki je d i' n: . • f-r. ledišče v bil po dosedanjih preiskaval naključje, je i.i ui.lc-.o pri tem vse na- «1 povod, da je Nemčija poslala madžar- ski vladi nov predlog za uvedbo skupne kontrole na Donavi, pri kateri bi sodelovala tudi Nemčija. Ta predlog je bil dostavljen madžarski vladi z zahtevo, da ga ona sporoči dalje ostalim trem zainteresiranim vladam. Madžarska vlada je to tudi storila in dostavila v Beogradu, Bukarešti in Sofiji predlog za uvedbo take kontrole na 120 km dolgem odseku pred in po železnih vratih. Kakšno stališče bodo zavzele prizadete vlade, trenutno še ni znano, na vsak način pa je treba ugotoviti, da je vprar-inie ; ontrole na Donav stopilo zopet v ospredje. podobo o položaju na Sredozemlju. — Predlog za zaprtje Sueza in Gibraltarja je dvorezen nož. Italija tega ukrepa ne bi občutila tako, kakor zavezniki, ker bi zaprtje teh dveh morskih ožin pomenih zk nje blokiranje njihovih najvažnejših prometnih poti. Dalje opozarja list na močne italijanska utrdbe na otokih, zlasti na Panteleriji, ki leži sredi najtesnejšega preliva Sredozemskega morja med Evropo in Afriko. »Sunderland« so ostvarila v mnogih manjših fjordih svoja oporišča, od koder je mogoče operirati .proti sovražniku. V nekem fjordu so ti hidroavioni potopili neko nemško podmornico. BRAVURA ANGLEŠKA LETALCA LONDON, 30. apr. Havas. Ko se je neko angleško voc.no letalo tipa »Sunderland« zadržavalo v nekem norveškem zalivu, ga Je napadlo 12 nemških bombnikov. V cikcak-črti je uspelo hidroav!onu, da je ušel nemškim bombam in se dvignil v zrak. Kapitan vodnega letala je bil med napadom na neki bojni ladji. Uspelo mu je vzleteti, se pribiti skozi nemške bombnike, pristati pri hidroavionu in se ukr-cati. V zraku se je vodno letalo spustilo v boj in sestrelilo-en nemški bombnik tipa »Messerschmitt«. ■mt BASTIANIN! italijanski poslanik v Londonu, je imel z lordom HaIlfaxom daljši posvet ŠvOu o... o o., s© Jo i vi 'vLP ] Na Angleškem in Francoskem presojo po9oža' se o sivarno n koman2ei|j Ls'©v niso optimistični — Italijanski tisk poroča o tež;.:h položajih na norveš^h bs Iščih LONDON, 30. apr. Havas. Listi posvečajo glavno pažnjo dogodkom pri Trond-hqemu. Britska poročila dajejo premalo vpogledov v poedinosti. Zato z nestrpnostjo pričakujejo izjav predsednika vlade. Komentarji listov niso tako optimistični, kakor so bili ob priliki uspehov na morju minuli teden. Nemško prodiranje je sicer ustavljeno in prihajajo nova po-jaeenja zavezniških čet. Tudi ameriška javnost se zelo zanima za vesti s fronte. S posebnim interesom spremljajo diplomatsko aktivnost sovjetske Rusije in Italije. Imenovanje Aliierija za novega poslanika v Berlinu se smatra kot še tesnejše približanje Italije k Nemčiji, ker je Al-fieri znan pristaš narodnega socializma. Listi naglašajo, da je treba pred svetom kakor v korist Anglije same preprečiti za- sidranje Nemcev na Norveškem. Zavezniki so odločeni, da to store. Kljub lokalnim neuspehom bo šel operacijski načrt dalje. Nemčija ima pred seboj dvojni cilj, polastiti se rudišč, odnosno poti do njih in obenem napasti Anglija z boka. Nemško letalstvo, ki ni računalo na tak odpor, mora zdaj v veliki meri uporabljati svoje zaloge bencina. »Daily Mail« in »News Chronicle« zahtevata povečanje zrako-plovne proizvodnje ter nabavo potrebnega materiala v USA. Pritegne naj se k sodelovanju tudi mlajša generacija. Političnemu edinstvu med Anglijo in Francijo je treba dodat; tudi narodno, kajti med obema državama obstajajo v tem po gledu še velike razlike. RIM, 30. apr. Stefani. Diplomatski urednik agencije piše, kako so zahodne sile, potem ko so jih Nemci z bliskovito ak cijo na severu prehiteli, širile po svetu ! vesti o veliki taktični pogreški Nemčije. Zdaj mora angleški tisk v zvezi z vojno strategijo zaveznikov na Norveškem ugotoviti le izredno naglo prodiranje Nemcev od Osla k Trondhjemu. Francoski tisk na-glaša, kako da so Nemci s svojim bliskovitim sunkom zavzeli najprej najvažnejša strategičns luke in letalska oporišča, medtem ko so zavezniki navezani pri izkrcavanju na majhna pristanišča in zalive. V zvezi z vsem je tudi bilo nenadno sklicanje zavezniškega vrhovnega sveta. An-gleško-francoski korpus, ki je stalno izpostavljen nemškim zračnim napadom, je v težkem položaju. Ali se bodo morali umakniti iz južne Norveške ali pa z žrtvami držati izpostavljene položaje. STOCKHOLM, 30. apnla. DNB. Vpisovanje novega šved^cega po ojila v zne-cku 50 milijonov švedskih kron, namenjene obrambi domovine, je v/ilo po vsej državi uspešno zaklničero. Kralj Gustav in ostali člani doma so darovali 590.000 švedsk‘h kron. Intervencija Rosile STOCKHOLM, 30. aprila. Reuter. Kakor poroča »Aftonbladet«, se je sovjetska vlada zavzela s posebno intervencijo v Berlinu za ohranitev nevtralnosti in nedotakljivosti švedske. Ne izključuje se možnost, da ni sovjetska vlada storila podobnega koraka tudi v Londonu in Parizu. Kakor pa poročajo naknadno iz Londona, tamkaj ni bilo nobenega takega sovjetskega koraka in tudi veleposlanik Sovjetske zveze Majski je izjavil, da za kako tako intervencijo ničesar ne ve. Demografski podatki e MmM TRST, 30. apr. »II Piccolo« razpravlja v posebnem poročilu o demografskem položaju Primorske in ugotavlja, da v dveh izmed petih primorskih pokrajin število prebivalstva glede na rojstva nazaduje, v ostalih treh pa je prirastek tudi minimalen. Celokupni prirastek na vsem Primorskem znaša komaj 0.3 odst. Po pokrajinah je položaj tak: Reška pokrajina izkazuje vpadek 5.8 odst., tržaška 1 odst., zadrska prirastek 0.7, puljska 0.3, goriška pa 5.8 odst. K temu je pa treba pripom- niti, da izkazujejo podeželski kraji reške pokrajine še vedno prirastek, čeprav neznaten, ogromno nazadovanje "cele pokrajine za —5.8 odst. gre zato v glavnem na račun mesta Reke, kjer je odstotek nazadovanja še dosti večji. Prav tako izkazuje tržaška okolica prirastek, nazado-vnje —1 odst. pa daje Trst s še večjim odstotkom. Iz tega sledi, da izkazuje prirastek pri rojstvih samo slovensko in deloma hrvatsko prebivalstvo. Vojna živcev se je polegla CEJRIH, 30. aprila. »Neue Zurcher Zei-tunge poroča iz Budimpešte: Zdi se, da je prebrodena faza vojne živcev, ki je bila zadnja dva tedna dosegla vrhunec. Mnogoštevilne vesti, ki so se v tem času pojavljale, so se izkazale večinoma kot napačne, zato so »jile brez trdne podlage tudi razne na njih grajene kombinacije. Solidarnost podonavskih držav se kaže posebno v donavskem režimu, za katerega je dal iniciativo romunski zunanji minister Gafencu. Razen tega se je izkazalo, da imajo vse redarstvene varnostne odredbe o kontroli nad tujci povsod iste smeri m cilje. Sovjetski odgovor Angliji LONDON, 30. aprila. Havas. Sovjetski poslanik v Londonu, Majski je ob tekal včerajj popoldne lorda Halifaxa. Pravijo, da je izročil Majslki britskemu zunanjemu ministru odgovor svoje vlade na angleško ponudbo glede obnove trgovinskih paga- PRUSKA DRŽAVNA KNJIŽNICA BERLIN, 30. aprila. DNB. Pruska državna knjižnica je sestavila bibliografijo vseh del, ki se nanašajo na mednarodne znanstvene kongrese. Samo prva zbirka vsebuje veliko zbirko mednarodnih medicinskih kongresov, iki jih je brlo že 1000. PASIVNA OBRAMBA NA ŠVEDSKEM STOCKHOLM, 30. apr. Havas. Na Šved skem je bil izvršen popis vseh oseb od 16. do 70. leta, ki pridejo v poštev za pasivno civilno obrambno službo. VOHUNSKA ODDAJNICA V LUXEM-BURGU bUXEM>BURG, 30. aprila. Havas. Preiskava v zvezi z odkritjem tajne radiofonske oddajnice v Luxemburgu je ugotovila, da je bila v službi vohunstva proti zaveznikom. Na slikarski razstavi L. Perka in H. Pečariča, v Beli dvorani Sokolskega doma, so razstavljeni motivi h Prlekije, Kiunjsike in Istre, kar zbuja med obiskovalci precejšnje zanimanje. Razstava ostane odprta vključno do 5. maja. Mariborska napoved: Oblačno in nestanovitno vreme, toplota se ne bo mnogo izpremenila. Včeraj najvišja temperatura 15.0, danes najnižja 0.9, opoldne 9.6. Padavin od včeraj, 0.9 mm. janj. Anglija namerava prevzeti kolikor mogoče ruskega izvoza, ki je usmerjen v Nemčijo ter povečati uvoz r-uskega blaga. Izgled a, da je Moskva odgovorila na prvo točko negativno, pripravljena je pa pogajati se glede poživitve trgovinskih odno-šaijev z Veliko Britanijo. Chamberlain še ns bo poroči LONDON, 30. aprila. Havas. Izvedelo se je, da je malo verjetno, da bi ministrski predsednik Chamberlain mogel podati danes poročno o položaju na Noveškem. Njegovo poročilo bo najbrže odgodeno. Včeraj se je Chamberlain sešel z voditelji opozicije Atileejem, Greenwoodom in Precyjem Harrisom, katerim je poročaj o najnovejšem položaju vojnih operacij. ^ i zaprli Finsk’ zalv STOCKHOLM, 30. aprila. Ass. Press. Svojetcka zveza je položila na vzhodnem Baitn morske mine, s katerimi je popolnoma zaprla potv Finski zaliv vse od Estofl ske do Finske, čemu so bile te mine položene, ni bilo doslej še mogoče izvedti. VARČU SKLEP AMERIŠKEGA SENATA WASH!NGTON, 30. apr. Havas. Senat je izglasoval in izročil predstavniškemu domu zakon, s katerim se pooblašča pred sednik republike, da v primeru potrebe uredi transakcije na denarnem tržišču. To naj velja posebno za primre vojne. Zastop nikom tiska je finančni minister Morgen-thau dejal, da je zaradi tega sklepa se-nata in dane fupnice Roseveltu zelo zadovoljen. DVE HULLOVK IZJAVI VVAS11INGTON, 30. aprila. Ilavas. Cordell IIiill je predstavnikom liska dejal, da pričakuje iz Mehike odgovor na ameriško nolo glede izkoriščanja petroleja, ki je bil v rokah ameriških delniških družb. Na vprašanje. kaj namerava napraviti USA glede na izjavo norveškega predsednika vlade v parlamentu, da je neka nemška transportna ladja plula pod ameriško zastavo, je Hull dejal, da mu o lem ni ničesar znanega, zato ne more dali konkretnega odgovora. ODLIKOVANJE NEMŠKEGA DELAVCA BERLIN, 30. aprila. DNB. General von Brauchitsch je odlikoval z železnini križcem delavca Hoffmanna, ki jc na zahodnem bojišču s prisotnostjo duha rešil pred eksplozijo 1G0.000 litrov bencina in bližnje strojne naprave. E S T O \ S K A—N E M ČIJ A REVAL, 30. aprila. Celrli dopolnilni dogovor med Estonsko in Nemčijo, ki je bil dosežen po trgovinskem in plovnem sporazumu 13 .marca v Berlinu, je bil 25. t. m. podpisan in je takoj stopit v veljavo. LETALSKI KARAMBOL NORFOLK, 30. aprila. Ilavas. Med poletom sla trčili dve vodni letali vojne mornarice. Eno letalo se je v plamenih zrušilo, radiotelegrafist sc je ubil, pilot pa rešil s padalom. Drugo letalo sc je srečno vrnilo na svoje mesto. SPOMIN NA OBRAMBO RIMA RIM, 30. aprila. Stefani. Rimski listi se spominjajo 30. aprila 1849, ko so junaški garibaldinci branili Rim pred francoskimi četami. DVE SMRTNI OBSODBI VOHUNOV PARIZ, 30 .apr. Stefani. Vrhovno voj-no sodišče je obsodilo na smrt zaradi špljonaže švicarskega državljana, novinarja Carmen Morrisa in nemškega državljana Fritza Ehrlena. NEA1ŠKO-MADŽARSKA POGAJANJA BUDIMPEŠTA, 30. aprila. MTI. Uradno javljajo, da so bila od 26. do 29. t. m. v Budimpešti pogajanja med nemškimi in madžarskimi delegati glede izmenjave blaga in načina plačevanja. Podpisan je bil protokol o novi ureditvi medsebojnih trgovinskih stikov. PROMET TRSTA Z AMERIKO TRST, 30. apr. Stefani. V razmahu nekaj ur sta odplula iz tukajšnje luke dva prekooceanska parnika. S tem^ je bila otvorjena prekomorska proga s Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Motorna ladja »Vulcania« je krenila v Južno Ameriko, prekomornik »Roma« pa v New York ITALIJANSKI OBISK V NEMČIJI BERLIN, 30. apr. DNB. Član vrhovnega fašističnega sveta in predsednik Do-polavorov, Capoferri, je v spremstvu dr. Leya prispel iz Rima v Augsburg. DOPUSTI NA HOLANDSKEM AMSTERDAM, A' apr. Reuter. Jutri bo stopil v veljavo posebni zakon za dajanje periodičnih dopustov v vojski. Tako bo mogoče poslati na dopust le desetino vpoklicancev. Ker ima trenutno Holandska pod orožjem 350.000 rezervistov, bo odšlo lahko na nujna dela le 35.000 dopustnikov. PO FINSKI DEMOBILIZACIJI HELSINKI, it' apr. DNB. Vsi vojaki, ki so sodelovali v vojni, so pozvani, da vrnejo vojni material vojaškim oblastem. ,Sloga nam je potrebna že zaradi mednarodnega položaja!" Svarilen govor dr. Krnjeviča v Dubrovniku — Pogajanja v Moskvi se razvijajo normalno DUBROVNIK, 30. apr. Generalni tajnik HSS, dr. Juraj Krnjevič je imel v Dubrovniku važno konferenco s prvak: HSS. Med drugim je v svojem nagovoru naglasil, kako »so mnogi menili, da bo banovina Hrvatska le kratkotrajna. Toda, mi se vse bolj utrjujemo v njej. Sloga nam je potrebna že zaradi mednarodnega položaja. Prilike v svetu so težke. Ne smemo biti slepi in zaprtih oči za to, kar se dogaja zunaj nas. Vse se razvija tako, da ni nikjer prave sigurnosti. Videli ste mlade in stare države, kako padajo kakor jabolka. Včeraj so še bile, za tri dni jih ni bilo več. Evropa preživlja težko moralno krizo. — Nas Hrvate, pa naj bo še težja, ne sme najti razcepljene. Kdor hoče, da bi prišel sem tujec, ta jfc izdajalec hrvatskega naroda in je treba proti njemu temu primerno postopati.« MOSKVA, 30. aprila. TASS javlja: goslovanska gospodarska delegacvia pnspela v Moskvo v torek ob V'- 15. Ju- je Na stavnik »Inturista«, ki jc bil postavljen na razpoloženje gostom od ravnateljstva v Odesi in je spremljal Jugoslovane do Moskve. V Kijevu je delegaclio pozdravil predstavnik krajevnega sovjeta Vošolenski, ki jc prav tako spremljal delegacijo v Moskvo. Sovjetske oblasti so stavile jugoslovanski delegaciji na razpolago spalni vagon. Potovali so pr>d najboljšimi prilikami. Na moskovskem kolodvoru je pozdravil delegate pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Kuharov. Navzoč; so še bili podpredsednic Državne banke Mišutin, vršilec dolžnosti šefa oddelka za zunanje sporazume pri komisariatu zunanje trgovine, Prokuronov in višji uradnik tega odseka Esekin. Takoj po prihodu je sprejel delegate komisar za zunanjo trgovino. Prva konferenca je bila v četrtek od 18. do 19. ure. Vodja jugoslovanske delegacije dr. Djordjevic se je zahvalil komisarju za zunanjo trgovino Mikoljanu za prisrčni sprejem in pažnjo, izkazano na vsej vožnji po Rusiji. Nato je poudaril obojestranske ;nte- nieji v Tiraspolu jo jc pozdravil y»ed-lrese glede izmenjave blaga. Po dr. Djor- d je vidu je g. Obradovič pojasnil tehnično stran pogajanj in način, kako si zamišlja njih potek. Mikoljan je v odgovoru naglasil potrebo sporazuma in obojestransko korist. Na drugi seji je bilo precizirano stališče jugoslovanske delegacij« do bodočih trgovinskih stikov. Na kraj« konference je Mikoljan pozval goste, da prisostvujejo proslavi prvega majnika-Zvečer so se jugoslovanski delegati v spremstvu komisarja za zunanjo trgovino udeležili predstave »Pikove dame« v Veliki operi. Razgovori se razvijajo nof* malno in lahko se reče na temelju dosedanjih posvetov, da obstaja obojestran* sko razumevanje potreb obeli držav. BUDIMPEŠTA, 30. apr. Po privatni informaciji »Uj Nemzedelka« je Stalino^ zaupnik, Budanov izjavil na strankinj konferenci v Leningradu, da Rusija n interesirana na tem, da prevzame kaki" šno koli vlogo v sedanji vojni. Sovjetska politika hoče normalizirati gospodarske odnošaje z vsemi državami, posebno Š® s sosedi. * Senator Večeslav Vilder: Od centralizma k federaciji, po federalizmu k unitarizmu Posnetek govora poslevodečega predsednika SDS na konferenci v Ljubljani — Za boljšo izgraditev Jugoslavije je treba stranke prilagoditi novim razmeram — Napredni Slovenci( ki so sedaj eliminirani iz vsedržavne politike, naj se pridružijo kmečko-demokratski koalicij] »Ne prihajamo k vam, da povečamo število članov naše stranke. Naš prvi stik z vami ima večji značaj. Želeli bi, da v težkem internacionalnem položaju najdemo predstavnike vseh strank na enem zboru, da si pogledamo oko v oko in podamo bilanco o zadnjih -20 letih. Zamisel naše stranke se je rodila tedaj, ko se je rodila Jugoslavija. Leta 1913 sem bil izvoljen v hrvatski sabor, bil sem delegat v budimpeštanskem parlamentu, član hrvatsko-srbske koalicije, ki je vodila 12 let najboljšo politiko. Naša stranka je v okviru srbsko-hrvatske koalicije imela vse zmožnosti v sebi, ustvarjati in upravljati državo. To dejstvo nam je ustvarilo Jugoslavijo brez kakih krvavih pretresljajev, ker je že ona bila v nas, preden je stopila v življenje. Skupaj s slovenskimi naprednjaki smo šli v Beograd in prosili, naj Beograd prevzame politično vodstvo vse države. Ne samo to, direktno smo forsirali, naj bo Beograd centrum in voditelj države. Forsirali smo tudi, naj se v državi ustvari enotna in velika demokratska stranka, ki bi prinesla narodu vse dobrine takratnih pojmov v demokratizaciji naše države. Mi se nismo plašili ne samo podpirati, temveč tudi ustvarjati najhujši centralizem, po katerem smo hoteli priti do unitarizem. Po 20 letih borbe, upov in razočaranj smo pa prisiljeni, ne več po pogrešenem centralizmu, temveč po federalizmu priti do unitarizma. Zal se je zgodilo tako, priznavamo te napake, ali te napake smo zakrivili vsi, ker smo vsi verjeli v ideal tega našega dejanja. Vidi se, da ne more človek ostati v politiki dosleden in dogmatičen enemu političnemu idealu. Temveč, stvar dobre politike je, da se znajo stranke prilagoditi novim razmeram, ne da bi opustile načelne politične Ideje. To je bil primoran storiti Svetozar Pribičevič, ko je 1927. ustanovil s pokojnim Stjepanom Radičem kmečko-demokratsko koalicijo, s katero se je poskusilo ustvariti ono, kar ni bilo mogoče po prejšnjih metodah. Ravno takrat pa, ko bi bili morali Slovenci držati z nami eno linijo, ki bi bila absolutno odločilne važnosti za nadaljnji politični napredek v državi in s tem v korist nas vseh — jaz si upam trditi, da bi v tem primeru do diktature sploh ne bilo prišlo — so nas Slovenci zapustili. Pozabili so, da ne bi smel biti Beograd to, kar je bila Budimpešta ali Dunaj, kjer se je morala voditi oportunistična politika, da se je vsaj nekaj doseglo. Leta 1927 so se zedinili Sv. Prlbičevič, St. Radič in J. Jovanovič v skupno demokratsko fronto, ki je imela namen, dobiti na vodstvo države najboljše od najboljših, najčistejše od najčistejših, krat-komalo hoteli smo selekcionirati vse naše politično zastopstvo v vodstvu države. Vodstvo tega velikega bloka se je ponudilo Ljubi Davidoviču. Blok bi bvl takrat predstavljal močno število poslancev, ker je imel Davidovič 67 mandatov, St. Radič 65 in mi 23. Davidovič pa je odrekel, SDK je ostala sama. Da ni bilo zasluge Prlblčevlča, t. j. SDS v KDK, ko se je pritegnil Radič k pozitivnemu delu za demokratizacijo In obstanek (e države .bi bila po 1. VIII. 1928 nastala po dogodkih v skupščini katastrofa. Značilno je, da niso padli streli na Radiča, dokler je bil separatist, temveč je bil ubit takrat, ko je usmeril svoje delovanje v dobro države. Videlo se je takrat, da vidovdanska ustava ni bila sreča za Jugoslavijo. Iskal se je izhod iz te situacije. Sv. Prlbičevič, kateremu so očitali najhujSI centralizem, je bil tisti, 'tl le kategorično odbil diktatorska pooblastila, ki so mu jih nudili v teh težkih časih in jih )e pozneje dobil Peter ŽIvkovič. Rekli so mu. kakor vrag Kristusu na stolpu: »Vse bo tvoje, napravi kakor znaš. samo pokloni se nam t, j. beograjski kliki« Prlbičevič ie ostal dosleden In prav v teh težkih časih je prišlo do razcepa, vsi so nas zapustili, dr. Korošec je šel v vlado kot notranji minister, slovenski demokrati so pristali na diktaturo. Vse smo podvzeli, da pridobimo slovenske demokrate za. politiko Zagreba in da se z nami strnejo, braneči demokracijo proti diktaturi. Tajno smo pobegnili iz Zagreba, da se sestanemo z njimi, toda vse je bilo zaman. Zapustili so nas in zaradi tega so imeli samo v eni stvari prav, t. j., da je res diktatura predolgo trajala. Posrečilo se jim je ohraniti nekakšne svoje ustanove in podjetja, marsikatera osebna zadeva je bila ugodno rešena in rezultat? — Nagrado smo dobili mi, ker je nam dal čas prav, a njih danes ni. S tem, da so Slovenci pristali na diktaturo, so se izločili iz politike, ker diktatura ni politika. Diktatura je direktno ogrožala sam obstoj države in mi smo bili tisti, ki so kot ostanek od razbite stranke Slovencev držali nacionalno linijo naprej, četudi v velikem trpljenju in brez pomoči tistih, ki so bili prej s tolikim navdušenjem za nacionalne ideje z nami. Leta 1932 smo obkoljeni s policijo sestavili resolucijo, v kateri smo izjavili, da ni dovolj, da se diktatura zamenja z demokracijo, temveč je potrebna preureditev države na. federativni podlagi. To je bila poteza korajže, da se reši država iz nevzdržne situacije in da možnost obstoja. Mi smo bili takrat veza med HSS in Srbijo, dokazati smo hoteli s tem, da imamo našo državo radi, da smo njeni čuvarji, prav tako kot Srbi. Ž njo smo hoteli pridobiti vse srbijanske dobro in demokratsko misleče elemente, da nam pomagajo v naši borbi proti takrat vladajoči stranki. Če bi bili vsi ti že leta 1927 z nami, ne bi bilo mogoče, da se je leta 1932 govorilo o federaciji, ki je bila nujna posledica diktature. Čim dalje je diktatura trajala, tem večji so bili nasipi med Beogradom in Zagrebom. Končno se je nam leta 1937 z vsemi demokratsko čutečimi politiki iz Srbije posrečilo objaviti resolucijo, v kateri se zahteva ukinitev vidovdanske ustave, sklicanje ustavotvorne skupščine in sprejeti novo ustavo. Kakor veste, so bile dvakrat volitve, 1935. ko smo se borili proti Jevtiču, leta 1938 pa proti Stojadi-noviču. Obakrat smo izšli iz borbe kot zmagovalci, kar je tudi po .zadnjih volitvah priznal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, češ, JRZ je bitko izgubila. Niti leta 1935 niti 1938 niso bili ideološko z nami Slovenci, kljub temu, da so resolucijo leta 1937 podpisali vsi demokratski elementi v Srbiji t. j. Aca Stanojevič, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Ta- Zivljenje mornarjev ima svoje posebne zakone, kajti morje preoblikuje človeka po svoje, osvoji ga in gospodari nad njim. To življenje so opisali že mnogi pisatelji, predvsem angleški in ameriški, v novelah, romanih in dramah, toda malokdo tako brezobzirno naturalistično, kakor Američan 0’NeiM v svoji drami »Ana Christie«, katero igra sedaj naše mariborsko gledališče v režiji g. Vladimirja Skrbinška. Menda se ne motim, ako trdim, da je »Ana Christie« najbolj naturalistično odrsko delo, kar smo jih doslej videli v Mariboru. Včasih je ta naturalizem celo preoster, preveč brutalen, dasi opažamo na drugi strani v njem tudi neke elemente romantike, kakor zveni to morda na videz paradoksalno. ko se je moglo zgoditi, da so ob zgodovinskem dnevu 26. 8. 1939, ko je bil med predsednikom vlade in dr. Mačkom, t. j. SDK, podpisan sporazum, bili Slovenci eliminirani. Dve slovenski garnituri sta obsedeli nekje v kotu in lahko razmišljata o tem, kdo je bolje služil Beogradu in da je velik moralni uspeh na strani teh, ki so kljub abstinenci na vladnih poslih rešili obstoj države in zbrali leta 1938 pri volitvah okrog sebe večino Srbov in Hrvatov. Slovenija je po volitvah nadalje zastopana od ene teh dveh garnitur, ki nista vodili politike, temveč politikantstvo. S sporazumom samim od 26. 8. 1939 je sicer JRZ po lastnem priznanju izgubila bitko, po njihovem pojmovanju pa dobila moč v Beogradu. Ko je šlo za podpis sporazuma, je Cvetkovič mislil, da ga bo podpisal samo dr. Maček_ za HSS. Ta je pa izjavil, da ga podpisuje za SDK, odnosno KDK. Tako smo demokrati preprečili, da vsak od obeh partnerjev t j. Srbov in Hrvatov vleče na svojo stran in povzročili, da je Jugoslavija s pritegnitvijo Hrvatov k pozitivnemu delu dobila svojo dušo Mi gledamo na to dejstvo, pred katerim pade vse drugo, s ponosom. Pri volitvah leta 1935 so bili vsi Srbi, ki so volili dr. Mačka, »izdajalci«, ker je Maček poudarjal svoje hrvatstvo, medtem ko je Beograd poudarjal jugoslovanstvo. Ko pa so postali Hrvati po sporazumu Jugoslovani, kar je dr. Maček na-glašal na banketu v beograjski patrijar-hiji, je pa Beograd zopet zahteval, da postanejo Srbi to, kar so bili pred diktaturo t. j. Srbi, a ne Jugoslovani. Srbski narod pa je naglasil: To smo, kar smo postali, nazaj ne gremo! Jugoslavija začenja nov, velik razmah svoje državne politike. Vsi, ki so za čim boljšo izgradnjo države, morajo v politično ospredje. JRZ je s tem sporazumom napravila zadnji poizkus, da se obdrži na vladi. Ali s tem, da je Cvetkovič izjavil da so bile zadnje volitve izgubljene za JRZ, je obenem priznal, da je JRZ mrtvorojeno dete. JRZ ne predstavlja večine Srbov, tako, kakor nedvomno predstavlja dr. Maček večino hrvatskega naroda in SDS večino Srbov v prečanskih krajih. JNS pa, ki je videla v osebi generala Petra Živkoviča uresničenje svojih lastnih diktatorskih hotenj, je po njegovem odstopu, ko je zamenjal sabljo z dežnikom, izvolila tega predstavnika diktature za predsednika svoje stranke in s tem obdržala svojo legitimacijo. Zato'ta stranka ne more več priti na vlado, ker toda v globini njene duše je vendarle ostala še duševna in srčna čistost, ki jo prevzame v trenutku, ko ji čudežna usoda pripelje na pot ladijskega kurjača Mata Burkeja. •Boj med umazano preteklostjo in hrepenenje po čisti bodočnosti pa je prav zaplet in razplet vse te naturalistične ameriške drame. Zmaga etike nad nemoralo je njeno globlje bistvo in idejno poslanstvo. Režiser g. Vladimir Skrbinšek je to bistvo dobro doumel in ga v svoji režiji močno poudaril, kakor se je tudi stilno držal pisateljeve poti. Tako nam je ustvaril tudi igralsko naturalistično podano odrsko delo, ki spada nedvomno med najmočnejše ustvaritve našega mariborskega dramskega odra. V tem stilu je ustvaril tudi inscenacijo. Naslovno vlogo Ane Christie igra gdč. Elvira Kraljeva z močno naturalistično karakterizacijo, z vsemi atributi zunanje surovosti, pa tudi notranje čistosti in dobrote. Pri tem mora obvladati celo skalo razpoloženj, ki se ji v celoti posrečijo. To je markantna kreacija. Neverjetno realistično verno oblikuje tudi Važno fe, da zobe temeljito očistimo ne samo zjutraj ampak tudi vsak večer, predrto gremo spat. z ob n a pflsta se tudi diktatura ne bo več povrnila. Ta stranka iz današnjega položaja nima izhoda. Po mojem mnenju sta bila ne samo največja slovenska temveč tudi jugoslovanska politika, pokojna dr. Krek in dr. Žerjav, ki sta imela pravilne državniške poglede na ves naš jugoslovanski problem. Povem vam, in to bi tudi potrdil moj tovariš Kosanovič, da smo samostoi-neži gledali na pok. dr. Žerjava kot naslednika Svetozarja Prlbičeviča. Žalostno je, da je prišlo šele po tolikih zmedah v mednarodni situaciji in neposredni nevarnosti vojnega požara do sporazuma med Srbi in Hrvati. Zato pa je treba, da se tega zgodovinskega dejstva udeležijo vsi, kar je med varni naprednimi Slovenci najboljšega, da se tako na naši skupni poti strnemo za izgraditev nove, močne Jugoslavije, v kateri je država nad strankami in njen dobrobit nad vse. Zato se sprostite okovov, ki so vam jih v Sloveniji nadeli vaši politični zastopniki, doprinesite vse svoje sposobnosti, svojo kulturo, in svoje dobrine, da nam pomagate v boju za politično preureditev države, ki se mora izvesti. S tem, da sodelujete z nami, boste prispevali svoj najboljši del za združitev demokratsko mislečih ljudi. Na ta način boste politično zastopani v centrumu na velikem delu za utrditev Jugoslavije. Takrat ne bo potrebno, da se čuječnost obmejnega naroda zbuja s papirnatimi pozivi, temveč bo po vzgledu male Švice skočil ves narod pod orožje, ko zadoni plat zvona.« Glasilo SDS za Slovenijo Akcijski odbor Samostojne demokratske stranke za Slovenijo je začel izdajati »Poročila« kot samostojen periodični list, ki bo izhajal po potrebi. V prvi številki »Poročila« piše novi list pod uvodno besedo: »Začasno morejo pisati naši tovariši le v mariborski dnevnik »Ve-černik«, ki želi biti svobodna napredna politična tribuna, ne pa političen list ene stranke. Samo radi tega in samo v tem okviru so nam sedaj njegove strani gostoljubno odprte. Ker pa hočemo o svoji delavnosti obveščati tudi one širše ljudske vrste, katerim »Večernik« ni pristopen, smo se odločili tiskati ta »Poročila«, v katerih bomo ponatiskovali pomembnejše članke naših tovarišev iz »Večer-nika«, deloma pa bomo v njih podajali strankina obvestila mesto posebnih okrožnic.« ga. Mileva Zakrajškova drugo propadlo žensko, Marthy Owenovo. Še skoraj bolj brezobzirno naturalističen je v celotni igralski koncepciji podan čolnar Christopherson, oče Ane Christie, v interpretaciji g. Pavla Koviča. Christo-phersonovo osebnost, notranjost in zunanjost ter zlasti še pijanost, bi težko mogel podati kdo tako naturalistično in do vseh detajlov prepričevalno, kakor on. Četrti lik iz te družbe je kurjač Mat Burke g. Vladimirja Skrbinška. To, kar nam podaja, je do podrobnosti preštudirana in tudi notranje res doživljena igra. Mimo teh štirih likov, na katerih sloni vse dogajanje drame, nastopa še šest moških postranskega pomena, ki so pa važni za ustvaritev prepričevalne celote. Tudi igralci teh vlog ustrezajo nalogam, ki so jim dane. To so krčmar Johnny g. Petra Al a 1 c a, natakar Larry g. Eda Verdonika, strojnik g. Frama Blaža, pismonoša g. Antona H a r a-s t o v i č a ter prvi in drugi delavec gg. Danila Turka in Stanka L e d i n k a. »Ana Christie« zasluži vso pozornost s strani naše publike in je je bila tudi v polni meri deležna, tako pri premieri kakor pri prvi reprizi. -r. Ana Christie je eden izmed neštetih padlih ženskih likov, ki jih poznamo ;z literature. Pri nas nam ga je orisal v povojni dobi Alojzij Remec v svoji svoji zvezi s HSS. ker mu ni bilo do, »Magdi«, seveda na popolnoma dru-teua. fin oh(M| svqio moč. temveč Samojgačen način. Iz zanemarjene, sebi preža dobrobit in obstanek države. ' puščene mladosti je zrasla v grešnico, Kultura 0 Eugen O Neill: Ana Christie Mo\me Učiteljstvo o kmečko-nadaljevalnih šolali pri Celju se je pri delu vsekal v nogo. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt rt industrijo v Ljubljani za Celje in celj- . *' i i 1. h _____:.. -»-1 C rlrt Učitelji kmečko nadaljevalnih šol so na tečaju v Mariboru sprejeli tole resolucijo: 1. V svrlio izpopolnitve izobrazbe kmečkega ljudstva naj se poleg osemletne splošne ljudskošolske obveznosti čimprej pristopi1 k večjemu smotrnemu pospeševanju razvoja kmečko nadaljevalnih šol in sicer tako, da se čimprej uzakoni pogojna obveznost obiskovanja za vse bodoče kmetske gospodarje. 2. Za izgradnjo stvarnih učnih načrtov in izpolnitev šolskih delovnih metod naj ban. uprava finančno omogoči snovanje posebnih delovnih krožkov učiteljstva po geografsko-gospodarskih področjih. Predsednik krožka, ki s: ga učiteljstvo samo izbere, naj bo istočasno šolski nadzornik, vodja kmečko nad. šol. pokreta in posredovalec med ban. upr. in posameznimi šolami svojega področja. 3. Za idejno, vsebinsko, metodično itd. izpopolnitev kmečko nad. šolstva naj ban. up. čimprej omogoči izdajanje lastnega strokovnega glasila. Izhaja naj vsaj štiri zimske mesece vsako leto na dveh tiskovnih polah v revijalni obliki. 4. V svrlio izpopolnjevanja nadalnje kmetijske strokovne izobrazbe, naj se na sedežih kmečko nad. šol ustanove posebne javne gospodarske knjižnice, ki naj avtomatično brezplačno prejemajo vse nove strokovne kmet. knjige in revije. 5. Radi uspešnejšega in velikopotez-nejšega udejstvovanja učiteljev krneč, nad. šol naj se čimprej uzakoni učiteljska stalnost na službenem mestu. Nesi-gurnost in negotovost stalnosti v službenem kraju jemlje mnogim voijo 1o stvarne poglobitve v krajevne potrebe ter uspešnejšega sodelovanja na gospodarskem področju. 6. Smatramo neobhodno potrebnim, da posveti ban. uprava izpopolnitvi strokovne in splošne izobrazbe učiteljstva krneč. nad. šol čim več pozornosti. Ugotavljamo, da je naš sedanji strokovni tečaj časovno prekratek, vsebinsko premalo smotren in v praktičnih demonstracijah ter vajah učiteljstva na neza-dovoljujoči stopnji, zato nujno prosimo ban. upravo, da izvoli drugi de] strokovnega tečaja podaljšati in ga posvetiti tudi drevesničarstvu,, trsničarstvu in smotre-nemu vrtnarstviC z upoštevanjem gojenja zdravilnih rastlin. V bodoče naj vsak učitelj tečajnik predhodno preštudira slovensko strokovno literaturo, ki jo priporočajo predavatelji posameznih kmet. panog, tako da isti pri teoretskem delu dodajajo le najnovejša spoznanja in ugotovitve, ki še niso nikjer obdelodanjene. Tako se bo teoretski del tečaja v bodoče izpremenil v živahno diskusijsko sodelovanje in aktivnost vseh tečajnikov. 7. V svrho izpopolnitve učiteljske iz- obrazbe m vpogleda v dejanske gospodarske razmere predlagamo, da prireja ban. uprava vsako leto več skupnih ekskurzij po naših in tujih državah, ki bi se jih udeleževali učitelji kmet. nad. šol. 8. Uvidevamo, da je naš kmečki stan, ki tvori 60% naroda in je sestavljen iz ogromne večine malih kmetov in kočarjev, še vedno zapostavljen v svoji izobrazbi. Zato je razumljiva njegova gospodarska zaostalost in nerentabilnost. Smatramo, da je treba posvetiti radi rega največ pozornosti ravno tem, Ki so spopolnjenja strokovne izobrazbe najbolj potrebni, a so radi socialnih in duševnih momentov odrinjeni od možnosti posedanja kmečko nadaljevalnih šol. 9. imamo najresnejšo voljo sodelovati pri vseh akcijah, iniciativah in stremljenjih kraljevske banske uprave za dvig kmečke strokovne izobrazbe in zadružne zavesti radi kvalitetno in kvantitetno boljše kmetijske produkcije in izboljšanja življenjskih pogojev. 10. Prosimo kmečki oddelek kraljevske banske uprave, da stori vse primerne korake, da se prekinejo javni pavšalni napadi na celotni učiteljski stan, ker radi posploševanja eventuelno resničnih moralnih slabosti poedincev trpi ugled tudi vseh učiteljev kmečko nadaljevalnih šol ter se s takim ravnanjem onemogoča naše stremljenje po resničnem dvigu strokovne izobrazbe kmečkih fantov. f. ko okolico bo v torek, 7. maja, od 8. do IZ. predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. o, pritličje, levo. _ . „ c Trgovsko društvo v Celju ima XXXI. redni občni zbor v četrtek, 9. maja, on 19. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici 8. Celje 1. majnik nekdaj in danes Daleč v letih pred svetovno vojno in še v letih po vojni, je bila po Sloveniji navada ,da so stavili na predvečer 1. maja pri kapelah in drugih znamenjih majska drevesa, ki so jih kratko imenovali >maje«. To so bile po 20 in več metrov visoke smreke, ki so bile pod krono lepo obeljene in ovite z venci, na vrhu drevesa pa je vihrala dolga slovenska trobojnica. Male trobojke pa so bile pritrjene tudi v presledkih po deblu drevesa. Posebno lepa in slikovita majska drevesa so znali pripraviti v brežiškem okraju. Kako prijetno je bilo, ko si stopil v lepo majsko jutro in so te od povsod pozdravljala majska drevesa, iz katerih vrhov so ponosno vihrale narodne trobojnice. Ta drevesa so stala skozi ves mesec maj in so jih podrli zadnjega maja zvečer. Oskrbeti in postaviti majsko drevo, je bila naloga fantov dotične vasi. dekleta pa so imela delež pri spletanju vencev. Fantje v vaseh so se kosali med seboj, kje bodo postavili višjo »majo«. Pri vzdigavanju teh dreves so pokali možnarji, veselo razpoloženje je dvigala harmonika, po končanem delu pa so se pokrepčali z dobro kapljico kar na licu mesta in tudi veselo zaplesali. Vojna leta so vse te lepe običaje odpravi a. Po končani svetovni vojni pa je za nekaj let ta lepa slovenska navada zopet oživela, "končno pa zopet zamrla in le redk! so še kraji, kjer se še vidi majsko drevo. Pa tud: po naših mestih je bil 1. maj v predvojni dobi prav živahen. V Celju je že navsezgodaj igrala po ulicah budnico mestna godba, ki je spravila preb!- valstvo na noge. Vse je hitelo v prosto naravo In griči okrog mesta so bili polni veselo prepevajočih izletnikov. °opoi- dne je bila običajna prvomajska delavska veselica na sejmišču pri gostilni »Zeleni travnik« Teh delavskih veselic so se v tistih časih močno udeleževali tudi celjski Slovenci. Tudi ta običaj se je vzdržal še nekaj let po vojni. Sedaj pa je vse opuščeno, godba zjutraj ne igra več po mestnih ulicah in ne budi mestnega prebivalstva, z gričkov v okolici ne čuješ več veselega prvomajskega petja mladine. Prvi majnik gre mimo nas, Kakor bi ga ne bilo več... M. C. Celjski kulturni teden V mali dvorani Celjskega doma je odprta razstava Jakopičevih in Bernekerje-vih umetnin. Razstava je prirejena v počastitev lanskoletne 751etnice mojstra. Na razstavi je okrog 70 slik s 4 Berne-kerjevimi kipi in Gasparijevo risbo Jakopiča. Sinoči je bil v razstavni dvorani Jakopičev večer, na katerem je predaval vseučiliški profesor dr. Fran Mesesnel o Jakopiču. S pomočjo skioptičnih slik je tolmačil Jakopičevo umetniško rast in delo. Nadvse zanimivemu predavanju je navzoče občinstvo pozorno sledilo. Drevi ob 20. bo v isti dvorani koncert violinskega virtuoza Roberta Soe- tensa in pianistke Suzane Roche. Izvajala bosta pred odmorom: 1. Jean-Marle-Lechair: (1697—1764) Sonata v C molu »Le tombeau« (Grave-Allegro-Gavotte-Allegro); 2. Cesar Franck: Sonata (Alle-gretto-Allegro-Recitativo-Finale); 3. Fr. Chopin: 3. Etudes, 2. Ballade. Piano solo, igra Mme Suzanne Roche. Po odmoru: 4. a) L. M. Škerjanc: Intermezzo romantique. b) Štolcer-Slavenski: Cliant et danse Yougoslave; c) Claude Debus-sy: Clair de lune; č) Delannoy: Danse des negrillons,' d) M. Mussorgsky: Go-pak. c Sekcija za vrtnarstvo se je v nedeljo ustanovila pri društvu ,,Rejec malih živali" v Celju. Naloga sekcije je, da se ho posvetila posebno vrtnarstvu. Prirejala bo teoretična in praktična predavanja pod strokovnim vodstvom, združila vse vrtnarje in skušala zavzeli domači trg in trg v zdraviliščih, ker bi s lem mnogo pridobili mali ljudje. c Hmeljarski tabor bo v četrtek, na praznik, ti maja, ob 10. dopoldne, v Roblekovi dvorani v Žalcu. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima v četrtek, na praznik, zdravnik dr. Drago Hočevar, Kolenčeva 4. * Galanterijo, drobnarije, športne predmete, potne potrebščine, nogavice, šolske zvezke, parfumerijo itd. dobite, v novi trgovini tvrdke Pibrovc in drug, Krekova cesta palača Pokojninskega zavoda. c Tretja prošna procesija gre jutri ob 6. uri zjulraj k sv. Miklavžu. c Mestno gledališče. V nedeljo, 5. maja, uprizorijo Mariborčani v Celju dve opereti. Ob 15. se bo igrala na splošno željo občinstva opereta „Cigan baron", ob 20. pa opereta Celjana Gorinška „Vse za šalo". Nabavile si vstopnice pravočasno v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. — Kakor čujemo, namerava v lej sezoni v Celju gostovati še dvakrat ljubljan ska opera. c Nesreče. 27 letna učiteljica Pribovšič Marija iz Kalobja je padla in si zlomila nogo. — 27 letni sin po s. Breznikar Anton iz Marije Reke pri št. Pavlu je padel s kolesa in se močno potolkel po glavi in životu. — 50 letni narednik v pok. Josip Gobec iz Debra pri Laškem je padel s kolesa in si zlomil nogo. — 50 letni bolniški strežnik Martin Gajšek iz Novega Celja je padel s kolesa in dobil pri padcu hude poškodbe po glavi in telesu. — 27 lclni miz. pomočnik Josip Divjak iz Trnovelj muj p Na praznik, 2. maja, bo ob 10. uri v Narodnem domu zopet slaro-katoliška služba božja. p Iz bolnišnice. Pulka Alberta, 11 letnega pastirja iz Dobrne pri Žetalah, je sunil muhasti vol z rogovi v glavo in mu zadal ležje poškodbe. — Posestnik Petek Jakob iz Cvetkove si je zlomil nogo. p Zanimivo predavanje o snimanju. V petek, o. maja, bo predaval v „Mladiki“ fotoamater Kocjančič iz Ljubljane. Z mnogimi izbranimi diapozitivi v naravnih barvah bo razložil snimalno tehniko z barvanimi filmi ter pokazal njih pomen za umetniško in znanstveno fotografijo. p V ptujski okolici so v letošnji hudi zimi povzročili zajci ogromno škodo, ki gre v težke milijone, kol to izkazuje statistika. Poleg tega je bila velika pozeba predvsem enoletnih drevesc. Zato bi tre-balo, da se tudi letos, kot svojčas, nudijo na razpolago najbolj prizadetim sadna drevesa iz banovinske drevesnice. TEŽKA NESREČA Z MOŽNARJEM V nedeljo se je primerila v Družmirju pri Šoštanju pri steljanju z možnarjem težka nesreča, katere žrtev je poslal 18 letni sin posestnika Šumečnik Ivan. Šu-mečnik je z nekim hlapcem, ki služi pri posestniku Pleleršek Ivanu, streljal z možnarjem. Ker pa ni bil pravilno napravljen, >a je razneslo, da je zadel ponesrečenca v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovcnjgradec, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje. o Po težkih mukah je izdihnil napadeni Josip Šoba iz Spodnje Polskave pri Pragerskem. Ubijalca I. Veleča je žandarme-rija odgnala v zapore. o Skavtska cdinica na Pragerskem je proslavila jurjevanjc z izletom na Boč, ki se ga je udeležilo lepo število pripadnikov. o Ulični zbor banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, okrajni odbor Slovenj Gradec bo v nedeljo, 5. maja, ob 10. v dvorani okrajne hranilnice v Slovenjem Gradcu. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Občnega zbora se bo udeležil delegat glavnega odbora v Ljubljani. o Staničeva koča pod Triglavom bo oskrbovana do vključno 15. maja. Smučarji planinci imajo priliko, da se morejo za binkoštue praznike smučati na Triglavskem ledeniku. Dostop iz Mojstrane skozi Gornjo Krmo, kjer je odprlo zavetišče. JAKOPIČEV VEČER je bil v ponedeljek zvečer v razstavni dv-Orani. Večer je odprl predsednik Celj. kult. tedna, dr. P. Strmšek, ki je izrekel zahvalo vsem, ki so omogočili ta večer in Jakopičevo razstavo, to so: lastniki slik, organizator razstave dr. Fr. Š i j a n e c, a v prvi vrsti mojster J a k o-p i č sam, ki se radi bolezni ni mogel udeležiti večera. Zato mu je bil z večera poslan topel brzojavni pozdrav. Sledila je občutena pesem R. L. P e t e 1 i n o- v e »V muzeju«, ki jo je nrednašala avtorica sama, a J. J u r a č je krepko prebral nekaj odlomkov iz Jakopičevega zbornika. Sledilo je izčrpno predavanje univ. hkh. dr. Fr. Me s-e s n e-l a, ki je orisal vse veliko delo mojstra in očaka slovenske moderne umetnosti in pokazal izbor njegovih najboljših del. Večer je zelo lepo uspel in Celje je tako 'epo počastilo 70-letnico mojstra Jakopiča. SMRTNA NESREČA. V nedeljo se je peljal s kolesom po cesti iz Žalca proti Petrovčam 56 letni bolniški strežnik iz Novega Celja Gajšek Martin. Med vožnjo je padel s kolesa ler sc nevarno poškodoval po glavi in telesu. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel. o Občni zbor Slovenske šolske malice bo v nedeljo, 5. maja, ob 9. uri (ne ob U. uri ,kot je bilo prvohio javljeno) v Celju na I. deški ljudski šoli. Razen poročil in volitev sta na dnevnem redu predavanje g. univ. prof. dr .Karla Ozvalda: Vzgajanje „boljšega“ človeka in spominski govor g. prof. G. Šiliha ob 20-lehiici smrti H. Schrcinerja. o Središče ob Dravi. Sokolsko društvo Središče ob Dravi priredi v četrtek 2. maja velik koncert s sodelovanjem g. Franja Serajnika in g. Radovana Vrabla. Koncert bo zelo pester. Začetek ob 20. Cisti dobiček je namenjen socialnemu fondu Sokolskega društva. o Namesto venca na grob blagopok. g. Plaleis Ivana ,pos. v Sv. Jakobu v Slov. gor. sta darovali družini Viher-Cinauer din 100 za revne učence tukajšnje šole. Zatirajte sadne škodljivce V Vašem listu z dne 18. t. m. ste objavili članek pod gornjim naslovom, Ki izzveni v to, da pač ni bilo zatiranje kaparja San Jose letos pravilno. Plankar sc moli, če misli, da je rdeči kapar identičen s kaparjem San-Jose. Rdeči kapar je pri nas udomačen sadni škodljivec, ki ga najdemo povsod. Kapar San-Jose je pa pri nas še velika redkost, in ker je 'zelo nevaren sadnemu in lepotičnemu drevju, je naravno, da tam, kjer se pojavi, ga je treba radikalno zatreti. Edino radikalno sredstvo proti kaparju San-Jose je in ostane sekira in ogenj, ker vsi drevesni kar-bolineji ne zaležejo, posebno če se jo zajedavec že močno razpasel, kakor je bii to slučaj v Mariboru in okolici. Kako je nevaren La škodljivec, bodo bralci spoznali po tem, da zleže vsaka samica vsaj 400 mladih in če je od teh polovica ženskih, potem znaša potomstvo ene spomladi dorasle še iste jeseni 8 milijonov ženskih potomcev, ki bodo prihodnjd pomlad izlegle 1 milijardo 000 milijonov ženskih potomcev. S takim sadnim škodljivcem imeti opravka se pravi, biti zelo previden, da se ne razpase po celem sadnem okolišu, posebno, ker je zelo majhna uš, ki jo s proslim očesom niti ne opazimo. Na drugi strani sc pa inozemstvo tega škodljivca brani in ne dovoli izvozili niti enega okuženega sada. San-Jose napada tudi plod. Kaj je torej boljše, da pustimo škodljivca se razširiti po celem sadnem okolišu, ali pa da nam zabrani inozemstvo izvoz našega renomiranega sadja. Mislim, da o pomanjkanju živeža ne more biti govora, ako se je posekalo v izogib nevarnosti nadaljnjega okuženja nekaj okuženih dreves. Prav naivno govori člankar o nekih drugih sredstvih, ki bi naj zadostovala za uničenje lega nevarnega škodljivca sadnega drevja, da bi se ne uničevalo sadnih nasadov. Pri tem pa seveda pozablja, da nima niti pojma o načinu življenja in širjenja tega zajedavca. Članki. kakor je bil objavljen, le razburjajo javnost m sadjarje, ne doprinašajo pa stvarnih rezultatov k zatiranju škodljivca. Vsak razumen sadjar pa pozna, da je boljo uničiti nekaj okuženih dreves, kakor pa, da bi z nadaljnjim okuževanjem trpeli vsi sadjarji, ki gotovo ne soglašajo s piscem navedenega članka. Prepustite stvar zatiranja San-Jose kaparja strokovnjakom, ki se zavedujo, da obvarujejo naše lepe sadno nasade pred lem nevarnim škodljivcem. Posestnikom sadnih nasadov je pa pojav lega nevarnega škodljivca opozorilo, da budno pazijo in zasledujejo najmanjšo morebitno okuženje po njem in ga prijavijo pristojnim oblastvom, ker bodo s tem več koristili stvari pravilnega zatiranja. kakor pa s polemiziranjem v časopisih. . Inž. S. proti draginji mora biti učinkovita Nedavno je bila v Zagrebu seja odbora Osrednjega • tajništva Delavskih zbornic. Na dnevnem redu te seje je bilo tudi vprašanje uspešnega' nadzorstva oziroma ustaljenja cen. Delav. zbornica v Ljubljani je na omenjeni seji podala naslednji predlog s pripombo, da ga Osrednje tajništvo Delavskih zbornic predloži pristojnim ministrstvom v upo števanje? Dosedanji ukrepi v borbi proti naraščanju cen so nepopolni. Taka je že osnovna misel uredbe o kontroli cen in pobijanju draginje, ki ne obsegata nadzorstva nad . podražitvijo glavnih agrarnih pridelkov ITEV GLEDALIŠKEGA POSLOPJA Te dni so pričeti s pmirejevalpimi doli na upravnem poslopju mariborskega gledališča v Slovenski ulici. Ta CENJ. NAROČNIKE, ki prejemajo »VEČERN1K« v naši upravi, prošfmo, da poravnajo naročnino pred 1. majem. Prejeli bodo izkaznico, s katero bodo lahko dnevno prejemali list. UPRAVA. m Poroka. V nedeljo. 28. I. m. sla se v pravoslavni kapeli poročila peš. poročnik g. Ali lan Jankovič in gdč' Zofija Markovič-Ke-nie. m Lflcrano in glasbeno akademijo prirodo dijaki -državne učiteljske. Sole v Mariboru I. maja o 1)18. v slavnostni dvorani učiteljišča. Dijaki bodo čitali lastna leposlovna in izvajali svoja glasbena dela. m Tombola Jadranske straže je preložena na nedeljo, 5. maja. in Namesto vencajua grob i^kojjje Irgov; ke ge. Amalije Vcrtnikove je poklonil veletrgovec g. Slitoš O Sel 200 din CMD. j m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojceip vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika na praznik Vnebohoda v četrtek, ’ 2. maja g. dr. NVnnkmujler Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8/IIf. ni Mariborski plavalni klub (službeno). Zadnji zimski trening bo v sredo, 1. maja. Dežurni odbornik g. Zimic. Udeležba za lekniovalce obvezna. 01) Lej priliki je g. Pe.lku oddali klubove kopalke in čepice. Z!>or ob 19. pred mestnim kopališčem. m Mašu /atlušnicii za Zrinjskega in Frankopanu j*> bila danes v tukajšnji stolnici in so ji prisostvovali poleg celokupnega odbora hrvalskega kulturnega društva „Na- ipredak" v Maribora z industrijalcem g. Pa. fijago na čelu tudi številni člani lega dru-ištva in zastopniki oblastev. m Staro-katoliSkn služba božja odpade na praznik 2. maja, da dan Kristusovega vnebohoda, ker bo za ta dan služiva božja •v Ptuju, in sicer ob 10. v Narod. domu. Prihodnja redna služba božja tukaj bo v nedeljo 5. maja. m Mesnice bodo od I. maja tudi ob 'nedeljah in praznikih odprte. m Okrajno učiteljsko društvi) Maribor levi breg bo imelo zborovanje v sobolo, .4. maja na Pesnici v dvorani g. Kerenčiča in sicer ob .11). uri dopoldnf. Ob !). uri je seja odbora in sestanki društvenih odsekov, posebej še redakcijskega odseka za sestavo reasumacije o anketi glede kmetijskega pouka na ljudski šoli. Razen običajnih točk je na dnevnem redu razprava d najaktualnejših stanovskih, pedagoških, jpredvsem obmejnošolskih zadevah ter o jpredlogih za banovinsko skupščino. Tovariši pevci naj prineso seboj pesmarice.. Tokrat vsi-vse v našo zavedno, obmejno Pesnico! Udcleženci naj se radi obeda takoj prijavijo predsedniku! * Slovenske gorice vabijo! .Vedeljski iz-jlet z modernim avlokaroni (5, maja) za le •60 din. Takojšnje prijave pri „Putniku“, Maribor. •-,' •; , , a * Za binko.šlne praznike na krasne,izlete z modernimi avtokari „Putnika“: Plil-Vička jezet-a—GrikVenica Y4'dnf)‘; Trst (2 in pol dni); Logarska dolina (2 dniV -*-»Prijavilc se takoj pri, ,,Putniku‘v kjer so ■na razpolago točni sporedi. Bilo kuda HiKt svuda! PROIZVOD »UNION« ZAGREB * ltinkošlni izlet „Putnika“ v Postojnsko jamo, nedeljo 12.,maja. Vse informacije pri „Pulhiku“. Prijave do sobote 4. t. m. * Milijoni so na razpolago! Nabavile si srečko drž. razredne loterije v Gradit sreče*', glavni kolekturi „Pulnik“, Trg svo-bode-grad. — Opozarjamo na današnji oglas v listu! * Sokolsko društvo Tezno uprizori (ponovi) v četrtek, 2. maja, ob 15.(3.) uri v šoli dobro uspelo komedijo „Charlcycva teta”'. S to predstavo se poslavlja s Tcz-nega brat Vertačnik Karl, ki odhaja k vojakom. V nedeljo, 15. maja, gostuje naš oder z igro v Sokolskem domu na Pobrežju. 10. maj ni več daleč! Samo še nekaj dni nas loči od prihodnjega žrebanja drž. razredne loterije, ki bo 10. maja Ll. Priporočati je radi lega, da si čimpreie nabavite novo srečko oziroma da čimpreje obnovite svojo pravico do eventualnega dobitka s. teni, da plačale svojo srečko za drugi razred sedanjega kola. Kdor hoče torej tudi enkrat biti med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče, bančno poslovalnico .Bezjak, Maribor, Gosposka idica ; 25, kjer bo morda pričel novo srečnejše življenje. V ostalem "lej današnji oglas tvrdke Bezjak na‘zadnji strani lista! * Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. Ilger-jev sin, urar in juvelir, Gosposka 15, SREČEN KDOR!KAD^7s^ODWW^l,,," S CIK BONBONOM SI ŽIVLJENJE SLADI. Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34., tel. 38-36. * Veliko tombolo priredi na binkoštno ne-nedeljo, 12. maja t. 1. prost, gasilska četa v Hotinjivasi. m. Nočna lekarniška služba od.27. .apr. do vključno 3. maja: Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni .trg 20, tel. 20-05; (lekarna pri. sv. Antonu, Frankopanova ,18, tel.-27-01. Kino * Grajski kino.^lSanes zadnjič ‘ „PJevemi ljubavnik". Hans Moser. — Od sredfe dalje „Njen privatni tajnik". Gustav Frohlich, Marija Andergast. „ r * Esplanade-kino. Prvi madžarski film ;,Viki“, velejabavna, glasbeha opereta, temperamentna; z Rozsv Barsony in Paul Ja-vqr-om. * Kino Union. Do vključno četrtka rrJu-tri bo prepozno“, kriminalni pustolovni film. Napeta vsebina! Mariborsko gledališče Torek, 30. aprila, ob 20.: „Izdaja pri Novari". Premiera. Red C. ' Sreda, 1. maja: Zaprto. ‘ Celrlek, 2. maja, ob 15.: Cigan baron". Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: „Kovar-slvo in ljubezen . Znižane eene. Zadnjič. Petek, 3. maja, ob'20.:' SlmfoAičflt koncert Glasbene matice v Sokolski dvorani za red B in C. Praznik Vnebohoda v mariborskem gledališču. Popoldne bo zadnja popoldanska predstava priljubljene operete ,,Cigan baron", zvečer pa zadnjič Schillerjevo j,Ko-varslvo In ljubezen". Za obe predstavi veljajo znižane cene. Podražitev moke v Mariboru Banska uprava je odobrila tvrdki Ludvik Franz in sinovi v Mariboru, da' sn.e prodajati: Pšenične mlevske izdelke tako, da j s ccna št. 7 enaka ceni pšenice, fianconakladalna postaja, moke št. 6 višja za 1.25 pri 1 kg od te, moke -št. 5 oziroma 2 pa po nadaljnjih 30 par višja od moke št. 6 pri 1 kg na debelo, cena krmilne moke in otrobov se sme zvišati največ ua 90 par pod ceno pšenice, drobnih otrobov pa največ ! din pod ceno 1 kg pšenice, vse brez vreč; koruzne Izdelke ” tako, da sc sme povišati cena koruznega zdroba do največ 2.60 din, koruzne moke do 1.70 din .n koruzne krmilne moke do 1.20 din za 1 kg na debelo, pri ceni koruze iranco nakladalna postaja 1.50 din, ob višjih ccnah koruze pa ob povišku vsakih 10 par pri 1 kg koruze, sme prodajati koruzni zdrob za največ 15 par, koruzno moko za naj- več 10 par in koruzno krmilno moka največ-2 pari pri 1 kg dražje, od teh Cen, vse brez vreč; izdelke iz činkvantina tako, da ime prodati činkvantinov zdrob po 3.30 din, činkvantinovo moko po 2 din in kribilno moko po 1.30 din za 1 kg na debelo, pri ceni činkvantina po 2 din za 1 kg iranco nakladalna postaja, ob višjih cenah čtn-kvantina pa ob povišku vsakih 10 par pri 1. kg činkvantina, sme prodajati čin-kvantinov zdrob za največ 15 par, činkvantinovo moko pa za 10 par pr: 1 kg dražje od teh cen — vse brez vreč; ržene izdelke tako, da sme prodajati rženo moko s prebitkom 65% na cena rži franco Bačka, ako je nakupna cena pod 2 din za 1 kg, in s prebitkom 60%. ako je nakupna cena nad 2 din za 1 kg, ter ržene otrobe po 1.30 din za 1 kg, vse brez vreč. Zanimivosti Intimna sodelavca predsednika Chamberlaina Tihi in skromni sir Horace WHson — Wiiiiam Strang, živi leksikon Velike Britanije V bližini angleškega premiera Chamberlaina se pogosto sučeta dva moža, ki v mednarodni diplomaciji nista najbolj znana in sta tudi sedaj v odločilnih dogodkih v ozadju, čeprav njuno delovanje večkrat zelo vpliva na njihov potek. Dnevno lahko srečaš starejšega gospoda, kako koraka proti štev. 10 londonskega Do\vning Streeta, palači angleškega ministrskega predsednika. Tam gospod potrka na vrata, ker hiša še danes nima zvonca. O tem moi;u so Londončani govorili, da je kak nižji uradnik ali manjši podjetnik, ki bo kaj kmalu prišel v konkurz. Za njegovo masko pa se skriva osebnost, za katero so vedeli samo najboljši poznavalci diplomacije, da ima velik vpliv na angleško politiko. Tihi in skromni mož je sir Horace W i 1 s o n, po rodu iz Bomemutha. Obiskoval je visoko gospodarsko šolo v Paberki 23 nemških novinarjev je padlo od začetka vojne. Tako poroča DNB. Pod orožje je pozvala Bolgarija vse tiste, ki še niso služili vojaškega roka. V nosnem izvlečku sredstvo proti gripi. Ameriški bakteriolog dr. Thomas Francis je ugotovil, da je v snovi, ki se izloča pri kihanju iz nosa, obrambno sredstvo proti gripi. V mrtvašnici je našel živo nečakinjo. V Ravvsonu, Argentini, so prenesli v mrtvašnico 181etno mladenko. Ko je njen stric prišel kropit, in odkril odejo, s katero je bila pokrita, je opazil, da dekle živi .Poklical je strežnike, ki so dekle prenesli nazaj na kliniko. Francoski rušilci so potopili v Skage-raku dva nemška torpedna čolna, eno podmornico in motorno ladjo. Nesrečnica brez nog je rodila. Pri eksploziii v neki tovarni v Milanu je izgubila ooe nogi 281etna Emilija Gretthii. Bila je v blagoslovljenem stanju, a je kljub prestanemu trpljenju rodila zdaj zdravo moško dete. Norveško mornarico za kitolove so spravili Angleži na varno v svoja pristanišča, piše »Daily Mail«. Na ladjah je tudi 143.000 ton kitovega olja. Na grobovih so se stepli v mehiškem mestu Guatitlau. Pet sorodnikov družine pokojnika, ki so ga pokopavali, je bilo takoj ubitih. Možje so streljali skriti izza nagrobnih spomenikov. Bitka se je nadaljevala in ko so prišli straža-ki, so našli na grobovih 20 mrtvecev. Kleopatrino hišo v Rimu, kjer je bivala med svojim obiskom 46. leta pred Kri-stom, so izkopali in v celoti prenesli v muzej. Bila je zelo majhna, stala je na vrtu ob Tiberi. Sončenje 70 m pod zemljo so uvedli v utrdbah Maginotove črte. Vojaki se tako zavarujejo pred obolenji. Sončijo se na umeten način v kopalnih kostumih ob kremenčevi obločnici. Žena bo morali plačati alimente. Poljska grofica de Bondi se je poročila >na videz« z nekim litvanskim državljanom samo zato, da se je lahko pred Nemci zatekla v Litvo. Obljubila je »možu« plačevati gotovo vsoto, kasneje pa obljubo prelomila. Zdaj jo razočarani zakonec toži za alimente, ki mu jih je sodišče tudi priznalo. Londonu, odkril pa ga je nekega dneva Lloyd George. Tedaj se je tudi začela njegova kariera. Njegov službeni naslov je »glavni gospodarski svetovalec vlade«. Trdijo, da je pravi miselni stroj. Chamberlainu se porodi misel... Takoj jo sporoči sir VVilsonu, ki jo razpreda, prouči v vseh podrobnostih. Ministrski predsednik pa dela po rezultatih njegovega razmišljanja. Od ponedeljka do petka živi sir Horace VVilson v prostem času v preprosti hiši v South Kensingtonu, vsako soboto pa obišče svoj dom v Sussexu. To je tudi vse, kar ima mož. od življenja, ker se na vso moč trudi, da bi ga svet ne opazil, kar bi mu oviralo ali celo onemogočilo delo. Drugi intimni Chamberlainov sodelavec je William S t r a n g. Ta je prav za prav »dekle za vse«, tudi najtežji posel opravi v nekaj urah. Strang je živi leksikon in ima mnogo smisla za humor. Prvotno ga stari angleški diplomati sploh niso hoteli priznati, ker ni študiral v Etonu nego v Londonu. Pred svetovno vojno je nadaljeval študije' tudi na pariški Sorbonni. Vse to pa je proti običaju in proti karieri angleških diplomatov. Na mirovni konferenci je bil neznatni tajnik in se je z lastnimi sposobnostmi povzpel do sedanjega visokega položaja. Če bi ga človek videl na ulici, bi ga zamenjal s kakšnim študentom in nihče ne bi mislil, da je diplomat. Nihče ne bi verjel, da ima že 45 let. Mož je bil že odpravnik poslov pri angleškem poslaništvu v Moskvi, upravnik enega odseka pri Zvezi narodov in specialist za srednjeevropska vprašanja. Na vsakem položaju pa se je pokazal Strang zelo sposobnega diplomata. Ohoroženost skandinavske velesile" - Glavna stvar je, da prinesem zlato ribiču suho do-nov .,. II Za skandinavske prilike je Švedska z nad pet milijoni ljudi, 17.000 železnicami, 100.000 avtomobili in pol milijona vojakov prav za prav že velesila. Njena vojna mornarica razpolaga z 8 linijskimi ladjami, 3 križarkami, 16 rušilci. Država ima 400 letal in močno protiletalsko topništvo. Zelo je utrjen Stockholm, prav tako okolica Kirune, kjer so železni rudokopi. Zadnje čase so utrdili tudi Gotland. Švedi imajo ministrstvo za oboroževanje pod vodstvom tehničnega strokovnjaka Ego- na Gummasona, ki je uslužben pri švedskem Kruppu, Boforu. Švedska letalska oporišča so Vesteras, Malino, Karlborg, Ljungbyhed, Karlskro-na in Goteborg. Država je nabavila v Ameriki 300 letal in 400 motorjev. Dobavo je podpisal princ Bertil, vnuk sedanjega kralja Gustava V. Predsednik viade Hansson je energičen mož. Socialni demokrat, sprva trgovski pomočnik, kasneje novinar, ima velik dar za realnost, kar ga je tudi postavilo na ministrski stol. Tolovaji ugrabili svilo in tkalke V francoski Indokini je še vedno dosti tolovajev, ki se potepajo po gorah. Nedavno je 80 razbojnikov vdrlo v neko vas. kjer niso naleteli na obrambo, ker so bile doma samo žene in dekleta. Tu so bile namreč delavnice za predelavo svile. Med delom je ženskam prepovedano vsako razgovarjanje, ker ugotavljajo delovodje, da tkejo najbolje, kadar so same med seboj. Banditom je to prišlo prav. Odnesli so mnogo dragocene svile, vsak je pa pograbil še po eno »nevesto« in izginil z njo v gore. Policiji se je kljub težkemu terenu posrečilo obkoliti razbojniško gnezdo. Tolovaji so pobegnili, pustivši na mestu svoj plen. Tako so bile rešene tudi ženske. Ne vse: nekatere izmed njih so se priključile razbojnikom, ker so se jim »kavalirji« prikupili in nočejo ostati več brez moških... Če zaide vojna politika v kuhinjo Evropska vojna je- naletela na odmev tudi pred sodiščem za ločitev zakonov v Chicagu, USA. Pred sodnika sta stopila neki Howard Budge. kuhar, po rodu Anglež in kuharica Nemka. Marija Muhne, njegova žena. Dolga leta sta živela v najlepšem miru in zakonski sreči. Nemške in angleške kuharske recepte sta umela lepo kombinirati v izborno pripravljena jedila. Ona mu je kuhala an- gleške, on pa njej nemške jedi. Ko je pa izbruhnila vojna, sta se zakonca sprla. On ni hotel jesti jedi, ki jih je pripravila ona, žena spet je odklanjala umetnine moževe kuhinje. Spor v kuhinji se je iz-premenil v ljubezensko mržnjo. Sklenila sta, da se ločita. Sodišče je razsodilo, da so mešani zakoni velika nesreča za tiste, ki se ne znajo odreči kuhinji svoje domovine. iN — Očka, kdo je težji; jaz ali naša služkinja? slabo se drže in so pogosto sključene, ker cele dneve stoje. V velikih evropskih državah in v Ameriki žene kuhajo in perejo sede, naše gospodinje pa od jutra do večera tekajo sem in tja, kakor za stavo. Zato jih tudi dosti trpi zaradi oteklih nog ali razširjenih ven. Varčujte s svojimi močmi! Med delom v hiši skoraj vsaka gospodinja prehodi okrog deset kilometrov na dan. To naprezanje pa še zdaleč ni isto, kakor če bi se sprehodila na svežem zraku. Zato je vsaj popoldnevni počitek skorajda obvezen, in sicer z nogami na blazini ali, pa na stolu. Živcev ne smemo preveč obremeniti Živčni sistem se obrablja v vsem človeškem delovanju ali nehanju, bodisi če delamo ali če počivamo. Za njegovo obnavljanje je potrebna dobra hrana in počitek. Počitek živčevju daje spanje. Za odraslega človeka je potrebno najmanj osem ur spanja, za otroka pa še mnogo več. Tisti, ki hoče, da bo njegovo umno obzorje vse bogatejše, da bo postal izkušenejši, mora opazovati, se mora učiti in razmišljati o vsem, najbolj pa o svojem poklicu. Umsko življenje človeka se prične že v detinski dobi in se konča šele s smrtjo. Prav tedaj se prične tudi vzgoja živčnega sistema. Niti umsko, niti telesno delo ne sme biti preveč naporno in utrudljivo. Po delu je potreben počitek, k* nam ga dajeta spanje in zabava. Posledica pretiranega utrujanja živcev z učenjem so razna živčna obolenja, posebno nevrastenija, oslabelost živcev, bolezen, ki se javlja pri mnogih ljudeh. Največkrat obolijo tisti, ki se uče za kakšen izpit. Učiti se je namreč treba tako, da imamo od vsega truda tudi zaželen uspeh. To pa dosežemo tedaj, če se učimo v redu in s pametjo. Zdravju in lepoti Je počitek potreben Nega lepote je za moderno žensko dolžnost. Zato si mora urediti svoje življenje. Spati mora vsaj 9 ur na dan, pozimi če je mogoče še več. To posebno velja za žene, ki so že prekoračile štiri križe. Dobro, če ležete v posteljo vsak večer ob isti uri, pred polnočjo, ko spanje največ zaleže. Organizem se navadi na določeno uro spanja in obedov in odlično deluje. Spati je treba v dobro prezračeni sobi ali pa puščati — vsaj poleti — okno odprto. Važno je tudi, da lica ne tiščite v blazino. Prav tako ni pravilno spati z dlanjo pod obrazom. Izredno važno je, če se po kosilu nekoliko odpočijete. Tako je prebava intenzivnejša, če bi pa takoj odšli na sprehod ali začeli naporno delati, prebave ne bi imeli v redu. Po kosilu je dobro za ženske, če ležejo v mračno sobo in na oči polože kamilične obkladke. Po enournem mirnem in nepremičnem počitku se telo in obraz osvežita, oči pa postanejo spet bistre in jasne. Naše gospodinje svojo moč neusmiljeno trošijo, zato se zde zmerom utrujene, Lokavi Bismarck Bilo je po vojni 1870.-71. na neki dvomi svečanosti. Cesar Viljem I., se je pogovarjal z Bismarckom o topovih, ki so jih ugrabili Francozom. Bismarck je dejal: — Veličanstvo, ali bi ne bilo lepo, Je K v svojem dvorcu v Schonhausenu postavil nekaj teh topov v park? — Naravno, je odvrnil vladar, in ker imate levji del zaslug pri tej zmagi, recite direktorju muzeja, naj vam jih en par izroči. Vesel tega daru se je »Bismarck prisrčno zahvalil. Naslednjega dne je stopil v muzej. Ravnatelj je bil star vojni invalid, bivši general, ki je ljubosumno pazil na zaupane mu stvari. V pogovoru ga je vprašal Bismarck: — Kaj razumete vi pod »en par«, general? — To je odvisno od tega, za kajj gre. — Mislim, gospod general, tako približno tri ali štiri komade. — Tako nekako da, ekscelenca, je odvrnil general. Ali, prav tako bi pa lahko bilo pet ali sedem komadov. — Tako? se je oglasil Bismarck z najne-dolžnejšim obrazom. Ali mislite resno? — Pa, naravno, ekscelenca. Toda, zakaj hočete tako točno vedeti? — Takoj zveste. Cesar je bil tako ljubez-njiv, da mi je poklonil en par topov za moj park v Schonhausenu. In ker je en par tako nekako sedem komadov, kakor pravite, vas prosim, da pustite dostaviti sedem topov pred moj grad... Zemljepisna in zgodovinska skupnost Slovanov »Graditi je treba bodočnost, ne pa se gubiti v restavraciji pretekilosti" Pariški list »La Politique et la Guerre« je 20. t. m. priobčil članek, ki ga je pod naslovom »Poljska in Slovani« napisal g. Andre M a z o n, profesor na College de France, dober poznavatelj in velik prijatelj Slovanov. G. Mazon razpreda zanimive misli. Posnemamo jih na kratko: »Nihče ne more danes misliti, da bi Slovani danes imeli neke posebne vrste, njim samim lastne civilizacije, ali pa da bi v bodoče mogli voditi svojo skupno politiko. Državnikom s takim slavizmom zgodovina. Geografski položaj narekuje Slovanom različna pota. Toda navzlic vsemu je dejstvo, da imajo Slovani važno geografsko in historično skupnost: in sicer v pogledu življenjskega prostora nemštva. In Slovani ob Visli, ob Labi in ob Donavi imajo možnost, celo potrebo, da se kot posebna federativna skupina prostih narodov uvrstijo v veliko evropsko federacijo in njihova edina mogoča politika je evropska politika. Stare prepire je treba pozabiti. Najnovejši časi so ni treba računati. Preveč je že ločila nam pokazali pri Čehih in Poljakih, kam prepir in nezaupanje vodita. Foderacija je rešitev za vse, v njej bodo ohranjene duhovne vrednote tudi malega naroda. Medsebojno spoštovanje, ne pa sanjarjenje o zasedbah ozemlja in o hegemoniji, o nekem kraljestvu utvar. Tako sanjarjenje bi bilo nekaj podobnega, kakor če bi Francija danes mislila na vzpostavitev cesarstva Karla Velikega. Graditi je treba bodočnost, ne pa se gubiti v restavraciji preteklosti.« Spcmnšfte se CIMDI Nova ..Planinka na Pohorju ZGRAJENA BO NOVA »PLANINKA« NAMESTO POGORELE Številno članstvo ruške podružnice SPD se je udeležilo letošnjega občnega zbora, ki ga je otvoril predsednik g. inž. Teržan. Iz društvenih ■ poročil, ki sta jih podala g. predsednik in tajnik g. Koruza Albert, je bilo razvidno uspešno delovanje podružnice v preteklem letu. Podružnici se je posrečilo doseči potom zamenjave zemljišča s sosedi, da bo letos dograjena avto-cesta iz Reke do Ruške koče, ki bo otvorjena v avgustu. Društvo je zadela velika nesreča, ker je pogorela »Planinka«. Glavna debata občnega zbora se je vršila ravno o vprašanju, da-li naj se postavi novo dependanso in na kak način. Končno je bil sprejet sklep, da se nova »Planinka« gradi ter se takoj začne z delom. To vest bodo z veseljem sprejeli vsi obiskovalci Ruške koče. Nova stavba, za katero je izdelal načrte g. inž. arh. Drofenik iz Mari- bora, bo mnogo večja in udobnejša od pogorele. V odbor so bili kooptirani gg. inž. Leo Knez, Franjo Mohorič, Janko Divna in inž, šolar. Društvu se je tudi posrečilo zainteresirati za gradnjo nove postojanke ravnateljstvo Tvornice za dušik ter so v teku pogajanja, da bi isto pri gradnji sodelovalo ter na ta način pripomoglo svojim nameščencem in delavstvu, da lahko svoje dopuste izkoristi pri Ruški koči. Upati je, da bodo pogajanja uspešno končana in da bo vodstvo Tvornice ponovno dokazalo razumevanje za socialne težnje nameščencev in delavstva. Predsednik se je zahvalil za sodelovanje članstva pri debati in pozval isto, da se udeleži zakoličenja, ki se bo vršilo v četrtek, 2. maja, pri Ruški koči. Ljubljana a Zaradi snaženja proslorov mestnega socialno političnega urada v petek 3. in v soboto 4. majnika la urad ne bo posloval za stranke. Ker bodo snažili prostore vseh odsekov socialnega urada, ne bo posloval tudi mladinski odsek v Ma-hrovi hiši. a V štrajk je stopilo včeraj delavstvo v skladiščih veletrgovine s semeni Sever & Komp. Gre za mezdne in druge diference. „ . _ , a Sokolski starosta Engelbert (.angl se je iz Ljubljane preselil v svoj rojstni kraj Metliko. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev mu je priredij poslovilni večer, katerega so se udeležili predstavniki vseh sokolskih organizacij, sokolske župe Ljubljana in Jugoslovanske _ sokolske matice. Velezaslužnemu starosti je bila’ poklonjena v spomin slika mesta Liubliane, umetniško delo slikarja Sase Šantla. ' . . ,. a Žalostno socialno poglavje je tudi brezposelnost profesorskih kandidatov, io se je pokazalo na zborovanju njihovega društva, na katerem je bilo ugotovljeno, da je še vedno 140 profesorskih kandidatov brez kruha, čeprav jih je bilo v zadnjem času nastavljenih 85, večinoma na meščanskih šolah. Lani pa se je tudi prvič zgodilo, da je. bil prekršen doslej veljavni vrstni red pri namestitvah m so mlajši dobili službo na škodo starejsih, ki čakajo nanjo že po več let. _ a Žaganje drv bo zdaj v Ljubljani tudi draže. Tako so sklenili žagarji z motornimi žagami ki so tudi že organizirani v svojem .združenju". Doslej so računali po 10 din za kubični meter, od 1. maja pa bodo računali 15 din. To opravičujejo s podražitvijo olja in nafte, ki je lam nila še po 3.35, danes pa je po 5.65 din liter. Dobro, pa pravijo Ljubljančani,^ tisti, ki si znajo pomagali, bomo pa sami žagali. Saj je to zdravo, in saj celo bivši cesarji žagajo drva. Torej tudi nobena sramota ni. ZLATA POROKA PRI SV. MARJETI OB PESNICI Redke so svečanosti, kot so jo proslavili v ponedeljek pri Sv. Marjeti, namreč zlato poroko zakoncev K o 1 e t n i k Janeza in Jožefe. Kot revna delavca sta pred 50 leti sklenila zakon, ki jima je naklonil 16 otrok, od katerih živi 10. L. 1914 je moral v svetovno vojno oče s 4 sinovi, od katerih je na vojnih posledicah umrl sin Anton, ki je bil ostalim malim bratom in sestricam skrbnik, ko sta oba roditelja morala od hiše na delo za vsakdanji kruh svoji številni družnii. Težka kakor pot na Golgoto je bila življenjska pot obeh zlatoporočen-cev, polna težkih razočaranj, a vse sta v vzornem zakonskem miru premagala ter si zdaj na stara leta po žuljih svojih in rok svoje pridne dece oskrbela na lepem Perniškem hribčku svoj lastni dom. Pri bližnjih in daljnjih sosedih uživata sloves mirnih in skrbno delavnih občanov, zato je bila njuna zlata poroka izreden dogodek za. celo župnijo. V domači cerkvi jima je ob tej priliki spregovoril lepe besede župnik g. R a n t a š a Anton, kot starešini sta pri obredu sodelovala ugledna posestnika g. Mulec Fr. in Senekovič Jakob, na domu pa jima je več primernih govorov izrekel učitelj Vauda Mirko. Njuno mlado sorodstvo šteje že zdaj 35 vnukov in 2 pravnuka. Vse sorodstvo je skoz in skoz narodno zavedno ter je med drugim na domu sve čauo zapelo slovansko himno »Hej Slovani«, ki se je razlegala daleč po tukajšnjih holmih in dolinicah, vse sorodniki so namreč tudi rojeni pevci. Radio Sreda, 1. maja. Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki, 12 vesele solistične točke, 12.30 poročila, 13.02 vsakemu nekaj s plošč, 18 mladinska ura, 18.30 prenos šmarnic, 19 poročila, 20 prenos iz ljubljanske opere, med odmori poročila. — Beograd: 12.15 koncert Ro, 14 koncert havajskih kitar, 18.30 koncert na čelu, 20 prenos iz opere. — Sofija: 18 godba na pihala, 19 klavirski koncert, 19.45 Verdijeva opera »Fa-stalf«, 22.30 plesna gl. — Praga: 20 zabavni koncert, 21.45 odlomki iz operet, 21.45 pester spored. — London: 20 koncert orkestra, 21.35 opereta »Divje vijolice«. — Radio-Paris: 20.45 lahka glasba, 21.45 koncert orkestra, 24 komorna glasba. — Rim: 20.30 lahka gl., 21 Haydnov oratorij »Stvarjenje«. •— Firenze: 19.30 orkester harmonik, 21 lahka gl. — Budimpešta: 18.45 klavirski koncert, 19.25 lahka gl., 20.50 komorna gl., 23.20 plesna gl.-— Dunaj: 19.15 simf. koncert, 19.50 lahka orkestrska gl. — Stuttgart: 20.30 »Lepi maj« lahke glasbe. — Bratislava: 20.30 koncert solistov, 21.40 koračnice, 22.15 ciganska gl. — Bukarešta: 18.15 majske pesmi, 21.30 lahka glasba. — Beromiinster: 19.45 koncert delavskega orkestra, 22.10 valčki. Četrtek, 2. maja. Ljubljana: 9 poročila, 9.15 godba na pihala, FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU R O IVI A N Toda tudi Glenison je že opazila, kako se je pričel M,ichell zanimati za Elizo. V tem trenutku je občutila v srcu ostro bolečino: tako sama, tako zapuščena. Michell se je izogibal prejšnjih zaupnih pogovorov; včasih se je zdelo, da se j' močno oddaljuje. Ali so vsi možje enaki? se je vpraševala. Mar jim je lep obraz največja mikavnost? Opazovala ga je nekega popoldneva, ko je bil v Eli-zini družbi. Eliza je trgala cvetje z grmov. Zastokala je, ko si je ranila na trnu prst. Michell ji je z robcem obrisal kri... Glenisoni se je zdelo, da sta se srečala z očmi ter dolgo zria drug v drugega. Ta večer je plesala Eliza največ z Mi-fchellom. Glen je opazila, kako sta med posameznimi odmori odšla iz družbe. Kaj ko bi se Eliza omožila z Michellom? Kako enostavno bi bile rešene vse težave, ki so mučile Glenison! Eliza bi morala izpustiti iz svojih krempljev Filipa in Glen bi se je ne bala več. Toda ne ... Ne, Michel je bil vendar predober mož za takole ženo kot je Elza. za ženo s tako črno preteklostjo. Ne. to bi ne bilo pravično. Ali naj hi vend3r Glen mirno zrla. kako se ta žena vrinja v njegovo življenje, kako ta dobri mož veže svojo in svojega sina Robina usodo na tole ženo? Čutila je svojo nemoč, toda jezila se je na Michella. Njen prijatelj je bil vendar'. Vselej je mislila, da ji je blizu in jo v vsem razume ... Spomnila se je onega popoldneva pred štirimi meseci, ko ji je Michell v trenutku skrušenosti odkril tajno svoje preteklosti in svojega zakona. »Mislim, da nisem bil za Evo primeren mož,« ji je rekel takrat. »Najin zakon je bil sad modeme dobe. Zanesenjaško sva se spustila v zadevo, ko so prijatelji in znanci z vseh strani pritiskali tia naju. Eva je bila zelo lepa. Moški so se stalno sukali okoli nje. Jaz si- vsega nisem natančno premislil. Očarala me je; sodil sem, da jo boni priklenil nase predno mi poteče dopust. Rada me je iniela, toda le za nekaj časa. Današnja lahkomiselna doba jo je iznakazila. Vajena je bila zabav. Upal pa sem, da bo v zakonskem slanu postala resnejša ter se bo popolnoma umirila. Poročila sva se, ko sva se poznala jedva pet tednov.« Ko ji je to pripovedoval, ji ni gledal v oči. Potlej pa se je obrnil k njej. »Mar ni neumno, kaj, misliti, da se bo 10 prenos bogosluženja, 11 koncert Ro., 12.30 poročila, 13.02 koncert mandolin, 14 poročila, 17 gospodarska poročila, 17.30 materinska proslava, 18.15 prenos šmarnic, 19 poročila, 20 Handlov oratorij »Mesija« (odlomki), 21.30 koncert godalnega kvarteta, 22 poročila, 22.15 Cimermanov kvartet. —• Beograd: 13 zabavni koncert, 14.30 koncert saksofonov, 18.30 violinski koncert, 20 ura humorja, 21 popevčice, 22 Rtisselova serenada. — Sofija: 17 lahka gl., 17.45 koncert bolgarskih skladateljev, 20.45 simf. koncert, 22 plesna gl. — Praga: 18.30 Dvorakova opera »Jakobinec«, 21.45 lahka glasba in plošče. — London: 20.20 variete, 21.35 prenos iz londonske opere, 22.35 pestra gl. — Radio-Paris: 18 prenos iz Opera Comique. — Rim: 20 30 pestra gl., 22.20 violinski koncert, 23.15 plesna gl. — Milano: 20.30 Rossinijeva opera »Semiramida«. — Firenze: 21.15 pesmi in ritem, 22 plesna gl. — Dunaj: 18 lahka gl., 19.15 radio potpuri. — Berlin: 20 opereta. — Bratislava: 13.30 narodne pesmi, 20.30 lahka gl., 21.40 klavirski koncert. — Bukarešta: 19.20 Glazunova »Pomlad«, 20 simf. koncert filharmonije. — Be-romiinster: 18 Wagnerjeva opera »Tannhau-ser«. Sokolstvo Petek, 3. maja. Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki, 11 šolska ura, 12 naše plošče, 12.30 poročila, 13.02 koncert Ro., 18 ženska ura, 18.20 pomladni zvoki, 18.40 francoščina, 19 poročila, 19.50 planinsko cvetje v vrtu, 20 večer poljske umetnosti, 21.30 poljske narodne pesmi, 22 poročila, 22.15 slovanske pesmi. — Beograd: 12.35 Mascagnijeva »Cavalleria rusti-cana«, 14 tamburaški orkester, 14.30 lahka gl., 19.40 koncert Šramel kvarteta, 20.10 simf. koncert, 21. 10 pesmi Čajkovskega, 22.30 ples na gl. — Sofija: 18.15 narodna gl., 19 kon- cert, 19.45 Smetanova opera »Prodana nevesta«, 22 lahka gl. — Praga: 20.35 odlomki iz Smetanovih oper, 21.30 plesna gl., 22 koncert. — London: 20.30 orkester in zbor, 22.05 plesna gl., 23.30 salonski orkester. — Radio Pariš: 19 lahka gl., 21.45 komorna gl., 22.45 koncert velikega orkestra. — Firenze: 19 odlomki iz operet, 19.30 mandolinski sekstet, 22 plesna gl. — Budimpešta: 20.20 prenos koncerta iz glasbene akademije. — Dunaj: 19.15 lahka gl., 20 klasični Dunaj, koncert filharmonikov. — Bratislava: 20.15 komorna gl., 21.10 zabavni koncert. — Bukarešta: 19.35 prenos opere. II Lahko le moškim" v Rušah Gledališki odsek je priredil v nedeljo zelo % uspelo komedijo „Lahko jc moškim1' katero je zrežiral g. Franjo Sor-n i k. Pri tej predstavi je vzel slovo iz Ruš g. Medved Anton. Predstava je v vsakem oziru zelo dobro uspela. Gledalci ,ki so do zadnjega kotička napolnili sokolski dom niso Sledili z odobravanjem. Po izvedbi, dekoraciji in režiji, je bila to najbolje izvedena predstava na gledališkem odru Sokola, tekom zadnjih let. S takimi igralci kot smo jih videli pri lej predstavi bi se dalo marsikaj ustvariti. Gledališki odsek nam je ponovno potrdil svoj umetniški sloves, ki ga zasluženo uživa. K. CROSS-COUNTRY SOKOLA I. Naraščajniški odsek Sokola I. je priredil v nedeljo velik cross-country (tek čez drn in strn), na katerem je sodelovalo 35 bratov in sester. Proga je vodila čez polja do Betnavskega gozda in nazaj do letnega telovadišča. Prvi.so tekli nižji naraščajniki na progi 1.5 kni in dosegli sledeča mesta: 1. Šušteršič Leo (Maribor I) 4.50.6; 2. Petek Alojz (Maribor 1) 5.29.6; 3. M u r a u s Franc (Maribor I) 5.30.5. Nato so tekli člani na progi 4 km in dosegli tele rezultate: 1. Rotner Otmar (Sokol Studenci) 16.48; 2. Koren Srečko (Maribor I) 17.45.5; 3. B a 1 g a v i 'S/K© B Osnutek znaka za Zlet mariborske .Sčkolske župe, ki se vrši 2., 8. in 9, VI. 1940 v Mariboru Stepan (Sokol Studenci). Zmagalo je moštvo Sokola Studenci z 28 točkami pred Sokolom I s 13 točkami. Med višjimi naraščajniki je dosegel 1. mesto Medvešček Emil (Sokol 1) 7.38.4, 2. je Kukovec Jože (Sokol Pobrežje) 8.45.4, 3. pa Leban Rado (Sokol I) 8.50. Zadnje so startale naraščajnice, od katerih so dosegle 1. mesto Babič Betka 3.53.6, 2. mesto M u r a u s Anica 4.06, 3. mesto M e š k o v a Jelka 4.08, vse od Sokola Maribor 1. Da so tektne uspele, sta pripomogla v prvi vrsti načelnik naraščajniškega odseka brat K a t o 1 Ivan, ki je tekme priredil, in brat Klep Franc, ki je tekme vodil. Na tekmah je bilo tudi mnogo občinstva, ki je vneto podžigalo mlade tekmovalce in tekmovalke. 60 v tako kratkem času porodila velika ljubezen?« je nadaljeval s trpkim glasom, »človek se oženi z žensko, ki niti ni utegnila pozabiti svojega prejšnjega življenja ter opustiti prejšnjih navad in razvad. Lep ženski obraz zasenči človeku razsodnost. Sladka megla se razgrne čez misli. Toda le za kratek čas. Megla se prične redčiti in človek spregleda... Toda Bog bodi milostljiv onemu, ki v trenutku spregleda, kaj vse se skriva za mikavnim ženskim obrazom...« Glenison takrat ni ničesar odgovorila, toda jasno jc slišal, kako se ji je izvil težak vzdih. »Morda bi se Eva kasneje v zakonu zresnila ter umirila. Toda jaz nisem imel smisla za zabave in norčije, ki si jih ie poželela. Sleherni večer se nisem hotel potikati po mestnih lokalih, kot si je želela Eva. Čez čas sem se dal pregovoriti, ker bi sicer hodila Eva z drugimi moškimi. Moje zdravje pa tega ni vzdržalo. Zdravniki so mi svetovali, naj se preselim v ugodnejše podnebje. Eva se je s to namero popolnoma strinjala. Nekje je zvedela, da se ženam tudi v Afriki imenitno godi. Tam jc, tako so ji pripovedovali, kopica črnih uslužnih ljudi, služkinje bojda celo češejo gospe in krpajo strgane nogavice, vrste mladih neože-njenih moških pa povsod čakajo na fiirt.. same neumnosti, ki jih poznate ...« Glenison je prikimala z rahlim nasme- 1. Igralci Sokola v Selnici ob Dravi so igra- li igro »Zadrega nad zadrego«. Marljivim igralcem je bilo zadoščenje polna dvorana občinstva, ki je z zanimanjem sledila poteku igre. Dramski odsek je z isto igro bil v gostih pri Sokolu v Limbušu. Prijetno je bilo selniškim Sokolom ob bratskem sprejemu in velikem odzivu domačinov, ob prvem gostovanju Kobancev v lepem Limbušu. I Radvanjska Sokolska Cela uprizori iva Vnebohod, v četrtek, 2. maja, ob 16. url zabavno Nušičevo igro „Navaden človek'-. I Igra „Sin“ na Črešnjevcu. Agilna Sokolska čeLa na Črešnjevcu pri Pragerskem je. uprizorila igro ,,Sin“. Igralci so svojo vloge zelo dobro izpeljali. hom. Da, to je Afrika, kakršno si predstavlja večina lahkoživih evropskih žena. »Prišla sva v Afriko. Po daljšem iskanju sva se odločila za sedanjo farmo. Sprva je bilo Evi življenje močijo všeč. Pustolovstvo je bilo povsem novo, in njej so bile vendar všeč le nove stvari; seveda le za nekaj časa. Potem pa se je pričela dolgočasiti ter je postajala čedalje bolj nesrečna. Za vsako ceno je hotela prebiti nekaj dni v tednu v Nairobi. Strinjal sem se s tem, ker sem sam spoznal, da ji dom na farmi ne more nuditi potrebnega udobja. Popolnoma pa je obupala, ko smo pričakovali malega Robina. Otrok ni imela rada, prav nič ni hrepenela po njih. Ko je prišel na svet, ga ni znala oskrbovati kot bi se spodobilo. Skrb za otroka je docela prepustila mali črni pestunji, ki sva jo bila najela.« Umolknil je ter se v naslonjaču obrnil proti Gleni, da ji je mogel zreti naravnost v obraz. »Morda si mislite, da sem skoval zanimivo življenjsko povest. Priznam, tudi jaz sem imel hibe. Včasih sem bil precej razdražen in nevljuden. Toda takrat sem še bolehal, pa tudi gospodarstva na farmi nisem kdo ve kaj razumel. Ni nama bilo dobro. Z Evo se nisva kaj prida razumela. Najina značaja sta si bila vsaksebi. (DalieJ tioia! Hota! Ne zamudite prilike, dokler še traja zaloga i Velike odpre aa je ja enanufafcturnega blaga radi odselitve! Prodajamo tO-20°/n cenejše od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v ... V ^............. y}‘< tir 'Ž v ... priredi v nedeljo 16. junija 1940 do sedaj k/jjup/ia tmkte BIRMANSKA DARILA k Ogromna izbira! Solidne cene! Brezobvezen ogled! A. KIFFMANN na Sl. O. KIFFHANN Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče ouino za nakuD M. Ilgerjev sin, . Maribor. Gosposka ulica 15.. kjer dobite za din 5*— prve tri tombole v skupnem znesku din 20.000'- Nadaljnjih 20 tombol: šivalni stroj, 8 koles, bala platna, dve moški obleki, vreča moke, 20 kg sladkorja in nebroj drugih dobitkov. — Vrednost vseh dobitkov je din 60*000’— Cela srečka stane din 400.—, polovica din 200.—, četrtinka din 100_______________________ BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo din 2,000.000 srečka štev. 68.326 din 1,002.000 srečka štev. 59.971 din 301.000 srečka štev. 83.526 din 301.000 srečka štev. 56.910 din 200.000 srečka štev. 34.210 din 100.000 srečka štev. 4.638 r zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije: din 100.000 srečka štev. 7.336 . din 100.000 srečka štev. 77.664 din 100.000 srečka štev. 77.696 din 100.000 srečka štev. 86.831 din 100.000 srečka štev. 86.834 din 80.000 srečka štev. 97.039 din 60.000 srečka štev. 83.519 din 50.000 srečka štev. 19.306 din 50.000 srečka štev. 88.152 in mnogo drugih dobitkov. , Continental