NO. 204
Ameriška Domovina

AMERICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. XX
ZDA so protestirale pri poveljstvu ZSSR
Ameriški vojaški poveljnik v Zah. Berlinu je ostro protestiral pri sovjetskem v Vzhod. Berlinu zaradi zadržanja ameriškega diplomata pri prehodu čez pre-grajo v Berlinu.
BERLIN, Nem,—Al. Lightner, h'ameistniik načelnika ameriške misije v Berlinu, je hotel z ženo v Vzhoidnj Berlin, pa so ga na Prehodu ustavili. Zahteval je sovjetskega častnika, ne da bi Pokazal svojo legitimacijo vzhodnonemški policiji, ki je stra. žila prehod. Ko Rusa le ni bilo, le Light n er pogina! svoj avto z ameriško registracijsko tablico skozi prehod. Komunistični stražarji so avto ustavili znova.
Ko so iz Zah. Berlina to videli, s° poslali preko meje 8 ameriških vojaških policistov pod po-Veljstvom poročnika z bajoneti 113 puškah. Nemški stražarji so ■h h p ustil j skozi prehod kakih 200 yardov daleč na ozemlje ''Zlhod. Berlina, kjer so vzeli v e0lščito Liigthnerjev avto in ga spremili nazaj skozi pregrado.
Liightner je malo kasneje v spremstvu ameriške vojaške straže vozil znova preko pregra-m se po petih minutah vrnil v Zah. Berlin. V zah. Berlinu so llehaj sto čevljev od prehoda 'stalj ameriški tanki za slučaj potrebe.
Vzhodnonemška straža je trdi-,a, da ni vedela, kdo je Lightner ^ da ta ni hotel čakati na sovjetskega častnika.
Ameriški vojaški poveljnik v erllnu je poslal sovjetskemu oster protest proti postopanju Vzhoidnonemške policije, s katero nočejo imeti zahodne sile no-onega neposrednega posla.
^ada narodne edinosti!
h ANKARA, Tur. — Vojaški od-°r' 'hi vlada Turčijo, je izjavil politične stranke ^ azumeti za sestavo vlade na-ne enotnosti, ki bo omogočila ^Postavitev demokratične vla-
bo^116' ^e§a ne bodo storile, °h uibral drugačno pot.
^ zjava odbora kaže, da vojaki .^So Voljni dati državnih vajeti
vladok’ d°kler ne dabi dežeIa j,a .Vhi bo n j im po godu. Javnj
'hi pristaši prepovedane de-
d se moraio sPor
sest1 a!tS'ke si;ra!nhe so sposobni avi'h vlado, ki bi imela veči-i1jaV Parlameinitu, brez sodelova-Voi feipuib,1ikan,ske stranke, ki je a 0rn poseibno pri srcu.
Ni ~----------°------
°LVe^an* v resnih skr-keh zaradi okužbe
D0N- Ve^Brit. - Nagli 0zrač' radioaktivnega prahu v Vzn Za^ Norvežane resno Šjjjj^hjati. Debata o tem vpra-v Parlamentu kaže, da se obrniti na Sovjetsko °PUsti na'* na^a^nie preskuse
začela pri-
^:fa se j6
če i^. 1 na zavarovanje hrane, p°r radioaktivnost nevarno Z£de1 3 ^^ola je posebno pri-skUs (a s°vjetskih velikih pre-’•	1 na področju Nove Zem-
V temenski
prerok
pravi:
o> deževno in hladnej-aJvišja temperatura 56.
Novi grobovi
Anton Markovič
Sinoči je umrl v Woman’s bolnišnici 75 let stari Anton Markovič s 14919 Pepper Ave., doma v Dolgi njivi pri Št. Lovrencu na Dolenjskem. Zapustil je tu nečaka Miha Vrenko, ki oskrbuje njegov pogreb, v Sloveniji pa sestro Marijo in druge sorodnike. Pokojni je bil član Društva Mir SNPJ. Čas pogreba še ni določen.
Frances Tomse
Frances Tomse, o katere smrti smo poročali včeraj, je bila žena Antona, mati Antona Ml., Frances Belak in Virginije Tomse ter stara mati. Njeno dekliško ime je Francel ter je bila doma na Vrhniki. Bila je članica Društva Kristusa Kralja št. 224 KSKJ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek zjutraj ob 8:15 v cerkev Marije Vnebovze-te ob devetih, nato na kalvarijo.
Leopold Bizjak
Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 81 let stari Leopold Bizjak z 2238 Sunset Dr., doma na Verdu pri Vrhniki. V bolnišnici je bil komaj en dan. Večji del svojega življenja v A-meriki je preživel v Waukeganu in North Chicago. V Wickliffe se je preselil k svojemu sinu z ženo v letošnjem aprilu. Zapustil je ženo Frances, roj. Hren, in sina Louisa Bizak. Šest sinov ;mu je umrlo. Zapustil je tudi dva vnuka, v Sloveniiji pa eno sestro in tri brate. Bil je član Slov. samost. Podpor, društva North Chicago in Društva Sloga št. 14 SNPJ. Pogreb bo iz Ni-, col pogreb, zavoda na 19001 Nottingham Rd. v četrtek ob 1:30 popoldne pod vodstvom A. Grdina na Lakeview pokopališče.
Sovjeti so razstrelili napovedano 'bombo'!
Titovski gospodarski strokovnjak ušel v ZD?
BEOGRAD, FLRJ. — Načel-*	.	.	j nitk gospodarskega oddelka v zli.
Švedi m Francozi SO objavili nanjem ministrstvu 52 let stari
veliko” sovjetsko eksplozijo v Arktika, ki je po objavi Ameriške atomske komisije obsegala 30 do 50 irtegatonov.
STOCKHOLM, Šved. — Oddelek za preiskavo potresov na znani univerzi v Upsali je objavil, da so Sovjeti včeraj zjutraj razstrelili na področju Nove Zemlje v Arktiku napoveda- priznavajo, da ]e no superbomb o. Razstrelitev je 'Združenih državah.
V Gani živi 600,000 katoličanov
RIM, It. — V državi Gana v Afrikj živi okoli 600,000 katoli-čanov-domačimov. Razdeljeni so na sedem škofij, v treh so domači duhovniki za škofe. Vseh du. h ovni kov je 250, nad 20% je domačinov.
Misijonsko delo je zelo uspešno, saj je samo lani število vernikov narastlo za 40,000. škofije posvečajo poseibno pozornost
objavila tud; francoska atomska komisija.
Švedje so objavili) da je bila včerajšnja eksplozija še enkrat večja od največje v sedanji vrsti preskusov.
Ameriška Atomska komisija je objavila včeraj dve sovjetski atomski eksploziji, eno močno v zraku in eno manjšo pod vodo. Ona v ozračju je po mnenju komisije bila preje iz razreda 30-megatonov kot 50 megatonov in torej ni bila super bomba, katere eksplozijo je napovedal za konec meseca Hruščev.
Uničujoča moč 30-megatonske bombe je tolikšna, da bi uničila vse domove do 12 milj daleč od kraja) koder bi ekspoldirala, opekline pa bi mogla povzročiti na nezavarovanem človeku tudi 40 milj daleč od eksplozije.
—----o------
Kambodža -naj bi pretrgala diplomatske vezi s (Tajsko
LONDON, Vel. Brit. - P0 vesteh peipinškega radia naj bi Kambodža pretrgala diplomatske vezi s Tajsko, katere vlada ji je očitala, da je postala izhodišče in oporišče komunističnih napadov na sosednje države.
Tajska (Siam) je članica 9EA-TO, Kambodža pa je nevtralna država, ki skuša ostati v dobrih zvezah z obema svetovnima blokoma.
Nenad Popovič je odšel z družino avgusta na “počitnice” v Anglijo, pa se od tam peljal v Združene države, kjer so mu prijatelji preskrbel; službo na Cornell univerzi v Ithaci v državi New York. Mož naj bi bil zaprosil za politično zavetje v ZDA.
V tukajšnjih vladnih krogih Popovič v ne marajo pa dati nobene izjave o tem, ali je pobegnil ali ne.
Popovič je bil poslevodeči direktor Jugoslovanske narodne barke in pomočnik ministra za zunanje zadeve. Lani je sodeloval pri pogajanjih za $275,000,-000 posojila, ki so ga dali Titovi-ni Mednarodni monetarni sklad, Združene države in nekatere države zahodne Evrope.
Sneg na severozahodu dežele
SALT LAKE CITY, Utah,—O-koli 500 lovcev je zajel v gorah in gozdovih vihar, ki je čez ne-vzgoji iin izobrazbi mladine, zato deljo prinesel v predele sever-uživajo katoličani tudi velik nih Skalnih gora do štiri palce ugled v javnosti, nimajo pa snega. Sneg je padel tudi v delu vpliva na domačo politiko. Montane in Sev. Dakote.
Nad Francijo prihajajo nove hude preskušnje
Bojem v Alžiriji, demonstracijam Alžircev v (Parizu so se pridružile še zahteve delavskih unij po večjih plačah.
PARIZ, Fr. — Prvič v petih letih so se vse tri glavne unije sporazumele in oklicale za četrtek zjutraj skupni enodnevni štrajk na državnih železnicah, da bi podprle svojo zahtevo po povišanju plač.
Policija v prestolnici je začela izpuščati okoli 12,000 Alžir-eev, ki jih je prijela pretekli teden, pri tem pa je pripravljena vedno na možnost novih izgredov. Doslej so izpustili žene in otroke, moške zsenkrat še drže v ječah. V Parizu živi okoli 150,-000 Alžircev. Do novih spopadov in bombnih napadov je prišlo tudi v Alžiriji, kjer so uporniki oklicali splošno stavko, ki pa je delno uspela le v malih mestih na vzhodu, ne pa v glavnih središčih.
Nemirno je tudi podeželje, kjer se farmarji pritožujejo nad prenizkimi cenami za svoje pridelke.
CU-ENIAJ JE ODPOTOVAL, ZAHOD PREUDARJA ČEMU?
Včeraj je nepričakovano sredi zasedanja 22. kongresa KP Sovjetske zveze ivodja kitajske delegacije predsednik Vlade Ču-Enlaj odletel domov. 'Na letališče ga je spremil sam Hruščev, vendar ugibljejo zahodni proučevalci komunističnega sveta, če njegov odhod ,ne pomeni poostrenega spora Sovjetije in rdeče Kitajske.
. MOSKVA, ZSSR. — Tukajšnje zborovanje Komunistične partije, ki se ga udeležujejo zastopstva KP iz 80 dežel z vsega sveta, je doživelo včeraj svoje iznenadenje, ko je bilo objavljeno, da odhaja predsednik vlade rdeče Kitajske Ču-Enlaj, ki je vodil delegacijo Kitajske KP, domov. Z ozirom na njegovo obrambo Albanije pred kongresom, kjer jo je Hruščev napadel, ugibljejo zahodni opazovalci kongresa, če ni morda spor zaradi Albanije povzročil novo napetost med Moskvo in Peipingom v taki meri, da je Ču-Enlaj čutil potrebo, da gre domov. Poročilo o njegovem odhodu pravi, da je odletel v Peiping na posvet z vodniki kitajske KP in v moskovskih kongresnih krogih trdijo, da se bo pred koncem kongresa še vrnil.
Da obstoja prepir med Mo- j~ skvo in Peipingom je očividno.finske rakete na
— V naši deželi poznamo okoli 200 vrst domačih psov.
ves čas, kar kongres zaseda. Ču-Enlaj je ob prvem svojem nastopu pred kongresom branil Albanijo, ki jo je pred njim Hruščev ostro napadel in prijemal Hruščeva, ker je “družinski spor” na tak nemarksističen način iznesel pred javnost.
Hruščev in Ču-Enlaj sta tekom javnih sej kongresa kazala drug drugemu sicer dosti prijazen obraz in se večkrat rokovala in menila. Tudi ob samem Ču-Enlajevem odhodu sta se Hručev in Kitajec na letališču prijateljsko poslovila.
Vesti iz kongresnih krogov trdijo, da se bo Ču-Enlaj vrnil pred koncem kongresa, da pa je moral v Peiping na nujno posvetovanje vodstva kitajske Komunistične partije. Ali se to posvetovanje tiče spora z Moskvo ali kakega drugega vprašanja, o tem komunistični viri molče.
Malinovski trdi, da imajo ZSSR raketne lovce
Sovjetski obrambni minister maršal R. Malinovski je 22, kongresu sovjetske KP zatrjeval, da pripravljajo zahodne sile nenaden napad‘na Sovjetsko zvezo in da je ta na to pripravljena. Posrečilo naj bi se ji razviti posebni obrambni sistem proti medcelinskim raketam s tako-zvanimi izstrelki proti izstrelkom ali raketnimi lovci. To so (rakete, ki naj bi poiskale med-
Danes praznujejo Združeni narodi svoj 16. rojstni dan
CLEVELAND, O. — 24. okto-^ko ga bodo praznovale druge dr- krepil z viporabo veto pravice. jtioni naraščaj iz raznih novoro-bra 1945 je stopila v veljavo 'žave, ne vemo, toda nismo nič Talko so ZN začeli hirati že ob jenih afriških držav, ustanovba listina Združenih na-!lbrali ,ne sIišali o kakih pripra- svojem rojstvu. Kar so dosegli | človeku pride pri tem v glavo rodov tako praznujejo ZN danes'Vab' Najbrže ne bo praznovanja velikega in dobrega, je bilo orno- hudobna misel, da bodo absol-
■nie. +,viri™ w „ A-M.I	—x----------------------‘ventjc teh tečajev kmalu imeli
večino v ZN in tam lahko pre-
svoj 16. rojstni dan. Akoravno ga je predsednik Kennedy proglasil za spominski dan, se dneva ne bo spominjala večina naše dežele.
Gotovo bodo primerne slovesnosti v okviru Združenih narodov; začele se bodo opoldne s slovesno spominsko sejo, nadaljevale s koncertom in končale z običajnim večernim plesom. Dneva se bo spominjala tudi newyonška Občina s posebno prireditvijo.
bo v njem lahko krotil in "vzgajal” komuniste z metodami, ki jih je porabljal v svoji domači politiki.
Ako bi bil Roosevelt živel le še par let, bi bil dočakal seje Varnostnega sveta ZN v Londonu, ki jih je prenašal londonski Dneva se bo danes spominjalo radijo. Seje bi ga bile prepriča-tudi veliko šol in organizacij, ki (le, da je njegovo upanje jalovo, zagovarjajo idejo Združenih na-'že takrat je komunistični dele-
nit; toliko kot v Ameriki.	gočeno samo radi taktičnih na-
Kako naj bi bilo tudi druga- pak) ki jih je delala Moskva, če? Združeni narodi so v glav- Niso hoteli biti v Varnostnem nem plod optimizma in domi- svetu, ko je bilo treba podpreti šljije pokojnega F. D. Roose-1 Korejo pred komunističnim velta. Ni se dal oplašiti po uso-.vpadom in tako je korejska voj. di, ki je zadela pred vojno Dru- na rešila vsaj južni del dežele štvo narodov, upal je, da bodo pred komunistično diktaturo. Združeni narodi tisti okvir, ki Žal pa napak ni bilo veliko.
poti in jih uničile, predno bi te mogle doseči postavljene cilje. Združene države se trudijo za tako raketo — Zeus, ki pa jo bodo preskusili šele prihodnjo spomlad.
Malinovski je tudi sicer poudarjal moč sovjetskih oboroženih sil, pa napadel protipartij-sko skupino in svojega prednika maršala G. Žukova, ki da je uganjal v vojski “bonapartizem”, močan osebni vpliv in “kult”.
—o-
Pred (iisfko v ZSSR!
Iz govorov vodnikov sovjetske KP na 22. kongresu je razvidno, da pripravljajo neke vrste čistko v partijskih vrstah.
MOSKVA, ZSSR. — Čisitke so bile v dobi Stalinove vlade v Sovjetski zvezi nekaka redna ustanova. Z njihovo pomočjo se je Stalin znebil svojih nasprotnikov, pa tudi držal partijo in njene člane v vedmem strahu in slepi pclkorščini. S čistkami je držal v pokorščini tudi rdečo armado, k; je nekajkrat kazala nejevoljo nad njegovo vlado. Po Stalinovi smrti so prišle čistke iz navade. Govori na sedanjem kongresu KP kažejo, da jih bo Hruščev morda obnovil.
Član prezidija (Centralnega komiteta) partije Aleksej Kosi-gin je zatrjeval, da protipartij-ska skupina, ki noče opustiti stalinistične miselnost; in “kulta osebnosti,” ne predstavlja no. bene nevarnosti za Sovjetsko zvezo, da pa jo bodo kljub temu izkoreninili.
Kcslgin je trdil, da se je ta skupina držala “kulta osebnosti” (stalinizma) in nasprotovala
glasovali vse tiste države, ki de- Hruščevu modernistom v jamsko vzdržujejo s svojimi *3artlJ1- V tej skupin; so bili vod.
Komunisti so zadnja leta le še poglobili svoje razdiralno delo v ZN. ZN so danes že tako zmaličeni, da niso sposobni za nobeno večjo politično akcijo. Slučaj Konga to najleipše ponazoru-je. Kar naredijo dobrega, najdemo samo na področjih, ki niso v tesni zvezi z mednarodno politiko.
Značilen je v tem pogledu na. črt, kako naj ZN vzgajajo črne
rodov. Tudi nekatere radio in gat Višinski zlorabljal seje Var-
televizijiake postaje se ga bodo j mostnega sveta za komunistično (diplomate na pobudo" Abesinije. prazncwanjeTbo pa	,
spomnile, povrhu pa še razne le- propagando in zavrl vsako stvar-;Ustanovili bodo v Svic; posebne‘pravo sliko o tem, koliko še talske in paroplovne družbe. Ka-. no delo. Svoje govore je pod- ne predolge tečaje za diploma- mo na Združene narode.
prisipepvk; to mednarodno organizacijo. Na kaj takega gotovo ni mislil pokojni Roosevelt, ko je zagovarjal ustanovitev ZN.
Časopisje trdi, da bo predsed-•milk Kennedy praznoval spominski dan z obedom, kjer mu bodo servirali specijalitete iz različnih delov sveta. Menda ga bodo v tem posmehal’i tudi mnogi Ame-rikanci. Torej podoba zahvalnega dneva v prikrojeni obliki! Tudi hoteli in velike restavracije nameravajo v nekaterih delih naše dežele porabiti priliko, da gostom ponudijo izredno hrano. Ravno veličastno ne bo tako vsaj dalo da-
Združene narode.
miki G. Malenkov, prvi predsednik vlade po Stalinovi smrti, zunanji minister V. Molotov, ki je sedaj sovjetski zastopnik v Mednarodni atomski komisiji na Dunaju, Kaganovič, vodja industri-alizacije pod Stalinom, Bulganin, Vorošilov, Šepiiov, Pervu-škin in Saburov.
Avtomobilski listki - nakaznice iza čašo kave!
PARIZ, Tex. — Amerika ni samo srečna, ampak tudi originalna dežela. Kdor ne verjame, naj gre v Pariz, ne tisti, ki je v Franciji, ampak v naši državi Texas. Tam lahko napačno parkira avtomobil im se mu ne bo mič zgodilo. Policija mu bo si-
Iz Clevelanda in okolice
1
i
Na obisk v domovino—
Frank Erzek iz Duranga v Koloradu se je na poti v Jugoslavijo ustavil v Clevelandu, da obišče svoje rojake iz Trebnja, danes pa odpotuje dalje proti New Yorku, kjer se bo vkrcal ra Queen Mary. Obiskal bo sorodnike v Sloveniji. Vse potrebno za pot mu je uredila pot. pis. Steve F. Pirnat Co. — Srečno pot in zdrav povratek!
Iz bolnišnice—
Anton Šuštar z 20561 Lind-berg se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zdaj se zdravi doma.
Rokoborba—
V četrtek zvečer se bosta v Areni pomerila DiPaolo in “Šejk”. Nastopila bo še cela vrsta drugih znanih rokoborcev. Srebrna poroka—
Mr. in Mrs. James Rugle z 20830 Wlmore Ave. praznujeta danes srebrno poroko. Čestitamo in jima želimo, da bi zdrava dočakala tudi zlato poroko. Zadušnica—
Jutri ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Andya Rijavec na 30. dan po njegovi smrti.
Rojenice—
Pretekli četrtek se je Mr. in Mrs. Tony Kristavčnik z 1171 E. 61 St. rodila v bonišnici sv. Ane hčerkica Kristina, njun prvi otrok. Čestitamo!
Selitev mater in otrok že ob resni nevarnosti!
CLEVELAND, O. — Vodniki civilne obrambe so se odločili v načelu za selitev mater in otrok iz velemest, ki bi utegnila biti na listi ciljev sovražnega napada z jedrskimi bombami, že ob resni nevarnosti cele dneve in morda tedne pred samim napadom. Iz takih mest naj bi odšlo vse prebivalstvo, ki ni tam neob-hodno potrebno, ne da bi čakalo na objavo napada.
Na podoben način so reševali med drugo svetovno vojno Nemci svoje prebivalstvo pred smrtjo v industrijskih središčih in velikih mestih, ki so jih zavezniki stalno bombardirali.
Molotov namerava odgovoriti Hruščevu
DUNAJ, Avst. — Med tem ko je Hruščev napadal Molotova na komunističnem kongresu v Moskvi kot voditelja “protipartijske skupine” in mu to štel za velik greh, se je Molotov sam lepo sprehajal po dunajskih ulicah, kjer so ga staknili časnikarji. Otepal se jih je, toda nazadnje je vendarle relkel, da zaenkrat noče ničesar komentirati, da bo pa to storil “morebiti pozneje.”
Moral je biti že zelo samozavesten, alko upa, da mu bo Hruščev dal priliko za odgovor. Mor. da pred sodnijo?
cer pripela na voz običajen listek, toda listek tam ne bo pomenil nobene kazni, ampak povabilo, naj gre potnik v eno izmed osmih kavarn in popije zastonj čašo kave!
Vse to je sklenila mestna upra. va, da dvigne tujski promet. Le škoda, da n; dosedaj našla nikogar, ki bi jo posnemal.
Ameriška Domovina
/* v« t ■/se'«
6117 St CUlr Ave. •— HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
FttbQshed dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 204 Tues., Oct. 24, 1961
tovanja s krogom svojih ožjih svetovalcev. Ta metoda de- okrepčilo, zaprta, ker jejiarod-la je po Ikovem mnenju glavni vzrok ameriške blamaže z invazijo na Kubo.
Razumljivo je, da demokratje ne gledajo z veseljem takih Eisenhowerjevih načrtov. Kennedyu je posebo neljubo, da Ike noče odobravati vseh njegovih potez v zunanji politiki. Hoče vsako oceniti in jo šele potem pohvaliti ali obsoditi. Da je Kennedy sklenil, da gre tekom jeseni tudi na deželo na shode, je gotovo v zvezi s podobno Eisen-howerjevo namero. Kaj takega ameriška politična javnost ne doživi vsake kvatre.

BESEDA IZ NARODA
K rojakom na zahod Kanade in v Skalne gore
Eisenhower gre zopet v politiko?
Vsak bivši predsednik se hitro naveliča pokoja, postane mu dolgčas in išče dela. To resnico je hitro skusil tudi Eisenhower. Naveličal se je zelo hitro ne ravno dobička-nosnega kmetovanja, zavil jo je zopet v politiko. Ubral jo je torej na pot, ki bi mu je nihče ni prerokoval. Kaj je nagnalo Eisenhowerja, da se je zopet začel pečati z dnevno politiko?
Gotovo ne želja po novih političnih položajih. Ponovno je rekel, da ga prav nič ne mika, da bi na primer postal senator, akoravno so mu tak posel ponudili republikanci iz Pennsylvanije. V politiko se tudi ne vrača iz samega dolgočasja. Gre nazaj vanjo, da bi skušal doseči tisto, kar mu je spodletelo kot predsedniku; reformirati in pomladiti republikanske organizacije.
Da bi jih rad reformiral, to je znana stvar. Že pred leti je govoril o “odgovorni naprednosti,’’ ki naj zavlada v republikanskih vrstah. Takrat je s svojo idejo pogorel.
Republikanski veljaki so ga poslušali, toda ne ubogali.
Eisenhowerjeva akcija je po kratkem življenju umrla. Sedaj bi jo Ike rad zopet obudil k življenju.
Temu cilju je dodal še drugega; pomladiti republikanske vrste. To mu narekuje po njegovem mnenju njegova politična skušnja. Eisenhower je namreč prepričan, da je blesteče zmagal tako 1. 1952 kot 1. 1956 samo radi tega, ker so z njim potegnili mladi ameriški volivci in mlade ameriške volivke. Zaveda pa se tudi, da ga takrat ni mladi rod volil zato, ker je kandidiral na republikanski listi, ampak radi njegovih velikih zaslug in uspehov na bojnem polju.
Sedaj misli, da je prišel čas, da mora republikanska stranka pritegniti na svojo stran ves mladi rod.
Koliko da Eisenhower na mlade volivne množice, se vidi po njegovi nedavni izjavi, da je bil trdno prepričan, da bo mladost republikanskega kandidata Nixona pritegnila v republikanski tabor večino mladih volivcev in volivk. Strašno ga je zabolelo, ko je moral ugotoviti, da se je motil v svojem prepričanju. Tega še danes ne more pozabiti. Sedaj je že odkrito priznal, da mu je bila Rockefellerjeva politična filozofija simpatičnejša, pa se je vendarle odločil za Nixona, ker predstavlja mlajšo republikansko politično generacijo.
* Eisenhower se ne poteguje za nobeno čast v okviru republikanske stranke. Njegova želja je le, da se v stranki uveljavijo zmeraj bolj mladi republikanski politiki, ki so dostopnejši za zahteve sodobnosti kot stari republikanci.
To ga je dosledno privedlo do tega, da gleda na starejšo republikansko generacijo s precej kritičnim očesom, pozna pa pri tem seveda tudi častne izjeme.
Med izjeme ne spadajo gotovo stari republikanski veljaki Goldwaterjega kova. Njim Eisenhower ne misli napovedati vojne, toda se ne ceremoni, kadar mu je treba povedati, kakšno politično ceno imajo v njegovih očeh. Starim republikancem zameri najbolj to, da ne poznajo meje v kritiziranju političnih nasprotnikov. Zato tudi tako močno povdarja, da je njegova naprednost “odgovorna,” to se pravi, skuša naj, da bo kritika stvarna in resna.
Eisenhower se zaveda, da njegov program ne bo naletel med republikanskimi politiki ne na simpatije ne na navdušenje. Stari republikanski politični mački ga bodo na zunaj častili, na znotraj pa kljubovali. Zato pa ravno namerava, da posveti svoje delo republikanski organizaciji sami in ne le republikanski politiki. V okviru organizacije bo želel pomladiti republikanske kadre in jih navdušiti za “odgovorno napredost.”
Ali bo uspel s svojim načrtom? Odgovor je odvisen od tega, koliko mladine, ki se zanima za politiko, bo njegova priljubljenost spravila v republikanske vrste in koliko se jih bo hotelo žrtvovati za republikansko stvar. Ker je sam že v letih, se ne bo mogel pečati z organiziranjem po deželi-To delo bo moral prepustiti svojim sodelavcem. Ali jih že ima? Ali jih bo mogel dobiti? Doslej jih javnost še ne vidi. Dokler jih ne bo, bo Eisenhowerjev program ostal pobožna želja. Vkljub temu bo pa razburjal našo politično javnost.
Eisenhower je namreč sklenil, da bo v posameznih vo-livnih bojih podpiral svoje prijatelje in sodelavce. Tako se sedaj udeležuje volivnega boja v državi New Jersey, kjer kandidira za guvernerja član bivšega njegovega kabineta J. Mitchell. Podobno se misli udeležiti volivnega boja tudi v državi in mestu New Yorku, da podpre tamošnje republikance. Napovedal je tudi, o čem bo govoril. Pozival bo republikance, naj vendar ne trpijo med seboj malih lokalnih in osebnih prepirov, naj bodo složni, naj ne silijo v skrajnosti. Seveda ne bo Eisenhower hvalil na svojih sho-’dih sedanjega Kennedyevega režima. Ga je že parkrat napadel. Pri tem mu ni očital neuspehov, očital mu je, da ne zna organizirati dela v federalni administraciji. Trdil je že nekajkrat, da Kennedy premalo vpošieva vrednost dela iililkeiSa Festivala Slovenskega v odborih in komisijah in vse odloča samo na podlagi posve-|dne v Sokol Havlicek dvorani,
Cleveland, O. — (3d Luizine-ga jezera smo zavili na desno v Dolino desetih vrhov in vozili po njej do jezera Moraine. Pot je dolga devet milj in se vije ob bistrem potoku včasih v prav ostrih in nevarnih ovinkih. Jezero samo je stisnjeno med gore. Debelo snežišče v gornjem koncu doline je segalo do samega jezera. Barva jezerske vode je bila čudovito modra, pa se včasih spreminjala na zeleno. V mirni gladini jezera so se zrcalile gore, ki smo jih strme občudovali.
Jezero Moraine je ostalo skoraj nedotaknjeno po človeški roki. Le v malem gozdiču pred prihodom do jezera je urejen prostor za taborjenje, malo dalje na desno pa stoji proč od brega udobno urejen Dom za ljudi, ki jim je več do prirodnih krasot kot ražkošja civilizacije. Okrog jezera in v gore vodijo steze, 's katerih je mogoče videti naj lepše predele Skalnih gora v Kanadi.
Popoldansko sonce nas je prijetno grelo, ko smo z brvi na potoku, ki teče iz jezera na njegovem spodnjem koncu, zrli v dolinski kot zaprt z visoko ograjo delno zasneženih gora. Na desnem bregu se je med smrekami tu in tam skrivala trata z izredno živim zelenjem. Povzpeli smo se nekaj sto čevljev v goro ne levi strani potoka, da bi imeli lepši pogled na gore in jezero. Steza, ki se je vila med skalami, je sama vabila navzgor, toda bili smo vsi že preutrujeni, da bi sledili njenemu vabilu.
Vrnili smo se na brv, skušali z enim pogledom še enikrat objeti vso čudovito krasoto prirode, nato pa odšli do avtomobilov in pognali nazaj proti Lui-zinemu jezeru in nato v Banff.
Tiho smo sedeli v avtomobilu, ko je šifrerjev France pazljivo vozil po nepreširoki cesti. Vsak je razmišljal po svoje. Sredi kanadskega gorskega sveta sem mislil na slovenske gore, na Bohinj in Bled, na Triglavska jezera, na Trento, na Kamniško Bistrico, na Logarsko dolino. Primerjal sem in moral sem priznati, da je ta gorški svet, ki smo ga prav kar ogledovali, občudovali in uživali, veličasitnejši od našega slovenskega. Ko sem kasneje to misel povedal tovarišem, so mi
vsi pritrdili. Bili smo v gorskem svetu, ki mu po različnosti in krasoti prirode skoro ni enakega na svetu.
Čez čas se nam je razvezal jezik in začeli smo živahno debato o slovenskih gorah in jezerih, o lepotah slovenske pokra-ji ne v primeri s kanadsko in amerišlko na sploh. Bili smo si edini, da je na tleh Sev. Amerike nešteto prirodnih krasot, ki bi razveselile tudj najbolj razvajenega ljubitelja narave, da pa so te včasih daleč druga od druge. Slovenija je edinstvena v tem, da ima vse lepote združene na malem prostoru, vse skupaj skoraj na dlani. V enem dnevu je v Sloveniji mogoče priti od Jadranskega morja po soški dolini v visokogorsko Trento in Julijce, preko gora na Gorenjisko, se ustaviti na Bledu in v Bohinju, pa si ogledati šta-jerske vinske gorice in ravno Prekmurje, ki je del Panonskega nižavja. še predno sonce zaide, smo lahko zopet preko Dolenjskega gričevja in Krasa nazaj ob Jadranu. Kaj takega nemara ni nikjer več na svetu!
Ko smo ise pripeljali v Banff so “montiiji” ravno nastopali za slavnostno parado na trati za upravnim poslopjem. Množica ljudi se je gnetla, da bj boljše videla nastop. Kot vedno so bili naijbližje otroci, ki so občudovali živobarvne uniforme postavnih fantov. Bohova Tončka, ki ima sina Janeza pri monitijih, ni hotela dalje, dokler ni bilo slavja konec.
Janezu in Francetu se je mudilo v maše oporišče. Janez je hotel vedeti, če je v Banffu kaka trgovina z “močnejšimi” pijačami, kot sta limonada in co-ca-cola. Zagotavljali so ga, da o tem ne more biti nobenega dvoma. Stopil sem k njemu in mu povedal, da sem že prejšnji dan videl napis take prodajalne nekje ob glavni cesti na levi strani, ko se 'bosta vozila domov. Veselo je pomežiknil in s Francetom sta pognala Janezov Plymouth.
Nakupili smo nekaj spominčkov, si ogledali izložbe s športnimi oblekami in pripravami iz najrazločmejših dežel Evrope, pa se počasi spravili tudi v avto in se odpeljali proti motelu.
Janez in France sta nas pričakala s kislim obrazom. Janez je počasi razkril, da je bila “trgovina,” kjer je upal dobiti
ni praznik — Dominion Day.
Zlbrali smo se v “Clevelandu,” kjer smo imeli vso zalogo, ter si privoščili pošteno okrepčilo. Vsak smo zvrnili tudj po eno čašico za veselo razpoloženje. Pe-smo nas kar niso mogle prav oži. veti, pokazalo se je, da smo bili bolj utrujeni, kot smo mislili.
Mara je tožila, da jo bole noge in Bohov Janez, ki je dobrega srca, se je takoj ponudil da ji noge zmasira. Izkazal se je za pravega mojstra v tem poslu. Mara ga je hvalila na vse načine in izjavljala, da jo noge ne bole več in da bi šla lahko znova na pot ali pa vsaj plesat.
Med tem je v dolini nastopil mrak, vrhovi gora pa so še delno žareli v od visokih oblakov odbij a j oči se sončni luči.
Pavle, Janez in obe Točki so bili mnenja, da nd bi bilo napak iti malo pogledat, kako zgleda Banff ponoči. Kljub precej naporni hoji tekom dneva so jih še vedno srbele pete in so menili, da bi bilo primerno tudi malo zaplesati v kakem lepem zabavišču Banffa.
“Cleveland” nj kazal za predlog nobene posebne vneme. France je povedal naravnost, da pojde raj še spat. Martin mu je pritegnil brez pomišljanja, čeprav drugače ne dopusti zlepa, da bi mu kaj zanimivega ušlo. Ker meni do plesa ni nič prida, se je udala tudi Mara in čez čas smo se spravili počivat.
“Lethbridge” je odšel na nočni izlet, pa ni našel primernega prostora in družbe v tujcev polnem Banffu. Še predno smo se v “Clevelandu” dobro umirili, so bili Lethibrudgeani že nazaj. Domenili smo se še da gremo drugi dan, bila je nedelja, v Banff k sv. maši, nato pa preko Calgarya domov, ter si voščil — Lahko noč!	V. L
tudi priljubljeni Joe Kovič, ki 30 tudi igral za ples po programu. Pevce bo spremljal na klavirju naš mojster prof. Alfred Fišinger. Slavnostni govor bo imel profesor Loyola univerze John A. Zvetina in za naš narod zaslužni osebnosti bo podeljeno slovensko odlikovanje.
Pestremu programu, na katerem bo tudi nekaj veselih in šaljivih prizorov, ter predstavitvi odličnih gostov bo sledila ljudska veselica in pozneje zvečer tudi volitev kralja in kraljice slovenskih valčkov. Oddan bo TV aparat, radio in več drugih krasnih daril.
Rojaki od blizu in daleč ste vabljeni, da se polnoštevilno u-deležite te edinstvene prireditve leta. Nobenemu ne bo žal, da bo prisostvoval tej lepi manifestaciji slovenske misli, besede in plesa ter žive volje ameriških Slovencev po nadaljevanju naših kulturnih tradicij. Napolnimo prostrano in krasno češko sokolsko dvorano na 2617 So. Lawndale Ave.
S svojo udeležbo boste pokazali, da vam je pri srcu slovenska zavest in rast naše kulture. Prireditelji so žrtvovali mnogo ur dela, naša dolžnost pa je, da s svojo udeležbo pomagamo, da bo naša stvar v Ameriki napredovala.
John Kos,
član dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ.
Praznovanje v Chicago
Chicago, 111. — Slovenski ra- 2617 S. Lawndale, v nedeljo dne
diski plesalci iz Chicaga, ki so ponovno predvajali slovenske plese ma televiziji, bodo ena izmed mnogih zanimivih točk ve-
29. oktobra.
Festival bo proslavil 11-letni-co slov. radija v Chicagu, kakor tudi obletnico narodnega praznika 29. oktobra ter 411-letni-co prve slov. tiskane knjige.
L. L.
Slovenski dan v Chicagu
Chicago, 111. — Nedelja 29. oktobra bo pomemben dan za nas Slovence o s r e dnjega Zapada. Čikaška mestna zbornica je sprejela resolucijo, ki poudarja kulturne in materialne zasluge Slovencev za porast mesta, in župan je 29. oktober uradno proglasil za Slovenski dan. Slovesnosti so namenjene ne samo 11 obletnici slovenske radijske ure pod vodstvom dr. Ludvika Leskovarja, ampak tudi proslavi narodnega praznika osvoboditve izpod avstrijskega jarma 29. okt. 1918, in tudi spominu prve slovenske tiskane knjige, Trubarjevega abecednika pred 411 leti, kar je bil zgodovinski dan za rast slovenske kulture.
Popoldne ob pol tretji uri se bo pričel Festival pesmi in ple sov. Na bogatem programu bodo nastopali naši najmlajši, o-troci svetoštefanske farne šole z lepim prizorom ter solo točkami. Sledil bo dekliški kvintet v izbranih slovenskih pesmih, ki je že mnogokrat žel lepe uspehe. Vmes bodo baletne točke priznanih umetnikov S. Lean-der, Margie Prah in Anita Wi-potnik. Naša odlična solistinja gdč. Marija Kranjc bo, kakor vedno, navdušila občinstvo. E-nako ga. Milena Šoukal in ga. Corinne Leskovar, ki bosta duetu zapeli nekaj priljubljenih narodnih. Slovenski radijski plesalci vedno prinesejo veselo r a z p o 1 oženje s starodavnimi ljudskimi plesi. Med pevskimi zbori bo svetoštefanski mladin ski zbor pod vodstvom p. Ven delina, kakor vedno prinesel mnogo pristnega slovenskega duha. Prešernovi pevci predstavljajo naš edini moški zbor v Chicagu in vedno dobro zapojejo. Med zunanjimi gosti bo nastopil znani poljski zbor Paderewski ter srbska plesalna skupina. Na sporedu bo več poznanih muzikantov, kakor Roman Possedi in sin Steve, Joe Gomilar in sin Ronny, Frank Gradišek in sin Richard, kakor
lier je bil živ nekoč in njegova ironija in satira sta ostali živi še danes. V smešnost zaviti prizori skrivajo v sebi mnogo resničnega življenja. Nič čudnega, da gre Molier še vedno po vseh slovenskih odrih in še danes žanje velike uspehe!
Prihranimo nedeljo 29. oktobra za Slovenski oder! Ta dan pričenjamo dobo kulturnega dramskega udejstvovanja in naša dolžnost je, da poplačamo trud igralcev, ki se že dva meseca pripravljajo, da nam posredujejo slovensko besedo z odra! Prav je, da prihajamo v hrame slovenskega življenja, da spet pritaknemo ogenj k domačemu ognjišču in ob njem kakor velika slovenska družina prebijemo zimske dni, povezani, sklenjeni, edini ob domači, materini, besedi, ki nam more še veliko povedati in mnogo darovati!
Nastopajo stari preizkušeni igralci v pestrih kostumih iz tiste dobe!
Milko Pust, tajnik S.O.
Vinska trgatev v New Yorkn
New York, N.Y. — Odkar smo tukaj uvedli to živahno veselico, vinsko trgatev, je bila vsako leto bolj živahna in slikovita, pa tudi dobičkanosna za našo slovensko cerkev. Zadnja leta je našim faranom postala tako všeč, da so ne sapio napolnili dvorano, temveč nekateri celo niso dobili prostora. Tudi dobiček za našo faro je bil takšen kakor nikdar poprej. Tako je veselica vinska trgatev postala letna zabava za celo faro.
To leto bo “Vinska trgatev” 11. novembra ob 8h zvečer v cerkveni dvorani sv. Cirila na Osmi. Darila bodo $50.00, $25.00 in manjše vsote.
Naš izvežbani orkester “Planika” nam bo tudi nudil mnogo zabave in mnogo ur trajnega veselja. Naše pridne kuharice in postrežnice in postrežniki vam obetajo okusen prigrizek in sladko pijačo.
Na razpolago vam bo vabljivi grozd in sad, toda prepovedan in zastražen. Za kaznjence praznimi žepi bo preskrbljen zapor z železno ograjo.
Izmed navzočih deklet bo izvoljena ena za “kraljico večera”. Poleg največje časti večera bo dobila kraljica svojo foto grafsko sliko in svoj glas in zvoke večerne zabave utisnjene na fonografsko ploščo; dobila bo tudi druga darila, ki bo ž njimi okinčana ta večer.
Vstopnina še vedno eden dolar. Dobiček gre za cerkev na Osmi. Vsi od blizu in daleč ste dobrodošli.
J. V. T.
“Skopuh” na St. Olairju
Cleveland, O. — V nedeljo 29. oktobra bo Slovenski oder ob pol štirih popoldne postavil na deske Slovenskega Narodnega doma na St. Clairju Moliero-vo komedijo z vsebino, ki je bila aktualna pred sto leti in je še prav tako aktualna danes — Skopuha!
Kdor je lansko leto videl Namišljenega bolnika, bo užival tudi ob Skopuhu, ob starcu, ki se je tresel za denar in se je življenje okoli njega vrtelo v čudovitem krogu, polnem smešnih prizorov, ki pa imajo v jedru vendar neko bridkost. Mo-
Elfisijonska priredba
Gilbert, Minn. — Misijonski krožek Lige katoliških slovenskih Amerikancev na Gilbertu priredi Misijonsko Proslavo v nedeljo 29. oktobra 1961 ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani na Biwabiku. Ob napovedani uri (2:30) bo v cerkvi sv. rožni venec z blagoslovom. Po pobožnosti se bo začel spored v cerkveni dvorani:
1.	“Povsod Boga” — zapojo vsi
navzoči ob s p r e mljevanju
godbe.
2.	“Kristus Kralj” — nastopi' jo: Marica Zupančič, Milica Škerjanec in Mojca Gruden-Gosli: Marija Perčič, Blažena Mihelič. Klavir: Kristina Medved.
3.	“Dvigaj se pesem v višavo — pesem s klavirjem.
4.	“O Baragovi Križevi reki bodo povedali: Perčič Ange' la, Dorica, Helena, Štefka i11 Andrej, Janez Vidmar.
5.	“Misijonarjeva molitev (melodrama) — Blažena Mi' helič.
6.	“Naše geslo” — Tereza Mihelič.
7.	“Misijonska nedelja” — Pe” sem s klavirjem.
8.	“Misijonarjev odmev” bosta zaigrala: Kristina in Jane^ Medved.
9.	“Naš spremljevalec” —-stopijo: Perčič Angela, Ste ka in Marij anca Sešek.
10.	“Mlado mis. veselje” —
sta zaigrala:	Janez Tushai
in Štefka Weiss.
11.	“Naša misijonska soudek^ ba” — predsednica misij°n skega krožka: ga. Anica To shar.
Pesmi pri točki 3. in 7. bo 0 zapele:	Mihelič Ana, HelcO^
Martina, Tereza, Vida in Bl^e na. Klavir igra: Renata Goričo11^ Na to proslavo prisrčno va
vse
Misijonski krožek-
Izražam tudi iskreno željo-’ -ške Ko sem
spet pisali Newburske - _ Zelo jih pogrešam. Ko se jeVo dela v časopisu monsign0 J 0 sliko in toliko lepih član njem, sem bila zelo veSC,a'jj!le'g3 Lepe pozdrave:	iz Ajei*
Oregona Vam in vsem d Amerišike Domovine.	-.-af.
Mrs. Mary P^0
“^ewbicrske usvise pogreša
“	„	Dra-
Oregon City, Oregon.	,
ga mi Ameriška Domovi^
Vam moram povedati, da b1
bilo preveč dolgčas brez 1
Vsak dan težko čakam, da
pismonoša prinese. Rada
rem povesti, depise od tu a
iz starega kraja.	vg
Dovolite mi, da tem Poioiri r'ju
stitam preč. g. monS1^n;L1bi'
Omanu k zlatornašniškemu J ^
leju. Bog naj ga ohrani p1' ^ brem zdravju še dolgo yrs ^ ^
AMERIŠKA DOMOVINA,
HS
k:	isr a x> si m: ^
nt5o,
j^ano
s-Vutfice
Ameriška Domovina
^IV«-E RI e/l'lil—M O IWt E
AMERICAN IN SPIRIT POREION IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
Karodno-kulturi^o delo
Vsak živ organizem ima v sebi neko ohranjevalmo težnjo. O-stati hoče živ, še več, teži k razvoju, da se izpopolnjuje in raste.
Da je narod tak živ organizem, tega ne bo nihče zanikal. Vsakemu je razumljivo, da si narod Ustvarja svoje ustanove, ki utrjujejo narodno zavest, širijo izobrazbo, dvigajo kulturni nivo tu vse to na način, ki odgovarja njegovi zgodovinski preteklosti, njegovemu čustvovanju in mišljenju. Tako se izoblikujejo ti-ste: narodove lastnosti, ki ga ločijo od drugih narodov. Gotovo je, da vsak narod najlažje najde Samega sebe in se v naj višji meri izpopolnjuje v svobodi svoje narodne države, kjer njegovi sa. nrobitni rasti nihče ne stavi ovir, kjer tej rasti nihče od zunaj ne nalaga davkov.
živ organizem more biti tudi samo del naroda, narodnostna skupina, ki si je ustvarila življenske pogoje izven meja lastne zemlje, med Pripadniki drugih narodov. Narodnostna skupina bo ali utonila v tujem morju in to brez sledi ®li Pa se bo kot živ organizem harmonično vključila v novo okolje in bo njen kulturni doprinos novi domovini trajnega znanja. Vse je odvisno od narod-no-kulturmega dela v narodnostni skupini in od namenov, ki jih dajemo temu delu. Ali bomo to delo opuščali, ali ga bomo poti-snili na čim nižjo stopnjo, ali ga bomo omejevali po času in vsebini, ali ga bomo zlorabljali v denarne ali ozko partijske namene. Vse te stopinje so milo rečeno poniževanje narodno-kul. turnih dobrin.
Ko smo prišli v novo deželo, Be nas je držal sklep, da se vrne-“no, ko bo padel komunizem.
rganizirali smo se torej za po-vratek. Delo je bilo časovno emejeno in podvrženo pogoju, ki ali pa ga ni v bodočnosti. Norn dežel smo se navadili, komunizem še ni padel, zato se v n°8im majejo tla pod nogami, , s ali se še splača narodno-kul-Urno delo med nami. To se ^ravi; narodno-kulturnih dobrin takih ne znamo več ceniti.
B Najbolj lagodno je, brigati se mo zase in za lastni ekonom-1 dobrobit. Nimaš stroškov s 2 marino, z naročnino listov in ajatvami za t. zv. “skupnost, šp 0lTl:ur Se ne zameriš, ker se ne ve, kaj vse pride. Tu-‘ mmumisti radi vidijo tako
emigracijo, ki trguje, ki dobro živi, pošilja domov dolarjev ter hodi v “stari kraj” na obiske, da talko “ureja” svoje razmerje z njimi. Pusti pa naj emigracija svoje politično gledanje in prepričanje, preneha naj s svojim narodno-kulturnim delom, da ne bo kak tujec videl, da je svobodna in krščanska slovenska kultura povsem nekaj drugega, kot komunistična “kultura” v Sloveniji. Narodnostna skupina na tej ravni ni živ organizem in bo vtonila.
Tudi komercializiranje narod-mo-kuiturnega dela ubija zagon, in onečašča dobrine, ki jih to delo prinaša. Kulturne narodove dobrine niso nikaka narodna no. ša, v katero bi se oblekli ob gotovih prilikah, da bo pritegnilo in prineslo dobiček.
Nekateri tolažijo sebe in druge: “Saj bo ta naš rod na tujem kmalu prešel. Na tujem boste pomrli, vaši otroci bodo pa Kanadčani, oni itak ne potrebujejo vsega tega društvenega dela. Dokler pa živite, ostanite pošteni in verni. Svoje župnije imate, vse drugo je pa itak odveč, saj bolj razdvaja kot druži.” Težlko j« reči, da bi bilo tako modrovanje izraz živega organizma, živega delca narodovega telesa.
Mar niso narodno-kulturne dobrine vredne lepšega ocenjevanja in večjih naporov in številnejših delavcev?! Narodna zavest, šolanje naših otrok v materinem jeziku, slovenska beseda, kultura, jasnost gledanja na svet! To so sadovi slovenskega srca v sodelovanju z razumom, sadovi stoletij, dota naših dedov in pradedov, ki so se zanje znojili skozi več kot eno tisočletje. Vsakdo bi si moral dati odgovor in vsakdo doprinesti svoj delež. Ne merimo kulturnih dobrin po dolgosti časa enega ali dveh rodov niti po kraju naše bodoče smrti, ampak po njih dejanski živi jenski vrednosti.
Kan. Slovenec.
^VENSKE POTKIŠKE AGENCIJE
avionskih in ladijskih dr : tudi na kredit. Zastopniki LlVi kot cunard, FRENCH SVVlLP^A' AIR FRANCE, KLM, Pon AIR’ etc'
30 o/ t na avionih za družine in ^ 0 za imigrante.
Fon'u^3*1 poPust Pozimi do 25%. ni^ . na kombinirana potova-
pJoa adja-avion.
b.s	denarja po Din 750 za
Din^in8 dinarskih bankovcev po Po” v 00 za $1-30-
drž;n v13za državljane in ne-Porok Jane' ^izum za stari kraj, doki, J! p.° zastopniku, legalni 3o n, - en,ti: Prošnje za imigraci-notar ‘ °t,isk sorodnikov. Javni Slo Vedno na razpolago.
Vtneem v Ameriki in Kanadi se priporočajo:
^ORU) TRAVEL SERVICE LTD.
M,,«?* ®t- Lawrence Bivd. Montreal P. q. _ Vl 4-5292
World travel service ltd.
Tnw. .258 College St. »»^“»to, Out. — WA 3-4868
KRIŽEM PO DEŽELI
29. oktober — slovenski narodni praznik
Mesec oktober ima za Slovence zgodovinski pomen. 29. okto. bra 1918 so bile strte nemške težnje, Iki so toliko stoletij tlačile naš narod — in ga držale v popolni odvisnosti. Ta dan je bilo proglašeno osvobojen j e in nekaj dni pozneje je bila ustanovljena samoistojina slovenska vlada v Ljubljani. Prav je, da vsi, ki živimo v svobodi, sloves no obhajamo zgodovinske dneve, da so nam ti dnevi kažipot v bodočnost proti cilju, ko bo naš narod mogel zopet sam in svobodno odločati o svoji usodi.
V Torontu pripravlja “Slovensko krščansko demokrat-sko društvo” proslavo slovenskega narodnega praznika, ki bo letos na nedeljo, 29. oktobra. Proslava bo v slovenski dvorani na 609 Manning Ave. popoldne ob 4:45. Program bo pester in zanimiv. Med posameznimi točkami bo igrala godba — kvartet slovenskih fantov. Poleg pozdrava častnih gostov in njihovih nagovorov, bo še govor in točka, ki nosi naslov: Zgodovinska pot Slovencev v sliki. Ob tej točki bo, lahko vsakdo spoznal slovensko pradomovino, slovensko poit skozi stoletja, slovensko vztrajanje med velikimi sosedi, ki so na vse mogoče načine cepili in sekali naše narodno Ozemlje in si ga lastili.
Slovenci, priidte v obilnem številu, da bo proslava našega
Sodišče je prepovedalo glavnemu odboru Unije rudarskih, tovarniških in topilniških delavcev vmešavanje v krajevno organizacijo te unije v Sudbury, ki se hoče znebiti komunističnega vodstva glavne unije. Krajevna organizacija ima preko 17,000 članov, polovico celotnega članstva unije v Kanadi.
Skupina levičarjev in glavni odbor dolžita vodnika krajevne organizacije Donalda Gillisa, da skuša krajevno organizacijo odcepiti od Unije in jo povezati z Unijo jeklarjev. Krajevna organizacija se razgovarja z Nickel Co. o novi delovni pogodbi, kar je sicer hotel napraviti glavni odbor Unije.
*
Prebivalstvo Sas katchewana oo moralo plačati okoli 22 milijonov dolarjev dodatnega davka kritje stroškov načrta za zdravstveno zavarovanje, ki naj bj stopilo v veljavo z letom 1963. Med drugim bo povišan pokrajinski prodajni davek od sedanjih treh na pet odstotkov. Do-daitna sredstva bo prinesla posebna 6-odstotna naklada na do-lOdhinski davek in enoodstotna na korporacijski davek.
*
Earl Alexander, bivši britski Obrambni minister in kanadski gen. guverner je tekom svojega sedanjega obiska v Kanadi dejal, da želi Velika Britanija, da bi Kanada in	brd-
ske Skupnosti narodov sodelovale z njo v evropskem Skupnem trgu. Po njegovem mnenju ne bo prišlo do vojne zaradi Berlina.
Alexander se je izjavil za priznanje rdečp Kitajske, pa proti priznanju Vzhodne Nemčije kot suverene države.
m
J. G. Hagey, predsednik University of Waterloo, je izjavil, da bi bilo potrebno, da tako industrija kot delavske unije poskrbe za boljše in hitrejše vež-banje strokovnjakov delovnih moči. Moderno gospodarstvo skoro ne bo imelo mesta za nestrokovne delavce. Po njegovem bo več kot četrtina delovnega rodu študirala na visokih šolah, dober del teh bo moral imeti
višjo stopnjo brazfoe.
visokošolske izo-
narodneiga praznika čim veli-častnejša.
Odbor S. K. D. Društva.
Vojaški novinci v oborožene sile se prijavljajo brez posebne hitrice, vendar upajo vojaške oblasti, da bo dovolj prostovoljcev za predvideno povečanje oboroženih sil.
*
Člani kitajiSke trgovinske delegacije so šli v Torontu mirno mimo stavkovnih straž pred hotelom Royal York, kj je že več mesecev v sporu s svojimi usluž. benci.
•
Kraljevska komisija je predložila, naj bi morali vsi stavbeniki in graditelji v Ontario imeti posebna dovoljenja, da bi se pokrajina mogla izogniti nekvalificiranim graditeljem in stavbam, ki ne odgovarjajo popolno, ma varnostnim predpisom. De. lavski minister Daley je izjavil, da bodo predlog temeljito proučili.
*
Liberalna stranka v Alberti, ki je bila dve leti brez načelnika, bo skušala v prihodnjem januarju izvoliti novega.
•
Predsednik konservativne via. de v Manitobi Rob lin je predložil pokrajinski zakonodaji v odobritev nov dogovor 'z zvezno vlado o pobiranju davkov in ga združil s povišanjem pokrajinske naklade na osebni dohod-ninsfcij in korporacijski davek, katerih donos naj bi šel za kritje naraslih stroškov zdravstvenega zavarovanja. Plačila za to zavarovanje, ki so bila pred časom zvišana, naj bi bila zopet znižana.
o
Gibanje za ločitev francoskega Kvibeka od angleško govoreče Kanade postaja vedno močnejše. Konservativni poslanec Tremblay je izjavil na nekem zborovanju, da je povezava z ostalo Kanado ovira nemotenemu razvoju francosko govoreče Kanade in svaril, da bo ločitev od nje morda nujna. Tudi novi načelnik Union Nationale Daniel Johnson kaže naklonjenost taki misli, čeprav v svojih izjavah za enkrat še ni šel tako daleč.
*
Po uradnih podatkih- je brezposelnost od preteklega febru-
arja stalno padala. Sredi septembra je padlo število brezposelnih na 308,000, kar predstavlja 4.7 odstotkov celotne delovne sile dežele. (
Zvezna vlada namerava tekom prihodnjih 12 mesecev poslati v itujino 24 trgovskih misij, ki naj pomagajo dObiti nova tržišča za
kanadsko1 blago.
*
Predsednik zvezne vlade Die-fenbaker je objavil imenovanje sedemčlanske kraljevske komisije za proučitev načina finansi. ranja rasti kanadskega gospodarstva. Pričakujejo, da bo komisija svoje delo končala pred letom 1964.
♦
Gozdni požari bi po uradnih podatkih napravili tekom preteklega poletja v Britski Kolumbiji okoli 50 milijonov dolarjev škode, nekako isto kot lani. Največjo škodo so doslej gozdni požari povzročili v tej pokrajini 1. 1958. Ocenili so jo na 80 milijonov dolarjev.
•
iSaskatchewanska visoka šola za zdravnike je zavrgla načrt pokrajinske vlade za zdravstveno zavarovanje prebivalstva. Predsednik pokrajinske vlade Douglas je izjavil, da se je pripravljen sestati z zastopniki te šole na razgovor, ni pa nič povedal, ali misli načrt kaj spremeniti alj ne.
*
Edmonton in Calgary sta zavrnila predlog za mešanje pitne vode s fluorjem, kar naj bi pomagalo ohraniti zdrave zobe.
•
Pristaniška komisija v Hamiltonu, Oni, namerava graditi nov pomol, katerega stroški so
predvideni na okrog $5,000,000.
»
Tekom letošnjega poletja je obiskalo Novo škotsko rekordno število izletnikov — 693,000. Lansko leto jih je bilo baje le okoli 586,000.
"Živi gozd" rogovja
Po dvakrat na leto se selijo severni nomadi za svojimi čredami.
Dve selitvi severnih jelenov na leto — pomladanska in jesenska — nedvomno sodita med zelo veličastne pojave v živalskem svetu. Mnogi naravcslov-
ILE ri „	Ml
V SOVJETSKI ZVEZI — Skupina ameriških “mirovnih romar jev” je'na poti iz San Francisca v Združenih državah v Moskvo, ruskim kmetom, ki jih je srečevala na delu svoje poti po Rusiji, delila letake, v katerih se zavzema za mir. Na cilj je prišlo 31 fantov in deklet.
ci so označili pogled nanje kot na gozd potujočega rogovja. Za. nimivo je, da imajo močno rogovje tudi samice tega jelenjega rodu. Pri tem ne gre pozabiti, da se “živi gozd iz rogovja” vsako leto obleti, se pravi, da se živalim obnavljajo rogovi iz leta v leto.
Severni jeleni ,so svojevrstni tudi zato, ker so edini iz jelenjega rodu dali človeku domačo žival. Torej je treba razlikovati med “divjim” in “domačim” jelenom, oba pa sta za prebivalce visokega severa življenjskega pomena.
V načinu življenja teh živali se je marsikaj spremenilo od pozne ledene dobe, ko so živele tudi v srednjeevropskih deželah, slej ko prej pa sta se ohranili dve, ptičjim podobni selitvi; na jesen proti jugu, na pomlad na sever. Kot poglavitni motiv za selitev — razen skrbi za hrano seveda — omenjajo naravoslovci prav kot pri ptičih tudi pri jelenih predvsem mrčes, vendar v obratnem smislu. Medtem ko se ptiči selijo na jug zaradi hladnejšega vremena, v katerem za-
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE MATERE IN STARE MATERE
Mary Gornik
ki je preminula 24. oktobra 1960
Eno leto je že minilo, odkar Te več med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tebe od nikoder ni.
Kje si, naša draga mati, več ne sliši se Tvoj glas,
Oj, kako je pusto, prazno, odkar si zapustila nas.
Toda vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu v nebesih, v kraju tam: nad zvezdami.
žalujoči:
ANN CETINA, ALICE LENARSIC, hčere
RUDOLPH, FRANK, zeta 7 VNUKOV, 2 PRAVNUKA JOSEPH OKORN, brat FRANCES KOZELY, sestra
Cleveland, O. 24. okt. 1961.
V
V blag spomin
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA
John Zulich
ki je v Gospodu zaspal dne 24. oktobra 1945
Minilo je že šestnajst let, odkar zapustil si ta svet, odšel si tja, kjer ni nadlog, predragi naš oče in soprog.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti, duša Tvoja pa srečo vživa, tam v raju v večnosti.
žalujoči ostali:
SOPROGA in HČERE
Cleveland, O. 24. oktobra 1961.
čne primanjkovati mrčesa in drugih žuželk, pa severni jeleni bežijo pred komarji, mušicami in podobnimi zajedale^ ki se v toplem letnem času močno razmnožijo.
Na jesen se začno te severne živali seliti proti jugu, ker močne slane ožgejo travo, ki se potom posuši in usahne. Herre, proučevalec življenja Laponcev, nomadskih prebivalcev skandinavskega severa, je zapisal, da se ti severnjaki v marsičem ravnajo po jelenih, ki potujejo poleti k severni norveški obali, kjer ni komarjev in mušic, pozimi pa dlje v notranjost dežele. Spričo tega zatrjujejo nekateri raziskovalci severnih pokrajin, da jeleni, vsaj kar se selitve tiče vplivajo na človelkovo življenje in navade mnogo izraziteje kot on nanje.
Ob tej ugotovitvi pa tudi načenjajo vprašanje, ali je severni jelen sploh domača žival v običajnem pomenu besede, zakaj udomačenim živalim človek povsem ureja življenje, in sicer od bivališča do krme in razmnoževanja. Mnogi zoologi so mnenja, da pravega domačega sever, nega jelena ni, vsaj ne v smislu zgornje opredelitve, čeprav je tudi v odnosu med nomadskim Laponcem in njegovo čredo severnih jelenov mogoče govoriti o vzajemni koristi. Severni je-en daje človeku tako rekoč vse od hrane do obleke, človek pa s tabornimi ognji odganja zveri od črede ter jo z zasilnimi stajami varuje pred mušicami, razen tega pa tudi potresa živinsko sol po rosni travi.
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Išče se ženska za hišno delo za 5 dni v tednu. Bi imela svojo sobo, kopalnico in TV. Priporočila. Kličite ER 1-2312.	(207)
mali oglasi
Naprodaj
Grocerijska trgovina in mesarija, velik prostor za izdelavo klobas in prekajevalnica. C-2 licenca. Slovenska okolica. Kličite: EN 1-7336.	(x)
V najem oddajo
V najem oddajo sve sobi na E. 63 St., severno od St. Clair Ave. Prednost imajo upokojenci. Kličite 531-4116 ali IV 1-6151. (207)
Sobe se odda
5 sob, opremljene ali neopremljene, se odda na 993 Addison Rd. Kličite AN 1-1070.	(205)
Stanovanje oddajo
Štiri neopremljene sobe, spodaj, oddajo na 7502 Donald Ave. Kličite EX 1-8562.	—(204)
Prodam harmoniko
Prodam harmoniko po zmerni ceni, znamke Bennelli, 120 basov, v zelo dobrem stanju. Za nadaljna pojasnila pokličite EX 1-4198.	(204)
Delikatesen naprodaj
Naprodaj je delikatesen trgovina v dobri slovenski naselbini na vzhodni strani. Stanovanje zadaj. Cena prava. Za več pojasnila kličite IV 1-6220.
—(208)
.. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, Ko se prehlad pojavi!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio
Naročila spreietramo in razpošiljamo tud, po pošti!
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA,

Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM |
Ul. del.

— Ce ji vzamejo celo levo stran prsi in izrežejo vse načete dele, je vendar doktor prepričaj da so celice že daleč v krvi. Celo ta kašelj je najbrže že v zvezi z njim. —
— Z rakom? — je goltnil.
— Da. —d
Obrnil se je in odšel proti oknu. čisto nalahno se mu je tresel hrbet in Neža je brez moči čakala, da se umiri, da reče besedo.
— Koliko ji je še prisodil? — je rekel in se ni obrnil.
— Eno leto, morda, dve leti. Nikoli ne smo izvedeti tega.—
Nenadoma se je obrnil in Neži se je zazdel nor. Spodnja ustnica mu je visela nekam v brado in čelo mu je bilo čisto rdeče.
— Ne verjamem vam. Ne verjamem! —
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
HOT DOG AND HAMBURGER STORE—BY OWNER. Good location and business. “26th St. Miracle Shopg. Mile.” Make offer. MO. 6-7868 or CA. 6-5552.	(205)
REAL ESTATE FOR SALE
WORTH — Owner transfd. 3 bdrm. contemp. Wood & beam ceilings. Elec. kit. Forced air ht. Lots of closets. Storage. Econ, to heat. 105x135 ft. oak shaded lot. Nr. everything. GI. 8-2255.	(205)
NORTHBROOK-Owner 1959 Butternut-lane, All face brk. ranch and gar. 2 twin-size bedrms. Tile bath. Patio. Alum, storms, crptg., drapes, stove. 2 blks. to grade and high school. $19,500. CR. 2-1114.	(205)
LYONS, ILL. — BY OWNER.
4 Room brick, expandable. Garage, fireplace, storms, screens, dryer, range, gas heat, air-conditioner, water softener. $17,500. HI. 7-5675.
Must Sell Quickly. 3 bedrooms. 2 baths. Gas heat. Excellent cond. Low taxes. Wonderful to raise children. $19,750. FO. 6-4017.
MELROSE PARK Make offer, 3 bedroom home, in Westlake hospital vicinity, or lovely corner lot, birch cabinet kitchen, recreation room with bar, alumi-minum storms & screens, oil heat, many other tine features, oversized 2 car garage. Near public and parochial schools, low taxes. Filmor 3-8716.	(205)
PALOS HEIGHTS — $18,500 6 rooms. 1 floor. Offers convenient location to stores schools & transp. Lovely trees. Only asking $3,700 down. BE. 3-7676.	(207)
Owner Transfd. Will sacrif. 2 yr. old brk. & redwood split level home. 6 Ige. rms. 3 bdrms. 8’ closets. Comp. eqpd. GE kit. 2 car att. gar. % acre lot so. of Lombard. Mid $25’s. MA. 7-8055.	(205)
ROGERS PARK — 5% large light rooms, 1st floor corner. 220 wiring. Assessment $71.05 per month. Board approved. Near ‘L’ and lake. BR. 4-2255.	r „	: ^
BY OWNER — 10 room home. Ideal for mother-in-law. 2 kitchens, etc. $15,900. Wooden lot, 80x180. Call MA. 7-5567.	(205)
Zdaj šele je bruhnil v jok, sedel v naslonjač in njegovo hlipanje se le zadiralo po sobi kakor zamolklo lajanje.
Neža je negibno stala pri vratih, šele čez čas je tiho rekla :
— Morala bom iti. Ne smem jo pustiti tako dolgo same. — Dvignil je glavo.
— Oprostite — je rekel. Bil je razvalina v sivi, elegantni obleki.
— Ali ne mislite . . . lažje bi bilo čakati . . . upanje bi budilo . . . ko, ko bi jo vseeno operirali? Vsaj mislila bi, da je hudo mimo. —
—i Rekla sem to doktorju. Tudi jaz tako mislim. Težko ji bo sicer kaj govoriti, ko se na zunaj tako malo pozna, če bi nič ne storili, si človek včasih očita, da je bila morda v operaciji vendarle rešitev in se je ni poslužil. —
— Da — je rekel ubito.
Ni več čakala. Odšla je in čisto tiho zaprla vrata za seboj. Na ploščadi, ob drugem zavoju stopnic je slonela na ograji črna tipkarica.
— Ali je zelo slabo, tovarišica? — je vprašala plašno.
— Zelo slabo — je rekla trudno, se samo za hip ustavila in nato pričela spet stopati navzdol. Na dnu, ko je bila že pri vratarju, je pogledala navzgor.
Črna, lepa stvar je gledala za njo.
Domov je naravnost hitela. Morala je previti prerezano bulo, ki je sesala Natašine prsi. Strupen otrok, ki ga ni mogoče odtrgati.
Ko se je poslovila od doktorja Petrana, ji je s čudnim nasmehom dejal:
— Sestra Virgina, spet boste v svojem poklicu. Bog vam daj srečo. —
Nataša je še vedno ležala na zofi, kakor ji je uredila. V sobi je bilo prijetno toplo.
— Tako dolgo si hodila, Neža. —
Tikala jo je, odkar je prišla iz bolnice.
— Pri mesarju sem tako strašno dolgo čakala in kupila sem nekaj novih obvez. Samo še roke si umijem in takoj vas bom previla. —
V kuhinji je zbirala moči. Čutila se je privezano na to bitje, v njeni stari sestrski duši se je trgalo upanje, ki je združeno z dolgimi, samotnimi nočnimi urami, ko gori samo medla luč pod globokim senčnikom, ki ne zaseže zglavja, komaj konice bledih rok.
S čistimi rokami Se je nato lotila previjanje. Nataša je sedela na zofi in Neža je previdno odvijala stari povoj.
— Boli, gospa? —
— Ne reci mi gospa, Neža. Naslonila ji je glavo na prša. In Neža je čutila njeno vročo sapo.
— Nisi služkinja, taka si kakor Silva. Reci mi Nataša. — — Saj bom — je rekla preprosto. Stiskala je ustnice med zobe.
— Prišla si namesto Silve. Nekoč ti vse pbvem. —
Uredila je rano, Nataša je pričela kašljati in morala je čakati, da bo povoj na pravem mestu in dovolj trden. Predajala se je njenim mirnim in spretnim rokam, njenim dolgim, toplim prstom, ki so tap-kali čez njena prša.
Ko je spet ležala na zofi in se oddihavala, je bila podobna velikemu zavitemu otroku.
— Misliš, Neža, da je to čudno vnetje zelo globoko? — — Bojim se, da je. Predolgo si čakala, Nataša. —
Nekam lahko jo je tikala. Bila je toliko mlajša od nje in tako čudno zgubljena na zofi.
—• T(iko smešno se mi zdi, da se počutim slabo šele sedaj, ko so začeli bezati v to vnetje. Preje se vendar nisem počutila tako slabo. —
— Trudna si bila že dolge mesece — je rekla Neža.
— Da, trudna sem bila že dolgo. Skoraj ves čas, kar sem pri Blažu. Ali se ti zdi Blaž zelo nejevoljen? —
Neža jo je čudno pogledala. — Zdi se mi samo zelo zaskrbljen — je rekla.
— Si ti tudi? — je vprašala hitro.
— Tudi — je — rekla. — Če bo šlo vnetje naprej, boš morala na operacijo. —■
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NIKDAR POZABLJENE MAME IN STARE MAME
Frances Brancel
ki je za vedno zatisnila svoje drage oči 24. oktobra 1958
Tri leta je že minilo, odkar Te več med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči.
Tvoje roke, ki dobrega toliko storile,
utrujene sedaj mirno počivajo, k Bogu naše prošnje se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOHN in RUDOLF, sinova FRANCES por. CERAR in M ILLY por. VIDMAR, hčeri JULIJA in ANNA, snahi JOHN CERAR in EDDIE VIDMAR, zeta
VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O. 24. okt. 1961.
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Pengov
kateri je preminul 24. okt. 1960
Sladko spavaj v tihem grobu, na kraju večnega miru.
Pa prosi za nas milosti pri večnemu Bogu.
Eno leto je že minilo, odkar si ti zapustil nas.
Črna zemlja te pokriva,
Mi mislimo na te vsak čas.
žalujoči ostali:
Soproga ANGELA OTROCI
Cleveland, O. 24. okt. 1961.
Nataša je zaprla oči. Neža je gledala v njene bele roke.
— Kaj bi bilo potem? — je vprašala trudno in še vedno mižala.
— Morali bi ti vzeti celo levo stran prsi, ki je vneta, ker gre po žlezah vnetje naprej. Tako bi se morda ustavilo. — Morala ji je vsaj namigniti, ni mogla celega, krutega dejstva prihraniti za en sam trenutek. Na Natašinih trepalnicah se je bleščala rosa.
— Kaj bi rekel Blaž? Imeti tako iznakaženo ženo. —
— Mnogo žena se je rešilo samo na ta način, Nataša. Veliko jih poznam. Le kaj naj bi Blaž rekel? —
Nič ni odgovorila, kakor da se je v zadnjem hipu domislila, da si Neža pač ne ve predstavljati kako je iznakaženi ženi v zakonu.
In vendar je Neža, kakor da je brala njeno misel, počasi dodala:
— Lepa ljubezen tudi v iz-nakaženem telesu naprej živi. Če pa mož poroči samo telo in v njem ne vidi nič drugega, potem. . . potem je vseeno. —. Zdaj je Nata.ša odprla oči. — Kaj je vseeno? —
— če odide od žene ves čar. Tak mož jo bo spustil iz svojih rok prej ali slej. —•
Vstala je, zakaj bil je čas, da bi pristavila za kosilo.
36
Februarski dnevi so se utapljali v monotonem vrtenju snežink in nizko leščevje v bregu se( je docela pogreznilo v belino. Taborišče je postalo otok zakletih ljudi, ki ga je belo valovje zametov odmejilo
od resničnega sveta. Le nenehno gibanje postav v zelenih, starih vojaških plaščih je še nakazovalo, da je v njem še življenje, ki teče svojo pot kakor potok pod ledeno skorjo.
Silvi je bilo hudo, da ni mogla odpisati na zadnje Natašino pismo, toda denar za znamke, ki ga je bil nekoč dal Viktor, je skopnel. Saj bi Viktorju lahko pisala, toda vedela je, da bi denarja ne dobila. Nikoli ga niso izročili in poskušati ni hotela. Viktorjev zaslužek na žagi pač ni tolikšen, da bi si lahko privoščil pošiljanje denarja na slepo. Vsak dinar zanj je bil dragocen.
Globoka gaz v novem snegu je bila edina črta, ki jo je vezala z mirnim in vdanim dihanjem zimske pokrajine. Zadoščala ji je. Te velike, bele pahljače smrekovih vej na obeh straneh so tvorile čudovit špalir in sama sebi se je zazdela Pepelka, ki hodi skoz pravljično lepoto. To iskrenje zmrzlega snega v jasnih jutrih in rožnate barve zahoda tik pred mrakom, ko se je sneg užgal v bledi trepetavosti! Z vsem svojim globokim čustvovanjem je visela na teh malenkostih. Sama se';)i se je marsikdaj videla smešna in vendar je ob vsej tragiki čezdalje jas-globine in dihal kakor človek, nejše čutila, da vse malenkosti postajajo del nje, da je vse povezano z njenim tihim izgorevanjem todle. Duh se je oproščal telesa, prihajal iz ki so mu odprli vrata temnice.
Na dnevnih pohodih v hrib in s hriba, je urejala svoje
misli. Iz živega klobka preteklosti je vlekla niti. Kako je bilo vendarle njeno življenje nekoč majavo, čeprav je mislila, da ga je trdno zgradila na principih svojega očeta. Bilo je samo življenje ob robu in prav zavoljo tega do mnogih ljudi
krivično. Kako krivo je sodila bele in njih ravnanje. Nikoli nemških odredb, kakor da za njimi stoji slovenski človek, hladno je; vsa leta odrivala njihovo časopisje in mislila samo na sovraštvo do italijanskih in se jim ni skušala približati,
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.H 002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	K Komore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
r

MOST
naprodaj na sode - prodajamo tudi grozdje
NAROpITE MOŠT SEDAJ, dokler še prešamo grozdje
IMAMO TUDI NOVE SODE
A. Baraga Winery
15322 Waterloo Rd. IV 1-5230
L-iii.-Z ym city a batter place to live, work and rabo a family—
the result of a GROWLS Savings and Loan business

-Ta 813 Edit ISSrfi St.
25000 Euclid Ave.
6235 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio
Mullally Funeral Home
ZRACEVAI.NI SISTEM
AMBULANCNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-S41J
Truplo Tvoje pod gomilo dve leti že počiva, duša Tvoja v večnosti rajsko blaženost uživa.
Žalujoči:

F blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MAMA
Ivana Gerzel
roj. JAGODNIK
ki je v Gospodu preminula 24. oktobra 1959
Spomini vedno k Tebi nam hite kot svetla luč ogrevajo srce.
Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč.
MRS. OLGA LAPUH in MISS AMELIA GERZEL, hčerki MILI DODICK in ZOFI ROLEY, vnukinji JOSEPH, WILLIAM in JOHNNY SLABIČ, vnuki in OSTALI SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 24. oktobra 1961.
..p; p s l ■ <$'
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA

m
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iatril
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba, starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
TEŽEK MLADIČ — Na sliki vidimo samico povodneQa konja z mladičem v živalskem vrtu v Whipsnade na Angle' škem. Mladič izgleda majhen, saj je star šele nekaj dni, pa tehta vendar 70 funtov.	;	(	•	v J--1