St. 7 Miiu ilitoa t jitofti (tu orati tu li •*&) V Trrtu.jr \c\ a ja — tevremSl ponedeljek — vsak 6»n FnaaSkk Arttfceg^; J^v. r i . oUtt-v. — Netran "»f rtđffMie!} In . ttttrost — Ti ___ L 52.— lu celvleio L 60. Ulf. — - <31 W — Dopftf tu) se po&tjafo ured* sprejem*Jo, i-okopts! m ne vračajo. — fari Oodf na — Lastnik tiskarna ...uočniii* znaša na laesec L 7.— pol Tciclo« nrcdniStva la uprave štev. 11-57. Volilni Imperializem lamnrla 1922 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVII OST Posamezne številke v Trstu ?n o":oHci po 20 stottnK. — Oglas! se raćtriajo v iirokosti ene kolone {72-Ttm*. Oglasi trgovcev la obrtnikov mm oj 10 eamrtnke, zahvate, posla nI :e fi po L I.—, odtisi tieiw;n» i zavoJov mm po l. Z — Mali oglasi pj 2) stot. i>csj!3, naj naaj pa L — O^lat; narečnima in reklamacije ieoo5!tUlo Izkiiučaa uoravt E-iin^sti. v Trstu, ulici Frančiška Asiškega štev. 20,1. naas:rypjc. — Teietoa arcinlJtra In uprave l to'r. V nedeljo 22. 1. m. se bodo vršile v Trstu in okolici občinske volitve. Odsek političnega društva Edul^ot« za Trsi in okolico poziva, zopet zavedne tržaške in oko-iičanske Slovence, naj pokažejo ta dan z glasovnico v roki, da Trst ni brez Slovencev, da smo tu in da nas je toliko, da nas naši nasprotniki ne bodo smeli prezirati. Pri volitvah bomo nastopil: sami zase kot slovenska narodna stranka. Naš nastop — pravi progi-?i našega političnega društva — ima pred <"sem dvojen praktičen pomen: potrdi naj našo zahtevo po uvedbi, proporcionalnega, volilnega sistem j hidi za občinske volitve in zagotovi naj že sedaj, po mogočnosti, če namreč pride do razdelitve na volilne okraje, naši slovenski okolici njeno starodavno pravico do lastnega zastopstva. Posebno odposlanstvo odseka političnega društva pojde k izrednemu komisarju tržaško občine in na generalni civilni komisariaT, da predlogi našo odločno zahtevo po modernejšem in krajevnim razmeram primernejšem volilnem sistemu. Nas samostojni nasto pri predstojećih očinskih volitvah ima v sedanjem hipu velikanski pomen. Vsa politika vladajočih strank v našem mestu gre za tem, da bi »talijanski in obenem evropski javnosti dokazale, da v Trstu Slovencev ni ali vsaj, da jih je tako neznatno število, da se ni z»;fcakor vredno ozirali nanje. Vlada, ki bi po našem pojmovanju morala biti nepristranska nad političnimi strankami, jim gre pridno in vneto na roko. Zadnje ljudsko veden in značajem Brez ozira na to, kdo bo zmagal, bomo šli v volilni boj. S tem bomo dokazali vladajočim strankam, da ne maramo posnemali ne Judov ne Ciganov. Važnost nase samostojne udeležbe pri prihodnjih volitvah je jasna. Z našim nastopom so računale tudi laške šovinistične stranke, uprav občine in celo vlada sama. Novi volilni sistem in predvsem način, kakor sta ga gosp. Cavalieri in Mosconi sklenila izvajati, nam to jasno dokazuje. Vse naše mesto z okolico vred bo po načrtu teh dveh-gospodov le en sam volilni okraj. Glas vsakega tržaškega volilca, naj bo iz Skednja ali s Prošeka, bo scodloftd za vseh 80 mestnih svetnikov ,-na. črezc. Naši okoličani iz Skednja, Sv. Marije Magdalene, Rocola, Katinare, Lonjerja, Sv. Ivana, Vr-delc\ Bazovice, Trebč, Gropade, z Opčin, iz Barkovelj, Rojana, s Prošeka, Kontove-la, i z Križa in drugih krajev gornje in spodnje okolice so bili od nekdaj razdeljeni v posebne volilne okraje in so si po okrajih volili svoje občinske zastopnike. Gospoda Mosconi in Cavalieri sta jim to pravico vzela. To sta storila kljub temu, da jima je po čl. 47. novega občinskega volilnega reda izrecno dovoljeno razdeliti naše mesto na volilne okraje (frazione) in kljub temu, da. so v Trstu dani vsi predpogoji, ki jih zahteva omenjeni člen volilnega zakona (pri zadnjih volitvah smo volili po okrajih, tržaška občina nima le več okrajev, temveč je celo ozemlje itd.) Kljub temu sta se Mosconi in Cavalieri požvižgala štetje je o tem prepričalo tudi najtrdovrat- krajevne razmere m s-.a dela mesto m nejšega nevernega Tomaža. In vendar smo okolico v en sam koš m v e-riU glede tega štetja neznansko skrom- Zakaj? Njuna špekulacija je en sam kotel, jasna. Zanašajoč se na večno nespremenljivost izidov zadnjih državnih volitev, pri katerih smo radi lašistovskih nasilij dobili med vsemi Želeli smo le, da bi bilo vsaj tako »točno-: kakor so bila avstrijska ljudska štetja. Ta naša skromna želja se nam ni izpolnila. Politika zakrivanja in zatajevanja tržaških Slovencev se uganja s polno paro. Lc ena stvar še manjka icj politiki. Da bi jij , bil uspeh popolnoma zagotovljen, bi ji mo- j venec. Še već! Laičko se cciO doseže, da bo j - - — naše okoličane s Prošeka, Bazovice vim letom. Kakor p* navadi se je vršila običajna judovska služba božja. Ko je bilo cerkveno opravilo končano, so začeli verniki odhajati« jih je ustavil glas rabina, ki je zaklical: »čakajte! Eden naših judovskih bratov bi rad ofctolil nekega drugega Juda!« Odhajajoči Judje so se zopet povrnili nazaj in v cerkvi je nastala globoka tišina, a iz množice se je gnetel proti al-tarju slab, na pol slep starček z dolgo sivo brado. Njegovi sinovi so ga držali pod pazduho in mu pomagali. To je bil Mojzes Bronstein, oče vrhovnega poveljnika mi-1 jonske ruske armade Leona Trockija. Oblečen je bil po običaju vzhodnoevropskih Judov v dolg črn kaftan, na glavi je imel tesno črno kapico in v rokah judovski mc-lek. Vse to mu je dajalo izraz nenavadnega dostojanstva. Mojzes Bronstein se je s pomočjo svojih sinov globoko priklonil pred oltarjem in je nato rekel: »Obtožujem Leona Bron-steina, ki je član te bratovščine.« — Radi česa ga tožite? — je vprašal rabin. — Odpovedal se je od vere svojih prednikov. Pokazal se je sovražnika judovske vere. Postal je prokletstvo za vse človeštvo. — Kako boste to dokazali? — je vprašal dalje rabin. — Vsak član naše bratovščine je priča, vsak Rus ia ves svet! — je odgovoril Mojzes Bronstein. Prisotni verniki so enoglasno pritrdili tem besedam. Ko je nastala zopet prejšnja tišina, je rabin Izjavil, da je obtožba dokazana. — Kaj naj napravim? — je vprašal nato rabin. — Jaz hočem — je odgovoril Trockijev oče — da se Leon Bronstein izobči iz judovske zaednice. Hočem, da bodi pogubljen in proklet s proklestvom, ki je bilo izgovorjeno, odkar sloji svet po konci, samo proti sovražnikom Boga. in od katerega ni nobenega odrešenja ne na zemlji ne v peklu in ne v acbesih. Ko je Mojzes Bronstein govoril te besede, jo držal roke kvišku kakor v molitvi. Ko je končal, so strankami najmanj glasov, sta jo pogruntar mu vsj prisoim verniki glasno pritrdili la, da bi se na ta način gotovo doseglo, da kri5cč: > Naj sc izobči4. Naj bo proklet! Naj ne pride v novi občinski zastop noben Mo-] bo pogojen!« Tedaj je eden nižjih dtihov- rau mi Slovenci sam- pomagati ali vsaj. . T .. ji iti na lhnanice. Pobožne želje naših na ! stopal kak komendator iz Neapoija ________________________. ali sprotni kov v tem oziru so nam znane. Kaj! Palerma. je treba Slovencem lastne stranke, saj se! Proti temu volilnemu imperializmu mo-lahko pridružijo tej ali oni laški stranki! j ramo odločno protestirati. Ali bodo bese-Vsaka bi jih veselo in gostoljubno spreje- de naših zastopnikov na merodajnem mela. Ko bi se Slovenci razdrobili in porazde- lili med fašiste, demokrate, republikance, socialiste, komuniste in druge laške stranke, potem bi bilo vse v redu. Tako modrujejo. Mi pa poznamo samo dva »naro-d ic na svetu, ki jim ugaja lak položaj, kakršnega bi nam naši laški someščani blagohotno privoščili. To so Judje in Cigani. Judje in Cigani ne nastopajo nikjer po zapadni Evropi kot samostojna politična stranka, temveč so raztreseni po drugih strankah. Za Jude velja načelo, da se pridružujejo vedno tisti stranki, ki je najmočnejša in ki je na vladi. V Trstu je ravno tako kot drugod po svetu. Ko bi mi hotel« postati Judje aH Cigani, bi bilo naše vprašanje -rešeno Toda naš narod je za- stu zalegle ali ne. še ne vemo. Gotovo pa je, da govorijo iz ust in srca vseh tržaških Slovencev in ogromne večine volilcev spodnje in gornje ckolice. V teh dveh tednih, ki nas še ločita od občinskih volitev v Trstu, se bo pokazalo, ali mislijo naši mogotci vstrajati na stališču volilnega imperializma ali pa hočejo na podlagi čl. 47. volilnega zakona uvaževati krajevne razmere in s tem vsaj enkrat pokazati tisto svojo liberalnost, s katero se toliko hvalijo in ponašajo. V enem in drugem slučaju ostane za naše volilce cilj isti. Pri prihodnjih občinskih volitvah moramo dokazati, da številke, ki so veljale za zadnje državne volitve, niso nespremenljive, da Slovenci nismo najmanjša stranka v Trstu! Jugoslavija Zaroka kralja Aleksandra z romunsko kneginjo BELGRAD, 7 Tz ministrskega predsed-stva je bila danes izdana v obliki komunikeja vest, da bo kralj Aleksander odpoto- Uspeh balkanske prometne konference BELGRAD, 7. Na konferenci, ki se je vršila v Belgradu zaradi vzpostavitve železniškega prometa med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grško, je došlo do popolnega sporazuma. Sklepi dogovora bodo veljali od 1. junija t. 1. dalje. Sedaj se vzpostavi direk- . >! za božične praznike v Sinajo, kjer se i tni promet Orient-ekspresa na progi Ate bo sestal z romunskim kraljem in njegovo j ne-Belgrad-Dunaj-Pariz. Na konferenco so družino. Jugsl. kralj prebije vse božične *>ili pozvani Uidi turški delegati, ki pa niso praznike skupno z romunskim kraljem. Temu sestanku pripisujejo v Belgradu velik političen pomen, ker se zelo utrdijo medsebojni odnošaji med obema državama in poglobi politika, ki jo vodite obe državi po vojni. Kralj Aleksander se zaroči in poroči z romunsko kneginjo Mariolo. Kralja bodo .t remljale na njegovem potovanju romunski poslanik, minister dvora dr. Jankovid, 'Jjut^nt general Hadžič in dvorni maršal polkovnik Damjanovič. Današnja >-Pravda* priobčuje daljši članek, v katerem s posebnim poudarkom naglasa okolnost, da ta sestanek odstrani vsa nesoglasja med Romunsko in jugosL državo, nesoglasja, nastala po pariški mirovni konferenci. Kralj Aleksander obišče Dalmacijo BELGRAD, 7. Pri včerajšnjem sprejemu ministra za vere, dr. Krste!ja. se je kralj Aleksander živahno zanimal za razmere v Dalmaciji ia izjavil, da namerava spomladi posetiti Dalmacijo. Pooblastil je obenem dr. Krstelja, naj sporazumno s predsedstvom vlade izdela za to potovanje program. Dr. Momčilo Ninčić minister vnanjih stvari BELGRAD, 7. Kakor znano je ministrski predsednik g. Nikola Pašič kandidiral za ministra vnanjih zadev dr. Momčilo Nmčića, bivšega finančnega ministra. Tej kandidaturi so se demokratje uprli, ker bi na ta način bilo kršeno prvotno številno razmerje med radikalskimi in demokraU s-kimi ministri in so še včeraj poleg zahteve po ustanovitvi posebnega parlamentarnega odbora govorili o načrtu, naj bi postal minister vnanjih zadev dr. Voja Ma-rinkovič (sedaj minister notranjih del), ra-dikalci pa bi dobili ministrstvo notranjih del. Radikaici na ia načrt niso pristali. prišli. Delegati za železniško konferenco v Nizzi določeni BELGRAD, 7. Mi nistrstvo prometa je že določilo tlelegate za mednarodno železniško koufercnco, ki se bo vršila v Nizzi. Delegati odidejo iz Belgrada 10. t. m. Konferenca v Nizzi se prične 16. t. m. Kooterenca o razdelitvi železniških vagonov BELGRAD, 7. v Pravda c poroča, da se bo mcseca aprila vršila na Dunaju konferenca delegatov nasledstvenih držav, na kateri se bo razpravljalo o razdelitvi vo-zovnega parka bivše avstroogrske monarhije. Vprašanje moratorija za plačila v inozemstvo BELGRAD, 7. Ministrski svet je te dni razpravljal o inozemskih plačilih jugoslovanskih trgovcev. Izvolil se je poseben! nov vzel judovsko sveto trobento. Zatrobil je najprej proti vzhodu, potem proti zapadu, proti jugu in proti severu in vsa-kilcrat je klical: > Poslušaj Izrael, poslušaj! To je ime tvojega sovražnika. Leon Bronstein sc je odpovedal veri svojih prednikov. Leon Bronstein se je izkazal za sovražnika judovske vere. Leon Bronstein je postal prekletstvo vsega Človeštva!« Nato je glaviH rabin prečital sedmero molitev in sedmero prokleslev. Pri v ca ki je upihnii eno od sedmero sveč na oltarju. Nastal je somrak in iako je bil odpadnik izobčen. Tedaj je rabin rekel očetu: » Leon Bronstem je izobčen in proklet. Toda Vi, Mojzes Bronstein, zahtevate večjo kazen. Božja postava mi nalaga, da Vas vprašam, ali želite da naj bo pogubljen za večnost.« V cerkvi je nastala zopet grobna tišina. Trockijev oče je padel na kolena in je molil. Potem je rekel z glasom polnim boli: >;Naj bo pogubljen za večnost.« 1 eda j je zadonel po cerkvi močan bolesten krik, Trockijeva raati, ki ni mogla prenesti pre-klestva svojega sina, je padla v tem groze polnem somraku v nezavest. Ko je prišla zopet k sebi, so se sveče zopet prižgale, cerkveno opravilo je bilo končano :n verniki so odšli. Listi pravijo, da Trockij od tega dneva dalje ni več Jud. Ruski narod menda misli drugače. FraiKiia Konferenca v Cannesu. — L!oyd George za vzpostavitev mednarodne trgovine. — Rusija in Nemčija se povabita na konferenco v Ženevo CANNES, 7, Prva seja konference zavezniških držav se jc začela v navtičnem krožku ob 11 pod predsedništvom Brian-da. Predsednik je pozdravil prisotne, a nato je Lloyd George razložil svoje mnenje o splošnem evropskem položaju in je predložil nekoliko predlogov. Predsedniki posameznih delegacij so se načelno pridružili tem predlogom, ki so se izročili v proučevanje posebnemu odboru, ki se je sestal popoldne ob 15 in ki je sestavljen od ministrskih predsednikov in ministrov vnanjih stvari. Na drugi strani je bilo sklenjeno, da se bodo finančui ministri sestali na dan, ki bo pozneje določen. Razpravljali bodo o poročilu izvedencev, ki imajo nalogo, da proučujejo vprašanje odškodnin. Prečitani so bili nato sklepi konference industrijskih in finančnih izvedencev, ločila, toda združiti jih morata zopet pro- j katerimi so Nemci nabolj trgovali, ravno dukcija in delo. Italija nima sedaj nikakega one, katerih industrija je prepadla in ki so predsodka proti priznanju Rusue. Mi se j bile izbrisane iz evropske ti gowke karte, nočemo vtikati v notranje zadeve drugih | Tudi Anglija sama je imela velike kupčije držav, toda tudi Rusija mora opustiti vsa-j s Poljsko, Avstrijo, Rusijo itd. Od trgovko vtikanje v druge države. Ne morejo se j skega gibanja s temi državami je bil odvi-vzpostaviti gospodarski odnošaji z njo, če j sen materialni blagor sveta, ki trpi sedaj ne da gotovih jamstev.« j na posledicah gospodarskega zastoja v teh Ministrski predsednik Briand je končno | državah, obrazložil francosko stališče. Izjavil je, daj V Angliji vlada silna brezposelnost, ki tudi on sprejema predlog o sklicanju go- bolj obremenjuje angleško bilanco nego spodarske konference. Predlagal je, naj se j pokojnine, ki se izplačujejo pohabljenceln imenujete dve komisiji, ena za cdšlcodni-1 in bivšim vojakom. Belgija trpi na isti bolez-ne, a druga za gospodarsko konfercnco. j Tudi o Italii velja isto. Če je v Franciji Ta zadnja bo sestavljena od ministrskih, položaj nekoliko drugačen, je to vsled predsednikov in ministrov vnanjih stvari, tega, ker je v tej državi kmetsko prebival-Na popoldanski konferenci je bilo skle-jstvt> zei0 številno in ker je veliko ljudi zaposlenih v opustošenih krajih. Kratkoma-lo: splošni blagor sveta je v nevarnosti. Treba je pomagati. Če ne prevzamejo te naloge zavezniki, kdo jo bo rešil? Velika zapadna republika bi lahko bolj kot kdo drug doprinesla k gospodarski obnovitvi sveta, toda nikakor ni primerno prejudicirati stališča Zedinjenih cfiržav. Prevzeti inora torej Evropa na se nalogo, da obnovi one države, ki so toliko pri- njeno, da se bo gospodarska konferenca sklicala prihodnji marec v Ženevo. Udeležili sc je bodo zastopniki raznih držav, med njimi zastopniki premaganih držav in Rusije. Lloyd Georgeov načrt za obnovitev Evrope CANNES, 7. Po svojem govoru o evropski obnovitvi je zbral Hoyđ George sklepne misli v poseben načrt. Po informacijah, zbranih pri raznih delegacijah, se predlaga v načrtu angleškega ministrskega predsed- pomogle k razvoju svetovne industrije. Zanika, naj bi sodelovale na komerenci, ki vezniki se morajo zave se bo sestala prve dni marca, vse evropske države, vštevši tudi Nemčijo in Rusijo, da se da njenim sklepom čim večja važnost. Želeti bi bilo, pravi Lloyd George, da bi se udeležili te konference ministrski predsedniki vseh držav. Da se doseže cilj, je potrebno skupno delo najmočnejših držav, ki morajo odstraniti politične ovire, morajo zavedati te svoje naloge. Gotovo bo na poti mnogo ovjr. Med drugim obstojajo predsodki proti pogajanjem s sovjetsko Rusijo. Toda saj so \ endar vlade, ki so sklepale dogovore s Turki, ki so vendar poklali na tisoče krščanskih Armencev. Nočem nikomur nič očiiati — je dejal Lloyd George — toda če bi hoteli, preden stisnemo roko kakemu severnemu, katere danes ovirajo trgovino. Za dosego južnemu ali zapadnem vladarju, gledati, odbor, da reši to vprašanje. Odbor sestoj«'!1" so sci(Ua minuli teden v Parizu pod - [ predsedništvom Loucbeiirja- li sklepi se kratkem se bo sklicala mednarodna koa terenca, na katero bodo povabljene prizadete velevlasti, vštevši Nemčijo in Rusijo. Povabljenje Rusije pa bo na vsak način podrejeno nekaterim pogojem. Po govoru Lloyda Georgea je govoril italijanski ministrski predsednik Bonomi, ki je izjavfl, da Italija pristaja na to, da se skliče gospodarska konferenca, katere se bodo udeležile vse države, vštevši Nemčijo in Rusijo. Ta predlog — je izjavil Bonomi — povsem odgovarja razpoloženju italijanskega javnega mnenja. Vojna je pretresla Evropo tn gospodarstveno življenje oživlja t« počasi, ker del Evrope se nahaja še v izrednih razmerah. Potrebno je, da se te drŽave vrnejo k produciranju. Treba je vzpostaviti evropsko gospodarsko solidarnost, Nekatere države je vojna Rusija Kako je bil Trockij izključen iz judovske cerkve? LONDON, 6. Tukajšnji Usti so prinesli vest, da je bil vrhovni poveljnik ruske rdeče armade izključen iz judovske cerkve, in obenem obširna poročila, kako se je to godilo. Trockij je bil proklet po zahtevi njegovega lastnega očeta Maj^esa Bron-steina. Pravi Trockijev priimek je namreč Bronstein, dočim je Trockij njegov revolucionarni psevdonim, fzobčitev se je izvršita v mali judovski cerkvi alt sinagogi v Ekaterinoslavu v južni Rusiji, kjer se je Trockij rodil in kjer živijo sedaj niegovi starišL Bilo je eno zadnjih sobot prea no- cilja pa so potrebna tudi nekatera jamstva Predvsem se ne sme nikakor kršiti suverenost kake države. Druge države nimajo pravice določati načel, po katerih naj kaka država urejuje svoje notranje gospodarstvo in svojo vlado. Vsaka država ima pravico, da izbere sistem, ki se ji zdi boljši, ko gre n. pr. za lastnino premičnin in nepremičnin. za pospeševanje javnih del, za upravljanje rudnikov, železnic itd. Drugi pogoj, ki ga navaja Lioyd George, je, da dobe tuje:, preden dajo kaki državi finančno pcmoč, zagotovilo, da sc bodo njihova posojila vrnila in da jim bodo zagotovljeni dogoditi njihovih podjetij. Tretji pogoj govori o duigovih in obligacijah, sklenjenih ali ki se imajo skleniti z državami, ki žele dobiti posojilo v inozemstvu. Te \lade se bodo morale obvezati, da bodo priznale dolgove in obligacije in da bodo oškodovali inozemce za škodo, povzročeno po zaplenitvi in sekvestru lastnine. Angleški načrt govori nato o potrebi primernih sredstev za izmenjavanje blaga kakor tudi o potrebi obstoja finančnih in denarnih zavodov v državah, ki bedo prosile posojila. Ti zavodi morajo tvoriti jamstvo za trgovino. Zadnji del Lloyd Georgeovega načrta je posebno zanimiv. Po predlogih, ki jih vsebuje, bi se morale vse države obvezati, da se bodo vzdržale vsake propagande za družabni prevrat in za posnemanje politične ureditve, ki sc je ustalila v drugih državah. Vse države bi se morale razen tega obvezati, da ne bodo napadale svojih sosedov. Zadnji člen se bavi s priznanjem ruske sovjetske vlade. Če bi ruska vlada zahtevala kot pogoj za zajamčenje trgovinskega razvoja popolno priznanje sovjetske vb.de, bi bile zavezniške države pripravljene na to priznanje, toda pod pogojem, da ruksa vlada sprejme omenjene pogoje. Govor Lioyda Georgea CANNES, 7. Po Briandovem predlogu, naj se ustanovita dve komisiji, prva za vprašanje odškodnin, druga za vprašanje obnovitve Evrope, je dobil besedo Lloyd George, ki je izjavil, da je sedanja konferenca bržkone najbolj važna od vseh, kar se jih je vršilo po premirju, ker bodo njene posledice velike. Sporazum med zavezniki je glavni pogoj za ustvaritev miru. Vse države morajo biti pripravljene na žrtvovanje. Priznati se mora, da ni doprinesla žrtev samo ena: doprinesle so jih vse. Govornik ie nato prešel na vprašanje nemške odškodnine. Zelo nehvaležna naloga za zaveznika je — je izjavil — priporočati zmernost, ko gre za to, da sc vsilijo Nemčiji težki pogoji. Kdor se loti tega dela, mu očitajo, da žrtvuje za Nemčijo zavezniške koristi in da je v zvezi s sovražnikom. In v resnici, težko se je braniti Zato je potrebno, da se vidijo stvari v njihovi pravi luči. Nemčija mora plačati, kar je v njenih močeh. To zahteva pravičnost, ker v vseh kulturnih državah mora tisti, ki je povzročil škodo, plačati tudi odškodnino. Mora pa se na drugi strani preprečiti, da pade Nemčija v kaos, v katerem se sedaj nahaja Rusija. Če bi padla v družabni prevrat, bi se gotovo zopet dvignila, ker jamči za to že sam značaj njenega prebivalstva, toda postala bi za svoje sosede bolj nevarna, nego je Rusija Vse to razmišljanje je sklonilo angleško vlado na to, da je začela priporočati previdnost in zmernost. Kar se tiče odškodnine, se mora poudariti, da predstavlja plačilna zmožnost Nemčije vrednost njene trgovine z inozemstvom. Zavezniki so se čudili, da ne more Nemčija izvrševati svojih obvez vkljub visokemu razvoju svoje industrije in vkljub veliki produkciji svojih tvornic. Toda ne sme se pozabit), da so sosedne države, s ali je čista, mislim, da bomo sklenili malo kupčij na tem svetu. Na vsak način pa se mora biti dosledni. Ni prav, če enemu morilcu stisnemo roko, a jo drugemu umaknemo. Treba je, da si govorimo odkrilo. Hočemo li res, udejstvitev miru na svetu? Če jo hočemo, potem jo moramo hoteti v Mali Aziji in ravnotako tudi v Rusiji. Moj piedlcg jc, da sc skliče konferenca vseh evropskih držav. Če Rusija sprejme vabilo na to konferenco, mora sprejeti gotove poboje, ki bodo vezali njo in tudi zaveznike. Priznati• mora dolgove prejšnje in sedanje vlade, oškodovati mora tujce za škodo, ki so jo pretrpeli vsled zaplenitve njihovega imetja, določili mora reden sistem za urejevanje odnošajev in trgovskih po-godeb, opustiti mora vsako propagando za družabni prevrat v tujih državah in se končno obvezati, da ne bo napadla svojih sosedov. Toda ta zadnja obveza velja tudi za zaveznike nasproti Rusiji. Če Rusija sprejme te pogoje, ni nobenega vzroka, da se ne prizna njena vlada. Briandov odgovor L!oydu George u CANNES, 7. Briand je izjavil na seji vrhovnega sveta, da za sedaj ne želi odgovarjati na govore svojih predgovornikov glede odškodnine, dokler ne bo tehniška komisija pripravila materiala. Omejil se je na mednarodno gospodarsko konferenco in izjavil, da se francoska delegacija prav rada pridružuje Lloyd Georgevemu predlogu za sklicanje te konference, toda s pridržkom, da prouči v miru nekatere podrobnosti. V tem vprašanju sc javno mnenje ne sme dati voditi od sentimentalizma. V Času, ko pripravljamo velikansko delo za obnovitev Evrope, ne smemo dajati narodom upov, katerih izpolnitev ni gotova, Lloyd Gergeovi predlogi glede Rusije — je zaključil L!oyd George — nas zadovoljujejo. Prosimo samo, naj se popoldne natanko proučijo in izboljšajo v nekaterih točkah in naj sc razpravlja o vsakem posameznem členu. S tem pridržkom sprejema francoska delegacija predlog angleške delegacije. Zedinjene države povabljene na gospodarsko konferenco PARIZ, 7. »Matin« zagotavlja, da je bilo poslano Zedinjenim državam formalno vabilo, da naj se udeleže mednarodne gospodarske konference. Amerikanski delegat v Cannesu je izjavil, da bodo Zcdinjenc države sprejele vabilo. Kar se tiče Rusije, pravi >'Petit Pari-sien<-., da jc Briand zahteval, naj se bolj točna določijo pogoji za udeležbo Rusije pri gospodarski konferenci. Hotel je predvsem, naj bo ta konferenca čisto gospodarska in finančna, brez politične primesi. Nevihta na Sredozemskem morju in tin AUao-skem oceanu. — Visok sneg v zapadni Evropi po največji suši. PARIZ, 7. Po poročilih, ki pribajnjo i i vseli krajev Francije, jc pritisnila po novem letu huda zima. Visok sneg je zapadel skoraj po vseh francoskih pokrajinah, tudi na jugu države. Huda zima je nastala tudi v drugih deželah zapadne Evrope. V Angliji so razsajale te dni hude nevihte, ki so v glavnem zakrivile, da je poiar, ki je nastal v Hartlepoolu zavzel tako strašen obseg in napravil za par miljard Škode. Ravno tako strašn& je bila nevihta tudi v prelivu la Manche. Po poročilih iz Londona ja tudi v nekaterih delih Norfolka padlo precej snega. Od začetka tedna razsaja huda nevihta tudi v Sredozemskem morju, vsled česar jc bila plovba prekinjeua. Za vso zapadno Evropo in predvsem za Francijo je letošnji obilni sneg dogodek, ki ima veliko gospodarsko važnost. Suša lanskega leta je bila največja, kar jih pomnimo v modernem času, ki je bila tem občutaejša, ker je nenavadni poletni suši sledila nenavadna suša po zimi. Sledeči mokromerski podatki, ki jih je objavil francoski vremenoslovski zavod, kažejo za Pariz in okolico od meseca do meseca razliko med količinami vlage lanskega nena« Ston ft »EDINOST« V Trat«, dM fir ?aaaar»a 1922. vadno sohcg« leta in drugih navadnih lc(. (Vre-« 12—15, Vse fto ina zdo slabe posMfc* za fa-meooelovsko leto se začenja I. decembra in j dustrijo in vse gospodarsko Življenje enega se končuje 30. novembra, Številke v oklepaja' dela Francije, Vsled tega so letoftnji sneg vti * i.značajo količino navadnih let): december J veseljem pozdravili fn si ga želijo Se nuofo, 1920 — 34 5 mm (50 8). pnuar 1921 — 20 8 mm j zelo mno^o. J37'9), februar 4*8 (35'6), marec 215 <4111, ~ april 24*6 (42 7), maj 32 (48*6). junij 11 (55*4), AVI9llj8 julij 4*4 |55*1). avgust 63*7 (53*1). september; ^ Valera dcmisoniral m%rh °MObCr 1T1 (5T9) " nOVCmber 31"4! W 7. De Valera, ki je bil predlo- Kakor se vid, so bili vsi meseci razen ?vg«-jžil protinačrt fe^i Uporna trgovsko življenje, zlasti tržaško, sta neravno suh,. Vla*avsega preteklega | jeuaznaml uradno, da izstopa iz Dayl jg j. ■^ { ftj,' na Goriškem leta znaša 2769 mm nasproti 575 9 mm let z j hireanna, 1 , .t -v navadno količino vla*e, tako da dosega pri. -----------pritiska,o k tlom nase kmetovalce v onih mankljaj 299 mm. To je največji primanjkljaj, H681Ki£3l j krajih, a vinogradniki ze občutijo konku- odkar se vlaga meri z uvkremeri. Do sedaj: . ,, _ jrenco italijanskih vb. To je slika našega je veljalo 1. 1899 za najbolj suho. ki je imelo Previja novo jHistolo^iao j gospodarskega življenja v preteklem letu. 417 mm dežja. Nasprotno pa fe bilo 1. 187€ naj-j BEROLIN, 7. Včerajšnji ~ AchtuhrblatU ■ Tudi na tem polju smemo upati na zbolj-liolj mokro, ker je imelo 750 nun dežja. t prinaša poročilo, da ima bolezen Karlove-. žanje v tekočem letu. Obnovitveno delo Ze lanska zima je bila nenavadno suh* i e-| rira K0fccriit diploma t ičen značaj. Kar- ; porušenih krajev bo hitreje napredovalo s dejstvom, da smo tu in ac smeta videti t ga Življenja navznoter m navzven. Lenin, v naši želji po narodsem frrljenra tr eden- J ki je bil azvoHcn za predsednika, se je v tizma. Gospodarsko krito silno čuti naše ljudstvo. Propadanje domače industrije po- množuje z vsakim dnem brezposelnost in stopnjuje revščino delavskega sloja. Pomanjkanje normalnih prometnih zvez in trgovskih odnošajev z zaledjem ubije po- Alnah1*a . Vsled trpela JO, koče poletje pa je naglo raztopilo v sneg, ki ga jc bilo že lako zelo malo. tega je industrija v planinskih kraji!* znatno Škodo. V Savoji se jc poleg leg j opazilo da ' ' noise Belledonne gom dice snega lanske zime se pozna tudi na rckali. Reka . I sere, ki je navadno dajala 35—-10 kubičnih sfeemu presiohi v metrov vode na sekundo, jih daja letos jedva 'Atonu. baje pripravljajo novo akcijo. Skuša- j in tudi razmerje z zaledjem se mora kon-da pride na madžarski prestol Karlov! čno urediti, Vsat to dvoje smemo pričako-m Oton, Žila bi rada prišla v Švico, da vati L. 1921. naj bi nomenilo vrhunec na- kratkih obrisih dotaknil zunanje politike, gospodarske krize in stremljenja ruske vlade vzpostaviti trgovske od noša je z Zapadom. Lenin je priznal, da jc svetovna revolucija takorekoč pokopana, da je Rusija obdana od kapitalističnih držav in da mora zalo upoštevati to dejstvo, Boljševi-ška vlada je bila torej prisiljena popustiti napram kapitalističnim zahtevam. Zagrozil jc mimogrede Poljski, Rumunski in Finski z rdečo armado ki je silna. To rožljanje s sabljo je nov d?kaz, da se čuti sedanja ruska vlada močno v notranjosti in da je za vojsko vkljub vsej mizeriji dobro preskrbljeno. Dalje je poudarjal Lenin, da je potrebna združitev med delavstvom in kmetom. Gospodarska politika mora stremeti za tem, da bosta delayec in kmet pomagala drug drugemu na noge. Brez ruske korist svojemu sinu Italija v letu 1S21. Preteklo leto v Italiji je označeno po dvojem: prvič po nadaljevanju in dobo je-vanju protiboljševiške vojne in pa po gospodarski krizi. Fašistovsko gibanje podpirano po vladi in meščanstvu je krrpko in brezobzirno nadaljevalo svojo ofenzivo proti delavskim političnim in gospodarskim ustanovam. Ta ofenziva, ki se je pričela v velikem slogu pc zasedbi kovinar h ?h tvornic, je v mnogem doprinesla, da jc pri- ločna, dvoumna politika natančno Šlo do * kzkola med socialisti v Livorno. Ta razcepitev jc socialistično stranko znatno oslabila, da se ni mogla v najnevarnejšem času postaviti v bran proti fašistom, ki so izrabili to slabost v polni meri. In Giolitti je spomladi poslal domov parlament ter razpisal nove volitve trdno pričakujoč, kakor skoraj ves ostali svet, da je socialistično - boljševiška stranka strta v prah. Majske volitve, ki so se vršile z ognjem in mečem fašistovske strahovlade, so pač presenetile v in njegove prijatelje s fašisti vred, zaKa» socialistična stranka je izšla iz tega krva- flfftmfhlll fftlllfliflll j Kamene v je govoril obširno o gospodarski vSglUSilip JUVJKLUv j politiki vlade. Povdarjal je pomen ruskega Po strašnih letih tevolueije in meščan- kmeta za rusko gospodarsko življenje; ruskih vojn v Rusiji je bilo leto 1921. za' sko prebivalstvo obstoja po ogromni ve-vesoljno Rusijo najhujše zaradi ogromne j«ni & kmetov, kar mora upoštevati gc-lakote; ki je spravila to veliko deželo na ! spodarska politika. Podal je nekaj stati-rob propada. Velikih naporov bo treba, do j stičnih podatkov iz katerih je razviden ve- močnejšo skupino so tvorile vladno večino tudi-----* 1 ^ ---- nacionalističnim skrajnežem premalo od- seVvcVTvet zJraS" in je splošno prodrlo: 1*»®*- Površje neobdelane zemlje se je iočen, v resnici pa, ker je Giolitti doigral prepričanje, da je treba Rusiji pomagati, povečalo tako, da je samo tej okolnosti svojo vlago in postal odveč. Zviti držav- Tudi Rusiji sovražni Zapad prihaja do i pripisati 1200 milijonov pudov žita, x\Ta in- nik se je umaknil novemu ministrstvu pod spoznanja,'da bi bil polom Rusije usoden dustrijskem polju se je proizvodnja silno predsedstvom Bcnomija, katerega neod- za vso ostalo Evropo, ki preživlja težko | zmanjšala, Irena je industrijo popolnoma ....... odgo- gospodarsko krizo v velikem delu vsled! organizirati m skoraj na novo vzpostaviti. varja sedanjemu notranjemu položaju Ita- ruskega gospodarskega propadanja. Rusi- R^ija potrebuje 400 milijonov pudov žita, lije. Nastopila jc deba manj važnih stran- ^ jc bila'pred vojno evropska žitnica, a s "omača proizvodnja v 1, 1921. pa znaša tokarskih bojev brez grozeče nevarnosti me- svojimi zemeljskimi zakladi in surovinami Šcanske vojne. . jc zalagala zapadno industrijo. Vkljub tem Gospodarska kriza jc prikipela do vr-' ogromnim zakladom je Rusija danes ne hunca baš ob kcscu te dobe in traja do samo pasivna za evropsko gospodarstvo, danes. Res je, dn je Giolittijevo ministr- ampak je nesposobna, da bi se sama sebe si\o s krušnim zakonom pričelo veliko preživela. Popolna dezorganizacija indu-dtlo izravnanja državne finančne bilance atrije z neprestanim nazadovanjem kme-in da je to delo tudi Bonomijevo ministr- tijske proizvodnje in potem še slaba letina stvo z uspehom nadaljevalo, vendar pa je prošle žetve je skoraj uničila rusko gospo- tem oziru Giolittija SVelo /na gospodarska kriza zadala tudi ita- darsko življenje. ttvl l •» ** L- 'M 1 • _ 1* ' 1 _ 1 ' ** % - ^t___ ___ ^ A 1)yv1 ^m m I « v • »X • maj 150 mil. Bogdanov jc predložil nekaj statističnih podatkov o sedanjem stanju industrije. Iz teh podatkov izhaja, da se je industrija v I. 1921. nekaj zboljšala: premoga se je izkopalo iz doneske kotline 1. 1920. 275 mil, pudov, 1. 1921. 325 milj. pudov; kovin sc je nridelaio v Rusiji 1. 1920. 9J~> milj. pudov, i. 1921. 13 milj. pudov. Za proizvodnjo poljedelskih strojev se Rusijo tako usodepolnih časih predvideva za 1. 1922 takšen razvoj, da bo sovjetska vlada ohraniti na {število izdelanih strojev za 17 % prekosi- liianski iiidustriji težke udarce. Polomi j v teh za Ilvc in Ansaldo in nato Eskomptnc banke se ^ znala___^ vega boja vkljub vsem nesrečam zmago- so deloma posledice te krize, deloma pa krmilu in celo utrditi svoj ugled in politič- j lo letno proizvodnjo iz predvojnega časa. \ita po številu poslancev, vendar pa se ni jih jc pripisati nesposobnosti ali nepošte-;no mo£ v notranjosti in na zunaj. Današ- j Osinski je razvijal sliko poljedelskega ta socialistična borba vršila več v znarne- nos*i upravnikov omenjenih podjetij. Pev- rjjm ruskim vladnim krofom ni mogoče ; položaja. Iz njegovega govora je posneti, nju boljševizma in volucionami gromov nov grb, se postavili in sc tako prelevili v miroljubno stranko, ki sc je odrekla proletarski diktaturi in nasilni zrušitvi obstoječega reda. Za to ccno so socialisti obvarovali svoje spodarska kriza. V vnanji politiki je estala Italija dosledna v svoji Jugoslaviji sovražni politiki. od pravili tak preobrat v svoji politiki, da jih celo lastni pristaši zmerjajo z reformisti. Življenje je bilo pač silnejše od mrtvih degem in potem, ko se je komunistična družba zaletela preveč Grof Sforza je bil spretnejši diplomat postojanke, ker so njih pametnejši voditelji svojih prednikov, zakaj vzpostavil je poli- j naprej, je morala napraviti velik korak ideli nespametnost demagoškega poče- tični in diplomatični ugled svoje države na- nazaj in sc približati prejšnjemu družabne- tja levičarjev. Zakaj o revoluciji ni bilo prani 2aveznikom in vodil tudi napram mu redu, prilagoditi se je morala obstoje- go\pra. Morda bi sc bila dala revolucija v, 3J£bejšiin sosedom zmernejšo politiko. Te- čim razmeram, da resi sovjetsko rčpubii- septembru 1920. izvesti, težko pa držati, v ) nj mogoče reči o njegovem nasledniku ko in ruski narod pred poginom t Q01 i\'i ii» etain e cttctri\tc4i tal/n cluKn T"\ T1 _ T*___ 1. 1921. pa je staio s socialisti tako slabo. f)ci!a Toreiti, Della Torretta si je s svojo da so si njihovi nasprotniki želeli meščan- brezobzirnostjo napram Jugoslaviji in Av- ske vojne v svesti si gotove in lahke zrna- striji odtujil Češko, a s šopronjsko zadevo tfe. Socialistični generali pa niso biii tako sc dobra zameril Avstriji. Cehoslovaš- nvtHrti rr»trt cn uKrnlt nnf cfra f.>«lrot£a ; — K___t_„i_ ge. bociahstični generali pa niso bih ta«io sc Jobra zameril Avstriji. Cehoskn kratkovidni, zato so ubrali pot strateškega ka in Avstrija sla se začeli kot dobri umika. Žrtvovali so nekaj demagoškega S€(Ji pogajati in Bcncševa politika str Zborovanje IX. kongresa vseruskih so-vjetov, ki se je vršilo koncem preteklega decembra v Moskvi nam podaje precej j uspehov. Sedaj, ko se imajo vzpe-nazorno sliko o ruskem položaju. Ta kon- staviti z inozemstvom gospodarski od- zaraslu je govoru o novi unančni politiki sovjetske vlade. Vzpostavitev trgovine in privatnih podjetij pomeni nov korak v gospodarski politiki Rusije. Zanimivo je, da je Krestiaski naglašal potrebo ustaliti valuto ruskega rublja. Boljševilci so do sedaj brez nikakih skrbi, in računov, morda celo namenoma tiskali papirnate bankovce, katerih izdaja je dosegla nezaslišano višino. Hoteli so v očeh ruskega proletarca uničiti pehlep po denarju. Toda taka finančna politika ni prinesla nobenih so- gres je zanimiv po velikem številu sovjet- noša ji, jc pač jasno, da se trudi- pogajati in Bcncševa politika stremi skih odposlancev iz vseh sovjetskih repu- jo ruski finančniki, da bi spravili v balasta iu rešili stranko. Komunistična ustvaritvijo nekake zveze med nasled- blik, prisostvovali pa so tudi mnogi tujci ravnovesje tudi denarno bilanco. To je nov ■tranka pa se je porodila šibka in klavrna, i ctvenimi državami. In danes se že govori ter domači in inozemski časnikarji. Ta dokaz o umiku beljševižke skrajne politi- mi) znatna, da jc nihče več nc upošteva, njeni najhujši nasprotniki ne. _____ ____________ Da prihaja vkljub temu dan za dnem do! Ogrsko in Avstrijo, krvavih prizorov v Italiji, je pripisali toj £e sc ozrcmo na politične razmere v počenjanjc bolj sovražnim izbruhom posa- na5ih krajih, tedaj pon;eni L 1921. dobo meznikov kakor pa strank. Protibofjšcviš- najhujših političnih preganjanj, kar smo ka vojna se je končala s porazom boljše-1 {vdaj doživeli Jugosloveni. Fašistovska i iema in fašizem jc izgubil svoj prvotni po- straho\ lada je dosegla Lvoj vis " men. Zato se jc v pretekli jeseni izpremc-1 majskih volitev. Tedaj so na v vali v oblake njegovo diplomatsko spret- mi ne obstoje nikake državne ne carinske tem oziru napram omenjenim državam na uost povodom beneškega dogovora med ' ^ * —J t----1------* -1'"— "----2— 1 ž kedaj izrekel. Čeprav so mornarji izpolnjevali Hlipova povelja, so vseeno pristopili k Schriftenu, s katerim so se tajno pogovarjali. Po razgovoru sta dva po dva zapustila krov in odšla v spodnji del, tako da sta na vrhu ostala le oba krmarja. Kaj jih je napotilo do tega dejanja, sc je kmalu izkazalo: veČina se je vrnila z vrči napolnjeni, mi z žganjem, ki so ga pokradli iz kleti, v katero so nasilno vdrli. Filip jim je zaman prigo- varjal, naj »e nikar nc napi jejo-, celo krmaiia nista odklonila ponujene pijače in ni preteklo dolgo, ko so bili ic vsi pijani. Filip se je podal v kaju to, da. bi videl, ce je kapitanu £e odleglo in bi ga pripeljal na krov. Našel ga je v globokem spanju, iz katerega ga je le s težavo zbudil, da bi mu razodel žalostno vest. Myn-heer Kloots je sledil Filipu na povrftje, a se je še vedno opotekal. Komaj se je dobro razgle-dal okrog sebe, ko se je popolnoma nezavesten zgrudil na v bližini sioječi top, kajti za« dobil je močno pretresenje možganov, Hille-brant je bil tudi preveč oslabljen, da bi bil zmožen za delo in zdaj je Filip spoznal v kako obupnem položaju se nahajajo. Dnevna svetloba je šc povečala grozo razdejanja. Siccr je ladja šc vedno bežala pred viharjem, ludi njena smer je bila spremenjena. Poleg tega je bil kompas sirt in mornarji itak ne bi ubogali Filipa, - On ni nikak mornar,-: so se izgovarjali, «kaj nas bo učil, kako je treba krmariti.^ Vihar pa je dosegel svoj višek. Dež jc siccr ponehal, toda vetrovi so od vseh strani butali ob nbogo jadernico. Mornarji pa so se smejali, peli in kričali. Pilot Schriiten jc bil videti vodja upornikov. V roki je držal steklenico žganja, plesal, pel in mahal z rokami kot obscdencc, svoje grozno oko pa je upiral v Filipa. Na njegovo zahtevo so ponovno udrli v klet in spet napolnili steklenice z žganjem, Šiling' pa Je bil obupna Igrača valov in vetrov, in edmo kar ga je obvarovalo popolnoma propada, je bilo jadro na krmilni strani. Filip pc stal cb stopnicah ori hi- šici in premišljeval: -Čudno, da sem še edino jaz, edini, ki sem ohranil mir in prisotnost gledati te grozne prizore in da moram biti.pri. ča razpadu ladje in propadanju svojih ljudi — jaz, edini, ki seh obranil mir in prisotnost duha. Bog mi odpusti, toda čeprav sem brez pomoči in nisem kos premoči divjajoče narave, sem vendar tu kot vladar nad viharji, od svojih spremljevalcev izvzet po tajni usodi. Toda vihar že ponehuje in voda se miri. Mogoče je moj strah neupravičen in se da ie vse popraviti. Daj Bog, da bi biki boljše, kajti žalostno je videli umirati ljudi, ki so se ponižali pod žival!» Filip je imel prav, ko jc upal, da se nevihta poleže. Ladja je zašla južno od Mirnega zaliva in bila na ta način izven nevarnosti. Toda vseeno ~je bilo valovje še vedno tako zelo razburkano, da je bilo v stanu vsako ladjo, ki bi se približala obali, uničiti — in na tem potu je bil tudi «Šiling j. Toda nekoliko upanja je bilo v toliko, v kolikor ni bil oni del obrežja, proti katerem to gnali valovi jadernico, skalovit, temveč se je le polagoma vcpenia! v hribovje in bit peščen. O tem pa ni imet Filip nobene vednosti, kajti tekom noči ni mogel pobližje -opaziti obale. Po preteku dobre četrt ure je Filip spoznal, da se je vse vodovje okrog njih spremenilo v kotel razpenib valov in Se predno je mogel priti do kake misli, je že priletela ladja na peščena tla s tako silo, da so se podrli šc ostali jambori. Pokanje padajočih debel in hreKanje ogromnega ogrodja ko4> tudi divjanje morja, ki je plesalo svoi mrtvaški ples vo nesrečni iadcraici — je nekoliko brzdalo kričanje in ponorelost pijanega krdela. Še eno minuto, in ladjo je vrglo proti morju. Filip sc je oprijel ograje, medtem ko so se epijanjeni moranrji valili po vodi skušajc se oprijeti ladje, Z nepopisnim strahom je zapazil naš junak, kako je kapitan omahnil v valovje, ne da bi le kaj potkušal rešiti se, Z njim je bilo torej končano in vse upanic pri kraju. Filip se j« spomnil Hillebranta in utekel doli: ta jc šc ležal v postelji. Madi mož ga je spravil po konci in ga s težavo zavlekel na krov in ga položil v čoln, ki je bil pritrjen ta debel drog — tu ie bilo še najbolj varno. Sem so pribežaH tudi mornarji. Tndi rilip jc hotei vstopiti, toda hudobneži so ga odrinili stran in odpeli čoln, ki ga jc razpenjeno vodovje gnalo k obrežju. Mornarji pa so nadaljevali svoie kričanje in besnenje, Filip, ki je stal ob razbitem jamboru, jih je gledal prestrašeno in opazoval, kako so> valovi gibali ubog čoiniček. Vedno iz večje daljave je prihajalo ugašajoče kričanje, dokler ni bilo ne videti, nc slišati več ničesar. Konečno- je bilo še enkrat opaziti čoiniček na grebenu o-gromnega vala, nato pa je izginil Filipovim očem za vedno. Zdaj je Filip vedel, da je njegov edin izhod, da ostane na ladji in 6e poskuša rešiti na delu razbite jadernice. Vedel je, da tramovje ne bo več dolgo držalo, kajti neprestano butanje valov ga je omajalo. Slednjič je začui iz zadnjega dela ladje Sum, ki ga je spomnil na še ii-večega Mynhecr Strooma. Filip se jc podal v kajnto, kjer je našel do smrti zbeganega su-r»erkar»a, Filip tfa je nagovoril, a oni tfa men- da ni slišal. Nato ga jc skušal spraviti ven, toda zaman; Stroom sc jc krčevito oprijel lesenih sisn. V tem hipa je bilo čuti močno Šumenje ;e divjanje \alov — Filip je spoznal, da je ladja v sredini počena. Z bolestjo je mor; l prepustili ubogega domišljavca grozni usooi in oditi spet na Krov. Ko se jc ozrl za seboj opazil ropotanje — bil je ujedved Ivan, ki je že plava.1 na vodi in sc skušal otresti verv. an katero jc bil privezan, Filip je vzel iz žepu nož J3 ©prjslil ubojto žival; toda komaj jc to storil se je z vso težo vrgla ploha vode na zadnji del ladje, ki ga jc čisto strla, našega junaka pa potegnila za. seboi. Filip je pograbil za kos droga in voda ga Jc zanesla k obrežja. Čez nekaj minut se je znašel v bližini suhe zemlje, teda novi val ga ie spet vrgel nazaj in tako w je moral nesrečnik boriti z vsemi svojimi siJj-nii, dokler ni čisto obnemogel. Že je padci p »d vil in i?ič več ne bi prišel na površje, ko jo začutil pod svojo roko nekaj mehkega, čos. r se je v smrtnem strahu oklenil, liila je vsa zmečen dlaka medveda Ivana, ki je sopH.u? k obaii in vlekel /a sabo še obnemoglega junaka, Ko jc Filip dosegel zemljo, jc omahnil ves upehan od nadčloveškega napora in obležal tleh. Ko je spet prišel k zavesti, je začutil strašna bolečine, ki je izvirala odtod, da je bil žc veC ur izpostavljen vročim solnčnim žarkom. Od- Erl je Oči, pa jih je moral takoj spet zapreti: ajti luč je vplivala na njegov vid kot noževo | bodalo. Obrnil se je v stran, ti pokril oči z rokami in ležal tako nekaj časa, dokler ni bil j spet zmožen prenesti svetlobo. Nato je vstal V Trst«, 4m 8. |taurji i nt »EDINOST« Stran IIL roškem. Zasluga Italije jc, da so jostala pri Prusiji oziroma nemški Avstriji ozemlja, ki bi bila sicer pripadla Poljski ali Jv- goslavfji! Tu bi stavili mi g. senatorju dve vpra-;anji: kdo se je hotel nezakonito vmešavali in potvarjati? S kakimi sredstvi je ['. alija preprečila tako vmešavanje in pa p o tvorbo? Mari ne morda z — vmešavanjem?! Ali nič ne sluti g. Cirmeni, kaka razpoloženja morejo izzvati take nemile rcminiscence pri prizadetih: v Poljski in Jugoslaviji?! Ali se mu zdi res brezpomembno za koristi Italije, kako sodijo tam o diplomaciji le države?! In je-li res brezpomembno dejstvo, da sta ti dve državi slepili v zvezno razmerje v Čehoslova-iko?! Misli li g. Cirmeni, da more Italija brez škode za svoje koristi prezirati dejstvo, da Čehoslo vaška, Jugoslavija in Poljska tvorijo — poleg Romunske — malo entento?? AK nič ne ve: da Itabja stremi po nekaki vodilni vlogi med ob-donavskimi državami v Srednji Evropi? Če bi hotel g. Cirmeni dobro premisliti vse to, potem bi nam priznal tudi on sam, da je bil to pot kaj nepreviden branitelj italijanske v nanje politike. Eno senco pa vendar vidi gospod Cirmeni na sedanjem razmerju med italijanskim in ik im narodom. To senco meče južno tir lis o vprašanje, kakor je — Cirmeni meni sicer, da brez vsake potreba — javno izjavil v državnem zboru nemški minister v. Simons. G. senator pa se nadeja, da se v interesu gospodarske obnove Evrope posreči odstraniti tudi to zadnjo sled tega spora med Italijo in Nemčijo. Će bi bil g- Cirmeni previden branitelj interesov Italije, bi se, z 02irom na to sporno politiko-, pokazal sedaj vsaj dobrega svetovalca; priporočal bi italijanskim državnikom, naj vse svoje postopanje y nemško manjšino v južnem Tirolu ncrijo k cilju, da se bo moglo to nemško prebivalstvo sprijazniti s svojim novim državljanstvom, da bo videlo da so mu zajamčene vse narodne, politične, kulturne in gospodarske koristi! To fe edina pot, .pomini iz minolih časov in splošna zatrdila o prijateljstvu in simpatijah — ne koristijo. Važnejša kakor hramba vsako-tlohoe italijan. politike je brsmba resničnih interesov Italije! Razumemo prizadevanje senatorja Cir-menija, da bi v razmerju med Nemci in Italijani izbrisal ostavila ravno I tali ckib odnošajev n kočljivo nalogo je treba največje previdnosti. Da je g. Cirmeni pisal v listu, ki ga čitajo samo Nemci, naj bi bilo. Ali Neue Trtic Prcssc^ je svetoven Hst in 4, Na katerih -nezmernih zahtevah go-spodovanja« vztrajajo? Odgovor na ta vprašanja je no jen, da si bo mogla javnost, italijanska in slovenska, napraviti pravilno sodbo, katere si na podlaji golih trditev navedenega poročila v sII Piccolo della sera«, ki niso podprta z nikako navedbo konkretnih dejstev, ne more ustvariti. Nadejaje se, da v interesu dobre stvari, kakor je zaželjeni mirni sporazum sodelovanja, častiti g. senator ne odrečete točnega pojasnilnega odgovora na gornja vprašanja, beležim z najodličnejšim spoštovanjem Dr. Karol Pod gornik poslanec v parlamentu. 0 polomu rudniškega zadružnega konsorcija Svoječasno smo poročali, da je rudniški konsorcij v Florenci prišel na boben. To vprašanje nas zanima, ker je ta konsorcij, ki sla ga ustanovila in vodila socialistični poslanec Umberto Bianchi in inženir Picro Janer, hotel pozadružiti tudi tri rudnike v naši deželi in sicer rudnik živega srebra v Idriji, premogokope v Labinju in cinkov rudnik v Rajblju, Med rudarje teh rudnikov so pošiljali enega za drugim vse slovenskega in nemJkega jezika zmožne socialistične kapacitete, ki so pregovarjali rudarje, naj bi osnovali rudarske produktivne zadruge, katere naj bi se pridružile florentinskemu konsorciju ter mu tako omogočile, da pokupi dotične rudnike. Socialistični agenti so seveda trdili, da ima konsorcij premoženja na miljone; zaman pa so rudarji od njih zahtevali, naj bi jim pokazali dotične bilance in pravila konsorcija. Namesto da bi pokazali bilance in pr-vila, so zahtevali agenti brezpogojno in slepo zaupanje do voditeljev zadružnega konsorcija Umberta Bianchi-ja, inženirja Jancrja in drugih, katerih rudarji sploh nikoli niti videli niso. Naši rudarji pa niso hoteli sesti na te limanice in krah tega konsorcija je dokazal, da je bila njih previdnost popolnoma upravičena. Iz poročila sodnega upravitelja falira-nega konsorcija posnemamo, da se omenjeni gospodje Bianchi in kompanija sploh niso potrudili, da bi sestavili pravilno bilanco in inventar in da je ves kapital konsorcija znašal le 2600 lir, in še to le na papirju, doćim je bilo taktično vplačanih Poslan oveni «tt«ieptt> iz koevaMčne stranke, lanec Ttrnter V podal pregled svojega delovanj«, odkar jc bil odpotten is slvžbe rav-aatelja bolniike blagape v Gorici Sredi decembra jc bil bolan In je ležal doma v postelji brez vsakih sredstev. Dne 20, decembra je* šel v bolniško blagajno zahteval, kar mu je pri tikalo, Kar se je ob tej priliki dogodilo, je do. bro znano. Nato je povedal, da ima trden namen braniti svoje pravice pri bolniški blagajni in za to je poslal komunistični zvezi, najprej tržaški m potem rimski, izjavo o svojem izstopu iz stranke in o odložitvi mandata. Ker pa je brez sredstev, je ob enem pros3, naj vodstvo stranke počaka z odločitvijo. Novo leto mu je prineslo nepričakovano iznenađenje. DoČim je v starem letu bil on ravnatelj «Lavoratora», je videl v novoletni številki, da je njegovo ime izginilo a na istem mestu je stalo ime komunističnega poslanca Ambroža Belloni-ja iz Ales-sandrie, O tej spremembi pri «Lavoratoru:> ga ni nihče obvestil. Kljub temu je sklenil, da bo počakal, in da bo še le po volitvah zahteval pojasnilo. Tako so stale stvari, ko je «Lavora-tore> objavil vest, da je vodstvo sprejelo njegov izstop in odložitev mandata. Poslanec Tun-tar je rekel ob zaključku, da bo šel pred svoje volilce in da jim bo vso zadevo pojasnil. To lahkomiselno postopanje vodstva komunistične stranke bo po njegovem mnenju povzročilo razpad komunistične stranke na Primorskem. Med "Lavoratoroma^. Včerajšnji ^ Lavoratc-re Socialista--) se je v članku »Kršitelji pisemske tajnost?^ znova prizadeval, da bi obrnil vso pozornost javnosti na nepošteno postopanje komunistov s tujimi pismi. Dalje pravi, da je res prejel od Zveze pomorščakov 5000 lir za delnice in da jih bo dobil še 5000, ako kupi zveza novo vrsto delnic, kakor je obljubila v pismu, ki so si ga komunisti prisvojili in odprli, Socialistično glasilo očita komunistu, da je dobil od Zveze stavbinskili delavcev 10.000 lir in 5000 lir od zveze kovinarjev, in sicer na prazno, za nikake delnice hi popolnoma brez vsakega dovoljenja skupščin dotičnih zvez. Komunistični *Lavoratore» pa je s svoje strani prinesel snimek pisma poslanca Bara. tona, v katerem je govor o znani ^skoposti= kapitane Biffi-ja. napram socialističnemu «La-voratoru^ in v katerem je rečeno, da kap. Biffi dobil nalog, naj da Lavoratoru Socialista:* novih 5000 lir med drugim kot «plačilo za oglase -. Komunist pravi, da upa da bo s tem konec pravde. Zato je morda porabil priliko, da tudi on pove, kdo ga vzdržuje. Tudi njega < vzdržuje delavstvo s svojimi prispevki-- in pa komunistična stranka. Svojih predalov in knjig, pa ni odprl, kakor je pozival Lavora tore Socialista?. Uspeh nesrtškcjža lista. Glasilo tirol. Nemcev *Der Tiroler* ugotavlja ob nastopu novega let» zanj razveseljivo dejstvo, da je število njegovih naročnikov od leta J 914. naraslo od 2000 na 12.000- Razlaga tudi, kako je prišlo do tega pojava. »Tiroler- jc bil v vsem težkem vojnem Ob tej priKki vprfzori dramatični odsek Finžgarjevo trodejanko; Veriga. Začetek ob i6*30, — Zvečer ob 20 zabavni večer, in sicer za vse, 'ki jim ie na srcu vspeS društva, za vse prijatelje mladine. Javili smo že, da se za zjutraj sklicani sestanek s proslavo ne bo vršil, ker je Delavsko Konsumno Društvo že oddalo dvorano drugemu društvi?. Proslava se preloži za zvečer pred zabavnim večerom. Odbor Mladinskega Društva rProsveta- podružnica sv. Jakob. Presrčno zahvalo izreka vsem darovalcem, gospodičnam ter gospodom, kateri so drage volje prispevali k lepim uspehu Silvcstrovega večera pri Sv, Jakobu, s krepkim Zdravo! Šentjakobska mladina. Moška podružnica CMD v Trstu vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo due 15. januarja t, I. ob 10. uri v prostorih sveto-ivanskega Gospodarskega društvu na Verdeli (Sv. Ivan) pol. št. 702 s sledečim dnevnim redom: poročilo odbora, blagajnika in pregledo-valcev računov, sprememba pravil, volitev novega odbora, predlogi in nasveti. Odbor. Pevsko društvo <» Ilirija r>, V pondeljek 9. t. m. ob 20. in pol se vrši pevska vaja. Po vaji od-borova seja. Pridite točno vsi. Tajnik, Zahvala. Kakor vsako leto so tudi letos tržaške gospe in gospodične za običajno Božićnico zbrale raame darove za revne učence slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu v Trstu, Morda pa ni še nikdar število obdarovancev KOLAJU! IN MIZARJI! Izbran poseben les, na strojih, po naročilu prirezan, poobJan, ostrtigan, dvodelne jerraenice, narejena kolesa itd. Dobavlja Mehanična Žaga Fužine-Ajdovščina, 35 POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh enonadstropnili hiš, (v eni se nuhaia staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja, njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno. Gostilna sc nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe pod 'Ugooija, prilika? na upravniStvo lista. 2241 ZALOGA POHIŠTVA v via Udine 25. Nov dohod spalnih sob iz raahogonovega, hakov trga, jesenovega in pušpanovega lesa, jedilnih sob, popolnih kuhinj, amerikanskoga pohištva za pisarne in stohe za gostilno, 16 IZKUŠENA babica sprejema nosc-če dom. Via Chiozza 50, pritličje. tudi na 20 STARO ŽELEZO, baker, med, svinec l.upujem v vsaki množini, Micheucich, Via S. Fran-cesco 10. 17 LETEN mladenič, krepak, se želi izučiti ključavničarske ali tudi kovaške obrti. Naslov pove upravništvo «Edinosti27 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, vzmeti 55.--. /imnicc '10.—, umivalniki, nočne omarice, chiffonicrs, spalne sobe od L 19Q0 dalje. Fonderia 12, L desno. 5? HIŠICO s 7 prostori, plinom, vrtom, blizu mesta, prodam za L 25.000, Kavarna Spori. 29 črevesa ia pneumatikc (Reilkofer) ima v zalogi L. Pe-trič, urar, Viapva. 26 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, drugi nc morejo. Valdirivo št. 36, II. ki jih 31 DEL3XATESNA TPGOVINA na glavni ulici v Maribora se radi družinskih razmer za 12.000 lir proda. Ponudbe na Max Viljem, Maribor, Meljska cesta 10, Jugoslavije. U doseglo 1300, kot letos, iz česar se vidi, kako požrtvovalno so s« bile oprijele nabiranja, mor-, da pa tudi še ni bilo tako velike potrebe, kot GRAMOFON, šivalni stroj, kolo je ravno sedaj. Podpisano vodstvo se čuti dolžno v imenu svojem in obdarovanih otrok izreči tem potom pnsrčao zahvalo vsem dobrotnikom, ki so kaj darovali, posebno pa »Jospem in gospodičnam, ki so z nabiranjem, razdeljevanjem in vodstvom vse te akcije pripomogle k tako lepemu uspehu letošnje Božičnicc, Hvala tudi Delavskemu konsumnemu društvu pri Sv. Jakobu za prepustitev dvorane za dve otroški prereditvi, ki sta sc vršili v ta namen, gospodu Bizjaku in sploh vsem. ki so pokazali tudi ob ISCEM zmožnega zastopnika oz. odjemalca za tej priliki svojo naklonjenost naši revni deci. Vodstvo slov. za.?, šole v Trstu. Zahvala, št. Jakobska CMD v Trstu se tem potom naitopleje zahvaljuje uglednemu društvu <'Odvadaa in Št. Jakobskemu < Sokolu^ za podarjeni dar 50 lir vsaki, Rudollu Može za pod spodu vse potrebno za okinčanje drevesa o pr božičnicc pri Sv. Jakobu, Zahvaljuje se tudi g, Elviri Kete in gospodam Vlsdovan«, Smcrdelti, in Jančanu za prijazne sodelovanje pri božićnici in pri plesu s sviranjem na glasovir ju in na gosb, Delavskemu kom-umnejnu društvu pri Sv. Jakobu za brezplačno prepustitev dvorane, vsem preplač-oikom vstopnine in vsem drugim, ki so na ka-terisibodi način pripomogli, da sla toliko božićnica kakor tudi ples dobro uspela. 50—100 komadov mešane zaklane perutnine. Dopisi, slovensko, nemško. A, Ekoit, Pragersko. Jugoslavija. PRIPOROČA se debroznana brivnica Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. Josip (31 Odprto pismo t. gospodu senatorju Juriju Borrbig-u v Gorici. Povod za to pismo mi daje poročilo v j II ccolo della sera • iz Trsta, 2. januarja t i., ki poroča v dopisu iz Gorice na četrti Irani, da ste na novoletna voščila mesl-»V ga uraduištva baje, ako je poročilo toč- r\ cmeniali tudi ^sodelovanje s slovenski- gospodarstvo! ■ni elementi , ter ?spomnili na to, kako O; Poročilo sodnega upravitelja Alfreda i ^^ n& eni Jn vab,m na dr^i strani Pa je Ceivija nam dalje pojasnjuje, da je konser- šcl ugodni ceni. Ponudbe pod »-Bodočnost 1922» na upravništvo «Edinosti». 42 Ivan LavreniK ------------- . - , - t ao~so" pravico do stalnega bivanja v jugoslavenskih sodelovanja-. Radi tega mi dovolite, da kompanije pravi jzoaialci prole- J Jul^h, ker ima Italija v jujfosloven^ki Dalmaciji ia iJornie iav- tar^ata le tisti, ki so naše-rudarje o1 1 -t T —» Vem, častiti gospod senator, na gornje jav no poročilo o Vaših trditvah stavim javno sledeča vprašanja: 1. Kdaj in katerim : slovenskim poglavarjem« ste stavili konkretne predloge za miren sporazums odelovanja*? 2. V čem so obstojali ti konkretni predlogi? 3. V čem obstoja * nepremakljivi šovin:-miren sporazum sodelovanja«? vali pred to nesrečo. in si ogledal okolico. Morje je bilo še vedno razburkano in metalo na breg dele razbite ladje. V bližini ?e je nahajalo tudi Hillebrantovo truplo in vsi oni mrtveci, ki so bili raztreseni po obrežju so Filipa poučili, da so storili vsi oni, ki so iskali rešitve v čolnu, — žalostno smrt. Sodeč po legi solnca je sklepal Filip, da mora biti okrog tretje ure popoldne. Čutil se je zelo pobitega in poleg tega so ga vznemirjale tudi telesne bolečine. V glavi se mu je vr- Dnevne vesti NekcHko odgovora, Emancipazione- prifiri — spričo bližnjih občinskih volitev — povsem prsvilno, da občinski zastop ni narodni parla* men t Politični boj da je nekaj drugega kot •Upravni. Če je v politični borbi umestno, da se striinke razlikujejo po svojih načelih, ni to> dopustno v upravni borbi. Povsem pravilno. Ali da j>odkrepi svoj nazor, da v tržaškem občinskem zastopu in v tem mestu sploh niso več potrebne narodno-politične borbe, je -Emancipazione* prišla z argumentom, ki ga od tega glasila nismo pričakovali. 2e pri dr-žavnozborskih volitvah da so dobiil Slovani le še 3000 glasov, a posledica sedanjih razmer bo, da se na prihodnjih občinskih volitvah to število skrči šc bolj. Odslej da sploh ne morejo pričakovati nikakcgii zastopstva v občinskem svetu. -Borba za narodno obrambo ne more biti torej več motiv v muziki tržaške buržo-telo in potreboval je miru. Ko se je odstranil azijel — Take besede v republikanskem gla- od kraja razdejanja, je našel peščen griček, za silu so nas upravičeno osupnile. Ravno »£man- t« A I . -1» n « ? f 9 ___ .. J * ^_ ? 9--f _ _ ■ _ 5T P * f\ 1 7? katerim je naSel zavetje pred žgočimi solnč-nimi žarki. Legel je na tla in zapade.l v globoko spanje, iz katerega se jc prebudil šele drugo jutro. Tudi sedaj je pogledal Filip prepla-leno okrog sebe, zagleda! jc neko bitje. Ker je bil še ves omotičen, si je mel oči, in šele Čez nekaj časa se je začel spraševati: ka? je pred njim. Sprva je mislil, da jc ob njeni medved Ivin, nato pa se je spomnil na superkarga Strooraa. Toda naposled je uvidel. da ri ne nepremično in ni yraznih namer. dpazionea jc razglašala v svet, kakih sredstev kakih nasilstev so se Italijanski nacionalisti posluževali jx>vodom državnozborkih volitev, in jc njih uspeh označala kot veliko po tvorbo*. Sedaj pa se sklicuje ravno na to po-tvorbo — na to, kar je tedaj tako ogorčeno obsojala. Iz tega bi sledilo z vso logiko, da priznava sedaj tedanje metode nacionalistov v volilni borbi za opravičene in za legitimno obrambo italijanstva ter da nima nič proti nasilnemu uničevanju političnega vpliva tukaji-njih Slovanov. Kako hoče vEmancipazionea to svojo sedanjo sodbo spraviti v sklad s svojimi ponovnimi izjavami, da so Slovani tu, da jih je treba poštovati in jih raatrati za enakopravne in c-pakovredne državljane Italije?! «Emar.cipazione» naj nam ne zameri: nam se vsiljuj» misel, da jc tudi v nje politični lučici it precej — šovinističnega olja. Poslanec Tantal ia JumuuMmm trenotno kaza) nikakih so-j Včerajšnji PkcoIo» je priobčil pogovor evoje- iga goriškega dopisnika s poslancem Tuntarjem obvaro- i dosti gospodarskih koristi in nekoliko tisoč j ljudi italijanskega plemena. Nam ni bilo do-j slej znano, da sc ščitijo vzajemne gospodarske t koristi dveh držav, ki hočejo — če hočemo j verjeti izjavam vseh merodajnih italijanskih politikov — živeti v prijateljskh odnošajih, — potom vojnih ladij. Pričakovali bi bili bolj resen in objektiven odgovor na naše resno in objektivno pisanje, ker ga pa ni, jemljemo na znanje ta najnovejši Nazionin pouk? — opozarjamo jo pa le, da mednarodni značaj vprašanja, o katerem smo razpravljali, ostane vkljub njeni nejevolji vcndar-le mednaroden. Zuaaaja politika huizaM. Rimski *Paese:> z dne 3. t, m. jc objiavi! članek g. G. Levija Della Vide, ki podaja daljšo analizo postanka sedanje fašistovske stranke in nasprotij v njeni vnanji politiki. Člankar citira začetni člen v programu. lašislovske vnanje politike: «Italija naj zopet uveljavi svojo pravico do popolne zgodovinske in zemljepisne celotnosti tudi tam, kjer nI 5e dose*«««* in pripominja: Ta zadnji odstavek bi se dal pojasniti z besedo -Dalma-cija», kakor tudi (in gotova zadnja fašistovska protifrancoska in protiangleška gibanja dovoljujejo to domnevo) z besedami: «Korzika» in Maltam Kar nomeni, da bo fašizem, ko dobi ono oblast, za katero pravi da teži, smatral za svojo dolžnost, da začne istočasno vojno proti Franciji, Angliji in Jugoslaviji^ Clankar pravi, da takar politika ni resna. Mladinsko društvo ^Prosveta« bo proslavilo danes 8. januarja 1922. prvo obletnico obstoja. Kdor pozna vso požrtvovalno in navdušeno delo tega še tako mladega društva, ki je v leni letu prestalo nemalo preizkušenj in bilo mnogokateri boj za obstanek in procvit ter je z jekleno voljo in vztrajnim delom razširilo svoje delovanje skoro po celi Julijski Benečiji, in sicer z vidnim uspehom, bo gotovo pose ti! to slavnost, ter s tem pokazal svojo naklo-njenst in sodelovanje. Pokazal bo tej nadebudni mladini, da zna ceniti njeno defc>, da bo z vsemi svofimi močmi to delo podpiral. Dolžnost vsakega Slovenca K da se udeleži te slavnosti! TRGOVINA s {porcelanom in steklom, popolnoma na nove opremljena, v najpromelnej-šem kraju mesta Maribora, sc proda z vsem materijalom in inventarjem. Ponudbe na oglasni zavod I, Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 34 m., po kratki bolezni preminul. Pogreb se bo vršil v ned-1 j \ ob 3.30 popoldne, iz hiše žalosti na ProsefctL štev. 141. PROSEK, 7. januaija 1922. (21) STROJEPISCA (strojepisko) popolnoma veščega pisanja na stroj ali tudi začetnika, sprejmeta v svojo pisarno odvetnika dr, iM, Pretner in dr. H, Okretič v Trstu, ulica Ma-chiavelli 15. 39 r Ct'(, v>.V- 1 S *"- JT - S . V -T Odbor škecfcnjske podružnice C. j M. D. naznanja prežalostno vest, da £ J VIL J A se priporoča cenjenim damam, pride j - , ... , , , , . _ , tudi na dom. Debenjak, via Udine 49, Dl. 401 je cianes preminiti njen uoigoieim oa- CEPLJENE trte pripeljem naročnikom in dru- bOITlik gim 12. t. m. v Sežano k cerkvi in 15. t. m. v Rojan k cerkvi. Forčič. 35 MLADENKI iščeta nameščenja v kaki menzi. Via Mirti 17, II. Kumar. 36 DREVESA« divjega kostanja, močna, 3—4 m visoka, večja, množina se prodaja po nizki ceni. Anton Sluga, Rodik št. 100. 37 Josip Sončili (Kotali) SKEDENJ, 7. januarja 1922. 24 a Potrti neizmerne žalosti nazr.jamo vsem sorodnikom, p/ijateljCTi in znancem pretužno vest, da je na$ nad vse ljubljeni soprog, oče In brat Josip Sancin (Motali) sodni slogo v 55. letu svoje slarcsH danes zjutraj nenadoma preminul. x Pogreb se bo vrSll v pondeljek, 9, t, m., ob 15.30, fz hiše žalosti v bkednju št. 513 na domače apkopališčc. ŠKEDENJ, 7. januarja 1922. (20) Marija, soproga. Mori, Josip, Drago (odsoten), Sever & Komp., Trst, Vin HachM it. 13 Direktni uvoz semen za travnike« zelenlad in cvetlice. Ha želloseptfUe cenik za 1,1922 brezplačno t Stran IV. •EDINOST« V Trsta, dne 8. januarja 1922. P.Ttko draltru Primorec r ▼ TreMti privadi dane« ob 4. uri pop. v prostorih kocsum-društva veselico z raznovrstnim spore- Zakvala. VckL t* o slovenske mestne Me v '^tau se zahvalnije Mart »ni Družbi v Trstu lC, oblvke s katerimi so bile obdarovane o Bo-ttte učenke naSe Sole. — Votiatro slovenske mestne šole v Rojanu ae eahvaifufe Organizaciji za vojne sirot« za blago s katerim so bile obdarovane vojne sirote tukajSnje šole. Iz triaSkega življenja Vlom ▼ železniško blagajno. — 5 tisoč lir ikoie. Vlomilci so se podali po krajšem od. naeru zopet na delo. To pot mora tržaška kro-•tka beležiti o predrznem vlomu« ki je bil izvr-»Va preteklo noč v prostorih «Unione Coope-rativa delia Venezla Giulia v ulici S. Frančiška Ašiškega št. 16. Dozdeva se, da so prišli tatovi skoz' okno stranišča v omenjene prostore, kjer so nemo-io prevTtali železno blagajno in odnesli iz — Nabava aiilaim aatert-i jala aa račaa vofaa aiftoJhae ▼ Jtt*o*mJft.t Iz Beigrada. jsvljajs: Na račun vojne oaikodni-ne, ki jo ima dobiti Jugoslavija, od Madžarske, bo ministrstvo za gradbe nabavilo v Madžarski večjo količino gradbenega materijala. CMsniko lasno trtttČe se popravlja. Položaj na. svetovnem triišču jc sa čekoslovaiki les zopet po v oljen. Povpraševanje iz inozemstva narašča. Cene lesu v Poljski so> narastle« ravno tako naraščajo lesne cene v Romuniji. Največ povpraševanja za čehoslovaški les je iz Francije, Holandije. Anglije in Italije. Madžarska ne kupuic mnogo. Cene svili na svetovnem trgu so po poročilih nemških listov začele padati. — češki hmelj. Iz Žatca poročajo: Nakupovanje slabo, ker so na eni strani kupci vzdržljivi in boječi vsled naraščanja čeho3loyaške krone, na drugi strani pa so vzdržljivi tudi pro-dirccnti, ki pričakujejo, da se bodo meje nasproti Nemčiji popolnoma odprle in bo vsled tega nakupovanje oživelo. Cene 4500 do 5000 Kč za 50 kg. — Cene mesu na Dunaju so zadnje dni znatno lico mesa. Brez dvoma pa to padun*e nima trajnega značaja. nje samo 5000 lir. Cc bi pa bili tatovi pri delu. padlo, Dne 29. decembra so padle v veletrgo-vestni, bi lahko imeli danes v žepu ^poleg vini cene govedini za 20 do 50 avstr. kron pri ».'itenieaih 5 tisoč lir še p«r tisočakov. Tfe de- kg. J0 pomeni, da ima za enkrat Dunaj preobL-nar je ležal namreč v isti blagajni, toda v drugem predalu, ki pa je ostal nedotaknjen. Policija zasleduje predrzne vlomilce, a o njih ni do sedaj ne duha ne sluha. Iz neprevidnosti bi se bil kmalu zastrupil s plinom, Finančni stražnik Zmago Coradi, dodeljen finančni četi v ulici Campo Marzio, je legel včeraj proti jutru k počitku v neki baraki ■»•• presti luki Emr.nueie Filiberio- Finančnega ba'-aki. 57 OVLJARNKA MICOLICH T*, rti Mftt 32 M l'IRttM Izberi moSkega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. tvrdka Race & C? Trst Riva Grumula it t Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Borzna ooroiSla, Tečaji* Trsi, dne 7. januarja 1922 ^drsnska b.inUa . . . . ki; CosuJich.......• Daluatla ........ Za lo je zanetil v I Gerolimlcb stražnika, je zeblo v------ — — ,- ... . majhni nosodi ogenj in jc nato trdno zaspal,; l ''bera >QC5tma utnmn od nočne dažfee. Sčasoma se jc raaŽiill!lfy • • * *............... po baraki plin, katerega jc povzroča/a ^ \ \\ \ \ \ \ \ l \ \\ \ \ \ \ \ 130 275 200 1500 43A Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar malo Venezia. so Telefon 24-95. Brzojav: Raceco HafiHMnHHHMMHG #9 ift MhM zadruga v Trstu ragistroran* zadr. k neomojsaira jainslrom No Rtr Lnifl da Mestrtan ft 4.1. Obresfsle mvadae hraollse vlogs no 5 01 0 ^^^ vloge, vezane na trimesečno odpoved, po S1///, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 3u-40.c00 „ P° 6VaVa ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči polog lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. POZOR! Prodajalci in mizarji! Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 06 Zaloga na debelo po zmernih cenah A. Kiinze. Tttt, Vga liso Foscilo t m 15, iiuftlianska kreditna Maa Podružnica v Trstu, I Centrala v Ljubljani. Podružnica: [leljž, Baroilj?, Gorita. Imu Suliijrst, Barita Ptuj, feiniska giama K S3.00Sl.0Qi}. tava X 45.Q00.0Q8 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle, — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižico proti 31,.0/- nhraefimnni na žiro-račune proti 37* Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Ttl št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-l3| 1300 700 130 za leto 1922. splošni žeoci koledar za vse sta. sove z najzanimivejšo vsebino prinaša: aPav-lihovo potovanje po sveta . Važne dogodke • . - . , /> v- - • _ i - _ mgiiiiKniui > --- -. i-------»» r" ----> - ;—_--o — vica v omenjen« posodi, Caradi je imet srečo,. ^^ m , #...............241 iia Ictnice iz zgodovine TrsU in oktriice^, . Odda je stopil v prvih jutranjih urah v barako nje- .............................34;" j daljenost znanih domačih krajev v kilometrski tov iovariž Angel Ar.zuri in rešil gotove fripcovich . ................241 j dal javi» ter mnogo dražih podučnih in 2abav- Tripcovic »rarti. Finančnega stražni,— 09.- |v 32,50.— 34.— j 17. - 12 25 - 13.52 ^ 22.90- 23.10 „ . . 18u.75. !86.2o j poducna in zabavna knnsa spiosne vsebine, mi 447.—.—451.- j stane samo L 2.—. 97. — 97 50 1 lili! PfšiJiiHi tovarna pohištva — Trst Velika zaloga in A. JUG Tovarna ulica sv. Martirl štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. del Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi chugih predmetov! rir.ln CTiiidnn _____ ________ Sšojait, ulica Sal^ari £1 i t od 16 do 2 popolnoči. Lastnik Josin Jerman Gorica — 3. KQi%kQ9 iisvsriaR (Brda) •.« . . ili • tu, da oropa vdovo, bodisi v stanovanju ali pa med potjo v Skedenj. Tada k sreći se mu je na-j merovani čin ponesrečil. t Nesreč* pri Sv. Ivanu. Kraljeva stražnika, in sicer Alojzij Rocchi in Ivan FranceschL, sta se peljala pred snočnjim z motornim kolesom po ce« ti, ki vodi iz Katinare v mesto. Med polic, m sicer pri carinski postaji pri Sv. Ivanu, je trčilo voziio v mitnico. Pri tem sc je vozilo močno poškodovalo, a stražnika sla se nevarno ranila. Vojaka sta bita odpeljana v vojaško bolnišnico. f ! Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem onevu so vdrli neznani tatovi v stanovanje Viktorije Eliseo v ulici degli Artisti št, 11 in odnesli za 665 lir raznega perila in neksj zlatnine. Tatvina je bila javljena na policijskem komisariatu v a'ici uella Sanita. Šipe je kradel Neki Jo-ip Chercigoi, stanujoč v ulici Ri£utli št. 14, je hodil včeraj od hiš nih vrat do hišnih vrat in jem l šipe. To deio jc opravljat v ulici Gatteri. !\> nekod je izvršil j operacijo nemoteno, toda ko je jemal šipe iz Itišmla vrat iste ulice ŠL 26; ga je zapazila vra-j tarlca. Tudi on je zapazil njo nakar jo je odku-ril, a žal naravnost v roke moža posti ve. Iznajdljivi mož počiva sedaj v zaporu._ Knližecnast In umetnost .PravniVestnik <>. Dne 31. decembra 1921 so iz^le zadnje tri (10. 11. in 12.) številka prvega ■ aBBbsaao9E3sa ulica S. Min a št. 11 Telefon št 15-52 dvakrat Izborno platno za posteinjake, perilo, zavese, \^>!nene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za posteinjake, perja itd. Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zinož n njihovega jezika. Trtaicj PIPAM. Prsserle 18, KoaiBn-Gorliko; ima na prodaj več tisoč cepljenih trt, | črnih in belih vrst na raznih ameri-j letnika v skupnem zvezku ki obsega 40 sirani, danskih podlagati, kakor tlldl bilfe (diV- j Vsebina ie raznolična ir zanimiva. - v — p j naroČil SC dobi V članku cPravca pomoć med Slovenijo 111 j Jarvv/- popUSt Julijsko Benečijo* razlaga pravnik, ki je temeljito ooučen o stvari, dar.ašnje stanje tega važnega in perečega vprašanja. Dr. Furlan nas seznanja v članku ^Crocejeva teorija prava* z enim največjih sodobnih italijanskih filozofov. 6r. Turna razpravlja o -kazenski t^rminolo-fiyL» z ozirom na italijanski kazenski zakon, ki •topi pri nas v veljavo dne 1. aprila t, I. Dr. *unc zaključuje vrsto svojih člankov o apriao-l.arini pridobitnih in gospodarskih zadrug ter akcijskih družb. Nadalje prinaša Pravni Vest-nik« nekoliko razsodb važnih za praktično Življenje, članek o rabi slovenskega in hrvat-, »kc£a jezika na tržaških 3odnijuh ter mnogo < HUiuli vesti važnih za pravnike in neprav-nrtce Omenjamo, da je cPravni Vestniks edini list te vrst«, ki Izhaja v Julijski Benečiji, ter da je ya Jugoslovenc te Krajine dejstvo, da zamorejo vzdrževati tak strogo strokoven list, lepo spričevalo. V drugem letu njegovega obstanka želimo li$tu obilo s.-eče in uspeha. Gospodarstvo — Mori podjetji v Jugoslaviji Meseca febru.-ar^ L L se bo začela graditi v Višehradu nova velika kemijska tvornica, ki bo izdelala kolo-fcmif. barve, terpentin in pivovarsko smolo. V Oajeku te bo osoovala tvornica farmacevtskih izdelkov. V ustanovitev te tovarne je ministrstvo za trgovino 2e privolilo. — »Goranina, d, stro- iu opne r.ii mic-karitc in sirarne. T;c pri nt,? Ec ^ced rojoo up lsatu; t'.rdk* * ost ^ Ura, kt-m-j-leiaa ial«k:(«;n»» - jwir flim« r;jffdMmi, pa-ster;i«^r)l(liiadlni i posnemaJniki. ptnja-:nl, tehtnicami -/R IL;IC-ko, črpainte 0 t. r-|lefca oa dan.) — Za vsa podrobna pojasnila, ceae ia nabave se jo obrniti nn , (il) Ing. P. Gas ja^f. Trst, <>v« Iva« IU09._ m l i P i JflDRflnSKA Deinifta Slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afittrarj zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kra >ju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, AH lin al zavod v Kew~Yorku: Frank Sakser Slada Sank. hvrivje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE as hranilne Knjižice in nn tekoči račun ter jih obrestuje n 4°L Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ■ .. ■ Dafa v najam varnostne predala (safes) ■ ■ Zavodovi uradi t Trstu: Vta CaiM d« flUsparmio štev. S — Via S« Mfcold štev/ Telefon St 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.