Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole.no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D

VEMEC
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. O-lil Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemalo -- Uredništva telefon it. 20S0. upravnlštva St. 2329
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Političen lisi sza slovenski narod
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn več)em □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Ljubljana, 5. novembra.
Pred par tedni smo slišali in brali poročilo slovenskih oblasti o njihovih delih in uspehih v prvem letu. Bilo je to leto kot blagodejna pomlad v našem gospodarstvu. Vzklile so nove sile, vstvarili so se novi pogoji gospodarsega preporoda.
Ni ostalo le pri načrtih in pripravah, ki so bili neobhodno potrebni. Prvo leto ima že tudi vsak srez v slovenskih pokrajinah po eno ali več čisto efektivnih novih velikih del, novih naprav, ki pričajo o novem življenju, ki je prišlo z oblastnimi samoupravami v deželo.
Nasprotno časopisje nas je napadlo, ko smo to podčrtali, češ da se hvalimo, kot bi oblastni odbor in SLS iz lastnega žepa dajala. Sicer je ugovor neumen, pa nam je dober povod, da to povemo:
Oblast zbira te prispevke kot zakonita samoupravna edinica in oblastni odbor s temi dohodki gospodari. Za to gre ali je to gospodarstvo dobro ili ne. Če je dobro, če dviga produkcijo dežele, če pospešuje splošno kulturo naroda, če izboljšuje socialni položaj revnih slojev, potem je denar oblastne samouprave v dobrih rokah, je politika naših oblasti dobra. Mi trdimo, številke dokazujejo in dežela čuti, da je ta politika dobra, da, najboljša, vzorna.
Kajti, če bi bili oblastni odbori n. pr. v rokah kake SDS, bi šlo oblastno gospodarstvo rakovo pot, bi pospeševalo korupcijo in bilo kvečjemu v podporo in potuho kakih fra-karskih družb; deželnemu premoženju bi se godilo pač kot se je še vsakemu, ki je prišlo pod prste SDS.
Davkoplačevalci pa bi morali tudi taki oblasti plačevati zakonite prispevke. Tam in tedaj bi bila kritika proti oblastnim dajatvam primerna in ua mestu. Kajti za slabo gospodarstvo človek nerad kaj prispeva in godrnja, če mora prispevati, čeprav ve, da niti on niti njegova okolica od prispevka ne bo imela nobenega haska.
Na dobrem gospodarstvu pa je vsakdo rad udeležen. Tako je v zasebnem življenju, tako mora biti tudi v javni skupnosti.
Takoj v začetku drugega zasedanja sta se slovenski oblasti lotili najtežjega, pa najvažnejšega dela, svojih proračunov za prihodnje leto. Ker velika dela, ki jih oblasti hočeta v prihodnjem letu izvršiti, zahtevajo primernih dohodkov, so nasprotniki dvignili jerihonski krik proti »novim ogromnim davkom, ki jih nalagajo klerikalci.«
SLS je za kričanje vnaprej prav točno vedela. Mogla bi — odkrito povedano — v oblasti izhajati tudi brez vsakni novih davščin. Toda tako ravnanje bi pomenilo nepošteno demagogijo ter okrnitev in odlaganje izvršitve mnogih najvažnejših nujnih del v oblasti.
Zato je SLS v obeh oblasteh brez strahu, sklicujoč se na svoje pošteno ravnanje z javnim denarjem in na velike uspehe prvega leta, izpopolnila svoj proračun tako, kot po mnenju najboljših naših mož odgovarja skupnim potrebam.
Glavni viri oblastnih samouprav so itak ostali isti kakor v lanskem proračunu. V kolikor sta slovenski oblasti siskali novih virov, sta se skrbno držali teh-le načel: Nobenega konsumnega davka — ljubljanska oblast misli celo na znižanje in odpravo edinega konsumnega davka na premog. Mislimo, da je to najvažnejše načelo ljudske, socijalne davčne politike. Kot druga smernica velja, da naj vse dajatve ohranijo čim največ značaj prostovoljnih dajatev, ki obremenjujejo tistega, ki si hoče privoščiti gotove obdavčene predmete, dasi mu niso neobhodno potrebni.
In končno je zlasti ljubljanski oblastni odbor gledal na to, da ima sicer popoln sistem davkov, ki pravilno porazdeljuje bremena na vse sloje, pa vendar čim enotnejšo in čim enostavnejšo vrsto davkov. Zato je opustil razne naklade na vse mogoče liste, listine in druge predmete, ki davkoplačevalcu delajo obilo sitnosti, finančni efekt pa ni sorazmerno jak.
Ta načela je ljubljanski oblastni odbor zagovarjal, ko so se prvič sestale oblasti zagrebška, karlovaška, osješka, mariborska in ljubljanska, da ugotove skupne smernice za sestavo proračuna. Kljub temu, da v Karlovcu vlada SDS, v Zagrebu in Osijeku pa HSS, so te oblasti soglasno dogovorile svoje ravnanje pri bodoči sestavi proračunov.
V tej smeri je ljubljanska oblast pred vsem poostrila dajatve na alkohol. Alkohol je morilec našega naroda, pa naj bo v žganju nli vinu. Podrugod so ga •/. davki že učinkovito pregnali in prav je, da ga tudi mi. In i
Razcepljenost u KDK
č Zagreb, 5. nov. (Tel »Slov.«) V zagrebških političnih krogih se ugotavljajo razlike med SDS in HSS. Tisti del, ki ga vodi fran-kovsko naziranje glede na politična vprašanja, se zdi, da gre na levo, pri samostojnih demokratih pa se opaža gotovo stremljenje, da bi onemogočili vsak poskus, ki bi borbo KDK pripeljal pred nezmagljive težave. Ta razlika se je posebno opazila na shodu HSS pri Sv. Ivanu v Zelini in na zboru SDS v Splitu. Grisogono je obtoževal nekatere zagrebške kroge, da vodijo dvomljivo politiko, s čemer je izval velikr nezadovoljstvo med radičevci. Včerajšnji shod v Splitu je pokazal, da Grisogono nadalje vztraja v borbi proti politiki KDK. Ostro je nastopil proti prizadevanju radičevcev, ki gredo v volitve z geslom za hrvatstvo in proti jugoslovanstvu, v boj proti orientaciji dr. Tar-taglie in Grisogona samega. Grisogono vstaja proti takemu delu in pravi, da bi imele biti te volitve dokaz proti režimu, ne sme pa biti govora o borbi med Srbi in Hrvati ter hrvatsko ideologijo proti jugoslovanski. Pravi, da si jc treba prizadevati, da se pridobi za borbo KDK tudi poštena srbska javnost. Ostro je vstal proti zagrebškim listom, ki s simpatijami spremljajo Nedeljkovičevo pisanje v belgraj-skem »Vremenu«. Tu sc stikata dva ekstrema.
Na shodu pri Sv. Ivanu v Zelini je Predavec, ki je zavzemal vedno nepomirljivo stališče, dejal, da nihče več ne misli na narodno
edinstvo. Tisti, ki ne more biti človek, ne more biti brat. Najznačilnejše jc, da je Predavec izjavil, da noga nobenega radičevca ne bo nikoli več stopila na tla belgrajske skupščine, kar pomenja, da HSS nc reflektira na noben sporazum, nego da išče drug način, da sc uredi hrvatsko vprašanje. Predavčeva izjava je zelo -cugodno odjeknila v treznih vrstah HSS, ker uvidevajo, kako neugoden je tak nastop. Uvi-devajo, da se stranki pripravljajo neprilike in se stranka izključuje iz vsake trezne akcije. Vaš dopisnik je zvedel, da je ta izjava inspi-rirana iz nepomirljivih vrst HSS, ki hočejo izzvati Pribičeviča in ga v KDK onemogočiti. Govori se, da delata v tej smeri Josip Predavec in dr. Krnjevič.
a Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Današnje »Novosti« ugotavljajo, da je prišlo v vodstvu KDK do velikega razcepa. Zlasti nedeljski govori so prepričali volivce, da nazori vodstva opozicije niso enotni. Dr. Maček pravi, da se sploh ne povrnejo več v belgrajsko skupščino, Grisogono ga je pa zavrnil. Zelo značilno je tudi posebno Trumbičcvo stališče, ki se z dr. Mačkom nikakor ne strinja.
a Sarajevo, 5. nov. (Tel. »Slov.) Med muslimani in radiče%'ci je prišlo do sporazuma glede volitve župana. Za župana bo najbrž izvoljen Bičakdžič, za podžupana pa bo radi-čevec. Samostojni demokrati bodo nasproti ; tej koaliciji najbrž v opoziciji.
Začetek zasedanja skupščine
a Belgrad, 5, nov. (Tel. »Slov.«) Z zasedanjem skupščine je parlamentarno delo zopet oživelo. Današnja seja je bila sicer formalnega značaja. Kljub temu pa je bila imponirajoča slika velike kompaktnosti poslancev. Še pred otvoritvijo so se poslanci v klubih živahno posvetovali, kako plodonosno izrabiti novo zasedanje. Seji so polnoštevilno prisostvovali poslanci vladne večine in ministri. Navzoči so bili tudi zemljoradniki. Izmed opozicije se je pogrešal razen poslancev KDK, od katerih pa se poslanec Puceij mudi v Belgradu, samo poslanec Petejan. Petejan je še razdvojen. Osebno je zato, da bi hodil k sejam, njegova okolica pa še vedno razpravlja o tem, kdo naj bi bil zgled, Zagreb ali Belgrad. Značilno je, da se Petejan zadovoljuje samo s pismenimi odgovori na svoje interpelacije.
Za naše denarne zadruge
a Belgrad, 5 nov. (Tel. Slov.) Iz Prage sc je vrnila delegacija, ki jo je naša vlada pred tedni poslala na Češkoslovaško, da se pogaja z zastopniki češkoslovaške vlade o izplačilu terjatev, ki jih ima naša država in zavodi na Češkoslovaškem in obratno. Po daljših pogajanjih se je dosegel sporazum, da plačajo Čehi naši državi in našim denarnim zavodom za vsako avstrijsko krono pol češke krone. Jugoslovani morajo plačati pol dinarja. Češkoslovaški parlament je ta sporazum že odobril. Sedaj pa mora slediti tudi odobritev s strani naše skupščine Delegati naglašajo, da je ta sporazum, ki so ga češkoslovaški parlamentarci podpirali, ugoden za naše upnike in dolžnike.
K tej vesti pripominjamo, da gre predvsem za terjatve denarnih zavodov (hranilnic, zadrug
kdor ima za alkohol, naj prispeva za oblast. Zviša se naklada na vino na 1 Din na liter. Zakaj? Predvsem zato, ker je zveza gostilni-čarskih zadrug lani, ko je oblast naložila le 35 par na liter, v okrožnici naročila gostilničarjem, naj dvignejo ceno vinu za 1 Din. Zakaj bi ta dinar ne šel v korist skupnosti v ! oblasti? Dalje se je ugotovilo, da se pri nas i konsumira le tretjino domačega, dve tretjini pa od drugod uvoženega vina. Ta davščina zadene torej po večini tuje vino.
Dalje dobimo takso na nove gostilniške koncesije. Vsi jo moramo pozdravljati, najbolj pa dobri, vestni gostilničarji. Gostilen imamo brez števila. Na deželi pride na 200 ljudi, v mestu pa na 150 prebivalcev ena gostilna. Novih prošenj za gostilne je vedno več. Naj se te nove nepotrebne gostilne, M pomenijo socialno zlo, vsaj obremene, da bodo prispevale zn skupnost.
Nova je taksa na lovišča in ribolove. Lovili ribolov je športni luksuz, ki si ga privoščijo imovitejši ljudje. Ta taksa je zanje inalen-
Današnja seja se je pričela ob 11. Poslanci so seji polnoštevilno prisostvovali, tako da se abstinenca KDK niti opazila ni. Navzoča je bila celokupna vlada. Sejo je otvoril skupščinski predsednik Mihajlovič. Dr. Dušan Stev-čič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet soglasno. Nato je predsednik vlade g. dr. K o r oš e c prečital ukaz N j. V. kralja o otvoritvi skupščine in o prenosu kraljeve oblasti na ministrski svet. Poslanci so ukaz poslušali stoje in klicali: »Živijo kralji« Nato se je vnela debata, ali naj ima skupščina pravico, da določi sama sebi red. Zemljoradnik Lazič se je oglasil k besedi k poslovniku k čl. 29. in zahteval, da se dnevni red predru-gači. Skupščina je soglasno sprejela predlagani dnevni red. Nato se je seja zaključila. Prihodnja bo jutri ob 10. Na dnevnem redu je volitev finančnega odbora.
itd.), ki so imeli pred vojno naložen svoj kapital v denarnih centralah na ozemlju Češke in Moravske. S tem sporazumom, posebno pridobijo naše denarne zadruge, rajfajznovke, kajti ta sporazum je najugodnejši od vseh, ki jih je doslej naša država sklenila z drugimi državami.
Kraljevska duo!ica v Parizu
Nj. V. kralj in Nj. Vel. kraljica sta prispela včeraj v Pariz. Na kolodvoru so ju sprejeli naš poslanik g. Spalajkovič in poslaniško osebje.
Savčičeva akcija
a Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) G. Miloš Savčič se je vrnil v Belgrad. Kakor se je zvedelo iz njegove okolice, je prosil predsednika vlade, da bi mu dovolil sestanek, na katerem bi mu obrazložil svoje dosedanje uspehe.
kostna, za oblast pa bo skupen prispevek 500.000 Din precej pomenil.
Nasprotniki bodo najbolj vpili proti 30% nakladi na dohodek od zemljišč. Naš kmet pa ve, da je to najmalenkostnejša dajatev, ki jo od tega stanu oblast sploh more zahtevati. On ve, da bo s to doklado vred po novem letu po zaslugi Sli? plačal veliko manj davka kot doslej. On ve, da so vse druge oblasti že prejšnje leto naložile kmetom veliko večja in višja bremena, on ve, da slovenski oblasti v največji meri delata za kmetsko prebivalstvo.
Popolno razumevanje za socialno šibke sloje, je oblast pokazala pri 30% nakladi na dohodek obratov in podjetij. S tem davkom je pritegnila oblast obrt in trgovino, da tudi prispevata svoj delež za oblast, izvzela pa jc vse male obrate, ki delajo i. manj kot štirimi strokovno izvežbanimi pomočniki.
Isto socialno načelo se je uveljavilo pri 30% nakladi na dohodek zasebnih nameščencev. Plačajo jo samo tisli, ki imajo nad 1000 Din mesečne plače.	i
Uprava te vKopllarlevl ul.šl.S - Čekovni račun: Clubllana štev. I0.tt.50 In 10.349 za lnserate.SaralevoSl.7Se3, Zagreb SI. 30.011, Praga In Dunal St. 24.797
Sodniki zadovoljni
a Belgrad, 5. nov. (Tel. Slov.) Včeraj in danes se jc vršila letna skupščina sodnikov iz bivše Črne gore in Srbije. Skupščina se je pričakovala z velikim zanimanjem, ker se je pričakovalo stališče sodnikov do sodniškega zakona. Ugotovilo se je, da so sodniki s sprejetim zakonom na splošno zadovoljni. Izrekla se je zahvala pravosodnemu ministru in članom zakonodajnega odbora, ki so brez ozira na pripadnost strank podpirali sodniški stan.
V imenu pravosodnega ministra se je udeležil seje načelnik g. Danič, ki je poročal, da namerava minister v teku tega zasedanja predložiti cel niz zakonskih predlogov, ki v glavnem obravnavajo materijo naših sodnij.
Srbske skupščine se je udeležil kot gost slovenski sodnik dr. Kravina, ki je bil živahno pozdravljen. Nadalje so se sestale zveze sodniških društev. Delo se bode jutri nadaljevalo. Gre za ustanovitev osrednjega sodniškega društva. Podčrtati je, da se je seje udeležil zagrebški delegat, sodnik g. Puškuš.
Razne vesti iz Belgrada
a Belgrad, 5. nov. (Tel. Slov.) Državljanstvo so dobili: Anton Podlaha, strojnik iz Ptuja, ing. František Dedek iz Ljubljane, Ivan Mah-nič iz Ljubljane. — V Belgrad je prispel v imenu ljubljanskega oblastnega odbora v svojih intervencijah profesor g. Jarc, ki jc dolgo kon-feriral s poslanci Jugoslov. kluba in predsednikom g. dr Korošcem. — V Belgradu se mudi ljubljanski knezoškof g. dr. A. B. Jeglič. Prišel je službeno. Obiskal je Jugoslovanski klub in predsednika vlade g. dr. Korošca. — V Belgrad je prišel intervenirat za zaprte Orjunaše njihov zagovornik g. dr. Capuder. — šef oddelka za cocialno politiko g. Karel Golia je odlikovan z i redom sv. Save IV. razr. — Ker jc krošnjarstvo | prepovedano, je belgrajska policija prepovedala I krošnjarjenje vsem krošnjarjem. — Za zagovor-, nika za Punišo Račiča se je prijavil sloven. od-j vetnik v Belgradu g. dr. Vinko Zore, kar je dalo i povod za mnoge komentarje. — Danes popoldne je bila prva seja zakonodajnega odbora. S 24 glasovi je bil izvoljen za predsednika g. Kosta Timotijevič, za pepredsednika g. dr. Josip Hohnjec in g. dr. Laza Markovič, za tajnika pa Jeftič. — Jutri se vrši skupščinska seja. Na dnevnem redu je izvolitev finačnega odbora. Kakor smo se poučili, bo vladna koalicija kandidirala za predsednika dr. Milana Stojadinoviča. — V teku današnjega dne so imeli vsi parlamentarni klubi, med njimi tudi Jugoslovanski, daljše seje, da se porazgovorijo o delu v bodočen-zasedanju.
VoSšvno gEbante v Splitu
č Split, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj se jc vršil shod HPS v Splitu, na katerem so govorili Dragutin Bartulica, Miho Poduje in dr. Ja-kaš Herceg. Na shodu se je govorilo o političnem položaju. Nato sc je sprejela resolucija, ki pravi med drugim:
Pristaši HPS iz Splita na shodu 4. novembra izrekajo predsedniku Jugoslovanskega kluba, predsedniku ministrskega sveta, notranjemu ministru g. dr. Korošcu in ministru za socialno politiko g. Stjepanu Bariču svoje polno zaupanje. Prosimo ju, da brez ozira na številne zapreke, na katere bosta v svojem plemenitem delovanju naletela, nadaljujeta svoje dosedanje premišljeno delo za pravično zadovoljitev opravičenih teženj Hrvatov in Slovenccv v sporazumu z brati Srbi.
Nov je tudi davek na zaposlitev inozemskih uslužbencev. Pri nas so domača in inozemska podjetja, ki zaposlujejo tuje delavce in nameščence. Naš človek je le za kramp in lopato, najnižjega težaka doma in na tujem. Oblastni odbor hoče iz dohodkov tega davka ustvariti fond za strokovno izobrazbo tehničnega osobja. Ta fond naj bi gradil strokovne sole, pošiljal naše fante na preizkušnje po svetu, ta fond naj bi slovenskemu delavcu in nameščencu pripomogel do najpopolnejše moderne izobrazbe, da bo naš Človek mogel zasesti tudi prva mesta v podjetjih v Sloveniji, drugod v državi in tudi v tujini — če že mora tja. Oblastni odbor je tozadevno akcijo že začel in jo hoče vsestransko izpopolniti.
Tisti, ki bodo te dni vpili proti proračunom slovenskih oblasti, naj vedo, da jih vsak smatra za zlohotne ubijavce največje in najmočnejše vzorne slovenske samoupravne ustnnnve, ki jo hoče naš narod varovati kot svoje oko.
Težki dnevi politike KDK
Zagreb, dne 5. nov.
Za politiko KDK so nastali naravnost asodni dnevi, in sicer iz dveh razlogov. Prvi vzrok je v tem, ker se je v tukajšnjih političnih krogih razširila vest, da bo četverna koa-Kcija v kratkem objavila svoje p¥ogramatično naziranje o vseh vprašanjih sedanje politične krize. Tako bo postavljena KDK pred gotovo dejstvo in na vse zadnje prisiljena, da pove tudi ona svoj političen program. To pa je ravno tisto, pred čemur beži KDK od dneva svojega odhoda iz Narodne skupščine, kakor htidič pred križem. Ima pa tudi KDK tehten razlog, da se boji objave programa četverne koalicije, ker vlada v njenih vrstah načelen kaos, da se bo razletela na drobce, kakor hitro prične z reševanjem načelnih političnih vprašanj. Složna je dosedaj KDK samo v opoziciji proti vladi. Svetozarju Pribičeviču se je posrečilo, da vzdrži program KDK na črti spremembe sistema brez vsakega pozitivnega programa. KDK se je sicer postavila dne 30. junija na stališče enakopravnosti zgodovinskih pokrajin, ali baš to enakopravnost tolmači vsaka njena skupina po svoje.
V KDK obstoje namreč tri skupine, ki se razlikujejo {jo svojih političnih načelih in po taktiki. Prvo skupino tvori Pribičevič s svojimi centralisti, ki bi se danes zadovoljili s tem, 6e bi mogli priti na vlado in upravljati državo po svojih starih metodah. Oni se danes kesajo, ker so se prenaglili s svojim sklepom, da se vrnejo v skupščino šele po novih volitvah, ker so računali, da bodo volitve razpisane po njihovi želji in da bodo potem dobili gospodujoč položaj v politiki naše države. Oni so se torej »zaleteli« in sedaj ne vedo, kaj bi prav za prav delali s svojo politično taktiko, ker je težko čakati na prihodnje volitve. Zlasti težko je to za Svetozarja Pribičeviča in njegovo stranko, ker zahtevajo ljudje realno po-Rtiko in so siti lepih Pribičevičevih besed. Zlasti v Liki in na Kordunu imajo ljudje svoje dnevne potrebe in se ne morejo zadovoljevati le s Pribičevičevimi frazami. Zato izgubljajo organizacije potrpežljivost in borbenost ter sporočajo voditelju v Zagrebu, da ne morejo dalje vztrajati. Poleg tega pada na tehtnico tudi stališče srbske inteligence in srbskega pravoslavnega duhovništva, ki je od nekdaj vodilo narod v vseh bojih. Oni ne morejo pritrditi sedanji »šohački« politiki Pribičeviča. Pa še drug razlog je, vsled katerega bi bile Pribičeviču volitve dobrodošle. In to je njegov tisk. Zagrebška Riječ« komaj životari in vsak hip se lahko zgodi, da pogine. Enako je tudi z drugimi listi. Zaradi vsega tega želi Pribičevič volitve kakor si želi žejen potnik v pustinji rode.
Pribičevičevemu stališču se najbolj približuje ona skupina od HSS, ki se imenuje »rodbinska« skupina in ki je čisto odvisna od Marije Radič. Radičeva vdova namreč misli, da ni na njo prešla samo moževa plača v oblastnem odboru, temveč tudi ves njegov političen kapital. V tem smislu tudi nastopa. Poleg nje ima največ vpliva Avguštin Košutič, njen zet, nato pa po vrsti vsi oni, ki se znajo na posrečen način približati in prikupiti tem rodbinskim diktatorjem. Ta rodbinska politika jc — kot vsaka druga rodbinska politika — oportunistična, ker gleda predvsem na / interese, in potem na vse ostalo. Seveda mora narod od zunaj vedno videti, kako se poleg te oportunistične taktike sipajo vedno lepe fraze o svobodni Hrvatski itd. Ta rodbinska in dinastična skup na podpira Svetozarja Pribičeviča v njegovem stremljenju in bo vedno pripravljena, da gre za Milošem Savčičem in povede narod v tej smeri.
Tretji skupini v HSS načeluje dr. Maček, ki velja kot čisti pravaški idealist v nasprotju s Predavcem kot kapitalistom ir ki je za » dinastijo«. Z Mačkom so federalisti in pravaši. Kako je Mačkova skupina močna, se ne more reči, ker tega niti sam ne ve. To je odvisno od raznih političnih momentov. Danes ima na vsak način prvo in glavno besedo Marija Radič in proti njej ne more dr. Maček nič. Dr. Maček, dr. Trumbič in pravaši skušajo pri vsaki priliki spodnesti Svetozarju Pribičeviču in oportunistični skupini nogo. Pred kratkim je izjavil Vašemu dopisniku neki član te skupine, da bodo polagoma Pribičeviča čisto izrinili. Pribičeviču — tako je nadaljeval — nihče od nas ne zaupa, ker mi ne vemo, zakaj je prišel v naše vrste. Ta politik mi je izjavil na konec, da njegova skupina bolj verjame voditeljem četverne koalicije, zlasti dr. Spahu in dr. Korošcu, ko pa Pribičeviču.
Takšen kaos vlada v vrstah KDK in zato je razumljivo, da se KDK boji vladne izjave, ki bi imela priti kot odgovor na Savčičevo akcijo. Pribičevič se boji, da bo šla vlada v tej izjavi dalje, kakor pa more on predlagati.
Drugi razlog konsternacije v vrstah KDK je odsek dnevnic. KDK je dobivala z dnevnicami mesečno nad 750.000 Din, torej prav lep kapital, ki je izborno služil za agitacijo in zlasti za tisk. Pa tudi osebno bo marsikak poslanec občutno zadet, ko ne bo več prejemal dnevnic.
Slišim, da se bo skušala KDK iz te nepri-Kke rešiti s pomočjo proračuna zagrebške oblasti, ki jo imajo v svojih rokah. Pa tudi ta pomoč bo kmalu odrekla.
Zc pa prihaja kruta zima ...
Dr. D. J.
Romunska kriza
vBukarešt, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je sprejel regentski svet voditelje strank Mania, Avaresca, Jorgo, in dr. Lupo in jih pozval, da se sestavi koncentracijska vlada. — Maniu je odklonil in predlagal vlado narodno-kmetske stranke. Ostali voditelji strank so nato predlagali, da se sestavi koalicijska vlada brez narodno-kmetske stranke. Ker se sestava nevtralne vlade, morda po princu Stir-bej-u ali generalu Presanu radi gospodarskega in finančnega položaja smatra za nemogočo, se smatra kabinet narodno-kmetske stranke za edino mogočo rešitev. Voditelj neodvisne kmetske stranke dr. Lupu je odpovedal svoj dosedanji dogovor z liberalci. Za volivno kampanjo namerava ustanoviti opozicijski blok skupno z Jorgo in Avarescom.
v Bukarešt, 5. nov. (Tel. »Slov.«) V rešitvi romunske krize je nastal kratek odmor, ki bo trajal najbrže do četrtka do vrnitve Titulesca. Regentski svet vztraja pri tem, da se eventuelno sestavi koncentracijski kabinet, da se pred končno ureditvijo političnega položaja, ki bi imel za neizogibno posledico tudi razpust parlamenta, sestavi provizorična vlada, ki naj bi delala s sedanjim parlamentom, da bi se mogel izvršiti sporazum z Nemčijo in sprejeti predlogi o izvedbi posojila in ureditvi posojila in ureditvi stabilizacije. Taka vlada naj bi ostala na krmilu samo tri do štiri tedne in bi imela biti sestav1'ena iz zastopnikov vseh strank. Maniu je že naprej odklonil to rešitev dasi so se vse druge stranke izjavile za to. Regentski svet hoče sedaj o tej stvari slišati še Titulesca in eventnalno poskusiti, da Titulescu sestavi tako vlado. V političnih krogih pa se smatra za izključeno, da
Pred vladno krizo
v Franciji
v Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Na sestanku radikalne stranke v Angersu se je včeraj stavila zahteva, da se izdatki za vojsko zmanjšajo za 1 milijardo. Zahtevalo se je dalje, da se izvede davčna reforma, da se pri«najo strokovne zveze ter da se umakneta čl. 70 in 71 finančnega zakona, kakor tudi da se radikalni ministri v slovesni obliki obvežejo na ta program. Ker se je Poincare opetovano odločno izjavil posebno proti prvim trem zahtevam in ker je šele pred kratkim v finančni komisiji nastopil proti temu, da bi se proračunski predlog kakorkoli spremenil, se pričakuje kriza vlade narodnega edinstva, če ne bo Poincare proti pričakovanju popustil.
Francozi proti fašizmu
v Pariz, 5. nov. (Tel. Slov.) Včeraj je hotela italijanska kolonija ob priliki petletnice pohoda na Rim položiti venec na italijanski vojni spomenik v Toulonu. Neki toulonski meščan pa se je nenadoma vrgel na zastavonošo, mu odvzel zastavo in zbežal, predno so se mogli Italijani od strahu odpomoči. Ukradene zastave šo niso mogli najti.
Proti italijanski okuoadji
v Milan, 5. nov. (Tel. Slov.) Iz Cirenajke poročajo o krvavih bojih tamošnje italijanske posadke z domačini. Južno od Djebel-Sode je prišlo do hudega boja, v katerem sta bila jb.ta dva italijanska častnika in 29 vojakov, dočira so imeli domačini nad sto mrtvih.
Albanske vesti
v Dunaj, 5. nov. (Tel. >Slov.«) Kakor poroča »Neue Freie Presse« iz Rima, se govori, da bo pravoslavna duhovščina v Albaniji v velikem številu prestopila v katoliško vero,
češ da je to v zvezi s političnim položajem v Albaniji. Pravoslavna vera v Albaniji je radi pomanjkanja discipline, radi neizobrazbe in radi brezmejnih finančnih težkoč v razsulu.
v Pari*, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Kot pre-tendent na albanski prestol se je po neki vesti »Journala« iz Madrida pojavil neki baron Beorleyu, ki se sklicuje na potomstvo po vojvodih iz Drača, ki so v srednjem veku vladali kot kralji Albanije.
Polet Zeope!ina v Berlin
v Berlin, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov >Grof Zeppelin« je zjutraj ob 2 zapustil Friedrichshafen in letel preko Ulma, Stutt-garta, Darmstadta, Frankfurta, Kassela, Hass-laua in Nauena v Berlin, kamor je dospel ob 8.50 in se ob 9.40 spustil na tla. Dr. Eckenerja in njegovo posadko so sprejeli državni prometni minister, pruski notranji minister in berlinski župan. Opoldne je bil sprejem pri Hindenburgu, takoj nato pa pri državnem kanclerju.
Ponesrečeni zrakoplova
Ponesrečeni letalci. Znana ameriška letalca Collier in Tucker, ki sta v soboto poletela iz Los Angelesa, da dosežeta nov rekord v hi trosti, sta se ponesrečila v nedeljo pri Cuzoni v bližini Prescotta.
Letalski rekord. Letalski poročnik Greig je potolkel hitrostni rekord italijanskega letalca Bernnrdiia, ki je dosegel hitrostni re-
IrnrH 11 ft K mili r»n ..ur, r. UU-r."*!- Oe/, .
,	unij mo, o liitrosijo milj
I na uro.
bi Titulescu mogel prevzeti tako nalogo, ker je sedaj najvažnejša stranka, to je narodno-kmečka stranka, to idej« odločno odklonila. Neodvisni listi soglasno zahtevajo, da se sestavi močna in homogena vlada. Tako vlado pa bi mogla sestaviti samo narodna-kmečka stranka pod vodstvom Mania. Poslevodeči odbor narodne kmečke stranke je odobril zahteve Mania, ki jih je stavil regent, svetu. Za danes zvečer je bila določena pri regentskem svetu avdienca Vintila Bratiana, ki pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana, ker se je rešitev krize zavlekla.
Težak finančni položaj romunske države, ki je regentski svet pripravil do tega, da se reši vprašanje posojila še pred odločilnim preokre-tom v političnem položaju, se najbolje označi s tem, da mora Romunija dne 15. decembra poravnati zapadli kupon 5 milijard lejev za >.........-
sko rento.
Če se bo Maniu poverila setava vlade in če bo Titulescu prevzel zunanje ministrstvo, bo Titulescu takoj po sestavi vlade potoval v Berlin, kar je že preje nameraval, da nadaljuje svoje razgovore, ki jih je začel z dr. Stresemannom na rivieri o končni ureditvi vseh nerešenih vprašanj med Nemčijo in Romunijo.
v Varšava, 5. nov. (Tel. Slov.) O romunski krizi se čuje, da je že Pilsudski, ko je bival v Bukareštu, dobil od Mania izjave o romunski politiki, iz katerih je lahko sklepal, da bo Maniu kmalu nastopal aktivno.
v London, 5. nov. (Tel. Slov.) Kakor poroča »Daily Telegraph«, se bo izdaja prvega dela romunskega posojila, ki je bila določena za koncem novembra, radi krize najbrže zavlekla.
Francosko - italijanski sporazum
v Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča >L'Oeuvre«, se bodo kmalu zaključila francosko-italijanska pogajanja o prijateljski pogodbi. S pogodbo se bodo dovolile Italiji poprave meje v Tripolisu, zakar pa bo morala Italija opustiti vse svoje zahteve po Tunisu in Sahari. Po angleškem vplivu so bile odklonjene italijanske želje po Siriji, pa tudi italijansko angleški dogovor o Abesiniji se ne bo nič omenjal.
O našem sporazumu z Grči i o
v Atene, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Grški opo-zicijonalni listi vztrajajo pri svoji trditvi, da včerajšnji odgovor Jugoslavije na grške predloge o svobodnem pasu v Solunu in železniški progi Gjevgjelija—Solun zopet načenja vprašanja, ki so že bila urejena pri razgovorih v Belgradu, posebno da je Jugoslavija zopet stavila zahtevo, da se ji v slučaju defenzivne vojne zagotovi svoboden prevoz municije skozi Solim. Vladni krogi naglašajo, da je nota sestavljena t prijateljskem duhu in da kaže roljo za sporazum.
Zagrebška oblastna skupščina
6 Zagreb, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je otvorilo tretje zasedanje zagrebšške oblastne skupščine. Ukaz je podpisal banski svetnik Milan Zorinec. Predsednik zagrebške oblasti Josip Predavec je imel govor, v katerem se je spominjal Stjepana Radiča in obljubil, da bo on kot predsednik oblastnega odbora stopal po Radičevih stopinjah. Nato je predsednik oblastne skupščine Petrovič pozval navzoče, da prisostvujejo zadušnici, ki se je vršila v cerkvi sv. Marka. Nato so obiskali Radičev grob na pokopališču. Popoldne se je seja nadaljevala. Izvoljen je bil odbor za oblastni proračun. Izvoljeni so bili predsedniki raznih odsekov.
Kdo ie falziflcira! Hapallski dogovor?
Čl. 7. Rapallskega dogovora se glasi v italijanskem tekstu: »Kraljevina S. H. in SI. izjavlja, da priznava v korist italijanskih državljanov in italijanskih interesov v Dalmaciji to, kar sledi... Besed in italijanskih interesov ni v srbskem besedilu. Zaradi tega očitajo italijanski listi nam, da smo potvorili tekst. Proti tej kleveti nastopa »Politika« in jo odločno zavrača ter opominja na znane machiavelistične metode ital. diplomacije. — Tako je bil tudi falzificiran tekst konvencije o albanski banki. V italijanskem tekstu, ki je edino merodajen, je bilo izpuščeno, da je vsa konvencija neveljavna, če ne bo delniški kapital v znesku 50 milij. zlatih frankov tudi v resnici izplačan. Denarja ni bilo, konvencija pa velja in ta konvencija je vzrok italijanskega gospodstva v Albaniji. »Politika« napada nato dr. Trumbiča, ki je premalo pazil pri podpisovanju Rapallskega dogovora in ki je kriv, da nismo sprejeli predloga zaveznikov. Nadalje napada »Politika« tudi našega bivšega rimskega poslanika Antoni'"eviča, ki je poznal samo eno skrb, da ni doživela Italija z naše strani nobene neprijetnosti. Nato navaja »Politika« še številne primere italijanske nasilnosti in pravi, da je preveč razkri-Čana italijanska diplomacija, da bi mo^el svet verjeti, da je bil rapaliski dogovor od nas falzificiran.
Lep uspeh švicarskih katolikov
O volitvah, ki so se vršile prejšnjo nedeljo v Švici, je prineslo nasprotno časopisje samo kratka in še to večinoma netočna poročila, dasiravno je pred volitvami napovedovalo zmago socialistov in liberalcev. Volivni rezultati, ki so definitivni, pa kažejo ravno nasprotno lep napredek švicarske katoliške konservativne stranke.
Stališče te stranke je bilo toliko težje, ker sta obe važnejši nasprotni stranki, socialistična in liberalua, nastopali v volivni borbi enotno proti ljudski stranki! Tudi se je morala stranka boriti z raznimi nasprotstvi med obema strujama. V švicarski konservativni stranki obstoja namreč kot povsem samostojna krščansko-socialna organizacija. Stranka sicer nastopa vedno enotno in je Od vseh ljudskih strank v raznih državah morda ena naj-radikalnejših v vseh zadevah, ki so v zvezi s svetovnim nazorom. Stoji strogo na stališču, da mora biti politika izraz verskih načel v državnem in družabnem življenju. V volivnem programu je stranka najbolj poudarjala svoj gospodarski program: za socialno gospodarsko državo in odločno zanikanje državnega socializma. Razširjena je stranka predvsem v kantonih, ki imajo čisto poljedelski značaj in sicer v prakantonih: Uri, Schwytz in Un-terwalden, v nemških Zug, Luzern, Appenzell-Innerhoden, Vallais in St. Gallen, v francoskem Fribourgu in italijanskem Tessinu. Kljub pretežni nemški večini v Švici sploh in pristašev v stranki sta glavna njena voditelja bivši predsednik republike in minister zun. zadev ter bivši predsednik Društva narodov Motta in vodja fribourških katolikov Musxy, sedanji finančni minister.
V volivni borbi je ljudska stranka edina, ki je pridobila tako na glasovih kakor na mandatih za parlament in za stanovsko skupščino. Od 42 mandatov je narastla na 46, dočim so socialdemokrati izgubili dve mesti v stanovski skupščini, priborili pa en mandat v parlamentu. Liberalna (radikalno-demokrat-ska) stranka je sicer izgubila en mandat, ohranila pa je svoje glasove.
Katoliško časopisje pozdravlja ta uspeh in pravi, da je posledica predvsem složnega in enotnega nastopa. Naj bi te volitve, piše časopisje, bile dober nauk vsem voditeljem in prvakom stranke tudi za bodočnost, da bodo vedno složno nastopali, kajti samo na ta način bo stranka lahko ne samo odbila skupno ofenzivo socialistov in liberalov, nego tudi stalno napredovala.
Volitve imajo dalje tudi ta uspeh, da je zasigurana čvrsta in solidna meščanska Vlada pod vodstvom katoliške konservativne stranke, ker so liberalne stranke zelo podvojene, socialisti pa so definitivno potisnjeni v opozicijo.
Iz časopisov
Naša država ima stalne stike s sovjetsko Rusijo. O tem piše uvodnik v »Politiki« in podrobno opisuje, kako je prišlo v Rapallu 1. 1920. do sestankov med Ninčičem in Čičeri-nom. Pozneje so se oficijelni stiki vzdrževali po naših poslanikih v Pragi, Varšavi in Berlinu — in tudi danes ti stiki obstojijo.
Odlikovanje nemškega poslanca dr. Kraita z redom sv. Save III. razreda pozdravlja »Gottsckeer Zeitung« kot priznanje z najvišjega mesta, da delujejo nemški poslanci prav tako v korist države ko drugi poslanci. Boj za manjšinske pravice je v interesu države. S temi besedami zaključuje kočevski list svoje poročilo.
Grisogono pravi, da je pot KDK nevarna.
Splitska »Nova Doba«, list, ki je zelo blizu g. Grisogonu, komentira znani Grisogonov nastop proti pretiranemu plemenskemu šovinizmu Zagreba tako-le: »S svojim govorom je hotel dr. Grisogono opozoriti vodilne kroge v KDK, da je njihova pot nevarna in jim obenem povedati odkrito, da jim na tej poti SDS, odnosno njen boljši del, ne bo sledil...
Železniške brezplačne karte poslancev KDK. »Pravda« poroča, da predlagajo nekateri poslanci od Vukičevičeve skupine, da se odvzamejo poslancem, ki ne prihajajo v skupščino tudi brezplačne železniške karte.
Svetozar Pribičevič in Miloš Sarčič še vedno skupaj. V Pribičevičevem listu »Glas« je objavljeno vabilo na podpis delnic za tiskarsko podjetje »Jedinstvo« v Belgradu. — Osnovna glavnica znaša 2 milijona Din. Med ustanovitelji sta na prvem mestu Svetozar Pribičevič in Miloš Savčič. To pove pač več, ko vsi demantiji Pribičeviča, da dela Savčič le na svojo roko.
Drobne vesti
Napad na angleško ladjo. Iz Londona po-1 ročajo: Ko se je angleški parnik »Shas< odpe-| ljal iz pristanišča v Hankavu, ga je naprdlo 32 1 kitajskih študentov, ki so se vtihotapili na krov. in izropalo ladjo. Pri tem je bil ubit en častrnk ladje, dva mornarja posadke pa sta bila ranjena.
Sedanje novo žrelo na Etni se je prvič odprlo že leta 1865. Lava se v dveh potokih premika s hitrostjo 150 m na uro in v širini dveh kilometrov proti občinama San Alfio iti Fornazzo, kuieru kraja sla se morala izprazniti.
Usodna napaka
Za ustavno večino je zbral Pašič radikale, demokrate, muslimane, samostojne kmete. Za rezervo so bili socialisti.
Proti centralizmu so bile samo majhne hrvatske in srbske opozicionalne frakcije in SLS.
Radičevci, ki bi s svojim močnim klubom lahko odločilno vplivali na razmerje moči, so stali ob strani.
Proti centralizmu so vstajali tudi posamezni odlični srbski državniki pod vodstvom Stojana Protiča, ki je izdelal svoj ustavni načrt.
Nosilec centralistične misli je bil Sv. Pribičevič. On je hotel združiti vso oblast v enem policaju, vse davke v eni belgrajski direkciji, vso kompetenco dati sebi, ki se je tedaj bil aboniral na ministrski sedež.
Glede Slovenije so srbski politiki s Pa-šičem vred na silen pritisk .Jugoslovanskega kluba, bili pripravljeni veliko popustiti. Hoteli so nam dati zed in j eno Slovenijo. Pribičovičevo krilo tega ni dopustilo.
Pribičevič je zmagal. Kasneje se je še opetovano bahal, da je ustava taka kakršna je, z vsem centralizmom njegovo delo.
Pribičevič je šel še delj. Dokler je imel on oblast, se ni izvedel neben člen ustavo, ki kakorkoli meri ra decentralizacijo. Vsi tisti deli so ostali mrtvi, na papirju. Šele, ko je Pribičevič odšel, so n. pr. oživele oblasti.
Sedaj SDS proklinja svoje delo. Sedaj je za federacijo, za decentralizacijo, za republiko in za samostojno Hrvatsko, kakor se pač dr. Mačku zljubi.
Naj bo; to je njena stvar in zadeva njenih pristašev. Ne dovolimo pa, da bi Pribičeviče-vo glasilo »Jutro« potvarjalo zgodovino in trdilo, da je SLS leta 1920. delala usodne napake in ona zakrivila centralizem. To je prav tako bedasta kot druga trditev včerajšnjega >Jutra«, da Protičev načrt ustave ni bil uporabljiv za srbijanske razmere. Ubogi mali iz Knafljeve ulice, on naj uči Protiča, kaj je za srbske razmere primerno in kaj ne. Protiča, ki je celo življenjsko dobo bil ideal srbskega parlamentarca in poleg Pašiča najmočnejša osebnost radikalne stranke. On, da bi predložil kaj takgga kar v srbskih razmerah ne bi bilo uporabno?!
Mislimo, da je tu zadosten dokaz, da nv.o bili Srbi krivi, da smo Slovenci v narodni državi razcepljeni, niso Srbi zakrivili centralizma, niso bile srbske razmere povod za centralistična določila ustave, ampak špekulacija — leot smo včeraj rekli — grda špekulacija tedanjih .samostojnih demokratov in njihovega vodje. §PS bo bolje opravila, če o tej usodni napakev iolči. insk
O nemški man šini
v Sloveniji
v » Gladbecker Ztg.« je izšel članek o tem, kako se godi nemški manjšini v Sloveniji. V članku se navajajo razni slučaji o zatiranju Nemcev v Sloveniji. Večinoma so to stari očitki, ki jih Slovencem neprijateljsko razpoloženo časopisje neprestano pogreva (kakor n. pr. da smo odvzeli Nemcem vse šole, da nimajo verskega pouka v cerkvah, da jim je odvzeta imovina vseh njihovih' društev itd.). Vsi ti očitki so brez podlage in se je to ravno v našem listu ponovno dokazalo. Zato tudi ne bi ta članek zaslužil posebne pozornosti, če ne bi izšel v listu, ki izhaja v Gladbecku na Westfalskem, kjer živi približno 20.000 naših delavcev. Člankar se ves začuden sprašuje, kako je mogoče, da se tem Slovencem tako dobro godi, da imajo svoje šole, cerkve in društva, če so Nemci v Sloveniji tako »zatirani«. Očividno poskuša vzbuditi nerazpo-loženje proti tem ubogim delavskim rodbinam, katerih najboljše moči izkorišča in izčrpa nemški kapitalist. Taki izpadi proti nedolžnim delavcem bi v čisto nemški nacionalni sredini gotovo uspeli in zato je našim delavcem in pa tudi stvari sami napravil veliko uslugo g. Tensimdern, ki je v istem listu napisal obširen odgovor.
V odgovoru pravi, da je zelo težka naloga pisati objektivno o zahtevah manjšin. V splošnem se člankar v obrambi svojih soro-jal'ov da večinoma voditi od čuvstvenih razlogov ne pa od objektivne resnice. Morda je res, pravi g. Tensundern, da se je v prvi dobi po prevratu zgodila kaka nepremišljena krivica. V splošnem pa se Slovencem ne more pripisovati nobene sovražnosti proti Nemcem niti nemški manjšini. Opisuje delo SLS, ki zavzema v manjšinskem vprašanju isto stališče kakor nemški centrum. Ona sodeluje t Nemci skoraj v vseh občinah v kočevskem okraju in tudi na Štajerskem povsod, kjer imajo Nemci svoje predstavnike.
Kar se tiče dusobrižništva, imajo Nemci vse pravice in imajo svoje cerkve in duhovnike. Glede nemških šol v Sloveniji je treba pomisliti, da Slovenci do prevrata niso imeli niti ene gimnazije in so tudi glede ljudskega Šolstva bili daleko na slabšem od nemške manjšine. Rad bi poznal drugo državo ua svetu, ki bi tako mali manjšini — 50.000 ljudi ln obenem še Iako raztreseni na precejšnjem teritoriju — dala toliko ugodnosti in pravic. Gosp. Tensundern navaja še druge številne primere ter upa, da 'jo staro prijateljstvo ostalo neskaljeno in želi. da se ustvari v naslovni knjige g. Morroceulija izražena ideja: »Grofideutschland — Grofl^iidslavienc.
III. redno zasedanje obl. samouprav
mariborska oblastna skupščina
Ob napovedani uri je veliki župan po zaključitvi zasedanja 1927-28 otvoril zasedanje 1928-29 ter prečital tozadevni ukaz Nj. Veličanstva kralja o sestanku oblastnih skupščin dne 5. novembra.
Poročilo vel. župana dr. Schaubacha
Nato je g. veliki župan dr. S c h a u -b a c h pedal zelo obširno ter izčrpno poročilo o stanju obče administracije v mariborski oblasti. Uvodoma poudarja, da prehaja uprava stopnjema v roke naroda, ki jo izvaja po svojih izvoljenih zastopnikih. Oblastne samouprave, ki so stopile šele pred poldrugim letom v življenje, izvršujejo danes uspešno že znaten del odmenjenega jim delokroga. S tem, da so v preteklem letu prešli okrajni zastopi pod nadzorstvo oblastnih samouprav, je samoupravna stavba v svojem bistvenem delu dograjena. S prenosom poslov od državne na oblastno samoupravo se je državna uprava občutno razbremenila, zlasti v sanitetnem, kmetijskem in politično - upravnem oziru. Nato preide g. veliki župan k poročilu o posameznih resorih.
NOTRANJI RESOR.
1.	Upravni in samoupravni odsek. Nadzorstvo nad okrajnimi zastopi je prešlo na oblastno samoupravo v Mariboru. S tem je samoupravni del poslov odseka ponovno razbremenjen.
Od važnejših poflov omenja g. veliki župan najprej volitve občinskih odborov v pretežni večini občin mariborske oblasti koncem leta 1927. in tekom leta 1928. — Vodstvo okrajnih zastopov je trenutno še vedno v rokah od tu imenovanih gerentov. To stanje pa se sedaj bliža zaključku, ker so se razpisale volitve novih zastopov za 3. februar 1929 istočasno z volitvami v novoustanovljene okrajne cestne odbore v Prevaljah, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Čakovcu in Prelogu. — Mestni občini Ptuj so se vrnili svojčas odvzeti posli preneešnega delokroga; iste posle je prevzela s 1. novembrom 1928 tudi mestna občina mariborska.
Rešile so se številne prošnje za podelitev državljanstva, ki so že leta in leta čakale na reištev. — Zelo važna za prebivalstvo Medji-murja je ludi ureditev matičnih in zakonskih zadev. Do izdanja edinstvenega zakona je vzpostavljena prejšnja madjarska zakonodaja.
2.	Državno-zaščitni in javno-varstveni odsek. Velikemu županu so podrejeni slejlco-prej okrajni glavarji, policijski komisariat v Mariboru, obmejna policijska komisarijata v Mariboru in Kotoribi s podružnicami. — V izseljeniških zadevah je velikemu županu slej-koprej podrejen izseljeniški komisarijat v Zagrebu. — Stanje javne varnosti in reda je izza časa zadnjega zasedanja oblastne skupščine ostalo še vedno dosti ugodno. — Kriminalna statistika nam za mariborsko oblast, izvzemši Prekmurje in Medjimurje, kaže naslednje stanje:
Od meseca oktobra 1927. do vštevši septembra t. 1. so bila na teritoriju mariborske oblasti izvršena naslednja kazniva dejanja: žalitve kralja in članov kraljevskega doma 6, žalitev in obrekovanje države 3, hudodelstvo javnega nasilja 15, umori 10, uboji 21, detomori 4, splavljenje človeškega ploda 17, težke telesne poškodbe 269, posilstva 31, ropi 10, požigi 50, tatvine 771, hudobna poškodovanja tuje lastnine 42, ostalih zločinnov 315. Skupaj zločinov 1564, pregreškov 147, prestopkov 11.803. Vsega skupaj je bilo v tem času kaznivih dejanj 13.511. — Izdala so se
podrejenim varnostnim oblastvom in organom navodila, naj z energičnim nastopom preprečijo igranje hazardnih iger vsake vrste. — Statistika izseljenikov v prekooceanske kraje je za dobo od meseca novembra 1927 do vštevši septembra t. 1. v tukajšnji oblasti naslednja: Izselilo se je iz mariborske oblasti v Urugway 235 oseb, v Argentino 273, v Kanado 170, v Avstralijo 53, v Zedinjene države Severne Amerike 11, v Brazilijo 5, v Maroko 1, skupno torej 748 oseb. Od tega števila odpade samo na Prekmurje 467 oseb, t. j. 62.7% vseh izseljenikov iz tukajšnje oblasti. — Za izsleditev v Zedinjene države Severne Amerike je bilo od tukajšnje oblasti predloženih ministrstvu za socialno politiko 10 prošenj za izseljeniške potne liste na redno kvoto s priporočilom za ugodno rešitev, toda ministrstvo je ugodilo le 2, 8 pa jih je zavrnilo, ker je bila kvota za leto 1928-29 izčrpana. — Kvota za izselitev v Avstralijo znaša po razpisu ministrstva za socialno politiko 600 na leto.
Iz narodno - gospodarskega ozira je pozdraviti zlasti akcijo zaposlitve poljedelskih prekmurskih sezonskih delavcev v Nemčiji, namesto kakor dosedaj, na Madjarskem. Ta akcija bazira na sporazumu, ki sta ga sklenila centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu ua eni strani in nemška delavska centrala v Berlinu na drugi strani. Ta sporazum se tiče nabiranja in najemanja kmetijskih sezonskih delavcev iz naše kraljevine za Nemčijo in njihovega sezonskega potovanja v Nemčijo. Za prekmursko prebivalstvo, ki je v pretežni večini kmetskega stanu in radi preobljudenosti ne najde v domovini potrebnega zaslužka, bo sezonska zaposlitev v Nemčiji zelo dobrodošla, in bo znatno pripomogla omiliti težko gmohio borbo Prekmurcev za obstanek vsled pomanjkanja zaposlenosti v domovini.
PROSVETA.
Oddelek vrši svoje posle v dveh odsekih: odseku za srednje in strokovne šole in odseku za osnovne šole. Oblast je razdeljena na 14 šolskih okrajev, v katerih posluje 12 okraj, šolskih nadzornikov. Mesti okrajnega šolskega nadzornika v Konjicah in Gornjemgradu sta ukinjeni ter so posli okr. šolskega nadzornika za Gornjigrad poverjeni okr. šolskemu nadzorniku v Slovenjgradcu, za Konjice pa okrajnemu šolskemu nadzorniku za okraj Maribor, desni breg. Prosvetne posle okrajev Ča-kovec in Prelog je ministrstvo prosvete preneslo v pristojnost okrožnega načelnika za Medjimurje v Čakovcu.
A. Osnovne šole.
Razširitev šol: 1. Sv. Štefan pri Šmarju, razširitev trirazrednice v štirirazrednico. 2. Čemeče, srez Dravograd, razširitev v dvoraz-rednico. 3. Pertcča, srez Murska Sobota, razširitev štirirazrednice v šestrazrednico z eno vsporednico. 4. Stogovci, srez Ljutomer, otvorila sta se dva nova razreda ter je šola sedaj štirirazrednica s 3 nemškimi vzporednicami. 5. Mežica, srez Dravograd, otvorila se je nova vzporednica. 6. Središče, srez Ptuj, otvorila se je nova vzporednica. 7. Cven, srez Ljutomer, razširitev trirazrednice v štirirazrednico. 8. Stara cesla, srez Ljutomer, razširitev dvoraz-rednice v trirazrednico.
Nove šole: Na novo je ustanovljena štirirazrednica v Radencih, okraj Ljutomer, kjer se bo pričelo z gradnjo šole v doglednem času.
Ukinitev šol. 1. Enorazrednica: Vidonci I, okraj Murska sobota, 2. Dvo-, oziroma enorazrednica v Stmišču. 3. Podružnica v Radovcib. okraj Murska Sobota.
Statistika. 1. Število vseh osnovnih šol — vštevši okraja Prolog in Čakovec — je 447. 2.
Število učnih oseb znaša 644 moških in 1034 ženskih, skupno 1678. 3. Število šolskih otrok je znašalo koncem šolskega leta 1927-28 64.661.
4.	Nezasedenih učnih mest je približno 120.
5.	Ostavko na državnos lužbo je podalo 12 učiteljev, služba je prestala 5 učiteljem, upokojenih je bilo D učiteljev, umrli pa so 3 učitelji, oziroma učiteljice.
It. Srednje šole:
V	mariborski oblasti je v šolskem letu 1928-29 pet državnih srednjih šol: 1. Državna realna gimnazija v Celju. 2. Držav:« realna gimnazija v Murski Soboti. 3. Državna realna gimnazija v Ptuju. 4. Državna humanistična gimnazija v Mariboru. 5. Državna realka v Mariboru. Vse te srednje šole so popolne izvzemši državno realno gimnazijo v Murski Soboti. Privatne višje razrede vzdržuje tukaj velika občina Murska Sobota iz lastnih sredstev. Vpisanih je na teh razredih 75 učencev in 3 učenke. Na državnih srednjih šolah mariborske oblasti je v šolskem letu 1928-29 35 temeljnih razredov s 27 vzporednicami. Te srednje šole obiskujejo 2242 učencev in sicer 1909 dečkov in 33 deklic. Nameščenih je 91 rednih in 26 honorarnih nastavnikov.
C. Učiteljišča.
V	mariborski oblasti so v šolskem letu 1928-29 3 učiteljišča: 1. Državno moško učiteljišče v Mariboru. 2. Državno žensko učiteljišče v Mariboru. 3. Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru. V zvezi z vsemi učiteljišči so 4, oziroma 5 razredne osnovne šole (vadnice).Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru je v šolskem letu 1928-29 na vadnici 156 učencev, v 4 letnikih 190 go-
i jencev. Poučuje 14 rednih in 2 honorarna na-stavnika. Na ženskih učiteljiščih je v šolskem lotu 1928-29 osem temeljnih letnikov s 3 vzporednicami. V teh letnikih se šola 360 go-jenk. Na vadnicah obeh ženskih učiteljišč je 412 učenk. Na obeh ženskih učiteljiščih poučuje 28 rednih 7 honorarnih nastavnic in nastavnikov.
i	D. Meščanske šole.
V	šolskem letu 1928-29 je v mariborski oblasti 15 državnih in 2 zasebni meščanski šoli. Izmed državnih sta 2 deški, 3 dekliške, v 10 pa se vzgajajo dečki in deklica skupaj. Obe zasebni meščanski šoli sta dekliški. Na novo so se otvorili v šolskem letu 1928-29 četrti razredi na meščanskih šolah v Dolnji Lendavi, Slovenski Bistrici in Vojniku ter III. razred na meščanski šoli v Mežici. Vse meščanske šole so popolne s 4 razredi, le meščanska šola v Mežici ima 3 razrede. V šolskem letu 1928-29 na meščanskih šolah mariborske oblasti 91 razredov in sicer 67 temeJj-nih in 24 vzporednic. Vseh učencev je 3153 med temi 1209 dečkov in 1944 deklic. Rednih učiteljev je 160. Med temi 71 moških in 89 ženskih. Zunanjih in honorarnih učiteljev je 15 in sicer 13 moških (kateheti) in 2 učiteljici. Za meščanske šole je usposobljenih 115, za osnovne šole pa 45 rednih nastavnikov.
E. Oblastni šolski odbor.
Oblastni šolski odbor, ki pregleduje in odobruje proračune krajevnih šolskih odborov mariborske oblasti, vodi točno evidenco izdatkov za osnovno šolo v vsej oblasti, ki znašajo za leto 1928 10,877.672.87 Din. Povprečni izdatek za 1 osnovnošolskega učenca v oblasti znaša Din 175 za leto 1928.
Podpcre obmejnim šolani: Na predlog oblastnega odbora je oblastni odbor dovolil obmejnim šolani podpore za prireditev božič-nic. Podpore po Din 600 je dobilo 12 obmejnih šol v okraju Maribor, levi breg, v skupnem znesku Din 7200 in 10 obmejnih šol v
U. M. Frey;
Stari urar
Prodajalnica grbastega urarja je bila tako maijhna, da se je komaj on sam obračal, da o tujih ljudeh sploh ne govorim. Lokal je bil podoben sobi, napolnjeni z omarami in policami, ob oknu je stala velika miza, pri kateri je delal. Na policah, na omarah in mizah je ležal prah in sredi njega, ki jim je najbrže bil neprijeten, so tiktakale ure. Mnogo ur, izredna množina ur; šle so svojo pot, ker pa niso vzdigovale nog, niso mešale prahu, zato jim tudi ni mogel škodovati.
Nasprotno, prav dobro se jim je godilo pri starčku s prijazno, rahlo grbo. Koliko let je imel, ni nihče vedel. Bil je to prastari otrok z rožnatim, gladkim obrazom, s skrivnostno, svielno, častitljivo brado in z bleščečo >-b.
Vedno je bil prijazen in zelo majhen; z ljudmi, ki so prinašali svoje pokvarjene ure; z onim, ki so prihajali izpraševat, kako je z njihovim urami; z onimi, ki sc plačali, z onimi, ki niso plačali.
Na enak način kakor z odjemalci, je občeval z urami. Da, ure je smatral za bolnike; govoril je z njimi, jih nežno prijemal v roko, jih opominjal in rahlo navijal. Noč in dan so ! tiktakale te žive hišice, — kot bi čas tiho in zamolklo šepetal.
Ni sprejel vsakega popravila. Akoravno se je kazal zelo uslužnega, je bil vendar tudi tiran. Odjemalci so vedeli to. Niso mu prinašali v popravilo regulatorjev in podobnih malenkosti, ker to je odklonil. Ljubil je žepno uro in malo budilko, ki je stala na štirih širokih nožicah in ni skrivala svojega močnega utripanja srca.
Težko je bilo pripraviti starčka do tega, da je dal iz rok kakega svojega varovanca.
Ako je prišel lastnik po svojo uro, so bila vedno še nujno potiebna kaka opazovanja: ali je organizem res že popolnoma v redu, ali je utripanje enakomerno in pravilno. — Ne, gospod mora še potrpeti.
Kljub temu je množica ur vedno naraščala. Kajti ljudje so raznesli govorico, da ne zahteva itarček prav nič ali pa zelo malo za svoj trud. Ako se je končno odločil, je odgovoril na vprašanje o ceni s prikritim smehljajem: »Tale urica? O, to ne stane nič! Skoraj nobenega dela ni bilo z njo, le malo prigovarjanja.« Tako je govoril, ako je imel le toliko denarja, da si je kupil kruha in mleka. Ako ni imel niti vinarja več, tedaj je zahteval le toliko, kolikor je potreboval za najnujnejše. Na primer: »To? No, to stane hlebček kruha.« Koliko je to v denarju, skoraj nikdar ni vedel.
Z leti pa se je stvar razvijal tako, da je imel vedno manj potreb, vrhutega pa se je vedno teže ločil od svojih ljubljencev. Na drugi strani pa jc vedno več ljudi zvedelo, da živi urar, ki ne zahteva nič plačila aH pa le hlebec kruha — kar je imelo za posledico, da je bil njegov mali sanatorij vedno bolj založen z »bolniki«.
In akoravno je vse mesto vedelo, kako strašno težko je dobiti v doglednem času na zaj uro, zaupano temu vestnemu, toda trmastemu starčku, je vendar vsak nesel svojo k njemu. Zakaj bili so tako lakomni na ta popust, da so z nizko ceno sprejeli, četudi težko, ludi neskončno čakanje. Mnogi so prinašali ure radi malih napak, radi kakega skrivlje-nega kazalca, skratka, radi r. ak, ki bi jih sicer spregledali.
Toda prišlo je tako c'	v starček ni
hotel dati nobene ure več naza). Bodisi da ga jc napravil naval ur popolnoma neodločnega,
bodisi da se je bal, da je pritok ur dosegel vrhunec. Starček je izgubil svoj smehljaj. Odločno je odklanjal vrnitev ur. S skrbnim izrazom in nezaupljivim, otroškim obrazom je i?javil pri vsaki uri vedno znova: da je še zelo v neredu, da potrebuje skrbne nege .. .
In tudi ta govorica se je raznesla, da zavlačuje izročitev ur. In to je bilo ljudem končno vendar preveč. Nihče več ni nese! nanovo k njemu ure. In nihče starih odjcmalcev ni prišel znova.
In kmalu je opazil, da odpirajo vrata pro-daljalnice le ljudje, ki ga hočejo napraviti revnejšega. Nihče več ni prišel, da bi mu prine sel kakega novega gojenca. Tedaj se sploh ni mogel več ločiti od nobene ure.
Dogajali so se neprijetni nastopi v pro-dajalnici, četudi so vsi spoštovali starčka, ki je toliko desetletij vendar popolnoma dobro delal. Vendar je prišlo včasih do hudih prepirov, Končno so ljudje zagrozili, da si bodo poiskali pomoči pri sodišču
Svoje nočno ležišče jc preselil sedai iz kamrice pod veliko mizo v prodajalnici. Hotel je biti popolnoma blizu tiktakanju in udarjanju. Tam je spal — ali ni spal, slaboten, vedno bolj slaboten, ker se jc moral skoraj popolnoma odreči hrani.
Končno so prinesle ure same odločitev, predno so sc odločili njihovi lastniki in lastnice. Postale so same nepotrpcžljive. Najbrže so se neko noč tako rekoč zagnale proti starcu — ne da bi se premaknile s svojega mcsia.
Toda preveč so pognale njegovo srce — srce, ki je bilo le zanje. S tisočerim tiktakanjem so udarjale po njem in ga razdrobile.
Ko se je hotela policija ogledati po njem, ker je gnal zadevo tako daleč, da ni hotel več niti odpreti vrata prodajalnice, jc našla mrtvega pod mizo.
okraju Dravograd v skupnem znesku 6000 dinarjev.
Zidanje novih šol. Tozadevno se je vršilo v letu 1928 14 komisijskih obravnav na licu mesta. Po predlogu širšega oblastnega šolskega odbora je oblastni odbor dovolil 17 siromašnim šolskim občinam mariborske oblasti podpore za zgradbo novih šolskih poslopij, odnosno za razširjenje in za popravila šolskih zgradb, tako da je dal v vsak srez po eno večjo podporo po 15.000 Din in v enem slučaju Din 20.000. Skupne podpore, ki so se nakazale siromašnim šolskim občinam v gradbene svrhe, znašajo Din 210.000.
KMETIJSTVO.
V smislu uredbe o prenosu poslov je država meseca marca t. 1. prenesla na oblastno samoupravo sledeče kmetijske zavode: Knie-tijsko-poizkusna in kontrolna postaja v Mariboru, semenogojsko postajo v Beltincih v Prekmurju, trtnico in drevesnico v Kapeli pri Radencih, trtnico in drevesenioo v Vukanovcu pri Središču, trtnico v Dramljah pri Celju, vinarsko iu sadjarsko šolo v Mariboru, kmetijsko šolo v Št. Jurju ob j. žel., trtnico in drevesnico v Pekrah, drevesnico v Ptuju in kmetijsko šolo v Rakičanu. S prenosom poslov na oblastne samouprave so s 1. aprilom t. 1. prešli k oblastnim odborom vsi dotedanji pospeševalni organi kmetijstva razen oblastnega kmetijskega referenta.
Poljedelstvo. S kreditom kmetijskega ministrstva se je nabavilo 7 hmeljskih škropilnic, ki so se doposlale okrajem. Pripravilo se je vse potrebno za izvajanje ministrskega pravilnika o kontroli hmeljskih reznic. Nadaljevala se je ureditev kmečkih vzornih posestev. V Mariborski oblasti imamo danes v devetih okrajih 9 vzornih posestnikov, za katere je bilo to leto nakazanih nadaljnjih 16.000 Din. S tem zneskom so se na vzornih kmetijah vpostavila gnojišča in nabavili najpotrebnejši stroji in dobro seme. Za kmetijsko razstavo v Cakoveu, ki se je prav dobro obnesla in se je vršila od 7. do 10. oktobra t. 1. je kmetijsko ministrstvo dovolilo znesek 20.000 Din. Za uničevanje hmeljske stenice je Hmeljarsko društvo v Žalcu dobilo od kmetijskega ministrstva nakazan znesek 15.000 Din. Zadružna zveza v Celju je prejela podporo v znesku 50.000 Din za zadružne tečaje in za revizijo zadrug.
Živinoreja. Od raznih panog živinoreje najbolj nazaduje konjereja. Zlasti ni prodajnih prilik za mlada žrebeta, ki gredo večinoma v roke mesarjev. Vsled tega se krči število konj, zlasti pa število ubrejenih kobil. Po nalogu kmetijskega ministrstva se je nakazal >Centrali jugoslovanskih kasačkih društev v Turnišču prf Ptuju državni prispevek za konjske dirke v znesku 50.000 Din. Govedoreja je Številčno in kakovostno nekoliko napredovala. Tudi svinjereja je napredovala. S skromnim zneskom ca Din 8000 smo porazdelili dvajset plemenskih mrjaščkov po znižani ceni. v svrho razširjenja naše štajerske kure in povzdigo nesnosti se je brezplačno razdelilo tekom lanske jeseni 117 petelinov in 52 kokoši. Za živinorejsko razstavo v Šmarju pri Jelšah je kmetijsko ministrstvo nakazalo znesek Din 6000 za živinorejsko razstavo v Ljubnem istotako znesek Din 6000.
Naše mlekarstvo hira vsled pomanjkanja trga za mleko in mlečne proizvode. Mlekarski zadrugi v Sv. Lovrenc na Dravskem polju se je nakazala pomoč 5000 Din.
Vinarstvo in sadjarstvo. Sredi decembra 1927 sta bila zaključena viničarska tečaja v Pekrah in Kapeli z dobrim uspehom. Nova viničarska tečaja sta zopet popolnoma zasedena in trajata od 15. februarja 1928 naprej 9 mesecev. — V mesecih december 1927 in januar 1928 se je uprizorilo v področju mariborske oblasti več vinskih razstav in sejmov (Ivanjkovci, Ljutomer, Ptuj) ki jih je podprl oblastni odbor. Koncem novembra 1927 je od kmetijskega ministrstva prispela državna pomoč društvenim trtnicam in drevesnicam v znesku 9000 Din. Posamezne organizacije so dobile po 1000 Din. Trtni nasadi in drevesnice v Pekrah, Kapeli, Vukanovcu, Dramljah in Ptuju so normalno obratovale. Povpraševanje po trtah in sadnem drevju je bilo veliko in se ni moglo vsem zahtevam ugoditi. S 1. aprilom so ti nasadi prišli v oskrbo oblastne samouprave. — Pripomniti mi je, da je bila državna pomoč naklonjena osredni štajerski vinarski zadrugi v Mariboru v znesku Din 25.000 in prvi južnoštajerski vinarski zadrugi v Celju 25.000.
Kmetijski in gospodinjski pouk po deželi.
Kmetijsko potovalni pouk v obliki nedelj-Bkih predavanj in kratkih tečajev se je po potrebi vršil po celi oblasti, seveda v kolikor so bila sredstva na razpolago. Na bolje se je obrnilo s prenosom poslov na oblastni odbor,, ki smatra kmetijski pouk za zelo važno sredstvo napredka in zato daje potrebne zneske na razpolago.
Kmetijsko nadaljevalni tečaji: V preteklem letu je bilo v Mariborski oblasti 16 kme-tijsko-nadaljevalnih in trije gospodinjsko-na-daljevalni tečaji. Kmeti jsko-nadaljevalne tečaje je obiskovalo 346 udeležencev, gospodinjsko-nadaljevalne tečaje pa 53 udeleženk. Tudi ta za nase podeželje zelo važen način pospeševanja kmetijske izobrazbe je s 1. aprilom t. 1. prešel na oblastni odbor, ki ima hvalevredni namen ta način pouka razširiti in posplošiti.
Potovalni kmetijsko-gospodinjaki tečaji po deželi. Kmeti jeko-gospodinjski pouk se je širil po deželi s prirejanjem 10 tedenskih kine-tijsko-gospodinjskih tečajev z namenom, da se izobrazijo kmečka dekleta za dobre gospodinje. Priredili so se v tej dobi trije tečaji, ki jih je obiskovalo skupno 50 kmečkih deklet.
Hoče in Puconci. Uspeh na vseh teh tečajih je bil prav dober in je zanimanje med kmečkim ljudstvom za te tečaje zelo veliko. S 1. aprilom 1928 je med drugimi posli o pospeševanju kmetijstva prevzel prirejanje kme-tljsko-gospodinjskih tečajev Oblastni odbor. I« tega poročila je razvidno, da se je navzlic skromnim sredstvom, ki sem jih imel za kme-
tijstvo na razpolago, napravilo mnogo koristnega. To je bilo mogoče le ob največji pridnosti in dobri volji, pospeševalnih organov.
G. veliki župan je nato poročal o veterinarstvu, vodnih razpravah, obrtnem referatu, zdravstvu, socijalni politiki, šumarstvu in o hudournikih. Radi pomanjkanja prostora bomo ta del poročila objavili prihodnjič.
Svoje temeljito poročilo je zaključil g. veliki župan s sledečimi besedami: »Na koncu svojega poročila se moram spomniti še lepega in iiarmoničnega sodelovanja z oblastnim odborom mariborskim. Ko prevzema oblastna samouprava vedno večji krog poslov, prevzema s tem tudi toliko težje breme odgovornosti prod sedanjo in bodočimi generacijami. Mislim, da je baš v tem nelahkem razvojnem Stadiju zlasti potrebno, da gresta državna uprava in samouprava roko v roki veselo na delo za korist in procvit mariborske oblasti. Za svojo osebo vas moram, gospodje oblastni poslanci, zagotoviti, da bom vsa vaša koristna stremljenja z vsemi silami podpiral. V tem zmislu želim vašemu letošnjemu zasedanju najboljših uspehov.«
Po končanem poročilu, ki ga je skupščina sprejela s toplim aplavzom, se je oblastni predsednik dr. Leskovar zahvalil g. velikemu županu za vsestransko poročilo ter za globoko umevauje, ki ga ima za razvoj in procvit naše samouprave.
Nato se je seja prekinila. Ob 14. je zboroval šolski odsek, ob 17 pa se je sestala skupščina k zasedanju. Na prvi točki dnevnega reda je bilo poročilo oblastnega predsednika.
Poročilo oreds. dr. Leskovana
V svojih uvodnih izvajanjih omenja težave, ki so od početka preprečevale delovanje oblastnega odbora. Z nakupom Scherbaumo-ve hiše ter s sprejetjem tretjega oblastnega proračuna z dne 2. decembra 1927, ki predvideva circa 14 milijonov rednih dohodkov, se je zagotovilo redno delovanje oblastnega odbora ter se je zasigural razvoj oblastnih uradov. Začela se je sistematična organizacija oblastnega centralnega urada, ki obsega sedem oddelkov: gradbeni oddelek, oblastna finančna uprava, zdravstveni oddelelk, občinski oddelek, oddelek za trgovino, obrt in industrijo, šolstvo, narodno prosveto ter socialno politiko, kmetijski oddelek in oddelek za kmetijsko nadaljevaljevalno šolstvo. Celokupno število v posameznih oddelkih zaposlenih uslužbencev znaša 67.
GRADBENI ODDELEK.
Na novo ustanovljena samouprava se je ob pričetku svojega delovanja znašla pred težko nalogo vsesplošne sanacije. Največ je trpelo prebivalstvo mariborske oblasti od velikih poplav ob večjih in manjših rekah (Mura, Drava, Savinja, Mislinja. Meža, Žičnica, Dravinja, Pesnica, Ščavnica, Trnava in Lendava). Radi j neprestanih neurij so silno trpele okrajne in občinske ceste.
Radi inkameracije bivših deželnih doklad po državi, ki je v letih 1926 do 1928 dajala okrajem le delne zneske, je bila oskrba okrajnih cest pomanjkljiva. Cestno vprašanje, težko iz tehnično-ekonomskih razlogov, je bilo tudi v javno-pravnem oziru zamotano. Mariborska oblastna samouprava je razen tega morala prevzeti od države 172 km cest, ne da bi dobila zadostno vzdrževalno dotacijo.
Vzdrževanje samoupravnih cest.
Oblastni odbor je takoj v začetku šel za tem, da najde primerne kamnolome, iz katerih bi se po razmeroma ugodni ceni lahko dobival dober gramoz. Pričela se je zato eks-ploatacija kamnclomov v Cerovcu pri Rogaški Slatini in v Zgornji Slovenski Bistrici. V vsakem kamnolomu se je namestil po en drobi-lec z urno kapaciteto od 5 kub. metrov. Razen-tega se je nabavil za vsak kamnolom kompresor na bencin. Produkcijski stroški gramoza v kamnolomu v Gornji Bistrici ter njegovega dovoza na cesto Pesnica—Sv. Lenart znašajo na 1 kub. meler Din 120. Trenutno se gibljejo še med 130—140 Din. pa se bodo postopoma znižali na 120 Din. Razentega se bosta namestila v obeh oblastnih kamnolomih še dva dro-bilca.
Na podlagi uredbe o organizaciji cestno-vzdrževalne uprave prevzame oblastni odbor s 1. januarjem 1929 eno četrtino vseh dosedanjih okrajnih cest v svojo upravo. V svrho nadzorstva se je pri oblastnem gradbenem oddelku otvoril praktični in teoretični tečaj za cestne nadzornike. Izdalo se je v lelu 1928: za bivše državne ceste v Slovenski Krajini Din 200.000; za komitatske ceste v Slovenski Krajini Din 600.000; za bivšo državno cesto Cakovec—Letinjski most v Medjimurju Din 50.000; za okrajne ceste v Medjimurju Din 300.000; za bivšo Podravsko cesto Din 150.000; za deželne ceste v Mežiški dolini Din 400.000. — Tudi se je letos razdelil med okraje državni
prispevek iz proračuna za leto 1928-9 v skupnem iznosu Din 1,729.600. Razen tega so se dovolile sledeče podpore: za most čez Boljsko v celjskem okraju Din 10,000; za most v Gornjem gradu in Radmirju 50.000; za popravilo ceste Konjice—Oplotnica Din 40.000; za obrežni zid ob Žičnici pri Špitaliču Din 41.000; za mostove na Radijski cesti okraj Marenberg Din 15.000; za cesto Boreči—Veržej in most v Pristavi Din 40.000; za most čez Dravo v Ptuju Din 90.000; za most v Pečkeh in za cesto Koš-njica—Pekel Din 15.000; za velunsko cesto v šoštanjskem okraju Din 5000; za most čez savinjsko strugo v Polzeli, za popravilo na cesti Marija Reka Din 20.000. Kot podporo za odpravo elementarnih poškodb na nekaterih važnih občinskih cestah se je v letih 1927 in 1928 izplačala vsota Din 150.000.
Nore cestne zgradbe in preložitve.
Tudi novim cestnim zgradbam je oblastni odbor takoj v začetku posvečal vso pozornost.
Tako se je izdalo: za cesto Št. Jur—Marija Dobje Din 100.000; za most čez Savinjo v Gri-žah Din 90.000; za cesto Ramožanci—Turnišče Din 400.000; za cesto Lomanože—Ščavnica— Sv. Benedikt Din 300.000; za cesto Petelinjek —Ličnica Din 400.000; za cesto Lesično—Pre-vorje—Sv. Urban Din 500.000; za cesto Luče —Solčava Din 300.000; za cesto Savci—Ruc-man Din 40.000; za most čez Dravo v Dravogradu Din 400.000; za cesto Jurjevci—Stogov-ci Din 100.000; za cesto Stoprce—Čermožiše Din 12.000; za cesto Hrastovci—Sv. Rupert— Zamarkova Din 23.000; za cesto Belo—Zibika Din 270.000; za cesto Polzela—Št. Ilj pri Velenju Din 150.000; za cesto Št. Ilj—Velka Din 200.000.
V letu 1928 se je dovršila poprava mostu čez Dravo v Dravogradu in most čez Savinjo v Grižah, dočim se bodo prve cestne zgradbe predale prometu v prihodnjem letu.
Tudi je izvršenih veliko novih cestnih projektov, ki se bodo ni ogli le postopoma uresničiti in ki se bodo že prihodnje leto pričeli izvrševati. Tudi si je oblastni odbor zbral iz bivšega graškega arhiva nekatere še neizvr-šene projekte.
Regulacija rek in potokov.
Ze v letu 1927 so se pričela tozadevna dela na Mislinji, Meži, Hudinji. Muri, Dravi ter Lendavi in njenih pritokih; leta 1928 pa še na Pesnici. Zidnici in Trnavi v Medjimurju.
Za vodne zgradbe so se trošili sledeči zneski: za delno regulacijo Mure od Dokležovja do Sp. Mote Din 500.000; za delno regulacijo Drave pri Muretincih—Zobovcih in Vurberku Din 200.000; za delno regulacijo Meže v Farni vasi pri Prevaljah Din 80.000; za regulacijo Mislinje od Sv. Jederti do Št. Janža Din 7(K).000; za regulacijo Hudinje od Škofje vasi do izliva v Voglajno Din 300.000; za regulacijo Pesnice od Moškanjc do Mezgovcev Din 200.000; za regulacijo Žičnice od Žič do Špita-liča Din 100.000; za regulacijo Lendave, Li-bine—Črni kotel Din 160.000. Regulacija Tr-nave v Medjimurju se prične z dnem 5. novembra.
Ker je naknadni kredit za delno regulacijo Mure izčrpan, je oblastni odbor sklenil, da za nadaljevanje nujno potrebnih del na Muri najame posojilo od Din 1,000.000 in to na podlagi zagotovila g. finančnega ministra, da bo v državni budžet za leto 1929-30 unesel 1 in pol milijona dinarjev za regulacijo Mure, iz katerih sredstev se bo potem to posojilo vrnilo.
Zelo aktualna je postala tudi regulacija Savinje s pritoki s širšim in ožjim gradbenim programom. Razen tega obstojajo za vodne zgradbe še drugi že izdelani projekti.
Melioracije.
Oblastni odbor je v letu 1927-28 prispeval za namakanje in osušitev travnikov v Slivnici pri Mariboru 40.000 Din. Izvršile so se tudi razne melioracije v Slovenski Krajini. Vodni zadrugi v Dolnji Lendavi je izplačal oblastni odbor za razna melioracijska dela Din 240.000. V večjem obsegu se bodo mogle vršiti melioracije po izvršeni regulaciji Pesnice, Tr-nave. Ščavnice, Glahelke in Dravinje. Tudi se je v letu 1928 osušilo večje število plazov, za kar se je izdalo 60.000 Din.
Vodovodi.
Za vodovode se je izdalo v letu 1927-28: za zgradbo novega vodovoda v Hočah 30.000 Din; za zgradbo novega vodovoda v Št. Petru pod Sv. Gorami 50.000 Din; za izmenjavo cevi pri vodovodu v Ljubnem Din 20.000; za zgradbo vodovoda v Zavodni pri Celju 25.000 Din; za popravilo vodovoda v Razborju pri Slovenjgradcu Din 2000, v Ribnici na Pohorju Din 15.000, v Zavodni pri ŠoŠtanju Din 5000. Razen tega čakajo izvršitve še razni že izdelani projekti za nove vodovode.
Visoke zgradbe.
V letih 1927-28 se je zgradila v zdravilišču Rogaška Slatina nova švicarija s 40 tujskimi
Preveč kadim
in sedaj me boli glava pa slabo mi je. Pa vzamem
Aspirin
i a b 1 e t e
ki me hitro in zanesljivo oproste teh bolečin. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedno^originalni zamoi
Id se spozna na modro-belo-rdefci varstveni znamki.
Z0B0B0L - GLAVOBOL
ali trganje po zobeh in v glavi
vsled prehlajenja odstranjii zanesljivo in naglo
ALGA
V lekarnah in drogerijah 1 steklenica s točnim navodilom
Din 16-—
sobami ter letno kino-gledališče. V Mariboru je v teku zgradba nove izolirnice pri splošni bolnici; preuredil se je porodniški oddelek mariborske bolnice; adaptiralo se je dvoriščno poslopje za palačo oblastnega odbora, v katerem je 12 sob. Gradbeni stroški znašajo Din 420.000. — Na vogalu Gregorčičeve in Stross-majerjeve ulice se gradita dve stanovanjski hiši, ki bosta v letu 1929 dogotovljeni. Stanovanj bo 22, gradbeni stroški pa bodo znašali okoli Din 3,000.000.
OBLASTNA FINANČNA UPRAVA.
Blagajniško delovanje se je pričelo z dnem 14. marca 1927, ko je ministrstvo financ otvorilo prvi kredit v znesku Din 700.000. 1. oktobra sta prevzela blagajniške posle dva računska uradnika. V računskem letu 1927 je znašal celokupni blagajniški promet 45,707.639 Din 54 p. V proračunskem letu 1928 se je naložilo sistematično kameralistično knjigovodstvo, ki se danes vodi tekoče.
ZDRAVSTVENA POLITIKA.
S proračunom za 1. 1928. se je odprl oblastnemu odboru širši delokrog. Otvoril se je v mariborski bolnici nov porodniško-ginekolo-ški oddelek. — Rentgenološki oddelek se je izpopolnil z novimi aparati. — Za Zdravstveni dom v Rogatcu se je dovolil znesek 20.000 dinarjev. — Finančno stanje bolnic in hiralnic se je toliko zboljšalo, da so se krile vse tekoče redne potrebščine ter da se je mogla nabaviti večja množina aparatov in inventarja. Tudi so se mogla izvršiti nekatera nujna pojavila ,na,1/( poslopjih in tehničnih napravah, i n;nslfK>rajfrni! navo vseh neplačanih obveznosti ~ser >n ralnic je pričakovati, da bo v prihc rajih mesecih po ministrstvu narodnega zdravja izplačal znesek 2,005.769.76 Din. — V mariboi-ski, celjski, murskosoboški, slovenjgraški in ptujski bolnici so se izvršila potrebna popravila ter inventarne spopolnit-ve. — Hiralnica v Vojniku si je postavila novo gospodarsko poslopje s stanovanjskimi prostori za uslužbence in shrambami. — Za javne bolnice v Murski Soboti, Slovenjgradcu in Ptuju so se nabavili novi rentgen-aparati. — Z ozirom na naraščajočo frekvenco bolnic« se posveča posebna briga stremljenju, da se povečajo posestva teh zavodov (mariborska in celjska javna bolnica). Zasebnim bolnicam pa se je izplačala proračunsko predvidena podpora; bolnica v Ormožu je prejela 20.637.50 dinarja, v Konjicah 6000 Din. hiralnica v Muretincih 12.000 Din. — Frekvenca v javnih in zasebnih bolnicah kaže naraščajočo tendenco. Hiralnice so stalno zasedene. Skupno število oskrbovancev znaša dnevno 1.290—1.400. — V blaznicah ljubljanske oblasti se oskrbuje tačas okoli 290 umobolnih iz mariborske oblasti. Vprašanje kritja stroškov za zdravljenje naših umobolnih v zavodih ljubljanske oblasti se bo moralo še rešiti. — Tudi je oblastni odbor izdelal pravilnik za okrožne zdravnike in okrožne babice ter na novo porazdelil vse občine mariborske oblasti na 73 zdravstvenih okrožij. — Določitev sedežev okrožnih babic je v teku. Tudi je oblastni odbor dovolil nekaterim babicam podpore. — Oblastni odbor je tudi poravnal stroške za nabavo cepiva v znesku 3.487.60 Din. — Siromašnim bolnikom se je izplačalo 1.466 Din, Protituberkulozni ligi se je izplačala podpora 5.000 Din. — Tudi se je oblastni odbor udeležil po svojih zastopnikih ankete v Murski Soboti, na kateri se jo razpravljalo o protitrahomski akciji v Medjimurju in Slovenski krajini. Tozadevno so v proračunu za 1. 1929. prevideme potrebne postavke. — Za asanacijo javnih vodnjakov v Podložah, na Ptujski gori ter v Kicarju se je dovolil znesek 5.000 Din.
V splošnem se lahko mirno ugotovi, da »o se zdravstvene razmere v oblasti znatno zbolj-šale, odkar je prevzel oblastni odbor zdravstvo v svojo upravo.
OSREDNJA OBLASTNA PISARNA je danes že dobro organizirana ter zelo eks-peditivna. S pomnožitvijo števila pisarniškega oeobja se je aparat osrednje obl. pisarne še znatno »popolnih Živahno poslovanje je ra^ vidno iz števila vložkov. V času do 31. decembra 1927 izkazuje vložni zapisnik 5875 vložkov, v času od 1. januarja 1928 do 31. oktobra 1928 pa znaša število vložkov že 17.807.
Nato je predsednik dr. Leskovar poročal še o občinskem oddelku, o socijalni politiki in o kmetijstvu. Ta del poročila priobčimo prihodnjič.
Po končanem poročilu je prišel v rav-pravo predlog oblastnega odbora o oenutku oblastnega proračuna za V 1929.
LlBsblsansha oblastna skupščina
Včerajšnja seja oblastne skupščine je bila prva v novem zasedanju. Po kratkih formalnostih je otvoril novo zasedanje g. veliki župan dr. Fran Vodopivec s temi besedami:
SpoStovana skupščina! Pooblaščenemu 2, zakonom čast mi je v imenu Njegovega Veličanstva kralja zaključiti II. redno zasedanje spoštovane skupščine.
Istočasno otvarjam v imenu Njegovega Veličanstva kralja III. redno zasedanje te skupščine. Kraljevi ukaz, s katerim se sklicuje oblastna skupščina na III. redno zasedanje in ki je bil objavljen v Službenih Novinah dn« 30. oktobra 1928, št. 252, se glasi:
MI
ALEKSANDER I. po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev
odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle in na podslavi člena 53. zakona o oblastni in srezki samoupravi:
Vse oblastne skupščine naj se skličejo na redno zasedanje v glavni kraj oblasti na dau 5. novembra 1928.
Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V	Belgradu, dne 26. oktobra 1928.
Aleksander, s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle: Dr. Korošec, s. r.
(Medklici: »Živijo kralj!« — Burno ploskanje.)
Predsednik dr.Marko Natlačen:
Gospodje poslancil Sedaj, ko je II. zasedanje naše skupščine zaključeno, in otvorjeno III. zasedanje, prehajamo k nadaljnji točki dnevnega reda.
V	zmislu člena 129. zakona o oblastni in okrajni samoupravi ima veliki župan dolžnost, da priobči vsako leto skupščini na znanje
Poročilo o staniu obče administracije v obSasti
Glede na to prosim g. velikega župana, da poda to poročilo.
Veliki župan dr. Fran Vodopivec
je v skoro dveurnem govoru izčrpno poročal o vseh panogah javnega gospodarstva, ki so le količkaj v zvezi z občo upravo. Kakor bi radi javnost seznanili s celotnim tem dragocenim pregledom, vendar nam to ni mogoče in ga moremo podati le v izvlečku.
V	ORGANIZACIJI OBČE UPRAVE
v oblasti imamo zaznamovati v pretekli dobi izločitev upravne občine in okraja Kastav iz ljubljanske oblasti in pridelitev tega okraja primorsko-krajiški oblasti.
Na Željo velike večine občin logaškega okraja se je z odobrenjem ministrstva za notranje zadeve prenesel sedež okrajnega glavarstva iz Gorenjega Logatca v Dolenji Logatec.
Veliki župan je mto omenjal prenos poslov iz državne v oblastno upravo. O teh smo javnost itak sproti obveščali.
O STANJU JAVNE VARNOSTI lahko rečem, da je povoljno. Orožništvo in policija vršita vestno svojo nalogo.
Začetkom tekočega leta so se motorna vozila na novo registrirala in sicer za celo državo enako. Nova registracija olajšuje tudi oblastnemu odboru predpisovanje in pobiranje oblastne takse na motorna vozila.
V	avgustu je bil objavljen novi zakon o posesti in nošenju orožja in pravilnik za izvrševanje tega zakona. Važno je zlasti, da se po novem zakonu izdajajo orožni listi s trajno veljavnostjo. Zakon ima tudi olajšave glede lovskih pušk za svinčeno zrnje, ki jih imajo kmečki posestniki, vendar se nošenje lovskih pušk brez orožnega lista v ljubljanski oblasti ni dovolilo, ker bi s tem trpela občinska lovišča tej bi se dajala priložnost za divji lov, kar bi bilo le v škodo občinskim financam.
Cigani so se med vojno in po vojni v nekaterih krajih oblasti močno razmnožili. Vzlic trudu oblastev je cigane težko privaditi stalnosti in rednemu delu. Da se temu perečemu vprašanju pride v okom, je ministrstvo za notranje zadeve nedavno izdalo okrožnico na vse velike župane, ki vsebujejo smernice, kako je postopati s cigani in kako je vobče urediti cigansko vprašanje. Podrejena oblastva so dobila na podlagi te okrožnice vsa potrebna navodila, da se cigansko vprašanje končno na zadovoljiv način uredi.
Ubolne ustanove so bile vsled vojnih in povojnih razmer močno prizadete po vojnem posojilu in po izpremenjenih valutarnih razmerah. Mnogo ustanov je lako izgubilo skoro vsako vrednost. Vsled tega se dela na to, da bi se po več sličnih ustanov združilo v eno samo ustanovo, ki bo reprezentirala vsaj nekaj vrednosti. Ostale ustanove se redno razpisujejo in oddajajo potrebnim prosilcem.
0 STANJU KMETIJSTVA ta nJega pospeševanju v ljubljanski oblasti čast mi je poročati sledeče:
2e dolgo ni priroda na kmetijsko produkcijo v ljubljanski oblasti tako neugodno vplivala kaikor letos, izvzemši morda žito in vinograde, ki so dali precej dober pridelek zlasti tam, kjer ni bilo poznih mrazov odnosno toče. Travniki, deteljišča, ozimina, sadonos-niki in vinogradi so Irpeli že vsled dolgotrajne ostre in hude zime. Mrzla, mokra pomlad je zadrževala razvoj vseh kultur ter ovirala pomladansko setev. Potem je pa še pozen mraz v mesecu maju napravil svoje na raznih kulturah. V mesecu juniju pa je polagoma nastopila suša, ki je poiem v juliju in avgustu postala za naše kmetijstvo katastrofalna ter napravila naiveči" Škodo. Edino ca ožim in i v
nizkih legah ter na prvi košnji na dolinskih travnikih in deteljiščih ni napravila občutne škode. Vsled hude, trajne suše se ni mogla pravočasno izvršiti setev strniščnih sadežev, zlasti repe in ajde. Fižol, koruza, krompir, zelje in korenjske rastline, detelja in otava, oziroma paša se niso mogli razviti, odnosno so od suše skoro popolnoma zgoreli. Pa tudi vinogradi, sadonosniki in hmeljniki so v suhih legah močno Irpeli. V septembru in oktobru je spet dolgotrajen dež napravil na ajdi in v vinogradih novo škodo ter oviral tudi sušenje otave in povzročil ponekod znatne poplave. Nazadnje, v oktobru, pa je prišla še slana, ki je napravila na nekaterih poznih pridelkih, zlasti na ajdi in na vrtovih mnogo škode.
Tudi toča nam v tem letu in prizanesla. Padala je več ali manj v vseh okrajih oblasti. Najbolj prizadeta po toči sta bila okraja Kamnik in Brežice, potem Krško in Logatec. Celokupna škoda po toči v oblasti se ceni na kakih 12 milijonov dinarjev. V logaškem in kranjskem okraju je napravil to poletje tudi požar večni ili jonsko škodo.
Posledica ogromne škode, povzročene po vremenskih neprilikah, ki se ceni na 250 milijonov dinarjev, bo, da bo kmečko ljudstvo do bodoče žetve trpelo veliko pomanjkanja na živilih in na krmi, in da se ne bo moglo fižola prav nič in krompirja zelo malo izvažati.
Najbedneje z ozirom na letošnjo slabo letino je nedvomno kmečko prebivalstvo v Bell Krajini, Suhi Krajini, v okraju Kočevje, Logatec in v enem delu krškega, brežiškega, kamniškega in ljubljanskega okraja. Le-temu preti lakota in je tudi v nevarnosti, da ostane spomladi brez živine. Poskrbeti bo pravočasno, da dobijo siromašni kmetje imenovanih krajev čez zimo primeren zaslužek ter vsaj nekaj koruze in močnih krmil (otrobov) po znižani ceni. V svrho pomoči je zahtevalo ministrstvo za socialno politiko že predlogov, katera javna dela naj bi se v prizadetih krajih izvršila, da bi si prebivalstvo zaslužilo potrebni živež.
Glede pospeševanja kmetijstva v oblasti omenjam lole: Kakor v pretekli dobi, tako se je tudi leios skušalo s strani države in samoupravne oblasti pospeševati kmetijstvo z delitvijo podpor posameznim kmetovalcem ter kmetijskim društvom in zadrugam. Za strokovni pouk ined kmečkim ljudstvom so skrbeli državni okrajni strokovni organi, ki so pa s 1. oktobrom prešli pod samoupravno oblast. Tudi naša agilna Kmetijska družba ter Sadjarsko in vrtnarsko društvo, kakor tudi čebe-iarsko društvo so v tekočem letu mnogo storili v tem pogledu.
Omenjena bodi jubilejna kmetijska razstava, ki je bila v preteklem mesecu septem-bru na tukajšnjem velesejmu. Po zaslugi agil-nih organov Kmetijske družbe in drugih činiteljev kakor tudi z državno podporo je ta razstava v vsakem pogledu izvrsino uspela ter jasno pokazala, da naš kmet kljub težkim časom v vseh kmetijskih panogah lepo napreduje.
V VETERINARSKI STROKI
bi bilo omeniti, da je bilo v tekočem letu zdravstveno stanje domačih živali v splošnem zadovoljivo in vsaj ne slabše kot v prejšnjih letih. Izmed kužnih bolezni so se pojavljale le one, ki so v oblasti že običajne in tudi te ne v previsoki meri; novih kug letos ni bilo.
Koncem letošnjega leta stopi v veljavo enoten državen zakon o zatiranju in pokonče-vanju živalskih bolezni; vsled tega se bo vršila veterinarska služba po vsej državi po istih predpisih, kar bo zlasti precejšnjega pomena za izvoz živine,
G. vel. župan je nadalje poročal o hidro-tehničnih delih, o stanju gradbene stroke, o šumarstvu, industriji;'"" socialnih nalogah itd. Radi preobilega gradiva bomo o tem poročali prihodnjič.
Svoje poročilo je g. vel. župan sklenil:
Gospodje poslanci! S tem je moje poročilo končano.
Iz poročila g. predsednika oblastne skupščine, ki ste ga pred kratkim slišali, in iz mojega današnjega poročila lahko razvidite, da črnogledi pesimizem ni na mestu, da gremo kljub mnogim in velikim težkočam, ki se pogosto pojavljajo, naprej. Po dosedanjem smemo upravičeno upati, da bomo v složnem delu in v sporazumnem stremljenju te težkoče premagali in da se bo naš gospodarski in z njim socialni položaj v bodočnosti izboljšal.
Vam, gospodje poslanci, želim, da bi imeli v danes otvorjenem zasedanju mnogo uspehov. Kar se mene in meni podrejenih oblasti tiče, Vam zagotavljam, da Vam poj-dem pri delu za narod in za državo z vsemi našimi močmi z veseljem na roko. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Predsednik dr. Nallaačen se je velikemu županu zahvalil za izčrpno in obširno poročilo. Nato je poročal o brzojavki, ki jo je prejel od dvorne pisarne. Skupščina je pri tej priliki viharno manifestirala za kralja in državo. Predsednik je še poročal: V smislu čl. 69. zakona o oblastni in sreski samoupravi sklepa oblastna skupščina vsako leto za prihodnje leto o oblastnem proračunu po predlogu oblastnega odbora.
Ljubljanski oblastni odbor predlaga načrt uredbe o proračunu za 1. 1929. in predlaga:
Skupščina sprejmi uredbo o proračunu za 1. 1929. po priloženem načrtu.
Ta predlog oblastnega odbora odkazujem odseku za finance in proračun.
Oblastni odbor predlaga: Uredbo o pobiranju obč. doklad na pivo in žganje, opojne pijače in predlog, da se dosedanji krajevni občini Hotič in Konj združita s krajevno občino Litijo v politično in upravno enoto Litijo.
Predsednik je odkazal vse predloge odseku za uredbe, nekatere druge predloge poslancev pa dotičuim oddelkom in je sejo zaključil.

/ /
aj/e novega
Koledar
Torek, 6. novembra. Lenart, Sever, Feliks. — Jutri: Janez Gabriel.
Osebne vesti
k Operna pevka ga Lovšetova je odpotovala v Ameriko. Potovala je z ladjr »Leviathan«. Zc na ladji je priredila koncert. Pri slovesni maši je pela slovenske cerkvene ,-csnii. S tem svojim nastopom je dosegla vshiče-10 pri?-^nje vseh potnik-v: Japoncev, Amerikancev, Špancev itd. in raznesla slavo naše domovine v da'jni svet. Vsi potniki 1 ladji so govorili samo o Jugoslovanih in o slovenski kulturi. Njen koncert je bil dne 21. oktobra v veliki bdijski <' o-rani, v kateri je prostora za 2000 ljudi. Uspeh koncerta je bil zelo lep.
k Iz vojaške službe. Imenovani so za vršilca dolžnosti poveljnika Moravske pehotne brigade, peh. polkovnik Dragan Korajs, dosedaj poveljnik 40. peh. polka »Triglavskega« v Ljubljani; za poveljnika predimenovanega polka pa pehotni polkovnik Jovan Cvejič; za pomočnika poveljnika Kumanovskega vojnegr, okrožja, peh. podpolkovnik Franjo Malčak; za pomočnika poveljnika Petrinjskega vojnega okrožja, pehot, podpolkovnik Josip šmid in za poveljnika 2. bataljona 41. peh. polka, pehotni podpolkovnik Ivan Rojnik.
* Umrla je v Škofji Loki gospa Ivana Blaz-nik. Pokopali jo bodo ob pol petih popoldne.
•k V naše državljanstvo sta sprejeta Danica Mercina, učiteljica iz Cerknice in Ivan Berdon, dnevničar pri ekspozituri okr. glavarstva iz Škofje Loke.
Ostale vesti
k Za čast slovenskih iantov bivšega planinskega polka št. 2. Prejeli smo: V nedeljskem »Jutru« piše nekdo pod naslovom »Štirinajst dni jugoslovenske vlade v Gorici« zelo žaljivo za slov. planinski polk št. 2, ki da je bil zelo nezanesljiv ob prevratu v Gorici in je zato vsa služba visela samo na 50 orožnikih, redarjih in Srbih. Kaj takega more napisati samo človek, ki nima pojma o vsej službi, ki so ijo slovenski vojaki takrat vršili. Da so bili pa zelo zanesljivi, dokazuje dejstvo, da so noč za nočjo telefonično klicali polk za ojačenje straže na pošti, v bankah itd. O zanesljivosti polka bo vsak objektiven pisec drugače pisal, kot je v »Jutrovem« članku pisal nepodpisani. Radoveden sem, kako bi izgledala Gorica brez slovenskega polka? Glede številčne moči: da bi večina polka »izginila brez sledu«, ne drži. Dokaz: časten odhod polka z orožjem iz Gorice, kar ni bil uspeh dogovora, ampak pol-kova slava in sloves, o katerem so se imeli Italijani večkrat čast prepričati na lastni koži. Vedeli so, da opravek s polkom ne bi bil malenkosten. Če bi polk obstajal iz peščice vojakov — poznamo Italijane: kljub vsem dogovorom bi storili svoje. O tem naj nima nihče drugega mnenja! Sicer pa vsa ta dejstva lahko potrdijo tedanji polkov komandant Kranjc, slovenski častniki in tudi objektivni politiki. Po desetih letih stvar zavijati, pa ni lepo in častno. — Tudi eden iz Gorice.
•k Člani Slov. kat. akad. starešinstva se vljudno naprošajo, da zanesljivo sporoče čim-preje — najdalje do 15, nov. t. 1. — odboru natančne sedanje naslove obenem z navedbo poklica, ev. čina in nameščenja ter specijalne stroke oz. posebnega zanimanja. Vse spremembe naj javljajo starešine odslej vedno sami, ker je zlasti glede osamljenih oddaljenili sicer nemogoče imeti najnovejše stanje v evidenci. — Nadejamo se, da bodo tovariši to gotovo storili v svojem in društ-?nem interesu. Odbor Slov. kat. akad. starešinski, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
kr Običajni letni Martinov sejem v Radečah se vrši v torek 13. novembra 1928.
Slovesna otvoritev Ferkovega muzeja pri Ptuju
Ob 35Ietnem jubileju ptujskega Muzejskega društva se je preteklo nedeljo vršila v Ptuju slovesna otvoritev novega Ferkovega muzeja v prostorih nekdanjega dominikanskega samostana, ki ga je bila občina v to svrho dala preurediti in adaptirati. Slovesna otvoritev se je pričela s slavnostnim zborovanjem, ki ga je ob krasni udeležbi odličnih gostov in občinstva otvoril mestni župan Miha Brenčič. Med drugim so se udeležili otvoritvenih slavnosti: vel. župan dr. Schaubach, prevzv. kn.-šk. dr. Karlin s pomožnim škofom dr. I Tomaži-čem, oblastni predsednik dr. LUskovar, prosvetni šef dr. Kotnik, vseuč. prof. dr. Emil Reisch, ravnatelj avstr. arh. instituta na Dunaju, univ. prof. dr. Schmid iz Gradca, dr. Vladimir Petrovič, ravn. nar. muzeja v Belgradu, univ. prof. dr. Hoffiller, ravn. arh. muzeja v Zagrebu, dr. Mihovil Abramič, ravn. arh. muzeja v Splitu, univ. prof. dr. Nikola Radojčič iz Ljubljane s svojim seminarjem, vseuč. prof. dr. F. Lukman, dr. M. Kos, dr. B. Saria, dr. J. Kelemina ter dr. A. Melik iz Ljubljane, ravn. ljublj. Nar. muzeja dr. Mal, prelat dr. Franc Kovačič iz Maribora ter mnogo drugih odličnih dostojanstvenikov in gostov iz Avstrije ter drugih mest naše države. Po poedravnem go-
voru g. župana M. Brenčiča je v jedernatih izvajanjih podal razvojno sliko ptujskih zgodovinskih zbirk g. ravnatelj dr. Komljanec, predsednik ptujskega Muzejskega društva. Govorili so nato šc g. konservator V. Skrabar, prelat dr. Franc Kovačič, veliki župan dr. Schaubach, obl. predsednik dr. Leskovar, vseuč. prof. dr. Reisch, dr. Petrovič, dr. Hoffiller, dr. Radojčič, dr. Kos, dr. Abramič, dr. Pečovnik, dr. Mal, dr. Županič, dr. Lukman in dr. Nikolajev. Vsi govorniki so izražali svoje veselje ob otvoritvi tega muzeja ter poveličevali zasluge zaslužnih mož, ki so veliko žrtvovali, da je do tega prišlo. Nato jc imel strogo znanstveno in strokovno predavanje o zgodovini dominikanskega samostana konservator dr. Štele iz Ljubljane. Na slavnostnem zborovanju so se prečitali tudi brzojavni pozdravi min. predsednika dr. Korošca, don F. Buliča ter prof. Ferka.
Popoldne se je vršil skupen ogled graščine Zg. Ptuj, kjer so bili gostje kar najlepše sprejeti in pogoščeni. Ob 20 je bil slavnostni komerz, ki so se ga udeležili mnogi odlični gostje in dostojanstveniki. Včeraj dopoldne se je vršilo v muzejskem refektoriju strokovno zborovanje, popoldne pa se jc vršil izlet gostov v Haloze.
Smrtna nesreča v Laškem
Včeraj zjutraj so zapazili ljudje na želez« niški progi pred vilo ravnatelja Smertnika v Laškem človeško truplo. Sodna komisija, ki je prišla takoj na mesto nesreče, je ugotovila identiteto ponesrečenca gostilničarja in posestnika iz Tremarij Ivana Lipovška. Ponesrečenca je moral železniški stroj zadeti v glavo, ker ima nad tilnikom glavo razbito. Tudi leva roka nad zapestjem je deloma odtrgana, deloma zmečkana. Poleg ponesrečenca je ležalo ob tiru tudi njegovo kolo. Kako se je nesreča zgodila, ni dognano, vendar se pa misli, da je šel Jakob Lipovšek v ponedeljek zjutraj nekako ob pol 2 po progi proti domu s kolesom, a pri tem ni zapazil, da vozi za njegovim hrbtom iz postaje vlak.
Uboj v Studencih pri Mariboru
Franc K., oskrbnik hiše št. 17 na Aleksandrovi cesti v Studencih, je imel na stanovanju osem fantov. Vsi so pomožni zidarski delavci, ki delajo pri gradbi delavskih hišic v Koloniji. V nedeljo zjutraj ob 1 je prišel domov nekoliko vinjen Bezjak Franc; drugi so žc vsi spali. Bezjak je pristopil k umivalni posodi ter z vodo polil Alojzija Ljubca, spečega na svojem ležišču na tleh. Ljubeč je Bczjaka pozval, naj da mir in naj ne razgraja, ker ni sam v hiši. Bezjak pa je mesto odgovora skočil proti Ljub-cu ter mu prisolil zaušnico. Radi tega so posegli tudi drugi vmes; naenkrat je potegnil Bezjak nož iz žepa ter navalil na Janeza Po-povška. Le-ta pa se je izognil napadu, zgrabil za nož ter ga izvil Bezjaku iz rok; nato pa je zadal Bezjaku več smrtonosnih ran. Ko jc prišla na lice mesta rešilna postaja, je bil Bezjak že mrtev. Prepeljali so nato v mrtvašnico v Studencih; včeraj se je vršila obdukcija. Ko je Popovšek videl, kaj je storil, je dejal svojim tovarišem: »Žal mi je, da sem to storil; tukaj ne morem ostati, ampak grem domov in se tam javim orožništvu. Nato je Popovšek zares izginil proti Ptuju, kjer je doma.
zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos. Sojina, Ljubljana,
Strahovite posledice boja z orožniki
V soboto se je vršil v Dardi pri Osijeku sejem, na katerem je prišlo do strahovite tra. gedije, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev Pekovski pomočnik Štefan Vebel je prišel žc pijan na sejem in je hotel kupiti darilce z« svoije dekle. Ko ga je kupil, ga ni hotel plačati in se je spri s trgovcem. Slučajno so prišli mimo orožniki, ki so ga aretirali in odvedli. Spotoma se jim je Vebel naenkrat iztrgal, izvlekel revolver in z ročajem udaril orožnika 2arka tako po glavi, da se je ta zgrudil nezavesten na tla. Drugi orožnik je naperil puške z bajonetom na Vebla, toda ta jc postal šc bolj togoten. Razgalil je prsa in vzkliknil: »Zabodi, če moreš in se upaš!« Pri tem je š« skočil k orožniku, da mu iztrga puško, todi orožnik ga je trikrat nalahno zabodel v prsa Končno je moral orožnik puško izstreliti. Posledice so bile strahovite. Vebel sc jc zgrudi: na tla hudo ranjen v trebuh. Za njim se j« ravno tedaj dvignil iz nezavesti orožnik Žarko. Kroglja, ki je predrla VeMovo telo, jc zadela tudi njega. Oba, Vebel in Žarko ste bila prepeljana v bolnišnico, toda Žarko jc že na potu umrl. Na Veblu je bila izvršent operacija, toda brez uspeha, kajti kroglja crožnikove puške mu je prizadejala smrtn«-rano, za katero je že ponoči umrl.
LIPTOIV-ČAJ
Z naših slovitih plantaž na Cej-Ionu naravnost o Vaš čajnik
Vse pride na dan
Marca meseca 1. 1924. so našli v gozdičku pri Krašnji mrtvo in izropano neko žensko, kateri je ropar razbil s kolom črepinjo. V mrtvi ženski so spoznali posestnico Jero Se-verjevo iz Savelj pri Ježici, mater večje družine. Ves umor je bil zavit v tako skrivnostne okoliščine, da se oblastem kljub temu, da so imele v rokah osebni popis domnevanega morilca, do zadnjih dni še ni posrečilo, izslediti morilca, in šele v soboto je bila v Ljubljani izvršena aretacija, s katero bi po vsej verjetnosti padel policiji morilec v roke.
Skrivnostni berač.
Otroci umorjene Severjeve in njeni sosedje so po umoru izpovedali oblastem, da je «*hajal k Severjevi neki berač, kateremu je Severjeva slepo zaupala. Severjeva je bila zelo praznoverna. Pri živini je imela mnogo nesreče in ji je govedo kar sproti poginijalo. Bila je prepričana, da ji je živino nekdo zaco-pral in prosila je svojega skrivnostnega znanca, naj bi ji odcopral bolezen iz hleva. Berač, kateremu Severjeva niti sama ni vedela imena, je res spregovoril nad živino nekaj »co-prov«, no, živina se je menda res naveličala poginjati, toda Severjeva je to trdno pripisovala »coprnijam« berača in mu bila še bolj ▼dana. Kaj lahko je bilo torej beraču pregovoriti Severjevo, naj gre z njim v Krašnjo, kjer ve za kravo, ki bo kljubovala vsem slabim Kcoprom«. Severjeva se je res napotila z beračem proti Krašnji. V gozdičku pri Spodnjih Lokah, ravno ko sta zavila na stezo proti Krašnji, pa jima je popoldne prišel nasproti finančni komisar P. iz Ljubljane. Ta si je oba potnika pozorno ogledal, nato pa odšel svojo pot. Nekaj ur kesneje so našli Severjevo mrtvo. Otroci so povedali orožnikom, da je mati vzela z doma nad deset tisoč kron, s katerimi je hotela kupiti kravo v Krašnji. Opisali so še orožnikom zunanjost materinega znanca, najbolj točen opis pa je podal finančni komisar P., ki se je nekaj dni nato zglasil na po-licijii in v umorjeni Severjevi spoznal ono žensko, ki jo ije usodnega dne srečal v gozdičku pri Spodnjih Lokah.
Oblasti so imele vse: opis neznanega berača, njegovo približno starost, samo berača ni bilo nikjer in tudi njegovega imena ni vedel nihče.
Berači tedaj niso imeli miru. Zaslišanih Jc bilo okrog 50 teh ljudi, eden je bil celo aretiran, toda pravi morilec ni bil med njimi. Skrivnostni neznanec Severjeve je tedaj izginil kot kafra. Vsako zasledovanje za njim
AH jc berač Franc Zdešar pravi morilec Jere Severjeve iz Savelj? — Usodno srečanje ▼ gozdu pri Krašnji. — Vpliv Zdešarja na Severjevo. — Dvojno življenje Franca Zdešarja.
pri Krašnji. P. je sledil beraču skozi Latter-manov drevored, po Tivoliju, Bleiweisovi cesti v Knafljevo ulico, kjer je šele srečal stražnika in ga opozoril na sumljivca. Mož je bil takoj aretiran in odveden na policijio. V možu so spoznali Franca Zdešarja, rojene- 1 ga leta 1867. na Belem pri Polhovem gradcu. V soboto še ni bilo gotovo, da li je Zdešar pravi morilec in tudi danes govore proti njemu samo še indicije.
Trgovec in berač.
Zdešar je bi! sin premožnega posestnika, toda že s 24. letom je odšel z doma. Je pohabljen na levi nogi in pred vojno ni bil pri vojakih, med vojno pa je bil dodeljen voja- j škim delavskim oddelkom. Je zelo inteligenten in prebira celo nemške časopise. Pred vojno je živel nekaj časa pri svojem stricu na Viču, ki mu je po smrti zapustil 2000 goldinarjev. S tem denarjem je pričel barantati. Kuhal je žganje in ga prodajal po deželi. Kadar ni bilo kupčije, je pomalem delal, še rajše pa beračil in iskal neumnih ljudi, ki bi jih mogel izkoristiti. Stalno pa se je bavil z beračenjem od 1. 1923., ko mu je pošel zadnji stričev denar. Policija pa zanj sploh ni vedela, da je berač, kajti Zdešar je beračil le na deželi in še tedaj zelo skrivaj ter je včasih prijel tudi za kako pošteno delo. Zato tudi ni prišel 1. 1924. v kombinacijo, ko je policija zaslišala skoraj vse znane ji berače. Zdešar je mirno stanoval na Karlovski cesti št. 10 in se ni brigal za policijo, ta pa zanj ne. Je pa drugače dobro znan s kriminalom, saj je bil že devetkrat kaznovan radi nasilnosti, tatvine in postopanja.
Priče spoznajo v Zdešarju pravega.
Poleg komisarja P. je policija včeraj zaslišala še pet ljudi iz Savelj. Vsi, najbolj pa sinova umorjene Severjeve, od katerih je eden sedaj že 201eten, spoznajo v Zdešarju onega, ki je zahajal k materi in »copral« živino. | Zdešar sam ni hotel najprej niti vedeti, da so kje na svetu sploh kake Savlje, no potem pa se jih je le spomnil, ničesar pa noče vedeti o Severjevi. Zločin seveda trdovratno taji. Pri hišni preiskavi so pri njem našli množico starih cunj, poleg drugega tudi obleko, ki jo je nosil na poti v Krašnjo in katere opis ima policija shranjen že več kot štiri leta. Najmanj, kar je s tem dokazano, je to, da je bil Zdešar res tedaj s Severjevo na poti v Krašnjo in morda mu bo v prihodnjih dneh preostalo le še to, da se reši iz številnih protislovij, v katera se zapleta, — namreč, da v
NaS nonf roman
Menda ni človeka, ki ie ni bral in užival duhovite doživljaje znanega Sherloka Hol-mesa. Poleg Don Kijota je to edina neresnična osebnost, ki je dobila spomenik v domovini. Tako čislajo rojaki tega junaka, angleško vtelešeno vztrajnost pri zasledovanju nedosegljivega cilja in logični angleški razum. Razen tega je avtor teh povesti, sir Arthur Conan Doyle — zgodovinar, in so mu prinesla dela o južno-afrikanski vojni najvišje odlikovanje, plemiško čast. Znanstvena točnost in škotska živahna domišljija se družita v romanu »Izgubljeni svet* (The lost world), ki slovi kot najboljše pisateljevo delo.
Pred milijoni let je imela mlada, še komaj ohlajena zemlja vse drugačno lice kakor sedaj. V soparnem in vročem zraku so rastle orjaške praproti, katerih ostanke kurimo zdaj kot premog. Okoli so letali pošastni pterodaktili, pradedi sodobnih ptic, s peroti sedanjega netopirja, ostrimi zobmi v kljunu, a veliko večji kakor vsa sedanja bilja. Orjaške grozovite oblike so sploh značilne za takratno neverjetno živalstvo i~ roda plazilcev ali savrijev. Še unionska dvorana bi komaj zadostovala za strašnega, 5 m visokega bronto-savra z 10-meterskim repom in krvoločnim gobcem na 5 metrov dolgem vratu. Previdnost je ustvarila človeka šele pozneje, da ga ohrani srečanja s temi, davno izumrlimi ne-stvori, ki bi tako lahko pogoltnili našega slona kakor mačka miško.
Conan Doylev roman ni samo napeto čtivo, temveč budi tudi misel in obogati našo vednost o preteklosti zemeljske krogle. Pisatelj je naklonil svojo povest kot užitek *dečku, ki hoče postati mož in možu, ki ve biti deček«. To geslo je značilno za vzgojno vsebino angleškega pustolovskega romana, katerega vredni zastopnik je »Izgubljeni svet<. Samo v nevarnosti se pozna človeški značaj. Dolgi boj zoper nevideno grozno nevarnost sredi bohotne, a preteče južno-amerikanske narave nam predoči vse vrline, ki so lastne angleškemu kremenitemu značaju. Na junakih »Izgubljenega sveta« se lahko učimo tako potrebni požrtvovalnosti in vztrajnosti. Jeklena plemenita volja in nesebično navdušenje preveva napeto zanimivo dejanje in slednjič premaga nečloveške zapreke. Mojstersko izklesani značaji tvorijo poleg nad vse zanimive vsebine, glavno privlačnost tega romana, ki ostane v trajnem spominu vsakemu, ki ga je z veseljem prečilal.
posrečilo, izslediti zločince. V tem času je ta tolpa izvršila že nad petdeset tatvin, ropov in vlomov. Prebivalstvo je zelo vznemirjeno, saj na primer v Bajsi pri Somboru že skoro ni hiše, ki je roparji ne bi obiskali. Somborski veliki župan je uvedel strogo preiskavo.
LIPTON-CA]
Zapomnite: po eno žlica na vsako skodelico čaio
je bilo brezuspešno. Kmalu nato je pojenjalo j ccloti prjzna zj0čjn. S tem bi bila življenjska
zanimanje zanj in zdelo se je že, da ta umor ne bo nikoli pojasnjen
Morilec aretiran?
Finančni komisar pa le ni pozabil svojega srečanja v gozdičku in je vedno mislil, kje bi berača izsledil. V soboto dopoldne je prav slučajno opazil stopiti iz pisarne pivovarne Union na Celovški cesti berača, r katerem je takoj spoznal onega ki ga je na usodni dan srečal
pot »copernika« Franca Zdešarja zaključena, skrivnostni zločin nad Severjevo pa pojasnjen.
NAJBOLJ UGODNO
nudi lesenska In zimska oblačila
J. M \ CEK
specialna konfekcija za gospode in deco Aleksandrova cesta 12
★ Potres. V nedeljo, 4. nov. se je v Brežicah ob Savi ob tri četrt na 11 čutil lahen potresni sunek. Trajal je 2 sekundi, škode ni napravil nobene.
-Ar Nesreča pri prevažanju lesa. V soboto dopoldne sta na kolodvoru v Litiji Ivan Povše iz Šmartnega in njegova sestra Ana razkladala smrekove drogove. Pri tem delu je en drog padel na Ano in ji zdrobil nogo. Ponesrečeno so takoj z ravno došlim vlakom odpeljali v bolnico.
•k Oj ta presladki saharin. Nedavno smo čitali, da ga je bilo na dražbi pri Upravi državnih monopolov prodanega 5500 kg saharina in neprestano skrbe tihotapci, da ga nam ne bi zmanjkalo. Ne strašijo jih niti dolge zaporne ali visoke denarne kazni. Za 7.80 kg se je n. pr. nedavno naložilo skupno 173.196 denarjev globe. Dasiravno se vse to zve, vendar je lep zaslužek tako mikaven, da kazni ne ostrašijo. Dne 30. oktobra 1928 ob 12, torej pri belem dnevu, je zalotila finančna patrulja iz oddelka Sv. Duh na Ojstrem vrhu prav v bližini f-'"7niške posts-V Fala F.lizabeto Menhart in Margareto Kotnik iz Vurmata pri Selnici ob Dravi, ko sta prenašali 17.4 kg tihotapskega saharina in 300 knjižic tihotapskega cigaretnega papirja. Patrulja je blago zaplenila, tihotapki pa aretirala in oddala v zapore. S tem ni le izvršila svoje dolžnosti, temveč marsikoga obvarovala občutne kazni, kajti kazniv ni le oni, ki saharin utihotaplja, nego tudi oni, ki ga dalje razpečava ali uporablja. Radi tega svarimo naše čitatelje, naj vsakogar, ki jim to robo ponuja v nakup, odločno zavrnejo, da se obvarujejo kazni.
•k Utonila v Kolpi. Služkinja Marija De-janovič iz vasi Doluše pri Karlovcu se je vozila v čolnu preko Kolpe. Veslala pa je tako nespretno, da se je čoln prevrnil in je dekle padlo v vodo ter utonilo.
■k Medvedi v okolici Plitvičkih jezer. Potniki, ki so prišli s Plitvičkih jezer, pripovedujejo, da je tam neki kmet ubil medveda, težkega 280 kg. V velebitskem pogorju so se medvedi zelo razmnožili, ljudje so seveda v strahu, če jih vodi pot skozi gozd. To je po-
sebno neugodno za turiste, ki posečajo te kraje.
■k Smrten skok iz tretjega nadstropja. Na
Sušaku je predvčerajšnjim neka Albina Prane skočila iz tretjega nadstropja hiše in bila takoj mrtva.
■k Huda nesreča sprevodnika. Predvčerajšnjim ob pol 10. uri zvečer ke je na Sušaku ob priliki odhoda brzovlaka proti Zagrebu pripetila huda nesreča. Ko je vlak že pričel odhajati, se je hotel sprevodnik Josip Maroš iz Zagreba povzpeti nanj. Pri tem je pa omahnil ter padel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi pod kolena. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar pa ni upanja, da bi mu rešili življenje.
*	Po nesreči ubil otroka. Marko Vujičič iz Seničaka pri Karlovcu je streljal te dni iz puške v steno. Krogla se je od zida odbila in zadela v glavo 4-letnega dečka Dušana Vujičiča, ki je v bolnišnici podlegel poškodbi.
•k Znani zagrebški atlet Barta je hotel izvajati v Zagrebu svojo slovito produkcijo, da bi ga vlekli dve letali narazen, ne da bi ga raztrgali. Zrakoplovno poveljstvo v Zagrebu je Barti to produkcijo prepovedalo.
k- Smrt — konec staremu sovraštvo. V novi Gradiški v Slavoniji se je te dni pripetil uboj, ki je po svojem značaju vzbudil v prebivalcih mesta čustvo groze. Kmetska fan*? Ivan Gjuri-škovič in Ivan Dugovič sta živeb že dalj časa v medsebojnem smrtnem sovraštvu. Dugovič je bil znan nasilnež in pretepač. Ko sta se sedaj srečala , jc Dugovič z revolverjem prisilil Gjuri-škoviča, naj gre z njim, spotoma pn je še vr krat ustrelil v zrak. Gjuriškovič sc je ustrašil za lastno življenje in je na potu iztrgal nekemu kmetu sekiro ter z enim samim udarcem preklal svojemu sovražniku črepinjo.
*	Smrtna nesreča pri nalaganju konoplje. V Apatinu se je te dni pripetila pri nalaganju konoplje smrtna nesreča. Delavca Gjorgja Bran-da so pritisnile bale konoplje z vso silo ob železno ograjo, da je ta že črez nekaj minut umrl.
+ Roparska nadloga v Vojvodini. Blizu Som bora izvršuje večje zločine že skoro dva meseca neka roparska tolpa, ne da bi se oblastem
★	»PETI VENČEK SLOVENSKIH NARODNIH PESMI«. Za mešani in moški oziroma ženski zbor, zložil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 16 dinarjev. — Naši zbori bodo radi segali po tem venčku, posebno šibkejši, ker so pesmi prirejene v lahkem slogu hi lahki harmoni-zaciji, da jih bo z lahkoto, a vendar z efektom izvajal najšibkejši zbor.
★	PLAŠČE ZA DAME IN OTROKE Vam nudi najceneje I. Tomšič, Sv. Petra cesta 39.
•k PVŠKARNA KAISER SE JE PRESELILA na Kongresni trg št. 9 v poslopje Kina Matice, desni lokal.
★	POTRTIM, ONEMOGLIM, Z.4 DELO NESPOSOBNIM da naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša telesno in duševno delazmožnost. Vodilni klinilci dokazujejo, da je »F r a n z- J o s e f« voda ludi za duševne delavce, nervozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
★	KRASNA IZBIRA BLUZ, otroških obleke po nizki ceni, Krištofič-Bučar, Stari trg 9._
s&om srs.
Na Čatežu je bil preteklo nedeljo zelo dobro obiskan shod in se jc vršil v najlepšem redu. Obširno sta poročala o političnih in gospodarskih zadevah narodni poslanec g. dr. Kulovec in oblastni poslanec g. Pevec.
Damske plašče
po meri, kroji v velemestni izdelavi, iz modernega blaga. Atelje DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Ljubljana
Sočna služba lekarn
Drevi imata nočno službo Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
0 Katehetski zbor v sredo, dne 7. nov., ob petih popoldne — more rešiti zelo važna vprašanja o novih Zgodbah sv. pisma za osnovne šole. Načelstvo Kateh. društva prosi, da pridejo pomagat zlasti katehetje osnovnih šol.
0 Umrla je v nedeljo gdč. Fini Klemenčič. Pogreb bo danes ob pol treh popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. — Umrl je včeraj popoldne gospod Ivan Seršen, dolgoletni poslovodja čevljarske tvrdke Horvat, po daljšem bo-lehanju. Pogreb se vrši danes ob 4 iz deželne bolnice.
© Razširjenje ljubljanskega tramvaja in hišni posestniki. Proti nameravanemu razširjenju ljubljanskega tramvaja je več hišnih posestnikov in drugih davkoplačevalcev izrazilo tehtne pomisleke v tem smislu, da so nekatere ulice za novo progo preozke, da bi bil ta promet oviran in bi s tem trpelo dotično trgov3tvo. Da bi se te ulice v doglednem času razširile, pa je z ozirom na prevelika bremena popolnoma izključeno. Na drugi strani pa je več posestnikov odločnega mnenja, da se mora novi tramvaj izpeljati po drugih cestah in ulicah in s tem ljubljanskemu prebivalstvu dati bližje zveze s cestno železnico. Treba je gledati pri razširitvi, da se čim večji del Ljubljane pritegne v novo omrežje in se šeie petem naravno razširi do Viča. Da prizadeti
posestniki v tem oziru morejo podati svoja mnenja in da pride končno do sporazuma v tem važnem vprašanju, sklicuje Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vse ljubljanske in tudi viške hišne posestnike na sestanek, ki se bo vršil v petek, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v »Zeleni dvorani« hotela Union. Obenem se bo takrat razpravljalo tudi o nameravani razširitvi Dunajske ceste in prelaza ob državni železnici. K obilni udeležbi radi važnosti vabi odbor. Povabljen je tudi občinski svet ljubljanski.
O Skesan tat kolesa. Ako bo bral to poročilo kak izkušen tat koles, bo gotovo dejal: »Na, kaj takega pa še ne; to je radi tega, ker se nepokli-canci silijo v naš težki stan kolesnih tatova Tak neizkušen tat koles je bil zidarski vajenec Alojz H. V soboto je prišel na delo na zgradbo nove palače Vzajemne zavarovalnice. Bil je dež in dela ni bilo. Njegov starejši tovariš, neki F. ga je povabil v bližnjo restavracijo, kjer sta izpila pol litra *Flo-rijana.. Vsa težka sta nato odkorakala proti Taboru, kjer je P. opozoril fanta: >Vidiš, Lojze, tiste kolo pred štacuno bi bilo dobro suniti!« Lojze je kolo res csunib, se vsedel nanj in odpeljal proti domu, nekje blizu Domžal. Tu ga je gospodar že čakal in ga vprašal, kje je kolo dobil. Fant je gospodarju povedal vse po resnici, ta pa mu je ukazal, naj se takoj vsede na kolo in ga pelje vrnit lastniku. Fant je ubogal in se šel sam prijavit na policijo. Sovedal je, da je bil tako pijan, da sploh ni vedel kaj dela. Lojze H. je bil dosedaj oo&ten ter mu bodo njegov kes gotovo šteli "-iniji v dobro.
Zoper jalovost krav ir«
ter pri sramničnem vnetju učinku zanesljivo povsod priznane Busolin svečice. Ne pu^r te v zgubo krav, ki se ne oteletijo! Škatlja z 12 sve-čicami in natančnim živinozdravniškim navodilom 30 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri »Angelju varhu« na Vrhniki.
Maribor
□	Prvi prosvetni večer bo v četrtek 8. t ia ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava mešč. šolski učitelj Kos o Radiju. Pridite!
□	Izobraževalni tečaji v Mariboru. Prosvetni odsek Delavske zbornice v Mariboru bo novembra t. 1. otvoril izobraževalne tečaje za delavce, delavke in nameščence in sicer brezplačno. Poučevali se bodo po želji udeležencev jeziki, kakor slovenščina, nemščina, srbohrvatski in drugi predmeti, kakor zgodovina, zemljepis, fizika, matematika, narodno gospodarstvo, risanje in drugo. Treba je vsaj 15 do 20 udeležencev. Vsi, ki se hočejo udeležiti teh tečajev, naj se javijo pri tajniku ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru (palača Pokojninskega zavoda) ali pa pri profesorju g. Favaju (gimnazija), eventuelno tudi z dopisnico z natančnim naslovom. Javiti se je treba do 15. novembra 1928.
Un,rl Je v. Kamnici pri Mariboru zvest so-mišljenik naše stranke Josip Krumpak, znan kot voznik - podjetnik daleč v mariborski okolici. Zadela ga je v četrtek kap v gozdu pri delu. Zapeljali so se živega domu, kjer pa je kmalu izdihnil v krogu svoje družine.
□	Obiskovalci mariborskih pokopališč so dobrotno dovolili štetje in sicer na mestnem ooko-palisču 696 oseb, ki so darovali 1032 Din, na po-breskem pokopališču je pa 1300 oseb darovalo lolO Din, 1 č. kr. in 2 šilinga. Društvo za oodporo revnih učencev se srčno zahvaljuje za blagodušne darove in prosi za prihodnje leto zanimanje vseh obiskovalcev, četudi z najmanjšim prispevkom.
□	Poročili so se v zadnj. času: Ciril Kocmur, odv. kandidat z gdč. Antonijo Istiničevo. zasebno uradnico; Ivan Babič, bančni uradnik z gdč. Reziko Škrablovo, trgovčevo hčerko; Franc Kolman, fotograf z Amalijo Rotnerjevo, šiviljo; Josip Breznik, zidar z Genovefo Ferkovo, delavko; Miroslav Petek, krojaški pomočnik z Ano Letičevo, delavko ter Alojzij Celcer, delavec z Marijo Cepcevo, služkinjo.
□	Do krvi sta se stepla v neki gostilni v spodnjem delu Koroške ceste neki kino-operater ter neki ključavničarski pomočnik. Obmetavala sta se s krožniki, nato pa se še malo spoprijela, obdelujoč se s pestmi. Razbila sta precej inventarja, ki ga bosta morala sedaj plačati. Oba sta na koncu dramatične scene morala iskati pomoči na rešilni postaji. Tudi ne vesta pravzaprav, zakaj sta se neki 7,lasala_ in spoprijela.
□	Čebule za 1200 Din sta nakradla neki Janez I. iz Spuhlja in pa njegov »prijatelj« Janez II. pri nekem posestniku pri Ptuju. Janeza 1. je mariborska policija sedaj iztaknila ter ga zaprla. Razen tega je obojica napadla s kamenjem avlo g. F. iz Maribora ter razbila šipe.
□	Zgodba o natrkanom kočijnžu in muhastem konju. Kočijaž France se je pred neko gostilno na Vodnikovem trgu guncnl okoli svoje enovprežne kočije Pa pride mimo hudomušnež ter povzroči, da se konj splaši in zdirja proti Glavnemu trgu. Konja ustavijo in gn pripeljejo nazaj. France pa je bil tnalo nalrkan; bogsigavedi kako se je zgodilo — konj se je ponovno splašil in zdirjal v smeri Ko-
Pridai
Prid® j «1
•9 Kralj kraljev
Bilo je to pred dvatisoč leti ... V zemlji mrtvega morja, v zemlji čudežev — živel je za Saša Ben-Hura veliki prerok Kralj kraljev, katerega delo živi večno, a njega modrost je zakon milijonov živih in mrtvih.
Pride v kino „Dsfor"
roške ceste. Zopet so ga privedli nazaj. Dirka se je ponovila še enkrat, dokler niso odvedli konja v ueki hlev na Vodnikovem trgu.
□	Pobalinstvo. V nedeljo zvečer ob pol 20. je neznan zločinec vrgel baterijo žepne svetilke v zaprto okno hiše Krekova ulica 5 v prvgin nadstropju. Razbil je s tem dve šipi ter povzročil ta-mošnji revni stranki občutno škodo. K sreči stoji v isti sobi postelj v ozadju, drugače bi se zgodila labko s padajočimi drobci šipe večja nesreča. Naša mladež je res tako posurovela, da je naravnost sramotno. Krivi so seveda te slabe vzgoje starisi, ki v svoji preveliki ljubezni vsak korak svojih otrok odobravajo, mesto da bi istega odpravili in strogo kaznovali.
□	ŽIVINOZDRAVNIK IVAN SOSTARIČ vljudno naznanja cenj. obtmstvu preselitev iz Maistrove 6 v Kosarjevo 42 (nove vile).
Celje
j& Rappalska žalna manifestacija. Podružnica Jugoslovanske matice priredi v soboto, dne 10. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu rappalsko žalno manifestacijo s sodelovanjem vseh celjskih združenih pevskih zborov, z nastopom mladine v igri s petjem, spominskim govorom, godbenimi točkami itd. Naslednji dan je prodaja znakov in brošur po mestu.
JSr Vsem celjskim pevcem! Podružnica Jugoslovanske matice v Celju vabi sporazumno z zastopniki vseh celjskih društev, vse pevce moških zborov, da se udeleže skupne vaje v torek in četrtek, t. j. 6. in 8. novembra t. 1. ob 8. zvečer v društveni sobi »Oljke« v 1. nadstr. Celjskega doma.
j& »Gejša« na celjskem odru. Kot tretje gostovanje mariborskega gledališča se vprizori v sredo, 14. novembra klasična opereta »Gejša«. Ker pride k tej predstavi ogromen aparat (vsi solisti, zbor in orkester), so tudi stroški temu odgovarjajoči. Zato veljajo za to predstavo dvojne dramske cene.
J3 Imenovanje pri celjski borzi dela. Kakor smo svoj čas poročali, je centralni odbor v Belgradu ukinil podružnico Javne borze dela v Celju ter jo spremenil v ekspozituro, ki je neposredno podrejena Javni borzi dela v Ljubljani. Upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani je sedaj imenoval za nadzornika te ekspoziture dosedanjega predsednika ravnateljstva g. Ivo Peršuha.
JSr Reduciran uradnik. In sicer je to brezposelni 1. R., rojen leta 1908. v Slovenskih goricah, kateri je bil od države poslan — tako je izjavil — da kontrolira, kje imajo šmarnieo nasajeno. Zahteval je tudi takso od strank po 5 Din, po 5 Din za »trink-gelt« ter po 10 Din za državo. R. je močan fant ter so se ga ženske bale, ko se je pojavil v Kaplji pri Vojniku ter kontroliral, kje je nasajena šmarnica. Tega državnega uradnika je reduciral na dopustu se nahajajočT orožnik Anton Vinder iz orožniške postaje Mala Nedelja, katera ga je prignala na orož-niško postajo v Vojnik, odkoder je bil izpuščen radi odpravnine oziroma penzije državnemu pravdništvu. v Celju, kjer čaka na zasluženi pokoj.
»opisi
Moste pri Ljubljani
Žalost v liberalnem Izraelu. Razvcljavljenje komunistične liste je naše liberalce tako zabolelo, da so zajokali v >Jutru« na ves glas, zakaj lepi načrt, ki so ga bili naredili, je zdaj razdrt in ba-tine, ki se bodo na volivni dan delile, bodo morali nositi sami.
Liberalci, komunisti in samostojneži s Po-savja so bili naredili načrt za volitve in pakt za po volitvah, v katerem so določili tako: Župan bo nosilec liberalne liste Miha Kosec, prvi svetovalce Nace Dolničar, naslednji štirje svetovalci naj bi bili komunisti. Zdaj pa tako ne more biti in ker vsi delavci ni90 tako nespametni, da bi volili liberalce, Koeec ne bo župan, niti Dolničar podžupan. Odtod prihaja liberalni stok in jok in hinavsko pomilovanje komunistov, ki so ob kandidatno listo in žalovanje za neštevilnimi blagri, ki bi se bili razlili po volitvah preko naše občine.
Poživljajo tudi delavstvo, da naj v znak protesta voli liberalno listo.
Verjamemo, da pojde voditelj marksistov volit liberalce, toda kar je pravih delavcev, nikdar liberalcev volili ne bodo. Liberalci so bili že od nekdaj nasprotniki vseh ljudskih pravic in delavskih teženj, zastopniki priviligirancev, nasprotniki splošne in enako volivne pravice za državni zbor, deželne zbore in občine. Kar se je doseglo prt nas v tem, je bilo vse delo SLS, ki je morala liberalne privilegije v najhujšem boju streti. Skoraj vsa podjetja, ki zaposlujejo kaj delavcev, so v rokah liberalnih kapitalistov, ki so se na vse načine upirali. Ti so trdovratno nasprotovali vsem socijalnim na-redbam v prid delavcev in kadar je bilo mogoče kaj pokvariti, takrat so hitro pritekli, da so vzeli delavcem tisto, kar so jim priborili drugi. Delavstvo ve, kaj je naredila SLS in kaj so delali liberalci in koliko so vredne obljube ljudi, ki ne poznajo delavskih potreb ln nimajo smisla za revščino drugih.
In takega duha so tudi naši liberalci, saj so Vri od tiste krvi!
Zavedni, izobražen! delavci jim ne bodo dali kroglic, temveč bodo tiščali v Koscovo in Dolničar jevo skrinjico figo. Tako bo najbolj pravi
Ježica pri Ljubljani
Nedeljska slavnost 10-letnioe osvobojenja se je prav lepo izvršila. Slovesne službe božje so se poleg občinskega odbora krajnega šolskega svela. Orlov in gasilcev v kroju udeležili tudi mnogi drugi fa-rani, ki so docela napolnili farno cerkev. Po sv. maši je v društvenem domu vršilo lepo uspelo zborovanje, katero je bilo enako kot cerkvena slovesnost obilno obiskano od istih zastopstev in ostalega občinstva. šolska mladina je oskrbela par primernih deklamacij in za konec zapela tudi »Bože pravde«. Pomen osvobojenja je očrtal g. dr. Bizjak. Popoldne se je pa v isti dvorani vršila skrbno priprkvljena in dostojno izvedena akademij«, ki lahko služi kot dokaz resničnega umevanja naših katoliških društev za take zgodovinske obletnice, ki se jih pa naše »nacionalne« in »napredne« organizacije »načelno« ne marajo udeleževati. Občinstvo ie dvorano docela zasedlo, sodelujoči pa & v res pestrih točkah nudili ob'.'o zdravega užitka. Akademije se je udeležil tudi občinski odbor z županom Severjein ua čelu.
Jubilej. Gospod F. Sitar, dolgoletni naš pristaž in naročnik naših listov je včeraj praznoval 30-let-nico svoje poroke, obenem pa je preteklo tudi 34 let, kar deluje v splošno zadovoljstvo občanov kot občinski odbornik naše občine. Našemu zavednemu somišljeniku ob tej priliki čestita tudi »Slovenec«.
Št. Jernej na Dolenjskem
Nagla smrt. Dne 2. novembra je umrl zadet od kapi Janez Tratnik iz St. Jerneja. Zjutraj je bil še pri sv. maši.
Premestitev iendarmarijske postaje. S 1. novembrom se je premestila žandarmarijska postaja iz Št. Jerneja v Dol. Brezovico pri Št. Jerneju.
V Gorjance na pašo so gnali prejšnji teden posestniki iz Orehovice svinje. Ker je letos izredno veliko želoda, obeta biti paša dobra. Prav bi bilo, da bi pašniki prišli malo bolj v poštev. Gorjanci so kot nalašč za to prav primerni. Morda bi oblastni odbor, ki tudi planšarstvo vneto pospešuje, dal kake nasvete.
Vsa pokopališča — imamo jih pet. v fari — so bila za Vse svete lepo okrašena1. Vreme je bilo izredno lepo in toplo, zato tudi obisk rajnih na grobovih velikanski. Po procesiji je godba igrala žalost inke.
Trbovlje
Nesrečna družina. Družini Čaterjevi so samo v letošnjem letu pomrli na jetiki trije sinovi in ena hčerki. Peti otrok se je pa pred leti ubil v jami pri delu.
Prva opereta »Gozdna kraljica« je lepo uspela. Dvorana je bila nabito polna in so igralci želi burno odobravanje. Na željo občinstva se bo opereta ponovila 11. novembra t. 1.
Petje. Ponovno opozarjamo ljubitelje petja in glasbe, da se v sredo dne 7. t. m. ob četrt na 8 gotovo udeleže pevske vaje. Poučeval bo strokovnjak.
EIPTON-ČAJ
Najbolisl iz najboljših svetovnih čajevih plantaž
Slovenci v Italiji
Trpljenje konfiniraneev.
Italijani gredo v svoji politični strasti proti našim rojakom preko vseh meja človečanstva. Vsi smo se zgražali nad njihovo brezvestnostjo, da so našega odličnega Slovenca drja Dorčeta Sardoča brez vsake stvarne jKidlage, ne da bi mu mogli le malenkostno kaznjivo dejanje dokazati, koniinirali na otok Lipari, kjer bo moral ostati kot jetnik 5 let, če ne bo jsoprej podlegel trpljenju. Zraven tega ga je te dni zadel hud udarec: njegova mati, gospa Marija Sardoč, ie umrla, ne da bi imela tolažbo, da bi pred smrtio videla svojega sina odkar so ga Italijani po nedolžnem zaprli. Bolehala je že davno. Da bi se njeno stanje vsled žalosti ne poslabšalo, so ji na najrazličnejše načine prikrivali sinovo usodo. Do zadnjega je bila prepričana, da živi v inozemstvu. Hrepenenje po sinu ji je zagrenilo jx)sled-nje dneve življenja. Bog pravični, k tebi vpijejo solze naših trpečih slovenskih mater! Dobra slo: venski mati, počivaj v miru! S težko prizadetimi sorodniki sočustvujemo vsi Slovenci.
m
Kolonizacija Primorske. Goriški prefekt jc razposlal svojim podeštatom Mussobnijevo
vuJuije ivrtu in
Gospodarstvo
Izboljšan e naše trg. bilance
Po objavljenih podatkih je znašal v mesecu septembru t. 1. naš uvoz 128.000 ton v vrednosti /lji.J milj. Din (v septembru lani 123.000 ton za b95.2 milj., v avgustu 1.1. 125.000 ton za 645.4 milj.). Napram lanskemu letu je naš uvoz narastel za <t.a/o po količini, po vrednosti pa za 2.7%.
Najvažnejši predmeti, katere smo uvažal i v septembru t. 1., so bili) v milj. Din, v oklepajih podatki m avgusi): bombažne tkanine 79.5 (67.0), volnene tkanine 50.8 (43.7), bombažno predivo 40 8, tracnios, žel. malerijal, mostovi itd. 39.0 (32.1). stroji in aparati 36.7 (39.3)), kava 26.5 (16.4), razni predmeti iz jekla 25.5 (26.7), kože. 20.3 (13.7), premog 15.2 (12 4), svielne in polsvilene tkanine 13.4 (6.o), elektrotehnični predmeti 13.3 (12.6), prevozna sredstva 11.9 (10.8), riž oluščen 11.5 (13.6), volneno predivo 10.9 (10.3) itd. Skupno je znašal naš uvoz v prvih 9. mes letos 1,103.000 ton v vrednosti 5801.1 milj Din (lani 927.000 ton za 5237.9 milj. Din). Istočasno je znašal ves naš izvoz 3,346.000 ton v vrednosti 4506.9 milj. Din (lani 3,203.000 ton za 4603.4 milj Din). Pasivnost naše trgovinske bilance znaša 1234.2 milj. Din napram 634.5 milj. Din v isti dobi lanskega leta.
V tekočem letu se je naša zunanja trgovina razvijala sledeče:
Uvoz	Izvoz
tis. ton milj. Din tis. ton milj. Din
1927 povp.	111	607.2	354	533.4
1928 januar	82	591.9	312	430.4
februar	8(5	621.7	295	439.0
marec	118	701.1	364	503.2
april	130	657.5	368	428 5
maj	161	659.5	332	431.7
junij	136	590.8	378	454.3
julij	138	619.5	405	493.8
avgust	125	645.4	445	693.8
september	128	713.9	447	692.3
okrožnico glede obdelovanja zemlje Namen Mussoiinijeve okrožnice jc. da se vsa zemlja izkoristi in dfi se tako najde v Itnliji prostor.^ za vse'* Italijane, ki so jim potem nc. bo treba več izseljevati Goriški prefekt pa je dal ob tej priliki podeštatom še druga navodila. .Naročil jim je, d a morajo gledati, da se na pre. možciijih velikih posestnikov, ki oddajajo svojo zemljo »na polovico« v najem, naselijo predvsem italijanski bojevniki (bivši vojaki). V smislu prefektovih navodil stu podeštata v Mirnu in »v Bil juh že poklicala k sebi premožnejše kmete in jim zabičala, da morajo zdaj. ko zapadejo najemninske pogodbe, odpovedati zemljo slovenskim kmetom, in jo dati v najem italijanskim bojevnikom. S podobnimi pretnjnmi nastopajo podeštati v Brdih, ki so toliko bolj ogrožena, ker ni tu kolonstvo še odpravljeno in so nekateri posestniki fašisti. Omeniti je treba, cla je od pretenj do dejanj kratek korak, ker se je fašizem postavil na stališče, da mora biti vsaka obrt v »funkciji države«, reci fašizma, in ker je bilo v zadnjem času v Italiji že več posestnikov konfiniranih, ker se niso ravnali po fašistovskili direktivah.
»Romanje« v Rim. Tudi na Primorskem s& vrši živahna agitacija za tokozvano romanje v Rim. Letošnja obletnica fašizma 28. oktobra se proslavi z defiliranjem ogromne množice italijanskih kmetov (okoli 30.000) pred Mussolini-jem. Primorski prefekti se trudijo, da bi spravili čim večje število slovenskih kmetov v Rim, da pokažejo, da je slovenska masa naklonjena Italiji in fašizmu. Uspeli bodo prav lahko: vožnja v Rim je brezplačna — vozni listki se znižajo za 70 od sto, drugih 30 plačajo občine. Poleg tega pripovedujejo razni agenti kmetom, da pojdejo na kmetijsko razstavo.
Nočni izleti šofer a Ceneta
(Izpred sodišča.)
Cene je mlad fant. Miren fant, človek bi mislil: do pet ne bo znal šteti! Pa zna, o pa še kaj drugega tudi zna! Ni še dolgo, kar se je bil izučil za umetnika pri volanu, že je hotel to svojo priučeno umetnost pokazati vsem znanim v domači vasi. Gospodarju, pri katerem je bil v službi, je ponoči iz garaže »sunil« lep avto in že je bil ž njim nekje v ljubljanski okolici. Tam je naložil nekaj svojih znanih, potem pa pognal limuzino v lepo majniško noč. Vozaril je svojo družbico večkrat tako-le ponoči okrog po deželi. Nekajkrat so obiskali Kamnik, Kranj, Gorenjsko — vse v nočnih urah, ko je tako lepo hladno in prijetno, čarobno lepo, kadar sije luna... O Cene ljubi romantiko! Ljubi -tudi dekleta toda nima pri njih sreče, čeravno jih prevaža z avtom po svetu. — Po vsaki taki vožnji je avto spet lepo zapeljal v garažo, dokler ga ni ob neki taki priliki opazil uslužbenec Tomaž. Takrat je bilo konec nočnih obiskov v garaži, pa tudi konec lepih nočnih izletov po mili Gorenjski. fanta so prifili orožniki, toda Cene se je zaril z glavo v seno, kakor se zarije n. pr. noj z. glavo v pesek... In tako se je Cene skril orožnikom, nt pa dobro skril svojih čevljev. Ti so gledali Iz sena in so potem orož«iki fanta povlekli kar sa noge iz luknje. Napravili so potem pri Cenetu tudi hiino preiskavo. Našli so v njegovi delavnici krasnu stvari, bogato zalogo raznih predmetov za avtomobile in biciklje. Cene si je to robo nanosil tekom časa iz gospodarjevega skladižča, ter tako počasi osnoval kar malo trgovino. Prodajal je dobro in poceni. Kolikor se je dalo ugotoviti, j« cene oškodoval gospodarja za 2648 Din. Obsojen je bil na 6 tednov teške ječe. Sodniki so upoštevali da je še mlad, še nikoli kaznovan, starti so pa tudi poravnali vso škodo,
GOSPODARSKA LITERATURA
Dr. Cernetov poslovni koledar za 1929 je izšel v ponedeljek 5. t. m. Poslovni koledar dr. Čemela nima samo dovolj prostora za beležke tekočih poslov v vseh pisarnah, ampak vsebuje podatke o taksah, poštnih pristojbinah in o neposrednih dav-, kih. Nadalje vsebuje koledar seznam vseh odvetnikov in notarjev v Sloveniji in vseh sodišč v .državi. Koledar vsebuje tudi najvažnejše podatke o našem gospodarstvu od 1918—1928 (vrednost denarja, izvoz, uvoz, stanje Nar banke, proračun, teičaj vojne škode in indeks cen). Koledar bo dobro služil vsem poslovnim ljudem: trgovcem, industrij-cem, zlasti pa obrtnikom, nadalje odvetnikom, notarjem, sploh vsem, ki imajo pisarne. Koledar, ki stane trdo vezan 30 Din, s poštnino Din 2.50 več, in obsega celih 181 strani, priporočamo. Naroča se pri dr. Ivan Cerne, Miklošičeva cesta 6-1.
Poročilo o kongresu gospodarskih zbornic v Belgradu 1928. Belgrajska trgovska zbornica je kakor za prejšnja leta izdala tudi letos tiskano poročilo o 6. rednem kongresu gosp. zbornic in organizacij, ki se je vršil 8. in 9. sept. t. 1. v Belgradu. Poročijo je stenografski zapisnik teh zborovanj in vsebuje tudi vse resolucije in podatke o našem izvozu. Istočasno smo prejeli tudi poročilo sklicateljev gosp. kongresa o rezultatih dosedanjih 5 (1923—1927) rednih kongresov naših gosp. zbornic in organizacij. To poročilo, o kalerem smo svoj čas poročali, je bilo podano na letošnjem kongresu.
Trgovski koledar 1929. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani je že izdalo svoj »Trgovski koledar 1929f, ki je s tem doživel že svoj 15. letnik. Uredil ga je Frau Zelenik. Njegova vsebina je prav pestra in vsebuje zlasti zanimive in važne podatke za trgovce in obrtnike in njih uslužbence (n. pr. zakon o neposrednih davkih, o borznem razsodišču, o pokojn. zavarovanju, najrazličnejše računske tabele itd.). Koledar vsem priporočamo. Cena 15 Din.
KONKURZl IN LIKVIDACIJE
Statistika konkurzov v oktobru 1928. Po podatkih »Jugosl. društva za zaščito upnikov je bilo v mesecu oktobru t. 1. razglašenih 66 konkurzov (v sepiembru 68, v oktobru lani 84). Skupno je v prvih 10. mes. t. 1. znašalo število konkurzov 739 napram 909 v istem razdobju lani. Število konkurzov v vseh pokrajinah pada, iz česar se da sklepati na izboljšanje gospodarskega položaja. Po pokrajinah je bilo konkurzov v prvih 10 mesecih (lani): Slovenija in Dalmacija 71 (92), Srbija 531 (608), Hrvatska 67 (104), Bosna 16 (29), Vojvodina 54 (76); najbolj je padlo število konkurzov v Bosni za 44.8% in v Hrvatski za 35.6%.
Odprava konkurza: Lina (Draga) Vrečko, trgovka v Celju (ker je vsa masa razdeljena).
Likvidacija: »Vrt« Džamonja in drugovi, d. z a z v Mariboru.
Donos trošarin in taks je znašal od 1. aprila do 30. seplembra t. 1. 400.1 milj. Din (proračun za to dobo 406.5 milj., lani v tej dobi 356.7). Takse pa so dale 528.6 milj. Din (proračun 627.6 milj., lani v istem razdobju 512.0 milj. Din).
Promet bel grajske borze je znašal v pret. tednu: devize 43.5 milj. (prejšnji teden 38 85), vojna škoda 8.5 (15.6), ostali papirji 0.5 (0.9), skupaj efekti 9.0 (16.5).
5. novembra 1928.
DENAR
Devizni promet je bil danes znaten, zlasti v devizah Curih, London in Praga. Privatno blago je bilo zaključeno samo v devizt Newvork (okrog četrt milj. Din), vse ostale devize pa je dala Narodna banka. Med tečajt se je učvrstil edino Trst (v tej devizl nt bilo privatnega blaga kakor običajno, pa8 pa je krila potrebo Narodna banka.
Zagreb. Berlin 1855.25—1358.25, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 799.59 802.59, London 275.78 do 276.18, Newyork 56.79-56.99, Pariz 221.45—22345, Praga 168.87—169.17, Trat 297.34-299.84.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
5. novembra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 2. XI.
Amsterdam	_	2284.50		
Berlin	1355.25	1358.25	1356.75	_
Bruselj	—	791.46	j	1
Budimpešta	—	993.04		
Curih	1094-10.	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	799.59	802.59	801.09	801.09
London	277.78	276.58	276.18	276.18
Newyork	56.85	57.C5	56.95	56,95
Pariz	—	222.52	_	222.48
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	297.27	299.27	298.27	298,-
135 47**1^7 A?,s,t.erda!" 228.65-228.75, Berlin I™. Jrldo '7' Budimpešta 991.54—994.54 Curih
2^5 78 l «^10N °UmJ ^99.54—802.59, London hI ooV^ o58' Newyork 56.84-57.04, Pariz 221.52 do 228.52, Praga 168.37-169.17, Trst 297.05-299 OH Bukarešta 34.75—35.25.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.76, Budimpešta 90.52, Bnkarest 3.135, Dunaj 73 06 London
Irst 27.21, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 83.90 92fin p!" -	^ London 92.52 do
Curih 367 40—367.6(X	^^ 19 °5-19-06-
Dunaj. Devize: Belgrad 12.49. _ V a 1 u -t e : dinar 12.435.
VREDNOSTNI PAPIRJI
19» Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den Prastedrona 920 den., Kred. zavod 175 den, Vevče 110 den., Ruše 200-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
400	voina Sk0f,a ar" 48150 <1«
I \<nas® 431-432, termini: 12. 438-439, 2. 414 do 417; 7% inv. pos. 85.75-86, agrari 53.25-53.75 - Bajičm pap.: Union 56.50-57, Pol (o 17.50-18.5o! Hrv 66, Kred. So-87, Jugo 88.50-90, Li. Kr 127 Medjun. 57.50, Prašted. 920-925, Srpska 151-152,' Zem 133-140, Obrt. 38-39, Kat. 35. - Ind. pap.'
im irej" n200"20?; SUvonia 5.50—6.50, SlaVeks 100—103, Danica 150-153, Drava 500-580, Šeče-rana 475-485, Osj. ljev. 185-210, Brog. vag. 73
TVh ! 170-1 S I?i8 21-24, Hagusea 490-500, Tibov je 470-490, Vevče 110-112, Nar. šum. 20, Piv. Sar. 280, Mlin 14.50, Oceania 250-300
Belgrad. Narodna banka 7050, voina odškodnina 430-432, 7% invest. posoj. 86. agrari 53
Dunaj. Pod.-sav.-jadr. 84.25, Živno 127.70, Al-pine 44.4o, Le.vkam 9.40, Trbovlje 59.25, Kranjska mdustr. 37.15, Guttmann 24.50, Mundus 184.
Les
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 4 vagoni plohov. Tendenca je neizpremenjena.
Žito
Danes je položaj mirnejši. Cena za pšenico je nekoliko popustila in se dobi, v kolikor je kaj blaga na ponudbo, baška pšenica po 250—252.50 nald. post. Laplatska koruza je neizpremenjena, pac pa je zopet za spoznanje nazadovala cena medjimurski inzulanki, času primerno suhi. Vendar ta hlap še ne kouvenira za ozemlje bivše Kranjske.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov p, dob. prompt. plač 30 dni): pšenica bač 78 - 80 kg 2% 302.50-305. nov. 307.50-310, dec. 312.50-315 januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430-435, rž 73-74 kg 295-297.50, oves bač. 295-300, koruza času primerno suha 365.50—370 nmp-riška 315.50—320, ajda domaČa 300-305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50 -317.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremeujemi.
Novi Sad. Pšenica bč. in sr. 245—247.50, bn 242.50—245; oves bč., slav. 250—255; koruza bč nova 257.50-262.50, 3.-4. 287.50-292.50; ječmen bč. 242.50—245; moka Og 355—365, šlev. 2 335 do 345, štev. 5. 315—325, štev. 6. 270—280, štev. 7 255 do 265, štev. 8. 205—215; otrobi bč. 182.50—187.50, sr. 180—185. — Tendenca: j)romet: 12 vagonov pšenice, 37 vagonov koruze, 3 vagone ječmena, 12 vogonov moke, skupaj 65 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: medla. Pšenica: marec 26.96-26.92, zaklj. 26.90-26.92, maj 27.56 do 27.54, zaklj. 27.54-27.58; rž marec 25.24-25 16 zaklj. 25.14-25.16, maj 25.54-25.80, zaklj. 25.46 do 2o.48; koruza maj 29.36-28.34, zaklj. 29.34 do 29.36, julij 29.66-29.60.
Hmelj
Anglija kupuje hmelj v Savinjski dolini. V »Saazer Hopfen- und Brauer Zeitung« čitamo, da je »Hmeljarsko društvo za Slovenijo« brzojavno sporočilo, da je bilo v Savinjski dolini kupljeno za Anglijo 10.000 car. stotov letošnjega hmelja. Ostanke, ki so še v skladišču, cenijo na 3000 navadnih stotov, torej le še 6 odstotkov vsega pridelka. Tudi na Poljskem so bile za Anglijo kupljene večje količine. To je po letih prvikrat, da se za Anglijo na kontinentu kupujejo večje količine
Žalec, ČSR. 2. nov. Povpraševanje na deželi je stalno in se je nakupilo zopet več tisoč stotov. Cene so neizprenienjene kakor tudi tendenca. Tranzitni jugoslovanski hmelj se je trgoval po 650 do 900 Kč neocarinjen.
Nuernberg, 3. nov. V ponedeljek ta teden je bilo nekaj več kupčije, v torek pa je že ponehala in v sredo se je dogodilo, da sploh ni bilo prometa (o tem smo že poročali v četrtek). Razpoloženje ostaja nadalje vedno zelo mirno in tlačeno. Za tranzitni hmelj cene neizprenienjene.
Uvoz jugosl. hmelja v Češkoslovaško. Po uradni »ialisiiki je znašai uvoz hmeija v Češkoslovaško meseca septembra t. L 557 stotov po 50 kg, od tega iz Jugoslavije 191 stoto«

iGDiefo vpvenkh^
Dirka s smrtjo
Aleksander Kerenski, prvi revolucionarni ministrski predsednik v Rusiji, opisuje v pravkar izišlih svojih spominih svoj beg pred boljše viki.
Bilo je v noči od 13. na 14. novembra 1917. Temni, mračni, brezkončni hodniki stare palače, ki jo je sezidal car Pavel I., so bili natlačeno polni ogorčenih ljudskih množic. V ozračju je ležal strah, vršele so najneverjet-nejše vesti. Povsodi se je šepetalo: »Če ko-zaki prostovoljno izroče Kerenskcga, se bodo smeli vrniti v svoje domove ob Donu. Izkušnjama je bila prevelika.
toinobilu ne duha ne sluha. Kaij se jc zgodilo? Šla sva dalje. Kam, nisva vedela.
Tu se nekaj ne ujema,« je rekel moj novi tovariš.
Pojdiva nazaj,« sem odgovoril.
Vrnila sva se. Zopet sva stala pod obokom in se ozirala naokoli. Sedaj so naju začeli opazovati. Zopet sva stopila v palačo; topot skoz: vrata, ki leže prvim nasproti. Ta vrata vodijo naravnost v sobo za stražo. Na uho nama je udaril hrup. Dybenkovi mornarji in Krasnovi koza.ki so drli po stopnicah, da bi me aretirali.
V tem trenutku sva trčila na prijatelja, ki je bil rekel, da čaka ob vratih avtomobil. Čisto mirno nama je prišel nasproti in rekel:
»Bila ije pomota; avtomobil čaka pred mestom ob Egiptovskih vratih.«
Obrnilo sva se zopet in prišla tretjič pod obok ob izhodu. To je bilo preveč. Nasproi ■ nama je šla straža. Toda bil je tudi zvest prijatelj, častnik, ki se je za vse slučaje postavil ob vratih. Ves je bil v obvezah, poln obronkov. Onesvestil se jc straži naravnost v roke. ravno ko je naju hotela ustaviti. Nastala je zmeda, midva sva sc neopažena izgubila. j
Šla sva po mestnih ulicah, pot se je vle- ! kla. Naletela sva na izvoščka in skočila v i voz: Goni!«
Ob Egiptovskih vratih sva že od daleč zagledala avto. Trenotki so se nama zdeli večnost. Slednjič sva bila na mestu. Skočila sva v avto in že smo z blazno brzino drveli po cesti proti Lugi. Šofer, letalec, je izvrstno obvladoval voz, ki je bil prvovrsten izdelek. V vozu so ležale ročne granate — za vsak slučaji.
Par minut po mojem begu se je že začelo
l'oda kam? Kaj se je v tem žc lahko vse v Lugi zgodilo! DospHi smo do hoste, pred njo majhna vasica. Tu smo se ustavili. Cesta do obzorja prazna. S tovarišem sva sc zgubila v goščo, avto jc odpeljal dalje. Oblast je prešla v roke boljševikov.
Letala v boju z rastlinskimi škodljivci
V	Nemčiji uporabljajo letala za škropljenje odnosno posipanje nasadov in gozdov proti škodljivcem. V teku treh let so posuli z »esturmitom« 10.288 ha gozda. Pri tem so porabili 513.805 kg preparata. Junkerjevo letalo tipa ;>W 33« more pri enem samem poletu vzeti s seboj 550 kg preparata in posuti 11 ha površine.
Slab Teli
V	romunski vasi Bellis je tc dni neki Pavel Radu stavil, da sestreli komurkoli z glave klobuk, ne da bi človeku poškodoval en sam las. Stavo so sprejeli in Radu jc dvakrat srečno sestrelil klobuk. Pri tretjem strelu je pa krogla pogodila fanta G. Anastazija v ^lavo in ga težko ranila.
Poštni žig »Zenpelina«
Pismo z gornjim poštnim žigom jc prejela iz Amerike gospa Fani Pogačnik, gostilničarka v Kolodvorski ulici 29. Pismo je bilo oddano v Ameriki 28. oktobra, v Ljubljano jc prišlo 3. novembra; rabilo je torej iz Amerike v Ljubljano 6 dni. Na žigu jc napis: »Prva letalska zračna pošta — grof Zeppelin — Združene države — Nemčija«.

25 let delavskega varstva. Berlinski muzej za delavsko varstvo praznuje letos svojo 25-letnico. Cilj delavskega varstva kaže kip: Vsako zobato kolo bedi pokrito!
Ob 10. so me nenadoma zbudili: ^Kozaški posredovalci z Dybcnkom na čelu!« Glavna zahteva mornarjev jc bila, da se brezpogojno izroči Kerenski. Kozaki so pogoj sprejeli.
Med posvetovanjem, kako uiti, je prišel eden izmed slug in rekel, da pozna podzemski hodnik, ki vodi iz palače; toda pred mrakom ni mogoče preko tega izhoda. Prosil sem svoje spremljevalce, naj se reši vsak, kakor ve in zna. Sam sem pa s poročnikom Winnerjem sklenil, da počakava v zadnji sobi nadaljnjih dogodkov in se v skrajnem slučaiju ustreliva — živa nisva hotela priti boljševikom v roke.
V	tem so se mornarji in kozaki sporazumeli. Zdelo se je, da je vsaka rešitev izključena. Vendar se je zgodil čudež. V sobo sta stopila dva moža, ki ju dotlej nisem nikdar videl — eden vojak, drugi mornar.
»Izgubiti ni minute; oblecite to.«
Podala sta mi mornarski plašč in čepico ter avtomobilska očala. Plašč mi je bil prevelik, čepica premajhna, toda kaj sem hotel?
»Ob vratih palače Vas čaka avtomobil.«
V	spremstvu mornarja sem odšel preko svojih sob skozi zadnja vrata. Tu sta naju srečala dva mornarja, ki sta se brezbrižno menila med seboj. Četverooglati hodnik se je zdel brezkončen. Slednjič sva dospela do stopnic, ki so vodile k izhodu. Tam je že stala kozaška in mornarska straža. Najmanjša bo-ječnost ali drugače sumljivo obnašanje bi naju moglo izdati. Toda telo se je avtomatično pokorilo želji. Šla sva mimo straže. Nič!
Stopila sva pod obok ob izhodu. Moja zunanjost je morala biti smešna. Ozrla sva se naokoli. Zopet nič. Stopila sva na vzvišeno mesto pred palačo. Vse je bilo prazno. O av-
»■»i«,	rji.mm
• J.Aijj -il ul jC .j.Jfj
	i
	| mrjuvi; «fl
_ ' JJ-jiS*' J:
LjJM Mj^il,
Prvi turški listi v latinici. Dne 20. oktobra t. 1. so izšli turški listi po vladni odredbi prvič v latinici. Silni reformator Kemal paša je z eno potezo peresa žrtvoval napredku nove Turčije tisočletno turško arabsko pismo. Naša slika kaže zadnjo izdajo v arabskem pismu in prvo v latinici carigrajskega dnevnika »Cumhuriyet.«
zasledovanje. Kako sem mogel uiti iz palače, niso mogli pojmiti. Zvesti prijatelji v palači so se kazali »ogorčene« nad mojim begom. Posebno moj zvesti šofer se je kar sam ponudil, da vodi zasledovanje. Naložil je zasledovalce v moj lastni avtomobil in udaril za nami. Drugi avtomobili so drveli v drugih smereh. Ko se jc mojemu šoferju zazdelo, da je pravi čas, je poskrbel, da se je spuntal motor. Treba jc bilo popravljati — mi smo pa toliko prehiteli, da nas niso mogli več dohiteti. Seveda nam to ni bilo znano in smo drveli s čimdalje večjo brzino,
Renske jeklarne v Duisburgu, ki so radi mezdnih s
dela
porov z delavci ustavile obrat in izprle do 250.000
V duefi -r tre& vrstaf)
Za ravnopravnost temnopoltih delavcev.
Izvršilni odbor južnoafriške rudarske zveze je sklenil, da se na letnem občnem zboru zveze zavzame za odpravo takoimenovane »barvne ograje« in predlaga, da se sprejmo v organizacijo vsi drugače opravičeni delavci, neglede na pleme.
Roparski umor v Berlinu, Krojaškega mojstra Matijo Kossacka v Berlinu so našli v njegovi trgovini z razklano glavo. Nezmani ropar je odnesel ves denar in mnogo dragocenega blaga.
Dunajske iinance. Dunajski mestni pro račun za 1, 1929. izkazuje 463,853.240 šilingov dohodkov in 493,652.940 šilingov stroškov, primanjkljaj tedaj 29,799.700 šilingov Letošnji primanjkljaj znaša 35,596.880 šilingov.
Dunajska žeja. V mesecih junij, julij in avgust letos so popili na Dunaju 1,709.000 M piva v vrednosti 144 milijonov šilingov.
Lakota na Kitajskem. Letošnja letina na Kitajskem je skoraij popolnoma odpovedala in se jc bati preko zime najtežje lakote.
Tragedija matere s sedmimi otroci. Po-strežnici Leop. Wolflisch na Dunaju jc občina ustavila podporo za petero otrok; dva najstarejša sinova si že sama služita kruh. Ko sta minolo soboto ta dva odšla od doma, sc je vdova z ostalimi petimi otroci zaprla v stanovanje in odprla plin, da bi se zastrupil, z nepreskrbljenimi otroci vred. Ko sta sc starejša sinova vrnila, je bila mati z otroci žc onesveščena, vendar so v bolnici še vsem rc šili življenje.
Etna zopet bljnje; sunki, spremljani s pod zemskim grmenjem, se ponavljajo.
Samoumor miljarderjcvcga nečaka. V Newyorku se je ustrelil nečak miljarderja Vanderbilta — Noel Morris, prišedši od opere »Tannhauscr . V pismu pravi, da Tannhauser
Dirkač F. G. Hicks, najboljši angleški inotocikiisl, ki je v Parizu potolkel vse dosedanje svetovne rekorde in dosegel brzino 174 kilometrov na uro.
ni ime! poguma za samoumor, on pa ima pogum, da se loči iz tega klavrnega življenja.
Palača se ruši. Palača trgovske in obrtne zbornice v Pragi, ki je bila zgrajena 1. 1903., se jc začela rušiti. Razpoke so tolike, da so izpraznili cele dele in cclo zgradbo podprli s tramovijem. Vzrok je v starem temelju, na katerem so zgradili palačo.
Samoumor v Rotschildovi hiši. 741etna vdova in njen sin baron Moser — Rotschild-Deveiga na Dunaju sta se minolo soboto zastrupila z veronalom, ker so jima zarubili pohištvo v stanovanju za kritje menic v znesku 300.000 mark. Gospa Rotschild je umrla, sinu so v bolnici rešili življenje.
Potres v Kaliforniji. Dne 1. t. m. so imeli v Kaliforniji in sosednjih državah precej močan potres. Središče je bilo v Lampocu, kjer je vsled potresa eksplodiral gasometer; vse-učiliško poslopje in nekaj drugih zgradb (e poškodovanih.
Roparji na Ogrskem. V vasi Sarosz so trije roparji napadli vaško gostilno. Gostilničar se je branil s puško, nakar so prihiteli na pomoč orožniki. Roparji so neprestano streljali, potem pa skočili na mimovozeči vlak. Pred prihodnjo postajo, ki je bila telefonično obveščena, so pa zopet poskakali na Ma ter jih še niso izsledili.
17 delavcev je zasulo v kamer lih v Makaltamu v Egiptu. 11 mož so re
Napadi na avtomobile. Na cesti .lburg —Berlin je minolo soboto ponoči neznan zlikovec ustavil zaporedoma dva avtomobila na ta način, da je zagnal proti njima vrečo s ■težkim železjem Oba avtomobila sta se poškodovala. Ropanja jc pregnal tretji avtomobil.
Drage volitve. Uprava ameriške demokratske stranke naznanja, da je prejela doslej za volilno propagando vsega približno pet milijonov dolarjev; izdala pa je doslej štiri milijone dolarjev.
Nova gledališka zgradba se je podrla 3. t. m. ponoči v Parizu. Poslopje je bilo zgrajeno iz cementa in kamenja in je bilo pet nadstropij visoko. Človeških žrtev ni bilo, ker sta bila v še nedovršeni zgradbi samo dva čuvaja, ki sta pravočasno zbežala. Gmotno škoda je ogromna.
Smrtna kazen v Rusiji ostane tudi po novem kazensko-pravdnem redu. Posebne pravice za kmete in delavce se odpravijo tako pri političnih kakor pri navadnih zločinih.
Anarhisti na Japonskem. V Tokiu so zaprli do 1000 oseb, ki so osumljene anarhističnega rovarjenja.
Kapitan Mariano, član Nobilove ekspedicije, ki so mu v Stockholmu odrezali zmrz-nljeno nogo, je toliko okreval, da se je vrnil v Italiio.
Dr. Ludvvig Diirr. glavni konstruktor »Grofa Zep-oelina«.

in $vcc
ipPiiPp
wwmmw//M
•mzvMm,
S
Iz umetniškega življenja v Berlinu
Razstave modernistov.
Kdor pride v Berlin in se hoče seznaniti z modernimi umetniki, in njihovimi deli, naj stopi v vodilno hišo nemške nove umetnosti »Der Sturmc, ki jo lahko označimo kot mednarodno shajališče modernistov. V elegantnih, širnih prostorih ene glavnih berlinskih ulic na Kurluerstendammu si lahko dnevno oglodaš razstavljene slike in baš te dni oznanja napis razstavo »Futuristov, ekspre-sionistov in kubistov«. Vstopimo. A uvodoma le Se to, v lažje razumevanje:
Prvo geslo nove umetnosti je bil futurizem. Futuristi — skupina italijanskih slikarjev — so tvorili prehod od neoimpresionizma k ekspresionizmu. Teoretični vodja te skupine in njen ustanovitelj je italijanski pisatelj F. T. Marinetti, člani skupine pa umrli slikar Umbert Boccioni, Carlo Carsa in Gino Severini. Glavna oznaka luturistov ;je ta, da spreminjajo individuelni doživljaj v tipičnega in predvsem v optičnega.
Pojem ekspresionizem je bil stvorjen kot nasprotje impresijonizmu. Ekspresijonisti ne posnemajo zunanjih utisov, slika jim je organizem, katerega dele sestavljajo barvne oblike. Kompozicija nastane izključno le po umetniško logičnem odnosu do barvne oblike, in vsak gib odtehta nov barvni gib. To ritmično razmerje daje sliki življenje. Najlažje bi označili ekspresionizem,-če rečemo, da je umetniško logično ustvarjanje optičnih tn akustičnih elementov.
Kubizem pa je oznaka iščeta umetniškega hotenja v Franciji, kjer ga je oznanil znani slikar Albert Gleizes, dasi je njega ustanovitelj Španec Picasso.
To pot razstavljajo poleg zastopnikov omenjenih struj še mojster abstraktne umetnosti Kan-dinsky in barvni komponist Mohlzahn, Chagallov učenec in epigon Campendock in Munche. Svetlobno barvne kompozicije, ki bi jih pa preje predpisali kaki predmestni branjevki kot slikarju, razstavlja infantilist Malprecht, Kurt Schwikers pa, ustanovitelj novega umetniškega pokreta »Mereč, ki je le slaba šablonska in absolutno ne idejna kopija dadaizma, je zastopan s 40 listov broječo kolekcijo zadnjih del.
Poleg vsakodnevne razstave prireja »Sturm« stalne umetniške večere, na katerih nastopajo zdaj Angleži, zdaj Francozi, Nemci ali Italijani, ki či-tajo svoja dela, igrajo svoje kompozicije, ali pa predavajo o svojih umetniških nazorih.
Istočasno ko Granovsky se mudi v Berlinu
tadi
Baranovskaja — junakinja ruskega filma.
Vodilne umetniške osebnosti znanih »Mešro-pomc in »Sovkina< so stopile v stik z nemškimi filmskimi podjetji za skupno rusko-nemško filmsko produkcijo, kjer bodo zaposleni tudi nemški igravci. Ob tej priliki je bila tudi iznešena ruska filmska bilanca, ki pravi, da poseduje ltusija nad 8700 kinogledišč, od teh je 7000 vaških in potovalnih z maksimalno vstopnino 10 kopejk. H ko-mercijelnim podjetjem prišteva Rusija le 1800 kinogledišč.
Vse to si izvedel, ko je pred dnevi berlinska Alhambra presenetila publiko z veličastnim ruskim filmskim umotvorom >Mati< na istoimeni Gorkijev tekst. Predstavi je prisostvovala igralka matere, te revolucionarne junakinje — Baranovskaja. Pred teboj stoji igralka, ki razodeva veselo, odkritosrčno in vitalno žensko; brez vsakega patosa, tuja svoji »starovski« časti pripoveduje o svojem življenju, svojem prvem nastopu na odru, svoji filmski poti in načrtih. Rojena je v Petrogradu, svojo mladost je preživela v Omsku, Turkestanu, končala gimnazijo v Taškentu in prišla še pred vojno s Stani-slavskim v Ber'in, kjer je igrala v »Sovražniku ljudstva«. Njena prava karijera se začenja 1. 1919. Tedaj je v Moskvi na Tverskaji otvorila svoj »studio« in s tridesetimi mladimi ljudmi skozi 6 let intenzivno delala na novem odrskem umotvoru, nekaki muzikalni drami, kjer zveni izgovorjena beseda ritmično na glastjeno spremljavo. Njena najveličastnejša vprizoritev je D Annunzijeva »France-sca da Rimini«, s katero je pod vzela gostovanje po ruski provinci, kjer jo je v Krakovu pregovoril Pudovkinov asistent Doiler, naj prestopi k filmu. Po par poskusnih snimkih iz »Matere« je pre-vaela definitivno to vlogo, ki ji je prinesla svetovno ime. Kmalu je zgotoviia še film svetovnega slo-
vesa »Konec Petrograda« in njena filmska pot je bila odločena. Sedaj je prišla v Nemčijo. Tu si ogleda zadnje nemške in amerikanske filme in prevzame vodilno vlogo novega filma, ki bo sicer v Nemčiji sni man, bo pa po sodelavcih in sujetu mednarodnega pomena. Film ji je višek mednarodne umetnosti in pravi: »Mi Rusi poudarjamo v filmu predvsem in v glavnem čisto duševnost; igrati hočemo ljudem, in srečna sem, kadar lahko
množici posredujem notranje doživetje.
•
Mladika. 11. štev. prinaša nadaljevanje Ovčarja Marka (Janez Jalen), Memento! (Marija Kmetova), Spomini na gaj mrtvih (K. Dobida), Jesen (V. Z.), Prečudna zgodba (Indrich Š. Baar— Grušenjka), Kropilnik (Jože Pogačnik), O odmiranju pri živem telesu (Dr. Janez Plečnik), Molk smrti (Mirko Kunčič), Deklica (spisal H. Mihajli-čenko, iz ukrajinščine prevel Šedivy), November-ska noč (Jože Pogačnik), Palme (ing. Ciril Jeglič), nadaljevanje Kralja Alkohola (Jack London — Jos. Poljanec), o Mednarodni časopisni razstavi v Koelnu poroča Ivan MarteJanc, dalje vsebuje ta štev. članek o čaju, drobiž Po okrogli zemlji, zanimivost o severnem medvedu, Nove knjige, Pomen-ke z najmlajšimi, Naše slike, Nekaj o brezalkoholnih sadnih pijačah, Napake pri vzgoji, kuharske recepte, za smeh, uganke — izbira je pre-bogata in mikavna za sleherno našo družino. Tudi ta štev. je bogato ilustrirana.
Univ. prof. dr. Rado Kušej: Verski zaklad in patronalna bremena. Str. 20. — Pravkar je izšla ta aktualna razprava. Dr. Mihajlo Lanovič je izdal knjigo o istem predmetu, kjer trdi, da je versko-za-kladni patronat z detronizacijo Habsburžanov prenehal in zato tudi odpadejo prispevki za popravila zgradb tistih župnij, katerih patron je bil verski zaklad. Pisatelj dr. Rado Kušej pa v tej razpravi pojasnjuje, da versko-zakladni patronat še obstoja in aa je še nadalje dolžan prispevati za popravila zgradb verskozakladnih župnij. Razprava je za upravne uradnike velikega pomena, zanimiva pa za vsakega jurista. Dobiva se za 6 Din pri škof. ordi-nariatu v Ljubljani.
S&ort
Pretekla nedelja v športnem oziru ni bila zanimiva. Razen dveh drugorazrednih tekem in pa gozdnega teka, ki ga je priredila Ilirija, v Ljubljani ni ničesar važnejšega. V Zagrebu je pa vsled večjega števila prvorazrednih klubov bilo zelo živahno Srečanje Haška z Železničarji je bilo odločilno za vodstvo, ravno tako tudi igra Gradjanski in Coneordija. Te tekme bodo imele več ali manj odločilni vpliv na končno stanje v tabeli.
V	Belgradu sta se srečala lokalna rivala Jugoslavija in B. S. K., ki igrata tudi v državi važno vlogo. V Mariboru se je vršil semifinale za državno prvenstvo v hazeni, kjer se je izborna družina Maribora plaeirala za finale s prvakom belgrajske pod zveze.
V	inozemstvu se je vršilo več važnih medmestnih tekem.
LJUBLJANA.
S. K. Svoboda : S. K. Krakovo 6 : 1 (2 : 1).
Svoboda je nastopila v slabši postavi kot proti Iliriji v tekmi za finale v poškodbeni fond. Da je Svoboda znala izkoristiti v drugem polčasu vsaj nekaj zrelih situacij, bi rezultat bolje odgovarja! poteku igre. Krakovo je samo v prvem polčasu nudilo Svobodi resnejši odpor. Igra je bila precej ostra, vendar je sodnik g. Šetina takoj v začetku rigorozno onemogočil ostrejšo igro, kar je vsega odobravanja vredno.
S. K. Reka : S. K. Slavija 5 : 2 (3 : 0). V drugi tekmi sta se srečali moštvi, od katerih je Reka letos po nesrečnem naključju izpadla v izbirnem kolu za prestop v prvi razred, medtem ko ie Slavija sporni nd i izpadla iz prvega razreda. Tekma se je vršila ob Inhni premoči Reke, ki je zelo popustila, ko je vodila s 3 : 0. To je ena težkih napnk tega simpatičnega moštva. Včeraj bi ta popustljivost Reko stala skoro važno točko. Slavija vkljub rezultatu S : 0 ni klonila in v drugem polčasu je imela Slavija občutno premoč. Znižala je po lepih potezah na 3 : 2, izgledalo ie da se bo doseglo izravnanje, vendar je Roka počnsi prišla k sebi in zabila še dva gola. Sod'l je g. Pevalek dobro*
Gozdni tek S. K. Ilirija. Lahkoatletska sekcija Ilirija je v zvezi s smuško sokoljo priredila gozdni tek na progah v dolžini 10 in 5 km. Vsled slabega
vremena niso startali vsi prijavljeni teka«. Rezultati so vsled razmočenega terena zelo trpeli. Proga na 10 km je tekla iz prostora Ilirije na Belevue, preko smuške skakalnice na Debeli hrib. Od tu na Večno pot, kjer proga zavije k potoku Glinščice. 10 teni delu proge so tekmovalci bredli vodo do 1« potok vsled dežja izstopil iz struge, ua Irlinšoice je. šla proga nazaj na Večno pot, mimo čada, zopet čez hrib na bivše sankališče, preko prostora Velesejma nazaj na Ilirijo.
^'"P61 je Prvi na cilj g. Senčar (I.) v času 47:88.8 min., drugi g. Tinta (I.) v času 51:25.4 min., tretji g. Banovec (I.) v času 54:07.4 min.
Proga 5 km je pa šla: prostor Ilirije, Belevue, srauška skakalnica, Drenikov vrh, Pod Rožnik, bivše sankališče, Velesejem in nazaj na Ilirijo.
0,	' i® PrisPel na cilj g. Walner (I.) v času 21:19.8 inin., drugi g. Marhioti (I.) 23:04.1 min., tretji g. Frelih (Ljublj. smuč. klub) 24:08 8 min., četrti g. Bervar (Ljublj. smuč. klub) 25:52.8 min.
Posamezne tekmovalce je spuščal starter g. sircelj v presledkih 1 min. Jurijo so tvorili gg.: Tavčar, Vrančič, Gnidovec in Mahkovee.
MARIBOR.
Semifinalna tekma za državno prvenstvo Maribor : S K. Ilirija 14 : 8 (6 : 3). Končala je z zo-petno sigurno zmago Maribora. Ilirija, ki je nastopila v spremenjeni postavi, je popolnoma zasluženo podlegla. Par golov gre zopet na račun vratarice, katera ne drži prizemnih strelov, kar so Mariborčanke v polni meri izkoristile.
Maribor goji mnogo bolj učinkovito igro in ta je prinesla ponovno zmago. Lepa je bila igra branilke Maribora. Brez dvoma je to najbolja branilka v državi. Tudi vratarica je v sijajni formi. Od Ilirije je ugajala branilka Brodarjeva z lepo in pre-mišljono igro, vendar jo imela premalo opore v obeli krilkah, kjer je Jermolova prvič igrala. V napadu je Bernikova dosti bolje igrala kot v zadnjih tekmah. Sodil je g. Nikolič izborno.
Raptd : Svoboda 9 : 0 (7 : (I). Svoboda ni nudila nikakega odpora Rapidu, tako dn je Rapid v prvi polovici z lahkoto zabil 7 golov. V drugi polovici je Rapid popustil. Svoboda je imela par šans, da doseže vsaj častni gol, vendar ni bilo strelca.
V Mariboru preostane še Derby med Rapidom in Mariborom, ki bo bržkone prihodnjo nedeljo.
ZAGREB.
Hašk : Železničar 6 : 0 (2 : 0). Hašk se je sicer že naprej smatral za favorita, vendar ni nihče pričakoval tako visoke zmage.
Gradjanski : Coneordija 1 : 0 (0 : 0). Gradjanski si z veliko srečo pridobi obe točki, tako da se je pomaknil na drugo mesto tabele Coneordija je nastopila oslabljena, vendar je bila v vsakem oziru enak nasprotnik.
Croatia : Viktorija 2 : 2 )2 : 1). Rezultat odgovarja poteku igre.
Derby : Sparta 1 : 1 (1 : 1). Ta tekma bi imela odločiti, kdo bo osvojil zadnje mesto.
Motorne dirke za prvenstvo 7a-rretia. Juniorji do 350 ccm, proga 8000 m: 1. Zorčič, 2. Friedrich, 3. šoštarka. Juniorji do 1000 ccm, proga 12 km:
1.	Adelman 11:35 min., 2. Zorčič, 3. Sovič. Dirka motorjev do 350 ccm, proga 12 km: 1. Urvič 10:44 min., 2. Šildhabel, 3. Zorčič. — Glavna dirka za prvenstvo Zagreba, proga 20 km. Zmagovalec gospod Urvič.
BELGRAD.
Jugoslavija : B. S. K. 4 : 0 (1 : 0). Sicer zaslužena. vendar malo previsoka zmaga Jugoslavije.
Obilič : Jedinstvo 3 : 1 (3 : 0). Obilič proti i pričakovanju zmaga Jedinstvo.
BERLIN.
Ber*'n : Oslo 2 : 0. Medmestna tekma, v kateri je zmagnl boljša napadalna vrsta Berlina.
AMSTERDAM.
Holandija : Belgija 1 : 1. — Ta meddržavna tekma je končala neodločeno vkljub temu, da je imela Belgija več od igre.
ŠPORTNO KAMERADSTVO.
Angleški vojvoda Northumberland ie postal zaščitnik društva »Sportsfellovvship«, kar bi se reklo po naše športno kameradstvo, tovarištvo, bratstvo. To je društvo za medsebojno vzajemno pod-• " • • -	— J—1-1— dobro
prosto
piranje. Z denarnimi sredstvi je društvo tako dobro za'oženo, da se finančno lahko popolnoma prosto giblje. Namen društva je, da z nabiranjem denarnih
podpor — zbira sklad, ki omogoča revnim občinam napravo športnih igrišč in zabavišč. S tem pa društvo noče tekmovati z že obstoječimi športnimi organizacijami, na primer z narodno družbo za zgradbo športnih igrišč, temveč hoče podpreti z denarjem šport povsod tam, kjer v denarnem oziru ne more v polni meri vršiti svoje naloge. Poleg tega hoče zanesti društvo v kroge športnikov duha dobrodelnosti, ljubezni do bližnjega in medsebojnega podpiranja.
Pri nas pa ni nobene razlike med revnimi in bogatimi občinami, obe vrsti sta enaki. Nobena ne gradi športnih igrišč, nobena ne podpira športa, po večini se jim zdi šport še nekaj odvišnega Na Angleškem kmalu ne bo občine, ki bi ne imela lastnega športnega igrišča Zlasti zadnje olimpijske igre ao so zanimanje za športno udejstvovanje še bolj posplošile in so zanesle spori tudi v najbolj skrite kotičke Angleži praviio večkrat: »Svetovno vojsko smo dobili na športnih igriščih«. Prav imajo.
Radio
Programi Radio-Ljubljana
Torek, 6. nov.: 12.30 Reproducirana glasba i« borzna poročila; 17 Lahka glasba (godba »Slogo«):
19	Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik; 19.80 0 pričah, predava prof. Pengov; 20 Orgelski koncert g. St. Premrla: Bach: Zaigra in fuga v C-duru; Rinck: Flavtni koncert, Ocvirk: Pastorala, Sjogren: Fantazija, Peroni: Venite adoremus Dominum, Bar-blau: Medigra, Canestrari: AUegretto festoso, Guil-mant: KoroČnica; 21 Academic Danzing-band; 22 Poročila.
Sreda, 7. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in bor/,na poročila; 18 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski; 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec; 19.30 Po dalmatinskih potili, predava dr. Val ter Bohinjc; 20 Vijolinski večer g. Jeciča; 21 Lahka glasba (godba »Sloge«); 22 Poročila.
"Drugi programi
Torek, 6. novembra;
Zagreb: 17 Lahka glasba, 20 Prenos iz gledališča: Pikova dama, opera (Čajkovski). — Breslau: 20.15 Operni večer. — Praga: 16.30 Koncert jazz orkestra; 19 Koncert tamburaškega zbora; 20 Boc-caccio, opereta, prenos iz gled. — Leipzig: 20.15 Schubert: Oklet, C-dur, op 166 21.15 Recitacije ir. del 1. Carlyta. — Slullgart: 20.15 Zabaven večer.
—	Bern: 20 Orkestralna glasba; 20.30 Francoske pesmi iz 17. in 18. stol., nato orkestralni koncert.
—	Brno: 19 Lahka glasba; 19.45 Predavanje o češki literaturi. — Rim: 20.45 Dve opereti. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba; 20 Večerna zabavna prireditev; 21 Sodobna glasba. — Dunaj: 11 bi 16 Lahka glasba; 20.05 »Die Willis«, opera (Pucoinl), nato poljuden orkestralen končen. — Muenclien:
20	Komorni koncert godal, kvarteta; 21.05 Koncert tria. — Milan: 20.50 Pester koncert. — Budapest: 17.40 Odlomki iz ogrskih operet; 20.15 Konc*rt ogrske glasbe; nato koncert ciganske kapele.
Rabite
Tungsram
barium-elektronke
JVasznanila
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
Torek, 6. novembra: KUKULI. Red A.
Sreda, 7. novembra: Zaprto.
Četrtek, 8. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red C.
Opera: Začetek ob pol 20.
Torek, 6. novembra: FAUST. Gostuje g. Hugo Za-
they. Red C. Sreda, 7. novembra: SALOM E. Lanski B abonma. Četrtek, 8. novembra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 6. novembra ob 20 uri: ROBERT IN MARIJANA. Ab. A. Kuponi.
Naše dijašivo
Akademska kongregacija. Danes ob 8. shod;
po shodu občni zbor. — Odbor.
Cerkveni ves/nik
Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo v Domu v četrlek 8. t. m. od 3 do 5 pop.
Duhovne vaje za organiste in cerkovnike bodo v Domu od 12. do 16. t. m. Je še prostora. — Vodstvo.
LIPTOM-CAJ
Zahtevajte: da Vam dajo znani rumeni zavoj
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smolo
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje )
ČETRTO POGLAVJE.
Komisija se razdeli v dve skupini. Italijani zasedejo Reko. Proti Dunaju in Krfn.
Ker pogajanja s francoskim admiralom niso privedla prav nikamor in ker torej ni bilo več misliti, da se peljemo s torpedovko v Benetke, so nekateri gospodje spričo dejstva, r*a Italijani prav kmalu zasedejo Reko, sklenili, da gre en del naše slavne odisejske komisije na Krf, drugi pa odpotuje na Dunaj in poizkušajo priti preko Nemške Avstrije in Švice v Francijo. Zedinili smo se, kdo gre tja, kdo sem, in k oni skupini, ki je šla čez Dunaj, so pridelili tudi mene, kurirja, ki je hodil prepočasi. Osem nas je bilo v naši skupini. Omeniti moram, da v to družbo strokovnjakov nisem prav nič spadal, a njih učenost mi je čezinčez imponi-rala, predvsem, ker je nisem skoraj nič razumel. Od ljubljanske petorice sva ostala pri ekspediciji na suhem le z doktorjem Milko-vičem. Ravnatelj Ivanovič, tajnik Tone in pa doktor Jaka so si izvolili mokro pot proti Krfu ln od tam, so rekli, da se prepeljejo v Mar-seille. Kar majhen sem postal pred njihovim Krfom in Marseillem. Kaj bo Dunaj, to ni vredno, da bi omenil, slabe spomine imam nanj še iz dijaških let, ker sem stradal,
In res se je zgodilo, da so Italijani ob petih popoldne zasedli Reko, kar je pomenilo isto, kot da jo mi, kakor hitro mogoče popihamo.
In odšli smo istega večera ob devetih z Reke, snežilo je, mraz je bilo, vlak nabito poln, vojaki pa so sedeli kar na vagonskih strehah. Dunajska deputacija je bila torej že na poti, drugih osem pa je ostalo tisto noč še v Reki z namenom, da krenejo drugi dan proti Krfu.
Težka je bila ona pol iz Reke do Zagreba. Gospodje od komisije so si bili priborili sedeže, jaz pa si nisem upal niti prositi, da mi odstopijo malo prostorčka. Čemu bi pač kurir sedel, ko je rojen za to, da stoji in leta. Neprijetno mi je bilo, ker me je zečel daviti kašelj na take božje viže, da so migljale kar zvezde pred očmi, četudi je bilo tema kot v rogu. Naposled se mi je udrla še kri, no, sedaj pa bodi kurir, če moreš.
Zjutraj, velik dan je že bil, smo prišli v Zagreb. Čudna so pota slovenskih kurirjev. Tri dni prej sem si domišljal, da bom v dveh dneh v Ženevi, sedaj pa sem se zavedel, da se vozim čisto v drugi smeri, kakor bi morala biti prava.
Moji sopotniki so se bili že naveličali gneče v ozkem kupeju drugega razreda. Zato so že na poti proti Zagrebu sklenili, da pošljejo k načelniku postaje gospoda doktorja Ivana Lorkoviča, naj nam ta izposluje pri najvišji kolodvorski instanci ali cel vagon ali pa vsaj poseben kupe.
Dr. Ivan Lorkovič jc sicer pridno izvršil svoj posel, a načelnik postaje mu je žal odgovoril, da nima na razpolago ne kupeja, še manj pa kar cel vagon, kot smo si domišljali mi, odposlaniki države SHS Pač pa je bil gospod načelnik lako vljuden, da nam je prepustil odprt poštni voz za prtljago, kier smo potem zmrzovali do Gyekenyesa vsak po ?vn-jih močeh. Snctf ie šel. kot hi sc berači trtfali. 1
mi pa smo se menili o ne vem čem, gotovo pa je, da smo predvsem godrnjali čez železniško upravo SHS, ki svojim delegatom ne poskrbi niti poštenega vagona, ko sc vozijo v tujino po velepomembnih opravkih. Pa saj razumete, kako resno sem jaz smatral vso zadevo in s kako vnemo sem se udeležil vsaj potovanja, če mi tudi kurirovanje ni šlo kar nič prida izpod nog.
Tako je odšel vlak z nami proti ogrski ravnini. Debatirali smo in »razgovarjali«, kje dobimo kaj za pod zob, kajti lačni smo bili postali. Zlasti dr. Črvinovič je težko pričakoval, da dospemo v Gyekenyes, kjer se je nadejal obilnega kosila. A tudi tam nismo dobili ničesar in tako smo vsaj lahko zabavljali dalje. V Gyckenyesu smo se morali tudi pre-sesti. V Veliki Kaniži sem kupil malo štruco kislega kruha za dvanajst kron. Rad sem jih dal, a kruha nisem rad jedel, četudi je bil ogrski izdelek. Tako smo se prerivali dalje, stoje, čepe in sede, dokler nismo drugi dan ob petih zjutraj prišli na Dunaj in se nastanili v hotelu Tegetthoff v prvem okraju.
PETO POGLAVJE. Švica zapre mejo. Člani komisije kot »Angleži«.
Prihod v Ljubljano.
Krog devetih istega dne smo se našli v kavarni, da gremo v švicarski konzulat prosit za potne liste v blaženo deželo miru in stroge nevtralitete.
Prišli smo tja, a doživeti smo morali novo razočaranje. Povedali so nam zelo mirno, kot se spodobi nevtralnim ljudem, da je Švica ravno prejšnji dan /aprla mein 17 strahu nrpd boliševizmom in zaradi železniškega štrajka.
Pripomnil pa je gospod konzul, da je voljan upoštevati našo zadevo in telegrafirati v Bern s priporočilom, da smo na videz pošteni ljudje in bi se nam vhod v Švico brez nadaljnjega lahko dovolil. Glede odgovora so nam rekli, da lahko pridemo vprašat že isti dan zvečer, ali pa drugi ali tretji dan. Vsa ta suha prijaznost pa je bila taka, kot bi hotela reči, da je bolje, če nas sploh ni več.
A šli smo kljub temu poizvedovat že isti večer, hodili smo izpraševat drugi in tretji dan. Odgovor pa je bil vedno isti: Še nič ni prišlo, a upamo, da pride danes, jutri ali vsaj pojutrišnjem.
Mi smo med tem čakanjem prebili marsikatero dolgočasno uro. Dr, Milkovič je venomer telefoniral. To je menda njegova največja in edina strast. Kamor je šel, je rekel, da gre telefonirat, naši Ča-, Kaj- in Štokavci pa so se smejali in hodili »razgovarat« v Jadransko banko, opoldne pa v gostilno h kosilu, tam jih je bilo najlaže najti. Mene so rabili že na Dunaju za kurirja. Hodil sem izpraševat na švicarsko poslaništvo zaradi telegrama, dobil sem nalog, da oskrbim za misijo pri železniškem ministrstvu poseben kupč do Inomosta.
Pri železniškem ministrstvu, oziroma kot se imenuje sedaj: državni urad za promet, so bili zelo prijazni, tako vljudni so bili, kot pri Jugoslovanih, v uradih seveda tega še nisem bil nikoli opazil. Kupeja za našo delegacijo sicer še nisem dobil, a dali so mi dovoljenje, tiskano in pisano, da lahko gremo na peron, preden je vhod odprt, in si izberemo mesto, ki bi imelo najmanj lesenih šip in največ udobnosti. Torej prostor nam ie bil zagotovljen, srce olajšano.
Vsaka beseda 50par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Najmanjši zne<«k10Din.Pri$tojbina za šifro 2Din.V*akogla> znesek5Din.0glasinad 9 vrstic se računajo visje.Zaoglase treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo strogo trgovskega in reklamnega značaja v$aka vrstica 2Din. Ie,če jepriložena rnamka.Cek.račun ljubljana10.3Wel M 23-28
Opekarski mojster
kateri je delal v velikih opekarnah z velikimi stroji, se išče za opekarno v Zagrebu. V obzir pridejo samo prvovrstni strokovnjaki. Pismene ponudbe z vsemi oseb. podatki ter spričevali na Interreklam d. d,, Zagreb, Marovska 28 pod: »Opekarski mojster P—1243«.
Prodajalka
zanesljiva, se sprejme za moško konfekcijo. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov se izve v upTavi Slovenca pod št. 10.735.
Trgovski vajenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme, kateri ima res veselje in poklic do trgovine, pri Jos. Tiršek, trgov, mešan, blaga, Polzela v Savinjski dolini.
Krojaški vajenec
sc takoj sprejme. Franc Zaletel, krojač, Stožice št. 40 pri Ljubljani.
Dekle
28 let, išče službe kot služkinja. Nastop 1. dec. Naslov v upravi pod št. 10.831.
Uradnica
zmožna vseh pisarniških del, tudi strojepisja, stenografije in nemškega jezika, z večletno prakso, išče službe. — Ponudbe pod »Služba« na upravo.
Poizvedbe
Zgubljeno.
Šival, stroje, najboljše
Gritzner, Vesta, Kohler, kupite najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah. Istotam tudi
Nu progi Ljubljana—Ra- [ šivalni stroji »Junker« za kek se je zgubil usnjat, pogrez. po 2500 Din ter temnordeč notes. Dono- i tudi že od 1400 Din na-sitelj dobi 50 Din nagrade j prej. Za vsak stroj 15 letin povrnitev stroškov. Naslov v upravi št. 10.852.
Trgovski pomočnik
vešč manufakturne in ga-ta.nterijske stroke, prost vojaščine, star 22 let, absolvent srednje šole, želi primerne službe. Gre tuji kot pisarniška moč. -Ctr.j. ponudbe na upravo Slov. pod: Agilen 10.675.
Absolvent
strojne delovodske šole, z dveletno delavniško prakso, gre kot pisarniški praktikant brezplač-. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dober risar«.
laihii^k
Stalni krajevni
zastopniki
proti mesečni plači in proviziji se sprejmejo takoj za dobičkanosen predmet. Ponudbe pod »Uspešno«; št. 10.666 na upravo »Slovenca«.
Pozor Amerikanci!
Graščina v Ljubljani, Sp. Šiška, Vodnikova c. 25, naprodaj. Ogleda se na licu mesta vsak dan; stanovanje 5 so* s pritiklinami takoj na razpolago. V gradu so 3 velike delavnice, vinska klet, več stanovanj, poleg velika parcela, večji sadni in zelenjadni vrt, 2 mlado zaraščena gozda, ccnjcno za polovično vrednost 280.000 Din. Proda se dne 9. novembra ob pol 10 dopoldne na sodišču, soba štev. !5 v Ljubljani.
no jamstvo in popravila na domu. — Prodaja na obroke. Ceniki franko.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Brozovič, kem. čistin-na perja, Zagreb, Ilica82,
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14.
Otominf
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg 2
Vsakovrstno
zlato knpnje
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.

*




V*
%
<* v* ^
VV f


ki krepi ■n zdravi I želodec
Farna lokomobila
cca 30 HP, v rabljenem, vendar prvovrstnem in uporabljivem stanju
se kupi
Ponudbe z opisom in ceno na: . A. BAKER & Co., ZAGREB, B cesta 35
Strojni tehnik
Maturant srednje strojne šole išče službe v kaki tovarni strojev, elektrarni ali pa v kakšnem več-iem podjetju kot risar. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na upravo Slov. v Mariboru pod značko: »Vesten«.
Stanovanja
Meblovana soba
lepa, čista, s posebnim vhodom in elektriko, se takoj odda. Naslov pove uprava pod štev. 10.855.
Stanovanje
j i š č e zase žena šestdc-: setih let z eno sobo, ku-■ hinjo in pritiklinami samo v bližini Škofje in Stare Loke, najraje blizu farne cerkve. - Ponudbe : z navedbo mesečnine je i poslati na upravo lista pod št. 10.846.
Abiturijentka
državne dvorazredne trgovske šole, vešča ko-mercijal. predmetov, stenografije in strojepisja, išče primernega mesta. Službo lahko nastopi takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 10.797.
Pomožna moč
v pletilstvu dobra, izurjena tudi v kroju, išče službe. Naslov v upravi št. 10.832.
Stalno službo
išče v dobro kmečko hišo mladenič z dobrimi večletnimi spričevali, 22 let, vajen konj in vsega kmečkega dela. Naslov v upravi št. 10,829.
Stanovanje
2—3 sob, kuhinje in pri-tiklin v centru s c išče j za februar. Ponudbe na insert. oddelek Slovenca pod »Železnica«,
Dva moška plašča
ter črna obleka, skoraj novo. poceni prodam. — Kavšek M., Ilirska ulica št. 19, I. nadstr., desno.
Poceni naprodaj:
sesalni plinski motor, 14 KS (Sauggasmotor), pol-no-jarmenik fVollgatter). 65 cm širok, različni stroji za obdelovanje lesa, leseni vijaki, a/s " matice, in še drugi predmeti. Ivan Sirak, Maribor, Pobreška cesta 15.
Konvers, Leksikon
Brockhaus, naprodaj. -| Židovska steza št. 2/1.
Pristne francoske čepice
prvovrstne Uval<tate
velita Din 39 male Din 36
Poučujem stenografijo
posamezno in v skupinah. Naslov «c izve v upravi Slovenca pod št. 10.853.
mm**
KUPUJEMO zlato, srebro, platin in plačamo
1	srebrno krono Din 3.50,
2	srebrni kroni Din 7.—, 5 srebrn, kron Din 17.50, prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8.
»Die Arztin im Haus«
popolnoma novo, prodam po primerni ceni. Naslov v upravi pod št. 10.748.
Najboljši švicarski pletilni stroj
se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Vagon repe
prodam. Naslov v upravi pod št. 10.833.
cen ce
z eS^stiko
Din 15
Perje
vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Medjimurje.
ft. Šinkovec nasi. Jf. Soss
Zadnje pošiljke
iz Leipziga
so prispele. Kdor namerava kupiti, na/ se čimpre/e potrudi k tvrdki
L. Ornih, Maribor, Koroška cesta 9
kjer bo našel največjo izbiro v tem predmetu.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO OGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA O II. NADSTROPJE
Uprava državnih monopolov želi '.jh,'. ii na podlagi rešenja uprave M br 24.148 z ii" septembra in E M br. 23,075 od 30. oktobi^ i leta potom druge ofertne ponudbe, ki se bo vršila na dan 27. novembra 1928 ob 11 dopoldne v pisarni uprave:
1900 m" desk raznih dimenzij in mehkega lesa za potrebe tobačnih tovarn.
Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila se morejo dobiti vsak uradni dan v pisarni uprave državnih monopolov, ekonomsko oddelenje od 8 do 12.
Iz pisarne Uprave Državnih monopolov E M br. 23.075 od 30. oktobra 1928 v Beogradu.
PUH - PERJE
R.MIKLA0C LJUBLJANA
POZOR! POZOH!
S tem opozarjamo vse lastnike javnih lokalov, gostilničarje, hotelirje in druge, da reklamne lepake tvrdke Kopač & Uranič takoj odstranilo, ker isti niso prijavljeni davčnemu uradu, ter zan)e m plačana predpisana taksa. — Podpisana tvrdka nc prevzame z današnjim dnem dalje nobene odgovornosti za katerekoli urgence, Kopač & Uranič, Ljubljana, Bleiweisova 52
Priporočajte
naš fist ob vsaki dani priliki Priporočajte iutii njegov oglasni del,
Klanjajoč se volji Vsemogočnega, naznanjam sorodnikom prijateljem in znancem tužno vest, da nas jc zapustila predobra zena, oziroma zlata mamica, tašča, babica, sestra in teta, gospa
Ivana
roj. Demšar
fWrltnr,nJ	^	? P«MdeI|«k 5. novembra.
Ki n f. *]epozabne rajnice se bo vršil v sredo 7. novembra ob pol 17 iz hiše žalost, na mestno pokopališče v Škofji Loki.
Prenehalo je biti srce, ki je živelo le za svoje drago. Odšlo je po večno plačilo.	K
V Škofji Loki, dne 5. novembra 1928.
Mihael Blaznih, soprog Vida, por. Horvat, učiteljica; Miloš, dav uradnik; dr. Pavle prof. kan.; Ela, učiteljica otroci. Rudolf Horvat, učitelj, zet. Dušan in Vidika vnuk in vnukinja. Antonija Novak, Mari Lagler, sestri!
Za Jugoslovansko tUkarno » Ljubljani: Kare! Cei
Moderen! Trpežen!
Krasen!
Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268
Prospekti zastonj!
U LJUBLJANI, KNAFLJEl/A ULICA 9 (USTAM. L 1873)
daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih. st- 242a ~ Ragun pr' lekovnein uradu v Ljubljani št. 10.680
^•^Zmcr?lŽ£!losli naznaniamo pretužno vest, da jc naša srčnoljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
Fini Kfemgnčif
?nfn1^iU0VCmbra P° d0l£em' mučncm taljenju, ppevidena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala;
..Kr?0" ",6 Pokojnice se vrši v torek, dne 6. novembra 1928 ob pol 3 popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu,
V 7 jubljani, dne 5. novembra 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
tzdaiateh di. Ft. Kolovec
Urednik: Franc Terseglav: