39»v*«& te ♦.-«-j dl • »eSajsnl«^ L «¿6 lcio 32 sla», Jtfa, ii dla, Usa Irrea jtcoslavlk , Naročnin* t« peti)« 19»«*» Utre JUova* i Despodaija» » H» Koroika cesta S, dopoMja 4» ** Naročnina M pU-* naprej. rb«a it m. UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO -----> J»Tl.__ Koroik« «sta «. S. j-lsl »e ne »Tečn}fv Blitvo sprejema Inserala In raklamas^ife Cen» Inseratom po < toru. Za večkralne primeren popust, reklamacije so prosi«, čelovni račun o »atmJM and« Ljubljana U. Telefon interarbaa H 8. številka. MARIBOR» d ne 29« ianuarja 1925. 59. letnik. Kmet pomagaj si sam! (h kmetskih krogov.) Tako kriči dan na dan »Kmetijski list« in na naslovni «tram ima celo debelo tiskan ta izrek. V sedajnl volilni borbi se te besede tisoč- in tisočkrat ponavljajo in vsak slabo-«tojni prigonjač trobi v tem smislu, kakor da si mi kmetje ne bi znali sami pomagati. Jaz pa pravim, da si znamo mi kmetje prav izvrstno pomagati in da nič ne rabimo Puelje-*ih, Žerjavovih ali PiVkovih izdajalskih nasvetov in praznih čenč »Kmetijskega lista«, ali kakega drugega liberalnega raazača. Evo, nekaj primerov! Pred 20 in 30 liti nam je šlo trdo za denar, kakor bo to potrdil vsak starejši kmet in v vsakem okraju je živel kak kmetski oderuh, ki je dajal denar na visoke obresti ter zahteval še ra-zun tega za »dobroto« kako debelo svinjo ali roz drv na leto. Teh oderuhov smo se mi kmetje rešili na prav lep način. Na podlagi Krekovih idej in s pomočjo domače duhovščine smo si ustanovili posojilnice, ki so nam dajale in nam še dajajo v sili denar po nizki obrestni meri. V vsaki fari že imamo posojilnico, na tisoče jih je in vse vod) naša Icmetska roka. Ali si ne pomagamo samii, ali se ae podpiramo med seboj, kakor to veleva krščanska ljubezen?! Seveda so te naše posojilnice trn v peti raznim oderuhom, liberalnim špekulantom, trgovcem, krčmarjem in mesarjem, ki bi radi obogateli. Koliko kmetskih sotrpinov so Ko rešile naše posojilnice iz njihovih krempljev in pred' sodnijskim bobnom! Zato razumemo tudi sovraštvo, s katerim spremljajo ti ljudje naše gospodarsko delovanje, in razumemo napor, da bi zmešali naše vrste. Toda naše fcmetske vrst stojijo kakor zid, in z ljubeznijo in ljudomilo podporo hočemo pridobiti še one zaslepljene brate, ki še danes sledijo liberalnim klicem in vidijo v delovanju SLS svojo sovražnico. Začeli smo delati, ko še o »Kmetijskem li3tu«, Puclju, »Jutru«, Žerjavu, Pivku in »republikancu« ni bilo ne duha in ne sluha Mi kmetje si bomo že sami pomagali! V vsakem okraju ste imamo nakupovalne in prodajalne zadruge pod različnimi imeni ki zbirajo naše pridelke za skupno prodajo in Kupujejo naše potrebščine na veliko, da pride ceneje, ter je razdeljujejo brez oderuškega dobička med posameznike. 6eveda smrdi ta kmetska samopomoč liberalnim trgovcem in mešetarjem,'ker ostane marsikateri dinar namesto v njihovem — v kmetskem žepu. Svet gre naprej in tudi naje gospodarske organizacije se bodo izpopolnile. Na podlagi krajevnih posojilnic se je ustanovila vzorno delujoča denarna centrala: Zadružna zveza. Tako bo šlo naprej! Naši liberalni in samostojni »prijatelji«, ki sami nič ne delajo, nič ne ustvarjajo, ampak samo kričijo prazne fraze v svet, pa nam šepečejo pri vsaki priliki na uho: »Tako bi moralo biti, tako!« Kako bi naj bilo, to sami tudi vemo; Ikako s! želimo imeti, ni treba pouka, toda po kateri dosegi Ijivi poti naj pridemo Slovenci do zaželjenega cilja, tega pa nam naši »prijatelji« ne povedo. Zakaj ne? Ker tega sami ne vedo in ker se jim gre samo za politično spletka-rijo in hujskarijo. Ker nam torej ne morejo dati nobenega pametnega nasveta za boljšo bodočnost, jih ne bomo več poslušali in magari bod:. kričali zadnje dni svojega življenja kakor turški derviši na svojih sinkih minaretih. Mi slovenski kmetje bomo delali naprej na podlagi gospodarskega programa in započetega dela v okvirju naše stranke SLS. Zato bomo tudi vsi volili v prvo skrinjico ir» magari se naši redki samostojni rn liberalni »prijatelji« raz-počijo od jeze. Pomozi Bog! Vinogradnikom in viničarjem. Jugoslavija je vinorodna država, ker ima v srednjih letinah nad milijon hI vina za izvoz. Od vinogradov živi na milijone ljudi in mnogim je vinograd* edini vir dohodkov. Naši viničarji bi morali iti s trebuhom ea kruhom, kakor pravi pregovor, ako bi propadli vinogradi. Vinogradi pa bodo začeli propadali, ako ne bo izvoza vin. Kako pusto bi izgledali naši vrhovi in bregovi, ako jih ne bi dičil več kras vinske trte. Od vinskega izvoza v druge države je odvisen obstoj ali pogin uašega vinogradništva. V prvi vrsti bi prišla za izvoz v poštev Nemška Avstrija, ki je že od nekdaj navajena na naša vina, potem Čehoslovaška in Švica, pozneje Poljska, Rusija in druge severne države. S pametno in miroljubno gospodarsko politiko bi se dalo marsikaj doseči na podlagi trgovskih pogodb. Razun prejšnje, samo Iri mesece trajajoče vlade, pa žalibog nismo imeli ▼ kmetijskem ministrstvu moža, ki bi se resno pobrigal za interese našega vinogradništva. Pri sklepanju trgovske pogodbe z Italijo pod PP režimom se je samo energičnemu nastopu Jugoslovanskega kluba zahvaliti, da ni prodrla italijanska zahteva po neograničenem uvozu italijanskih vin v našo državo. (Liberalni kandidat in nosilec liste dr. Pivko, bi seveda že Iz prijateljstva do Italijanov dopustil uvoz ita-iijanskih vin. — Op. ur.) — S lem bi bilo seveda naie vinogradništvo uničeno, ker producirajo Italijani vsled svojih ugodnih podnebnih razmer vino po taki ceni, da bi bila od naše strani vsaka konkurenca izključena. — Italijani bi nas preplavili s svojim cenejšim vinom. Ko pa je poslal zadnjič Jugoslovanski klub nekaj svojih članov v vlado, ter je zasedel stolec kmetijskega ministrstva dr. Kulovec, poznavajoč težnje in težki položaj vinogradništva naše države po preobratu, je sklical takoj anketo vinogradnikov in vinskih trgovcev Jugoslavije v Beograd, rekoč: Prosim, da mi izrazite svo je želje in predloge. Resolucije, ki so bile sklenjene na tej anketi so znane javnosti, kakor tudi mogočni klic vinogradnikov: Poskrbite za izvoz, izvoz, izvoz in znižajte prevozne tarife! Minister Kulovec je obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči. Pod ministrovanjem dr. Kulovca so se začela trgovska pogajanja z Nemško Avstrijo, najbližjo odjemalko naših vin. Zato je poslal ta minister na pogajanja domačega vinogradnika kot eksperta, da predloži delegaciji zahteve vinogradnikov, in študira nove razmere v Nemški Avstriji glede plasiranja naših vin. Trgovska pogajanja še niso zaključena, žalibog pa je padla tista vlada, ki je skrbela za interese vinogradništva. PP. vlada pa še niti ni ganila z mezincem za korist našega vinogradništva. Vinogradniki in viničarj! Kdor želi napredek našega vinogradništva, bo vrgel 8. februarja svojo krogljico v prvo skrinjico. Vinogradnik. Se navodila za volitve. 14 SKRINJIC, A SAMO ENA JE PRAVA! Na vseh voliščih bo 8. februarja 14 Skrinjic. Da se | od naših volilcev ne bo kdo zmotil, naglašamo še enkrat da je samo ena »ta prava«, to je PRVA SKRINJICA. Če bo pred volilnim dnevom, ali na dan volitev kdorkoli govoril kaj drugega, vedite, da laže! Samo prva Skrinjica je naša in nobena druga! Ne verujte nasprotnikom, ne njih plakatom, ne njihovim časopisom. Mi imamo sodnijsko potrdilo, da je prva Skrinjica naša, i že v rokah. Nihče tega spremeniti ne more in ne sme! Povejte to vsem našim volilcem! ' ...-r-------—----- VOLILCI, POJDITE Z ONIMI, KI BODO ZMAGALI! Po volitvah bodo naši nasprotniki hodili s kislimi : obrazi. Gotovo je, da bo naša Slovenska ljudska stran-! ka ostala zmagovalka. Nobena stranka nima tako i spretno organizirane svoje vrste, kakor naša. Vsaka vas, vsaka župnija, vsak okraj tekmuje, da bi dosegel ! čim več glasov za prvo Skrinjico. Dne 8. februarja bo število naših glasov tako veliko, da se bo Pivkovim demokratom in Ravnikovim radikalom, kar zavrtelo po | glavi. Kdor hoče biti med zmagovalci, ta pojde 8. febru-! arja z nami. Živela naša zmaga! Živijo prva, zinaga-joča Skrinjica. ZAUPNIKI IN ŽUPANI, POZOR! Dobivamo poročila; da okrajna glavarstva še niso izročila občinam, kjer je določeno volišče, vseh 14 volilnih skrinjic in tudi ne dovolj volilnih krogljic, namreč toliko, kolikor imajo vse občine tistega volišča volilcev. Ko boste gg. župani ali zaupniki čitali te vrste, pojdite takoj osebno na Vaše okrajno glavarstvo. Zahtevajte tam, da Vam dajo dovolj škrinjic in dovolj krogljic. Če na kakem volišču ne bi bilo 14 škrinjic, je volitev neveljavna. Morda nasprotniki nameravajo delati take protizakonitosti. Ako glavarstvo noče dati dovolj krogljic m škrinjic, brzojavite takoj Tajništvu SLS v Mariboru. Pazite, strogo pazite na vse to! KJE BOMO VOLILI? Vsak volilec voli dne 8. februarja na tistem volišču, kamor je dodeljena občina, v kateri je vpisan kot volilec. ; Prosimo naše zaupnike in agitatorje, da razglasijo po vseh ! občinah, na katerem volišču volijo posamezne občine. Vo-' lilec, ki se je v zadnjem polletju preselil v drugo občino, ; voli tam, kjer je vpisan. Občinski uradi morajo razglasiti na občinski deski, kje se nahaja volišče. Na vseh voliščih je skrinjica naše stranke SLS — prva! KAJ BO, ČE BO 8. FEBRUARJA SLABO VREME? Če bi nastopilo dne 8. februarja slabo vTeme, sneženi zameti in mraz, kaj je storiti našim velilcem? Ne doma ostati! Naj bo vreme, kakorinokoli, pojdite vsi na volišče! Vsi dozadnjega! Če bodo sneženi zametiy kar bi bilo najhujše, napravite fantje in možje, pa tudi ve, za-: vedna dekleta, gaz k vsaki hiši, kjer so voliloi. N a p r e -i zite kon je in vprežno govedo t sani ter Ijite volilce, ki ne morejo hoditi, na volišče! Zavedni pristaši, agitatorji, organizirajte po vseh krajih tako! Blizu v o 1 i š č pa pripravite t o p 1 e s o b e, kjer si bodo stareJS volilci segreli mrzle ude. Prosimo Vas, napravite tako! Vsak glas naših volilcev je za našo pravično stvar letos zlata vreden! ■ .i INVALIDI, POMAGAJTE, DA BO TUDI ZA VAS ZMAGALA PRAVICAI Naša Davidovič-Koroščeva vlada je bila tista, ki je predložila pravičert invalidski zakon. Po njem bi invalidi v Sloveniji prišli do tega, kar jim gre. Meseca oktobra bi bil zakon v parlamentu sprejet in od leta 1925 bi invalidi in njih famalije dobile res tudi denar, ki ga slovenski davkoplačevalci plačujemo kot invalidski davek. Ali kdo je bil, ki je preprečil, da Davidovič-Koroščeva vlada ni mogli tega zakona izpeljati? Ravno Pašičeva radikalna in Zerja-vova demokratska stranka. Ker smo stopili korupcionistom na prste, s'Q Pašičevci in Pribičevičevci našo pravično vlade s pomočjo »višjih« vrgli. To so krivci Vaše nesreče! Paši-čevi, Pribičevičevi, ŽeTjavovi in Pivkovi ljudje Vam ne bo-do nikdar pomagali. Tedenske novice- Župani lenarčkega okraja, pozor! Žerjavov advokat dr. Milan Gorišek se je polastil okrajnega zastopa in okrajne hranilnice. Mož je tako zagrizen nasprotnik krščanskomislečih mož in naše krščanske Slovenske ljudske stranke, da kuha jezo in se hoče maščevati nad župani, ki niso njegove stranke. Pri Sv. Ani v Slov. goricah je že poskusil, da bi strmoglavil župana občine Ščavnica. Pripeljal se je z nobel avtomobilom k Sv. Ani in je zahteval od župana g. Krambergerja, da mu pokaže občinsko blagajno. Ker imajo naši župani vse v redu, posebno občinski denar, je moral dr. Gorišek oditi z dolgim nosom. Vse je bilo v redu. Nato se je advokat dr. Gorišek izjavil: »Ti prokleti klerikalci, ne morem jim do živega!« Zapomniti si je treba, da daje veliki župan dr. Pirkmarjer liberalnemu advokatu dr-Gorišeku pooblastilo, da vohuni po občinskih pisarnah. V celem lenarčkem okraju Gorišek nima niti 5 odstot, ljudi na svoji strani, a si lasti take pravice. Po 8. februarju bomo govorili drugače. Gorišek in Pirkmajer bosta debelo gledala. Iz maščevanja nad krivico, bo vse pošteno ljudstvo glasovalo s Slovensko ljudsko stranko in dalo svoje krogljice v prvo Skrinjico! Nekaj novic iz občine Ješenci pri Račah. Tudi pri nas smo imeli dobro obiskan shod Pašičeve stranke. Poslušalcev je bilo polno natlačena dvorana slavno znane Jelšekove hiše, bilo jih je namreč po številu celih osem, pa še od teh mislim, kakšnih pet od SLS. Torej sam« trije so bili na radikalnem limu: naš slavni župan Jel-šek in še dva druga. Advokat dr. Ravnik jim je na «ree polagal velike zasluge Pašičeve vlade in jim odkrival že vnaprej zasluge, ki jih misli še pač ta vlada dtiiti ubogemu ljudstvu, da ga spravi še namreč na višjo stopinjo nezadovoljnosti. Omenil je tudi, da v njegovi stranki tudi ni vse v redu, da imajo veliko gnilobe v njej, ki bi jo morali z vilami in lopatami skidati iz svoje srede. Vsi poslušalci so obžaloval dr. Ravnika, d i se muči s svojim govorom, ker pri nas bode slabo ;zk i-pil, mi smo že vedeli pred prihodom Ravnika, v katero Skrinjico moramo vreči krogljico. Obžalovali smo tudi našega slavnega župana, da je moral pripraviti gospodu Ravniku in njegovim štirjim spremljevalcem ju-žino. Za enkrat misli, zadostuje, če se še pa spet priredi kak lep shod pri našem vrlem županu: bodemo pa poročali, da boste spoznali, da tudi Jesenčani vemo, v katero Skrinjico bodemo metali krogljice. Omeniti še moramo, do si bode naš slavni župan Jelšek moral dobili koncesijo, da bodo njegovi otročiči svobodno prodajali Prepeluhove koledarčke. Volilni teater na Polenšaku. Zadnjo nedeljo, dne 25. Ja nuarja, smo se Polenšani prav pošteno in zastonj zabavali na volilnem teaterju, ki nam ga je preskrbel znani slabo-stojni agitator in harmonika-fabrikant Vinko Simonič. Pred štirimi leti smo enkrat čitali v »Gospodarju«, da hrani nek hrib pri Sv. Urbanu osmi čudež sveta. In Polenšani smo bili tako srečni, da smo videli ta osmi čudež tudi pri nas. Z njim je bil tudi nek Knez iz Zagorec od Sv. Lovrenca v Slov. gor., ki je kazal svoje strašnp žuljaste kmečke roke, da so navzočim zborovalcem kar od strahu vstajali lasje po koncu. Udeležba je bila bolj pičla in še teh je bilo polovico pristašev SLS in nekaj pristašev drugih strank. Pravzaprav je g. Simonič imel le štiri svoje verne in ti so bili: gostilničar Joško Lah, posestnik Anton Majcen in Joža Mrak Iz Zasadov ter Vinko Majcen iz Bratislavec, dobro znani de-nuncijant naših fantov vojakov iz leta 1923. Govornikoma Knezu in Simoniču so navzoči tako krepko in hudomušno ugovarjali, da sploh nista mogla nič govoriti in je Knei moral Citati neko brošuro o čeSkem kmečkem pokretu Shv Stran 2. SLOVENSKI GOSPODA». *akov. Šaljivi in veseli Polenšanr so slabostojna agitatorja neštetokrat tako postavili pod smeh, da nista vedla kam in kaj. Knez je jaidikoval, da je to že deseti njegov shod, a takega še ni doživel. Sinvcinič pa je rekel, da bo povedal nekaj za hec in smeh, nekaj politike, in je prišel med krepkimi medklici tako daleč, da je žalostno izjavil, da so vsi ▼kup faloti, a Pucelj, da je največji falotl Preobširno bi bilo opisovati o tem teatru, ki je žal prenaglo potekal. Da je bilo res kištno, kaže to, da so zborovalci prosili Simoniča„ naj raje eno zamutzicira, kakor pa da klobasari o politiki, katero ne razume. Za javnost bodi le povedano, da se je ta slabostojna komedija vršila v gostilni Jožka Laha, pri katerem je prejšnjo nedeljo, dne 18. t m, imel velik javen volilni sestanek za Narodni blok dr. Visenjak, advokat in žerjavovec iz Ptuja. Ta je imel tako veliko udeležbo, da sploh ni »narodnega« programa razlagal praznim stenam, ker slučajnih šest pivcev ni bilo dovzetnih za Narodni blok' kv so odšli. Dr. Visenjak pa je »narodno« molčaL Da, da, ljubi bratci vseh sort, od blokašev do slabosiojnih itd., na Polenšaku Vam je odklenkalo, ni več tako, kakor je bilo že pred par leti. Ako pa še tega danes ne verjamete, pa boste prav gotovo verjeli prihodnjo nedeljo, dne 8. februarja, ko bode ogromna večina zavednih in poštenih polen^ slcih voliicev spustila volilno krogljico v prvo skrinjico. Tatvina kobile. V petek, dne 23. januarja zvečer je bila posestniku Janezu Potočniku pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, p. Hoče, iz hleva ukradena 6 let stara kobila kostanjeve barve z belo liso na glavi. Spoznati jo je posebno na tem. da nima na eni kučki dlake. Kdor bi kaj doznal o tej tatvini, se naproša, da to naznani pri najbližnji orožniški postaji. Orlovski odsek Sv. Pavel pri Preboldu ponovi v nedeljo, dne 1. februarja t. L ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro »Divji lovec«. Vljudno vabimo vse naše prijatelje k zanimivi igri! Bog živil Od Sv. Jurja ob južni železnici. V nedeljo, dne 1. in na Svečnico, dne 2. februarja, vsakokrat po večernicah, priredi tukajšnje orlovsko društvo gledališko igro: »Krivoprisežnik« v dvorani Katoliškega doma. Vsi domači in tudi sosedje povabljeni. Po veseli igri prosta zabava, licitacija, šaljiva pošta in drugo. Na svidenje! Da se ne pozabi. Najprej bodi omenjeno, da je manu-fakturna tvrdka Fr. Mastek v Mariboru, Glavni trg 16, da «streže svojim cenjenim odjemalcem, k manufakturi vpeljala tudi možko konfekcijo, vse vrste klobukov, srajc, «ploh vseh vrst perilo, dalje dežnike, palice, gamaše, samo veznice, naramnice itd. Ker pa je te vrste blago šele sedaj dobavljeno, to je po novih nizkih cenah, naj vsakdor, kdor hoče biti ceno in kar je tudi glavno, res dobro postrežen, obrne na gornjo firmo. Cene so se tudi suknu, hlačevini, platnu in sploh vsemu manufakturnemu blagu primerno •mižale. Vrhu tega pa deli tvrdka Franc Mastek kakor že vsako leto tudi letos svojim cenjenim odjemalcem celi me» •ec januar prav lične koledarje. 83 2—1 ■-mBaraKKnasKSM-r i Dopisi. Sv. Križ pri Mariboru. »Domovina« se vtihotaplja to pot v naše najboljše krščanske hiše. Hvala Bogu, da imajo naši nepokvarjeni ljudje še dober nos, ki takega smradu ne more trpeti. Naravnost zločinsko je pa, da Verdonica pošilja ta ogabni odpadek po šolarjih starišcm, ki lista itak ne marajo! Radovedni otroci berejo gredoč razne neslanosti in kdo bo odgovoren za pohujšanje. Komaj že čakamo volitve, da bomo potem vendar enkrat imeli mir pred vsiljivo giftno kroto. Sv. Barbara pri Mariboru. V »Kmetijskem listu« z dne 16. januarja 1925 je bil objavljen dopis od Sv. Barbare pri Mariboru, v katerem mi anonimni dopisnik očita razne nekorektnosti pri prodaji prodca in nabavi zvonov. Mirno lahko trdim, da so vse obdolžitvp nasproti meni neresnične in vedoma potvorjcne. Poživljam dopisnika, da se podpiše s polnim imenom. Najboljši odgovor dobi neznani dopisnik dne 8. februarja 1925, ko bo večina tukajšnjih voliicev vrgla krcgljr-co v prvo skrinjico. Odgovornega urednika »Kmetijskega lista« pa še čaka zasluženo plačilo pri sodišču. — Jožef Kajnih, posestnik in župan v Jablancih. Sv. Jakob v Slov. goricah. Po naših vaseh hodijo trije Radičevi agitatorji. Vodja jim je znani Ogncr iz Gornjega dola — človek, katerega v naši župniji ne mara živa duša, in sicer zavoljo njegove prismojene glave. O kaki politiki ve ta človek toliko, kakor bik o računstvu. Človeka, ki hodita z njim, sla tujca, ki niti govoriti ne vesla po slovensko. In ti ljudje si domišlju-jejo, da se jim bomo mi dali zapeljali? Radič je imel štiri leta časa, kaj narediti za Hrvate pa ni ničesar storil, ampak jih je s svojo republiko, na katero sam ne veruje, imel samo za norca, sedaj pa, ko mu Hrvati več ne verujejo, pa bi rad nas Slovence vodil za nos. Mi Jakobčani nismo tako bedasti, da bi tujcem, ki nas nikdar niso videli, kaj verjeli, ali šli si po pomoč k Hrvatom, ki še sebi niso nič pomagali. Naša stranka je in ostane slovenska. Naša skrinjica je prva, v njo bodo padale krogljice šentjakobskih kmetov, viničarjev, delavcev in gospodarjev. Cirkovce pri Pragerskem. Volilna agitacija je tudi pri nas dobro razvita. Vse se zbira pod praporom SLS. Bivši avstrijski oficir dr. Pivko nam je hotel nekoliko strune zmešali s svojim sestankom v gostilni Goljat dne 19. januarja zvečer, pa se mu ni posrečilo. Posrečilo se mu je, da je naletel na bivše avstrijske vojake, ki so služili pri njegovem polku. Kakšen poraz je doživel Uiti večer dr. Pivko v Cirkovcah in njegov pomaead Delničar, to jima bo ostalo do smrti v spominu. Odgovor je moral dajati tudi radi tistih klofut, ki jih je delil vojakom na italijanski fronti. Vrgli smo mu tudi pod nos vprašanje: zakaj se je predal Italijanu s 600 možmi? Oh, takrat so mu zašklepetali vsi udje. Kaj ne, gospod Dolničar, vam je danes žal za tistih 20 litrov vina. ki smo jih izpili tisti večer v ta namen, da bi volili Pivka. A nas ne more premotiti ne pijača, ne obljube. Mi stojimo trdni kakor skala v taboru SLS in edino njej oddamo svoje glasove dne 8. februarja. Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Predstavnik naše liste ali čuvaj naše prve škrinjice na volišču v šoli je Janez Horvat, mizar in želar na Kozlovcu. Na volišču v Gočo-vi je čuvar naše liste Franc Krajnc, po domače Ančin, posestnik v Bišu. Tem možem torej izročite volilci svoje krogljice v varstvo, pri njih bodo shranjene najbolje. Velika Nedelja. Pusti in dolgočasni so zimski dnevi, posebno sedaj, ko že tako dolgo nismo videli ljube-i ga solnca. Pa vendar so ljudje preganjajo dolg čas s tem, da se prav pridno ženijo ter obhajajo vesele gostije. Tudi mi Velikonodeljčani nismo v tem oziru naj-zadnji. Pred kratkim se je vršila v vasi Trgovišče ena gostija, katero je počastil sam gospod Veselic iz Ormoža s svojo navzočnostjo, kjer je pri bogato obloženi mizi in pri kupici rujnega vinca kramaril s svojo Pa-šič-Žerjavovo politiko, češ, da ako ne bo zdaj zmagal, da bodo potem še enkrat volitve. Mi pa vam povemo g. Veselič, naj bodo še stokrat volitve, v Pašičev prid ne bomo volili nikoli! Pa saj nas tako poznate, g. Veselič, nas Trgovčane in ste gotovo sami spozpalil da vaš.; besede niso našle pri nas zaželjencga odmeva. Drugič, ko boste zopet prišli med nas na gostijo, vas kot gosta prav radi sprejmemo v svojo sredino, samo to vam povemo, pustiti rajši svojo, nam tako zelo neljubo politiko doma. Na nedeljo dne 1. sušca je od Zerjavovcev napovedan shod v gostilni gospe Majcen. Za ta shod prav pridno agitira neki »barantač« Marinič Lojz, kalen je pri zadnjih občinskih volitvah ponarejal podpise. Imenovanega samo opomnimo toliko, da Judeževi grv>ši nimajo teka. Kmetje, somišljeniki, si pa dobro zapomnite, ko bo Lojz prišel k vam po kako roženico, tedaj mu recite, naj gre h gospodu posiliministru 2erjavu, mogoče mu on da lesa kar za celi »rušt«. Skoraj bi pozabili omeniti, da se bo zgoraj omenjeni shod vršil v senci bajonetov. Pa nič straha, somišljeniki 1. škrinjice. Polzela. V nedeljo so imeli tukajšnji Sokoli svoj občni zbor, katerega sem poslušal v gostilniški sebi. Eden izmed govornikov, ki jo zlasti mnogo mlatil prazno slamo, se je pri vsaki deseti besedi pridušal kot kak hribovski furman, da so se drugi gosti kar spogledovali. Da pa ne bodete mislili, da je bil to kak domačin. Vam povem, da je bil to sam podpredsednik Sokola, neki fabriški uradnik Tomažič. Ce že podpredsednik ne' more govoriti brez pridušanja, kaki so šele drugi Sokoli! In k takim tičem naj pustijo naši pošteni krščanski starši telovadit svoje otroke? Nikdar! Sckoli naj le ostanejo sami! Zdravo! Iz Dramelj. Tukaj nas dramijo k pravi politiki nesramni časniki, ki semkaj prihajajo, posebno o »Domovini« se sme reči mesto »mili« kraj — grdi kraj, kje se znajdejo hudobni dopisuni, kateri bi najrajši poteptali vse, kar je še dobrega pod milim solncem. — Mora se v »Domovini« kaj zlobnega brali, ker se sleherni zgraža, rekoč: kedo mi je tega vraga naročil. Aha, kako bi nas radi vjeli v svoje škrinjice, a tembolj so se sami ujeli, da ne maramo za druge, kakor v to prvo skrinjico bomo 8. februarja po svoji vesti spustili volilno krogljico! Rečica pri Laškem. Shod treh mož radikalne kra-marije je bil sklican v nedeljo, dne 25. marca v gostilni Jančič. Prišle so !e-le ličnosti in markantne osebnosti: Šlefanovič, Vidmar in bogve kolikokrat kaznovani bivši strasten komunist, v nobeni občini volilne pravice imajoč, kandidat dveh okrajev za izgubljene Slovence, Rudoif Celin ek. F r ni bilo poslušalcev, so se razgo-varjali o vremenu in trdili, koko huda zima bo dne 8. februarja, da bodo celo kandidati narodne sramote v nevarnosti da zmrznejo. Po sedmini so si ga na račun korupcijske in Slovencem škodoželjne sive brade privoščili vsak eno šajbo. To so shodi, ki spadajo v zgodovino Judeževih grošev. Sv. Rupert nad Laškim. V n^eljo, dne 18. t. 1. je imel g. dr. Gosar v gostilni g. Oblaka volilni shod. — Jedrnato in poljudno je govoril v nabilo polni dvorani volilcem, ki so glasno odobravali njegova izvajanja. G. poslanec nas je temeljilo poučil o volilni dolžnosli; za smeh in zabavo pa sta poskrbela po stari navadi sla-bostojneža Špilane in Obrez, lier sama nista dovolj kunštrra, sta skušala po navodilih zloglasne »Domovine« zabavljati in motiti, a slišala sta tako gorke, da sta morala sramotno utihniti. Eden teh duševnih siro-mačekov je še po shodu vtikal svoj nos »v stari zakon« kakor je rekel, a se je pri tem tako opraskal, da so ga oblile krvave solze. Vrli Ruperlčani so sklenili eao--glasno, da gredo 8. februarja kakor en mož na daljno volišče k Sv. Lenartu oz. na Kalobje in oddajo svojt glasove Slovenski ljudski stranki, ki edina ima src« za kmeta. — Tukaj je umrla dne 17. januarja vrla, kršč. mati in gospodanja Frančiška Mlakar v Stopinjah; zapušča dobrega moža in šest nedorastlih otročičev. Naj v miru počival f Katere izvrstno ¡>o 1 a j 3 » v <> ¡ » boli. Patu« na m pcčainc ogojeni ceni, večjiu vinogradnikom pa so na razpolago zadružni sodi, da i vino pod zadružnim nadzorstvom dobro izšola in da j bližje prometu. Povdarjal je veselo dejstvo, da pro« vedno več vinogradnikov za sprejem svojih vin v cefl tralno klet in je s tem dana podlaga za ustvaritev vin skega tipa vsega okoliša. Nadalje ima zadruga v «vi denci tudi posamezne količine v domačni kleteh a* družnikov in nezadružnikov ležečih vin, iskajoč stiko z odjemalci. Na to delovanje polaga veliko važnos kajli s tem prihrani mnogo časa, denarja in Iruda " samo kupcem, ampak tudi vinogradnikom. Na ta nfl čin je mogoče zbirati tudi v kvantitativno slabih let' nah, kakor na primer lani in letos vagonske pošiljat" 29. januarja 1925,- SLOVENSKI GOSPODAR. Stran S. posameznih najfinejših sort. Želeti bi bik), da bi se vinski kupci še bolj posluževali zadružnih informacij pri nakupu vin, kajti zadruga jim bode priporočala samo zajamčeno pristna ljutomerska vina, kakor tudi garantira s svojim ugledom, da ne bo »šmarnica« ali kak drug produkt direktno rodečega trsa prekoračil praga njene kleti. Vinska kupčija je v največji meri vprašanje zaupanja. Uspeh tega I. vinskega sejma je bil zadovoljiv. — Neglede na to, da so se mnogi kupci šele ob tej priliki seznanili s pristno ljutomersko kapljico, ter našli naslove in osebne stike s producenti, se je na sejmu in po sejmu tudi prodalo okrog osem vagonov vina. Prihodnji vinski sejem se bo vršil vsako leto, vsaki pni petek po 19. januarju. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. jan. se je pripeljalo 02 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 200—225 dinarjev, 3—4 mesece stari 300—350, 5—7 mescev stari 625—700, 8—10 mescev stari 800—875, 1 leto stari 1375 do 1625, 1 kg žive teže 14.50—16.25, 1 kg mrtve teže 17.50—21.25. Prodalo se je 26 komadov. Hmelj. 53. poročilo Hmeljarskega, društva v Žalcu. Žalec, CSR, 22. L 1925. Od našega zadnjega poročila je bil naš hmeljski trg skoro brez prometa. Samo nekaj hmelja srednje kakovosti se je prodalo po cenah od 4400 do 4500 čK za 50 kg. Ponujanje hmelja ni bilo silno, le nekateri tukajšnji prekupci s>o se zadovoljili z znižanimi cenami. Vsa zaloga žateškega hmelja znaša le pičlih 4000 stotov po 50 kg. Obče mnenje trgovcev je, da se z ozirom na malo zalogo, vkljub mirnemu prometu, cene za zateški hmelj ne bodo zdatno znižale. Drugi češki hmelj se je prodajal po 3500 do 4200, zgornje-avstrijski po 2000 do 2700, jugoslovanski po 2700 do 3200 oK za 50 kg. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.« Vrednost denarja. Air.eriški dolar stane 60 D, francoski frank '¿.'M D, italijanska lira 2.50 D, čehoslovaš-ka krona 1.80 do 1.81 D in za 100 avstrijskih kron je plačati 8 para. V Curihu ¿naša vrednost dinarja 8.50 centimov. Ledvične, filedčne in č eyisne bolečine prenehajo pa vlivanju Radenske voda! Uienee, 15 let star, močen, poštenih staršev, se v moji usnja riji takoj sprejme. Hrano, stanovanje in nekaj obleke dobi pri meni. Karol Kirbisch, uenjarna, Sv. Trojica v Slov. goricah. 36 3—1 Posestvo, 36 oralov, s popol-' noma novimi poslopji, v lepi legi, se proda z živim in mrtvim inventarjem za 200.000 D. Naslov v upravi. 136 2—1 Proda se dobro posestvo, približno 18 oralov, vse skupaj, poslopja vsa zidana, v okraju Slov. Bistrica. Naslov v up-ravuištvu. 112 3—1 Proda se posestvo 20 minut od Konjic proti Celju, tik drž. ceste, 3 orale zemlje, vse v dobrem stanju. Slebič Andrej Hebenstreit 24, pošta Konjice. 117 3—1 Proda se krasno posestvo, solnčna lega, zelo sadovno, meri 32 oralov gozda, travnikov in njiv. Dobro ohranjeno gospodarsko poslopje, se lahko redi od 8 do 10 glav go veje živine in je odadaljeno od žel. postaje Laško četrt ure. Cena sedanjim razmeram nizka. Brezplačna pojasnila daje tajnik v pisarni občino Marija Gradec v Laškem. 123 Na prodaj je manjše lepo posestvo, obstoječe iz njive, trav nika, in črnega gozda, K ure od Slovenjgradca na lepem prostoru s hišo, posebej hlev, kozolec in bajta, primerno za rejo 3 glav živine. Ponudbe na posestnika Jurija Martel, Pameče, pošta Slovenjgradec. Prodam malo hišo z 2 sobama kuhinja, klet, posebej še gospodarsko poslopje s hlevom za 1 govedo in 2 svinjaka, vrt in prostorno dvorišče. Hiša je sposobna za vsako obrt, zidana, vse z opeko krito. Posestvo se nahaja v Šentjanžu na Dravskem polju ob okrajni ce , Po ceal se dobi parna žaga s 40—50 konjskih moči, stroj pol-nojarmeoik in cirkular. Proda se zarsdi družinskih razmer pod naslovom: Valjčni mlin, Polj-čane. 88 2 Prodan posestvo v Galiciji pri Celju, 6 oralov, 3 poslopja, nji-*e, travniki, gozd Cena 50 000 Ji na rje v. V. Vengust, čevljar v Žalcu. 89 2 Sadno drevje in trsje, vrste Bobovec, Mašancgar itd., se spomladi zopet dobi pri Do-linšek, St. Pavel v Sav. dolin L Naročite tak/jj! 1613 4—1 Viničarija blizu okrajne ceste t Lajtersbergu, s travnikom, ikupaj o kolu 5 oralov, se proda. Vprašati gostilna Kramberger, Sv. Marjeta ob Pesnici. 96 2 Proda se malo posestvo v soln-čni legi na lepem kraju pri Vranskem, 1 oral zemlje, pripravno za cbrtnika. P. Medvedek, Vransko 53. 99 2 Lepo dobi&kannsno vinogradno posestvo z 5 orali vinograda, zelo lepa liga in izvanredno močno in rodovitno trsje, nadalje okroglo tO oralov boste, deloma za izsekanje, okoli 10 oralov sadonosnik», travnika, pašnika itd. v Gornjih Halozah 10I ure od okraj oe ceste, se z ali brez inventarja zaradi bole-havosti gosp darja pod zelo u-godaimi pogoji proda. Kje, to po> e upravn štvo. 100 3 Pekarna se da takoj v najem. Naslov v upravništvu. 47 3 sti Maribor—Ptuj pri cerkvi. Ceni se na 45.C00 D. — Josip Šnuderl, Maribor, Mlinska ul. 24. 139 MALA OZNANILA. Hajer s tremi delovnimi močmi, sposoben za poljedelstvo in vso živinorejo, išče službe. Išče se vinifar za vinogradno veleposestvo pri Zagrebu. Prodam hišo z vrtom in sado-nbsnikom: 4 sobe, 2 veliki in 2 mali, veža, kuhinja, klet in dva svinjaka. Hiša je 20 min. od kolodvora in 20 minut od mesta Brežice, ob cesti in ob železnici, novozidana in ravnini. Cena 90.000 D. Franc Zakšek, Črne 29 pri Brežicah ob Savi. 138 Odda se v najem manjše posestvo blizu železnice s stanovanjem, zanesljivi osebi ev. zakoncema proti temu, da bi imel v nadzoru hišo z manjšo industrijo dokler ne bo v obra tu. Dopise je poslati na upravo poa »ugodno«. 133 2—1 Proda se vsled preselitve v or-mož ko-ljutomerskem okraju, 10 minut od poral -.in t a dat, pold ugi oral sado m tona s gosood.rskim pcs'op jen blizu Maribora se takoj p-ceni proda. N..alov v ufnav I ništ-u 79_ 3 Trgt-vska bila na promet cm k «)-' se (»od., ali »ame. j« za puarstv. i.a deželi. Nt« <>* v upiavništim. TI 2 Sprejmem vsa sodarska dela nadom. Pri večjih množinah grem tudi na dom lastnika. Zadostuje dopisnica. Fr. Hri-beršek, sodar, Vel. Pirešica 51, p. Žalec. 124 5—1 Lep plemenski mrjasec, 2 leti star, dolgega trupla, na nizkih nogah, s kratkim rilcem in dol visečimi ušesi se pod ugodnimi pogoji proda, zra- . ven tudi plemenske svinjke j iste vrste. Vprašati oskrbni- j štvo posestva Novi Šalek pri Velenju. 134 Prcdivo zn domaČe platno se dobro zamenja pri tovarni Anton Šinkovec d.d. Grosuplje pri Ljubljani. Istotam se dobi prima rusko laneno seme za pomladansko posetev. 114' 2—1 Je Ji osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje? Potem se ne toži! temveč pokušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Muči li Te revmatizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zrakti Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine. Tf okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčili bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vrslel Z zavojnino in poštnino vreti stane: 1 paket s 6 dvojnat ali 2 spec. steklenici ... 62 I) 5 paketa s 6 dvejnat. in 2 spec. stekl. ...... 96 E 3 paketi s 12 dvojnat. in 2 spec. stekl.....130 D 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 spec. stekl..........240 L Naročila naij se natančno naslove na: Inseriraife! suGEN feller, lekamr * 1 v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. Kolesaril pwor! 11 Za dopolnitev paketa priporoča se: ELSA-KROGLJICE, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slabe otroke in odrasle. Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli-ntnje, poniklanje i. t d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v ttieha-.iičr.i dti; vnici Divjak & (justintt, .Maribor Vnjašniška ulica itev. 13 Nada e so sprejemajo popra vi I« ?i« ainih in pisiil-nl; strojev vseli vrst, gramofonov l.t d., kakor tudi vs» «|t*-eijalna strn-- g»,ihk» dela. -- Prava ura za V as! je Suttnerjeva ura, kajti fS potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrtka Suttnei kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustrojal Vse nadkriljuje znamk« *IKO«! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite z* istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov: TOVARNA UR H, SUTTNEB V LJUBLJANI Jt. WJ2, Slovenija. fiUtua 4. SIX VENSKI GOSFOBAJPi. 4©. jnsua^jp Iziava. Podpisana sem dne 6. januarja 1925 obrek ovala « »psovala z grdimi jsovkami igralke Kmetijskega bralneg« društva v Domovi ter to preklicujem in obžalujem. S tem jim vračam čast, ker sem nepremišljeno govorila. Zahvaljuje mse njim, da so mi odpustile. S spoštovanjem Marija Kranjc, poseslnica v Domovi. Ali sem žs obnovi! naročnino 7 f I 11 boj za srečo f i tftčje posestvo z hišama/ki ju kaže slika, za Dia. 100'- ___, „ dobi lustnik naše srečke, katero bo zadel Žreb. " Cela srečka O*n. 100'—. "Äi NiloUli denar le pri Liudski posojilnici v C«1H ' ^rsglstriViil ndrsrl z eeeaisieas imit == Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem vola«) kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. » Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Cstrtfoska srečka D 25«—- Desetinska sreSbi P Ž0«~ „ Pri četrtinskih crečVah igrajo štiri, pri deselicskih deset oseb na eno Številko. Z» d en t ireb Iv «rtinsko ali desetiusko srečko, vrši se crd itirimi oziroma desetini posestniki dobitki ponorrc žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo Izžrebanih številk 2,0Cv Dan žrebanja se naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. Srečke razpošilja »Prostovoljno .gasilno diuitso« v Strnišču pri Ptuju, proti naprej vpoiiljat sueška za siečko tei Din. 3-— ca priporočeno pošiljatev, — Iščejo se povsod prodajalci ve-, k. ■v»« Itrezplacen pouUi Najpopolnejši Stoeier šivalni stroji Poizkusite enkrat s terpentinonim iyGazelalf mila m S 15 Met no famntvoJ ^mmmmmmmm za šivi je, krojače iu čevljarja ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to iirtdn jst pri tvrdki Lud, Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Dnmi«r nalbolll« pri Snoiitii^šfasarsicf IIudsH telit® eafewaftBe 9050ililllcf r?z.m. & « laribor«, Stoini olici it i, ki obrestuje hranilne vloge po 8% * 107« oziroma po dogovoru. ESTNA HRANILNIC T U «1 Ul Jamči ptnjsVa mestna občina in vsi davkoplačevalci meMa Ptuja. Zato vlagajo edino le pri njej: srdišča densr mladoletnih, žapnišča, ob» čine itd. Sprejema vloge na knjižice in v tekočem računu, daje različna posojila po najugodnejšem obrestovanju po dogovoru. Pojasnila brezplačno. — V prostorih mestne hiše. Stanje vlog okrog 20 milijonov kron? PooblaščenFjirodafalec srečk državne razr. loterije. - ________________ Zadmžna gospodarska banka d. d., podružnica v Mariboru» H5®'' T lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obratovanje vlog; na knjižice in v tek. računu« a ,; [Tj&k Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«