NAPREJ!
Vse za napredek slovenskega ljudstva!
Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/II. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2'50, za 7j leta K 1'25, v Nemčijo K 3-—, v Ameriko K 4’60. — Posamezne številke 8 vin.
Konec leta 1909.
Zopet končujemo eno leto. Ce pogledamo za seboj, vidimo, da smo zopet napravili enkaj lepih korakov — naprej! Število naših naročnikov se je znatno povečalo. Delokrog; se nam je razširil. Št a* j e rski proletarci imajo za svoje glasilo naš «Naprej», ki seve tuli redno prinaša vesti iz štajerskih indu-strialnih krajev. Koroški sodrugi tudi že marljivo delujejo na tem, da razširijo naš list med tovariš*. Po Kranjskem so glavni odjemalci našega Na-rreja v Idriji in okolici, v Zagorju, Jesenicah, Tržiču in po ljubljanski okolici... So pa storjeni tudi drugod povsod precej obetajoči začetki. Kakor videti, postaja naš «Naprej» res tisto ljudsko glasilo, ki ga najširši sloji našega naroda nujno potrebujejo. Zadovoljni smo s storjenim delom !
Kaj pa v 1. 1910?
Naša parola je od nekdaj. Naprej, in le naprej! Zato poživljamo vse naše prijatelje naj se z ozirom na vse naše dosedanje vspešno delo odslej še bolj potrudijo za razširitev našega lista kot so se doslej ! Naj bi ne bilo pa Slovenskem količkaj delavnejšega sodruga, ki bi ne bil agitator — razširjevalec za «Naprej».
«Naprej» je po ceni! Za celo leto stane le 2 kroni 50 yìd., pol leta, oz. četrtleta sorazmerno manj.
Na delo! Na delo!
Naročnikom in kolporterjem!
Z današnjo številko končujemo letošnje leto. «Delavska tiskovna družba» kot lastnk «Napreja» napravlja konec dec. vsakega leta obračun za svoje delo. Treba je zato, da vsi naročniki plačajo, kar so še dolžni na naročnini. Prav tako vsi kolporterji, ki naj do konec decembra zanesljivo obračunajo z vsem, kar imajo na račun. Red je potreben, če se hoče napredovati ! Torej !
Na sploh pa prosimo naročnike in kolporterje, da naš list še z večjo vnemo razšrjujejo, za kar jim bomo zelo hvaležni.
Upravništvo.
Proti draginji !
Socialao-demokratično organizirano delavstvo že par mesecev prireja shode širom Avstrije, kjer protestira proti neprestano naraščajoči draginji ter zahteva, da Se že napravi konec nasilju agrarcev ter od pr o meje. Državna strokovna konisija je v sporazumu s strokovnimi tajniki cele države ter z zastopniki vseh strokovnih zvez Ldelala odprto pismo, ki ga sedaj odobrujejo shodi ter sprejemajo v razmišljanje podjetniki.. .
Odprto pismo razlaga pomen delavskih bojev, dokazuje, da meče «le agrarna pohlepnost vedno iznova baklje mezdnih bojev v delavnice». Odpo-moči je potreba, če ne, bode prisiljeno delavstvo na obupen odpor. Trajnega vznemirjenja delavcev je krivo le nenasitno zdraževanje. — Odprto pismo končuje:
«Avstrija stoji na pragu prehoda od agrarne k industrialni državi. V tem položaju je pred osemdesetimi leti angleška buržoazija začela boj prati oderuškim agrarnim carinam, ga zmagovito dokončala in s tem je položila temelj veliki bodočnosti svoje dežele. V enakem položaju se kaže naše meščanstvo popolnoma nezmožno s tem, da pošilja v parlament smešno nevedno, malenkostnemu prepiru vdano politično zastopstvo, ki je sestavljeno iz negospodarskih ali pa k večjemu cehovsko reakcionarnih politikantov. Vlada pa izdaje velike gospodarske in socialne naloge države, da sluša vsak migljaj agrarcev, da se izkaže poslušno vsakemu poželjenju, da, vsaki malenkostni jezici klerikalcev.
Spričo novih oderuških napadov na življenje množic, spričo poizkusov, pripraviti parlament ob delavno zmožnost v trenotku, ko je Djegova dolžnost, odpraviti žitno carino, ovoboditi uvoz mesa, skleniti dobre trgovinske pogodbe in s tem odpreti vrata izvozu naših delavskih proizvodov in uvozu vsakdanjega kruha, spričo žu ga j o čega obupa množic, kličemo kot zastopniki strokovno organiziranega delavstva Avstrije vladi in svojim podjetnikom:
Ta gospodarska politika je množicam naroda neznosna. Vsako odgovornost za njene posledice odklanjamo. Nikakor ne opustimo boja za človeka dostojno življenje delavskega razreda, za vsakdanji kruh naših žen in otrok. Dovoliti ne moremo, da bi oni trpeli radi brezobzirne nenasitnosti agrarcev in radi slabotne, neumevajoče politike naših podjetnikov. Zato konstatiramo: Vsiljujejo se nam novi boji, če ne izpolni vse podjetništvo svoje politične d olžn osti proti agrarizmu. Od industrialcev in od obrtnikov pričakujemo, naj najdejo naposled toliko moči, da dvignejo tudi svoj glas v hrupu šovinistične hujskanje ter da energično izjavijo vladi in svojim zastopnikom : P o trebščine življenja so pred vsemi drugimi skrbmi. Pričakujemo, da stopijo končno tudi oni v boj proti agrarizmu in za trgovinske pogodbe, proti draginji in za prosti uvoz žita in mesa.»
Tudi na Slovenskem se je vršilo v tem oziru precej shodov, tako v Ljubljani strokovni shodi tobačnih delavcev in delavk, kovinarjev, lesnih delavcev, železničarjev, čevljarjev, strojarjev, tiskarjev, v Idriji, v Sp. Idriji, na Jesenicah, v Tr-
žiču, v Šiški, na Glincab, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, v Trstu, sv. Križu pri Trstu, v Nabre-žinu, v Gorici, Podgori itd. itd. Po vsakem shodu se je še dolgo debatiralo v delavskih družinah. Vsak pa je zadobil prepričanje, da je proti draginji in za izboljšanje delavskega položaja sploh bojevati se mogoče edino takrat, kadar so najš rše množice ljudstva organizirane, kadar vedo te množice, kje tiči krivda, kje so vzroki, da se nalagajo vedno večja in večja bremena. Zato seve je prvi korak proti draginji vstopati v soc.- dem. organizacijo, učvrstiti delavsko armado!
ZMES.
„Nacionalizem" nemških sodrugov je nekako stalna rubrika v naših narodojaštsh časopisih in jim služi za to, da kažejo «narodno izdajstvo* slovenskih socialnih demokratov. Tisti sodrugi, ki so bili na zadnjem krasnem shodu v Ljubljani v Mestnem Domu, so sami imeli ob govorih sodr. Adlerja iu Rennerja priliko, prepričati se, kakšni «šovinisti» so nemški sodrugi. Lep primer je podal zopet sodrug Hiilebrand iz Karlovih Varov na shodu v Nirskem, v Altmanovi dvorani, v tisti hiši, v kateri je imel sedanji nemški minister Schreiner svojo notarsko pisarno. Sodrug Hiilebrand je dejal: «Socialno-demokratična stranka mora protestirati proti zdi vjanemu nacionalnemu hujskanju nemških meščanskih strank, ki so s svojim pretiranim nacionalizmom zakrivile sedanji položaj in pričakujejo takorekoč z veseljem trenotek, ko porabi vlada § 14 Socialno-demokratičua kot svodomiselua stranka mora protestirati proti celemu Bienerthovemu sistemu, posebno pa proti najdičnejšemu članu njegovega kabineta, ministru-rojaku drju. Scbreinerju, čigar hujskaška politika je zavedla narodne spore v sedanji stadij, kjer ljudje — v obeh narodnih taborih — polagoma pozabljajo, da so ljudje. Nemškemu ljudstvu ne more vstati rešitev iz politike Schreinerja, ki s svojim, doslej še v Avstriji neznanim čepenjem na izsleparjenem ministrskem sedežu le otežčuje politični položaj na škodo nemškega, vsled draginje trpečega ljudstva. Ta politični parasit, ta krvoločni izkoriščevalec Šumave, ki izsesava kot delodajalec svoje poljedelske delavce na najbrutalnejši način, je najmanje sposoben, zastopati interese nemškega ljudstva v kronskem svetu. Sram nas je tega «našega» ministra, ki
Dima v politični zgodovini sebi enakega.» Elici «Pfuj Schreìner» in «Škandal», ki so doneli po vsej dvorani, so glasno pričali, da je sodrug Hille-brand izražal mnenje vseh. Tako govore seveda socialno-demokratični «šovinisti» 1
V Londonu je bil to leto cerkveni kongres anglikanskih škofov. Tu se je, kakor docela naravno, moralo razpravljati o socializmu. Škefje anglikanske cerkve so se skoraj enoglasno 'izrekli za socializem. Škcf trurski je izjavil, da se popolnoma strinjajo s socializmom, londonski škof je priznaval plemenitost misije socializma za človeštvo, če se tudi ne vjema docela z njegovim podrobnim programom. Škof southwartski se je priznaval za socialista brez vsakega pridržka tei- izjavil, da kar je najboljšega in najplemenitejšega v angleški cerkvi, se vse nagiba k socializmu. Škof Welldon je pa izjavil: Ako cerkev ni lažna, ne more biti proti socializmu. Tako poroča «Britisch Weekly» od 14. oktobra 1909.
„Delavska tiskovna družba v Ljubljani" ima v zalogi celo vrsto zelo poučnih brošur o socializmu in socialni demokraciji, proti klerikalizmu, o narodnostnem vprašanju i. t. d. Kdor želi kako teh brcštir, obrne naj se na Delavsko tiskovno družbo v Ljubljani.
„Francka In drugo". Pod tem naslovom je izšla v Del. tisk. družbi kopica lepih povestij izpod peresa E. Kristana. G ma 50 vin. Pripravno novoletno darilo!
„Tajnosti španske Inkvizicije". Izšli so že 4. zvezki znamenitega dela V. Fereala. V 1. 1910 izidejo še ostali, tako da bo kmalu vse delo v rokah naših čitateljev. Cena posameznim zvezkom 10 vin.
„Koledar, žepni, za slov. delavce" je za 1, 1910 že na prodaj. Gena 80 v. Dobi se v upravi «Rdečega Prapora» v Ljubljani.
Za delavsko časopisje! Glavno orožje v rokah delavskega ljudstva sta o r g a n i z a c i j a in t i s k. Posebno tisk — delavsko časopisje — vrši znamenito ulogo. Kamor ne zaide govornik, da bi s plamenečimi besedami bodril organizacijo, kjer ni mogoče združiti proletarcev v železne falange, da bt odporovali sitemu kapitalizmu — tja pride časnik, tam govori, poučuje, zabava časepis. Za delavce je seve le delavski časopis, ki edini zastopa koristi delavskega ljudstva, ki ga varuje in ščiti pred vsemi njegovimi sovražniki. Zato je po-
treba, da se vedno deluje z vsemi močni na to, da se delavsko časopisje povsod udomači; zlasti je treba paziti sedaj ob novem letu, da dobe delavski časopis «Rdeči Prapor», «Naprej», «Tobačni delavec», «Železničar» zopet novih čitateljev!
„Slovencu", „Naši Moči" L t. d. v album. Pobožni tat! V neki banki v Tridentu je bilo nedavno ukradeno 340 tisoč kron. Gez nekaj časa pa je dobila banka denar nazaj od — duhovnika, kojemu je tat pri spovedi denar oddal. Ko so v banki denar preštevali, našli so, da manjka 15.000, ki si jih je pobožni tat pridržal, najbržeje «v dobre namene». — V moravskem mestu Kroneeržu, kjer kraljuje klerikalizem v polni moči, so objavili tj dni, da je zmanjkalo 700.000 kron občinskega denarja. Klerikalna občinska večina bi rada utajila ta «ztnanj-kljaj» — ali nič ne pomaga! Pobožnjaki so se premalo brigali za svoje odgovorne uradnike, ko so v znanem Drozdu, ki je okradel sv. Vaclavsko hranilnico za 7,000.000 kron, videli svoj najlepši vzor...
Visoko generalstvo ima važna posvetovanja. Prvo je bilo dne 3. t. m. v cesarskem dvoru na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom. Udeležili so se ga nadvojvoda Fran Ferdinand, vojni minister general infanterie baron Sch inaich, avstrijski in ogrski domobranski minister podmaišai pl. Georgi in podmaršal Jekelfalussy, šef generalnega štaba general infanterije Konrad pl. Hòtzendoif, vrhovna poveljnika avstrijskega ia ogrskega domobranstva nadvojvoda Friderik in general Klobučar, generalni nadzornik vojske nadvojvoda Evgen, general infanterije baron Albori, feldcajgmajster Fiedler, general infanterije pl. Varešanin, vrhovni nadzornik topništva nadvojvoda Leopold Salvator, generalni nadzornik konjeništva general kavalerije Bruderman. Posledice teh posvetovanj se že pokažejo v dele-gacijskem proračunu.
Iz razgovorov v Vatikanu. (O Ferrerju.) Papež: Rad bi vedel, če res kdo misli, da sem hotel nasprotovati krvavi smrti Frančiška Ferrerja? — Španski poslanec : «O, da, očetje dominikanci so takoj rekli, da ni prav, da se je Ferrerja ustrelilo : po starem običaju je sveta cerkev oddajala obsojence svetni oblasti s strogim navodilom, da se jih mora brez prelitja krvi uničiti — namreč polagoma
speči (sežgati) na grmadi...----------(O financah.)
Papež: Koliko je prišlo dohodkov iz Lurda? — Kardinal, tajnik : Deset miljonov. Papež: Pa od drugih kongregacij? — Kardinal: Trideset mi-
Ijonov. — Papež: Koliko znašajo obresti iz kapitala, ki je vložen pri Rotšildu? — Kardinal: Osem miljonov; od drugod pa pet miljonov! — Papež: Tako, tako; to je vse premalo; takoj razp:š'te po celem svetu, naj se bolj agilno pobira Petrov vinar za ubogega jetnika vatikanskega.
Iz idrijskega okraja.
Javen shod, ki se je vršil dne 12 t. m. v pivovarni pri «Črnem orlu», je bil mnogobrojno obiskaD. Dvorana je bila natlačeno polna. Prvi je govoril sodr. Sitter, rudarski tajnik iz Trbovelj, o splošnem rudarskem položaju v Avstriji. Govornik je navedel statistiko smrti in drugih rudarskih nesreč v teku 13 let. Dalje je navedel tudi povprečni statistični zaslužek rudarjev posameznih revirjev. Iz te statistike je bilo razvidno, da rudarji ljubljanskega revirja zaslužijo najmanj izmed vseh revirjev v Avstriji. Kot temelj tega vzroka je podal govornik slabo organizacijo kranjskih rudarjev, ker je izmed 100 rudarjev organiziranih samo 21, 79 pa jih čaka na milo t božjo in gledajo kot škodljivci samega sebe, žene in svojih otrok na svoje organizirane tovarše, kdaj bodo kaj priborili, vsi pa uživali. Končno je prišel govornik na poročilo unijskega zbora glede izpremembe štatuta, ki pride v veljavo z novim letom, in je pozival neorganizirane delavce, da store svojo dolžnost ter pristopijo k organizaciji rudarjev v Avstriji.
K II. točki je poročal sodr. Štraus o odgovoru rudniške direkcije glede že dvakrat stavljenih zahtev. Najprvo je utemeljil opravičeno zahtevo za izpopolnitev dekliške šole v osmi razred. Potem je razjasnil namen rudarske direkcije glede podeželjenja rudniške šole. Pokazal je, koliko bi imeli idrijski delavci izgube v kulturnem, gmotnem in moralnem oziru, če se šola izroči klerikalni kranjski deželi. Pokazal je na potrebo, da se šola izroči namesto deželi pod upravo naučnega ministrstva. Dalje je pojasnil govornik v imenu tozadevnega odseka, da je nujna potreba, da se z ozirom na rapidno naraščajočo draginjo, dovoli za prvo pomoč delavstvu draginjske doklade, ter je prečital po omenjenem odseku stavljeni dve resoluciji. K resolucijam so podali še dodatke govorniki : dr. Lončar, Ig. Sitter, Jožef Kogej, B. Jazbar in I. Eržen. Resolucije so bile enoglasno sprejete.
Resoluc i j a 1.
Z ozirom na to, ker Idrija, drugo mesto na Kranjskem, z zavednim prebivalstvom, še nima po-
polne dekliške ljudske šole, je sklenil javni rudarski shod, vršeč se dne 12, grudna 1909 v pivarni pri «črnem orlu» v Idriji, sledečo resolucijo:
1.	Sedemrazredna dekliška ljudska šola, ki obstoja na c. kr. erarični šoli v Idriji že peto leto, se izpopolni v osemrazrednico ter naj se poučujejo v zadnjih treh razredih predpisani predmeti triraz-redue meščanske šole.
2.	G. kr. ryd. direkcija naj oskrbi vse tozadevne šolske potrebščine ter takoj provizorično otvori osmi razred s sedanjimi učnimi močmi, dokler se ne nastavijo definitivno za meščanske šole popolnoma izprašane posvetne učne moči.
3.	C kr. rud. šola v Idriji naj se izroči pod upravo c. kr. naij?” ega ministrstva.
4.	Plače šolskemu osobju naj se regulirajo v smislu zadnjih štirih činovnih razredov državnih uradnikov.
5.	Nameravano podeželje nje c. kr. rudniške šole v Idriji, ki bi šolo le poslabšala, ne pa izpopolnila, se najodločneje zavrača.
6.	D «menni in zavlačujoči odgovor c. kr. rudniške direkcije na šolske resolucije z dne 21. marca in 22. septembra 1909, delavstvo nikakor ne zadovoljuje, zato shod resno zahteva, da se v najkrajšem času definitivno odgovori, kaj se namerava ukreniti na zgoraj navedene zahteve?
7.	Sprejeta resolucija se pošlje po en izvod na c. kr. rudniško direkcijo v Idriji, na deželni šolški svet v Ljubljani ia zvezi socialno - demokratičnih poslancev v državni zbor.
Vtemel je vanje k resoluciji I.
1.	Sedemrazredna dekliška ljudska šola se more smatrati le za enoleten prehod k osemrazrednici, v nobenem slučaju pa ne more veljati za stalno uredbo, za katere odstranitev se potegujeta c. kr. okrajni in deželni šolski nadzornik. Sedanja sedem-razrednica škoduje napredku učenk, učnim vspehom učiteljic in s tem splošnemu ugledu šole. Po končanem sedmem razredu se ne more spraviti deklica v nobeno službo, dokler ni dovršila osmega razreda v kakem drugem mestu, kar je pa za hčerke rudarjev skoraj izključeno. Učnih knjig za sedmi razred ni, pouk se vrši na podlagi knjig, pisanih za 6., 7. in 8. razred. Učna snov se mora torej skrajšati, kar provzroča občutne pomanjkljivosti v učenju in ovira učenke v napredku. G. kr. deželni šolski nadzornik, g. F. Levec, je rekel v zadnjem svojem poročilu na c. kr. rudmško direkcijo: «Učiteljice delujejo na tej šoli pod težkimi
razmerami». Otvoritev osmega razreda ne bi pro-vzročalo tako velikih stroškov ; 2800 do 3000 K na leto bi zadoščalo.
2.	Prevzetje rudarske ljudske šole po c. kr. naučnem ministrstvu je nujna potreba iz tega razloga, ker upa rapidno se množeče prebivalstvo mesta Idrije in okolice, da na ta način pride do dobre, v ysakem oziru primerne ljudske šole.
3.	Plače učiteljskega osobja se morajo regulirati z ozirom na slabo gmotno stanje učiteljstva, ki je sedaj naravnost sramotno in poniževalno.
4.	Morebitno prevzetje ljudske šole po deželi bi delavstvo razburilo, ker bi delavski otroci izgubili doslej od c. kr. rudniške direkcije brezplačno dobivanje šolskih potrebščin. Poleg tega obstoječi deželni zastop ni predstavitelj celega naroda, marveč faktor moči posameznih civiliziranih slojev.
5.	Delavstvo smatra šolsko vprašanje za čisto resno in se ne dà zavajati z dvoumnimi in neod-kritosrčninai odgovori, zakaj vedno namigavanje s podeželjenjem ima samo ta namen, da zavlačuje izpopolnitev opravičenih zahtev organiziranega delavstva. Zato še enkrat resno opozarjamo c. kr. rudniško ravnateljstvo in druge kompetentne faktorje na svojo šolsko akcijo, ki jo vodimo s pre-vdarkom in smo z vso energijo zato, da jo dovedemo do uresničenja.
Resolucijo II
Z ozirom na to, da c. kr. rudniško ravnateljstvo, erar. rudnika v Idriji, vzlic opetovanim zahtevam delavstva, ter rapidnonaraščajoče draginje, ✓ ki je zadnji čas skrajno občutno zadelo delavske družine ne okrene nič za izboljšanje delavskih plač, sklenejo rudarji, zborujoči na javnem shodu dne 12. grudna 1909 sledečo resolucijo:
1.	Dovoli naj se mesečno 20 K draginjske doklade za vse k rudniku spadajoče delavce brez razlike na stan, samca ali oženjenega.
Doklade naj se izplačujejo 18. dan vsakega meseca pri c. kr. rudniški blagajni toliko časa dokler življenske potrebščine ne dobijo zopet normalne cene, da bo delavstvu zasiguran obstanek.
Doklade naj se na plačilnih listkih v posebno rubriko označijo tako, da ima delavstvo natančni pregled svojih prejemkov.
2.	Vsled tega, ker se čuje od raznih strani, da namerava c. kr. rud. direkcija vpeljati zvišanje stanarine za stranke delavcev, stanujoče v eraričnih hišah, izreka shod, proti tej nakani najodločnejši protest.
3.	Shod od'°Cno zavrača brezpomembne in neoprayične odgovore, ki jih pošilja rud. ravnateljstvo zadnje čase na delavske zahteve, ter že v naprej izreka, da od danes sklenjenih zahtev delavstvo ne more niti za las odstopiti in tudi odstopilo ne bo.
Člane «Občnega konz. društva» v Idriji se opozarja, da se vrši dne 10.—12. januarja prihodnjega leta v centralni prodajalni v Idriji inventar, dne 9, pa v filjali v Sp. Idriji. Člane se prosi, da svoje glavne potrebščine kupijo prej, ker se bo med inventuro dajalo blago le za silo pri stranskih vratih. Med tem časom sprejemalo se bode v pisarni društva tudi dividendne znamke od celega leta. Člani naj prinesejo s seboj tudi obe članski knjižici.
Silvestrov večer priredi rudarsko društvo v društvenih prostorih z zanimivim vsporedom brez vstopnine.	Odbor.
Iz Spodnje Idrije. Shod 12. t. m. se je tudi pri nas dobro obnesel, udeležba je bila velika. Rudarski tajnik sodrug Silter nam je podal zanimivo poročilo o stanju rudarjev v Avstriji ter razložil potrebo organizacije. Sodr. Štraus je podprl izvajanja tajnika z dokazi, glede na stavko v Alboni. Eonečno pa je z ozirom na slabo organizacijo in na pretečene občinske volitve povedal našim brez-brižnikom par odkritih besedi. Da je pravo zadel, videlo se je iz tega, da se ni upal nobeden nič ugovarjati, dasi so bili nekateri navzoči, ki na dan volitve niso vedeli, da so delavci.
Iz Spodnje Idrije. Dne 4. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. V III, razredu postavili so tudi soc. demokrati svoje kandidate. Dobili so od 108 oddanih glasov soc. dem. kandidati od 31—38 glasov. Klerikalci pa od 48—66 glasov. Razlika torej si velika. Zmago klerikalcev pripisati je le brezbrižnosti rudarjev, ker niso vzlic temu, da so bili isti dan prosti, prišli vsi na volišče. Nekateri pa so pustili svoje tovarše, rudarje, na cedilu ter volili klerikalce, dasi imajo vedno na jeziku socializem, dejanja pa nikjer. Kmečki volilci so prišli tri do štiri ure daleč na volišče ter kot en mož volili to, kar jim je kaplan priporočal. Volitve same so se vršile prav po klerikalni metodi, komisija je bila od župana do kaplana čisto klerikalna, niti eden somišljenik nasprotnih strank ni bil v komisiji. Razume se, da se na tak način vodijo volitve samo v prid ene stranke, ki je za-
stopana in protipostavno, kar se je tudi pri nas godilo, o čemur hočemo v prihodnje natančno poročati. Za sedaj povemo samo to, da se je priziv proti celi volitvi vložil na politično oblast, podpisalo ga je 11 volilcev, kateri so pripravljeni istinitosti rekurza vsaki čas dokazati. Videli bomo kako vpošteva zakon nsšr politična oblast.
Dopisnikov jim manjka. Znano je, kako je Se nedavno udrihalo klerikalno časopisje v tedenskih novicah po idrijskih soc. demokratih. Zadnje čase pa je vse izostale. «Naša Moč» molči, «Slovenec» tudi, kaj to pomeni ? Morda niso klerikalci več sovražniki socializma ? Ali pa jim je dopisnikov zmanjkalo ? Ne, nam se zdi, da zajec nekje drugod tiči. Socialna demokracija je v Idriji močna, treba jo je privabiti tje, kjer se od nje kaj dobi. Pregovor pravi, krajcer je dober če ga pes na repu prinese. Res je tako, ali dolg, v kojega so klerikalci svojega somišljenika zapeljali, naj le sami plačajo. Volkovi in ovce v enem hlevu krmiti, bi po našem ne bilo dobro.
Z Jesenic.
V približno 300 izvodih je letos prihajal naš «Nadrej» na Jesenice. Lako pa bi imel še več odjemalcev. Zatorej na delo za nove to. Vsak odjemalec naj za novo leto pridobi v še enega novega in število se bo podvojilo. Tud «nlporterji prosijo, naj se z novim letom odjemn i za celo leto naroče. Darujte toraj svotico 2 v 50 v, in boste za celo leto preskrbljeni, da boste dobivali list na dom.
Z veseljem se lahko ozremo nazaj, po izvršenem delu, ko se bližamo novemu letu. Strokovna organizacija napreduje, politična se izpopolnjuje, poleg tega imamo pa lepo število prijateljev, ki simpatizirajo z nami, ker spoznavajo naše delo, da je bilo iu bo v prid jeseniškemu delavstvu. Z ustanovitvijo konzuma, za kar gre v prvi vrsti zahvala sodr. Ant. Kristanu iz Ljubljane, smo zopet pokazali, da nam je mar delavstvu pomagati do cenejega kruha. Danes šteje konzum 260 članov in še vedno pristopajo. Lahko rečemo ob robu starega leta: teško je šlo, ašlo jepavendarle. V novem letu nam bo pa treba vse to izpolniti, utrditi.
Prižgimo z novim letom luč spoznanja še v one oddelke v tovarni, kjer vlada še tema in zape-ljanost. Tudi v Martinovih pečeh, kjer je največje trpljenje, že ljudje izpregledavajo. To je veselo znamenje. V tem oddelku ima klerikalizem največjo
zaslombo. Mi vemo, da bodo zdaj zapelji rei zakričali ko ranjen lev, in branili zadnjo trdnjavo. To nas ne sme motiti. Preko delavskih škodljicev za našim ciljem, ki ima namen združiti vse reveže, trpine v mogočno četo. Le tako združeni, bomo vendar lahko tudi od tovarne kaj zahtevali.
Dne 3. decembra so imeli klerikalni obč. odborniki tajno posvetovanje, zaradi volitve župana, ker z novo volilno reformo menda n:č ve bo. Ge-rent Čebulj je na vse pretege hvalil samega sebe, tako da se je še drugim gabilo. Mi pa pravimo, ni veliko vreden človek, ki samega sebe preveč hvali. Za župana bo brškone izvoljen dr. F. Kogoj, nato pa slede nove volitve.
Govorica o novi cerkvi na Jesenicah je sedaj v ospredju med našimi klerikalci. Imajo baje že izdelan model za Djo. Vprašanje pa je, kdo jo bo plačal, ker savški in jeseniški posestniki so se že izrekli o cerkvi, da če je premajhna, naj se jo razširi, namreč staro cerkev, ne pa zida novo. Jesenice potrebujejo druge občekoristne naprave. Nimamo še postorne ljudske šole, nimamo obrtne šole, kje pa je ubožnica, sirotišnica. To so stvari, ki jih jeseniško ljudstvo potrebuje, ne pa nove cerkve. Novo cerkev hoče samo duhovščina, ki ne bo štela nobenega vinarja za njo, in nekaj po njej zapeljanih backov.
Z jeseniško policijo in nesrečnim mladeni-čam Paternelom, ki je umrl 22. nov., se sedaj bavi okrajna sodnija v Kranjski geri. Prič je že devet zaslišanih, in vsa zadeva pride pred c. kr. deželno sodišče, kjer je upati da pride resnica in pravica na dan. Med tem, ko vse Jesenice govorijo o smrti z dne 22. nov., pa hinavska jeseniška duhovščina v «Slovencu» takole poroča: Neki revež se ga je tako nabral, da ga je alkohol metal toliko časa po cesti, da si je razbil lobanjo. To je očitna hulobna sleparija, prevarati javnost. In tako pišejo katoliški duhovnik'. Ali vas ni nič sram. Z spet je to krepak dokaz, kako duhovniki spoštujejo resnico, hčerko božjo.
Tudi F. Čebulj, ki vestno pošilja novice v «Našo Moč», neče nič poročati o zločinu. Najrajši bi ga seveda, ko bi le malo kazalo, potakuil soc. demokraciji, a topot vendar ne gre. Brata gerenta pa tudi ne mara spravljati v neprijetnosti. Odtod ta molk v Gostinčarjevi cunji.
Račun brez krčmarja delajo nekateri gospodje na Jesen;cah v zadevi obč. volitev. Prezreti mislij o soc. demokrate. Kdor pa malo bolj pozna razmere
na Jesenicah, ta ve, da je soc.-dem,, stranka faktor, s katerim bo treba računati. Da se le gospodje preveč ne vštejejo! Na svidenje torej ob novih volitvah in najsibodo tudi po starem volilnem redu. Doba, ko ste delavce vozili na volišče kot teleta v mesnico, so minula. Delavec mora priti do prvega zastopstva.
Kaj bo z bratovsko skladnico, ali boste kaj paredili ali nič, nas neprestano poprašujejo delavci. Kmalu ima biti občni zbor. Nekateri delegati menijo, naj bi se volilni možje poprej posvetovali o najpotrebnejših zadevah, katere naj člani načelstva denejo na dnevni red, na občnem zboru. Delavci, razmišljajte !
Umrl je na Savi dne 5 dec. mladenič Simon Potočnik v starosti 22 let. Bolehal je že par let.
B I je zaveden in napreden mladenič, zato pa lahka rru zemljica.
Iz Tržiča.
Prejeli smo in ponatiskujemo, ne da bi izpremenill kaj: «Odbor Strokovnega društva čev-ljaskih uslužbencev in uslužbenk v Tržiču pošilja z onim Da članek v napreju z dne 4 decembra St. 23 sledeči popravek, namreč dani res da bi imelo društvo dolg na knjigah kakor je bilo v napreju razglašeno. Društvo prosi z ozirom na § 19 tiskovnega zakona dase isto v prvem ali drugem istem napreju obelodani, k»r isti neodgovarja resane. ako bi uredništvo nebilo voljno poslanega popravka natisniti bode gori omenjeni odbor primoran proti temu privotno tožbo uložiti spoštovanjem J. Koprivnik Predsednik.* — Tudi komentarja ne dodajemo!
Shod. V sredo, 8. t. m., se je vršil dobro obiskan javen ljudski shod v gostilni pri Pelerju. Govoril je «o draginji in položaju delavskega ljudstva» sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Odprto pismo na podjetnike se je soglasno odobrilo in se je tudi že razposlalo na primerna mesta.
Papov še ne miruje. Kdor ga hoče poslušati, temu pripoveduje, da bo «Napreju» «uro navil». Gospodine Papov, eno si zapomnite: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce, drugače se mu razstopi! Capito?
Delavske organizacije v Tržiču dobro napredujejo. Želeti pa je kljub temu še intenzivnejšega dela, da ne bo delavca in delavke v Tržiču, ki bi ne bila v vrstah delavskih mednarodnih organizacij.	__________
Iz Zagorja.
Volitve v bolniško blagajno v Zagorju ob Savi, ki so se začele dne 22. novembra, so končane. Socialno-demokratična stranka je zmagala v kuriji delavcev z vsemi delegati, v nekaterih krajih pa tudi v delodajalski kuriji, tako da ji je za volitve v načelstvo zagotovljena dvetretjinska večina.
V Zagorju samem so dobili socialno-demokratični kaodidatje 145 do 169 glasov, narodnjakarji pa 2 do 26. To je konec liberalne baharije.
Zagorje ob Savi. Yolitve v okrajno bol. blagajno, katere so se začele 22. novembra L 1., so se dokončale, kakor že poročamo, dne 5. decembra t. I. Socialno-demokratična stranka je zmagala z vsemi delegati delojemalcev in tudi v nekaterih krajih v delodajalski kuriji, tako da je za volitev načelništva soc.-dem. slranki zagotovljena dvetretjinska večina. Najbolj živahen je bil volilni boj v Zagorju, kar so povzročili širokoustni intrigante iz Zagorja. Na čelu junakom je bil z.nani nekdanji zagrizeni nemčur in sedaj vneti narodnjak, gospod Kerschnigg. Skrpali so v «Slov. Narodu» par lažojivih notic, zabavljali čez posamezne osebe in jim dajali imena, kakršnih gotovo n'i30 zaslužili; tudi ne bi bili mogli tega storit», ako bi imeli kaj poštenosti v svojih dušah, ker so še pred kratkim prav milo beračili za svoje podjetje ravno pri tistih osebah, sedaj pa so j m menda za plačilo dajali priimke. Soc.-dem. kandidatje so dobili od 145 do 169 glasov, narodnjaki pa od 2 do 26 glasov. To so tisti gospodje, ki jih je «Slov. Narod» pretečeni teden v petkovi številki že videl izvoljene. Volilni izid je menda za trezne preb:-valce v Zagorju jasen dokaz, da so člani bol. blagajne z vodstvom zadovoljni; da je vse rogoviljenje parih hujskačav samo osebno sovraštvo do stranke in pa hrepenenje po osebni koristi. Gospodu Kerschniggu se tresejo hlače na občinskem stolu, visi namreč še samo tako dolgo, da se rešijo prizivi radi občinskih volitev, takoj ko bodo rešeni, bosta najbrže dobila odpustnico oba z gospodom županom, zato pa bi gospod Kerschnigg prav rad videl, da bi dobili intrigante bol. blagajno v roke, da bi se rešil še prej nego dobi odpustnico na starem mestu, v bol. blagajno.
Zagorje. V zadnji številki «Napreja» smo čitali, da centrala unije še razpravlja, kje naj bi bit sedež strokovnega lista «Rudar». Jasno je, da nikjer drugje, kakor v okraju, kjer je največ ru~
đarjer, in to so Trbovlje. Idrija je preveč oddaljena in tudi sodrugi iz Idrije gotovo ne zahtevajo to. V Zagorju tudi ni potrebe, kjer je samo do 1090 rudarjev. Razventega imamo pri nas itak dovolj moči, najsibode v političnem kakor strokovnem oziru. Poleg sodr. Cobaia imamo tudi drugih moči dovolj, katere osebe so zmožne za razna agitatorična dela. V kolikor so mi razmere v Trbovljah znane, res primanjkuje tamkaj takih moči, Radi tega bi bilo želeti, da bi centrala to v poštev jemala in določila kraj uredništva Trbovlje.	Rudar.
S Štajerskega.
Iz Trbovelj. (Iz občinske seje.) Dne 17. listopada se je vršila seja občinskega odbora. Po otvoritvi in konštatiranju sklepčnosti je župan naznanil, da se je v imenu celega občinskega odbora zahvalil ravnatelju Tentšertu za njegovo trudapolno delo v prid občanov ob priliki njegoveda odpoto-vanja, nato je pozdravil namestnika Boštjana J3gra, ki je bil na prvi seji navzoč, nakar se je prečital zapisnik zadnje seje, koji se je vzel brez ugovora na znanje. — Župan naznani dalje, da je mesto občinskega zdravnika od lanskega leta v Trbovljah sistemizirano in da je gosp. dr. Žižek prosil za premestitev iz Hrastnika v Trbovlje. Po prečitaoju dopisa g. dr. Zižeka, se je razvila jako živahna razprava med sodr. Sitterjem, g. dr. Marciu?em in g. Rošom, nakar se je po dolgi debati na predlog sodr. Sitterja in g. Kramerja proti glasom g. dr. Marciusa, Roša in Krassnika sklenilo, odpoveuati g, dr. Berdachu službo občinskega zdravnika s koncem tekočega U ta in s 1. decembrom nastaviti v Trbovljah g. dr. Ž žeka za občinskega zdravnika. — Gosp. Kramer prečita sledeči proračun, kojega je sestavil občinski fiaančni odsek v sveji seji doe
6.	listopada.
Dohodki :
II.	k) obresti od naloženih glavnic . . K 1500
III.	b) iz sejmskih prostorov............ «	100
V.	m) iz drugih odredb in pristojbin .	«	350
Skupaj ... K 1950
Izdatki :
H. Ža ohranitev, uporabo in upravo obč. premoženja.
c)	za	ohranitev	poslopij............ K	1600
d)	za	dokup premičnega	blaga ....	«	400
e)	za	davčne in	pristojb.	namestnike	.	<	1000
Skupaj . .	.	K	3000
III. Splošni upravni stroški :
a)	za	prejemke	obč.	načelnika	....	K	1400
b)	za	prejemke	obč.	svetevalcev ...	«	110G
c)	za	prejemke	obč.	uradnikov	....	<	1980
d)	za	prejemke	obč.	slugam......... «	7000
f)	za	snaženje,	kurjavo i.	t. d. ...	«	400
g)	za	pisalne potrebe	in tiskovine	.	.	«	450
h)	za	zakonske	knjige ............... «	450
i)	za	druge......................... «	110Q
Skupaj	.	.	K	13.880
V. Za varstveno redarstvo:
a)	za	vzdrževanje ječ......................K	40
b)	za	varstvene in ponočne čuvaje ...	*	600
c)	za	ogledne obhode ..................... «	100
d)	za	odgonstvo . ........................ «	100
Skupaj ... K. 840
VI.	za ogled mesa................... K 740
VII.	za podporo požarnim stražam . . K 10Q0
IX.	Za zdravstveno oskrbo:
a)	za občinskega zdravnika..........K	5300
c)	za oglednike živine............. «	150
d)	za samotne prostore	in	razkuženje	«	1200
Skupaj	.	.	K	17.450
X.	Pridatek občinske blagajne k ubožni
zalogi.............................K	6000
XI.	za napravo cest i. t. d. :
a)	za stavbo novih cest, mostov i t. d. K 3000
b)	za vzdrževanje cest, mostov i. t. d. «	4000
c)	za javno razsvetljavo cest ....	«	2000
e)	plače cestarjem...................... «	2500
Skupaj . . K 11.500
XII.	Za plemenske živali...............K	1750
XIII.	Skladni doneski za ljudske šole K 42497
XIV.	Za popis ljudstva ...... K 300
XV.	Za vojaške namene................K	100
XVI. Za občinske, okrajne, deželne in
državnozborske	volitve	....	«	500
XVII. Za obrestovanje obč. dolgov .	«	6000
XVIII. Za druge zadeve:
1.	Za	remuneracije.........................K	3900
2.	Za	godbo............................... «	200
Skupaj ...	K	4100
Torej skupni proračun:
Stroški...............................K	109.692
Za	pokritje........................ «	1950
Za	pokritje	iz	užitnega	davka	...	c	5000
Ostane za pokritje
, K 102.742
Akoravno se je svota za pokritje proti lanskem letnem proračunu znižala, so se občinske doklade vsled tega, ker se je rudokopni družbi odpisalo 1200 K direktn'g» davka zvišali za 5% t. j-» od 64 na 69%• K proračunu se je sodr. Sitter večkratno oglasil k besedi in je med drugim predlagal, naj tisti, ki imajo iz občinskega vodovoda napeljano vodo v hiše, plačajo enkrat za vselej 50 K za vodo, akoravno so cevi sami Kupili in si vodovod v Jhiše sami naredili. Gosp. Goropevšek se je izrazil, da radodarno plača tistih 50 kron.
Nadalje se je na predlog sodr. Ig. Sitterja sklenilo zvišati pridatek k ubožni blagajni za 2000 K, katera svota naj se naloži kot temelj za ubožni dom. Predlagal je tudi, naj se črta remuneracija kaplanu Sribarju, ki ima itak ogromne dohodke v Trbovljah in naj se raje reveže podpira; poštnemu upravitelju v Hrastniku, od katerega občina prav nič nima, naj se donesek občine črta; poštna direkcija naj svoje uslužbence sama plača. Predlog je bil proti štirim glasom odklonjen. — K prošnji «Pazniškega in podpornega društva» za podporo za godbo se je oglasil sodr. Sitter k besedi in dejal : V Trbovljah ima organizirano delavstvo svojo delavsko godbo, katera fmancielno tudi ne stoji bogve kako na dobrem stališču, in če občinski odbor sklene, dati godbi «Pazniškega podpornega društva» podporo, bi v imenu vsega organiziranega delavstva v Trbovljah predlagal, naj se da tudi delavski godbi ista podpora. Sklenjeno je bilo, dati vsaki godbi 100 K podpore. Na prošnjo «Kmečke čitalnice» {reci : klerikalni) je omenil sodr. Sitter : V Trbovljah ima rudarsko društvo tudi svojo čitalnico, oz. knjižnico, katera bode sedaj še večja postala, ker se je v «Delavskem domu» napravil posebni prostor za knjižnico in čitalnico.
Predhgal je, če občinski odbor sklene dati klerikalni knjižnici podporo, naj jo da tudi za nabavo novih knjig delavski knjižnici. Gosp. Roš je predlagal, naj se točasno prošnja klerikalne knjižnice odkloni, nakar je Sitter svojo prošDjo nazaj umaknil. Predlog je bil sprejet. Gosp. Roš je prečita! več prošenj za nastavo občinskega redarja v Hrastniku in je konečno predlagal, naj ostane Eržen na svojem mestu, Ržnarju naj se pa služba za 3 mesece odpove in mesto njega potem s 1. aprilom nastavi prosilca Tavčerja iz Begunj. Predlog je bil sprejet. — V krajni šolski svet so bili izvoljeni g. ravnatelj Heinrich in Dežman. — V ob-
činsko zvezo se bili sprejeti; Knsflič, Pongrac, Miklavž Putnik, Franc Adamič, Franc Prelogar, Franc Uranič, Franc Kerše, Miha Drnovšek, Ana Štepec, Franc Karlič in Janez Piatir; svojega desetletnega bivanja niso dokazali ; Ignac Martinčič, Ivan Breznikar, Janez Kralj, Franc Majdič, Franc Rovan in Marija Pungartnik. — Gosp. Roš je v daljnem utemeljevanju predlagal, naj se napravi iz trboveljske vasi trg in naj izvoli občinski odbor pripravljalni odsek, ki naj sestoji iz treh oseb, ki bi potem v slučaju potrebnosti tudi v tej zadevi posredoval pri ministrstvu. Predlog je bil sprejet in v pripravljalni odsek so bili izvoljeni gg. župan, Kramer in Roš.
Gosp. Cestnik je utemeljeval potrebnost občinskih brizgalnic za slučaj ognja v Praprotnem, v Kaežtalu in Studencu ter predlagal, naj občina take nabavi. Ker je bil proračun že zaključen, je občinski odbor točasno odklonil ta umestni predlog.
Po rešitvi še nekaterih formalnosti je župan zaključil sejo.
Preselil se je v Trbovlje občinski zdravnik g. dr. Žižek, ki stanuje v hiši gosp. Goropevšek a. Ordinuje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, za splošne bolezni in popoldan od 2. do 4. ure Specialno za zobe. Priporočamo ga sl. občinstvu najtopleje.
Iz Hrastnika. Dne 5. t. m. (ravno na dan, ko se je obhajalo sv. Barbaro) je zlomilo rudarju Majcenu nogo. Omenjeni je opravljal šalk. Drugi rudar je spuščal les tja dol. Eden takšni les se odtrga in prileti na nogo ponesrečenca; Sedaj bodo rekli, kriv je tisti rudar, ki je spuščal les. Mi pa pravimo, da je kriv prokleti akordni zistem, ker delavce tako priganja. ■; c
Rudarji že dolgo zahtevajo v šahtu gosposki šibt 4 krone, a rudnik noče tega dovoliti. Rudarji, ako si hočete izboljšati svoj položaj, potem se pridružite že bojujočim se rudarjem cele Avstrije ter stopite v našo bojno organizacijo rudarjev.
' J ....	; Ì • • • , *	• • .. >
Hrastnik. Dne 6. t. m. smo tudi pri nas obhajali sv. Barbaro. Koliko je ležeče ravnatelju na tem, da bi se vsi rudarji udeležili, je razvidno iz tega, kar se je v čakalnici grozilo rudarjem, kdor se ne udeleži, da bode kaznovan za eno krono. Gospodje, motite se, ako mislite, da se bodo vašega žuganja rudarji ustrašili.
Pri zidànju altarja st. Barbare jim primanjkuje denarja. Tako je pisal župnik gospodu ravnatelju, ter prosjačil še za 1700 kron. Rudarji so itak že plačali za ta špas 4000 kron. Pustili so si odtegniti od plače po eden ali dva šihta. Tudi sedaj bodo oni gotovo svoje trdo zasluženo puščali za so stvar. Mi bi pač svetovali rudarjem, da raj pišejo župniku nazaj, da naj potrese kakšnega škofa za mošDjiček. Škcf, kateri ima do 30.000 kron letnega dohodka, ki je brez družine in samec, lahko da za bogoslužje nekaj tisočakov.
Rudarji v Hrastniku imamo zelo veliko ob-dovelih žeta, katerih deca po zimi skoraj na pol nagi capljajo v šolo ter stradajo doma. Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi take revčke podpirali? Imamo tudi marsikaterega rudarja, ki ga bolezen vrže na posteljo, da leži več let; take ljudi podpirati je naša dolžnost, ne pa pomagati cerkev in altarje zidati.
Hrastnik. Pri nas je še zmerom navada, da se pri razdelitvi akorda ne loči dobrih in slabih krajev, temveč povsod imaš enak akord. Kdor dela proti «haugatu» se razume, da ne bode tisto zaslužil kakor oni, ki dela proti «legantu». Da bi gospodu Drolcu ne bilo treba izvišati akorda, si pomaga na ta način, da spravi v skupni akord partije, proti legantu in haugatu. Partija, ki dela proti legantu, bi zaslužila mogoče do štirih kro», ona pa kvečjem do 1*50 v. Ker so pa skupaj v akordu, se pa tako razdeli, da nihče nič ne zasluži. To je prizadete rudarje tako razburilo, da so šli dne 4. t m. v čakalnico ter so zahtevali, da se mora dati akord posebej, kar je čisto umevno. Ali gospod Drolc jih je surovo sprejel, imel jih je za otroke. Dobro mu je neki rudar odgovoril: dosedaj smo res bili otroci, a sedaj ne bodemo več. Drugi dan so šli delegatje rud. zadruge k gospodu ravnatelju in so Djemu natančno razložili, kakšna krivica se godi. Zahtevali so tudi, da naj se akord proti haugatu zviša, da bodo tudi one partije lahko zaslužile, da jim vsaj ne bode treba stradati. Gospod ravnatelj je sicer obljubil, da bode tekom tega meseca že pegruntal na kakšen načiu se bode rešila ta zadeva. Očital je tudi delegatom, da itak ve, kdo je tiste rudarje nahujskal, da so njemu to pazniki povedali. Vprašamo vse rodoljubne paznike, kateri se pri vsaki priliki na prsa trkajo, da so zvesti sinovi majke Slave, če je to tudi v prid slov. domovine, da se slov. delavca
denuncira. Pripustimo to gospodom slov. paznikom v premislek.
Hrastnik. Značajno za narodnjake! IV. decembra bo na Dolu pri Hrastniku gledališka igra «Županova hči». Pri prirejanju te predstave so pa uvideli, da jim manjka igralcev. Sklenili so nadomestiti ta primanklaj s tremi naprednimi rudarji. S tem odlokom so bile gosp. učiteljice zadovoljne. A pozneje, ko bi se imele vaje pričeti, so se izrazile te narodnedame, da s takimi («neolikanci,» so si mislile) ne igrajo. Torej, to so tiste požrtvovalne narodne dame. Ali se ne more priprosti rudar ravno tako naučiti kakor kak «olikanec» in če ima še veselje zato. Ce bodo imeli tisti učitelji in učiteljice, ki pri vsaki priliki pravijo «držimo skupaj, podpirajmo, vse kar je narodnega in za narodnost», če bo imela torej tista gospoda svoje igre in zabave samo zase, ne bo daleč prišla. Ljudstvo bo imelo večje veselje, če bode videlo nekaj svojih sinov, da igrajo, ali sploh da sodelujejo pri kaki narodni stvari.	Naprednjak.
Zahvala.
Za vse ob nenadni smrti našega predobrega očeta, oziroma nepozabnega soproga, gospoda
kovaškega mojstra In žlvlno-zdravnlka v Spodnji Idriji
izkazano sožalje, dalje za dragemu pokojniku izkazano zadnjo čast, kakor proštov, gasilnemu društvu, sl. ženskemu odseku, „Sokolu" in vsem cenjenim gg. mojstrom iz Idrije in iz Spodnje Idrije ter vsem ostalim se naj-iskreneje zahvaljujeta
Ivanka Trkman
hči.
Marjeta Trkman roj. Slabe
--------------
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu in daleč Vse ga pozna,
Kdor ga ima,
Ima zdravje domà!
Ljudska kakovost	liter K 2'40.
Kabinetna kakovost	, „ 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
k_________ -=ZZZZ J
Postavno varovano.
i-te
«
O
nj h S
g i
1 *
9
S °
9
W b.
E
« SS
bm
M
e B
1,5
-S ja
l§
9
II
> • •• M n s «
'M *
" '8 C ' a
g o
z JI*
<u » *
J «
&
>t/3 i. ?
o Hi
a* S
^ rt
*o Q _*■
■a c.S
si" 5
° s. ?
ra S, S “ S 3 n S N
ty -S
3 S<
<U ^
> l’" ••
O
i


5	tf	»	"	i
-	Jd	(«	J
«	-o	>o	- ■	C
5 t> h >3 — « «
o -p s-i S O O) A h
■ n
^ i? S
O (4	Z
> 5 a « o< s« >
« o «
a h m ..
-•**++***
S&s-š «Is
Sari
~ s«gK
S °^6-H
25.1 g'§..s g
o ^ > _ o Bi
>■ ra ra ja .§ JT*
. s| S .S >3 > g
E I 6 "3
d) G.,J£ T3
>'£.2 e
CJ d) >tS3
T3 w p OJ
:
C8
o
B
O*
>
C/5
---o c
e-g-^g
Sj g).« o.
>-si§
KJ *-•
C o > jq
la
a J
>rt
M .p«
s u
3> ft > o
*> Q
iW
(0
0
: -H;';
’ ‘
Priporočamo našim gospodinjam pravi :	?£ N C X 0 Y: rkavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
svoji k svojim? Čevljarski mojster svoji k svojim
Ivan Gačnik
Rožna dolino, obč. Vic
se priporoča vsem delavcem in delavkam občine Vič in drugod za vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko. Vsak bo pri meni prav izborno postrežen Delam solidno in po zmerni ceni.
Kr» jesenske novosti
priporoča	24—20
prva in edina slovenska modna trgovina za gospode
Engelbert Skušek
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 19
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne
Kašelj.
a kašlju, rabi naj j :lo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
Austro - Amerikana :
TRST
3S©w d Yorle New « Orlefinw rEiieiio.s A^rres Argentini J n Rio (Il Janeiro.
Vozne liste za potnike in izseljence prodaja:
SIMON KMETETZ
Ljubljana, Kolodvorske ul'ce 26.
I
I
Najnovejši in najhitreišl brzoparnlk Martini Waschlngton 24—18 vozi čez Ocean samo 6 dni.
- :	C'i-v
-5 ..
■ mm
■.. " '	.;y..
" : . *: ;■ ■ :
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.
Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.