B|Držayni zbor.  "'"""'' * Dnnaj, 16. decembra 1902. Driavnifdohodki xa 1. 1903.j Pl. Zemljiški davek je proračunjen pa 54,000 000 K; 2. Hišni davek je proračunjen na 75,206 250 K; 3. 5% davek od zneska, katerega bi imela plačevati poslopja, ki so davka prosta 6,954000 K; 4. Dozdajsnji pri- dobninski in dohodninski davek 100.000 K; 5. Splošni pridobninski davek 35,300.000 K; 6. Pridobninski davek od kroSniarjev in potovalnih pridobnin 280.000 K; 7. Pridobninski davek od podjetij, katera morajo polagati javni ra6un 51,534.000 K; 8. Rentni davek 8,300.000 K; 9. Osebni dohodninski davek 49,275.000 K; 10. Obda6enje viSjih službinih plač 1,887.000 K; 11. Pristojbine od dav6nih eksekucij 2,001.500 K; 12. Zamudne pristojbine 1,093.700 K; Skupaj 285.932.050 K. — Zemljiškega davka, ki znaSa za Avstrijo 54,000.000 K, pla6a Štajerska 3,440.000 K, Spodnja Avstrija 6,550000 K, Zgornja Avstrija 3,990000 K. Kraniska 960000 kron, Koroška 1,040 000 K, Solnograško (Salcburg) 520.000 K, Ceška 16,590.000 K, Moravska 8,080.000 K, Šlezija 1,210.000 K, Galiciia 7,880.000 K, Bukovina 775.000 kron i. t. d. — Na Štajersko pride: Hišnega razrednega in hišnega najemninskega davka 3,590 000 K, 5% davka od zneska obda6enja prostih hi§ 256.000 K, pridobninskega davka 1,456.000 K, pridobninskega davka od kroSnjarstva in potujo6e obrti 19 000 K, obrtnega davka od podvzetij, katera morajo polagati javni račun 3,100 000 K, rentnega davka 406.000 K, osebnega dohodainskega davka 2,300.000 K, od službinih plač 58.000 K, pristojbine za davčne eksekucije 128.000 K, zamudne obresti od zaostalih davkov 36.200 kron. — Vsi direktni davki znašajo: Za Stajersko 14,789.200 K, za Spodnjo Avstrijo 103,726.000 K, za Zgornjo Avstrijo 9,586.300 K, za Solnograško 2,291.300 K, za KoroSko 3,488 400 K, za Kranjsko 3,404 900 K, za Trst 5,403.200 K, za Istriio 1,601.250 K, za GoriSko 1,471.900 K, za Tirol 6,358.000 K, za Predarlberg 1,081.000 kron, za Ceško 69,547.200 K, za Moravsko 25,446.000 K, za Šlezijo 6,233.100 K, za Galicijo 26,773 700 kron, za Bukovino 3,121.100 K, za Dalmacijo L609 600 K. Posredni davki: Dohodki od carine so prora6unjeni na 105,499 000 K; zavžitninski davek od žganja, vina, piva, mesa, sladkorja in petroleja 323,415.050 K; od soli se bo dobilo 46.092.000 K; od duhana (tobaka) 223,292.200 K; od kolekov in raznib pristojbin 146,900.000 K; od (novega) davka za železnične vožne liste 15,254 000 K; od loterije 30,041.000 kron; raznoterosti 3,078 900 K; vsi neposredni davki znašajo 788,053.150 K. S t r o 3 k i za naravnino zavžitnega davka znaSajo 55,422 050 kron. Isti stroški: za pridelovanje soli 9,188 000 K; pri dubanu 49,854 000 K; pri kolekih in drugih pristojbinah 3,762 830 K; pri davku od vožninskih kart 4.000 K; pri loteriji 18,291.000 K; pri drugih upravah 424.800 K; vsi upravni stroSki pri posrednih davkih znašajo 136,966.680 K. Dohodki od posrednih davkov 788.053.150 K. Cisti preostanek 651,106.470 K. Nnjna predloga poslanca Ž i 6 k a r in tovariSev glede bede v ob6ini Sevnica ter Dobje, politični okraj Brežice. 1. Okoli 140 posestnikov obfcine Sevnica so bili zelo oškodovani po uimah. V spomladi so imeli veliko škode vsled mraza, po leti vsled toče. Pridelali so komaj eno tretjino prejšnjih let. Škoda se je uradno eenila in leži dotični akt pri c. kr. okr. glavarstvu v Brežicah. — Izdatna in nnjna odpomoč od države je potrebna, posebno aato, da si morejo težko oškodovani preskrbeti semena za pomladno setev. — Podpisani predlaga: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da dovoli ubogim posestnikom občine Sevnica iz zaklada zoper bedo zadostno svoto za nakup živeža in semena za setev. Dnnaj, dne 2. dec. 1902. — Žičkar in 20 tovarišev. 2. Prebivalci obJine Dobje so bili t teku tega leta trikrat^po vremenskih nezgodah hudo poškodovani. Že v spomladi letošnjega leta, ko je sadno drevje poganjalo mladike in razvijalo cvetje ter obetalo mnogo sadu, mu ni prizanesla uima. Vsled padlega snega, kateri je povzročil hudo zimo, so bile ugonobljene vse mladike in pokončano cvetje. Pa ta škoda »i se še prenašala. A 22. jalija je zdrobila toča vse pridelke po njivah in vinogradih ter oklestila drevje po gozdih. — Škoda se je cenila na 12.000 K. P« tej toči je bilo poškodovanih 62 kmetov, kateri imajo na svojih posestvih vknjiženih 55.760 K. Nesre6a pa je hotela, da je bilo 89 kmetov še v tretje in sicer z najhujšo uimo prizadetih. Dne 25. in 26. sept. t. 1. je padla strašno huda slana, katera je vzela takorekoč zadDji grižljej kruha. Vsled te slane niso mogli dozoreti poljski pridelki, ki se do tistihmal Se niso pospravili. Škoda se je cenila 16.220 K. Dolgovi poškodovanih pa znašajo 81.590 K. Vsled teh poškodb mora mnogo kmetov že zdaj kupovati živež, oziroma si ga jemati na np. Niso t stanu, plačevati davke in obresti, da ne bi delali novih dolgov. Otroci obisknjejo žolo na pol nagi, morajo trpeti lakoto cel dan, katera se jim bere na njihovih bledih licih in so zadržani v svoji rasti. Podpisani predlagajo torej: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se pozivlje, prebivalcem v občini Dobje, ki so bili po mrazu in toči poškodovani, se ima iz državnih sredstev dovoliti posebna podpora|. Na Dunaju, dne 10. dec. 1902. — Zičkar in 19 tovarišev. Vinska klavzula. Vsem vinorejcem je znano, koliko Skodo dela pri nas laSko vino, katero se po tako nizki carini uvaža t naše dežele. Približuje se čas, da se ima trgovinska pogodba z Italijo zopet ponoviti. NaSi vinorejci, pa tudi državm zbor, so soglasno zahtevali od vlade, naj odpove to za nas tako šfcodljivo in krivi6no pogodbo. NaSa vlada je vedno molčala. Na brezštevilne interpelacije ni dal trgovinski minister baron Call nobenega odgovora. Dne 15. decembra t. 1., je pa laški minister Prinetti v državnem zboru v Rimu povedal' da mu avstrijska vlada do zdaj v tem oziru Se ni ni6 naznanila. Trdil je, da se avstrijska vlada ne bo mogla braniti, da se še dalje uvaža laSko vino v Avstriji po tej ceni, kakor do zdaj. Zato je v seji dne 16. decembra t. 1. dalmatinski poslanec B i a n c h i n i prosil zborničnega predsednika, naj opozori ministra za poljedelstvo barona Giovanellija in ministra za trgovino barona Call-a, da vendar enkrat odgovorita na brezštevilne interpelacije v tej zadevi in naj varujeta avstrijske vinoreice, zlasti one v Dalmaciji, katerih mnogi so že ugonobljeni vsled te nesre6ne <vinske klavzule». Poslanci raznih strank so glasno odobravali besede Bianchinija. Trgovinski minister Gall ga je posluSal nekaj 6asa, potem pa odišel, kakor bi ga cela stvar prav nič ne brigala. Vgiblje se vedno, kaj je vzrok, da naSa vlada vedno mol6i, 6eravno vinorejci glasno vpijejo. Vzrok vtegne biti ta-le: Avstro-ogerska, Nemčija in LaSka so ponovile zopet poprejšnjo medsebojno žvezo. Najbrž je pa LaSka zahtevala, da pristopi k tej zvezi z Avstrijo le pod tem pogojem, 6e sme še na dalje v Avstrijo pošiljati svoje vino, kakor ga je pošiljala do zdaj. Naša vlada je najbrž sprejela ta pogoj; a zdaj se boji, to zbornici naznaniti. A prej ali slej bomo zvedeli resnico. Krošnjarstvo. Nova postava za krošnjarje se kuje že 14 dni — a do danes — 16. decembra — ni Se končana. Krščanski socijalci so jo zahtevali — v obrtnem odseku se je tudi v njihovem smislu sklenila; a v zbornici se je spremenila tako, da je danes krš6ansko-socijalni poslanec Aksman tožil, da bojo kroSnjarji imeli v prihodnje Se ve6 pravie, kakor do zdaj. Ne bo jim treba plačevati koleka za obrtne kniižice, smeli bojo svoio robo ne le samo nositi, ampak 8e celo voziti po svetu. Krščansko-socijalna stranka je hotela kroSnjarstvo skoraj čisto odpraviti, da bi si opomogli obrtniki in trgovci; doseglo se je pa nasprotno. Veliko pravic pridobijo krošnjarji osobito po prizadevanju katoliško-slovenskih poslancev iz Kranjskega. VpraSenje je se v6, bo-li gospodska zbornica pritrdila sklepom poslanske zbornice. Kis in o6ali se pa ne bojo ve6 smeli prodajati po kroSnjarjih. Ceško-nemška spraya. Cehi izdelujejo spravno pogodbo z Neraci, da odgovorijo na ponudbo, katero so njim Nemci poslali. V kratkem se razglasijo po- goii čehov, pod katerimi bi se dali pomiriti. Proračun sa 1. 1903. Ko se je sešel državni zbor 18. oktobra 1903, je vlada predložila proračun za prihodnje leto. Ker se je pa zbornica radi češke obštrukcije ne more pečati z državnim proračunom, se bo 18. t. m. zbornica odgodila in bo vlada s pomočjo znanega § 14 uveljavila proračun za prvo 6etrtletje 1903.