DNEVNIK Postnuia paaeana v gotovini „ or l* (Abb postale I gruppo " i>603 OD llT Leta XVI. - Št. 281 (4744) TRST, četrtek 24. novembra 1960 Danes bo predsednik vlade odgovoril Tambroniju in Togliattiju Vodstvo KD določilo glavna načela za občinske in pokrajinske odbore Izključuje se vsakršna oblika sodelovanja s KPI in MSI; centristični upravni ( odbori, kjer gre; kjer ne gre, sodelovanje s PSI ali PDI - Tiskovna konferenca Mac Millana - V petek v Rimu Debre in Couve de Murville (Od našega dopisnika) v 23. — Po zaključku uradnega obiska in razgovorov z italijanskimi državniki sta Mac Millan in Ho-danes dopoldne obiskala papeža, popoldne pa je Mac Millan imel tiskovno konferenco v prostorih zdru-~®®ja tujih novinarjev in odgovarjal na vprašanja dolgih in tujih novinarjev. Glede alžirskega vprašanja dejal, da «cenijo napore gen. de Gaulla, da bi dose-?e‘. neko rešitev* in dodal, da «upajo, da bodo našli rešitev v interesu Alžirije in sveta*. Na vprašanje gle-«e pogajanj med Vzhodom in Zapadom, je Mac Millan Poudaril, da je stališče zapadnih velesil glede nemega vprašanja in Berlina «dobro znano* in pristavil, je potrebno »ostati trdno na naših pozicijah*. Pripomnil je še, da angleška 'lada smatra ta pogajanja za »zaželena in koristna* in Podčrtal, da Zapad mora Huu pripravljen »diskutira- ti i m se pogajati*. Ko so ga vprašali, kaj meni o ameriški intervenciji1 ,v Karaibskem morju, je oojal, da se angleška vlada ^•nima ie za obrambo oze-JfeU, ki so pod njeno vr-"Ovnostjo, in da bodo spre--eu vse tiste ukrepe, ki bi “s izkazali koristni. Kar za-t5Ya odnose med skupnim /riscem in področjem proste govinske izmenjave, je Mac tri* I>onc>v'il mnenje, da je najti pot do gospodarji® združitve Evrope, pri tem da je treba ravnati postop-U|iiinii no, premostiti prej razne tež-koče, da bi pogajanja mogla biti uspešna. Na vprašanje, če je že na vidiku carinska unija med tema dvema področjema, je odgovoril lord Home in dejal, da to vprašanje proučujejo, toda ni moč reči niti kdaj ga bodo rešili niti če se bo sploh dalo rešiti. V tem _ trenutku je na tapeti vprašanje poljedelstva, ki postavlja »najbolj težavna in najbolj važna vprašanja*. Na vprašanje, ali italijanska vlada in papež #soglašata z njegovim gledanjem na odnose med Vzhodom in Zapadom«, je Mac Millan dejal, da ne smatra za primerno dajati izjav političnega značaja glede avdience pri papežu, in dodal, da se po njegovem mne- nju «voditelji zapadnih dežel vsi strinjajo glede dveh bistvenih plati našega zadržanja do Vzhoda, namreč strategije in taktike. Trdni smo, hkrati pa smo pripravljeni pcgajati se in smo prepričani, da to ustreza zahtevam zapadnih dežel, pa tudi potrebam nevtralnih dežel«. Na koncu pa je moral odgovoriti na senzacionalno vprašanje, ki je o-bičajno na takih konferencah: kakšno podlago ima vest nekega ameriškega lista, ki govori o načrtih združitve med Vel. Britanijo in ZDA? Mac Millan tega sicer ni zanikal, dejal je le: «Enotnost je cilj. ki ga morajo doseči vse za-padne dežele, če hočejo rešiti svojo moralno imovino in preživeti uničenje. V prihodnosti bodo naši vnuki in pravnuki morda zmožni živeti skupaj v miru. Tako mora biti. Potrebno je biti enotni, premagati razprtije, opustiti borbe in sovraštva preteklosti. Le tako bo mogel svet premagati krizo, ki ga muči, in doživeti boljše čase.« Mac Millan in lord Home se jutri vrneta z letalom v London. Togliatti, Amendola, Ingrao, Caprara, Adamoli in Sulotto so danes predložili zbornici interpelacijo v zvezi z izjavami predsednika vlade Fan- "■iiiliiiiMiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiniiiiiiiiiiiiiininiiuiiiilHiimiiniiaillliiiiiiliHiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinitiiiinuliiiiiiiiniiiiliH Ameriške prikrite grožnje Laosu ker je vlada sprejela pomoč SZ v fez nekaj dni bo začela SZ pošiljati z letali v Laos živila in gorivo Suvana Farna poudarja politiko nevtralnosti - Laos bo navezal diplomatske odnose samo z državami, «ki jih priznavajo Združeni narodi» JjVASHlNGTON, 23. — Ame-1 konferenci izjavil, da Laos m hska vlada je že začela gro- komunističen in ne bo spre- •$» laoški vladi, ker je spre-1 jel te ideologije. 'ra gospodarško in vojaško pomoč, »ni nobeno ie- *b«čenje za ZDA*. Dodal od držav sovjetskega de’ a’ Predstavnik državnega dePartmaja je danes izjavil, laoške vlade, da 1'tesenečer. bi se moglo dokazati, ,.j>°spodarska in vojaška po-:C’ ki jo dajejo komunisti, tud*ns'c° neodvisnost m ti? dejansko’"" nevtralnost ka-dlv ^Qli države, bi mi z za-Jstv°na sprejeli pritrdilni tovor SZ. Toda na žalost 11 iz izkušenj naučili, da M jP°trebno imeti pridržke r.s« tega. Lahko torej samo l*,??1* da ZDA upajo, da bo sita vlada skrbno proučila Gi.»’ na katero se zdi, da se ‘Pravlja., si.J«°ški prestolnici je pred-vlade Suvana Fuma tfi »!•' •c*a k° SZ začela čez ti];81.1, štiri dni pošiljati z le-ll, ,ž>vila in gorivo v Laos. le Suvana Fuma izjavil sjf taz8ovoru s sovjetskim podal . om Abramovom. Pove-)Qr i*» k° SZ poslala mili-rnuJdtrov goriva, ter sladkor, Vie5t° in moko iz Hanoja. V lcer • aiJ® primanjkuje goriva, tta J.e Tajlandija prepovedala Obilju ^*aga po n3enem °’ Zahodu naklonjenih la »c vV general Nosavan log "‘■sli baje zavrniti predele „.sestavo koalicijske vla-strvn- kateri bi bili tudi pred-Se. d * Laosa. Govori t|je a so Nosavanove sile za-Prv; 0Ienzivo proti Vientiane. kljon, sPopad je baje bil 120 linice V vzllodno od pre- v^dsednik laoške vlade Su-. Fuma je na tiskovni "■Miiiiiih, mmuHMHMiimmmmni, "'•»m ielavc Jutri stavka fcev v slaščičarnah — Sindikalne or-carn„?ei)e delavcev v slašči-v Vel t 80 potrdile, da ostane bila sklep o stavki, ki je t-di določena za petek, 25. »PornA menjene organizacije PotriecaJ°. da je bila stavka Pcstav^.a' lter ni50 industrijci , ki ga tolmačijo kot odgovor pekinškemu ^Ljudskemu dnevniku* MIOSKVA, 23. — Na kosilu, ki ga je priredil finski predsednik Kekkonen, je predsednik sovjetske vlade Hruščev izjavil, da Sovjetska zveza nima nič proti temu, da se Finska vključi v EFTA, samo da to ne škoduje sovjetsko-finski trgovini in ne ovira njenega nadaljnjega razvoja. Hruščsv je izjavil; «Ob raznih priložnostih smo izrekli svoje negativno stališče do ustanavljanja ekskluzivnih go. spodarskih skupin vštevši tudi do ustanovitve tržišča sedmih. Po našem mnenju bi se morala trgovina razvijati na skupni evropski podlagi in brez diskriminacije. Vse države bi se s takim stanjem okoristile.« Dalje je Hruščev izjavil; #Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je ob sprejemu stališča do trgovinskega področja sedmih Finska skrbela, da odstrani sleherno oviro za trgovino med našima dvema državama. Ce se Finski, ob upoštevanju vseh argumentov, ki so za vključitev v EFTA in proti njej, zato da ščiti svojo trgovino in svoje gospodarske odnose, zdi koristno skleniti ločen sporazum s tržiščem sedmih, ne da bi oškodovala ritem in pogoje za nadaljnji razvoj sovjetsko-finske trgovi. ne, tedaj gledamo mi na to stališče z razumevanjem.« Na popoldanskem sprejemu v finskem poslaništvu so časnikarji vprašali Hruščeva, «kaj se dogaja na konferenci na vrhu«. Hruščev je skomignil z rameni in izjavil: »Konferenca na vrhu? Vprašajte predsednika de Gaulla.« Ko so vztrajali, da se zanimajo za sestanek komunističnih voditeljev v Moskvi, je Hruščev vzkliknil; »Kaj?« Časnikarji so zatem s posredovanjem načelnika državnega odbora za kulturne odnose s tujino Zukovom vprašali Hruščeva, ali bo objavljeno poročilo ob koncu sestankov «na vrhu« med komunističnimi voditelji, toda Hruščev je ostal pri svojem in dejal; «Kakšna konferenca na vrhu! Vi sanjate!« Zatem so Hruščeva vprašali, ali se bo sestal z Adenauerjem in kdaj in ali bo obiskal tudi skandinavske države in Italijo. Na vsa ta vprašanja je odgovoril, da je «vse odvisno od časa in okoliščin«. Švedskemu in finskemu poslaniku je Hruščev izjavil: »Živeti hočemo v miru in prijateljstvu z vašimi narodi.« Politični opazovalci v Moskvi trdijo, da se bo konferenca komunističnih voditeljev, v Moskvi verjetno končala v petek. Toda ni še znano, a-li bodo objavili tudi končno poročilo. Voditelj kitajske delegacije je sinoči imel zelo polemičen govor, ki je trajal štiri ure. Politični opazovalci so mnenja, da je prav zaradi tega govora in uvodnika, ki ga je v ponedeljek objavil pekinški »Ljudski dnevnik*, objavila današnja »Pravda* u vodnik, ki poziva na enotnost komunističnih strank in na nadaljevanje borbe »tako proti revizionizmu kakor tudi proti dogmatizmu in sektaš-ivu*. Uvodnik »Pravde* je posvečen tretji obletnici izjave, ki so jo objavili leta 1957 predstavniki komunističnih strank v Moskvi. »Pravda* poudarja veljavnost tez v omenjeni izjavi iz leta 1957, katere je pozneje potrdil sestanek ko- munističnih voditeljev v Bukarešti, kakor tudi veljavnost sklepov XX. in XXI. kongresa KP SZ. »Načelo miroljubnega sožitja, ki ga je proglasil Lenin in ki je bilo razvito s sklepi XX. in XXI. kongresa KP SZ, v drugih dokumentih komunističnih in delavskih strank ter v izjavi in manifestu o miru — je edino korektno načelo pri mednarodnih odnosih v sedanjih pogojih razdelitve sveta v kapitalistični in socialistični sistem,* piše »Pravda*, ki nadaljuje: »KP SZ je za splošno linijo sovjetske zunanje politike vedno imela m vedno ima leninistično načelo miroljubnega sožitja držav z različnim socialnim u-strojem. Tako načelo ne izključuje razredne borbe in tudi ne pomeni kompromis socializma s kapitalizmom, temveč vsebuje okrepitev borbe za zmago socialistične ideologije za popolno zmago socializma*. »Ves potek dogodkov v zadnjih letib, nadaljuje »Pravda*, potrjuje ideje, obrazložene v izjavi in v manifestu o miru, na podlagi katerih so sile miru sedaj tako narastle, da obstaja dejanska možnost preprečitve vojne*. Kakor rečeno, poudarjajo politični opazovalci, da je ta članek odgovor na uvodnik pekinškega »Ljudskega dnevnika*, v katerem je bilo govora o zgrešenem tolmačenju izjave iz leta 1957. Kitajski list je ponovil napade proti »modernim revizionistom*, o katerih je dejal, »da šibijo borbo proti kapitalizmu in dejansko zapuščajo načelo razredne borbe*. vladalo mnenje, da se zasedanje glavnega odbora KD odloži, oziroma se politični tajnik Mero pooblašča, da se sporazume s predsednikom Piccio-r.ijem glede tega vprašanja. Prihodnji petek bosta prišla na uradni obisk v Rim predsednik francoske vlade Debre in zunanji minister Couve de Murville, ki bosta skušala pridobiti italijanske državnike za zamisli predsednika de Gaulla. A. P. Nehru o odnosih s Kitajsko NOVI DELHI, 23. — Indijski ministrski predsednik Nehru je v zvezi z novicami o kitajsko-sovjetskem ideološkem sporu izjavil v parlamentu, da, če kitajski komunisti verjamejo v neizbežnost vojne, tedaj je svet v stanju skorajšnje vojne. O odnosih s Kitajsko je Nehru izjavil: »Mislim, da je temeljne važnosti imeti prijateljske odnose s Kitajsko, toda Indija ni pripravljena imeti jih na način, da bi zavzela stališče šibkosti. Ce bi moral izbruhniti oborožen spopad med našima dvema državama, bi u-tegnilo pritj do splošne vojne. Vojna med Kitajsko in Indijo bi bila strahotna, ker nobena od obeh držav ni šibka. Ce se bo morala Indija boriti, se bo borila do kraja.« «»-------- ALBANY, 23. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Ha-gerty je izjavil, da mu ni nič znanega o morebitnem poslovilnem obisku Eisenhotverja, ki naj bi ga napravil prihodnji mesec svetu NATO. Hagerty je tudi izjavil, da niti ne ve, ali misli Eisenhower sedaj Obiskati Japonsko. Izjave Popoviča in Kreiskega pred sestankom na Dunaju Popovič je poudaril avstrijsko privolitev v posvetovanja vlade z zastopniki koroških Slovencev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je odpotoval danes popoldne z br-zovlakom na tridnevni obisk na Dunaj. Koča Popovič vrača obisk zunanjemu ministru Kreiskemu, ki je marca letos obiskal Jugoslavijo. Jugoslovanskega državnega tajnika spremljajo: pomočnik držav- nega tajništva dr. Jože Brilej, opolnomočeni minister v državnem tajništvu Djura Jovič, Svetozar Petrovič in prvi tajnik državnega tajništva Ninko Lotrič. V izjavi, ki jo je pred odhodom dal dopisnikom avstrijske agencije APA in Tanjuga. izreka Koča Popovič prepričanje, da bo ta obisk zelo važen korak na poti medsebojnega spoznavanja in razumevanja, kakor tudi pri razvoju prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Popovič je izjavil, da so narodi obeh držav nedvomno zainteresirani za vsestranski in ploden razvoj medsebojnih odnosov, ki morejo in morajo postati vedno važnejši prispevek mednarodnemu sodelovanju in utrditvi miru v tem delu sveta. Jugoslovanski državni tajnik nadalje ugotavlja, da so bili zadnje čase, posebna po obisku zunanjega minist.r, kreiskega v Jugoslaviji, dosežem na mnogih področjih konkretni rezultati in da so se začela reševati nekatera vpra šanja, ki so prej obremenjevala medsebojne odnose. S sprejemom metode posvetovanj odgovornih osebnosti avstrijske vlade in oblasti z za stopniki slovenske manjšine na Koroškem se ustvarjajo na primer ugodnejši pogoji za reševanje preostalih odprtih Bon tiska vlada odklanja plačilo stroškov za vzdrževanje ameriških čet v Nemčiji Anderson in Dillon odpotovala v Pariz - Erhard je izjavil, da so odgovorili z «ne» na zahtevo za plačilo teh stroškov Bonn ponuja štiri milijarde mark za pomoč nerazvitim deželam - Neugodni komentarji zahodnonemškega tiska BONN, 23. — Danes so objavili končno poročilo o ame-riško-nemških finančnih pogajanjih, ki pravi, da niso mogli priti do dokončnih sporazumnih zaključkov o vseh u-krepih, ki so potrebni «za o-hranitev zaupanja v finančno strukturo svobodnega sveta«. Poročilo so objavili po dveh dneh pogajanj med ameriškim državnim tajnikom Andersonom in državnim podtajnikom Dillonom s predstavniki za-hodnonemške vlade. Poročilo, ki ne omenja u-krepov, glede katerih se niso mogli sporazumeti, pravi dalje: «Glavna pozornost je bila posvečena položaju mednarodnih plačil,'| na katerega sedaj vplivajo nekateri činitelji, med katerimi tudi stalni primanjkljaj ameriške plačilne bilance ih znatna aktiva nemške plačilne bilance.« Izjava pravi dalje: «Kot rezultat zadevnih razgovorov je jasno, da sta obe državi odločeni ohraniti moč in zaupanje v finančno strukturo Svobodnega sveta, ki podpirata skupno obrambo in atlantsko zavezništvo. Začeli so se razgovori o nekaterih točkah. Do-čim ni bilo v dveh dneh razgovorov mogoče doseči dokončnih zaključkov o vseh potrebnih ukrepih, je bilo dogovorjeno, da se bodo razgoyo-r: nadaljevali. Pri nadaljnjih razgovorih se bodo proučili razni ukrepi za okrepitev sistema mednarodnih plačil.« «Ameriški predstavniki, nadaljuje poročilo, so toplo sprejeli nemški načrt, da bo leta 1961 na razpolago od 3000 do 4000 milijonov mark za pomoč manj razvitim deželam. Pomoč Zahodne Nemčije ne bo povezana z nasprotnimi dajatvami (dobave posameznih držav) in bo v znatni meri prispevala k razvoju tistih dežel in k vzpostavitvi boljšega ravnotežja v mednarodnih plačilih. Bonnska vlada je obljubila, da bo proučila ameriško zahtevo za odstranitev preostalih omejitev na uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov. Obe strani sta poudarili važnost, ki bi jo imel uspeh prihodnjih pogajanj o tarifah GATT in zmanjšanje splošnih tarif skupnega tržišča v začasni višini 20 odstotkov. Poročilo ne omenja morebitnih nemških plačil v gotovini za prispevanje k stroškom vzdrževanja ameriških čet v Zahodni Nemčiji. Politični opazovalci ugotavljajo, da pomanjkanje sporazuma o tako važni zadevi nima primera v zgodovini odnosov med Zahodno Nemčijo in ZDA. Kakor je znano, zahodno-nemška vlada nasprotuje takojšnjemu in neposrednemu plačilu v gotovini, ker je mnenja, da bi to bil diskriminacijski ukrep in bi lahko povzročil enake zahteve s strani drugih držav NATO, ki i-majo oborožene sile na nemškem ozemlju. Kakor se je zvedelo, so predstavniki bonnske vlade predlagali večstranski sporazum, na podlagi katerega bi Zahodna Nemčija dala večji finančni prispevek NATO, toda Američani niso sprejeli tega predloga, ker sporazum ne bi postal dokončen pred potekom več mesecev. Zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard je na letališču izjavil, da je glavni nesporazum bil glede ameriške zahteve, naj bi Zahodna Nemčija enostransko plačala prispevke za vzdrževanje a-meriških čet na nemškem o-zemlju. «Morali smo odgovoriti «ne» na to zahtevo,# je izjavil minister. Na vprašanje, ali bodo o tem ponovno govorili na poznejših pogajanjih, je Erhard odgovoril, da ne. Na vprašanje, ali je bila Zahodna Nemčija presenečena nad ameri- ško zahtevo, naj bi plačala 600 milijonov dolarjev za vzdrževanje ameriških čet v Nemčiji, je minister odgovoril: »Da, bili smo precej presenečeni zaradi tega, ker se pripisuje tako velika važnost vprašanju teh stroškov*. »Vtis imam, je nadaljeval Erhard, da sta bila tako Anderson kakor Dillon zadovoljna z rezultati obiska. Govorice o sovražnem ozračju med razgovori so lažne. Toda potrebno je upoštevati dejstvo, da je šlo za povsem ločena vprašanja. Prvo vprašanje so bile težave, ki jih imajo Američani v svoji plačilni bilanci, in mi smo mnenja, da je naša dolžnost prispevati, da olajšamo te težave. Stroški za vzdrževanje ameriških čet v Evropi pa so povsem drugačno vprašanje, ker Američani govorijo o nemškem prispevku k njihovemu proračunu. Glede tega nismo uspeli sporazumeti se. Vendar pa sta obe strani pokazali razumevanje do stališča nasprotne strani. Dokazati hočemo Američanom, da imamo vse zaupanje v dolar, ki je najvažnejša valuta na svetu*. Kar se_ tiče nesporazuma glede stroškov za vzdrževanje ameriških čet, je Erhard izjavil: »Konec koncev se dogodi, da je treba enkrat reči ne svojemu družabniku med pogajanji. Toda prepričam sem, da to ne more vplivati na naše prijateljstvo. Ne smemo nuditi svetu prizora dveh družabnikov, ki se kregata giede nekega zneska denarja*. Erhard je nato izjavil, da je nemška vlada sporočila, da je pripravljena povečati svoj prispevek za stroške nadstavbe NATO in prav tako je pripravljena prispevati v mednarodni sklad za stroške atlantskega zavezništva. Izjavil je, dr sta Anderson in Dillon obljubila, da se v nobenem primeru ne bo število ameriških vojakov v Nemčiji zmanjšalo. Minister je takole obrazložil svoje mnenje: »ZDA so bogata država z uravnovešenim proračunom, toda naletele so na nekatere začasne težave v svoji plačilni bilanci; položaj Nemčije pa je povsem nasproten. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, je nemška vlada predlagala naslednje ukrepe: 1. Zahdononemški prispevek za nezadostno razvite dežele se zviša na 4 milijarde mark. 2. Nemški prispevek za stroške nadstavb NATO se zviša od 13 na 18 odstotkov. 3. Predčasno plačilo nemških dolgov ZDA za povojno polnoč. 4. Nemčija po povečala nabave ameriškega orožja. 5. Obrambni ukrepi proti ameriškim špekulantom na nemškem finančnem trgu. 6. Zvišanje zneskov v markah, ki so na razpolago mednarodnemu denarnemu skladu. Državni tajnik v bonnskem ministrstvu za gospodarstvo Westrick je izjavil, da je ameriška vlada sprejela kot dokončno nemško zavrnitev, da prispeva v gotovini za vzdrževanje ameriških čet v Nemčiji- Politični opazovalci ugotavljajo, da želi bonnska vlada preprečiti zvišanje davčnih bremen, ker bi to lahko vplivalo na izid volitev, ki bodo septembra prihodnjega leta. Državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Scharpenberg je izjavil, da so Američani vztrajali na plačilu v gotovini, ker bi bil to najenostavnejši način, da se izognejo raznim neprilikam s svojo plačilno bilanco, in bi imelo tudi najhitrejši učinek. Dva zahodnonemška lista, in sicer »General Anzeiger* in »Frankfurter Allgemeine*, neugodno komentirata finančna pegajanja med bonnsko in vvashingtonsko vlado. Zmerni »General Anzeiger* poudarja težave v ameriški plačilni bilanci in nadaljuje: »Podoba dobrega ameriškega strica, ki so si ga vsi zamišljali kot pripravljenega, da nudi vsako pomoč, se polagoma spreminja v podobo predsednika nadzorstvene službe, ki hoče biti plačan za svoje usluge. Zvezna vlada je pripravljena plačati, toda mora omejiti svojo velikodušnost iz tistih sektorjev, glede katerih bi morala zahtevati nova davčna bremena od ljudstva, ki je najbolj obdavčeno na svetu*, že enkrat niso hoteli zmagovalci verjeti, da je naše bogastvo relativno: v letih po 1920 so zahtevali plačilo reparacij in so se naslanjali na zunanje znake bogastva, To pročelje se je potem zrušilo in je pokazalo milijone brezposelnih. Naši angleški zavezniki poslušajo z upanjem žvenketa-nje denarja, ki prihaja na njihova ušesa od Rena čez pre-liv._ Američani in Angleži zaslužijo našo hvaležnost za njihovo povojno pomoč. Toda ne smejo ravnati, kakor da bi imeli svoje čete na celini v samo korist Nemčije*. »Frankfurter Allgemeine* pripisuje bonnskim vladnim krogom komentar, da so ame-r:ške zahteve »povsem nerealistične* in dokaj »grobe*. List piše predvsem: »Vprašanje je, ali uživa taktika zakladnega tajnika Andersona popolno odobritev ameriške vlade, ali pa nastopa on na lastno pobudo. Med pogajanji se je še bolj utrdilo prepričanje nemških predstavnikov, da so v ameriški vladi nesoglasja glede tega vprašanja*, zaključuje list. Anderson in Dillon sta dane. prišla iz Bonna v Pariz, kjer bosta ostala dva dni. Od tu bosta odšla v London. Popoldne »ta *e sestala s francoskim finančnim ministrom. PARIZ, 23. — General de Gaulle je pozno popoldne sprejel sovjetskega poslanika v Parizu Vinogradova. Napovedan za prvo polovico januarja «referendum» o novi upravi v Alžiriji Glasovali bodo v Franciji in v Alžiriji - Podrobnosti bodo določene na prihodnji seji vlade PAiRIZ, 23. — V prvi polovici januarja bo francoska vlada izvedla referendum v Alžiriji in na ozemlju Francije v zvezi z de Gaullovim načrtom o upravni preureditvi Alžirije. To je sporočil predstavnik vlade po nadaš-nji seji ministrskega sveta. Točen datum referenduma bo določen na prihodnji seji vlade na podlagi predlogov, ki jih bo dal novi državni minister, ki so mu bili poverjeni alžirski posli, in ki bo najprej odpotoval na posvetovalno potovanje v Alžir. Toda že sedaj sporočajo, da bo za izvajanje referenduma v Alžiriji potrebno več časa kakor v Franciji. Uradno pravijo, da so težave v tem, ker je potrebno »poskrbeti za var. nost« in ker »so težave pri premiku volivcev na izoliranih področjih«. Kakor je znano, so zadnje «volitve» v Alžiriji izvršili na ta način, da je francoska vojska obkolila naselja ter prisilila prebivalstvo, da odda že vnaprej pripravljene glasovnice. Volilne sedeže so imeli tudi na helikopterjih, zato da so se lahko takoj umaknili v primeru napada alžirskih borcev. Ni še znano, kakšna vprašanja bodo postavili volivcem, toda zadevni načrt zakona bo prav gotovo objavljen med debato o Alžiriji, ki se bo začela 5. ali 6. decembra v narodni skupščini z izjavo vlade tik pred potovanjem de Gaulla v Alžir. «Paris Pres-se« piše, da bo to potovanje morda trajalo tudi deset dni. Vsekakor domnevajo, da bodo glasovnice imele eno samo vprašanje. Tega mnenja je tudi «Paris Presse«, ki pravi: «Načrt je nekoliko .zapleten. De Gaulle se bo trudil, da bi obrazložil vzroke. Vprašanje bo enostavno: «Ali odobravate načrt organizacije novih javnih oblasti v Alžiriji?« Vsak volivec bo moral odgovoriti z «da» ali pa z «ne». Drugi današnji ukrep vlade je imenovanje novega »generalnega delegata v Alžiriji«, ki je Jean Morin. Paul De-louvriere zapušča svoje mesto. To pa ne pomeni, da bo njegovo oblast prevzel Morin, ker bo samo delegat ministra za alžirske zadeve. V pričakovanju dokončnih pojasnil o načrtu zakona, ki bo določal «referendum», ugotavlja «Le Monde«, da bo moralo besedilo v glavnem biti v skladu z dvojnim smotrom: pooblastiti novo organizacijo oblasti v Alžiriji in doseči odobritev načela o samoodločbi, ki bo podlaga drugemu «referendumu». Na procesu o barikadah se nadaljuje dolgo «predavanje» bivšega ravnatelja alžirskega lista «Echo d’Alger» De Se-rignvja. «France Soir« piše, da Alain De Serigny ne bo imel potrebe pisati svoje spomine, ker mu bo dovolj preskrbeti si prepis stenografskega zapisnika o njegovih iz-javah. Med kratkim odmorom je zagovornik Serigniyja pred. ložil pismo, iz katerega izhaja, da je bil predsednik vlade Debre povezan z uporniki. Računajo, da bo De Serigny jutri končal svoje »predavanje«. Ce ne bo proces odložen, bodo med prvimi pričami zaslišani maršal Juin ter bivši ministri Bidault, Sou-stelle in Lacoste. Iz Amana poročajo, da je jordanska vlada sklenila dovoliti jordanskim državljanom, da se kot prostovoljci pridružijo alžirski vojski. To je danes sporočil uradni pred. stavnik vlade, ki je tudi dodal, da bo jordanska vlada dovolila prehod drugih arabskih ali muslimanskih prostovoljcev, ki so namenjeni v Alžirijo, po jordanskem ozem. lju. Predvidevajo, da bo prva skupina jordanskih prostovolj cev 2500 ljudi odpotovala prihodnji mesec v. Alžirijo. vprašanj s tega občutljivega področja. Prav tako bodo kot kaže, v kratkem rešena vprašanja finančnih terjatev, ki so nastala v drugi svetovni vojni. Koča Popovič je nadalje izrazil prepričanje, da bo sporazum o malem obmejnem pi ometu prispeval k nadaljnji normalizaciji razmer in ureditvi vsakdanjega prometa ter da bo izgradnja ljubeljskega predora prispevala k izboljšanju prometa in okrepitvi turističnega prometa. Popovič je omenil še ugoden razvoj gospodarskega sodelovanja, posebno povečanje blagovne izmenjave, ki je bila v pivih osmih mesecih letošnjega leta za 30 odstotkov večja kot lani v isti dobi, in je opozoril na neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja na tem in na kulturnem področju. »Pričakovati je, je izjavil koča Popovič, da bo med obiskom dokončana rešitev nekaterih vprašanj in da se bo v diugih vprašanjih dosegel napredek. Vse to nas utrjuje v prepričanju, da je realno pričakovati in zavzemati se za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja na vseh področjih*. Avstrijski zunanji minister Kreisky je na Dunaju v izjavi dopisniku Tanjuga s svoje strani poudaril zadovoljstvo glede obiska Koča Popoviča in ugotovil, da je razvoj prijateljskih odnosov z Jugoslavijo sestavni del avstrijske politike, ki jo Avstrija izvaja v odnosih z vsemi kulturnimi sosednimi državami. Potem ko je dejal, da je bilo v preteklosti med narodi Jugoslavije in Avstrije mnogo težkih trenutkov, je Kreisky izrazil piepričanie. da je pot za dobre sosedne odnose mogoče najti na osnovi tehtnih ljudskih odnosov, ki so Avstrijce skozi stoletja vezali s Slovenci, Hrvati in Srbi in drugimi narodi Jugoslavije. O uresničenju takšnih odnosov, je poudaril Kreisky, so bili že stoi^ jeni nekateri konkretni koraki, vendar obstajajo tudi danes še realna vprašanja in nekateri precej občutljivi momenti, ki — kot kaže — škodujejo dobrim sosednim odnosom. »Samo čas in medsebojno boljše spoznavanje lahko odstrani takšne emocionalne ovire. Moramo se zavzemati, da realna vprašanja rešujemo v duhu pripravljenosti za sporazumevanje*',' je zaključil avstrijski zunanji minister Kreiskv. Kreisky je danes že drugič sprejel jugoslovanske novinarje, ki so na obisku na Dunaju in je odgovoril na mnoga njihova vprašanja o stališču Avstrije do najvažnejših mednarodnih vprašanj in o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo. Jugoslovanske novinar-je so sprejeli danes tudi avstrijski minister za trgovino in_ obnovo dr. Bock, državni tajnik v avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Gschnit-ztr in veleposlanik v zunanjem ministrstvu in višji veleposlanik v Beogradu dr. Wo-dak. Dr. Bock je novinarjem Obrazložil nekatere najvažnejše probleme Avstrije. B. B. Zorin in Veibek o ameriških spletkah v Kongu NEW YORK, 23. — Posvetovalni odbor OZN za Kongo je imel sinoči dveurno sejo v zvezi s položajem, ki je nastal po sprejemu Kasavubu-jeve delegacije v OZN. Sklenjeno je bilo, da se bo Ham-marskjoeld sestal danes s Ka-savubujem, ki je izjavil, da želi sodelovati s posvetovalnim odborom. Odbor se je sestal ponovno danes popoldne. V poučenih krogih pravijo, da niso bili še določeni dokončni načrti za odhod odbora za dobre usluge v Leopold-ville. Sovjetski predstavnik v Or* ganizaciji ZN Valerijan Zorin je na tiskovni konferenci izjavil, da je glasovanje v skupščini OZN, s katerim je bila sprejeta Kasavubujeva delegacija (53 glasov proti 24), neučinkovito, ker je skoraj polovica članov OZN glasovala proti, ali pa se je vzdržala. Zorin je izrekel tudi dvom o koristnosti odbora za dobre usluge v Kongu. Ponovil je sovjetski sklep, da SZ ne bo prispevala k stroškom za o-peracije v Kongu. Prav tako je obnovil napad na Daga Hammarskjoelda in poudaril, da je šel preko pooblastil, kar se tiče stroškov v Kongu. Obtožil ga je tudi, ker včeraj ni takoj podal v skupščini popolnega poročila o napadu Mobu-tujevih vojakov na čete OZN. V Akri, prestolnici Gane, je izgnani ganski diplomat Veibek obtožil ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Belgijo, da aktivno podpirajo kongoške upornike. Dodal je, da predstavljajo spletke imperialistov resno oviro za mir v Kongu. Izjavil je tudi, da je polkov-nik Mobutu dobil ogromne zneske denarja in streliva, da zruši aparat zakonite kongoške vlade. V Leopoldvillu so čete OZN danes spet v pripravljenosti. Okoli rezidence Hammarskjoel-dovega predstavnika Dajala, ki se je danes vrnil iz New lorka, stražijo močni oddelki tunizijskih . čet. Vreme včeraj: najviSja temperatura 17.4, najnlžja 12.6, ob 19. u- rl 15.8 stopinje, zračni tlak 10074 se dviga, veter 22 km severovzhodnik, vlage 57 odst., nebo 8 drset in poobiačeno, morje rahlo razgibano, padavine 2.1 mm, temperatura morja 15.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24. novembra J anez Sonce vzide ob 7.16 ln zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.12. Luna vzide ob 12.04 in zatone ob 22,36 Jutri, PETEK, 25. novembra Katarina Fašistični paragraf velja le za Slovence Vse kaže, da iirio zadeti ti žitio z našim nedeljskim poročilom o neniMm noše zahteve naj se na sodišču izvaja člen 5 Posebnega statuta Londonskega memoranduma in da se postavi pred ustavno sodišče vprašan je protiustavnosti fašističnega (lena 122 civilnopravnega postopnika, kar bi hkrati pomenilo postaviti vprašanje protiustavnosti tudi še bolj fašističnega člena 137 kazenskopravnega postopnika. Včeraj je namreč ANSA i-mela za potrebno po vsej Italiji razširiti vest pod naslovom «0 dvojezičnosti na tržaškem sodišču». Tej ugledni poldržavni tiskovni agenciji bi bili celo hvaležni, če bi objektivno poročala o tej, za Slovence v Italiji, tako važni zadevi. Tega ni storita, temveč je ravnala podobno kot ravnajo najbolj pristranski in po svojem šovinizmu že preveč slatini tržaški časopisi zlasti pa dnevnik, ki je prav tako včeraj o stvari poročal AN S A ne omenja niti enega stavka iz obrazložitve zahteve pravnega zastopnika našega dnevnika, naj sodišče poskrbi za prevod tožbe, zahteve, ki se ji je pridružil tudi pravni zastopnik tožitelja. Prav tako ne omenja niti besedice iz obrazložitve naše zahteve, naj se spisi pošljejo ustavnemu sodišču zaradi protiustavnosti fašističnega člena 122. Obe obrazložitvi — kot smo že poročali — vsebujeta nič manj kot 19 tipkanih strani dokazov, ki se jih nismo izmislili Slovenci, ampak najsposobnejši italijanski strokovnjaki za ustavno in proceduralno pravo. ANSA se je omejila torej le na poročilo o obrazložitvi sodnika, ki je obe zahtevi zavrnil. Njen tržaški dopisnik poudarja zlasti, da je v .bo-censki pokrajini raba nemškega jezika dovoljena v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi, kakor tudi sestavljanje javnih aktov v nemščini, razen sodb in u-krepov sodnih in upravnih o-blasti, za katere je obvezna izključno raba italijanskega jezika». ANSA poudarja torej prav tisto sodnikovo trditev, ki je v vsej njegovi obrazložitvi najmanj točna. Ze v našem nedeljskem članku smo povedali, da sodnik ni upošteval dekreta predsednika republike od 3. januarja 1960, št. 103 — »Izvršilni predpisi Posebnega statuta za deželo Tridentinsko - Zgornje Poadižje glede uporabe nemščine v sodnih postopkih, v katastrskih uradih, v matičnih uradih, v notarskih spisih in v dejavnosti preiskovalne in davčne komisije«. Clen 6 tega dekreta se namreč dobesedno glasi: »Na zahtevo stranke, ki Je pred sodiščem rabila nemščino, se brezplačno izda skupaj s prep.som italijanskega izvirnika nemški prevod bodisi civilne bodisi kazenske sodbe, izrečene po sodni oblasti. Prevod Je takse prost.* Jasno je torej, da sodnikova trditev o izključni rabi t-talijanskeg a jezika pri sodbah v bocenski pokrajini nikakor ne drži. Pripominjamo še, da bi bilo demokratično, če bi ANSA nekoliko bolj poudarila, da je omenjeni sodnik — kljub vsemu — v obrazložitvi svoje zavrnitve zapisal, «da se ne more utemeljeno pobijati zakonitosti zahteve jezikovnih manjšin po zaščiti z ustreznimi predpisi (člen 6 ustave)«. Sodnik je priznal veljavnost londonskega memoranduma ter samo ugotovil — po njegovem mnenju — «pomanjkanje procesualnega predpisa, ki u-reja način prevajanja spisov civilne pravde». Ce je torej Poseben statut veljaven, potem ne more veljati istočasno tudi člen 122, ki prepoveduje tisto, kar člen 5 statuta predpisuje. Se bolj pa je člen 122 v nasprotju z ustavo, kar je tudi razumljivo, saj je ta člen proizvod fašističnega režima, republiška ustava pa je sad demokratične ustavodajne skupščine, ki je bila ustanovljena kot rezultat borbe proti fašizmu in proti njegovim paragrafom. Na žalost uživajo — v tem pogledu — v praksi danes sadove te zmagovite borbe proti fašizmu le Nemci v bocenski pokrajini, Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini pa ne! Taka dvojit a mera italijanskih sodnih o-blasti do manjšin v državi je seveda nedopustna in tudi nečastna! Žaljiva je! Predvsem pa globoko protiustavna! «»-------- Cvetlične razstave prihodnje leto ne bo? V prihodnjih dneh bomo zvedeli, če bo v letu 1961 organizirana že tradicionalna tržaška cvetlična razstava, ki je vsako leto privabila v Pomorsko postajo na desettisoče obiskovalcev. Za prihodnje leto je namreč v času od 17. aprila do 7. maja — to je približno v času tržaške razstave — predvidena velika cvetlična razstava v Turinu, ki bo nedvomno pritegnila ne samo večino italijanskih, temveč tudi inozemskih razstavljavcev. Samo dve možnosti sta, kako zadevo rešiti: ali prihodnjo tržaško razstavo odpovedati ali pa jo prenesti na drug datum. In prav o tem bodo organizatorji razstave razpravljali v prihodnjih dneh ter sprejeli ustrezni sklep. ---------- Preložena pogajanja o odpustih v Felszegy Včeraj bi morala biti na združenju industrijcev pogajanja s predstavniki ladjedelnice Felszegy o odpustitvi 15 delavcev. Pogajanja so preložili in bodo prihodnji teden v torek. Skupščina tržaške federacije PSI Socialisti obsojajo preokret socialdemokratov in republikancev Sinoči sta se sestala pokrajinski odbor demokristjanov in vodstvo republikancev Včeraj je bila v prostorih krožka «Internazionale» v Ul. Zonta skupščina mestnih sekcij PSI, na kateri so obravnavali volilne izide in delno tudi politični položaj, ki je nastal po njih. Tajnik tržaške federacije prof. Medani je orisal in ocenil volilne izide na tržaškem področju. Pri tem je ugotovil, da je PSI precej napredovala na pokrajinskih volitvah, medtem ko je v miljski občini nazadovala. Diskusija o tem delu tajnikovega poročila pa se bo vršila po sekcijah. Prof. Medani je tudi kritiziral ravnanje socialdemokratov in republikancev ter dejal, da so šli na volitve s programom odprtja na levo, medtem ko so takoj po volitvah pokazali, da nameravajo sestaviti ali podpreti pokrajinski odbor, v katerem bodo tudi liberalci, kar pomeni celo poslabšanje sedanjega položaja, saj se bo s tem odbor •še bolj pomaknil na desno. Prof. Medani je dejal, da sta ti dve stranki s tam ravnanjem pravzaprav izdali sVoje volivce, ki so oddali glasove za drugačen program. Prof. Medani je končno tudi obsodil ravnanje prof. Lon-ze, ki je tik pred volitvami zagnal tak hrup, češ da so ga »levičarji« v PSI namerno izločili iz kandidatne liste. Baz-voj dogodkov pa je pokazal, da je imelo članstvo prav, da je tako storilo. Se mnogo slabše bi namreč bilo, če bi bil kandidiral in bil morebiti celo izvoljen ter bi potem prejel v centristični tabor. Prof. Medani je dejal, da so kasnejši dogodki tudi dokazali, da so bile vse trditve prof. Lonze tudi glede radikalcev netočne ter da je šlo za čisto navadno natolcevanje. Radikalci so se razgovar-jali s tržaško federacijo PSI, še preden je prišlo do sporazuma med njimi in osrednjim vodstvom stranke. Za ča. sa volilne kampanje so navdušeno in z vsemi močmi podprli PSI in so v tesnih odnosih z njo sedaj po volitvah. Potemtakem je za socialistično stranko res bolje, da je zgubila takšnega člana, kot je bil prof. Lonza. Sinoči se je sestal tudi izvršni odbor pokrajinske federacije Krščanske demokracije. Na sestanku je politični tajnik federacije poročal o političnem položaju ter o pogajanjih za sestavo pokrajinskega odbora. Sestali so se tudi republikanci, ki so sprejeli sklepe glede stališča do ustanovitve pokrajinskega odbora. Kot je znano, so tudi republikanci kot socialdemokrati centristično usmerjeni. Demokristjanska tiskovna a- ((lllllll)IIIHIIIIIllillMlllimillllllll(lllll(lllll(imt(Illllt(lt(lillllHI(lllllll((ll((l(IHHIt(IIH(l(ll(ll!I*l(1»MIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIHIM(IHMIIIIM(HII(MHI(((l Iz sindikalnega življenja Stavka delavcev tovarne strojev ki so jih premestili v lad. Sv. Marka Zaostritev akcije sindikata trgovinskih, hotelskih in gostinskih uslužbencev za obnovo delovne pogodbe Pokrajinska sindikata kovinarjev sta proglasila enourno stavko bivših delavcev tovarne strojev Sv. Andreja, ki so bili zaposleni v delavnicah lb in 5b in katere so skupaj z obema delavnicama premostili v okvir ladjedelnice Sv. Marka. Takrat so zagotovili določene ugodnosti, ki pa Jih sedaj ne izvajajo več in pogajanja z ravnateljstvom niso bila uspešna. Iz tega razloga bodo prizadeti delavci PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UU.MONTECCHI fl-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PclMco l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 120, osmrtnice »0 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrUetna t300 lir, polletna 2500 lir, celclelna 4000 hr — Neetek 23. novembra ob 18.30 v Jolskl dvorani, Ul. R. Manna I 29. Vabimo tudi! starše otrok, ki ne obiskujejo šole Glasbene Matice, da pr.vedCjO otroke k pevskim vajam, i SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Dne 26. t. m. ob 21. uri nastopi v Avditoriju ZAGREBACKO DRAMSKO KAZALISTE gost SLOV. GLEDALIŠČA V TRSTU s komedijo Nikolaja Gogolja «ŽENIT£V» Režiser: Božidar Violič Scenograf in kostumograf: Zlatko Bourek Prevajalec: Ivan Gojtan BJC.^Ig. ® SKIt -VHf. sms. -g™. MfV «9r> e/Rv eživN C7l\v »IIfS Slovensko gledališče v Trslu V nedeljo 27. t. m. 'ob 17. url ponovitev v Avditoriju JG2E JAVORŠEK «MANEVRI» Komedija v dveh delih Režiser: Jože Babič Asistent režije: Adriian Rustja Scenograf: inž. arh. Niko Matul Kostumograf: Inž. arh. Milena Matul Glasba: Aleksander Vodopivec Besedilo songa: Tit Vidmar Opozarjamo občinstvo okrajev, kjer ni primernih dvoran, na nedeljsko predstavo »Manevrov* v Avditoriju. V posameznih krajih bomo prodajali vstopnice. Prodaja vstopnic bo od petka 25. novembra 1960 dalje v Tržaški knjigarni (v soboto do 18. ure), v Ul. sv. Frančiška 20, ter dve uri pred pričetkom predstave v baru Moscolin, Ul. Tea-tro Romano št. 1. S!JF-3!SS"3tilf-9R!Č'§i&-3>£-S!&'99E--5!SČ"K8 Slovenska Prosvetna Zveza Trstu »i 21 novembra 1960 ob 15.30 v kino dvorani v Križu ~ «•- mr - • • • in ob 20 uri v dvorani v Borštu Nastopajo: JAZZ ANSAMBEL ABC S SVOJIMI SOLISTI, GLEDALIŠKI IGRALCI TER INSTRUMENTALNI KVINTET. Prodaja vstopnic bo eno uro pred začetkom vsake prireditve pri blagajni dvorane. [ olkpaliSČa! VERDI V petek ob 20.30 tretja pr«£ stava Ghed-i-nijeve opere »M*1 ja Aleksandrijska« z Isto zaseu- V soboto ob 20.30 bo prva pr** stava Pucoinijeve opere »La heme» Dirigent bo Oliviero w F abritids. Na tej predstavi bo n* stopil mladi ansambel »Festival dveh svetova iz Spoleta, kjer F dobil vel-iko priznanje rneana- rodne kritike i-n. publike. Nast — radovedno S.-*' Pred njihovim Pr,ltbcati Tnoramo. Ie bei-ifn, 11 0 spomin nekaj Ho °. deiu, ki ga bomo Siedali. IC*0^ razen datumov S,JV JW' Jwy3 ter '• to d ' P’ 1&52), omenimo H tvaJe v rusko litera-(otdn,* n°va torišča o-i |Ja’. ki se niso sklada-' K ..in\ni rom0rn Ne olede na J*»iio»r°r0lCeu so fco* ‘ Tudi kritika i! tlehfc(|S da je nje-i._ « burka kršila z a-,l°ga. (B. Var- Pot. lij/ lljH. ju! 9°P°tjevo manj-lH - na „ lebl vse ijne ko- t","!®!. »tuetnoati. Tu- ^tčnik cel° Bale- h i h znatmev sjtua. malome-pra- k «v,.„ med vrhunska ■ Hlc, Xne komedijske 't ni._..s,rt> risanje ti-s ituacij-scena, pre- 3e rjnaiaiev, situa-L PTe*ta -kl le po 1 ** tu o ___ ^ °>‘j®, živa ! u'aloj!ca ^""•ka01!*0 •»> jasna ar-„ i |<0. '3anja — to so tj ”oai eT'mi mojstrska »s ^t(“lavno dejanje C *- ' >0|t® „!)* n°m le Gogolj VNoJ™ vrata v sa-r Ku*,! 0n*fce družbe V^„1‘3' pred Sto leti C' dui»Tn’ Potezami raz-I, f°no Plitkost, do-‘n pohlep * . Pa srednjega ‘eda«jih državnih H, Zve“ Si^'VObo V is h*,..® 1‘nančne po. >i ii i*hiiniMožno,t no- k,V i, H j. 1Vega prijatelj- !\fr*n'ln"10 ’Pr*me' A do 20. 5.) S hoh*YUi aiodelav-vti». bo-kS ;k°Va„, in v za- - ... . za-v čustvih ne zahtevni. s. do 22. Sfit ‘»di ,.Ve4 ‘n neka-bo^-^.Vpra- iftiu Pravilno iz. iliH. *tega £a'o vas bo, «>i. 1 kl da naj- Po,i V do 22- 1) tUHI v pred- lUd> negativne plati. Sele nato odločajte. Bodite velikodušni in priznajte svoje pogreške. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite na finančne napake, ki se ne zde niti važne, ki pa so nevarne. Nasvet poiščite le pri tistih, ki vas imajo zares radi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Med vami in sodelavci bi se znalo ustvariti tesnejše pri-jalelistvo, toda pazite, da bi ne šlo na račun vaših interesov, Nervoza, TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Kljub najboljši volji neki vaš prijatelj ne bo mogel držati besede. Pomagajte mu, da ne boste tudi sami oškodovani. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Čeprav niste pričakovali, vam bo neuspeh tekmeca odprl pot k nadaljnjim u-spehom. Nekoliko prepirljivi boste. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) V nekaterih zadevah ste preveč staromodni, da bi se mogli vživeti v mišljenje drugih. Kar se srčnih zadev tiče, vse najbolje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Od vaše iniciative je odvisno, če se bodo razmere popravile. Brez oklevanja se lotite bolj popustljivega odnosa do domačih. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Srečanje z ljudmi, s katerimi imate veliko opravkov, vam bo prineslo novih pobud. Vesele ure z osebo, ki vam je zelo pri srcu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Držite se delovnega načrta, sicer boste zabredli v težave, iz katerih se boste tež'to iz- Onstran male dolinice, ki je bila nekoč zaščitni jarek stoji mogočno poslopje idrijske realke, prve popolne slovenske srednje šole, ki so si jo priborili pred več kot pol stoletjem idrijski rudarji in meščani proti ponemčevalne-mu pritisku Avstrije. Lep del slovenske kulturne zgodovine je povezan s tem zavodom, kjer so poučevali že pred prvo svetovno vojno znani slov. kulturni ustvarjalci, na pr. politični zgodovinar dr. Drag. Lončar, zemljepisec dr. M. Potočnik, naravoslovec dr. Stranecky, fizika dr. Nardin in dr. Čadež, slikar Niko Pirnat, slavist in prevajalec Homerja v slovenščino, dr. O-merza, mineralog dr. Stan. Bevk. V skrivnosti kemične znanosti nas je tu uvajal prvi pisec slovenskega kemijskega učbenika prof. Baltazar Bebler, oče podtajnika za zunanje zadeve FLRJ dr. Aleša Beblerja, ki je tu preživel svojo prvo mladost. Po prvi svetovni vojni je tu poučeval še dr. A. Budal, Slikar Spazza. pan itd., ki so šli z zadnjo slovensko srednjo šolo vred tudi v izgnanstvo v Videm, kamor je šla — umret pod fašističnim škornjem. Sli bi predaleč, če bi naštevali vse pomembne ljudi, javne in kuL turne delavce, gojence te ve-levažne slovenske šole. Omenim naj le slikarja Božidarja Jakaca in našega Milka Bam-biča. Na pročelju gimnazijske zgradbe spet kraljuje kip slavnega slovenskega materna, tika Jurija Vege, ki so ga bili fašisti odnesli, da bi ga uničili. Pošten furlanski kamnosek iz Gradiške ga je rešil in postavil v svoj vrt. Ko so ga po tej vojni vrli Idrijčani zahtevali nazaj ga je pošteni Furlan takoj radovoljno vrnil, četudi ni vedel ali morda še niti ni bil v veljavi meddržavni dogovor o povrnitvi od. nešenih kulturnih predmetov. Ne vem ali ste že kdaj slišali o idrijskih »žlikrafih« in »bakalci«; to bi bila pravzaprav sramota, ker žlikrofi niso nič manj znani kot morda Idrija sama. Kdor jih ni jedel, ko je bil v Idriji, se lahko reče, da ne pozna Idrije. Mi smo jih jedli, vsaj nekateri, ki so jih še uspeli dobiti v hotelu Nanos. In bili so navdušeni nad njimi, toda nihče jih ni mogel pojesti 40 ali 50, kot jih poje povprečen idrijski »knap«, ko se vrne lačen iz jame domov. Dodati je treba še, da so bili zelo poceni. Poslovili smo se od prijaznega mesteca in muzejskega ravnatelja z željo, da se čim prej spet vrnemo. Ne gre nam. reč pozabiti, da ima Idrija vrh vsega še zelo lepo okolico pa tudi zelo delavno planinsko društvo, ki je postavilo in obnovilo več planinskih koč. Ono na Javorniku nad Cmim vrhom smo bili ponovno pred kratkim obiska, li, one na Hleviških planinah pa žal niti ne poznamo. Nekatere med nami pa je mazali. Vaše mišl.enje ne bo Se posebno zamikal Jelenk pravilno tomačeno, I nad Spodnjo Idrijo s silno bo- gato cvetano, z redkim rastlinjem. Kar nas pa za sedaj še najbolj mika je nova, komaj letos dograjena planinska koča na Vojskem, v kateri imajo celo televizor. Od nje je prelep razgled na Julijske, Kamniške planine, Karavanke, preko Trnovske planote in Cerkljansko-škofjeloškega višavja pa doli proti ljubljanskemu Barju. Kraj je prekrasen za letno bivanje s sprehodi po valovitem, zelenem svetu. Se bolj pa nas je zamikal ob misli na bližnjo zimo. Vojskarska brda imajo namreč silno obsežna smučišča po vsej okolici in na sve strani tja preko Sebreljskih vrhov ali preko Mrzle rupe na Trnovsko planoto. Partizani iz NOB le predobro poznajo vse te hribe in doline. Posebna ugodnost pa je še lepa cesta, ki jo lahko prevozi, čeprav je precej strma, srednjevelik av. tobus prav do vasi. Vidi se, da se je Idrija smotrno lotila tujsko-prometnega ovredno. tenja svojih prirodnih lepot. ZORKO JELINČIČ (Nadaljevanje na 5. strani) O letošnji jesenski in zim-Ai modi je bilo že toliko govora, da bi bilo vse, kar bi hotele v zvezi s tem povedati, že kar odveč. Danes vedo že vse, da so v modi kratka, toda ne prekratka krila, da so v modi ne preozke, pa tudi ne preširoke obleke, da se nosijo zelo dvodelne obleke in športni kostimi, da so volnene jopice in puloverji še vedno glavni sestavni del vsake ženske garderobe, da »o glavna značilnost letošnje mode svilene ali pletene bluze, pretkane s srebrno, pa tudi zlato nitjo, da so moderne večerne obleke iz bro-kata, lameja in da so končno najlepše in najbolj moderne kratke pričeske, ki se končujejo z dvema »šesticama«, ki segata čim dlje na obraz itd. In vendar je še mnogo takih, ki so prav zaradi bogate izbire modelov in zaradi številnih modnih linij, neodločene, za kaj bi se odločile in kateri modni liniji bi sledile. Težko je seveda reči — ti se odloči za to linijo in si izberi samo takšne modele. Ni namreč v ženski modi pravila, ki bi mu lahko vsaka sledila, ne da bi vnesla v svoja oblačila čisto svojo o-sebno noto in ne da bi končno uveljavila tudi svoje zamisli in želje glede tega ali onega modnega artikla. Naš namen, zato ni, da bi dajale nasvete, kako naj se vsaka oblači in kaj naj si izbere. Povedati hočemo le, kako si me zamišljamo lepo in praktično garderobo, ki bo v glavnem dostopna vsaki in ki bo v glavnih obrisih odgovarjala težnjam in zahtevam letošnje mode. Predvsem se odločimo za lep, športen plašč, ki nam bo služil tako za jesen, kot tudi za zimo. Plašč naj bo na primer iz tweeda, ali pa iz ločina, ki je letos še prav posebno v modi. Plašč naj ima lep krznen ovratnik, ki je lahko zelo velik, pa tudi zelo visok. Takšen plašč nam bo dobro služil prav za vse priložnosti, pa tudi za dež in slabo vreme. Potem si po možnosti nabavimo dvodelno volneno o-bleko, ki je letos še prav posebno v modi. Takšna obleka nam služi dobro kot kostim, za v službo in na trg, lahko jo pa oblečemo tudi za sve-čanejše priložnosti, če jo o-krasimo z lepo ogrlico ali s primerno sponko. Moda volnenih jopic še ni izginila, pa verjetno tudi ne bo. Volnene jopice predstavljajo že vedno glavni del naše garderobe. Nekaj takih jopic in puloverjev lahko reši problem naše zimske garderobe, kajti iz volne so letos tudi bluze za najbolj svečane večerne prireditve. K takšnim jopicam in bluzam spada seveda tudi primerno krilo, ki je lahko iz karirastega blaga (potem je navadno široko in nagubano), lahko je pa tudi enobarvno, ali pa iz enakega blaga, kot sta plašč ali jopica. Ce smo dobre pletilje, si napravimo lahko same jopice, bluze in puloverje, ki bodo lepi, okusni in razmeroma tudi zelo poceni. In ker so letos zelo v modi zlate in srebrne tkanine, lahko spletAi« tudi bluzo ali jopico iz volne, v katero so vtkane srebrne ali zlate nitke. Pazite, to niso samo večerne bluze, temveč jih lahko nosimo tudi za šport. Kot take so letos še prav posebno v modi. Ne pozabite še, da so letos zelo v modi krzneni klobuki in kape, ki dopolnjujejo našo letošnjo zimsko garderobo. Ni seveda rečeno, da mora biti krzno le dragoceno, Lahko je navadna lisica, pa tudi zajček — glavno je, da je lepo krojeno ter da je skladu z našo ostalo garderobo. Predvsem si pa zapomnite to; nikakor ne drži, da je elegantna le tista, ki ima zelo dosti oblek in plaščev. Res je, da je elegantna le tista ki zna izbrati sebi primerne modele, ki se odloči za enostavne in praktične kroje in ki se predvsem ne zaleti za vsako modno novostjo. Eleganten zimski plašč iz volnenega blaga »melange*. v temnorjavi in črni barvi, z lepim temnorjavim krznenim o-vratnikom. K takemu plašču spada še črna, ali pa temno-rjava volnena obleka Filatelija italijanska uprava za oošte in telekomunikacije je izdala novo spominsko znamko ob «Dnevu znamke 1960». Znamka ima nominalno vrednost 15 lir, je tiska na v rotocalca v dveh barvah na belem, gladkem zvezdnatem papirju formata 40X24 mm In v tisku formata 37X21 mm z na-zobčanostjo St. 14. Na znamki je vinjeta, kl po-nazoruje sredstva za povezave in komunikacij je v rabi pred izumom lokomovite, t. j. kočijo, ki jo vlečejo Štirje konji, ki gre skozi zavoj poštarjeve trobente. Barva: temnorjava in rdeča. Znamka bo izšla 18. dec. 1960, za frankiranje pa bo veljavna do 31. dec. 1961. giopnata r>ttT Ranco boli c POSTE JTALIANI 1= četrtek, 24. novembra 1900 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutra- nja glasba in koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Domači in -uji motivi; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Dolhar: »Od penicilina do strepiomicina«; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Slovenski samospev: Kogoj. Osterc in Škerjanc«; 19.00: Sirimo obzorja; 19.30; Znani pevci in pe ke; 20.00: Šport; 20.30; Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije, v odmoru »Pizzuto: Si riparano bambole«; 22.45: Melodije v polmraku. Trst 12.25: Tretja stran; 14.15: Kot juke-box; 14.55: Odprta knjiga; 15.15: Franco Russo pri klavirju; 15.40: Kaj so nam povedale olimpijske igre. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: otroški kotiček; 11.30: Operne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz jug. življenja; 13.40: Orkestri A Hause, H. Herman in H. Za-charias; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Pogovor z volivci; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00: »Naša zemlja« Vjekoslav-a Ka-leba; 16.40: Male rkladbe in veliki izvajalci; 17.-10: Za vas pojb; 18.00: Prenos RL; 19.00: Zabavne melodije; 19.30: Prenos RL; 22.15: Igra vam Harry James; 22.35: R. Schuman »Kvartet za godala«; 23 00. Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere nz ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Jutranji koncert: Auber, Millo; 11.00: Radijska Sola; 1130: PoJ6 Do-naggio, Galio, Vlila; 13.30: Prevedene pesmi; 15.55t Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za mladino: «Srce Azije«; 16.30: Sličice lz Francije; 16.45: Francoska arhitektura; 17.20: Liszt in njegovi izvajalci; 17.40: Razne zanimivosti od vsepovsod; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za kmete; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Opera «Vihar» L. Rocce po romanu A. M. Ostrovv-skega. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York - Rim . New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.05: Mali orkestri lahke glasbe; 14 45: Kvartet Cetra; 15.00: L. Lu:-tazzi o filmu; 15.40: Kratek koncert; 16.30: Ital. folklorne zanimivosti; 17.00: Glasbeni album; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.20: Glasbeni vni- ljak; 20.30: »Bersaljerjeva zaročenka« Edoarda Antona; 21.45: Večerna glasba; 22.15: Zanimivosti. III. program 17.00: Sonate L. W. Beethovna, K. Szymanowskega in P. Hindemitha; 18.00: Gledališki pregled; 19.00: Izkoriščanja klasičnih In jedrskih goriv; 19.15: Kulturno življenje v Trstu; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Faulkner o samem sebi; 22.40: Ljudske balade; 23.20: Prejeli smo; 23.25: Spansko- ameriška poezija; 23.45: Hayd-nov divertimento štev. 48. Slovenija 8.35: Poje zbor Slovenske filharmonije; 8.55: Radijska šo- Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24918 Specializiram tehniki tvrdke «Radio TREVISAN» Vam zagotavljajo takojšnjo 'nterver.cijo la za višjo stopnjo; 9,25: Igra violinistka Nelli Skoljnikova; 10.15: Operetna glasba; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Zvočna mavrica; 11.19: Iz del jug. skladateljev; 12.00: Janko Gregorc: Vaška suita; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Ope-ni odlomki; 13.30: Vedri zvoki; 14.05: Jan Hugo Vori-šek: Simfonija v d-duru; 15.40: Vsevolod Ivanov; Partizani; 16.00: Zabavna zbori; 16.15: Ob 150-letmn rojstva R. Schumanna; 17.15: 45 minut turizma; 18 00: Praznične čestike; 18.30: Kitarist L. Almeida; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Večer umetniške besede: Stane Sever; 21.25: P. I. Čajkovski: Serenaoa za godala; 22.15: Prvi fest.*al jugoslovanskega Jazza; 22.«5: Ivo Petrič: »Godalni kvartet«; 23.05: Plesni orkester Baxter; 23.35: Swing z Broad-waya; Kvartet The Jonan Jones; 23.55: Prijeten počitek!. Ital. televizija 13.00: TV šola za vse tri stopnje; 17.00: TV za mladino: Naš mali svet; 18.00: »Nikoli ni prepozno« tečaj za odrasle analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Tečaj angleščine; 19.30: Glasbeni variete; 20.00: TV za kmete; 20.30: TV dnevnik; 21.05: »Campanile sera«; 22.20: »Čudežne stvari morja«; 22.45: Chopin in njegove skladbe, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Zagreb 9.00: TV v šoli; 11.00: Ob 100 letnici Hrvatskega narodnega gledališča Ljubljana 18.00: «POGUM IN DBORA VOLJA« — mladinska oddaja; 18.30: »LADJA ZA AMSTERDAM« — TV film; 19.00: S POTI MED KONTINENTI; 19.30: TV obzornik; 20.20: Rezerviran prostor; 20.30: Rossini: »ITALIJANKA V ALZIRU« prenos iz Opere. Miha Baloh v »Veselici* Izbrani igralci za film »Ples v dežju« Po pregledu rezultatov poskusnih snemanj se je režiser novega slovenskega igranega filma Boštjan Hladnik odločil, da bo zaupal giavne vloge v svojem prvem celovečernem filmu Duši Počkajevi, Aliju Ranerju ter članoma tržaškega Slovenskega gledališča Milu Balohu in Ra. du Nakrstu. itPles v dežju» je že četrti slovenski film, ki ga bo «Triglav film» posnel v letošnjem letu. Zaradi tega je mogoča z optimizmom gledati na uresničitev perspektivnega plana razvoja slo. venske filmske proizvodnje, ki predvideva postopno pove. Čanje proizvodnje od pet do osem filmov v letih 1960 do 1965. Teden jugoslovanskega filma v Damasku Prihodnji mesec bo v Damasku teden jugoslovanskega filma. V zameno bo v Jugoslaviji teden arabskega fiL ma, ki bo nudil jugoslovanskim ljubiteljem filmsk. u-metnosli sodobno podobo e-giptovsko-sirijske dežele. V zuezi s tednom jugoslovanskega filma v Kairu nekateri ocenjevalci očitajo organizatorjem premajhno skrb pri izbiri filmov in menijo, da bi morali prikazati še filme, ki obravnavajo aktualne jugoslovanske teme. Filmska izdaja v Sloveniji Sredi prihodnjega meseca bo izšla pri Cankarjevi založbi v Ljubljani «Zgodovina filmske umetnosti» Georgesa Sadoula. Prevedel jo je prof. France Brenk, ki je tudi avtor posebnega dela o jugoslo. vanski kinematografiji. Zvedelo se je tudi, da namara-va tudi založba «EMKA» vključiti u eno svojih zbirk knjižico s področja filma in sicer Sadoulovo delo »Zrna ga filmaii. Italijanski filmi na festivalu v Acupulco Na tretjem mednarodnem filmskem festivalu v Acapul-co, ki se je začel včeraj, je Italija zastopana s 5 filmi in sicer: Bologninijevim «Lepi Antonio«, Fellinijevim «SlačL ko življenje*, Rossellinijevim »Bila je noč v Rimu*, Vanči-mjevim «Dolga noč 1943» in Viscontijevim »Roko in njegovi bratje*. »Deveti krog« v Rimu V organizaciji Mednarodnega umetniškega kinematograf, skega centra v Rimu, je bila sinoči v palači Corsini prva predstava jugoslovanskega fiL ma «Deveti krog*, ki ga je režiral France Štiglic. Film je bil predvajan v originalnem jeziku s podnaslovi v frunco ščini. V začetku prihodnjega meseca bodo «Deveti krog» pred. »ajali tudi B Moskvi in o Varšavi. Nov film »Bosne-filma* Po filmu režiserja Tome Janjiča «Kos plavega neba* bo podjetje uBosna-film* posnelo nov celovečerni film «Vendarle milijonar* po scenariju Dragoslava Iljiča. V načrtu podjetja je še nekaj filmov. Tako je umetniški svet sprejel scenarij Bogdana Jovanoviča za film «Starček z Romantje«, ki ga bo ob dvajsetletnici vstaje režiral Zika Ristič. Do sredine prihodnjega leta bodo posneli tudi film uRvšilec Zagreb* Mehmeda Selimoviča in film «Gram sreče* po scenariju 2ike Zivuloviča. Nagrada za Giovanno Rallj Mlada in talentirana italijanska igralka Giovanna Ralli, ki tolmači glavno ulo-go v novem filmu znanega francoskega režiserja Roberta Hoseina «Ok us nasilja«, ki se snema v Titvu v Jugoslaviji, je dobila te dni prvo nagrado na filmskem festivalu v San Franciscu za vlogo v Rossellinijevem filmu tiNoč v Rimu*. Za to veselo vest je zvedela v hotelu «Avala» v Budvi. Na vprašanje, če bi igrala v kakem jugoslovanskem filmu ali v filmu italijansko-jugo-slovanske koprodukcije, je Ralli odgovorila: «Zelo rada. Jugoslovani imajo mnogo talentiranih in dobrih igralcev.* Giovanna Ham Gorlšbo-benešbi dnevnik Pojasnjena smrt vojaka 114. pešpolka v Gorici Vojaka Castaldija je tekmec Zonno iz ljubosumnosti vrgel s pevmskega mosta Dejanju je prisostvovala tudi Venera Cavallaro, zaradi katere sta se mladeniča spopadla Včeraj je bilo dokončno pojasnjeno, v kakšnih okoliščinah je utonil vojak Al do Castaldi od 114. pešpolka v Gorici, ki so ga 9. novembra našli v kanalu pri elektrarni Selveg. Ubijalec, 24-letni Vittorio Zonno iz Taranta, po poklicu trgovski zastopnik z zdravili, je včeraj orožnikom v Gorici med zaslišanjem priznal, da je vrgel Castaldija s pevmskega mosta v Sočo. Umoru je prisostvovala tudi 22-letna Venera Cavallaro, znana pod imenom Rina ali Nerina iz Ulice Italico Brass 28 v Gorici. Vojak Aldo Castaldi je bil eden izmed tistih mladih moških, ki je imel srečo z ženskami. Svoje sreče ni zametaval, pač pa jo je, kot je bilo ugotovljeno, zelo iz- koriščal. Ko so po večdnevnem poizvedovanju ugotovili istovetnost utopljenčeve-ga trupla, ki so ga našli v Soči, preiskovalnim organom ni bilo težko sklepati, da njegova smrt ni nastopila zaradi navadne nesreče, ampak da jo je treba pripisati sporom, ki jih je Castaldi imel zaradi kakšne ženske. Zasledujoč to pot, so karabinjerji v Gorici izsledili žensko, s katero se je Castaldi shajal. Z njeno pomočjo so prišli na sled tudi zločincu. Ce je bila izsleditev te ženske težje ali lažje dejanje, o tem se bo izvedelo kaj več na sodišču, kjer bodo ugotovili tudi njeno morebitno odgovornost. Vittorio Zonno je poredkoma prihajal v Gorico. Med temi poslovnimi obiski se je seznanil z Venero Cavallaro. Kadarkoli je prišel v naše mesto, jo je obiskal, ker mu je bila očividno všeč. Dasi-ravno jo je malokdaj videl, ga je močno razburila vest, da se njegova ljubica sestaja z nekim vojakom. Vroče krvi kot je, je v Tarantu sedel na vlak in ves razburjen prisopihal v Gorico ter odšel naravnost h Cavallarovi na dom. Iz razgovora z njo je spoznal, da ima mladenka drugega fanta. Čutil se je močno prizadetega in je zahteval sestanek s svojim tekmecem. Cavallarova mu je ta sestanek preskrbela 1. novembra nekje v bližini pevmskega mosta. Okoli 21. ure omenjenega dne je prišel na ta sestanek Castaldi, oblečen v civilno o-bleko. Medtem ko je Castaldi svojega tekmeca sprejel precej hladnokrvno, je Zonnu že ob samem pogledu nanj zavrela kri. Takšnemu duševnemu razpoloženju je primerno potekal tudi njun razgovor. Cavallarova je hodila zraven in poslušala, kako sta se mladeniča vedno bolj obdelovala z besedami in se stežka zadrževala, da se nista spopadla. Ko so vštric prišli do sredine pevmskega mosta, je Zonnu minilo potrpljenje in HiuiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitliiinttimiiiiiminiiiiiiiimnuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiii Politika goriške KD naj postane doslednejša Zagovarja prij Prebivalstvo naših krajev ne bo dopustilo, da bi se s kratkovidno politiko škodovalo nadaljnjemu poglabljanju vsestranskih odnosov i našim vzhodnim sosedom V zadnjih tednih smo zabeležili na Goriškem nekaj primerov skrajno desničarske u-smeritve v odnosu do vprašanj, ki se tičejo našega jugoslovanskega soseda. Do teh primerov ni prišlo zaradi tega, ker so jih hoteli fašisti, monarhisti in drugi šovinisti iz desničarskih strank, ampak zato, ker so jim dali svoj blagoslov tudi demokristjani in rajvišji predstavniki uradne italijanske politike v naših krajih. Vsa akcija za postavitev d’Annunziovega spomenika v kraju San Polo na področju tržiške občine je potekala v najboljšem vzdušju in sodelovanju med skrajno desnico, krščansko demokracijo in pod pokroviteljstvom predstavnikov rimske vlade. Pri odkritju spomenika so bili vsi ti ljudje drug ob drugem in nikomur ni bilo niti najmanj nerodno, ko se je pozdravljalo po fašistično in se vzkli-kako zavojevalcu Reke s fašističnimi klici »Eja, eja, ala-la»; nasprotno je župan na seji goriškega občinskega sveta poudaril pravilnost ravnanja občine, ko je bila' s praporom prisotna na odkritju spomenika. Drugi takšen primer se je pokazal v zvezi s prisotnostjo naše dežele na razstavi 100-letnice italijanske združitve, ki bo v Turinu. Na tej bo imela vsaka dežela svoj paviljon, v katerem bo dokumentirana zgodovina vsake dežele in njen prispevek za združitev in napredek države. Ko so pred nekaj dnevi na seji tržiškega občinskega sveta razpravljali o deležu trži-ške občine, se je razvila diskusija politične narave, med katero sta župan in liberalni svetovalec zahtevala, da se i na tej razstavi prikažejo me-1 je iz leta 1918. Ce bi se tej zahtevi ne ustreglo, tedaj naj bt se »odšlo v Turin s trobojnico, ki bi imela črn trak*. Upoštevajoč ta dejstva, nastaja vprašanje, kako je mogoče, da se dogajajo v naši pokrajini stvari, ki so v tako odločnem nasprotju z izjavami uradnih predstavnikov italijanske republike in ki so same po sebi tudi anahronistične in preživele, saj se nikakor ne skladajo z novim načinom življenja, ki je nastalo ob naši meji, odkar je bil uveden mali blagovni in osebni promet med Italijo in Jugoslavijo. Kako more mimo vsega tega vodstvo Krščanske demokracije v goriški pokrajini, ki se je vedno proglašalo za • levičarsko* usmerjčno in naklonjeno pomiritvi ter razvoju gospodarskih stikov, voditi takšno politiko, ki je, upoštevajoč dejstva, v popolnem nasprotju z izjavami o potrebi vsestranskega zbliževanja z našim vzhodnim sosedom. Ker se politika ne sodi po tem, kar nekdo misli in govori, ampak po njegovem vsakodnevnem delovanju, prihajamo do zaključka, da je goriški Krščanski demokraciji ljubša takšna politika, ki pristaja na fašistično gonjo do sosedne države, ki podpira revanšizem fašističnih skrajnežev, ki dovoljuje in sodeluje pri dejanjih, ki ne »dražijo samo občutljivosti* našega soseda kot pa pomirjenje in sodelovanje v vseh tistih oblikah, ki so se pri nas tako močno razvile, da bi se brez njih življenje ne moglo normalno razvijati. Ne moremo razumeti, kako to, da se med demokristjani še ni našel nihče, ki bi imel nekaj smisla za proporce in premislil, če je mogoče vskla-diti zadnjo gonjo proti Jugoslaviji z govoričenjem o dobrem sosedstvu. Mnenja smo, da se med njimi takšen človek še ni našel, ker bi v nasprotnem primeru ocenili, da to dvoje ni mogoče vskladiti. Ali nestrpnost, ali prijateljstvo! In ker se v goriških gospodarskih krogih stalno poudarja izreden pomen gospodarskih odnosov — pa naj bodo ti v okviru širše trgovine, kakor tudi obmejne izmenjave in o-sebnega maloobmejnega prometa — za gospodarski napredek naše, in ne samo naše pokrajine, tedaj bi se morala temu primerno (že zaradi korektnosti, če zaradi drugega ne!) voditi politika tudi na ostalih sektorjih. Prebivalstvo naših krajev obsoja kratkovidnost takšne politike, s tem pa tudi njene tvorce, ker se igrajo z gospodarskimi interesi ogromne večine tukajšnjega prebivalstva, ki vedno bolj spoznava, koliko koristi ima od dobrega sosedstva z Jugoslavijo. In ker smo bili priče, koliko časa in naporov je bilo treba vložiti v to, da smo dosegli tako pomembno stopnjo gospodarskega razvoja, se nam zdi zelo umestno, da tudi z naše strani obsodimo nezna-čajnost in škodljivost takšne politike. Vpisovanje za izlet Števerjancev v Postojnsko jamo Za izlet, ki ga Steverjanci pripravljajo 11. decembra v bolnišnico «Franja» in v Postojnsko jamo, vpisujejo naslednji poverjeniki: Franc Gravner — Sčedno, Ferdinand Komjanc — Britof, Jože Stanič (pri Rejevih), Bruno Ste-kar — Valerišče us Miljan Maraž z Bukovja. Vpisovanje bo trajala do 28. novembra. Oseba pod 21. letom bodo plačala za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1.300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1.400 lir. Kino v Gorici v navalu jeze se mu je posvetila hipna rešitev, kako naj se otrese svojega tekmeca. Ker je bil hrust je Castaldija z obema rokama dvignil in ga dobesedno vrgel čez ograjo v Sočo, ki je bila tiste dni zelo mrzla in narasla. V takšnih okoliščinah je bilo plavanje skoraj nemogoče. Vrhu tega je bil Castaldi oblečen, kar je še bolj zmanjševalo njegovo gibčnost v vodi. Menijo, da je utonil tudi zaradi tega, ker ni bil dober plavalec. Zonno se je štiri dni potikal po Gorici, potem pa se je 5. novembra usedel na vlak in se odpeljal v Taranto, kjer so ga pred dnevi aretirali in pripeljali v goriške sodne zapore- Včeraj sta Zonno in Cavallarova do zadnjih podrobnosti izpovedala majorju karabinjerjev Osvaldu De Palmi, ki je vodil preiskavo, potek umora. Zdaj ni več nikakega dvoma o tem, da je postala Ca-staldiju ženska, ki mu je bila v tolikšno zadovoljstvo, tudi vzrok njegove smrti. Njemu ni mogoče kaj očitati, ker je bila Cavallarova prosta in je lahko hodila s komerkoli. Do Zonna ni imela nobenih obveznosti. Vsaj tako se zdi, ker sta se videvala z mladeničem iz Taranta zelo poredko. Od predzadnjega snidenja je poteklo namreč celo leto. Ni mogoče kaj takega reči o Zonnu, ki ni imel niti najmanjše pravice, da bi stregel po življenju svojemu tekmecu Kam bi prišli, če bi se hoteli vsi takšni primeri reševati na tako zločinski način. Še v tem tednu bodo semafori delovali CORSO. 17.00: «Ne jejte marjetic«, D. Niven, D. Day. VERDU 16.00: «Stražnik», A. Sordi, S. Koscina, V. De Sica. VITTORIA. 17.15: «Hotel Ad-lon», N. Tiller, S. Fischer. C ENTRALE. 16.30: «Tir smrti«, J. Mansfield, A. Quaile. MODERNO. 17.00: «Poletne zgodbe«. iiiiiniitiiHiiiiiiiiiiiHiiiiitmiiiHiiiiiitiimimiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiriuiii Seja pokrajinskega odbora Pomnožili bodo ribji zarod s 3000 postrvmi Goričani, ki so se včeraj zvečer pripeljali pred križišče pred Verdijevim gledališčem, so se znašli pred vprašanjem: ali naj gredo čez križišče ali ne. Na semaforu je namreč svetila rumena luč, ki se nikakor ni hotela ugasniti. Nekaj časa so čakali, potem pa so jo le ubrali čez, ker so se prepričali, da semafori še ne delujejo zares, ampak za po-skušnjo. Kdor sl jih je ogledal, je lahko ugotovil, da so modernejši kot jih imajo v Vidmu in v Trstu. Za pešce se bo na nasprotnem pločniku posvetil napis, ki jih bo točno poučil o tem, ali naj gredo čez ceste, ali ne. Vozniki pa bodo imeli opravka s tremi barvami, katerih pomen morajo poznati, če sploh hočejo na cesto: zeleno, rumeno in rdečo. Do sobote semafori po vsej verjetnosti še ne bodo delovali, ker jih mora preizkusiti tud’ inženir, ki bo nalašč za to prišel iz Rima v imenu tovarne, ki semarofe izdeluje. V soboto ali v nedeljo pa bodo na križišču Verdijevega kerza in Ul. Garibaldi začeli urejati promet vozil in pešcev Prometniki bodo sprva potrpežljivo opozarjali vse tiste, ki jim bodo semafori delali težave, potem pa bodo s kršilci strogo ravnali. Po anketi vladnega komisariata o delovni sili Še vedno okoli 18 tisoč brezposelnih na Tržaškem Poleg tega obstaja obsežna skrita brezposelnost, ki je statistika ne more odraziti V zadnjem »Statističnem biltenu Tržaškega ozemlja« za mesec september-oklober, ki ga izdaja urad za statistiko, popise in proučevanja vladnega generalnega komisariata, so v prilogi objavljeni rezultati ankete o delovni sili, ki so jo napravili 8. maja 1957. leta. Te ankete prirejajo od časa do časa tako, da posebni uradniki obiščejo 4.486 po znanstvenih načelih izbranih družin in na osnovi njih odgovorov izračunajo število za. poslenih, brezposelnih itd. za celotno tržaško prebivalstvo. Kljub temu, da je anketa narejena na osnovi odgovorov samo dela tržaških družin, pa so končni zaključki vendarle dokaj točni, ker so narejeni po načelih moderne statistike in o čemer tudi priča, da so na osnovi teh odgovorov prišli do dokaj točnega zaključka o celotnem številu prebivalstva, ki so ga po rezultatih ankete ocenili na 303.550 oseb. Po anketi je bilo zaposlenih 114.450 oseb, pri čemer so upoštevani seveda tako oni, ki so v delovnem razmerju, kot pripadniki svobodnih poklicev, podjetniki, trgovci itd. Brezposelnih je bilo 13.950, poleg lega pa še 4.150, ki so iskali zaposlitev in je torej skupno število stvarnih brezposelnih doseglo 18.100 oseb. Statistična anketa torej potrjuje ocene sindikalnih organizacij, da se giblje stvarno število brezposelnih na našem področju okoli 18 tisoč oseb, ker je treba upoštevati ne samo okoli 13 tisoč stalno registriranih brezposelnih na uradu za delo temveč tudi od 4 do 5 tisoč oseb, ki iščejo prvo zaposlitev. Zlasti mlajši delavci in delavke, ki iščejo prvo zaposlitev, namreč v veliki večini primerov niti ne vedo, kje je urad za delo in se seveda ne prijavijo kot brezposelni, saj tudi nimajo nobenega upanja, da bodo na tem uradu delo našli. Praktično se torej prijavljajo v veliki večini samo tisti, ki so sami delo že našli in njim je potrebna delovna knjižica, ali tisti, ki so delo izgubili in bodo na uradu za delo prejeli po zakonu predvideno podporo. Dejanski pritisk brezposelnosti pa je celo nekoliko hujši, saj je treba med podatki, ki jih navaja anketa, razbrati še nekatere druge kategorije oseb, ki formalno sicer niso brezposelne, ki pa bi se kaj rade zaposlile, če bi zato obstajale možnosti. To velja za 3.450 oseb, ki so zaposlene samo od časa do časa in zlasti za obsežno kategorijo 85 tisoč gospodinj in končno za 42.925 oseb, ki so vpisane pod rubriko «razno». Večina gospodinj v nobenem primeru ne bi iskala zaposlitve, vendar pa bi pomemben odstotek prijel za delo, če bi to seveda bilo mogoče. Zlasti to velja za mlajše osebe, ki jih je do 30 let starosti deset tisoč Jutri enotna skupščina vseh železarjev Jutri bo v kinu v Skednju enotna skupščina delavcev in uslužbencev tržaških železarn. Skupščino sklicujeta oba sindikata kovinarjev v okviru vsedržavnega sindikalnega gibanja za dosego moderne de- lovne pogodbe železarjev. Razpravljali bodo o rezultatih zasedanj treh sindikalnih organizacij glede obnove delovne pogodbe, o zahtevah in o načinih borbe, za katero se predvideva, da bo dokaj ostra, ker delodajalci ne nameravajo popustiti. Predvideva se, da bo v kratkem prišlo do ostrega stavkovnega gibanja, ki na našem področju zanima več pod. jetij, ki skupno zaposlujejo okoli 1.300 delavcev in med njimi vse zaposlene v železarni ILVA. Kos železa delavcu na glavo Ko je včeraj okrog poldne 25-letni Lauro Pompilio iz Ulice Docce 11 delal v neki mehanični delavnici, mu je na glavo padel kos železa in ga poškodoval po čelu. Delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. VPRAŠANJA! ODGOV® I VPRAŠANJE: V zadnjem, času se v zvezi z volitvami in njihovimi izidi slišijo razni izrazi posebno v italijanščini, kot n. pr. »težki odbori« (giunte difficilio) in podobno. Za kaj pri vseh teh izrazih pravzaprav gre? ODGOVOR: Najbolj pogosti izrazi v zvezi s sestavljanjem občinskih in pokrajinskih odborov so; «težki odbori«, pre-fekturni komisar, globalna (celotna) rešitev, «primer za primerom« («caso per caso»). Ni prvič, da smo priča pravi poplavi novih izrazov ob kakšnem političnem dogodku. Spomnimo se le na besedo «dorotejec», ki je nastala potem, ko se je skupina demokristjanov sestala v samostanu sv. Doroteje ali sv. Dore v Rimu in pustila Fanfa-nija na cedilu. Ta skupina se je potem razdelila v ((pravoverne« dorotejce, to je odločne nasprotnike politike vsake usmeritve KD na levo in na «morotejce», to je na nekakšne kompromisarje, ki so dobili svoje ime po tajniku KD Moru. »Težki« odbori so občinski in pokrajinski odbori v raznih mestih in pokrajinah, ki jih je težko sestaviti, ker nimajo določene sorodne skupine strank toliko glasov oziro- Stroge zaporne kazni trem mladini roparjem Eden je bil obsojen na šest let zapora, dva pa vsah na štiri leta - Žrtvi bodo morali plačati tndi veliko odškodnino Pred porotnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je sinoči zaključila obravnava proti trem mladim roparjem, in sicer 241etnemu Luigiju Za-n-grandu iz Ulice Felice Vene-zian 7, 24-letnemu Mariu Du-bricichu iz Ulice Marcheset-ti 45/4 in 19-letnemu Giovao-r.iju Contarinu iz Ulice Damia-)i.i Chiesa 109, ki so bili obtoženi, da so oropali 54-letnega stavbarskega podjetnika Silvia Bruna. Po eno in pol urnem posvetovanju v sejni dvorani je sodišče izreklo naslednje obsodbe: Zangranda je obsodilo na 6 let zapora in 90.000 lir globe. Poleg tega je odločilo, da bo moral Zangrando po prestani kazni ostati eno leto pod policijskim nadzorstvom ter da za dobo petih jet ne bo mogel biti sprejet v javne službe: Contarina in Dubricicha pa ie obsodilo vsakega na 4 leta zapora ter na 60.000 lir globe. Razen tega bodo morali obsojeni poravnati vse sodne stroške, plačati zastopniku zasebne stranke 221.000 lir, a zasebni stranki sami 180.000 lir kot odškodnino za materialno škodo ter 500.000 lir za moralno S to razsodbo je sodišče spoznalo za kriva ne samo Con- tsrina in Dubricicha, ki sta svoj zločin priznala že ko o ju zaslišali karabinjerji, temveč tudi Zangranda. ki je zmeraj trdil, da ni imel prstov vmes pri ropu. To tezo je včeraj skušal zagovarjati tudi Zangrandov branilec dr. Mor-gera, ki je govoril na jutranjem zasedanju. Obtoženčev zastopnik je najprej izjavil, da ga je pričevanje policista Luciana Babinija pustilo popolnoma ravnodušnega. Kot je znano, je Babini pričal predvčerajšnjim na sodišču na izrecno zahtevo Zangrandovega branilca. Iz tega pričevanja pa je bilo razvidno, da priča ni bila gotova, ali je videla obtoženca tekom tiste noči, ko se je zgodil rop, ali pa kake druge noči. Vendar pa je Babini trdil, da je pri srečanju Zan-grando nosil plašč iz kamelo-vine. Ta okoliščina je seveda zelo slabo vplivala na braniteljevo tezo. Zato je dr. Mor-gera skušal spodbiti to pričevanje s tem, da je poudaril rjegovo negotovost glede datuma. Poleg tega pa je še opozoril na dejstvo, da je Babini srečal Zangranda v tisti noči kar trikrat ter da je v svoji izpovedi poudaril, da mu je iiiiiiiiiiiiiiiiiliiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Kavo za občinske ustanove je prodajal raznim trgovcem po Goljufija je prišla takoj na dan in mož bo moral sedeti v zaporu skoraj dve leti - Obsojen nasilni pijanec Gabrci in Pečani bodo šli na izlet v Postojnsko jamo Tudi letos bodo za božič obdarili 70 otrok pokrajinskih uslužbencev V torek zvečer je bila seja pokrajinskega odbora, kateri je predsedoval dr. Polesi. V začetku so sprejeli več skle-pev, ki se tičejo pokrajinskih uslužbencev, potem pa je odbor naročil ekonomatu, naj organizira božičnico za otroke pokrajinskih uslužbencev. Na tej prireditvi, ki je že prejšnja leta zabavala starejše in mlajše bodo obdarili okoli 70 otrok. En milijon lir so dali na račun prispevka pokrajinski u-stt novi za turizem za leto 1960. V zvezi s pomočjo umo-bolnim in nezakonskim otrokom, za katere skrbi pokrajinska uprava, so sklenili kupiti 500 odej za psihiatrično bolnišnico v skupni vrednosti 850 000 lir. Odobrili so nekaj nujnih del v karabinjerski vojašnici v Tržiču za 220.000 lir in nekaj manjših del v karabinjerski vojašnici v Medeji. Kupili bodo dve črpalki na paro, ki ju bodo montirali na peci v umobolnici; napravi brsta stali 338.000 lir. Na predlog odbornika za javna dela Zarettija so sporočili tehnikom naj čimprej zaključijo svoje delo na pokrajinskih cestah Fogliano-Pieris, in Mariano-Villesse. Izdali so dovoljenje za nove avtobusne proge, ki se tičejo nase pokrajine. Odbornik Gri-golora je nato predlagal, naj se na podlagi načrta, ki se že več let izvaja, pomnoži ribji zarod v naših vodah z novimi soškimi postrvmi. Ta vrsta postrvi je zelo cenjena in polagoma izginja zaradi križanja. Predlog odbornika Grigolora, ki ga podpira tudi pokrajinska posvetovalna komisija za ribelov, »o odborniki sprejeli Skupno s Steverjanci bodo šli na izlet v bolnišnico ((Franja« in v Postojnsko jhmo 11. decembra tudi Gabrci in Pečani, ki se bodo vpisovali pri Zadružni trgovini (Gabrje) ter pri Dominiku Koviču na Peči. Vpisovanje bo trajalo do 28. novembra. Osebe, pod 21. letom bodo plačale za skupni potni list, vizum ter vožnjo 1300 lir, osebe nad 21. letom starosti pa 1400 lir. Nesreča pri igranju V Civilno bolnišnico so včeraj ob 15. uri prepeljali z avtom Zelenega križa 10-letnega Aida Piccardija iz Ul. Balilla št. 13. Fant se je včeraj igral s sestro na dvorišču, ko je tako nerodno padel in se potolkel po obrazu in glavi. V bolnišnici so mu rane obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v petih dneh. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dprta lekarna «A1 Corso«, Kor-tu Italia št. 89, tel. 21-43. ««----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 16.2 Na kazenskem sodišču, ki mu predseduje dr. Edel, se je moral včeraj zagovarjati 44-letni Francesco Rusi iz Ul. Gozzi 5. Obtožili so ga, da se je uprl javnim funkcionarjem ter da je bil pijan. Sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 6 mesecev zapora in 3.000 lir denarne kazni. Dogodek, ki je pripeljal Rusija pred sodišče se je odigral 2 avgusta lanskega leta, in sicer v prvih jutranjih urah. Rusi se je vrnil pred zavetišče potem, ko je dalj časa popival po raznih gostilnah. Ker je bil zelo dobre volje, je začel razgrajati in zahtevati, da mu vratar odpre vrata. Da bi ta preprečil nadaljnje razgrajanje, je poklical policijske agente, ki so Rusija odpeljali na kvesturo. Tam je Rusi nadaljeval s svojim početjem ter je med drugim poskušal udariti nekega agenta s pestjo. # # # Pred istim sodiščem se je zagovarjala tudi večja skupina oseb, ki bi sicer morala sedeti na zatožni klopi v dveb različnih obravnavah. Sodišče pa je obe obravnavi združilo v eno samo, ker je bil glavni obtoženec v obeh ena in ista oseba. Pri prvem kazenskem prestopku so sodelovale naslednje osebe: 34-letni Umberto Petrucci iz Ul. Pondares 35 Giovanni Carigliano s Trga Liberta 9, 47-letni Luigi Spal-lino iz Ul. Giulia 10, 60-letni Cesare Augusto Antonante iz Miramarskega drevoreda 13 in 40-letna Maria Sila por. Con-soli iz Ul. Torrebianca 21. Petrucci je bil obtožen, da je 13. januarja lanskega leta ukradel švicarskemu državljanu Ernestu Ruoschu budilko iz neke sobe v hotelu Vittoria v Ul. XXX. oktobra. Ruosch je bil oškodovan za 25.000 lir, toda na vrečo je bil zavarovan. V zvezi s nje so bili obtožili namernega nakupa ukradenega blaga. Poleg tega so dolžili Pe-truccija, da si je nezakonito prisvojil v maju 1958. leta 267.050 lir, ki so bile last podjetja Sirius ter da je v istem obdobju ponaredil razne zasebne listine Nekega dne se je Petrucci oglasil pri upravitelju podjetja Sirius ter mu zagotovil, da bi kot občinski uslužbenec lahko priskrbel podjetju razne odjemalce za večje količine kave. Upravitelj je ponudbo sprejel ter Izročil Pe-trucciju nekaj stotov kave. Po dobrih dveh tednih je trgovec Umek iz Ul. Coroneo telefoniral upravitelju, da Petrucci prodaja kavo po zelo nizki ceni. Tako je prišlo na dan, da je prodal 269 iz Ulice Commerciale 31, ki je povedal, di je fanta našel na tleh v Ulici Boccaccio. Guštin se je oe'jal s kolesom, pa je na nekem ovinku padel in se poškodoval. Kmalu nato je privozil mimo Malalan, mu priskočil na pomoč in ga odpeljal v bolnišnico. kilogramov kave ter s tem oškodoval podjetje za omenjeni znesek. Petrucci je namreč prinašal v podjetje lažna potrdila, da bi prikril svoje početje. Med drugim je prodal trgovcu Brainichu, ki je včeraj skupaj z njim sedel na zatožni klopi zaradi nakupa kave, 220 kg po 1.200 lir za vsak kg. Sodišče Je obsodilo Petruc-cija na 1 leto 11 mesecev in 15 dni zapora ter 15.500 lir globe, Brainicha pa pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora in 12.000 lir globe. Od ostale skupine obtožencev je sodišče obsodilo Carigliana na 23 dni zapora in 4.500 lir globe, a vse druge oprostilo, ker niso zakrivili nobenega prestopka. Sodnik Edel, tožilec Mal tese, zapisnikar Rachelli, o-bramba Padovani, V. Bologna in Camber. Nezgoda na delu Med delom v pekarni Flori dan v Ulici Crispi se je včeraj zjutraj ponesrečila 20-letna Li-cia Rismondo iz Lonjerske ceste štev 1. Z mize je namreč padla plošča ter ji poškodovala in ranila desno nogo. Z rešilnim avtom so delavko odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Zdravit: se bo morala od 10 do 40 dni. Zangrando že pri prvem srečanju povedal, da je pustil svoj plašč v nekem lokalu. Ta okoliščina potrjuje, da ni hotel Zangrando s svojim pogovorom s policistom pripraviti neki alibi, ker v tistem trenutk a ni mogel v nobenem primeru še vedeti, ali bo prišlo do ropa eh ne. Zangrando ni namreč poznal podjetnika Bruna ter se je z njim seznanil šele v baru precej časa kasneje. Poglavitni poudarek pa je dal Zangrandov branilec v razvijanju svoje teze poskusu, da bi izpodbil Contarinovo razlago dogodkov, ki so jo preiskovalni organi sprejeli kot nekako verodostojno. Po mnenju odv. Morgere ni Contarinova razlaga verodostojna, temveč bi bilo treba verjeti žrtvi ropa, se pravi Silviu Brunu. Ta je namreč prepoznal takoj v Dubricichu mladeniča, ki mu je iztrgal aktovko iz rok. Te svoje trditve Prun ni nikoli spremenil. Da bi še bolj podkrepil pravilnost svoje teze, je branitelj poskušal oprati Bruna madeža homoseksualnosti. Dejal je, da v vseh primerih, kjer gre za homoseksualce, žrtve niso nikoli prijavile zločincev policiji. V tem primeru pa je Brun nastopil kot zasebna stranka, kar po branilčevem mnenju dokazuje njegovo mirno vest. Glede osebe, ki je iztrgala Brunu aktovko iz rok, pa je Contarino pedal drugačno razlago. Rekel je najprej da je šlo za Zangranda in potem za tako imenovano ((tretjo osebo«, katero so istovetili z Zangrandom. Odv. Morgera je zaključil ta del svojih izvajanj s trditvijo, da ne obstajajo nikakršni dokazi, da bi Zangrando sodeloval pri ropu. Pred odv. Morgero je govoril odv. Presti, ki je zagovarjal Dubricicha. Predsednik Rossi, sodnik Li-gc-bue, tožilec De Franco, zapisnikar Magliacca, zastopnik zasebne stranke Antonini, o hramba Stradella, Presti in florgera. ma svetovalcev, da- bi njimi prevagale: ^ jg rej absolutne ve^nc!„ je e polovico svetovalcev W ^ nega povrhu. Tak.#tezetll| f bor imamo na primer tržaški občini, saj s* li glasovanja o proračun^ k. las reši z glasim tistov in ((Slovenske 1 niso v odboru za: stopa®' Ker je te odbore težko -t staviti, jim pravi)0 |(ej, hu italijanskega j°zl ki« odbori. Primere ^ f#i odborov smo imeli tu ry likih mestih kot na P1 ^et Florenci, Benetkah 1 Jjjjbk so morali zaradi <■> kriz imenovati prett ^jjo P komisarja, kot se )f . nas. ' fek< pred štirimi leti tudi Pn_ Ker smo že pri pre komisarju, naj menimo, da f?re za 0 ^gi upravnega funkcionaD > ^ f imenuje prefektura 1 ^ pravija naloge, ki PJJjjg občinskim ali P° . k ko®15, odborom. Tak K0“'‘jjjti smel po zakonu opr*^ -i omejene posle, ravna drugače. Ze s j-.;-.. i« a- cme Pr , ,JI predpisuje, da sme P ^ ni komisar upravlja j --A ---------- » J lgtO *■ ] ali pokrajino največ g toda vlada je često P pff ' i» r. " njegovo delovanje i® jjljš« n® 4 jemal sklepe tudi dobo. edanji t* : Konkretno se v.scsj| poreditvi političnih žavi težko sestavi)0 v jr j, etih tistih občinskih s ve terih ne morejo do plit vice števila svetova; 0v«*' \ enega niti tako 1 pjj it i' »center« (KD, Pjg,- j0tf» ^ i ppl PLI) niti levica niti desnica (MSI in, ut C UCS1UV.B v» n je fašisti in se hoče v teh prim #a if se m°ra viti odbor med teh treh skupp?? s kako drugo. V ta^ J# <" ru pa se ni KD -- r................- . pr1™,. rednih izjem (k°t ? m®*1. •u«u ^1 Agrigentu) niko i ^ na levo marveč sl kora) na desno, to je, P°\^*i. d je s rasisti in rnonir^ij0 ^ v Palermu, Rimu, K-PT nrorilasa »an«1 KPI predlaga €al‘"to0 , odbore, ki naj pr°0 jevi1*. koče s sporazumom socialdemokrati in r,.j pd*. ci, ki pa leredkokda^p. jajo na takšno reš’ji',®0- smatra, da je se te sporazumi v duhu stvar aa je težkoče Pr 2, tra, to je s sodelova^ jefl1 PSI, levim krilom ^,io^ in PRI, kar je taK 1< politika »odprtja f{šit KPI odklanja tak psJ)l.s 1 medtem ko PAt .1®. n8P)°’u t| teoretsko pristajatae^0iiis ^ jo v praksi le. vajata takšno Najhujša rešitev kev in kapUalistm®1^^ li, od katerih je K o11 mokracija na. popoln M P ^41« -i ime" n- Da se preprek prefekturnih k°mlS .,aiij8I'> k raj vseh večjih občinah, kot naJnretk*kV>|i]( lanu, Genovi, v ‘'.tV'.' renči in Neaplju 1 poK( r, 1 gih glavnih mes pgl (^ i predlaga na Pntt>* ^ vi ko rešitev za vs:» v,ti A, katerih je težko s ,!**, bore, to j° reš rešite>f» centra«. Takšno (c*- . nujejo globalno ^ I & splošno). Krščanska dem ^ r zagovarja rešitev,^ glo^J^ i bila splošna, marveč na Pu”'”ij|i. ' J k, v posameznih kr ločenem primer0 jj )(ij la levi center, desni center. r* slej vedno izbza , center. Taka re^1 ,^„0, 11 (R* sprotju s s00*® jpri^V *tV( splošna, imenUje„0 primerom« ali 4” nih primerih«. Z motorčkom v avto Ko se je včeraj dopoldne 29-letni Sergio Papo z Vrdele 1791 peljal s tovornim motorčkom po korzu proti Borznemu trgu, je trčil ob avto, ki ga je z nasprotne strani privozila neka ženska in je hotela kreniti v Ulico Imbriani. Papo je zletel na tla i« se nekoliko pobil po levi nogi in prsnem košu, zaradi česar se bo moral zdraviti nekaj dni. Dirigent pevskega zbora iz Celja Ego» Kunej JPZ p*' la prosvetnega društva in mladine s Proseka in sklenili, da bodo še v tem stopinje ob 14.30, najnižja 9.2 letu poskusno pomnožili rib j; ■ stopinje v sredo ob 23. uri. Via-' tem so dolžili Carigliana, da zr.rod s 3000 mladimi postrv- ge 85 ods otkov. Včeraj do 17.39 | je posredoval pri prodaji u-mi, dolgimi od 6 do 7 cm. | je padlo 8 mm dežja. 1 re ostalim obtožencem. Sled- Nesreča mladega kolesarja Ob 11 20 so sprejeli na *I. kirurški oddelek 13-letnega Franka Guština Iz Ulice More-ri 17, ki se bo moral zdraviti dober teden, ker se je pobil po čelu in je zgubil spomin. V bolni’ni''0 ga je z avtom pripeljal 39-letni Ivan Malalan Pogled na del občinstva na koncertu komornega pevskega zfcora iz Celja v Kontovelu ' .^'egat0v so uPrte v e . » na odru velikan- * |«°.tane generalne skup-' ta • nih prodov. To-1 , Lj , s° ‘izdelali., je ^ “'Sega it’ 1 ki«. zagotovljena S š. oli. Tolmačev lisi ,se zmerom Drema- šol . e.iui po icon-tlolo^11 Poslušati več iti besedilo in ga v celoti in brez *C« 8red° P° h ,ne narode nava-narode, dru- I|j ?e zmerom prema i kler ne pridejo ^kl * V5Vnega ‘Simultane- ."»»Ča * -»imuiiane- t* H, .. ’ to je takega 1 ! 1 sproti prevaja • ' j( ' 5F _____ ^ * Povr,?k.° naP°rno, da lelovn6Cno šest let na pl kvej em mestu. Pori* to ... Preide na manj Ismeno, prevajati tia j c**, ittna?4 *Udz ta stroka T ’ Plen’ *enomene in Ul* Dfu?, v°jno je tol-^ nar°dov ne- * ; * naroaov ne- ! izpustil ni 'P t]**’, P*ti ene mi-e i«* ln kretnje go-Posnemal. f! H' ko«„navadi ne upo-Jia, y, oneionalne ste- SrKkf«.? svojo *. l0o 1 • SVOJU 1 /btgega1 Pa ie za vsa-1, tem !a nečitljiva. To-\ n.vlogo gra najpomemb- rf«J 60 Spomin ■X spraa«0nJfn’ Ko so M#tawah> kaj je » trihiar 80 se na i ?v»iati ; da j' nai- Kb, so pre8ovore in i* jezivPa.4ilna za po* '!! lil!** r«.!: ,^ekdo je po-lj Agat i *Cn° anekdoto: r, »legat ■ anekdoto: i k. Prim* med govorom >k h^T°, maČke' ki , r • Tolmar* no. . ‘»IŠi rp . KI »Ji pon u ač je na-jK ,d0bPega v svo- 'Vkt tiast ie name-svm°P'l Pes- Toda 'iNial: 10 Primero da- 1 j t/tjal ■ ° Primero da- 'j I, Iz hii>apka mu je Tolmf.in plezala >tai 7na4 Pa je se- 4^ drevesV0°'im, p8om d I znai *s°m. ker psi *®»io i' ker psi Plezati po '^°v°rni j bujše nevarno- V%r°,rn' jezik skri- S’ '*d0 dv*dar *re za ema blokoma. Tukaj so ušesa zelo občutljiva in dobesedno tolmačenje je lahko usodno. Ko je ameriški sogovornik premiera Hružčeva na ameriški televiziji (v času bivanja sovjetskega državnika v New Yorku) dejal, da Hruščev »laja v mesec«, je tolmač Oleg Trojanovski dobesedno prevedel to reklo in ogenj je bil v strehi. Američan je hotel reči, da si želi Hruščev nekaj, kar je nedosegljivo. Do nekoliko drugačnega incidenta je prišlo v novinarskem klubu v New Yorku, ko je Hruščev nekje po naključju imenoval ameriške novinarje »tovariše«. Sovjetski premier se je takoj zavedel »razrednega« pomena te besede in je napravil besedno igro: »Seveda niste tovariši, drznem pa si trditi, da ste si nekateri med seboj tovariši«. Tolmač Trojanovski je spet nerodno in dobesedno prevedel, da je zvenelo, kot da so med poslušalci komunisti. Zdaj je bil ogenj v nasprotni strehi. Pri tem je treba poudariti, da je Oleg Trojanovski odličen poznavalec angleškega jezika, da pa po naključju ni znal ali ni zaradi utrujenosti mogel primerno prevesti izraza »lajati v mesec«. Takih primerov je dosti in dokazujejo prvič, kako občut- ljiv instrument je jezik, posebno na gladkem parketu diplomatskega dialoga, in koliko se zahteva od poklicnega tolmača. Ta namreč nikakor ni robot, ampak je večkrat tisti, ki lahko dobesedno zasuče položaj in u-stvari določeno vzdušje, še pred leti je neki delegat obtožil delegata druge države v OZN, da »laže«. Tolmač je samo za hip pomislil in prevedel: — »...spoštovani delegat ni navedel resničnih dejstev.« Ali je imel tolmač prav? To je lahko sporno vprašanje, drži pa, da je s takim prevodom omilil debato. Toda tolmač mora natanko premisliti, kdaj si dovoli to svobodo In drobec sekunde po navadi ne zadostuje za zrel premislek. Tolmač ima potemtakem včasih lahko pomembno vlogo pri ustvarjanju vzdušja v mednarodnem sporazumeva- ■IIMIIItllllllllllllllllllHIIIIIItlllllllMIIIIIIHIIII Pet otrok je zgorelo EDMUNPSTON (New Bruns-wick), 23. — Pet otrok v starosti od dveh mesecev do štirih let je poginilo med požarom, ki je zajel leseno hišo, v kateri so stanovali skupaj s starši. Nesreča se je dogodila, ko sta bila oče in mati odsotna: oče je šel na delo v gozd, mati pa je šla nekam v bližino po vodo. nju. Od njegovega znanja in natančnosti je odvisno, če bodo pogajanja potekala brez prepirov zaradi izrazov in pojmov, brez zastojev in nerodnosti, vsaj kar zadeva tehnično plat razgovorov. Toda tudi najboljši tolmač ne more zbližati stališč in ustvariti razumevanja tam, kjer ga ni. Za to je potrebna dobra volja državljanov in politikov, je potreben aktiven boj za mir. Tolmač je, tukaj posrednik in stoji v ozadju. Toda njegovo neumorno, pošteno in spretno delo je tisti most, ki povezuje narode najrazličnejših jezikov in narečij. In pomena njegovega dela morda bolje ne dokazuje nič drugega kot dejstvo, da bo potreben tudi takrat, ko ne bo več vojn in ne politike sile. Njegovega znanja v vseh odtenkih ne bo mogel nikoli zamenjati robot. Zadovoljstvo po razgovoru Predsednik republike Gronchi in britanski ministrski predsednik Mac Miilan se poslavljata po razgovorih na Kvirinalu Vandalski akt mladih fašistov v Rimu Odstranili so spo na Matteottijevem Policiji je uspelo takoj najti sled za malopridneži; eden je aretiran in vsi trije se bodo morali zagovarjati pred sodiščem RIM, 23. — Preteklo noč so se trije moški z avtom «600» pripeljali do marmornega spomenika na Lungolevere Ar-r.aldo da Brescia. S spomenika so odstranili ploščo z napisom, jo naložili na avtomobil ter se naglo odpeljali. Toda nekateri ljudje, ki so dogodek videli, so si zapomnili evidenčno številko avtomobila ter o tem takoj obvestili leteči oddelek. Potem ni bilo več težko ugotoviti, kdo je lastnik avtomobila. Policija ga je prijela, še preden se je vrnil domov. 2e pri prvem zaslišanju je 24-letni mož, ki se imenuje Alessandro Puccinelli, izjavil, da je vpisan v MSI. Odpeljali sc ga na kvesturo, kjer bo i-mel z njim opravka politični oddelek. Policija je zasledila tudi druga dva malopridneža, ki sta 18-letni študent Sergio Te ter 20-letni uradnik Paolo Tulli. Medtem ko je bil Puccinelli aretiran in bo odgovarjal pred sodiščem, bosta druga dva ostala na svobodi, vendar se bosta morala tudi zagovarjati pred sodiščem. Brž ko je Saragat zvedel za .......................................................................... »■■mm............................................................................. mi........................... Se en ameriški satelit Tiros II že pošilja fotografije iz vesolja Satelit tehta 127 kg in dvignila ga je tristopenjska raketa Thor-Delta CAPE CANAVERAL, 23. — Davi so iz Cape Canaverala izstrelili satelit Tiros II, težak 127 kg in opremljen s televizijskima kamerama. Izstrelitev spada v program ZDA, ki hočejo ustvariti satelit, sposoben dajati meteorološke informacije v svetovnem merilu. National Aeronavtics and Space Administration (NASA) bo sporočila podatke o krožni poti satelita 15 državam, da jim s tem pomaga pri njihovih poskusih. Satelit Tiros II je izpopolnjena verzija satelita Tiros I, ki so ga izstrelili aprila meseca in ki je oddal 22.952 meteoroloških fotografij iz vseh področij sveta s SZ vred. Znanstveniki v Cape Cana-veralu so izjavili 15 minut po izstrelitvi, da so se vse tri stopnje rakete v redu vnele, kmalu nato pa je bilo sporočeno, da je satelit nastopil svojo krožno pot okrog Zemlje, ki traja blizu 100 minut in je od Zemlje oddaljena približno 640 km. Tiros II bo oddajal zbrane podatke po petih oddajnih aparatih. NASA je sporočila, da je satelit že poslal nekaj fotografij oblačnih plasti. Fotografije je posnela manjša ka- mera, medtem ko večja še ni začela oddajati. Znani znanstvenik Werner voh Braun je danes izjavil, da bodo ZDA sposobne poslati človeka na polet okrog Lune leta 1967, omogočiti pa, da bo človek lahko na Luni pristal, do leta 1970. Izrekel pa je tudi mnenje, da bodo lahko ZDA poslale človeka v krožno pot, okrog Zemlje že prihodnje leto. Rekel je še, da bi mogli Rusi prehiteti A-meričane pri pristanku na Luni. Na koncu je dejal, da A-merika ne bo poskušala poslati človeka na Luno, dokler ne bodo popolnoma razrešena vprašanja povratka na Zemljo. SIOUX FALLS (Južna Dakota), 23. — Ogromen sferi-čen balon je davi izpustila v Sioux Fallsu skupina znanstvenikov z michiganske univerze. Balon je velik kakor kaka 16-nadstropna stavba. V njem so meteorološki instrumenti, ki bodo uporabljeni, ko jih bodo dokončno izpopolnili, za umetne satelite tipa Tiros. GVATEMALA, 23. — Uradno javljajo, da so ministri gvatemalske vlade včeraj sporočili svoj odstop, da omogočijo predsedniku preosnovo vlade. Hude poplave v Piemontu in Liguriji S helikopterjem so rešili 14 delavcev z otoka sredi reke V Frejusu, kjer se je dogodila pred letom znana katastrofa, je tudi letos nastopila poplava NOVI LIGURE, 23. — Po 30 urah neprestanega dežja je nehalo padati, toda položaj je v vsej pokrajini kljub temu zelo resen. Cesta med Novi Ligure in Cassano Spinola je preki-r lena zaradi plazu in vode, k i je ponekod visoka nad 30 cm. Vsi potoki in reke so polni in ponekod je voda prekoračila biegove ter zalila polja. Mnogo telefonskih linij je pretrganih. Tudi v Paviji dežuje že 24 ur. Ce bo tako Vreme trajalo se naprej, bo poleg že nastale škode na koruzi jn rižu ogrožena setev pšenice. Kraj Pancarano. kakih 10 km od Voghere, je preplavila reka btaffora. Voda je okrog in o-krog kraja, le srednji, najvišij cel vasi je še izven vode, 11 ponekod dosega 1 m višine. Promet po mostu, ki vodi čez reko Scrivia kilometer pred Tortono, je zaprt za promet tudi za pešce. Promet za vozila so zaprli že včeraj zvečer, ko je voda porušila štiri oboke »porednega železniškega mosta. Ker je reka Scrivia takoj narasla, je skupina delavcev, l»l so na nekem otoku sredi reke nalagali na kamion prod, ostala blokirana. Zaradi prevelike vode je bil povratek bobki peš bodisi s kamionom ne- n ................................................................................................................................................................... mi............................................................ Ugrabljeno tri tedne staro deklico so po celodnevnem iskanju našli mrtvo LONDON, 23. — Medtem ko se je nahajala tri tedne stara Linda Caroline Jeffs v svojem vozičku, ki ga je mati za nekaj trenutkov pustila brez nadzorstva pred neko trgovino v Eastbournu, jo je neznana oseba ugrabila. Po celodnevnem iskanju so našli trupelce otroka zvečer v nekem parku nekaj sto metrov od trgovine, kjer je mati otroka pustila. Otrok je bil najbrž zadavljen. Voziček pa so našli tri ure po ugrabitvi v nekem gozdiču nedaleč od mesta, kjer so pozneje našli trupelce. Vse policijske postaje v Angliji so prejele ukaz, naj iščejo neko mlado žensko približno dvajsetih let, visoko približno 1.60 m, z barvasto ru- to na glavi. Sumijo jo, da je sodelovala pri ugrabitvi. «»-------- Kje sta ubežnika Lucidi in Piermatino? NEAPELJ, 23. — Domneva, da bi mogel biti nenavaden čoln, ki so ga Pred dnevi našli blizu obale pri Posillipu, sredstvo, s katerim naj bi se ubežnika Lucidi in Piermatino pripeljala na kopno, se je razblinila, ko se je ugotovilo, da pripada omenjeni čoln motorni ladji «Albania». Ker je bilo morje v soboto precej razburkano, se je vrv, s katero je ladja vlekla za seboj čoln, utrgala in čoln so valovi odnesli. Trenutno pa prevladuje mnenje, da je otok Ischia zatočišče obeh ubežnikov. Zlasti je iskanje skoncentrirano okrog Epomea, ker je še neka oseba izjavila, da je naletela na dva neznanca, ki bi lal>-ko bila ubežnika Lucidi in Piermatino. Ta oseba je dejala, da je bil eden od neznancev plavolas in nosil je delovno obleko. Pred dnevi pa sta dva kmeta srečala dva neznanca, ki sta prosila vode, nato pa sta takoj izginila. Na Ischio se je odpravilo veliko število karabinjerjev ter agentov javne varnosti. Samo davi jih je odšlo kakih 301). Karabinjerjem poveljuje kap. Messina, agentom javne varnosti pa vicekvestor dr. Avallone. Tudi na kopnem preiskujejo področje pokrajin Salerno in Avellino. a o-------- Maria Callas se vestno pripravlja MILAN, 23. — Po sestanku s švicarskim režiserjem Herbertom Grafom, ki bo namesto Viscontija zrežiral opero Poliu-tc, s katero se bo 7. decembra pričela sezona v Scali, je Maria Callas izjavila časnikarjem, da je vesela povratka v Scalo. Rekla je, da se za nastop vestno pripravlja, ker hoče izraziti svoje prijateljstvo do milanskega občinstva s tem, da mu bo r.udila dobro interpretacijo Donizettijeve opere. roogoč. Da bi delavce rešili, so poklicali helikopter iz Genove. Helikopter je še ponoči odletel, toda zaradi slabega vremena ni mogel preleteti Apeninov ln se je moral vrniti. Helikopter, ki so ga poklicali iz Milana, pa ni mogel v Novi Li-gure zaradi zelo goste megle. Reka je med tem časom neko-1 ko upadla, tako da je minila r.ajhujša nevarnost za delavce, kj so vso noč dajali znamenja / lučmi kamiona. Ob štirih zjutraj pa so helikopter iz Milana pripeljali na vozilu in ga ob reki blizu otoka zopet sestavili. Ker pa je b.lo še temno, ni bilo mogoče takoj pričeti reševanja, db „de-veti uri je vendar bilo prvih pet delavcev rešenih. Bili so vsj izčrpani zaradi mraza, vlage in živčne napetosti. Kmalu so prepeljali na ‘kopno vseh 14 delavcev. Zadnji je zapustil otok vodja skupine. Ko pa so ponoči gasilci skušali priti na otok, so bili pri tem trije ranjeni in odpeljati so jih morali v bolnišnico. Spustili so v vodo velik čoln ter skušali napeljati vrv z brega na otok. Toda voda je čoln prevrnila z gasilci vred, ki jih je bilo mogoče rešiti le s precejšnjimi napori. FREJUS, 23. — še manj kot leto po grozni katastrofi, ko 3e je porušil jez Malpas*et ln je izgubilo življenje nad 400 oseb, je mestece Frejus znova prestalo precej strahu. Naras’a voda Reyran je podrla nasip in poplavila nižji predel mesta. Nasip se je zrušil včeraj zvečer. Komaj se je zaslišal zamolkel grom in je voda začela drveti po ceštah Frejusa, > rastala silna panika. Ves nižji del mesta je poplavljen in voda dosega ponekod 3 m. Mnogo prebivalcev novih hiš, ki so jih zgradili po lanski katastrofi, je moralo zapustiti hiše s pomočjo čolnov. Pri reševanju je pomagalo 500 vojakov. Žrtev ni bilo. — Davi se je položaj znatno zboljšal, škoda pa je vsekakor zelo velika. «»--------- Ker ni povozil psa je prejel zlato medaljo RIM, 23. dejanje zlato kolajno. Pobudo za nagrado sta dala dva argen-t;nska zakonca, italijanska e-migranta, ki sta vest o Fantuz-ziju in psu brala v listih. Dala sta kovati zlato medaljo, na posebnem pergamentu pa sta zbrala podpise številnih kino-fhov iz Buenos Airesa. Vse skupaj sta izročila letalski družbi Alitalia in voditeljica tiskovnega urada družbe dr. Quilici je danes v Bologni izročila medaljo in pergament Fantuzziju. MANILA, 23. — Ni vesti o nekem letalu DC-3 filipinske letalske družbe, na katerem je bilo, kot menijo, 28 potnikov ter 4 člani posadke. Odletelo je iz Ila in namenjeno je. bilo v Manilo. Zadnji stik po radiu so z letala dobili, ko se je nahajalo 170 km južno od Manile. JERUZALEM, 23. — Nadškof iz Canterburyja Geoffrey Fisher je danes z letalom prispel v Jeruzalem, kjer namerava ostati šest dni. vandalski akt nad spomenikom Matteottija, je odšel k spomeniku ter počastil spomin socialističnega mučenca. Izjavil je, da je to vandalski akt, ki kaže na surovo duševnost, s katero so nekateri mladi Italijani po krivdi reakcionarnih sil še vedno okuženi. Izrazil je tudi zahtevo po pravični kazni. Oglasil pa se je že tudi tiskovni urad MSI, ki pravi, da je vandalski akt »neodgovorna gesta ter v nasprotju z navadami in duhom stranke*. In če se bo izkazalo, je še rečeno v tem sporočilu, da je kdo od odgovornih vpisan v MSI, ga bodo brez nadaljnjega izključili. (Atlantski inštitut» PARIZ, 23. — Italijanski poslanec Vedovato, ki se je udeležil debate v komisiji za informacije in kulturo na parlamentarni konferenci NATO, ;e izjavil, da bodo ustanovili »Atlantski inštitut«, ki bo nevladna mednarodna organizacija. Vzdrževal se bo s privatnimi Drispevki in njegov proračun je bil določen za prvih pet let na poldrug milijon dolarjev. Tajništvo ni še spopol-njeno. V njem so trije italijanski predstavniki: Gaetano Mar. tino, Ivan Matteo Lombardo in prof. Valletta. 12. decembra bo upravni svet imenoval glavnega ravnatelja in bo dokončno izbral sedež organizacije, ki bo verjetno v Milanu. Nov razgovor Kreisky-Guidotti DUNAJ, 23. — V političnih krcgih se je zvedelo, da sta imela avstrijski zunanji minister Kreisky in italijanski ve. leposlanik Guidotti danes nov razgovor. Domnevajo, da sta govorila o obnovitvi pogajanj o Južni Tirolski. Sedaj gre še za tipanje, da se dogovorijo o obliki pogajanj. V Genovi je na nekaterih cestah voda zaradi silnega naliva dosegla do 1 m višine ................................................................ iiiiiiii Milimi n iiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinti »mil iiiii »mil........lunini....... S frzašldm Planinskim drušfvom na izlefu v Idriji (Nadaljevanje s 3. strani) Podvizali smo se, da se poslovimo še pred mrakom. Hoteli smo si namreč ogledati še skoro pošastno romantično Divje jezero kaka 2 km navzgor ob Idrijci, blizu tam, kjer priteka daljši tok Idrijce iz doline Bele in se vanj steka naša znanka Zala. Temnomodro okroglo jezerce, ki ne meri niti 100 m v premeru, je obdano okrog in o-krog z navpično steno, ki se navzgor preko stotih metrov zliva v črnovrško visoko planoto. Pa še nekaj, Divje jezero ni morda samotno idilično pokojno jezerce za romantične zaljubljence, marveč resnič. no dela čast svojemu imenu s skrivnostnim izvirom ogromnih vodnih gmot, ki tu silovito privro na dan iz neznanih globin. Divje jezero je namreč po svojem značaju kraški izvir že mogočne reke, Strojevodja Vit-i morda nič šibkejši po vodni torio Fantuzzi iz Bologne, ki ‘e množini kot sam Timav, je lani ustavil potniški vlak, da r,e bi povozil nekega psa, k: :e je na neki način zapletel pravzaprav pravi izvir Idrijce, ki je povprečno močnejši kot daljši tok, ki priteče po sredi tira, je prejel za to svoje j dolini Bele od svojih izvirov v Mrzli rupi pod Vojskim. Tudi slap pri Kobili smo si ogledali. Res veličasten je pogled na slap drugega pritoka Idrijce, nekaj minut hoje navzgor ob reki po dolini Bele. Po dolgotrajnem deževju se vale mogočne modričaste vodne gmote čez umeten jez v razpenjeno globino. Kdo ve kolikokrat je bil v stoletjih že obnovljen ta jez, odkoder se del voda odvaja v približno 2 km dolge «Rake», v umetno zgrajeno strugo. Ta vodi prav do Idrije in je pod jaškom pod «Kajzer» poganja, la ogromno leseno kolo, «kamšt» (tudi to kolo v lastni prvotni zgradbi, je danes predmet tehničnega muzeja), ki je gonilo staro dvigalo v jamo v časih, ko svet še ni poznal parnega stroja, da niti ne govorimo o drugih vrstah motorjev. Kdor je preživel vsaj leto dni v Idriji pač ne bo pozabil romantičnih sprehodov skozi gozd po Rakah, pa četudi nima s tem povezanih sentimentalnih spo. minov. Globoko na dno gozdne doline Zale je že legal mrak. Vendar ko smo se dvignili na široko planjavo okrog Godoviča, nam je nenadno skozi jasnino posvetila večerna žar-ja in nam posijala prav v dno duše. Pri martinovanju v Črnem vrhu -af elegantni sobi, opaženi z leseno oblogo po načinu planinskega ali lovskega «cha-leta», res ni bila na jedilnem listu kaka lovska posebnost iz bližnjih gozdov. Vendar pa je bila izbira precej naporna tudi za sladokusca: med kranjsko klobaso z zeljem, rižoto s piščancem, pa teletina na razne načine, da niti ne omenjam prostaške govedine ali drugih bolj postranskih jedi, le da ne pozabim «fer-dinanda«, nekam avstrijskega spomina, a vsekakor zelo o-kusnega in celo — dietičnega. Zase moram priznati, da me ni niti malo motila plazeča megla na povratku, ki nas je večkrat zalila že gori kje v trnovsko-nanoškem gozdu, v Vipavski dolini ali na seno-žeškem Krasu. Nam je pač s padajočim listjem otožen spomin na lep jesenski izlet. £ trat etris e::^- -kae etos ttot -mf 4We -aoe 4we •stfe set a?ae »nje arvt ar,ja -t ir atrt- ■■***:- -t:-.tih -ki v sctz set« etts- etitt- atte etn? ' -trta >¥• eo«- aras atr? bičeva kronika , (Odlomek) . i Mežon >W) Le,i hrat» Tonče v r>'Kleinik» *.'nskVa tra«ediji V (Schil- *«. (Schil- eianki *Na kosilu bom pri svoji materi« in še več drugih. PRVIČ V NASI GORICI Po zaključku sezone, ki se je končala 5.4.1903. 1., je sledilo prvo gostovanje slovenskih igralcev v naši Gorici: Takrat še ni bil sezidan naš ponosni »Trgovski dom«. Gostovali smo 2. in 3. a-prila pod vodstvom Antona Danila v majhni dvoranici »Slovenske čitalnice«, ki se je nahajala v prvem nadstropju hiše poleg slovenskega učiteljišča. Gostovali smo dva večera. Prvi večer smo igrali igrokaz v treh dejanjih »Zenski Otelo« (A. Dumas) z Avgusto Danilovo v glavni vlogi. V ostalih vlogah so sodelovali: Do- brovolny, Danilo, Molek, Nučič, Dobrovolna in Kočevarjeva. Drugi večer smo nastopili z veseloigro v štirih dejanjih »Huzarji« (Pl. Mo-ser) z istim ansamblom, ki je bil spopolnjen še s tovarišem Rasbergerjem. — Odbor »Slovenske čitalnice« v Gorici je izdal goriške-mu občinstvu na posebnih tiskanih vabilih sledeči a- pel: »Goriški Slovenci! Dokažite svoje iskrene simpatije našim ljubljanskim gostom kot gojiteljem in po-speševateljem slovenske dramatike s prav obilno udeležbo!« — Dvorana je bila oba večera nabito polna hvaležnega slovenskega go-riškega občinstva, ki je bilo presrečno, ko je slišalo slovensko besedo z odra v srcu Gorice. V zahvalo nas je odlikovalo z ogromnih lovorovim vencem s prekrasno slovensko trobojnico. Goriški slovenski fotograf Jerkič je v navdušenju zaželel, da drugi dan ovekoveči ves naš ansambel s tem mogočnim vencem, kar mu je tudi uspelo. Ta slika še danes glasno govori, da smo slovenski igralci iz Ljubljane opravili s tem gostovanjem važno pionirsko delo, da smo med prvimi budili slovenstvo v Gorici, ki je pozneje, ko je bil dograjen ponosni naš »Trgovski dom« na »Corsu« — vsestransko vzcvetelo v najširšem smislu. PRVO GOSTOVANJE V TRSTU Pred tem gostovanjem v Gorici smo gostovali 30. in 31. V. v Trstu na povabilo tržaškega Dramatičnega društva. V soboto 30. V. smo igrali v Narodnem do- mu v Barkovljah igro »Zenski Otelo«, a v nedeljo 31. V. smo sodelovali posamezni člani v Jurčič-Govekarje-vi igri »Deseti brat« v gledališču »Fenice«. Agilna odbornika Dramatičnega društva v Trstu Franjo Stoka in Matevž Žužek — oba vodilna njihova igralca — sta aranžirala gostovanje osmih članov ljubljanske Drame, da bi z njihovo pomočjo tržaški diletanti mogli uprizoriti »Desetega brata« v Trstu. Od ljubljanskih igralcev smo sodelovali: Dobro-volny (Martin Spak), Dobrovolna (Manica), Danilo (Dolef), Nučič (Kvas), Ras-berger (Vencelj), Danilova (Neža), Kočevarjeva (Franica)) in Molek (Matevžek). V ostalih vlogah so nastopili igralci tržaškega »Dramatičnega društva« z Žužkom na čelu, ki je vodil režijo in igral vlogo Krjavlja. Ta kooperacija je bila pravo slavje slovenske besede v Trstu. — Omenjam, da sem igral prvič vlogo Kvasa pri tej prireditvi. Generalna vaja, ki je bila v petek 29. V. zvečer v tem ogromnem amfiteatr-skem gledališču, je trajala do polnoči. Tako nas je navdušila in razgrela, da smo vračajoč se v noči na svoje domove v strnjenih vrstah glasno prepevali slo- venske pesmi, »Naprej zastava Slave« in »Hej Slovani«, da je močno odmevalo po tržaških ulicah. Trst je bil namreč takrat najmočnejša slovenska postojanka — s svojimi Narodnimi domovi pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in v Barkovljah — |* nice«. Zavedno slovensko občinstvo je napolnilo gledališče do zadnjega prostora. Pri predstavi je bilo 2.000 obiskovalcev, ki so sprejeli igro s takšnim navdušenjem, ki so nas — goste — pozdravljali z brezkrajnimi a-plavzi tako prisrčno, da smo bili vsi zatrdno prepričani, Redkokatere knjige so tako privlačne, kratkočasne in zanimive, kot so knjige spominov nekaterih vidnejših gledaliških igralcev. Poleg tega, da podajajo del zgodovine gledališča in svojega okolja, prinašajo tudi mnogo podatkov, ki bi Jih poznejši zgodovinar težko sam odkril, ter osvetljujejo marsikatero ozadje. Vse to velja tudi z» prvi del IGRALČEVE KRONIKE, ki Jo Je napisal igralec in režiser HINKO NUCIC. Avtor Je v tem delu prispel do 1. 1908, v drugem delu, ki ga bo prav tako izdala Knjižnica Mestnega gledališča v Ljubljani, bo opisal zadnje štiri sezone svojega dela v Ljubljani in še vrsto gledaliških zgodb iz svojega življerja. Tu objavljamo kratek izvleček, ki se nanaša na Trst. Toda v knjigi so opisani še drugi stiki Hinka Nučiča s Trstom, Gorico in Primorsko in jo že zaradi tega toplo priporočamo našim bralcem. pravzaprav največje slovensko mesto, ker je v njem in v njegovih predmestjih živelo 80.000 Slovencev — medtem je Ljubljana takrat štela komaj 40.000 prebivalcev. »DESETI BRAT« V »TEATRO FENICE. V nedeljo, 31. V. zvečer, je bila pa predstava »Desetega brata« v »Teatro Fe- da je Trst naš, da bo v doglednem času postal glavno mesto vseh Slovencev. v pritličnem starem gledališču z ložami, ki ga je dala sezidati še cesarica Marija Terezija za rudniški kolektiv pod naslovom »C. kr. rudniško gledališče v Idriji«. Avditorij z ložami je bil zelo podoben ptujskemu gledališču po prvi svetovni vojni. Pozneje je to staro gledališče doletela kruta usoda: najprej je služilo kot »Gasilski dom«, a še pozneje kot »skladišče«. rali odrček s kulisami vipavske «Citalnice». Celo zastor je precej dobro funkcioniral, a dve veliki viseči petrolejki sta razsvetlje-vali oder in avditorij. Občinstva je bilo mnogo. «2enski O-telos je bil sicer podoben operi «Bajazzo» — ali se je vse brez krvi končalo, kb smo potem do jutra sedeli pri izviri) Vipave. ODER NA PIVSKIH SODČKIH C. KR. RUDNIŠKO GLEDALIŠČE V IDRIJI Pod vodstvom A. Danila smo 21. V. 1903 gostovali tudi v Idriji s tremi enodejankami »Poljub« (Rossi), »Kdor se poslednji smeje« (Knauf) in »Srečno novo leto« (Trifkovič). Igrali smo Gostovali smo potem tudi v Sežani, v Sentpetru na Krasu, v Planini, kjer smo si ogledali zverinjak kneza Windischgraetza, v Postojni in v Vipavi. Najzanimivejše je bilo gostovanje v Vipavi. Zaradi prevelike vročine je Danilo odločil, da se bo gostovanje vršilo na prostornem grajskem dvorišču. O-der je bilo seveda treba postaviti. Ali kako napraviti podij? Iz hotela so nam posodili osem praznih pivskih sodčkov. Sam graščak, lastnik vipavskega gradu, grof Lanthieri, nam je posodil deske s sosednjega dvorišča. V beli platneni obleki s širokim slamnikom na glavi nam je sam pomagal valiti sodčke in nositi deske, na katerih smo improvizi- MOJE DRUGO GOSTOVANJE V TRSTU V družbi z A. Verovškom sem na vabilo tržaškega Dramatičnega društva gostoval v Trstu 28. 1. 19C6 v vlogi pl. Basaja v »Legionarjih«. Predstava je bila v krasni dvorani novega »Narodnega doma« (Hotel Balkan) sredi mesta. Hvaležno slovensko občinstvo je napolnilo prostorno dvorano — z ložami in z balkonom — do zadnjega prostora. Odlikovalo me je s krasnim lovorovim vencem, povezanim z veliko slovensko trobojnico. Moja partnerica je bila Tržačanka Zofka Štularjeva. Njena Lavra je bila zelo posrečena. Tržaški kritik piše o tem gostovanju v »Slovenskem Narodu« 30. I. 1906 med drugim sledeče; «0 g. Nučiču smo či-tali že mnogo hvale, čuli o njegovih vrlinah in bili smo radovedni videti ga. Nučič je zares velesimpatičen igralec in človek zadobi rešpekt pred njim. Opazi se na njem takoj, da je nekaj izrednega, da leži v njem še mnogokaj... in mislimo pač, da si Ljubljana lahko čestita na tem igralcu. Napravil je Nučič v Trstu najboljši, vtis. Gotovo je bil vesel tudi, da je našel tako dobro soigralko v gospe Zof-• ki Štularjevi, katera je pod sugestivr»m vplivom svojega odličnega partnerja igrala Lavro v naše občudovanje« — Prav tako pohvalno je pisal tržaški dnevnik «Edinost» 29. I. 1906; «Isto-tako zamoremo reči, da si je tudi g. Nučič (v vlogi Basaja) na včerajšnjem svojem nastopu osvojil srca poslušalcev, žel je tudi on obilno pohvale, zlasti na z-vršetku igre.« — Razumljivo je, da je tudi A. Ve-rovšek s svojim Ježem na tem gostovanju dosegel najlepši uspeh. — To moje drugo gostovanje v Trstu me je na novo prepričalo, da je Trst največje slovensko mesto s svojimi šestimi kulturnimi trdnjavami, s svojimi šestimi gledališkimi dvoranami: »Trst - centrum« in predmestja — Barkovlje, Rojan, Opčine, Sv. Jakob in Sv, Ivan. Ob nocojšnjem občnem zboru S Ž Bor Pomemben obračun Danes bo športno združenje Bor polagalo obračun o svojem prvem poslovnem obdobju. Od ustanovitve pa do prvega rednega občnega zbora je poteklo približno leto in pol dni. V tem času je preživelo združenje mnogo lepih in tudi težkih ur, za neuspehi so se vrstiti uspehi in obratno. Pogoji, v katerih je Bor zastavil delo ob svoji ustanovitvi so bili vse prej kot rožnati. Odbor se je znašel praktično brez vsega, razpolagal je le z odločno voljo svojih članov in skoraj fanatičnim prepričanjem, da mora t> svojem poslanstvu uspeti. Pred seboj je imel vrsto nalog, od katerih so se nekatere zdele tako težke, da so bile videti skoraj nepremostljive. Toda nekdo je pred časom izjavil «kjer je volja, tam je pot» in po tem reku se je skušalo ravnati tudi Borovo društvo. Točen pregled nad vsem delovanjem združenja bo dal nocojšnji občni zbor. Obračun bo nedvomno pozitiven. Ce so bile storjene nepravilnosti je prišlo do teh v glavnem zaradi neizkušenosti odbornikov, ki so bili zelo mladi in so v več primerih prvič nastopali v vlogah društvenih voditeljev. Pred letom in pol si je Bor poleg obilice manjših (sicer ne manj po- membnih) nalog zadal predvsem dve veliki: razširiti športne vrste med našo mladino do čim večje možne mere, in pa vzgojiti kakovostne športnike, ki bi lahko združenje dostojno zastopali tudi v srečanjih z boljšimi društvi. Lahko rečemo, da sta o-ba zastavljena cilja v glavnem izpolnjena. Za prvega je dokaz zadnji športni dan, ki je privabil na športna bojišča nad 260 aktivnih tekmovalcev in tekmovalk, kar bi bil pomemben uspeh tudi za marsikatero drugo bolj znano društvo. Za drugega pa imamo potrdilo c nastopih izbranih Borovih tekmovalcev ne-le proti jugoslovanskim športnikom, ampak tudi proti italijanskim. Najboljši Borovi tekmovalci in tekmovalke so namreč dosegli tolikšno kakovostno stopnjo, da lahko brez vsakega občutka manjvrednosti nastopajo v odgovarjajočih italijanskih ligah. Ze samo s tema. izpolnjenima točkama svojega programa bi Bor zadostno u-pravičil svoj obstoj in dokazal nujnost takega društva med zamejskimi Slovenci. Razen teh pa je Bor dosegel še vrsto drugih u-spehov, o katerih bomo slišali podrobnejša poročila prav na nocojšnjem prvem rednem občnem zboru. Nogometno prvenstvo rezervnih moštev Neodločen izid srečanja Triestina B-Lanerossi Gostje boljši od domačinov, ki so morali večji del drugega polčasa igrati brez poškodovanega Cazzanige Tudi v drugi tekmi na domačih tleh Triestina B ni mogla preko neodločenega izida. Njen včerajšnji nasprotnik iz Vicenze ne samo, da je nudil organiziran odpor v obrambi, temveč je bil celo večkrat tako nevaren, da mu je le malo manjkalo do zmage. V vrstah Triestine je vsak igral po svoji zamisli. Prav zaradi lega so bile sistematične akcije iomačlh napadalcev prava redkost. Sicer je Triestina, verjetno v bojazni pred nasprotniki, šla na igrišče s taktiko previdnega kritja ozadja. V napadu so ostali le trije, medtem ko je Cazzaniga igral v ozadju in je kot četrti mož ojačil krilsko vrsto. V tej pa je igral tudi Sauer, katerega smo do sedaj vedno videli na krilu. Kljub ojačenju pa večkrat ni bilo o krilski vrsti ne duha ne sluha, zaradi česar je žoga postajala na središču igrišča vedno plen nasprotnikov. O gostih lahko rečemo, da so imeli jasen pregled nad igro in so se napadalci vedno znašli. Njihova glavna vrlina je hitrost in predvsem vigranost. Kljub temu pa niso mogli prodreti skozi tržaško obrambo, ki se je le redkokdaj zmedla. Vratarja sta imela malo dela. Le De Min je moral večkrat pokazati svoje vrline in njemu gre tudi zasluga, da ni šla Triestina z igrišča s porazom v žepu. To se je sicer zgodilo proti koncu igre, ko se je zveza nasprotnikov Fusato rešil obleganja tržaških branilcev ;n je poslal proti De Minu sicer .................................................................... nHiuiummiiniiiiiiHiiiniiitiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiinmtt Ocenjevanje telesnovzgojnih društev Partizan v Sloveniji Tolminskemu društvu največ točk za uspehe Ob dnevu republike bodo izročili vodstvu društva pokal« Dela> m 100.000 din nagrade LJUBLJANA, 23. — Kot redno vsako leto, tako je uredništvo ljubljanskega dnevnika tudi letos organiziralo ocenjevanje delovanja telesnovzgojnih društev »Partizan« za pokal «Dela». Ocenjevanja se je širom Slovenije udeležilo nad 300 društev z več kot 65.000 pripadniki. Najboljšo oceno je dobil »Partizan« iz Tolmina, ki bo tako dobil častno darilo za požrtvovalno delo, ki ga je vložil za vzgojo mladine. Za tekmovanje se je prijavilo veliko število društev in okrajne zveze »Partizana« so imele precej dela, da so predlagala svoja najboljša društva, tako da se je v ožjem izboru zbralo 40 kolektivov. Teh 40 najboljših se je potegovalo za čast, da se ob Dnevu republike 29. t. m. uvrstijo med najboljšo desetorico v Sloveniji in si obenem pridobijo lepe in praktične nagrade. Posebna komisija je nato s pravilnikom v roki podrobno točkovala dejavnost vsakega društva posebej. Takoj se je videlo, da so se točke večale prav za tista društva, ki so zlasti skrbela za stalno vadbo in redno delo. Močan poudarek daje pravilnik tudi posebni vadbi in tekmovanjem (20 točk kot za redno vadbo) in to zato, ker ravno petrost v vadbi najbolj privlačuje mladino in zadovoljuje težnje vsakega posameznika. Isto velja tudi za tekmovanja, ki ne samo spodbujajo k na- daljnjemu delu temveč so najboljši odraz napredka posameznika, vrste ali celotnega društva. Pri tem sta se najbolj izkazali društvi iz Tolmina in Kopra, ki sta pridobili 17 točk. Pri rednem delu pa se je najbolj izkazalo društvo s sedežem v Narodnem domu v Ljubljani. Tudi Tolmin je napravil skok naprej, ker si je pridobil 16 točk. Komisija pa je morala upoštevati še vrsto okoliščin, predvsem koliko ima posamezno društvo članov glede na število prebivalcev v območju, dalje udeležbe na tekmovanjih višjih partizanskih enot in na množičnih nastopih. Pri ocenjevanju je igralo precejšnjo vlogo število nastopov in akademij prirejenih v okviru društva, dalje sodelovanja društva z drugimi telesnovzgojnimi enotami, s političnimi in družbenimi organizacijami ter končno upravno dejavnost v društvih. Po skrbni ocenitvi so se Izmed 40 izbrancev, ki so jih predlagali okrajni partizanski forumi, med enajstorico najboljših letos uvrstila naslednja društva: 1. »Partizan« Tolmin — 89 točk (od 100 dosegljivih, 2. »Partizan* Tabor (Ljubljana) — 88 točk, 3. «Partizan, Narodni dom (Ljubljana) — 84 točk, 4. «Partizan Novo mesto — 84 točk, 5. «Partizan» Maribor • Ze lezničar — 79 točk, 6. »Partizan» Spodnja Šiška (Ljubljana) — 79 točk, 7. «Partizan» Idrija — 76 točk, 8. »Partizan« Vič (Ljubljana) — 75 točk, 9. »Partizan« Slovenske Konjice — 72 točk 10. »Partizan« Dornberk — 72 točk 11. «Partizan» Koper — 71 točk. bo torej letos ob Dnevu republike prejelo pokal uredništva »Dela« in nagrado 100 tisoč dinarjev, ostala društva pa bodo od uredništva »Dela« in Zveze »Partizan« Slovenije prejela diplome in denarne nagrade, ki jih bodo porabila za nakup telovadnega orodja. šibko žogo, ki pa bi lahko končala v mreži, če se ne bi De Min v zadnjem trenutku zleknil na tla in jo komaj zadržal. Po sodnikovem žvižgu so gostje nemud ma pokazali svoje zobe, vendar uspeha niso mogli doseč, predvsem, ker je bila tržaška obramba vedno na mestu. Tržačani so se nekoliko zbrali in so hoteli odgovarjati, vendar s precej raztrganimi akcijami. Napadalci se niso znašli, še posebno ker Tre-visan ni s krila dosti pomagal osamljenima Demenii in Gregoriju. In končno je moral Trevisan zaradi udarca v kolenu zapustiti igrišče ter je prepustil svoje mesto Penni, ki je igral s precejšnjim strahom. Nevarnih akcij v tem delu igre ni bilo. Morda najlepšo ,e osebno izvedel Demenia po Cazzanigovem predložku. Demenia se je spu. til ob levi strani igrišča in je s preigravanjem prevaril nasprotne branilce toda tržaški srednji napadalec je trmasto vztrajal v svoji nameri in se je nevarno približal vratom moštva Lane-rossi. Končno je sprožil strel, toda vratnice so odbile žogo v out. V drugem polčasu je Triestina jzvedla nekaj zamenjav, a s temi ni dosegla izboljšanja igre. Nasprotno pa so nasprotniki postajali iz trenutka do trenutka nevarnejši posebno po zaslugi Fusata, ki je pokazal, da pozna sistem igranja modernega nogometa. Po obojestranskih neuspešnih napadih, ki so se včasih končali s po-sego vratarja, si je Cazzaniga zaslužil priznanje gledalcev: iz razdalje 30 m je spustil silovit strel, toda žoga ni bila pravilno usmerjena in je šla mimo vrat. Po 25’ igre je moral Cazzaniga zaradi poškodbe zapustiti igrišče, kamor se ni več vrnil. Bolečine mu namreč niso več dovoljevale, da bi pomagal svojim klubskim tovarišem, ki o skušali z vsemi silami zajeziti silovite in hitre prodore gostov. Tržaški napadalci so bili le redkokdaj nevarni in kadar so imeti ugodno žogo, so se znašli sredi branilcev, ki jim niso dovoljevali strela. Le Sauer je nekako na sredi polčasa resno zmedel obrambo, toda njegov stre) je branilec gostov prestregel in je žogo poslal v kot. V zadnjih minutah je igra postala napeta in razburljiva in pojavile so se prvi grobosti. Gostje so množično navalili na zmedene Tržačane, ki so le s težavo odbijali njihove nevarne napade. Končni žvižg je le-šil že utrujene Tržačane trpljenja in zaradi odsotnosti Cazzanige neenake borbe. Triestina je šia na igrišče v naslednji postavi: De Min; Modolo, Simoni; Cossar, Marangon, Sauer; Trevisan, Gregori, Demenia, Cazzaniga in Gimona. Kasneje e Penna zamenjal poškodovanega Trevisana. V drugem polčasu je Fontanot še[ na mesto Modola, ki se je premaknil na levo. Danes občni zbor Š Z BOR D A N E S, 24. t. m. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» občni zbor športnega združenja «Bor» s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo gospodarja 6. Diskusija 7: Razrešnica odboru in določitev volilne komisije 8. Volitev novega odbora 9. Razno. Nogometno prvenstvo koprskega okraja Izola - j esenski prvak V odločilni tekmi so Izolčani premagali moštvo Tomosa • ^ brez točk na dnu jesenske lestvice hodnjih nalogah. S ^ k V zadnjem kolu nogometnega prvenstva koprskega o-kraja je Izola premagala Tomos z 2:1, Ilirska Bistrica je zmagala v Postojni s 3:2, medtem ko je Tomos B premagal Sidro v Piranu brez boja (3:0 p.f.), ker domačinov ni bilo na igrišče. Tekmo Pivka - Tabor so odložili zaradi poplavljenega igrišča. Odločilna tekma za prvo mesto je privabila na igrišče lliiintltllllllillllllltitiiiiiiiiiiiiiaiHii mil miiii,mlin || j|||||||||||||||||||||||||||||,|||||||„,„,m,|t| Sedmo kolo goriške nogometne podsvese Toča golov v Tolminu Branik, kljub porazu v zadnjem kolu, jesenski prvak - Megla preprečila srečanje Anhovo-Primorje luiiiiiiiiitniiiiiiaiiiiiiimiitiiHtiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiimiHiiiiiamiiM Za evropski nogometni pokal Barcelona-R. Madrid 2:1 Prvi poraz Real Madrida po petih letih prevladovanja BARCELONA, 23. — Real Madrid, ki je do danes zmagal v vseh petih tekmovanjih za evropski pokal, je bil danes izločen iz nadaljnjega turnirja. Premagal ga je Barcelona z 2:1, medtem ko se je prvi polčas končal z 1:0 v korist domačinov. Barcelona je dosegel gol v 33’ prvega polčasa z Verge-som. V 37’ drugega polčasa je Evaristo povečal rezultat, med. tem ko je Puskas v 41’ dosegel častni gol za goste. Real Madrid je sicer dosegel še dva gola, a sodnik je oba razveljavil. * # # LUZERN, 23. — V četrtfinalu nogometnega turnirja za pokal prvakov je Fiorentina premagala Luzern s 3:0 (2:0). Gole sta dosegla Hamrin in Da Costa (2). # # # AUE, 23. — V povratnem srečanju četrtfinala za evropski pokal je Wismut iz Karl-Marx Stadta premagal z 2:0 (0:0) dunajski Rapid. Ker se je prvo srečanje končalo s po golih in točkah izenačeno, zaradi česar bo potrebna tretja tekma. * # * SOFIJA, 23. — Nocoj je pred 45.000 gledalci bolgarska nogometna reprezentanca pre. magala Zahodno Nemčijo z 2:1 (0:1). Za nogometni turnir UEFA Jugoslavija prijavila mladinsko reprezentanco Društvo »Partizan« Tolmin| 3:j za Dunajčane, je stanje1 prvo mesto. BEOGRAD, 23. — Nogomet na zveza Jugoslavije je prijavila udeležbo mladinske nogometne reprezentance na mladinskem nogometnem turnirju UEFA, ki bo od 28. mar. ca do 21. aprila prihodnjega leta na Portugalskem, Doslej je bilo 13 turnirjev UEFA. Jugoslovanska mladinska reprezentanca se je udeležila le sedmih. Največji uspeh je mladinska reprezentanca Jugo. slavije dosegla v četrtem turnirju 1951. leta, ko je z zmago nad Avstrijo (3:2) zasedla V nedeljo so bili v zadnjem kolu prvenstva goriške nogometne podzveze doseženi naslednji rezultati: Tolmin — Branik 7:6 Adria — Vipava 2:0 Anhovo — Primorje odložena zaradi megle. Osrednja tekma tega kola je bilo srečanje starih rivalov Tolmina in Branika iz Nove Gorice. V izredno napeti in borbeni tekmi je zasluženo zmagala enajstorica Tolmina s tesnim rezultatom 7:6. Skoraj rokometni rezultat dokazuje, da sta bili v obeh moštvih najboljši napadalni, petorici, ki sta kar trinajstkrat spravili usnje v mrežo. Pri ocenah obrambe pa moramo ugotoviti, da je bila tolminska boljša od Braniko-ve, saj je ustavila vrsto lepih m nevarnih napadov gostov. Z zmago nad jesenskim prvakom goriške nogometne podzveze je Tolmin ponovno dokazal, da se je, dasi malce pozno, spet vrnil v staro formo, ko je zanesljivo pobiral točke na domačem in tujih igriščih. Poraz Branika v Tolminu je prvi njegov poraz v jesenskem delu tekmovanja. Zaradi prejšnjih zmag je Branik vseeno osvojil naslov jesenskega prvaka goriške nogometne podzveze. Adria je na domačem igrišču odpravila Vipavo z rezultatom 2:0. Mirenski usnar-ji so se morali na blatnem igrišču krepko potruditi, da so uklonili požrtvovalne in borbene Vipavce. Gostje so zaslužili vsaj častni gol, saj je njihov napad zaradi neizkušenosti zapravil več lepih priložnosti za dosego gola. Blatno igrišče je onemogočalo hitro igro, ki je pa bila kljub temu napeta, borbena in zanimiva. Tekme Anhovo — Primorje ni bilo, kljub temu da sta bili obe enajstorici na igrišču, izredno gosta megla, ki po «kvaliteti» ni prav nič zaostajala za londonsko, je preprečila pomembno srečanje ki bi dokončno odločilo o vrst. nem redu v zgornjem delu lestvice goriške nogometne podzveze. Ker je idrijski Rudar odsto- razveljavljene. Nepopolna lest. vica jesenskega dela prvenstva goriške nogometne podzveze je naslednja: Branik Tolmin Anhovo Adria Primorje Vipava 5 4 0 1 32:8 8 5 3 11 16:10 7 4 3 0 1 10:10 6 5 1 2 2 7:12 4 4 112 5:12 3 5 0 0 5 3:19 0 V lestvici niso upoštevani rezultati doseženi na tekmah z Novo Gorico B, ki je igrala izven konkurence. Za dokončno razvrstitev na lestvici bo zelo pomembna zaostala tekma Anhovo — Primorje, ki bo v nedeljo v Anhovem. V primeru zmage domače enajstorice, se bo Anhovo povzpelo na drugo mesto z istim številom točk kot prvak Branik. V primeru, da se bo tekma končala neodločeno ali pa še celo s porazom, bo Anhovo obdržal tretje mesto za Branikom in Tolminom. V tem srečanju je domača enajstorica favorit, vendar pa pre. senečenje ni povsem izključeno. SLOVENSKA CONSKA LIGA Bo Nova Gorica ostala neporažena doma tudi s Krimom? V nedeljo bo enajstorica Nove Gorice sprejela v goste moštvo ljubljanskega Krima. Tekma bo zelo zanimiva, ker Nova Gorica v jesenskem delu prvenstva SCL doma še ni izgubila nobene tekme. Tako je premagala Kladivarja in Nafto, a je igrala neodločeno z Ljubljano in Mursko Soboto. V nedeljo bodo Novogoričani dobili v goste požrtvovalni Krim, ki je prejšnjo nedeljo gladko odpravil Ljubljano na njenem igrišču z rezultatom 3:1, kljub temu, da je bila Ljubljana favorit! Ker je tekma Nova Gorica— Krim zadnja tekma letos na igrišču Nove Gorice, bo le-ta napela vse sile, da bo ohranila tradicijo domačega igrišča in si priborila nadvse potrebni točki. Za navedeno srečanje, ki bo Izole okrog tisoč gledalcev med katerimi je bilo tudi precej Koprčanov Tekma je bila od prve do zadnje minute tipično prvenstvena. Obe moštvi sta vložili maksimum r.aporov, da bi si zagotovili dve točki in naslov jesenskega prvaka. Sreča je bila naklonjena Izoli, čeprav bi glede na dogodke na igrišču bolj ustrezal neodločen izid. Prvi polčas je bila igra v glavnem enakovredna. Domačini so dosegli vodilni gol po Čendaku, ki je izkoristil nesporazum med branilci. Koprčanov to ni zmedlo. Vrgli so se z vsemi silami v protinapad in kmalu izenačili. Strelec je bil Jermanič, ki je iz kota streljano žogo z glavo spretno poslal v mrežo. Drugi polčas je imela sicer Izola rahlo terensko premoč, vendar so bile akcije napadalcev prepočasne, da bi predstavljale nevarnost za koprski gol. Nasprotno pa so Koprčani imeli v hitrih protinapadih več priložnosti in so kar dobro zaposlili odličnega izolskega vratarja Lesjaka. Petnajst minut pred koncem je padla odločitev. Izola je streljala kot in nepokriti Muženič je poslal žogo z glavo v spodnji desni kot vrat. Koprčani so sicer poskušali izenačiti, toda bilo je že prepozno. Težko, blatno igrišče je igralce tako zmučilo, da niso bili več kot resno ogrožati nasprotnikova vrata. Rekli smo že, da bi neodločen izid bolj ustrezal poteku dogodkov na igrišču. Toda kljub temu ne bomo trdili, da zmaga Izole ni bila zaslužena. V odločilnih trenutkih, ko se je bližal konec tekme m ko so igralci imeli že »svinec v nogah« so Izolčani zbrali več volje in dosegli zmagoviti gol. Ce bi na kratko ocenili i-gralce, potem moramo na prvem mestu povedati, da prav vsi zaslužijo priznanje zara-d borbene in požrtvovalne igre Takega nogometa si še želimo, čeprav je igra sem pa tja prešla meje dovoljenega. Skoda je le, da je z blatom pokrito igrišče preprečilo kakršne koli kombinacije ali tehnične finese. O tekmi v Postojni ne kaže izgubljati besed, saj smo o krizi Postojnčanov že dovolj napisali v prejšnji številki. Igra sama pa je žal večkrat prešla v grobosti, za katere ne bi želeli, da bi se ponavljale. Zdaj sta na sporedu še dve zaostali tekmi, ki pa skoraj gotovo ne bosta vplivali na spremembo na lestvici. Malo je namreč verjetno, da bi Tabor premagal Pivko z dvo-številčnim izidom ter prehitel, Tomos A. Ce skozi jesenski del prvenstva ocenimo kvaliteto nogometa v koprskem okraju, potem moramo povedati, da smo lahko le delno zadovoljni. Tri enajstorice (Izola, To- Največje presenečenje je vzpon Ilirske Bistrice, ki se je v prejšnjih tekmovanjih stalno držala zadnjega mesta. Močno pa sta razočarala Sidro in Postojna, ki sta bila v lanskem primorskem prveu stvu zmeraj med vodečimi e-najstoricami. Morda gre le za trenutno krizo in zo na spomlad bolje? LESTVICA Izola 7 6 0 1 23:8 12 Tomos A 7 5 1 1 24:7 11 Tabor 6 4 1 1 20:10 9 Tcmos B 7 4 0 3 19:18 8 11. Bistrica 7 3 1 3 15:21 6 Sidro 6 1 1 4 5:13 3 Postojna 7 1 0 6 14:21 2 Pivka 5 0 0 5 4:28 0 KOPENHAGEN, vem četrtfinalnem^ ^st. ZA LJUDSKO TEHNIKO Veliko zanimanje mladine iz Kopra V nedeljo je bilo v Kopru posvetovanje mladih tehnikov iz vseh krajev koprskega o- _______ kraja. Pregledali so preteklo j v°r a t n o” "sre Čanje bo delo ter se pomenili o pri-|ghamu 7. decembra- |(, so ugotovili, da Je (jji, tošnje leto izredno ^ Priredili so več s ■ jj, vanj, tečajev, tekmo j j; ki se jih je udeleži«> tisoč mladih ljudi. ^ (J[$ spela so tekmovanja ■ f j* niških veščinah, nad ^ f dralnem modelarstvu kviru prometne vz®. Med problemi, ** tarejo razne kroze ^ tehnikov, je vsekako ^ pj kanje inštruktorjev, ^ tja pa tudi materiala-svetovanju so ’ da r. • • pjll® stavniki oblasti J® j. organizacij naglasili, 7 ^ potrebno nuditi tehnir ^ ji mladine več P°m° j, t* vsem bodo poskrbe^ inštruktorjev, v insiruKiorjev, viti * bodo skušali ustano . m tehni&^Jjijit ben servis s — , pomočki, ki jih bodo po znižanih cenah- NOGOMET pokal velesejem. domači Boldklub m gjty moštvo Birmingham ^.j) 4:4 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIII to bi Iti Za naslov evropskega prvaka srednjelahke ^ V petek v D. Loi-ftl. AU*? pr/ Oba boksarja sta se za odločilni nastop vesto® V soboto zvečer bo palači prijatelja RIM, 23. — V petek bo v Rimu toliko pričakovani dvoboj za naslov evropskega prvaka srednjelahke kategorije med sedanjim prvakom in svetovnim prvakom welter ju-nior kategorije Duiliom Loi-jem ter njegovim uradnim iz-zivačem Francozom Mauricom Auzelom. Čeprav so vse prognoze v prid Italijana, se je Loi skrbno pripravil za dvoboj. Loi sicer že pozna Auzela, ker se je z njim srečal že leta 1959 in ga je tudi premagal. Toda ted^j njegova zmaga po točkah ni prepričala in še manj zadovoljila nikogar. Sedaj seveda oo šlo za naslov in prav zaradi tega je bil trening Italijana natančen in zelo resen. Ob koncu tega se lahko brez skrbi reče, da je Loi kljub svojim 31 letom dosegel’ zavidljivo formo. Niegov nasprotnik nima sreče. Naslov francoskega prvaka je zgubil prav na podlagi čudne in neprepričljive razsodbe Poskus, da si ponovno osvoji naslov, je ravno tako propadel iz istih razlogov. Dobii pa je morda največje zadoščenje v svojem življenju, ko ga je evropska boksarska zveza določila za Loijevega izzivača. Za ta nastop se je Francoz vestno pripravljal, ker ve, da bo Loi, še posebno sredi svojih navijačev, trd in morda tudi pretrd oreh zanj. Kakšno bo razmerje sil v ringu, pa bo pokazalo petkovo srečanje, za katero vlada v Rimu ogromno zanimanje. ZA NASTOP V PRAGI V Miljah priprave univerzitetne mos in Tabor) so približno | odbojkarske reprezentance enakovredne in pri vseh lahko zaznamujemo rahel napre- dek v primerjavi z lanskim letom. Najlepše perspektive za osvojitev prvega mesta in za uvrstitev v slovensko ligo ima vsekakor Izola, ki se bo na nogometnem stadionu v „vl __________________ _____ Šempetru pri Gorici s pričet- I spomladi močno okrepila z i- pil od nadaljnjega tekmova- I kom ob 14.30 uri, vlada na | gralci, ki bodo prišli od vonja, so bile vse tekme z njim i Goriškem veliko zanimanje. (jakov. Od včeraj se italijanska univerzitetna odbojkarska reprezentanci pripravlja za nastop na mednarodnem turnirju, si bo od 30. t. m. do 4. decembra v Pragi Priprave so v Miljah pod vodstvom zveznega trenerja Ivana Trinajstiča. Vsi povabljenci razen enega se bodo /a turnir pripravljali dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. prija u, med univerzitetno ,e]jo t , reprezentanco, v « ,. v do igralci odpot° Karlovški Žel^jrj JUTRI v M na košarkarske« V organizaciji ^ t. .- ■ phon bo v petek telo^, miljski občinski , tt košarskarski tur rodno ka tega ,iu karski tur-^ . udeležbo. ga (| ^ en°.Ve&A*< ja bo srečanje n‘'“ brat , << po domačega H»»J KK Železničarja » /m ekipo,, ki- igra » * set vanski ligi in .'jgvih p(C *» tudi številni 0 r9 % zentanti. Naj v. da bodo nastopni-Železničarja sum, Jelicič, St°l R*-d gi. Brez dvoma ^no p ni favoriti zaj^ ^ čini Jrt S vendar smo jim bodo domar ^ j -Jnnr fe . lT cejšen odpor. -- t -do igrali tako pie® «1 , srečanju avgu**8 ^ _______________ jt(M\ V se je zaključil z pe*1 ničarja za razi ^ 2). )# To srečanje bo p ... Se prej pa ek|P' 4* S nastopili ^ens*51,ta. nhnn.-i in ACe8 ..-j S ti phona in AC' nje bo PreceJ se ?, K predvidevajo, eKiPc> lo z zmago Pr irju (1, nastopila v tu1 g,st* niče in je ze P . juh Ginnastice, CM ' J brandta itd. b° š« Hi "ti Ob 20. unMP^ sko moštvo nastopilo Pre"tnik 11 stvom. Naspr goSc W moštva bo D'°,.j gu5 bo letos udele ii|c-,j ijj ga prvenstva tu f Organizatorji veje da bodo za t» J res ljudske cene Karlovcani j0 V .J obvestili, da jutrai- $ Trst danes zj talc0 sut ‘ že dobili in ‘8*to “ priti v naše n 0 predvidenim 1 ' 14 BORIS PAHOR: Roman Ko je odšel skozi veliki vhod, se je neodločen ustavil, ker ga je obšel občutek, da je prehitro postal človek kakor drugi ljudje na pariških ulicah. Stal je na pločniku in čutil, da je čudaški samo zaradi obleke, na kateri se ustavljajo pogledi mimoidočih. Takč se domisli Rdečega križa, vpraša stražnika za naslov ter ga začne iskati po pariškem labirintu. Gneča na podzemeljskih hodnikih ter množica v metroju, ki drvi po brezkončnih rovih, to je morda najbolj prikladen kraj za sprejem povratnika, si misli. Ne utrip velemesta tam zgoraj po avenijah in bulvarjih, ampak prav predor tu, pod mestnim tlakom. Tako povratnik lahko nadaljuje svojo anonimnost in svoje brez-domovmstvo, pri tem pa mu hiteči živi ljudje samo potrjujejo njegovo skrito posebnost. Moti ga v tem seveda obleka. A v tesni gneči je ni dosti opaziti. Cimprej jo mora sleči. A nato je bilo v metroju manj ljudi in je vprašal dekle, ki je stalo ob mladem moškem in ga opazovalo, če mora že izstopiti. Pritrdila je. A naprej je gledala njegovo obleko in vprašala, kaj je črka v rdečem trikotniku na prsih, in ko ji je odgovoril, da je začetnica za narodnost, se je nasmehnila in rekla, da je Rusinja. In še je rekla, da je mladi človek, ki je z njo, Francoz, potlej pa vprašala o taborišču. Tedaj se je nasmehnil in rekel, da je nemogoče kar na kratko povedati, in zamrmral je nekaj po rusko bolj sam sebi, kakor nji. A ona je zardela in se je komaj tedaj zavedel, da ne bi smel v Parizu pred dekletom rabiti ruskih izrazov, ki jih je rabil Vaška, ko sta nosila mrtvece s prepojenih slamnjač. In zadovoljen je bil, da mora že izstopiti in rešiti svoj svet pred njeno sramežljivo rdečico. Na trgu Trocadero ni bilo dosti avtomobilov in zato so bile videti širine avenij, ki so se stekale vanj, zapuščene arterije izumrle Evrope. Ko da redki avtomobili odhajajo po katraniranem veletoku na pot, ki tako zapuščena in tiha vodi na konec sveta; in kakor da bi na tistih samotnih svetovnih poteh upali najti živo bitje, ki bi jim razložilo smisel človeških naselij, mest in bivanja sploh. Palais de Chaillot je bil podoben dvema kriloma monumentalne grobnice, a spomnil se je dekletove zadrege v metroju in se zavedel, da gleda vse skozi prizmo svojega sveta. Tista njena rdečica pa, si je rekel, bi skoraj vzbudila v človeku podobo rahle rožnate zarje, ki je morala spremljati rojstvo vesolja; a to rojstvo je takč daleč, da ni več resnično. A potem se je razgrnil pred njim Pariz in v prsih se mu je oglasil utrip. Tak6 najbrž utripne srce utopljenca, ko ga predrami umetno dihanje; kajti samo potuhnilo se je bilo, ni bilo še umrlo. Tudi naša so se morda samo potuhnila, si je rekel, ko je šel čez široki marmornati oder, ki loči krili palače Chaillot. Hodil je po gladkih ploskvah, a istočasno je od daleč kakor z očesom filmske kamere opazoval sam sebe; pojava v zebrasti obleki sredi terase v majskem soncu. In nič ne more najti zveze med svojo podobo ter med svetlim, rahlo rumenkastim tlakom pod njo, še manj pa s prostranostjo pariškega mesta onstran Eiffelovega stolpa. In takč stoji ob kamnitni ograji in čuti, da se bo verjetno nekoč v njem vzbudil pravi zanos ob lem razgledu, a ta hip ne more dojeti smisla te neskončne širine in veličastnosti. Vse je kakor pripravljeno za plemenite in sončne ljudi, ki morajo od nekje priti, da bi zaživeli v čudoviti brezmejnosti parkov, avenij, bulvarjev, spomenikov in palač. A ne more si misliti, od kod bodo ti novi stanovalci prišli, in čeprav ve, da so stoletja zgodovine zgradila tisto neskončnost, kot povratnik gleda nanjo s pazljivostjo, ki je skoraj uporen hlad. Ne, ne prikaže se mu nobena podoba iz taborišča, a mu je, ko da t.sti hip gleda vse taboriško ozračje skozi njegove oči. Zato sam, nalašč, išče prikazen, ki bi jo lahko primerjal s tem razgledom. Vendar ne more najti nobene. Pač. V Dori je takd gledal z griča navzdol na široko pot, ki je skozi barake peljala k izhodu. Tudi po gričih so bile seveda razmetane, barake, a spodaj so bile uravnane ob isti cesti vse do izhoda. Bil je širok, tisti izhod, in ker je bil na koncu ravne in široke ceste, je še večal občutek daljine; tudi zato, ker je videti cesto ki se nadaijuje tam zunaj, onkraj izhoda. Tam prihajajo in odhajajo kamioni in straža stoji tam kakor pod obokom vzdižnega mosta. Zjutraj in zvečer pa korakajo postrojene vrste na delo skoz vhod, in če jih gledaš z daljave, z griča nad taboriščem, so to dolge vrste apokaliptične pehote; sivkaste in modre proge oblek dajejo še svoj ritem poklapanim telesom. Obenem pa tam spredaj, pred to dolgo procesijo, zjutraj in zvečer godba ob vhodu; koračnice v spodbudo delu zjutraj ter koračnice na čait delu zvečer. Kolone se pomikajo in so vodoravna reka sivomodrikastega blata, ob vhodu pa, ko ob pokopaliških vratih, četica pogubljenih duš piha v svoje instrumente. Seve, da imajo tisti suhci vso pravico poskusiti, da si rešijo življenje z dodatkom hrane za svojo glasbo, za to, kar je bil nekdaj njihov poklic. A vendar prihajajo iz glasbil rezke, piskajoče note. Tisti kamioni namreč, ki čez dan in ponoči neprenehoma drdrajo skozi vhod, vozijo suhe, z apnom poškropljene ostanke. Te nato jemljejo iz kamionov nosači s črnimi, gumijastimi rokavicami do komolca ter jih rosijo po bregu navzgor na grič. Ker tam na vrhu gori sedem metrov visoka kopa iz lesenih teles in v dimu postava z dolgim kajfežem popravlja kakor ogljar roke in noge, ki visijo iz goreče grmade. Da, a skoraj bolj pretresljiva je tista vodoravna cesta, kajti kljub godbi jo objema širina in neskončnost niča. 'U ^ (f nese drugega samega sebe v kovčku in da J rJ0 / zamenjal. A morda tudi zaradi imen E-60 b0" in Victoi Hugo, kajti tako mu je, ko da. 0)j, ljali zdaj na poti dobri in naklonjeni sim -gfj v. |{0 ji Avenija Victorja Hugoja je bila še.tisj trS9 j, „ ker na nji skoraj da ni bilo prometa. ^re ,n h^.rJ očak Hugo, ujet hkrati v tišino poldneva * VA Jiki molk, ki je legal na svet ko na ocea** * ^ti uri. Ulica Leonarda da Vincija pa je za takšno ime, in prekratka; to je boli "koraj /. c& Lrtrvnuu unč, 111 (j i c n i o t a, tu j v. — - CkO* t« J ker je na resno zid z zelenjem na vrhu. • oa dv' 1 J ulice, na levi, se široka vrata odpirajo eVjeiI' štirikotno in ima kratek podaljšek z “,c0'jro)d Tam za dolgimi mizami sedijo družine fantje. Ti pojejo o dalmatinski brigad1 ■ ce* ji" so doneč, bučen razvrat v spokojni Par' (1 »i-ii—i................ _4.u au ie r»e čisto življenje je v njih in morda še veslajo ali ko vlečejo jadro na jambor. Začutil je, da udarjajo valovi z draVJ" vcnw z gg & , 9, grl, ko je prisedel k mizi. Rogledah edl". 0t namrdnili kakor če.*, slaba ti je predi ^ še močneje, skoraj nekako zanj, da hi 8 je J^ rj plavila. On se je zavedel te moči, a ho ^ da zavedal, da je njegov svet neprenosljiv lj (i» prav takh nerazumljiv in tuj kakor drUs0vf8^, Ne, tisti razgled z griča ni prav nič v zvezi s tem razgledom, si je rekel in se spustil po stopnicah navzdol. A bi moral biti v zvezi. njim še bolj nedostopen, ker oni so se s 8 jjo )| »I TRETJE POGLAVJE padli in uveljavili svojo možatost, medte1" jgjtl* J* rančevo ponižanje podobno oneča drzno za roke in noge, da jo četa z"P , nKi"’ “' A / Z novo obleko v zguljenem kovčku in z zavestjo, da gre v ulico Leonarda da Vincija, človek za spoznanje drugače hodi po pločniku. Predvsem zaradi tega, ker ga ljudje še zmeraj opazujejo, ko gre, recimo, po aveniji Kle-ber ali po aveniji Victor Hugo, a vendar ima zavest, da dobno, a huje. Nerazumljivo huje «Bucheanwald-» je vprašal plavolasec ko so odpeli. i8 «V eni izmed njegovih podružnic,« je r J> da bi se nasmehnil, -u 1 (NadaH h h v Ri A S š % ‘Ibj bi« S S v