n J
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po polti prejeman veli*: Za celo leto predplaćan 16 fld., ca pol leta 8 fld., za četrt le'a 4 fld., ia |edea
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za nli lato 13 fld., ia pol leta в fld., xa tetrt leta 3 fld., ta jeden sum 1 fid« V Ljubljani na dom posiljen velja 1 fid. 20 kr. ve« aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaaerate) viprejema upravništvo in ekipedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uliee it. 2."
Rokopisi se ne тгабајо, aefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo ja v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja Tsak dan, isvsemti nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. вО.
V Ljubljani, v soboto Ž7. marca 1897.
Letnik XXV.
Jugoslovanski klub.
Danes se je začel državni zbor na Dunaju ; 425 poslancev je prišlo v zbornico in izmed teh si mora poiskati ministerstvo za vladanje potrebno večino. Nobena stranka sama zase nima večine, ker nadpolovična večina je 213 glasov, pa niti najmočnejša stranka jih ne spravi skupaj 100.
Očitno je torej, da bode večina sestavljena iz več strank. Takih kombinacij je pa več mogočih; katera bode ravno ministerstvu po godu, o tem ni lahko soditi, ker dosedaj grof Badeni ni maral pokazati prave barve, a zgodilo se bode to v prihodnjih dneh in tedaj bomo spoznali, kakošne naklepe goji ministerstvo v svojem naročju.
To je silno imenitna zadeva za nadaljni razvoj avstrijske politike, za srečo in blagostanje avstrijskih narodov, posebej pa je še za nas Slovence tažno, ker je od tega odvisno, bodo li slovenski naši poslanci zamogli sodelovati v tej vladni večini ali pa ne. Do sedaj se vlada nikjer ni kazala prijazna Slovencem, ne ua Koroškem, ne na Stajarskem, ne na Primorskem, celo na Kranjskem ne, torej mi nimamo povoda vladi se ponujati v podporo. Vendar pa Slovenci nikdar niso bili v opoziciji, kar načeloma in tudi v prihodnje ne bodo storili, a terjati in braniti svoje pravice morajo tudi v slučaju, da bi vladi to ne bilo po volji.
Kako pa bodo naši slovenski poslanci v državnem zboru to nalogo najbolje vršili ?
Na to vprašanje zamoremo splošno odgovoriti s tem, da naj poskušajo previdno in modro porabljati zase nam ugodne razmere v nov: zbornici, vzlasti se priporoča v svrho tega namena ustanovitev jugoslovanskega kluba. Vsi jugoslovanski poslanci naj bi stopili skupaj v en klub in naj bi složno delovali za korist svojega naroda in koristi države.
Ta misel je jako prikupljiva, nekak idejal za ognjevite rodoljube, bode pa li tudi v resnici te nade
spolnila, kar se od nje pričakuje, to je seveda drugo vprašanje, s katerim se bodemo pečali v naslednjih člankih.
Poglejmo najpreje zgodovinski razvoj te ideje.
Pred šestimi leti je bilo nekako v tem. Ko so se novoizvoljeni državni poslanci pripravljali na odhod proti Dunaju, tedaj so ee razni listi in razna društva bavila s težavnim vprašanjem, kam naj se obrnejo slovenski poslanci na Dunaju, kateri večji stranki naj se pridružijo, kako naj postopajo.
«Slov. Narod" in ž njim vred razni drugi listi so delali na to, naj se slovenski poslanci pridružijo Mladočehom. Živo so opisavali dobrote, katere nas čakajo iz te Zveze, in skoro izdajalec je bil, kdor se ni maral ogrevati zanjo. A vse to pehanje ni izdalo; ko so naši poslanci prišli na Dunaj, niso pristopili mladočeškemu klubu, ker so sprevideli, da mlado-češka politika Slovencem ni koristna, in prav so jo zadeli.
Vsplavala je tudi misel o lastnem „slovenskem klubu" na površje razp.a p- listih in družbah. Ta misel ni bila celo nova, ker že dosihmal so imeli slovenski poslanci svojo zvezo, v kateri so obravnavali slovenske težnje in zahteve, a ta slovenska zveza je bila del Hohenwartovega kluba. Da se bode taka pametna in koristna zveza tudi v novem drž. zboru ohranila, ako ne pride kaj boljega na dan, je bilo pričakovati. Poslanci so po treznem pre-vdarku spoznali, da samostojen slovenski klub jim ne daje poroštva za boljše zastopanje koristij volilcev, zato so vstopili vsi skupaj v „klub konservativcev", v katerem so si osnovali svojo posebno zvezo. V konservativnem klubu so bili naši poslanci mogočen faktor in so prišli v najvažnejše odseke ter tako dosegli izdaten vpliv na razvoj avstrijske politike.
Konservativni klub pod vodstvom grofa Hohen-warta je imel sicer lepo število poslancev v svoji sredi in tudi po zmožnosti in znanju so se odlikovali, vender se grofu Hohenwartu ni posrečilo na-
praviti v klubu homogenno jednoto, ki bi bila strogo držala skupaj in postopala odločno. Bila so razna navskrižja v klubu, ki so izvirala iz raznih povodov, in klub je začel razpadati.
Kaj kaže sedaj našim poslancem, o tem prihodnjič.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. marca.
Tržaški italijanaši so dobili te dni resen opomin z Dunaja, ki jim neovrgljivo dokazuje, da je prošel čas nečuvenega nasilstva nad drugimi narodi. Ta precej huda brca je članek v uradnem listu „Reichswehr", ki slove nastopno: „V Trstu bodo zmetali proč polagoma zadnji figov list, javno se že nastopa s protiavstrijskim mišljenjem. Povodom državnozborskih volitev so se dogajale stvari, ki morajo vsakomur odpreti oči, ako hoče videti ali ne. In kakor so stari peli v Trstu, tako so žvrgoleli mladi v Istri. Tam bi italijanaši. radijuredli popolno anarhijo, da bi se tem preje osvobodili svojih nad vse sovraženih slovanskih sodeželanov. Pripoveduje se o požigih in drugih lepih stvareh. — Civilna oblastva se kažejo popolno brez moči in še le ope-tovanemu posredovanju vojaštva se je posrečilo, da so se zabranile najhuje stvari. Slovani so se namreč s tem pregrešili, da so se jeli povodom volitev zopet gibati in so pokazali, da še žive. To seveda pa ni po godu italijanašem v Trstu, niti onim v Istri. Cela tržaška okolica in celo Primorje mora postati italijansko in če treba, tudi s silo. Ko so Slovani pobiti na vsi črti, potem je Primorje še le zrelo za „Italio unito". Do tedaj naj le potujejo vsi milijoni v Trst, ker jih imamo itak preveč. Ako svojedobno prevzemo Italijani naš utrjeni čveterokot, bodo z veseljem vsprejeli v Trstu nakopičene milijone. — Tako menijo tržaški italijanaši. Toda v nas se ne pojavljajo zaman žalostni spomini na polpretekle čase. Lombardijo in Beneško smo izgubili največ le
LISTEK,
Volitev.
Izvoljen.
Dioique beatus Ante obitum nemo supre-maque tunera debet.
Na večer svoje izvolitve sedel je moj prijatelj sam v svoji sobici.
Večer, katerega drugi v enakem položaju slavijo s pitjem, petjem, godbo in navdušujočimi govori, našel je njega potrtega. Saj je pa tudi njegov bistri duh slutil vse one strahote, ki čakajo tistega, kateremu se ima dostaviti certifikat, da so ga glasovi volilcev povzdignili do poslanstva.
Ko se je vzdignil in odhajal, kazal je njegov obraz veliko odločnost.
Drugo jutro pa so videli meščani, še predno se je raznašala prva pošta, proti hiši mojega prijatelja korakati postreščeka, nosečega velik, nov koš.
Kmalo na to pričeli so prihajati pismonosci, vsak otovorjen s teškim bremenom pisem.
Koš pa je sprejemal v svoje nenasitljivo žrelo pismo za pismom, sama pretilna pisma političnih
nasprotnikov, kateri so kategorično zahtevali, da naj se moj prijatelj takoj odpove mandatu na korist njihovim kandidatom.
Radi strahovite enoličnosti in brezmejnega ponavljanja bilo je to berilo prijatelju mučno.
Enoličnost, dasi ne tudi ponavljanja, prekinilo je pismo socijalista Rudečkarja, katero je ta na vse strani dosledni mož pisal z rudečo tinto.
Malo odmora dala so prijatelju pisma raznih dunajskih hotelirjev, kateri podjetni možje so mu priporočali za čas bivanja na Dunaju svoje hotele.
Precej prvi dan bilo je jasno, kako koristna naprava so koši, in s prijateljem veselili smo ee, da ga je razsvetlila tako dobra misel.
Cez nekaj dnij videl sem prijatelja zopet. Obu-paval je. Koš se ni obnesel.
Tista pisma raznih uredništev, katerih eno je zahtevalo podobo novoizvoljenca, drugo njegov živo-' topiš, tretje njegov program, ta pisma bi tudi še našla prostora v košu.
Pismo Ide pl. Tičoljub, ki od novega poslanca zahteva, da izposluje postavo v prid zatiranega in preganjanega rodu vrabcev, ter s tem olajša bedo ptičjih proletarcev, šlo je z lahkoto v koš. Se več,
bilo je po svoji prikupljivi vnanjosti in vsled ljubke vonjave prava dika koša.
Nekoliko teže spravil je prijatelj v koš obsežni „šolski zakon", katerega mu je doposlal nek zobozdravnik.
Ta za blagor mladine vneti mož izdelal je v mnogih nočeh brez spanja prebitih in po silnem dušnem naporu načrt popolno novega šolskega zakona, ki bi, po njegovi trditvi, ustrezal vsem narodom. Otroci bi namreč imeli vsi, brez razlike narodnosti, uporabljati glasovito sredstvo za ohranitev zob in zoper zobobol, katero je iznašel ta mnogo-etranski mož.
Ideja ta bila je razvita na 30 polah in priloženih je bilo pet kilogramov priporočilnih pisem in izrezkov iz časopisov, po katerih se je to sredstvo omenjalo pohvalno.
To vse bi bilo šlo lahko v koš.
Skrbelo je prijatelja nekaj druzega.
Socijalisti, ti bistrooki sodobniki, pazno zasledujejo vsak pojav kapitalizma, seveda ako se ta ne prikaže slučajno pri Židih.
Ti možje so torej zapazili tudi postreščeka, ko je nesel novi, veliki koš k novoizvoljencu.
vsled napačuega zistema vladanja in ta povsem napačni zistem — ne sramujemo se položiti prst na odprto rano, — je tudi v Trstu doma. Gledati moramo, kako je tržaško namestništvo ne od včeraj, marveč že celo vrsto let popolno neopravičeno prizanesljivo in molčeče, vsled česar so se tudi pokazali tako krasni sadovi. Italijanaši naj počenjajo še tolike budalosti in grozovitosti, v tržaškem namest-ništvu se nihče ne gane in neče nihče nič slišati, k večjemu se pritira do kake neslane in brezpomembne izjave. Italijanašem je vse to deveta briga. Tržaški namestnik vitez Binaldini naj pregleda ne-številne nevspehe v dolgi vrsti let in se bo na ta način najbolje prepričal, koliko zlega je provzročila njegeva slabotna politika. Časi rekrimin&cij so minuli. V takih odnošajih je naglo in energično postopanje nujno potrebno. Nov duh se mora vseliti v tržaško namestništvo, katero se mora poleg tega tudi temeljito osuažiti vseh nepravilnostij. Italijanaši naj konečno vender prav dobro občutijo, da ima tudi avstrijska potrpežljivost svoje meje." — Dal Bog, da bi imele te krepke besede obilo trajnega vspeha in storile konec neznosnim krivicam, ki tirajo primorske naše eobrate v vedno večji obup 1
Gospodska zbornica šteje eedaj 248 članov, ki se razdele nastopno: 18 cesarskih princev, 16 cerkvenih dostojanstvenikov, 66 dednih in 148 imenovanih za celo življenje. Z ozirom na stranke jih pripada desnici 95, liberalni stranki 59, srednji pa 48 članov. Novi član knez Rudolf Liechtenstein ostane najbrže „divjak". Bazmerje strank se torej z novim imenovanjem ni spiemenilo, pač pa je dobila gospodeka zbornica v svojo sredo več starih, izkušenih parlamentarcev, kakor so posebno Rieger, grof Hohenwart, baron Chlumeeky, grof Franc Coronini in grof Kalnoky.
Jezikovna naredba za Češko, o kateri se je opetovano zatrjevalo, da se objavi v prihodnjih dneh, je zopet pokopana najbrže za dalje časa. Zgodovina o tem „pogrebu" je naslednja. V minulih dneh se je vršilo v ministerskem predsedstvu na prizadevanje vlade posvetovanje, katerega so se udeležili češki in nemški zastopniki in nekateri člani ministerstva. Prisostvovali so seji dr. Eugel, dr. Kaizl, dr. Kramaf in dr. Pacak od češke, dr. Schlesinger, Lippert, dr. Schiicker in dr. Funke od nemške strani, od strani ministerstva pa grof Badeni, vitez Bilinski, baron Gautsch in grof Gleispach. Glavni predmet temu posvetovanju je bila jezikovna naredba, ki se na odločno zahtevo Nemcev ne sme še objaviti, akoravno so se prvi z vso silo potegovali za svoja prava. Nemški zastopniki so izjavili, da zahteva Cehov ni vsprejemljiva, dokler Se razmere ne spremeni. Nemcem se je vlada udala posebno radi tega, ker so njihovi zastopniki odločno izjavili, da nemški poslanci izstopijo iz češkega deželnega zbora, ako se jim ne ugodi v tej zadevi. Tako se je ustreglo manjšini na Češkem, grof Badeni bode pa imel mnogo preglavic, predno dobi Cehe zopet za svoje ideje.
Socijalnim politikom na Dunaju je v zadnjem času popolno odklenkalo. To so pokazale najbolj očitno zadnje državnozborske volitve na Dunaju, kajti poraženi so bili na vsi črti. Da je z ve-
Brž priobčili so v svojem glasilu hud članek pod zaglavjem: Tak-le je.
V tem članku razlagajo, kako novi poslanec, mesto da bi svoj denar razdelil med ljudstvo, rajši kupuje koše, s tem podpira male obrtnike, katerim itak ni pomoči, s tem pa tudi množi svoje privatno imetje.
To številko svojega lista dopošiljali so mu potem iz vseh kotov dežele.
Koš, ki je bil namenjen olajšati poslancu gorje, pomnožil je isto 1
Prijatelj iskal je v svežem zraku krepila, da bi zamogel nadaljevati tako srečno pričeto poslansko delo.
Sreča ga znanec:
„Ravnokar videl sem gospoda dvornega svetnika ; pravi, da je namenjen k Vam."
To veselo poročilo potrdi prijatelja v sklepu, napraviti daljši sprehod.
Na sprehodu razmišlja, zakaj gospod dvorni svetnik svojih mislij rajši pismeno ne razvija, in da ne bode slabo, omisliti si še jeden koš.
Ko se po preteku poldruge ure vrne domu, sprejme ga služkinja z veselim poročilom: „Ravnokar prišel je gospod dvorni svetnik ..."
liko silo prodrl znani Kronawetter, to ni nikakor zasluga socijalnih politikov, kajti Kronawetter je bil že poprej v državnem zboru in ima še osebno toliko, akoravno vedno manj zaupanja, da je še prodrl s svojo kandidaturo. Sicer pa socijalni politiki še nikdar niso mogli prav resno misliti na kako posebno stranko, kajti kar je mej njimi inteligence, se ni nikdar v resnici ločila od liberalnih napred-njakov, nižji slojevi so pa že itak v veliki večini v krempljih rudeče internacijonale. Stranka socijalnih politikov je bila toraj že v začetku popolno mrtvorojeno dete.
Krečaneko vprašanje je danes še ravno tako zamotano, kakor je bilo pred nekaterimi tedni, ali pa morda še bolj. Ko je storjen od strani velevlasti prvi korak, namreč blokada Krete, se vrši pogajanje glede nadaljnih korakov, toda do sedaj še popolno brezvepešno. Nihče ne ve, kaj žele in hočejo prav za prav velevlasti, pa tudi Grška in Turčija ne dasta od sebe nikakega glasu. Vrše se sedaj samo priprave za večjo akcijo, in pod tem imenom je umevati v prvi vrsti turško-grško vojsko z njenimi nadaljnimi posledicami. O tej vojski je na razpolago zelo pomenljiva izjava grškega minieterskega predsednika Delyannisa. Ta mož je namreč izjavil napram specijalnemu dopisniku petrograjske „Gazete", da Grška ne želi vojske s Turčijo. Rešitev krečan-skega vprašanja je sedaj jedino le v rokah velevlastij, od katerih je tudi odvisno, kako se odstranijo nevarnosti, ki jih hrani v sebi to vprašanje. Na vprašanje dopisnikovo, zakaj koncentruje vse svoje vojne oddelke na grško-turški meji, je odgovoril ministerski predsednik, da sledi Grška samo vzgledu Turčije. „Turki", pravi minister, „imajo sedaj na naši meji 46.000, mi le 42.000 vojakov. Na vsak način zamorem pa kategorično izjaviti, da Grška ne bo pričela vojske". Torej povsodi vlada popolna nejasnost.
Blokada Krete je stopila v „vspešneji Stadij", kakor trdijo nekateri vladni listi. Glavno zaslugo ima pri tem čuječnost avstro-ogerskih vojnih ladij, ki se jednako drugim udeležujejo splošnega obkoljenja otoka. Našim ladijam se je že trikrat posrečilo, da so zasačile grške ladije, ki so nameravale vtihotapiti živež in strelivo na otok. Na jednem parniku se je nahajalo tudi 60 prostovoljcev, na drugem pa več odličnih Grkov, ki so morali pokoriti se poveljem evropskih' admiralov in po kratkem odmoru mirno odriniti tje, od koder so prišli. Evropske ladije dobivajo skoro sleherni dan nove moči. Tudi z naše straui se je predvčeranjim podal drugi bataljon pešpolka št. 87 na Kreto. Bataljon šteje 22 častnikov in 656 mož, katerim zapoveduje poveljnik Gužek.
Tedenski koledar.
Nedelja, 28. marca: 4. postna, evang. Jezus nasiti 4000 mož. Jan. 6. Jan. Kapistran. Ponedeljek, 29. marca: Avgusta dev. Torek, 30. marca; Janez Klimak. Sreda, 31. marca: Modest šk. Četrtek, 1. aprila: Hugon šk. Petek, 2. aprila: Frančišek Pavi. Sv. Kri Gosp. Sobota, 3. aprila: Abundij šk. — Lunin spremi n : Mlaj 2. aprila ob 5. uri 22 m. zjutraj. — Solnce izide 1. aprila ob 5. uri 43 minut, zaide ob 6. uri 25 m. — Dan zraste v aprilu za 1 uro 30 minut.
Dnevne novice.
V Lj u bi j a n i, 27. marca.
(Ministersko odobrenjc novega katekizma.) C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je odobrilo z odlokom z dne 22. t. m. štev. 7011 učno knjigo: „Veliki katekizem ali krščanskinauk (Izvirnik potrdili vsi avstr. škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1894). Velja 40 krajcarjev. V Ljubljani 1896. Založilo k u e z o š k o f i j s t v o ljubljan". — Rabiti se sme za poduk na ljudskih in meščanskih šolah, na srednjih šolah, kakor tudi na možkih in ženskih pripravnicah s slovenskim učnim jezikom. — Dotični odlok bo kmalu objavljen v ministerskem ukazniku.
(Strah pred klerlkalizmoni.) Sinočni „Narod" piše: Zanimiv je slučaj, da je bil zadnji izvoljeni poslanec prelat Dungel, opat v Gottweigu, prvi pa opat Treuinfels; prav kakor bi tičal v tem slučaju simbol sedanjega vladajočega klerikalizma. To primero je sprožila „N. F. Presse" in sevede „Narod" precej pricaplja za staro liberalno Židinjo še z
bolj natančnim komentarom in z večjimi lažmi. Mi namreč prav nikjer ne vidimo onega „eedanjega vladajočega klerikalizma", pač pa vidimo, da ee tako zvani klerikalci povsod borć s skrajnimi silami proti sedaj vladajočemu brezverskemu nasilju. Čudno pa je, da ee je včeraj „Narod" tako izražal nad „vladajočim klerikalizmom", ko je vendar prejšnji dan s takim nepopisnim veseljem — seveda še le potem, ko je zato po listih brco dobil — pozdravljal zmago slo venskega poslanca na Koroškem. Znano bo namreč morda tudi „Narodu", da te zmage ni pridobila „čista narodna ideja mej brati Korošci" kakor piše „Narod", marveč, da so to dosegli tisti preklicani slovenski klerikalci s pomočjo tistih preklicanih nemških klerikalcev, proti katerim vsem „Narod" bije vedno zagrizenejši boj, odkar je „Narod" v službi narodnega odpadnika neklerikalca Zveglja, ki hoče pod dr. Tavčarjevo tvrdko vladati našo deželo in sploh Slovencem dajati navodila za politično življenje.
(Ordinacija.) V mašnika so danes prevzvišeni knezoškof posvetili frančiškana dalmatinske pokrajine, P. Karol E t e r o v : ć a , ki bo obhajal novo mašo na Veliko noč v Pušicah na otoku Braću v Dalmaciji.
(Duhovni govori za krščanske žene.) Od 21. do 25. marca imel je v tukajšnji uršulinski cerkvi visokočastiti P. Emil Volbert T. J. duhovne govore za krščanske žene. Bila sta vsaki dan dva govora, zjutraj ob 7,9. in zvečer ob 5. uri. To vse hvale vredno misel sprožile so bile pred nekimi tedni nekatere ljubljanske gospe in gospodične same, ker so preč. patra Volberta prosile, naj jim v letošnjem postnem času ponudi priliko za duhovne vaje. Visokočastiti pater mislil je pa dobri stvari bolje koristiti, ako d& govorom za krščansko ženstvo širšo podlago. Povabil je torej sploh krščansko misleče gospe in gospodične za imenovane dni v prijazno cerkev čč. gg. uršulink na duhovne govore, umerjene prav njihovim potrebam. Tvarina govorom bila je s tem že dana, namreč: poklic in stan žene v krščanstvu, imenitnost njenega poklica iu delovanja v družini za preporod vse človeške družbe, da bode ta zopet krščansko misliti in živeti začela. — „Žene, pomagajte katoliški cerkvi človeško družbo rešiti!" imele so poslušalke priliko večkrat slišati. Kako srečna je bila ta misel, ob jednem pa tudi, kako vendar veliko večino ljubljanskih gospa in gospo-dičinj preveva še globoko krščanski duh, pokazal je vspeh. Že v nedeljo dne 21. marca zvečer bila je sicer jako prostorna cerkev polna samega izobraženega ženstva, iu tako vse dni notri do včeraj, ko je bila ob 4tl. u" slovesna božja služba, med njo skupno velikonočno sveto obhajilo in tako sklep lepe in koristne pobožnosli. Samo površna cenitev o številu udeleževalk izrekla se je za tisoč do dvanajst sto gospej in gospodičinj. Jako je ugajalo udeleže-valkam tudi znano ubrano petje nunskega zbora in brez dvombe mnogo pripomoglo k vztrajnosti. Tako dobra volja gospil ter gospodičinj ljubljanskih iu zraven božji blagoslov nam je porok, da se bo tudi sad trajno razodeval. — Ob jednem izdal je visokočastiti o. Volbert tudi vabilo h konferencam versko-znanstvenega zapopadka za gospode, katere namera imeti v letošnjem postu v ljubljanski stolnici vsak večer ob 7. uri od 6. do 13. aprila, t. j. od cvetnega do velikega torka. Tema tem konferencam je: vera in njen socijalen pomen. Nadejamo se tudi od strani moških obilne udeležbe.
(Občinske volitve za mesto Ljnbljano) se vrše in sicer za III. razred 26., za II. razred 28. iu za 1. razred 30. aprila t. 1. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoludne.
(Iz Dobrčpolj) dne 25. t. m. Okrajna cesta v B 1 i s k o v e m dolu je, naravnost povedano, v — škandaloznem stanji. Predlanske in lanske povodnji so jo poškodovale tako, da se je del ceste ob robu vdrl. V tisto brezdno se je sicer nagromadilo kamenje, ki pa se je že zdavnaj zopet pogreznilo. Na tem mestu se zgodi lahko velika nesreča zlasti zat6, ker je v D61 od obeh stranij kratek in strm klanec. Oblasti, ki imajo skrbeti za varnost, pa menda tega ne vidijo. Zat6 prosimo: Preslavni cestni odbor, usmili se nas! „Ziilikajte" cesto ali jo pa preložite, h čemur se že dolgo pripravljate!. Hvaležni Vam bodemo.
(Zdravje v Ljubljani) od 14. do 20. marca. Novorojenih 17, vmrlih 22 ; mej njimi za vratico (davico) 1, jetiko 1, vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 17 ; mej njimi 5 tujcev, 1 iz prejšnjih tednov in 6 iz za-
vodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, iu sicer: ta oslovskim (dušljivim) kašljem 15, vratico 2, trachom 1.
*
* *
(Najnovejše nasilstvo.) Liki orkan besni sedaj progreesoveki fanatizem, neizprosno podiraje vse, kar mu ni po volji. Tako se je uničila povsem zakonita volitev gosp. Nabergoja. Volitev je zakonita, proti volitvi ni bil uložen ni najmanji prigovor, ve-rifikacijski odsek je priznal sam v svojem poročilu, da je bila volitev zakonita, in priporočal je, naj se ista odobri. Ia vendar se je uničila ta volitev, ker je tako hotel laški fanatizem. Dejstvo p», dasoprotiodobrenju glasovali isti členi verifikacijekega odseka, ki so pripoznali, daje bila volitev zakonita, to dejstvo provzroča, da se to najnoveje nasilje dviga visoko nad tržaško-lokalno površino in se povepenja do splošno-avstrijske politiške važnosti. Zato govorimo o tem na tem mestu. Kaj da je Trst za državo avstr., o tem ni treba govoriti na široko; in to ne le po svoji lastnosti, kakor jedino veliko pomorsko tržišče, ampak — in ta moment je pre-važen v politiškem pogledu — tudi po svoji zemljepisni legi. Da bode mogel Trst vršiti svojo veliko nalogo na korist in varnost države, treba zdravih politiških odnošajev, spajajočih vse poštene in lojalne življe brez razlike narodnosti — v jedno veliko patrijotiško kolo. Ta, kakor nikjer drugje, treba tolerancije, treba liberalnega mišljenja v plemenitem pomena te besede, tu treba ustvarjati toček, ki bodo družile vse narodnosti, bivajoče ta, in delujoče v procvit tega mesta. Progressova stranka ne pozna teh pomislekov in gazi v blato zakone najprimitivneje parlamentarne dostojnosti. Kar je storila progressovska stranka se svojim sklepom od minolega ponedeljka, to je izravni napad na parlamentarno načelo, na parlamentarno dostoj-noet, na pravico — volilcev. To so nezdravi odno-šaji, ako ima vse v svojih rokah stranka — ki je zbeenela v svoji strasti, ki žali na nečuven način najlojalneji del prebivalstva, ki sili naravnost v obup to prebivalstvo. Odločilni krogi bi morali vendar malo pomisliti, kaj znači to, ako ljudstvo — obupuje. Obup prebivalstva, ogorčeno čutstvovanje, to so žalostni pojavi, posebno v pokrajini, ker je ljudstvo takorekoč permanentni stražar države. To so državno-politiški pomisleki posebne teže in oni, ki imajo prvo besedo v državi, naj si nikar ne maše ušes pred temi pomisliki.	„Edinost".
(Na delo slovenski rodoljnbi 1) To bil le volilni je boj, piše „Slovenski Gospodar", ki je besnel po širnej Avstriji, kakor še nikdar poprej. Ia izid tega boja nam kaže, da izginjajo stare stranke, ki so nekdaj imele „svetovni glas". Poražene so stranke, ki so naglašale, da zastopajo koristi narodov, a zastopale so le svoje koristi in tlačile uboga ljudstva, ter jih pripeljale do skorajšnjega pogina v socijal-nem ozira. Da, potrt, uničen je liberalizem vseh vrst, to spričuje glasovanje avstrijskih narodov v V. kuriji. Na svetovno pozorišče stopata dve novi, mladi, čili stranki, katerih vsaka je vzela kot prvo točko v svoj program rešitdv socijalnega vprašanja. — Ti stranki se imenujeta krščansko-socijalna in socijalno-demokratična. Prva hoče rešiti socijalno vprašanje po načelih pravičnosti in Kristusove vere, druga, katera je postransko dete liberalizma, pa 8 silo, brez Boga in x razrušenjem vsega obstoječega reda. Da se sedanje razmere morajo izpremeniti, to razvidi vsak človek, ki ima jasno pamet. Na tiste staroko-pitneže, ki hočejo, da bi vse pri starem ostalo, se nihče več ne ozira in jih tudi nihče ne posluša. — Drugače mora biti na vsak način. Vprašanje je samo, kateri stranki se bomo pridružili, da bomo ta .drugače" dosegli. — Slovenski narod je veren narod. Ko 89 bili prišli Turki v Evropo, hodili so pustošit tudi slovenskih krajev. Požigali so naSe domove in cerkve, morili naše očete in v sužhost gonili naše mladeniče in deklice. Toda naš narod se je v teh žalostnih časih vzdignil kakor jeden mož in je bil s Turki grozovit boj celih 300 let za sveto Kristusovo vero in za drago domovino. In vztrajal je v tem boja in še vztraja zadnje dni, mej tem ko se Turčinom bliža zadnja ura. Slovenski narod, akaži se vrednega svojih slavnih očetov in stopi v boja za rešitev socijalaega vprašanja kakor jeden mož pod belo krščansko • socijalno zastavo I Ta zastava naj vsplapola nad celo Spodnjo Štajersko in naj kliče in naj vabi k resnemu dela za preosnovo sedanjih razmer vse rodoljube brez razločka stanu. Soc. demokratje t>o na dela; hodijo od kraja do
kraja, od hiše do hiše, slepijo ljudi z lažmi in ne-izpolnjivimi obljubami, hujskajo jih na deželno in duhovsko gosposko. Soc. demokratje so sovražniki naše vere in domovine. Liebknecht, jeden izmed voditeljev nemških soc. dem. je rekel pri zborovanju v mestu Halle 1. 1890 : „Jazsembogotajec, jaz ne verujem v Boga." In Bebel, drugi voditelj,je rekel, da pusti nebesa angelom in vrabcem. (Unsere Ziele str. 39.) Ljubezen do domovine imenujejo soc. dem. „neumnost". V neki socijalietični knjigi stojć besede : „ P r o k 1 e t a bodi tako imenovana domovina!" (Der Emancipationekampf des vierten Standee II. 116.) In v manifestu z I. 1848, katerega sta izdala Man in Engels, dva mesija socijalnih demokratov, stoje besede: „Delavci nimajo nobene domovine. Ne more se jim vzeti, česar nima j o." Tako je, slovenski rodoljubi I Zato pojdite na delo zoper te slepivce in razlagajte narodu njihove brezverske, neizpeljive nauke I Ustanovljajte društva, sklicujte shode, podučujte priprosto ljudstvo v političnih, gospodarskih rečeh in posebno o soc. vprašanju I Kažite mu vzroke zdanje gospodarstvene bede, a razlagajte mu tudi, kako bi se dalo tej bedi pomagati na kršč.-soc. podlagi. Mi delajmo doma, gg. državni poslanci bodo pa delali na Dunaju za preosnovo sedanjim nižjim stanovom neznosnih razmer. Jeden za vse, vsi za jednega I
(Z Dravskega polja,) dne 24. marca. Danes 8Ш0 hladni zemlji izročili zemeljske ostanke 6. gospoda Jakoba Trstenjaka, knezoškofijskega duhovnega svetovalca in župnika pri Sv. Marjeti niže Ptuja, ki je po večletni mučni pljučni bolezni dne 22. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Bajni se je na-rodil dne 22. julija 1840 pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah ter je bil kot tretjeletnik v duhovnika posvečen dne 17. julija 1864. Kapelanoval je v Vitanju, Vojniku in Jarenini, potem je bil od leta 1874 beneficijat v Ptuju, a dne 1. maja 1880 je postal župnik pri Sv. Marjeti, kjer si je zlasti za olepšanje župnijske cerkve nabral nevenljivih zaslug. Sprevod je vodil preč. gospod častni kanonik in župnik pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah, Jakob Meško, spremljan od 37 duhovnikov, med njimi preč. gospod častni kanonik Anton Hajšek iz Slovenske Bistrice. Vsi so od blizu in daleko prihiteli skazat zadnje čast blagemu in iskrenemu prijatelju in sobratu. Ves čas, kar so trajala cerkvena opravila, razlegal se je po nagnječeni cerkvi glasen jok in stok; srce predirajoč) ihtenje žalujočega ljudstva preglaševalo je večkrat otožne glasove cerkvenih ža-lostink. Težko težko nalogo je imel govornik, ki je od rajnega slovo jemal, č. gospod duhovni svetovalec in dekan zavrački, J. Kralj. Ko so pa slednjič mrtvaški zaboj, katerega so bili častilci rajnega ozaljšali s krasnimi venci, vzdignili, da ga iz cerkve na pokopališče odnesejo, nastal je vik in krik, ka-koršnega še nismo tako hitro slišali. Med mnogoštevilnimi sožalniki zapazili smo tudi preblagorod-nega gospoda c. kr. okrajnega glavarja dr. Alf. pl. Scherer-ja, okrajnega šolskega nadzornika gospoda J. Bannerja, načelnika okrajnega zastopa gospoda J. Zelenika in več drugih gospodov, zlasti pevcev 8 Ptuja. Tudi oddelek ptujskih veteranov udeležil se je pogreba. Bajni je bil večleten ud okrajnega šolskega sveta v Ptuju, mož izredno bistrega duha in plemenitega značaja, blag, goreč in vzoren duhovnik in izboren rodoljub. Naj počiva v miru I
(Kako vlada in tako zvana „narodna" stranka na Hrvaškem skrbi za narodno svetinjo — vero.) V sobotnej številki trdijo „Narodne Novine", da se „Obzoraši" z vero igrajo kakor s kako igračo, mej tem ko vlada in narodna stranka z vsakim svojim činom dokazuje, da jo ima za narodno svetinjo, kateri posvečuje vso svojo skrb. Proti tej trditvi navaja „Obzor" poleg mDogo drugih sledeča fakta: 1. Župnijskih upraviteljev je 44. Vlada jih noče imenovati. Je-li to v interesu narodne svetinje ? 2. Vse-učiliško pridigo je vlada ustavila. Je-li to v interesu narodne svetinje ? 3. Vlada je ustavila zrelostni izpit iz veronauka in vsakdanjo mašo v poletnem času. Jeli to v interesu narodne svetinje? 4. Vlada je odstranila veroučitelje od službe brez vsakega razloga : dr. Frankla, Milašinoviča, Koreniča, dr. Hart-mana in ni potrdila dr. Medjimorca, dr. Gjuranca, Kovačička i. t. d. Je-li to v interesu narodne svetinje? 5. Več kot deset let službuje na vseučilišču jeden najdelavnejših profesorjev na bogoslovski fakulteti, profesor in akademik dr. Ante Bauer, kot izvanreden profesor, mej tem ko njegovi sovrstniki niso samo aže davno redni profesorji postali, temveč
so se uzpeli na najviša in najuglednijša mesta. Nobeden ne ve za razlog, zakaj se tako ravna z bo-goslovsko fakulteto, na katerej se leta in leta puščajo prazne stolice. Mar je to v interesa narodne svetinje ? 6. Cerkev sv. Blaža bi se imela uže sedaj graditi; duhovna oblast je izjavila, da od njene strani ni nikake zapreke, ravno tako mestna občina; ljudstvo nima priložnosti, da bi skrbelo za svoje verske potrebe — vlada pa celo stvar gotovo več kot dva meseca zavlačuje. Mar je to v interesu narodne svetinje ? V protestantovski šoli v Zagrebu je 60 katoliških otrok in protestantovskih nekoliko čez 40; toda katoliški otroci nimajo uže več kot tri mesece nobenega veronauka. Je li to nežna briga za narodno svetinjo ? 7. Na vseučilišču službuje profesor in upliven član sabora in današnje vladne stranke, kateri zanikava božanstvo Kristusovo ? Je-li to v interesu narodne svetinje ? Tako skrbi in deluje madžaronska „narodna" stranka, katera je svoj narod uže davno izdala in prodala, za narodno svetinjo — Vero I
* *
(Sejmi po Slovenskem od 29. marca do 3. aprila.) Na Kranjskem: 29. v Litiji; 31. v Boviši; 2. aprila na Bakeku; 3. v Gor. Tuhinju, v Mokronogu. — Na Slov. Štajerskem: 28. v Podplatu ; 3. v Podsredi. — Na Koroškem: 31. v Polju, pri St. Leonardu, Milstatu, v Starem Dvoru. — Na Primorskem: 31. marca pri Sveti Luciji.
Društva..
(„G 1 a s b e n e M a t i c e') III. glasbeni večer ne bode 5. aprila, ampak še le 5. maja.
(Bazpored družinskega večera,) katerega priredi „Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" jutri v nedeljo dne 28. marca v salonu Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti na korist društveni blagajnici, je naslednji:
1.	Smetana (J. Bartl): Koračnica iz opere „Prodana nevesta", udarja tamburaški klub „Zvezda".
2.	A. H&jdrich: „Na boj", moški zbor, poje od-' delek pevskega društva „Ljubljana". 3. Iv. pl. Zaje (M. pl. Farkaš): „Domovini i ljubavi", prvi brač-solo („Zvezda"). 4. Bazličue karakterje, predstavlja režiser gospod Rudolf l ne man. 5. J. Bartl: „Sto čutiš („Zvezda"). 6. Fr. Gerbić: „Slovanski brod", moški zbor (oddelek „Ljubljane"). — Odmor. -
7.	M. Adamič: „Slovenske nar. pesmi („Zvezda").
8.	Francoskega eskamctSrja predstavlja režiser gospod Budolf I n e m a n. 9. Dr. Ipavic: „Slovanska pesem", moški zbor (oddelek „Ljubljane"). 10. M. pl. Farkaš: „Krasni Sarafan", kvartet („Zvezda"). 11. Kocijančič: „Novinci", moški zbor (oddelek „Ljubljane"). 12. Iv. pl. Zaje (Giintschy): „Večer na Savi", fantazija („Zvezda"). 13. Drag. Barborič: „Koračnica slov. narodnih pesmij" („Zvezda"). — Začetek ob '/»8- uri zvečer. — Vstopnina 30 kr. — Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen s hvaležnostjo vsprejmo. — Ker ima to društvo zgolj dobrodelni namen, priporočamo ga slavnemu p. n. občinstvu, naj mu izkaže svoje simpatije z številnim obiskom.
( V a b i 1 o k r e d n e m u občnemuzboru deže1neg a p o m očneg a društva rade-čega križa za Kranjsko v Ljubljani,) kateri bo dne 31. marca 1897, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. — Dnevni red: 1. Naznanila prvo-sedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1896. 3. Volitev jednega odbornika za glavno društvo.	Društveno vodstvo.
(Občni zbor „Posojilnice naSlap-u pri 7 i pavi") se bode vršil dne 31. marca popoludne ob 3. uri v šolskem poslopji na Slap-n.
(Posojilnica v Zagorju ob Savi) je imela dne 14. t. m. svoj drugi redni občni zbor. Predsednik gosp. Mauer pozdravi navzoče zadružnike in hraniiničarje, konštatuje sklepčnost občnega zbora ter se s toplimi besedami spominja umrlega predsednika gosp. Medveda. Tajnik gosp. Modic je poročal o posojilničnem delovanju, katero so navzoči zadružniki in hranilničarji z zadovoljstvom na vedenje vzeli. Preglednik gosp. Sterle je naznanil, da je blagajnično knjigo, konto dohodkov in stroškov natančno pregledal in vse kakor tudi blagajno v redu našel. Predlagal je, naj se račun potrdi, kar se je zgodilo. Po privoljenju remuneracije načelstvu in razdelitvi čistega dobitka se je vršila volitev. Voljeno je bilo prejšnje načelstvo. Pri raznih nasvetih je tajnik gosp. Modic predlagal, naj bi se dolžnikom deleži, od katerih morajo dolžniki vsaj enega vzeti, odslej ne obrestovali, nadalje naj bi dolžniki vsako leto poleg obresti plačevali tudi nekoliko na dolg, — koliko, odloči odbor. Oba predloga bila sta soglasno sprejeta. Ker potem nihče več kakega predloga ni stavil, prevzel je besedo g. predsednik, tei se zahvalil gospej Medvedovi, da je sobo, v kateri posojilnica posluje, prepuščala brezplačno, in jo prosil, naj bi to tudi zanaprej storila, v kar je drage volje privolila. Ko se je zahvalil tudi cenj. zadružnikom na mu izkazanem zaupanju, d» so ga zopet
volili predsednikom, obljubovaje, da hoče posvetiti vse svoje moči v prospeh posojilnice, prosivši gg. odbornike, da mu pri tem kakor do sedaj pomagajo, je zaključil občni zbor. — Premeta je imela posojilnica 1895 leta 87950-78 kron, leta 1896 pa 174018 12 kron, tedaj za 86067 24 kron več. Zadružnikov je štela koncem 1896 leta 75 z 3210 kron, hranilničarjev 125 s 64917-82 kr., posojil 70 s 75050 kron, rezervnega zaklada 1142 kron in čistega dobička 589 96 kron. Cisti dobiček se je po volji občnega zbora tako le razdelil: Donesek k posebni rezervi 30*32 kron, remuneracija iu povrnjeni stroški načelstvu 279 64 kron, domačim društvom 100 kron, Zagorski cerkvi za nove orgije 50 kron, za zvonik v Vinjah 20 kron, za revne šolarje zagorske šole 40 kron, topliške šole 20 kron, zagorskim revežem 20 kron, za učiteljski konvikt 10 kron in družbi sv. Cirila in Metoda 20 kron.
Telegrami.
Dunaj, 27. marca. (Gospodska zbornica.) Knez Windischgraetz prevzame predsedstvo in pravi, da bo zbornica vedno ozirala se na moč monarhije in koristi naroda, kakor tudi na njegov napredek ter na tej podlagi reševala težavne naloge. (Živahna pohvala.) Svoj govor konča z živio-klicem na cesarja, čemur zbornica navdušeno pritrdi.
Dunaj, 27. marca. (Prva seja poslanske zbornice.) Na povabilo ministerskega predsednika grofa Badenija prevzame predsedstvo poslanec-starosta Proskovetz, ki izraža željo, naj bi bili poslanci jedini in naj opuste vse politične in narodnostne prepire, da se tem ložje rešijo velike gospodarske naloge. Po storjeni obljubi poslancev se je seja zaključila. Prihodnja seja v torek.
Dunaj, 27. marca. Krščansko-socijalni državni poslanci so osnovali svojo krščansko-socijalno zvezo; načelnik zvezi je dr. Lueger, namestnika sta Lichtenstein in Gess-mann. Ta zveza, ki šteje 34 članov, kandi-duje dr. Pattai-a kot podpredsednika drž. zbora.
Dunaj, 27. marca. Katoliška ljudska stranka si je izbrala predsednikom Dipaulija ter se dogovarja s konservativci glede ustanovitve skupnega kluba.
Belgrad, 27. marca. Pri občinskih volitvah v Srbiji so prodrli na vsi črti kandidatje radikalne stranke.
Berolin, 27. marca. Državni zbor je vsprejel v tretjem branju naslov „državni zbor" proračuna za 1. 1897 kakor tudi s 179 proti 49 glasovom predlog lib. stranke, naj se izplačujejo poslancem dijete. Proti so glasovali konservativci, osrednja stranka in 9 nacijonalnih liberalcev.
I>og-odlci na "Kreti.
Kolonija, 27. marca. „Kolnische Zei-tung" poroča iz Kaneje, da so vstaši streljali na avstro - ogerski parnik „Elster", da pa je napad krepko odbil.
Atene, 27. marca. Prestolonaslednik je v zadnjem trenutku odložil odpotovanje za dva ali tri dni. Poročilo o pogajanju mej Grško in velevlastmi je popolno neosnovano.
Atene, 27. marca. „Agence Havas" poroča, da so se angleške čete izkrcale v Kan-diji, in 400 ruskih vojakov v Rethymnu.
Atene, 27. marca. Včeraj popoludne je došla poslanikom velevlastij nota grške vlade, v kateri se protestuje proti blokadi Krete. V tej noti se v prvi vrsti naglaša, da je sedaj nemogoč dovoz živil na Kreto, da krečansko prebivalstvo dobiva svoj živež največ od zunaj, in si torej smatra grška vlada za nujno dolžnost, z ozirom na vezi, ki jo vežejo s tem prebivalstvom, apelovati na človekoljubno čuvstvo velevlastij.
Carigrad, 27. marca. Vojno ministerstvo se pogaja s konjskim prekupcem iz Te-mešvara radi nakupa konj za topništvo in konjenico.
V sedanjem času xa jemanja najbolj pripravno pristno, čisto ln sveie 53 (8) 3
w dorševo med. ribje olje "ШШ
js ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Cona stelusnlol 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Priporoča
lekarna L. Leustek v LJubljani,
Sesljava oesta itsv. 1, polog mesarskega mosta
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani u8oja sl Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinotura Rhel composlta 6. Piccoli) z Izvrstnim uspehom proti želodčnemu In kataru v čreveeih, Istotako tudi prsti jetrnim ln iolčnlm Izlivanjem.
Bolnišnica namiljenih bratov.
6 ra d e c, dne 2. februvarija 1897.
232 100-1
Provincijal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnlk.
•c
M	JS
(11	v»
£	ea
.3	o.
>
sa	»У
c o
■s
cd N
00 £ o.
Rab% tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
iessMlrffl
* 13
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih spece-rijskih prodajalnicah in trgovisah z jestvinami in vinom.
Umrli so:
25. marea. Anton Stockl, hišnik, 84 let, Pred Škofijo 6, ostarelost. — Julija Marija Tenk, usmiljena sestra, 26 let, Radeokega cesta 11, jetika.
V bolnišnici: 21. marca. Marijana Korenčan, delavk», 62 let, Radeokega cesta 11, jetika. — Ivana Zdešar, kuharica, 21 let, jetika. — Frano Mihec, rudokopov sin, 1 dan, atelectasis pulm.
Tržne cene v Ljubljani
dnć 27. marca.
PSenica, m. st. ReJ, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, и . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, Fižol, Maslo, kgr. Mast,
Špeh svež,
hktl.
	gl-	kr.		gl-	kr.
e e	8	20	Špeh povojen, kgr. .	—	68
• ,	6	30	Surovo maslo, „ .		75
• .	5	50	Jajce, jedno . . .	—	2
	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
• .	7	—	Telečje	—	64
	5	—	Svinjsko „ „ .	—	62
	9.	20	KoStrunovo „ „ .	—	40
	12	—	Piščanec ....	—	65
	12	—		—	2W
# ,	10	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
e •	—	95	Slama, 100 „ . .	2	14
e ,	—	70	Drva trda, 4 kub. m. n mehka, 4 „ „	6	60
s •	—	64		4	80
Meteorologifino porodilo.
S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	1 h t>
24	9. zvečer	735-5	12-4	sl jzah.	jasno	
25	7. zjutraj 2. popol.	7330 730 2	66 13-1	sl. zah. p. m. zah.	oblačno n	0-0
malom.
233 1-1
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, našega preljubega soproga, očeta oziroma tasta, gospoda
Janeza Rihar
usnjarja, posestnika in trgovca
I po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, dnž 26. t. m. ob polu 10. uri zvečer v 54. letu njegove starosti, poklicati v boljše življenje.
Truplo drazega rajnega preneslo'se bode v nedeljo, dnć 28. t. m., ob polu 6. uri popoldne, iz hiSe žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maSe zaduSnice se berč v farni cerkvi »M. B. R. v.« v Gor. Logatcu.
Nepozabnega priporočamo v blagi spomin in molitev.
V LOGATCU, dnč 27. marca 1897.
Ivana Rihar, soproga. — Ivan in Josip, sinova. — Kranja Sterger rojena Rihar, hči. — Josip Sterger, c. kr. sodni pristav, zet.
Svarilo!
Trži se s steklenicami z mrčesnim prahom, ki imajo protipravno ponarejene in kot najvažneji del ime „Zacherl" noseče etikete, s katerimi naj bi se občinstvo, nameravajoč kupiti iskano, od staroznane tvrdke J. Zacherl proizvajano in pod imenom „Zacherl" slovito znano specijaliteto za pokončevanje mrčes, varalo in se je tudi v resnici že varalo.
Vseskozi je umljivo, da se ugleden, na svoje dobro ime ponosen trgovec ne bo maral posluževati takih varljivosti), kajti s tem bi zakrivil prestopek zakona o varstvenih znamkah, vsled česar sta ponarejevalca tega, namreč trgovinski agent Moric Kohn (kot pod-Д jetnik) in prodajalec kislega zelja Ivan Zacherl (ki je dal na razpolago svoje ime) pri dunajskem deželnem sodišču bila že kaznovana z občutnim zaporom.
Ko bi se pa vkljub temu še nahajali trgovci, ki ne mislijo resno s svojo dolžnostjo, tedaj prosim — da zamorem obvarovati svoje cenjene odjemalce pred varanjem in sleparjenjem — s tem vsakogar, naj mi takoj naznani ime in naslov trgovca, ki bi razprodajal take steklenice, da zamorem po dognani resničnosti na primeren način prijaviti v dnevnikih objavo v splošno obrambo in storiti sodne korake proti njemu v smislu zakona o varstvu znamk.
236 1-1
Velespoštovanjem
J. Zacherl.
Josip Cvetrećnik,
sobni slikar, Karlovska cesta it. 2,
priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spadajoča dola.	9 32-6
Požlahtnene amerikanske trte
najboljših domačih vrst, z močnimi koreninami, prodaja po nizki ceni oskrbništvo graščine na
Raki (Dolenjsko.	215 3-3
Lastnikom srečk!
Prav mnogo je glavnih dobitkov, za katere se že leta nihč» ne oglasi, da bi se mu izplačali. In zakaj ? Zato, ker lastniki srečk pregledujejo navadno le izkaze dobitkov ob žrebanju, onih zapisnikov pa ne pogledajo, v katerih so zaznamovani dobitki še ne vzdignjeni. Ni dosti, da bi koga naprosil, naj poišče, če ni morda kaj zadel, ampak sam naj sleherni pogleda, ako ni katera njegovih srečk že kedaj zadela dobitek. Napravil sera v ta namen knjigo, 84 strani obsegajočo, v kateri so vse do sedaj izžrebane srečke, tako imenovani „Restanten-buch". Tu je najti natančen, pregleden in zanesljiv zapisnik vseh evropejekih srečk, katere so do sedaj, če tudi že pred več leti, zadele glavne ali postranske dobitke, pa niso še vzdignjene od lastnikov, ki niti ne vedo za svojo srečo. Kdor mi pošlje 60 kr., mu pošljem po pošti t» zapisnik nevzdig-njenih srečk. Nedavnej je gosp. J. S. z Moravikega pri nas naročil to knjigo ter v nji našel v svoje veselo iznenadenje, da je s svojo Stanielajevo srečko St. 5363 že pred IS meseci zadel
veliki dol>itek!
Takoj me je pooblastil, da zanj vzdignem ta dobitek. Mestna blagajna v Stanislaju lahko spričuje, da sem jaz vposlal srečko z glavnim dobitkom.	229 1—1
Protok. menjalnica S. Fischer,
Dunaj, Sohottenring 14.
Brzojavni naslov: Bank Fischer, Dunaj.
Obvestilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom doipel v torek, đnć 30. t. m. v Ljubljano ter takoj pričel zobozdravniško ordinacijo v hotelu pri M&liču.
K a r a n s e b e s , dnć 25. marca 1897.
Velespoštovanjem
J. Schweiger,
234 1—1	zobozdravnik.
O. in kr. privilegovani
zavod za izdelovanje orgelj
. i Д	tvrdke
f Franc Čapek
v Kremsu ob Donavi
odlikovana mnogokrat s prvimi darili, član pariške akademije umetnosti
se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje
______novih orgelj po najnovejšem,
preizkušenem stožčnopredalčnem (Kegellade) zistemu i. t. d., prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—4
Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni žuoni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 80 registri), v Št. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd.
Dovoljujejo ae Jako ugodni plačilni pogoji.
Dominik Demetz
podobar in izdelovatelj oltarjev St. Ulrich, Grttden (Tirolsko)
se priporoča častiti duhovščini za napravo:
kipov, svetnikov, krite v, božjih grobov, reliefov, krlftevlh potov , oltarjev, prlinlo, spovednlo, kritnih
kamnov itd. v vsakoršnem slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačenjem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem
popolno poroitvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko.
Spričalo ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vatii izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša.	685 12 -12
V Lincu, dne 6. maja 1896.
P. Klet Hlrnschrott 0. C.,
gvardijan.
Izborilo svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritili
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu
Fr. Šiške naslednik
J. Demšar
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo se točno po 165 i nizki ceni. 194 6-3
Stavbinsko, uinetnijsko, stroj sko ključarstvo, železo-strugar
stvo in vodovodna inatalaoija
Albin C. Achtschin
Ljubljana, TVolfove ulice 8
priporoča
novo opravljeno strugarnico za železo izvrševanje vseh v to stroko spada-
jočih del.
141 6-5
Točna postrežba!
Nizke cene!
obozdravnik A. Paichel
Pod Trančo st. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje
ustavlja na najnovejši in najboljši naCin
-umetne zobe in zobovja
brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije.
Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818 (26)
Z
\ Otvoritev kleparske obrti v Ljubljani.
£
Prečastlto duhovščino in si. občinstvo uljudno obveščam, da sem po mnogoletnem službovanju pri jedni največjih tvrdk kot samostojno delujoč poslovodja otvoril
kleparsko delavnico za stavbena in galanterijska dela
v Ljubljani na Sv. Petra cesti 21.
Ob tej priliki priporočam se najtopleje v vsakovrstna kleparska, posebno pa v strokoviijaška stavbinska dela, kakor: kritje cerkvft, zvonikov, streh nit župnlščih ln zasebnih poslopjih, napeljava nje žlebov, prirejanje stranišč po najnovejših zdravstvenih predpisih Itd.
Za vsako meni izročeno delo uporabljam najboljšo kovino, za katero dobroto in izvršitev popolno jamčim; zaračunjam pa po najnižji ceni.	Velespoštovanjem
218 5-2	ALOJZIJ LENČEK, stavbeni in umetni klepar.
M Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril!
Najboljše ure p ijiil cena!
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoY.
Mehanična delavnica na Poljanah St. 31 v lastni hiši.
Ceniki so franko ua razpolago. Novost: IC Stenske (Pemlel-) ure z godbo
po jako nizki ceni.	711 27
Fr. Čuden, urar v LJubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu.
M
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, vohune, albe, koretelje. prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke lu vsa popra-vlla. — Izdeluje ročno iu pošteno po uajnižjl ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih o/irati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Kajodličnejeim spoštovanjem se priporoča 12 52-12
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
I
I
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdko
Josip Ilakovec v Ljubljani
= na Bregu štev. 20 =
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno lmltaoljo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 24
i 1
i

I N
Hiša na prodaj,
v kateri je večletna gostilna in konjski hlev v predmestji, prodd se iz proste roke radi družinskih razmer po ugodnih obrokih. — Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo tega lista.	225 6-2
s
K

V- f^WYWVYVVWVYWVWY^
t Ali lil * V * i 1 * . I t . I ■ Alt 1 I 1 lil lil -1 T 1 lil lil 1 I * 1X1 lil lil lil lil lil lil lil lil lil Mir-V I	»I» » X» »I* 'IV * ж t » i • »IT TI» 'IT »IT »IT f IV VIT TTt »Tt T T T T T T T IV T f V T I V T IT f 1 T VIT IT
Usojam si prečastiti duhovščini, st. občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem s dnem 8. februarja t. I. preselil svojo
trgovino s RloBuRi, čepicami in RrznarsRimi izdelRi
is prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene
prodajalnične prostore
v *fflolfovi (prejo glečališcni) ulici št. 5
Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-njenost si. občinstva.
Velespoštovanjem
119 15-9
cRnton %Xrejči
Istotam je tudi trgovina s klobuki ш dame.
Ustanovljeno lota 1874).
Izdelava perila
za gospode, gosp§ in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Srajoe za groapoda,
beli chiffon, gladke na pnlh, brez ovratnika, brez maniet, >7 rral jedna od gld. 110 do S T» leit . „ 6'25 „ 15 — Srajoe za deika, t i velikostih, ilcerknkor gornie jedna od gld. 1 — do 140 ie»l .. „ 8-75 ,. 7 75 Svltloe za groapoda,
6 Trsi
Jedne SO kr. do gld. 1-40 ieit gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajat ovratnikov od gld. 1-80 do S 40. Dvanajat maniet od gld, 8 30 do 4 60. 19 praClog (VorbetJen) od gld.S J&doS'—
Za kroj^brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 10
Staropreizkušeno dijet. kosraet. «vedstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in mišic človeškega telesa.
Kwizdov fluid
Znamka: kača (hribolaiki fluid).
Z uspehom ea rabijo hribolazci. biciklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo imu
okrožna lekarna v Korneuburgu
pri Dunaja.
BBBB55BBBBEHB5S
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
cerkvenih posod in orodja.
Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monžtrano, kellhev, svečnikov, kandelabrov za velikonočno sveče, lestenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Lcop. Tratnik,
153 20—3	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta itev. 27.
Pojasnila
o cerkvenih io interkalarnih računih
tlaje
A. K.
223 l-i	poste restante Škofja Loka.
Javna zahvala.
Dne 28. februvarija t. 1. uničil mi je požar moja pri
ogereko-fraiicoski zavarovalnici
„Franco-Hongroise"
zoper škodo po ognju zavarovana poslopja.
Že kmalu potem cenila mi je omenjena zavarovalnica škodo in izplačala po njenem glavnem zastopniku g. Alfredu Ledeniku, trgovcu v Ljubljani, zavarovano svoto točno in brez vsakega odbitka.
Štejem Si torej v dolžnost, izreči tej zavarovalni družbi na njenem kulantnem postopanju svojo srčno zahvalo ter jo priporočati vsakomur najtoplejše.
Eavne, dne 21. marca 1897.
Jože Stopar. ™ 1-1
Frano Ceh,	Jos. Broar,
priča.
priča.

V lokami se tudi dobiva: Pristno franooako igranja v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr., med. konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih ccnah. Želez-nato klnoiko vino, aagrada vino (odvajajoče) Itd.
m
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-vaiescentom, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld, 180, pol stekl. gld. 1 —
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Nlardetschlaeger)
-V LJubl jani
kateri naj se dopošiljajo naroČila. Ondi dobč so tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vpraSanja dajo se radovoljno in brezplačno.	64 52—11
Potovalcem proti proviziji,
kateri obiskujejo trgovce s kolonijalnim blagom, je prilika ponujati obče vpeljan predmet.
Natančneje pove upravništvo „Slovenca". 226 10—2
вкибеха. -«a 214 3-3
mojster oglar
se sprejme takoj. — Ponudbe s priloženimi spričevali in z naznanilom, kje je dotični deloval dosedaj, sprejema pod šifro „Z. 1363" anonsni zavod Rudolf Uosse na Dunaji.
LDDOVIK BOROVNIK
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnioi in od mene preskušene.	655 52—27
Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj.
13101ЕЖЖЖЖЖЕЖЖЖЖ31ЕЖ3101Е3101Е31Е
leVMVeeVeeVi	VkmmifHfMfiiViiTinNVIlfiifi
Raznovrstne vozove, |
štajerska vagerla, na pol pokrite kočije landauerje, tovorne vozove itd.
izdelojc ln ima tudi v zalogi
cTefer cffieršic,
izdelovalec vozov v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
168 3-3
U001JS1
R3Г
KZr
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
Ж. kranjsko
čisto laneno olje.
-2£31
IB
priporofa najceneje .59 104—26
dldolf ćCauptmann,
1. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Dunajska borza.
Dn6 27. maroa.
Sknpni drtavni dolg v notah.....1C0	gld
Skupni državni dolg v srebrn ... .	100	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	.
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	944	„
Kreditne delnice, 160 gld............358	,
London vista...........119.
NemSki drt. bankovci «a 100 m. nem. dri. velj.	58	.
10 mark............11	.
tO (rankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci........45	,
C. kr. cekini......................6	.
65 65 65 85 90 15
65 65 73 52 05 65
M.
Dni 26. maroa.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavako vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4* Prijoritetne obveznice driavne železnice . , n	, juine ieleznice 3% .
•	. južne železnice 6* .
,	, dolenjskih Ieleznic 4%
152 gld.		—	kr.
153		75	
188		50	
99		10	
140		—	
127		75	
107		60	
112		50	
99		25	
99		80	
225		—.	
174		30	
127		20	
99	a	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.
199 gld. 75 ki
146 _ —
19
20
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
St. Genčis srečke, 40 gld.....
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . .
Ljubljanske srečke.......
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3395 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100.......
. 27		50
. 69		_
		_
		—
. 21		75
153		50
r. 3395		—
. 386		—
. 82		50
. 159		—
. 80		60
. 157	•	—
. 126	rt	75
		
I ar Nakup ln prodaja IS i vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri »žrebanja 1 najmanjšega dobitka. 1 K alantna isvršitev naročil na boni.	Menjarnićna delniška družba „M E B C U H" «odziili it 10 DonaJ, Rariihilfiritraiu 74 B.	iUT Pojasnila *X8 v vseh gospodarskih in tnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vgeh ipskulseljsklh vredssstslk papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti IV naloženih glavnic. Ii