QIZXh T^and ^YuSuce.,* Ameriška Domoviim/i AM€R1CAN IN SPIRIT ffORQGN IN LANGUAO« ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 21, 19,64 SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€fi STEV. LXII — VOL. LXH Senat je začel včeraj zopef z rednim delom Zaradi dolgotrajne debate o civilnih pravicah je z delom zelo zastal. WASHINGTON, D.C. — Senat je začel včeraj opoldne z rednimi sejami, še pred prvo sejo je pa voditelj demokratske večine senator Mansfield sklical klubovo sejo demokratskih senatorjev, da se pogovori z njimi o zakonodajnem delu. Senat je namreč radi obstrukcije proti zakonu za civilne pravice v groznem zaostanku, ako primerjamo njegovo delo z delom Predstavniškega doma. Mora izglasovati celo vrsto zakonov, ki jih je predstavniški dom že odobril. Nakazilni zakoni Kot prvi morajo priti na vr-si'0 nakazilni zakoni, ki jih je i2. Brez njih ni mogoče izvrše-vati proračuna, alkoravno je pooblastilni zakon zanj že davno izglasovan. Potem mora kon grešna komisija izgladiti razli-ke v 7 zakonih, kjer je senat o-dobril svoje besedilo, predstav niški dom pa zopet svoje. To bo Ze]o zamudno delo, kajti zakoni bodo morali iti s kompromisnim besedilom zopet pred oba doma. r 1‘odpiranje tujine „ ‘J°nat bo prihodnji teden začel debato o zakonu o podpiranju tujine, morda pa tudi o zakonu o boju proti revščini. Oba zakona bosta sprožila v senatu ostre debate, Iki verjetno ne bodo kratke. Bolniško zavarovanje v Končno čaka na svojo usodo ° zakon o bolniškem zavarovanju, ki je v predstavniškem 0mu propadel; senat ga še ni ^ačel obravnavati. Predsednik ° Usom ima povrhu še nekaj onov’ ki bi jih rad spravil ' °zi Kongres. Rabi jih za vo-1Vno kampanjo. ^usedanje še v septembru? ozirom na vse to je senator ansfield opozoril senatorje, a.l bodo veseli, alko bodo vse sg6 ° končali do 24. avgusta, ko začne demokratska konvenci-bo ^° c^° ne bo končano, se s 0 S0natorji morali vrniti v vzamSrU- na del0- Kdaj pa naj cijo? cas za volivno agita- v, y Vpredstavniškem domu je hišk^u 'nekaj boljši. Predstav-Cej 1 c om J6 namreč izglasoval brpu Vrsto zakonov, ki so sedaj na ,, Senatom iin čakajo samo še glau-On^resno komisijo, da iz-b'ad! razlike. seven P°tek dela na Kapitolu bo nje a vPbVai0 tudi manevrira-in u Goldwaterjevih senatorjev se on§resnikov. Koliko jih je, ba ^ Vem°- Prve debate bodo reD„w.alu P°kazale, kdo med Sen , ’kanskimi kongresniki in kr.,. yrji :in med južnimi demo- njimKlmi konservativci drži z Novi grobovi I ANZUS je zborovala Lucija Sintič | --- Po dveh tednih bolezni je u- Zastopniki Nove Zelandije ,oDe^o oblačno, vroče in sopar-n. Naj višja temperatura 90. — Vi°znost neviht. mrla v Euclid Glenville bolnici Lucija (Lucille) Sintič, roj. Delismounovic, stara 84 let, stanujoča na 19630 Lookerie Ave. v Euclidu. (Poprej je družina živela 38 let na 14804 Hale Ave.) Blia je vdova, soprog Paul je umrl. leta 1942. Zapušča otroke Ann Trivisonno, Johna (v Chicaga), Mathewa, Catherine Pentz, Michaela in Frances Hively, pri kateri je živela, 12 vnukov in vnukinj, 12 pravnukov in pravnukinj. Hči Mil dred Gates je umrla leta 1942, sin Frank leta' 1957 in Tom pa leta 1963. Rojena je bila na Hrvaškem, kjer zapušča brata Vincenta in sestro Frančiško Coloric. V Ameriki je bila 64 let. Bila je članica Sloboda br. 235 HBZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.30 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato v družinski grob na Kalvarijo. Anton Gregorc Zadet od srčne kapi je umrl v Lake County Memorial West bolnici Anton Gregorc, star 52 let, stanujoč na 19670 Ormiston Ave. v Euclidu. Zapušča soprogo Molly, roj. Gracar, sina An-thonyja F., brata Johna, sestre Agnes Struna, Mary Grzincic, Ann Romach in Frances Lovšin, vnuka Scotta in Anthonyja, ml. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je član Društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Pavlu. Zaposlen je bil pri Addressograph-Multi-graph Corp. 22 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob devetih, nato na All Souls pokopališče v Chardonu, O. in Avstralije so se v Wa shingtonu sestali s predstavniki Združenih držav na razgovore o skupni o-brambi. ATLANTA, Ga. — Mr. Mole-ston je hotelir in advokat, obenem pa tudi nasprotnik novega zakona o civilnih pravicah. Komaj ga je predsednik Johnson AATr,TTO . , , , podpisal, par ur pozneje je Mr. ANZUS le obrambna zveza med • v , VJ , „T „ , . Moleston vložil pri pristojnem TIJiQn ripvoln l\Jn\7r» 7.planHnr\ in ' . . WASHINGTON, D.C. — Novi zakon o civilnih pravicah bil napaden hkrati od dveh strani Castro se je pobotal z Vatikanom HAVANA, Kuba. — Kubanski diktator Castro se je kar na tihem pobotal z Vatikanom. Posredoval je apostolski nuncij Zacchi. Podrobnosti sporazuma niso znane, res pa je, da je zadnje čase prišlo na 'Kubo več tujih duhovnikov. Leta 1961 je Castro pregnal 130 takih duhovnikov s Kube. našo deželo, Novo Zelandijo in Avstralijo, naperjena proti azijskim komunistom in njihovim zaveznikom. Zveza ni imela do sedaj posebnih skrbi, pa tudi ne posebnega dela. Seda jo morijo hude skrbi, ki jih povzroča indonezijska politika. Indonezijski Sukarno nima samo apetita po severnem obrežju otoka Borneo, ki je danes pod angleško kontrolo, ampak tudi po vzhodnem delu otoka Nova Gvineja, ki je sedaj še pod avstralsko upravo. Sukamo leze zmeraj bolj pod komunističen vpliv, pri čemur spretno izigrava Moskvo in Peiping, kot je preje izigraval našo deželo in Rusijo. Igra pa postaja tudi zanj nevarna. Pred par meseci je na primer na kokom unistični pritisk odslovil svojega glavnega vojaškega komandanta gen. Nasutiona, ki je veljal za doslednega nacijona-lista in nasprotnika komunistov, z važnega vladnega položaja. S tem je doživela svoj poraz tudi naša diplomacija, ki je smatrala Nasutiona za prijatelja svobodnega sveta. Čudno je pri vsem tem, da o tem dosti piše komunistično časopisje, skoraj nič pa naše ameriško. Še drug nevaren znak za položaj v jugovzhodn Aziji se je pokazal zadnje tedne. Na malajskem polotoku je angleška u-prava že pred 4-5 leti čisto pregnala rdeče gverilce in napra- okrajnem federalnem sodišču tožbo proti federalnemu tajništvu za pravosodje, češ, da nima pravice, s silo uveljavljati pravice črnih gostov v njegovih motelih. Ker je mož bogat in zagrizen, bo gnal tožbo do najvišjega federalnega sodišča. Skoraj isti dan so trije črni semeniščhiki vložili tožbo proti lastniku neke gostilne, ker jim ni hotel postreči. Baje jim je grozil celo z revolverjem, dočim so beli nasprotniki zakona priredili v lokalu bučno demonstracijo proti zakonu. Tudi ta slučaj bo končno prišel pred vrhovno federalno sodišče. Je nekaj znakov, da bodo zagovorniki in nasprotniki zakona sistematično vlagali tožbe te vrste. Ako bo večina med njimi prišla do vrhovnega federalnega sodišča, bo sodišče prišlo v zadrego. Že sedaj je v zaostanku s presojanjem prizivov, kaj bo pa šele potem, ko bo imelo o-pravka s stotinami pritožb o veljavi civilnih pravic? ------o------ Južni senatorji pozivajo k poslušnosti zakonu o civilnih pravicah ROME, Ga. — Sen. Russell, ki je vodil v Senatu boj proti novemu zakonu o civilnih pravicah, je dejal tu v svojem govoru pretekli teden, da se bodo vsi pošteni državljani navadili živeti - ;----- z novim zakonom in da vila red na polotoku. Sedaj pa bodo izpolnjevali njegove pred-pnhaja novica, da se ti gveril- piše, četudi se bodo pri tem boči, ki so se umaknili na Tajsko, rili za njegovo spremembo ali na tihem vračajo na malajski celo za razveljavljenje, polotok m da imajo tesne zveze Isto stališče so zavzeli tudi vsi ne samo s tajskimi ter laoškimi drugi zvezni senatorji z Juga. - - - komunisti in s komunisti v Juž- A. Ellender iz Louisiane je de- no in Pristransko, kar pa ta od- jal trdo: “Dokler je to zakon, ga ločno zavrača. V Harlem je poje treba ubogati!’” POLICIJA KOMAJ KROTI HUDO RAZJEZIM HARLEM Črni predel mesta New Yorka Harlem je ves raz-jezen in blizu pravega upora. Že tretjo noč zapored je morala policija poslati tja močne o-krepitve in streljati na nemirneže, da je ohranila red. Župan Wagner je skrajšal počitnice v Španiji in se vrača domov. NEW YORK, N.Y. — Pretekli četrtek zjutraj je beli policaj, ki se je vračal domov, zapazil, kako so črni fantini napadli nekega hišnega upravnika, ki je baje pri škropljenju spustil curek vode na nje. Hišnik je pobegnil v hišo in zaprl za seboj vrata. Policaj, ki je vse to videl, je stopil na pozorišče, čeprav je bil v civilu, povedal napadalcem, da je policaj in jih pozval, naj gredo svojo pot. Eden od njih je šel z nožem v roki nato proti njemu. Policaj ga je pozval, naj mu nož izroči. Fant ni ubogal in je rinil dalje proti policaju. Ta je, kot pravi, ustrelil najprej v zrak, ko pa se fantin le ni maral umakniti, je streljal vanj. Fant je bil smrtno zadet. Ta smrt je povzročila hud izgred, ki pa ga je policija naglo končala. Preiskava je dognala, da je bil policaj v silobranu in je pripisala vso odgovornost za smrt napadalcu. Fo je dvignilo strašno razburjenje v črnem Harlemu. Tri večere in noči zapored je prišlo do hudih nemirov, ki jih policija komaj kroti. Tekom nemirov in izgredov je morala policija ponovno upora-j Stanovanjske razmere so skraj-biti orožje. Pri tem je bil en no slabe, kulturni nivo nizek, črnec mrtev, pet drugih obstreljenih in še večje število ranjenih tako med izgredniki kot tudi med policijo. Večje število trgovin je bilo oplenjenih, ko je druhal uporabila priložnost, da se polasti med razbijanjem tuje imovine. To daje vsem nemirom svoj posebni značaj. Črni vodniki trdijo, da beli policaj pretekli četrtek ni bil upravičen streljati na črnega fantalina, ki mu je grozil z nožem, in označujejo njegovo streljanje za hladnokrven umor. Zahtevajo, da komisija nepristranskih državljanov ves slučaj preišče v podrobnosti. Namestnik župana Wagnerja, ki je na počitnicah na otoku Malorci v Španiji, je sinoči izjavil, da bo slučaj preiskala velika porota. Črnci se pritožujejo, da bela po-I licija nastopa proti njim nasil- nem Vietnamu, ampak tudi z in donezvjskimi tovariši. Vse to pomeni, da ima Peiping načrt na dolgo dobo: rdeči gverilci na malajskem polotolku naj postanejo zveza za komunistično podtalno rovarjenje v vsej jugovzhodni Aziji. ANZUS diplomatje so zboro- vali sicer samo dva dni, toda stali so pred nalogo, da začno misliti res na učinkovito o-brambo skupnih interesov, ki so jih do sedaj kar precej zanemarjali. slala vse razpoložljive črne policaje, da bi se izognila takim dčitkom, pa ji to vendar ni uspelo. Harlem obsega komaj tri in pol kvadratne milje, vendar živi »v njem preko 230,000 ljudi, skoraj izključno samih črncev. Demokratje o Goldwaterjevi volivni taktiki CLEVELAND, O. — Demokratje so prišli hitro na jasno, da jim Goldwaterjeva udarnost utegne delati velike sitnosti, akoravno ne bo senatorju zagotovila zmage. Gokhvater je že povedal, da bo neizprosen kritik in da ne bo prizanašal tudijvalcev. Dognali so namreč, da demokratskim politikom, še je sedaj še zmeraj dosti ljudi, manj seveda demokratski notra- ki nočejo priznati, da jim je vse obljubljajo. Vsem tem bodo pridobi po tej poti take bele vo- režim. To velja posebno govori senatorja Goldwaterja po volji. Kako naj se proti temu bori demokratska propaganda, to je sedaj glavna demokratska skrb. Demokratje tudi ne dajo dosti na rezultate raznih poizvedo- nji in zunanji politiki. Že v prvih izjavah je vzel predsednica Johnsona na tarčo in ga ni ravno počastil z izbranimi izrazi. Godlwater bo skušal biti tudi razumljiv in bo govoril s preprostim jezilkom. To ga bo gotovo zapeljalo, da bo marsikaj povedal in trdil preveč preprosto. Zato njegove trditve ne bodo odgovarjale dejanskemu stanju, napravile bodo pa svoj vtis na vse tiste, ki imajo radi na vsako vprašanje kratek in jasen odgovor; ali je pravilen ali ne, to jih ne briga. Tako so razpoloženi vsi tisti, ki so že siti sedanjega načina političnih bojev, ki uporablja zavite stavke, ki ničesar ne povedo, zato pa do na tem polju lahko ugnali v kozji rog. Na eni strani je na- Goldwater simpatičen politik, zato se rajše skrijejo v nevtralnost ali pa se celo kažejo za Goldwaterjeve nasprotnike. Demokratje se tudi bojijo, da bodo Goldwaterjevi aktivisti na gi strani pa bo veliko republi-široko operirali z nezadovolj-kancev prisiljenih, nastopiti nostjo, Iki jo je rodila zagrize- proti Goldwaterju, ker se bodo ___ .. „ _______ za se- Hvce in volivke, ki drugače go-jdanjo gospodarsko konjunkturo tovo ne bi glasovali za senator-, in za blagostanje, ki izvira iz ja. Ako se Goldwaterju posreči J nje. Demokratje se bodo pa tu-da naslika novo republikansko1 di morali zavedati resnice, da stranko Ikot stranko “bele Arne- ljudje ne sodijo politike samo rike”, bo to gotovo vplivalo na po gospodarskem stanju, poseb-mnoge med nezavednimi voliv-^no takrat ne, ko se jim dobro ci in volivkami. godi. Stranke, ki preveč dajo na gospodarske uspehe, se velikokrat slabo odrežejo pri vo- Goldwater bo seveda ostro napadal tudi našo zunanjo politiko. Demokratje upajo, da ga bo- litvah. število brezposelnih daleč nadpovprečno. Vzrokov za nezadovoljstvo je torej več kot dovolj. Ob takem položaju je lahko vsaka malenkost povod za hude izgrede in nemire zlasti v poletni vročini, ko se večina ljudi dolgo v noč hladi na cestah in v javnih prostorih. Ko nemirov le ni konec, je mestna hiša izjavila, da se bo župan B. Wagner vrnil še danes domov in prevzel osebno vodstvo naporov za pomiritev Harlema. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Zvezni sodnik Paul C. Weick iz Akrona je včeraj odredil, da se mora dr. Sam Sheppard javiti danes ob dveh popoldne pri razpravi prizivnega sodišča v Akronu. To bo odločilo, ali naj Sam o-stane na svobodi pod varščino $10,000, kot je odredil pretekli teden zvezni okrajni sodnik v Daytonu, ali mora nazaj v državno ječo, kot zahteva javni državni tožilec Saxbe. Iz Clevelanda in okolice Pogreb— Pogreb pok. Michaela Zelle bo jutri zjutraj ob 8.45 iz Žele-tovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv, Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na obisku— K družini Zabak na 7731 Union Avenue je prišla iz Ljubljane na cbisk ga. Slavka Pečlin. Pokojni Frank Zabak je bil njen stric. Dobrodošla med nami! Iz bolnišnice— Mrs. Antonija Zabukovec s 15634 Holmes Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se hvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Marinčič na 30. dan njene smrti. Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Zabukovca ob 28. obletnici smrti. Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Karolino Hočevar na 30. dan njene smrti. Pozdravi— Mr. in Mrs. A. Kaplan in njun sin pošiljajo svojim prijateljem pozdrave od Ste. Anne De Beau-pre, P. Q., Canada. Kava prosta carine— Slov. pisarna, ki posluje v Baragovem domu ob torkih, petkih in sobotah zvečer ter ob nedeljah popoldne, je dobila sporočilo, da je kava v darilnih paketih za Jugoslavijo prosta carine. Pakete je mogoče naročiti pri njej tudi pismeno na naslov: Slov. pisarna, 6304 St. Clair Av., Cleveland, Ohio. Šest desetletij— Jože Salomon z 1152 E. 63 St. je naročil slovenski list, prednika Ameriške Domovine leta 1904. Tri leta preje je prišel v Ameriko iz Vranskega v Sloveniji in se naselil v Indianapolisu, Ind. Leta 1906 se je poročil z Marijo Laurič, hčerko organista v Žužemberku, in se preselil v Cleveland, ko so ravno gradili Knavsovo dvorano. Zvestemu naročniku iskreno čestitamo in mu želimo še veliko let zdravja in zadovoljstva. Prošnja za stanovanja— Sava, društvo slovenskih katoliških visokošolcev, bo imelo WALLOPS ISLAND, Va. — Včeraj so tu preskusili novo električno raketo, ki je bila izdelana v Lewis laboratorijih NASA v Clevelandu. Preskus wT"1™ j« v vseh poglcd.h „sp„l m po-i bra y cleve|andu svojo k.z.l, d»b„,«oeoee te raketne konvencijo ^ meterje s petd.n, nper.blj.ti' ,ovenste družin 1 I • U e a , .. Vltl študentom to dobroto, naj sil dežele, ki bo to stalo letno . .. ^ ■ rvJ to sporoči Milem Osenarjevi EX Končno se demokratje tolažijo s tem, da bo velika večina nost zagovornikov civilnih pravic, na primer pri šolski integraciji, ravnopravnost črncev v čutili osebno prizadete. Zato u-pajo demokratje, da jim bo zadostovalo, alko Goldwaterjeve hotelih, motelih, pri dodeljeva- ideje o zunanji politiki samo po- nj u služb in prometu z nepremičninami itd. Predpisi v novem zakonu o civilnih pravicah so ravno na teh področjih že z Goldwaterjem ne bo udeležil, sprožili dosti nesporazumov,'Skušal bo ostati stvaren in se demonstracij in neredov; Gold-j bo pri tem skliceval samo na waterjeva propaganda vse to dejstva, ki po njegovem prepri-lahko izrabi v svojo korist in Čanju govorijo vsa za njegov ša zunanja politika plod obeh nevtralcev na njihovi strani, strank in ne samo ene, na dru- Gotovo bodo na njihovi strani vsi liberalni krogi, naj pripadajo tej ali oni politični filozofiji. Na njihovi strani bodo tudi časopisi, radio in televizijske mreže. Jih je Goldwaterjeva skupina na republikanski konvenciji preveč udarno odbila od sebe. Končno je demokratom v tolažbo tudi to, da je Goldwaterjeva skupina že odkrila krivca za svoj morebitni poraz. So to “vzhodni republikanski kapitalisti”, ki so desetletja vedrili v stranki in jo spravili na rob propada. stavijo v smešno luč. Predsednik Johnson je baje sklenil, da se osebnih dvobojev okoli 200 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C — Sen. B. Goldvvater, republikanski predsedniški kandidat, je včeraj predložil, naj bi vprašanje civilnih pravic ostalo izven volivne borbe. Bela hiša je nakazala, da je istega mnenja. MY THO, J. Viet. — Rdeči gverilci so v moči bataljona napadli središče okraja Cai Be in pobili tam 40 žena in otrok pripadnikov tamkajšnje vladne oborožene postojanke. Ta se je kljub hudim napadom ob težkih izgubah ubranila rdečih napadalcev. DUBROVNIK, SFRJ. — Miroslav Stojanovič, 12 let star fantin, je padel s potniške ladje v morje, plaval in kričal na pomoč, dokler ni priplula mi- 1-6964 ali Tonetu Mravljetu EN 1-0280. — Odbor se vsem dobrotnikom vnaprej lepo zahvali za uslugo. K molitvi— Nocoj ob osmih bo skupna molitev članov društva Najsv. Imena fare sv. Vida v Zeletovem pogrebnem domu za pokojnim članom Michaelom Zelle. Mešana visoka šola OBERLIN, O. — Oberlin College je prva visoka šola v ZDA, ki je uvedla skupno šolanje fantov in deklet. mo druga ladja in ga pol ure nato rešila. Ko so ga vprašali, če je bil v strahu, je odgovoril: Čemu? Saj znam plavati. Ameriška Domovina ottfr i ■ >i 4^ tro 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: 'Ca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 'ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 139 Tues., July 21, 1964 Bodočnost britanskega imperija Še pred 40 leti je bil britanski imperij najmogočnejša državna skupnost na svetu. Pod njegovo streho je živelo 470 milijonov ljudi, nekako četrtino vsega človeštva. Gnetlo se je v njegovih kolonijah toliko narodov, da so jih znali našteti samo tisti, ki so se poklicno pečali z vprašanjem o narodnostih. V prvi svetovni vojni je imperij postavil na noge 5 milijonov vojakov, samo milijon vojakov je bilo rojenih na Angleškem. Je bila to politična skupnost, kjer ni sonce nikoli zašlo in nikoli vstalo. S koncem druge svetovne vojne se je ta čudovita stavba začela majati, nobene angleške reforme niso mogle zaustaviti želja posameznih angleških kolonij po samostojnem in od Anglije neodvisnem državnem življenju. Ta proces se je po drugi svetovni vojni razvil v pravo poplavo samostojnih držav, nastalih iz bivših angleških kolonij. Samostojnost za nove države ni pomenila pretrgane zveze z Londonom. Iz imperija se je počasi razvila imperi-jalna skupnost samostojnih držav, ki ima še danes vse polno skupnih interesov na gospodarskem, socijalnem, vojaškem in političnem polju. Zato na rednih imperijalnih konferencah britanske Skupnosti, ki se jih udeležujejo ministrski predsedniki vseh članic Skupnosti, ne manjka nikoli nobenega ministrskega predsednika, ako ga bolezen ne zadržuje. Sestava konference pa najbolj nazorno pove, kako zelo se je spremenil nekdanji imperij. Še pred štirimi leti je bilo na imperijalni konferenci le 11 članov, med njimi je bilo šest belih ministrskih predsednikov, štirje so bili rumene polti, eden pa iz Afrike. Na konferenci, ki se je pretekli teden končala v Londonu, je bilo prisotnih že 18 ministrskih predsednikov, med njimi pa samo pet belih, zato pa sedem iz Afrike, dva iz zahodne Indije in štirje iz Azije. Na prihodnji konferenci bo prisostvovalo še nekaj novih držav-članic Skupnosti. Ta pestra družba ima seveda dosti predmetov za razgovore. Na vsaki konferenci ima pa običajno en predmet vodilno vlogo. Letos je ta čast doletela politiko v Južni Rodeziji. Južna Rodezija je angleška kolonija s široko samoupravo. Vsaka samoupravna oblast je v rokah bele manjšine, ki jo tvori komaj 5% prebivalstva. Črna večina pravi, da ji po vseh pravicah pripada oblast. Tako misli tudi angleška vlada. Bela manjšina se temu upira in grozi, da bo kar na svojo roko proglasila neodvisnost od Anglije, ako bi angleška vlada hotela preje potom volivne reforme dati črnim domačinom večino v parlamentu in vladi, potem pa šele proglasiti neodvisnost kolonije. Črne in rumene članice imperijalne Skupnosti stojijo naravno na strani črnega rodezijskega prebivalstva in zahtevajo od angleške vlade, naj pred proglasitvijo samostojnosti Južne Rodezije da oblast črnemu prebivalstvu, drugače se ne bodo več smatrale za članice Skupnosti. Nobena juha se ne poje tako vroča kot se kuha, to velja posebno za Anglijo in njene bivše kolonije. So med seboj povezane s skupnim občevalnim jezikom, skupno tradicijo v kulturi in prosveti, po trgovskih, finančnih in prometnih vezeh, ki se ne dajo pretrgati kar tako po trenutni nerazpoloženosti. Zato se tudi konferenca ni razbila na tem vprašanju. Posvetila pa se je v zamotanost angleške politike. Kot vsak narod se tudi angleški le s težavo oddaljuje od svoje slavne preteklosti in išče nova pota. Stoji na razpotju in ne ve, kaj naj napravi. Konservativni krogi se nagibajo k misli, da je treba pozabiti, kar je bilo, in se prilagoditi novemu svetovnemu položaju, to je opreti se na Evropo in Ameriko. Socijalisti niso tako obupani, pravijo, da je treba ustvariti novo podlago za britansko imperijal-no Skupnost na podlagi ravnopravnosti vseh ras, kar jih je na svetu. Pozabiti je treba, da so Angleži bele rase, odpovedati se morajo privilegijem, ki jih je imela bela rasa toliko tisočletij, smatrati je treba vse rase za ravnopravne na vseh poljih, tudi na kulturnem, pri čemur je seveda treba vpoštevati zaostalost posameznih bivših angleških kolonij in napraviti iz angleške imperijalne Skupnosti vzor državne zveze, kjer se bodo počutile kot doma vse rase, ki so kdaj živele pod angleško krono. To je gotovo idealen načrt, ki bo igral pri prihodnjih volitvah tudi praktično veliko vlogo. Angleški narod se bo moral namreč odločiti za konservativno stranko, ki ga goni v Evropo, ali za socijalistično. ki mu slika pred očmi novo “mnogo-rasno” imperijalno Skupnost. Socijalistična zamisel še nima dokončne praktične oblike, bo pa pomembna tudi za mednarodno politiko. Ako bi se uresničila, bi naj-prvo razbila “rasne” bloke v Združenih narodih veliko globlje, kot jih sedaj razbija francoska imperijalna skupnost generala De Gauila. Na drugi strani bi onemogočila napore kitajskih komunistov, da naj se svet deli po rasah. Prva spodtlka za načrt angleških socijalistov je seveda Južna Afrika. Angleži so pa že poskrbeli, da so omejili svoje politične vezi (ne pa gospodarskih in finančnih!) z Južno Afriko na minimum. To delo je opravila angleška konservativna stranka, ki takrat seveda ni mislila, da bodo prvo veliko korist od tega imeli ravno njeni domači politični nasprotniki. Letošnja angleška imperijalna konferenca ni vzbudila kaj prida zanimanja v mednarodni javnosti. Jo bodo pa morda v prihodnjosti smatrali za važen političen dogodek, ker je dala pobudo angleškim socijalistom za novo smer v angleški zunanji politiki. Prof. p. Gabriel J. Rus, S. M., srebrnomašnik Cleveland, O. — Vedno hitreje se približuje nedelja 2. avgusta 1.1., ko bodo imeli pri Sv. Lovrencu v Newburghu srebrno mašo svojega domačina p. Gabriela J. Rusa, S. M. Vsa župnija je že v živih pripravah za njo. Pri clevelandskem Sv. Vidu so imeli letos novo mašo. Bilo je to pred dvema mesecema, v nedeljo 24. maja. Njihov novomaš-nik je bil g. Arthur Danilo Za-nutič. Pri Sv. Lovrencu pa bodo imeli letos srebrno mašo p. Gabriela J. Rusa. Kakor so se postavili pri Sv. Vidu, tako bi se radi tudi pri Sv. Lovrencu. Sicer je pa postal medtem letošnji od rojakov le more, naj pride to nedeljo k srebrni maši g. Gabriela J. Rusa v Ne\yburghu in naj s svojo spoštljivo < navzočnostjo in gorečo molitvijo počasti njegov mašniški jubilej. Naj bi bil to lep in za vso našo skupnost pomenljiv praznik naše duhovne edinosti! Janez Sever Ob srebrni poroki Anice in Mattha Tekavca Hamilton, Ont. — Pred 25 leti na dan 3. julija sta si Matth in Anica podala rolki pred oltarjem in združila srci v trdno zakonsko zvezo. Na temelju krščanskega zakona sta ustanovila novo družino, .to osnovno celico človeške družbe. Srebrne poroke svetovidski novomašnik kaplan nista obhajala s kako šumno go-pri Sv. Lovrencu, kar ni kar stijo na svojem domu na Goller tako. Gospod srebrnomašnik se je odločil, da opravi svojo srebrno-mašno Glorio v kraju svoje mladosti, katero je — kot znano — preživel pri Sv. Lovrencu v Clevelandu. Semkaj bo sedaj prihitel iz ohajskega Daytona, koder že nekaj let poučuje francoski jezik in književnost na tamkajš- Ave. v Euclidu, pač pa sta se podala na božjo pot v Lemont. Tam, ob oltarju Marije Pomočnice sta v tihoti in zbranosti o-budila spomine na četrt stoletja zakonskega življenja in se zahvalila za božjo pomoč in varstvo. Ko gledata nazaj na preteklih 25 let, lahko rečeta, da sta zvesto in neomajno držala, kar sta nji univerzi. V Clevelandu pri Bogu in drug drugemu obljubi- Sv. Lovrencu živi še danes tudi njegova mati; tukaj žive tri nje la pred poročnim oltarjem; namreč, da bosta vztrajala sku- gove sestre, in sicer ga. Huda- paj: v dobrem in hudem — v kova, ga. Slakova in ga. Bizja-^ kova, iz Indianapolisa pa bo prihitela za to priložnost k Sv. Lovrencu tudi četrta njegova sestra ga. Šinkovčeva. V Clevelandu živi tudi več drugih srebrno-mašnikovih sorodnikov; tu živi dalje velika vrsta njegovih prijateljev in znancev ter sploh slovenskih rojakov, ki bi imeli radi svojega rojaka-jubilanta ob tej priložnosti v svoji sredi. Na clevelandskem pokopališču je pokopan srebrnomašnikov oče, ki je umrl pred šestimi leti. Srebrna maša p. Gabriela J. Rusa, S. M', bo ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Go- fk 6PaJ° ln razdirajo zakone, spod jubilant jo bo opravil ob ^k°r da b] menJavali ^leko. asistenci svojih najdražjih mla-|Za mr*0gf. danef zakon ne P0' dostnih prijateljev in znancev. I m'ni d°Stl V65 ^ za starokra.j- Rev Francis Baraea današnii Ske rokovnJace> kl 30 se ženili Kev. francis Baraga, PfnasnJ^podKrivoJelko. Kostarazboj- zupnik pri Sv. Lovrencu, bo nje- ik ^ pot hinja st ila gov djakon; Rev. Jože Lekan, denj> ju je lavar bafe Jole S. M., ki je bil do pred kratkim lp0r0^d. učitelj na tukajšnji Cathedral revščini in bogastvu — v zdravju in bolezni — v žalosti in veselju — dokler naju smrt ne lo-ši. štirje Ijubeznjivi otroci jima oživljajo hišo in imajo pod varstvom dobrega očeta in skrbne matere vso varnost in toploto dom in družine, kar je za otroka nadragocenejša dobrina na svetu. ' , Bog je vesel takih zakonov in cerkev bi morala s posebnimi o-bredi poudariti in za zgled postaviti take zakonce mladim ljudem v današnjih časih. Mnogi mladi pa tudi starejši ljudje dandanes tako lahko mišljeno Latin višji šoli, sedaj pa je bil premeščen v Dayton, O. v tamkajšnji marianistovski Dom duhovnih vaj, pa bo pri njegovi srebrni maši subdiakon. — Msgr. Alojzij Baznik, današnji župnik osrednje ameriške slovenske cerkve sv. Vida v Clevelandu, bo srebrnomašnikov slavnostni pridigar. Govoril bo v obeh jezikih. Škoda, zares velika škoda, da “In nomine patre — le vzem’ jo za ’ne kvatre. Če drugo dobiš — pa to zapodiš.” Žalostne zglede za tako pojmovanje zakona imamo v naj-višjih krogih ameriške družbe. Vsi, ki v Clevelandu in drugod poznamo Mattha Tekavca, in kdo ga ne pozna, vemo, da je vzoren ne samo v zakonu in ob tem velikem prazniku župni-1 dru^^n\’ amPak tudi v javnem je sv. Lovrenca ne bo med slav- življenju. S soglasjem in sode-Ijenčevimi gosti msgr. Johna J. *ovanjem svoje družice ge. Ani-Omana, nekdanjega župnika pri je vec*no v prvih vrstah, ka-Sv. Lovrencu ter prvega duhov-'dar ^ za del° in Pomoč cerkvi nega očeta g. jubilanta. Zaradi^ P* vseh narod- telesne oslabelosti ne more priti | J.* m dobr°’delnvlh dejavnostih, v Cleveland. V molitvi se narn^lkdar.m *kal caSti in Prizna-bo pridružil, ko bomo prosili ne- pa Vedno ^utll1srcn{> za' beškeea Očeta nai blaeoslavlia doscen->e’ ce se Je kaJ lepega in beškega Očeta naj blagoslavlja dobrega ustvariJo B v čast še vnaprej delo .n življenje g. soljudem v korlst 8 srebmomasnika. 2ivIjenje je ^ ^ Pri srebrnomašnem opravilu ga*° na dobrih delih, in dobra v cerkvi pa bo v dvorani Slo- de*a’ k* smo jd1 vršili, dajo pra-venskega doma na 80. cesti slav- ^ Pomen izrazom, srebrni za nostni banket. 25-etmco in “zlati” jubilej za 50-letnico. Matth in Anica: 25 Lepo bo torej v nedeljo 2. av- bogatih, srebrnih let je minilo, gusta 1.1. pri Sv. Lovrencu. Kdor Bog naj vama dodeli še vsaj drugih 25 — do zlate, ali pa še več — kar tja do biserne poroke! L. T. -------o-------- Pismo iz Ely Ely, Minn. — Zopet se Vam o-glašam s par vrsticami. Pri nas imamo že par dni zelo vroče, saj je toplomer zlezel kar na 92 stopinj, kar je za naš kraj že precej. Lepa, slikovita obrežja naših minnesotskih jezer so vsa živa letoviščarjev iz vseh krajev. Ob nedeljah je v mestu Ely vse prazno, vse se hladi v vodi in ob njej, le gasilci so na straži in v službi za slučaj ognja. Sedaj pa še malo o sebi. Letošnjega aprila sem srečno dopolnil 85 let. En cel teden sem praznoval svoj rojstni dan, najprej v Ely, nato v Richfieldu in Long Laike, nekako 19 milj se--------------------------------o verno pd Minneapolisa. V obeh navedenih krajih živita moji hčerki z družinama. Imam posebni dar božji, da berem Ameriško Domovino in katoliške mesečnike še vedno brez očal. Kot veste, zastopam Ameriško Domovino že od leta 1906, torej že 58 let. Moji prvi naročniki so bili Elizabeta Smrekar in Jožef Geržin, katerih se še dobro spominjam. Vsem naročnikom Ameriške Domovine moj naj lepši pozdrav! Joseph J. Peshel * Zvestemu zastopniku, zavednemu ameriškemu Slovencu in dobremu katoličanu g. Josephu Peshlu iskreno čestitamo in želimo še mnogo božjega varstva. Naj bodo te vrstice tudi skromna zahvala za dolgoletno naklonjenost listu. Ameriška Domovina Kaj, da skušnje naše vlade ne izuce! “Report to America,” glasilo zveze ameriških patriotičnih organizacij, je v številki za julij in avgust obj&vilo naslednji članek, ki ga je za ta list napisal znani prijatelj narodov Jugoslavije in borec proti Titovi diktaturi, W. B. Smyth, industrijec v New Yorku. V slovenskem prevodu se članek glasi takole: Pogajanja naše vlade v mesecu maju v Washingtonu z zastopniki komunistične romunske vlade so mi dala misliti. Čemu neki naši takozvani strokovnjaki v zunanji politiki nočejo sprejeti nauka, ki sledi iz njihove žalostne skušnje z jugoslovanskim komunističnim diktatorjem Titom, ki je vsa ta leta lepo delal s svojomo tovariši v Moskvi, nas pa izkoriščal in molzel? Voditelji sovjetskega bloka so slutili leta 1963, da nad nje prihajajo nove gospodarske težave. Vedeli so, da nekje morajo dobiti hrano in finančno podporo, ali pa jih bo odneslo. Uspeh, ki ga je imel komunizem s Titom, ko ga je predstavil kot neodvisnega komunista, takega, ki ni navezan na Moskvo, jih je naučil. Sklenili so, naj romunska vlada tudi naredi “neodvisni za-okret,” da tako pripravi za leto 1964 novo akcijo “molžnje Amerike.” Vsaka pomoč, ki jo dobi romunska ali katerakoli dežela v sovjetskem bloku, pomeni o-lajšanje za Moskvo in za ves blok. Njihov denar je bolj svoboden in na razpolago za širjenje komunizma, pa naj že bo potom velikih projektov, kot je Aswan Dam v Egiptu ali pa potom manjših podjetij v drugih deželah. Ko bo uspel romunski podvig molžnje, bo morda sledil spet poljski. Marca 1953, malo po Stalinovi smrti in skoro pet let potem, ko je bila titovska skupina izključena iz Kominforme, ko smo vsi vedeli, da je Tito vseh tistih pet let stalno lojalno podpiral Moskvo in njeno svetovno politiko, takrat je visok uradnik državnega tajništva pričal pred odborom Doma za zunanje zadeve takole: “Prelom s Titom in Jugoslavijo je dokončen. Za Rusijo je trpek in katastrofalen v svojih posledicah. To je sedaj taka razpoka med narodom in vladama, da ga tudi Stalinova smrt ni mogla premostiti, pa četudi je morda v začetku, v kar pa jaz ne verjamem, šlo za oseben spor.” V popolnem nasprotju s tem absurdnim stališčem je pričal William H. Smyth dne 3. junija 1953 pred istim odborom. Rekel je: “Čeprav so Tito in njegovi kritizirali Stalina, odkar so v letu 1948 z njim prelomili, vendar so njihova dejanja popolnoma na sovjetski črti. Zahtevali so mir v Koreji pod sovjetskimi pogoji, izročitev Azije komunističnim silam in na splošno so v dejanjih podpirali Sovjete. Tako so si dobro pripravili podlago, da bodo dobrodošli, ka-1 dar bo treba, da se po moskovskih načrtih zopet vrnejo.” Enajst dni kasneje, dne 14. junija 1953, je Tito oznanil obnovo diplomatskih zvez z Rusijo. Od tedaj vidimo vedno pogostejše izmenjave delegacij, vojaških in drugih, vidimo pogoste obiske med Beogradom in M!o-skvo in drugimi komunističnimi prestolicami. Vidimo Titova potovanja po Aziji in Afriki in južni Ameriki, prav sedaj vidimo njegovo potovanje po Finski. Vse te reči mu omogoča pomoč Združenih držav, čeprav je vse to proti našim interesom. Ali se ne vsiljuje vprašanje: Kako to, da naši strokovnjaki v zunanjih zadevah ne vedo še dandanes o Titu nič več kot so vedeli leta 1953, ko so bili popolnoma napačnega mnenja? Ali res o Titu in komunističnem bloku še vedno nič več ne vedo?! Titova takozvana “Misija dobre volje” po latinski Ameriki v letu 1959 je bilo odlično pionirsko delo, krčenje potov za Moskvo in komunizem. Takega značaja je bila tudi Titova pot po drugih deželah. 12. maja 1964 je zopet zapustil Belgrad in šel v Kongo, Kamerun, Nigerijo, Slonokoščeno Obalo, Centralno A-friško Republiko, Bengalijo in Mauretanijo. Oči vidno mož vabi te narode v komunizem. Pridobiti jih hoče, da bi glasovali s sovjetskim blokom v Združenih narodih. To vse se lepo ujema s sovjetskimi predlogi, ki o njih poroča The New York Times z dne 13. junija 1964, da je treba razširiti varnostni, gospodarski in socialni svet Združenih narodov, da bi v njih mogli dobiti več mest zastopniki azijskih in afriških narodov. Potem ko smo razglasili naša pogajanja z romunsko komunistično delegacijo kot naš vdor med sovjetske vzhodno evropske satelite, lahko pričakujemo, da bodo drugi sateliti Romunijo napadali. Zmerjali jo bodo kot izdajalko komunizma, kot so včasih poprej napadali Tita. Ruska imena ulic in trgov, učenje ruščine in podobne reči bodo morda v Romuniji opustili. Vse take reči delajo nalašč, da imajo naši strokovnjaki občutek, da uspešno razkrajajo sovjetski blok in je zato treba še dati dolarjev, da bi se obdržala v Romuniji komunistična diktatura, ki bi jo romunsko ljudstvo odvrglo, če bi dobilo možnost in priliko. Tito je po svojem obisku v Finski šel v Leningrad k Hru-ščevu, da je poročal o uspehu svoje finske misije, da sta razpravljala o komunistični politiki na splošno in posebej o njegovi bodoči poti v Poljsko. Fraze “monolitna edinost,” “enotnost pogledov v glavnih vprašanjih sedanje dobe,” ki sta jih Tito in Hruščev uporabljala v skupni izjavi, ki sta jo dala po svojih razgovorih v Leningradu (po New York Times 12. junija 1964) so morda razburile nekatere naše strokovnjake v mednarodni politiki, toda nam, navadnim smrtnikom se zdi, da ti izrazi čisto naravno slede prejšnjim izjavam in zlasti napitnicam med sovjet, obrambnim ministrom, maršalom Malinovskim in jugoslovanskim obrambnim ministrom, generalom Gošnjakom med obiskom Malinovskega v Beogradu. Malinovski je povdaril “tradicionalno prijateljstvo” in “bratstvo obeh teh narodov v orožju.” Naša vlada in časopisje sta seveda vse to prezrla. Tito pa pri vsem tem noče izgubiti posojil in podpor v nobenem slučaju. Zanimivo je, da so vsi ti obiski in izjave prišle le potem, ko je naša vlada 21. aprila 1964 v Beogradu privolila, da bo prodala Titu: Za $18,000,000 pšenice, ki bo plačana v jugoslovanskih dinarjih. 85% teh plačil bomo dali Titu v dolgoročnih posojilih za gospodarski napredek Jugoslavije; za $20,000,000 pšenice, ki bo plačana z dolarji v treh letih; za $26,000,000 bombaža, jedilnega olja in fižola, kar vse bo plačljivo v dolarjih na odplačila v 17 letih. To se pravi za 64,300,000 dol. hrane, ki jo mi Titu dobavimo takoj, pa jo bomo dobili deloma plačano po tako lahkih pogojih za plačnico, da se to komaj še more imenovati plačilo kupnine v stvarnem pomenu te besede. Taka posojila v Združenih državah bi mogla rešiti ameriška podjetja, recimo New Haven železnico, ki služi našim lastnim državljanom. Taka posojila bi mogla nam pomagati graditi stanovanja za revne. Toda taka posojila Titu le njemu omogočajo, da milostno deli kredite Alžiriji, Kambodži, Laosu, Pakistanu, Jemenut in drugim, vedno v namenu, da širi komunizem, da podpihuje razpoloženje proti nam kot “kapitalistični” in “kolonialistični” sili. Če naša vlada sedaj namerava napraviti nekaj podobnega s komunistično vlado Romunije, da bi se tudi tam diktatura obdržala proti volji romunskega ljudstva, ki je naš edini, resnični prijatelj, se moramo vprašati: Ali se naši vladni ljudje nikdar ne bodo prav nič naučili? -----o------ Zabavno pisemce K blagajniškemu okencu neke banke v Milwaukeeju je stopil ropar, položil na polico prazno aktovko in pomolil blagajniku pod nos listič z napisom: “Vso gotovino takoj v torbo in — brez sumljivih kretenj in po-, dobnih neumnosti!” Blagajnik se ni upiral, toda preden je položil na polico aktovko, nabito polno bank once v, je napisal na list: “Popravi si kravato, fotografirajo te!” Molčeči ropar je pustil torbo in pobegnil. Kmalu potem so ga prijeli na podlagi posnetkov, ki jih je napravila avtomatična kamera. -----o------ Naši zastopniki i izven Clevelanda i Louis Balant, 1808 Er"t 32nd St. Lorain, Ohio fot. L. Bahorich, 5314 Duncan St, Pittsburgh 1, Pa. Mr*. Antonia Densa, 2008 W. 21st Plačo Chicago 8, 111. John Jerich, 6519 W. 34th St, Berwyn, 111. Joseph Leksan, 196 W. 22nd St, N. Barberton, Ohio Joseph J. Peshel, 439 Camp St, E., Ely, Minn. Mrs. F. R. Staut, 830 So. 5th St, Milwaukee, Wia. T ii,r r i i .ULJ t:.——11 ?' 1 — ^ SMEHI3KS DOMOVINA, HANADSH4 DOMOVINA PETI SLOVENSKI DAN V TORONTU TORONTO, Ont. — V nedeljo, 2. avgusta, bodo Slovenci v Torontu praznovali petič zapored svoj dan, ko se bodo posebej spominjali svoje domovine, svoje besede, svoje kulture in svojega izročila, kar so prinesli s seboj iz Slovenije in kar so odločeni čim dlje v novi domovini ohraniti. Dopoldne ob 11.30 bo sv. maša za vse Slovence. Ob dveh popoldne pa se bo začel spored na Slovenskem letovišču z dviganjem zastav in nastopom Slov. telovadne zveze. Spored obsega poleg telovadnega nastopa tudi pozdrave zastopnikov, pevske točke in slavnostni govor. Vsi rojaki in rojakinje so že sedaj prisrčno vabljeni! Odbor , ( -----------o---------- S. T. Z. poroča Toronto, Ont. — Dne 5. julija Ijeno, da mi gosti, ki so .bili vsi enako dobrodošli, je posebno pozdravila preč. g. Kunstlja iz Anglije in župnika hrvaške župnije, preč. g. dr. Kambera. šolski otroci so spet zapeli. Pogumno in ubrano so v pesmi vriskali o mladosti, iskali veselja in se igrali pri mlinu ob potoku. Mlad fant v skavtski uniformi govori o vlogi mladine v našem času, ki potrebuje varstva vernih družin in dobrih preizkušenih organizacij. Poskočni zvoki privabijo pisano skupino mladine v narodnih nošah, ki prikaže, kaj zmore disciplina in trdna volja pri skupnem delu. Ob dovršeno podani zborni deklamaciji se zamislimo v pro- Naš čas je velik se je vršil v Masaryk Town-u v Scarboru “Češkoslovaški dan” ob navzočnosti skoraj 5,000 ljudi. Samo nastopajočih je bilo 500. Slavnostni govornik je bil minister za vzgojo ontarijske vlade Davis. Dneva se je udeležilo skupno okrog 50 Slovencev, telovadcev STZ, ki so bili povabljeni že februarja. Naši mladci so nastopili na drogu in tekli štafeto, mladenke so tekle 50 m, člani pa so kot vrsta nastopili na bradlji. Na tribuno so dvignili tudi slovensko zastavo, katero je ob igranju “Naprej zastava slave” Ponesel naš načelnik Andi Do-lenc- . , , , Richard Kihn, član Sokola Toronto je postal kanadski prvak v telovadbi na tekmah v Vancouver ju 12. julija in s tem dobil “karto” za Tokio na olimpijske tekme. W. Weiler, ki je dobil na zadnjih Pan-Ameriških tekmah 6 zlatih medalj, je bil tretji v skupnem plasmanu, kar mogoče ni zadosti za Tokio. Društvo STZ je bilo povab- bleme mladine, ki jo na eni soprireja Slovenski strani vabi svet brez Boga, na drugi strani pa kliče preprosto vsa narava, da je vse od Boga, dan v Kanadi, kateri bo 2. avgu sta na cerkveni farmi za Schom , „ „ , bergom. V načrtu imamo sledeč,da smo vsi Njegovi. S strumnim program- j korakom in pesmijo se nam predstavijo skavti obeh župnij pre- program 1. Nastop in himne 2. Štafeta 3. Telovadba naraščaja bradlja, drog, talna, skok, štafeta 4. Krogi — člani 5. Dvovišinska bradlja — članice 6. Oče, mati — prosta vaja — naraščaj 7. Bradlja — člani 8. Telovadba članov — skok čez konja, krogla, skok v višino 9. Drog — člani Tekma v odbojki za prehodni pokal. Pričakujemo tudi nekaj odličnih telovadcev STZ Clevelanda, da nastopijo z nami na orodju. Takoj po programu bo odločilna tekma v odbojki za prehodni pokal STZ, katerega sedaj brani STZ Toronto. K tej tekmi so vabljena vsa društva, a finalna tekma bo verjetno med klubom Lilija in našim moštvom. STZ Toronto KATOLIŠKI DAN v TORONTU KRASNO USPEL Toronto, Ont. — V nedeljo, julija letos, smo Slovenci obijali poseben dan. Katoliški ari, ki ga prirejata vsako leto slovenski župniji v Torontu, je h po svojem letošnjem programu in obsegu prekrasna mani-estacija verne slovenske mla-lne, ki raste v tujem okolju in 2ajeuaa moči življenja iz bogate ediščine svojih prednikov. St. C a t h a r ines, Kitchener j a, Londona, Windsorja, Sudbury-ja in drugih krajev Kanade in USA. Tako se je v dopoldanskih urah do sv. maše zbralo okrog 1500 ljudi. Popoldne pa se je letovišče do kraja napolnilo. Globok osinj e, brezoblačno nebo je strmelo na množico, zbrano ob oltarju na robu gozda. Preč. g. župnik Prebil je daroval sv. ma- Ta dan je bil odmev nekda- šo, med katero je veliko več Iju- bjih euharističnih kongresov v Jubljani in taborov slovenskih antov in deklet, ki so polni na-dusenja za visoke ideale nekoč t/v.1. f50 slovenski zemlji v slavo jo in ponos svojega rodu. d blizu in daleč so ta dan oyenci hiteli na letovišče: iz awe, Trentona, Hamiltona, SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA World Travel Servke Ltd. HRUPNO potovanje z ladjo ia/t av£Usta do 23. oktobra iz Montreala v Le Havre ali Rotterdam in nazaj $333.-. ROŽIČ: New York-Ljubljana m nazaj, kombinirano avion o Nemčije, potem vlak — $369... Datum: 12. dec. do °- Januarja. Posebne imigrantske cene, 21 ni z avionom ali 30 dni z ladjo. Pošiljke denarja, bankovci. — o ni listi in vizumi. — Pro-aJa kovčkov. — Pišite: *58 OoRcge St., Toronto 2b A 3'4868 WA 3-4261 di prejelo sv. obhajilo kot ob procesiji sv. Rešnjega Telesa. D e s e tine belooblečenih ministrantov iz župnije Brezmadežne so obkrožale oltar, za katerim so v rahlem vetru plapolale zastave cerkvenih društev. Čast na straža skavtov je stala ob strani. Pevski zbor preč. Zrneca je prepeval med sv. mašo in v bližnje gozdiče in v si nje nebo je odmevala pesem “Ave Marija”. Prav gotovo angelci v nebesih ta dan na ste-žaj odprli vsa okna in zvedavo in kličejo fantičem: “Pridružite se nam, po vsem svetu smo si bratje, pomagaj bratu, brat.” V lahkem ritmičnem koraku nastopijo deklice z žogami in jih spretno love po zraku. Potem so zapeli slovenski fantje — samo -tri pesmi. A tožna romantika slovenske pesmi je napolnila z lepoto ves kraj in vse navzoče, da smo bili spet doma na vasi. Pregovor pravi, da ima veselega človelka še Bog rad. Zato so na tem programu nastopili tudi harmonikarji pod spretno taktirko g. Fojsa in urezali nekaj komadov, da je mogočno donelo pod gričem. Da je bila pestrost prgrama popolna, je pri-brzela na oder še folklorna skupina Mladinskega kluba župnije Marije Pomagaj in napolnila o-der z neprestano se razvijajočo živahnostjo in uglajenostjo v podajanju narodnih plesnih motivov. Ob koncu naznani g. župnik Prebil, organizator tega Katoliškega dne, da se program zaključi z blagoslovitvijo 'križa nad bazenom, ki jo opravi preč. g. Kopač. Kakor vsak dan vernega Slovenca, naj bi se tako tudi ta naš veliki dan, dan naše mladine, zaključil ob križu, ki je naše Življenje. In množice so se razmaknile ter s pesmijo “Pojte hribi in doline” poromale na grič, odkoder bo odslej zrlo v dolino slovensko znamenje križa in spremljalo dejanja in nehanja njih, ki se tod zbirajo in iščejo miru, počitka in zdravja za naporno vsakdanjost mestnega življenja. Iskrena hvala prirediteljem in požrtvovalnim, nesebičnim sodelavcem, ki posredujejo našemu mlademu rodu v novi domovini dediščino verne matere g. Slovenije. Anica Resnik Čevljarski patenti Cerkveni govor preč. g. župnika Prebila na Katoliškem dnevu v Torontu. Dragi moji namlajši in mladi prijatelji! Čudovit pogled, nepozabna slika: Stotine in stotine mladih slovenskih oči uprtih na oltar, kjer se dogajajo čudovite reči. Betlehemsko dete, Čudodelnik, vstali in poveličani Zveličar bo zdaj kot Bog in človek stopil na oltar, da se skupaj z nami daruje nebeškemu Očetu in se združi z nami v nedopovedljivi nadnaravni ljubezni. Zdi se, da bo v teh svetih trenutkih ta košček slovenske zemlje postal še bolj naš, ker bo še bolj božji. Kajti značilno za slovensko zemljo je, da je bila posvečena po svetem življenju naših vernih krščanskih družin. Ko se bo nebo zdajle sklonilo nad nas in bo naše zemsko življenje povzdignjeno v n a d n a ravno, božje življenje, bomo katoliški Slovenci še bolj katoliški, še bolj božji. Mladi ste, polni življenja, kot takšni tudi polni idealov, polni načrtov za bodočnost. Večina ste tako polni zdravja in življenja, da ne veste, kam bi s svojimi mladostnimi silami. Zato je razumljivo, da se radi igrate, da radi skačete, da se radi tudi zavrtite. Vse to jc prav in prav takšnih vas je Bog vesel. Nihče vam ne more zameriti, če si v lepih in toplih poletnih dnevih zaželite pohiteti ven v prirodo, če se hočete tu naužiti svežega zraka in še bolj okrepiti svoje -telesne sile. Bog je ustvaril lepote tega sveta, da bi jih človek užival po pameti, da bi razveseljevale človeško srce in ga obenem dvigale k nadnaravni lepoti. Zavedate se prav dobro, da je vse to le ena plat življenja: najbolj prijetna, tudi potrebna, toda ne najbolj važna. Vsak pravilno vzgojen deklič ali fantič se namreč dobro zaveda, da ga v življenju čaka gotova naloga^ na katero se mora začeti že kot otrok pripravljati. Čim boljše bo pripravljen, tem boljše bo mogel izvršiti svojo življenjsko nalogo. Treba se je učiti, treba se je izpopolnjevati v eni ali drugi stroki. To delo je včasih naporno, težavno. Prav zaradi tega more obenem služiti mlademu človeku za vzgojo volje. Vzgojena volja, krepka volja, ki se ne ustraši težav, ki se ne da kar talko omajati, je včasih v življenju še bolj potrebna kot samo znanje. Pa danes vam ne mislim o teh stvareh govoriti. Danes bi vas rad opozoril na nekaj veliko bolj vzvišenega: Naš čas je velik, velik zaradi čudovitega napredka znanosti, toda še večji zaradi odločilne borbe med dobrim in zlim, med satanovo in Kristusovo fronto. Kot katoličani smo vsi poklicani, da se udeležimo resnice; zlasti pa ste vi poklicani, da današnjemu svetu, ki je poki sovraštva, daste spoznati in občutiti, da nebeški Oče ni Bog sovraštva, marveč Bog ljubezni. Cerkev kliče današnjo mladino k apostolatu, k sodelovanju pri velikem in odločilnem delu: dati spoznati Kristusa današnjemu svetu. Cerkev išče nova pota, nove načine, kako približati Kristusa in njegov nauk današnjemu never nemu svetu. Prav vi mladi, ki vas ne motijo razni predsodki in so vam nepoznane zastarele metode, se boste toliko laže z vso dušo o-prijeli novih metod, novih načinov, kako približati resnico modernemu človeku in ga navdušiti za lepo krščansko živ-lenje. Če starejši rodovi niso mogli v polnosti razumeti, se mora vsaj današnja katoliška mladina v vsej jasnosti zavedati resnice, da Cerkev niso le papež, škofje in duhovniki, marveč tudi laiki, vsi verniki. Vsi smo udje skrivnostnega telesa, ki je. Cerkev. Zato smo vsi soodgo-. vorni, s kakšnim uspehom bo Cerkev prodirala med narode. Rusi imajo zboljšane medcelinske rakete WASHINGTON, D.C. — Naši strokovnjaki imajo podatke, da so Rusi že uspešno preskusili nove medcelinske rakete, ki letijo nad 6,000 milj daleč, ciljajo boljše od dosedanjih in tudi lahko nosijo težje bombe. Vendar pa v vseh treh pogledih ne dosegajo naših najnovejših raket. Strokovnjaki mislijo, da bo tekma z medcelinskimi raketami končana v 10-20 letih. Takrat bomo imeli mi, pa tudi Rusi, take medcelinske rakete, da 'bomo lahko zadeli in uničili vsako rusko raketno oporišče. Seveda bodo isto mogli storiti tudi Rusi. Zato bodo rakete z oporišč postale brezpredmetne. Nadomestile jih bodo rakete na a-tomskih podmornicah. V tem pogledu je Amerika daleč pred Rusijo. Rusi imajo sedaj kakih 100-150 sodobnih medcelinskih raket, naša narodna obramba jih ima nad 800. Zato pa imajo Rusi več raket na srednje daljave, menda 500-800, dočim so naše glavne rakete na srednje daljave montirane na Polaris podmornicah. Zaenkrat .kroži pod morjem 21 takih podmornic, vsaka ima po 16 medcelinskih raket. Kmalu se bo pa število podmornic dvignilo na 41. Strokovnjaki tudi mislijo, da se Rusi intenzivno bavijo vprašanjem raketnih lovcev, to je raket, ki lovijo sovražne ra- Zato bi na katekizemsko vpra- - --------j- -—me- šanje, čemu smo ustvarjeni, ^ete. Menda imajo okoli Moskve ' ' _ in Leningrada zanje že celo morali pravzaprav takole odgovoriti: Ustvarjeni smo, da Bo- vrsf° oporišč, ga spoznavamo in ga dajemo drugim spoznati; da Boga Iju oimo in >ezni do Njega; da Bogu služimo in pridobivamo druge za službo Bogu. Ne pozabimo nikdar resnice: V kolikor bomo sonu f° ustan°vili tudi državno _ V Mississippi upajo na vnemamo druge v lju- mirno integracijo v javnih šolah JACKSON, Miss. — V Jack- te borbe. Danes ni BOSTON, Mass. — Odkar je! čas, da bi se kot polži zavlekli prisluhnili svojim tekmecem na bil ustanovljen v ZDA patentni!v svojo hišico in na varnem gle- zemlji. Ob napovedani uri so zvočniki klicali k popoldanski prireditvi, ki je bila odlično pripravljena in vzorno izvedena. Da bi opazovali naše fantiče in dekliče, ki so z vso resnostjo, hiteli na svoja mesta, pa bi vedeli, da Katoliški dan zanje ni prazna beseda. Občinstvo je v obilnem številu napolnilo prostor ob o-, dru, kjer je zjutraj stal oltar.1 Številni pokali, ki so jih fantje Mladinskega kluba župnije Ma-1' rije Pomagaj priborili na športnih tekmah, so krasili oder. V slovesnem molku so ljudje spremljali simbolčno razvijanje papeške, slovenske in kanadske zastave, ki so potem krasile o-der v ozadju. Napovedovalka v narodni noši je spremljala vsako točko programa. Med mnogi- urad leta 1836, je bilo pri njem prijavljenih preko 8,000 patentov za izdelavo usnjenih čevljev in drugega podobnega obuvala. dali, kako se bo borba odločila. Mi moramo soodločati v tej borbi. Bog se hoče zlasti vas mladih poslužiti, da da spoznati vsemu svetu odrešujoče večne druge pridptyv#li za katoliško stvar, v toliko bomo sami postajali vse boljši katoličani. Nikar ne mislite, da morate vsi v Afriko, v Indijo ali morda celo na Kitajsko. Nekateri med vami bodo verjetno res izbrani, da bodo kot misijonarji in misijonarke pohiteli med pogane. Večina pa boste tu ostali, zato bo tu polje vašega delovanja. Cerkev je razširjena po vsem svetu, povsod je organizirana. Vaše najbolj naravno polje delovanja je vaša župnija. Vsaka župnija ima različne organizacije, ki so kakor pogonska sila nadnaravnega življenja v vsaki župniji. V te organizacije vstopajte, vsakdo v tisto, ki mu je najbolj primerna in kjer bo mogel največ dobrega storiti za bližnjega in seveda istočasno tudi za svojo duhovno rast. Naj nihče ne stopi v nobeno organizacijo le zato, da bi se uveljavil. Prva in največja želja vsakega člana vsake verske organizacije mora biti: Zato stopam v to organizacijo, zato sem v njej, da bom sam postal boljši katoličan ih da bom tako laže in uspešneje pridobival svet za Kristusa. Dragi moji prijatelji! Eno ali drugo misel ste razumeli. Verjetno je marsikdo napravil že jasen sklep, kako bo vnaprej u-ravnaval svoje življenjske korake. Najmlajši, mladi pa tudi mi starejši molimo pri tej sv. maši, da bi ti sklepi ne postali le bežna senca, marveč naj bi se v polnosti uresničili v bodočih delih današnje slovenske mladine. organizacijo belih državljanov za mesto jo že imajo od preje —, ki si je postavila za cilj, da izvede mirno integracijo v vseh javnih šolah. Organizacija bi rada dosegla, da bi se integracija izvršila postopoma od razreda do razreda. Letos naj bi jo začeli izvajati v prvem razredu nižjih in srednjih šol. Organizacija ima svoje podružnice že v 7 večjih mestih. Svoje delo je začela z velikim oglasom, ki v njem poziva vso javnost, naj v duhu novega za- kona sodeluje pri integraciji v javnih šolah. Kako bodo na poziv nove organizacije reagirale črne organizacije, to je seveda sedaj najvažnejše vprašanje za domačo politiko v tej državi. ------o------ Arktični led se taja Sovjetski znanstveniki so u-gotovili, da je prišlo do podnebnih sprememb v obrobnih delih ledenikov na arktičnem otočju Franc Jožefove zemlje, ki so ga odkrili pred 90 leti. Le-denki se umikajo, otoške obale spreminjajo obrise. Po najnovejših podatkih sestavlja Franc Jožefovo zemljo 187 velikih in majhnih otokov. Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes I CLEVELAND, O. MALI OGLASI E. 71 St. Na 1081 oddamo 5 Va sob. Plinski furnez. Kličite oskrbnika 881-7529. (x) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1203 Addison Road, zgoraj. Ogled po 6. uri zvečer. -(140) Izvršojemo cementna (Jolo Dovozne poti, pločnik« noia brezplačna ocenitev. JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 -J V najem E. 58 St., 4 sobe, zidano poslopje; opremljene sobe $65.00, neopremljene $45.00. Kličite 881-7138. (141) Barvam hiše zunaj in znotraj. Delo perfektno in zagotovljeno. Dam brezplačen proračun. Za vsa pojasnila kličite 361-8910. —(139) CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko, da bi pomagala pri kuhanju v restavrantu. Mora biti hitra. BAMBOO RESTAURANT 1260 Euclid Ave. Vprašajte za Paul Hom (140) Ženska dobi delo Išče se slovenka, živeča v Euclidu, katera bi bila pripravljena pomagat pri gospodinjstvu za 2 starejša človeka. Plača po dogovoru. Delni čas. Kličite 732-9585. (139) Katoliški dan: preč. g Andrej Prebil obhaja med daritvijo sv. maše. Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za bolehnega moškega; stanovanje in plača. Katero zanima naj piše na Ameriško Domovino, Box 123, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. _________________(142) Ženska dobi delo Iščemo žensko, da bi pomagala v kuhinji od 7 zj. do 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. ________ (x) Moški dobijo delo „ Iščem dva delavca 'Dva delavca, ki se zanimata in razumeta na mizarsko delo, zunaj ali znotraj, dobita takojšnjo zaposlitev. Kličite po 5. uri pop. HE 1-1108. (139) Hiša naprodaj Dve stanovanji, spodaj 5 sob in kopalnica, zgoraj 4 sobe in kopalnica, vse podkleteno, novi furnez, novi tank in ogrevalnih za vodo, garaža, vse v dobrem stanju. Radi preselitve prodamo za $10,500. Kličite po šesti uri zvečer 431-2254. Hiša je na 1040 E. 72 Street. Pridite in poglejte. (148) V najem 4 opremljene sobe, 2 spalnici, na novo prenovljene za par ali dva moška. Kličite EN 1-2342 po 6. uri ali cel dan v soboto in nedeljo. (143) V najem Enodružinsko hišo oddamo na 728 E. 155 St., nasproti cerkve Marije Vnebovzete. Lahko se tudi kliče po 6. uri 466-4110. (142) V najem Na 7403 St. Clair Ave., 4 sobe na prvem, lepo dekori-rane; peč in hladilnik. $55. Vprašajte oskrbnika št. 5 ali kličite EV 2-8664. (143) Hiša naprodaj 4 sobe zgoraj, 4 spodaj, 2 garaži, na 730 E. 157 St. Kličite PO 1-7480. (143) V najem Tri neopremljene sobe, krasno dekorirane, oddamo 1 ali 2 zanesljivim, treznem osebam. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spredaj. (xTu-Fr) ZULICH INSURANCE AGENCY slSllS Neff Rd. IV 1-4231 Cleveland 19, Ohio 0 - — - — Pierre Benoit: ======* VELIKI JEi z ROMAN IZ IRSKE ==4 Pokazal je listič papirja, ki je krožil okoli mize in na katerem sem čital naslednje zagonetne besede v italijanskem jeziku: Prav tako upravičeno je videti, kako si prizadeva otok, kjer grmi Hekla, za svobodo, kakor je videti, kako orel hiti proti soncu, netopir v grobnico, lastovica proti pomladi in molitev k nebu.” ‘‘Ali je to navada,” sem vprašal, ‘‘da duhovi za svoje odgovore uporabljajo italijanski jezik?” “Kaj mislite?” je vzkliknil profesor. “Gladstone je odgovor odklonil v izvrstni angle- CHICAGO, ILL. MALE HELP MAN to do general work in bakery. — Steady. Hours 12 noon to 8 p. m. Call or apply MAIER’S BAKERY 706 Main Street, Evanston GR 5-6565 (140) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — MEAT MARKET 1-story brick building. Excellent location. Under 20. By Owner. — Call between 8 a.m. to 6 p.m. — PO 7-5735. (140) REAL ESTATE FOR SALE HAZELCREST — OWNER TRANSFERRED. 7 ran., 3 bdran. Cape Cod, lull bsmt., att. gar., lot 75x135. — $18,900. 335-2723. (139) MOUNT PROSPECT BY OWNER. Nr. Randhurst. 4 yr. old, 3 bdrm. Ranch, 1% baths, fam. ran., bit-ins, crptg., 2 car gar., S/S, extras. — $22,200. CL 9-3353. (139) 5750 S. SAYRE AVE. — 5 rm. brk., bsmt, garage, driveway, gas heat, newly crptd. liv.-din. rm. Close to schools & churches. $17,500. Phone 586-1898. (140) LYONS—MODERN INCOME BUNGALOW — 4 and 6 rooms — By Owner. Near Ogden. Low Taxes. Evenings, weekends HI 7-3127. (140) MALE HELP WANTED AT ONCE 2nd Cook Salad Man Six day week. Excellent working conditions and surroundings. Steady work. Contact Mr. Wolf in person. MIDWEST COUNTRY CLUB 35th & Cass, Oak Brook, 111. (141) ščini.” “Toda čemu je vendar Gam-betta odgovoril v italijanščini?” sem vprašal in pokazal na odgovor velikega govornika. Henriksen je skomizgnil z rameni. “Duhovi imajo navado, da odgovarjajo v svoji materinščini,” je odvrnil suho. Baron Idzumi je dvignil roko, da bi se oglasil k besedi. “Odgovor se nanaša n a otok, kjer se jezi Hekla. Ali ni zamenjal Irske z Islandijo?” CHICAGO, ILL. BOATS FOR SALE 1959 SHELL LAKE 16 FT. FIBERGLASS. 50 H. P., Evinrude Motor with generator. Ski equipment and many extras. Only $950. CLear-brook 3-4331. (141) REAL ESTATE FOR SALE ROLLING MEADOWS — BY OWNER 3 bdrm., Ige. cor. Indscpd. lot. Excel. cond. Alum. S/S, washer, dryer, stove, plus extras. 2 blks. to churches, shpg., all schools inch Catholic Girls High School. $16,000. 255-0158. (140) BY OWNER — 5 Rm. Brk., Vacant. Garage, Oil h. w. heat, porch, fenced yard, 25’ lot. Taxes $289. Vic. 101st & Peoria. Nr. transp. & shpg. Dan Ryan Exp. $11,900. BE 3-1855. (140) ST. ETHEL RITA’S V2 BLOCK — By Owner, Brk. 5 V2 rm. bungalow w/extra 25’ Indscpd. lot, cyclone fnce., W/W crptg. in liv. & din. rm., bath & kit. tiled, gas forced air ht., S/S. $18,000. BE 8-4935. (141) FOREST LAKE — 2 bedroom Home w/2 car gar. on 3 lots. BY OWNER. Utility kitchen and basement. Hot water baseboard heating. General 8-5401. (142) HARVEY — BY OWNER. 3 bdrm. home, 6 yrs. old. Tiled bsmt., alum. S/S, alum, sided 2 car gar., lot 62x 322. $16,800. 16334 Carse — Phone ED 1-1297. (141) BY OWNER — 6 rm. brick, W/W crptg., many bit-ins & extras, flood proof bsmt, extra deep lot, fully sodded, 2 car gar., w/att. patio. Vic. West of Midway airport. Call 582-1240. (142) NAPERVILLE BY OWNER. 7 rm., 3 bedim, brick ranch. Crptd. thruout, frplc., full bsmt., fin. includ. 1 rm., auto, water softner, 2% att. car gar. $25,500. EL 5-3117. (141) BY OWNER — 3 year old 4 bedroom, 3 up & 1 down. 1 % cer. bath, bit-ins, patio, new crptg., many extras. $27,500. ME 7-8389. (142) MALE HELP Le TOURNEAU - WESTINGHOUSE ARE LOOKING FOR EXPERIENCED PRODUCTION WELDERS PRODUCTION MACHINE TOOL OPERATORS Welding and machine tool training available. Prefer applicants with minimum experience, high mechanical aptitude, high school education including shop courses. Draft exempt. Apply in person or write, giving complete record of experience, salary expected, etc. All resumes processed' rapidly and confidentially. — Apply Monday through Friday 8:00 a. m. to 4:00 p. m. To Mr. C. R. Crouch — Emp. Mgr. Le TOURNEAU - WESTINGHOUSE CO. 2300 North Adams Street, Peoria, Illinois (140) “Gotovo,” je rekel profesor Henriksen. “Sicer pa moramo oprostiti to zamenjavo možu, ki je bil tako zaposlen z notranjo politiko. Toda občudujte veliki idealizem, ki nam dovoljuje, naj še dalje visoko cenimo boj francoskih vojakov za civilizacijo ... Kri francoskih sinov služi svetu kot jez.” S priznanjem so se tovariši obrnili k meni. Priklonil sem se na lahno, toda vendar dovolj globoko, da sem zopet mogel začutiti šrapnel v tilniku. V tem trenutku bi pa prav gotovo ne bilo na mestu, da bi spačil obraz. “Preidem sedaj na Španijo,” je dejal profesor. “Tudi Canove je izredno zanimiv, tudi on je tako kot Crispi nasprotnik revolucionarnih prizadevanj.” Pri tem se spomnim,” je rekel polkovnik ves obupan, “da senatorja Barkhilpedra še vedno ni pri nas. Začelo me je skrbeti, da se mu ni kaj zgodilo . . .” Nato sem moral zapovrstjo poslušati odgovore Mac Kin-leya, Stambulova in grofa Julija Andrassyja. Ko sem prišel v sobo, sem si od nervoznosti lomil prste. Tu sem našel Antiopino pismo, v katerem sva se dogovorila, da si bova popoldne ogledala razvaline pri Artfertu. Kmalu nato mi je sporočila, da je včeraj, ko sva se za ta sprehod dogovorila, pozabila in da gre naslednji dan v cerkev, ker je nedelja. Pismo jet takole zaključila: “Torej v petek. Mislim, da vas ni treba spominjati, da sva ta dan povabljena k lady Flory na večerjo.” Nič več nisem mogel dvomiti, da je poveljnik prostovoljcev iz Traleeja grofici že | poročal o nočnem srečanju. Lady Flora je imela ta dan krasno kraljevsko sinjo obleko ter se mi je zdela tako lepa kot še nikoli. Celo mladi Reginald je občudoval lepoto svoje matere. Sedel je na preprogi pred Antiopinim stolom. Antiopa je sanjavo držala svojo roko na plavih kodrih mladega moškega. Z gorečo navdušenostjo je prebiral Reginald nekaj najlepših mest iz svoje najljubše knjige. Bral je na glas. Nenadoma je obstal. Grofica Kendalska se je dvignila. “Kaj vam je, Antiopa?” (Dalje prihodnjič) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV , ->-•-- » » --•---- » » « « » --» « O' » ■ « .% Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, september in december v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. zornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 ao 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik. Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119. Ameriška bratska zveza Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik: župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, poc'borstnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nad- DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik Stanley J. Bober, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O. 44060, tel,: EL 7-6614. V slučaju bolezni kličite WH 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Anton Rotar, Mary Golob. Zdruvniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen: — Seje se vrše vsak drugi petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:00 do 8:00 zvečer. 1899 1964 JSaznantlo in JZahnJala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrla naša draga mati, stara in prastara mati, sestra in tašča, Anna Marinčič Previdena z zadnjimi tolažili svete vere je zaspala v Gospodu dne 21. junija 1964. Rojena je bila leta 1899 v Prečni pri Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1920. Pogreb se je vršil 25. junija 1964 iz pogreb, zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njene duše daroval Father Matija Jager sv. mašo zadušnico. Potem pa smo njeno truplo prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Bila je članica društva Kras št. 8 SDZ in podr. št. 41 SŽZ. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, ki so se udeležili pogrebne sv. maše zadušnice in ki so jo spremili-na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pripadala, za lepo slovo od svoje umrle sosestre. Hvala pogrebcem, vnukom pokojnice, ki so nosili njeno krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje pismeno ali ustmeno, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše največje žalosti bili na pomoči. Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice pomotoma ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Draga mati, stara in prastara mati, sestra in tašča, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te slednji čas! Zdaj naša mama v grobu spi, za našo srečo prosi, v neskončni božji milosti naj večna luč ji sveti! Žalujoči: FRANK in RUDOLPH — sinova MARY POPOVIČ, JEAN YAKOS, ANNA KUHAR, JOSEPHINE ANTONIN, STEPHANIA DACAR — hčere 16 vnukov in vnukinj 6 pravnukov in pravnukinj SNAHE in ZETJE AMELIA SKEDEL — sestra OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 21. julija 1964. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, O., RE 2-8584, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-lel, Chaplain Mary Tekaucic; Sgt. at Arms Amelia Deželah. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Koledar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev’’: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik. John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem po slopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle \ WATERLOO GROVE NO. 110 W C. Predsednica Emma Janz, podpred-sed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf. Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd. Oltarna društva 1 ^ , OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Silva Peternel; podpredsednica Mary Strancar; taj-nica-zapishikarica Josipina Pavli, 15707 Holmes Ave., UL 1-5798; blag. Veronika Gerič; nadzorni odbor: Anna Nemec, Mary Pančur Ana Tomšič. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Mulully Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 20. junija izdihnil svojo plemeniti dušo naš preljubi oče, stari in prastari oče, brat in tast Valentin Petač Pokojni je bil rojen dne 14. februarja 1891 v Pirničah pri Medvodah, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njim še njegova sestra Johana Arko in njena družina. Pogreb je bil dne 23. junija 1964. Iz pogrebnega zavoda Žele in Sinovi na 152 cesti smo ga prepeljali v cerkev sv. Felicite in od tam po sv. maši na pokopališče Vseh vernih duš na Chardon Rd. Rev. Smith, župnik pri St. Felicitas je opravil žalne cerkvene obrede v pogrebnem zavodu in ob grobu ter daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Iskreno smo mu hvaležni za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Toplo se zahvaljujemo dobrim možem, ki so nosili krsto. Najlepšo zahvalo naj prejme društvo Združeni bratje št. 26 SNPJ za vso počastitev pokojnega sočlana. Posebej se zahvalimo Mr. Zamanu za ganljive poslovilne besede, ki jih je govoril v imenu društva in članov. Special, most sincere thanks are extended to the Honorable Donald Zimmerman, Mayor of the City of Richmond Heights, to Mr. Frank Brundic, Safety Director, to the members of the Police, Auxiliary Police, Fire department and other employees of the City of Richmond Heights, to the Fraternal Order of Police Lodge 57. To all for their many kind acts, consoling words and bouquets we offer our heartfelt gratitude. Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, cvetje in vence ter za druge dobre namene, vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod, vsem, ki so prišli kropit in se udeležili pogreba ter spremljali pokojnega očeta na njegovi poslednji zemeljski poti do groba. Posebej prisrčna hvala tistim, ki so prišli k pogrebu od daleč, zlasti Mr. John Zajc in družini, ki so prihiteli iz Bradley, Ul. Želetovemu pogrebnemu zavodu se lepo zahvalimo za ljubeznivo postrežbo, skrbno ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Mrs. Hildegard Kazen naj prejme ^zraz hvaležnosti za vso pomoč in pogostitev. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo vedeli naslove, če bi pomotoma kdo posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme tole našo javno, skupno zahvalo, ki jo izrekamo iz srca prav vsem, ki so očeta ob slovesu, počastili, nam pomagali in kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. Žalujoči: \ t hčeri: MRS. HELEN PERUŠEK, MRS. LILLIAN STRANGE sin VALENTIN zeta: JOHN PERUŠEK in BILL STRANGE snaha ROSE PETAC sestra MRS. AGNES ZAJC, svak JOHN ZAJC in njuna družina vnuki: GERALD PETAC, ANTHONY PETAC, WILLIAM WOLF z ženo SHIRLEY in. pravnukinjama DEBRA in WENDY, ANN STRANGE, JOSEPH in BILL STRANGE. Cleveland, Ohio, 21. julija 1964.