Poštnina plačana v gotovim -IZHAJA vsak rM^i^ ob 1 i m t roj SaROCSIN A mesečno 4 Din, četrtim »o 10 Din, polletne 2C Din — V L]ubliai>t. Ma• 'iboru m Celju dostavi j sn m. Jam mesečno I Din več — Z« inozemstvo mesečno t Din UREDNIŠTVO u Ljubiiarn Knaftleva ul 5 teh fon it 1122. 1/21 1/2-1 1/25 5/}fi. UPRAVA v Liuhliam Pieiernma ui 54 telefon SI J/22. 1/21 i 124. 1/25. 1/26 INSERATNI ODDELEK v Linhlhni, i>re, ser nov n ul 4. 'etefon št 2492 Leto IH. L*ublfana, 11 februar a 1929 Stev 6 mraz fe začel z nouo ofenziuo Najhujša zima v Beogradu. - V Srbiji zopet snežni zameti. - Katastrofalna situacija v Hercegovini - Grški poslanik v Beogradu se kopa v Savi. Beograd. 10. febr. Davi je bil v Beogradu silen mraz. najhujši v letošnji zimi in v zadnjih desetletjih sploh Termometer :e kazai 24 stopinj pod ničlo in dopoldne so biie u.iip skorai popolnoma Drazne Proti poldnevu je mraz nekoliko odnehal, popoldne pa je zopet pritisnil. Iz raznih krajev države poročajo, da je začel ponovno padati sneg. SI en mraz je tudi v okolici Kruševca. kier so beležili nocoi 26 stopinj pod ničlo. Promet s planinskim: k aii v Srbiji je po stal za rad' snežnih žametov in mraza vmov'č nemogoč. Po poročilu beograjskega observatorija ;e bila ob 8 zjutrai naslednja temperatura: V Beogradu 24 v Petrovara-dinu 24. v Zagrebu 12. v Ljubljani 12. v Sarajevu 10. v Kruševcu 26 v Nišu 16. v Skopliu 15. v Kragujevcu 17 stopinj pod ničlo, v Splitu pa I * nad ničlo. Po poročilu iz Sarajeva ie od snežnih viharjev najbolj prizadeta Hercegovina. Sneg dosega v mnog:h krajih 4 m višine Nekatere vasi so popolnoma odrezane od mest ter ie onemogočen vsak orornet. Po telefonskemu poročilu iz Gackejn je lamkai ooložai naravnost obupen, ker ie zmanjkalo že vseh živil novih pa zaradi snega ne morejo dobiti Prebivalstvu preti katastrofa ter prosi za 'luino pomoč Poroča oa se tudi o mnogih korenjakih. ki ;ih mraz prav nič ne ovira Izmed njih -e vredno omeniti grškega poslanika Polilvoniadesa. ki hodi v tem mrazu ne samo v lahni Doletni obleki in brez klobuka temveč spi v sobi pri odprtem oknu ter se vsak dru^ dan ko-oa v Savi. Rano zjutrai se grški poslanik pripelje v avtomobMu k Savi na mesto. kier ie bilo kopališče, sluga mu raz- Urejevanje naših vojnih in predvojnih dolgov Franciji Deoutacija francoskih rentnlkov pri ministru Mažuraniču. — Francoske zahteve in ugovon naše vlade. — Dr. Mažuranič se danes vrača. Pariz, 10. februarja. Danes dopoldne so prišli v stanovanje jugoslovenskega ministra trgovine in industrije dr- Ma-žuraniča štirje delegati zastopstva interesentov srbskih predvojnih obveznic, ki so imeli z ministrom, s pariškim poslanikom Spalajkovičem, z londonskim poslanikom Gjuričetn in našim delegatom pri reparacijski komisiji dr. Pioiem daljšo konferenco. Po odhodu francoskih delegatov so predstavniki Jugoslavije imeli še sami daljše posvetovanje, na katerem so sestavili poročilo, ki bo predloženo vladi. Poslanika Giurič in Spalajkovič nista hotela dati novinarjem nobenih izjav, minister Mažuranič Da jim je izjavil: »Vrše se pogajanja in išče se možnost sporazuma v vprašanju voinih in predvojnih dolgov Moja misija v Parizu je za sedaj končana. Kakor sem že rekel, je bih namen mojega poseta. da se informiram o stdlišču francoskih interesi ranih krogov glede vprašanja vojnih in predvojnih dolgov Svoji vladi bom predložil obširno poročilo, tako da bo dobila podlago za določitev svojega stališča z ozirom na te dolgove. Morem reči, da se bodo v kratkem nadaljevala pogajanja glede vprašanja srbskih predvojnih dolgov v Franciji. Jutri ob II. dopoldne bom sprejet v finančnem ministrstvu od g. Poincareja. Moj odhod je določen za jutri ob 12.30, potoval bom preko Miinchena « Glede pogajanj ministra trgovine dr. Mažuramča s francoskimi finančnimi krogi o naših vojnih dolgovih v Fran- ciji se doznava, da je stališče obeh vlad v tem vprašanju kljub dobri volji na obeh straneh še vedno precej različno. Lani ie francoska vlada poslala naši vladi spomenico v kateri je navedla svoje zahteve. Po teh zahtevah naj bi Jugoslavija povrnila vojne dolgove v zlatu Priznale bi se ji olajšave le glede na neizplačane obresti. Jugosloven-ska vlada ni mogla pristati na ta predlog. ker je ta vojna posojila najela v Franciji že v času. Ko francoski frank že ni imel več zlate vrednosti. Francija izraža željo da bi se to vprašanje čim prej rešilo. Kar se tiče srbskih predvojnih dolgov, so francoski interesenti pristali na micijativo francoske vlade, da se naj pogajanja nadaljujejo Svoje mnenji so navedli na dveh sestankih Francoski interesenti hočejo, da bi Jugoslavija pristala na njihovo tezo, t. j. da bi se dolgovi polno oovrnili v zlatu Pripravljeni so odnehati v vprašanju obresti ter bi pristali na to. da bi se tekom več let obresti plačevale po tečaju, ki bi bil nižji od zlate vrednosti kuponov Francoski interesenti teh predvojnih dolgov bi priznali tudi razne druge olajšave v p'ačevanju in amortizaciji jugoslovenski vladi, od katere pričakujejo sedaj protipredlogov Francoska vlada in francoski interesenti so pripravljeni rešiti to vprašanje še pred razsodbo mednarodnega razsodišča v Haagu, ki bo o tem sporu razpravljalo v maju Salomonska razsodba v predpustu 'janost na odrn. — Svinjski trgovec v opereti. — Zakaj potTe bujejo umetniki pijačo. Beograd. 10. februarja. V beograjskem sodišču dobrih ljudi« (ustanova beosrajskf listne občine), ki ga 'vorijo dva obrtnika in en pravnik, se je vršila interesantna raz prava. Operetni igralec (Vjic je tožil lastnik;! gledališča »Zagreb«, češ da mu je kljub sklenjeni pogodbi, po kateri bi mu moral odpovedati na 6 mesecev, odpovedal an-gažma s 15-dnevnim rokom: zahteval je zalo -?6.ftno Din odškodnine. Lastnik gledališč« je priznal, da je toži tel'a odpustil s 15 dnevnim rokom, ;zjavil pa je, da je Odič nastopal piian in da se je publika smejala, ko ie pel Ko je bila na repertoarju opereta »Začarana vijolina«. se je igrale« na klavirju zaman trudil. Ia bi Odiča sPre-mfral. Odič je pri 'ej priliki iz-avil: *To je zato, ker je nam um^nikom težko, ako nas nn klavinu spremlja kak ruski trgovec s prešičk. Lastnik ie nato ponovno izjavil, da je Odič nastopil v op** reti piian Po posvetovanju je sodišče izreklo nasled njo salamonsko razsodbo: »Z (»žirom na to. da so vsi umetniki naklonjeni ..itju zaradi inspiracije, se to nili pri g. Odiču ne smatra kot naiteži greh, ter se obsoja lastnik gledališča Pokovič. da mu mora plačati 2500 Din odškodnine«. .........••Miitiiiiiiimmiiit, Revizija mmš n eksploata-cijo državnih gozdov Beograd. TO. febr. Centralna komisija, sestavf-ena od ministrstva za šume in rude za revizMo dolgoročnih pogodb s posameznimi podietf. je danes zaključila svoie delo. Minister za šume in rudnike ie izrazil željo, nai se vsi pogodbeni odtnošaji urede na ta način da se ustvari enoten t\'P prg->db Ker ie na razpolago dovol: podatlkov za revizijo pogodil v poročlih posameznih komisij, se bo si v ar razvijala nadalje v tej smeri. Vprašanje Besarabije še ni rešeno Moskva, 10. februaria O iziav romunskega zufianieea ministra o pomenu moskovskega protokola pišein »Izveska« da se razume samo oo sebi da odpoved voicr ne poceni in ne more pomeniti odpoved n? nravice dede ozemlia v; ea ie zasedla Romtniia Ako si ie Miromescu v tem j oz'ru napravi! Vake ilueiie. mora oo iasnih 'ziavab Litvin-ovega razumeti da moskovski nrotoiko' ne rešuie sm-rnili vprašan1 med sovietsko unijo in Romuni'io. bije led, nato pa se skopa kljub silnemu mrazu. Temperatura v Sloveniji. Ljubljana, 10 februarja Današnje Jutranje temperature so bile na varnejših tvvstajah Slovenije. Ljubljana gl. kot. 15. Bo4i Bistrica 17 Kranjska gora 15 lese niče 6 Tržič 10. Kamnik 14. Cel-k 10 Maribor U, Dravograd 10. Ljutomer 13. Ko-toriba 20, Brežice 9. Št Janž. Novo mesto 8. Kočevle 9 in Rakek 14 stopinj pod ničlo. Naj-hu!š mraz lc bil danes v Prakmurju. Mraz po ostali Evropi. Dunaj, 10 februarja Po poročilu dunajske meteorološke postane je znašala tempt^ainra na Dunaju opoldne 18 si jinJ pod ničlo. Proti večeru c s sv nekoliko dvignila. V Marta-Zellu je bilo — 24, v Budimpešti - 18. v Berlinu — 25. na Semm&ringu — 24 stopinj V Parizu sneži. Konjske dirke v Vincennesu so morali odpovedat ker le bito dirkališče popolnoma zmrznjeno. V'-iki na Dunaj prihajajo skoraj redno, le oni iz Poljske in Madžarske imajo velike zamude. Socialna Mala antanta Pra?a, !('. tebr »Pravo Ldu« predlaga ustanovitev socijalne Male antante, ki nai bi izpopolnila politično in gospodarsko sodelovanje držav Male antante. List poudarja da bi niti industr' a. n*ti kmetijstvo 'r. n;t. kake druge panoge narodnega gospodarstva ne mogle same ustvarti sedanega sporazuma ako bi stali ob strani delavci, ki so neposredno ZiMiVitsirar i Češkoslovaški list ♦Vcnkov« ooroča da so jugoslove.i ski in rumunski delavc' posredoval' pri svoj:h Č« sl-.o-s!ovašk'h tovariš':h za osnovanje po'edt>^r zbor-niče ie soreiel zakonski načrt o ratifika-cMi Krl!eegove«a oakta Trockij se oreseli v Francijo? Pariz 10 februaria »Matin« ooroča da s-- vrši:o poea'an'a za naiem vile v Lama-Vm les Bains za Trockeea in niegovo rodbino. Svet društva narodov bo razpravljal o važnih, Jugoslavije se tičočih zadevah Delegat Fotič v Beogradu. — Društvo narodov in manjšinsko vprašanje — Poskus a take na mirovne pogodbe. — Spor za Beie. Beograd. 10. februarja. V Beogradu se mudi že nekol ko dni naš stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič ki ie predložil vladi poročila o vseh problemih o katerih se bo razpravljalo na prihodnji seji Društva narodov. Zelo važno za našo državo je dejstvo, da so nekatere zainteresirane evropske države ponovno sprožile vprašanje narodnih man šin. Prvo vprašanje, ki bo postavljeno na dnevni red. pa je vprašanje madžarskih optan-tov. Vprašanje narodnih manjšin je sprožil angleški delegat Dandurand ki je zahteval, nai se na sestanku Sveta Društva narodov razpravlja o izvajanju mednarodne konvencije o narodnih man šinah. Medtem je dr. Stresemann zahteval, naj se izvede načelna razprava o manjšinskem vprašanju, kakor tudi o jamstvu za zaščito manjšin. Pričakovati je. da nemška zahteva ne bo sprejeta v celoti, ker je biio vprašamje nacijonalnih manjšin načelno že rešeno z mirovnimi pogodba-mi in konvencijami, ki so jih podpisale vse. prizadete države. Ako bi se vprašanje narodnih manjšin ponovno razpravljalo bi se reševalo samo v okvirju postopka glede sporov zaradi zaščite manjšin. Načelna razprava o položaju nacijonalnih manjšim bo odklonjena že radi tega. ker žele gotove zainteresirane države, zlasti Madžarska, ob priliki načelne razprave o položaju manjšin vršiti propagando, s katero bi hotele dokazati nepravičnost političnega položaja, ki je bil ustvarjen z mirovnimi pogodbami. Vprašanje, ki posebno interesira našo državo v zvezi s sestankom Društva narodov, ie zahteva madžarske vlade, naj se izpolni mesto našega sodnika pri mešanem razsodišču v Haagu z ozirom na spor zaradi posesti Belja in Tooolo-va. ki iu je naša država konfiscirala na podlagi čl. 191. versailleske mirovne pogodbe kot last habsburške dinastije. Ker je ta stvar prišla pred haaško sodišče, je naš sodnik dr. Dragolj. Aran-gjelovič izjavil, da haaškega sodišča ne smatra za pristojnega, ker je to vprašanje že definitivno likvidirano. Zato ie odrekel tudi svoie sodelovanje. Nadvojvoda Friderik pa se v svoji tožbi sklicuje na čl. 250 trianonske mirovne pogodbe, ki določa kompetenco haaškega sodišča za imetje madžarskih podanikov, sekvestrirano od Jugoslavije. Z ozirom na to naj bi bilo to sodišče pristojno sklepati o plačilu odškodnine in restavriranju lastniških pravic, češ. da se čl. 191. versailleske pogodbe ne nanaša na privatno imetie posameznih članov habsburške dinastije, temveč samo na imetje habsburške dinastije kot celote. Naša država odklonja to razlago in sedaj zahteva madžarska vlada od Sveta Društva narodov na podlagi čl. 239, naj se izpopolni mesto našega sodnika. Skrivnostni zgodovinski dogodki v Rimu Še vedno same kombinacije. Rim, 10. februarja. Listi so objavili danes vest. da se bo ob 10. dopoldne izvršila svečana sprava med Vatikanom in Italijo. Zaradi tega so se dopoldne zbrali v Vatikanu mriogi novinarji, ki so čakali na ta zgodovinski dogodek Rečeno oa iim ie bilo da je njihov j trud bil zaman ker sloni vest v ino- ; zemskih listih o tem dogodku najbrže na nesporazumu Pogodba se bo najbrže podpisala v ponedeljek. Kakor izve naš poročevalec se bodo podpisale naslednje pogodbe: 1 pogod- ! ba o spravi med Italijo in Vatikanom. Justifikacija Obrenovega Meriko City, 10 februarja. Mldolet-nega morilca mehiškega min strskega ■dsednika Obergona so včeraj ustre-iiii na dvorišču jetnišnice Toral ie umrl z vzklikom: »Nai živi Kristus, kralj!« V pogovoru z novinarji kratko pred usmrtitvijo je dejal: »Čelim. da bi se z mojo smrtjo končali verski spori v naši domovini!« S solznimi očmi je pripovedoval da se ie mora! zadnjo noč življenja boriti s smrtnim strahom, ko je držal v naročju svojega dva tedna starega sina čigar rojstvo so mu do zadniega časa prikrivali. Končal je z 2. Konkordat med obema državama in 3. dogovor o ureditvi finančnih vprašanj. Uradni organ Vatikana »Osservato-re Romano« pripravlja posebno izdajo, ki bo v ponedeljek sporočila občinstvu vse podrobnosti pogodbe o novi cerkveni državi. Italijanski listi so dobili nalog, naj o vsej stvari molčijo do ponedeljka zvečer. Čeprav sedaj še ni natančno znano, kakšna bo sprava med Vatikanom in Kvirinalcm. se vendarle izve. da bo obnovljena cerkvena država v majhni obliki. besedami: »Pripravljen sem umreti za svojo vero.« Toral ie segel novinarjem v roke in se podal na dvorišče jetnišnice. kjer so čakali nanj vojaki. S komaj vidnim nasmehom je odklonil, da bi mu zavezali oči in je gledal mirno v nanj namerje-ne puškine cevi, dokler ni zadonela salva in ga usmrtila. Za revizijo trgovinske pogodbe z Grčijo. Beograd, 10. februarja. Trgovska zbornica bo predlagala ministru trgovine in ministru zunanjih zadev, naj se izvrši revizija trgovinske pogodbe, sklenjene I. 1927 med našo državo in Grško. Po tem predlogu naj bi se unificirale železniške tarife. Hrioa v Londonu V londonskih trgovinah za živila morajo Imeti prodajalke pokrita usta, da se zmanjša nevarnost » nalezljl ve hripe Divjad in lovci v februarju Z novim leten: se ie naseiila v gozdove >\ ečnna tišina. Ulj hn lo ie zvonenie brakov. onemel ie lovski r;ve in po planinah ni več si šati rezke*a poka smrtonosne risanice. Prišel ie čas počitka za diviad. Pravi lov-ci. ki Itubiio divjačino so ii prizanašala že poprei in streljal; le kar ie bilo primernega za — strel V ianuariu so krmili, kar ie bilo ie-.os posebno potrebno. Drusja leta ie v tem času tu oa tam že nekoliko zapihal ius in vreča kri ie za-plaooiala v dolgouhih zafeih da so se ieli obiomati in tesati v sicer še rrrecei mrzlih zimskih nočeh. Posledice teh nočnih zabav so bile kmalu vidne in dogodilo se ie večkrat da so že februaria zaikle morale deda ti. kie bodo pol-.žile svoie nasledstvo Letos ?o s: zajci nabrže premislili. kaiti predebela ie snežna d! as t in neprimerna za l/uhavni oles. Z:i zaici rridero lesice ki na niso to'iko < dvisne od bmrie in snega kakor zaici One iirajo svola skrivališča v podzemskih vrt-linaii. Kadar prijetno zreie opoldansko solnce. eriieze-io iz oodzemlia in se creieio zvite v klopci č na koonih pjanicah v kakem zavetju. Koma' se r.mrači. zaouste sv tia skrivališča Pn-prei nikoli site Dozabiio na Irano. so kmalu zadovoljne in .-.i 'sč-eio družbe Kadar zakralmie n^č oosiaivo in prisluškujejo kie bo-do zasijale znan el?s ki tu na tam odiektne za dr i/i v>:, :i ♦iko čudno oreko snežnih poftan Ar ta glas < m očiv!dno ireaia Starke navadno ča.ka o ali si p? še celo ooiščeio same že i:n; dočim lisnaki viieio krčevito ? doleimi met:'ča-s'h:i repi. nato oa odzovariaio z zateenie-c,-;i »vev vev« svoijm rivalom Kadar se srečaio lisjaki z irri-idh-. v oride da živega plesa ako dohite >+1rko. ie oles kms!u končan Ce se 'a snideti t na-ssrof jkom se Drične bo", ki e Vrši od onega ko se oograbiio fantie na vaški ored-pust.il veselci Baš takr-it. m c>na vasi. ie divie svatovanae >,'it.'zd »v.li n> no-Hana.i Prične se ponoči 'r, tras sk>>zi \cč d ii in več noči ln le »<" tt?\ rodkn tii-lika za čakanje in za pozon. Škoda ie. da so kožuščki poškodovani Lisiak namreč ni preveč nežen ter se na vsakem kožuščku v predpustu ali oostu ustreljene samičiče pozna samčev obiem. Tak kožušček ie seveda Bratski spor ali In medio virtus Kronski upokojenec K. B je pričel od mrtvih obujati petfzionirano »eljkanje« z razlogi. na katere bi se bil lahko podpisal s kraticama B. K. Z njim torei ne vlečem. Ako Da se je teden dni na stem mestu »Pika« razkoračeno zan ooteg-nJla, se tudi za to Dotegavščno ne ogrevam. Zamerili ji bodo posebno fi-!o'ogi. V tolažbo Da jim bodi D0ver'an0 da francoski publicist (menda Hau-inant) priznava vso veljavo tej kasti, trdeč, da so Jugoslavijo ustvar i: jezikoslovci. ker so tolikanj oznanjali svetu. da so vse tri pokrajine SHS jezikovna enota. Oba »eljkovca« sta vsai mimogrede trkala na boben blagoglasia: Ta se pa v Tngvistiki ne more uooštevati. Živo ostane živo Krurnpastih. krevljastih. kruljavih. kuiakast;h otrok ne izpostavljamo več na Tajget! Menite le. da milo di>ni laški izraz džače (leži) ali č?če (grah)? In vendar sta si ohranila od barbarčka poleg marsikake druge ne-zgrapnostj neomajno mesto «nel!a lin-gua dolce». A kaj porečete o francoskih rečencah: des hesitations ie gi-sais etc? How dovou do? se vprašuje na tisoče ljudi do svetu dan za dnem. a jim še na um ne hodi. da bi primerjali svoje glasove s pasi-m lajatrem ali ttrežem. Ako reče Kočevar: kouter bout (kalter Wald). nima nič mani Drav nego N:zozemec ob svo;em Stadhou-derru (Stathalter) in megovim sorodstvu. Slične skupine premore portugal-šč na in bogsiga vedi koliko jszikov še! Vsak jezik vsebuje tako nevšečnost, celo grščina, vzemi za zgled jecljavi pridevnik: ta aaata! Podobno ze varuje najdeš v Puškinovem Onjegmu: Ji ogrne boo oberoč. Bolj odobravam So-vreta, čeprav ie s prvim razlogom napol pogorel. Deželni glavar se v ljudski govorici čuje kot deževni. Res ima de-žSla (iz držela. torej isti koren ko država) širok e, toda v pridevniku leži poudarek že toliko časa na sredn'em zlogu, da se je šeroki e izrabil, skrčil. mani vreden kakor kožuh samcev, če niso bili oklani od močnejših rivalov. Zgodaj odbite v spomladansko razpoloženje tudi zlato- in belogrle kune. V krajih kier ie bilo videti skozi vso zimo oo eno sled vodita sedai kar po dve. včasi druga kolez druge, večkrat vse pomešano, ki končala v pomendranem in oreskaka-nem sneeu Od tam sta k-umi skočili na drevo in šli spat Ztefce do drevju v stara enezda vran ali drugih vied betice oa v kake skalme raznx>ke ali celo v skednje, ne daleč od človeških bivališč. Prihodnji dan Jim sled'' lovec . Natančno mora prez'edati v krogu, kjer je nehala sled na vsako drevo, kar n posebno lahko, ako ie skuoai več gost-'h in visokih smrek Čp opaiz: smezdo. mora biti ze'o previden, kaiti kuna kai hitro smukne iz enezda in se skr je med eostim «mreko-v*m vejevjem Večkrat tiči pritisnjema na deblo, da ig sploh ni moeoče opaziti Kadar spi v gnezdu ie potrebno, da se jo prepodi z mo*nm udarcem oo d^b'u Kaj rado oa se dogodi da lovec išče kune v krosu, kier io je izsledi! in že se veseli lepih denarcev, ki iih bo prejel za dragoceni kožušček, dočim kune sploh več v bližani La,ž i e ie kune dobiti v past ali tudi za to ie treba precei napora in dolgega pripravljanja. Med tem ko se lisice in kune pario. že obhajajo sivo iaizbečevko materinske skrb', posledice poletneea in jesenskega svatova-nia Ako ie zima m:'a. lahko pričakuje rešitve. če ie pa tako. kakor kaže etos. i; bo pred'a huda Dočim ona skrbi, pa samec spi drugod Upaimo. da bo tudi letos tako. da sv Matiia razbiie led in raztopi sneg. ter ohrani vsai to kar 'e ostalo živo v tako strašnih zimsk h dneh. Lovi na divie race ki so vabljivi v drugih letih baš v februarju pa letos niso posebno m kavni preveč ie snega n tudi žival letos to'iko trpi. da pravi ovec ne naj-ne na lovu na aladno žival tistega užitka, kakor takrat ko ie krepka in ima priliko ubežati Dolžnost lovcev, kakor vseh Pri-iateljev pnrode ie. da sestradane živa'i krmijo. kajti drugače bodo naša lovišča postala prava pokopališča. stisnil, zožil Enako: zemlja (rusko še: zemlja), pa zemeljski. Oblik do n ' ki ne bom jemal za normo Vendar radi onega dovtiDa (deževna vlada) ne bomo spreminjali sistema ki se strinja z 92 odstotki vsega slovanstva. Naj mar Francozi predrugačijo izraze: pori (uš). poue pouls (utrip) Doult. ker se vsi enako slišijo? Človek oač govori zvezno, v stavkih, ne Da !eks'kalno. Sovretov orimer ie bil nes-ečen tudi zato k^r se do Brezniku 111. in do odloku viš:e šolske oblasti ODrte na odločilno mnenje vse uči P škili profesorjev, izreka dvoustnični w samo 1. v korenih. n. Dr.: Doun čoun žoute voune. (Mene na?bo1; pzi načenje v prislovu popoljnoma. česar niti pri eljkarskih kalkavcih ni zaslediti.) 2. na koncu zloga: dau. svetau živau Prehodne dvoživke so zgledi kot: Daleč — Dauca, primerno shrv čitalec — čitaovca... Dotod je ustreženo bilabi.ialcem. A sedaj pridejo elkomani na račun. Uradno se namreč zahteva 1 1. v rod. množine: kobil. 2. v rodilniku: z volmi 3. v izvedenkah iz osnov na Ia, lo. le. I, n. pr. deželen ali deželski (čuj. Sovre!). vo-lek (božjega volka ne imej za vouka!) Ostalih pet odstavkov si lahko pregle-daš pri Brezniku § 43. Zaključek mojega razgiabanja? Čisto po geslu: na sredi — pri zlati skledi. Obe struji imata nekoliko orav docela pa nobena. Ne pozabimo preizkušenega gesla: Kdor dobro loči. dobro uči. Pa še to: Slovenci smo v kemični formuli SHS sicer ob strani, vendar afi-nitetno smo v zlati sredini Kot pravi pravcati posredovalci pišemo na snloš-no tako, kakor hrvaški kajkavci govore. govorimo Da vobče tako kakor Srbi d Šejo. Držimo se še naprej zlate srede, da se kedaj ne opeharimo nalik Šekspirovemu Šajloku. — F. Kogovič. RAZLIČNI OKUSI. Film z otokov Fidži nam ie med družim pokazal možaka, ki peče in užva kače I-z Matanoveza romana »Batuala« veš. da ie ta zamorec posebno čislal eosenice kot slastico. Malo severnere v isti Afriki velia .io ocvrte kob lice za izvrsten, prigrizek vsaj takšen k^kor pečengerice našim Dalmatincem. - Pri sobojevniku kralja Petra - Aleksandru Tomanu Lnjbljana, 10. februarja. Nedeija smeha, * veselnp, zabave, nedeljo prekipevajočega življenja.--— Veter je rezal v obraz in oči eo se utru jaJe v blesku snega. Krenil sem po Trža ški cesti doli na Glin«. Medjpotoma sem srečal znanca, stanujočega v njegovi bližini ter ga povprašal: »Je li res tako hudo? Je-li res tako bolan?« >0, res,< je odgovarjal znanec in pristavil: >Oba »ta težko bolana, oba ležita. Idi in poglej !< — Sel sem dalje ter stal kmalo pred hišo št. 16 na Tržaški cesti, kjer je bila oekda gostilna, »pri premkah< so jo nazivali ljudje in znano je, da je v gostilno prav ra0h. toplote potrebujem toplote! Da sem na toplem in imam pošteno stanovanje, dobro zaprto in urejeno, zakurjeno sobo, še bi se spravil pokoncu«, pripoveduje v pretr-ganib stavkih. Sama sta in brez pomoči. »Kako dolge so noči!« Žena prične zsdj- liovati in joče--r — s V četrtek ponoči sem moral vstati,« nadaljuje. > Komaj sem prilezel do stopnic, tem padel. Obležal sem hi jel klicati na rmmoč Glava mi je udarila slučajno ob vrečo na tleh in se tako nisem težie poškodoval. To ie bila sreča. Toda nisem se mogel ganiti. Pomislite, pri tem mrazu in nisem se mogel premakniti! Klical sem m ležal skoro dve uri. Obšla me je zavest, da bom znirz nil. Tudi žena mi nI mogla pomagati. Slednjič sem se vendar dvignil in se privlekel oa zunaj nazaj do postelje. Kako sem se rešil sam, ne vem.< Vsi prisotni molčimo, ker se nam krči srce ob pogledu na toliko bedo in zapušče-nost. j-Samo, da bi bila na toplem!« potoži ponovno. To naj bo usoda sobojevnika petra Mrkonjiča, kralja Osvoboditelja, to naj bo usoda moža. ki je vedno služil našim idealom?! Ali si skupnost še vedno ni pred-očila tega vprašanja, ali tudi posamezniki ne najdejo odgovora nanj? Mesarii vabijo za postni torek na svoj XIV. ples v veliki dvorani na Tabora pod devizo: Ples ta stare In mlade. Vsak dragi ples valček. 2633-a šibolet Bržkone vidiš prvič to besedo, jefi? Meni samemu se je čudna zdela in sem si jo nekaj let tolmačil z nemško SpieB-rutenlaufen, ali pravilneje Spitzruten-laufen oziroma Gassenlaoifen, t. j. vojaška kazen, ki jo je baje švedski kralj Gustav Adolf uvedel za pobeg, pijanost, kockanje in drugačne prestopke. Grešnika so do pasa slekli in podčastnik ga je šest- do dvanajstkrat vodil skozi živo mejo, ki so jo tvorili vojni-ki. sto do tri sto mož, in vsak je moral obsojenca ošvrkniti z vrbovko po plečih. Podobno letanje skozi šibe popisuje, ako se ne varam, Dostojevskij v Zapiskih iz mrtvega doma. Ta krutost iz katorg je prejkone. potvorila pravi pomen ,š:boleta v mojih možgan:h. saj takrat še nisem vedel za Flaubertov roman niti videl Nma »Salambo«. kjer doživi mezdnik Mato enako mrcvar-jenie v najhujši obliki. Šele malo kasneje sem dognal in do-znal pr verouku v viš;i gimnaziji, da je šibolet hebrejska beseda, po kateri se razodpne. da spadaš k tei in ne k oni stranki. Izraz je iz Knjige kraljev. Ko ie Gileadov nezakonski sin Jefte. prosltrl po Oreg^čičevi pesnitvi, porazil in popazil Efra movce. so Gilea-dovci zasedli vsa pregazišča v Jordanu. da bi prestregli pobegle premagance. Kdor ie tiste dni hotel reko prebre- aa poide na veselico tudi njiju pred-sti, je moral vpričo straže izust:ti besedo šibolet (struja, tok). V narečju potoičene vojske pa se je to glasMo šibolet. ker so bili Efraimovci za Palestino nekakšni »cakavci« ali sesljači, rabeči zvok s namesto š. Morebiti je to predolg uvod za š-ibo-let mladega junaka Kozamemika, sklonjenega nad ogromno procesijo številk, ki so nalik pravičnikom pred peklom čakali odreš lnega seštevanja in prenosa. a niso uzrle za*eljenega mesije. Ka'ti ta živa poštevalnica je liki Hamlet ugibala na gumbih svoje obleke* »iti ali ne iti?« Da je bilo iti na junaški mej-dan, recimo izpit, bi se bMo mladeniču vedeževanje vsekakor izteklo v: ne! Takrat pa je šlo za predpust. ta čas presneti, in za maškarado v Narodnem domu in usoda je vedno in redno odgovarjala: da! Zgolj enkrat ga je zmotil starji tovar š Aš 'n ko je Koza-mern:k iz nepazice pričel napak »pekel-vicat?« ali oraklovati. je višja moč ukrenila: ne! Kljubujoč kizmetu — kiz-met je izmet! je zamerčno zacrodrmal — je Kozamernik odtrgal rlogolki vrb-nj; gumb Dri telovniku, češ saj je že tako majav. In poslednjo beeedo je ob-^r^al Dredposlednjj gbičajen praznik. Najpomembnejši dogodek v živlien+u stotisočev. H si za to Priliko štedito denar in kar moči dosti vedrosti in razposajenosti Dan oroglašenia neodvisnosti. božič, praznit raznih domačih oatro-nov in deželnih svetnikov — vsi ti dnevi iblede ob primerianiu s karnevalom. V soboto o polnoči prično nenadoma tuliti veKke sirene in oznaniatd prihod karnevala. Tisoči in tisoči klubskih 'okalov in poslovnih hiš se tedai svečano razsve-tie in začne se veliki ples. Kakor pb oreselievanru narodov hodiio liudie v skupnah ali pa vsak zase po ulicah in cestah s harmonikami, kitarami in mandolinami in kriče oosebei za karneval sikonrponirane pesmi. Carioca stiska z denariem vse leto da si lahko nabavi čeden kostum za ta dan. da si iidkutn konfetiiev parfuma :n cvetlic da se napiie in da si — če mu še za to ostane denaria — najame za te tri dni taksi ki mu mora biti na razpolago vso dobo karnevala. Tri dni in tri noči pleše ves Rio de laneiro in se veseli in rat! Slišim, kako zararaio strojepiske pisalne stroie. — No. potem še dol so ne bo oet! ★ Zamena. — To ie grdo. da boš pojedel vse bon-bončke, ki jih je mama dobila za god- — Pa saj tudi jaz mamici ne branim, da bi »e igrala z mojim bonbončkom. Zaročenca. On: — Kako je? Bodo li tvoji starši zadovoljni z menoj? Kaj pravijo o meni? Ona: — Oče še ni povedal svojega mnenja. On: — Pa tvoja mama? Ona: — Čaka, da se izjavi pa pa, potem pa zavzame nasprotno stališče. Krivična usoda. Bolnik: ijelite, gospod doktor, da je stvar žal tava? Trideset let sem vodil tvomico za dežnike, zdaj me pa zgrabi vodenica! . . .< Dobri obed. — Današnje kosilo ie pod vsako kritiko. — počakaj, možiček. da ti razložim . . . * _ Tu ni kaj razlagati . . . Kuharico iz- p6di iz služl>e! — Danes sem jaz pripravila . . . Anica inta prost dan! Nasvet ^tari grči. Mladič: »Ako bi se vi odpovedali alkoholu. bi spričo svoje čvrsrte pojave lahko dosegli osemdeset let.« Stariha: »Škoda, je že prepozmo.s Mladič: vSaj ne. Pameten nasvet ne pride nikdar prekasno.« Stariha: >Pač, pač. Imam že 81 let Detinska logika. Štiriletna Milka je čula papačija, ko je obžaloval da otroci rastejo: njemu bi bilo najljiubše, da bi mu hčerka ostala vedno taka srčkana. drobcena stvarca. Opoldne pa mu reče hči za mizo: >Atek. ali bi res rad imel da bi bila jaz zmerom tvoja mala. mala Milica?« v Seveda, dušica zlata, prav gotova v i-No. potem pa ne bom jedla juhe. od tega človek raste.« OJ Jasnica, krasna liki zora, da vas ljubim, videti se mora. Spoznati m« se boste potrudili? OJ, kako se bodete čudil:! Divila pa se ni tako gospica Jasna, kakor se je drugo jutro kremžil naš ugrabež deklet, opazivši na svoji mizi v uradu svoje sinočnie stihe prepisane na košček papirja in pod njimi dodatek: Da je dekle krasno kakor gora, mora stuhtati le glava nora. Srce mu ie kar prestalo. Uganil je pri tej priči, da je niegove granese pre-rešetal sam gospod Opanen, Jasn;n oče. A ko se je ta pojavil v Kozamer-nikovi sobi, je bil videti izredno razigran in praznične volje. Prav nič ni kazal, da kaj ve. To je spravilo nezgodnega ugrabitelja deklet v zmedo. Ni li g. Oparien pridodai ona dva ne-všečna verza? Čez nekoliko dni se je dvom razpršil. Ko je naš praktikantek oddal predstojniku svoi spisek, ie ta vnovič zabrusil: »Gospod Kozamernik. vas pa res nikdar in nikoli ne navadim Črk: vaš z in z sta sT še zmerai oodobna ko jajce iajcu! Sicer pa ie morebiti boljše tako: xe bi se nam kedaj izgubili, vas bo ob-'astvo našlo na podlagi vaš;h plsmenk. laz vsaj ločim vaš rokopis izmed tisoč 1rug'h To je vaš š;bolet' Verjamete?« »Verjamem « ie zategnil br dko Kozamernik, akoprav ni vedel, kaj je šibolet Zimskosportne prireditve v Bohinju Prvak Bohinja v umetnem drsanju g. Schwab, prvakinja ga, Ka-drnka. — Preizkušnja Bohinjske skakalnice. — Lepi uspehi Nor-vežanov v Zakopanih. — Nogomet počiva. Drsalne tekme SPD v Bohinju Bohinj, 10. februarja. Slovensko planinsko društvo je danes prireač še novinec, je pa cesto prav ugajal. Zanjko na ven je izvede! nafbo>3je cd vseh. Ponoviti treba, da so imela tekmovanja v prva vrsti propagandni značaj, vsled česar so khko startali vsi drsalci brecs omejitve. Po tekms-h je podpredsednik SPD g. Hrovatin, ki je s tajnikom g. Tavčarjem in zastopnfKom JZSS g. Goroeni prisostvoval tekmovanjn, izročil rmascvafcem lične albume. V razsodišču so bili gg. Betetto. Kavšek ta W,jssiafc. Skakalne tekme v Bohinju Bohinj, 10. februarja. V okvir ju zčmskc-sportnJh prireditev se je vršila danes tudi skakalna tekma na novozgrajeni skakalnici, ki je namenjena za mednarodne prireditve. Skakalnica napravi in-rx>zarrten vtis. Ni sicer še docela dograjena, vendar pa že tol?ko, da se je mogla preizkusiti. V poietiu se bodo izvršile potrebne korekture. Potem bomo imeli prvovrstno skakalnico, ki bo enakovredna sličnim skakalnicam v inozemstvu. Z cziroin na velike dimenzije te skakalnice je h*o število prijav boli pičlo. Na startu so se javil Ljubljana. 10. februarja. »M tata ta. intata. pustna nedelja . . .a Da, pustna nedelja v znamenju harmonik in razne druge nruzike. princa Karnevala, flancatov in bobov. Princ Karneval ie zakralievaj v Ljubljani že pred dnevi, posebno razbohotil pa se ie sinoči !n danes. ?e nekaj dni so se Ljubljančank? hrepenečih oči ustavljale Pred uren en mi trgovskimi izložbami, k jer je bilo razstavljenih toliko mikavnih modnih predmetov in toalet. Prometa ie biio dovoli te dneve in v trgovinah se niso mogli pritoževati. Š'rvfl5e so bile prezaposlene in ^e doma je drdrai šivaln' stroj neprenehoma. pozno v noč. Konato ie bilo delo dovršeno z uspehom in pokazali smo se na maškeradah in redutah ali vsaj na »haus-balih^. Največ zabave in prisrčnega veselja ter žtvahneza vrvenja ie bilo snoci menda na Taboru, na »pomladi v cvetju«, kjer so Prešle na račun vse elegantne in prešerne maske, ki so se slednjič pozno v noči. ko je zabava orikipela do vrhunca, pobratile s ■•civilisti« in se .mkale v taktu godbe do jutranie zore. Črno-bela redu t a v Un'onu je — kakor že vsa leta sem — privabila najodličnejšo in naielegantnejšo publiko. Nekatere maske so bile pač tako krasne, da bi lahko konkurirale z vrstnicami na najcdličnejših siič-nih prireditvah v velemestih. "-"-ke ViHner: Stare slike Pustna šala V enem manjših pivskih vseučiliških v,est je imel pred leti asistent profesorja umetnostne zgodovine nadzorstvo nad muzejem m k njemu spadajoči galeriji slik. V normalnih prilikah se je rad ukvarjal s starimi slikami, kadar pa ie nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, ga je vselej prevzelo prepričanje. da je prav to delo največja tragika njegovega življenja. Pri stalnem omizju je bil eden izmed najod-pomejših pivcev i»n njegov nos je iel dobivati nekam indiskretno barvo. Nekega večera, biio je v začetku veselega predpustnega časa. se je sešel z nekaterimi študenti v krčmi. Likerji, ki so bili sledili drug drugem, so storili svoje in tako je začel asistent spet svoio staro pesem. »Te pre-pre-preklete slike me bo-bo-bodo še ugonobile! D-d-dan za dnem ^e mo-(hk!)-rnoram trapiti ž njimi. In v-v-vedno prihajajo nove. Meni ie kar ob-b-b-bupati.« »Podarite iih nam. tiste vaše stare tkanje.« ie rekel eden izmed pivskih bratcev, »in stvar bo v redu. Mi jih bomo že kako porabili.« »Idite z m-m-menoj in (hk!) vzemite si iih v bo (hk!) - božjem imenu!« Težko nadelani asistent je trudoma štirje tekmovalci, in sicer inž. Ilanssen, Žramelj (Smuč. klub Ljubljana), Zupan (Smuč. klub Lf^b-l>ana) m Pogačar (Ilirija). Inž. Hanssen je skakal izven konkurence. Izvaja! i« krasne skoke, ki so zadšvil; gledalce. Od naših smifčarjev je pokazal Sramel izredne sposobnosti. Njegov napredek jc brezdvomno uspeh Hanss«iove 5o!e. V njem bomo tmelš sigurno našega prvega inter-nacicnatca v skokih, ki se bo tudi v inozemstvu uspešno uveljavil. Šramel je dosege! najdaljši skok .37 m ter se plasira! na prvo mesto. Drago mes-io je zasede! Joia P&gačar, naš najstarejši skakač, ki je bil edini pri krstu in otvoritvi prav vseh skakalnic v naši državi. Le&o s« razvija tudi Zupan, ki Je zasede! tretje mesto. Ža razvoj smuškega skakalnega športa ima današnja preizkušnja bohinjske skakalnice velik pomen ter bo gotovo ugodno vplivala na priprave za mednarodno prireditev leta 1930. Smučarska prvenstva Evrope Zakopane, 10. februarja. Danes so se vršila tekmovanja za evropsko prvenstvo v smusJrih skokih. Prva štir mesta so odnesli Norvežana. Rezultati so bili naslednji: l. Kieppen (Norveška) 54 in 5S.5 m, 2. Bout (Norveška) 57 in 55, 3. Johanson (Norveška) dvakrat 56.Vinjaringee (Norveška) 55 in 55.5, 5. Vorre (Švedska) 56 ta 57.5. Pri drugem skoku je padel. 6. Pukier (Poljska) 5S in 51.5. 7. Kučera (Avstrija) 48 'm 49 (padec). Izven konkurence so skočili: Nostromu (Norveška) 71. Czek (Poljska) 63. Pukier (Pomika) 63, Rosmus (Potiska) 59. Tekme v hitrem drsanju Oslo. 10. tebruarja. V hitrem drsanju za svetovno prvenstvo, ki se Je vršilo danes, Je Thun-berg zmagal na 500 in v času 43.1. Ballangrund pa na 5tK>0 m v času 9 : 03.2. Budimpešta. 10. februarja Zmagovalci v hi-trem drsanja so bili naslednji: 500 m Kšmerliatg (Madžarska) 4S.2; 1300 in Erde!y (.Madžarska) 2 : 49.6; 5060 rn Erde!y 9 : 34.5. Nogomet Nogometaši dokaj ntirajejo. V Zagrebu so poleg prvemstvenTih tekem zaradi mraza odpovedali to-di edino za včeraj napovedano prijateljsko tekmo med Concordčjo in Haikom. Tudi Dunaj fe Je mora! ukloijšti vremena. Vršila se al nfM e»a od napovedanih prvenstvenih tekem. V Manohebnu Ve nemška nogometna reprezentanca porabila švicarsko reprezentanco s 7 : 1 (3 : 0). Nesnci so bili »elo v premoči, »e*e proti koncu so se znašli Švicarji ter zabiti svoj častiri gol. V Hamburga je Severna Nemčija porazila Južno vzhodno Nemčijo s 4 : 1. Tekma se je morala v drugi polovici zaradi izrednega mraza prekiniti. V Budimpešti pa so kljub visokemu mrazu — bilo je tS stopi«) pod ničlo — odigrali nekaj nogometnih tekem. Rezultati so bili naslednji: r rc : OZa£1 2:0 (1:0). Ujpest : H!, okraj 4:4 (2 : l). Lepo je uspela tudi izborno aranžirana prireditev Grafike v Kacini kjer je bilo tudi naiboljše razpoloženje. Izmed prireditev v predmestjih ie rav dobro odrezala prireditev vitega Sokola, kjer ie bf'o na sporedu več veiezabavn;h točk in kjer se je zabava cb zvoku poskočne eodbe zavlekla do zgodnje jutranje ure Na vseh prireditvah je bilo letos opažati neverjetno veliko število izredno lepih mask. kar kaže. da imajo Ljubljančani in'Ljubljančanke tudi v tem pogledu izreden okus. Temperament ie prekipevaj :n za posn« ure Ljubljančanom ni bilo mar. »Žrtvujmo to noč princu KarnevaJn!« — to geslo je prevladovalo rn zato ni čuda. če je bilo ajutrai na ulacah dokaj hrupa in vrvenja. V^lic mrazu je ob marsikakem vogalu slonela še malo preje razposajena omaškara« !n napravljaJa vtis metulja s strtimi peroti. »Joi. koliko mačka!!« so vzk^cali oni. ki so noč sol dno prespali, potem so se oa sominiaii: »Vraga, nedelja ie še pred nami in bosrzna. kako bo z nanr jutri ob tei uri.« Seveda, skrbi so umestne, sai ie danes ena srlavnih liubijanskiih popularni prireditev: Slavcev a maškerada. na katero so vabili v Gigu se vozeči Jajponci ter gejše. dalje maškerada Ljubljanskega Sokola, čigar gostje bodo preživeli v »deželi Mavrov« prekrasne urice. — Hi še kakih deset domačih prired;!tev ie povrh. Navzlic sijajnemu razpoloženju na vseii poiskal ključe v žepih in potem so šli v jasni zvezdnati noči v muzej. Vsakte-ri si je smel izbrati, kar mu je najbolj ugajalo, in tako so s šestimi najdragocenejšimi slikami pod pazduho ubrali pot domov. Pri tem so morali iti čez reko in ko so bili na sredi mostu, je asistent spet odprl usta: »T-t-t-te preklete sHke! Še uni (hk!) uničile me bodo! Ce jih boste (hk!) vzeli s seboj domov, jih b-b-bo spet kdo (hk!) iztaknil, in vsa (hk!) nesreča se začne znova. V r-vrzite iih rajši v v-v-vodo. vam rečem,« je zavrni, ko je ^'i-del, da se obotavljajo. To jc bilo vendarle preneumno tudi za pustno šalo: preneumno celo za na-delansga študenta. Fantje so položili sHke na cesto in jih naslonih na mostno ograjo, potlej pa so potegnili iz žepov zeranjene časopise in jih vrgli v vodo. Okajeni asistent k seveda mislil, da so v vodo vrgli slike, in se je pomiril. Študenti so asistenta soremifi do hišnih vrat. nato pa so se vrnili v mu. zej, zavili sl;ke v papir, jih položili na dvorišče in odšli spat Ko se ie docent drugo jutro zbudil mu je v glavi briHo rn se ni mOge' prav spomniti nočnih dogodkov Vedel ie le. da se .ie nekaj važnega zgodilo s slikami — to ie bito vse. Ves vznemirjen je šel v nrmzei in — na stenah mu je zazijalo nasproti šest praznih mest. V trenutku moi je šinil v glavo veselicah Pit ie »reba konatatirati, da so izostale vse nerodnosti pretekih let, ki so se poraiale navadno v znamenju preobilnega ravž vania alkoho «. Policijska kronika ne beleži nobcw'h ekscesov. Prijavljenih ie bilo par tatvin stAeni, 1 primer zastrupi en j a s iVmom. 1 primer eplJcptičnega napada na ufici. 4 primer*' prekoračeni a po^uske tire in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Ko )p popra^jal v soboto popoldne slikarski vajenec v nekem stanovanja stene in ie kuhal na z ogljem kurjeni pečei milo. mu ie v zaprtem prostoru postalo nenadoma slabo ter ie Padel v nezavest. ReSil ga ie šele drug vajenec Afbert š.. ki ie prostor odprl ter prijavil dogodek stražniku. Nezavestnega vajenca, ki si ie hudo opekel tudi roko. so odpelia:i z re511njm vozom v bolnico. t M"tniškemu pazniku Ivanu B. z Dolenjske ceste ie na veselici v nek- trostilni na Sv. Petra cesti nekdo odnesež 1900 I>in vredno črno stikria Na Gorenjskem kolodvoru potez zatvomice ob Lepodvorski u'4ci je bil v soboto ponoči facvršen na 2e-leznlčaria Franceta Lt/kmana drzen napad. Imenovan', te okrot: 22 pri obhodu proge zapazil Poieg nekega vagona tn mlade moSke. ki so bili najbrž na tatinskem pohodu. Videč, da arre Lukman proti nj m. so ea neznanci nenadoma napadli in mu ie eden izmed njih Prkadjal s kosom lesa. k' ga j« odtrgal od ograje, več poSkodb na glavi In roki. Po izvrSeuem uapadu in ko je pričel Lukman klicati na pomoč, so napadalci neznanakam pobegnili. Lukman ie obdržal v rokah samo čepico enega V,med napadalcev ko ga ie skušal pograbiti Na Kartm-Jki c«*ti v hiši St. 22 ie danes Dopoldne okroa 13. počila glavna vodovodna cev kar ie Imelo za posledico, da te pričela voda mahoma vdirati v kleti in dvoje suterenskib stanovanj. Voda jc zalila vse prostore ter so morali v eni stanovanjskih sob »tamijočega tesarja Pavja Kosca, ki ie bolan, spraviti v bolnico. Vode se je nateklo, preden so cev zamaši, do IS cm visoko. Morali so jo odnaSati s Škafi, korci ter drug:mi posodami Stanovania so bria za site očiščena šete Ido večera in so se zamogli stanovalci potem iopet nastaniti v popolnoma premra-ženih prostorih. čivat. da se ekrtui in ii ,i.il)o y *.v».'£ih i-il ni novi dan: družba Da iia vabi 'u r.ahteva z£se. Izbira ni tahl:a. Trebj > v<-'lr nc-d ljubeznivimi vabili ln med strocostin oo-klica. - In da ne pozabimo še i^^csj — ;tii)Qj. I a velika krajca, ki ne prizanaša niti cbča-;iom zahteva od ncvca še nosebneza tr.bt--ta Vprašanje pa ie če se da men imoerssiv vedno združiti s položaiem oevca a'i Pevke. Kdo ve. če se ne bo umetnik v novem fraku prehladi!, če ne bo globok izrez na vratni partiji prinesel oevki bolezni? Na vse to ie treba pazit:, zakai oretenka cb-leka povztoči premraženle. iz katerega sc izcinri prehlad, iz njeca influenca. o.H^nica i. t. d. Navadno občinstvo vssea teaa :ie v.di. Njegova sodba je zelo površna, pavšalna in krivična. Pevec Pa se mora boriti s sto-tisoč zaprekami. Kdor pozna vse io. ve. kai pomeni in kakšne žrtve teria umetnost. Umetnikovo živJJenle ie polno odonvedi c prav za prav trda pokora brez konca in kraja. Predvsem pa ni svobodno. Trud ki si ga umetnik zadaje da doseže uspeh ie vedno skromno poplačan, naisi bo priznanje Se tako veliko. Stvar pa ie taka. da umetnik ne dela piko« zaradi urizoania in hvale ampak iz vftj*1i. idealnSi naribov. Ne s:o-voriio zamar ljudi«, da ie umetnikov nokliu največM dar božji. Gospodinja v Moskvi čeprav predvideva komunistična teorija nalaStiter ženske v družinskem življenja, je življenje moskovske družine zelo težavno. Komunizem »tremi po racionalnem ^gospodinjstvu. Urediti ga hoče na ta način, da predpisuje v velikih skupnih stanovanjskih hišah skupno kuhanje, ki ga naj oskrbuje potrebna skupina nameščencev. Kakor je za vse stanovalce iste hiše skupna kuhinja, naj bi bila za vse ljudi tudi ena sama pralnica. Dojenčki, pravi komuniaem, naj Sive v skupnem prostoru in tudi napol odrasli otroci naj bodo izolirani od drusrih. S tem se prihrani individualna postrežba. hiSua gospodinji pa pridobi mnogo dragocenetra časa. Drugod na svetu, kjer zavračajo komunizem v celoti in posameznosti, n. pr. * Ameriki, skušajo rešiti ta problem na čisto drugačni podlagi. Ampak o tem posneje. Ce se vrnemo k Rusiji, moramo pripomniti, da je poskus kolektivnega gospodinjstva propadel na občem nedostatku velilah me?!, na stanovanjski mnenji. Tudi pri nas. v osrednji Evropi in na za-padu tožimo o stanovanjski mizerijl, vendar ima vsaka družina vsaj eno- ali dvosobno stanovanje. V Rusiji pa je to čisto drugače. Kakor povsod po svetu, je tudi v Rusiji po vojni nastal silen dotok prebivalstva a dežele v mesta. In tako se je stanovanjska beda nepopisno povečala. Danes živi na Ruskem v mestih r enem stanovanju po več družin, ampak tako, kakor žive meščani v Rusiji, ne fivi.«> pri nas niti delavci v indu-strijSiih revirjih. V eni sobi najdemo če*tokrat ne samo eno družino, ampnk celo rodbino, ki obsega po več generacij. Poleg starcev, očeta in matere, žive otroci in vnuki. Sovjetski stanovanjski zakon predvideva m vsako osebo 16 k v. m prostora. Ta mera se nikdar ne prekorači, peč pa iz praktičnih razlogov večinoma nikdar ne upoitevs. Niso redki primeri, ko stanuje v enem stanovanju do 30 oseb. vsi ti ljudje kuhajo v eni in isti kuhinji, se umivajo v skupni umivalnici in se kopljejo v skupni kopalnici. Lahko si mislimo, da je boj m prostor hud in zelo trd. Osem do deset gospodinj gnete ob enem ognjišču in še na tem ognjišču se kadi mala petro-lejska naprava ter razširja neznosen smrad. Vsaka gospodinja ima svoio kuhajno napravo, iz vseh se Siri nepopisen smrad, in juha je za vse stanovalce kuhana ob istem času. Ženske se po navadi med seboj slabo razumejo in prepirajo zaradi tesnega prostora. Nasprotno pa se izvrstno razumejo posli, posebno služkinje, sa katere je predpisan osemurui delavnik in ki si imajo v nepretrgani dnevni službi marsikaj povedati. Vse gospodinje se seveda pritožujejo, da je takften način življenja nemogoč in da ga bo prej ali slej konec, kajti potrebe vsakega gospodinjstva so individualne in že iz tega razloga je gospodinjstvo na kolektivni podlagi nesmiselno. Kar pa &e neznansko bolj žali čut vsake gospodinje, zlasti družinske matere, je absolutno pomanjkanje intimnosti. Življenje v družini dobiva na ta način vtis vsakdanjosti, banalnosti, ki ubija svetost, temeljno načelo družinskega Svljenja. Optimisti sicer trdijo, da se bo stvar izpre-menila, čim bo stanovanjsko vpraianje re-geno v tem smislu, da dobi vsaka družina veliko prostora, kolikor fe gre po zakona vsaki osebi. Toda ne smemo pozabiti, da ubija socijalizacija sleherno privatno inicijativo in da se država sploh ne briga za ogromno pomanjkanje stanovanj. Kolektivno življenje tega sploh ne potrebuje, pravijo oblasti. Drugo vprašanje tvorijo živila. Živila i« prve roke so danes velika redkost posebno v velikih mestih. Konrumi, ki oddajajo blago. razpolagajo z živili v omejeni meri in razpeta vajo po večini konzerve. Bele moke in kruha, tudi takega, ki bi bil sličen nagemu medvojnemu kruhu, ni dobiti v Moskvi. Pred trgovinami stoje dolge vrste lačnih ljudi, ld čakajo na racionirane obroke živil, do katerih imajo pravico. Organizacija prodaje pa je tako rahla, da se oddaja nikoli ne izvrši v predpisanem obsegu in saželjeni meri. Ce upoštevamo, da se ta kriteriji ne uporablja samo pri prodaji živil, ampak življenjskih potrebščin obče. razumemo nejevoljo, ki se loteva prebivalstva ob vsaki priliki. V omejenem obsegu se prodajajo, kakor živila, tudi vsakdanje potrebščine, obleka, čevlji in galoSe, ki v Rusiji niso buržujski artikel. ;>mpak vsakdanja potreben pripomoček, proda-a pa se vrši le po nekoliko ur na dni:, in kdor ne preii ves ta čas na prodajaloo <\- izpostavlja opasnosti. da se sploh Izloči i- vr«t kupcev. Vse te stvari In ie mnogo ih, ki jih nismo našteli, ovirajo jfospoi' '•'"•o in ne dajo, da bi se živltenje razbijale • rrmalno. kakor bi zahtevale razmere. v tem postaia utopija komunizma se večja in iluzije izgubljajo svojo privlačnost, tudi kot take. modrijanČek- Pametni Jarrček ie zelo len. Pri šedši cd sankan-ia se cmeri češ da le truden in da misli šele drago hitro soisati nalozo. — Kar danes lahko stotiS. ne odlašaj na ititri. *a nO mama. — Potem oa bi lahko nocoi ooiedli notico. ki ti k> spravila za lutri. pripomni modriianček »ad vse Mube®rtvo. Ljubljanska pustna nedelja Vlo razpoloženje, sijajne maske, nobenih izgredov« ska kronika« Polici j- Mariborsko pismo »Ponedeljku" Mrzlo in mačkasto jutro pustaenedelje. — Kurenton akordi. — Važne predpustneimreditve« — Nova ^rania.— Policijska kronika. — Nedelfabrez nezgod« — Maske na led«. Maribor. 1U. februarja. Zopet je prit:\snti naval rnraza. Ob svitanju ko so se na eni strani vraiale i«>lt> sane maske domov rn so se na drugi strani opravljati pobožni Mariborčani v cerkve, je pritisnil tak mraz, da je kar ščemelo po ušesih ii kosteh. Toplomer je kazal sicer nekaj mani stoPWi pod ničlo, jato pa je tam boii hudo brilo. Kar milo se ie storilo človeku, ko Je videl ohlapno oblečene maske. kako šfclespetaio z zobmi. Pole« tega je bilo nebo čmemo in žalostno in vstpalo je zdlo lahek sncžec. ki i« pozneje, ko je solnce prodrlo zimsko me«Ao. nudSo t*»av očarUV pogled: kakor drobiti biseri, bo«e, kakor sinji biserni prah, so »e lesketale drobne snežinke, padajoče med iKiaurm solnčnim; žatki. . . . , , V noči od sobote ua nedelo je bao nito-go predpustnih prireditev *n ni biio skoraj gostilne, iz katere ne bi doneli zvoki klarinetov, mandolin, vtfotin, harmonike ah basa. Ves Maribor ic ratefl. kajt; mudi se: danes ie pustna nedelja. Se dva dni, pa j* že pustni torek, predvečer spcfcorne pe-petnice. Izmed brezštevilnih domačih ta droitve-vesele ie omeniti impozantno maika-rado mariborskega Sokola v vseh prostorih Narodnega doma. Topot sex ie vršila pod geslom » V Mcnilin Rouge« (v Rdečem mlinu). Po izredno krasnem aranžmaju, iz-vedtri. v naravnost vaomo discštfin^anem poteku načeJujc u priredite>' malodane vsem dosedanjem predpustrcm zabavam. V Uniantskj dvorani pa so zarajalj naii športniki pod okr^cm športne družine ^ajr-da». Tudi tu so si dali mnogo truda, brise in skrbi za ilummacijo vsesrtrja m veselia »v carstvu Saturna«. Raiande ie trajalo do jutra, ko so ugasle zvezde. Prireditev oa Je imela skozinske« nemšflci značaa in marsikateri udeielnik je bil nad dvojezičnimi naps4 »disgustiran«. Sicer pa tud'i na tej predoustni zabavi ni prišlo do incidentov. Drugi del Nemcev se ie zabaval v velški Gambrlnovi dvorani. Razen tega je imela skoro vsaka večja gostilna svojo predpustno zabavo. Med omembe vrednimi dogodki je vsekakor otvortev zelo prostorne m vsem modernim zahtevam ustrezajoče nove kavarne i-Astori}aa na Grajskem trgu. Tudi danes dopoldne so bili vsi prostori »Astorije* avto. Tone si ie rcabavil novo sireno Kai Da bo s Heleno? za prizor na mostu in na čelu mu je zable-stel mrzel znoj. Na vrat na nos je planil iz hiše in poiskal študente, svoje snoenje tovariše, drugega za druffim. »Ali ste sinoči vrgli slike v vodo?« >Kako ste rekli, gospod asistent?« »AH se res ničesar ne spomnite?« »Ne. ničesar. Vem Ie, da sem šel sno-či krokat« Tako nekako so mu odgovorili vsi trije. AH se ie mar asistentu sanjalo? Toda si«ke so bile vendar v resntci izginile! Ostato mu torej ni drugega, kafcor da se izpove profesorju. Le-ta ga je vznemirjen poslušal: že dolgo je vedel, da se bo nekai zgodrlo. in zdaj se je njegova bojazen uresničila. Toda asistent je v strahu pozabil zapreti vrata muzeja in študentje so ob njegovi odsotnosti slike obesili nazaj na prejšnja mesta. Ko sta umetnostna zgodovinarja stopila v galerijo, je bilo vse v redu. Asistent s6 je prijel za glavo in zaiečal. Profesor mu ie pologi! roko na ramena in dejal: »uoSpod asistent, zdi se mi. da imate halucinacije. Bil bi že skrajni čas. da se odpoveste alkoholu. Morda ne bo še '■»repozmo.« Spomin na tiste strašansko žive halucinacije pa ie šel dobremu asistentu tako zeio do živega, da je res tisti predpust pil le limonado in mleko. nabito pokii. zato pa so natakarji v »Cen-tralut bili skoraj ves dan aii vsaj dopoldne tako rekoč na t razpoloženju«, kakor so sami poaruntar. Dasi ie policijska kronika letošnje pustne nedelje ze!o skromna in nekam solidna, vendar beleii par dokaj pikantnih zanimivosti. Aretacij ni b'lo nobenih ta Število zapornikov se ie zmanjšalo na 8 prebivalcev, večinoma takih, ki so bili stavljeni policijskemu kontsarjatu na razpolago. PoSeg prijav proti raznim gostilnam so b«e kar 4 trafJce prijavljene, zaradi kršitve naredbe o odpiranju in zaoiratvju obratov. Znani Julki Oumzei. ki ie bila že ponovno 2a pet let izgnana U mariborskega okoliša, se je zopet stožtfo po našem mestu in predpustnem raJanhL Komaj se ie revica prikazala, že jo Je opazilo oko postave In Juika je romala v »špehkamro« na tkzv. mastno nedeljo na ričet brez mastnih reberc in krofov. V Laiteršperku pa ie neznan uzmovic izvršil izdatno tatvino. »Sunil« ie približno 3-letneoa konja, dve beli konjski odeji in aelo lepe vprefne sani. vse skupaj v vrednosti nad 12.000 Din. Škodo trni lastnik Fran Prah. posestnik in gostilničar v Roš-pahu. Za tatom še ni bilo mogoče najti sledu. Izključeno pa tudi ni. da se ie nevoljni in prezebajoči konliček podal sam na neznano pot ter je spotoma dobil kakega dobrosrčnega kočijafa. Izmed nectgod je omeniti edino na cesti onemoglo brezposelno služkinio. katero so zaradi' lakote popadk silm želodčni krči, da Je revica omediela. Po policiji avizirani rešilni oddelek je ubožicj mid^l prvo pomoč ter Jo odprem i 1 v bolnico. Pravcata atrakcija pa je bii popoldne pies mask na drsa&šču v Mestnem parku, kamor se Je naglo nagnetlo mnogo radovednega občinstva, ki se Je neprisiljeno zabavalo in smejalo klovnom rn drugim maskam ter popolnoma pozabilo na 18 stopinj mraza pod ničlo. Proti večeru ie namreč mrjkz znova pritisni, sicer pa ni ves dan odnehal. Taka je bila torei mariborska pustna nedelja. — Pusta, čemerna, mrzla, pa tudi vesela. in razigrana, pri vsem tem razpoloženju pa tako solidna, da ie lahko za vzgled. Kako žive pevci Laitki si navadno predstavljajo, da ic poklic pevca enostaven in lahek. Ponavadi sodiio. da žive vsi slavni pevci srečno in zadovolino in da iim rosi priznanje in slava kar iz neba. Nih pot je v očeh občinstva posuta z rožicami. Treba samo. da stopiio nanJo pa že doživiio uspeh. Resnica oa k v velikem nasprotiu s to iluzijo občinstva. Le malo iih ic med občani. ki vedo. kako težek ie pevčev oo-kric. Vsak pevec se mora boriti z velikimi težavami, vsaka pevka stopa do trnievi poti do bleščečih trinmfov. Laitška publika si natpravlia sodbo na podlairi cvetja, vencev in draguljev, ki lih vidi na odm in pred rampo: kdor Da podeda za kulise. 1 mora spoznati da stoie stvari temeljito j drugače. Umetnost ie v nabcadnii meri to-r«če za svobodne liudi. bodisi moške ali ženske: samo tisti, ki ii i« iz srca vdan postane nien suženi in gosood v eni osebi Vzemimo pevko, ki mora nastopati na cn veljave. Mož s tisoč ženami V letih 1852 do 1877 je vladalo v Zedi njenih državah splošno zanimanje zn število iu starost žen mormonskega paiavaria Hng^ama Younga Časopisi so poročali, da jih ima od 40 do 200 Izdajatelj londonskega dnevnika cDaily Telejiniphi ie zatrjeval iz 'dobro poučenega ameriškega vira*, da hi nekatere Briffhamove žene bile lahko nje gove babice, druge pa da *o tako mlade •ia bi bile lahko n?egove vnukinje Priljub lieni humorist Arfemn= WaM pripoveduje: »Kmalu bom imel kakor Abraham« srNekega dne sem pričel šteti ženske nogavice. ki so visele na dvorišču njegove hi 5e; naštel «em jih okoli sto.* Takrat 'e cenil Ward število Brighamovil, žen na tfO. a se mu je pozneje zdelo to število pretirano Po kniipi »ndpadn:knsob nost je zatrjevala nekemu pisatelju, da ima Brigham 8 milijonov deponiranih pri neki angleški banki «In koliko žen*?» te vprašal pisatelj mu je odgovorila ta osebnost. Artemus Ward je podal v tipičnem kmečkem narečju izmišljen raz sovor. iz katerega posnemamo: tG Young, vi ste poročeni, kaj ne?» cTako vsaj mislim! Najmanj 80 žen imam in dobivam vedno nove.> t Kako vam je pri srcu? Do katerega števila ste prišli ?> tTako. tako! Poleg teh. ki jih tu vidite, jih imam še kakih 80. ki sem jih »zapečatil* v različnih delih te svete dežele.> » io kar za 'uše veliko draženje. M,oiih >trrk n.> pozna. pa poznau, : ni-ea Mrck ki ga Meca. st ogovo « kot oSst.-i in on je orepričan da itr-vi ne motijo Artemus Ward pri mormoncih Ko je Artemus- Wnrhiska! nreden ie šel njsnti o -ijih. Warda •e sprevd tudi Bri«rham Vnun° 'M ni humoristu prav ni? zameril n->>govih šal. Ko se je Artemus Ward noufil o mormoncih. je preklical svoje šale vendar se ni mopel vzdržati da ne bi bril >orcev iz tnšf v kraljestvu poligamiie O taščah se ie iz razi! Younsov naslednik takole 'Vašp tašče tasmehujpfo kakor bi bile prekletstvo za človeštvo Poudariti moram da so bili najboljši priiateH ki sem iih kdai imel moje fašče Ljubil sem jih in čistil in sr*>m?n r.a nje mi bo vedno svet B:1p so hlage žene in častivredne matere svojih častivrednih sčera.* Opreznost Previdnost ie mati vseh čednosti, veli staia privlovica Staro ie tn izkustvo, kai ti iz prav odda!'en;h d<-b imam« svedifštva o paznum postopanju, kadar ie šlo za po-membns. 'istine Takr. obroča Do Hemdotu Aul u>« Oellius kako ie plemič Histeus ki ie živel v Perziji p<>d Dariiem ooslai tehtno naznanilo svojemu zaupniki* Aristagori Pod zdravstveno pretvezo ie obril sužnja Po glav> in mu s kemičnimi sredstvi vtisnil na polt d »govorjene znake Ko so mu lasje zopet pognali ie šel sužnik k Arista-gori ter prosil nai ga >brje po črepini Čeprav presmečen ie Aristagoru vendar storil tako in ra7bra' Histejevo pos anico Damdane* uporabljamo seveda nagleiše ori-pomočke das- bi bilo težko najt kai bi-stroumnejšega Crnmwell na priliko ie oriše' na mi'el da si ie 'zbral tako bedastega pi^aria. da se ni bilo bat njegove blebetavosti Neko? mu ie narekoval tole Pismo na tujega m nistra- -Cud'tc se. dragi tnvariš ker v tako važn- zadevi, ki zahteva naivečio molčečnost uporabljam tujo roko, da vam napiSem odgovor Ali vedite da ie moi pomagal takšen butet da niti ne razume »duovura k m> g d ie čast poslati vam Gotovo ^te čital! povest kjer Cdga, Poe trd dd ie nniholiš način kako pnkriieš tehtovit d< kumt-n' - akc ta spoh ne skrivaš ampak n.i postaviš na prav vidno mesto takisto sra nihče ne zapazi Zrno resnice ie pač v tem paradoksu, vendar če čre za važno listino, ie treba le koliko, toliko Pozornosti Redna slavna skunščina Avtomobilskega kluba kraljevine SHS sekcija Ljubljana se bo vršila v nedeljo, dne 17. februarja 192? ob do! II dopoldne v lastnih prostorih na Kongresnem trsu l./l (Kazina) z naslednjim dnevnim redom: 1 Odobritev zapisnika zadnje glavne skupšč ne. 2 Poročilo tajništva. 3. Poročilo blasajnika. 4. Poročilo športne konvsije. 5 Poročilo nadzornega odbora. f\ Volitev nadomestnih članov v upravni odbor. 7 Volitev treh članov v nadzorni odbor. 8. Volitev de eeatov v upravni odbor 'n za glavn- zbor centrale Avtomobilskega kluba v Beograd. 9 Volitev članov športne komisiije. 10 Določtev letne članarine 11 Pred oe upravnega odbora za prilagoditev organizacijskega statuta spremenjenim pravilom centrale 12 Samostoin' predlogi članstva. 13 Slučajnosti O Samostojnih predlogih članov se more razpravljati, ako so bili vsai 5 dni pred glavno skupščno pismeno Prijavljeni upravnemu odboru sekciie. Glavna skupščina je sklepčna, ako ie navzoča vsai ena četrtina rednih članov sekciie Ako se 'zkaže. da redno sklicana in obiavliena glavna skupščina sekcije ni sklepčna, se eno uro j>o določen: uri otvori nova glavna skup-šči na z istim dnevnim redom k sklepa ne glede na število navzočih članov, izvzemši sklepanje o sprememb- pravil in o razhodu sekcije, ki se more vršit le, če sta na skupščini navzoči al' zastopani vsai dve tretjini vseh članov sekcije Cede na določila klubovega organizacijskega statuta pros upravni odbor sekcije vsp one gg. člane, ki bi b'3i zadržani ude!ežiti se glavne skupščine, da pošljejo do občnega zbora svoie Pooblastilo tajništvu sekciie Ljubljana Unravni odbor srkciie Uubliana Tv. D. Čebin je bila avizirana, da je več vagonov šlezij* skega premoga na potu, vsled česar obve» šča svoje cenj. naročnike, da bodo dose« danja naročila v teku tega tedna efektu* irana. NaroaJLa. m, UJO. dopisa UcoJ&ja, violih, oglcu&oo 11, poslati. Mi, Oglajrus&d cial&k Hulra, * LujLUculo, Tel. rt i^gu Ul ii 7/iJP&uTnM* Vm prurtojbiSL* jt u posla bi obtutAun t ajaročJzm,. sc < JW n oglasu n* pru*kcuo xekoum račun, po/U* Ura ulruc* LfuMfSUta št n 84 u Axdo oblast,, ki* slu tujo o posr^dorjaJjva tn, roa^aJ, 1 rut, roasruuv. obcutsLoa. vsaka bts&da 30pas- -Naj j masyši, zsi^sak Dvn, 5 - "Prt^tofbcna za, fijro Dtsij- ZojViMj*. Put 5 Za pošiljanje oonudb in dajante naslovov je olačat« oo«p|>no oristniMno Din 2.—. Za oaslovt kličite felel 5tev ---<, M-1 *203. Pletiljko dobro moi. kj jt- vajena na iakaril motorni stroj, takoj proti (iobri plači sprejmem za italno t'o nunbe na upr »Jutra« po t »Izurjena tako.«. 3077 Kovaškega pomočnika sprejmem takoj Sae.ov v occl. odd Jutra. 3079 Učenca sprejmem za trgovino z me šan.ro hlajeni - ce o oskrbo v hiši S novi ieleznifariev imajo prednost N;i#lov v oglatnt-m oddelku Jutra 2727 Žagmojster za električm iajro - polno-janr.enikom dobi službo Reflektanti z lolgoletno prakso imajo orertnost Vstop 1 a pni a Matija Obran MariW. Loški ul-«t 15 2626 Mlajšega lanta poltenega ^pre mem h ko njem z» prevažanje eo la vo 1«. Ernest Ručigaj. Kranj 104 Ž995 Učenko za "trojno pletenji sprejmem Naslov v oglasnem oddetkn «Jutra». 3037 Kuharico prvovrstno iščem za n» deželo. Predftavtj ec U pri Sevpr. Go«poPvet.*l!» c St. 14 2915 Pek. vajenca 13 dobre hiSe. i v«o o?krbo sprejme Jo? Znnko. Selnica ob Dravi 2783 Šofer dobro verziran mehanik do bi sluibo Reflektiram le na 'tarejSo mot Ponndh« na Dolenc Hudov«rnik Javornik. Ljubljana 2938 Kuharico samostojno pridno čedno, sprejme takoj francoski konzulat v Ljubljani Be eth0"D0T» 4/Ul 2828 Modistinjo pretno in pošieno sprejmem Lastnoročne ponudb« m zatitevt na oglasni od delek «Jutia» pod cTudi ii dežele«. 2539 Kuharico !n plačilno natakarico jamo prvovrstni p r « j m o koneen, marra hotel «Be' levne> v Ljub jani D rektne ponudbe ' "tiko in -»prič"-vali ali o«ebno med 14 m 15 uro 287:1 Dve vaienkf sprejmem za lamsko kro iaštvo Naslov v oglasnem oddpIUn «Jutra». 29J4 Žagarja neoženient- na oelas mllelek cjntra« ped značko »Vestne opravljam -vojo o" »1 rgovin« lt»:u na oglasni oddelek J 2984 Hišo na promrtn očki - trgov osodi Lin« Kuclai šks cesta 11/11 Trža-2726 Register- omaro tinerikan-ki sistem lobro ohranjeno kup;mo Srečko Potnik in drug. M>-telikova ul 13 S013 Dobro gostilno v .redi mesta oddam tako., v najem - Pojasnila faje Marija lančar ska cestd 23 Domobran 3049 Večjo žago odilam v najem na Gorenj •kem tik kolodvora v oko lici bogatih elov h eozdov Ponudba po-lati na og a ni odd»l"k «Jutra» po' ža 2847 ga» Špecerijo ■L zalogo in inventarjem -radi hol-zni takoj oddam Potreben kapital 15—20 000 Din -- Nnidov v oglasnem oddelku »Jutra. 2774 SanOvauje trieobin. .iritikiinami me-M-čno Din 400.—. oddam na Selu 38. I nadstropje (do e.lanji najemnik Miha Kosec) 3055 Stanovanje i tvem» -otiama m kuhinjo v stari h ši blizu TAhora. iHište al kolodvora želim za tako Mesečno plačam Din toon Ponudb, na ogl. i-M'-'ek Jutra pod »Tahor« 2957 Stanovanje Kuhinja n sol»» v novi hi 4i z električno razsvetljavo oddam s 1 mireem t I rninv stranki v najem Na dov v iKidružnici Jntra » Celju 2956 Stanovanje ojiremljene «obi in kuhinie lakn' 0^ 'am na Krekovem frsu 1011 2894 Stanovanje 2 -ob p—itsoho >n kuhinui odilam s 1 marcem f}»r •ičeva n''ca 9 3005 Djaka sprejmem na "tanovanji s 15 marcem Električna raz «vetljava Na«lov v oirla-. oddelku Jutra 3011 to' Stanovanje 2 sobi, kuhinja in priti-kline išče za 1 marw (ali za takoj) mlad poročen ■>ar v neposredni bližini centrnma Ponudbe n.-" m seratni odd »Jutra« pod Mirna uranka. 30*58 Domačo hrano i»rvovr plodni. «amr o^ IU' Din naprej, samic- 20 Din naprodaj — Novi Vodmat 117 Mote pri Ljubljani 8001 Papge (Wellensittich) rumen- pro da Vinko Vidmar. Zelena jama št 197 pr Lruhljani 3043 Les jt»enov brstov parjeno bu kovino kupi do S vagonov U Kajlar kolarstvo Ljubljana i9.5 Prvovrstno seno 1» krave in konje preipuo in aepreAano ma |>o on merni ceni naproda J Oblak Vrhnika Hev Slavonsko seno prvovrstni. t»e» šaša tukve t korova te pSi-ničm to hene slame o kompli-toim vagonima prodaj«. Josip Wei« Zagret, veletrgovi na sjena • Dvorniči čeva ulica 6 Telefon 67-3S. nasloi za brzojave Weise 2790 Vse vrste moko iz najl>ol]št hamške pše-niče dobavlja po najnižjih cenah Fran Juvan val Čni mlin Srednje Oameljne — nošta Si Vid nad Ljuhlja-no Zahtevajte cenik! Se 'idna postrežha 35 Orehe čista jederc«. iuič.dinjstva v gostilniški obrti, ta nadziranje male za posestva in ima ljubezen do otrok, takoj sprejme v lefiem ind kraju poleg železnice Izključena ni pozneje eventualna po-ročitev Ponudbe na upr »Jutra« pod »Gospodinja« 3078 Katera gospodična vdova, pocestnica, obrtni-ca bi poročila mla tenlča "rednje starosti. ki je zdrav, vsestransko naobra-žen. 8 kaptalom Cenjene ponudbe na o?l oddelek •Jutra« pod značko »Lju bil bi same njeno srce« 3074 Orehe lomačt. kupuje A Sarabon v Ljubljani MAKULATURNEGA P A PIPI A 1 'u u%«/(> Za trgovce, za ob-tnike, ^ za oeke. za mešane, za ' 'iustrijo več^a množina »»a no ceni Naslov pove uprava •>.Jutra«. 'Jjj* Krojaško delavnico v hrezkonkurenčnem kra.iu na deželi vzame v najem krojač Ponudbe t opisom na upravo »Jutra« pod ši^ fro Vroia? - erem to.'i za kompan:ona 3072 Mesnico lobro vpeljano oddam v nsiem kavci'e zm"žnmu Maslov v ogl. odd. Jutra 3067 2232 let« Dva Slovenca v Franciji želita znanja 1 inte igentnim.-i go ^>o I čna ma v svrho [lozuejše že nitve pod šifro- »Do 25 Vrnila se mi je iz daljnih tujih krajev moja ljubljena, preskrbna mamica, gospa Terezija Turšic roj Pire da se, utrujena vsled težkega, trpljenja polnega dela, uleže v domači zemlji k več' nemu počitku. Svojo zadnjo pot, na katero vabim vse sočustvujoče kot spremljevalce, nasto* pi iz hiše žalosti, mrtvašnice deželne bol« niče, v torek dne 13. t. m. ob 14. na poko* pališče k Sv. Križu. Bodi nepozabni blag spomin in prosim tihega sožalja. V globoki žalosti: VILIC A poročena KRANJEC, hčerka. — bg. MARKO KRANJEC, zet. in MARKU CA, vnukinja. 3073 - j *$eh is^viinoh 5am Adolf R b n i k a r. urejuje Ivan Podržaj, tiska «Narodna tiskarna d d.». njen predstavnik Fran Jezeršek; vsi v Ljubljani.