št. 10. V Gorici, dne 25. januvarja 1900. Izhaja trikrat na teden - Šestih izdanjlh, in sioer: Vsak torek, 6>trtek in soboto, zjntranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom požiljana:' ¦: Vse leto . . /-.*:.•,y.-iA&.Vrtao u,.ali gld-6-aO polleta........6 i"'60 , , , 3-30 četrt leta ........3 , 40 „ , , 1-70 . roooi-iične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravhištvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob .nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez douoslane naročnine ne ne oziramo.' -««•-• ~ „PKIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K <20 h ali gld.„ 1-60. «Soča» in «Primorec> se prodajata v Gorici v to-bakarni Schivarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SO Č A (Večerno izdanje). UreduHtro ee nahaja v Gosposki-uliei St 7 v GorioLv L.nadstr. Z urednikom je mogoče govorit?, vsaki dan od & do 12. dopoludne ler od 2. do 8. popoldne; ob-nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. . Upravniftvo se nahaja v Gosposki ulici St 9, popisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo k> upraruištvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravniStvo. ______ . . ' Oglasi In poslanica sb računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-irat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. '' , Naročnino in oglase .Je, plačati loco Gorica. »OorlSka Tlakama« A^ Gabrficek tiska in nalaga -razen «Soče» it «Primorca* še.-SIovanako knjižnicoV katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 nol ter stane vseletno 1 gld. 80 ta.'— Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijopo 20 kr. pethVvrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Lakaji grofa Coroninija. Slovensko ljudstvo v tej naši zanemarjeni deželici jo postavljeno pred novo, ponižujočo preskušnjo. Dr. Anton Gregorčič, profesor v goriškem semenišču, ki prejema plačo in je vedno na odpustu, si dovoljuje z našim narodom v svojih prostih dneh najnedostojnišo igro, katero je kedajkoli igral: V t Gorici*, od, torka je priobčil zopet nov oklic na narod, s katerim je odstavil od kandidature prof. B e r buča in postavil zopet grofa Alfreda Ooroninij a. Da bi pred svetom — toda le pred ljudmi, ki žive" z glavo v mehu — nekoliko opravičil to pljusko našemu narodu, se je poslužil dveh prav velikih, grdih, nečuveno drznih lažij, za katere ga takoj kličemo javno na odgovor ! Prva laž : Dr. Anton Gregorčič, katoliški duhovnik in profosor dogmatike, pišo: »Na odborovi okrožnici z dn<5 4. in 8. januarja prihajala so od vseh stranij za gospoda grofa najugod-niša poročila. Od vseh krajev se je izražala želja in prošnja, kakor že prej v znanih zaupnicah, naj bi grof Coronini zopet stopil na mesto, katero je bil popustil«. Na to debelo laž so dobili čita-telji iste »Gorice« odgovor in najsijaj-nišo zavrnitev v prejšnjih številkah, v katerih je stalo tiskano, da na isti okrožnici z dnč 4. in 8. januvarja so prihajala isto tako" »od vseh stranij dežele najugodniša poročila za prof. Berbuča«, o katerem je bilo Še rečeno, da »prav lahko prodre«. — Kaj je torej res? Ali tisto, kar je širo-koustno pripovedovala »Gorica« poprej, ali to, kar trdi dr. Gregorčič v torek? Ali eno, ali drugo — ali pa nobeno?! Najbolj verjetno je zadnje, kajti, na zopetno kandidaturo grofa O. sploh t Gor. Tiskarna* A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman italijanski napisal Commaso 6rossL (Halje) »Kaj Marko?* je dejala ta vsa prestrašena, »Marko vas kliče? O, ne hodite tja, Ottorino! Bežimo daleč od tega človeka, povedite me v Oastelletto*. • Pa saj ti pravim, da je sedaj ves drugačen. Glej, on sam se mi opravičuje in obeta, da hoče poravnati krivice, ' katere mi je storil*. «0, ne, ne, ne hodite tja! Beživa proč od tistega človeka, vam rečem! beživa, dokler še utegneva h »Poslušaj me, srček moj», je dej SI Ottorino, prijemši jo za roko, «ta tvoj strah in groza pred njim sta vendarle neopravičena. Saj je bil on vedno vljuden s teboj. In ali ni oh tudi rešil življenja Lupu vsled tvoje in tvojega očeta priprošnje?* nikdo ni več mislil, izvzemši nekaj njegovih — lakajev. Druga laž: Dalje čitamo: »Volilni shod na Goričiei pri Rebku, ki so je vršil v nndoljo 21. t. m. ob ogromni udeležbi prvotnih vo-lilcev in volilnih mož iz vipavske doline, goriške okolice in s Krasa, se je izrekel soglasno, brez nikakega nasprotovanja in z velikim navduše-n j e m za kandidaturo grofa Coroninija«. Na volilnem shodu ni bil proglašen »soglasno, brez nikakega nasprotovanja in z velikim navdušenjem«.... Kdor tako* piše in celo" javno podpiše, je zgubil pač že sleherni sled kake sramote...! Ogromno večino udeležnikov shoda je pač oblila rdečica srama, ko so čitali tak<5 brezstidno trditev.....! Resnica je, da pravega shoda niti bilo ni. Shodu volilcov se je uzurpatorski vrinil nevolilec dr. Anton Gregorčič ter med viharnim odporom pozval prof., Borbuča, da je prefiitnl resolucijo o vinski klavzuli, neizogibni Me d v oš ček pa o vipavski železnici. Vso to so je zgodilo v mrzlični naglici. Ko je pa prišla v razgovor kandidatura Coroninijeva, je nastal nepopisen vrišč in v tej zmešnjavi je bilo shoda v par minutah konec. Kdor govori, da je shod proglasil grofa C, in to celo* »soglasno, z velikim navdušenjem, brez nasprotovanja«, ta je čisto priprost slepar našega občinstva,— vedite to, Vi — dr. Anton Gregorčič!! Protestu jemo torej jasno in glasno proti največji slepariji brezstidne »Go-ričanske« bande.— da je bil grof Coronini proglašen kandidatom! To je laž, taktf velika in predrzna, da nima para v vseh dosedanjih sleparijah propadle in korumpirane Gregorčičanske klike. Opozarjamo na drugem mestu na osmi dopis, ki nam je došel v tem oziru. Torej grof Alfred Coronini je zopet kandidat! On prav za prav ne kan-diduje, pač pa je društvo *Sloga*(!!) Ko je bila Biče tak6 naravnost spomnjena na tisto strašno noč, katere ni mogla nikoli pozabiti, jo je znova spreletel hud strah, in prijemši soproga za roko, mu je rekla: «Oh, Ottorino, vi ne veste vsega!* «Kaj !> je dejal ta začuden, »tudi ti si ga spoznala? Jas sem mislil...... Da, res je, vitez, kateri me je vrgel s konja pri bojnih igrah, je bil Marko. Ali veš pa, da moram biti hvaležen za svoje življenje njegovi dobrotljivosti ? Ali veš, da mi je prišel naproti s sulico, ki je imela odlomljeno ost ?» Z zadnjimi besedami, katere so ji v strahu neprevidno ušle, bi bila Biče že skoro razodela celo skrivnost o Markovi ljubezni. A slišavši potem, da jih je Ottorino manj ljubosumno tolmačil, se je kmalu zavedla, je pomislila, da nikakor ne sme odkriti te tajnosti, ker ji je mati tolikokrat in tako" vroče priporočila, naj tega nikar ne stori, če se neče izpostaviti nevarnosti, da bi se njen soprog spopadel s tako* strahovitim tekmecem. Zat6 je sklonila glavo na prsi in umolknila. Tedaj je jel Ottorino tak« toplo govoriti o Markovi iskrenosti in velikodušnosti ; kazal je tako zaupanje v njega ter vročo željo, da bi še mogel prepričano, da sprejme mandat, ako bo izvoljen. — Sam se torej ne upa na dan, da bi volilcem povedal, ali res kandiduje in zakaj se je zopet premislil v taktf kratkem času! Sam se no obrača do volilcev z jasno besedo in določnim programom, kakor je storil dr. Stanič, marveč zahteva od Slovencev — lakajsko brezpogojno udanost in zaupanje, ne da bi bil dolžen, dajati kdaj kak odgovor! Kaj takega si more dovoliti pač le grof Coronini s tal«5 dobrim in krotkim narodom, kakor je naš slovenski! Povsod drugod bi mu drugače posvetili! — Tu imamo torej kandidata dr. Staniča, ki je razglasil svoj program, in grofa Coroninija, ki nikakega programa nima. Sam ga nikdar ni razvil, program »Sloge« iz 1. 1895. je pa grdo in neodpustno prelomil, kakor smo Že dokazali! Dne 31. oktobra je odstopil in po-bognil nekam v Afriko, da nikdo ni ve« dol sledu za njim. Njegovo odpovedno pismo govori jasno dovolj, da je grof za vselej zapustil politiko, in zaprl si je pot nazaj za vselej. RazŽalil je na neodpuston način vse politiške nasprotnike z raznimi grdimi naslovi in povedal: da jo politike sit, da je bo-lehen in da ne zna slovenskega jezika, zato" da tudi ne more biti zastopnik našega naroda. - Zaupnic jo dobil komaj od četrtine naših občin, tri četrtine so ostale hladne za vse mile prošnje »Goričauov«: zato" je naravnost sramota za ponosnega aristokrata, da se drzne -zopet vsi lj e vati se za poslanca. Ali se je od novembra že ozdravil ? ali se je naučil od takrat slovenski, česar ni storil prej v 9 letih? alisose«zdraž-barji« med tem potopili v morje in je cela dežela izrekla njemu lakajsko ponižnost in udanost ?!! Koliko zdražb in sovraštva po deželi je bil vzročil lov na zaupnice ? Podobnih škandalov še nismo doživeli Slovenci! Koliko razpora, koliko sov- zopet sprijazniti ž njim in hiteti v njegovo naročje; dokazal ji tak6 živo, kako važnega pomena bi bila ta sprava za njuno usodo, da mu je Biče po dolgem ugovarjanju konečno deloma prepričana deloma iz udanosti vendarle privolila, da bi Šel tja. »Pa se vrnete takoj, ni res?* je prašala še nazr^nje. «Nadalje v dveh urah bom zopet tu», je odgovoril Ottorino. «Grem tja, samo da ga pozdravim, ter da se dogovorim ž njim o tem, kar je najnujnejšega. Mej tem ostane pri tebi Lau-retta* in te bo varoval Lupo in oprode tvojega očeta«. »Pa vi ne vzamete nobenega seboj?* «Saj ti pravim, da je le majhen izlet. Spremljal me bo sel, kateri mi je prinesel pismo. To rekši je objel soprogo, poljubila sta se, in on je odšel. Minili ste dve uri, minila je tretja, a Ottorina ni bilo nazaj. Iz nekega okna. je gledala Biče na tisto stran, od koder bi imel priti. Vsaka stvar, ki se je gibala tam v daljavi, se ji je dozdevala belo perona njegovem šlemu; vsak šum, ki ga je slišala, ji je donel kot top6t konjskih kopit. NemirnS je z Lauretto korakala gori in doli po sobi. Sedaj je klicala Lupa, in; ga prašala raštva so prinesle te dopolnilne volitve?! Koliko sitnostij, koliko dela, koliko stroškov je napravil naši ubogi deželi s svojo nepotrebno odpovedjo, ko ga v to ni nikdo silil!! — In sdaj naj ga ljudstvo zopet voli, — da o prvi priliki zopet zbeži v Afriko in nam pusti n o v g z m o š n j a v e, no v e škandaie,nove volilne boje,no ve sitnosti in ogromne stroškei z volitvami!! Saj zdaj ni prvič,,da se je odpovedal! Že 1. 1897. se je odpovedal in nas hotel pustiti na cedilu v najbolj kritičnih časih! V resnici nas je pozneje tudi pustil, ker se je dal kan-didovati v kmečkih občinah: vel ep o-sestvo pa je hladnokrvno prepustil Italijanom; ker se nI niti zganil, ni pridobil med svojimi znanci niti enega glasu!! Zattf so mu Italijani danes hvaležni in so vneti za njegovo kandidaturo in so vsi kakor besni proti dr. Staniču, katerega se bojijo! Italijani dobro vedd, da grof Coronini je'le pičlo izobražen mož in jo docela nesposoben, da hI na Dunaju odprl usta v obrambo Slovencev, ko nas italijanski poslanci p s u j o j o, o b r e k uj e j o, d rni j o, — in ved6 dobro, da bi imeli v dr. Staniču imenitnega, sposobnega, odločnega nasprotnika, kateri ima jezik v polni, lasti, da bi na vsako lahonsko lumparijo lahko takoj vstal in — govoril, kakor zna le on! Lalioni so imeli že dvakrat priliko, da so mu stali nasproti pred dunajskimi porotniki; poslali so proti njemu v boj dva znamenita dunajska odvetnika — ali zastonj ves napor: dr. Stanič jih je ugnal, osramotil, ponižal! Da se lalioni boje" takega moža, je le umevno; zatd se potezajo za grofa Coroninija, o Čemur spregovorimo v soboto kaj več! — Vrhu tega je težko imeti opravila z muhastim človekom, kakor je Coronini! Jedno celo zasedanje državnega zbora ga nismo mogli spraviti na Dunaj, in nikdo ne vč: zakaj ?! Bili smo brez zastopnika v prav hudih časih! Z Dunaja p/> njegovem mnenju, sedaj je šla k oknu in je gledala, a sedaj zopet seje vsedla sama v kak kot in se zamislila vsa žalostna, čakala je, trpela in se tresla. Minila je še jedna ura, in zopet še jedna, minilo jih je že, pet, odkar je odšel Ottorino, in še ga ni bilo nazaj. «Ce mi dovolite*, je dej&l Lupo nazadnje, «stečera jaz gledat v Castel Seprio, ali pa pošljemo jednega izmed oprod vašega očeta*. «Bo boljše, da pojdeš ti», je odgovorila Biče, «in glej, da pride gotovo! Kadar pojdeta nazaj, bo že pozno, in bo ravno prav, da ga boš spremljal, da ne bo hodil sam. Dobro vidiš, da me pustiš na trnji! Reci mu... toda; ne, ni treba žaliti ga zaradi mene.... gotovo ni mogel drugače storiti. Reci mu, naj se takoj vrn> s teboj,.naj pride na vsak način. Prosi ga, prosi, ga v mojem imenu, naj me nikar takd bridko ne vara». Lupo seje napotil, in ona, spremljaje ga do vrat, mu je še ponavljala: * Varuj se, da se ne vrneš brez njega*. Še z okna je gledala za odhajajočim, ter mu z migom glave priporočevala to, kar mu je bila prej z besedami rekla. (Dalje pride). so €(3<5 braojaviii ponj, a ni se zmenil, | marveč odgovarjal je, da — je vsega sit in da odloži mandat. Treba je bilo milih, zares laka jskih prošenj,treba je bilo velike kadilnice, da se — »nas je zopet usmilil* in je ostal poslanec! Volilci! Grof Coronini se je bil odpovedal brez potrebe in je napravil vse te zmešnjave v deželi! On je glavni steber grdega »Goricanskega« prepira, katerega smo vsi že čez grlo siti! Ako bo on izvoljen, bo divjal prepir še - je splošno, že 30 let znano domače zdravilo. katero pospešuje tek, olajguje prebavo mlehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnie pre-« ,Č*v?e, .orgfne in drH T Pr*Tem toku. Velika steklen. I gld., mala 50 kr. S pošio20 kr. več. je staro, najprej v Pragi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobe ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Vsi deli zaboja Glavna zaloga: Lekarna B. FW«ja, c. kr. .vernega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala sta, na vegla Spomerova ulice. i^potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. _JPir^Dneviio razpošiljanje po ppgtU - Zalogu t vseh lekarnah Avatro-Ogerake. -TEJ f Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cpgixac, pristni kranjski brinje* vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo* in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to sU'oko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v Semonlški ulici .št. 1 v. lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«. poučuje v ital. ali nemškem jeziku po ugodnih cenah. Kdo, poveupravništvo. l^arol praščuv pekovski mojster in sladčičar v Gorici ura Korrni št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno ¦ postrežbo po jako zmernih cenah. j ©0©O©0©00©®©0®0@©0©©0© q Prva slovenska trgovina z želez je m v Gorici ® Konjedic «& Zajec J^ (prej G. Darbo) ® prod nadškofijo štv. 5. Podružnica konec Raštela štv 2. @ Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št 7. v posojilnični hiši. IBr Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega • Štajerskega železa- železne, cinkasto, pocinjene in medene plo- m ftčevlne, orodja za razne obrti in pohiinega, fttedllna ognjišča, ®^ peci, cevi in predpecnike, nagrobne križe. Vsakovrstne okove za pohištvo in. stavbe. Prevzemata vse fi| naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. m Glavna zaloga za Gorico in okolico g izdelkov c. kr. priviligovanih livarti. 3c Pripoznano najboljših patontovanih kotlov gosp. Nussbaum-a ^ v Ajdovščini po tovarniških cenah. 0 Edina zaloga ^ 0 najboljšega koroškega Acalcn in Brescian-jekla. ^J Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz dgk • prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.