št. 10.
V Gorici, dne 25. januvarja 1900.
Izhaja trikrat na teden - Šestih izdanjlh, in sioer: Vsak torek, 6>trtek in soboto, zjntranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom požiljana:' ¦: Vse leto    .  .   /-.*:.•,y.-iA&.Vrtao u,.ali gld-6-aO
polleta........6 i"'60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta   ........3 , 40 „   ,    ,    1-70
.   roooi-iične Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravhištvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob .nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez douoslane naročnine ne ne oziramo.'   -««•-•       ~
„PKIMOREC" izhaja neodvisno od «8oče» vsak petek in stane vse leto 3 K <20 h ali gld.„ 1-60.
«Soča» in «Primorec> se prodajata v Gorici v to-bakarni Schivarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SO Č A
(Večerno izdanje).
UreduHtro
ee nahaja v Gosposki-uliei St 7 v GorioLv L.nadstr. Z urednikom je mogoče govorit?, vsaki dan od & do 12. dopoludne ler od 2. do 8. popoldne; ob-nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. . Upravniftvo se nahaja v Gosposki ulici St 9,
popisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo k> upraruištvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne npravniStvo.                   ______                       .     .  '
Oglasi In poslanica
sb računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-irat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru.              ''                          ,
Naročnino in oglase .Je, plačati loco Gorica.
»OorlSka Tlakama« A^ Gabrficek tiska in nalaga -razen «Soče» it «Primorca* še.-SIovanako knjižnicoV katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 nol ter stane vseletno 1 gld. 80 ta.'— Oglasi v »Slov. knjižnici« se računijopo 20 kr. pethVvrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
Lakaji grofa Coroninija.
Slovensko ljudstvo v tej naši zanemarjeni deželici jo postavljeno pred novo, ponižujočo preskušnjo.
Dr. Anton Gregorčič, profesor v goriškem semenišču, ki prejema plačo in je vedno na odpustu, si dovoljuje z našim narodom v svojih prostih dneh najnedostojnišo igro, katero je kedajkoli igral: V t Gorici*, od, torka je priobčil zopet nov oklic na narod, s katerim je odstavil od kandidature prof. B e r buča in postavil zopet grofa Alfreda Ooroninij a.
Da bi pred svetom — toda le pred ljudmi, ki žive" z glavo v mehu — nekoliko opravičil to pljusko našemu narodu, se je poslužil dveh prav velikih, grdih, nečuveno drznih lažij, za katere ga takoj kličemo javno na odgovor !
Prva laž :
Dr. Anton Gregorčič, katoliški duhovnik in profosor dogmatike, pišo:
»Na odborovi okrožnici z dn<5 4. in 8. januarja prihajala so od vseh stranij za gospoda grofa najugod-niša poročila. Od vseh krajev se je izražala želja in prošnja, kakor že prej v znanih zaupnicah, naj bi grof Coronini zopet stopil na mesto, katero je bil popustil«.
Na to debelo laž so dobili čita-telji iste »Gorice« odgovor in najsijaj-nišo zavrnitev v prejšnjih številkah, v katerih je stalo tiskano, da na isti okrožnici z dnč 4. in 8. januvarja so prihajala isto tako" »od vseh stranij dežele najugodniša poročila za prof. Berbuča«, o katerem je bilo Še rečeno, da »prav lahko prodre«. — Kaj je torej res? Ali tisto, kar je širo-koustno pripovedovala »Gorica« poprej, ali to, kar trdi dr. Gregorčič v torek? Ali eno, ali drugo — ali pa nobeno?! Najbolj verjetno je zadnje, kajti, na zopetno   kandidaturo   grofa  O.   sploh
t Gor. Tiskarna* A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
MARCO  V1SCONTI
Zgodovinski roman
italijanski napisal Commaso 6rossL
(Halje)
»Kaj Marko?* je dejala ta vsa prestrašena, »Marko vas kliče? O, ne hodite tja, Ottorino! Bežimo daleč od tega človeka, povedite me v Oastelletto*.
• Pa saj ti pravim, da je sedaj ves drugačen. Glej, on sam se mi opravičuje in obeta, da hoče poravnati krivice, ' katere mi je storil*.
«0, ne, ne, ne hodite tja! Beživa proč od tistega človeka, vam rečem! beživa, dokler še utegneva h
»Poslušaj me, srček moj», je dej SI Ottorino, prijemši jo za roko, «ta tvoj strah in groza pred njim sta vendarle neopravičena. Saj je bil on vedno vljuden s teboj. In ali ni oh tudi rešil življenja Lupu vsled tvoje in tvojega očeta priprošnje?*
nikdo ni več mislil, izvzemši nekaj njegovih — lakajev.
Druga laž:
Dalje  čitamo:
»Volilni shod na Goričiei pri Rebku, ki so je vršil v nndoljo 21. t. m. ob ogromni udeležbi prvotnih vo-lilcev in volilnih mož iz vipavske doline, goriške okolice in s Krasa, se je izrekel soglasno, brez nikakega nasprotovanja in z velikim navduše-n j e m za kandidaturo grofa Coroninija«.
Na volilnem shodu ni bil proglašen »soglasno, brez nikakega nasprotovanja in z velikim navdušenjem«.... Kdor tako* piše in celo" javno podpiše, je zgubil pač že sleherni sled kake sramote...! Ogromno večino udeležnikov shoda je pač oblila rdečica  srama,  ko
so  čitali   tak<5   brezstidno   trditev.....!
Resnica je, da pravega shoda niti bilo ni. Shodu volilcov se je uzurpatorski vrinil nevolilec dr. Anton Gregorčič ter med viharnim odporom pozval prof., Borbuča, da je prefiitnl resolucijo o vinski klavzuli, neizogibni Me d v oš ček pa o vipavski železnici. Vso to so je zgodilo v mrzlični naglici. Ko je pa prišla v razgovor kandidatura Coroninijeva, je nastal nepopisen vrišč in v tej zmešnjavi je bilo shoda v par minutah konec. Kdor govori, da je shod proglasil grofa C, in to celo* »soglasno, z velikim navdušenjem, brez nasprotovanja«, ta je čisto priprost slepar našega občinstva,— vedite to, Vi — dr. Anton Gregorčič!!
Protestu jemo torej jasno in glasno proti največji slepariji brezstidne »Go-ričanske« bande.— da je bil grof Coronini proglašen kandidatom! To je laž, taktf velika in predrzna, da nima para v vseh dosedanjih sleparijah propadle in korumpirane Gregorčičanske klike. Opozarjamo na drugem mestu na osmi dopis, ki nam je došel v tem oziru.
Torej grof Alfred Coronini je zopet kandidat! On prav za prav ne kan-diduje, pač pa je društvo *Sloga*(!!)
Ko je bila Biče tak6 naravnost spomnjena na tisto strašno noč, katere ni mogla nikoli pozabiti, jo je znova spreletel hud strah, in prijemši soproga za roko, mu je rekla: «Oh, Ottorino, vi ne veste vsega!*
«Kaj !> je dejal ta začuden,   »tudi
ti si ga  spoznala?  Jas   sem  mislil......
Da, res je, vitez, kateri me je vrgel s konja pri bojnih igrah, je bil Marko. Ali veš pa, da moram biti hvaležen za svoje življenje njegovi dobrotljivosti ? Ali veš, da mi je prišel naproti s sulico, ki je imela odlomljeno ost ?»
Z zadnjimi besedami, katere so ji v strahu neprevidno ušle, bi bila Biče že skoro razodela celo skrivnost o Markovi ljubezni. A slišavši potem, da jih je Ottorino manj ljubosumno tolmačil, se je kmalu zavedla, je pomislila, da nikakor ne sme odkriti te tajnosti, ker ji je mati tolikokrat in tako" vroče priporočila, naj tega nikar ne stori, če se neče izpostaviti nevarnosti, da bi se njen soprog spopadel s tako* strahovitim tekmecem. Zat6 je sklonila glavo na prsi in umolknila.
Tedaj je jel Ottorino tak« toplo govoriti o Markovi iskrenosti in velikodušnosti ; kazal je tako zaupanje v njega ter vročo željo,  da bi še mogel
prepričano, da sprejme mandat, ako bo izvoljen. — Sam se torej ne upa na dan, da bi volilcem povedal, ali res kandiduje in zakaj se je zopet premislil v taktf kratkem času!
Sam se no obrača do volilcev z jasno besedo in določnim programom, kakor je storil dr. Stanič, marveč zahteva od Slovencev — lakajsko brezpogojno udanost in zaupanje, ne da bi bil dolžen, dajati kdaj kak odgovor!
Kaj takega si more dovoliti pač le grof Coronini s tal«5 dobrim in krotkim narodom, kakor je naš slovenski! Povsod drugod bi mu drugače posvetili! — Tu imamo torej kandidata dr. Staniča, ki je razglasil svoj program, in grofa Coroninija, ki nikakega programa nima. Sam ga nikdar ni razvil, program »Sloge« iz 1. 1895. je pa grdo in neodpustno prelomil, kakor smo Že dokazali!
Dne 31. oktobra je odstopil in po-bognil nekam v Afriko, da nikdo ni ve« dol sledu za njim. Njegovo odpovedno pismo govori jasno dovolj, da je grof za vselej zapustil politiko, in zaprl si je pot nazaj za vselej. RazŽalil je na neodpuston način vse politiške nasprotnike z raznimi grdimi naslovi in povedal: da jo politike sit, da je bo-lehen in da ne zna slovenskega jezika, zato" da tudi ne more biti zastopnik našega naroda. - Zaupnic jo dobil komaj od četrtine naših občin, tri četrtine so ostale hladne za vse mile prošnje »Goričauov«: zato" je naravnost sramota za ponosnega aristokrata, da se drzne -zopet vsi lj e vati se za poslanca. Ali se je od novembra že ozdravil ? ali se je naučil od takrat slovenski, česar ni storil prej v 9 letih? alisose«zdraž-barji« med tem potopili v morje in je cela dežela izrekla njemu lakajsko ponižnost in udanost ?!!
Koliko zdražb in sovraštva po deželi je bil vzročil lov na zaupnice ? Podobnih škandalov še nismo doživeli Slovenci!   Koliko   razpora, koliko sov-
zopet sprijazniti ž njim in hiteti v njegovo naročje; dokazal ji tak6 živo, kako važnega pomena bi bila ta sprava za njuno usodo, da mu je Biče po dolgem ugovarjanju konečno deloma prepričana deloma iz udanosti vendarle privolila, da bi Šel tja.
»Pa se vrnete takoj, ni res?* je prašala še nazr^nje.
«Nadalje v dveh urah bom zopet tu», je odgovoril Ottorino. «Grem tja, samo da ga pozdravim, ter da se dogovorim ž njim o tem, kar je najnujnejšega. Mej tem ostane pri tebi Lau-retta* in te bo varoval Lupo in oprode tvojega očeta«.
»Pa vi ne vzamete nobenega seboj?*
«Saj ti pravim, da je le majhen izlet. Spremljal me bo sel, kateri mi je prinesel pismo. To rekši je objel soprogo, poljubila sta se, in on  je odšel.
Minili ste dve uri, minila je tretja, a Ottorina ni bilo nazaj. Iz nekega okna. je gledala Biče na tisto stran, od koder bi imel priti. Vsaka stvar, ki se je gibala tam v daljavi, se ji je dozdevala belo perona njegovem šlemu; vsak šum, ki ga je slišala, ji je donel kot top6t konjskih kopit. NemirnS je z Lauretto korakala gori in doli po sobi. Sedaj je klicala Lupa,  in; ga prašala
raštva so prinesle te dopolnilne volitve?! Koliko sitnostij, koliko dela, koliko stroškov je napravil naši ubogi deželi s svojo nepotrebno odpovedjo, ko ga v to ni nikdo silil!! — In sdaj naj ga ljudstvo zopet voli, — da o prvi priliki zopet zbeži v Afriko in nam pusti n o v g z m o š n j a v e, no v e škandaie,nove volilne boje,no ve sitnosti in ogromne stroškei z volitvami!! Saj zdaj ni prvič,,da se je odpovedal! Že 1. 1897. se je odpovedal in nas hotel pustiti na cedilu v najbolj kritičnih časih! V resnici nas je pozneje tudi pustil, ker se je dal kan-didovati v kmečkih občinah: vel ep o-sestvo pa je hladnokrvno prepustil Italijanom; ker se nI niti zganil, ni pridobil med svojimi znanci niti enega glasu!! Zattf so mu Italijani danes hvaležni in so vneti za njegovo kandidaturo in so vsi kakor besni proti dr. Staniču, katerega se bojijo! Italijani dobro vedd, da grof Coronini je'le pičlo izobražen mož in jo docela nesposoben, da hI na Dunaju odprl usta v obrambo Slovencev, ko nas italijanski poslanci p s u j o j o, o b r e k uj e j o, d rni j o, — in ved6 dobro, da bi imeli v dr. Staniču imenitnega, sposobnega, odločnega nasprotnika, kateri ima jezik v polni, lasti, da bi na vsako lahonsko lumparijo lahko takoj vstal in — govoril, kakor zna le on! Lalioni so imeli že dvakrat priliko, da so mu stali nasproti pred dunajskimi porotniki; poslali so proti njemu v boj dva znamenita dunajska odvetnika — ali zastonj ves napor: dr. Stanič jih je ugnal, osramotil, ponižal! Da se lalioni boje" takega moža, je le umevno; zatd se potezajo za grofa Coroninija, o Čemur spregovorimo v soboto kaj več! — Vrhu tega je težko imeti opravila z muhastim človekom, kakor je Coronini! Jedno celo zasedanje državnega zbora ga nismo mogli spraviti na Dunaj, in nikdo ne vč: zakaj ?! Bili smo brez zastopnika v prav hudih časih! Z Dunaja
p/> njegovem mnenju, sedaj je šla k oknu in je gledala, a sedaj zopet seje vsedla sama v kak kot in se zamislila vsa žalostna, čakala je, trpela in se tresla. Minila je še jedna ura, in zopet še jedna, minilo jih je že, pet, odkar je odšel Ottorino, in še ga ni bilo nazaj.
«Ce mi dovolite*, je dej&l Lupo nazadnje, «stečera jaz gledat v Castel Seprio, ali pa pošljemo jednega izmed oprod vašega očeta*.
«Bo boljše, da pojdeš ti», je odgovorila Biče, «in glej, da pride gotovo! Kadar pojdeta nazaj, bo že pozno, in bo ravno prav, da ga boš spremljal, da ne bo hodil sam. Dobro vidiš, da me pustiš na trnji! Reci mu... toda; ne, ni treba žaliti ga zaradi mene.... gotovo ni mogel drugače storiti. Reci mu, naj se takoj vrn> s teboj,.naj pride na vsak način. Prosi ga, prosi, ga v mojem imenu, naj me nikar takd bridko ne vara». Lupo seje napotil, in ona, spremljaje ga do vrat, mu je še ponavljala: * Varuj se, da se ne vrneš brez njega*. Še z okna je gledala za odhajajočim, ter mu z migom glave priporočevala to, kar mu je bila prej z besedami rekla.
(Dalje pride).
so €(3<5 braojaviii ponj, a ni se zmenil, | marveč odgovarjal je, da — je vsega sit in da odloži mandat. Treba je bilo milih, zares laka jskih prošenj,treba je bilo velike kadilnice, da se — »nas je zopet usmilil* in je ostal poslanec! Volilci! Grof Coronini se je bil odpovedal brez potrebe in je napravil vse te zmešnjave v deželi! On je glavni steber grdega »Goricanskega« prepira, katerega smo vsi že čez grlo siti! Ako bo on izvoljen, bo divjal prepir še <jplje _ in kdo ve, kak6 in kdaj konča ? Kaj so naši poslanci storili koristnega v treh letih? Nič! Pozabili so na ubogo naše ljudstvo popolnoma ter se med seboj ruvali in suvali! Eden glavnih krivcev je tudi grof Coronini, v ne katerih ozirih je cel6 — prvak! Ali ga bomo za vse to še zopet volili v državni zbor za svojega zastopnika?! Kraševci so se že skoro soglasno izrekli za novega moža — dr. Staniča! Na Tolminskem in v goriškem okraju seje izrekla m dr. Staniča veČina. Ako ostanejo vsi zvesti svoji besedi, bo izvoljen dr. Stanič z lepo večino! In boljšega izhoda iz grdega goriškega prepira tudi ni! Izvolilev grofa C. bi značila lepoostre-nje itak že neznosnih razmer, vrhu tega bi dobili goriški Slovenci nesposobnega poslanca, ki se niti od daleč ne sme primerjati dr. Staniču!
. Volilci! Dokažite 29. t. m., da niste listi srednjeveški hlapci ošabnih nemških grofov in vitezov, ki so se bili pritepli v naše kraje, kjer se jim je imenitno godilo ob žuljih naših prade-dov, katere so v zahvalo davili in obešali v svojo največjo zabavo; dokažite, da niste niti lakaji grofa Coroninija, s katerimi si sme dovoljevati na Vaše stroške nedostojne igre, — marveč dokažite, da ste celi možj6, katerih ne omami bliščeči grofovski naslov, in da si znate izbirati zastopnike iz svoje srede, ki so tudi res sposobni, da bodo vredno izvrševali imenitno nalogo, katero jim zaupate! In tak vsestranski sposoben in neodvisen zastopnik bo — dr. Josip Stanič, odvetnik in grajščak v Gorici! Njemu skazite svoje zaupanje, a on naj se potem prizadeva, da se skaže tolikega zaupanja tudi vreden!
New-Yorka. Ta župan je; otvarjal izraelsko bolnišnico z govorom, v katerem je slavil lastnosti zidov in si'skušal kot dober politik pridobiti njih simpatije in glasove. ,Ne bodite zaradi tega preveč ponosni", je pravil proti koncu, »smatrate se morebiti za naj-inteligentnejše pleme, kar se tiCe pridobivanja dolarjev. Ne motite se; v pridobivanju denarja, v tem vedno zmaga Yankee".*)
Ta Yankee 'je govoril kot človek, kot Anglosas, svest si svoje moči; in niti Anglija niti Amerika mu nista poslali preklica.
») Tankee (Jenki) - Anglosas,   priimek, ki  naznanja njih narodni značaj.
(Dalje pride).
O antisemitizmu
(Govor Anatola Lerojr-Beaulieua po češkem prevodu priredil D. Lončar).
(Dalje). Drugi vzgledi stoletne akomodacije so: Kopti v Egiptu, krščen, potomci starih Egipčanov, v Indiji Parzi, potomci bivših Per-zijanov, ki so si obranili Zoroastrove zakone, Par/i, ki so se preselili z Irana in imajo gotovo večjo pravico do imena Arijcev nego Francozi in Nemci. Žid ni na svetu osamljen pojav. Na svetu je več narodnib skupin, ki veliko bolj zaslužijo priimek zajedalcev; najdemo jih ravnotako med kristjani in med Arijci kakor med Semiti. Sicer pa ne verujte, da ta plemena, po nekakem atavizmu določena k oderaštvu, menjalnici in kupčiji z denarjem, zmagajo vselej in povsod nad drugimi. Židje, Armenci, Parzi niso, čeprav se je to trdilo, predmet nevoščljivega občudovanja svojih nasprotnikov, niso konkurenti, proti katerim bi bil vsak boj nemogoč. Poglejte na Zjedinjene države ameriške, na deželo velikega imelka par excellence. To je antise-mitski predsodek in Francozski predsodek, da je največje bogastvo v rokah zidov. Glas: — Razložite bogastvo Hothschildovo! Leroy-Beauiieu: — Govorim le o stvareh, katere znam. Ni moja naloga, da bi se pečal tu z bogastvom tega ali onega bankirja, zida ali kristjana. Danes vemo, da je deset ali dvanajst največjih bogastev v Zje-dinjenih državah. No, med temi ameriškimi bogatini, nečem reči milijardarji — kajti to je gotovo, da dosega sedaj zasebno imetje ' -eno milijardo, med temi zlatimi, srebrnimi, :' Železniški mi, bombaževimi, petrolejevimi kralji, ' 'ha 'katere' so1 Američani tako ponosni, ni niti 'enega zida'. &S vendar je -ur Zjedinjenih državah-irniogo zidov; več nego na Francoskem; naselili so1 še tu že zdavnaj in uživajo po4 glavno •Atl 'politično ravaopraviiost. Mnogi *iz* itaad njih' * 'so: si • pridobili V trgovini in « b^tiftaii velikega bogastva,- toda nikomur se ni posrečilo, da bi se bil povspel do prve vrste. Z cziroto-ha^ttfi^ani morem navesti izrek župana Brookh/nskega, sosednjega roest4
Dopis i.
I« Crnl«, dne 23. jan. (Poročilo o shodu pri Rebku.) Pošiljam Vam nekaj pore čila o shodu .pri Rebku". Vem, da bodejo nasprotniki neresnico poročali, ker že danes je dobilo na3e županstvo nekak poziv od dr. Gregorčiča, kjer se trdi, da je bil grof Coronini jednoglasno proglašen za kandidata. Da to ni res, ve vsak, ki je bil navzoč pri shodu.
Koj ob 3. popoludne so se pripeljali k »Rebku* gg. dr. Gregorčič, Grča, prof. Berbuč in dr. Rojic. Ker je bil sklicatelj shoda g. Grča, je začel nekaj mencati najprej on, iz časar se je dalo sklepati, da želi, da naj se voli shodu predsednika.
Na to so zadoneli krepki klici navzočih Cr-ničkovcev, Selanov, Batujcev. Rihenberžanov, Ajdovcev in deloma Dornberžanov: »Živio g. Lokar, župan ajdovski, on naj bo predsedtiik!* A nasprotniki so hitro začeli kričati, da g. Lokar ne more biti predsednik, ker Ajdovščina ne voli v kmečkih občinah. Med tem je že predlagal nekdo (Medvešček) za predsednika dr. Gregorčiča, kateri se je vstopil takoj na neko stolico ali kaj, ne da bi se prepričal, če je izvoljen za predsednika ali ne. Potem sta bili z veliko naglico prečita ni resoluciji o vinski klavzuli in vipavski železnici, ki sta bili jednoglasno sprejeti, to se pravi, nihče se ni za to zanimal, ker se je vedelo, da se dela le z namenom, da se bo štelo .narodnim voditeljem" v zaslugo, če se kaj premeni, in pa za agilacijsko sredstvo sta služili omenjeni točki.
Zdaj se oglasi zopel slavni Grča in prične govoriti o bodočem državnem poslancu. Tu je nastal tak vihar, da se ni moglo nič umeti, kaj mož besedici. Viharni klici: »Živio Stanič, živio Turna S* so šumeli nekaterim tako neprijetno po ušesih, da so silno hiteli z zaključkom shoda. Dr. Gregorčič je povedal, da grof Coronini morebiti sprejme poslanstvo, češe ga bo prav lepo prosilo. Vprašal je zborovalce, če so za to, da naj se proglasi grofa _ Coroninija. kandidatom. Naša stranka, broječa kakih 50 volilcev, (brez onih, ki so bili navzoči, a niso imeli volilne pravice), je odklonila viharno kandidaturo Coroninijevo ter se izrekla za dr. Staniča. — Nasprotniki so seveda bili za Coroninija. — Oni, ki so bili za Coroninija, so samo Križani in Lokaveani; vsi drugi, razven Kamen-cev, so nasprotovali.
Dobro je pokadil »bandi* neki g. župan, ki jim je zabrusil v obraz očitanje, da so oni krivi prepira in nesloge. — Pri shodu se je pokazala tudi znana nepristranost Gregorčičeva. Volilec in volilni mož, g. Ant. Krkoč iz Sela, je prosil namreč za besedo, a Gregorčič mu je ni hotel dati, med tem, ko mu je neki drag steber »bande* rekel: »Vi molčite! Ste Tumovec". G. Krkoč je rekel Gregorčiču: G. poslanee! Prvi dež, ki pride, zmoči Vas, Grčo in Berbuča. Že posjerbimo za to! Ce sem s Turno, sa< sem s pravim človekom; Turna nam več koristi, kot vsa Vaša »banda!"
Shod torej ni proglasil enoglasno Coroninija, pač pa je bila veČina volilcev proi-njemu. — Ve shod ni trajal 20 minut; ne vem, kaj je bilo, da so tako silno hiteli.
Po shodu so obešali naši po sobah plakate z napisom: »Živio dr. Stanič*! Par-krat so jih sicer nasprotniki odstranili, a potem so se zbali in napis se je blestel na zidu še celo v sobi, kjer je bi! Gregorčič. Zato jo je kmalu pobrisal s svojo »bando* v gempasko varno zavetišče.
In za to pravim tudi danes, kakor na shodu: »Živio dr. Stanič, naš bodoči državni poslanec!"                                Volilni mož.
{Prejeli/smo danes še trt dopise iz pe-- fesa uglednih ; mož. Radi : zanimivosti nekaj i prihodnjič,; Ured.) ¦•-,
Dunfe ii rane lovice.
Osebna Test. — Sodnijskim kanceli-stom v Cerknem je imenovan Ant. R u z z i e r, dosedanji sodnijski diurnist, dodeljen nekaj mesecev okr. sodnijt v Cerknem.
NadvoJTodinja Elizabeta Marija, hči nadvojvodinje - udove Štefanije, je dospela v torek v Gorico* kjer namerava ostati nekaj časa. V spremstvu se nahaja dvorna dama bar. Coudenhove in grof Bellegarde. Nastanili so se v hotelu Gunkel. Nadvojvodinja si bo ogledala mesto ter nekatere kraje v deželi. Prvo je bila v Zagradu in v Gradišču ob Soči.
Včeraj je prišla v Gorico tudi nadvojvodinja Štefanija.
Še nekaj o shoda pri Rebku. — »Gorica" se zadira v Ajdovce, češ, da so — ne volilci! Ali pozabila je, da tudi dr. Gregorčič, dr. Rojic, prof. Berbuč so ne volilci. Po kaj so torej ti šli na shod — volilcev! Ali zdražbo delat?
Volilci in nevolilci so morali najbrže imeti na čelu zapisano,kaj so. »Gorica" namreč pravi, da tisti ki so kričali: živio Gregorčič, živio Coronini, so bili volilci; tisti, ki so nasprotovali, so bili pa — nevolilci! Kako natančno so vse to razločili v oni velikanski zmešnjavi, kakoršne na Vipavskem še niso imeli!
Mi smo dobili 8 dopisov, osebno pa nam je poročalo več veljavnih rodoljubov. Vsi soglašajo v tem, da takega shoda res še ni bilo, t. j. take  razburjenosti   proti   prireje-
valcern,  take   zmešnjave,   takega   odpora.....
Okoli dr. Gregorčiča se je zgrnilo kakih 20 ljudij, katere sta pripeljala Grča in Medvešček — in ti so najbrže sami zase zborovali sredi splošnega kaosa. Dr. Gregorčič ima že prakso za take sleparije javnega mnenja, saj je prav takd vodil tudi zadnji zbor »Sloge". — In tako kandidaturo sprejema — grof Coronini! Nizko je padel!
Ker so na shod prišli tudi Ajdovci, ki sv seveda »Sočani", kakor vsi boljši sloji naroda v deželi, jim »Gorica* kar grozi s pestmi okoličanov, z bojkotom itd. Tako brblja »Norica", ko njenega glasu nikdo ne sluša razun Petra iz Križa in Joška v Lo-kavcu: kaj bi šele bilo, ako bi imela res kaj moči? Tu se vidi »Goričanski" — terorizem! Dr. Staniču je »Gorica" očitala,zakaj ni prišel na shod in se volilcem pokazal: župnik Gr'ča je sklical shod volilcev in se podpisal »deželni poslanec in volilec". To se je zgodilo namenoma, da bi ne prišli
nepovabljeni nevolilci......  To  pa ni   motilo
Gregorčiča, Rojca in Berbuča, da so Šli na shpd. Kdo jih je vabil ?! Sklicatelj je imel dr. Staniča povabiti in on bi bil prav rad prišel.
Razkrinkani lažniki In sleparji javnega mnenja. —Korumpirana »Goričanska" banda (Bog nam grehe odpusti, ali drugače je ne moremo imenovati!) je razkrinkana tudi v včerajšnjem »Slov. Narodu" in celo v klerikalnem »Slovencu". »Narodovo" poročilo prinesemo doslovno jutri v »Primorcu". Citatelji: Čitajte in sodite, premišljujte, v ka-košnih rokah je danes usoda našega naroda na Goriškem! Gotovo porečete: čas je, da zapodimo to »bando* s častnih sedežev, na katerih sedi!
Klerikalni »Slovenec" je gotovo nesum-Ijiv vir, in vendar pravi tudi on, da: shod je bil le velik škandal — da je na shodu ljudstvo vpilo in razsajalo proti poslancem — da s<y navzoči poslanci Gregorčič, Berbuč, Rojic, Grča, komaj mogli usta odpreti — da ni bilo nikakega glasovanja o kandidaturi vsled razburjenosti itd. Zat6 se »Slovenec" čudi, kak6 je mogel priti Gregorčič ob takd nesrečnem hipu s kandidaturo grofa Coroninija na dan! itd."
Citatelji!! Ali se ne strinja vse to do ?»ičire s poročili v »Soči*? Ali ni to naj-«,ijajn:ša pljuska — patentovanim iažnikom? Evo: kakošnim ljudem je verjelo semterje naše ljudstvo, ko so udrihali po dr. Turni, Gabrščeku in po celi »Sočini* stranki ter kopičili laž na laž, obrekovanje na obrekovanje! Ako so se upali tako nesramno lagati celo o shodu, o katerem je prič na stotine: kak6 naj bi se bili sramovali laži j o dogodkih za kulisami ? — »Goričanske" laži o tem shodu naj bodo Čitateljem merilo: koliko so smeli verjeti »Gorici* doslej in bodo smeli — zanaprej! Evo: to je najžalostnejši del našega razkola! Slovenski narod je pred svetom osramočen, ponižan po ljudeh, ki hočejo biti njegovi voditelji!! Quousque taudem Gregorttč-Coro-
nini abutere patientia nostral? - Volilci: 29. t. m. naredite konec tem škandalom z izvolitvijo — dr. Jos. Staniča 1
G os p., dr. H. Tarna. nam je odtegnil svojo izjavo z ozirom na kopo laži j, zavijanj in norih podtikanj v zadnjih dveh številkah »Gorice", češ: s takimi ljudmi ne bo več javno polemizoval. Kdor hoče verjeti diplomovanim »Iažnikom po poklicu3, naj veruje. Kar piše »Gorica* v zadnjih dveh štev. o dr. Turni, smo vse že slišali v najrazličnejših varjantah, ki si silno nasprotujejo, in »Soča* je vse že davno pobila ter dokazala lažnjivost in slabo voljo „ Gorica nskih" prvakov. Cujemo, da je članek skrpucal tisti znameniti »narodni trot", katerega je imenoval dr. Gregorčič čestokrat — »kompletnega norca", s katerim je nemogoče pametno govoriti in skupno delovati. Zdaj pa »prejema od njega take »kompletne norčije", katere je opilil za javnost. Dober tek obema! Zahvala naroda doleti oba enako, — dočim obrekovanj dr. Turna ostane v očeh zavednega naroda — čist! Na nekatere preočitne lumparije se o priliki "povrnemo, da bo narod videl, kakd nizke duše so bili tisti rokovnjači, ki so se Stalili za narodne voditelje.
Dr. Francosco Verzegnassi v Gradišča ob Soči. — V nedeljo je imel drž. poslanec v veleposestvu dr. Verzegnassi shod v Gradišču ob Soči, na katerem je poročal o svojem delovanju v drž. zboru. Iz Gorice so bili navzoči dež. glavar dr. Pajer, ki je predsedoval shodu, Lenassi, župan Venuti. Potem ko je natrosil nekaj splošnih fraz, je trdil, da Slovani v drž. zboru so tisti, ki sovražijo aktualno konstitucijo, Cehi ovirajo parlament, itd. Italijani ne stoje v zvezi z ni-kako stranko ter se niso odločili ne /.a vstop na desnico, kjer 50 njihovi »zagrizeni sovražniki", ne za levico, ker jim.ta ni dala zadostnih garancij za varstvo njihove narodnosti ! Sedaj pa pod ministerstvom Kčrberjeni ima italijanski klub voljo, stopiti v zvezo z jedno ali drugo izmed velikih strank. Potem je premlel svoj pogovor z Badenijem, katerega je prosil, da naj čuje, da se ne bo godila krivica »stari kulturi ital." itd. Minister-stvo Thunovo mu ni bilo všeč, bivši naučni minister Bvlandt-Rheidl je bil naklonjen Slovencem in Hrvatom ter je ustanovil na »laških* tleh v Pazinu hrvatski gimnaziji!
Bivši justični minister Ruber je uvedel slovanske uradnike na naše sodnije, po katerih vendar se je rabil poprej edino le ital. jezik! Navel je dalje svoj pogovor o dež. šol. zalogu na Goriškem in dr., bil pri na-učnein ministru ter mu »dokazal", kako bi škodoval tak zalog Italijanom!
Dotikal se je tudi Gorice, katera je po njegovem mnenju laška »da secoli*, ker izmed 21.000 prebivaleev v nieslu je Slovencev le 3000, in ti so: dekle, slugo, itd.; le par „fanatičnih agitatorjev" razburja slovensko prebivalstvo v mestu, katero je živelo poprej v miru z italijanskim. — Dalje je omeni! našim čitateljem že znani nastop posl. Spinčiča v zadnjem zasedanju drž. zbora, ki je govoril britko resnico o naših deželah, katero pa je hotel Verzegnassi pobiti itd. — Za znani most čez Sočo, kateri je obljubil Badeni, bo na razpolago letos 150.000 gld., vsled česar bo mogoče pričeti graditi ga, ko se vse potrebno ukrene od strani namest-ništva. Dotaknil se je končno druge železniške zveze s Trstom in vinske klavzule. Povedal je še, da je govoril glede regulovanja rek in hudournikov v drž. zboru kakor tudi v delegaciji, nakar je bilo shoda konec.....
Ne vemo sicer, če so bili Furlani zadovoljni, ko jim je pripovedoval dr. Verzegnassi o Slovencih, kateri hočejo toliko škoditi njim, ker Furlani nič ne vidijo tega, kar jim je pravil Verzegnassi: kako da Slovenci vse poslovenjajo, kako jim gre Tlada na roke, itd. Zato je le obsojati, da je nastopal V. v Gradišču s takim govorom, v katerem je prav brez potrebe dražil Furlane proti Slovencem. Ali goriški matadorji hočejo pridobiti na vsak način na svojo stran mirne Furlane, s katerimi bi potem združeni tim lažje udarjali po Slovencih 1 Nekaj takega namena je pripisovati tudi temu shodu, na katerem je govoril V. veliko preveč o Slovencih in veliko premalo o potrebni stvari.
Kot »znamenje časa* pa navajamo še enkrat, da shodu je predsedoval sam dež. glavar dr. Pajer!
Volilno gibanje. — Zdaj je gele pravi bojni ples! Nasprotniki ne dajo miru volilnim možem, ki so bili   izvoljeni  pod   našo
zastavo. Agitacija po ceii deželi je naravnost silovita —N kakor šna ni bila nitil, 1891.! Z dežele nam poročajo tudi, da agitatorji za „.Gqričansko" kliko so jako — denarni. To raji verujemo! Za volitev vele-posestva 1. 1897. se ni potrosilo niti — 200 .gld., tu pa je denarja kakor toče! Proti taki k o r tf p c i ji, je govoril- le»^dr;..&t sin i č na, shodu v Sežani med vseobčim odobravanjem. Potem so prisfi na dan prav zanimivi — »slučaji "k
I/. Št. An dreza smo prejeli dopis, ki se obrača na tamošnje volilne može... Od fam smo že dobili zagotovilo/ Ha bodo volili dr. Staniča; zat6 dopis ni potreben.
Od nekega volilca v okolici smo prejeli zanimivo pismo, ki pravi med drugim : Stric... iz...., ki je večna resnica, je poslal k meni, da naj volim ž njimi kot* kristjan, da Stanič je šel sam k škofu naznanit, da nima vere. -- Ali ni hudič to ?! Kpplan n e laže....?? Stanič pa tudi ni zblaznel, da bi take reči počenjal,... Glejte zopet dokaz, kakošnih sredstev se poslužujejo nasprotniki!! Škandal!
Številke govore! Pod našo zastavo izvoljenih volilnih mož je — okoli 30. nad potrebno polovico! Ker smo uverjeni, da vse nasprotno zlato, vse obljube, vse ustrahovanje ne premoti toliko volilcev, da bi dr. Stanič ostal v manjšini, zato gojimo trdno nado, da bo 29. t. m, dan ~ oslobojenja goriških Slovencev iz jarma »Goričanskega* terorizma, da bo —konec grdega osebnostnega prepira!
Gosp. Beja, krčmar »Alla eolomba* v Gorici, nas je poselil ter naprosil povedati v »Soči*, da ni res tisto, kar mu podtika so-• dovodar g. Hrovatin v svojem »res in ni res popravku", kateri smo priobčili pod naslovom : Nesramnost, češ, da je tudi on (namreč g. Reja) bil za izbacnenje HSoče*iz »delav. podpornega društva*. Mi g. Reji popolnoma verjamemo, ker ga poznamo kot značajnega moža, Ob jednem se odpoveduje g. Reja odbornlštvu napominanega društva; I med ljudmi, kukor so dr. Rojic in sličui prepirljivci, pač človek s pošteno dušo in poštenim srcem ne more sedeti. Punktum.
O krstu na Placuti. — Glede na našo vest o krstu na Plaeutf dne 31. dec. pr. 1. imamo danes povedati, da smo se informo-vali o tej reči ter izvedeli, da je slonela raba latinskega jezika pri krstih v Gorici na neki stari določbi, katere pa v navodilih za tekoče i leto ni več. Torej se bo ustrezalo v cerkvi l botrom, kakor priticel To upamo in pričakujemo I
Predpust t Gorici. — Kakor v »Čitalnici* tako pri „Sokolu" je bilo v soboto, oziroma v nedeljo zvečer prav živahno, ker je došlo poleg gospodov plesalcev tudi obilo dam plesalk.
Sijajni pleš, kateri priredi mladina „ Slo v. .Čitalnice", utegne biti prav zanimiv, in kakor se čuje, re3 izreden sijajni ples.
Za obmejni most čez Idrijo bo ko-lavdacija danes. K tej „slavnosli* so povabljeni od avstrijske strani poleg drugih tudi don Zanetli, deželni glavar dr. Pajer, okr. glavar Fabris, finančni višji svetnik Prc« muda, grof Lvabordo Mels-Collocedo itd. Naše vročekrvne Italijane veseli ta most, ker jih veže z »domovino*, ali še lepše bi bilo, če bi jih bil že zvezali Zato pa se ,11 Priuli Orientale* malce jezi pri spominu na ta most ter mu pravi »famoso ponte!"
Iz Kanala poročajo, da so nastopili kanalski tamburaši letošnji predpust prvič v soboto zvečer v gostilni »Pri zlatem levu*. Veselica je bila sploh lepo prirejena ter je tudi dobro vspela. Dvorano je priredil g. Štef. Segala, tamburanje je vodil g. Al. Križnic, podprt po g, naducitelju Al. Vrču. Izvršilo se je vse v popolno zadovoljnost navzočega občinstva, in zato se je nadejati, da š; prirede kako slično veselico.
Ubil se je 37-letni Fran Muz n i k iz Kobarida, ko je šel pred 4 dnevi na Vršno pod Krnom. Spodrsnilo se mu je in zdrčal je po senožeti, a si — razbil pri tem glavo. To je čudno. Sodnija reč preiskuje. V torek Šele so ga našli in pripeljali domov. •—¦ Bil je samec, mal posestnik in dober Čevljar. V. 1. n. m. sveti!
Bolezni in umrljivost. — Letošnjo zimo so bili zlasti otroci prizadeti po raznih boleznih, toliko v mestu kakor na deželi; zlasti po Vipavskem po nekaterih krajih je škrlatica pobrala obilo otrok. Tudi v Fur-laniji razsajajo otroške bolezni, posebno je prizadeta Kapriva, kjer so imeli zaprte šole dolgo časa.
Odkar so nastopili lepi .dnevi, je opazovati v mestu neko izredno umrljivost, kakor kažejo, vsakdanji mnogobrojni pogrebi. m
Razglas c. kr. poštnega ravnateljstva t Trstu.— Za poizvedbe glede" poštnih pošiljatev, ki so se poizgubile pri železnični katastrofi v Kalsdorfu 24. decembra p. 1. ziuirakJ^baj^^:nogo časa ne .samo radi velike množine materijala in dotičnih reklamacij, ampak tudi se moja dogovarjati s poštnimi ravnateljstvi, katerim so podrejeni dotični pddajalni poštni uradi.
Razun tega.je treba v vsakem slučaju v dogovor stopiti z onim poštnim ravnateljstvom, kateremu je podrejena železniška pošta Trst-Dunaj, ker se bodo dotične odškodnine in povračila izplačevale na račun r.ivno te oblasti.
Slavno občinstvo, ki z razumljivo nestrpnostjo pričakuje rešitev reklamacij, bodi zagotovljeno, da tukajšnje ravnateljstvo kolikor je le mogoče pospeši obravnave radi odškodnine, in da je le zapletenosti dotičnih razmer pripisati, da se ta stvar bolj kakor ljubo zavlačuje.
Listnic«. — G. dopisniku »iz .zapuščenih Brd*: Obžalujemo, da dopisa ne moremo priobčiti iz raznih razlogov, katerih tukaj ne navajamo. Povemo pa jih Vam lahko o priliki. Prosimo kaj drugega! Zdravi!
Gosp. M. v K.; O premembi trvdke K-~čeve ni bilo nič sporočeno ne »Soči* ne »Trgovsko-obrtnemu društvu*, pač pa »Goričanski* bandi. To pa v zahvalo, ker smo se pred leti malone tepli z našimi gorjani ter jih vlačili k njemu od Pavletiča in Brassa, naklonivši mu vse somišljenike in osebne znance, dasi jim ni bil ne simpatičen ne dovolj postrežljiv. V ostalem: Nam je vsejedno f Naredile, kar se Vam zdi!
G. »Kanalcu*! Prosimo, naznite nam svoj naslov, ker dopisov, o katerih ne vemo, iz katerega peresa izhajajo, ne moremo pri-občevati.
Zgubil se Jo lovski pas sle-dovalee, bele barve ter rumeno lisast. -
Kdor more tega psa najti ali mu priti na sled, je naprošen, da se obrne do našega upraviiištva, kjer vdobi nepričakovano nagrado.
Radodarni donoskl.
Za nŠoUki dom":
Naše upravništvo je prejelo: Zadnji dan leta 1899. pri pihonju peresa (gl. Valenčič: »Vzgoja in omika"), nabrala gospica Srečka Gruntarjeva 8 kron. — Bančni preostanek pri igri »edenintrideset črnih pik* v Ajdovščini 5 kron 12 vin. — Mesto nagrobnega venca ranjki gospej Kutinovej daruje »Trg.-obrtna zadruga v Gorici* 20 kron. Skupaj 33 kron 12 vinarjev.
Pri nikakt rodbini ne bt smeli pogrešati
najboljših dveh ljudskih n domačih sredstev, namreč: Dr. Rosa balzamza želodec in pražkodo-mače mazilo. Ista se debita tudi v goriških lekarnah.                        '
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Vest, da državni zbor bo sklican do konca tega meseca, se ne obistini, ker pridejo vmes spravne konference. Zato bo sklican državni zbor šele proti koncu februvarja, na vsak način pa pred 1. marcem. Na dnevnem redu bo načrt zakona o jezikovnem vprašanju, in poleg drugega zakon o rekrutih; ako bi ne bilo mogoče rešili ugodno slednjega, se zaključi drž. zbor, in sedanji parlament se sploh več ne skliče.
Spravne konferenco. — -Nemško-na-predna stranka se je izrekla ugodno glede na spravna pogajanja, docim so sklenili nemški nacijonalci, da se ne udeleže konferenc, dokler ne bd sklican državni zbor. Zato se je prigovarjalo nacijonalcem, naj se udajo-za'pogajanja. Klub nacijonalcev bo sklepal radi tega še enkrat o tej reči. — Spravne konference prično najbrže začetkom februvarja. S pripravami za te konference se bavi poseben komite, v katerem so ministerski predsednik Korber ter ministri Hartel, Spens, Rezek.
Dr. Podli pn;?, župan v Pragi, je odstopil od županstva; težko, da bo še voljen. Cehi mu očitajo tri velike grehe, ki so: obnovitev »historiške* maše, pozdrav katoliškemu shodu in pozdrav mlademu nadškofu praškemu. Če bi dr. Podlipnv teh »grehov* ne zagrešil, bil bi gotovo prav gotovo še župan, tako pa pojde težko.
Staročehi so sklenili, da bodo volili županom dr. Srba, ki je že bil pred 3 leti iz-
voljen, ali je odstopil radi sloge, Mladočehi ostajajo pri ponovni kandidaturi dr. Podlip-nega. Ker ima v mestnem zastopu vsaka stranka 45 zastopnikov, bo borba huda, ako ne pride do kompromisa.
Štrajkl. — Rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku so_ bili sklenili ostaviti delo, dokler se jim rie poveča služnine. Radi tega se je vršil dne 22. t. m. v Celju shod rudniških delničarjev in zastopnikov delavcev. Prišli so do tega, da se zviša mezda za 5%, da se določi osemurni delavnik za delo v jamah, 3—4 K doklad za stanovanje oženje-nim delavcem in dobivanje olja za lastne nabavne troške.
Na Češkem je ustavljeno delo v Mor. Ostrovi, Kladnu, Mostu, Duhovcovu, Oseku in še drugod. Po železnicah in tovarnah se že občuti primanjkanje premoga. V Pragi bodo baje v 3 dneh že brez premoga. V Mostu delajo med 28 rovi samo na treh. Dne 23. bi bilo imelo priti na delo 5600 delavcev, prišli pa jih je samo 1560.
Na progah v Jičin in Nimburk je ustavljen ves obrat na lokalnih železnicah radi pomanjkanja premoga. — Vlada je sestavila posebno permanentno komisijo, ki se bo ba-vila s premogarskim štrajkom. Predsedoval bo ali Kdrber sam ali poljedelski minister Giovaneili.
Raznotere vesti. — Nadporočnik Dem-bicki na Ogerskem je ob neki priliki razme-earil pešca Balašo s sabljo, ker mu slednji ni hotel upreči slotnikovih konj brez dovoljenja. O tem se je govorilo v ogerski delegaciji ; uvedena je preiskava. — Na Kranjsko prihajajo zopet pisma iz Španije, v katerih zahtevajo neznani lopovi, da treba poslati angleški banki priloženo brzojavko, pa dobe 30% od 45000 funtov šterlingov, To je vse lumparija. Da ne pojde nikdo na limanice! — V Ljubnu na Štajerskem je vrgel raznašalec kruha Ma-rold, ki je bil obsojen pred porotniki na 8 let zaporo, v obraz sodnika križ z njegove mize.
Dr. FerjaitČift o primorskih deželah v delegaciji. — (Konec). Rekel je to-le;
Pravim torej, da v deželnih zborih v Trstu in v Istri je slovenski jezik brezpraven, celo telesna integriteta poslancev je v nevarnosti. V Gorici in v Istri ima večina prebivalstva le manjšino v dež. zborih,
Kako je v državnem zboru ? Ta okolnost je jako poučna. Poprej je bilo v državnem zboru 12 poslancev iz Primorja. Od teh je bilo od Slovanov, torej večina prebivalstva, poslanih pet, od manjšine, od Italijanov, sedem. Od volilne preosnove sem je v Pri-morju 15 poslancev, in od tedaj pošiljajo Slovani v drža ni sbor 4 poslance, torej enega manje, nego prej. Manjšina pa, Italijani, jih pošiljajo 11, torej štiri več, nego poprej.
In kako je v delegacijah, gospoda moja? To vas bo interesiralo. Primorje zastopajo trije Italijani, četrti itaiijan prihaja iz Tren--tina. Po takem so v avstrijski delegaciji Italijani zastopani po štirih glasih, skupni Jugoslovani pa po d veli, po moji malenkosti i n po zastopniku iz Dalmacije.
Ko smo bili na vsprejemu v dvorni palači,'stal sem poleg jednega spoštovanih Členov visoke delegacije, ki je izrazil svoje začudenje na tem, od kodi toliko Italijanov. Jaz sem mu rekel na to: E k s c e 1 e n c a, to j e del o vlade, ki je bila za časa volitev na krmilu." Kako pa delujejo te razmere na narodnostne razmere v Pri-morju? V to treba le primerjati vspehe ljudskega Štetja od 1. 1851 in 1890. Ta prispodoba je pač zelo poučna.
V  letu 1851 je imela grofija Goriška prebivalstva 136.000 Slovencev in 62.000 Italijanov, v letu 1890 pa le 135.000 Slovencev, a 76.000 Italijanov, torej 14.009 več.
Istra ie imela v letu 1851 170.000 Slovanov in 72.000 Italijanov, v letu 1890 pa 185.000 Slovanov, torej 15.000'več, a 118.000 Italijanov, torej za 46.000 več.
Konečno je imel Trst v letu 1851 27.000 Slovencev in 51.000 Italijanov. Število Slovencev je v letu 1890 ostalo isto, število Italijanov pa je poskočilo za skoro 100 odstotkov, za 49.000.
V  letu 1851 je torej stalo 324.000 Slovanov proti 185.000 Italijanov, v letu 1890 pa 346.000 Slovanov proti 294.000 Italijanov.
Večina prebivalstva v Primorju se je torej v teh 40 letih pomnožila za 13.000 nanjšina pa za 109.000. Le še dobrega desetletja treba, in razmere se razvijajo tako, da bo Primorje zdrelo za to, da še odlušči od drža ve.
Prihajam k zaključku. Mi se ne odrekamo nadi, da mej odločilnimi činitelji pro-dere spoznanje, da^tlačenje slovenskega in hrvatskega piemena ob Adriji, in v njega seliščih sploh, in povspeševanje druzih plemen prav na tem ozemlju, pomenja g r e š e ri j e na bodočnosti Avstrije, Dalmacijo je Italija malone izbrisala iz vrste onih pokrajin, o katerih meni Italija, da ima pravico do njih po narodnosti in tudi po' zgodovini. Kako je prišlo to? Jeden general, dežele sin,
je dovel do takega preobrata. Ni trebalo drazega, nego to ljudstvo osvoboditi, in hkratu se je prikazalo 96, 97 odstotkov Slovanov v Dalmaciji. ',                   '
Gojimo torej nado, da tudi gledč Slovencev in Hrvatov izven Primorja proder©, predno bo prepozno, to spoznanje, da ti plemeni, ki se žilavo držiti svoje narodnosti in jo braniti junaški, treba podpirati ne le zato', ker tako zahtevata zakon in pravo, ampak tudi iz tega vzroka, ker sta dragocen čini-telj za. skupo državo, ker sestavljati stražo ob A d r i j i.
Vojna v južni Afriki. — V bitki Angležev z Buri dne 23. t. m. je padel na angleški strani 1 častnik in 5 mož; 3 častniki in 75 mož je ranjenih. 8 mož se je zgubilo. — Daviš, tajnik severoameriškega ministerstva, je prispel v Laurenzo Marquez ter obiskal generalnega guvernerja, ki ga je sprejel jako prijazno ter ga naprosil, priobčiti predsedniku Mac-Kinleyu izraz prijateljstva. Daviš gre v Pretorijo; transvalska vlada mu je poslala naproti železniški salonski voz predsednika Krugerja. - Angleži pošljejo v južno Afriko se 17. polk ulancev, 7. polk dragoncev in 4. brigado konjenikov; vse je že pripravljeno na odhod.
Obče se sodi, da se je unela že odločilna bitka.
V Ladjrsmlthu razsaja vročinska bo«, lezen in griža. Vsak dan umre po 10 oseb.
Narodno gospodarstvo.
PoStarske zadeve. — Prihodnji ponedeljek 29. t. m. ob 10. uri dopoldne se bode vršil v Trsti v hotelu »Moneonielo« izvan-redni glavni občni zbor društva c. kr. poštarjev in upraviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo.
Povod zborovanju jo reorganizacija de* želnih pošt.
Ker se gre pri tem zborovanji za socialne in vitalne koristi deželnega poštnega osebja, je obile udeležbe prav nujno želeti. O izidu tega zborovanja bodemo svoj čas poročali.
Kraujsko-prlmorskemu gozdarskemu druStru je dovolila vlada zal, 1900.državne podpore 1200 K.
Kmetijsko predavanje »Sadjarskega drnltva v Kanalu", ki je bito napovedano na nedeljo 14. t. m., a je izostalo radi neugodnega vremena, vršilo se bode prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. po blagoslovu v občinski dvorani v Kanalu. — Dne 4. februvarja bode enako predavanje v Levpi v šolski sobi.
O vzrokih  pomanjkanja premoga.
— V časopisih čitamo vsaki dan, kako zelč pomanjkuje premoga o vseh mestih. Ljudje se povprašujejo začudeni; »Kako to, zakaj to? Saj je vendar premoga dosti na svetu 1" Tu hočemo po možnosti razjasniti po raznih virih in svojem lastnem študiju, kako je prišlo do tega pomanjkanja premoga.
Stavka (štrajk) v okraju Kladno je v polnem teku; iz gora Nvfanskih, Snlkovskih in obče iz cele tzv. premogovske doline za-padnočeške se pričakuje vsaki trenotek; zdi se, da stojimo pred občno premogokopsko stavko. Kaj pa bi le-ta značila za industrijo Avstrije, in njeno vsakdanje življenje, je nepregledno. Nekateri zavodi so morali že ustaviti delo. Vendar pa se, ne gledč na te stavke, že vso to zimo zeld pogreša premoga. O vzrokih tega pomanjkanja se govori in piše mnogo. Nekateri mečejo vso krivdo na Železnice, nekateri na nedostatek vagonov, na izvoz za meje itd. Nekoliko jih je pa, ki pravijo, da so glavni vzrok pomanjkanja premoga: zastareli, slabi, sedanjim razmeram prav nič odgovarjajoči rudniški zakoni. Beda in gorje, če potem nastane še stavka!
Premog pripada k tzv. rudniškemu re-galu; iskati in kopati ga, ima pravico le tisti, komur je ta pravica podeljena od oblasti. Tako vsaj pravi zakon od 23. maja 1854., št 146 drž. zak. Znamenito in avstrijske zakone krasno karakterizujoče je tudi dovoljenje »zum Schurfen", to je: nekomu seje dovolilo v določenem okraju iskati rudo, in če jo najde »ekom leta, more dobiti pravico, da sme samo on kopati tamkaj. In tu je glavni vzrok vsega zla. Oni, ki ima dovoljenje za kopanje, moral bi takoj začeti kopati z določenim številom ljudij. Ali tako se ne godi in se ni godilo od prvih časov. Ves premogovi revir si je zagotovilo nekaj družb in nekaj kapitalistom, ki potem delajo, kakor jim drago. Kopljejo sicer na raznih krajih, ali ne izkopljujejo, ker hočejo prve jame popolnoma izerpiti. Od tega nedostatek premoga. Torej: požrešni veliki kapital je vzrok, da ljudstvo sedaj trpi mraz in slična pomanjkanja.
Vlada bi mogla tu mnogo' pomagati, ali: saj vemo, kako je! Znane so nam jednake stvari. Vendar pa bi bil tukaj-le nasvet, to je uresničenje nasveta, katerega smo čitali te dni, prav na mestu. Glasi se: Prepoved izvažanja premoga do ptujine bila bi hitrim in prvi čas olajšajočim lekom.
Fodrftžouje strojev. — Kakor poročajo iz Brna.dunajski Časopisi, so sklenile tovarne strojev, livarne in podtovarne, ki pripadajo k »Deželnemu društvu v Pragi* in k .Brnski jednoti", z ozironi na vedno stopanje cen. podražiti svoje izdelke.
Pravila
društva .Zveza slovenskih in ister-
sko-hrvatskih  županov*.
(Koner).
§ 7. Opraviteljstvo. Društvene zadeve opravljajo: a) občni zbor; b) društveni odbor in c) društveno razsodništvo.
§ 8. Občni zbor. Redni občni zbor se snide vsako leto meseca avgusta; izredni pa, ako ga skliče odbor, ali zahteva pismeno petina vseh društvenikov in hkrati naznani predmet posvetovanja. »          V poslednjem slučaji je občni zbor skli-
cati v 14 dneh potem,  ko je zahleva  došla društvenemu odboru.
Povabila na občni zbor je i dnevnim redom vred vsaj 14 dni prej razglasiti v vseh slovenskih dnevnikih in v društvenem glasilu, vsaj 8 dni prej pa doposlati vsakemu društveniku.
Občnemu zboru predseduje načelnik društvenega odbora ali njegov namestnik.
Občni zbor je sklepčen, ako je 20 rednih članov navzočih. Če se jih ne snide toliko, se skliče v primernem rok« drugi občni zbor, kateri je brez ozira na število navzočih sklepčen, ako se dnevni red ni spremenil.
§9. Opravila občnega zbora. Občni zbor. obravnava in sklepa o nasvetih, ki  se  tičejo preustrojeb   na  polji občinske
uprave, o kulturnih in gospodarskih zadevah slovenskega ali hrvatskega naroda, o letnem poročilu in računu, kateri mu društveni odbor in razsodništvo predkladata glede zvišanja ali znižanja društvenih doneskov, o nasvetih društvenega odbora, o prem^mbi pravil in o razhodu društva.
Občni zbor voli' društvenega predsednika in njegovega namestnika, društveni odbor in častne člane.
Društveni odbor se voli za 3 leta; vsako leto pa izstopi ena tretjina.
Prve dve leti določa žreb odborove člane, ki izstopijo. Izstopivši člani smejo zopet voljeni biti. Razsodništvo se voli za vsako, leto vnovič. Glasuje in voli se z nadpolovično večino glasov.
Za sklepanje o premernbi pravil in o razhodu društva treba je, da je navzoča polovica vseh članov in skleniti se more pre-memba pravil ali razhod društva le z dvema tretinjama pričujočih glasovalcev.
Pri volitvi se glasuje z listki. Ako je prvo glasovanje brezuspešno, vpelje se ožja volitev.
Pri enakem številu glasov odločuje, kedar se glasuje, predsednikov glas: kedar se voli, pa žreb.
§ 10. Društveni odbor. Društveni odhor ima s predsednikom in njegovim namestnikom vred devet članov. Od teh pripadajo na kronovino Kranjsko trije, na Spodnje Štajersko dva, na Primorsko dva in na Koroško dva.
Odborniki volijo izmej sebe tajnika in blagajnika. Odbor si naredi sam svoj opravilni red in se sme razdeliti na odseke.
Društveni odbor opravlja vsa opravila, katera niso izrecno pridržana občnemu zboru, i
Zlasti pa društveni odbor sprejema in izključuje društvenike, sklicuje občne zbore (shode), izvršuje sklepe občnega zbora, vodi blagajnico in knjige, oskrbljuje društveni imetek, imenuje uradnike in služabnike za društvo, nadzoruje in oskrbljuje uredovanje društvenega lista, izdaja zbirke za občinsko upravo važnih zakonov, pošilja peticije in resolucije oblaslvom in postavodajalnim zborom, določa odbornike, kateri imajo neposredno nadzorstvo društvenega lista.
Odborove seje so tajne.
Odbor je sklepčen, ako je z načelnikom vsaj sedem odbornikov navzočih. Sklepa se z nadpolovično večino. Pri jednako razdeljenih glasovih odločuje predsednik.
§ 11. Društveni zastop. Društveni predsednik, ali če je zadržan, njegov namestnik, zastopa društvo na zunaj. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali njegov namestnik in še en ud društvenega odbora podpisati. Sejne zapisnike podpisuje predsednik ali njegov namestnik in tajnik.
§ IS. Razsodništvo. Razsodništvo ima pet udov. Ob teh pripadata na deželo Kranjsko dva, na Spodnje Štajersko eden, na Primorsko eden in na Koroško eden.
Razsodništvo razsoja vse prepire, ki nastanejo iz društvenih razmer brez ozira na kak gotov sodni red po svoji najbolji vednosti in vesti neprizivno.
§ 13. Društveni poslovni jezik. Poslovna jezika društva sta slovenski in hrvatski.
§ 14. Društveni razhod. Društvo se razide: 1. ako občni zbor to sklene ali — % ako je polUično oblastvo razpusti.
V prvem slučaji sklepa občni zboi o društvenem imetku; v drugem slučaju pa pripade imetek  »Slovenski Matici«  v Ljubljani.
jVlaurenčič J-ranc,
čevljlarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva hiša) št. 7, se preporoča svojim rojakom, zagotavljajo  dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 gWT- v Gorici, ^^O
priporoča se
za raznovrstna naroČila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvriuje hitro.
Na sredi RnStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnnerikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše fiivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svotiiijfce. ~ Kožni venci. — Mafine knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
! Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      S! 35-8'
Št. 36.
Kazpis dražbe.
Dne  12. febravarja t. I. se odda v občinski pisarnici v Št. Andrežu pri Gorici na javni dražbi od 10—12. ure predpoldne gradnja  nove  tuk. cerkve. Delo je  cenjeno na 32.929  gld. 33 kr. — Gradbeni načrti in pogoji so razgrnjeni ob uradnih  urah v obč. pisarnici v St. Andrežu do dneva dražbe. Vsak vdeležitelj dražbe moral bode položiti dražbeni komisiji 10% varščino. Županstvo v Št. Andrežu 22. januvarja 1900. Župan:
Lntman.
Prave in edine želodčne kapljice,
(Varstv^na^a,. ZdraviIna mog teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno i prebavljenje, fie se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ^ssb^ popije. Gkrepe po-Sv. Anton FadoT. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in živofca lenost (mrfcvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je.                 —9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Leto XXIX.
„11 Mercurio Triestino"
je naj sta rej i in najbolj akreditovaii list Avstro-Ogcrskc.
Izhaja štirikrat mesefino. Prinaša redno vsa žrebanja in zastanke, (obligacije že izžrebane, a ne izplačane). Prinaša vsak teden kurze glavnih akcij, obligacije in vrednostne papirje vseh borz, kakor dunajske, tržaške, Milana in Pariza.
Svojim naročnikom daje nasvete zastonj, kako najbolje naložiti glavnice; posreduje pri vporabi javnih listin.
Izvršuje točno vsa naročila, prodajo in zameno srečk in drugih javnih listin, bodisi proti gotovini ali v obrokih. Verificira žrebanje' domačih, kakor tudi inozemskih srečk.
Celoletna naročnina znaša za Avstro-Ogersko gld. 2*40. za inozemstvo gld. 4.
Izšel je ravnokar
Kažipot in koledar po Primorskem
i
vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd, itd.
Vdobiva se
v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček v Gorici.
y3       Cena: mehko vezan 80 kr.,  trdo vezan H. 1*20               """••B       Hi
Francoščino
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič WWMen%m v II. Bistrici
priporoča velespošlovanemii   občinstvu svoje priznano izbonie
iT testenine, -WSM
kot makarone, Meline in različno
vloge   za   na  jnlio  v različnih
kakovostili.
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je la, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem času kar jih izdelujeva.
Spoštovana gospodinja! Sezile po teh pristno ( domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni s ; slastjo zavživajo, ki dosedaj o tes eninah Se vedeli niso hoteli. Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa se le one, ki se prodajajo v zavojih po */» kilogr. z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za želodec
-<| Iz lekarno B. FRAGNER-ja v PRagT|>-
je splošno, že 30 let znano domače zdravilo. katero pospešuje tek, olajguje prebavo mlehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnie pre-« ,Č*v?e, .orgfne in drH T Pr*Tem toku. Velika steklen. I gld., mala 50 kr. S pošio20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano hiSno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje  nečistobe  ter ublažujoče deluje   na
vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več.
Vsi deli zaboja
Glavna zaloga: Lekarna B. FW«ja, c. kr. .vernega zalagatelja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala sta, na vegla Spomerova ulice.
i^potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. _JPir^Dneviio razpošiljanje po ppgtU - Zalogu t vseh lekarnah Avatro-Ogerake. -TEJ f
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cpgixac, pristni kranjski brinje* vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo* in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to sU'oko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semonlški ulici .št. 1 v. lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«.
poučuje v ital.  ali  nemškem jeziku po ugodnih cenah. Kdo, poveupravništvo.
l^arol praščuv
pekovski mojster in sladčičar v Gorici ura Korrni št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno ¦ postrežbo po jako zmernih cenah.                  j
©0©O©0©00©®©0®0@©0©©0©
q   Prva slovenska trgovina z želez je m   v Gorici
®     Konjedic «& Zajec
J^                                                    (prej G. Darbo)
®   prod nadškofijo štv. 5. Podružnica konec Raštela štv 2.
@              Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki ulici št 7. v posojilnični hiši.
IBr             Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega
•     Štajerskega železa- železne, cinkasto, pocinjene in medene plo-
m    ftčevlne, orodja za  razne obrti in pohiinega, fttedllna ognjišča,
®^    peci, cevi in predpecnike, nagrobne križe. Vsakovrstne   okove  za   pohištvo in. stavbe. Prevzemata vse fi|    naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
m                        Glavna zaloga za Gorico in okolico
g    izdelkov c. kr. priviligovanih livarti.
3c              Pripoznano najboljših patontovanih kotlov gosp. Nussbaum-a
^    v Ajdovščini po tovarniških cenah.
0                           Edina zaloga    ^
0   najboljšega koroškega Acalcn in Brescian-jekla.
^J             Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
dgk • prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.