^oll n mo olofono » notovftil
Leto XX., št. 248
Ljubljana, torek 24. oktobra 1939
Cena 2 Din
Jpravništvo Mubliana, Knafiievo 5 - Teletor štev 3122, 3123 3124. 3125 1126. inseratm addelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 m 2492 Podružnico Maribor Grajski trg št. 7.
Telefon st 2455. 'odružnico Celje Kocenova ulica 'i
Telefon š) 19G. <ačum ori oošt ček zavodih i Ljubljano šl 11.84i Praga čislo 78.180, Wien st 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaso mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo ? Ljubljana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev 7, telefon štev. 2455; Celje. Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65
Rokopisi se ne vračajo.
Italija in novi položaj
V	zvezi s sklenitvijo ankarskega pakta se te dni v časopisju vseh evropskih držav mnogo razpravlja o novem položaju Italije v pogledu odnošajev do obeh zapadnih velesil. Razume se samo po sebi, da vzbujajo te razprave veliko pozornost v Rimu, a tudi v Nemčiji ne prikrivajo svojega zanimanja. zanje.
V	poglavju italijanskih odnošajev do zapada moramo seveda ločiti angleško-italijansko razmerje od francosko-ita-lijanskega. Glede prvega se na splošno priznava, da ga po lanskem velikonočnem sporazumu, ki je stopil v veljavo 16. novembra 1938, navzlic nesoglasjem splošnega značaja dejansko vendarle ne teži noben konkreten spor, medtem ko je francosko-italijansko razmerje sicer znatno izboljšano, toda še ne podprto z dogovori, ki bi odstranili možnosti sporov glede nekaterih konkretnih vprašanj.
Pred izbruhom vojne se je razpravljalo o možnosti italijanskega vojaškega sodelovanja z Nemčijo z ozirom na to, da so bili odnošaji med zapadorn in Italijo precej napeti. Toda, ko se je kriza bližala vrhuncu, se je Italija prav do zadnjega trudila, da bi preprečila izbruh vojne, in sta ji obe zapadni velesili javno izrekli za to zahvalo in priznanje. Ko se je italijanska vlada s svojim sklepom 1. septembra odločila, da ne bo v sedanjem oboroženem spopadu pedvzela »nobene pobude vojaško-operativnega značaja«, sta Anglija in Francija vrednotili to italijansko »politiko čakanja« tako, da sta razlike v postopanju z Nemčijo in z njo še bolj poudarili. Vestni opazovalci niso prezrli, da so bile v francoskih listih od začetka vojne dalje cenzurirane vse vesti, ki bi jih lahko tolmačili v Italiji neugodno. Znano je tudi, da je Daladier v vseh svojih izjavah po izbruhu vojne ponovno pohvalno omenil italijanska prizadevanja za ohranitev miru. Ko je 11. oktobra v svojem odgovoru na Hitlerjeve mirovne predloge omenil med drugim, da Francija ni vstopila v sedanjo vojno, da bi vodila »križarsko vojno proti ideologijam«, je informirani rimski poročevalec pariškega poluradnega »Temp sa« zapisal, da je bila ta izjava v italijanski javnosti ugodno sprejeta, »ker je očistila pot, ki naj vodi k francosko-italijanskemu zbližanju, ene najhujših ovir«. V tem, za italijanski fašizem ugodnem smislu so tolmačili Daladie-rove izjave vsi francoski listi brez izjeme in tako zvene še vedno tudi vse francoske radijske oddaje.
K podpisu ankarskega pakta italijanski listi niso takoj zavzeli stališča, tem bolj pa so se zato angleški in francoski krogi potrudili, da bi novi pakt prikazali v čim ugodnejši luči za Italijo in njena miroljubna prizadevanja v sredozemskem bazenu in zlasti na Balkanu. Tako je rimska »Tribuna« objavila pred dnevi daljši dopis svojega londonskega poročevalca, ki pravi, da je sedaj eden izmed ciljev angleške diplomacije očividno v tem, da bi se področje turško - italijanskih odnošajev »očistilo vseh trnov«, kar naj bi preprečilo »razširjenje sedanjega konflikta na Sredozemlje«. V Londonu sicer ne prikrivajo, da je sklenitev ankarskega pakta izzvala v Italiji prvi hip nepovoljen vtisk, zlasti v zvezi z izvorom nekaterih določb ankarske pogodbe, ki so bile prvotno zamišljene predvsem proti Italiji. Pakt je bil razen tega sklenjen za dobo 15 let, kar kaže, da so pogodbenice upoštevale pri svojih obveznostih m; le trenutni položaj, temveč tudi vse ksisnejše spremembe, ki bi mogle nastopiti. Toda ne da se prikriti dejstva, piše »Tribuna«, da računata obe zaveznici na zapadu z očividno možnostjo prijateljstva z Italijo. Po londonskem mnenju bi se interesi vseh treh velesil in Turčije lahko spravili v sklad, to pa že zaradi skupne želje po omeijtvi sedanjega konflikta. Razen tega lahko računa Italija tudi s tem, da je zapadni velesili na Balkanu ne bosta motili v njenih prizadevanjih za poglobitev odnošajev z evropskim jugovzhodom.
Londonski poročevalec italijanskega Bsta je najbrž pravilno cenil trenutna prizadevanja Anglije in Francije, ki gredo za tem, da bi se ankarski pakt spravil na eni strani v sklad z željo vsega evropskega jugovzhoda, ki hoče ostati izven sedanje vojne, na drugi strani pa tudi z italijanskimi napori za utrditev italijanskega položaja na Balkanu. Morda si to na zapadu zamišljajo na podobni osnovi, kakor jo an-karska pogodba glede vzhodnega dela Balkana nakazuje v skupni obzirnosti do Rusije. Naj bo s tem že kakorkoli, dejstvo je, da spremenjeni angleški in francoski ton glede Italije ni ostal ne-opažen tudi drugod, zlasti v Nemčiji, kjer so seveda na novem razvoju zelo interesirani. Gotovo so v veliki meri v zvezi s tem tudi najnovejša posvetovanja pri Hitlerju. Vsekakor pa opazovalci novega razvoja niso prezrli dolgega članka, ki ga je v listu »Frank-
V BERLINU PRIPRAVLJAJO NAČRT
ZA EVROPSKO BLOKADO ANGLIJE
Po svetu spremljajo z veliko napetostjo berlinska posvetovanja nemških vojaških in političnih voditeljev — Pričakuje se poostritev vojne proti Angliji
Pariz, 23. okt z. V tukajšnjih političnih krogih z nanimanjem zasledujejo živahna posvetovanja, ki se vodijo v Berlinu med nemškimi vojaškimi, političnimi in strankinimi voditelji. Danes so se zbrali v Berlinu vsi okrožni voditelji (Gauleiter), da bodo kancelar ju Hitlerju, koročali o razpoloženju med narodom. Kar se tiče rezultata posvetovanj kancelarja Hitlerja z vojaškimi krogi, domnevajo, da je računati s poostritvijo vojne proti Angliji, ne pa tudi proti Franciji, ker Nemčija še vedno ni opustila upanja, da se ji bo vendarle posrečilo razdvojiti Anglijo in Francijo. Glede poostritve vojne proti Angliji pa v tukajšnjih političnih krogih zelo dvomijo, da bi to uspelo, ker bodo v zimskem času letalski napadi na Anglijo skoraj nemogoči prav tako pa v zimski dobi tudi ni možna večja akcija na morju.
London, 23 okt. z Kakor se doznava, razpravljajo v Berlinu o možnosti poostritve kontinentalne blokade proti Angliji. Nemčija bo poskušala v ta namen navezati čim tesnejše stike z nevralnimi državami in jih pridobiti za to. da bi ves svoj izvoz usmerile preko Nemčije. Na ta način bi imela Nemčija možnost, da izvoz v Anglijo popolnoma ustavi.
V londonskih krogih so že v naprej prepričani o neuspehu te akcije. Kar ni uspelo Napoleonu, po mnenju londonskih krogov tudi ne bo uspelo Hitlerju.
Prvi odmevi v tistih
Pariz, 23. okt. AA. (Havas). Pariško časopisje pripisuje velik pomen posvetovanjem, s katerimi je voditelj rajha in državni kancelar Hitler začel zadnja dva dneva, kajti ni dvoma, da se je vodja rajha odločil za pomembne sklepe, ko je poklical vse nacionalistične veljake na posvetovanje. »Petit Parisien« pravi med drugim: Poklicanje zaupljivih osebnosti v Berlin napoveduje, kakor je bil to slučaj tudi dozdaj, sklepe, ki bodo presegali okvir običajne delavnosti vlade. Delavski list se strinja z ostalimi diplomatskimi uredniki pariških časopisov, ko pravi, da se v Nemčiji vsekakor pripravljajo novi sklepi.
London, 23. oktobra. AA. (Reuter) Diplomatski urednik »Timesa« trdi. da sestanek pokrajinskih poglavarjev in pokrajinskih voditeljev iz vse Nemčije v Berlinu pomeni, da je treba pričakovati važnih sklepov nemške vlade glede vprašanja novih vojaških operacij.
London, 23. oktobra. AA. (Reuter). Norveški list »Dagbladed« misli, da nemški načrt o kontinentalni blokadi, ne bi mogel uspeti niti tedaj, če bi se blokada res izvedla, ker je Velika Britanija neodvisna od oskrbe od evropskega kontinenta.
Pogajanja z nevtralnimi državami
London, 23. okt. br. Nocojšnji listi beležijo iz Berlina vesti, da snuje nemška vlada proti Angliji tn Franciji kontinentalno blokado. V ta namen je bil v Berlinu ustanovljen poseben centralni urad, ki ga vodi
narodno socialistični prvak Deitz. Po istih informacijah se je nemška vlada po diplo- | matski poti že pričela pogajati z nevtralnimi državami, da bi svoj trgovinski promet z drugimi nevtralnimi državami po morju usmerile po kielskem prekopu. To velja zlasti za švedsko. Finsko in baltiške države. V takem primeru se trgovinske ladje teh držav ne bi izpostavljale nevarnostim, da bi jiih nemške podmornice ah nemška letala nadlegovala, na drugi strani pa jim tudi ne bi bdlo treba iskati pomoči pri angleških pomorskih vojnih silah.
Ribbentrop bo danes govoril
London, 23. okt. o. V angleških političnih krogih pričakujejo, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop v svojem jutrišnjem govoru v Gdansku naznačil nadaljnje načrte Nemčije. Menijo, da bo v tem govoru reasumiral vse, o čemer so razpravljali v zadnjih dneh pri kancelar-ju Hitlerju.
Možnost posredovanja Roosevelta ?
London, 23. okt. z United Pres poroča iz New Yorka, da bo imel bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, ki je včeraj prispel v Ameriko, važne razgovore s predsednikom Rooseveltom o možnosti ameriškega posredovanja v evropskem konfliktu. Van Zeeland dobro pozna stališče Nemčije in stališče zaveznikov ter bo mogel z Rooseveltom podrobno proučiti položaj.
Rim, 23. okt. o. Italijanski listi trdijo, da je bivši predsednik belgijske vlade Van • Zeeland prispel v Ameriko z namenom, da \ bi vplival na predsednika Roosevelta v tem smislu, da bi podvzel akcijo za rešitev miru. Van Zeeland je baje prinesel v Ameriko angleški in francoski odgovor na mirovne predloge ter računajo, da bo sedaj Roosevelt podvzel mirovno akcijo s po- [ močjo nevtralcev.	j
Nevtralnostna debata v Zedinjenih državah
Wa»hington, 23. okt. AA. (Havas). Senator Borach je imel včeraj po radiu zelo oster govor, v zvezi z razpravo o spremembi nevtralnostnega zakona. Borach je j izjavil, da sedanja nevtralnost, kakor je določena po zakonu, sploh ne zasluži imena nevtralnost. Tudi drugi republikanski senator Gerard, ki je znan kot nasprotnik ukinjenja prepovedi izvoza orožja je Imel včeraj govor po radiu. V njem je dejal, da ukinjenje prepovedi izvoza orožja žele oni. ki simpatizirajo z gotovimi državami v Evropi, ki pa ne upoštevajo pravih gospodarskih interesov Zedinjenih ameriških držav. Drugi, mnogo važnejši razlog bi bilo mišljenje onih ki voino mornarico j Velike Bratinije smatrajo kot prvo obramb-I no črto USA.
javili, da je bilo oddanih okrog 70 odstotkov glasov za vladne kandidate. V Lvovu je glasovalo komaj nekaj nad polovico vo-lilcev. Organizacija volitev je bila poverjena rdeči vojski in njenim pobtičnim komisarjem. Skozi Lvov so včeraj ves dan korakale vojaške godbe in tovorne kolone. Novoizvoljeni poslanci se bodo sestali 26. t m. ko bodo sklepali o priključitvi zasedenega področja Bele Rusije, oziroma Ukrajine k zvezi sovjetskih republik Sovjetski poročevalci trdijo, da je v zapadni Ukrajini glasovalo 80 odstotkov volilnih upravičencev. V zapadni Beli Rusiji pa okrog 70 odstotkov.
Izvoz ruskega mangana
Berlin, 23. oktobra. A A. (DNB). Vest. po kateri je Sovjetska Rusija ponudila
Združenim ameriškim državam 160.000 ton mangana, je več tujih časopisov ter tudi »United Press« komentiralo, kakoT da naj to pomeni, da bo Sovjetska Rusija dobavo mangana za potrebe nemške vojne industrije zmanjšala. Z nemške merodajne strani izjavljajo, da so ta tolmačenja netočna. Rusija proizvede nad polovico celotne svetovne proizvodnje mangana. Ona ga ima dovolj tako zase kakor tudi za nemške potrebe in ji še ostaja del, ki ga more ponuditi drugim državam.
Izpuščeni nemški
aretirane! v Rusiji
Moskva, 23. okt. o. Tas objavlja, da je vlada sklenila izpustiti iz zaporov 3.000 nemških specialistov, ki so bili zaprti iz raznih političnih razlogov.
Nadaljevanje pogajanj
med Finsko In Rusijo
Na včerajšnjem sestanku je finska delegacija predložila svoje protipredloge — Zboljšan položaj za Fince
Finski delegat —
Stalinov rešitelj
Rusija noše iti v vojno
Odklonilen Stalinov odgovor na Hitlerjevo pismo
Moskva, 23. okt. s. Finska delegacija pod vodstvom dr. Paasikivija in finančnega ministra Tannerja je danes dopoldne dospela v Moskvo. Finska delegacija je bila ob svojem prihodu v Moskvo na beloruskem kolodvoru sprejeta zelo svečano. Rusko zunanje ministrstvo je tako popravilo slab vtis, ki ga je napravilo dejstvo, da dne 14 oktobra, ko je dr. Paasikivi po svojih prvih razgovorih z ruskimi državniki zapuščal Moskvo, zastopniki ruske vlade niso pozdravili Fincev. Danes so bili pri sprejemu na postaji prisotni tudi poslaniki Švedske, Norveške in Danske Finska delegacija, ki jo sestavljajo dr. Paasikivi finančni minister Tanner, finski poslanik v Moskvi ter I nekateri strokovnjaki vojnega in zunanje-| ga ministrstva, se je nastanila v »Domu državnih gostov.« Dopoldne so se glavni člani delegacije odpeljali v Kremelj, kjer so se ob 17 uri sestali s predsednikom sveta komisarjev in komisarjem za zunanje zadeve Molotovom. Razgovoru je prisostvoval tudi Stalin.
Po mnenju tukajšnjih tujih diplomatskih krogov je sedaj položaj za Finsko mnogo ugodnejši kakor je bil pri prvih razgovorih. Moralna solidarnost s Finsko, ki so jo izrazili suvereni nordijskih držav ter predsedniki vseh 21 ameriških republik z Rooseveltom na čelu, je popolnoma spremenila situacijo Vsekakor je računati s tem, ' da bo Finski sedaj v kratkem uspelo do-] seči sporazum, ki ne bo v nobenem pogledu zadel niti njene nevtralnosti, niti njene suverenosti.
Dve in pol ure prvega razgovora
Moskva, 23 okt. s. F nska ielegacija je imela proti večeru v Kremlju prvo konferenco z ruskimi d žavniki. Razgovor je trajal dve in pol uri.
Pariz, 23. okt. o. »United Press« poroča iz polslužbenega vira, da je Stalin v svojem odgovoru na poslednje Hitlerjevo pismo odklonil, da bi Rusija podvzela kakršnokoli vojno akcijo proti Angliji in Franciji. Stalin je odgovoril na Hitlerjevo pismo, ki ga je prinesel v Moskvo poseben emisar. Hitler je baje zahteval v njem vojaško pomoč Rusije na kopnem in v zra-
_______________________ _____.	- ----T-.--—=—1—
■J ' "T	■ -'	---------J —'
furter Zeitung« objavil v nedeljo njegov direktor dr. Kircher, čigar zveze z nemškim zunanjim ministrstvom so znane.
Dr. Kircher razpravlja namreč v svojem članku o italijanskih odnosa jih do zapada. Tudi on opozarja na spremenjeni angleški in francoski ton glede Italije, prihaja pa do zaključka, da o kakih spremembah v italijanskem zadržanju ne more biti govora, ker so italijanski interesi slej ko prej povsem istovetni z nemškimi, ne pa z angleškimi ali francoskimi. Italija, tako piše dr. Kircher, čaka v miru na nadaljnji razvoj dogodkov in dela nemoteno naprej. Interes Italije je predvsem v tem, da čaka na »takšno razporeditev ravnotežja sil v Evropi, ki bo za njene cilje ugodna«. Vodilno načelo italijanske politike je po nemškem tolmačenju, da »more samo močni doseči svoje pravice«. Po tem prepričanju postopa
Mussolini.
Takšne so torej sile m protisile, ki si stoje v novem položaju po podpisu ankarske pogodbe nasproti. V kolikor gre pri tem predvsem za diplomatske ofenzive, ki se, kakor vidimo, razvijajo v različnih smereh, moramo iskati ozadje sedanje diplomatske borbe predvsem v težnji po novem ravnotežju sil v Sredozemlju, na jugovzhodu Evrope in na bližnjem vzhodu.
ku, po neki verziji pa 2.000 letal Stalin je pristal edino na to. da sodeiuje Rus ja v skupni nemško-ruski deklaraciji o sedanjem političnem položaju Ta deklaracija bi bila podana v mejah znanega uvodnika »Izvestij«, vendar pa Stalin ni hotel pristati na izjavo, da je Rusija pripravljena podpreti Nemčijo pri vseh njenih odloč;tvah Rudija nikakor ne želi prevzeti nada'jnjih obveznosti Zdi se. da čaka Stalin na nadaljnji razvoj dogodkov. Prevladuje pa p-epričanie. da Rudija za nobeno ceno ne bo stopila v vojno.
Sven He*in o svo?Sh razgovorih s Hittlerf m
Stockholm, 23. okt. o. Dop snik Nev/s Chronicla« je imel razgovor s S ven Heai-nom o njegovem sestanku s Hitlerjem. Sven Hecrn ie zjavil, da bo vojna, ie se bo res razširila strašna in da bo dovedla do propasti zapadne c vilizacije ter zmage boljševizma. Samo eno nas more rešiti, je dejal, in sicer angleško-nemško sodelovanje, kar je tudi H tlerjevo mnenje. Samo to lahko ustavi prodiranje boljše-vizma proti zapadu. Hitler sovraži vojno ter ne sovraži Angl je in Francije riitler mu je izjavil, da se mu zdi ta vojna nesmiselna m nesreča za Anelijo in Francijo. Na vprašanje, ali se bo Nemčija :imak-nila iz Poljske in Češkoslovaške, je Hitler izjavil, da bo Poliska formirana kot napol suverena država noi vplivom Nemčije. ki pa se iz Češkoslovaške ne bo umaknila.
Prve volitve v ruski PoPski
Moskva, 23. okt. o Včeraj so bile v bivših vzhodnih krajih Poljske, ki jih je zasedla Rusija volitve v narodno skupščino. Poljakov, Ukrajincev in Židov ki so imeli volilno pravico, je bilo okrog 9 milijonov. Kandidiral je tudi Stalin. Iz Moskve so ob-
Kodanj, 23. okt. o. Finski finančni minister Tanner, ki se je pridružil finski delegaciji, ima v Moskvi starega prijatelja, namreč Stalina samega. Tanner je leta 1905. rešil življenje Stalinu, ki je bil takrat kot mlad revolucionar pred rusko policijo pobegnil na Finsko, kjer ga je Tanner dalje časa ?krival. Zato je finska vlada smatrala, da bi bil Tanner najbolj primerna oseba, ki bi lahko vplivala na Stalina.
Pogajanja o isrsčitvi Vilna
Berlin, 23. oktobra. AA. (DNB) Iz Kovna poročajo, da je rusko vojaško cdpo^ slanstvo, ki je včeraj tja prispelo danes že stopilo v akcijo. Po protokolarnih obiskih je litoVsko-ruska komisija takoj začela zasedati. Rusko vojaško odposlanstvo ima po sovjet?ko-!itovskem paktu pravico izročiti Litvi pokrajino Vilno.
Beg Iz baltiških 3ržav
Helsinki. 23. okt. z. Semkaj je pribežalo iz baltiških držav na tisoče beguncev, tako da so nastale težave glede njihove nastanitve. V večini primerov gre za Nemce, ki se ne marajo vrniti v Nemčijo, a tudi ne ostati v baltiških državah, ker se boje, da bo tam kmalu zavladal komunizem. Mnogo pa je med njimi tudi ;takih, ki so pred 20 leti pobegnili iz Rusije in se sedaj boje represslij. Finska vlada se brani dati tem beguncem dovoljenje za nastanitev na Finskem, da ne bi zaradi tega prišlo do sporov z Rusijo in Nemčijo. Beguncem je dovoljeno le začasno bivanje, ob enem pa se je finska vlada obrnila na vlade ostalih skandinavskih držav, da bi skupno z njimi rešila ta problem, ki se je pojavil docela nepričakovano.
Turčija dobila posojilo v znesku 15 milijard
Anglija in Francija hočeta do skrajnosti izpopolniti
oborožitev Turčije
Curih. 23 okt. z Z dobro poučene strani se dozoava. da sta Anglija in Francija stavili Turčiji na razpolago kredit v znesku 60 milijonov funtov v zlatu za izravnavo turške trgovinske bilance in za odplačilo turških dolgov v nekaterih državah. Razen tega dobi Turčija 25 milijonov funtov za nabavo orožja in municije, 10 milijonov pa za nabavo drugih vojaških potrebščin. Skupno znaša kredit 95 milijonov funtov, to je okrog 20 milijard dinarjev.
Carigrad, 23. okt. AA. (Reuter) Po vesteh iz Ankare obstoji upanje, da bo Turčija v najkrajšem času izplačan kredit 60 milijonov funtov šterlingov (15 milijard dinarjev), za katerega je angleška vlada prevzela jamstvo. Istočasno bo Velika Britanija izvršila velike nakupe raznega blaga iz Turčije Pogajanja glede tega kredita so potekala istočasno s pogajanji za podpis ankarskega sporazuma.
Ankara, 23. oktobra. A A (Štefani). Potrjuje se vest o posojilu ki ga je Turčija najela v Veliki Britaniji in Franciji v višini 60 milijonov funtov.
Angleško tolmačenje
ankarskega pakta
London, 23. okt. o. Današnji »Times« komentira v uvodniku ankarski pakt in pravi, da je ta pogodba konsolidirala edin-stvo in neodvisnost balkanskih držav, ne da bi izzivala Rusijo ali Italijo. Italija ima zaslugo, da sta Madžarska in Rumunija zboljšali svoje medsebojne odnose Italijanska vlada dela za stabilizacijo razmer na Balkanu. Zato je bistveno za an-
karski pakt ohranitev neodvisnosti in edinstva Balkana.
Odhod francoskega in angleškega generala
Carigrad, 23. okt. AA. (Štefani). Od generala Wey3anda, ki je odpotoval v Bejrut in generala Wawela, ki se je podal v Aleksandri j o, so se poslovili na železniški postaji v Ankari funkcionarji turške vojske.
Načelnik glavnega generalštaba maršal Cakmak je izjavil zastopnikom časopisov, da je popolnoma zadovoljen z uspehi razgovorov, ki jih je imel z generalom Wey-gandom in Wawelom.
Nova Papenova misija v Ankari
Berlin, 23. okt. br. Tu so se danes razširile senzacionalne vesti, da je poslanik Papen prejel od nsmške vlade nalog, da se nemudoma vrne v Ankaro s posebno diplomatsko misijo. Ta vest je izzvala v diplomatskih krogih presenečenje, ker si ne morejo raztolmačiti, kakšne predloge bi mogla nemška vlada še staviti Turkom odkar so se postavili na stran Anglije in Francije.
Petrolej na Novi Gvineji
Amsterdam, 23. okt. br. Na Novi Gvineji so strokovnjaki zadnje tri mesec« iskali petrolejskih ležišč. Sedaj se je iskanje končalo z uspehom. Navrtali so vefi vrelcev, iz katerih bruha mineralno olj<* v velikih množinah.
Ma fronti popoln mir
Izjemno se enkrat strinjajo poročila obeh taborov
Cciiin, 2č; okt br Vrhovno poveljstvo Dtri.-ke vojake je davi objavilo naslednje vojno poročilo. Na župduiii irciitj razen topniškega stre-
lja.ij.ju in .zvidniških akcij ni bilo nikakih v .jiub op^iicij. — liat 21. oktobia ob
12. • jt angleško trimutorno letale letelo od vzhoda preko železniške postaje Kon-cii.en 25 km jugovzhodno od Aaehena in |
preko bližnje belgijske meje nazaj proti
zap:; d u
Pariz, 23 ckt br. Vrhovne poveljstvo \
sovražnik. Presenetili smo več nemških patru i j in jih pripeljali v francoske linije. Nemški vojaki so zelo zapeti in ne govore ničesar drugega kakor samo o gmotnih razmerah, v katerih žive.
Kralj Jurij v miličnem taborišču
London, 23 okt. s.'Angleški kralj je danes posetil taborišče milice in je več ur prisostvoval vajam miličnikov. Kralj je
fn::; . ke vojske je davi izdalo naslednje j n03ji uniformo maršala. S': vojno poročilo.
je ra vsej fronti potekla v sploš; j
nci
mirno.	*
Lon-.Ion, 23 oktobra. AA. Reuter poroča iz P rizs: Na zapadni fronti v celoti prevladuje skoro popolno zatišje. Običajna živahnost vlada le v bojni črti, kjer maski-rajo bodoče žice in kopljejo jarke. Edino na prednji postojanki pri Orenthalu je bilo streljanje precej hudo. Toda naj so nemški vojaški krogi sklenili karkoli na svojih mnogoštevilnih vojaških in diplomatskih konferencah, francoska armada je pripravljena.
Dofsusti za francoske frontne vojake
Pariz, 23. okt. br. Vrhovno poveljst ;o francoske vojske je izdalo vrsto ukrepov, po katerih bodo francoski vojaki, ki se bore na fronti vsake tri mesece poslani domov na dopuste po 8 do 10 dni. Vojaki, ki so bili odlikovani, bodo prejeli še dodatne dopuste po 3 dni. Po možnosti bodo čim več vojakom dovolili božične dopuste.
Molčeči nemški ujetniki
Pariz, 23 oktobra. AA Na vsej fronti ob Renu in Mozeli vlada popoln mir. Vse operacije zadnjih dni so sestajale iz pošiljanja patrulj v prostor, ki ga ni zavzel
Neosnovame vesti o odpoklicu Belgijcev iz Francije
Pariz, 23. okt. s. Tukajšnje belgijske poslaništvo zan ka kot popolnoma neosno-vane vesti, da bi bih vsi belgijski vojni
obvezniki iz Francije poklicani v Belgijo. ★
Angleški odgovor na nemške očitke
London, 23. oktobra. AA Informacijsko ministrstvo poroča: Nemške propagandne organizacije so preplavile mr-ogo nevtralnih držav z letaki iz Berlina, češ da je Velika Britanija dobavljala Poljski strupeni plin »rumeni križ«. Ta plin naj bi bile uporabile poljske čete pri nemški invaziji. Tak način nemške propagande je zbudil upravičeno nejevoljo. Treba je vnovič kategorično zavrniti take nemške obtožbe, čeprav je britanska viada to že prej storila. Prvi britanski demanti naglaša. da so Nemci uporabili podoben manever leta 1915, nakar so sami začeli uporabljati strupene pline proti francoskim kolonijskim četam in proti 1. kanadski diviziji
Letala In mine na morju
Podrobnosti o sobotnem nemškem letalskem napadu na skupino angleških trgovskih ladij
London, 23. okt. s. O sobotnem napadu nemških letal na skupino angleških trgovskih ladij in spremljajočih vojnih ladij poročajo očividci še nekaj podrobnosti Dopoldne so se nad ladjami najprej ponovno prikazala izpod nizkih oblakov nemška izvidniška letala. Spremljevalne ladje so jih obstreljevale. Ob 12.30 so se iz megle pojavili trije bombniki Vse spremljevalne ladje so takoj otvorile ogenj. Letala so vrgla nekaj bomb, nato pa zopet izginila v megli. Ko se je megla dvignila, so se visoko v oblakih zopet pojavili nemški bombniki Dve skupini treh letal sta ponovno napadli ladje. Največja vojna ladja je letala močno obstreljevala, nakar so letala zbežala. Letala so metala zopet bombe, ki pa so vse padle v vodo. Sledil je ponoven napad sovražnih letal. Med tem se je približala skupina angleških lovskih letal, ki je nemška letala dokončno pregnala. Angleških ladij ni zadela nobena bomba in napad ni zahteval nobene žrtve.
Razstreljene mine
London, 23. ckt. s. Angleška letala, ki sk) spremljala lupino trgovskih ladij v Severnem morju, so z višine pravočasno opazila dve polji min in opozorila ladje, da so se jim ognile. Letala so nato mine s streh iz strojnic razstrelila.
Dve manjši angleški ladji potopljeni
London, 23. okt. s. Angleško, letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala imela zopet v dveh primerih uspehe proti nemškim podmornicam. En napad na podmornico je bil izvršen v Severnem morju, drugi pa v Atlantiku. V obeh primerih sta bili, po vseh znakih sodeč, podmornici uničeni.
Dve nemški podmornici uničeni?
London, 23. okt. s. Danes sta bili v bli-Sni angleške obale potopljeni zopet dve mgleški ladji. Ob severni škotski obali je lila torpedirana ladja »Seaventure« (1375 ion). Posadka 25 mož se je v rešilnem čol-:*u rešila na islandsko obalo. Druga ladja j»Whitemantle« (1692 ton) pa se je potopila po eksploziji, za katero še ni ugotovljeno, če jo je povzročila mina ali torpedo. Doslej je rešenih 5 mož posadke, 14 pa jih še pogrešajo. Ni pa izključeno, da jih je rešila kakšna druga ladja.
Bilanca preteklega tedna
London, 23. oktobra. AA. (Reuter). Dobro obveščeni pomorski krogi razpolagajo sedaj s podatki, ki dokazujejo, da so Nemci v toku minulega tedna izgubili najmanj 16. bombnikov o priliki svojih letalskih napadov na angleške ladje in pristanišča. Isti krogi dodajajo, da je stvarna številka nemških izgub verjetno večja Na angleška strani je bilo okoli 30 človeških žrtev Nobena angleška ladja ni bila potopljena edino stara šolska ladja »Iron Duke« je bila poškodovana Minulo soboto so nemška letala napadla vojne ladje, ki so spremljale neko trgovinsko ladjo ob obalah Yorkshira Spremljajoče ladje ter obalsko topništvo, je takoj začelo streljati na nemška letala ter jih 4 sestrelilo. Nobena angleška ladja ni bila poškodovana o priliki tega zračnega napada, ki pomeni prvi zračni napad na vojne ladje, ki spremljajo trgovinske ladje.
Po zatrjevanju očividcev so angleške ladje plule v jžni smeri. Letala so priletela od severa. Takoj ko so se letala pojavila, so začele vojne ladje na nje streljati. Istega dne so se četrt ure pozneje ponovno pojavili trije bombniki, ki so se pa kmalu izgubili v oblakih, ker je bil sprejem s strani angleških ladij prevroč Čez pol ure. to je ob 13., se je pojavilo večje število sovražnih letal ter napadlo ponovno angleške ladje Kmalu pa je priletela eskadrila angleških lovcev s kopnega ter začela preganjati napadalce Sovražna letala niso povzročila nobenih žrtev ter so vse trgovinske ladje prispele točno v odrejenem času na določena mesta Ob tej priliki naglaša-jo angleški mornariški krogi, da dosedanje angleške izgube znašajo samo 10% izgub,
ki jih je pretrpela angleška mornarica v istem času leta 1917 Predvidevajo, da bo Nemčija pomnožila svoje napade, toda žrtve na strani napadalca bodo tako velike, da bodo ti napadi kmalu prenehali.
Daladierov sestanek z admiralom Darlanom
Pariz, 23 okt. br. Ministrski predsednik Daladier je imel danes dopoldne daljši razgovor s šefom admiralskega štaba admiralom Darlanom O razgovoru ni bil izda- " -k komunike.
Churchill ne bo odgovarjal Gobbelsu
London, 23 okt. AA (Reuter) Kakor znano je imel nemški propagandni minister Gobbels snoči po radiu oster govor, v katerem je spet trdil, da »Atehenie« ni torpedirala nobena nemška podmornica »Daily Mail« poroča, da je Churchill, na katerega je bil naslovljen Gobbelsov govor, ta govor prebral še ponoči in da ie izjavil, da je to propagandni govor, na
katerega on ne mara odgovoriti. ★
šolanje letalcev v Kanadi
OHawa, 23 oktobra AA. Reuter: Včeraj ob 14. sta prispela na tukajšnje letališče stotnik Balfour parlamentarni tajnik za letalstvo, in Hearls, g'avn- ravnatelj letalske družbe »Havvland«. Na postaji ju je pozdravil lord Riverdale, šef britanske letalske misije. Balfour in Hearls imata nalogo. da s kanadskimi ob astvi pripravita vse potrebno za izurjenje britanskih pilotov v Kanadi Riverdale je izjavil, da pogajanja s kanadsko vlado ugodno potekajo. Dokončni načrt o letalskem šolanju bodo določili ko prideta v Kanado odposlanstvi iz Avstralije in Nove Zelandije.
Letala brez oken
Kodanj, 23. oktobra. AA. (Reuter) Na progi Castrook—Anglija so uvedli letala brez oken kot varnostni ukrep, da se prepreči vohunstvo iz zraka.
Erka Phippsa
Pariz, 23. okt. br Dolgr«'etn angleški poslanik v Parizu sir Erick Fh'pps je danes zaključil svoje delovanje v Franciji Kakor znano je bil že pred tedni upokojen ker je dosegel svojo službeno drbo; za njego vega namestnika je bil imenovan dosedanji angleški poslanik v Beogradu sir Ronald Campbell.
Za slovo je imel sir Erick Phipp« danes govor po radiu, ki ga je posvetil francoske mu narodu. Z obžalovanjem je uvodoma dejal, zapušča Pariz, kjer je de'ova' tnl} ko let. Ves ta čas si je pr zadeval da b' vplival na čim tesnejše zbližanje an^Vke ga in francoskega naroda Žito mu ie tu di v največje zadovoljstvo. d» st* se <se«ln» obe državi tako združili, da se je nek<!a nja »entente cordiale« med ( bema narodo ma popolnoma obnovila in se še poe!rb' la Ta antanta se bo m< ra!a ohramti tud po skupni zmagi, predstavljati bo m ra'a jamstvo, da se bo na svetu pojavil nov duh zakonitosti in medsebojnega razume vanja mesto duha sovraštva, ki je evrop ski kontinent pahnil v nesrečo.
Rumunsko-egiptska gospodarska pogajanja
Kairo, 23. okt. br Egiptovska vlad- se je z rumunsko po diplomatski poti sporazumela, da se bodo v kratkem med njima pričela pogajanja za novo ureditev trgovinskih odnošajev obeh držav Danes je bilo tu objavljeno, da prispe rumunska trgovinska delegacija v Kairo v začetku novembra. Pogajali se bodo v prvi vrsti o izvozu riža iz Egipta v Rumunijo v zame-I njavo za rumunski petrolej.
Škofovska konferenca v Zagreba
Zagreb, 23. okt o Jutri se bo pričela v škofijski palači konferenca katoliškega episkopata pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr Stepinca Konference se bodo udeležili vsi štirje nadškofi in 16 škofov. Na njej bodo razpravljali o važnih cerkvenih vprašanjih. Največjo pozorn st bodo posvetili šolstvu in vzgoji mladine To vprašanje je sedaj posebno aktualno j zaradi organizacije banovine Hrvatske, j Prav tako smatrajo za važno zagotovitev 1 gmotnih sredstev za razne cerkvene usta-J nove v zvezi s sestavo novega državnega in banovinskega proračuna. Konferenca bo trajala več dni.
Poslaniki pri ministru Suteju
Beograd, 23. oktobra. AA. Danes ob 10.30 je finančni minister dr. Juraj šutej sprejel v svojem kabinetu francoskega poslanika Brugera, ob 12. pa ameriškega poslanika Arturja Laina.
Škoda zaradi poplave na Visu
Split, 23. okt o. Komisije so ugotovile, da so nedavne poplave povzročile na otoku Visu poldrug milijon dinarjev škode.
Španski unitarizem na nemške obtožbe
Madrid, 23. oktobra. AA (Havas) Pri otvoritvi madridskega vseučilišča je prosvetni minister Ibanez podčrtal v svoje« govoru, da pojde to vseučilišče po sledovih svoje velike zgodovine. Univerza v Madridu bo nadaljevala svoje delo v duhu politike nove Španije. Na vseučilišču bo vladalo isto unitarno načelo kakor v državi. Družba in cerkev bosta morali živeti v tesnem sodelovanju. Vseučilišče bo sprejema lo vse Špance brez razbke ne glede na sloje. v mladini bo pa utrjevalo nacionalnega duha. kajti če je lažna doktrina k' nas je pripeljala do roba prepada izšla z vseuči lišča. je končal minister je iz iste srede izšla tudi študentovska mladinska falanga, ki je s svojo krvjo odkupila storjene grehe.
Seja španske vlade
Madrid. 23. oktobra A A (Štefani) Špan ska vlada je imela sejo pod predsedništvoir generala Franca. Sklenjeno je bdo da se v proračun vnesejo tudi postavke za cerkve
Poplavna katastrofa v Španiji
Madrid, 23 oktobra AA. (Havas). V vsej pokrajini Cartagine zelo hudo dežuje in so nastale velike povodnji Vse reke so pre stopile bregove Doslej je okoli 40 človeških žrtev. Pomoč je prispela doslej iz Mur-cije. Alicanta in celo iz Madrida Reševalci hite. da rešijo prebivalstvo m ga oskrbe z živežem Španska narodna banka bolnišnica Rdečega križa in palača špansko ameriške banke so skoraj popolnoma pod vodo. Stvarna škoda je zelo velika Tolikšne povodnji ne pomnijo v teh krajih že od leta 1909.
Prehrana v Angliji
London, 23. okt. br. Ministrstvo za prehrano je izdalo komunike, v katerem ugotavlja, da se je konzum mesa v Angliji v zadnjem času zelo povečal. Vojaštvo porabi mnogo več mesa, kakor so ga prej ljudje porabah kot civilisti. Zaradi tega so se pričele z Argentino pogajanja, da bi se dobave argentinskega mesa povečale. Pogajanja so se uspešno zaključila in je bil dosežen sporazum o dodatni dobavi dveh milijonov stotov mesa. Po dosedanjih proračunih bo namreč letošnji konzum mesa v Angliji za to količino presegal lanskega,
V Londonu se javnost že nekaj časa bavi z govoricami, da bo konzum življenskib potrebščin tudi v Angliji racionaliziran Splošno so računali s tem, da bodo nacionalizacijski ukrepi izdani šele pričetkom prihodnjega leta. Sedaj pa so se razširile vesti iz zanesljivih virov, da vlada že pripravlja take ukrepe, ki se bodo baje uveljavili 13. novembra.
Slovaški dobil
Bratislava, 20 oktobra.
—	Vprašanje veleposestev na Slovaškem je rešla že vlada češkoslovaške ki je na Slovaškem razlastila skoro 700 000 ha plemiških cerkvenih in samoupravnih posestev. Po dunajski arbiraži je od tega ostala površna p.ipadla Madžarski Zdaj ostala površina pripadla Va žarski. zdaj se je v Brat slav sestal naro no gospodarski odbor poFlanrke zbornice ki bo raztegnil agiarno razlast tev po novih načelih. Za razlastitev bo pršlo v poštev še 40 000 ha židovskih posestev in 18.000 ha tuj h državljanov. V nekater h prmerih se bo razveljavila stara agrarni reforma ki ie češkim kmečkim kolonistom -azde-lila okoli 25 000 ha- ta povrMna se bo izročila ~edaj v last s!ovf>*k'm kmetom Nova s." ^rn" refr-mna Tib^i? z "iačola. da sme'o ~tn "i zemlje ■ t' samo slcv. ~k k~ r' >
_ - cv-r---- ■"•<-*-ov lz S'ova"ke na
:- : blc "no ilo o ti za-k1	5 rktofcia p' se je -morala ak-
c ia . t k i ie me i rned S'ovaško n protekto "torr ž več k: dva meseca po-noinomi f.riji ""azen tca nekatere že-'e ti "f	. isc :>revž?°e btaga zaseb-
nikov ker so b"H -m poležane s prevažanjem nem Vk b et in vo a*kih potrebščin Nem. ko pos'«m';tvo v Bratislavi še sedaj ne daje vizumov za potovanje v p: otek-torat razen v redkih prav !zjemnih pr-mer h Vendar se slovaška vlarla trudi na vso moč. da bi -zp-slovala dovoljenje nemških oblastev za orescl tev Cehov. V ta namen je bila v I3ratis'avi ustanovljena posebna korrVa ki na4 pospeš m zale! ju'" pre r^'1 tev
—	že neko' ko 'nI traj" akcija « zbiranje zlata, zlat h predmetov, dragocenost in srebra za zlat5 zaklad slovaške Na-
| rodne banke Zbirkn doslei izkazuje že za nekoiko m li-io^ov vre^nci' Za prostovoljne ^ aro ve v zlati zaklad prejmejo darovalci železne prstane in potrdilo o izročenih vrednostih.
Kjoseivanov sestavlja
novo bolgarsko vlado
Vladna kriza bo končana danes ali jutri
Sofija, 23. okt p. Kralj Boris je sprejel dopoldne v daljši avdienci bivšega predsednika vlade dr. Kjoseivanova. Popoldne je bil dr. Kjoseivanov ponovno v avdienci pri kralju Borisu. O avdiencah ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo. Verjetno pa je, da je dobil dr. Kjoseivanov -ndat za sestavo svoje sedme vlade. Pričakujejo, da bo nova vlada dr Kjoseivanova sestavljena že v teku . ^či in da bo vanjo stopilo pet članov sobranja.
Sofija, 23. okt. br. Kriza bolgarske vlade, ki je trajala več dni, je sedaj, kakor kaže. tik pred rešitvijo. Kralj Boris je danes dopoldne konzultiral še nekaj vodilnih bolgarskih politikov, nato pa je poveril mandat za sestavo novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku dr. Kjoseivanovu.
London, 23. okt. o. »Daily Telegraph« poroča iz Carigrada da spremljajo v turški javnosti z največjo pozornostjo razvoj bolgarske vladne krize, ker je od njega odvisno nadaljnje zadržanje Bolgarije napram Balkanski zvezi. List trdi, da namerava Rumunija ukiniti dobavo petroleja Bolgariji, dokler ne bo pojasnila svoje bodoče politike.
Dosedanje vlade
dr. Kjoseivanova
Vlada dr. Kjoseivanova, ki je podala 19. t. m. ostavko, je nastopila svoje delo 15. novembra 1935. ko je Kjoseivanov prvič v svoji karieri prejel mandat za sestavo
nove vlade, ki je zamenjala prejšnjo vlado Toševa. Vlada je bila nato večkrat delno spremenjena. Prva rekonstrukcija je bila izvedena julija 1936, in sicer v smislu ekstremno desničarskega pokreta profesorja Cankova. Ta vlada pa je naletela na oster odpor vseh ostalih političnih strank, med njimi zlasti zemljedeiske stranke. Zato je bila maja 1937 ponovno rekonstruirana. Tedaj so odstopili trgovinski, poljedelski in pravosodni minister. Pa tudi ta vlada ni ostala dolgo brez sprememb. V januarju 1938 sta odstopila notranji minister Krasnovski in vojni minister general Lukov. Ker pa nekateri ministri niso bili zadovoljni z odhodom vojnega ministra, sta podala ostavko še trgovinski minister Barov in pravosodni minister Ognjanov. Kjoseivanov je tedaj rešil vladno krizo z novo rekonstrukcijo svojega kabineta, v katerega so vstopili general Daskalov, prof. Manev, Stojan Nikeforov in Kožuharov.
Novembra 1938 so se znova pojavila notranjepolitična trenja in Kjoseivanov si je hotel pridobiti za sodelavce nekaj novih ljudi. Od dotedanjih ministrov sta ostala v novi vladi samo Kjoseivanov in general Daskalov. Proti novemu notranjemu ministru Krasnovskemu se je pojavil že takoj odpor in njegov resor je že čez nekaj dni prevzel general Nedev. To je bila poslednja vlada Kjoseivanova, ki je sedaj podala ostavko, to pot očividno v neposredni zvezi z zunanjepolitičnimi in ne notranjepolitičnimi vprašanji.
Japonska zunanja politika
Tokio, 23. okt. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil novinarjem, da temelji japonska politika slej ko prej na paktu proti kominterni. Japonska pa namerava kljub temu normalizirati tudi svoje odnošaje z Rusijo, kar s paktom proti kominterni ni v nasprotju. Formalno sta ruska vlada in kominterna dve različni instituciji tako da ni nobene ovire za zboljšanje odnošajev med Japonsko in Rusijo. Razmejitvena pogajanja z Rusijo glede Zunanje Mongolije niso bila prekinjena, temveč so bila nasprotno vsa sporna vprašanja doslej urejena na prijateljski način. Nekatera vprašanja pa bodo urejena še v skupnih pogajanjih Japonske in Rusije z Mandžukuom.
Zastopnik zunanjega min'"trstva je dalje opozoril na nedavne izjave zunanjega ministra o japonski zunanji politiki in še posebej o odnošajih do Rusije in Zedinjenih držav. Ponovil je, da ni nikake ovire,
da se ne bi odnošaji s Sovjetsko Rusijo uredili z diplomatskimi pogajanji.
Kar pa se tiče ureditve novih gospodarskih odnošajev z Zedinjenimi državami, bo to nekoliko težje, ker so Zedinjene države, kakor znano, že pred nekaj tedni odpovedale trgovinsko in pomorsko plovno pogodbo z Japonsko, tako da sedaj za taka pogajanja ni nobene pravne osnove.
Zamenjan japonski poslanik v Berlinu
Berlin, 23. okt br Japonski poslanik ▼ ; Berlinu je bil odpoklican. Za njegovega na-i mestnika je bil imenovan poslanik v Brus-| lju, za katerega je nemška vlada že dala svoj pristanek.
Dosedanji poslanik general Ošima je bil znan kot sotvorec antikominternskega pakta in kot velik zagovornik ideje nemško-japonskega vojaškega zavezništva.
Baltik v no vesti položaju
Izvajanja letonskega zunanjega ministra Mvntersa »Sporazum z Rusijo Letonski ni bil vsiljen"
Riga, 23. oktobra AA. DNB: Tu je bila skupna seja vseh gospodarskih zbornic. Na seji so govoril, posamezni min stri, med njuni tudi zunanji minister Munters. Poleg drugega je v svojem govoru dejal:
Posledice vojne občutijo čedalje bolj tudi v nevtralnih državah. Zunan>pol tični položaj Letonije se je spremenil v temelju Poljska je prenehala veljati kot faktor. Samo dve velesili, Nemčija in Sovjetska fiusija določata položaj Vzhodne Evrope Pr tem se je tudi medsebojni odno-šaj mec tema dvema velesilama v temelju spieirc-nil v sm slu prijateljskega sodelovanja ki je prišlo do -zraza v sporazumu o potegnitvi meja njihovih interesnih sfer. Kakor se vidi iz poslednjega govora nemškega kancelarja, ima Nemčija v balt ških državah samo še gospodarske nterese. Z ozirom na to ta prostor postaja območje vpliva Sovjetske unije. Sovjetska Rusija si pri tem ni izbrala poti enostranske akcije, temveč pot sklenitve pogodbe na podlagi reciprocitete. Sovjetska mrja se drži načela, da je ne bi za-nletli v vojno, ter s tem vodi isto politiko, kakor tudi Letonija. Letonsko sovjetska pogodba predstavlja sporazum med obema državama, popolnoma različnih moči in različne ideološke strukture. Tako ta sporazum predstavlja nekaj čsto novega. Treba je upoštevali, da je pogodba bla sklenjena v vojnem času pod posebnim: političnimi okolnostmi. Pogajanja, ki so se vodila Met os glede varnosti v vzhodni Evropi, so pokazala, da Sovjetska unija ne gleda ravnodušno na varnost svojih sosedov balt ških držav, če bi Sovjetska uniia videla svojo varnost ogroženo, po--em bi baltiške države mogle postati vojno pr"zortxče Pot: ebno je ugotoviti, da je s pogodbo o medsebojni pomoči suverenost Letonije ostala nedotaknjena. Obe državi sta si popolnoma na čistem o tem da vsak napredek k; je kakemu narodu vsiljen more imeti pogubne posledice.
Munters se je zatem bavil s posledicami sedanje vojne in je v zvezi s tem dejal: Sp'sek o t hotapskem blagu, ki so ga sestavile vojskujoče se države, je priza-iel posredno tudi nevtralne države n to z°lo težko Nemčija gospodari nad izhodom Vzhodnega morja v Severno morje. S tem je praktično popolnoma prekinjena letonska trgovina z Anglijo. Poskušalo se je s tranzitom preko Skandinavije, toda veliki tranzitn' stro?ki znatno otežkočajo takšno rešitev. Obstoji samo še en izhod in to skozi ledeno morje preko Murman-ska in Belega morja. Letonija je zdaj dosegla s Sovjetsko Rus jo sporazum glede tega, toda to pot je treba še preskusiti. Toliko večjega pomena je letonska trgo-v na z državami, s katerimi je Letonija zvezana po neogroženih potih, v prvi vrsti po železniški zvezi. To so Nemčija, Sovjetska Rusija in zatem ostale baltiške države, kakor tudi skandinavske države. Za letonsko zunanjo trgovino sta največjega pomena Sovjetska unija in Nemčija. Nemčija je bila vedno letonski dobavitelj raznovrstnih artiklov, med drugim strojev in kemičnih proizvodov. Od Sovjetske unije dobiva Letonija razne surov ne predvsem petrolej. Ce se Letoniji posreč uspešno nadaljevati s trgovino s tema dvema velesilama in od njih dobivati blago, ki je Letoniji potrebno, potem )
upam, da bomo prebrodili te težke čase brez znatnega znižanja našega nac-onal-no-gospodarskega standarda. More se smatrati za uspeh tudi to, da se je Letoniji dozdaj posrečilo črpati svojo življensko silo v svojem narodu, ne da bi bila potegnjena v vojno.
Sovjetske vojne ladje v Libavi
Riga, 23. oktobra. AA. (Štefani) Ena sovjetska križarka in dva rušilca so pripluli v pristanišče Libavo.
Ukrepi proti spijo-naži na švedskem
Stockholm, 23. okt. br. švedske pristaniške policijske oblasti sc prijele v pretekli noči mladega Nemca, ki je z neke nemške trgovske ladje fotografiral razne objekte v stockholmski luki ter ladjedelnice švedske vojne mornarice. Skoraj istočasno so bili iz enakih razlogov aretirani tudi tr je sovjetski državljani. Zaradi tega je švedska policija danes izdala nove stroge ukrepe proti špijonaži v švedskih lukah. Okrog vojaških objektov so pričeli postavljati žične ovire. Določili so tudi zelo stroge kazni za vsakogar, ki bi se iz kakršnegakoli neutemeljenega razloga približal tem objektom.
Velik uspeh nabiralne nedelje v Nemčiji
Berlin, 23. okt. AA. (DNB). Rezultat včerajšnjega pobiranja za zimsko vojno pomoč v Berlinu ocenjujejo na več ko milijon mark. To pomeni, da je včerajšnje pobiranje prineslo 80% več, kakor pa pobiranje na prvo nedeljo tega meseca.
Strašna železniška nesreča v Ameriki
Mexioo City, 23. okt. s. Dva petrolejska vlaka sta se danes iztirila v bližini Vera-eruza. Nesreča je zahtevala 40 smrtnih žrtev. 29 delavcev, 6 žen in 5 otrok, ki so potovali z istimi vlaki, je zgorelo. Vzrok nesreče je najbrže močno deževje, ki je poškodovalo progo.
Kongres mednarodne
nogometne zveze
Bern, 23. okt. AA. (Havas). Odbor Fi-fe (mednarodne nogometne zveze) se je sestal včeraj v Bernu na nujno sejo. Predsedoval je Rieme. Navzočni so bali zastopniki: Mauro (Italija), Schricker (Nemčija) in Selde Reyers (Belgija). Sprejet je bil sklep, da bo prihodnji kongres Fife, ki bi moral biti v Luksemburgu, 9. decembra v Genovi. Razen tega je predsedništvo Fife pretreslo program za bodoče tekmovanje za svetovni pokal. To tekmovanje bo 1. 1942, dočim bodo olimpijske nogometne tekme 1. 1940 v Helsinkih.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za 24. oktober: Pretežno oblačno, ponekod od časa do časa dež.
lil M Nt
«st m
i
Torek, 24. X. 1939.
Naši kraji in ljudje
Bolgarski gostje v Ljubljani
Ljubljana, 23. oktobra Kakor je obširneje pisalo ponedeljsko »Jutro«, je bila v nedeljo dopoldne v navzočnosti kakih 600 povabljenih gostov otvorjena razstava bolgarske knjige v Ljubljani. Naj tam objavljena nekatera imena izpopolnimo še z opombo, da je bil navzo-čen pri tem pomenljivem kulturnem dogodku tudi francoski konzul g. Remerand.
jali obiskovalci in si z največjim zanimanjem ogledovali razstavljene knjige. Posebno pozornost vzbuja mladinsko leposlovje s svojo odlično opremo. Mladi bolgarski rod, ki se vzgaja ob tako odlični in bogati knjigi, bo vsekakor močno dvignil kulturni nivo bolgarskega naroda.
Mnogi obiskovalci razstave povprašujejo po bolgarskih knjigah, ki bi jih hoteli
Predsednik Jugoslovensko-bolgarske Hge ravnatelj Rasto PustoslemSek (v sredi) bere pred mikrofonom otvoritveni govor
Že v soboto zvečer je dospela fe Sofije posebna delegacija tamošnjega Bolgar-sko-jugoslov. društva. Delegacijo tvorijo gg. in gospe: bivši minister Nikola Z a h a-r i e v kot predsednik tega društva, tajnik cir. A. B o ž i n o v, odbornik Vlada G e o r-g i e v in dame Daskalova, Marino-v a-C ibulka in Todorova. Bolgarski pisatelji so poslali kot svojega zastopnika trdnega poznavalca slovenske literature g. P a n t e 1 e j e v a, ki je prispel z gospo soprogo, po rodu Ljubljančanko. Odlični bolgarski delegaciji se je v Beogradu pridružil Tiskovni ataše bolgarskega poslaništva g. Mišo Georgijev z gospo.
Goste iz Sofije sta sprejela na postaji poleg drugih predsednik Jug.-bolgarske lige g. rav. Rasto Pustoslemšek ter organizator razstave in ligin tajnik, g. Vekoslav Bučar. V nedeljo dopoldne so se bolgarski gostje udeležili otvoritve razstave in so bili na razstavi deležni splošne pozornosti odličnega občinstva. Ureditev razstave je napravila nanje kar najboljši vtisk. Popoldne je JB liga priredila avtomobilski izlet v Kranj in Kamnik. Omogočili so ga predvsem nekateri njeni preizkušeni prijatelji, ki so dali na razpolago avtomobile. Žal da je nagajalo deževno vreme in prikrajšalo goste za pogled na lepoto naše gorenjske krajine. Vzlic temu so bili dobro razpoloženi. V Kranju jih je pozdravila delegacija tamošnje lige z g. inž. G ros so m na čelu. Obiskali so grob kneza slovenskih pesnikov Prešerna in pesnika slovenske himne Simona Jenka. Po kratkem odmoru v Kranjskem dvoru so se odpeljali v Kamnik, kjer jim je bila v gostilni Cerar prirejena zakuska. Tu se je ob krasnem petju odlične gostje, profesorice sofijske Glasbene akademije ge Marinove in operne pevke gdč. Majdičeve ter ob zvokih harmonike razvila prijateljska zabava. V spremstvu gostov so bili poleg predsednika JB lige g. Pustoslemška in tajnika Bučarja, odbor-nice ge Ivanka Leskovic in še nekaterih članov odbora tudi drugi prijatelji in prijateljice bratskega bolgarskega naroda.
Zvečer je priredil vneti prijatelj Bolgarov, predsednik ZTOI g. Ivan Jelačin v svojem stanovanju na Emonski cesti čajanko v čast bolgarskim gostom in njihovim spremljevalcem. Prijetna zabava ob skrbni postrežbi in v reprezentativnem okolju je nudila tudi. priliko za izmenjavo marsikatere koristne misli in vzpodbude glede organizacije in poglobitve jugoslov.-bolgarskih stikov.
V teku ponedeljskega poldneva sta gg. Zahariev in dr. Božinov obiskala predsta-vitelje oblasti. Popoldne so si gostje ogledali nekatere kulturne naprave, zvečer pa je bila v hotelu »Slon« večerja, ki jo je priredila gostom Jugoslov.-bolgarska liga. Žal da jim je bilo bivanje v našem mestu prekratko odmerjeno in odpotujejo večidel že v torek zjutraj v domovino. Preverjeni smo, da odnašajo s seboj trdne vtise o iskrenih simpatijah, ki jih pri nas uživata bolgarski narod in njegova slikovita, stalno napredujoča domovina.
★
Razstava bolgarske knjige je bila danes izredno dobro obiskana. Ves dan so priha-
kupiti. Nekdo je na primer ponujal tisočak za nekaj zvezkov enega izmed razstavljenih pisateljev, žal pa te knjige niso za prodajo. Razveseljivo je, da se je končno tudi pri nas pokazala tako živa želja za spoznavanjem glavnega bogastva, ki ga premore kak narod — za njegovo knjigo. Treba bo čim prej založiti naše knjigarne z bolgarskimi knjigami, pa tudi poskrbeti za prevode vseh reprezentativnih bolgarskih pisateljev in pesnikov.
Danes so si razgledali razstavo tudi osmo-šolci klasične gimnazije s svojim profesorjem St. Meliharjem ter naprosili bolgarskega akademika Atanasova. da jim je podal pregled bolgarske literature. Opoldne pa so si ogledali razstavo gojenci pomorske šole z Raba, ki so se slučajno mudili v Ljubljani.
Slovo Nandeta Tušarja
Ljubljana, 23. oktobra
V ponedeljski izdaji smo na kratko poročali o veličastnem poslednjem slovesu, ki ga je sokolska šiška — in z njo vsa nacionalna Ljubljana — pripravila zaslužnemu nacionalnemu borcu in stanovskemu organizatorju, starosti šišenskega Sokola, bratu Ferdinandu Tušarju. Pred Sokol-skim domom v Šiški, kjer je med cvetjem in venci, obdano od častne sokolske straže, ležalo pokojnikovo truplo, se je zbrala ogromna množica nacionalnega občinstva, ki je zgovorno izpričala, da po smrti onih, ki so daM vse svoje življenje za idejo, sokolska nacionalna misel še z večjim zamahom živi.
Ob krsti se je od brata Nandeta Tušarja v iskrenih besedah prvi poslovil pod-starosta Šišenskega Sokola brat Jože Burja, ki je rekel med drugim: V najlepši življenjski dobi, sredi najplodnejšega sokolskega dela, si omahnil smrti v naročje, brat Nande. Vse svoje življenje si brez prestanka stal v službi Sokola. V tvojem plemenitem srcu je že v tvoji rani mladosti vzplamtela ljubezen do Sokola, ki si jo podedoval od svojega očeta, svojega najboljšega vzornika. Tvoj dom je bil zmerom zbirališče Sokolov, izpod tvoje strehe je izšla marsikatera dobra misel in pokret. Vidno je bilo tvoje delo pri gradnji Sokolskega doma, a brez konca in kraja je veliko del, ki si jih v svoji kratki življenjski dobi storil za sokolsko stvar, članstvo Sokolskega društva in Društvo za zgradbo Sokolskega doma se potrto zgrinja okrog tvoje krste. Za vse, kar si nam storil, bratska ti hvala in poslednji: Zdravo!
Za podstarosto šišenskega Sokola je povzel besedo predsednik Obrtniškega društva Josip Rebek, ki mu je bil pokojnik eden najboljših, najbolj vzpodbudnih sodelavcev. Kako težko mi je danes govoriti o tebi, je rekel med drugim, ki si še pred nekaj dnevi vesel in delaven sedel med nami in pomagal pri gradnji novih stanovskih načrtov za izboljšanje težav in naporov številne obrtniške družine. Posiednjič se poslavljamo od tvojega mrtvega telesa, ki je tako ponosno in samozavestno nosilo v sebi tvojo blago, zlato in pošteno dušo. Dober si bil značajen in zvest, da smo morali vedno in vedno občudovati tvoj
plemeniti ki kremeniti značaj. Nikomur nisi hotel storiti žalega, a kadar si sam čutil krivico, ki je je današnji svet tako poln, si jo s prezirom in samozataje-vanjem obiti in pričeti od kraja s še bolj vztrajnim delom za ciljem, ki si si ga začrtal.
Težko te bomo .pogrešali vsi. A še posebej težteo te bo pogrešala tvoja sokolska in obrtna mladina, za katero si z občudovanja vredno vztrajnostjo posvetil vse svoje dragocene ure. Z očetovsko skrbjo sd lajšal gorje podpore potrebnim, pripravil, uredil in vodil si sokolska letovanja v naši prelepi Gorenjski, da se je ta tvoja mladina, okrepčana z gorenjskim zrakom, vračala zdrava in zavedna na novo delo za svoje bodoče poslanstvo. V stanovskih vrstah si bdi zmerom pripravljen delaivec,
tih ki skromen, in nikdar ae nlai h t ospredje. Prevzemal ai naloge z največjo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do dobre in poštene stvari, a pri vsem tem flL bil goreč organizator in voditelj. Bil si eden redkih obrtnikov, ki ga je narava obiago-darila s sposobnostjo in znanjem, pa tega nisi pridržal sam zase, temveč si široko-grudno pomagal v vrstah svojih tovarišev. Hvaležni smo ti za tvoje napore in tvojo pomoč. Tovariško te bomo ohranili v najlepšem spominu. Večna slava tebi, večni mir tvoji zlati duši! 2/dravo!
Potem se je skozi mesto pomikal impo-zanten sprevod, kakršnih so na poslednji poti deležni samo resnično zaslužni javni delavci. Ob odprtem grobu sta spregovorila nekaj toplih besed še br. Jaki Jesih v imenu sokolstva in br. Franc Iglič v imenu obrtništva. Poklonili so se sokolski prapori, pevci Narodne čitalnice so zapeli žalno pesem in nad krsto se je zgrnila sveža gomila. Bratu Ferdinandu Tušarju bo nacionalna Ljubljana ohranila časten spomin!
Nove stanovanjske hišice za Bežigradom
V dveh blokih 48 enosobnih družinskih stanovanj
Ljubljana, 23. oktobra
Bežigrad, severni del ljubljanski, zaznamuje nov razmah. Ob Kobaridski in Lavri-čevi ulici je mestna občina na prostranem zemljišču v izmeri nekaj manj kakor 4000 kvadratnih metrov zgradila dva stanovanjska bloka, 48 metrov dolga in 10 metrov globoka. Pred stanovanjskimi hišicami bodo urejeni mični vrtički. Najemniki pa bodo imeli na razpolago tudi nekaj gredic, kjer bodo lahko vsadiili najpotrebnejšo zelenjavo. Prednost teh udobnih hišic je tu-cfi v tem, ker so odmaknjene od živahnega prometa in cestnega prahu. V sredi med obema blokoma so zgradili še otroško zavetišče, ki je 19 metrov dolgo in 12 metrov globoko. Vsa stanovanjska kolonija je zgrajena preprosto, a vendarle lično, zakaj pročelji obeh blokov sta okrašeni z lepimi, slikovitimi grafiti, delo akademskega slikarja Slavka Pengova.
Mestna občina je že lansko leto v novembru oddala današnja, h koncu idoča gradbena dela stavbnemu podjetju Viliju Battelinu, ki je za znesek približno poldirug milijon dinarjev prevzelo težaška in zidarska dela. Vso letošnjo pomlad in poletje so se dela izvrševala, da je stavba v glavnem že dograjena, opravljena so pa tudi že vsa glavna instalacija in vsa obrtniška dela. Slikarji in pleskarji so tudi že na koncu svojega strokovnega dela. tako da se bodo najemniki v nova stanovanja najbrž lahko že vselili začetkom letošnjega decembra.
Vsak izmed obeh stanovanjskih blokov je dvonadstropen in obsega štiri stopnišča. Ob vsakem stopnišču je šest stanovanj, tako da pride na poedin blok po 24 enosobnih stanovanj. Strehi obeh blokov hiš sta izpeljani položno s slemenom. Pralnice, sušilnice in shrambe so nastanjene v
kleti. Za vsako stopnišče, ki ga bo uporabljalo šest strank, so v kleti pralnica, sušilnica in kopalnica s prho. S stopnišča prideš v prednji prostor, iz katerega so izpeljane skromne, za gospodinjstvo potrebne shrambe. Vsa stanovanja kažejo znak sodobne umerjenosti, so zelo Učna, a udobna in v obeh blokih zgrajena po enem in istem načrtu. Instalirana sta samo elektrika in vodovod, drugih instalacij, kakor za plin in centralno kurjavo seveda ne bo, saj bodo najemnine zelo nizke. Prostorna je vsaka kuhinja, ki ima v steno vzidan neizogibni pomivalnik, nad njim pa precejšen, v zidovje vdelan prostor za kuhinjsko shrambo. Obseg stanovanjskega prostora je sicer nekoliko manjši od prostora kuhinje, vendar je soba razmeroma dovolj velika za udobno družinsko spalnico.
Sredi staivbne parcele med obema blokoma so zgradili enonadstropno otroško zavetišče z veliko dvorano za otroški vrtec v pritličju, kjer so nameščeni prostori za umivalnice. Tamkaj se tudi nahajajo mala kuhinja pisarna za upravo in soba za učiteljico. Mladina iz vsega bežigrajskega okoliša, stara do šest let, bo lahko tod prebila ves dan in bo po potrebi tamkaj dobivala tudi ob mrzlih dnevih toplo kosil-ce. V prvem nadstropju bosta dve veliki sobi. namenjeni za dojenčke, posebna soba za dojilje, umivalnica, kopalnica in ostale pritikline. Po ureditvi tega otroškega zavetišča sodeč, predstavljajo nove stanovanjske hišice veliko socialno pridobitev za vse družine v bežigrajskem okraju, zlasti za one starše z deco, ki so čez dan zaposleni. Urediti bo treba še prostorno dvorišče ter vrt in postaviti enotno ograjo. Tedaj bodo skupni stroški narasli na okroglih tri in pol milijona dinarjev.
Prosvetni praznik na Bukovici
Bukovica, 23. oktobra Bukovljani 90 slavili včeraj izredno lep m pomemben prosvetni praznik. Slovesno je bila blagoslovljena trirazredna šola, ki so jo od aprila dalje temeljito in do tal prezidali, da je ostal od stare šole prav za prav samo spomin. Slovesnost otvarjanja je pričela po popoldanskem cerkvenem opravilu, ko so se zbrali domačini in številni gostje v učilnici. Blagoslovitev je opravil župnik iz Selc g. Franc Šuštersič, ki je prisotne tudi nagovoril, potem pa je izpre-govoril domači šolski upravitelj g. Oton Fink, ki je podčrtal važnost nove šolske zgradbe za kulturni napredek šolskega območja. Svoj govor je zaključil z vzkliki kraljevskemu domu. Po državni himni, ki jo je pela vsa množica z mladino vred, je opisal historijat domače šole, ki je bila pozidana pred 36 leti, a se je število otrok v poslednjih letih tako povišalo, da je bila razširitev šole nad vse potrebna S podporo vseh domačih činiteljev in ostalih prosvetnih instanc se je šola letos dvignila in prezidala ter razširila v trirazrednico. Mladina je dobila prostore, ki jih je v resnici lahko vesela, učiteljstvo pa se bo še vestneje posvečalo svojim vzvišenim nalogam. Po zahvalnih besedah učenke Anice Benedikove je spregovoril v imenu prosvetne uprave sreski šolski nadzornik g. Ivan Kržišnik in za občino njen župan g. Matija Megušar. S himno »Hej Slovani«, ki so jo peli vsi prisotni, je bila oficielna proslava zaključena in sledil je ogled šole. Nova stavba, ki jo je prezidal stavbenik
Bešter Anton iz Dolnje vasi. ima spodaj dve učilnici, zgoraj pa so stanovanjski prostori za učiteljstvo. Tla so ladijska, mladina bo sedela na stolčkih in pri mizah, katedri so se odpravili. Z dovršitvijo električne napeljave bo zagorela tudi sodobna luč.
Prireditev so posetili tudi sreski načelnik g. Matej Kaki, predsednik krajevnega šolskega odbora g. Franc Potočnik s člani krajevnega šolskega odbora, bivši učenci, starši in ostali prijatelji šole. Prihodnjo nedeljo bo otvorjena nova šola v Lučinah v Poljanski dolini. Škofjeloški srez gre v svoji težnji po ureditvi šolskih zgradb smotrno naprej. Lani so bile otvorjene šole v Retečah, v Sovodnju in v Črnem vrhu, letos na Bukovici in v Lučinah, ostale šolske stavbe pridejo postopoma na vrsto.
vsaki sezoni je priredila kakšno mično otroško igrica
Ga. Ferjančičeva je bila dolgo vrsto let v veliko oporo glavni blagajničarki; požrtvovalno je delala tudi pri lutkovnem gledališču in pri vseh izrednih prireditvah Atene.
Ga. Turkova je 15 let z občudovanja vredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo opravljala vse obilne posle okoli blagajne. Ga. Jakova je vodila plesni odsek, ga. Po-tokarjeva pa je opravljala službo arhivar-ke ln vodila otroško igrišče.
Ga. Minka Kroftova je bila pri društvu že takoj od njegove ustanovitve, to je od leta 1901. Vodila je nekaj let tajniške posle, 10 let je bila poslevodeča predsednica; na njeno iniciativo je bilo tudi ustanovljena Belo-modra knjižnica. Največjega priznanja pa je za svojo vnemo in za neštete ure, ki jih je žrtvovala društvu, bila deležna takrat, ko je bila izvoljena za predsednico društva. Zdaj se je njeno delo še podvojilo...
Jubilantke so se namenoma zbrale le v ozkem krogu, ki je imel bolj značaj intimnega društvenega slavija, kajti hotele so dati pobudo mlajšim delavkam, ki naj bi uvidele, da tovrstno delo ohrani ženo v poznejših letih bolj svežo in razgibano, kakor pa če se zapre med svoje štiri stene in se tam opaja z vonjem »cvetja v jeseni« ...
1	• •I	inko Kobi	1
			
Kulturni pregled
Uspeh »Antigone«
Sofoklejeva tragedija »Antigona« (glej Jutro 21. t. m.) je na sobotni premieri zadovoljila vse, ki so zmožni dojeti njeno večno človeško in prav v sedanjih časih bridko »aktualno« vsebino. Arhaična zgradba te častitljive dramatske kompozicije stopa v ozadje pred resnično tragičnim dogajanjem. Konflikti oseb so hkrati spoprijemi dveh miselnih svetov, katerih vsak kroži po svoji notranji nujnosti, in le-ta je lahko tolika, da spričo nje — kakor sta pokazala zlasti Antigona in Hajmon — izgubi osebno življenje alehern smisel, če se zmaga tragično prevesi na nasprotno stran.
Sofokles pa se ni hotel zadovoljiti zgolj s prepričevalnostjo in moralno lepoto An-tigonine žrtve, marveč je kot pravi avtor tragedije pokazal, da skrivne niti človeškega dejanja in nehanja vodijo v območje bogov, tja, kjer se nevidno in neslišno odloča človeška usoda. Ona je tista tehtnica, na kateri se odmerjata zlo in dobro, iz nje izShajajo in vanjo se stekajo vsi človeški konflikti. Antigona in Kreon sta prav kakor Hajmon in Evridika lutki usode, čije dih je razlit nad vsem dejanjem in ki presunljivo izzive ni v končni finale. Sofokles je hotel pokazati, da njen pravdorek v tragičnem spoprijemu osebne resnice in državne moči vodi najvišja modrost, ki omejuje skrajnosti in spreminja osebno svobodo enako kakor nadosebno oblast v visoka uravna načela, Antiganina smrtjp
potrebna, da usoda udari z vso močjo trmoglavega tebanskega tirana.
Ljudje današnjega časa ndsmo zmožni občutiti tako kakor nekoč Grki pričujoč-nosti usode v vsem človeškem dogajanju, čeprarv nam tudi naše racionalistične formule ne morejo razložiti zadnjih skrivnosti človeške sreče in nesreče. Pred Sofo-klejevim delom pa čutimo, kako jasna in čista je bila ta gtrška iracionalnost, ki je prenesla zakon izravnavanja celo na nravno področje dobrega in zla. Je to ena najstarejših variacij na večino t6mo zločina in kazni- Tisti, ki zanikujejo, da bi nravni zakoni veljali za politična dejanja, naj bi se vrnili v šolo Sofokleja in se poučili, kaj je ta veliki tragični pesnik povedal člove-šbvu vseh časov. Besede, ki so preživele toliko stoletij, so pač iz trdnejše duhovne snovi nego vsi sistemi, Id se spreminjajo na prizorišču 2gxxkwtae. In prav danes potrebujemo teh besed bolj kakor pred desetletji: potrebujemo večnih pesniških resnic da laže premagujemo časovne zmede sveta in minljivo težo njegovih materialnih dejstev.
Vprizoritev »Antigone« pomeni uspeh Sofokleja in gledališča, ki je s sodobnimi sredstvi realiziralo Sfcrfoklejev mogočni pesniški privid. Po besedilu, ld ga je z očitno kulturo jezika ln sloga ooslovenil Pran Albrecht. > tragedijo zrežiral Ftran Lipah. Menda Je to njegova prva režija klasičnega deOa^ ktfHr kodi maloe
preseneča, da se je polotil prav on te naloge, je z uprizoritvijo pokazal, da ji je bil v polni meri kos. Razdelitev celotnega dela, izoblikovanje posameznih prizorov, zlasti še scen s tebanskimi starci, poveza- j nost detajlov v čvrsto odrsko celoto, vse to je pričevalo o režiserjevih veščih t-i smiselnih posegih. Zbor v tem primeru — omeniti je treba tudi dobre kostume in maske — ni več arhaičen vložek, marveč s svojimi nastopi celo podpira občutje, da nosi odrsko dogajanje večen religiozni dih. Poleg učinkovitih kulis po osnutkih scenografa ing. Franza posega v doživljanje tragedije tudi glasba N. štritofa, ki nedvomno povzdiguje nastop zbora Teban-cev in mu daje vzvišeno noto.
V vlogi Antigone je nastopila ga šari-čeva. Ni niti treba poudarjati, da je to ena tistih vlog, ki stoje blizu njenemu kreativnemu stilu: vlog, ki zahtevajo poleg plemenitega patosa tudi mnogo sub-tilnosti. In prav s to je bila prepojena vsa njena Antigona od prvega, dramatično zelo močnega prizora z Izmeno do odhoda v smrt, ki je pretresal s svojo resnično antično vzvišenostjo. Brez večjih vnanjih efektov, s samo silo svoje igre je umetnica prisilila gledalca, & se je v duši poklonil moralni veličini Antigone. Vlogo omahljive sestre Izmene je igrala gospa Simčičeva. Spričo Antigone ge šari-čeve je bila njena Izmena umetniško še nekoliko slabokrvna, čeprarv nakazuje sposobnosti, ki se utegnejo bolj razmahniti v kakšni za igralko prikladnejši vlogi. Evri-diko je v njenem epizodnem pojavu učinkovito igrala ga. Mira Danilova. Na vodilnem mestu moških vlog je bil seveda g. Skrbinšek kot kralj Kreon. Beseda seveda je šla namenoma iz peresa, zakaj vloga	tirana, avtokrata, vetrni-
Jubilantke Atene
Ljubljana, 23. oktobra.
Pod hudomušnim geslom »cvetje v jeseni« je proslavilo v gostilni pri Keršiču sedem jubilantk Atene intimno in prisrčno domačo proslavo. Marljive in zaslužne delavke tega našega kulturno-prosvetnega društva so proslavljale sedemdesetletnico gospe Julije Ferjančičeve in Avguste Danilove, šestdesetletnico ge Minke Gašper-llnove ter petnajstletni jubilej blagajničar-ske službe ge Ivanke Turkove. Ga Tilka Jakova je predstavljala jubilantke med šestdesetim in sedemdesetim letom, ga Po-tokar Albina in ga Minka Kroftova pa sta proslavljali petdesetletnico.
Ga. Danilova se je po ločitvi od odrskih desk vsa posvetila delu za otroka in se najbolj uveljavlja v pravljičnem odseku. V
ka absolutne moči je pri nas komaj mogla dobiti boljšega interpreta. G. Skrbinšek se je zdel enako prepričljiv na višku oblasti kakor v stopnjevitem razpletu svoje tragične usode, zlasti na koncu, ko ga zagrabi vrtinec usode in napravi iz oblast-neža ubogega človeka, ki trepeče pred nepreklicno voljo bogov.
Izmed ostalih vlog je treba s hvalo orne-nitiše P o to k a r j e v e g a vedeža, San-c i n o v e g a stražnika in Jermanove-ga sla ter zabeležiti simpatičen poskus I gora ki je nastopil kot Hajmon. Poleg teh sodelujejo še gg. Brezigar, Starič, Presetnik, Sever in številni anonimni ao-trudniki v vlogah tebanskih starcev, dvorjanov, dvorjanic in hlapcev. Občinstvo je sprejelo antično pesnitev Sofokleja z razumevanjem in simpatijami.	—o.
Eda Stadler, Pravljica
Kot ponatis iz dvanajste knjige »Etnologa« je izšla v založbi knjigarne Klein-mayer & Bamberg v Ljubljani primerjalna študija Ede Stadlerjeve »Pravljica«. Avtorica, vzpodbujena po načelih in metodah primerjalne literarne zgodovine, kakor jih je postavil van Tieghem in za njim vrsta drugih znanstvenikov, obravnava v svoji razpravi značaj, postanek in izvor, kakor tudi razširjenost te značilne zvrsti narodnega slovstva- V uvodu označuje razliko med pravljico in pripovedko, na to pa navaja najprej tezo Grim-ma in dr., da so pravljice poslednji odmevi prastarih mitov, na to pa naziranje Theo-dora Benfeya, da je domovina vseh pravljic Indija. Angleška raziskovalca E. T. Ty-lor in Andrew Lang sta omajala veljavnost te nekaj časa prevladujoče razlage in sta dokazala, da imajo pravljice večkraten
Se ni minulo leto dni, ko je »Jutro« poročalo, da je šel v pokoj po mnogoletnem službovanju kot načelnik železniške postaje v Birčni vasi pri Novem mestu g. Hin-ko Kobi ter se preselil v Kranj, kjer si je postavil svoj domek v Hujah. Kratek je bil njegov življenjski pokoj, ker že danes ob 3. pop. ga ponesejo v Kranju k večnemu pokoju.
Pokojnik je bil vse življenje značajen in neustrašen rodoljub v strogo naprednem duhu. Posebno visoko je čislal pok. dr. Tavčarja kot političnega borca in literata. Vedno in povsod je propagiral napredno misel in napredni tisk. Kot poverjenik Vodnikove družbe je v revnem okolišu Birčne vasi zbral nenavadno lepo število članov. Naročen je bil skoraj na vse napredne časopise in revije ter jih izposojal naprej. Ker je bil v svoji službi ves na svojem mestu, ni klonil pred nobenim režimom. Slava njegovemu spominu, preostalim iskreno sožaljel
Sokolski planinski dom na Pohorju
Maribor, 23. oktobra
Dela na Sokolskem planinskem domu na Pohorju se bližajo koncu. Ugodno vreme v letošnjem poletju je mnogo pripomoglo, da je bil dom že 15. avgusta, v dobrih šestih tednih pod streho. Od takrat se je dovršila fasada, ki je dobila oblogo iz desk v svetlorjavem tonu, ki v zvezi s svetlo-zelenimi podboji in rdečimi oknicami na-' pravlja kar najugodnejši vtis. Impozanten je pogled na široko stran fasade, ki nosi na sredi 1.80 m visok sokolski smučarski znak. Na ožjem delu proti dohodni cesti je 5 m dolg napis iz modernih lesenih črk.
Notranjost stavbe preseneča vsakogar po smotrni in estetski ureditvi. Prostori v pritličju, prostorno stopnišče, zračne skupne spalnice z velikimi okni in umivalnicami v prvem nadstropju, lične sobe v II. in III. nadstropju z vodovodom, z mrzlo in toplo vodo, s higienskimi napravami, moderna kopalnica, vse to gotovo daleč prekaša pričakovanja, ki so jih stavili sokolski planinci in smučarji v svoj dom, in upravičujejo naklonjenost, ki so jo tej akciji izkazali številni podporniki in dobrotniki. V prihodnjih tednih pride na vrsto notranja oprema, ki po svoji enotnosti in praktičnosti ne bo zaostajala za zunanjo ureditvijo stavbe. Pri opremi so z vso vnemo na delu mariborske Sokolice.
Otvoritev doma je predvidena za nedeljo 12. novembra, ko bo gotovo že zasvetila v domu luč iz lastne elektrarne. Še pred otvoritvijo je nameravan v Mariboru prijateljski večer, na katerem bo mariborsko sokolstvo proslavilo ta pomembni dogodek in se zahvalilo vsem, ki so pripomogli k uresničenju te zamisli. Ne dvomimo, da bo vsa sokolstvu naklonjena javnost še naprej podpirala napore graditeljev, saj bo nova stavba ne le koristila razvoju sokolstva, temveč bo tudi v čast Mariboru in nova privlačnost našega Pohorja._
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
postanek. Isti duševni pogoji lahko z isto kavzalnostjo ustvarijo iste tvorbe. V nadaljnjih razglabljanjih problematike pravljice kaže avtorica, kako je treba pri raziskovanju ločiti motive od pravljic. Strukturo pravljice glede na njen večkratni, med seboj nezavisni postanek prikazuje avtorica na nekaterih primerih in opozarja na to na metode Bediera in Fr. Panzerja.
V drugem delu svoje vseskozi zanimive študije karakterizira ga Eda Stadler pravljice pri raznih narodih; v Orientu, v Egiptu, pri Hebrejcih v Indiji, pri Arabcih (tu je med drugim povedano, kako so po mojstrskem prevodu Francoza Gallande prodrle v Evropo očarljive pravljice, znane pod skupnim naslovom »Tisoč in ena noč«). Dalje so omenjene pravljice Grkov in Rimljanov, označen je velik vpliv K&tskih izročil na srednjeveško evropsko pravljico, posebej so na kratko obravnavane pravljice pri Italijanih, Francozih, Angležih in Nemcih, pri čemer je zlasti značilna primerjava nemške, angleške in francoske ilustracije k pravljici o Rdeči kapici. Na koncu omenja avtorica pravljice Slovanov in prihaja med drugim do tehle sklepov: Pravljica in nji sorodne oblike so tiste večne tvorbe duha, ld jih ljubijo in razumejo vsi narodi in vse dobe. Pravljica in prostonarodna besedna umetnost, kateri pripada, je trajna podlaga klasični visoko-umetni literaturi, ki pa je v glavnem last le ozkega, zaključenega kroga. Avtorica navaja trditev Karla Spiessa, da so elementi, iz katerih so se pravljice spočele, Se danes med ljudstvom tako močni in živi, da zadostuje samo tehtnejši povod, da tudi danes nastajajo pravljice prav tako kot pred davnimi stoletji. Značilno pa je, da tudi najlepše umetne pravljice 19. stoletja niso prodrle med ljudstvo.
Domače vesti
* Severna Dalmacija časti svojega narodnega mučenika. Ko je avstrijska monarhija leta 1914 napovedala Srbiji vojno, je že prej močno razširjena ideja jugoslovenske vzajemnosti prišla v vsej Dalmaciji do svojega najmočnejšega izraza. Srbi in Hrvati v Dalmaciji menda nikdar niso bili tako složni kakor takrat. Nacionalno-revolucionarno razpoloženje se je kazalo ob vsaki priliki in Avstrijci so mislili, da se bo dalo zadušiti z najhujšim nasiljem. V prvih dneh svetovne vojne so po vsej Dalmaciji zapirali narodne voditelje, a tudi male kmečke vasi, po katerih ni bilo nacionalnih organizacij, so dajale svoje žrtve. Med prvimi je bil zaprt požrtvovalni narodni buditelj Onisim Popovič, srbski kmet iz vasi Biskupije v Kninski krajini. Obsodili so ga na smrt kot veleizdajalca in konec oktobra 1914 je bil ustreljen v Sinju. Popovič je bil predstavnik naprednega srbskega kmečkega življa v severni Dalmaciji. že leta 1907. je ustanovil srbsko kmečko zadrugo, ki še zdaj deluje. Rojaki v njegovi rojstni vasi in v Sinju so ob 25!etnici njegove mučeniške smrti lepo proslavili njegov spomin.
razne druge kriminalne tipe, katerim bo treba šele Izprašati vest. Največ uspeha je imela racija v Dubravi, kjer je več sumljivih beznic in ima najnevarnejša med njimi prikupljivo ime »Pri veselem Jožetu«. Za vsakovrstne sumljivce, ki so bili tam zibrani in so delali s svojim vese-ljačenjem čast imenu krčme, je bila racija kakor grom z jasnega. Za celo vrsto temnih elementov zdaj dolgo ne bo več veselja. Veliko usflugo pa je racija napra- i vila nekaterim »purgarjem«, ki so v veselem razpoloženju zašli v bežni co in bi bili ; tam gotovo izmozgani do zadnje pare. Policisti in zaščitniki so zajeli tudi dva že dolgo iskana vlomilca in razbojnika, ki sta se postavila v bran z revolverji, a sta bila kmalu razorožena in odvedena v zapore.
* Poroka po SOletni zaroki. V okolici
Djakova so imeli nenavadno svatovanje. Mladoporočenca sta že v letih, saj sta bila polnih 30 let zaročena. Pred več ko 30 leti se je mladenič Mato Raketič zaljubil v lepo Stano in leta 1909., ko mu je bilo 18, njegovi izvoljenki pa 16 let, so po starem kmečkem običaju slavili zaroko ter dolo-
Jeanette Mac Donald In Eddy Nelaon —
Zaljubljenca!
najslavnejši pevski par na sveta Divno petje in glasba, v prekrasnem filmu — razkošni, bajno razkošje, revije, mefodiozni opereti, ki po svoji bajni ples, lepota, smeh — lepoti prekaša vse prejšnje filme	razvedrilo ...
KINO UNION, teL 22-21. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri.
novo veliko monumentalno delo v proslavo 25-letnice dela cecil b. de mille-a
premiera danes ob 16., 19. in 21. uri.
Herojski boji vojne Zedinjenih držav s premočnimi britanskimi četami. Predrzni gusarski poglavar Lafitte je živel le za borbe in za ljubezen in v svoji nevstrašljivosti reši domovino. Film predrznih pustolovščin in romantika velikega gusarja.
FREDRIC MARCH	kino matica, tel. 21-24
Gusar Lafitte
IMi^^jE mfO^VICE tudi na;>cene;,še Dodo tucii Vas p°poi^,oma
voljile! PARFUMERIJA »VEMJS«, TyrSeva 9.
'* Umrl je strumiški episkop dr. Simeon Popovič. V štipu je umrl episkop aletov-sko-strumiški dr. Simeon Popovič. Pokojni pravoslavni cerkveni dostojanstvenik se je rodil 1. 1874. v vasi Liješču v Bosni kot sin znane in v srbskem nacionalnem po-kretu zaslužne rodbine Popovičev. Bogoslovne študije je dovršil v Bukovini, za doktorja teologije pa je bil promoviran leta 1904. in je potem nastopil službo pravoslavnega veroučitelja na gimnaziji v Sarajevu. Avstrijska oblastva so ga že pred vojno, še bolj pa seveda med vojno preganjala. Po osvobojenju je bil dr. Popovič nameščen pri nekdanjem ministrstvu za vere v Beogradu, izvoljen pa je bil tudi za predsednika velikega cerkvenega sodišča v Beogradu. Na tem mestu je ostal tudi pozneje, ko je bil izvoljen za strumiškega episkopa. Njegovo delovanje v Južni Srbiji je bilo tudi v nacionalnem in prosvetnem pogledu zelo uspešno in vzorno. Velike zasluge si je pridobil tudi s svojim delom v vrstah Rdečega križa. Po želji prebivalstva bo pokopan v štipski cerkvi.
čili, da bo čez dve leti poroka. Leta 1911, so poroko odložili zaradi Stanine bolezni, pozneje pa je moral Mato k vojakom in je bila poroka spet odložena. Preden je končal triletno vojaško službo, je moral Mato na bojišče, po letih se je vrnil kot invalid in ker je bil živčno bolan, je prebil celih 15 let v raznih bolnišnicah in umobolnicah. Domov je prišel šele leta 1935. Stana mu je ostala zvesta in ko je zdaj podedovala malo posestvo, sta se zaročenca poročila.
ZUNDAPP afužEK
.KVALITETNI
tfOTOCIKLI
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
— Pri korpulentnih ljudeh se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot. zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl reg. S. br. 50474/35.
*	Smrt zaslužnega zdravnika iz Južne Srbije, v zdravilišču na Golniku je umrl po dolgi bolezni dr. Milan Leposavič, ki je bil upravitelj in šef-zdravnik državnega sanatorija v Surduliei. Star je bil komaj 42 let. Ko je dovršil gimnazijo v Kragu-jevcu, se je podal k svojim sorodnikom v Severno Ameriko in je tam dovršil medicinske študije. V Surduliei je služboval dol go let in je bil požrtvovalni odbornik sokolskega društva ts? raznih nacionalnih in dobrodelnih organiaacij. Z Golnika so prepeljali trupio zaslužnega pokojnika v Ba-njoluko. kjw živijo njegovi ožji sorodniki.
*	Najsferejše beograjsko sodišče se seli.
Okrožno sodišče za beograjsko okrožje se pripravlja na selitev. To sodišče je bilo prvo sodišče v Beogradu, ki je od svoje ustanovitve delovalo v lastnem poslopju. Poslopje stoji v začetku Ulice kralja Aleksandra in je bilo zgrajeno pred kakimi 50 leti. Vsa ostala sodišča so delovala v najetih prostorih privatnih poslopij. Okrožno sodišče se seli v veliko poslopje nasproti železniške postaje, v katerem je hotel »Petrograd«. Prostori za sodišče in za državno tožilstvo se že preurejujejo in bo v velikem poslopju ostal začasno tudi hotel v obratu. S 1. novembrom bo okrožno sodišče že poslovalo v novih prostorih.
*	Uspešna akcija zagrebških policistov in članov Hrvatske narodne zaščite. Že nekaj časa pomagajo zagrebški policiji pri raznih akcijah člani prostovoljne organizacije Hrvatske seljaške zaščite. V noči na nedeljo je imela taka vzajemna akcija velik uspeh. Policijstd in zaščitniki so napravili temeljito racijo na zagrebški periferiji ter zajeli celo vrsto znanih kriminalnih tipov. Lahko se reče, da redarstvo že dolgo ni imelo tolikega uspeha kakor pri tej raciji Obkolili so na Trešnjevki, Kustosi ji, na Ksaveru in v Dubravi vse sumljive nočne beznice ter zatekli v njih znane vlomilce, tatove, prostitutke in še
Vsak model aooite taKoj.
*	Blagajnik kaznilnice je postal kaznje. ; nec. Pred sodiščem v Travniku so obsodili ; na poldrugo leto strogega zapora bivšega j blagajnika kaznilnice v Zenici Milorada ; Nikoliča, ki je iz kaznilniške blagajne po-neveril 172.000 din. Ta primanjkljaj so ugotovili, ko so šele po nekaj letih napravili temeljito revizijo njegovega blagajniškega poslovanja. Nikolič je bil mož »dobrih zvez« in velik oblastnik v ženiš ki kaznilnici. Za njegovo afero je vladalo veliko zanimanje ne samo v Zenici, temveč tudi v Beogradu. Preiskava proti nepoštenemu blagajniku je trajala zelo dolgo in je skušal Nikolič zavrniti vso krivdo na neke svoje že umrie predstojnike.
*	Poldrugi milijon vredna verska knjiga. V sarajevskem muzeju imajo v posebni vitrini izvod izraelitske verske knjige ; »Hagada«, ki obravnava s tekstom in slikami verski obred »Pashe«. Knjiga je iz 14. stoletja in je pisana z roko v barvali na kožnatem pergamentu. To knjigo je prodala sarajevskemu muzeju že leta 1894. j neka sarajevska židovska rodbina za 150 goldinarjev. Ko je muzej staroversko knjigo uvrstil v svoj seznam, ki ga pošilja tu- 1 di muzejem tujih držav, so Angleži ponudili za knjigo 5000 funtov šterlingov. Knjige niso prodali tudi pozneje, ko so bile ponudbe dosti večje, kajti po mnenju vodje cionistov Sokolova, je knjiga vredna poldrugi milijon dinarjev.
*	Avtomobilisti, motociklisti, šoferji, prevozniki. Ne pozabite naročiti A-ZET kompas, A-ZET, Ljubljana, p. pr. 350. (—)
Iz Ljubljane
u— Pogreb dr. Ivana Geigerja je včeraj pokazal, kako veliko priljubljenost in spoštovanje je užival ta odlični zdravnik, eden zadnjih iz naše predvojne zdravniške garde. K pogrebu, ki se je razvil izpred pokojnikovega stanovanja v Prešernovi ulici, se je zbrala velika množica ljudi, med njimi zlasti mnogo zdravnikov. Opazili smo poleg drugih dr. Demšarja, dr. Avramoviča, dr. Tičarja, prof. dr. Zalo-karja, dr. Dereanija itd. V častnem številu je bila zastopana železniška direkcija, saj je bil pokojnik do svoje upokojitve ne samo njen šef zdravnik, temveč si je stekel še posebne zasluge ob prevratu, ko je vse svoje velike zdravniške in organizacijske sposobnosti zastavil za osamosvojitev in novo ureditev zdravstvenega in socialnega skrbstva za naše železničarje. Starejši železničarji ga imajo v hvaležnem spominu še iz predvojne dobe, ko je kljub močnemu nemškemu pritisku tudi kot železniški zdravnik ostal trden in zaveden Slovenec in se vedno zavzemal za zapostavljene
slovenske železniške nameščence. V imenu zdravnikov se je od ranjkega kolege poslovil predsednik zdravniške zbornice dr. Meršol.
u— Združene ljubljanske Ciril-Metodove podružnice prirede kakor lani zbirko, ki se bo uporabila v delno kritje za božičnice revnim šolskim otrokom ob jezikovni meji. V teh krajih je revščina zelo velika. Starši ne morejo nabaviti otrokom tople obleke, čevljev itd., kaj še šolskih knjig in zvezkov. Zaradi revščine je prehrana otrok nezadostna, ker jim primanjkuje celo kruha. Cela prireditev ima blag namen, zato smemo pričakovati čim številnejšega odziva.	__
u— Pravice na orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih § 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaške vežbe zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in če za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je možno, da bi nekateri delodajalci skušali obiti to zakonsko določno, mestna občina opozarja vve vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, nanjo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo svojo dolžnost. županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in nadziranje v interesu socialno šibkejših slojev. Pripominja se, da velja spredaj označeno le za delojemalce po § 206 obrtnega zakona, torej za pomožno osebje, ki je zaposleno v obrtih (podjetjih) tega zakona in se bavi z rednim opravljanjem poverjene mu službe za te obrte, (podjetja) kot glavnim poklicem. V smislu § 206 obrtnega zakona se smatrajo za pomožno osebje: učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obrtih (podjetjih) podrejene posle, pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci in vse druge osebe, ki se jim v obrtih (podjetjih) po-verja opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali drugih tehničnih služb.
PLESALCI!
Ples ni užitek, ako ne uporabljate za nego nog ln telesa SANOPED. Vrečica 2.— din.
u— Iz carinske službe. G. Fran Kervi-na je bil imenovan za šefa centralne carinske blagajnice v Ljubljani ;n ne za šefa carinarnice, kakor je bilo po pomoti navedeno nedavno v poročilu o premestitvah carinikov.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
Samo kratek čas!
LEPO DARILO
za dijak? al! vojaka:
i aparat sa britje, 1 čopi« za britje 10 britvic, 1 milo sa orttje. 1 sobno Metko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kotonske vode, stane samo Din JO,—.
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek pius Din 4.— za priporočnino na Cek. rač. 13285 ali v znam kah na naslov:
Foto Tourist LOJZE SMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta &.
u— Združenje gledaliških igralcev priredi v začetku novembra v operi dobrodelno akademijo v korist obolelega glasbenika g. Marija Kogoja. Sodelovali bodo člani gledališča. Spored akademije in točen datum objavimo pozneje.
u— Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica otvarja letošnjo zimsko sezono predavanj v sredo 25. t. m. s predavanjem mestnega vrt. asistenta g. Pirnata Franca: O vzgoji in sortah krizantem. Predavanje
Ob koncu navaja avtorica literaturo in podaja v angleščini resume svoje razprave. — Po uvodu, ki ga je spisal prof. Ke-lemir/ sa »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«, je to nov domač, na ši-rofco zajet prispevek k problematiki pravljičnega slovstva. Vsak izobraženec ga bo prebral s pridom. Med teorijami o postanku pravljic bi morda kazalo vsaj mimogrede omeniti psihoanalitike in pa zanimivo misel prirodopisca Dacqueja, da se utegnejo za nekaterimi pravljičnimi liki skrivati prastari spomini na človeku podobna bitja, ki so še utegnila živeti v dobi pračloveka.
Zapiski
ESTONSKO NARODOPISJE Politični dogodki zadnjih tednov so pomaknili v ospredje Baltik, ob katerem se nizajo državice kot Estonska. O njeni folklori sem imel že priliko spregovoriti. Danes omenim snopič: R. Viidalepp, Vali-mik Muistendeid, Tartu 1939. Ta »zbor narodnih običajev« je izdal Estonski arhiv za ljudske šege. Na njegovo pobudo so gradivo zbrali šolarji od 15. Xn. 1938 do 1. febr. 1939. Po danih navodilih so učenci 269 zavodov beležili vere in vraže po selih. Nalavkali so 16.158 strani. Od 1096 gojencev jih je Arhiv 37 nagradil z denarjem za posebne zasluge. Snov pričujočega zvezka je v znatni meri mednarodna, lahko bi stala na priliko v lito-grafiranem mesečniku sodraških podmlad-karjev Rdečega križa »Iz naše doline«. Precejkrat se kajpada iz besedila zrcali krajevni duh. Tako v št. 53, kjer izveš, da na vožnji skozi Danski sund ali preliv petelin poje: »Kopenhaagen!« in tele muka: »Malmo!« (v izvirniku: Kukk hakkas:
K, — vasikas mokitas: M.). Med zgodovinskimi ivermi navedem pravljico o švedskem kralju Karlu XII., ki je v zemljo asadil svojo palico in se je razrasla v močno drevo . . . Zgled estonskih šolnikov je vreden vse pohvale. Ako bi ga izvedli tudi pri nas, bi se za gotovo rešil pozabe kak drobec narodnega izročila, ki ga bosta sicer dnevnik in radio zamorila.
A. Debeljak
Boris Popov gost v »Traviati«. Predstave, pri katerih sodelujejo gosti, gubijo vedno na iskrenosti in neposrednosti. Kajti gosti so nevigrani z domačim osobjem in povrh pojejo v drugem jeziku. Zato pa navadno pritegnejo občinstvo s svojevrstno igro ali stopnjujejo zanimanje poslušalcev z lepo, neobičajno barvo glasu ter finim petjem. — Med drage goste, ki so že pred leti zelo uspešno delovali na ljubljanskem odru, ' spada baritonist g. Boris Popov. V soboto, 21. oktobra je kot stari Germont podal svojo vlogo s tistim trdim, hladnim ponosom, ki stre tiho srečo lastnega sinu in njegove ljubice Traviate. Glas mu je izredno velik, mogočen in prijetno žametast, le v najvišjih tonih po prodornosti in prožnosti občutno zaostaja za lepo srednjo lego. Tudi nižina mu je zdrava in izdatna, prednost, ki je že nekaj let nismo uživali na našem odru pri domačih pevcih-baritonistih. Popov je pel v ruščini. Občinstvo, ki ga je k neštetokrat vprizorjeni »Traviati« še vedno dovolj, je dalo svojemu zadovoljstvu nad gostovim petjem duška v pogostem pritrjevanju. Slednje je tudi veljalo izvrstni gej. Gjun-gjenac v glavni vlogi ter g. Banovcu, ki je imel posebno ugoden dan. G. Popov bi mogel uspešno razbremeniti v letošnji sezoni prezaposlenega g. Janka.	P. š.
VVERTHER
Pierre Richard VVillm, Annie Vrenay in Jean Galland.
KINO SLOGA, teL 27-80
Film globoke in resnične ljubezni polne nežnosti pa tudi trpljenja in bridkega samozatajevanja po romanu nesmrtnega genija GOETHEJA. Odlična francoska filmska umetnina je našla odziv pri vsej ljubljanski publiki.
SAMO ŠE DANES ob 16., 19. in 21. uri.
Trije italijanski lavreati. Sodobna italijanska poezija šteje več odličnih pesnikov, izmed katerih so dob.li trije najvišjo italijansko književno nagrado San Remo: Corrado Govoni, Nicola Moscaraelli in Giuseppe Villaorel. Govoni je objavil v zadnjem času pesniško zbirko »Canzoni a bocca chiusa« in odlično urejeno anto- J logijo italijanskega pesništva »Splendore della poesia italiana«. V svojem pesniškem razvoju je Govoni podlegel raznim vplivom: v začetku je bil simbolist in fu-turist, pozneje pa je dospel k jasnost klasične poezije, ki jo razodeva tudi prej omenjena zbirka. Prejel je prvo nagrado za poezijo v znesku 25 tisoč lir. — Nicola Moscardelli je novinar, pesnik in kritik. Kot pesnik sodi med najboljše lirike današnje Italije. Njegova poezija se nagiblje h kcntempiaciji zunanjega sveta in verskemu razglabljanju Poleg tega je izdal vrsto proznih knjig (L' Ultima =o-glia«. I nostri giorni, II vino della vita itd.). Tudi kot kritik zavzema od'ično mesto. — Kritik »Popola d' Itaiia« Giuseppe Villaorel je izdal zanimive študije o Carducciju. o Mussoliniju i. dr. in pesniške zbirke »Le vie del silenzio«. »La favolezza e 1' oboe«. »La bellezza intra-vista« i. t. d Odlikujeta ea originalna nota in oblikovna očarljivost njegove poezije.
Dr. Mirko Kisovec, sin slovenskega rojaka, beoerrajskega advokata dr. Vekoslava Kisovca, je izdal v Beogradu svojo doktorsko disertacijo »Diplomatski predstavnici«. Je to uspel poskus zgodovine diplomacije in znanstvene obdelave diplomatskega prava.
f NSERIRA JTE V „ JUTRU
U I
bo v skladu s časom, ko krasimo grobove svojih dragih, in bo spremljano s predvajanjem čim obilnejšega naravnega materiala. Začetek točno ob 19. (7. zvečer) v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici (realki) pritličje. Tudi nadaljnja redna predavanja bodo tu. Člani in gostje so vljudno vabljeni.
u— Vse ljubijansKe pevke in pevce prosim, naj pridejo jutri v sredo ob 20. v Slo-gne prostore (Pražakova ulica). Zbori, ki bi imeli ta dan vajo. naj odpovedo. Udeležba je tedaj strogo obvezna, župni pevovodja.
u— Obvezen sestanek staršev prirede v četrtek 26. t. m. vse ljubljanske ljudske šole. Na tem sestanku šolski upravitelji pouče starše, kako se bo ravnalo z otroki v primeru nevarnosti zračnih napadov. Udeležba je za vse matere, ki imajo otroke do 16. leta starosti, obvezna, šolam je strogo naročena kontrola udeležbe, da pridejo k pouku vse matere ali očetje brez izjeme. Starši naj gredo v ono šolo, kjer imajo svoje otroke, a če imajo otroke po več šolah, naj se pouka udeleže v ljudski šoli svojega okraja.
u— Plesne vaje društva »Soča«, ženski odsek »Soče« si je stavil ob svoji ustanovitvi tudi nalogo, da poživi družabnost med svojim članstvom in prijateljem društva. To svojo namero je izvedel lansko leto v splošno zadovoljstvo s prirejanjem plesnih vaj, članskih sestankov in izletov v okolico. Pri vsem tem delu ni odbor nikdar pozabil na svojo prvenstveno poslanstvo: vzgojiti naš naraščaj v močni narodovi samozavesti. — Društvo bo usmerilo tudi letos svoje delo v istem smislu in smotru. Vabimo lanske znance in plesalce v svoj krog s prošnjo in željo, da pripeljejo s seboj še mnogo onih. ki so lani izostali. Pri naših plesnih vajah se seznanjajo privatni in državni nameščenci, trgovski in vojaški krogi, akademska in obrtniška mladina s stališča, da prava družabnost ceni brez razlike vsakega omikanega in uglajenega človeka kot osebnost. — Plesne vaje bodo v Trgovskem domu deset večerov in sicer vsak petek od 20.—23. ure pod vodstvom plesnega mojstra g. Jeločnika. Godba Broadway. Prva plesna vaja bo 27. t. m. Vabila se razpošiljajo. Vsi oni, ki pomotoma morda niso prejeli vabila, in oni, ki se še žele prijaviti na novo, naj se zglase v pisarni »Soče«, Kralja Petra trg, št. 8, do petka od 11.—13. ali od 18.— 19. ure. Vstopnina din 7 na večer. Utrdimo se v močni volji in jasnem razpoloženju, ženski odsek »Soče«.
Dr. CIBER FR«
zopet redno ordinira
n— Zaradi blatne in kotanjaste Dolenjske ceste je mnogo upravičenih pritožb, upoštevati pa je treba tudi pojasnila mestnega cestnega nadzorstva, da je ta cesta državna in mestna občina sama pač stori vse. kolikor ji je mogoče, da ustreže mestnemu prebivalstvu. Tako je mestno cestno nadzorstvo samo uredilo hodnike in očistilo prepuste, da s tem olajša slabo stanje ceste. Dokler pa ne bo urejeno cestišče, je vzdrževanje hodnikov zelo težko, ker mečejo avtomobili blato na hodnik s ceste, ki jo mora država posipati, dokler je ne tlakuje. Citali smo tudi željo glede električne cestne železnice naj bi sedanje zastarele vozove zamenjala z bolj udobnimi. Tem željam bo električna cestna železnica rada skušala ustreči, ko bo narejenih vseh 7 novih tramvajskih voz kar se bo zgodilo najbrž že pred decembrom, šele s pomnožitvijo voznega parka z novimi vozovi bo mogoče misliti na izločitev starih voz, ki so v prometu neprestano že od 1. 1901.
u— Zaradi naprave zak1on?šč pred zračnimi napadi naj se hišni posestniki ljubljanski zglasijo osebno v društveni pisarni Salendrova 6 od 9. do 1. ure popoldne.
(—)
u— Otvoritev Jenkove plesne šole v Kazini bo nepreklicno v ponedeljek SO. t. m.
z začetničkim plesnim tečajem za novince dame in gospode. V torek 31. t. m. otvoritveni večer nadaljevalnega tečaja z revi io letošnj'h novosti »Bo«mps a Da»sy« in »The Park Parade«. Informacije in vpisovanje r>roti legitimiranju od 27 t. m. dalje Kazini. (—)
Iz
e— Celjski mestni svet bo imel v petek ?7 t. m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov in volitev članov upravnega odbora mestnega avtobusnega nodjetja.
e— V celiskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče jutri, v sredo. ob 20. Kreftovo znano dramo »Celjski grofje« v režiji g. Jožka Koviča. Predstava j* za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Smrtna žrtev karambola. V nedeljo se je dogodila na državni cesti v St. Petru v Savinjski dolini težka prometna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. V soboto je priredilo 21 ključavničarjev in kovačev iz Hrastnika z avtobusom podjetnika Srečka Pepela iz Laškega izlet v Logarsko dolino. Ko so se v nedeljo vračali iz Logarske doline in se vozili okrog 17.30 skozi St. Peter v Savinjski dolini ter prispeli do odcepa ceste, ki vodi v Grušovlje. je privozil po tej stranski cesti kmečki voz in zavil na državno cesto. Gosp Pepel, k' je sam vodil avtobus, se ni mogel več iz-
ogniti in tudi ne pravočasno ustaviti avtobusa. Oje voza je zadelo s tako silo od strani v karoserijo avtobusa da je predrlo steno in izstopilo na drugi strani. Pri tem je oje stisnilo 32-letnega poročenega elek-tričarja Franca Roterja iz Hrastnika in ga prebodlo. Konj, ki je bil vprežen v voz, je zadel v šipo avtobusa in jo zdrobiL Konj se je pri tem močno porezal po glavi. Stekleni drobci so poškodovali ključavničarja Bogomira Jelena iz Hrastnika po glavi, njegov tovariš, ki je sedel poleg njega, pa je dobil lahko poškodbo na roki. Na pomoč so pozvali banovinskega zdravnika dr. Loč-niškarja iz Žalca, ki je nudil ranjencem prvo pomoč, nato pa je težko poškodovanega in nezavestnega Roterja naložil na svoj avtomobil in ga prepeljal v celjsko bolni-i šnico. Roter pa je že med prevozom izdihnil. Truplo so položili v mrtvašnico celjske bolnišnice. Pepel se je odpeljal z ostalimi izletniki s poškodovanim avtobusom v Celje in oddal ranjenega Jelena v bolnišnico. Jelenove poškodbe niso nevarne. Po kratkem postanku v Celju so izletniki, ki jih je bil tragični dogodek zelo pretresel, nadaljevali vožnjo proti Hrastniku.
e— V celjski bolnišnici sta umrli 62-Iet-na krojačeva žena Ana Kragljeva s Tehar-ja, 13-letna posestnikova hčerka Marija Krivčeva, na Dobravi pri Celju pa je umrl petletni sinček cinkarniškega delavca Ivan Romih.
Iz Maribora
a— Predavanje o plinski vojni. V okviru »Vzajemnosti« bo jutri v sredo ob 20. v dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici 9 predavanje o plinski vojni. Pre iaval bo prof. S. Modic, ki bo pokazal tudi par eksperimentov.
a— Namesto venca na grob pokojne gospe O. Balonove je darovala tvrdka Mejov-šek 200 din v piid Počitniškemu domu na Pohorju.
a— Sokolska četa v Kamnici ustanovljena. V nedeljo dopoldne so ustanovili v Komnici sokolso če+o, ki je vzr.ikniia iz posebnega odseka Mariborskega matičnega Sokola. V odbor so bili izvoljeni: starosta Oskar Gornik, tajnik Ignac Smid, načelnik Davorin Godec, načelnica Anica Kos::čeva, blagajničarka Elica Cepe. Nova sokolska četa šteje 65 članov. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi podstarosta mariborske sokolske župe br. L. K r a j n c, ki je toplo pozdravil kamniške Sokole, ter starosta matičnega Sokola br. dr. F o r n a z a -rič.
a— Iztirjenje. Na pragerski postaji je strojni vlak napačno uvozil na zasedeni tir. Pri tem je iztirilo 5 vagonov tovornega vlaka. K sreči ni bilo človeških žrtev, pač pa je velika materialna škoda.
a— Himen. V starokatoliški cerkvi v Mariboru so se poročili Friderik žižmoncl, šofer iz Maribora, in gdč. Zora Udovič, šivilja iz Pobrežja, nadalje Karol Krištof, preglednik finančne kontrole, in gdč Ana Hribernik, zasebna uradnica, oba iz Pre-vadj. Bilo srečno!
a— Skupine sezonskih delavcev se vračajo iz Nemčije domov. Gre za skupine po 20 do 30 delavcev, ki so oboleli oz. ki so morali zaradi drugih tehtnih vzrokov predčasno domov. Večji transporti se pričakujejo po 1. novembru.
a — Nenavadna prometna nezgoda. Včeraj v ponedeljek okrog 16 se je pripetila na križišču Vrbanove in Gosposvetske ulice nenavadna prometna nesreča. V Mariboru se je mudila po opravkih 17 letna Ana Stok, doma iz Kamnice. Ko se je vračala domov, je naprosila nekega šoferja, naj jo vzame v tovorni avtomobil in zapelje do Kamnice pri Mariboru, kjer je njen mož trgovec. Na ovinku so se stranska vrata tovornega avtomobila, ko je vozil po Vrbanovi ulici proti Kamnici, odprla in v naslednjem hipu je že nesrečna Stokova padla iz avtomobila na cesto, kjer je obležala nezavestna s počeno lobanjo. V naročju ;e imela 2 letnega otro-čička, ki pa se mu ni pripetilo ničesar hudega. Reševalci so ponesrečenko prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Ves o tragični nesreči gospe Stokove, ki uživa splošno spoštovanje, je zbudila mnogo sočutja.
a— S Pobrežja. Nedeljska akademija moškega in ženskega sokolskega naraščaja je žela lep usneh. Dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna. Spored je obsegal 14 točk. ki so jih izvajajoči vzorno izvajali. Prisrčno sta deklamirala br. K u k o -v e c in s. Danica Požarjeva, recitiral pa je naraščajski prosvetar br H o j -nik, ki je spregovoril tudi bodrilne besede. Sodelovala je tudi »Zarja« pod vodstvom šolskega upravitelja Zivka. Akademija se je zaključila s telovadno skladbo »Slovenec, Srb. Hrvat« in z vseslovansko himno »Hej Slovani«. Akademije se je udeležilo tudi zastopstvo slovenskih fantov, ki ni štedilo s priznanjem izvajajočim naraščaj nikom.
a— Najprej sta ga izropala, potem še pretepla. Pri Dupleškem hribu sta neznanca napadla 181etnega delavca Alojzija Ornika iz Spodnjega Dupleka. Najprej sta ga izropala potem oa še pretepla. Orožniki so že ubrali pravilno sled.
a— Ob meji gori. Posestni ci Jožefi žižkovi iz Ranče pri Pesnici je zgorelo gospodarsko poslopje z vsem inventarjem. Pesniškim in mariborskim gasilcem se je ■^osrečilo lokalizirati požar, da ni zajel Tžnjih objektov, škode je preko 100.000 din.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina v prvem vojnem
mesecu
Naš izvoz v septembru je padel pod polovico normalnega izvoza
1
Z izbruhom vojne so se na mah spre-menui pogoji za mednarodno trgovino v Evropi. Obseg trgovine se je v septembru v vseh evropskih državah znatno skrčil in le polagoma se pričenja mednarodna trgov, na na novih osnovah zopet dvigati. Ca. n. oddelekfinanč. ministrstva je prav-kai objavil podatke o gibanje naše zunanje t: 'o\ ne v septembru, ki kažejo, da s» t' di naša država ni mogla zogniti posle-d Vam zastoja v mednarodnem prometu. Ta zastoj je bil v septembru prav občuten saj se je vrednost našega izvoza zrn?: ;šala od 595 milijonov din v avgust ;ra 241 milijonov din v preteklem mesecu, uvoz pa se je prav tako občutno skrčil.
V	preteklem mesecu je znašal naš izvoz le 107.277 ton (lani 296.224) v vrednosti 2'0.5 milijona din nasproti 397.1 milijona čin v lanskem septembru. V primeri z lanskim septembrom se je količina izvoza zmanjšala za 63.8%, vrednost pa je bila letos v septembru za 156 milijonov din ali za 39.4% manjša nego lani v septembru. Nazadovanje izvoza za 39% na prvi pogled ni tako znatno, kakor bi bilo pričakovati glede na prometne težkoče in splošno ne-sigurnost, ki je vladala v prvi polovici. Primerjava z lanskim septembrom pa nam ne kaže prave slike, ker se lani naš izvoz v septembru ni normalno razvijal in je ravno v tem mesecu zaradi takratne vojne nevarnosti v zvezi s sudetsko krizo hudo nazadoval. Pravilnejšo sliko nam nudi primerjava s septembrom leta 1937. Predlanskim je v septembru naš izvoz dosegel vrednost 592 milijonov din: letos je torej v septembru vrednost našega izvoza padla v primeri s predlanskim septembrom za skoro 60%, v primeri s septembrom leta 1936 pa za 52%.
Vzporedno z izvozom se je zmanjšal tudi naš uvoz. V septembru smo uvozili 51.629 ton blaga (lani 102.411) v vrednosti 253.2 milijona din nasproti 368.6 milijona din v lanskem septembru. Vrednost našega uvoza je torej v primeri z lanskim septembrom nazadovala za 115.4 milijona din ali za 31.1%.
V	zadnjih letih se je naša trgovinska bilanca. v septembru gibala takole (v milijonih din):
izvoz uvoz sept. 1936	504.2 353.1
sept. 1937	591.9 488.3
sept. 1938	397.1 368.6
sept. 1939	240.5 253.2
V	normalnih razmerah nam september spričo izvozne sezone prinaša vedno aktivno trgovinsko bilanco. Leta 1936 je znašal v septembru izvozni presežek 151 milijonov din, predlanskim 104 milijone, lani se je zaradi sudetske krize skrčil na 29 milijonov, letos pa smo imeli v septembru za 12,7 milijona din pasivno trgovinsko bilanco.
Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da se je naš izvoz takoj v začetku septembra, ko se je pričela vojna, na mah ustavil, medtem ko je še prihajalo uvozno blago, ki je bilo že na poti, bodisi po suhem ali pa po morju. Pri zopetni obnovi trgovinskega prometa z inozemstvom, ki se kaže v zadnjih tednih, opažamo podoben pojav: zopetnemu naraščanju izvoza sledi šele s časovno razliko enak pojav pri uvozu. Krizi v naši izvozni trgovini, ki se izraža v izvozni statistiki za september, bo po vseh znakih sodeč «e v tekočem mesecu sledilo zopet zboljšanje, vsaj pri nekaterih važnih izvoznih predmetih (živina, živinski proizvodi, nekateri kmetijski pridelki, kovine in rude ter les) po katerih je sedaj veliko povpraševanje.
Naša trgovina z inozemstvom se je letos v prvih treh četrtletjih gibala takole (v milijonih din):
Izvoz uvoz 319.1 378.3 339.5 402.1 423.0 476.3 433 3 418.8 466.5 424.1 432.5 428.3 408.0 433.8 594.7 415.9 240.5 253.2
razlika + 151.1 + 103.6 + 28.5 — 12.7
januar 1939 februar 1939 marc 1939 april 1939 maj 1939 junij 1939 julij 1939 avgust 1939 september 1939
razlika
—	59.2
—	62.6
—	53.3 + 14.5 + 42.4 + 4.2
—	25.8 +178.8
—	12.7
jan.-sept. 1939 jan.-sept. 1938 jan.-sept. 1937 jan.-sept. 1936 jan.-sept. 1935
3660.0 3529.2 4551.9 2837.9
3630.9 3824.6 3782.3 2940.8 2611.1
+ 29.1 —295.4 + 769.6 —102.9 +164.3
2775.4
V prvih treh četrtletjih letošnjega leta j* T>iJa vrednost našega izvoza navzlic občutnemu zastoju v septembru še vedno nekoliko večja nego lani. Do konca septembra smo izvozili za 3660.2 milijona din blaga, to je za 127.7 milijona din ali za 3.6% več nego lani v istem razdobju, vendar pa za 892 milijonov ali za 19.8% manj nego predlanskim.
Vrednost uvoza pa je bila v prvih treh četrtletjih t. 1. za 193.7 milijona din ali za 5.1% manjša kakor lani, kar ie posledica uvoznih omejitev, ki se izvajajo že od začetka letošnjega leta.
Podrobnosti o našem izvozu
Izvoz žita je bil v septembru slab. Medtem ko smo v avgustu izvozili za 110 milijonov din pšenice, je v septembru izvoz pšenice popustil na 19 milijonov (lani 37). Koruze smo izvozili le za 1 milijon din in otrobov le za 0.4 milijona din.
Navzlic izvoznim težkočam smo v preteklem mesecu izvozili 1593 vagonov svežega sadja (lani 2237) v vrednosti 39 milijonov din (lani 49) in 67 vagonov vina v vrednosti 2.0 milijona din (lani 1.1). Razmeroma znaten je bil tudi izvoz rastlinskih zelišč, ki je dosegel vrednost 2.3 milijona din (1.5), in izvoz hmelja, ki je dosegel 81 vagonov v vrednosti 27 milijonov din (10.8). Celotna slika našega izvoza v septembru bi bila še manj ugodna, če ne bi v tem mesecu izvozili za preko 38 milijonov din tohaka.
Izvoz konoplje se je skoro docela ustavil in je znašal v tem mesecu le 1 milijon din nasproti 17 milijonom v avgustu in 7 milijonom v lanskem septembru.
Najbolj je zastal izvoz svinj, konj, perutnine in mesa
Medtem ko je izvoz goveje živine ostal približno na višini prejšnjega meseca in smo izvozili predvsem v Italijo 2768 glav y vrednosti 7.6 milijona din, je izvoz svinj
skoro docela miroval. V avgustu smo izvozili še 31.600 svinj v vrednosti preko 50 milijonov din. v septembru pa le 3865 svinj v vrednosti 6.0 milijona din (lani 36.0). Tudi konj smo izvozili le za 0.6 milijona din (lani 5.6). Izvoz drobnice je bil še pri-lično živahen in je dosegel vrednost 4.1 milijona din (iani 4.4). Hudo pa je nazadoval izvoz žive perutnine, namreč od 4.1 milijona din v avgustu na 0.2 milijona din v septembru (lani 4.2), enako izvoz svežega mesa od 10 milijonov din v avgustu na 4.9 milijona din v preteklem mesecu (lam 119), izvoz mesnih izdelkov od 4.9 milijona din v avgustu na 0.4 milijona din v septembru (lani 5.5) ter končno izvoz svinjske masti od 10 2 milijona din v avgustu na 0.7 milijona din v preteklem mesecu (lani 6.5). Jajc smo v septembru izvozili za 7.1 milijona din (8.2) in surovih kož za 2.1 milijona din (lani 4.4).
Izvoz lesa je padel na eno tretjino
Septembrska kriza je v občutni meri zadela tudi naši izvoz lesa Medtem ko smo v avgustu izvozili 9212 vagonov gradbenega lesa v septembru izvoz gradbenega lesa nazadoval na 3118 vagonov (lani 5689)" vrednost izvoženega gradbenega lesa pa je padla od 79.3 milijone din v avgustu na 29.0 milijona din v se, tembru. Drv smo v septembru izvozih 296 vagonov (lani 660), izvoz oglja pa ie nazadoval na komaj 25 vagonov (lani 133) Izvoz železniških oragov je bil brezpomemben medtem ko ie znašal avgusta 6.7 milijona din. lani v septembru pa 21 milijona din Izvoz lesenih izdelkov oa se ie skrčil od 3.4 milijona din v avgustu na 0.5 milnona din v septembru Izvoz ekstraktov za strojenje ie končno nazadoval od 5 4 milijona din v avgustu na 1.9 milijona din v septembru
Bakra in svinca nismo izvažali
Docela se je v septembru ustavil izvoz kovin, ne morda zaradi tega. ker po kovinah ne bi bilo povpraševanja, temveč zaradi oblastnih ukrepov. Kakor je znano je vprašanje kovin trenotno glavni predmet naših trgovinskih pogajanj s posameznimi državami. V avgustu smo še izvozili za 64 milijonov din bakra, za 2.3 milijona din svinca in 0.6 milijona dm ferosilicija. V septembru od teh kovin nismo izvozih niti kg Tudi izvoz rud in izkopov je občutno nazadoval, in sicer nasproti prejšniemu mesecu od 13.167 na 2198 vagonov odnosno od 44 2 na 3.2 milijona din Izvoz cementa pa se ie istočasno skrčil od 5.3 na 0.5 milijona din.
Razmeroma znaten je bil izvoz kalcijevega karbida, ki je dosegel 5.4 milijona din (nasproti 8.2 milijona din v avgustu) in izvoz sode. ki je znašal 2.6 milHona dm (nasproti 2.5 milijona din v avgustu).
Občutno zmanjšan
uvoz surovin
Med spremembami ki jih kaže uvozna statistika, so najvažnejše one, ki se na naša j o na uvoz surovin. V avgustu smo uvozili še 236 vagonov bombaža in bombažne preje, v septembru pa le 142 va gonov. Uvoz volne in volnene preje, se je skrčil od 52 vagonov v avgustu na 25 vagonov v septembru, uvoz umetne svile pa od 22 vagonov na 16 vagonov
Premoga in koksa smo v avgustu uvozili 4568 vagonov v septembru pa le 1585 vagonov. Uvoz surovih kož se je skrčil od 26 vagonov v avgustu na 5 vagonov v septembru (lani v septembru je znašal 48 vagonov). Med surovinami kaže oovčanje uvoz nafte, ki se je dvignil od 580 vagonov v avgustu na 685 vagonov v septembru, in uvoz oljnega semenja, ki se je povečal od 39 vagonov v avgustu na 123 vagonov v septembru.
Občutno je v septembru nazadoval tudi uvoz strojev, aparatov in tehničnih naprav na 18.6 milijona din (lani 22.3). nadalje uvoz elektrotehničnih predmetov na 118 milijona din (lani 1601 in uvoz prevoznih sredstev na 8.5 milijona din (lani 14 7).
Riža smo v septembru uvozili 68 vago nov (lani 63), surove kave 55 vagonov (lani 57), kakaa pa 5 vagonov (lani 10).
Spremembe v trgovini s posameznimi državami
Vojni dogodki v Evropi so nam prinesu tudi razne spremembe v trgov mi s posameznimi državami. Medtem k. je bil naš uvoz iz Nemčije tudi še v septembru razmeroma znaten in je dosegel 132 milijonov din (kar predstavlja 52°/e celotnega uvoza) se je naš izvoz v Nemčijo navzlic izvozni sezoni skrčil na 67 milijonov din (nasproti 180 milijonov v lanskem septembru).
V zadnjih mesecih je znatno narasel naš izvoz v Češko-Moravsko. V avgustu se ie povzpel na 108 milijonov din. v septembru pa je znašal 54.6 milijona din (lani v septembru 26.4). Uvoz iz Ceško-Moravske pa se je skrčil na 15.2 milijona din (lani 52.4).
Sorazmerno najmanj je nazadoval naš izvoz v Italijo, ki je znašal v avgustu 36.2 milijona din, v septembru pa 32.8 milijona din (lani 20.2). V večji meri je nazadoval naš uvoz iz Italije in sicer od 49.8 milijona din v avgustu na 24.7 milijona din v septembru (lani 32.6).
Razmeroma znaten je bil v septembru naš izvoz v Zedinjene države, ki je dosegel 29.5 milijona din, medtem ko je uvoz popustil na 3.1 milijona din. V Švico smo izvozili v avgustu za 13.2 milijona din. v septembru pa za 12.2 milijona din, medtem ko se je uvoz iz Švice dvignil od 3.7 milijona din v avgustu na 13.2 milijona din v septembru. Občutno je nazadoval naš izvoz v Madžarsko, ki se je skrčil od 24.7 milijona din v avgustu na 8.8 milijona din v septembru, naš izvoz v Grčijo pa od 16.0 milijona din v avgustu na 8.8 milijona din v septembru.
Znatno je nazadoval nas izvoz v Anglijo namreč od 32.1 milijona din v avgustu na 5 6 milijona din v septembru, medtem ko se je uvoz iz Anglije zmanjšal le od 22.1 na 10.0 milijona din.
Naš izvoz v Francijo se je skrčil celo od 43.9 milijona din v avgustu na 0.8 milijona din v septembru in izvoz v Belgijo i od 48.0 na 1.1 milijona din.
Potek trgovinskih	j
pogajanj z Italijo
V ponedeljek 16. t. m je, kakor znano, pričelo v Beogradu zasedanje ožjega ju-goslovensko-italijanskega gospodarskega odbora. Po beograjskih informacijah bodo ta pogajanja zaključena najkasneje v sredo. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje likvidacije našega klirinškega dolga nasproti Italiji, ki znaša okrog 130 milijonov din. Obstoj tega salda povzroča, da morajo italijanski izvozniki v Jugoslavijo čakati na izplačilo iz kliringa 3 do 4 mesece, računajoč od dneva dobave blaga, kar ovira italijanski izvoz v našo državo. Dokler bodo vladale sedanje razmere v Evropi bo naša trgovina z Italijo urejena na osnovi popolnega ravnotežja v plačilnem prometu, tako da ne bo v klirinškem prometu nastal večji saldo v korist ene ali druge države. Pogajanja gredo za tem, da se sedanji saldo našega dolga čim prej likvidira s povečanjem našega izvoza v Italijo. Predvsem naj se v znatnejši meri poveča naš izvoz živine in lesa, in sicer preko predvidenih kontingentov. Italija bo v bodoče kupovala pri nas v znatnejšem obsegu govejo živino, slanino, žive svinje, perutnine in les. Po beograjskih informacijah bo kontingent za les povečan za 40 milijonov lir; od tega dodatnega kontingenta bi Italija še letos izkoristila eno četrtino.
Vprašanje izvoza pšenice v Italijo še m rešeno, ker obstojajo težkoče glede prodajne cene. Glede količine izvoza pšenice pa je dogovorjeno, da se zniža od 10.000 na 5.000 vagonov, medtem ko koruze glede na slabo letino sploh ne bomo izvažali. Italija nam bo nadalje dobavljala proti plačilu v kliringu vse ono blago, ki je na seznamu predmetov našega uvoza iz Italije v zadnjih štirih letih. Italija bo za to blago zahtevala predplačilo v kliringu, kar naj onemogoči, da bi nastal večjo saldo v kliringu. Italija nam bo dobavljala tudi tekstilne proizvode proti plačilu v kliringu.
vesti
= Pred revizijo kartelnih cen Uredba
o pobijanju draginje od 20 septembra t 1 določa, da se bo izvršila revizija sporazumov, k: so pravilno registrirani ali se registrirajo pri trgovinskem ministrstvu po uredbi o kartelih. kolikor se ti sporazumi nanašajo na cene in na prodajne pogoje Ta pregled opravljajo organi, ki jih imenuje trgovinski minister v sporazumu ? ministrom za socialno politiko in ministrom za kmetMstvo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je trgovinski minister izdal pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov, registriranih ori trgovinskem ministrstvu. S tem pravilnikom se ustanovi v smkln uredbe o pobiia*M" rtratrinie poseben odbor. k? bo izvršil revizijo kartelnih sporazumov.
= Uvoz bombaža iz Turčije. Poročali smo že, da se je saldo naših klirinških terjatev v Turčiji v drugi četrtini septembra nenadno občutno zmanjšal. Prej se je gibal saldo na višini preko 17 milijonov din, v drugi četrtini oktobra pa je padel na polovico in po najnovejših informacijah iz Beograda znaša le še 4 milijone dm To naglo zmanjšanje salda je posledica uvozfet večje količine turškega bombaža. Po beograjskih informacijah je pričakovati da bo še preostali saldo v kratkem docela likvidiran. Odkar se ie pričela vojna v Evropi je zavladalo vel'ko zanimanie za turški bombaž, čeprav je cena turškemu bombažu višja nego cena najboljših ameriških kvalitet Madžarska ie te dm kupila v Turčiji 2000 ton bombaža. BT'e se tudi Italija pogaja za uvoz turšk ga b' m-baža v vrednosti 4 mil'iona lir. Turčija ima za izvoz na razpolago vsega 23 000 ton bombaža.
= sladkor za slajenje mošt j Ministrsk svet je na predlog finanča ga ministra iz dal pravilnik o delitvi sladkorja bre7 plačila državne troš rine za slajenje mo šta, ki določa na lednje. Za slajenje vin skega mošta v letu 1939 se lahk< izd sladkor brez plačila državne trošarine toda samo v onih krajih, kjer grozdje za radi izjemnih ra7mer ni moglo radosti do-zoreti, ali so ga morali zaradi elementar ne škode predčasno potrgati. To imajr ugotoviti ood lastno odgovornostjo kra jevni kmetijski referenti. Sadkor za sla jenje mošta mara bit: denaturiran Sladkor za slajenje nvšta se lahko nabav brez plačila .trošarine preko nr d w cen trale za sladkor v Beograd. V duhu določil zakona o vinu in njegovega p-aviln ka se lahko odobri nabava sladk ria brez olačila trošarine za slajenje moš+a do naj več 4 kg sladkorja na 100 litrov moš*a Dovolila za dodelitev t^keca slndko-ja bre-', plrfia trošarine bodo da:al- orist i ne finančne direkcije Pogoje zdaio teh dovoMeni in z a nad-o-^-o nad ut>nr»b« bo Drednisal finan*n: minister Kdor b' sladkor norab'1 v druge namene aH bi sp pregrešil or^ti d o1 lom te°a dvo1i«""a bo kaznovan no čl. 34 in 33 zakona o državni trošarini.
= pred klirir«ktm« pogaHnfi z Mar džarsko. Kakor poročajo iz Beograda je prišlo te dni do sestanka predstavnikov naše in madžarske Narodne banke zakadi likvidacije naših klirinških terjatev nasproti Madžarski, ki znašajo 35 milijonov din (znesek terjatev, ki še niso vplačane v kliringu. pa znaša nadaljnjih 35 milijonov d:n). Madžarska namerava sedaj poravnati ta svoj do^ z večjimi dobavami svojih industrijskih pro;zvodov Zaradi za-kljiičitve sporazuma o dobavah bo v kratkem p^sppla v Beograd posebna madžarska delegacija.
= Pok za vložitev pri.'av za odmero točilne takse za triletno odmerno razdobje 1940'1942 je po obvestilu davčnega oblastva podaljšan do 15 novembra t 1
—	Nabavi,jalna zadruga rezervnih oficirjev. V zadružni register se je vp sala Nabavljalna zadruga rezervnih oficirjev z o. z. v Ljubljani (zadruga posreduje nabavo gospodarskih potrebščin zlasti uniform in ostalih vojaških predmetov za svoje člane; upravni odbor: dr. Vnko Vrhunec, ravnatelj. Alfonz Lorgsr, priv. uradnik, Edvard Prinčič, drž. uradnik, Milan Gregorič zas. uradnik. Rudolf Ga-šperin, zas. urr.dnik in Josip Zupančč. novinar, vsi v Ljubljani).
—	v iiKvidacijo je prešla tvrdka »Au-rea«, tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure, družba z o. z. v Celju.
—	Dobave. Mornariška izvidniška komanda v šibeniku sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo kuh:njske posode in potrebščin. Artilerijsko tehnični zavod mor nance, Lepetane, sprejema do 25. t. m.
ponudbe za dobavo polnil za aparate, do I 27. t. m. za dobavo svinčene pločevine, bencinske mešanice, denaturiran ega alko-nola, še laka., bele bombaževine za čiščenje in flanele. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo cevi in delov, žice, spojk n dr.
= Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja sa podpiranje osiromašenih in onemoglih bivških pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za TOI v Ljubljani razpisuje za leto 1939 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din Prosilci naj vložijo pri Zbornici za TOI v Ljubljani do 15. novembra 1939 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega zdru-ženia, da je prosilec svoječasno izvrševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja ne more več izvrševati, odnosno. da je prosilka one-mogal ali obubožana vdova bivšega zborničnega pripadnika Prošnje mora vlagat: vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah, ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kake obrt al: trgovine, zbornica ne more upoštevati
Borze
23. oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14 30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 32.75 in v Beogradu po 32.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 d n za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila v nasprotju z Beogradom tendenca v državnih papirjih mlačnejša Vojna Skoda je notirala 425 denar (v Beogradu promet po 425 — 433). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177
—	180.20. Pariz 100.10 — 102.40 Nevv York 4408 — 4468 Curih 995 — 1005 Amsterdam 2348.50 — 2386.50. Bruselj 742.70 — 754.70. Tečaji na svobodnem trgu: London 218 64 — 221.84. Pariz 123.70
-	126. New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18 Amsterdam 2&00.55 — 2938.55 Bruselj 917.28 — 929 28.
Cunh. Beograd 10 Pariz 10.1250. London 17.87. Nevv York 446 Bruselj 74.90, Milan 22 50. Amsterdam 236.75, Berlm 178. Stockholm 106.2250. Oslo 101.35, K6-benhavn 86 10. Sofija 550. Atene 360, Carigrad 350, Bukarešta 340.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 den. 4% agrarne 51 ol., 6% dalm. agrarne 73 den., 6«'o šumske 79.50 ol., 7«/o Blair 87 — 93; delnice: PAB 195 den. Trboveljska 190 — 195 šečerana Osijek 85 den. Os ječka liievaon ca 150 den.
Beograd. Vojna škoda 433 den (425 — 433), 6begluške 79 25 — 80 ( 79). 6<>/o dalm. agrarne 75.25 — 76 6«/„ šumske 73 —74. 7«',. in vest. 99 — 101 7«/o Blair 88 50
_ 90 8°/o Blair 91 den. Narolna oa^ka
6925 "en. PAB 19o ilcn.
Bkgsv«? tiži^a
Žito
+ Ch^cafo 23 oktobra Začetni tečaji: pšerica: za dec 85.75. ra mai 85 za lulij 83 50 koroza: za dec W za maj 53.
+ IVinripeg. 23 oktobra Začetni tečaji plenica: za ier 72 125 za maj 77 125.
+ NovcsR-fKkn bHPovna b°rza (23. t. m.) Tendenca nesprem Fšen5ca: baška ko! Novi Sao m Sombot 157 gomjeba-ik« 5S «!er Tisa ! 165. rt. oaška 127 -OveR! baSki sremski in slavonski 14t 142 50 Jermen: Mšk: te sremski H4 Hf 142.50 - 145 Koruza: baška 111 — 12 nanH'«»i"> 109 110 oan'.»ta Indijs 113 — 115 Moka: ba-«ka in banatska in "0e? • 237 50 247 50: »2« 217 50 22" 50: *5* 19? 50 20" 50: »6« 177 50 187 50• »7* 162 50 - 17250" »8« 120 — '30 F:ž°l" hnšk; srbski beli brez vreč "U2 50 - 322 5^ Ot-oH: baški in sremski 105 — 106 banatski 103 — 104.
mica, vsem sorodnikom najmilejša družica, stanovskim tovarišicam in tovarišem vedno ljuba in draga prijateljica in svetovalka. Kjer je bilo treba pomoči in podpore, je bila vedno in povsod prva na mestu. Požrtvovalnost je bila njena temeljna lastnost in odlika.
Ljuba tovarišica, tako bolestno težko nam je za Teboj. Iskreno in globoko žalujemo s Tvojim soprogom, sinovoma, sorodniki in s Tvojo ljubo šolsko deco, s katerimi je bilo vse Tvoje življenje tako tesno povezano.
V naših vrstah ostaneš nepozabna, Ti v trpljenju preizkušena najboljša med najboljšimi. pri vseh pa, ki so Te poznali, ljubili in spoštovali bo Tvoje ime in Tvoje življenje odeto v čist in sveta' spomin. Na Tvojo krsto in Tvoj prerani grob naš bolesten zadnji pozdrav ob uri, ko se poslavlja jesensko sonce od plamenastih gozdov in ljubljanskega polja, kjer je utesnjeno Tvoje zlato tisočkrat ranjeno srce v tesen zadnji dom.
Bodi v večnost pozdravljena od vseh za Teboj žalujočih tovanšic.
Mara J. Tavčarjeva.
V sfi^min gsspe Zsvršnikovi
Ljubljana 21 oktobra
Zopet ie v analih vzornih učiteljic črno obrobljen list uvela krizantema in ugasla, prelomljena sveča Vse prerano je dih smrti ugasnil žareč plamen ki ie gorel v tihem domu svoji družin m svetil v življenje ^olski deci.
Dnma iz ortne*ke giaščine se je posvetila učiteljskemu stanu Kmalu po izpitu se je, kot lepo .nteligentno dekle poročila s postnim uradnikom dr Stankom Palčičem Po kratki zakonski sreči je stala s sinčkom ob grobu svojega mladega soproga. ki je zapustil za seboj vsepovsod svetal spomin.
Kot vdova se je spet posvetila svojemu poklicu v katerem je delovala do zadnjih dni. Po sedemletnem vdovstvu se je poročila z učiteljem Završnikom in si uredila ponovni družinski dom.
V	to idilo zakonskega življenja je posegla težka roka in razdružila skupnost in zadovoljno domačnost učiteljskega para. V šolske razmere na Vrhniki kamor je bila nastavljena, se je hitro uživela, ni se pa zamogla uživeti na razdrto gospodinjstvo na treh krajih Skupen dom je imela v Ljubljani, zaradi obeh študirajočih sinov, toda pokojna gospa in nien soprog sta bila ločena po šolah. Izdatki, nikjer vračunani v dohodkih, so zviševali skrbi vzorne žene, matere, gospodinje. Te bolečine so se zajedale v nežno nrav pokojne gospe, ve-dne vožnje pa so rahljale že itak neodporno zdravstveno stanje.
V	vsem svojem življenju je bila vzor žene, matere, učiteljice. Zvesta svojemu poklicu je dosegala v svojih razredih najboljše uspehe, iskreno ljubljena od svoje šolske dece in spoštovana od hvaležnih staršev, ki so jo podpirali v težkem in odgovornem poklicu in zvanju.
Tiha in skromna, visoko izobražena je vplivala s svojo ljubeznivostjo na vso svojo bližino in okolico in vsakemu je bilo prijetno poslušati njeno značilno govorico, v kateri je bil nadih čiste dolenjščine njenega rojstnega kraja, bližine domov Trubarja, Levstika in Stritarja.
Polna volje in dela je bila svojemu soprogu najboljša tovarišica, svojima sinovoma Stanku in Janezu preskrbna zlata ma-
Ob grobu g. Ivana černeta
Ljubljana, 23. oktobra.
Danes popoldne so številni prijatelji iB znanci spremili k večnemu počitku na pokopališče pri Sv. Križu prerano umrlega uglednega gostilničarja in posestnika g. Ivana Cerneta. žalni sprevod je bil jasna priča, kako priljubljen in spoštovan je bil gospodar stare in priznane gostilne »Pri Možini«. Pa saj je to po vsej pravici tudi zaslužil ne le kot človek, ki je bil po svojem srcu velika dobričina, temveč tudi kot vzor marljivega m vestnega gospodarja, ki si je znal kot preprost kmečki sin s svojo prirodno nadarjenostjo in s svojo delavnostjo ustvariti lepo premoženje. Za njega življenje res nikdar nI bilo praznik, marveč vedno le delaven dan. V javnem življenju ni stopal v ospredje, ker je bil po svoji naravi skromen človek.
V žalnem sprevodu smo poleg rodbinskih članov opazili nebrojne osebne prijatelje in znance ter zastopnike Sokola, Združenja gostilniških obrti in drugih narodnih in kulturnih organizacij. Prijatelji pevci so se poslovili od njega z ganljivo slovensko pesmijo. Bodi mu ohranjen svetel spomin; njegovi lepi vzori dobrotijivosti in narodne zavednosti so to v polni meri zaslužili.
Sivliotiia m* drM?
LOŠKI POTOK. V petek 20. t. m. smo
položili k večnemu počitku na žujpnem pokopališču sv. Barbare tržaškega rojaka g. Antona Vremca. Pokojnik se je preselil k nam s svojo soprogo, tukajšnjo domačinko, nekako pred osmimi leti kot upokojenec tržaških javnih skladišč. Mirnega, široko razgledanega in narodno zelo zavednega moža smo radi imeli v svoji sredini in ga visoko cenili in spoštovali. Pokojniku naj bo lahka jugoslovenska zemlja, o"'-ostalim P3 naše sožalje.
ČRNOMELJ. Pred kratkim je zapustil naše vrste br. podstarosta Julij šetina, starešina pošte v Črnomlju. Z njim je izgubilo sokolsko društvo v Črnomlju mar-liivcga delavca, ki je društvu posvetil polnih 20 let vse svoje moči posebno pa Je kot društveni blagajnik vršil svojo funkcijo vestno in nadvse požrtvovalno. Br. Julij četina ie bil eden izmed onih predvojnih, naprednih in narodnih delavcev v Beli Krajini, ko je slovenska pridnost bila še gnoj za tujo njivo, slovenska nadarjenost pa množila slavo drugih Ln ko so se k slovenstvu priznavali kmetje in pastirji, dočim so drugi stanovi bili slovenstvu po večini tuji. Kdor se je hotel takrat povzpeti malo višje, je moral zatajiti svoje pokole-nje. Takratno temno dobo so razsvetljevale samo Ctalnice in Družbe sv Cirila in Metoda. Takrat je brat podstarosta Jule šetina zasukal rokave in pridno pomagal orati ledino narodne zavesti in krčiti pot naši današnji narodni svobodi. Pogrešali ga bomo tudi kot dobrega pevca in družabnika. Bratu Juliju šetini, ki je bil tudi vesten uradnik, želimo obilo sreče in zadovoljstva na novem službenem mestu v Ljubljani.
f* ▼•»»orla
z— Občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva bo v sredo 25 t m. ob pol 8. zvečer v občinski pisarni v Zagorju. Vsi člani in prijatelji so vabljeni, da se zbora udeleže, ker le tako je mogoče, da v skupnem delovanju uredimo olepšavo kraja. Velike so naloge društva, saj je pri nas v prvi vrsti potrebno javno kopališče, javno stranišče in še marsikaj, kar imajo po drugih krajih. Napravimo si bivanje v našem kraju priietnejše Dolžnost vseh Zagorjanov je, da sodelujejo pri delu. od katerega bomo imeli vsi koristi. Zato še enkrat apeliramo na š'ršo javnost, da se udeleži občnega zbora in s tem pokaže ljubezen do svojega krsia Pogovorili se bomo o smernicah za uspešnejše delo v bodočem letu.
R
I O
Torek, 24. oktobra
Ljubljana 7: Jutra ji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Veseli napevi (plošče). — 11: šolska ura: Kaj morajo vedeti otroci o obrambi pred zračnimi napadi (dr. Franta Mis). — 12: Ruske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.20: Narodne pesmi poje g. A. Orel, spremlja radijski orkesteir. — 14: Poročila. — 18: Za naše deželane (plošče). — 18.40: Stari štajerski gradovi (g. L. Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac ura: Banovina Hrvatska v luči številk. — 19.40: Obiave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: PloSče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra.
Beograd 19.40: Narodne pesmi — 20.10: Kvartet Topolski. — 21.10: Petje. — 21.40: Salonska muzika. — 22.10: Weingartner dirigira. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Recitacije. — 21: Prenos opere iz Rima. — 20.10: Orkester. — 22.30: Lahka glasba. — 23: češki skladatelji. — Sofija 19: Orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Ruske romance. — 21: Instrumentalni soli. — 21.20: Lahka godba in ples. — Dunaj 20.15: Zborovsko petje in vojaška godba. — 22.50: Kakor Berlin. — Berlin 20.15: Pester glasbeni spored. — 23: Plošče. — 24.15: Nočni koncert. — Breslau 20.15: Kakor Berlin. — 22 50: Mah koncert. — 24.10: Nočni koncert.
Angleški kamioni na zapadnem bojišču


Angleški vojaški oddelki na francoskem bojišču so popolnoma motorizirani. Na sliki vidimo dolgo kolono kamionov, ki potujejo na določeni cilj
različni sprejemi
Kako ravnajo v Moskvi z malimi državami
V pariških »Poslednjih Novostih« čitamo naslednji opis sprejemov zunanjih ministrov baltiških držav:
»Na letališče v Sokolnikih se je spustilo letalo, iz katerega je izstopil estonski zunanji minister Selter. Minister se je v zadregi ogledoval: naproti mu je šel ne posebno naglo Vasjukov, uradnik drugega reda baltiškega oddelka moskovskega ko-misariata zunanjih zadev. V Kremlju so odločili, da za Estonsko zadostuje tovariš Vasjukov...
Minister Selter je spraševal, kje je estonski poslanik, ki bi ga bil moral počakati na letališču.. Nihče ni vedel povedati vzroka zamude in g. Selter je sklenil počakati poslanika Čez dvajset minut se je od nekod javil po telefonu svetnik poslaništva ter sporočil ministru, da so poslanikov avto zadržali kake 3 km daleč od letališča, da bi pregledali listine in da so obenem začeli nekako preiskavo o posla-niškem avtomobilu. Ko je bilo to urejeno, se je g. Selter lahko odpeljal v komisariat zunanjih zadev. Tu ga ni sprejel niti namestnik Molotova, marveč zopet le uradnik drugega reda Zeleznjakov, ki je ministru dejal: »Kaka posebna potovanja niso dovoljena. Tu so sovjetski pogoji, na katere je treba odgovoriti z da ali ne. Tovariš Molotov vas bo sprejel zvečer in takrat mu boste dali odgovor.« Zvečer je Molotov sprejel estonskega ministra, potrdil sovjetske zahteve in dostavil, da bodo sovjetska letala letela na Estonijo, če bodo Estonci samo enkrat ustrelili nanje, bodo vse estonske trdnjave takoj bombardirane. Drugi dan je g. Selter podpisal pogodbo.
Zopet letalo na letališču v Sokolnikih. To pot je izstopil iz njega letonski zunanji minister Munters. Sprejem čisto drugačen: častna četa, godba, obe himni, Potjomkin, Dohanozov in Barkov, tedaj najvišji pred-stavitelji zunanjega komisariata. Slavnostnemu sprejemu pa je takoj sledilo grenko razočaranje. Molotov je predložil Munter-su ultimatum ter dovolil 48 ur za odgovor. Za primer odklonitve, bo Rusija takoj ukrenila vse potrebno. O teh ukrepih ne more g. Munters imeti nikakih dvomov, saj sta razgovoru prisostvovala Vorošilov in Sapošnikov, načelnik generalnega štaba.
Minister Munters nekaj ugovarja, toda kmalu stopi v sobo ordonančni častnik, ki javlja Vorošilovu. da so zbrani člani obrambnega sveta, da razpravljajo o jamstvih ene izmed baltiških držav Razgovor je bil prekinjen. Munters je poskusil zadnje sredstvo: Posetil je grofa Schullenbur ga, nemškega veleposlanika, da bi izvedel njegovo mnenje. Ta je Letoncu svetoval naj se vda. »Saj je Berlin,« je dodal, »tudi moral sprejeti Stalinove zahteve. Ko je Ribbentrop skušal ugovarjati, mu je Stalin brez ovinkov pojasnil svoj nazor: Rusija je sporazumna dati vam surovine in vas podpirati pri morebitni mirovni ponudbi Toda mi se bojimo, da bi Nemčija sklenila mir z Anglijo in bi poskušala napasti Rusijo. Mi si moramo zato že sedaj zavarovati strateški položaj.«
»Ni drugega izhoda,« je končal von der Schullenburg, »kar udajte se.«
Dan nato je Riga ' podpisala pogodbo z Rusijo o vzajemni pomoči.
Tretji je priletel litovski minister Urbsis. Ta pa je bil deležen slavnostnega sprejema prve vrste, ki ni v ničemer zaostajal za sprejemom Ribbentropa. Napram Litvi igrajo v Moskvi prijateljsko igro, v državljanski vojni se Litva ni bojevala proti Rusom in ni bila deležna vseh mogočih jamstev Anglije. Urbsisa je zato na letališču sprejel sam Vorošilov s Kaganovi-čem. Prijatelji so se tudi hitro domenili brez ovir, težkoč in groženj.
Bivši cesar in vojna
Kakor poročajo iz Amsterdama, zasleduje bivši nemški cesar Viljem z veliko pozornostjo sedanje dogodke. »Telegraaf« piše, da zasleduje vojne operacije na posebno velikem zemljevidu in z zastavicami si zaznamuje položaje poedinih vojsk. Smrt njegovega vnuka princa Oskarja je zelo učinkovala nanj. V nemški vojski služi 22 vnukov bivšega cesarja.
Nov tenorist
Prošli teden je debatiral v nsalovni vlogi Verdijevega »Trubadurja« v Turinu italijanski kovinar Antonio Soso. Dosegel je ogromen uspeh. Italijanski listi proglašajo Sosa za novega Carusa.	,
Na Poljskem sneži
Nemški vojaški avtomobili ln motoclkB pod snegom na cesti v Pultusku
Krompir se sam lupi
V	Ameriki so iznašli nov način, po katerem se krompir sam lupi. Ta krompir gre hitro skozi plinski plamen s temperaturo 950 stopinj Celzija. Ta vročina povzroči, da se vlaga pod krompirjevo kožo spremeni v paro in kožo razžene v drobnih koščkih.
Močan curek vode odstrani ostanke lupine, a z usmerjenim zračnim tokom to vlago hitro posušijo. Neka ameriška tvrdka si je pridobila patente za ta postopek in ga pripravlja sedaj za velika hotelska podjetja ter druge velike potrošnike.
Rydz Smigly
v internaciji
»Corriere della sera« poroča iz Bukarešte, da je bivši maršal poljske vojske Rydz Smigly v Craiovi popolnoma izoliran. Stanuje v palači kneza Bibesca. Pri njem je poikovnik Wenda. zdravnik in štirje šoferji. Z maršalom ne sme govoriti nihče razen mestnega župana in policijskega šefa.
V	začetku internacije so bili maršalu dovoljeni prosti sprehodi. Smel je tudi obedovati v mestnih restavracijah Zdaj so okrnili to dovoljenje Hrano mu prinašajo v dvorec, na sprehod pa sme samo v spremstvu rumunskih častnikov in detektivov.
Za informacijo so maršalu na razDolago rumunski listi, ki izhajajo v Craiovi. nekaj evropskih dnevnikov in pa radio.
Prej Srancoska zdaj nemška šola
V	poslopju bivše francosko gimnazije v Pragi so na svečan način otvorili novo nemško gimnazijo V času republ;ke ie veljala francoska gimnazija za najmodernejši zavod te vrste v državi, češkoslovaško prosvetno ministrstvo jo je izdatne nodpiralo Učni jezik je bil francoski Nemška poročila pravijo da je sedanje šolske ministrstvo v Pragi iz lastne volje dalo nemškemu prebivalstvu sedaj nepotrebni francoski zavod na razpolago.
Italijani se selijo v Afriko
Ob koncu tega meseca se preseli v Libijo zopet 1600 italijanskih družin z 20 tisoči članov. Večina teh družin izvira iz Benečije, 400 jih je iz Srednje Italije, 200 s Sicilije. Naselitev velja letos predvsem Cirenajki, kjer dobi nad 1000 družin majhna posestva. Druge družine se bodo naselile na tripolitanski obali.
Povratek v srednji vek
Sedanja vojna kaže neverjetne oblike, ki spominjajo na srednji vek. Nemški vojaki na zapadnem bojišču so prevideni poleg čelad tudi z jeklenimi ščiti in sličijo srednjeveškim vitezom
Moral se fe »pustiti na morje
... -------•■■>: .■—--r........•


............ ?f!is>*(im
T:? ,
Nemški hldroavion, eden izmed žrtev napada na Scapa Flow, ki je bil sestreljen od
angleške protiletalske obrambe
Poplava na bojišču
Mrtvi rokavi Rena so oživeli . •.
Po poročilu agencije Havas je visoko vodovje Rena v Alzaciji ustvarilo v vojaškem oziru poseben položaj. Reka predstavlja tu v odseku kakšnih 100 km naravno ločnico med obema utrjenima pasovoma.
Ob koncu 19. stoletja so nekoč neregu-lirani veletok utesnili med betonske in cementne nasipe. Nasipi molijo visoko nad okoliško nižino, v kateri so se stvorili nešteti mrtvi rokavi, ki so mestoma široki ter s podzemeljskimi kanali zvezani z rečnim vodovjem. Kadar se dvigne gladina ve-letoka, narasejo tudi mrtvi rokavi.
Baš zavoljo tega so v tem ozemlju zgradili trdnjave na nemški kakor na francoski strani iz betonskih blokov, ki pa ne segajo globoko v zemljo. Površina ozemlja na francoski strani je nekaj višje nego na nemški strani in če se bo reka še dvignila, bo to nemškim utrdbam bolj v škodo nego francoskim. V francoske zgradbe voda še ni vdrla, nasprotno pa delujojejo na nemški strani črpalke. Nemci, pravi agencija Havas, delajo v svojih položajih kakor moštvo poškodovane ladje.
Begunska tragedija
Samomor Ivovskega vojvode na Madžarskem
»Ruskaja Pravda«, organ znanega poslanca iz Podkarpatske Rusije Brodyja, poroča naslednje podrobnosti o samomoru Ivovskega vojvode Alfreda Bilyka:
Bilyk je tedaj, ko je bilo že izven dvoma, da bo Poljska doživela polom, vse svoje imetje spravil v denar in je svojo ženo
Pozabila je na svojo poroko
V norveškem mestu Larviku so imeli nenavadno zgodbo. Mlad lastnik ladje za ki-tolov bi se moral poročiti z mlado, po vsem mestu znano lepotico. Nad sto svatov je bilo prišlo v cerkev, a čakali so zaman, kakor je čakal zaman ženin. Končno je ta šel iskat svojo zaročenko. Ko ga po eni uri še ni bilo nazaj, se je družba razšla. Šele pozneje je mladi mož našel svojo zaročenko.
Srečala se je bila s starim, dobrim znancem in se je odpeljala z njim na avtomobilski izlet v Oslo S strahom se je potem zavedla, da je bila pozabila na svojo oo-roko. A ta poroka se je vršila potem z U-urno zamudo zvečer.
Fižol — zdravilo
Fižol ni samo dragoceno živilo temveč ima v sebi tudi razne zdravilne sile. V prvi vrsti uporabljajo fižol za mehčajoče obklad-ke, tudi zoper nečisto kožo m izpuščaje se fižol z uspehom uporablja. V ta namen omehčajo beli fižol v dobrem jesihu, dokler se mu zunanja koža ne spusti. Jedra posušimo in zdrobimo. To fižolovo moko pomešamo z mandljevim zdrobom in nekaj vode, s to maso namažemo obolelo mesto na koži. Po kakšnih desetih minutah maso snamemo in kožo odrgnemo s platneno cunjo.
Plača predsednika
slovaške vlade
Slovaški parlament je sprejel predlog, po katerem bo prejemal predsednik slovaške vlade letno 250.000 kron plače. Prezi-dentova pisarna bo razpolagala poleg tega z letno dotacijo 1 milijona kron.
Diehl ni padel
Berlinski »Der Angriff« demantira vesti, da je padel na bojišču znani filmski igralec Kari Ludwig Diehl. Diehl baje sploh ni bil na Poljskem ter se nahaja kot rezervni kapetan na zapadnem bojišču.
INSERIRAJTE V „ JUTRU" S
ter tri otroke poslan na Madžarsko. Sam je ostal v Lvovu, ki ga je zapustil kot eden izmed zadnjih.
Prispel je srečno preko meje v Mukače-vo, kjer bi moral dobiti ženo in otroke. Družine pa ni našel in tudi ni mogel ničesar zvedeti o njej. Šele čez nekaj časa mu je povedal neki poljski častnik, da je bilo mnogo poljskih beguncev ustreljenih in da je tudi vojvodova družina med žrtvami. To je na Bilyka tako vplivalo, da se je umaknil v svojo hotelsko sobo in se ustrelil.
V poslovilnem pismu pravi, da ne more preživeti smrti svoje žene in otrok. Žena in otroci pa so prišli živi m zdravi komaj pol ure potem, ko se je bil ustrelil, v Mu-kačevo... Pri truplu so našli milijon dolarjev.
A N E K D O T A
General Friaut je poveljeval med Napoleonovim pohodom v Egipt diviziji, ki ji je bilo priključenih tudi neko število učenjakov. Nekega dne je divizija nenadno zagledala pred seboj dosti močnejšo arabsko vojsko. Položaj je bil kritičen. Friaut ve za-vpil: »Divizija naj stopi v četverokot, osli in učenjaki v sredo!«
Nad tem neprostovoljnim dovtipom se je vse moštvo zakrohotalo. Arabci, ki so hoteli baš napasti in ki glasnega smeha niso mogli razumeti, pa so menili da gre za kakšno past in so se previdno obrnili. Divizija je svoj pohod lahko nadaljevala.
VSAK DAN ENA
»Kaj pa divja ta norec vsako pot vštric z električno železnico od postajališča do postajališča?
»Trenira za brzi tek na dolge proge.«
(»Marc Aurelio«)
M. BRAND
Sest zlatih angelov
Roma
70
»Torej tras niso za časa našli,« je Ryder odvrnil; »bil sem namreč pravkar pri vas, ko vas je Giulio klical po telefonu.«
Sedel je, in težko breme se mu je odvalilo s srca, kajti če je bila Leslie v družbi Luigija Ra-venne, je moralo biti gotovo vse v najlepšem redu.
»Da, vrli Giulio me je povsod iskal,« je smehljaje se rekel Ravenna. »Nu, sinko,« se je obrnil k natakarju, »prinesi torej gospodu kaj jesti.«
»Ne, hvala, ničesar ne maram — samo kozarec rdečega vina mi dajte.«
»Meni pa skuhaj spodobno kavo — razumeš?« je ukazal Ravenna.
Natakar je prikimal in izginil.
»Tako, Charles, in zdaj mi pomagajte, da izpa-metujem to neumno dekle,« je dejal Ravenna. »Iz-kušam ji dopovedati, da je zanjo nevarno, če hodi semkaj s človekom Gonelli j eve sorte, pa se mi le smeje. — Vidite, že spet se smeje!«
»Kaj se je prav za prav zgodilo z njim?« je vprašal Ryder.
»To si pač lahko mislite,« je odvrnil Italijan; »vrata sem mu pokazal, telebanu!«
»In Gonelli je tudi precej odšel, ker je spoznal glas svojega gospodarja,« je rekla Leslie Carton, ostro gledaje Ravenni v oči.
Ta je izpraznil kozarec, ki ga je pravkar držal v roki, se nato zleknil v naslanjač in vzdihnil.
»Vedeti morate, dragi Charles,« je začel, »da kot politik uporabljam ljudi vsake vrste — dobre za dobra dela, slabe pa za slaba. Gonellijevemu nožu sicer še ni bilo treba delati zame, a njegove roke so kdaj pa kdaj res že opravile zame kakšno mani spodobno reč, saj ne tajim, kajti tega se ni moči ogniti. Zato pa seveda še nikakor ni moj prijatelj; samo da slišim njegovo ime. pa mi je kakor bi duhal podgane na starem podstrešju.«
»Kadar ga jaz slišim, me pa obide, kakor da sem spet v lepi, solnčni Italiji,« je odvrnila Leslie Carton.
»Mar poznate Italijo?« je vprašal Ryder. ki je ves čas trmel vanjo.
»I menda, saj sem nekaj mesecev študirala v Rimu. Hotela sem postati slikarica. a na žalost nisem bila dovolj nadarjena.«
»Vsekako mi moraš slovesno obljubiti, da se nikoli več ne snideš s tem Gonellijem,« je odločno rekel Ravenna. »Pri tem vztrajam.«
»To bi ga vendar prehudo užalilo,« je oporekla.
»Smešno — takšen surovež pač ni vreden da bi se človek oziral nanj,« je Ravenna ogorčeno vzkliknil. »Charlesa vprašaj, kakšen je — baš ondan je najel morilca, ki naj bi ustrelil gospoda Ryderja! — A, zdaj si vendarle malce prebledela!«
»Ali je resnica?« je vprašala Leslie Carton.
»Tisti človek je vsaj trdil, da ga je Gonelli pla čal, naj me napade,« je Ryder odvrnil.
»Ali veste, kako mu je ime?« je vprašal Ravenna.
»Vem, toda obljubil sem, da ga ne izdam.«
»Je imel nemara kratko ostrižene, beloplave
lase?«
»Ne vem,« je Ryder odvrnil. »Govorimo rajši o bolj veselih rečeh — tu imam na primer nekaj, kar je vsaj zame jako razveseljivo.«
S temi besedami je potegnil iz žepa oporoko ter jo položil pred Ravcnno — ta si je mirno prižgal cigareto in porinil pisanje nazaj.
»Zdaj ne maram brati,« je dejal, »drugi dan me zmerom boli glava kadar pri umetni svetlobi napenjam oči.«
»Malce pa vendar poglejte, saj je le nekaj vrstic — čeprav je v njih za vas mnogo žalosti.«
»To je seveda drugačna stvar — slabo novico je najbolje takoj prebrati,« je odvrnil Ravenna, vzel polo, privzdignil obrvi in naglo preletel pisanje z očmi Nato je zgrnil papir, ga vrnil Ry-derju skomignil z rameni.
»Mladi ljudje imate pač res da vražjo srečo!« je rekel.
»Nu če bom kdaj potreboval denarja, ga bom zda i vsai vedel kje iskati na posodo.«
»Sc-veda — vsak čas sem vam na voljo,« je Ry-der odvrnil. »Sicer pa, ali se ne bi rajši preselili? Meni se zdi tu zelo neprijazno.«
»Takoj — samo svoje kave bi še počakal, kajti po tem strahu sem dvakrat potreben okrepčila. —
Misli si, Leslie, dvanajst do petnajst milijonov mi je pravkar izpred nosu odnesel ta fant.«
Ryder, ki je bil opazoval obraz Leslieje Carton tako v spanju kakor v bedenju, je videl na njem nekaj, kar je moglo pomeniti samo strah. Vendar to ni bil brezumni strah bojazljivke, temveč tisti strah, ki utegne napasti tudi najhrabrejšega človeka, da ga nato hrabro premaga — v čemer je baš bistvo hrabrosti. Ko sta se zdaj za trenutek spogledala, je uganil, da se ne boji zase, ampak zanj.
»Siromak«, je smehljaje se dejala Ravenni, »zakaj mu pa pustiš?«
»Ker sem krotek in star,« je odvrnil Italijan.
»Ce vas stvar res žalosti, dragi prijatelj,« je vzkliknil Charles in vzel oporoko iz žepa, »tedaj mi je treba samo raztrgati to pisanje, pa ostane vse pri starem.«
»Za Boga, nikar!« se je smehoma otresel Ravenna.» Čemu bi si nalagal odgovornost za takšno velikansko premoženje? Kar sami ga obdržite — meni zadostuje, da vam bom pomagal zapravljati obresti!«
Leslie Carton, ki se je takisto smejala, je
vstala.
»Če zdaj gremo, bi hitro telefonirala domov, da mi ne bo treba vso večnost čakati pred zaprtimi vrati«, je dejala.
Ravenna se je vzdignil.
»Spremim te k telefonu,« je dejal.
»Nikar se ne trudi — saj vem, kje je.«
»To že — a kdo ve, ali ne preži nate gospod Gonelli.«
Beležke
O borbi za demokracijo
Važne Izjave obeh predsednikov kmečko-demokratske koalicije, dr. Mačka in dr. Budisavljevica
Kaj bo storila Italija
Zanimive Informacije rimskega dopisnika »Politike"
Kakor smo poročali že v ponedeljskem »Jutru« je bila v nedeljo v Zagrebu seja glavnega odbora samostojne demokratske stranke. Za predsednika stranke je bil namesto odstopivšega Adama Pribičeviča izvoljen minister dr. Srdjan Budisavljevič. Člane glavnega odbora SDS je prišel pozdravit tudi predsednik HSS dr. Vladimir Maček. Novoizvoljeni predsednik SDS dr. Budisavljevič je pozdravil dr. Mačka z nagovorom. v katerem se je spominjal skupne politične borbe in je med drugim rekel: »Ta leta so bila leta težke borbe za novo državno ureditev, v kateri bo dobil hrvatski narod tisti položaj, ki mu pripada po njegovi tradiciji ter po njegovi gospodarski. politični in kulturni moči. To je bila tudi borba proti reakciji za svobodo in demokracijo vse naše države, za svobodo srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda. HSS se je v tej težki borbi tesno povezala z SDS in te vezi bodo v bodoče še tesnejše. Sedaj bomo pristopili k organizaciji borb? za kmečko demokracijo v vsej državi. Ostali bomo zvesti zavezniki, prepričani, da more biti samo državna zajednica, ki je osnovana na popolni enakopravnosti hrvatskega in srbskega naroda. tako močna, da bo lahko izpolnila svoje poslanstvo, ki ga ima v jugovzhodni Ev. ropi.«
Predsedniku dr. Budisavljeviču je odgovoril dr. Maček ki so mu prisotni priredili velike ovaoije. Dejal je med drugim: »Borba hrvatskega naroda se približuje koncu v znaku naše popolne zmage. Resnica je, da je hrvatski narod doprinesel mnoge žrtve in dokazal mnogo vztrajnosti. Toda tega uspeha ne bi dosegel, če ne bi stal za njim srbski narod, in sicer ne samo Srbi. organizirani v Samostojni demokratski stranki, temveč ves srbski narod na vsem ozemlju države. Dasi izgleda vse tako kakor da so dosegli samo Hrvati svoje cilje in da Srbi niso dosegli ničesar, ie vendar res, da je to samo videz. Vedite, da ne more biti poleg svobodne Hrvatske zasužnjena Srbija. Obljubljam vam da ne bom miroval, dokler ne izbojujemo tudi svobode srbskega naroda.«
Za dr. Mačkom je govoril generalni tajnik SDS g. Sava Kosanovič, ki je dejal
Večeslav Vilder komentira v svoji »Novi riječi« proglasa, ki ju je naslovil na svoje prijatelje in hrvatski narod dr. Maček 10. in 14. oktobra. Prvo dr. Mačkovo pismo obsega razlaganje političnega položaja, drugo pa je poziv k redu, disciplini in slogi, ki so v današnjih resnih časih bolj potrebni, kakor kdaj doslej. Večeslav Vilder je prepričan, da bosta »oba proglasa mnogo pripomogla k duhovnemu ozdravljenju našega ljudstva«. Med drugim piše:
»So pojavi, pred katerimi ne smemo vtikati glave v pesek, in so vprašanja, pred katerimi ne smemo bežati. Drugi proglas dr. Mačka, naslovljen posebej na zagrebško prebivalstvo, je bil tem bolj potreben, ker so se pričele širiti vesti, da se na Hrvatskem ubijajo Srbi. Dejstvo pa je, da se nahajata danes na načelniških položajih v banski oblasti dva Srba in da se res vrše aretacije policistov Hrvatov, ki so se pregrešili proti zakonu. Dejstvo je tudi, da je najbolj mučil in tlačil Hrvate v Zagrebu Hrvat Bedekovič, ki ga je smrt rešila kazni. Resnica je, da so bili iz zasede ubiti nekateri srbski policijski stražniki. Zato pa je dr. Maček tem bolj odločno nastopil proti morilcem in jih obtožil, da mečejo sramoto na Zagreb in da škodujejo izgradnji svobodne Hrvatske.
Akcija dr. Mačka bi se morala čim bolj podpreti. Izpadi, ki jih preživljamo, so resen opomin, da se nahajamo v težkih časih. Na našo javnost in na naš tisk bi se moralo čim bolj pozitivno vplivati. Cenzura je samo negativno sredstvo. Naši listi streme za čim večjo naklado in objavljajo vojna poročila na način, kakor da bi bili
O težkem topništvu na velikih vojnih ladjah je redko kdaj kaj čuti. Vendar pa je bilo tudi ono na podlagi izkušenj iz svetovne vojne zadnjih 20 let močno modernizirano. Današnje velike bojne ladje so opremljene z najmodernejšimi aparati za čim bolj učinkovito uporabljanje svojih topov. Tako predstavljajo aparati za merjenje oddaljenosti baje prave čudeže. Za nočno streljanje se porabljajo posebne granate, ki v zraku svetijo in so jih prvi uporabljali Nemci v sloviti bitki pri Ska-geraku. Te granate bruhnejo pri eksploziji iz svoje notranjosti celo vrsto malih padal z raketami, ki se počasi spuščajo nad morsko gladino in osvetljujejo med tem sovražno brodovje.
Od ladijskih topov se danes zahteva čim večja točnost pri zadevanju in čim večja brzina pri streljanju. Zato so topovi za ladje še prav posebno precizno izdelani in opremljeni z najboljšimi aparati za merjenje. Na najnovejših ladjah so vse priprave za streljanje tako dovršene, da traja le tri do štiri minute od trenutka, ko globoko doli v ladijskem trebuhu naložijo granato na mali vagonček, pa do trenutka, ko bruhne ista granata iz topove cevi Da se top sproži, zadostuje en sam pritisk na električni stikalnik.
Po določbah washingtonske pomorske pogodbe je bil določen kot največji dopustni kaliber za ladijske topove 406 milimetrov. Granata, ki jo izbruhne tak top, tehta 900 do 1000 kg. Vendar so oborožene s takimi orjaki saom velike vojne ladje, ki imajo po 35.000 ton in še več. Anglija ima trenutno samo dve vojni ladji, ki sta oboroženi s topovi 406 mm; to sta ladji »Nelson« in »Rodney«. Vsaka ima po 9 takih topov. Ce oddajo vsa topovi na isti ladji skupno salvo, pošljejo v zrak za cel vagon granat, ki drve s hitrostjo 800 m na sekundo. Japonska mornarica ima dve bojni ladji, Zedinjene države pa tri ladje s topovi 406 mm, pa osem topov na vsaki ladji. Ostale vojne mornarice doslej, vsaj kolikor je znano, s tako velikimi topovi še niso oborožene. Ti topovi lahko streljajo do 30 km daleč in še na oddaljenost 17 km km prebijejo 30 mm debeli jekleni oklep, na oddaljenost 7 km pa oklep v debelini
med drugim: »Samostojni demokrati imamo v banovini Hrvatski popolno svobodo akcije. Mi bomo našo akcijo razširili po vsej državi Posebno pažnjo pa bomo posvetili še naši Vojvodini in Bosni. Naša stranka ne bo zatočišče špekulantov. Ostali bomo stranka morale in ne bomo sprejeli v svoje vrste tistih, ki so bili skozi deset let za vsako vlado.« V svojem govoru je Sava Kosanovič tudi odločno zavrnil glasove o preganjanju Srbov v banovini Hrvatski ter jih proglasil za plod pokvarjene fantazije.«
Nato so govorili številni delegati iz posameznih krajev države. Med njimi inž. Mika Blago jevič iz Sarajeva, ki je opozoril na težko vprašanje Bosne, ker je »naš narod razdeljen po treh verah.« Naglasi! je potrebo, da odloči o bodoči usodi Bosne sam narod.
Pred svojim odhodom se je še enkrat oglasil dr. Maček in izjavil: »Hrvatska bo tako velika, kakor jo bo hotel narod. Mi ne silimo v meje svobodne Hrvatske nikogar, kdor v njo ne mara iti. Isto načelo se bo moralo izvajati tudi za vse druge pokrajine. Povsod naj odloča narod kraja za katerega gre. Razume se, da bomo vodili svojo politiko v tej smeri tudi takrat, ko bo prišlo na dnevni red vprašanje popolne preureditve vse naše državne zajednice. V svobodni Hrvatski, ki se sedaj formira kot banovina Hrvatska, je tudi znatno število Srbov. Ti Srbi naj bodo prepričani, in za svojo osebo sem siguren, da se bodo v najkrajšem času tudi sami prepričali da niso samo enakopravni s Hrvati temveč da sploh ni razlike med Hrvati'in Srbi. Tisti, ki so poskušali skozi 20 let izkoriščati neslogo med Srbi in Hrvati, skušajo tudi sedaj zanesti med nas laž, razdor in predsodke. Toda s svojim delom ne bodo uspeli Vi ki živite med hrvatskim narodom, lahko pričate, da so vse samo laži, kar se pripoveduje o hrvatskem narodu. In ob odhodu vam rečem še eno, ia bom srečen, ako se bomo zopet znašli v borbi za drugi del našega programa: v borbi za izvajanje socialnih pravic za ves naš narod, posebno pa še za naš kmečki svet.«
mi sami v vojnem stanju. Zato pa posvečajo našim notranjim vprašanjem prav malo pazljivosti. Na ta način se brez vzroka krepi med nami »vojna psihoza«, ki se izraža v notranjih fizičnih razračunava-njih. Pri tem se še dosledno slabi prirojeni narodni duh junaštva .viteštva, svobode in ponosa ter goji na vso moč duh vazalstva in suženjstva. Ponavljamo, da manjka pri nas premišljene propagande za državo narodno skupnost in za našo Hrvatsko Ne-■azpoloženje proti vojni se pretvarja pri nas s pomočjo tuje propagande v defetizem in notranji kaos. Od vojne bomo očuvani samo takrat, če bomo notranje močni in če bomo dvignili svojo moralo ter solidarnost naše narodne in državne skupnosti. Z neredom neslogo in anarhijo naravnost kličemo nad nas strahote Ako bi se zjutraj in zvečer vsaj za trenutek spomnili in zamislili nad usodo Cehov in Poljakov, potem bi bili boljši, kakor smo, in tudi dosti bolj pametni, kakor se zdi. da smo sedaj.«
Nemški gospodarski minister Funk je imel te dni na Dunaju govor o nemškem vojnem gospodarstvu. Med drugim je opozoril delavstvo na sklep nemške vlade, da se bodo morah odslej delavci odpovedati vsemu plačilu za nadurno delo. Sporočil je o tem:
»Plače za nadurno delo delavstva za nočno ali nedeljsko delo se bodo odslej v naprej stekale v državne blagajne. S temi doprinosi bo tudi nemško delavstvo dalo svoj del k financiranju sedanje vojne. Ko bo nastopil mir se bodo nagrade za nadurno delo zopet plačevale neposredno delavstvu samemu.«
40 cm, kar je najdebelejši znani oklep za največje vojne ladje. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se zlasti podnevi na tako majhne razdalje ne vodijo borbe med vojnimi ladjami. Navadno se vrše pomorske bitke tako, da sta sovražni mornarici oddaljeni po 15 do 20 km druga od druge, pri čemur poskuša vsak brod vreči proti sovražniku čim hitreje kar največje število svojih granat. Topovi kalibra 406 mm lahko oddajo po dva strela na minuto.
Obalsko topništvo, ki ščiti vojne luke ali vhode v važna trgovska pristanišča, ima še večje topove; kolikor je znano, imajo največji kaliber 458 mm, sovjetske pomorske utrdbe v Kronštatu pa so baje oborožene, celo s topovi kalibra 508 mm Teža granat iz teh topov znaša od 1800 do 2000 kilogramov.	,
Na vojnih ladjah pa so seveda poleg topov največjega kalibra tudi topovi manjših kalibrov, ki služijo za obrambo proti rušilcem. torpedovkam, podmornicam in letalom.
Imena za vojno
Skoro vsi zapadno evropski narodi naziv-ljemo vojno z besedo, ki ima svoj Izvor v germanskem poreklu in pomeni obrambo, obrambeni boj. To je tudi prvotni smisel angleške besede »war«, ki odgovarja nemška »Wehr«. Iz nje so nastale pozneje romanske »guerre, guerra«. Rusi imajo izraz »vajna«, ki jo imajo v svojem besednem zakladu z raznimi naglasi tudi Čehi, Poljaki in Bolgari. Čehi imajo poleg tega še izraz »valka«. Zanimivo je, da je ruska beseda »vajna« dobila v lotiškem jeziku pomen škode in poškodovanja. Srbski »rat« je pomenil prvotno »vojsko« ali »armado«. Besedo vojna rabijo Srbi in Hrvati v zvezi z armado (vojni okrug), dočim jo mi uporabljamo kakor Rusi. Rumuni nazivajo vojno razboču (razboj). Za Nemce je vojna pridobivanje. Beseda »Krieg« izvira od besede »kriegen« — pridobiti. Skandinav-ci uporabljajo za pomorsko vojno izraza »or—log« in »or—war«, dočim imenujejo vojno na kopnem »Krig« od nemškega »Krieg«.
Zanimiva notranjepolitična vprašanja
Beograjska »Politika« objavlja v svoji nedeljski številki iz vladnih krogov nekaj zanimivih informacij o aktualnih notranjepolitičnih vprašanjih. Po teh informacijah so v vladnih krogih mnenja, da bo prišla splošna, preureditev države, ld je postavljena na dnevni red po rešitvi hrvatskega vprašanja, v neposredno aktualni stadij šele po izvršenih svobodnih skupščinskih volitvah. Kdaj bodo volitve, je odvisno tudi od okoJnosti ki ne zavise samo od vlade. Vsekakor je težnja vladnih krogov, da bi bile čimprej. Vlada želi, da bi se volitve izvedle po zakonu, ki bo nudil vse garancije za svobodo in pravilnost glasovanja.
Na kritiko opozicije glede aenatskth volitev izjavljajo, tudi po informacijah »Politike«, v vladnih krogih, da te volitve nimajo onega političnega značaja, ki jim ga pripisuje opozicija. Vlada je imela gotove razloge, da čimprej formira vsaj eno zakonodajno telo. akoravno seveda ve, da senat brez skupščine ne more delati. V vladnih krogih se odločno zavrača misel, da bi mogel senat sam prevzeti kake zakonodajne posle. Velika politična vprašanja in končno razčiščenje položaja v državi so stvari, ki se bodo lahko rešile šele pri skupščinskih volitvah in v novi skupščini.
Položaj Sarajeva v novi ureditvi države
Razprave o bodoči ureditvi države povzročajo mnogo skrbi tudi Sarajevčanom, ki se boje, da bi izgubilo njihovo mesto, ako se ustanovi ena sama srbska banovina, na svojem pomenu kot banovinsko mesto in središče Bosne. V tem oziru so njihove skrbi v mnogočem podobne bojaznim, ki jih goje Novosadčani. Tednik ministra dr. Džaferja Kulenoviča. »Pravda« objavlja o tem uvodniku, v katerem tolaži muslimane JRZ, da bo ostala Bosna samostojna edinica tudi pri bodoči notranji ureditvi države. Med drugim pravi:
»Sarajevo je geografsko središče naše države in mora s tem vsak računati, to tem bolj, ker postaja vedno večj: tudi pomen Sarajeva kot gospodarskega centra razvijajoče se jugoslovenske težke železne industrije. Razna znamenja sicer govore, da nekateri odgovorni politični ljudje tega kar ne morejo razumeti, toda mi smo in bomo na-glašali na vso moč. da mora ostati Sarajevo tudi v bodoče središče Bosne in Hercegovine in srce Jugoslavije. Nikdar se ne bi mogli pomiriti s tem, da bi postalo naše mesto v zedinjeni domovini drugorazredno podeželsko mesto, ko je vendar po naravi predistinirano za središče Jugoslavije. Interes nas vseh ie, da zastavimo vse svoje sile da ostane Sarajevo ne samo kulturno in gospodarsko, temveč tudi upravno središče Bosne in Hercegovine. Položaj je danes tak, da bodo morale za to zastaviti vse svoje sile brez razlike vse stranke, ki imajo svoje pristaše na ozemlju Bosne in Hercegovine. Pridružiti pa se jim bodo morali tudi vsi naši gospodarski in kulturni delavci, da bomo uspeli.«
Prof. Ilič o senatskih volitvah
Vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, kl je sodeloval kot strokovnjak pri pogajanjih za sporazum med dr. Mačkom in predsednikom Cvetkovičem, je napisal v beograjski politični reviji »Napred« beležko o senatskih volitvah. Po njegovem mnenju so te volitve odveč, v času, ko se občinske in skupščinske volitve zaradi mednarodnega položaja ne vrše. Med drugim piše:
»V razmerah, v kakršnih živimo, ni bilo potrebe za razpis volitev v senat. Ako lahko čakamo z drugimi volitvami, bi tudi lahko počakali z volitvami v senat, posebno še, ker se more sestati senat samo sku pa j z narodno skupščino in nikakor ne brez nje. Senatske volitve ne bodo prav nič doprinesle k normalizaciji naših političnih prilik. Prej nasprotno, kajti pogoj za normalizacijo je normalna pot za njeno izvedbo. Pri senatskih volitvah bi bila normalna pot: najprej občinske, potem skupščinske in končno šele senatske volitve. Opustitev te normalne poti izziva samo razna ugibanja, ki lahko povzroče le nove zmešnjave in negotovosti.«
Prvi od bana imenovani vseučiliški profesor
»Hrvatski dnevnik« poroča, da je ban dr. Subašič v soboto podpisal odlok s katerim je imenoval dr. Valdemarja Lunačka za profesorja na pravni fakulteti zagrebškega vseučilišča. To je prvič da je ban Hrvatske v svoji kompetenci imenoval vseuči-liškega profesorja.
Nova d?lavska stranka na Hrvatskem ?
Kakor poročajo zagrebški listi, napoveduje dr Božidar Adžija v svojem glasilu »Naše novine« osnovanje posebne »stranke delovnega ljudstva Hrvatske«. Ta stranka naj bo »predstavnik vseh onih delavcev, kmetov, malih obrtnikov in naprednih in-teligentov, ki po svojih nazorih po svojem družabnem položaju, po svojih potrebah in interesih ne morejo in ne žele biti pristaši kake druge politične stranke.«
Stranka bo očividno skušala zbrati pristaše socialne demokracije na Hrvatskem. Ali gre za skupen socialistični pokret ali samo za akcijo enega dela, iz gornje objave ni razvidno. Sicer pa prihajajo tudi iz drugih banovin poročna, da so napovedi o bližajočih se skupščinskih volitvah in o obnovi svobodnega političnega življenja vzbudile mnogo novih ambicij in načrtov im da se bodo v prihodnjih tednih še zgostile vesti, o snovanju novih političnih strank.
žrtve baltiSkih Nemcev
»Volkischer Beobachter« posveča svoj uvodnik vračajočim se baltiškim Nemcem, o katerih pravi, da so »v teh dneh prežeti bolesti in žalosti, ko se poslavljajo od grude svojih očetov. In vendar so osvobojeni težkega pritiska, ki jih je tlačil skozi stoletja, ko so bili pod tujim gospostvom. Baltiški Nemci se morajo zavedati v teh za nje težkih dneh, da so izgubili ožjo domovino, zato pa so postali državljani velikega nemškega rajha, ki jim bo naložil posebne nacionalne naloge. Baltiški Nemci so odporen rod in se bodo gotovo naglo
Evropski listi posvečajo, kakor je razumljivo, veliko pozornost bodoči politiki in taktiki Italije. Londonski »Times« podčrtavajo, da si je Italija znala ohraniti popolno svobodo v svojih odločitvah. Samo od nje zavisi, kaj bo storila, ali bo ostala povsem nevtralna ali pa morda podprla to ali ono vojskujočo se stran. List opozarja, da je bila politika Italije vedno logična in meni, da se bo Italija brez dvoma tudi v bodoče dala voditi samo od svojih interesov, ki jih sama najbolje pozna in razume.
Zanimivo je v tej zvezi poročilo rimskega dopisnika beograjske »Politike«, ki je svoje informacije, kakor se da sklepati iz vsega besedila, očividno črpal iz avtoritativnih italijanskih virov. Po mnenju dopisnika ne bi bilo povsem točno, ako bi se reklo, da je Italija v sedanjem evropskem sporu nevtralna. Ona je preveč interesira-na na mnogih vprašanjih, ki so postavljena v sedanjem konfliktu na dnevni red. odnosno se bodo gotovo še pojavila, predno bo vojna končana. Italija se ni povsem strinjala z načinom, kako se je Nemčija lotila reševanja interesirajočih jo problemov. V Rimu so bili mnenja da se da vse rešiti brez orožja, v miru. Italija je tudi za to, da se evropski problemi rešujejo skupno, ne pa posamezno vsak za sebe. Posamez-
no reševanje lahko vsebuje klice no*ih konfliktov.
V tem smislu deluje in vpliva Italija na obeh straneh, pri čemer je trdno prepričana, da mora njeno stališče zmagati, ako naj dočaka Evropa trajen mir. Dosedanji potek dogodkov v Evropi ni spremenil stališča italijanske vlade, kakršno je bilo izraženo. takoj ob začetku sovražnosti. Ali bo Italija mogla tudi v bodoče vztrajati v tej politiki, je odvisno od nadaljnega razvoja dogodkov. Ta razvoj bi mogel povzročiti tudi eventualne komplikacije, toda zaenkrat ni nobenih znakov, da bi se stališče Italije spremenilo. Italija se trudi to svoje stališče očuvati tudi zaradi tega, ker je mr.ogo pripomoglo, da so zaradi njega lahko ohranili svojo nevtralnost tudi drugi Italija vodi, tako zaključuje dopisnik »Politike« svoje poročilo, svojo dobro premišljeno politiko in bo znala pravočasno postaviti vprašanja svojih interesov. Ze davno je objavila program svojih zahtev in bo storila vse potrebno, da se jim zadosti Ali se bo to zgodilo posebej ali skupaj z ostalimi evropskimi vprašanji, to je druga stvar, o kateri se danes še ne da ničesar prorokovati. Nove versajske pogodbe pa vsekakor ne sme biti Italija bo skrbela, da bo prinesel konec vojne tak zemljevid Evrope, ki bo zagotovil pravičen in trajeo mir.
Učitelji zborujejo
Rakek, 23. oktobra
V soboto je bilo na Rakeku zborovanje učiteljstva logaškega sreza. Ker je letos potekla triletna funkcijska doba odbora, je bilo zborovanje združeno z volitvami novega odbora
Predsednik tov. Valentin Doljak je pozdravil sreskega načelnika g. Malešiča in sre-skega nadzornika g. Mikuža ter one učitelje, ki so se prvič udeležili zborovanja. Udeležba je znašala 40% vsega članstva, to je 37 od 91 vpisanih, kar je nekoliko nizko, vendar razumljivo z ozirom na odsotnost velikega števila učiteljev in na neugodne prometne razmere raztegnjenega sreza.
Kot prva so prišla na dnevni red poročila: tajnik tov. Hrastnik je podal kratek pregled dela v pretekli dobi in navajal, da je bilo 10 zborovanj, med njimi 2 v Ljubljani, ki so bila večinoma združena z referati naših najboljših pedagogov. Med či-tanjem dopisov se je sklenilo, da bo prihodnji referat posvečen našim izseljencem. Blagajnik tov Sartori je podal poročilo o denarnem stanju društva, ki je dokaj ugodno, ker so upravni stroški skrčeni na minimum in ker je tudi plačevanje članarine dokaj ugodno. Gospodarski referent tov. Štravs je govoril o gospodarskih ustanovah ter posebno priporočal nekateie nove izdaje Učiteljske tiskarne.
Pri volitvah, ki so potekle v največji slogi, je bila vložena samo ena 'ista in sprejeta soglasno. Izvoljen je bil nov odbor s tov. šušteršičem Jožetom iz Rakeka na čelu Njegov namestnik je tov Štravs Karol iz Dol. Logatca, tajnik je postal tov. Nov-Ijan Stanko iz Grahovega, blagajnik pa je ostal tov. Sartori Milan iz Dol Logatca.
Nato je podal še poročilo o banovinski skupščini tov. šušteršič, tov. Doljak pa o državni v Banjaluki ter nanizal prav zanimive dogodke. — Novi predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, la bo gledal predvsem na to da bo k delu v društvu pritegnjeno vse članstvo.
Učiteljsko društvo za laški srez
je imelo svoj letni občni zbor na Zidanem mostu. Udeležilo se ga je 80 članov društva. S toplimi besedami sta se poslovila od nedavno upokojenega šolskega nadzornika g. Potočnika društveni predsednik g. Mahkota. v imenu šolskih upraviteljev pa g Kislinger iz Laškega. Potem so bila podana in sprejeta poročila društvenih funkcionarjev ter poročili o banovinski in državni učiteljski skupščini. O tem se je razvila tudi obširna, zanimiva debata.
Strokovni učitelj g Jelo Janežič iz Ljubljane je v svojem predavanju seznanil zborovalce z bistvom pravilne državljanske zavesti. Njegovo temeljito predavanje bi zaslužilo, da pride v tisk. Na dnevnem redu so bile tudi volitve novih odborov in je bila predložena le ena lista z nosilcem g. Mahkoto, učiteljem z Dola. Lista je bila soglasno izvoljena. Prihodnje zborovanje bo ob udeležbi nekaterih sosednih društev v Trbovljah. Tedaj se bo zasavsko učitelj-stvo v Trbovljah poklonilo pred spomenikom kralja Mučenika in Zedinitelja.

znašli v novo odrejenem jim življenjskem prostoru. Prepričani smo, da bomo lahko že čez nekaj desetletij z zadovoljstvom ugotovili, s kolikim uspehom so izvršili naloženo jim poslanstvo v usodnih časih razvoja nemškega naroda. Žrtve, ki jih doprinašajo danes za skupno nemško stvar, se bodo bogato obrestovale morda
že njim, gotovo pa njihovim potomcem.« ★
Občni zbor štepanjske organizacije JNS v Ljubljani
V nedeljo dopoldne je bil v štepanji vasi v znani Bricljevi gostilni občni zbor štepanjske krajevne organizacije JNS. Predsednik Ivan Bricelj je podal pregled dela v preteklem letu in se v toplih besedah spomnil preminulih članov organizacije. Za njim je podal tajniško poročilo g. Brunčič, blagajniško pa g. Vrbinc. V imenu nadzornega odbora je podal revizijsko poročilo g. Ivan Anžič. Nato so sledile volitve, pri katerih je bil z malimi spremembami izvoljen skoraj celotni stari odbor.
Po volitvah je podal poročilo o političnem položaju poslovodeči podpredsednik sreske organizacije JNS g. Rudolf žitnik, katerega krepke besede so žele pritrjevanje vseh navzočih članov, ki so se v prav lepam številu udeležili občnega zbora. Za njim je še poročal o organizacijskem delu stranke tajnik sreske organizacije g. Milan Cimerman, nakar je novo izvoljeni predsednik g. žitnik Rudolf zaključil občni zbcur.
Diplomatski slovar
Razumevanje pravil o nadzorstvu nad nevtralnimi trgovinsKimi ladjami v pomorski vojni, v kolikor gre za dovoljeno ali nedovoljeno trgovino, nam nalaga še nekaj pojasnil glede postopka, ki ga v tem pogledu odrejajo mednarodne določbe.
Postopek pri preiskavi trgovskih ladij
Predvsem si moramo ogledati pravila, po katerih se določa značaj ladij in njihovega tovora, ker so ta pravila v neposredni zvezi z obveznostmi nevtralcev v pomorski vojni odnosno s pravicami ali kompetencami vojskujočih se strank v pogledu preiskave, zajetja in morebitne zaplembe trgovskih ladij.
Glede ladij velja za določitev njihovega značaja, kakor smo že videli, pravilo, da določajo značaj nevtralne ali sovražne ladje zastava in krovni dokumenti. Krovni dokumenti so obenem dokaz za pravico ladje, da nosi določeno zastavo. Ladja, ki bi v izogib nevšečnostim potvo-rila (falzificirala) svoj značaj (na primer s tem, da zaradi prevare izobesi drugačno zastavo), izgubi sleherno pravico do nadaljnjega spoštovanja in jo sme vojskujoča se stranka, ki jo v tem zaloti, zapleniti, ako je nevtralna, a potopiti, ako je sovražna. To pravilo velja tudi za one vojne ladje sovražne stranke, ki sicer lahko dokažejo, da služijo samo v miroljubne ali filantrop-ske (dobrodelne) namene, kakor na primer za ladje Rdečega križa, ladje verskih misij, ladje znanstvenega značaja, ribiške ladje ah ladje male kabotažne (obalne) plovbe.
Glede pošte na ladjah velja pravilo prvega člena XI. haaške konvencije iz leta 1907, ki določa: »Poštna korespondenca vojskujočih se strank ali nevtralcev, ne glede na njen značaj, bodisi da je uradna ali zasebna, ki se odkrije na odprtem morju na krovu sovražne ali nevtralne ladje, je nedotakljiva«. Isti člen določa, da se mora vsa pošta v primeru zajetja ali zaplembe kake ladje, naj bo sovražna ali nevtralna, takoj in s čim manjšo zamudo odposlati, kamor je namenjena.
Glede blaga pa si moramo zapomniti tole: Zato, ker je na primer lastnik blaga sovražnik, še ne izhaja, da se mora tudi njegovo blago smatrati, za sovražno. Z a sovražno blago se namreč smatra samo ono blago, ki ga ladje prevažajo na račun tvrdke, katere sedež je na sovražnem ozemlju. O značaju blaga torej ne odloča lastništvo samo na sebi, temveč sedež lastnika ali njegovo domovališče (domicil).
Kje je preiskava ladje nedopustna?
V pogledu postopka pri preiskavi ladij, odnosno v pogledu oblasti, ki izvira pri vojnih ladjah vojskujočih se strank iz njihovih že znanih kompetenc, velja osnovno pravilo, da ne sme vojna ladja vojskujoče se stranke nikdar izvršiti preiskave v teritorialnih vodah nevtralne države. Na to sem deloma že opozoril, ko sem govoril o pravicah nevtralcev, odnosno o dolžnostih vojskujočih se strank v pomorski vojni.
Opozorila ladji pred preiskavo
Mednarodna pravila o nadzorstvu trgovskih ladij v pomorski vojni so vedno izhajala s stališča, da se morajo vojskujoče se stranke izogniti slehernemu svojevoljnemu postopanju v izvrševanju svojih kompetenc. Zato je obveljal običaj, da mora ladja, ki hoče izvršiti preiskavo kake trgovske ladje, to najprej opozoriti s topovskim strelom. Tako opozorjena ladja mora takoj izobesiti in razviti svojo zastavo, kar pa včasih za ugotovitev značaja opozorjene ladje še ni dovolj. Večkrat se namreč pripeti, da na primer sovražna ladja izobesi zastavo kake nevtralne države ali pa ladja manjše nevtralne države zastavo večje, da bi se izognil nadaljnjim sitnostim. Zato sledi največkrat tudi pregled krovnih dokumentov.
Ladje brez spremstva in ladje s spremstvom
Končno je treba glede dolžnosti opozoril ločiti med ladjami brez spremstva in onimi s spremstvom ali »konvoje m«. Zgoraj naznačena pravila o opozorilih veljajo le za prve ladje. Za ladje s spremstvom ali konvojem, to je ladje, ki jih zaradi večje varnosti v plovbi spremljajo vojne ladje iste zastave (ena ali več), velja drugo pravilo. Ladja, ki hoče izvršiti preiskavo spremljanih ladij, se mora obrniti na vojno ladjo, ki spremlja trgovsko ladjo (ali trgovske ladje) ter ne sme izvršiti preiskave blaga na ladji na lastno pest, temveč se mora zadovoljiti s častno besedo poveljnika vojne ladje v spremstvu tr-
g0VSkih-	Scrutatar
Uvaževanja vredne besede
----
Največji topovi na ladjah
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Slfro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženltve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20,—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši cneseb sa enkratno objavo oglasa Din 17._.
Izvežbanega
železninarja
sprejme trgovina v mestu na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spriče valin zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Bela Krajina«.	28391-1
Plačilni natakar
mlajša moč, do 25 let, z dobrimi spričevali, zmožen nekaj kavcije dobi stalno mesto. Ponudbe s sliko na Hotel Triglav, Sevnica.
28699-1
Briv. pomočnika
in frizerko
samostojno moč, tudi za trajno, sprejme 6. novembra Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
28700-1
Začetnico
za pisarno, z znanjem strojepisja in stenografije — sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 708«.	28708-1
Postrežnico
pridno, pošteno, iščem za popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28710-1
Brivskega
pomočnika
mlajšega, res dobrega in samostojnega delavca sprejme takoj salon Breskvar Ivo, Domžale.
28714-1
Hišnik
brez otrok, s pridno ženo, veščo postrežnico, vajeno čistoče, dobi mesto za večjo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čistoča«.
28713-1
Lesnega prejemalca
veščega italijanščine, sprejmem takoj. Ponudbe na 0;d. odd. Jutra pod šifro »Prejemalec«.
28715-1
Tkalski podmojster
verztran in sposoben 28 let star, s tekstilnim te čajem in triletno prak so išče službo za takoj Ponudbe na ogl. od. Ju tra pod »Slovenec«
28311-2
Mlada gospodična
mirnega Značaja, ljubiteljica otrok, si želi službe pri boljši družini. Gre tudi za sobarico v večji hotel. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zanesljiva - poštena«.
28719-2
Vafenci(ke)
.............. ff'w("t-i(rj;(^m'r"
Za zobotehniškega vajenca
gre 16 letni maturant meščanske šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28706-44
Hladilno napravo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frigidaire«.
28701-7
Avto Fiat 521
t koncesijo aK brez, prodam .Tudi na obroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	28697-10
Damski klobuk
moder, se ie -zgubil od Križevniške ulice do Gradišča. Vrniti na ogl. odd. Jutra.	28703-28
Miss Farler
English lessons. Dvorakova 3, III.	28695-4
Trgovskega
sotrudnika
popolnoma izvežbanega v manufakturi ki ureja tudi izložbe in je delo val v trgovinah z mešanim blagom sprejmem 1 I. 1940 Podrobne ponudbe sliko ln zahtev ki na P. Koren, preje Sterk, Črnomelj.
28390-5
Pekarno
vzamem v najem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pekarna«.
28705-17
Parno pekov, peč
s prodajalno
in delavnico oddam ugodno v najem. Pismene ponudbe pod »Brez stanovanja 500« na ogl. odd. Jutra.
28722-17
Lokal
oddam v Št. Vidu nad Ljubljano (Peršin).
28721-19
Dve stavbni parceli
prodam s sadnima vrtoma v sredini lepe vasi ob ba-novinski cesti v bližini Št. Jerneja na Dolenjskem. — Ogled in cena pri lastniku na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28698-20
Parcelo
1070 kv. metrov, pri D. M. v Polju, prodam. Poizve se ▼ gostilni Celovška 160, Ljubljana.
28709-20
Dvosob. stanovanje
oddam 1. novembra. Naslov: Ljubljana, Hradecke-ga cesta 39.
28694-21
3-sobno stanovanje
s kopalnico, pripravno tudi za poslovne prostore, v centru poleg magistrata, oddam i. novembra. — Mestni trg 3, II.
28712-21
Stanovanja
Enosob. stanovanje
iščem za l. november v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi«.
28702-21a
Krasno sobo
solnčno, oddam starejšemu, finemu gospodu. Souporaba kopalnice, telefon, center, separiran vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separiran vhod«.
28693-23
Ujetnika v deželi lam
Pi
Veliko lepo sobo
opremljeno, s centralno kurjavo, oddam. Gregorčičeva. 17a, II.
28717-23
Sobo
opremljeno, oddam 1. novembra, pošteni in čisti stranki v Malgajevi ul. 6. Hrastnik Avrelija, uč telji-ca. Ljubljana, Malgajeva 6.
28716-23
8
Od tega plavajočega gibanja se je obveza na Johnovih očeh nekoliko premaknila, in ko je fant radovedno poškilil svojemu korenjaškemu nosaču čez hrbet, je malo manjkalo, da ni vzkriknil od strahu. Mož je namreč varno plezal po navpični skalni steni, in nič ni bilo videti, da bi ga breme kaj težilo! V svoje začudenje je John opazil, da se je vlekla po strmi skali, kakor daleč je segalo oko navzgor in navzdol, vrsta ozkih lukenj, baš dovoljšnih, da se je imela noga kam opreti Bili so že precej visoko v steni, in Johna je kar za-mrazilo, ko je pomisli, da bi utegnilo nosaču spodrsniti. Toda zbral "B je in pazil, da ne bi s kakim nerodnim gibom povzročil nesreče. Kaj bi rekel ubogi oče, ki je moral biti nekoliko nad njim, enako zapuščen in v enaki nevarnosti kakor John!
Urejuje Davorin Ravjjen, — Izdaja za j
6 ali več sob
od katerih eno zelo veliko išče v sredini mesta trgovsko zastopstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zastopstvo«.
28704-23a
Sobo
z dvema posteljama in posebnim vhodom, iščeta dva gospoda za 1. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dostojna«.
28707-23a
Opremljeno sobo
v centru, mirno, solnčno, večio, s kopalnico, iščem za 1. november. Plačam 500—700 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
28711-23a
M
U
Vsakovrstno
zlato
drage kamne, srebro, tsi* sovrstne intikviteie kupuje po najvišji ceni
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska 4.
$10-36
Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah
CERNE - jnvelir,
jjubljana — Wolfova
Razno
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna.
Temeljit pouk
in najboljše
klavir-harmonike
dobite ie pri tvrdki glasbil
ALFONZ
BREZNIK.
virtuoz na harmoniki,
LJUBLJANA, Aleksandrova 1.
Od Vas je
odvisno, da bnatr obleko vedno kot novo šoto jo pustite redne kemično čistiti al> barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 1-6
-ninics — Sveriotikalnica
ŠPORT
Neka] pripisov o zadnji nedelji
Prvenstvo LNP v številkah
Nase gledališče
DRAMA
Torek, 24.: zaprto.
Sreda, 25.: Kacijanar. Red Sreda.
Četrtek, 26.: Antigona. Red A.
Prihodnja premiera v drami bo Cehovlje-va igra »Striček Vanja« z Levarjem v naslovni vlogi Nadalje bodo sodelovali: Skrbinšek Serebrjakov, Danilova Jelena. V. Juvanova Sofija, Gabrijelčičeva Marja Vojnicka, Kralj Astrov, Daneš Teljegin, Rakarjeva Marina in Vertin delavec. Igro bo zrežiral dramaturg Josip Vidmar. Premiera bo predvidoma v soboto za premierski abonma
Nova mladinska igra. Poleg že znane igre »Pikica in Tonček«, ki predstavlja popolnoma nov tip otroške predstave, ker črpa svojo snov iz sodobnega življenja, je napisal KSstner v podobnem slogu novo: »Emil in detektivi«, ki jo študirajo v drami kot prihodnjo mladinsko predstavo Igro bo zrežiral prof. Šest.
Uprava Narodnega gledališča prosi občinstvo, naj prihaja k opernim in dramskim predstavam togno ob osmih, ker motijo zamudniki potek začetka predstave in soobiskovalce.
OPERA
Torek. 24.: Kjer škrjanček žvrgoli Red B Sreda, 25 : zaprto
Četrtek, 26.: Glumač Matere božje. Red četrtsk.
Petek, 27. ob 15.: Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Ga. Vidalijeva je poleg svojih izvrstnih opernih kreacij že lansko sezono uspešno nastopila tudi v opereti. V znanem Lehar-jevem delu »Kjer škrjanček žvrgoli« nastopa v izrazito pevski vlogi igralke Vilme. Ob njej se je zelo lepo uveljavila mlada članica mariborskega gledališča gdč. Jelka Igličeva. nadalje pa še gg.: Zupan. Peček, Sancin in Janko. Interesantno, Čeprav neobsežno vlogo ima tudi gdč. Bar-bičeva.
Opozarjamo na petkovo dijaško predstavo v opernem gledališču. Peli bodo Smetanovo opero »Poljub«. Cene dijaške. *
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 24.: Veriga. Red B. Sreda, 25.: Celjski grofje. Gostovanje v Celju.
Četrtek, 26.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Red A.
CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda 25.: Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča.__
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Kakor je že obSirno poročalo ponedelj-sko »Jutro«, je bila v nedeljo v območju LNP zelo bogata prvenstvena nedelja ki je prinesla sedem novih prvorazrednih izidov in v dveh skupinah — ljubljanski ln mariborski — tudi zaključila jesenski del tekmovanja.
V	ljubljanski skupini so vsa moStva odigrala po sedem tekem in je ostal med vsemi najboljši ljubljanski Mars, drugo in tretje mesto pa sta z neznatno razliko zavzela dva podeželska kluba, in sicer Bratstvo z Jesenic in SK Kranj.
V	mariborski skupini je samo šest udeležencev in je tako prišlo na vsak klub v jesenskem delu tekmovanja samo po pet tekem. Jesenski prvak je postal Sele minulo nedeljo Cakovečld ŠK, tesno za njim je mariborski železničar, medtem ko je ostalo tretje mesto s 4 točkami, toda z boljšo razliko golov ISSK Mariboru.
V	naslednjem objavljamo še pregled prvenstvenega tekmovanja v območju LNP v tabelah, ki so naslednje:
Ljubljanska skupina
Mars	7 6 0 1	17:10	12
Bratstvo	7 5 0 2	28:16	10
Kranj	7 4 2 1	20:13	10
Jadran	7 2 2 3	17:16	6
Hermes	7 2 14	18:17	5
Disk	7 2 14	20:25	5
Reka	7 12 4	10:18	4
Svoboda	7 12 4	10:25	4
	Celjska skupina		
Amater	3 2 10	9: 2	5
Olimp	4 2 11	7: 7	5
Celje	3 2 0 1	10: 8	4
Hrastnik	3 10 2	4: 5	2
Atletik	3 0 0 3	2:10	0
	Mariborska skupina		
CŠK	6 4 0 1	12: 7	8
železničar	6 3 11	7: 6	7
Maribor	5 2 0 3	11: 7	4
Rapid	5 2 0 3	8: 8	4
Gradjanski 5 12 2		9:16	4
Mura	6 113	6: 9	3
	Se nekaj o srbski ligi		
Kakor v hrvatsko-slovenski ligi, tako je bilo tudi v srbski ligi preteklo nedeljo odigranih pet ligaških tekem iz V. kola. Kakor je čitateljem že znano, so se vse te tekme po večini končale z zmagami favoritov, kar pa ne velja za drugo beograjsko srečanje, kjer je Jedinstvo iztrgalo Jugoslaviji dragoceno točko in tako ne samo njej močno pokvarilo pozicijo, temveč posredno pomagalo tudi večnemu rivalu Jugoslavije — BSK — na vrh tabela
Te tekme se bodo nadaljevale s VI. kolom že naslednje nedeljo, in sicer po naslednjem razporedu:
v Beogradu: BSK—Bat'a In Bask—Voj- j vodina, v Zemunu: Zemun—Jugoslavija, * Subotici: 2ak—Jedinstvo in v Skoplju Gradjanski—Slavija (S).
Do teh tekem pa je prvenstvena tabela v tej ligi naslednja:
BSK		5	4	0	1	18: 6	8
Slavija (S)		6	4	0	1	17: 6	8
Jugoslavija		5	3	2	0	12: 5	8
Jedinstvo		0	2	2	1	11:10	6
Gradjanski	(S)	5	3	0	2	10:11	6
Bafa		5	2	1	2	11: 9	5
Vojvodina		6.	1	2	2	8:13	4
ŽAK		5	1	0	4	10:13	2
Bask		5	0	2	3	3: 9	2
Zemun		5	0	1	4	4:22	1
Kje bodo v	nedeljo 29. t.			m.	Igrali v		naši
ligi?
Prihodnjo nedeljo bo v hrvatsko-sloven ski ligi zadnji termin iz jesenskega dela
tekmovanja s petimi tekmami po naslednjem razporedu:
v Ljubljani: Ljubljana.—Slavija (O), v Sarajevu: Sašk—Hajduk, v Splitu: Split— Bačka, v Varaždinu: Slavija (V)—Concordia in v Zagrebu: Gradjanski—Hašk.
Kakor je razvidno iz gornjega, bo glavna tekma v IX. kolu zagrebški »derby« med Gradjanskim in Haškom, ki bo ev. tudi Se odločilna za naslov jesenskega prvaka. Za nas ljubljanske lokalne patriote bo pa seveda še mnogo važnejša tekma med osiješko Slavijo in Ljubljano, v kateri bi si lahko Ljubljana — s primernim poletom in količkaj vidnim pozitivnim rezultatom — precej krepko izboljšala pozicijo v prvenstveni tabeli. Ti računi bi bili posebno konkretni v primeru, če bi na primer povrh domače zmage v Ljubljani še Concordia pustila obe točki v Varaždinu. Vse to pa so seveda kombinacije, s katerimi prav posebno v nogometu ni dobro operirati.
Motociklistične dirke v Zagrebu
Kljub slabemu vremenu, ki ni bilo mnogo boljše od ljubljanskega, kjer so prav zaradi tega odpovedali enakt prireditve na Večni poti, so na zagrebškem dirkališču Miramare vendarle izvedli celodnevno kombinirano kolesarsko in motociklistično prireditev. Razen številnih zagrebških dirkačev na kolesih in motorjih se je te dirke udeležil v kategoriji motorjev do 500 ccm tudi naš »leteči Kranjec« in član Mo-to-Hermesa Ludvik Starič, ki pa ga je tudi to pot vedno spremljala smola, razen tega pa zaradi nedavno prestane bolezni tudi ni bil najbolj siguren na svojem jeklenem konju.
V	posameznih kategorijah so morali dirkači voziti dvakrat. Stariču je pri prvi vožnji v drugem krogu odpovedal motor, kar je pomagalo njegovemu najbolj nevarnemu tekmecu Babiču do vodstva, ki ga je potem tudi obdržal do konca. Časi so bili: Babič 2:42.8, Starič 2:53, Jurčič (znani zagrebški vozač, ki se je odlično plasiral na letošnji ljubeljski dirki) 2:56.
V	drugi vožnji je Babič z enako prednostjo pustil Stariča za seboj, tokrat brez defekta pri slednjem. Časi so bili: Babič 2:41. Starič 2:51, Jurčič 2:52.6. Po točkah je za to dirko dobil Babič 20, Starič 12, Jurčič pa 6 enot.
Glavna dirka s handicapom, ki je bila določena kot zaključna točka vse prireditve, se zaradi razmehčane proge sploh ni dala izvesti, tako da je okoli 3000 gledalcev precej nezadovoljnih zapustilo dirkališče, tembolj, ker tudi izvedene točke niso nudile najboljšega športa.
Med inozemskimi nogometnimi dogodki iretekle nedelje moramo zabeležiti še za-limivo medpokrajinsko nogometno tekmo ned moštvom Ceško-moravskega protek-torata in Avstrijo v Pragi, ki se je pred 25.000 gledalci končala neodločeno 5:5. — Na Dunaju sta se ta dan srečali še nogometni reprezentanci Dunaja in Prage in je Dunaj zmagal z 1:0. Gledalcev je bilo dobrih 10.000, kar pomeni, da je zanimanje za nogomet na Dunaju močno padlo.
V	italijanskem prvenstvu je bilo v nedeljo odigrano VI. kolo, ki je prineslo naslednje izide: Bari—Lazio 1:0, Novara— Milano 1:0. Bologna—Genova 5:3, Juven-tus—Fiorentina 3:2, Venezia—Torino 2:1, Napoli- Modena 1:0, Liguria—Triestina 1:1. Ambrosiana - Roma 3:0. V prvenstveni tabeli vodi še zmerom in zmerom vidne-ie novinec— Venezia.
Atleti so zaključili sezono
Dvodnevni miting SK Celja z lepo udeležbo in dobrimi rezultati
SK Celje je preteklo soboto ln nedelje z lepo uspelim mitingom zaključil svojo uspešno letošnjo atletsko sezono. Na tekmovanje so prišli številni tekmovalci, predvsem člani mariborskih klubov Železničarja, Maratona in Rapida ter po en atlet Primorja, Planine in Ilirije iz Ljubljane. Močno so bili tudi zastopani atleti prireditelja. Na tekmovanju so bili doseženi dobri rezultati, bili pa bi gotovo boljši, če ne bi bilo v nedeljo kvarilo tekmovanja deževno in hladno vreme, kar je znatno vplivalo na atlete; tudi teren je bil nekoliko razmehčan. Udeležba tekmovalcev bi bila gotovo še večja, če bi bilo lepše vreme. Omembe vreden rezultat je predvsem met kladiva inž. Stepišnika, za katerega je vladalo največje zanimanje, ki pa je tudi izpolnil vsa pričakovanja ter dokazal svojo dobro formo in potrdil sloves, ki ga uživa kot naš najboljši metalec kladiva žal, se ni mogel uveljaviti Mariborčan Gujznik, ker ga je prt treningu ovirala pokvarjena noga. Tudi ostali so se lepo izkazali. Treba je omeniti Številčni in kakovostni napredek mlajših, kar je dokaz, da bo slovenska atletika še dolgo prevladovala na atletskem področju v naši državi. Pozabiti pa ne smemo omeniti odlične organizacije prireditve, ki se je razvijala po določenem programu, tako da so se istočasno vršile po dve ali tri točke. Kakor se je tekmovanje točno začelo, tako
Dobro obrit-dobno volje!
ROTBART
(iKAJU V »JUTRU« (
je bilo skoraj po določenem programu tudi zaključeno. Zunanji tekmovalci so se, tega nevajeni, čudili tako dobri organizaciji prireditve. Celjani si štejejo to lahko v čast, ker so dokazali, da niso samo dobri atleti, temveč prav tako dobri organizatorji, kar je tudi eden izmed pogojev za razvoj in napredek atletike. Tako je atletska sekcija SK Celja zelo lepo zaključila svojo uspešno letošnjo sezono in dokazala, če bo šla po sedanji poti, da bo v kratkem igrala odločujočo vlogo v naši atletiki. Zato bi bilo prav, da bi našla tudi na odločujočem mestu vso podporo in upoštevanje. Spodaj navajamo rezultate, ki so bili doseženi oba dneva:
Tek 100 m: Jun.: 1. Ivan (Celje) 12; 2. Leban (železničar) 12.4; 3. Tone (C) 12.9. Sen.: 1. Skušek (Primorje) 11.9, 2. Zorko (2) 12, 3. Jakec (C) 12.3.
Tek 1500 m: Sen.: 1. Žerga 4.25.4; 2. Kamenjak 4.38. Jun.: Rudi. 4.46.4, (vsi C).
Skok v dalj.: Jun.: 1. Leban (Ž) 5.58; 2. Tone 5.25; 3. I*an (oba C) 5.08. Sen.: 1. dr. Casny (Planina) 5.95; 2. Jakec (C) 5.76; 3. Lužnik (Maraton) 5.58.
Troskok: Sen.: 1. Majcen 12.03; 2. Staube 11.71; 3. Jakec (vsi C) 11.67. Jun.:
1. Leban (2) 10.73; 2. Tone (C) 10.66.
Met kopja: 1. Jakec 42.90; 2. Staube (oba C) 35.60; 3. Leban 29.76 (2).
Tek 400 m: Sen.: 1. Skušek (Pr.) 55; 2. žerga (C) 58.1.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 49.38; 2. Gujznik (2) 43.73; 3. Kodre (C) 29.02.
Skok s palico: Sen.: 1. Orozsy (Rapid) 3.23; 2. Jenko 2.82; 3. Blaško (oba C) 2.52. Jun.: 1. Roller (R) 2.91.
200 m: Sen.: 1. Skušek (Pr) 24.9; 2. Jakec (C) 25; 3. Ledinek (2) 26.2. Jun.: 1. Julius (R) 25.1; 2. Hrovat (2) 26.1; 3. Miki (2) 27.8.
ZAHVALA
Srčna hvala vsem, prav vsem in vsakemu posebej, ki ste drago pokojnico, gospo
TONČKO ZAVRŠNIK
vdovo po dr. PALČIČU, roj. GODERER učiteljico na Vrhniki
počastili na njeni zadnji potL
Darovalcem cvetja govornikom, gg. pevcem za ganljivo petje in zastopnikom vrhniškega Sokola še posebno zahvalo.
Sv. maSa zaduSnica se bo darovala v petek 27. t. m ob 7. uri v cerkvi sv. Petra
ALFONZ, STANE, JANEZ in ostalo sorodstvo.
EDINSTVEN POIZKUS
S PUDROM
PRESENEČA 10.000
EN
SE DANES
naprmfti ta
PozitVen
DQKAZ,da lahko
izgledate mlajši in lepši l
Presenetljiva nova iznajdba z pudrih. Čudovita nova sestavina, ki olepša kožo in je na mojstrski način mešana s pudrom, presejanim skozi svileno sito. Ta sestavina da koži novo življenje in odsev. Bledi, brezbarvni polti da mladostno naravno barvo ter povzroči, da se puder dvakrat dalje obdrži na Licu. Ta presenetljive sestavina se imenuje »kremska pena«. Nahaja se samo v novem pudru Tokalon (postopek je patentiran).
RESNIČNO SENZACIONALNA PONUDBA Napudrejte eno polovico lica s pudrom Tokalonom s »kremsko peno«, drugo polovico pa s kakim drugim navadnim pudrom Ako stran lice s »kremsko peno« ne bo izgledala svežja, mlajša in lepša kaker druga, Vam bomo povrnili polno kupno ceno Vašega pudra Tokalon.
Puder Tokalon se dobiva v enajstih novih nijansah — najmodernejših iz Pariza
Met diska: Sen.: 1. inž. Stepišnik (I) 36.55; 2. Lužnik (Z) 34.85; 3. Tkalčič (C) 33.37. Jun.: 1. Leban (2) 32.71; 2. Julius (R) 31.61; 3. Ljubo (C) 3t>.07.
Skok v višino: Sen.: 1. dr. Casny (Pl) 165; 2. Lužnik (M) 160; 3. Orozsy (R) 155. Jun.: 1. Roller (R) 155; 2. Ljubo (C) 150; 3. Miki (2) 145.
Tek 800 m: Sen.: 1. 2erga (C) 2.09; 2. Ledinek (ž) 2.10.3. Jun.: 1. Karlin (Ž) 2.18.4; 2. Kos (C) 2.19.5.
Met krogle: Sen.: 1. Zorko (ž) 11.47; 2. Tkalčič (C) 10.41; 3. Katič (C) 9.94. Jun.: 1. Miki 11.97; 2. Hrovat 10.96 (oba ž); 3. Roller (R) 10.90.
Štafeta 4X100 m: 1. železničar 49.2; 2. Celje 50.5; 3. Rapid 52.
Nov nogometni klub v Ljubljani
Jutri, v sredo ob 20. bo na Viču na Cesti na Brdo št. 8 v novih društvenih prostorih ustanovni občni zbor SK Viča.
Nov športni klub bo za enkrat gojil samo nogometno športno panogo in ima v svojih vrstah že lepo število aktivnih igralcev. Novi klub se bo v kratkem prijavil v članstvo LNP in potem tudi sodeloval v podsaveznem prvenstvenem tekmovanju.
Sklicatelji občnega zbora vabijo vse članstvo in ostale prijatelje nogometnega športa, kakor tudi zastopnike prijateljskih klubov na svoj ustanovni občni zbor.
Iz Kranja
r— Lep jubilej. V Kranju sta praznovala v nedeljo 22. t. m. 401etnico svoje poroke zakonska Mihael in Marija Lužar. Jubilanta sta kljub starosti 70 let čila in zdrava ter med meščanstvom spoštovana in priljubljena. Poznana sta po vsej Gorenjski, kjer vneto sodelujeta kot vseskozi narodno zavedna pri vseh naprednih prireditvah. Miha Lužar opravlja že nad 20 let posel kranjskega postreščka in je bil za vestno ter dolgoletno sodelovanje pri kranjski gasilski četi že večkrat odlikovan. Njegova družica Marija je pa splošno poznana lastnica posredovalnice za službe. Obema jubilantoma želimo, da v zdravju in zadovoljstvu preživita lepo jesen svojega življenja.
Iz Ptuja
Kino »Royal«, Ptuj. V filmu »Piratske noči« boste občudovali preko 200 argentinskih lepotic, originalne španske kitariste, in južnjaški zanos — Charles Collins. — Običajni dodatek. — Pride: avanturistični film »Zeleni Cesar«.
širite