218. štev.
V Ljubljani, sobota 11. septembra 1920.	»«*"•*<• nL leto.
Velja v Ljubljani m po pošti:
(i!g !eio ... K 240--pol leta	. . „ 120'—
('HI Teta . . - CO
Za Ameriko:
celoletno
8 dolar
polletno
4 dolarja
četrtletno.
2 dolarja
^'Vl naročniki r<a| pcštljaig
b/t,/ '<no po cakami-i.
ra ececc
Za inozemstvo:
.unaja p«
. K 4C0 —
elo leto
tern tn sleer
pol leta.	.	„	200—
ter 5 j r;t/;l
>:t(rl leta . , , „ 100' ra mesec	..	35
za enkrat 2 U
ral popnst.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telcion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —- .......—■-	štev. 8. Telcion štev. 44.	=-------------
Szhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc Irankirajo. — l.'.-"!™"""i—:	Rokopisi	se	ne vračajo.	■ 1	------
Proglasitev neodvisnosti Reke.
NARODNI SVET RAZPUŠČEN. — D’ANNUNZIO DIKTATOR.
Zasrreb. 10. seDt. (Izvirno poročilo.) Današnii Dopoldanski listi ooro-čaio iz Bakra, da ie d’Aununzio v, sredo večer na običaien nomnozen način nrosrJasil neodvisnost Reka in kvarnerskih otokov kot »Kvarnersko italijansko reeentstvo«. Narodni svet te bil odstavljen. Po ulicah so se vršile manifestacije, naročene od d’Anmut-zia samega. D’Anenunzlo ie proglasil samega sebe za začasnega regenta ki dlkfatoria nove države
Miinclien. 10. seDt. (Izvirno poročilo.) Iz Lucrana noročaio. da te
nroklamiral D’ Anmuizio samostojnost Reke v obliki regentstva. Re-eentstvo nrevzoipe D’ Annunzto. Voiaštv.0 ie bilo že zapriseženo.
LDU Dunai. li). sept. »Taeblatt« poroča, da ie bil v sredo na Reki razpuščen narodni svet. ker se ie potegoval za aneksiio do Italiii. do-Čim ie prebivalstvo zahtevalo neodvisnost Zvečer ob dvaisetih ie D’ Anntmzio iavno proglasil neodvisnost Reke. Republika se bo imenovala •Reggenza italiana del.Carnaro«.
Anarhija v Italiji.
Trst. 10. sept. (Izv. por.) Organi-/aeiia delav. armade napreduie v Ita-iiii čedalic bol. V Speciii se izdelu-icio v tovarnah Wickers-Terni granate za rdepo armado. Tovarne stražo delavci oboroženi s stroinicamJ.
Milan. 10. sept. (Izvirno poročilo.) Delo v tovarnah se nadalfcle. Po vseli tovarnah so nastavljeni rdeči stražniki, ki strogo nadzoruieio delo. V nekaterih tovarnaii izdeluieio tudi orožje in municiio. katero potem »pravliafo v velika skladišča. Rim-
ska vlada, ki le popolnoma brez moči. hoče posredovati in sicer zahteva od industriicev. da zvišaio delavcem plače.
Berlin. 10. sept. (Izvirno poročilo.) »Berliner Taceblatt« poroča iz Rima. da se v kovinskih tovarnah, zasedenih od delavcev, zelo malo dela in slabo gospodari. Delavstvo kvari surovine. Mnogo delavcev se te bale že spametovalo in želi. da sc zopet vsnosiavl nreišnie stanie
Regent Aleksander v Zagrebu,
Zagreb. 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Danes zvečer ob poiu sedmih se ie pripelial v Zagreb regent Aleksander na povratku iz Pariza. Čeprav niegov prihod ni bil obiavlien se ie po mestu vseiedno hitro razvedelo zani in na kolodvoru in pred niim se ie zbrala tisočsrlava množica, iti le regenta burno oozdravliala. Na peronu sta ea dočakala in pozdravila ban dr. Laginia in general Vasič kot komandir IV. armiiske oblasti. Na celem potu od kolodvora do palače IV. arini ic v Gornjem mestu, kamor se ie regent napotil, so bile zbrano ovroinue množice, ki so prireialc pre--■tolonasledniku živalme ovaoiie.
Regent se le mudil par ur pri generalu Vasiču. nato pa se ie podal v njegovem spremstvu v gledališče, i icr so igrali Rigoletta. Tudi v gledališču ga le občinstvo prisrčno akia-miralo.
Prestolonaslednik Drenočufe v Avoiem salonskem vozu na kolodvo-
ru. Jutri dopoldne se odoelie s posebnim vlakom y Sremske Karlovce, kamor ie in>gov prihod uradno naznanjen in bo zato slovesno spreiet.
LDU Zagreb, ib. sept. Ob dvajsetih te bila, pri armiiskenr komandantu intimna večeria. kateri so pri-mstvovall ban in regentovo spremstvo. Nato ie šel regent v gledališče. Ko se ie pokazal v dvorni loži. mu ie občinstvo priredilo navdušene ova-, cile. za katere se ie regent prisrčno zahvalil. Med odmoroa.1 ie žel regent v fover: tudi tam so mu priredili prisrčne ovacije. Po predstavi v gledališču ie bilo pred poslopiem ne-hroino naroda, ki ie regenta burno pozdravljalo. Z regentom le prispela tudi princezinia Jelena s svoiim sinom Vsevolodoni. Jutri se odpelje regent v Beograd. Tudi minister za zunanie posle dr. Trumbič dospe lu-tri v Beograd.
FRANCOSKI STRAH PRED MALO ANTANTO.
Curlh. 10. sept. (Izvirno poročilo.) Francosko časopisje zavzema ostro stališče proti mali antanti. »Ac-tron Frangaise« očita Benešu. da le z nstanovitviio te antante zapustil Francilo ter. da se ie prijateljsko obrni! v smeri proti Rusiii in Nem-čiii. Čehoslovaška in Jugoslavija sta
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman (Dalje.)
Maršal d’ Ancre ie dospel v Lo--očn u ob uri- ko Pritlikavce iz-
V .n!!'1.smrt za Ludvika XIII.
krenil no	,sv°ah	plemičev ie
rrfFtore knltirp ', kl 50 dr*ale v >ro.,coi e kralfice-matere. Mariie Me-
u ceike. Dospel le v veliko galerijo 'cr m našel tiho in zapuščeno razen ;iraže in maloštevilnih, kralju Se zvestih dvorjanov. In zdaici le Con-;.;! 1 i prebledel ter nagrbančil obrvi. Ka: sc ie neki zgodilo? Straža mu ne izka^jd.e vojaških časti! Kapitan Vitrv mu obrača hrbet in se mirno razgovaria s Saiut-Sinmnoni. Kraševim višiim koniariem!
Mrzel strah ie izoreletel Concini-• • • Mari se krali nun ta zoper nje-r- '**. Vztrepetal ie. Ogavna slutnja ca ie napadla. S srditim naporom e otresel grozo ter pomislil, škripale z zobnn:
8 tem obrniH Franci« hrbet ter smatrata. da Hma ie edini nasprotnik Madžarska, dežela ki krvavi iz nešteto raji. »Eclaire« pravi, da ustanovitev male antante nasprotuje fran-ooskim . načrtom in da ie dr. Beneš delal za hrbtom Frauciie. Ta nova trozveza ne Domeni zasivuranla miru v srednii Evropi ampak novo volno nevarnost
UREDITEV OROŽNIŠKEGA VPRAŠANJA NA KOROŠKEM.
Celovec. 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Vesti nemških listov, da se žendarmeriia v conah A in B utrakvl-zira.so le pobožne nemške Zello in ne odgovariaio resnici. Orožpištvo v coni A ostane samoslovensko. Umakne se Ie nar sto metrov z demarkadie. kar pa bo nam le v prid. Nadalie se izločilo oni. sedai že redki orožniki, ki niso doma iz cone A. Vse drugo ostane pri starem.
Voiaštvo do danes popoldne še ni odhaialo iz cone A.
DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE.
Maribor, 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Ker sta po zadnjem ogledu, ki ga Jo napravila celokupna razmejitvena komisija pred pril^lžno 10 dnevi na obmejno ozemlje med Kobošenjabom (HUhncrkogcl) In Sv. Lovrencom nad Muto, predložili naša kakor tudi avstrijska delegacija svojo formulirane mejne zahteve razmejitveni komisiji v odločitev, se v zadnjem času antan-tinl člani komisije brez naših in avstrijskih članov večkrat podajajo v te obmejne kraje, da se na licu mesta podrobno Informiralo o krajevnih razmerah. Tako so blil tudi včeraj tamkaj In odpotujejo tudi jutri na mejo. Njihova odločitev glede poteka našo definitivne meje z Avstrijo na tem delu se pričakuje v kratkem.
ZBLIŽAN IE Z BOLGARIJO.
Citrib. 10. sept. (Izvirna poročile.) Kakor. poročalo iz Sofiie. sc ic podalo nokai bolgarskih diplomatov, med riilmi generalni tainik ministrskega predsednika, v Beograd, da se tam r-orazgovorho glede odnoša-Jev med obema državama. Bolgarska želi tudi na vsak način, da sc II omogoči vstop v zvezo narodov.
JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI spo
RAZUM V RAZDELITVI AVSTRIJSKE ’ MORNARICE.
LDU, Dunaj, 9. sept. >Temps« prlnaSz brezžično poročilo Iz Rima, da sta dr. Trumbič in Bartolinl sklenila dogovor radi razdelitve bivše avstrijsko In ogrske trgovsko mornarice med Italijo ln Jugoslavijo.
HRVATSKI NEMIRI V MINISTRSKEM SVETU.
LDU. Beograd, 10. sept. Včeraj je bila soja ministrskega sveta, ki je trajala od 10 do 20.30. Razpravljalo se je o nemirih na Hrvatskem ln o odredbah proti njim.
RUSKI MIROVNI DELEGATI.
Varšava. 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Poliska vlada le preiela od zunanieca komisaria sovietske vlade Čičerina brezžično obvestilo, da bodo zastopali Rusiio na mirovnih DOca.1aniih v Rtei ?5r- Joffe kot prvi. liudski komisar za gospodarstvo Ma-nuflo kot drugi in član finančnega komisariiata Leonid Obolenski kot trelii delecat.
»To oomeni bol. oorpo di Cri-sto! l.eonora. dobro sl prerokovala moiio usodo: ali poginiti, ali postati naivišii gospodari«
Concini ie stopil k Vitrvlu ter ga surovo udaril do rami. Vifrv se ie ozrl:
»Svetlost?«
»N11. vrli nioi Vitrv. odkdai ne znate več pozdravljati, kakor se spodobi voiaku?«
»Ukaz ie takšen. Od danes naprej se izkazuie čast samo kraliu.«
»Dobro. Vitrv!« le dcial maršal d’Ancre. »Kdo te ie povišal v kapitana? Kdo te ic nastavil tu? Odgovori! Krali ali iaz? Dobrotnika se bojiš oočastiti. kah? Kako praviš ti temu? Jaz nrav im; stroliope tuost!«
°,n Di'-bledel kakor smrt: n r wa vSn,;°a nadla trepetaie na
!	5' Toda ukrotil se ic in
le zmami z glavo:
x »Uliaz!«
* Čigav?« je zarohnel Concini.
»Moi.« ie odgovoril osoren glas.
• Visoka postava maršala Omana se ie začrtaj? med bližnjimi vrati.
Concini ie krvavo pogledal otkrog sebe tor videl svoie spremljevalce pri-oravliane izdreti meče.
»Paclre eterno!« ie črhnil Ornano. »Samo eden teh gizdalinov nat trene z malim prstom. Da vzamem laz Florentinca v roke!«
Concini ie zadržal svoie Hudi s pogledom ter napravil mahoma naj-liubezniveiši obraz.
»Dober večer, dragi maršal.« ie rekel s poiočim in sesiiaiooim glasom. »Baš sem vas iskal. Ali veste, da iščeio vzgojitelja za Monsi-eurja*?«
»I11?« ic dcial Ornano ter jezno zgrbanči! obrvi.
»Nu. mislil sem pač. da ni za ta zaupni Doscl nihče nripravneiši od vašega sina. Premislite s! stvar, maršal, in mi povcite čez dva dni, ali sDieimete ali ne.«
Udarec is zadel Omana v živo. Videti siua med prvimi dosloiaustvc-niki na kralievem dvoru — to ic prc-
Italijanska zagata.
V Italiji bobni zopet močnejše. Gospodarski konflikt zavzema ostre politične lormc.
Navajeni 9ino sicer potresov ln ropotanja na apeninskem polotoka ln dasl so poročila o najnovcjSih revolfah hujša kakor doslej, ne smemo niti sedaj s sigurnostjo računati, da je že napočila doba italijansko giljotine.
V uporni masi so zbrani kmetje brez zemlje, In tovarniški delavci. Spor med veleposestniki ln kmetskimi delavci je že prc. ce! starega datuma. Se pred vojno so 90 blil organizirali ▼ par južnih laških pfOvlo-cah kmetje v posebno zvezo, ki je zahtevala razdelitev veleposestev med obdelujoče kmete. Ta zveza *]e diktirala tudi višino mezde za opravljanje poljskih del na veleposestniški zemlji. Danes se le to gibanje razširilo po celi Italiji. Med industrij, sklml delavskimi organizacijami pa gre na čelu revolucionarnega pokreta tako-zvana FIOM (tederazlone ludustrlale opera! mefallurgia), Industrijska federacija kovinarjev. Uporno delavstvo vodi Izraziti makslmallst Schfavello.
Italijanska vlada se drži v tem bojn med delavci In gospodarji precej pasivno. Glollttl le Iždal čelo Instrukclje, naj sovražniki ln policisti ne nastopajo proti revoln-cijonarjcm. Najbrže upa vlada, da so bo polegel tudi to vihar kakor so se še vsi dosedaj. Geslo Italijanske notranje upravno politike je Dantejev »non curartl dl lor«... Če se bo obnesla ta medicina tudi danes, le seveda mato kočljivo vprašanje, ljudstvo le razbičano ln razpallcno v strasteh
prav do kosti in tl dogodi, 1 v Italiji presegajo tudi merilo, ki smo ga vajeni pri laškem temperamentu. Kot rečeno se politična uprava s svojimi organi ne meša direktno v »mobilizacijo rdeče mase«. Boj se pravzaprav vrši med oflcijatno ln med delavsko armado. Priprave so na obeh straneh obsežne.
Vojaška komanda dirigira na cesta artlljerijo in strojnice, delavstvo pa postavila barikade ln plete bodečo žico okrog svojih taborišč. Mnogo tovareu so delavci kar vla lactl sccljalizlrall In v nekaterih Izdelujejo celo tehnična bojna sredstva za svojo armado, ki je že prccel dobro organizirana. Ustanovljeni so celo rdeči letalski oddelki, k| imajo pripravljene tudi bombe za slučaj potrebe.
Ako so terej vladna politika »nevmeša vanja« ne bi obnesla, bo Izbruhnil prav krvav ples.
Glollttl se tega zaveda in poskuša zopet obrniti pozornost ljudstva zopet na ven. Odtod glasovi o sestanku grofa Storže s Trumbičem In o neposrednih pogajanjih z Jugoslavijo glede ureditve jadranskega vprašanja.
Ml smo mnenja, da sc nam baš radi tega prav nič ne mudi, da bi sedli kar n>« prvo besedo na Italijanski Um, ne da bi dobili za resno ln dobro voljo Italije vnaprej malo zanesljivejših garancij, kakor pa svoj čas v rimskem paktu. Italijanski diviziji, kj čakata tako skrivnostno pri Beljaka, nas opominjate na največjo previdnost pred rimskimi besedami In dejanji,
NOVO BOLjgEVIŠKO NAPREDOVANJE,
Dunai. 10. seDt. (Izvirno poročilo.) Moskovsko brezžično brzojavno poročilo: Našo čete »o Dotolkle severno I1rubieszowa močne sovražne oddelke iti zaiele več tisoč ujetnikov: druei ooliskf regiment le popolnoma uničen. Na Imsozaoadnl fronti smo Dognali sovražnika Droti zanadu. V okolici Halicza podilo rdeče čete sovražnika proti Dniestru. — V Krimskem odseku ostri bo«. Sovražni vorfnl kor. ki se le nameraval izkrcati. Ie bil oovnan nazal na mor-ie. Na fucu smo uničili posamezne sovražne skupine.
AMERIŠKI DELAVCI BOJKOTIRAJO ' ANGLIJO?
Rotterdam, 10. septembra (Izvirno poročilo. »N. R. Courrant« poroča, da so sklenili ameriški pristaniški In ladjedelnlškl delavci tako dolgo bojkotirati Anglijo In preprečiti vsak promet 2 njo, dokler angleška vlada ne dovoli Ircem popolne svobode.
BORZA.
Curlb, 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 11.40, New York MO, London 21.67, Pariz 41.10, Milan 26.60, Praga 9.80, Beograd 22.60, Zagreb 5.60, Budimpešta 2.35, Dunaj 2.65, avstrijske žigosane krone
ta.
* naslov mlajšega kraljevega bra-
seealo uievjive upe! Ali Dredeii le uteernil Dremaeratl svoio osuplost, le krenil Concini dalie. Baš ko le izginila hrupna in siiaina družba izpred oči. so se odprla vrata na druffem koncu craleriie. Začul se le elas: »Niesrovo veličanstvo krali!« Korak Ludvika XIII. fe bil malomaren. toda oko nolno sumnie: na-slanial se ie na laket Alberta Luvn-sketra. Straža ie pobesila lialeoarte. dvoriani so se postavili v vrsto in poklonili. Žele ko ie krali odšel mimo. se ie vrnila maršalu Ornanu lasna zavest. Obrnil se ie k Vitrviu in deial s smehliaiem. ki ie bil huiši od bodala: »Lepo vas ie pohvalil Concini!« »Da. srosood,« ie odsrovoril Vitrv s pošastnim mirnodušiem. »Strahopetnost. te deial!«
»Ni movoče! Hudiča) Uboei Vitrv, kako boste živeli s to psovko na obrazu?«
' »Preprosta reč. maršal: operem io!«
»S čim neki?«
»S krvio!«
Dunaj, 10. septembra (Izvirno poročilo.) Zagreb 246-266, Bildimpešta 99—109, Praga 431—457, Varšava <05—117, čehoslova-ške krone 427—453, dinarji 1035-1085.
Praga, 10. septembra. (Izvirno poro« čilo.) Dinarji 239, nemške marke 121.75, švicarski franki 1054.50, italijanske Ure 278, dolarji 62.50, avstrijske žigosane krone 21.12
LDU Zagreb, 10. septembra. Devize« Berlin 207, Italija 470—495, London 370— 380. Newyork 104—107, Pariz 730—760, Praga 168—169, Dunaj 38.75—40. Valute: Ameriški dolarji 101—106JO, avstrijske krone 41, Čeboslovaške krone 160, angleški funti 360—380, nemška marke 203—< 208, Italijanske Ure 480—485.
Zagreb, 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Efekti: Banka za Primorje 1160, Eakomptna 1649—1670, Jadranska 2750, Jugoslovanska 750—770, Ljubljanska kredit na 1200, Prva brvatska 11.500—11.700, Ul« Ječka pučka 440—460.
ŽITNE CENE.
Sombor, 10. septembra. (Izvirno poro« čilo.) Zanimanje ln povpraševanje za pSe« nlco ln koruzo narašča. Dospelo je več tr« govcev z Dunaja, katerim je sombnrsk! trg ugoden, ker je najbllžjl In se nahaja ob Donavi. Pšenica se plačuje po 750—760 K za 100 kg, koruza po 320—330 K-^^jg Vf
Vsled pokvarjene telefonske zveze nismo mogli dobiti zadnjih vesti Iz Beograda.
ma—hm—mama —  m — r~rm-tTw
Concini le Dtistil spremstvo v dvorani zraven valeriie ter odhitel sam do hodnikih. Dosnel ie v prazno sobo kler ie čakal trepetate neltai minut.
Zavesa ob steni se ie komat vidno ztrenila. Concini ni vrledal tla. Kradoma se ie splazil k vratom, ki so bila bas nasproti zavese, in rahlo potrkal. Vstopila ie mlada ženska. Brez besede ie izvlekel polno mošnio zlata in io stisnil ženski v roko.
»Ali ic šc tu?« ie zamrmral z drhtečim elasom.
»Šc, svetlost.«
Zavesa na druercni koncu sobe se ie zvenila.
»Kai pravi? Ali plaka?«
»Za to ie preponosna. Kai nrav'1. tudi ne vem. ker ne mara irovoriti z nikomer razen s kfalbro!«
To rekši se ie ženska živo ozrla na zaveso, ki se ic zdaici, nehala premikati. Concini ie izvlekel izpod telovnika stekleničico ter io pomoli! strežnici.
(Dulje prih.)
Tržaški fašisti in
socijalisti.
Po Doročilih listov h Trsta, ie prišlo Drl pogrebu delavca, ki ie bil pri zadniih spopadih usmrčen, zopet do krvaveča konflikta med delavci in nacionalisti. Pri tem sta bila dva mrtva, ranienih Da nad 30 oseb. V protest proti postopanju nacionalistov so delavci prokiamiraU 24 urno generalno stavko.	LDU.
V Trstu torei zopet cort. Komai preklicana stavka se iznova zače-nia. Fanatizem fašistov ne dopušča, da bi se 16 letna žrtev italijanske soldateske pokopaia. mirno in do-stoino.
Stavka ie protestna. Veliko vora-šanie Da ie. če protesti kai izdalo proti onim. ki bi tih trebalo pokoriti s nasfimi sredstvi. Za izrodke faustovskih lastnosti 1e stavka premilo sredstvo. Treba bi iih bilo ukrotiti z železno roko.
Zakai Da socilalisti ne store tega? Ali nimate toliko moči? Res. človeku se to vnrašanie vslliirie. če misli na prodaš, v katerem ie izla-vil štraikovni odbor, da so delavci 'dosepif vse. kar so hoteli: splošno amnestiio. odpravo vojaških sodišč in preklic izconov.
Upravičen ie bil naš včerafšn! sum. ali so socilalisti z zadnk> stavko zmacali. Niihov lasten protestni Straik nas prepričuie. da zmaea ni na niihovi strani. Fodledi so zopet enkrat, oodledi prav po italijansko lokavosti Ololittitevih upravnih or-ffanov.
Borba med Italijanskim naciona
zunanHh' političnih’ vprašani, posebno iadranskeca in albanskega problema. Deia! ie. da sta obe vprašanji za nas že Odnrti. Govoril ie o nepravični meri naše države z Boltrarifo in Ru-nnmiio. kier ie Jucoslaviia orikraiša-na na račun obeh sosedini. Glede primorskega vprašanja ie podal Vukčevič iziavo. da prepušča rešitev tega problema sinovom našega naroda.
rte smatraio pomenika o odnaŠatih' z Bolgariio in o zvezi ž nio za .greh na enem delu naroda. Politika ie politika. s sentimentalnosti« se v nlei ne opravi dosti. Govoriti in odločati mora realnost in bodočnost in ta ie le v ozkih stikih obeh držav.
Dr. P—n.
sko zbližanje v češkem tisku.
Praga. 7. septembra 1920.
Ob priliki razmišljam o »mali antanti« se časopisje do celi republiki vedno in vedno vrača k vprašanju jugoslovansko - bolgarskega zbližania. Povdaria se. da ie treba podreti stene nezauoania med obema državama, da tima vzklile resnična svoboda, ki ie danes na vseh straneh ogrožena. Res ie težko pozabiti preteklost, toda ne sme se prezreti, kai ie ored vojno pomenila dinastična politika in da kljub skladovnicam kniig o demokraciji in Uudskl volii v zunanii politiki ljudstvo ni imelo nobene besede in da ie rado nerado moralo iti tia. kamor se te glasilo novelic, kakor so šle za novellem tudi čete avstrijskih Slovanov. kliub kletvam v srcu. Ko so se pa razmere izpremenile. ko ie prehaialo do ruski revoluciji težišče mooi med liudske mase. tedai so tudi Bolgari storili nekaj. česar se Da ne sme pozabiti in kar opere madeže njihove politike izza leta 1913: s
položitvijo orožia so omogočili orc
 ...-------------------------------- lom na solunski frofiti. kar te imelo i
Iizmom in socializmom se v zasede- J velike materiielne in moralne posle
nem ozemlhi nadalfufe z vso srdi-tostio. Fašisti še vedno rasteio čez svote glavo. Sociialisti pa očivldno liimai« toliko moči. da bi Hm mogli usnešno kljubovati in tih popolnoma pritisniti ojj tla. Obema strujama ne preostala torei nič druzega nego boi do smrti. Slabelši bo moral podleči. Zalihog oa se še vedno ne more reči. da nodlega oni. ki bi to zaslužil. Proti fašistovskemu nasiltu se bodo morali socilalisti še trdo boriti. To ic nauk. katereea črpamo lz nove so-riialfstične protestne stavke v zasedenem ozemlhi.
Narodno predstavništvo
Takoi do otvoritvi četrtkove seie narodnega predstavništva ie odgovarjal ministrski 'predsednik Vesnič na dve interpelaciji: na vprašanje poslanca Žuteviča. ki te zahteval polastita. čemu te zunanii minister v tako važnih časih odsoten iz Beograda. in na vprašanje poslanca Subotiča o kmečkih nemirih radi žigosanja živine v Hrvatsld in Slavoniji. Poslanec Žuievič ie dobil pojasnilo, da se dr. Trumbič vrne domov še tekem tega tedna (v soboto), na interpelacijo radikalca Subotiča oa ie dr. Vesnič čital službeno poročilo, id Ra le osrednji vladi o kmečkih izgredih poslala zemallska vlada v Zagrebu. Nato ie parlament prešel k valitvi predsednika, za katerega ie bil izvoljen Stanoilo Vukčevič. Za I. podpredsednika ie predstavništvo izvolilo dr. Ribarja, za II. podpredsednika Adolfa Ribrtikaria. za zborničnega tajnika K. Šegviča. za namestnike v državnem odboru oa poslance Pcčiča. dr. Poliča In Fona.
Predsednik Vukčevič Je nato imel govor, v katerem se Je dotaknil naših
dice med voiskuiočimi se državami.
Svoboda obeh držav ie v nevarnosti. dokler se ne spriiaznita in ne zvežeta. Ne sme se prezreti da do-staia Grška eksoanzivna in da se ta eksuanzivnost vrši proti severu. Danes trpi od Grške eksoanzivnosti Bolgarska, ki ie zgubila Traciio in s tem dohod do moria. Kdo ie sedai na vrsti? Ker se eksoanzivnost gotovo ne bo ustavila, te na vrsti Maoedo-nUa. za katero se 8 tega vidika ne smeta orerekatt JueoslavHa In Bolgarija in posebno Bolgarom mora biti predvsem za to. da ne oade Ma-cedoniia v roke Grkom, ki bi čisto nič ne pomišljali stegniti svole erš-ko-fudovske kremolfe tudi oo Mace-donlii. kakor Dreie oo Traciii. če bi iim le orilika nanesla. Saj še nismo pozabili na grško obnašanje tekom volne ko te stala Grška strastno na strani Nemčile In ovirala antantine akcflic. k«er ie le mogla. Tako se ie izrazil o Grkih francoski poslanik Georgesa - Barthelenv v Bonsoiru še 15. avgusta 1.1.
Razmere na Bolgarskem so vsekakor takšne da zasluži narod vse pohvale. Premagana, poražena, vkleščena država živi mirno živlie-nie. kier ni sledu o nikakem teroriu. ne o rudečem. ne o belem. Svoboda političnega prepričanja je v Bolgarih pooolna. nikdo ni za take stvari z p ni ran. kakor se to godi drugod. Vse to pomenia. da se ie narod posvetil delu in da zasluži pozornosti, pomoči in uvaževania.
Cilj slovanske politike na Balkanu nai bi bila na vsak način federa-ciia iugoslovansko-bolgarska. to bi bila nrava Jugoslovanska federaciia. — Poročam vam ta razmotrivania v podporo listih poštenih in daleko-vidnib elementov, ki že tudi nri vas
Ožji sosvet pokrajinskega poverjeništva Ljubljana Je na svoji seji dne 9. septembra t. 1. soglasno sklenil nastopno
IZJAVO:
Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva V Beogradu — poverjeništvo Ljubljana ne prizna okrajnih šolskih nadzornikov, ki Hh Je Imenovalo poverjeništvo prosvete za Slovenijo v Ljubljani. Učiteljstvo vClanJeno v UJU nima napram njim nobenih dolžnosti, ker niso Imenovani zakonitim potom. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov spada po bivšem avstrijskem in sedaj veljavnem srbskem zakonu v kompetenco ministrstva prosvete. Temu naziranju Je soglasno pritrdil tudi ministrski svet. Na podlagi teh dejstev Je minister prosvete razveljavil Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko. Zato poživljamo učiteljstvo, vClanJeno v UJU v Beogradu poverjeništvo Ljubljana, da se ne pokori naredbant teh nezakonito imenovanih nadzornikov In zapuste šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat. Zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih naj ne prisostvujejo sejam, na katerih bi bili na-vzoCl ti nadzorniki, In izjavijo, da smatrajo vse sklepe, ki bi so Izvršili v njih nenavzočnosti, za neveljavne.
Poverjeništvo UJU Ljubljana, ki šteje danes 2300 Članov, zahteva od gosp. ministra prosvete, da ne pusti nekaznjcno vedoma kršenje zakona.
Ministrstvo prosvete se tudi prod, da Izvrši čimprej Imenovanje vseh okr. šoL nadzornikov, ki Jih Je predlagalo Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva.
Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu — Poverjeništvo Ljubljana,
dne 9. septembra 1920.
SKLEPI ZDRAVNIŠKEGA KONGRESA.
LDIJ Zagreb. 9. seot. Skupščina
iugosl. zdravniškega društva le imela 8. septembra zadnio seio. na kateri te sklenila, nai upravni odbor sleup-no s posameznimi pokrajinskimi društvi izdela načrt za zdravniško zbornico. Skupščina ie soglasno sprejela predlog dr. Gregoriča, nai se vršii prihodnja skupščina meseca septembra 1921 v Llublianl.
Beležke.
Stanoilo Vukčevič, flrtv! Predsednik narodnega predstavništva pripada do političnem niiš-iienm stranki radikalcev. Doma ie iz krušev9kega okrožla. Star 1e 69 let. do poklicu ie zdravnik. Medicinske Studite te dovršil v Parizu. Leta 1901. ie postal senator, ko oa ie bila ustoličena dinastiia Karaeforgievičev. ie Vukčevič postal tajnik senata. Leta 1908. te bil izvoljen za predsednika narodne skupščine. Poznele te radi Doložaia. Id ie nastal v Srbiii za časa aneksije Bosne in Itercegovine odstopil predsedniško mesto Andri Nikoliču. sam pa ie postal podpredsednik. Med voino so Vukčeviča Etelgari Internirali v Nišu. Sofiii in Plovdivu, odkoder se mu ie posrečilo priti domov šele do dveh letih s Dosredova-niem nekega Drilatelia.
Vprašanje valutne politike.
Beograjska borzna konferenca predlaga, »nai se dovoli udeležba ori ^ prometu mednarodnega (??) plačate samo onim bankam, katerim ie to niihov posel in ki to zaslužite po svoiem dobrem glasu«.
Pasus ie citiran Iz »Jutra«. Kliub temu. da ie stavec zverižil nekai nerazumljivega. se vendar razume, da
VELIKA KATASTROFA V NEMČIJI.
LDU Berlin. 9. sept. Kakor poročate listi te včerai prišlo v Marien-silu pri Wilheimshavnu pri razkladanju granat v nekem laboratoriju do eksplozije. ki ie imela za posledico eksiolozite v municiiskih skladiščih delavnice Rmestinser. ki le zletela v zrak. Katastrofa ie zahtevala mnogo človeških žrtev
LDU Wilhelmshaven. 9. sept. (DunKU.) Število mrtvih žrtev pri eksploziji v Marlensilu do sedal še ni znano ker se d« kraia nesreče radi nevarnosti eksplozije ne more priti. Ugotovljeno ie 21 težko ranienih. Pri gašeniu ie našlo smrt oet gasilcev. Smatra se. da ie danes nevarnost odstranjena.
Novi Akordi in izdaja novih skladb.
Takoj začetkom vojne so prenehali izhajati Novi Akordi, za razvoj slovenske glasbe prepotrebni in velezasluž. mesečnik, s kakršnim st ie malokteri narod lahko ponašal in katerega je vzorno urejeval dr. Goj-mir Krek. zalagal pa knjigotržec Lavoslav Schventncr. Neprecenljive so zasluge Novih Akordov za napredek slovenske glasbe. Vsak zvezek lista je prinašal nove klavirske skladbe, samospeve in zbore, ter v prilogi prinašal temeljita poročila o vseh važnih pojavih našega, pa tudi tujega glasbenega življenja. Beli dan je zagledalo na ta način nebroj dobrih skladb, ki bi brez Novih Akordov še danes romale iz roke v roko v rokopisu. Odkar pa je izdajanje lista prenehalo, doživi natis bore malo novih skladb. Zalaga jih Glasbena Mati semtertja katero ena ali druga knjigarna ter posamezniki.
Nimamo novih samospevov, niti zborov. Na izdajo večjih stvari pa sploh misliti ni. Treba bo pač nekaj ukreniti, da se izdajanje in razmnoževanje še nenatisnienlh del. kate-
. rih imajo miznicah
naši skladatelji v jjigm!
:vilo?T>o
ih
gotovo lepo številoT"T)o-živi. Ne vemo. kal zadržuje svojčas ! podjetnega L. Scwentnerja. da ne začne zopet izdajati Novih Akordov. Bržkone se boji visokih tiskalniških stroškov (zbore bi lahko tiskali doma, samospeve pa na Dunaju) ali pa ga tare bojazen, da bi se list ne rentiral. kar bi bilo popolnoma neupravičeno. Glasbenikov po poklicu, prijateljev glasbe je toliko, da bi se število naročnikov pred vojno podvojilo, če ne še več. Ust bi moral pa tudi na Hrvaško in v Srbijo, od koder je dan za dne večje povpraševanje po slovenskih glasbenih delih. Knjige in raii-zikalije gredo danes v denar kot še nikoli prej in to vkljub visokim prodajnim cenam. Pa ne bi šli težko pogrešani Novi Akordi?
Mogoče ovira izdajo lista pre-obloženost z delom urednika? Pri še tako veliki požrtvovalnosti in ljubezni do slovenske glasbe in pri še tako dobri volji ne bi smeli ogromnega dela naprtiti na rame enega kulturnega delavca. Naj bi se delo razdelilo. Zakaj ne bi prevzel dosedanji zaslužni urednik samo urejevani* glasb enega dela ta sl
Drideio 'do veliave banke, ki so na »dobrem glasu«. O bankah, ki imajo »dober glas« bi bil prav čeden kapitel. o sodnikih, ki bodo Dresoiali kdal in katera banka ima »dober glas« oa ie zanimivejši. Toda: Kuš capin!
Angleški glas o »mali antanti«.
O »mali antanti« (Čehoslovaška. Jugoslaviia in Rumuniia) poroča v prvi septemberski štev. »The Nev/ Europe« ter pozdravlja njeno ustanovitev. »Ta nova antanta — nravi uredniška notica — ni nastala kar ta-ko na slepo in ne morda zato. da bi se ubranila nevarnosti, ki preti iz re« akciionarne Ogrske ali pa boliševi-ške Rusije.« »Cehoslovaški zunan.il minister dr. Beneš deluie samo na to. da bi ustavil razkro« in obnovii gospodarsko ravnovesie. Ta cili pa vse? buie obnovitev trgovskih zvez z Ra« silo.« Obenem ie Da to temeljita lek-ciia. ki so te dobile »Velike« Sile.
Jugoslovanska zvestoba.
Na olimpijadi v Antverpnu ie prišlo med Cehi in Belgijci do spopada, Beigiici so bili na Cehe tako besni, da so Hm hoteli raztrgati zastavo. V ti« stem hipu oa so Cehom DrJsfkočffi na oomoč Jugoslovani, ki so obstopili zastav — in prapor te bil rešen.
Jugoslavija.
Demarkacijska Črta med Jugoslavijo In Albanijo.
LDU Beograd, 9. sept Ker so Arnavtl potisnjeni in vrženi preko demarkacijske črte, ie določena komisija, ki odide na meio, da odredi novo demarkacijsko črto med našimi četami In Arnavtl. Na čelu te komisije Je polkovnik Markovič.
Madžarsko gibanje na naših mejah.
LDU. Zagreb, 9. septembra. »Jutarnjl j List« iavlja Iz Pečuha: Zadnje dni se opa- i ža na meji močno gibanje madžarskih čet. | Dognano je gibanje čet proti Bajl, Pečuhu : in Barču Na našem ozemlju so prU?lj več j agentov, ki pripadajo šovinističnemu mad-
žarskemu
ska«.
društvu »Probujena Madžar«
Kongres Udrnženja Jugosl. gled. igrak cev. Notica, ki Je Izšla v »Slov. Narodu* dne 1. sept. t. 1. da se bo vršil kongres udruženlb Jugosl. gled. igralcev L 1921. na Kosovem polju na Vidov dan, ne odgovarja resnici. Skupščina se bo vršila, kakor le bilo sklenjeno na zadnjem kongresu v Za« grebu In po poročilu, katerega smo prejeli od centralnega odbora Udruženja v Beo« gradu, prihodnje leto v Ljubljani. Udruženje gled. Igralcev SHS, pododbor v Ljubljani, Cehoslovaškega mednarodnega sejma v Pragi se udeleži tudi naša država.
Razna poročila.
, pritegnil v pomoč enega ali vec priznanih glasbenikov za urejevanje I književne priloge? Brezdvoma bi šlo in vprašanje Novih Akordov bi bilo rešeno.
Ket list ne izhaja, se pritožujejo tudj skladatelji sami. ki imajo v uredništvu kopo svojih skladb m ki sp poslali na natečaj za razpisane nagrade svoja dela že pred dvemi leti, pa iury še danes ni dovršila svoje naloge, in niti objavila ali se je ocenjevanja sploh dotaknila ali ne. Skladatelji ne tiče v tisočakih in dobro bi bilo, da se zadeva čimprej reši.	•
V slučaju, da bi Novi Akordi ne začeli v doglednem času izhajati, svetujemo skladateljem, da .sežejo po samopomoči. S podporami ljubiteljev glasbe in naših mecenov naj si osnujejo delniško družbo za izdajanje slovenskih skladb in nobenega dvoma ni, da se ne bi oglasilo toliko delničarjev, da bi bil uspesen začetek podjetja zasiguran. Ker je Izdaja novih skladb tako važno kulturno vprašanje želimo, da se čimprej skliče enketa merodajnih čini-teljev k posvetovanju. AU nai SPi-mo? Na delo!
Obsedno stanje ▼ celi Cehoslovaški.
Dunaj, 10. septembra. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo iz Prage, se ie razširilo obsedno stanje, ki je bilo dosedal radi velikanskega tihotapljenja na Poljsko In Madžarsko proglašeno samo v Slovaški, tudi in te istih razlogov na ostalo ozemlje Cehoslovaške.
Poljsko-Iitvanskl sporazum.
LDU Pariz, 9. septembra. Kakor javlja »Journal des Debats«, se bo med Poljsko ln Litvansko dosegel sporazum, ne da bi prišlo do boja.
VVrangel opravičuje svoj poraz.
LDU Carigrad, 9. sept General Wran-gel Je nekemu poročevalcu med drugim Izjavil: fzprememba v postopanju zaveznikov ln poljska zmaga nas silita, da osredotočimo svoje moči v Severni Tavrijl, da se bomo mogli proti zapadu prosto gibat!. Iz tega razloga smo izpraznili Kuban. Naše čete, ki še daleko niso bile poražene, so potolkle dve rdeči diviziji in uplenile 8 topov.
Samozavestni boljševlkl.
Pariz, 9. septembra. (Izvirno poročilo.) Matin poroča Iz Londona, da Jc ruska delegacija žc odgovorila na Balfourjevo noto. Odgovor Je zelo samozavesten. V odgovoru se povdarja med drugim, da Rusija navzlic svojim porazom, k! Uh le doživela s Pollaki, se ne počuti nič slabejša, kakor Je bita prej.
Češki stroji za sovjetsko Rusijo.
Praga, 9. septembra. (Izvirno poročilo.) Ruska gospodarska misija pod vodstvom Krasina Je sklenila pogodbo s firmo Pacher
ta Meltchar, po kateri se bo uvozila v sovjetsko Rusijo velika množina raznih strojev, poljedelskega orodja itd. To je prv! večji izvoz iz Cehoslovaške v sovjetsko Rusijo.
Sedež zveze narodov.
London, 10. septembra. (Izvirno poro« čilo.) Sekretarijat zveze narodov se preseli s 1. novembrom v Ženevo. Nastani ss v hotelu National, ki Je v ta namen kupljen in ki se bo Imenoval palača narodov.
Nov potres v Italiji.
LDU Pariz, 9. septembra. Po brezžičnem poročilu Iz Rima, Je bil v Massi nov močan potres.
Dosedanje žrtvo.
LDU Dunaj, 10. septembra. Kakor poročalo Usti te Bazlja, znaša število žrtev pri potresu v Italiji dosedaj 350 mrtvih ta preko 1000 ranienih.
Gledališka stavka na Dunaju.
Dunaj, 9. septembra. (Izvirno poročilo.) Včeraj so stopila v stavko Se nadaljnja 3 gledališča in sicer Karltheater, Renalssan-cebilhne in Rolandbflhne. Sedaj stavka torej 7 gledališč. Bflhnenvereln Je zagrozil, da pristopijo k štrajku še ostala gledališča, ako se sedaj ne ugodijo zahteve gledaliških nameščencev.
Zemlja požira ameriško mesto.
New York, 9. septembra. (Izvirno po*-rodilo.) Mesto Corlnto v Nlcaragui se Je Jelo pogrezati. Pristanišče se nahaja že pod vodo, Prebivalstvo beži na vse strani. Morska voda pri obrežju hna 48® C. Neprestano se sliši strašno podzemeljsko grmenje.
Gospodarstvo.
T	v Beogradu 1< i. m.: I ministrstvu za trgovina Bom	bo ime!«
Kg kruha 1.50-2.50	din., moka 2-S din.,	nalogo regulirati cene žitu ln ostalim pro-
,.	„	,	• t. m hi« nnr ni-	Izvodom ter tako onemogoč ti	nerea^o
govedina 8 din.,	svinjetina 10 din., par pl-	bvou	_
ščancev 25 din., par rac 30 din., par goel 40 din., par puranov 48 din., kg masti 9 din., slanina 8 din., maslo 18 din., mle o
a din., fižol 2 din., krompir 0.60 din., zelje 1.50 din.
■f Cene živini v Srbiji so bile Hm. sledeče: govedo živa teža 4.80 din. za kg, svinje 5 din., ovce 3 din., koze 2.50 din.
-J- 20 dolarski lalzlflkatl so se pojavil! V svetovnem prometu. Olavna državna banka v Zjedinjenih državah opozarja na ponarejene bankovce, pri katerih Je kontrolna črka A in številka nejasna. Tudi drugače so črke na sprednjem delu bankovca zelo nejasne.
+ Orehova letina v Slavoniji je letos zelo bogata. Tudi drugod po Jugoslaviji so orehi obrodili dobro.
+ Za osnutek borze v Novem Sadu je 1« izdelan načrt la m predložena pravite
Spekulacijo trgovskih parasitov.
+ Tvornlca za perilo se je ustanovila v Sarajevu. Otvorna glavnica, ki znaša I milijon Icron, se Je razdelila na 2500 delnic po 400 kron nominalne vrednosti.
+ Podružnica narodne banke v Zagrebu Je že začela poslovati. Poslovalo se bo po lslem sistemu, kakor v bivši podružnici Avštro-ogrske banke.
+ Pučka trgovinska banka d. d. se ja osnovala 29. p. m. v Splitu. Temeljna glavnica znaša 3 rolliione kron, v najkrajšem času pa se zviša. Nova banka prevzame vsa aktiva ta pasiva dosedanje Pučke šte-dionlce.
+ Več francoskih bank se bavi z načrtom, da bi osnovale v Beogradu skupno veliko banko, ki bi financirala razna industrijska podjetja ln pomagala širiti promet M naših rekah,
218. štev^
Dnevne vesti.
Z alta? izjema? Poročajo nam: Dne 19. maia t. 1. se ie no naredbi voineca ministrstva odpustil letnik 189&. iz. aktivne vojaške službe v neaktivno stanie. Dne 19. iullia pa^so diobili noti celisko polkovno okrožno komando siiadaioči voiaški obvezanci letnika 1898. z letnikom 1S97. zopet poziv na nastop aktivne voiaške službe. Želo innoffo nas ic med njimi ki smo že. po IS mesecev odslužili v ‘Jugoslaviji. Kakor se nam poroča liublianska polkovna okrožna komanda ni pozvala ccletra teea letnika pod orožie. temveč samo dotične. ki še niso odslužili določenega časa. To vendar ne gre. da se delalo izieme. Zaicai nas kiičeio dvakrat. In to v su. ko ni bilo potrebno in ko ie bilo 'doma toliko dela. Sedai pasemo do nepotrebnom lenobo ori voiiakih. doma ua le nolie na pol obdelano. Vsaka stvar ima vendar svoie mcie. Ker smo prepričani, da se ie to zgodilo pomotoma: imamo, da nas v naikrai-šem času odnustiio.
— Nemški orožnik! ne pridejo v cono A! Z ozirom na vesti, da pride nemško orožništvo v cono A in da moraio letoviščarii to cono zapustiti, se uradno ugotavlja, da so te vesli prosto izmišljene in brez vsake >odlaee.
— Popis in žigosanje koni in votli ie ustavljen,
— Razdelitev mandatov za Slovenilo.
V včerajšnje poročilo, ki smo ga objavili na 1. strani lista pod gornjim naslovom, sc je vrinila glede števila mandatov za Slovenijo neljuba pomota. Slovenija dobi namreč 40 mandatov ne pa 70, kakor Je bilo oomotoma tiskano.
— Nova poštna In brzojavna urada. Poštna in brzojavna urada v Spillah ln Radgoni sta prenehala poslovati. Na novo pa sta se otvorila v Apačah In Zgornji Radgoni.
 XXXI. redna velika skupščina Dru2.
be sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani bo v
nedeljo 19. septembra 1920 ob 10. url dopoldne v Ljubljani, v veliki dvorani »Narodnega doma«.
_ Tobačna glavna zaloga v Slovenj-Kradcu Je do 8. oktobra 1920 potom Jav-nega natečaja razpisana. V enoletnem času se Je v tej zalogi oddalo tobačnih materl-Jalij za 1,351.926 K 25 v kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni ra-čunjeno za 361.199 K 50 v, na kar Je založniku pripadel traftkantskl dobiček po 31.048 K 25 v. Natančnejši podatki se Iz-veio pri finančnem okrajnem ravnatelistvu v Mariboru In pri finančni straži v SlovenJ-gradcu. Položiti sc mora, prodno sc ponudba Izroči, 13.500 K Jamščine.
— Dar za oslopele. Veletrgovina s papirjem Iv. Bonač le darovala v spomin umrlega gospoda Ivana Bonač 500 K za oslepele vojake in 5C0 K za slepo deco. — Gospa Štancer Je nabrala pri ljubljanskih letoviščarjih v Doberni pri Celju znesek R00 K, katero svoto Je izročila zavodu za slepce. — Kuratorij za oskrbo slepcev Izreka v svojem in v Imenu slepcev najprl-srčneišo zahvalo vsem dobrotnikom. — Prosi se za posnemanje tega humanitarnega dela.
— lepe slike z Jako fino tehniko Je razstavil fotograf Gvidon Dolenc, Kandlja. p. Novo mesto.
Lfnbliana.
— Na živcih Je težko obolel delegat
/ojno-železniške inšpekcije v Ljubljani, major Deisinger. Prepeljan Je bil v nek sanatorij v Zagrebu.
— V Ljubljano Je dospela odposlanka Rdečega križa v Londonu gospa Beckett.
— Pri konzulatu C. S. R. v Ljubljani uraduje dne 13., 16. In 26. t. m. od 8. do 2. delegat za selitveno akcijo (repatriacija) v Cehoslovaško Repbliko in daje vse potrebne Informacije. Poudarja se, da se v drugih dneh ne uraduje.
— Hišo Je zgrešil neki T. O., tako se Je napil rakije v neki gostilni. Zlezel Je skozi okno v neko tujo hišo hi dospel v tujo spalnico, kjer so se ga tako ustrašili, da so poklicali policijo. Ta Je nesrečnega klativlteza aretirala. Plačati je moral 100 K.
— Zgubil se Je pes volčič pasme, star sest mesecev, temnosive barve, sliši na ime
Odda naj se proti nagradi Dalmatinova ulica 7/II pri gdč. Thalerjevi.
grozil tudi z aretacijo. Intervencija našega praškega poslanika Hribarja kakor tudi majorla Vrhovca, tajnika generala Pliveliča, Je ostala brezuspešna. O. Toman Je z veliko težavo dospel v Maribor, kjer jc takoj uvedel potrebne korake radi te nečuvene samovoljnosti. Podpolkovnik Lukič ima baje že več podobnih Junaštev na vesti.
Mariborski mestni magistrat opozarja najemnike stanovanj, da so vslcd zvišanih naklad dolžni povrniti hišnim gospodarjem 14% od čiste najemščine od 1. januarja t. 1.
Žensko učiteljišče v Mariboru zagotovljeno. Vsled odredbe prosvetnega ministrstva Je obnovitev mariborskega ženskega učiteljišča v principu zagotovljena. Želeti Je, da se vse dosedanje zapreke, ki Jih Je našla obnovitev tega zavoda, srečno premagajo in da dobi Maribor zopet zavod, ki Je obstojal že v pokojni Avstriji.
Zlata poroka. 8. t. m. sta obhajala V tukajšnji stolnici zlato poroko nadzornik Južne železnice v pokoju g. Ludovik Pre-mrou In njegova žena Josipuia, hčerka našega pesnika Miroslava Vilharja. Ugledna obitclj, k! ie zgubila med vojno vse svoje premoženje v Gorici, biva sedal v Mariboru, kjer pričakuje prihoda svojega sina kobariškega notarja Miroslava, ki se nahaja Izza Italijanske invazije interniran v Rimu.
Zborovanje delničarjev mariborske Eskomptne banke se vsled nesklepčnosti dne 4. t.m. vrši dne 11. t. m. dopoldne.
Za prihodnje porotno zasedanje, kt prične 20. t. m., Je prlpravlienih že 12 slučajev.
Ponarejene bankovce je hotel zamenjati. Na glavni pošti so aretirali pred
3 dnevi 36 letnega v Cradcu rojenega trg. potnika Heinza Miillerja, ki Je sedaj čeho-slovašk! državljan, ker Je skušal zamenjati sto 80 kronskih (20 dinarskih) bankovcev. Izročen Je državnemu pravdništvu.
Tatvina. Francu Raku, hlapcu pri tvrd-ki bratje Tavčar v Kopališki ulici 11, Je bilo v noči od 7. na 8. t. m. iz odprte sobe na dvorišču ukradenih 7 srajc v vrednosti 1800 K, 6 spodnjih hlač v vrednosti 700 K ln raznih drugih predmetov v vrednosti 460 K. Poleg tega le bila ukradena tudi Ivanu Tavčarju popolna konjska oprema, vredna 2000 K.
Vsled zavživanja strupenih gob Je obolela te dni cela družina železniškega kovača Jurija Košeka na znakih zastrupljcnja.
4 člani so že Izven življenjske nevarnosti, dočlm je zdravstveno stanje Jurija Košeka zelo opasno. Prepeljati so ga morali v Javno bolnico.
Cehe.
Prepovedana knjižica. Znani bivši mariborski pastor Mahnert, ki biva v Gradcu,
Jc pravkar Izdal v založništvu Stclnkopf v Stuttgartu knjigo »Bis du am Boden liegst«. Vsebina te knjige je zelo hujskajoča ln skuša slikati trpljenje Nemcev v Slovenskih Goricah. Policija je knjigo zasegla ter prepovedala njeno razprodajanje.
čudna samovoljnost. Bančnemu ravnatelju mariborske Eskomptne banke g. Tomanu je na njegovem uradnem potovanju v Prekmurju kljub temu, da je imel rse listine v redu, dal polkovnik Lukič v Spodnji Lendavi njegov avtomobil zapie- j niti, češ, da ga Je ukral. Obenem mu Je za- »
O ustanovitvi nemško-švabskega »Kut-turbunda«. Poročali smo že, da delajo naši Nemci priprave za ustanovitev te podružnice In da Je svoj pristop prijavilo že mnogo naših Nemcev In nemškutarjev. Med temi najdemo tudi naše Škobernete In druge take »velenemške« osebnosti. KcdaJ bo te naše renegate srečala pamet, vedi sam Bog.
Pomagalo Je! Vsled našega dopisa o »Tischlerjih« in raznih francoskih napisih, ki smo ga priobčili minule dni, so že zginil! Tischlerji. Upamo, da sledijo tudi »Taileurjl«
In »Modesl« in dr.
Clrll-Metodovih vžigalic ln kolkov Sc danes ni dobiti v mnogih celjskih trafikah. Svoj čas so prejšnji trafikanti kar tekmovali med seboj, kateri bo prodal več »Sild-markinih« in »šulferainskih« vžigalic ln kolkov. Danes smo seveda v Jugoslaviji in našim trafikantom se seveda ni treba brigati, da bi prodajali blago v korist naši narodni organizaciji. Oospoda, narodnega dela še nt konec, marveč nam treba še več velikopoteznosti.
O dijaških stanovanjih. Vsled stanovanjske krize povzročene razmere so vzrok, da mnogo dijakov letos ne bo moglo dobiti stanovanj. Nevarnost Je, da se bo vsled tega število dljaštva zelo skrčilo. Opozarjamo merodajne činltelie, naj store, kar morejo, da se vprašanje dijaških stanovanj povoljno reši. Občinstvo pa naj gre na roke s tem, da vse razpoložljive prostore odstopi v to svrho.
Od službe v Javni bolnišnici sta odvezana zdravnika dr. Jesenko In dr. VValter Negri. Na mesto klrurglčncga zdravnika dr. Jesenka Je Imenovan dr. Steinfelser, k! Je doslej služboval v bolnici v Radgoni. Dr. Jesenko ln dr. Negrl nameravata v Celju ustanoviti, kakor čujemo, privatni sanatorij.
Občni zbor Glasbene Matice v Celju so vrši v sredo, dne 15. t. m. ob 20. url v mali dvorani Nar. doma.
Z državnega pravdništva v Celju. Gospod Niko Domeniko Je nastopil svojo službo pri plebiscitni komisiji v Celovcu, kjer bo obenem informator Iste v vseh sodne uprave se tlčočlh zadevah. Vodstvo državnega pravdništva je prevzel g. dr. Jos. Požar. V službovanje k Istemu Je vpoklican tudi dr. Barle Iz Novega mesta.
Tatvino. Iz oblačilne sobe tukajšnje požarne brambe Je bilo te dni rikradenifi več oblek za člane. Tatvine je osumljen neki bivši tamošnji uslužbenec. — 701ctnl Karolini Sedlaček, bivajoči v hiralnici, Je neznan tat odnesri la spalne sob« I M»«l ln plašč	i
Koroško,
L.oea vas ob Vrbskem iezeru. (»Plebiscit«, iizra v dveh dejanjih.) Tu na letovišču se nahaiaioči oisateli dr. Izidor Cankar ie spisal dvodeian-ko »Plebiscit«, ki se ie v sredo, na Malo Gosnoinico prvič isrrala na našem odru. Prvo deianie se vrši nekai dni ored Uudskim elasovaniiem na Koroškem, in slika način nemške aei-taciie. Ž nio v zvezi so razni druari zaoletliaii. Druero deianne se vrši dva dni no erlasovaniu ter oznanla zmazo Juzoslaviie. ki se nroslavlia med svl-raniem codbe. netiem in streliamem.
V Lozi vasi ie izra doseela velik usoeh. Poslušalci — med njimi iih ie bilo več tudi iz cone B — so bili zelo navdušeni. Izra na ie bila tudi dobro izrana. in sicer Dod osebnim vodstvom z. nisatelia. Zanimivo le tudi ta da so iiija na odru zastopana vsa koroška narečja nodiunski. rožansk! in ziljski. IzraJi so: A. Brandnen (voditelja nemčuriev jVlainizza). dr. Pl-skernikova (Peoša. ki prinaša vesti Iz Celovca in denar za propazando In ki vse stori za denar). Zdenko Verstovšek (slovenskega narodnjaka Petra). Maida Sadolšek (Meto Petrovo zaročenko in natakarico pri Mainizzu). In končno Albin Blatnik (Luschnizza) in Aloizii Kramer (Wie-cheria), oba nemčuria. — O- oisatcl! ie izro izborno nozodil in si s tein stekel mnozo zasluz za našo Koroško. Pred izno ie imel zovor. Najprej nas ie seznanil z leno in bozato Jtizosla-viio. nato pa nam ie podal vsebino fare. O. oisateliu bodi na tem mestu i/rečena srčna hvala za niezov trud. Izra. ki obravnava sama aktualna vprašanja, ie vzbudila veliko zanimanje in se bo izraia oovsod na Koroškem. Prepis se dobi Drl okr. Narodnem svetu v Borovljah. — X.
Naoad na žuoulba Meška. V četrtek. dne 9. t. m.	ob	19. ie	bil	napaden na cesti ori	Dolini župnik in
Disatel? Meško v družbi bozoslovca Trabesinzeria. Od celovške strani sta se pripeljala dva voza moških. Brez novoda sta se voza ustavila, moški Da so planili na Meška in Trabesinzeria ter	iu	pobili	na	tla.
Mešku so vzeli uro	in	dežnik	in	pu-
stili nato oba raztrzaua in krvava na tleli. Voz se ie potem odpeljal v smeri proti Velikovcu. Kmalu se ie orinelin] avtomobil z antantnimi častniki, ki so vzeli oba na voz in se neiiali dalie za zločinci. Ko so iih došli. so Uh identificirali. Eden izmed ulili se ie izdal za eostiiničaria in ouškaria 'z Vovber. Meško in Trabesinzer sta se vrnila, avto pa ie počasi oe!‘al za zločinci. Kal se Je nadalje zalilo, ni znano. Meško ie dobil več ran na erlavi sicer oa ie izven nevarnosti.
Slov. Plajberk. Pred par dnevi Je prišla k tukajšnji posestnici Marjeti Užnikovi neka nepoznana mlada ženska, ki je tam prenočila. Drugo jutro pa s° pustili samo v kuhinjo. To priliko ie neznanka porabila ; ter ukradla srebrno žlico, žepno uro In če-i trt kilograma kave ln nato izginila. Tatica Je govorila samo nemški.
Ljubljanska porota.
V razpravi, katero smo že včeraj prinesli, sta bUa obsojena Peter Primc in Anton Jurič vsak na 6 let. Pavli Konrad oa na 10 mesecev težke ieče.
Ropanje v ljubliansRJ okolfei.
Radi hudodelstva ropa so se morali včeraj zaerovariati pred poroto Josip in Ivan Skubic. Ianac Sojer ln Ivan Mazi. Obtoženci so se februarja meseca domenili- da Poidejo v nedeljo 25. febr. zvečer na Planinico k Janezu Kavčiču na pod. Dva od tičev sta se preoblekla v votaka in sta vzela s seboi puške. Pri Kavčiču so nrlšll v hišo pod pretvezo, da moraio tamkai izvršiti hišno preiskavo. ker se ie zvedelo da hrani Kavčič voiaške predmete. Lumpi so vdrH v hišo In Kavčiču odnesli 3016 K trolovine. lestvin oa za 5666 K. 5. marca so isti rooarii vdrli v neko hišo na Breziu pri Dobrovi. Tam so izsilili od Frančiške Tehovnikove 15.050 K eotovineln za 4827 K blaga. V Zaklancu so ropari nato ukradli v neki hiši hleb kruha (dnisretra niso d oblili) na Lesnem brdu pri Mostarjevih pa so se predstavili kot boll-ševiki in zahtevali od Andreja Lončarja in Marite Velkavrh denarja. Ukradli so blaea za 2661 K in nato zbežali.
Do zaključka našega poročila razprava ni bila končana. Rezultat prinesemo jutri._________
Šolska obvestila.
Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija. S šolskim letom 1920/21 se otvori še II. razred realue in VI. razred ref. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I. In II. In v V. In VI. razred se vrši 16. septembra od 10. do 12. ure. S seboj Je prinesti izpričevalo In krstni list. Sprejemni Izpiti za te gojenke so 17. t m. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se naj Javijo 18. t. m. od 11.—12. dopoldne z zadnjim tzpričeva-Iom. Ponavlialni in dodatni izpiti se vrSc, dne 18. t. m. ob 8. zjutraj. S poukom pričnemo v torek, dne 21. t. m. ob 8. Vpisnina in prispevek za učila znašata 20 K.
Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1920/21 odpadeta prvi in drugi razred liceja, ostanejo še razredi III.—VI. Vplsovanic za gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v te razrede, se vrši 16. t. m. od 8.—10. ure dopoldne. S seboj Je prinesti zadnje Izpričevalo in krstni list. Sprejemni Izpit! za te gojenke so 17. t. m. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se naj javijo 18. t, m. od 9.—11. dopoldne z zadnjim Izpri-čevalom.
<- Za trgovski tečaj Je določen rok za
vpisovanje na 30. t. m. Gojenkam polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže določenih rokov. Pozneje se nihče več ne sprejme.
Licejska ljudska šola. Vpisovanje v I. razred In ostale razrede II.—V. se vrš! 16. t. m. ob 9. uri. Seboj prinesti Je krstni list In izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede ljudske šole se ne sprejemajo nove gojenke. Pouk se prične za I. razred 17. t. m. ob 9. url; za ostale razrede ljudske šole II.—V. se radi trenutnega pomanjkanja učnih prostorov določi rok za začetek pouka pozneje. Otvoritvena služba božja Je 20. t. m. v Nunski cerkvi za cel zavod.
Šostrazredna pomožna šola z zbiralnim razredom. Na šestrazredni pomožni šoli z zbiralnim razredom prične se šolsko leto 1920/21 v četrtek, dne 16. septembra 1920 s priporočatljeni sv. Duhu In dne 17. sept. 1920 z rednim poukom. Vpisovalo se bode v sredo, dne 15. septembra od dveh do štirih popoldne v šolskem poslopju na Col-zovl cesti št. 5 pri tleh.
KAKO JE V SUBOTICI.
Iz Subotice nam piše prijatelj našega lista: Po petdnevnem potovanju preko prostranih jugoslovanskih poljan sem srečno prispel v Subotico. Mesto le precej večle od naše Ljubljane, šteje preko 150.000 prebivalcev. Kakor menda na vsem svetu, tako Je tudi tu Jako huda za stanovanja, zato so pa tudi tako draga. Mesečna soba če le količkaj čedno opremljena, stane 400 do 600 K, obed In večerja staneta 650 K mesečno. Ko sem korakal po ulicah, sem mislil, da sem v obljubljeni deželi, po kateri sc cedi med in mleko. Toliko Je vseh živili — Mestno prebivalstvo sestoji Iz trgovcev in uradnikov, kojih le približno 30.000, ostalo prebivalstvo tvorijo tako-zvanl bunjevašk! kmetje, sami kmetski magnatje-mllljonarji. Bunjevaška Inteligenca Jc zelo luksuzno oblečena. Vse Je v svili in zlatu! Morda ima ena sama dama 25 do 30 m svile na sebi, okoli vratu nosijo verižice Iz samih suhih zlatnikov, namesto gumbov za požet zlatnike. — Tisti čas, ko sem bil v Subotici, so ravno praznoval! veliko slavnost. Subotičanl so proslavljali dan, ki so bili podpisali mir ln prostovoljno prestopili k jugoslovanskim državljanom. Tisti dan so peljali po mestu na vso moč okrašenega vola, ki Je bil namenjen, da se speče v znamenje miru. Pred njhn je svirala godba, za njim pa Je korakala množica ljudi. Pekli so ga od dotlčnoga dne zvečer pa do 11. ure drugega dne. Da se Je vse to vršilo slovesno In veličastno, ni ml treba še posebej poudarjati. — Na vsak korak se J« videlo, da je tu doma blagostanje ln bogastvo, kakor sem ga še presneto malo videl.
naj Javijo svojo udeležbo pismeno na Totf-rlst Office, Ljubljana, Dunajska cesta 18 z natančno navedbo oseb. Izleta se lahko udeležijo klubovl člani, njihovi rodbinski člani ter od kluba povabljeni gostje. V prijavi k izletu je tudi navesti udeležbo k T. ali 2. ali tudi obema dirkama. Podrobnosti ln pravila glede dirk se objavijo v prihodnji številki »Športa«,
Sokolstvo.
Sokol 11. priredi Javno telovadbo na Škofljici 12. t. m. Udeležba za Sokole In Sokolice obvezna. Za Izkaznico za polovično vožnjo se Je Sokolom in občinstvu priglasiti do sobote pri Krapežu na Jurčičevem trgu. — Zbirališče ob pol dveh na Grabnu.	k
Sokolsko društvo v Medvodah obhaja 12. t. m. proslavo obletnice svoje ustanovitve. Zveze z vlaki so ugodne; prihod doip. Iz Gorenjske, opoldne Iz Ljubljane, odhod ob pol 8. na Gorenjsko, ob pol 9. in 11. v Ljubljano. Vožnja polovična, tozadevne izkaznice Je dobiti v pisarni sokolskega saveza. V nedeljo vsi v Medvode.
Književnost in umetnost.
Veliki orkestralni ln vokalni koncert priredi pod okriljem Glasbene Matice dne 19. septembra ob 20. url v veliki dvorani hotela »Union« Hrvatsko obrt. 1 radničko pjevačko društvo »Sloboda« Iz Zagreba. Pri koncertu svlra vojaška godba 35. puka Savske divizije lz Zagreba. Koncert vodi artistični ravnatelj profesor J. Canič. Opozarjamo celjsko občinstvo že danes na to koncertno prireditev.
Odkup Mokranjčevlh dol. Umetniški oddelek ministrstva za prosveto Je predlagal, da država odkupi vsa glasbena deta pokojnega Mokranjca ter naj jih obelodani kot ljudsko lzdanje.
Kdor želi dat! o trias v belerafcki list. nal ea da v »BEOGRAJSKI DNEVNIK«, ki to najbolj razširjen dnevnik v Uit* ROslaviU
Šport m turi stika.
Velika plavalna tekma za prvenstvo Slovenije se vrši v nedeljo dne 12. t m. na prostorih ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici. Vstopnina:	sedeži	po 20 K,
stojišča po 10 K, dijaška In članska Ce v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic v drogeriji Kanc, Zidovska ulica, in pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Dohod k tekmi samo g Trnovskega pristana.	K-
Jugoslovenskl avtomobilski klub priredi ob priliki športnega tedna dne 3. oktobra 1920 dve hitrostni dirki in sicer: 1. Na progi Vransko—T rojanskl vrh, daljava 11.5 km; 2. na progi Črnuče—Ljubljana, 2 km na Dunajski cesti, daljava 5 km. £ dirkama Je ob enem združen celodnevni klubov izlet na progi: Ljubljana, Kamnik, Gornji grad, Mozirje, St. Rupert, Vransko (dirkal.), Trojane, Črnuče (dirka 2.), Ljubljana. Prijava k dirkama Je za vse Izletnike popolnoma neobvezna. Start lz Ljubljane: nedelja 3. oktobra 1920 ob 8. Iz Kongresnega trga; od 10. do 11.30 odmor v Gornjem gradu, ob 12.30 prihod na Vransko, ob 13. start k 1. dirki, od 13.50 do 15. skupen obed na Trojanah pri Konšeku, ob 15.30 odhod proti Ljubljani, ob 16.30 start V Črnučah k 2. dirki, ob 17. prihod v Ljubljano. Val klubovl Hani, ki se namera-vsalo * avtomobili udjlfjlH Wot« t**
rr Na koncertu cltrarskesra kluba »Favorit« danes dne 11. t. m. v veliki unionski dvorani se bodo orednašale sledeče skladbe: Kitaiska koračnica: Umetniški sen. fantazija: Ptičice v ara tu. fantazija; Po Iezeru. fantazija no narodni oesmi (KoželtskJ): Preteklost. fantazija: Gozdna cvetlica. Dolka-mazur: Večerno žuhorenie Save- fantaziia s spremlievanJem cla-sovlria (naijipvetša skladba Fr. Breznika) : Pod planinskim križem, fantazija 7j citre In irlasovir. — Umetniško čutečemu občinstvu se obeta užitka poln večer. — Začetek točno ob pol 9 uri.
Drobiž.
• V Fiirstenfetdu st« bila aretirana to Izročena deželnemu sodišču v Gradcu madžarski državni uradnik Ernst Slavlk te Jonnersdorfa In trgovec Barta te Gradca, ker sta bila v zvezi s tihotapljenjem orožja na Madžarsko.
• času primeru anekdota. »Kaj pa vendar misliš* Pavla, da si se zaročila Za v šestnajstem letu?« — »Le pomiri set Predno najdeva stanovanje, da bi se mogla vzeti, ml bo že davno dvajset let.«
• Razvoj češkega šolstva. Novih Cs* šklh šol, ljudskih ln meščanskih, na Češkem ln Moravskem ter v šlezljl jc bilo od prevrata sem ustanovljenih okoli 460 s 700 razredi za 40.000 učencev. Moravski deželni odbor Je dovolil za novo šolsko leto ustanovitev 15 novih čeških meščanskih' šol. — V Hranlcah bo otvorjena s počet-kom šolskega leta 1920/21 češka srednja gozdarska šola. — V Pragi bodo zgradili židovsko šolo s češkim učnim jezikom.
• Alegorija. Časopis »Kunst und Kimst* ler« Je prinesel v svoji rubriki »Anekdote o umetnikih« tole dogodbico; Neki trgovec s starinami ie imel pet soh nagih žen, ki Jih ni mogel spraviti v denar. Morda Je bil vzrok ta, da niso Imele sohe primernih Imen. Sklenil Je, pomagati si v tem oziru. In sicer prvemu kupcu, ki Je prišel v pro-dajalnlco, Jc ponudil nage ženske, ceš, da predstavljajo pet čutov. Na žalost prodajalčevo pa Je bila samo ena soha kupcu pd v0iji. In tako so mu ostale še štiri sohe. Prišel Je drugi kupec. »Štirje letal časi« Jc rekel prodajalec. In spet Jc samo eno prodal. Prihodnjemu kupcu Je ponudil »Tri gradje«. Ostali sta mu še dve solil »Dan iti noč«. Navsezadnje Je imel sarmo še eno ln ta Je bila »Zapuščina«.
• Popolno dekle. Grof Pavel Bainottl Iz Turina je ustanovil štipendij 2000 funtov, šterllngov, čigar obresti se imajo slednje leto Izplačati najbolj čednostni deklici 1 Providcnce na Rhodu Islandu
Dekle mora Izpopolniti dvmscto leto, hiti sDosobna za možitev, n v staršev ter mora imeti 14 dobrih lastnosti, In sicer: mora biti krotka, marljiva, zvesta, ttravična, ljubezniva, vljudna, pohlevna res-na ljubka, dražestna, sramežljiva, potrpežljiva, spretna in ako je mogoče mslobcscd-na. Uradi v Provldencl menijo upravičeno, da se taka deklica dobi morda v nebesih, a nikakor »e v Providenci na Rhodu Islan-
Stran 4.
tev^mamasm**
oglasi.
g»r<§siia se:
RIBIČI, UGODEN NAKUPI
Pafica, muhe, vrvice, predvojno oiagd, v najboljšem stanju, se dobro proda. Vpra-
Ša se pri R. Legat, Ljubljana, Gosposvetska
ccsla 16,7.	_	____________________
^ygjtilcinH,blagajna T. IU v dobrem stanu Je za prodali. Ponudbe ped »P H« poštno ležeče, Borovlje, Koroško.
1698.
PRODAMO: posestva z 6, 10, 20, 48, 122 Jobi zemlje s hišami, živino itd. v bližini Maribora, vile s 4 in 9 sobam!, za takojšnjo vselitev, za 135.000, 250 — 380.000 K,
vile s 7 sobami v bližini kolodvora z lepim posestvom,
mlinsko posestvo, takojšnja vselitev, lepa stanovanja, veliko gosp. poslopje z vso živino.
Reaiitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28; za odgovor Je priložiti znamko.	16S)7,
KOČIJA V DOBREM STANJU*
fcaker nova, se proda. Poizve se pri Frane
Kranjc, Sevnica ob Savi. ____________*60ci-
HIŠAz" VRTOM IN HLEVOM primerna za obrt, na glavnem trgu v Kočevju, se poceni proda. Vpraša se v Licn-Jcldii Št. 61 pri Kočevju.	1867.
-------- GOSPOSKO POSESTVO
blizu Maribora in postaje v zelo lepem kraju, 14 Jobov zemlje, od tega 4 Jobi vinograda, lepa vila s 6 sobami, kopalno sobo itd., in lastno stanovanjc za viničarja. Poleg tega govedo, vozovi in žetev. Cena 450.000 K. Vprašanja na dr. Zirngast, Maribor, Kr. Petra trg 3. _ _____________1861>-
SPALNA SOBA IZ CREŠNJEVEGA LESA kompletna, moderna bi trpežno izdelana, se po zmerni ceni proda. Naslov v upravnl-
Stvu »Jugoslavije«.	 187°-
6 LET STARA KOBILA, sposobna za vsako dirko, brez napake, s kompletno prsno vprego, Istotam tudi skoraj nova srednjutežka kočija, naprodaj. Naslov pove upravnlštvo »Jugoslavije« v Ljubljani.	1873-
KUPUJTE ČEVLJE IN GAMAŠE
Je pri tvrdki H. Seljak Liubljana, Prešernova ulica, kjer najceneje kupite. _
 ČISTO SVINJSKO JVIAST
doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396
ECispi s&:
VINSKE SODE
kremne in transportne vsake velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti in kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«.	1540
Službe:
URADNIK,
zmožen voditi pisarno, samostojen stilist, ki ima veselje do organizatoričnega dela in ki bi zamogel urejevati strokovni list, se i§5e. — Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo lista pod Šifro »Organiza-cija«.____________________________ 7699.
strugarski pomočnik
se sprejme v trajno delo, istotam se sprej-
me tudi vajenec. F. lova ulica 6.
Rojina', strugar, Wol-
1466.
Rasno:
MEBLOVANO MESEČNO SOBO
za takoj ali s 15. septembrom išče gospodična, bivša učiteljica, sedaj poštna uradnica ter se zaveže eventueliio podučevati brezplačno kakega sinčka alt hčerko za nižje razrede. Ponudbe pod »Poštna oiici-Jantinja«, poštno ležeče, Ljubljana I.
1868.
GOSTILNA IN KAVARNA
v Društvenem domu v Kamniku se odda s koncesijo in inventarjem s 24. marcem 1921 v najem. Pogoji in ponudbe do 30. septembra 1920 pri odboru Narodne Čitalnice v Kamniku.____________________________1694.
2000 K NAGRADE,
kdor preskrbi mesečno sobo z električno razsvetljavo, separatnim vhodom v sredini mesta. Ponudbe pod A. M. na upravo lista, j
1693. 1
IGLIČ FRANC, krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — preje Trst. Izdelovanje oblek za gospode in dame po vsakočasni modi ter uniformiranj©,
1649.
ZAHVALA.
Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v garn. bolnici v Liubljanl, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih skoraj brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Joško Češnlk.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril mizarsko obrt in hočem postreči z vsakim delom po ugodnih cenah. Jamčim 2 do 3 let. Se priporoča Ivan AuJlo-vin, mizar. Gosposvetska cesta, Kolizej.
1617.
--	-	    —Jk
4000 KRON
tistemu, kateri mi preskrbi ali da v najem dve sobi s kuhinjo — ali eno sobo s kuhinjo — takoj ali pozneje. Ponudbe se pro-si pod »zanesljiv« na upravniš.tvo tega lista.
Dobavi so vsak teden več vagonov
živega apna
po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno In debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone I «|j
„AVA“ tovarna, Laške.!
m\m i ti
r. x. x o. x.
razBI&tih vrst
Ivan Mohorič, C jfff A
,1468 krojaški mojster	> V
Ljubljana, Sy. Petra cesta St. 6 iz mehkega leso, ki sc rabijo za prevoz se priporoča slavnem« občinstvu za vsa ' **«»»
v njegovo stroko spadajoča dela, kakor Sodi n zelje, repo ln sadje so vedno v tudi popravila in obračanje oblek. Zago- nalogi; drugo posodo ze izdeluje po tavija se izborna in nagla postrežba. — j	naročilu.
Kdaj Jo ča( za popravila! |
Prvovrstni cigaretni papir In stročnica znamko
„Jlltess@ j
po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Bonač, ljub* liana, lelenburgova ulica, j
Pisalni stroj
znamke „TOST“ j
v dobrem stanja se po ugodni cenil liroda. Naslov pove .Anoncni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6.	1604
Prodajo tre popolnoma novi
Mi. M inski tnlii 9.91
po ugodni ceni. — Istotam se proda »7 komadov vreilnov za verenje strojne svile In aicer; bele in barvane.
Ogleda se: AnonČni zavod, Drago Be-scljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje S.
Kupi se večja množina I
le Usu ulit
za vlaganje jabolk. — Cenjene povzorčene ponudbe se prosi na
Sadjereja Carolinenhol pri Ptuj«.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo prcžaiostno in pretužno vest, da je naša draga soproga, oziroma mati, tašča tn stara mamica, gospa
Frančiška Ziherl roj. Habjan
pos. žena
dne 9. septembra 1920 ob 15. uri nenadoma preminula.
Pocreb drage tajnice se vrši v soboto dne 11. septembra
ob 16 uri na tukajšnje pokopališče. — Prosimo tihega sožalja.
OPEKA!
Glinasta najboljše kakovosti ter vseh vrst (običajna, utisnjena, i prešana) ter zidna opeka, prvovrstna od glasovite tvornice i | FROHLICR I SlCHLER, Karlovac. Opeka vedno na rar-ipolago. Glavni zastopnik za Kranjsko Janko Bracika, Metlika.
Franc Ziherl, soprog. Mici, Angela, Ana. sinabe.
Ivan, Rudolf, Jožko, sinovi. Brat, sestra, vnuki in vnukinje.
Jos. Stopar
manufalituirita trgovina
ljubila na* Dunajska cesta Itev. 5
ži
E “
►».
£
«
n
E
n
3aKK®U/»\i:£BMI
Konkurenčne cene 1
Samo na delieto
Nudimo la kranjski
laneni firnež
Id prislDO laoeno olje
v vsaki količini po nal-nlžjl tovarniški een).
IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR
GOLUB
Proizvod Pn$ lirvztske tvornice dgareipapl« 1 tuljaka. — Zagreb, Makr,ir,lirska c. br. 10. Tel. 9-50.
(erpentinovo čistilo za Čevlje
, pRJEUfl N
f ČISTILO _
. a?' yh r veji m J
v
ZAHVA LA.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sGČutja povodom smrti gospoda
ANTONA ŠARC-a
trgovcu v LjubGanl
za poklonjeno krasno cvetje lcakor tudi za cnščeee spremstvo na njega zadnji poti, izrekamo vBem našo najprisrčnejSo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo sl« pevskima zboroma Glasbene Matice in Ljumjan-skega Zvona za ganljive žalostinke.
V Ljubljani, 9. septembra 1920. jgs.EuJočl CS«SJI.
Cosulich-Line
TRST-AMERIKA, Keie-Vork - Bi2«sROS-Ayres-1463 Rio dl Jaraelr©, — Santo* — Montevideo.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri:
Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L
j Lastni anto za prevažanje.	Konkurenčno cene.
za pamuk B svBfu,
njemačkl fabriknt, uporabivc sa i bez kiseline, pakovane u kartonima po 1 i 2 */a kg nudja sa skladišta
nABniftl Zadruga za kemične P°tr®,)fcjne' ”, £relio’ yP#ATRIA dovičova ul. 12. ZAGREB. Telefon broj 19-19.
Easlav u brzoiaver JfflOPITRU- »GEir.	Zikijevajtc	tijcnih	i	mrh
Tkanine- perilo - modno blago
Tvrdka	KoSneveJIl	vzordl
Velike zalegel
ALOJZIJ VODNIK, kamnosek
Ljubljana, Kolodvorska ulica
1459
15 vrst marmorja za pohištvene oprave, rouu uske grobnice, mavzoleji, umetniški P9ri?® n}ar" morja, razna cerkvena dela, mlinski kamni
razpošilja glavna zaloga
M. TREBAR
LJUBLJANA,1^
Sv. Petra eesta 6. Telefon 68».
“-"•.»g-tto- Trs5 Zamenjava hiš.
• j	/imii	centroma	kurjava)	m	vel.kim	vi lom, i
Enodružinska vila z vsemi udobnosum (t bjiani zgrajena 1913 in štiristano-1
ika vila z vsemi udobnostmi tiuu	nl,	zgrajcna	1913	Stiristan0.
oddaljena 20 minut od E^avne po t	zamenjata	za	hišo	v	centralni	legi
vanjska vila v Opatiji, zgrajena ,	višjo	vrednost	sc	doplača.	—
Tolika množina!
Tolika množina!
1501
 __________________________ ...	w	|Svetlo bakrene in aluminijeve žice
Zalepke za srečelov in šaliivo postoMI>ro,UTOd.
pri!..r ..ainorcisi .»Inn	Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
M. TIČAR, LJUBLJANA. as VOJNOVIČ & Cie., Ljubljana, WiisonoTa cesta St. 22
Uvoz iz Madjarske
tmeiun H1DRUUII dozvola za Uvoz avakovranc robe iz Madjarske, illiulnlli iinuHUnU u najkradem roka.
hDIBiflSfin pošiljaj i predaju robe Iz tvornica u Madjarskoj u Kra-PltlMlM ljestvo S. H. s.
prenos, carinjenje i osiguranje, 1
M robu kupdma a mestu opredelenja, a primarne Istu na siiieštaj « naše magacine ill u komlsion.
S ve ovo vršimo ferzo, točno i feulantno.
Naslov U hrzojjv*: „SRBANKA“	Teleion	Br	604.
SRBSKA BANKA, Beograd.
- JLVJL* *	^	~	     ;__
□0000000000088100
D
•vv
",	,	,	,	,f5l	Cehoslovaškem in Kopenhsgen (Kodaid) B
Postranska obratovalisca; Cerinhe4««S6n ue	K
n prlporofa za bratlioilcbno izdelavo enodružinski)!, dvclnižinskih in vcčdmzinstoh lis po	^	Kos!ovi,	EtMjnice,	gtadallKa za kino, razstavne dvorane garaže^
dalje Industrijsko stavke, velikansko Ivo,niško delavniške lope, prekroka ^ko teuv^	_	vprašanja n« upravništvo .Jugcslav.je pod . -■ P
cerkvene strehe, vodne naprave, bolnico po pavdionskou. s,.temu ■td.Jtresn! ^toh brez ^ ^	^
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v LlubljahL
i
eoo
^ .mvt ttpjpmKaauT««".** ———     *	—
Odgovorni urednik Anton Pesek.