Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo is v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračato. Neirankirana pisma »e me »prejemaijo. Uprava: Maribor. Roška cesta 5, poštni predal 22. L ju b liana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavifcj muž« mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki sluiijo v posredovanje in sociijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta D, 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. itev. 61. Sobota 26. julija 1930. Leto V. Morala agrarnih blokov. Vzroki in nameni gibanja. Agrarno ali poljedelsko vprašanje je v človeški družbi Rotovo eden najvažnejših problemov, ker je prav poljedelstvo1 bistveno zvezano z življenjem in razvojem človeške družbe. O tem ni dvoma. Zgodovina nam govori pogostoma o poljedelskih ali kmetiških gibanjih, ki jih nazivlja »kmetiški punti«. Zgodovina ta gibanja imenuje tako. ker so jo pisali zgodovinarji onih slojev, od katerih so ubožni in tlačeni kmetje zahtevali svoje pravice. Kmet je v vseh teli gibanjih' govoril o pravičnem boju za svoje pravice; plem-S*v°-V fevdalci, hierarhija in razni graščaki so pa imenovali gibanje kmetov v vseh dobah punt in revo-lucrijo, ker so si lastili nad kmetom, to -ie podložnikom, ravno tako pravico k^kor nad konjem, govedom, drobnico ali oslom in sploh nad ysem, kar je bilo v njih oblasti. Svoje podanike so smeli moriti, ne da bi jih kdo klical na odgovornost. In danes se zopet pojavlja gibale, ki mu pravijo »agrarna politika«. Po nekaterih državah (Avstrija. Jugoslavija, Poljska. Romunija, Bolgarija in celo Madžarska) govore visoki političarji o agrarnih blokih držav, češ, da se vlade premalo ozirajo na potrebe agrarizma, kar tudi odgovarja dejstvu. Vsako večje gibanje pa ima svo-ie vzroke. Srednjeveški punti so bili utemeljeni, ker je bil kmet podanik. suženj. Izkoriščal ga je fevdalizem materialno in duhovno, tako, da je propadal in živel v bedi. Zatiranje ga je prisililo k odporu. Od-Dor je bil torej moralno utemeljen in nuien. ker ni mogel več prenašati težkih bremen; odpor je bil seveda naperjen proti krivcem, proti izkoriščevalcem. V rimskih, grških in srednjeveških uporih so se kmeti zaradi bede borili za boljšo eksistenco s svojim zatiralci. Prav podoben vzrok ima v bistvu tudi današnje agrarno gibanje. Povojne razdrapane gospodarske razmere tepo kmeta ravno tako kakor delavca. Njegovo gospodarstvo propada, delo se mu ne izplača in socialno se srednji in mali kmet poglabljata v neznosne razmere tako naglo, da ni čudno, če se zbuja med kmetijskimi sloji nezadovoljnost in odpornost proti poslabševanju socialnih razmer. To nezadovoljnost med kmetijskimi sloji porabljajo politiki demagogi, ki govore o varstvu in pospeševanju kmetijstva ter hujskajo Proti socialistom in »komunistom«, kakor da bi bili ti krivi slabega kmetiškega gospodarskega in socialnega položaja. Le poglejmo v Avstrijo, na Poljsko, v Litvo, v Estonsko in celo v Nemčijo. Povsod’ vidimo, da politiki organizirajo agrarce proti delavskim zahtevam. Delavstvu se gode politične in socialne krivice in kmetiškemu prebivalstvu tudi. Obe plasti prebivalstva čutita in prenašata krivice in za oba izhajajo krivice od ene in 'ste strani; vendar pa vidimo, da Politični demagogi v zgoraj navedenih državah usmerjajo nujno kine-tiško gibanje proti delavstvu. Izboljšanje socialnih razmer je posebno delavstvu kakor kmetijskemu prebivalstvu. Obe gibanji imata enak namen. Ali kljub temu hujskajo politični demagogi v agrarnem gibanju proti delavskemu gibanju, namesto proti pravim političnim in gospodarskim krivcem. Redukcija rudarjev v Zagorju, Omejitev obratovanja. S 15. julijem je Trboveljska pre-mogokopna družba odpovedala službo 120 rudarjem, ki bodo s 1. avgustom že vsi na cesti. Ta svoj postopek opravičuje družba s tem, da nima naročil in da bo vsled tega uvedla dvetretjinsko obratovanje. Res je, da so pri tej redukciji v glavnem prizadeti tisti, ko so gospodarsko jačji, razen nekaj izjem, katere se je pa že ali se pa bo skušalo spraviti nazaj v delo. Pri redukciji pa ne gre samo za to, kdo se more tudi izven rudnika preživljati, temveč je treba upoštevati, da imajo po ogromni množini vsi ti ljudje od 6 do- 27 službenih let, ki bodo po sedaj veljavnem pravilniku izgubili vse pravice do pokojnine po preteku 6 mesecev. S tem, če se to ne bo popravilo, se bo tem ljudem zgodila največja krivica. Zato zahtevamo takojšnje uveljavljenje novega pravilnika, po katerem bo mogoče tem ljudem obdržati svoje pravice. Nemški kancler pripravlja volilni blok. Sprava med meščani. — Boj Bruningova vlada hoče voditi aktivno volilni boj. To je že povedala s svojim volilnim oklicem. Za oklicem je prišel gospod Wirth, ki je v svojem govoru potom radia naznanil svetu, da se napravi koalicija treh strank, ki bodo napravile med seboj mirovno pogodbo, po kateri ne bi smele druga drugo napadati. 1 a slavni blok naj bi obsegal poleg Briiningovega centruma na desni krščansko-socijalno kmeti-ško in ljudsko stranko, ljudske konservativce. pristaše Westarpa in Schieleja. Na drugi strani so bili pa že na zadnji seji edini konservativci in liberalci ter cen trum . Tem vsem se pridružijo interesenti gospodarske organizacije. Kancler Briining ima torej velike nade. da se mu; posreči že pred volitvijo ustvariti meščanski blok, ki bo tvoril v novem parlamentu proti socijaini demokraciji. dovolj trdno fronto proti socijalnim demokratom. Kancler potrebuje ta blok. da s tem blokom moralno o-praviči dejanja najbolj reakcionarne vlade, odkar je bila v Nemčiji revolucija. Važno bi bilo še vedeti, če bo ta blok imel tudi skupno blagajno, iz katere bodo pitali strankarske pa-rasite. Ali bo ta »miroljubni« blok podprla z milijoni nemška težka industrija? Tega ne vemo. To bodo opravili za zaprtimi vrati. Volilni boj v Nemčiji bo torej gigantski, zavraten; prepričani smo pa kljub temu, da se špekulacija »miroljubnega« reakcijonamega bloka ne bo obnesla. Preveč očiten je namen in delavstvo je na borbo pripravljeno. »Blok« je pa puhel. Kongres strokovne internacionale v Stockholmu. Kongres je obravnaval važna socijalno - politična vprašanja. Pred štirinajstimi dnevi se je vršil v Stockholmu, glavnem mestu Svedije, peti redni kongres »Mednarodne strokovne zveze«, ki je imela doslej svoj sedež v Amsterdamu. Na kongresu je bilo zastopanih 14 milijonov strokovno organiziranih članov iz vseh držav sveta. Poročilo o delovanju odbora je podal tajnik Sassenbach. Razpravljalo se je na kongresu o delavskem: gibanju v gospodarsko zaostalih deželah, dalje o borbi proti vojni nevarnosti ter končno glavno o novem; vprašanju, ki se doslej na kongresih ni obravnavalo, kak- šen mednarodni gospodarski program naj izvaja svetovni pokret ob današnjem zapletenem razvoju. To vprašanje je važno zlasti za-raditega, ker so vsa druga vprašanja; mezdna, delovnega časa, so-cijalne politike itd1., v najtesnejši zvezi^ z gospodarskim razvojem in različnimi razmerami po posameznih deželah in kontinentih. K vsem točkam dnevnega reda so bile spreiete obširne resolucije, o katerih bomo še poročali. Ta kongres je z ozirom na svoje sklepe prav posebnega pomena za delavsko svetovno, strokovno in politično gibanje. Velikanski potresi v Juini Italiji. Mesta porušena. Preko 2000 mrtvih V Južni Italiji so imeli jako hud potres. Nekatera mesta so popolnoma porušena. Tako mesta Akvi-lonija, Lacedonija, Bissaca, Avelino, Ariano itd. Potresno ozemlje je oko- lica Neapolja. Mrtvih oseb utegne biti do 2500, ranjenih pa okoli 3000. Ognjišče potresa je severno od ugaslega ognjenika Vultero. ki ie visok 1330 m. Agrarni problem je spoireden problem z delavskimi problemi. Obe borbi stremita za odpravo krivic, za enakopravnost. Zato bi se te dve gibanji morali v zdravem' razvoju med seboj izpopolnjevati in spored-no delovati. Seveda ima v agrarnih gibanjih precej besede vedno močnejši agrarni kapitalizem, trabant industrijskega kapitalizma, ki je prevzel vlogo srednjeveških fevdalcev. Tu pa ne more imeti drugačnega interesa kakor da zadavi vsak boj za pravice, ki bi mu bil v škodo. Ni dvoma, da se bo ob tem gibanju agrarni kapitalizem vsaj deloma bolj organiziral, kar pomeni razvojno fazo kapitalistične družbe. Mali kmetje, kmetiški delavci pa od takega gibanja ne morejo imeti koristi, tem manj, če bi se postavili v fronto proti delavstvu, ki se enako bojuje za svoje socialne in politične pravice. Vsem ameriškim izletnikom SNPJ! Vse izletnike opozarjamo, da se vrši v nedeljo 27. tm. ameriški dan, ki se začne popoldne ob 2. uri v hotelu Tivoli z družabno zabavo. Igra godba na pihala delavskega železničarskega društva »Zarja«, ples itd. Zabava se konča ob 12. Izletniki, ki bodo prihajali z dopoldanskimi vlaki v Ljubljano, naj se oglasijo na peronu pri izletnem uradu (znak: zastavica SNPJ!), kjer iim bodo nakazana stanovanja, v kolikor ne bodo šli v hotele. Potem jih bodo vodniki, ljubljanski prijatelji, spremili do prenočišč, kjer odlože svojo prtljago, nakar si lahko ogledajo mesto, ki jim ga bodo vodniki na željo razkazali. Popoldne naj se vsi udeleže zabave. V hotelu Tivoli bo tudi delovala pisarna Izletnega urada, kjer bodo dobili vse informacije. Izletni urad bo šel v vsem svojim izletnikom na roko. Ob 8. uri zvečer ie istotam banket. ki se ga poleg povabljencev lahko udeleži vsak, ki plača 1 dolar (56 Din). V Ljubljani prenočimo, nakar se naslednjega dne, to je v ponedeljek ob 7. uri 27 minut odpeljemo z glavnega kolodvora na izlet po Jugoslaviji. Spored izleta je bil že ponovno objavljen. Udeležite se vsi ameriškega dne ter izleta po Jugoslaviji, da spoznamo naše kraje. Priložnost je lepa. Zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe! Na svidenje! Izletni urad SNPJ, Ljubljana. Italijanski socijalisftii-ni kongres v Parizu. Za enotnost stranke — boj fašizmu. V Parizu se je vršil kongres italijanskih socijalistov, ki so že od leta 1922 razcepljeni na dve struji. Na tem kongresu pod predsedstvom Tu-ratija so se zedinili ter izjavljajo, da italijanski socijalisti nimajo pravice, se cepiti in prepirati tedaj, ko zmaguje fašizem. Glavna naloga nove zedinjene stranke je, da napove fašizmu najostrejšo borbo, tudi s pomočjo ustaje zatiranega naroda. Nerazpoloženje proti fašizmu se pojavlja tudi že v notranjosti države. Fašistično vojno hujskanje in gospodarsko propadanje naroda je že popolnoma otopelo za fašistične krilatice. Z medparlamentarne konference v Londonu Kriza parlamentarizma. Na londonski konferenci so razpravljali tudi o parlamentarizmu. Govorili so k temu vprašanju tudi socijalisti Renaudel in Lobe. Renaudel je imel ovor v obrambo demokracije in parlamentarnega sistema, ker dajeta največ jamstva za mir. Za neodvisnost parlamenta je pa potrebna neodvisnost časopisja. Italijanskim delegatom je rekel, da parlament, kakršen je v Italiji, ki zatre vsakršno opozicijo, nima s parlamentarizmom nikakršnega o-pravka. Zakaj svoboda opozicije je prvi predpogoj demokracije. Londonski sporazum in Zedinjene države. Dne 21. t. m. je senat Zedinjenih držav odobril z 58 glasovi (proti 4) londonski dogovor glede pomorske razorožitve. Pogodbo je podpisal že tudi predsednik Hoover. Panevropa in Jugoslavija. Glede Briandovega načrta o Pan-evropi je izročil naš poslanik v Parizu francoski vladi odgovor, ki bo za poznejši razvoj Jugoslavije važen dokument, zlasti z ozirom na to, kako se bo izvajal. Spomenica Jugoslavije, oziroma nje vlade, se glasi: Vlada kraljevine Jugoslavije je srečna, da more izraziti priznanje inicijativi ministrstva zunanjih zadev francoske republike za organizacijo evropske federalne unije. Kraljevska vlada smatra, da predhodna dela za formacijo, že sama po sebi dovolj važna, zaslužijo, da se jim posveti dolžna pažnja ne glede na bližnjo ali daljno možnost ustvaritve unije. Ta predhodna dela bodo brez dvoma služila pripravljanju duhov in bodo pripomogla k ustvaritvi nove atmosfere. Predstavljajo pokret, da se na novem, razširjenem temelju poišče rešitev onih problemov, ki jih imajo evropski narodi, in da se uporabijo pota in metode, različna od onih, ki so jih v prošlosti zahtevale rešitve takih problemov. Kraljevska vlada je uverjena, da bo s svojim blagodejnim in miroljubnim vplivom veliko pripomogla k pomiritvi duhov in zbližanju narodov. V tem duhu in v tem proučevanju Briandovega memoranda ima kraljevska vlada čast, da na povabilo, ki ji je bilo dostavljeno, formulira tele opazke: 1. Kraljevska vlada pristaja na to, da se inicijativa, ki jo vsebuje spomenica francoske vlade, kakor tudi mišljenje posameznih vlad povodom tega memoranda prouči na konferenci, ki bo v Ženevi za dobe zasedanja Društva narodov, in ki se je udeleže zastopniki onih držav, ki so bile zastopane na sestanku dne 9. septembra 1929, in da naj v skladu s takrat sprejetimi sklepi skrbi za sklicanje te konference zastopnik francoske vlade, ki naj pripravi poročilo o izvršitvi te ankete. 2. Kraljevska vlada je pripravljena sprejeti vsako formulo, ki jasno označuje osnovni smoter tega društva angažiranih vlad-podpisnic, da v periodi in na izrednih sestankih redno stopajo v kontakt zaradi skupnega proučevanja vseh vprašanj, ki bi mogla zanimati v prvi vrsti zajedni-co evropskih narodov. Kakor se mora naravno govoriti samo o regijonal-ni asocijaciji pod okriljem in avspiciji Društva narodov, predlagana nova aso^ijacija ne more obsegati drugih držav, kakor samo države, ki so članice Društva narodov. Ker gre pri več teh točkah, kakor n. pr. ureditev in izboljšanje mednarodnega evropskega prometa, koordinacija del evropskih rečnih komisij, železniški dogovori, služba evropske pošte, telefona in brzojava in mno- ga druga slična vpašanja, ki niso našteta v memorandu, kakor tudi gradnja mednarodnih potov, cirkulacija avtomobilov, letalski promet, izgradnja evropske mreže prekopov itd. itd. — za čisto regijonalna vprašanja, ki predstavljajo jako velik interes za evropske države, a jako majhen, pogosto prav nikakršen, za ostale države izven Evope, je jasno, da vsega tega zelo obsežnega dela ni moči naprtiti Društvu narodov in njegovim oganizacijam. Društvo narodov mora po definiciji voditi račun o onem, kar predstavlja posredni in neposredni obči interes za vse stanove družbe, mora dajati inicijatvo za ustvarjanje in nadziranje funkcijoniranja regionalnih organizacij, ne more se pa zahtevati, da bi nadomeščalo te organizacije, še manj pa seveda, da bi stopalo na mesto posameznih vlad in opravljalo njihove posle . 3. Kraljevska vlada soglaša s potrebo ustvaritve organov, označenih v drugem členu memoranda. Toda v kolikor bi -ustvarjanje takega kompletnega mehanizma naletelo na pomisleke predstavnikov posameznih držav na prihodnjih sestankih v Ženevi, misli kraljevska vlada, da bi bi! velik uspeh, če se za začetek zagotove periodični sestanki in konference ter funkcioniranje sekretariata za potrebne študije in konference. 4. Ta sekretarijat je po mišljenju vlade zelo potreben in bi mu po vsem tem bila prva naloga omogočenje študija metod, kako bi se čimprej dosegla organizacija Evrope za vprašanja, navedena v točki 4 memoranda. Potreba organa za koordinacjo evropske kooperacije za večino tu naštetih vprašanj brez dvoma že danes obstoji in neodvisno od ideje kakega režima evropske federalne unije. Šestdesetletnih IGNACIJ MIHEVC. Balkanska konferenca Izjava bivšega grškega ministrskega predsednika. Bivši grški ministrski predsednik Papanastasiu je izjavil v Parizu listu »Petit Journal«, ko je šel na londonsko mednarodno parlamentarno konferenco, da se bodo balkanske konference, ki prično 5. oktobra v Atenah udeležile Grčija, Bolgarija, Ru-munija, Turčija, Jugoslavija in Albanija. Vsaka država pošlje trideset delegatov. Razpravljali bodo na konferenci o načelih balkanske zveze, o pravilih za sklicavanje stalnih periodičnih balkanskih konferenc, o gospodarskem zbližanju, o ustanovitvi balkanske banke, o balkanski pogodbi in o skupni trgovini. — Morda je to znak za pomirjenje. Volitve v Kanadi in Severni Ameriki. V angleškem dominijonu v Kanadi so bili dne 22. t. ni. proglašeni kandidati za volitev v kanadski parlament. Postavljenih je 545 kandidatov in sicer 10 žensk. 222 liberalcev, 231 konservativcev, 33 neodvisnih. 11 laburistov in 9 komunistov ter več manjših skupin. V Kanadi. ki je kmetijska dežela, nastopa delavska stranka z majhnim številom kandidatov. Uporno gibanje v Egiptu. Egiptovski podkralj je odstavil nacionalistično vlado, ki ima v parlamentu večino. Nacionalisti prirejajo demonstracije in groze z nasilno zasedbo parlamenta. Vlada je ojačila straže pri vseh javnih ustanovah. Doma in po svetu. Banski svetniki dravske banovine so prejeli minule dni svetniške dekrete. Zavarovanje obrtnikov. Beograjska zbornica pripravlja konferenco vseh obrtnih organizacij v državi, na kateri naj bi se sklepalo o zavarovanju obrtnikov. Konferenca se bo vršila 1. avgusta t. 1. Mednarodni zbor socialistične mladine se je vršil preteklo nedeljo v Kopenhagenu. Zastopani so bili poleg domačinov Nemci, Švedi, Norvežani, Finci, Čehoslovaki, Avstrijci, Leti, Holandci, Belgijci, Poljak in Angleži. Glavni dan zbora je bil v nedeljo, dne 23. t. m., ko se je vršil skozi rdeči Kopenhagen (ki ima enako kakor Dunaj, dvetretjinsko socialistično večino v mestnem svetu), impozanten manifestacijski obhod so- cialistične mladine s 10.000 omladin-cev in nepreglednimi vrstami odraslih delavcev. Med drugim je bila na kongresu sprejeta protestna resolucija proti preganjanju socialistične mladine. Statut za Panevropo izdelan. Mednarodna pravna komisija je v Parizu izdelala štatut za Panevropo. Statut ima 25 členov. Med drugimi so bili v komisiji Alvarez (Španec), Politis (Grk), Spalajkovič (naš pariški poslanik) in bivši predsednik francoske republike Millerand. Protihabsburška liga na Madžarskem. Dr. Szasz snuje na Madžarskem protihabsburško ligo. Oton, je rekel, ni zmožen, da bi pridobil le eno vas Madžarski. Restavracijska politika na Madžarskem je politika magnatov, višjega duhovništva in Židov. Lepa pobratimija, ki hoče nekega drugega kralja. Danes priobčujemo sliko našega pripovednika jubilanta Ignacija Mihevca, ki smo jo prejeli po ovinkih. Nekoliko kasno je, kar pa nič ne moti, ker je Mihevc dobro znan med našim delavstvom. Ob tej priliki mu ponovno čestitamo k jubileju in želimo, da ostane še dolgo let naš sotrudnik. Majorju Pabstu se toži po Avstriji. Dunajska zvezna vlada je sprejela od Pabsta, ki je sedaj v Benetkah, prošnjo, da bi se smel zopet vrniti v Avstrijo. Ker so vsi funkcijonarji, ki imajo v tem vprašanju odločati, sedaj na dopustih, ne bo v doglednem času prišla ta prošnja na dnevni red. Po drugih vesteh se namerava Pabst baje naseliti v Miinchenu. Steidle proti Slovencem. Vrhovni vojskovodja avstrijskega fašizma. Steidle, si je za spremembo enkrat privoščil koroške Slovence. Najbrž vidi tudi v teh oviro za po-fašistenje Avstrije, ali pa je prevzel kakšno nalogo od svojega mojstra onstran Alp. Dr. Steidle pa jo je dosedaj dobil še vedno po zobeh, ko je preširoko zinil in tudi tokrat ga je koroška deželna vlada temeljito zavrnila z izjavo, da smatra za svo.io najvažnejšo dolžnost, paziti na to. da bosta cba dela koroškega prebivalstva živela mirno ter v bratski slogi drug poleg druzega. Zaradi tega je treba slične izjave najglobokejše obžalovati in naj-strožje zavračati. — Prve izjave o potrebi mirnega sožitja med Nemci Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov! Tvornica glasbil NEINEL & HEROLD Prodajalna: Trg Svobode Maribor. Tone Maček: 11 Ženin iz Amerike. Ki er je mesta za Štiri milijone ljudi, bi se tudi za naju mogoče našeiH prostorček. Medpotoma sva izstopila v Jolietu, ker sva slišala, da ie tam zelo veliko Slovencev. In res jih je dosti: delavcev, obrtnikov m trgovcev. 1/4 le d a tudi, da so zelo pobožni. Na j v e« »a cerkev v mestu je slovenska in slovenskih je menda tudi največ gostiln. Iskala sva tudi delo, pa ni bilo nič. Vpraševali so naju, če sva pri kaki bratovščini. Na to pa dosedaj še nisiva imela časa misliti. Tudi prilike nisva imela. Zadostovala nama ie najina medsebojna bratovščina trpljenja. 1u •sva naletela tudi na nekega rojaka n Griž. Ima zalogo piva, ki :ga razvaža po mestu. Ponudil mi je, naj bi ostal pri njem, dokler ne najdem kaj poštenega, za hrano naj bi mu pomagal pri delu. Ker sva pa zvedela, da se ravno več rojakov pripravlja nia odhod v Mihvaukec, kjer je neka nova kemična tovarna sprejemala delavce, sva se zahvalila za ponudbo in odšla z njimi. V Mil-waukeeju sva zopet imela smolo. Komaj sva se malo navadila novemu poslu in si uredila stanovanjc v zaisilni baraki, se ie pripetila v tovarni strahovita eksplozija: rezervar, napolnjen s plinom, se ie razpočil s tako silo, da je do tal porušilo glavno tovarniško poslopje. Še sireča, da se to ni zgodilo čez dan, ko smo bili vsi na delu v tovarni, ampak pozno zvečer. Vendar ie bilo šest delavcev ubitih, več pa ranjenih. Seveda smo tudi vsi ostali zgubili delo, dokler se tovarna zopet ne popravi in ne uredi. Tako dolgo pa midva nisva mogla čakati, če nisva hotela zapraviti vseh prihrankov. Sploh se v ameriških tovarnah dogaja čudno veliko nesreč. V večjih podjetjih skoro ne mirne dneva, da bi koga ne ubilo aili pohabile. Za pazljivost in varnostne naprave se tu n« brigajo dosti. Geslo je: delo, delo, nevizdržno z delom naprej, saj so delovne moči tako poceni. Saj en delavec veliko imamj stane kakor pa mreža pred gonilnim jermen jem. Če zmanjka enega, jih deset tišči na njegovo mesto. Veš, včasih me pograbi taika jeza, da bi vse to železno ogrodje zdrobil, če bi mogel. A dosti razmišljati o teh rečeh ni časa; »bos« stoji za hrbtom in ti takoj zakriči: »Ej ti, če se še nisi dosti naspal, greš lahko domov, ibodlo že drugi opravili!« Kaj hočeš? Skloneš glavo in hitiš gibati z rokama. Zvečer je pa človek tako utrujen, da se vrže na ležišče kot snop in obleži. Pa kaj bi ti pravil. Veš, včasih rad malce pretiravam. Ni tako hudo, ne. Vsaj zame ne, ki sem mlad in močan. Torej, da ti povetm. Iz Mihvaukeeja sva se odpeljala naravnost v Čikago. O tem velikem mestu sem že ves čas, kar sem v Ameriki, veliko slišal. Že v Pneblu mi je neki Krame, ki je j z menoj delal v rudniku, dal slovenski časopis, ki ga izdajajo v ČikajJu, Shranil sem ga in ga nosil vedno seboj, da ne pozabim slovenskega pisanja. Ko sem prišel v Čika-go, sem poiskal tisto pisarno, kjer urejujejo ta časopis, in tam so me prav prijazno sprejeli. Povedali so mi, da imajo posebno slovensko podporno društvo, ki ima svoje podružnice po vseh krajih koder prebivajo Slovenci v Ameriki, in ima veliko tisočev članov. Vsak vplača tedensko ali mesečno v društvo gotov prispevek in dobi zato podporo, če je brezposeln, če jc bolan ali onemogel, če pa umrje pa dobijo njegovi svojci lepo posmrtnino. Vse to so mi lepo razložili, ker tukalj v Ameriki se država za de- lavce prav nič ne briga, zato si morajo sami pomagati iz vzajemno samopomočjo. Povabili so tudi mene, da pristopim, ikar sem rad storil. Za slučaj pa, da končam tukaj v Ameriki, sem pa določil, da posmrtnino Tebi izplačajo. Vsak član dobiva tudi lep slovenski časopis, brezplačno, ki Ti ga tu-Ikaj pošiljam na ogled. Slovencev je tukaj v Čikagiu zelo veliko: imajo svoja pevska, godbena in dramatična društva, svoje dvorane za veselice, delavske iklube in cerkvene bratovščine. Ob nedeljah se lahiko človek v družbi svojih rojakov res počuti kakor doma. Zlasti za novinca ie to veliko vredno, sicer bi človek od zapuščenosti obupal v tem večmilijonskem, hrupnem mestu. Čika-go je pravi Babilon in skoro nič ne zaostaja za Nawyorkom. Po ulicah blazen ropot in šum dan in noč, hiše visoke, da jim ne vidiš do streh, ceste polne ljudstva, da se le s težavo naprej prerivaš, po njih sredini pa v nepretrgani povorkii švigajo automobiili, da moraš večkrat čakati po četrt ure, 6e ihočeš prekoračiti ulioo. V izložbah glavnih' ulic se 'šopiri bogastvo, malo vstran za ogli, te pa srečava nepopisna revščina. Dva dimi sem se sprehajal po mestu in strmel, še celo po mišiiganiskem jezeru sem se vozil enkrat z motornim čolnom. Pa sem imel kmalu dosti vsega. Tovariši iz podpornega društva so mi šli zelo na roko. Posredovali so mi stanovanje pri nekem rojakiu iz Zagorja, in me poučili, kod maij se ogledam za zaslužkom. Dva tedna sva s tovarišem v velikanskih žitnih skladiščih prenašala polne vreče in jih nakladala v železniške vagone in na ladje, dospele tovore smo pa razkladali in sipali v elevatorje. Pa Je prišel nenaden zastoj in so naru odpustili. Lahko bi j bil šel potem delat v čikašlke klavnice, ali I tisto delo se mi je pa zdelo vendar pre- ogabno. Dan na dan igaziti po krvi »n govnu, zbirati parklje in ščetine, obrezavati kosti in čistiti čreva, vdihavati neznosen smrad in poslušati peklenski ropot, c vilenje in rjovenje, za to so moji živci preslabi. Novince porabijo za naitežja in najostudnejša dela, pri klobasah in konzervah so zaposleni le starejši in izurjeni delavci in taki, ki imajo protekcijo. Ostala sva nekaj dni doma. V društvenem ikluibu sva se medteni 'seznanila z več rojaki, ki so bili zaposleni na vseh mogočih krajih: bili so čisto navadni težaki, profesionisti, samositojni •obrtniki, trgovci in uradniki. A v družbi ni bM° med nami razločka: vsi smo si bili enako-pravni tovariši. Ne tako kalkor doma ®a Slovenskem, kier se škric, ki ima malo lepšo suknjo, sramuje dati delavcu Med njimi je bil tudi nek mojster iz vel ® tovarne strojev. Ta mi je obljubil naročil mi je, da ga prihodnji večer v “ čakam. Posredoval je zame v isvon °‘Y‘? _ in mi potem zvečer povedal, nai P** , drugi dan predstavit. Bil sem vn , delek, kjer so vlivali železne ct in • c ni zelo naporno, pač pa opasno delat, moramo v strašni vročini. Prijazna n 07S er je tudi za Bohekovega zavzel, tako da sedaj zopet skupaj delava v isti tovarn,. Stanujeva pri dobrodušnem roiaku. Zaenkrat sem čisto ,za.dovol.en. Zaslužek n, slab Ostati mislim do k ra, a tukaj, če ne pr,de kaj posebnega vmes. Sem ze sit vednega potikanja po Amerik,. »Povsod dobro, do ma najboljše,« Pravi nas stan pregovor. C« bi le v Sloveniji bilo tudi kaj poštenega zaslužka. Torej, draga Tilka, prihodnjo jesen se pa vidiva, prav gotovo, in živela bova kot dva ptička. Do tedaj pa srčno pozdrav-liena od Tvojega Toneta!« . . ... , (Dalije prihodniic.l in Slovenci so podali koroški soci-jalni demokrati. Koloman Wa!lsch iz Brucka, štajerski deželni poslanec, je tožil urednika »Hei-matschutz-Zeituns« v Celovcu, Barnerta, ker ga je ta . v nekem članku označil z »rdečo zverino«. Barnert je obljubil doprinesti dokaz resnice iz Madžarske, kjer sc je VVallisch nahajal za časa revolucije. Madžarski fašisti so svojim avstrijskim kolegom kajpada radi ustregli z raznimi »dokumenti«, iz katerih se pa ne more dokazati tega, kar bi mu radi naprtili. Barnert ie bil pa kljub temu seveda oproščen. Kaj misli Lobe o bodočem nemškem parlamentu? Predsednik razpuščenega nemškega parlamenta, socijalist Lobe, je sprejel poročevalca dunajskega dnevnika »Der Tag«, ki ga je vprašal, kaj misli o novem državnem zboru. Lobe ie odgovoril sledeče: Prognoza o novem parlamentu bi bila v tem trenutku. ko je bil stari šele razpuščen, vsekakor smela. Kljub temu pa z ozirom na moje politične in parlamentarne skušnje mislim, da smemo računati s tem, da bo novi »Reichstag« delazmožen. Nikakor ne verjamem na tendenco nadaljnega jačenja ekstremnih krilnih strank. Po mojem mnenju se je naraščanje teh strank že zaustavilo. Vsled ločitve Westarpove skupine od nemških nacijonalcev bodo mnogi volilci, ki so preje samo radi Huggenberga odšli k narodnim so-cijalcem, se zopet vrnili k Westar-pu. Tudi za ojačenje komunistov ne računim, prej s tem, da bodo izgubili na terenu. Imam mnogo upanja, da bo socijalistična stranka tudi v Prihodnji parlament prišla kot najmočnejša. Ravnotako upam. da bo mogoče v novem parlamentu sestaviti delazmožno levičarsko vlado. Nacijonalistična fronta proti levici pri nemških državnozborskih volitvah. Med Huggenbergom, vodjem nemških nacijona listov, in Hitlerjem, vodjo narodnih soci-ialistov, so se vršili prošlo soboto razgo vori o skupnem nastopu vseh nacijonalnih elementov pri volitvah. Rykov poslanik v Berlinu. Dosedanji predsednik sveta ljudskih komisarjev desničarski opozicijonalec Rykov je bil imenovan za poslanika v Berlinu. Poljska hoče tudi osnovati zvezo poljedelskih držav. Kakor že omenjeno, namerava sklicati Poljska konferenco poljedelskih držav. Poleg navedenih baltiških državic, namerava povabiti tudi Čehoslovaško, Jugoslavijo in Bolgarijo. Konferenca se bo vršila koncem avgusta. Oklic naglasa, da se države preveč bavijo z industrializacijo, pa premalo s problemom kmetijskega razvoja. Konferenc, parcielnih in mednarodnih imamo torej mnogo. Mezdni boji v Franciji. Na Francoskem so pred kratkim uvedli splošno zavarovanje za starost in onemoglost. Delavski prispevek je bil določen na 4 odstotke zavarovane mezde. Tako visok prispevek pa delavci, zlasti oni, ki imajo nizke plače, težko zmorejo. Zato so delavci po svojih organizacijah po-krenili akcijo za primerno zvišanje mezd. Ker pa podjetniki nočejo o tem ničesar slišati, je v industrijskih krajih izbruhnilo že več štraj-kov. Delodajalska zveza pa je na to odgovorila z izprtjem in tako je bilo zadnje dni zlasti v severnem delu Francije nad 20.000 delavcev izprtih. Ker pa na Francoskem nimajo podjetniki takozvane rezervne armade, zato je upati, da bodo delavci dosegli popoln uspeli. Beg iz Italije. Po poročilih emigrantskih listov, je v tekočem poletju skrivaj zbežalo iz Italije v Švico 500 oseb, ki niso dobile dovoljenja, da se smejo izseliti, in so šle skrivaj, brez potnih listov čez mejo v Švico. Italijanske žene nosijo svoje otroke v koših čez 3000 metrov visoke gorske prelaze. Angleški komunisti pripravljajo za komunistični dan, 1. avgust, velike demonstracije po vseh industrijskih krajih in so ta namen razposlali svoje agitatorje zlasti v rudarske revirje. Stavka zaradi priznanja organizacije. Na Irskem avtobusne družbe niso hotele priznati organizacije. Železničarji so se zaraditega uprli oddajati blago avtobusnim progam. Uporne železničarje je uprava odpustila iz službe. Nastala je stavka; stavkalo je 12.000 železničarjev in 400 avtobusnih nameščencev. Tedaj so se podjetniki udali in sprejela odpuščene zopet v delo. Sovjetska vlada je vložila pri finski vladi v Helsingforsu protestno noto radi preganjanja komunistov na Finskem. Zanimivi portugalski zarotniki. Na Portugalskem so odkrili monarhistično zaroto proti republikanski diktaturi. V zaroto so zapleteni častniki in dva kardinala. Zarotnike odvedejo na Azijske otoke. Radovedni smo samo, če bosta tudi kardinala morala oditi v — eksil. Rusija proti Panevropt. Francoski list »Echo de Pariš« poroča, da se Rusija ne strinja s problemom Pan-evrope. V akciji vidijo sovjeti načrt za protisovjetsko fronto. Komunistična internacijonala izda poseben manifest zlasti na male evropske države, v katerem poudari, da morejo samo sovjeti obvarovati male evropske države pred imperializmom velesil. Evropski pakt, iskren pakt, bi se mogel skleniti le, če bi male države ne bi bile odvisne od velesil. Finski Lapovci so ugrabili podpredsednika finskega parlamenta in župana mesta Trammerfors, socijalista Hakkila, in so ga odvedli neznano kam. Lelo noč so ga fašisti vozili po deželi okrog in mu z različnimi stvarmi grozili. Drugi dan so ga izpustili. — Komunistične kandidatne liste za prihodnje volitve so bile proglašene za neveljavne, vsi komunistični^ sestanki pa prepovedani. Tudi socijalistične mladinske organizacije so pod trajnim nadzorstvom. Zaprta je cela vrsta ljudskih domov. Pohod kmetov na Estonskem. Estonska telegrafska agentura demantira vest, da nameravajo kmetje pohod na Reval. Povod tem vestem je dal neki kmetski shod, ki pa ni bil političen. O prodaji Islandije. Zadnji čas se je razširila vest, da namerava Anglija, ozir. Kanada kupiti od Danske polarno ozemlje Island. Danska te vesti demantira, ker na prodajo ne misli. V Egiptu je bila napovedana vstaja vvafdistov precej resna in je položaj še vedno kočljiv. Mesto Fort Said so nacijo-nalisti zasedli in šele z močnim ojačenjem čet se je posrečilo jih pregnati iz javnih poslopij. V Kairi so se vršili krvavi bari-kadni boji. 19 oseb je bilo ubitih, 250 ranjenih in 1100 aretiranih. Vsa jeza naci-jonalistov se je obrnila sedaj zlasti proti kralju Fuadu, ki se preveč naslanja na oboroženo moč. i in bi cena pšenici, ki jo imajo ameriški žitni trgovci radi neugodnih cen še velike množine v zalogi, zopet poskočila. Farmerska agentura dela na tem, da se skliče konferenca zastopnikov vseh držav, ki pridelujejo pšenico, da se posvetujejo, kako bi se posev znižal. Vse to ob času, ko na milijone ljudi gladuje. Ana May Wong, znamenita japonska filmska igralka, je z direkcijo »Novega dunajskega dramskega gledališča« podpisala pogodbo za jesensko gostovanje na dramskem odru, v kolikor ji bo dopuščal čas pri filmu. Velik vihar na Japonskem. Na Japonskem so imeli minuli teden silen vihar (taifun). Poginilo je 393 oseb. pogrešanih je pa še 1493, ki so najbrže mrtvi. Ranjencev je 205. Porušenih je 8475 hiš. Take so posledice na polotoku Korei. Na otoku Kiušnju je 82 oseb mrtvih, 75 pogrešanih, 425 ranjenih in 16.890 hiš porušenih, 20.786 pa poškodovanih. Ladij se je potopilo ali jih pa pogrešajo 1803. Takih viharjev pri nas ne poznamo, dočim so viharji in potresi na tem ozemlju jako pogosti. Ljubljana. Regulacija Ljubljanice. Tujci, ki prihajajo v Ljubljano, kaj radi vprašujejo, kaj pomeni ogromne groblje ob Ljubljanici. Povedati jim moramo, da smo regulacijo Ljubljanice ustavili, ker ni bilo denarja. Z deli se je pričelo že pred vojno. Vojna je delo ustavila. Med vojno bi bila občina dobila vojne ujetnike za ta dela, toda vojaški erar je zahteval, da mora občina ujetnike tudi prehraniti, kar pa takrat ni bilo mogoče. Za nedovršeno delo se utegne potrebovati še okoli 40 milijonov dinarjev. Tega zneska pa ni. Na razpolago bi bilo le okoli 6 milijonov dinarjev (državne subvencije, banskega prispevka, prispevka mestne občine in glavnega -odbora za osuševanje barja). Letos zaraditega prične le z nekaterimi deli. Predvsem provizorična zatvornica ob izlivu Gradaščice. oporni zidovi ob Bregu in Gallusovem nabrežju, ureditev frančiškanskega mostu, ureditev izliva Gradaščice, naprava ograje na Cankarjevem Gallusovem nabrežju, regulacija Malega grabna do iztoka v Ljubljanico. Načrti za ta dela so predloženi ministrstvu v odobritev ter se prične z delom že v dveh mesecih, če ministrstvo načrte odobri. Pretresljiv konec osvobodilnih svečanosti v Porenju. Povodom svečanosti radi izpraznitve Porenja je obiskal provinco tudi državni predsednik Hindenburg. V Koblencu je je bil narejen zasilni most na ponto-nih, in baš ko je bilo na njem največ ljudi, se je most pretrgal, 160 oseb je padlo v vodo in utonilo. Svečanosti so bile takoj prekinjene. Brezposelnost v Avstriji. Sredi julija je bilo v Avstriji 152.340 brezposelnih vpisanih za prejemanje podpor. Na dunajski univerzi je bilo v letošnjem poletnem semestru vpisanih 10.999 slušateljev. Od teh je bilo 724 izrednih- Ameriški velefarmarji prosijo za sušo, da bi se pridelalo manj pšenice DR Aleš Stanovnik je odprl odvetniško pisarno na Jesenicah, v hotelu „Poštau Maribor. Obisk ameriških Slovencev v Mariboru V četrtek se ie pripeljala v Maribor skupina desetih ameriških rojakov, pod vodstvom odbornika SNPJ, s. Aleša. Zastopniki mariborskega zadružništva so jih ipričalkovali na kolo,dvoru, Tekom dopoldneva so si gostje ogledali tukajšnje delavske zadružne institucije im mesto, mudili so se tudi na Mariborskem otoku. Gostje so kazali izredno zanimanje zia delavske ustanove, prav posebno pa še za naše zadruge, in so se o tem, kar so videli, iprav povoljno izražali. Opoldne je ibilo v Javni kuhinji skupno kosilo, nakar so posamezniki obiskali svojce; ob 16. uri ,pa so napravili izlet v Rogaško Slatino. Le žal, da je bil čas prekratko odmerjen, da 'bi 'bili mogli mariborski delavci pozdraviti ameriške delavce, s 'katerimi nas 'vežejo prav prisrčne vezi. Vsakemu pa, kdor je imel priliko, se z njimi raztovarjati, bo ostal ta obisk gotovo v najlepšem in prijetnem spominu. Vprašanje deložirancev je vendar spravilo katoliški organ iz ravnovesja. V odgovoru na naša vprašanja trdi, da naše časopisje samo registrira prirastek deložirancev, ni pa stavilo nikakih predlogov, kako bi se naj deložirancem odpomoglo. Mi vemo, da je to malce neprijetna stvar. Gospoda mora sedaj sama posrebati, kar je preje skuhala. Vsa naša svarila pa niso nič izdala. Rekli smo, da še ni čas za ukinitev stanovanjske zaščite. Slepec bi moral biti, kdor bi ne bil vnaprej videl, kakšne posledice bodo nastale, kajti hišni posestniki, in če so tudi stokrat katoliški možje, ne poslušajo lepih krščanskih naukov in se tudi ne zmenijo za apele, da naj ne zahtevajo pretiranih najemnin. Za njih je merodajna najemnina, koje višino določa ponudba in povpraševanje za stanovanji. Ker pa v zadnjem članku v »Delavski Politiki« nismo stavili nobenih predlogov, zato prinaša sedaj »Slovenec« »pameten« predlo«. »Slovenčevi*« gospodje namreč predlagajo, da »se naj sestanejo zastopniki mariborske in vseh okoliških občin v svrho skupne akcije zidanja stanovanjske zgradbe, .v kateri bi bilo prostora za vse prebivalce pod dravskim mostom, seveda proti »primerni« najemnini.« — Mestni občini mariborski ni treba nič konferirati z okoliškimi občinami, ampak naj kar sama vrši svojo dolžnost. Sicer pa ne pridejo samo okoliške občine v poštev, ampak cela banovina. Bilo bi gotovo bolj na mestu, če bi gospodje, ki imajo vpliv, škarje in platno, začeli akcijo tam, kjer je kaj izgle-da na uspeh. Naš predlog je. naj bi se iz dohodkov hišno-najemninskega davka zidala stanovanja kjer so potrebna in ne samo v Mariboru ter v njegovi okolici. Po našem prepričanju bo brezstanovanjcev vedno več, kajti ne gre več samo za takozvane nemarne najemnike, temveč, kakor je najbrž tudi »Slovenčevi« gospodi znano, je prišlo pod most že nekoliko takih, ki niso bili več v stanu plačati visoke najemnine, ki jo je gospodar zviševal od meseca do meseca, med tem ko je zaslužek vedno isti, če že ni postal manjši kot je že bil. Sedaj je sicer še čas za polemiko, četudi bi v tem času ne bil noben »Slovenčev« dopisnik zavidanja vreden, če bi se nahajal v družbi pod mostom. Toda čez par mesecev, potem bo prepozno. Zatorej nič brezpomembnih sestankov, ampak na delo in sicer takoj. Lep razvoj mariborske Javne kuhinje. Kuhinja, katere otvoritev se je vršila šele pretekli teden in ki posluje šele nekaj dni, se jako lepo razvija. Tam se sedaj že hrani dnevno nad 100 ljudi, ki se rekrutirajo iz vseh stanov, uradnikov, nameščencev in delavcev. Kuhinja je urejena za nad 300 oseb. Preselitev! Ob priliki moje preselitve v Celje, mi je bilo nemogoče, se posloviti od vseh mojih znancev in prijateljev, zato se jim zahvaljujem za izkazano mi pozornost ves čas mojega bivanja v Mariboru ter jim kličem krepki »Družnost«! Adam Čorko in soproga. Glasbeno društvo železničar, delavcev in uslužbencev v Mariboru proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avg. se bo vršila ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (Gotz), pri kateri nastopijo tudi delav. pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, dne 3. avgusta, se pa vrši velika ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor. Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval E. Š. Din 20.—. NajlepSa hvala. ,.,„v . Bistrica pri LimbuSu. Poletno veselico priredi v nedeljo, dne 3. avgusta 1930 Konzumno društvo za Slovenijo, podružnica v Bistrici pri Limbušu. Prireditev se vrši na vrtu gostilne Rottner ter je čisti dobiček namenjen revnim otrokom, zato se pričakuje obilen obisk. Pri izletih, športu In igrah je najbolj vporabna Svetloba, zrak, vihar, napravijo kožo hrapavo. Svetli solnčnt žarki pa povzročajo pogostoma nadležne in neverjetno boleče opekline. Varujte se tega! Treba je torej, da poprej Vašo kolo drgnete z Nivea-kremo in če je potrebno to večkrat ponovite. — Samo Ntvea-krema vsebuje koži sorodni eukerlt, nato sr opira njeno izvrstno delovanje. — V pušicah jo dobite po S, 5. 10' in 22 Din, v tubah iz Čistega cina po 9 In H Din Jugosl. P. Beiersdorf & C o. d. s. o. j. Maribor, Meljska cesta St. 56 Zahvala. Ob prezgodnji smrti našega soproga, očeta, gospoda Antona Kristana smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej. S tem izrekamo zato našo prisrčno zahvalo vsem, ki so ga tolažili in mu lajšali trpljenje med težko boleznijo, vsem, ki so ga obiskali zadnjič ob mrtvaškem odru, vsem, ki so mu darovali toliko rdečega cvetja in vsem, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli tako veličastni zadnji poti pokojnika. Posebej izrekamo še zahvalo vsem delavskim, zadružnim, strokovnim in kulturnim organizacijam in ustanovam, delavskima godbama „Zarja“ iz Ljubljane in kovinarjev iz Jesenic, pevskima zboroma „Cankar“ in „Grafika“ iz Ljubljane in vsem žalnim govornikom, ki so na tako iskren način pripomogli, da ga je počastilo Delo, ki je pokojnik živel zanj, nam pa ste olajšali neizmerno bol. Hvala Vam! LJUBLJANA, dne 23. julija 1930. Rodbina Kristanova ; Tiska: Ljudaka tiskarna d.