Trst v četrtek 6. julija 1905.
Tečaj XXX.
OT- Izhaja. TMfcl
"mdl ob De^i^tn in t> razni rib ob 5. on. ob ponedeljkih Ob i. en ziutraj.
PMulhf itevllke k prnojLjajo po 9 novČ. (6 stotmk) • BĐOfib tobazamah ▼ Trstu in okolici. Ljuoljani, Gorici, Colji. Knr u. Mariboru. OIotcu. Idriji, £t. Petru. Sežani,
Vabrežrai. Novmmfniu itd. •HiiN lm sarorbe «ure emi oorava lista .Edinost", ftliM vUrrlo Galatti it- J*. — t radse mre «o od 2. pop. do L rvećer. — Cene oeiasom 16 rt na vrsto petrt: poslanic«, asnam. javne zanvaie in domaći oetasi po pogodbi
^xxx TELEFON ttev. 11»7.
Gtasil« ptiitftMga iruitva „Etfiimt" za PriMrsfc«.
F edinosti Je moč I
Iuo6nloa snaJa
ca vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N»-aaročbe brez do poslane naročnine se uprava ne ozira.
Vri dopisi naj se pofiiljaj o na uredništvo lista. Nefraakoraaa
piana se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: mL Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj In odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik Emilu ij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti ftt. iS. Poltmo-hrmmilmičmi račun št. €52.841.
m	ji ■	| ___ vrjio pripravliero t, neposredno podložen i Namtšantšen (Munšantien ?)—Linhotšan (Lu-
UOOOuKl na llUSKGITla carja. Ns^nik generalnega štaba je stalen
člen sveta za deželno obrambo, se udeležuje
(Brzojavne vesti.)	.....
vseh sej najv sih vladnih oolastmj ter ima PETROGRAD 5. Ha^natelj^tvo Puti- glaB 0 VBeh vpra6anjlht ki zadevajo kompe.
lov h tovarn je v nekem proglasu pozvalo ■ Unco geDeralnega itaba.
itnjkojoč« delavce, naj pridejo zopet nm _^^^__^^^——^^^i delo. sicer da bodo zaprli tovarne. Tovarne •o u »Kili koraki, pehota in policija. Kakcr se s. *it so delavci tovarne Laferms tudi pr.čeli toijkad. Ravnokar je pr tlo uradno portčilo, da itrajka nad 25.000 delavcev.
BJELOSTOK o. V sreftšiu mesta, v
Brzojavne vesti.
Velik požar it Dunaja.
DUNAJ 5. Po noči je v zalogi železa
gašan ?) v gornji dolini Itunho. (Itunho je mala stranska reka reke Sungari). Slednjič je bil tudi odbit izpad proti Vanhokovu. (Vanhegov ?), tudi v gornji doliii Itunho.
Dne 2. julija je sporočil Ojam?, da je 6 milj severno od Jušonga porazil oddelek ruske kavalerije, 400 mož. Rusi da so imeli velike izgube. Japonci so jih preganjali.
Dne 3. t. m. je poročal Linevič, da so Japonci v sii dolini uprizorili izpad do Lin-huhetsi, in ticsr do gorske soteske, 10 verst
in kovin A. Fis?lier & Sina izbruhnil velik
požar, ki je trajal več ur. Škode je 300.000 severno od Julantse, ia do vasi Languktae :. iovi «l>i, kjer je stal Jredar na .iraži, je krQ0	OB#b	bilo uhko pcšk0<j0. ! a ^ili potolčeni, taku, da so se umikali
• la vržena bomba S ri «e govorica, daje vanij, *»io ubitih več oseb. V nekaterih ulicah je t! seli streljanje.
PET ROG RAD 5. Transportna ladija »Veha« se je včeraj vdala še v rusiih vo dah. Zdi sa, dasta »Potemk i« in torpedovka, z ga spremlja, zapustila romunske vode ; ne ve se. kje da so redaj nshajata. ;
SEVASTOPOL 5. Eakmdrm pod podad-
Kredit za alpske železnice.
DL'NAJ 5. Na povabilo posl. St«k\ven-derja <5 je dznss sestalo okolo 100 poslancev iz alpskih dežel in južnih pokrajin. Na shodu je bilo soglasno konstatirano, da so vm zastopnic! alpskih dežsl brez razlike narodnosti sklenili uporabiti vsa pripravna sredstva, da se kre liti za alpske železnice
r.ralom Knegerjem, ki je zopet odišla v , Odeso,	je s »Pobjedonosna« povrnila	* Pred «*ljučkom tega zasedanja.
^•mkaj.
V vseh zunanjih mestn h delih patru -rajo mo«'-ai oddelki pehote in kozakov. Mir m do sedaj ni kalil.
ODESA h. Na »Pobjcbncscu« so dani« zapet nastali prepiri med mornar;
S tem v zvezi je rešiti tudi važne lokalne
na svoje prejšnje pozicije, neprestano nadle-govani od ruske kavalerije.
Vsi ti boji sprednjih oddelkov se vrše torej, kakor vidimo, z menjevalnim s» vspe-hoat. Boji, javljeni oi LineviČa, so se bili brez dvoma južno in južno-vztočno od Tsan-tsiadjana (ob virih rek Hunho in Sungari). Glede bojev pa, ki jih je javil Oyama, ni možno na karti koastatirati, kje so se prav vršili, ali na vsaki način tudi na vztočnem krilu (morda v severno-vztočni Koreji.)
Kdkor znano so japonski ofenzivni] izpadi začeli najprej na zapadnem krilu okolo 12.
želee d ce za Tirolsko, Štajersko io Niže-Avstrijsko. Bil je izvoljen izvrševalni odbor,
da izvede te sklepe in da stopi v pogajanja j junija. Pozneje, okolo 20. so prešli na vztočno a vlado in parlamentarnimi strankami. Odbor ( krilo, ki se vrše zaporedoma in le z malimi seje takoj podal k ministerskemu pred- presledki. L 3 en pogled na karto nam pa
. irkre.! 6 kolovodij. Aagležii	°	_v,Lo, d. ,o, kar daoe. pridobivajo, jutri
»Craa.e gh«, ki je bil včeraj avljcn, je ,
Rnsko-japonska vojna.
zopet izgubljajo.
Po vseh teh bojih zadobivamo ut's, j da Linevič jako dobro vodi nekako ofan-Trat, dne 5. julija 1905. ' Bivno dafenzivo, da torej to boji po na-
Ol dne 27. junija do 1. julija ni bilo činu Burov, in s cer oddelkov, katerih moč beležiti nikakih degodkov na bojišču VjMtin-j varira od msle patrulje do preko brigade, džuriji. V zadnjem poročilu o položiju smo Ti oddelki delujejo na široki fronti (preko beležili dogodke od 20. do 27. junijs, ki so 250 kilometrov samostojno ličar, a vendar Vojna nd skrajnem Vztokll. M V8i vriili na	krilu.	po intencijah višega poveljnika. Po inicija-
Dn® 1. julija je en oddelek Rusov na- tivi LineviČa zedobivajo ti boji veča ali
I danes izpuščen na svobodo, potem ko so i skrbno pre skali. Torped^vke, nahajajoče -e v pristan š^u, so odplule. V pristanišču co nr:če i ropet delati. Dospeli inozemski ptrniki da ukrcaju blago, odpluli so tudi f-arn.ki v Herzon m Nikolajev.
Japonska mornarica. — Nebogatov.
LONDON 5. • Dailv Telegraph« po r.ca iz Tokija, da je bil zadnji v Kure gradjen: uničevalec torpedov »Oš?mo« uvr^en v japonsko mornarico. Admiral
Neb^gatov in Ruaov je bilo cd medenih
v Kioto.
Ladije »Bajan« in »Peresvjet« bodo v Port Artur;u le površno popravili ter jih prepovejo potem na Japonsko. Govori da bodo te ladije z drug mi lsdijami, ki so jih Japonci upienili, tvorile pesebno eskadro pod en m admiralov, ki so	odlikovali v
padel pri 8anvais*e odde'ek Japoncev, ki ja i manje dimenzije. Ta način \ojevanja na toli zasedal pozicijo kakih 16 verst južno od široki fronti, na kateri nastopa povsodi s
Lanhumpen. Ob 7. zvečer so Rusi vzeli to utrjeno pcz cijo in so proganjali Japonce 3
primerno velikimi Bilami proti sovražniku, pušča tega poslednjega popolnoma v neja-
verhte daleč, uničivši en cel japonski ba-: snem glede moči in pozicij lastne glavne tilijoD.	; rezerve. A tu treba posebno naglasiti, da se
Ojama pa je sporoči istega dne, da je | vsi ti boji vrše z namenom poizvedovanja 13 milj severno-vztočno od Hsngpina odbil o moči in razvrščenju sovražnikove glavne
600 ruskih konjenikov. Istodobno da je bil neki drugi rubki detachement — sestavljen
vojske. Ta način vojevanja, ki pušča, kakor rečeno, sovražnika v nejasnem glede lastne
is infanterije, kavaierije in 18 topov — na-' glavne moči in pozicij, sili sovražnika v paden od Jafonciv. Boj je trajal do jutra, cepljenja in deljenje, ter nudi s tem lastnim
Ruai so bili odbiti in so izgubili 400 mož (???) Japonci pa 90 (???).
Dne 2. julija so Japonci — glasom po-PETROGRAD 5. Kakor je razvidno1 ročila Linevičevega — zopet uprizorili o fen-1 japonska armada boriti z velikimi geograf-ia aekegm dnevaega p-velja oddelka vojne ' aivna izpade ( na istem vztočnem krilu, na skimi težkočami radi gorovja Kamalin, Pin-
bitkah.
Načelnik generalnega štaba.
oddelkom priliko za dosesanje takti Snih in včasih tudi Btrategičnih vspehov.
Rusom prihaja tudi v prilog, da 83 mora
mornar i-e, bodo na novo ustanovili mesto načelnika generalnega štaba, ki bo v vseh vprašanjih, ki se tičejo generalni štab in
prostoru pri Hajlunčenu), ki pa so bili vei odbiti od Rusov. Istotako je bii cdbit izpad
Japoncev proti Bajhe, dalje izpada na potu Ta gorovja so zelo uboga na komunikacijah-!
PODLISTEK.
J42
Prokletstvo.
— Nadaljeval
Prevel M. O—t.
Dva- tri krati je bil prišel tudi na prag krčme, obišel pijanimi očmi ves kraj, da vidi, kdo prihaja, kdo odhaja ; zatem je zopet obrmil ulici hrbet ter se izgubil v taj mostno '.mino svoje glasovite »jame nemira <*raijega«, kakor ao jo v tistih dobah nazivali pobožni ljndje. Ko pa je zopet enkrat pniel do vrmt, odprli sta se mu očeai bolj na Široko in aakor da oe je streznil, začel s« je globoko kianjat1, zvračati obrar, prevračati oči im mahati z rokama, kakor da ga je jahal vea peklenski zbor. Bilo ga je zares smeimo gledati in svet bi bil zares vzkliknil v en glaa, da je Tomažu krenila pamet na atrmnako pet, oko bi gm bilo videlo več ljudi, kako ae pač; in premeče. Na srečo pa mi bilo niko-
gar bl;zo, razun mladega gospodiča, ki je polagoma jezdil na konju v zgornje mesto. Temu goapodiču je šlo vse to mahanje in pačenje. Mladič je bil menda velik svobod* njak, da-si plemiškega rodu. Zato se ni držal praznih navad avojega plemiškega gospodstva. Naenkrat je goepod MikiČ Prodanič — to je bil namreč mladi plemič — obrnil svojega konja proti krčmi, iz katere je skočil prepokorno stari Tomaž.
—	Mene kličt«? je vprašal Mtkič.
—	Na službo, milostljivi gospodič ! se je poklonil Tomaž.
—	Kaj je ? je pregovoril Mikič s konja.
—	Eh, naj mi tvoja milost oprosti, ali trebalo bi daljšega razgovora, je odgovoril Tomaž smehljaje se.
—	Ah, da stopim s konja ? Da stopim pod tvojo streho ? Pa dobro! je mahnil mladenič z ramenom, skočil a konja, vrgel krŠmarju vajeti in rekel : Sprovedi konjm za hišo, privezi ga, da mi me bo stal aa ulic'. Mogla bi se najti kaka dobra dušiom ter mi ga smakaiti iz-pred aoia mej tem, ko mi dva govoričiva v tvoji jami.
Dalje trebi pomisliti, da so Rusi na svojem umikanju razdejali vse prehode preko rek. Temu naaproti pa ima Linevič v svojem operac jskem prostoru, ki je omejen na juga od rek Liaho, Tsinho in Sungari, na zapada od reke Taliauho, a na vstoku od reke Sungari, na razpolago bogat komunikacijski zistem, namreč, več nego še enkrat toliko od Japoncev. Med komunikacijskimi srddstvi je posebno povdarjati intaktno železnico Har-bin-Tjelin, stransko železnico Tsantšun-Kirin in tri izborne glavne ceste, ki tečejo paralelno k glavni železnici, proti glavnemu japonskemu predelu pri Tjelinu. Poleg tega ima ruaka vojska na razpolago mnogo transverzalnih črt z glavno smerjo od severo-za-pada proti jugo-vztoku, to je, iz prostora Tsantaan-Kirin proti hrbta gorovja Lungan.
Iz vBega tu povedanega mora biti jasno vsakomar, zakaj Be japonska efenziva razvija v toli počasnem tempu.
Ž9 radi teh geografičnih okolnosti — in ne glede na dejstvo, da njihov materijal kvalitativno vidno pada — ter radi razmer prostora bo imel tu Ojams, vzlic vsej svoji faktični številni premoči, premagovati težave, s katerimi v primeri bo bile one pri Muk-denu le malenkostne.
Japonske izgube v bitki pri Tčusimi.
»Ruekij Invalid« poroča, da je v pomorski bitki pri Taušimi bilo pogreznjenih 16 japonskih ladij, 24 jih je pa bilo znatno poškodovanih.
Dve japonski ladiji se potopili.
»Ruskij Invalid« od 28. t. m., poroča da s~>a dve japonski transportni ladij na poti v Korejo zadeli na mine ter se potopili. Ena ladija je bila »Tominaru«, ime druge ni znano. Na obeh ladijah je tilo baje 900 konjenikov s konji, štirje topovi ia velika množina vojnih potrebščin.
Premirje.
Iz Nev-Joika poročajo, da se vrše sedaj potom predeedaika Roosevelta pogajanja med Rusko in Japonsko, v Bvrho, da prenehajo sovražnosti in da se sklene mir. Roosevelt se nadeja, d* bo premirje sklenjeno v nekoliko dneh.
Car Ne bogato v u.
Iz Tokija javljajo, da je admiral Nebo-gatov prejel iz Petrograda vest, da car ne želi, da bi se Nebogatov po zvršetku vojne povrnil v Rusijo.
lin, Lungan in Taanhošan. To je prostor vztočno od železnica do rek Jalu in Sungari.
—	Ali, milostljivi gospod, se je razjezil TomaŽ, pri moji hiši, pa...
—	Bog ti razbil čašo, moj mili Tomaž ! Odvedi konja, pravim t', ne pretvarjaj se. Ta krčma tvoja je vsem tatovom tako milo shajališče, kakor zlatim Čebelam cvetoča lipa. Odvedi konja in nikar ne peri črne krave.
Na te nemile razloge gospodiča je Tomaž obmolknil, kajti ni jih m^gel pobijati. Odvedši torej konja za hišo in privezavši ga tamkaj, hitel je v krčmo, kjer ae je njegov plemeniti goat spustil na klop ter je z nožnico svojega meča in ostrogami svojih konjiških čižmov začel razkopavati vlažna tla poda.
Vsaki čas ima svoje otroke, katerim utiskoje tudi svoj znak na čelo tako ftivo, da isginjajo z njega tudi znaki starega plemena, podedovani od dedov, in stara vrlina trdneje od kamena. Izlasti tedanji borni, nemirni časi so prevrnili dušo mnogim ljudem, sicer spoštovanim po kraljevini. — Bilo je, kakor da je človeška k aga prišla na Hrvatsko, kakor so se ljadje za ' denar, časti in oblasti prodajali raznim pra-
Avstrijska poslanska zbornica.
Dunaj 5. Na interpelacijo poslanca Rizzi ja glede vojaških vaj, ki jih je teh dni imel pešpolk štev. 5 deželne brambe v Puli im na katerih je bilo več vojakov zadetih od solnčaric?, je miniet9r aa deželno brambo Schoaaioh prečital uradno brzojavko, iz katere je razvidno, da je vaja trajala od 6. ure
vim in nepravim potegovaloem za zlato kraljevsko krono. Živelo se je burno, klalo in plenilo neusmiljeno, trošilo Be je bres obzira, duše so bile podivjale, med gospodo je zavladala razbojniška narav. Tudi plemenitaška mladina se je po večem dela odvrnila od stare aramožljivosti in zakona ter se zasukala na slabo. Saj zorni mladi junačič ni rastel sedaj pod skrbnim očesom matere, ki bi ga držala na uzdi, da ne pozabi Boga in aramožljivosti ; niti oče, stara hrvatska kore-nika ni utegnil navajati na staro poštenje in čisto junaštvo. Svetišče rodbine je bilo skoro prašno. Oče je odišel a vojsko, mati je se« daj ta, sedaj tam iskala zavetja, a mladenič, če ma je le desnica mogla dvigniti meč, je poletel prerano pod šotor boriloev, v vojsko, da se bfje kakor plačanec za Blavo tujinca, da ae nauči grajati Boga, prazniti čafte preko mere in žeje, metati kocke prave i a krive, objemati dekleta, ki niso mogle najti zavetja pod človeško streho ter bo ostanke svojega nepoštenja nosile pod šotor aa prodaj.
(Pride še.)
Dogodki na Ruskem.
»PotMikin.i.
Ie Konstance poročajo od 4. t. m. : Splošno se sodi, da »Potemkin« ni odplul oi tukaj v Odeto, ampak prct to'garifci ozi-rom turški obali. Djktzano j«, da se di i adi ji nabaja ie še 10 Dnelat premoga in 60 vreč b:škota. Bat se je torej, da utegne »Potemkin« napasti trgovin tke lad je. Konzuli, h vaj oči v Konatanci, eo brzojavili v Car grad, da bi cam>gel »Potemkin«, ki je cdplul z Konetance brez iivil, oropati a potoma trgo-vineke Indije, ki naj se varujejo. Mornarji imajo na razpolago pol milijona rubljev in 20U krogel;.
»X. Fr. Prefri« poroča iz Konstaccs : Pred svojim odhodom :z tukajšnje luke je poaa ica »Potemkina« dostavila zastopnikom iaoaam*K h vlad v Konatanci nastopno izjavo : Kaska oklupnjača »Potemkin« pripadajoča tavršk* aakadri je pričela odločilen boj proti rueki avtokraeiji. Doč»m objavljamo to vsem evropskim viaiam. smatramo za svojo doli Bost, da izjavljamo, da jamčimo nedotakljivost ▼aeh .aozemsK a ladij, ki se nahajajo v Črnem morju, *akor tudi vseh mest m pristan:š5 ▼ Črnem morju.
Kapitulacija Pobjedonosca*.
Iz < >dese javljajo od 4. t. m.: Formalna predaja »Pobjedonosca« ee je izvršila včeraj sjutraj. Častniki eo m povrnili na ladijo. Kolovcdje ustaje in nekoliko mornarjev je
25 minut do 9. in pol ura zjutraj, med tem časom so pa vojaki večkrat počivali ter se okrepčali z vodo. Ea mož je umrl, od 65 obolelih so vsi ozdravili razun 16. Od teh jih 13 pojde jutri zopet k svojim stotnijam, trije ostali so izven nevarnosti. Zdravnik, ki si je zvrnil nogo, je moral v Pulo po železnic?, radi tega je polk ostal brez zdravnika. Minister poda zbornici obširneje poročilo.
Zbornica je vsprejela predlogo glede spremembe zakona o hišnem davku, potem predlogo glede nedeljskega in prazniškega poč.tka v obrtnem predmetu s spremembami, ki jih je sklemia gospodska zbornica.
Prihodnja seja jutri.
Slovensko vseučiliščno vprašanje.
Mi emo že povedali, kako mislimo o izjavi naučnega ministra, da treba uvaževati tudi 7. ;ljo Nemcev na Kranjskem in zasnovati v Ljubljani dvojezično visoko šdo. Seveda je bila izjava ministrova bolj previdno kon-cepiraoa, ker je govorila nekako o slovenskem vseuČ.l šču, na katerem bi se nekatere discipline nemški predavale. In zdi se, da so se na Kranjskem z t precej Bpoprijaznili s to željo ... A najlepše je prišlo potem, ko eo Neme začeli izjavljati, da minster ni prav povedal njihove želje. Oni da mislijo marveč na nemško vseučilišče, na katerem bi se eveatieino nekatera predavanja vršila v slovenskem jeziku ! !
Mi smo — kakor rečeno — ža pove- > daii, kar mislimo. Ntše stališče je : narod slovenski je zahteval slovensko vseučilišče! Če se el >venski merodavni ; krogi le za las odmaknejo od Uga stališča, utegne se zgoditi, da na akciji našega naroda za ta veliki aaš postulat ne bo več t ste aložnosti in kompaktnosti, ki je potrebna, ako hočemo kaj d seči. Ali temu vprašanju našemu preti »e druga nevarnost, ako se naši roiaki na Kranjszem oprimejo misli na dvojezično visoko Šolo, Potem utegnemo izgubiti tudi pomoč druzih Slovanov. Na to nevarnoet opozarja tudi prašaa »Politik«, ki izvaja, da vsaučil šSe, ki je zahtevajo Slovenci, more biti jedino le slovensko!
»Politik« zaključuje : »S ovenci eo samosvoj en narod. A če bi se izreali za dvojezičnost in s tem v resnici za premoč nemškega učnega jezika, potom, bi morali ostali Slovani vzeti to le z obžalovanjem na znanje. Nikakor pa se ■e more zahtevati od teh Slovanov, da bi podpirali akcijo, delujočo na kaj ta-eejra. Zadnji eas je, da se slavensk' poslanci sporazumejo v-aj v čisto narodnih stvareh, ker sicer pride iz najnoveje akcije nov težak adaree za slovenski narod in njesrov položaj v državi«.
Gosfoda na Kranjskem naj razm šljajo malo! Kaj bo, ako ob vehementnem navalu S3vražxka irgabimo simpatije in pomoč zaveznikov ?
bilo izkrcanih ter zaprtih v trdnjavo. Na krovu ladije je bil prirejen altir, pred katerim je moštvo priseglo vnovič.
Drobne politične Testi.
Poloiaj na Ogrskem. Kakor javljajo iz Budimpešte, prevladuje v ogrskih opozicijonninih krogih menenje, da se utegne položaj do jeseni spremeniti. vRačuna se, da bo potem koalicijsko ministerstvo vodilo pogajanja za kompromis.
Sina srbskega kralja Petra. Kakor porečajo is Balegagrada, je kralj Peter sklenil pcslati oba svoja sina, Jurja in Aleksandra, v kako francozko vojno akademijo. Princa odpotujeta na Francosko že v tem poletju.
Papež hoče iz Vatikana. Rimski list »L' Italie« zatrja, da se je papež odločil, da hoče na vsaki način iz Vatikana. »Italie« pravi, da ve iz najzaneBljivejega vira, da je Pij X. na tem, da ostrani še svoje aadnje pomisleke ter prigovarjanja in prit'sek drugih.
Predsednik Loube t noče pod nikakimi pogoji, da bi ga zopet izvolili gla verjem francczke države. Predsednik je že najel privatno stanovanje. L m bet se noče več baviti s p. liti ko, ko enkrat zapusti palačo E vaee.
Kredit za alpske železnice. Z Dunaja poročajo, da je reš te v kredita za alpske želcznice v tem zasedanju csgo tovljena. Poslanska zbornica bo zborovala še prihodnji teden.
Domače vesti.
Promocija. Dne 7. julija bo gospod Ljudevit Pivko na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. — Ce stitamo.
Vojaške raje in njihove žrtve. Pod naslovom »Za brambovski peš polk it. 5 — mučenički dan« nam p sejo iz Pule : Cesta med Vodnjanom in Pulo posuta z izmučenimi obnemoglimi vojaki — rezervniki in aktivniki. Ženice, vračajoče se svojimi oslički iz Pule domov in gledajoče te prizore, jočejo in pomagajo po možnosti tem revežem. Trume Človekoljubnih Pulčanov, sanitetni oddelki mesta, vojne mornarice in pehote prihajajo z vozovi na l e a zesreče brambovskega polka, na usodepolno cesto proti Galežanu, da pomorejo nesrečnežem in jih odvedejo v mesto.
Takovi, pretresljivi, so bili prizori.
Kakor imajo vsaki dan trde vaje, tako je bila tudi dne o. julija vaja v vsem polku pod poveljstvom poveljnika Klikića. Hitro po peti uri v jutro je začelo za siromašne vojake pravo mučeništvo. Vročina grozna, neznosna, počitka pa — nič. In to je trajalo do poludne. St°tnije so se krčile in manjšale od uie do ure. Številno stanje moštva je iznašalo, ko so dospeli domov 15—35 mesto 05—80. Misliti si morete, kakovi so se ti reveži privlekli na svoje stanove. Po prvem površnem štetju 93 cenil-, da je obnemoglo okolo 500 mož. A drugi, ki niso obležali ? Ali se ni bati. da je marsikateri rezervnik, oče družine, prejel kal bolezni in — prezgodnje smrti ? !
Vse prebivalstvo mesta puhkega je ogorčeno do skrajnosti. Pripomniti treba, da j« polkovnik vkljub temu, da je videl, kako cepajo mož za možem, prepovedal, zagrozivši s strogo kaznijo, imeti obvezano okolo čepice p'atno v varstvo tilnika, takoi meno vani »Nackenschutztuchc. Oni, ki so si že obve-zali to platno, morali so je zopet sneti. To belo platno varuj s kolikor toliko pred silo vročine. Ali doli je moralo. Vsi klici med vajo: vode, ac<|Ua, \Vasser — so OBtali ne-ualšani. ša le, k) so dospeli v Galežan, bo jim privoščili kapljo hladilne vode. Vročina je bila nad 40° Celzija. To v naglici; druge podrobnoeti že še izveste.
Poelanec R zzi je stavil v zbornici poslancev nastopno interpelacijo :
Dne 3. t. m. je nekaj batalijonov bram-bovcev, koncentriranih v Puli, imelo marš v avrho vaje, čemur je bila vsled nenavadne vročine ta posled ca, da je mnogo vojakov obolelo, a trije so umrli. Vsje, prirejene ob takh nenormalnih okolnostih, ne morejo imeti namena, da vojake privadijo težkim naporom, ksjti tudi v tem pogledu treba se držati neke meje, katere ni smeti prekoračiti. Humanitarni čut veleva iaogibati se nevar-nostim, ki jih je tako lahko predvidjeti, in ob katerih gre za zdravje in življenje oseb.
Podpisani smatrajo, da mora vojna uprava v sličnih slučajih postopati strogo, da se določi, koga zadevlje odgovornost. Na drugi strani bi morala vojna uprava, če še ni storila tega, izdati stroge odredbe, da se v bodoče ne bodo dogajala več taka zlostavljanja v masah. Podpisani si dovoljujejo vprašanje do njeg. ekscsl.:
Kako more njeg. ekscelenca opravičiti postopanje poveljnika, ki je dne 3. t. m. priredil iz Pole mer! brambovcev ob okolnostih, ki so dajale predvidjati, da prideta zdravje in življenje vojakov v resno nevarnost?!
Madjarske in italijanske šole za Slovane. V Komorskih Morovicah obstoji ma-djarska šola, v kateri je 4S otrok. Po materinem jeziku jih je 33 Hrvatov ali Srbov, 3 Nemci in le — 12 Madjarov.
Podobno je tudi z mnogimi italijanskimi šolami v Istri. Tudi takih je, ki ni v njih niti enega samega italijanskega otroka. Tako bi mogel n. pr. slavni učitelj Zec — da čujete gospodje pri »Učit. Tovarišu« !! — povedati, koliko italijanskih otrok je na njegovem italijanskem cddelku na šoli v Po-meru pri Puli!!
Azljatsko- turški odnošaji t ulici Fabio Severo v Trstn. Pišejo nam: Ali ste se šli kedaj sprehajat po ulici Fabio Severo ? Ako niste, pojte vsaj enkrat ! Ne bo vam žal. Via Fabio Severo leži na višini in ž nje Be uživa krasen pogled na TrBt. Via Fabio Severo ss nahaja na državni cesti, ki s trga pred vojašnico od kavarne Fabris vodi na Opčine. Via Fabio Severo bila bi pravi raj, bila bi ena najdražestnejih »kampanj«, ako ob današnjih okolnostih ne bi bila v Trstu, ampak .... nekje tam v centralni Afriki . . . na Kongu!
Ni je v Trstu bolj zanemarjene ulice, nego je ravno Fabio Savero. Za to ulico se ne briga noben vrag; v njej je popolna anarhija, tu je pravi pekel. Ni je javne sigurnosti. Ni nikake kontrole, ni municipalne, ni državne, ni redarstvene. Ista državna cesta je zanemarjena do grozote. Na istej leži prah debel nekoliko centimentrov. Po zraku plavajo celi oblaki najgostejega prahu. Ta prah dvigajo v zrak po cesti neprestano vozeči tovorni vozi, automobili, motocikli, velocipedi, kočije in . . . inclita mularia. Ni ena hiša, ni ena rodbina ne sme odpirati svojih oken ne po dnevu ne po noči, da bi v tej afrikan-ski temperaturi in vročini prezračili svoje sobe. In da-si se v led tega okna ne odpirajo, vendar-le fini prah s ceste prodira Bkozi ža-luzije v sobe in jih napolnjuje. Vsa stebla, cvetje in rastline po vrtovih s) pokrite debelim apnenim prahom, ki izjeda, suši in uničuje vso vegetacijo. Pod večer prihajajo celi batalijoni inclite mularie ter letajo gori in doli po vsej ulici kakor besn:, se vspe-njajo na murve, ki so ravnokar polne sadu ter tržejo in devastirajo cele veje na murvah, bombardirajo drevesa s kamenjem, delajo škodo hišam in vrtovom ter so nevarni življenju tam stanuj oČih rodbin in pasantov. Skoro da ne sme nikdo več sedeti na Bvojem vrtu, ker vsaki hip pada nanj kak kamen. Med vilo št. 104 (pol.) in javnim vodnjakom blizj vile Kesel leži črn in gnuBen gnoj, ki teče od časa do časa iz kanala, v kateri se stekajo hišni odpadki hiš št. P. 19, — T. 9, P. 20 — T. 10, P. 195 — T. 295 in P. 136 in 137. Ta smrdljivi gnoj človešk.h fekalij in druzega smrada se cedi po zidu, pripadajočem k vrtu vile št. 104 ter teče dalje izpod zida po ulici, proizvaja v tej abnormalni temperaturi največi smrad in pro-vzroča največi javni škandal, ki traja že nad mesec dnij vzlic vsem korakom, ki jih je lastnik vile št. P. 104 osebno storil toliko pri okrajnem načelniku g. E. Pellegrini v ulici Giulia, kolikor na mestnem magistratu in na samem c. kr. namestništvu. In vzlic vsemu temu se vse do danes ni ničesar storilo v tem pogledu od nobene Btrani. Proti temu nečuvenemu javnemu Škandalu psujejo vsi, ki bivajo v bližini. Psujejo pasanti, ker se zrak napolnjuje s evaporacijo in mijazmi tekoč.h fekalij. Ako pojde to še dalje v tej abnormalni temperaturi, bati se je, da navstanejo bolezni.
Oposarjamo torej kompetentne faktorje, da se temu turško-azijatakemu stanju v ulici Fabio Severo stori takoj energičen konec. Kajti potrpežljivost ljudij je do sedaj zastonj pričakovala, da ee odstranijo gori opisane nepristojnosti. Nu, ta potrpežljivost bo imela svoj konec, ako se v interesu javnega zdravja, javnega reda in morale ne stori to, kar bi se bilo moralo storiti že zdavna.
A buon intsnditor parole poehe.
Nesreča na Crorjaneih ali umor ? Iz
Novega mesta nam pišejo :
Po našem mnenju prvo ne more b"ti tajno, ker Be vrši na javnem prostoru, do katerega ima pristop vsak, pač pa je obdukcija tajna, ker se vrši v mrtvašnici, torej v zaprtem prostoru. Do katere meje pa sega tudi ta »tajnost«, ne vem gotovo ; pač pa je znano vsakomur, da imajo vsi ilustro-vani listi, ki se bavijo z aktualnimi slučaji, ne samo slike ekshumiranih, marveč še druge tajneje slike, da škic niti ne omenjam. Od kodi jih ti dobivajo, in kateri zakon jim to dovoljuje, če je pri nas ravno nasprotno ? Novomesto ne zaostaja, kar Be tiče krimina-listike in izvanrednih dogodljajev, relativno niti za velikimi mesti. To vemo mi, tukaj živeči dobro, malo pa zunanji svet. In zakaj ? Odgovor je lahak. Novomesto je poluotok, naBut z birokracijo neprijazno navadnemu ljudstvu. Tu se skrbi marljivo za to, da se vse, kar bi imelo priti na dan, prej ko možno potaplja v lenih valovih Krke.
Nu, povrnimo se k slučaju Juršič in premotrimo malo vprašanje, kaj je tu verjetneje : ali nesreča ali zločin ?
1.	Ali je možno, da bi bil — vapričo vseh podatkov, ki jih imamo — Juršič ponesrečil ?
2.	Ali ni verjetneje, da je Juršičev padec in smrt povzročil le zloben namen ?
3.	Kdo je zločinec ?
V svrho obrazložitve prvih dveh vprašanj pustimo osebo Turka, kolikor se da pri miru in bavimo se samo z Juršičem, ponovivši ob kratkem vse dejanje. Juršič, osta« vivši Turka 1H|Pangrčgrmu, se vozi sam proti domu. Takoj iz vasi pri »Jurjevem podu« zavija vozoa pot strmo nizdolu. Na desno je (brez ograje, seveda) prepad, blizo 20 m globok. Iz neznanega nam vzroka sta zavila konja v stran, a še predno je šlo vsa skupaj v prepad, sta se konja zajezdila ob neki gaber, ki ni daleč od pota. Razdalja do gabra ni še tako strma ; prava strmina se začenja še le pod gabrom nizdolu. Juršič, predvidjajoČi grozno nevarnost, je skočil z voza in hoteč konja rešiti, jima je preretal (?) vprežni vrvi in jermena (?) na hrbtu (?) O tem ga je pa konj na desni udaril proti ušesom (?) in — — — no, in potem je Bog zna, kako vse skupaj zdrčalo doli.
Tam doli pak je prišel pod konja (?). Le ta mu je s svojo težo polomil 5—f> reber, vs'ed česar je nastala smrt. Kedaj pa je prilezel izpod konja, ali pred, ali po smrti, to seveda nam ni znane. Gotovo je le, da so ga drugi dan našli kakor je ležal počez pred konjema.
Voz je bil, seveda, čeprav še le nov, ves zdrobljen. Kobila, vsa zamotana, je ležala še živeča, konj, manj poškodovan, pa je stal, ko so prišli prvi svedeki na lice
mesta..... Omenili smo že na drugem mestu,
da tako nekako ee je mogla glasiti prva relacija orežništva v Cerovcu, temeljem katere je Bed šče v Novemmcatu stvar smatralo za rešeno, in odredilo pogreb ponesrečenca.
(Pride še.)
Romanje na Brezje. Zvedeli smo, da je včeraj ob 1. uri popoludne s posebnim vlakom odišla iz Trsta na Brezje slovenska Marijina družba, okolo 500 oseb. Romanje vodi g. kanonik Kosec. Povrnejo se danes zvečer.
Vročina, toča In viharji. Iz Sepulj
nam pišejo : Včeraj dne 3. t. m. smo imeli po vsem Krasu grozno vročino, kakorsne se ljudje ne spominjajo. Toplomer je stal na 38—39 stopinj nad ničlo. Vročina je bila tako silna, da so ljudje ostavljali delo Da polju. V večih vaseh je bilo tudi slučajev, da so ljudje padli v nezavest. Tako ee je zgodilo v Tomaju, Križu in Štorjah. Nad Štorjami je umrl posestnik Andrej JelušiČ od Jerišev, ko je spravljal Beno. Pal je v nezavest in v kratkih minutah je izdihnil dušo.
Okolo 5. ure popoludne je začelo gro-meti in bliskati in je navatal vihar, ki je bil tako siltn, da je odnesel kmetovalcem — med Senožečani in štorjami — neštevilno centov pokošenega sena. Samo enemu kmetu v Štorjah ga je vzelo kakih 400 centov. Istotako je vihar odnesel mnogo sena posestniku Antonu Turku iz Šepulj, ki je imel pri Storjah ravno pokošeno. Za viharjem je Bledilo nekoliko dežja.
Z Dolenjskega nam pišejo: Dne 3. t. m. okolo 4. ure popoludne je razsajal silen orkan po vsem Dolenjskem na severo in jugo vzhodno stran. Ruval je drevje, preobračal kozolce, pustošil žito in trgal strehe
j.š. Tudi debe.a toči je potolkla da mnog h srajtfa, ialaeti v M ni Peči in Ponikvah.
—	Od všeh stran. prihajajo vznemirjajoče veet.
Iz Oročane v Istri nam p še j o: V ponedeljek dne 3. t. m. bila je neznosna vroč;na. Že zjutraj ob 8. uri kaeal je t pio-mer '2b* C v eenci. Bilo ni nobenega vetra. Popoludne »o ee jeli zbirati oblaki od severa n tudi grmeti je začelo. Kar se je obrnila i urja in ob 5. in četrt je začela padati toča, iebela kakor kurja jajca. Padala je z ve trom, redaa in malo časa. Pobila je več šip n ve5 opek po strehah, oklest la tudi drevje. ^Kode na polju ni posebne. Tako debele toče ne pomnijo v tukajšnjem Kraju.
Na Reki je kazil toplomer 35 stopinj C. O i nobene strani ni nobenega vetrea. Na polju je solnčarica zadela nekega kmeta, ki je kosil travo ter je na licu mesta iz-lahnii.
V	Rimu je v torek kazal toplomer stopinj. Pet oseb je zadela solnČar ca. Toplomer na trgu sv. Petra pod obel skom js kazal 4'2 in pol stopinj C.
Tudi na Dunaju je kazal toplomer 42
-	p nj. Več oseb je obolelo vsled solnčarice. Vroč.na je tudi po noči velika.
Ravnotsko prihajajo poročila iz Severne Nem£.;e, da vlada tamkaj izredna vročina.
V	Prag; je v torek ktzal toplomer
na s ncu «3 stopinj Celzija, v senci 33 8
»topinj.
V	Berol.nu se ;e vsled vroSine počel tajati tlak iz aelalta.
Strela je uiar.la v ponedeljek med hu-a viharjem in nevihto v župno cerkev v \n«žnu. Razb la je stebre pri koru. da ee * :sti podrl.
Toča debela kakor kurja jajca je pacala -.e 3. t. m. v sodnem okraju Trebnje na K an skem in napravila na več krajih ve-ko icode, ialasti pa je zelo opustošila vinograde.
Toča je v ponedeljek pobila po občini
ua v Istri. Tretjina poljek h pridelkov e vn čsnih. Onega dne je bilo tamkaj 35 -•topiaj C vroene.
V	ponedeljea dne 3. t. m. so imeli > Novem meein velikanski vihar, pomešan s očo. V.hsr je prevrn:! tudi neaaj p >elopij, zrn % al drevesa po okolici in razdrl več streh. Tudi po drugih krajih Dolenjske sta vihar n toča napravila mnogo škode.
V	Suhoriji na Notranjskem je v pone-floljek popoludne to5a pokončala skoraj vse poljske pridelke. I/udje ne pomnijo take nevihte m tako debele t >če.
V	R mu je bila včeraj še hujša vročioa nego prejšnje dni. Klo je mnogo slučajev 9olnčance. Preaehala so vsa dela na polju.
V	M lanu ;e včeraj kezal toplomer 39 stopinj C. Mnogo ljudi je nadela solnčarica. Umrlo je šsst oseb. Včeraj zjutraj je v Milanu in okolici divjal grozen vihar.
Tudi iz Toskane prihajajo poročila o rre iai vroč.ni in o mn gih siučajih solnča-r ^e s smrtn m izidom. Temperatura za&ša »S"2 stopinj C.
^ Novem sest u ni ves mesce junij kdo umr!. Z* mesto, ki šteje nad par tisoč prebivaleev, r»dtk slučaj.
Anzležka ^kadra na Reki. Kakor
javljajo c Reae, pride dne '20. t. m. tjakaj ang etka eredozemsza eskadra, ki ostane tam-aaj iva tedna V imenu "-esarjev em vsprejme ee sadro nadvojvoda Šetio. O tej priliki pr.de na Reko tudi admiral grt f M >nts-eucjoii.
Slaba letina v Dalmaciji. Iz Daima
ei e pr iia^ajo g aeov;, da bo tamkaj tudi letne slaba let na. Spomladi je kazalo vse lepo, ali potem je neprestano deževje in nevihte šcodovaio poljskim pridelkom ; v vinogradih -8 je pojavila peronoepera.
Orožnik umrl v* led solnčarice. Iz
Paz na javljajo, da je v ponedeljek med Ti-D inom in sv. Petrom zadela solnčarica posta e vodjo oroin.aov .z sv. Ivana v Srerni, A a t bi Keenla. Ponesrečenca so prenesli v T njaa. kjer ;e umrl.
( tonil Je v t:rek v ribniku pr: rokov-n scem grada blizo Ljnbl ans supenor tamošnjega eslezijsnskega zaveda dr. Angel Fe»tr. Sel ee je po noči kopat v ribnik ter je tam ponesrečil. Rvea je b.l dne 15. oktobra 1866. v Turiau.
Velikanski požar je bil v torek ob 6.
ur: zvečer v Horjulu pri Vrbnik:. Upepelil je baje 24 hii z gospodarskimi poslopji. Ogenj jt bil test hoj*i, ker so ljudje že pospravili seno Zgoralo je tudi več preš^čev
in nekaj goveje živine. Poštarju je zgorela tudi veča svota denarja. Doma?: in gasilci z Vrhnike so omejili p^žar, da ni zgorela vsa vas.
Vročina je še vedno neznosna. Vže cb
uri zjutraj je toplomer kazal v senci do 30° Celsius. < »poludne je vročina narasla do 32c'y a je še vedno naraščala. Ni najmanja sapica da bi bila zapihala. Vzduh je grozno soparen.
Solnčarica. Včeraj smo imeli v Trstu tri s'uSaje soln5arice. Prvi, ki je padel za solnčarico je neki približno 40-letni delavec. Delal je pri skladišču južne železnice »Silos«. Ob 10. uri predpoludne je pa revež pal nezavesten na tla in se ni več ganil. Prenesli so ga v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je jako nevarno.
Kmalu popoludne je pa na ulici del Bosco, zadet od solnčarice, pal na tla 42 letni voznik Štefan Križmančič, stanujoči v ulici Petrcnio šr. 20. Kakor prvega, je zdravnik se zdrav* niške postaje dal prenesti tudi njega v bolnišnic :>. Tudi Križmančič je jako težko zadet.
Tretji je bil pa 74-letni zasebnik Josip Berndt, stanujoči v ulici del Mercato vecchio štev. 3. Nahajal se je blizo LW.1ove palače. Ob 1. uri popoludne je pa revež pal na tla. Pozvali so k njemu telefoaičnim potom zdravnika se zdravniške postaje, a ker je imel zdiavnik opravila drugje, je šel k Berndtn sam poetrešnik. Videči, da stanje starčevo ni tako težko, feakor je bilo prvin dveh zadetih cd solnčarice, ga je postrežnik s kočijo odve-del na njegovo stanovanje.
Samomor. 20 letnega Rajmunda Felzerja, ki je bil foisobar na L!oydovem parniku >Tr:este«, so oašii včeraj v jutro mrt7ega v njegovi kabin'. Ziravnik se zdravniške postaje, ki je bil pozvan k nesrečnežu, je konstatovsl, da se je nesrečni mladenič za strupi! s karbolno kislino.
Truplo samomorilca je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Vzroki tega samo mora niso zaan*.
Zastrupljenje se žganjem. Na pomožno foitajo društva »Igea« so včeraj popoludne redarji prinesli 58 letnega težaka Josipa Mauro, sranujočega v ulici sv. Filipa št. 14. Ms uro je bil izpjl ogromno množ'no žganja in so mu tile vsled tega noge popolnoma cdpovedsle. Pal je bil na tla in se pri tem precej ranil na čelo. Zlravnik na pomožni p-staji je pa konstatoval, da je Maurovo življenje v vel ki nevarnosti, kajti kazali bo se na njem vsi znaki zaatrupljenja se žganjem. Izpral mi: je želodec in ga dal potem odvesti v bolnišnico.
Koledar in vreme. Danes: Izaija,
prerofc. Jutri: Elizabeta, kralje*. — Tem peratura ob 2. uri popoludne -j- 33'5°. — Vreme : lepo, jako vreče.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo »Kolo« t Trsta bo
slavilo v nedelje, dne julija 1905. desetletnico svojega otstanka in obletnico razvitja društvene zastave. Slavnost se bo vršila po nastopnem vsporedu :
1. Grdoa. 2. a) »Za dom«, moški zbor; i ) N. Slavjanski : »Boigarskija pjesni«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Kolo«. 3. Slavnostni gjvor, govori društveni predsednik.
4.	A. F^erster : »Sokolska«, moški zbor, poje pevske društvo »Adrija« iz Baikovelj.
5.	Adamič: »Ptička«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Zarja« iz H jana. 6. J. Labarnar : »Ki dar mlado leto«, mešan zbor, p"je pevsko diušcvo »Slovan« iz Padrič. V. * * # »Himna Zvonim ra«, moški z:<t, poje »Slovenska mladina« iz Sv. Ivana.
* * * »Naša zvezda«, mešan zbor, poje pevsko društvo »Slovenska L ra« iz Sv. M. M. spodnje. 9. F. S. V:lhar : »Na vrelu Bosne«, moški zbor, p je pevsko društvo »Slava« :z Sv. M. M. spodnje. 10. Sattner : »Po zimi iz šjle«, mt.-in zbor, pev. društvo »Velesila« iz Škeinja. 11. I. pl. Zaje : »Večer na Savi«, poje pevsko društvo »Zori-slava« iz Sežane. 12. m * + »Slovan na dan«, mešen zbor, poje pevsko društvo »Lipa« :z Bazov:ce. 13. Št. Ferluga : »Ve-te? narodnih in umetnih slov. pesmi«, poja pevsko društvo »Zvon« z Opčin. 14. * * # »Slovenski svet ti si krasan«, poje pevski zbor »Čitalnice« pri Sv. Jakobu. 15. Steg-nar : »Plemstvo« moški zbor poje sbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija 1*5. Haj-drih : »Morje Adrijansko«, moški zbor, izvajajo vsa pevska društvi. 17. Umotalni ognji. l«y Godba.
Po izvršenem vsporedu začne v dvorani ples, na vrta pa svobodna zabava.
Slavnost se bo vršila na vrtu * Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Na elavnesti bo svirala svetoivanska godba.
Začetek slavnoBti na vrtu ob 5. uri popoludne.
Vstopnina na koncert 50 stotink za osebo, otroci pod 10 let prosti. — Vstopnina k plesu: ca moške 1 krono, za ženske 40 stotink.
Ples začne ob 9. uri zvečer in bo trajal do polunoči.
Blagajna za koncert se odpre ob 3. in pol uri popoludne.
Obtni zbor »Dramatičnega društva«,
ki se je imel vršiti danes 6. t. m. je odložen ter se bo vrŠ:l v drugi polovici tega meseca. Natančneje podatke naznani odbor pravočasno.
Pevsko društvo »Zarja« r Kojanu bo
imela svoj veliki koncert v nedeljo dne 23. julija v »Konsamnem društvu« v Rojanu.
Toliko na znanje drugim bratskim društvom, da bodo uvaževala to o določevanju svojih veselic.
Darila.
Ženski podružnici družbe sr. Cirila
in Metodija sta podarila gg. Milka in Ivan 20 K v počeščenje spomina pok. gospe Abram, matere ge. Antonijete Foerster iz Bsrolina; g. Josip Velikanje, svečenik v Juršičih v Istri 5 K. Bog blagoslovi plemenita darovalca in darovalko!
Razne vesti.
Elementarna katastrofa na Češkem. Mi-
nolo nedeljo je po več okrajih na Češkem napravila teči. ogromno škode. Na nekaterih mestih je padala debela kakor kurja jajc«. 'I udi veliki nalivi so silno škodovali.
Na drugih krajih na Češkem pa tožijo o silni suši, po nekaterih okrajih ni že šafet tednov deževalo vsled česar je uničan velik del žetve.
Porotno sodišče.
Razprava Martinolich-Eivard Cutt n je včeraj nadaljevala in končala okolu 4. ure popoludne. Sodičč) je etivilo porotnikom 5 glavnih vprašanj — da li je toženec kriv razžaljenja časti s priobSenjem inkriminiranih člankov, in s car za vsak članek eno vprašanje — in 5 dopolnilnih vprašanj, da !i je toženec dokazal resničnost trditev, ki se nahajajo v inkriminiranih člankih.
Porotniki bo pa glavnim vprf.sinjem pri trdili z 11 glasovi proti enemu, a dopolnil nim so zanikali z istim razmerjem glaBov.
Na podlagi tega pravoreka je bil Edvard Cuttin obsojen na 4 mpsece ječe.
Loterijske številke, izžrebane dna 4. a :
Brno	8 70 19 40 68.
Zadnje brzojavne vesti.
Dogodki v Rusiji. Grof Isrnatiev v Odesi.
ODESA 5. Grof Igaatiev je doepel semkaj previdjen z izrednimi pooblastili.
Okiopnjača »Potemkin«-
FKODOZIJA 5. Oalopnjača »Potemkin« je dospela semkaj. Zahtevala je premoga, živil in zdravnika ter pozvala mestno upravo, naj jej ra 24 ur jnmči za varnost.
KON8TANCA 5. Poroča se, daje »Po-temkiu pred Su in > ustavil neki italijanski parnik ter mu odvzel premog.
ODESA 5. Govori se, da je »Potemkin« pred par dnevi iz neke nemške kolonijske vasi vzel živino ter jo od vedel na ladijo.
PETROGAD 5. »Praviteljstni Vjestnik« dolži, da so provzročili upor na »Potemkinu« židje, vsled česar beže Židje sedaj iz Rusije, ker se boje protisemilskih izgredov.
ODESA 5. Tukaj vlada razburjenost, ker se ne ve. k^e da ae nahaja »Knjac Potemkin«. Le is raznih govoric se je se-znalo, da je bil predvčerajšnjim v Konstanei ter da je odplul v smeri proti Odeai, potem ko fo romunske obiaatn je odbile njegovo prošnjo glede nabave premoga.
včeraj	danes
ICO !?0	10J.90
1C0.H0	1< 0 S5
119.35	119-35
101.40	100.-45
92.85	92 75
119.15	117 35
97 —	97-OS
83.—	88 —
1616.—	1639.—
65(5.75	657J.O
240.32 l/j	240 32 V,
117.45	117.40
23 49	23 49
19.12	19.12
95.S5	95.65
11.28	11.28
117.30—117.60, nemSki bankovci K —.— •--
avstrijska ednotna renta K 100 25 100 50 ogrske kronska renta K S6.90 97.30, italijanska rent«
—.— kreditne akcije F 658 — — 6*9 50
državne železnice E 673.-- 674 50. Lomb-*^
86.— 8S.—, Lloydove akcije < Tli.--730-
Srečke: Tisa K 333.50—342 50, Kredit K 4o2 50 do 492 50, Bodenkredit 1880 K 306.— 313.—, > denkredit 1889 K 306 75 313 75 lorike a 13d. — do 141.— Srbake —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. url pop.
Državni dc g v papirja „ n srebru Avstrijska re^ta v zlatu
. „ kronah 4 °/0 Avst. investici ska renta 3l/t°/s Ogrska renta v zlatu 4®/0 „ „ „ kronah 4"a
3i/ /g
Akcije nacijonalue banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. Ur Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta £9 3), italijanska renta 106.f.0, španski exterieur 91 -t b, akcije otomanske banke 611-—. Menjice na London 251.41.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske država« ielesn e 730.— Lombardf — unificirana tnrSka renta 33 95 avatrij. zlata rem* 101 —, ogrsza 4";, u renta 100 80 L&ndezbant 478.— turške arać e 132.50 paiižka banka 14 06, italijanske mer d -ionalne akcije - —, akd'e Bio Tinto —Trd ia.
L o n d on. (Sklep) Konsolidiran dnu 90.3/„ Lombardi 3.*/« srebro 26l/lfl. Španska renta 3 J.3,V Ujanaka renta 104.—, tržni Uiscont, 13,V menjue a. Dunaju 24.25 dohodki banke —.— izplačila b*axe —.—. Stalca.
Tržna poročila f. julija.
Budimpešta. Plenica za okt. K 15 32 di K 15 «i4; rž za okt. K 12.34 do K 12 3') ; ove* i* okt. od K 11.46 do 11 50; koruza za julij K 14.68 do K 15.—.
FSčiuci.: ponudbe zadostae, povpraševanje zboljsano, tendenca vzdržana, dodaja 22 000 met. stot,, za 5 stotink višje. Oves trde o. Druga žita nespremen eao. Vreme: vročina.
Ha vre. (Hklep.) Kava Hantoa good »/*• rage za tek. meaea po 50 kg 43.s/4 frk, za sept 44. V*-
New-York. (Otvor- »-. Kava Rio ■■ biv 'e dobave, nepravilno, nespremenjeno, 20 st tink zvišanja. Prodaja: I6.O0O v.eć.
H am b u r g. (8*i~ t»op.) Kav« San'-"« * average za aeptember 363/4 z« dec. 37'/%> ea marec 33.— za .»aj 33 V4 — Stalno. — K*va iiiu nuvadm ioco 37—39, navadna reelut. 32-401/, n« raa 4. doti' , 41—43.
Hamburg. (Sklep) Sladkor za julij 22.1 'j, za avgu3t Ž2.30, za september21-60. za oktiber LW .>0 za nov£mber 19 05, za december 19-15. — Mlačno. — Vreme: oblačno.
Sladkor tuzemski Centiifugal 5 promti. rted K 74-— do 7 •—, za maj-avgust K 74'— do 75' — C nca&sč in Melisitl promptno K 75*75, za juli. a'gust K 75— do 76-50.
London. Sladkor ie repe aurov lla/M
Stalno.
Pariz. Rf «» tekoči mesen 15 50 r' avgust 15.25, za sept.-oktober 15.25, z* sep",-december 15.15 (mirnuw — caenica «a teko m seč 23.95, za avgust 2 90 za september oktober 21.95 za sept -december 22 10 (trd .u) Moica za t* koC meaec 30 7J, za avgust 30.fi J ««• sept.-oktober 29.65, za scpt. - december 29 30 (trdaj/. ReniCa • olje za tekoči me«fc 50 V* ea avgust 50.'4 za september-deeember 50.1/« za jauuvar - april 50 3 4 mlačno. 8pirit za te«coči me^c 533/,. za avgust bu z i september-deeember 44.J/4 za januv-april 40. -
Sladkor surov 88* uao nov 29 ----29'/4 (stalno
bel za tekoči me^ec 32a/a — za avgust 321,, oktober-januvar 29*',,, za januvar-april 33—, (staluoi rafiniraj 66—66'/,. Vreme: vroče.
Sama paraHIa Im 5. julija Tržadka berza. Napoleoni K 1911— 19.15—, M|Mht lin K —.— do —.—, London Kratek tenmn K 839.30—239.70 Francija K 95.65—95.75, Italija K 95 55—96.70 italijanaki bankovci K ——. Neafija K
Higiena v rodbini. Vesela resnica je. da ob" činstvo čim dalje bolj vpošteva svarila, ki izhajajo od najznamenitejših zdravnikov proti alkoholu in vsem pijačam, dražečiro žive . K poslednjim je šteti, kakor znano, zrnata kava, ki se ne bi je smela navaditi zlasti naša dorastaj oča mladina. V prid vsake rodbine se je tudi v poslednjem desetletju izvršila nekakšna izprememba v navadi in provzročila jo je Kathreinerjeva Kueippova sladna kava, ki ji posebno Kathreiner-Kueippovo proizvajanje daje okus in vonj zrnate kave. Zaradi te prednosti v okusu, vzorno združene s tako dragoret imi, zdravstvenimi lastnostmi sladovimi, je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava že izza petnajst let najbolj priljubljena kavina pijača. Da si pa vsakdo zagotovi prednosti te rodbinske kave, ki speši zdravje, opozarjamo na to, da ae pristna Kathreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja samo v izvirnih zavojih z imenom „Kathreiner-in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Vsi posnemki, ki jih pogostoma odtehtavajo odprto, so vedno le preprosto opražen ječmen ali celo opra-žena rž; to dvoje pa glede okusa ne more nikoli ustrezati zahtevam, ki jih upravičeno imamo do nadomestka kavine pijače.
Pekarna in sladćičarna z lastno tovarno biškotov
Jran Campe
TRST - ulica Molin G ranče št. 3a - TRST S krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice.
ir Tovarna pohištva "M
Aleksander £evi jfiinzi
ulica Tesa 5tv. 52. H (lastna hiša).
j*	ZALOGA:	_
PIRZZR ROSHRIO (šolsko poslopje). Cene. da ee ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih, ^ccccccccc; Dua trovan cenik brezplačno la franko
Na proda] ]e zaloga ?wa
vratar
2f.~>	(iiilliani.
v dobrem kraju. —	j>< »ve*
MALA OZNANILA ^m
mirodilnica
10.000
hektolitrov vinskih sodov v vsaki velikosti od 5—70 hektolitrov l»r<»-iaja ]h» jako zmernih cenah tvrdka A!ex. Breyer i sinovi. Krizevac.
Denar na razpolap
ji.-!->}i-ia in na zemljišča od K 1<XM» naprej. iJr««iaj<> se mali k<<r- zemljišča. Naslov: „Trgovinska kavarna** od 4—.">. ure jH»p.
Priden tehiitir ali iBženier
iK iij -t. O^lasm se pri Živic in dr.i, trnovi n-ka nlioa št. 'J.
Izvrstno molzno kravo
proda
•-eda j četrto tele posta Vipava.
(18 — 20 litrov na dan), ki je imela
Bezeg na GoćaH
r
nad K<ijaii«>m od 5.—10. ure zvečer javni ijim-ki ple« na |>odovih in v senci. — Vsak plesni komad le 5 nč. (10 st.J.
št. 57 na cesti Kozina-nova, Herpelje, IIIOd j nekoliko zemljiščem in vodnjakom, last pupiL«kih otrok« se jtroda za gld. 14<K>. Naslov: Leopold G ulic, Trst, ul. Rossetti 47.
U* nrnHoi Je P06^0 blizo Doline, pol ■V« prUUdJ ure ^ železniške j>ostaje, obstoječe iz njiv, travnikov in vinogradov, dveli lii-, skupno 79 parcel fundus instructus. Pogoji ugodni. Već pove uprava našega lista.
UAfilfoli vešč slovenskega in italijanskega VUIIIHJIJ jezika, se išče za neko gostilno na dobrem kraju. Naslov jK>ve >Edinostc.
MloHanip vešč knjigovcdstv a z večletno IvIiOUDIIIU prakso, zmožen slovenskega, UiLjanskegfl, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. E *entuveln<> tudi samo pol dneva. Ponudbe jhmI »Bodočnost« na upravo »Edinosti«.
4 pare čevljev za 5 K.
Voled n&kupa ogromne množine obuvala in neke konkurzne mase prodajam le nekoliko čaea po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih Čm;h čevljev za vezati t močno nabitim podplatom, udalje 1 par mošk h m 1 par žeoek h modemih čevljev. VTsi ti 4 pari so najnovejše mode, močni, gorki in pripravni /.a zimo ter veljajo le 4 krone. Pošilja le proti predplačilu tli povzetju A. &ELB. KRAKOV 40/3 — Za naročbo za liostire dolgom: stopala. Zamena dovoljena ali denar n^z^j ako ne bi ugajalo
99
(t
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera 28
Kavarna-restavracija Sv. Ivan
5 minut od Boiketa.
- SENČNAT VRT
VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK
vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila, itd. itd. Vstopnina prosta.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
JULIJ PREMRU
CESARE ALPR0N
komisije in zastopstva
TRST
alica Acqnedotto 6S. Z.
V novi prodajalnici jestvin
iakoloniialPGtT-aPflteniei
r ulici Gulia Št. 76
)e vdohiU v sakovr^tu«1 »fatvine kakor: kavo. rii, teatrnine <napelj«k«*i , sladkor. tur*čno tn	Dtoko. naravno maslo,
rretS-. milo, j^lilno oijf prve ▼rste po 36 novć.
— Blago vedno sveže. —
Trst slikar-dekorst^r.
Ppre.TMrta dflo na	De-
koracije ».»1» r papirjem. Sij. kan'P soh in napisov v vseh slogih in na vse najine. Ponarejen les in marmor. Barvati je pohifltra. po«lov iul. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulio? 'igo Fosotio štev. IS.
ooooooooooooooo Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. pre-»Ofa in drugo razno kurjavo ter petrolej. Po Ciljanje na dom.
Josip Muha,
al. Cavana (uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Cenil brezplačno m franto.
Gnerino Jffarcon
nlica Ti varne I Ia št v. 3
Priporoča avojo zalogo oglja in drv, ki je redno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
P otUJanJe aa dom.
—- Telefon štev. 1664. —
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via. del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, arebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
Simona Skriojar
nlica Farneto it. 33
podružnica al. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIRODILNICA
Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (VOzal Geppa)
Specijaliteta navatlnih in ine-dicinalnih drog, lkarv, i pokosti, lakov, Metk, eopićev, navadnega in parfumnega mila, petroleja, Spiriut (žeste) z* goreti. — Barvilo za čiSćeuje ===== vina.	=
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Podpisani priporoča svojo ir NOVO PEKARNO IN SLA0ČIČARN0 pri 8v. Jakobu litista nlica 12 (zravei si. šoie). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban	Prodajata jestvin založeno z vedno svežim Dingom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.
Tovarna kisa Brnscbina & Hrovatl Trst - Riva Grumula & Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.	3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Bf Cone zmerne. Sprejema od 8—6 pop.
	
=Jfoya zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.
Prva trž. tansilnica
mSmm na električno moč
Gualtiero Coszio
Passo S. Giovanni 5t. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsa- j kovrstne nože itd.
F. PertOt urar
TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Izvrstno jedilno olje
po 28 rivč. liter v novi prodajainici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica d i Torre bianca 45.
Kis, milo, sveče in soda. =====
Jedilno olje po 28 novč.
ANTON SKERL
mehanik, zaprlaeženl zvedeneo. Trst - Carlo Gol doni je v trg ir. - Trst.
Zastopnik tovarne lote in motokoles „Pnch".
Napeljava in zaloga električnih zvorčkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofoDov in tonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica zh popravljanje šivalnih strojev, koles, motokolea itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenuh.
TELEFON štev. 1734.
Svefko Hanibal SkerI
trgovec pri Sv. Ivanu =
priporoča svojo dobroznano
prodajalnico
jestvin in pekarno ter lastno • izdelane biškote. =
Vedno sveže blago. Cene zmerne. BV Posebno priporoča kruh, kojl tudi pošilja brezplačno na dom.


^farota kolek k
vdobitl pri opravi
•t
Sdiaost4'
tovarna pohištva ignac kron
TRST, ULICA CASSA 01 RISPARW0 5
■EBIOVANJE PO MAJMODERNEJŠIH Z11TE V AH
KATALOGI BREZPLAČNO.
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino ru-M meno ali črnoobuvalo
Najbolj ae priporoča za Boxcalis,Oscaria, Chevreauz in lakirane čevlje.
i D U NAJ, XIII.
® Caro & Jellinek ®
Trst ul. Romagna št. 2 Trst.
——TELEFON it. 1627 ....... - .. i.
trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchla ll.
jpff- Velik dohod satena, perkala. batlata. pike j a In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije. — Bele in barvane srajce za molke, ovratniki, zapestnlki; kravate in potrebi&lna za delavce.
--Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence.
Podmžoice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. ===== Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. ==
Se priporoča za preskrbljenje seljenj sfe zajirtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tn- in inozemstvu. ~
pakovanje za prevoz po morju.
Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe ir? = državne ^uradnike.	—
Pošiljatre vsake vrste po stalili nizki pmozniiii.
Proračuni brezplačno, ^mt
B0S1SKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hlll.
r
Svoji k svojim !
edina hrvatska zavarovalna zadruga
M
Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da
Croatia
stojeća pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vr^to nepremičnin (hiše. gospodarska poslopja, tovarne! ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno. blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. -- Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila
podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Trst
- ULICA TORRE BIANCA 20-----------
Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsicega če tudi ni elan društva in se o!>*fc-tu-jejo po 41/s°/o» ne bi 8e odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in s ^e- na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 57»°/c
Uradllje vsaki dan od 8. do 12. uro pup. razven nedelj in praznikov.
Stanje hranilnih vlog^ leta lf04 Iv 1,485.007-11 posojil . . . „ „ „ l,573.S42-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720*—
Poštno-lran. račun str. 831.315.

naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla Citta. di Trieste
v ml. Torrente St. 40 \ nasproti ^lediseu Goldoai».
Tam se v dobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše
—.......... i ---novosti.	—
Tržaška posojilnica in hranilnica
—====== registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon Št. 952. ■r Vhod po javnih stopnicah.
zastave po 51/t °;'0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. In* Mojmoderneje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. -	PoStno hranllnlčni račun 816.004.
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
n=z= pivo ==
v sodčekih iD v boteljkah, kakor tudi
= kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zalogi Jftavlonijeve giesshublcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih oenah
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degii Artisti štev. 10. •

„SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod lako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjkuj očimi se vplačili.
VMk član ima po preteku petih let sooccc pravico do dividende. =cccccc
„S I a v i j a
it
vzajemna zaTaroralna tanka t Prao. — Rezervni roni 31.865.386*80 K, izplačane oištodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti druge vmmjemna emvarovelnica naše države s v seskom i slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnil*
finenlli zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih llllCah 12
Zavaruje poBlopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje ix čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.