125. &* QWe Istupa «tak tarak, Aatrtek in aoaato. - Canai Za ćelo leto 80 K, i* pol let* 40 kron, m ćetrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Ptsamemi •tovilka ataaa I kreaa. Na pismene naroćbe brez pošiljatve aenarja aa na marama ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reklamacije e Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 « od 1 mm, za poslana, na-znanila obćnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. K 1-20 od 1 mm. ca reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 10 K. Pri većkrafnlh objavah popust Rokopisi se ne vraćajo. Telefon U. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G3EE3 ODGOVORNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Koroška in naši Nemci. Celje, 17. oktobra. Celjski organ Nejncev ji tri dni pred plebiscitom na Koroškem napisal članek pod naslovom »Karnten«, v ka-terem se brani očitka, da je s svojo pi-savo napelieval vodo na mlin koroških Nemcev, zlasti s svojim večnim kveru-lantstvom nad nekimi domišljenimi kri-vicami, ki se gcde baje Nemcem v naši državi, zlasti v Celju. Ne pripisujemo celjskemu nemškemu lističu takega po-mena, da bi njegova pisava količkaj bila mogla uplivati na plebiscit na Koroškem. Ugoiovti pa treba, da je listić" glede naravnih pravicnašeganaroda do slovenske Koroške nastopal ves čas popoinoma pasivno ter je že s tem dovoli jasno pokaza), da so njegovi duševni očetje simpatizirali zmisJijo, da bi naj Koroška ćela, tuđi z naš;mi korožkimi bati vred, pripadla Avstriji Ako bi možie, ki so ©dločilni pri Iističu, imeli količkai držav-Ijanske zavesti, ako bi b'li hoteli pokazati le količkaj lojalnosti, katero na papirju vedno povdarjajo, bi morali pokazati tuđi javno, da jim je ležeče na tem, da se naša država ojači in poveča z ozemliem, katerega prebivalstvo tvori po večmi del našega naroda. Lgotoviti pa moramo tuđi na pod-tegi dejstev, da so vodil.ii krogi celjskega nemštva v razgovorh jasno izražali svoje simpatije zAvstrijo že prtd plebiscitom in da so po izvršenem plebiscitu tuđi nedvoumno izražali svoje veselje nad tem, da je plebiscit izpadel ugodno za Avstrijo. To je znamenje, da so naši celjski Nemci še vedno v prvi vrsti zagrizeni nemški naojonalci in še le v drugi vrsti jugoslovenski državljani, ki bi jim bi interes države, v kateri pre-bivajo. višji nego njihova nemško-na-ctjonama dom\s\javost Vse naše prebivalstvo je po plebiscitu videlo, da se je z obrazov vseh naš h Nemcev na-ravnost zrcalila škodožeJ/nost, da se je zrcalila radost nad tem, da so avstrijski Nemci z go'jufiio, nasiijem in sleparijo •fosegli na koroškem svoj cilj. Razumeti so mogli potemtakem, tfa se ie srd našega ljudstva, ki je vse to dobro videio, mmoli četrtek obrnil proti njim Razumeli so lahko tuđi težko stal'šče, kateto so z ozirom na skrajno ra/.buijenost duhov imeli isti dan pnreditelji manifestaciie, ki so s skrajnim naporom svojih sil za takrat še preprečili zlo, katero bi se lahko zgodilo sodržavijanom — Nemcem. RazumejO pa naj končno, da si slo vensko hudstvo tuđi pri nas ne bo dalo trajno nuditi dejstva, da naSi Nemci ob vsaki priliki kažejo svojo Skodožeijnost. kadarkoli se našemu narodu ali naši državi prizadene kri- vica, da ne bo prenašalo drznosti, s katero naši Nemci ob takih prilikah kažejo svoje veselje ćelo nad tern, da nemški banditi ubijajo n. pr. na Koroškem naše sorojake, in v svesti si naj bodo, da zna priti trenutek, ko bi ob ponovitvi takih dogodkov voditelji Slovencev v Celju pri najboljš; volji ne mogli preprečiti, da bi našemu ljudstvu za vs«ko slovensko živliensko žrtev na Koroškem ne jamčila s svojim življenjem dva naša Nemca. Ne želimo, da dG tega priđe in bi to tuđi odločno obsoiali, toda resen nasvet dajemo našim Nemcem, naj s svojim izzivalnim nastopanjem ne dra-žijo naše ljudske psihe do skrainih konsekvenc. Politične vesti« Jadranske konference, ki se bo pričela v kratkem v enem italijanskih mest, se udeleže za Jugoslavijo dr. Trumbić, dr. Vesnić in fm. min. dr. Stojanović. Ali se je z italijanske strani udeleži tuđi Giolitti, še ni definitivno določeno. Zarota proti Trumbiču. Iz Trsta poročaio, da pripravljajo laški nacijo-nalisti zaroto proti našemu zunanjemu min stru Trumbiču in da nameravajo na njega atentat, če priđe k pogajanjem v Italijo. Smatrajo, da bi s Trumbičem spravili tuđi jadransko vprašanje z dnevnega reda. Dr Rennerjeve fantazije. Na ne-kem voliinem shodu v Berndoifu se je avstrijski državni kancelar za zunanje zadeve dr. Renner (soc. dem.) izjavil tuđi glede KoroSke. Dejal je, da ne more biti govora o tem, ća re bi ćela cona A pripadla Avstnji. Karavanke — pravi — morajo tvoriti mejo med Av-stn\o \n Jug slav\jo. Austrijski Nemci so po Rennerjevem mnenju žrtvovali Jugoslaviji več Nerrcev nego da Jugoslavija s cono A Avstriji Slovencev (30 000) Avstnja ie morala pustiti »po većini« nemška mesta Maribor in Celje (oho! Renner je slab poznavalec razmer v CeJiu!) in pa ćelo Kočevsko. Dr. Renner je ćelo tako drzen, da govori o nemškem manborskem in celjskem ozemiju. Pnporočamo mu, nai gre nazaj v sole in se posveti geografiji in narodopisju nekoliko terneijiteje! Narodno predstavništvo se bo v prvi pnhodnii seji bavilo s koroškim vprašaiiem. Stavljen bo predlog, naj se skliće enketa, ki bo preiskala stvar in dognala krivce. Nemftki punt na Češkem. Nemški rekruti se nišo pokorili pozivnemu povelju dne 12. trn Častnike, ki so puntarske rekrute na cestah ustavljali, je nemška množica napadla. Sxraini čas, da "češkosiovaška republika z že-lezno pestiovbije nemškim državljanom državljansko zavest, ki jo ubijajo v ljudstvu nemški hujskači. Na Poljskem namerava odstopiti sedajna vlada Vitoševa; Vitoš pravi, da je prevzel vlado v časih največje narodne nevarnosti, ko so stali boljše-viki pred Varšavo. Njegova naloga je sedaj dovršena. Z druge strani se čuje, da hoče Vitoš sestaviti novo vlado zmernih meščanskih strank brez so-cijalistov in brez radikalnih nacijo-nalistov. Rusko-finska mirovna pogodba je bila podpisana 14. tm. pcpolđne. Nova ofenziva \Vrangelova. Iz južne Rusije poročajo, da pripravlja general Wrangel tamkaj veliko ofenzivo proti boljševikom. Vedno nove mno-žice se prijavljajo v njegovo armado. Komunistični list o pora/u ru-skega komunizm?. Dunajski komu-nistični list »Rote Pahne« piše o miru, sklenjenem med Rusi in Poljaki v Rigi: Samo slaboumnt more ta umik imenovati samo poraz sovjetske Rusije. V resnicipa je poraz proletarske revolucije v srednji in zapadni Evropi Preliminarni mir v Rigi se tiče predvsem evropskega delavstva. Vojaški neuspeh sovjetske Rusije je samo posledica okolnosti, da je de-lavski razred zapadnih dežel revolučno kloni!. Združene države Rusije. Kakor poročajo washington«ki listi, nameravajo Bela Rusija, Ukrajina in kozaške pokrajine skleniti Zvezo proti sovjetski Rusiji in se proklamirati kot združene države Rusije. Na Angleškem je izbruhnila stavka rudarjev. ki grozi postati usodepolna za gospodarsko življenje Angli e in dru-giji držav, ki so navezane na angleški premog. Zopet krvavi nemiri v Italiji. V Trstu in po vsej Italiji je delavstvo 14. tm. priredilo dveurno stavko kot protest proti politiki sedajne vlade. V Trstu je prišlo do spopadov med de lavci in nacijonalisti. VoiaStvo je moralo posredovati. 6 oseb je bile težko ranjenih. Nacionalisti so vdrli v po-slopie socijalist'čnega dnevnika »La-voratore«, razb li vrata z bombami, zažgali uredniške prostore in demolirali tiskamo. Tuđi drugod v Italiji je prišlo do spopadov. Čuje se, da se pripravlja padec Giolittijeve in nastop sociialistične vlade. Za enkrat so to menda še samo pobožne želie. Volitev srbskega pravoslavnega pstrijarha se glasom poročil iz Beograda vrši 12. nov. Nasilni sKlepi plebis* dine konttstie. Njena zaMeva, da se umak ne naše orož- ništvo In voiaštvo. Plebiscitna komisija je jugosloven-skemu delegatu Jovanoviću i 5. t. m. pismeno sporočila zahtevo, da mora naša vojska in orožništvo 18. t. m. zapustiti cono A. Izročiti se mora njej tuđi uprava cone A; naši urađniki za-časno ostanejo, vodstvo pa prevzamejo ententni okrajni odbori. Ker je Jovanović podal demisijo in že odpotoval, se mu pismo komisije ni moglo več izročiti. Seje, v kateri je bi! ta skiep sforjen, se tuđi ni več udeleži!. V ententnih krogih smatrajo njegov odstop kot protest proti potvorbi plebiscita in kot izraz mišljenja, da je piebiscitna komisija svoje delo dokončala in da pre-haja sedaj koroška zadeva v roke vele-poslaniške konference v Parizu Sklepi plebiscitne komisije, zlasti poziv na naše uradništvo. da se mora od pon-deljka naprej pokoravati samo odredbam komisije, so nezakoniti in morajo vzbuditi v naših vladnih krogih naj-odločnejši odpor. Veleposiar.iška konferenca v Pariza in korosko vprašanje. Predsednik veleposlaniške konference Ju'es Cambon je 16. tm. povabil k sebi zastoonika Jugoslavije v Parizu in želei pojasnil glrde voiaške zased-be cone A. Pariški listi govore o »ju-goslovanskem šunku« na Koroškem ino »neprijetnem presenečenju«. Ni stvar Jugosiovanov — pravijo \ht\ — da, četudi bi se bile zgodile sleparije pri glasovanju, prehitevajo najvišji svet in da hočejo sami popraviti izid glasovanja z vojaško silo. Veleposlaniška konferenca smatra postopanje Jugosiovanov za nasilno oviranje sklepov mednarodne plebiscitne komisije. Pri-držuje si svobođo postopanja. Avstrijski protest in naša vlada. Avstrijski odpravn'k poslov v Beogradu je hotel 15. tm. izročiti naši vladi protest proti vkorakanju jugo-slovenskih čet v cono A. Minister Trum-bič je odklonil sprejem protesta, ker ima Jugoslavija opraviti v tej stvari le s plebiscitno komisijo in pariško konferenco. Renner priznava. V svojem govoru v avstriiski na-rednt skupščini se je dr. Renner do-faknil tuđi koroške zadeve in je izjavil, da so delavci v glasovalnem pasu A. posebno v Piiberku, Velikovcu in Borovljah, odlo!ili v prid Avstriji. To je, kar smo mi tuđi že trdili. D. Grobelnik: 5liC'Ce (Konec.) Mala. 2ivela sta mirno v zakonu. Malokdaj ie prišlo med njma kaj »avskr ž in še to samo za en h pec: č.m se ie obrnil ta ali oni, že sta se nasme- Nekoč pa se stegne mala na nvzo n (prevrne črniln k po zapskfh . . . Papana ie pograbilo n naklesti pun-Cko po prstlh ... No tako huđo pa tuđi ni, punče je le preveč cv;l lo . . . »N sem vedela. da znaš biti tuđi zve-riua!« priteče žena. »moiaš vendar veđe-ti, da otrok še n:ma vse pameti!« «Pa bi paz la na nio!« »Pa bi t ! Ce kuham, je vendar ne morem 'meti vedno na naročju al pred «0f:am !« »Jaz se tuđi ne morem ukvarjati z •trokom. kie pa je delo?« Iz kuh nie se si §i kipenje . . . »Juha! Ze tako ,ie meso slabo rt sedaj še ta košček mašćobe izkipi! Samo vodko b^š danes srebal. da veš!« se Je TJedavala žena. N> ga kl cala h kos.Iii, ob w ie še! v kurTnio . . . »Danes borno pa vodko srebalt«. po- nagaja mož. Žena je molčala. »No, Olgca, imaš še roks, ko te je papa tako naklesti?« Tuđi Olg ca ie b la tiha . . . »Oreš Ti -po pivo ali grem jaz?« vpraša ženo. Molk. Tuđi popoldne n žena glovorila, ne zvečer, ne drugi dan . . . Tedaj pa vzame mož svečo, jo pr-žge ;n hodi iz sobe v sobo. st ka po omari, pod posteljo, gre na podstrešje, v klet, v staro šupo . . . Začuđeno opazuje žena njegovo po-četje . . . Po dnevu z gorečo svečo! »Preneumno! Kaj vendar blod'š, ka-kor da česa iščeš!« vpraša žena, ker ss ne more več premagovat . . . »Saj tuđi res iščem — Tvoj jez ček. No, da sem ga le našel , . .« Rotšilda. Zadovoljno sta stopala k prvi maS:. B la sta bratranca. k: ju je vojna napravi-la prava bogat na v škodo nešteto dru-g m. ki so vsled vojne nahneni v brezmej-no nesrećo, v obup . . . V nedeljo teden sta b la v domač zi-danici in si ga pošteno privošč la. Takrat je povzel stareji Založn k: »Za Rotšilda naju majo .... Bova pa tuđi tako delala, kakor delajo Rdtšl-dovi: med sabo se žen jo in denar ostaja v sorodstvu. Moj vzame Tvojo Terez.n-ko, pa je.« »Ukreni, kakor veš, stareji si«, vzđ:-ga njegov bratranec težko glavo. *Po-magal s mi na konja zlest:, hvaležen sem T,.« Stopata toraj k prvi maši. Stareji Založn:k si ves vesel mane rok : »Predstavljaj si obraze tržanov, ko sl'š:jo danes oklce naj nih otrok. — Bogat n jeml'e bogat nko. bodo mrmrali :n pri onhdveh: berač jemlje beračico, ne bo j m všeč to. He, kđo jih vpraša!< Možato se vsedeta v cerkvj v klop. Nestrpno čakata. da pr čne prid'ga . . M nistrant je pozvon 1 n na pr;žn:c se pr kaže — kaplan. Za malo se j:ma to zdi: Kaplan bo okl.cal njuna otroka . . . Poslušata: »Založn kov jemlje — Brigito* Založ--n.kova jemlja — Pomladn ka ...» »SI š:š!«, dregne stareji Založnik bratranca. »S si šal? Kako salamensko ga Je polomil ... ! Da je mogel župnik ravno danes poslati kaplana za prvo maso...!« Mimo njune klopj pr de cerkveai Tonček. »Tonček, siišiš Tonček! Ooldinar dob š, če greš na pr žn co in opozoriš gospoda Florijanca, da se je zmotil; v buk-vah stoji: Založn'kov Valentn jemlje 2a-' ležn kovo Terez nko . . .!« »Veste, da ne grem, za noben denar ne grem«, se otresa Tonček. »Pa ob desetih gospod župn k popravijo. če je sedaj pomota . . . « »Kako govor š: če je pomota, pa 5e kaka! Će ne greš, greva pa sama po maši do župn ka.« In res, takoj po maš jo kreneta ▼ župn'šče . . . »Poslušajte gospod župnk gospod Floriian ga je danes v cerkvi p^lom 1. za vraga ga je polom I. C sto zmešano je o-H'cal. V bukve ste napsal: da iemlje Zalnžn'kov Založnikovo. kakor ste fh v'del v petek hod t' od mostu. Moj ie hori I s Terezinko, Podobn;k pa je šel z Brl-g to ..... »Je res. draga župljana. tako so ho-d li ampak v župn:šču so pa obstop'U.. ^ kakor je kl cano. n toraj ni pomota . . .« Stran 2. »NOVA DOBAc Štev. 12S. Iz Korofaiii Koro&ki Slovenci v Beogradu. Iz BoroveM poročaj©, da je odšla v-TBeog.ađ deputacija koroSfrfH'Sloven-cev iz boroveliskega in veiik'bvškega ofcraja, ki bo posredovala prt centralni vfarji* fiaj stori vse za rešitev slovenske Korone.« -- V Prevaljah se]effslaTibVirsrtcfhe* tifska nSbfcVna i»r-prodatalrra zadrug« za ćelo Mežlško dolino, ki je - - ka-k#f znano — brez plebiscita pripadla Jugoslaviji. Mariborske novice. Predrznost mariborskih Nemcevi Graški listi poročajo, da so zastopnik. mariborskih Nemcev se te dni prišli v Gradec pritožit radi izgredov in prosit za posredovanje pti angleškem pol-kovniku. Kaj ti gospodje še vedno ne vćdo, k(e je njihova vlada in mislljo, da so §e vedno pod Gradcem?! Kaj fco bi jim naša vlada dala »nakazilo«. da za stalno izginejo iz naše države?! Potem se bodo pa lahko vsak dan v Gradcu pritoževali! " Zdravstveno stanje v Framu po-nesrečenega prof. dr. Kovačiča se je v toliko zboljšalo, da je odstranjena vsaka nevarnost za življenje. Na javni bolnici v Mariboru je tiamesto dr. Matka, ki odhaia na svoje mesto kot docent v Prago, imenovan na notranjem oddelku dr. Marinič. Pre-vzame tuđi dr. Matkovo zasebno prakso. Obravnava proti nemškutarjem, ki so svoj čas v Kamnici napadli slovenske izletnike in jih več ranili, se je 16. tm. pričela, pa se je v svrho ^aslišanja nadaljnih prič preložila. *- Klerikalno časoplsje podtika demokratom v Mariboru, da so krivi tamošnjih izgredov minolo sredp. Spo-štujemo strankarsko prepričanje klerikalnih žurnalistov, nekaj dostojnosti v polttičnem boju bi pa tuđi lahko imeli. Nemci med seboj. Nemškutarski odvetnik dr. Juritsch v Mariboru toži drugega neinškutarskega odvetnika dr. Kupnika, ker mu je ta rekel, da je »Betriiger«. Zanimivo! Celjske novice. Smrtna kosa. V soboto 16. tm. ob 8. uri zjutraj je na Poluiah pri Celju umrla v visoki starosti gospa Terezi ja Jezernik, posestnica, mati soproge ministra dr. V. Kukovca. Bolehaia je zadnje mesece že delj časa. Rodbini naše sožaljel Za prisednlka v celjski gerent-ski sosvet je namebto odstopivšega dr. Fr. Žiherja vlada imenovala fin. svet-nika dr. Avg. Sedlarja, ki ga je kot svojega zastupnika nominirala krajevna organizacija JDS v Celju. Vse cenj. dame, ki sodelujejo pir veselici Olepševalnega društva, so nujno prošene, da prideio v sredo 20. tm. ob 8. uri zvečer v Union k važni seji. Sodniski izpit je napravil z od-Hko g. avskultant Feliks Verbič v Celju. Konec vsakterl obzirnosti! Svoj čas smo čuli, da se nekatere Nemce — fnozemce trpi v Cebu baje zaradi tega. da ne bi njih izgon škodoval naši stvari na Koioškem. Sedaj je samoobsebi u-mevno, da mora veri iz Celja vse, kar jfe t'uje in posebej, kar jte tu brez posla. Naši ljudje. z'asti uradniki. morajo končno priti do stanovanji Ne nasedajte tujlm agentom! V celjski okraj so se priklatili minole dni 3 dunajski agentje, ki so hodili po o-kraju in brez dovoljenja obrtne oblasti nabirali naročn'ke za povečanje raznih sltk za nekega dunajskega fotografa Daxa. Celjska policija je te dni areti-rala enega izmed hjih, Adolfa Papira, ki je pri svojem poslu obenem hujskal proti naši državi. Izrodila ga je držav-nemu pravdniku. Ostala dva pa je 16. tm. obrtna oblast v Celju milostno ob-sodila vsakega na 40 K globe in ju po-tem spet izpustila, namesto da ju je dala takoj poftcifi na-razpolago, da ju hržene. Kaj imamo res še povod, z fokatieami postopati s tako* tnjerodno hi ttfjezemsko pakažo, ki prihaja k nam sleparit naše ljudstvo in delat Škodo ntSrti domaCrm obrtnikom, kl našidria-♦rplaftijejovisoke davke? Tuđi na na-5em magistratu bo moral končno to-nd«vni neferentw«pett.. dr. Kukovcu. Odbor celj. poverjei>:stva sploSne invalidske organizacije za Slovenjo je v svoji sej v pondeljek 11. oktobra 1920 sporazumno s centralo splošne organiza. i čije vojn'h nvalidov za Sloven jo skknil sledečo resolocijo: 1. Da se prej ko mogoče izda nalog pokraj;nsk vladi v Ljubljani glede izpol-n ive žc obstoječega zakona, da se izpla-čuie pokojn na v dinar; h. 2. Da se v.s vojnih invalid pokjičejo k ponovnemu nadpregledti in to i»otom crv Ine nadpretfledne kom sije. k »aj bo sestavljena od najboliših strokovnjakov. 3. Da se »red jo v Sloveniji zavod! jA-alidov, kamor se naj posije vse dela-nezmožne • n invaKde brez svojcev, ker današnj njih položaj je obiipa'oč n v nadalje neznosen. 4. Da se pri. pokraj.nski vlad v-Ljub-ljjini preured oddelek invalidov tako. da se vpoktče vani pravo zastop?tvr> inva-Hdov, katero se naj voli na predlog pođ-pisone organizacje, kar naj veHa tud: pr! centraln vladi kot pri posnmcznih okraj-nili glavarstvih. 5. Da se ne pozab; tud: vojnih vdov in s rot. kaU-rih položaj je tud v nadalje nevzdržljiv. 6. Da se pr znajo zastoprrk: podpi-sane organ zacije kot kandidat: pri bodo-čih občinsk.h volitvah. 7. Da se ponovno razpšjjo vse to-bi<čne traf ke. ki se še ne nahajajo v ro-kah invaldov ter da se njih resno upo-števa pri podelitvah i> se naj odstranr dosedaj §e v mnogih slučaj h obstoječa protekcija. 8. Da se zključno upoštevajo vojni inval di pri pode! tvah služb. to je razp!-sanih mest. 9. Da se uredi v Slovenjp še ena pro- i tezifea. ker v Ljubljani obstoječa ne za- i dostvue. ter da se de\a «a to. da bodo pio- \ teze in druga popravila strokovnjaško \x-vršena. 10. Da se čm preje izvede agrarna reforma, katere deležrr inoramo prađ-vsem b ti tud: mi nvaKdi. 11. Da se takoj uk ne prepoved prost h voženj po železnicah invalidom, ka-tero je izdalo ravnateljstvo Železnc sporazumno z deželno vlado v Ljubljani ter da se ta zadeva takoj preišče in ured'. 12. In konečno. da se upoštevajo po-vsod predlogi podp sane organizac je. ka-tera strem za splošnim zboljšanjem se-dnnjega obupnejra položaja inval dov. Resolucjo je posebna deputacija Inval dov dne 13. oktobra 1920 ob 11. un dopoldne oddala v roke g. mnistra za soc:jalno poltiko dr. Kukovca. k se !e slučajno mudil v Celju. G. m n ster je odgovoril: 1. in 2. točka so rešene po predlogu prejšniega ministra Korača, kar mora začasno ostat: v veljav . Tako bodo v kratkem pokojn ne zvišane. Glede točke S.omeni. da obstoja f.t samo v Srb;j 70.000 vdov In s rot. Glede razr/sa trafik bo opozorl fr-nančno in nistrstvo. Glede točke 9. naj organizacija se-sta\'i seznam prosleev ter naj stopi v st k z deželno vlado, oddelek za agrarno reformo. Deputac ja mu je onvenia tuđi živ-ljenske težkoče inval dov. kako se jih iz stanovanj pođi, da nimajo obleke ter da naj se gleda posebno na to. da se uredijo zavodi nvaldov, na.kar g. mnister odgovori, da se v to svrlio že poganja mfli-strstvo tud v Celju z n«ko oblastjo. kjcr se bo ured l-.imeiiovai« zavod. > Koštoma^posebno prost, /da se v ml-n strstvo vpokl:deta;d*a za^topnika nva-ltloviz Sloven je. ka4er* si bodo invalidi sami volil. kar gospod mm ster obUu-b in prav, da je ravno ,v neketn oddelku invaldov y nrnstrstvu razpisano mesto sekretara, za kar.lahko slovensknnval di pros!jo. ali prošnje se morajo vlož.t. takoj. • •*»»'••< =■ • ••■• i - .•*>...- ^«-i. .• -.4 . O drugih, v resoluof flaved«nh ts£-kah se ie izraz-l g. m rt«4er.-»da>lahko or-g»»»*aci}» doseže vse, ako bo njeno vod-stvo^na mestih-'v-*■»—*■•■ t. -^?*r-»*. f*; Ko ga ie deputacija se informirala o tiekatcrih slučaj.h mvsHidoV* % firoffaifc-zaciji, se je po polurnem ra?sjovoru po-slovila od g. m»istra ^ Odbori iHN-arMov, sed«4 ^gv^, ker ? delorji dosežemo svoje prav.ee!- lijava. Invalid*- •♦n- vciove"*Se «4- proSajo, da' 'se v bodofe- v VseTi \fa kojninskih zadevah obračajo samo ha l>redseanik* organizaciji ^>Piiif#«r|i ali v pisarni. Vsled incidenta v soboto đn& T6. trft, ki se je vršil pred rrfbfo brivnico pod vodstvom znanega Ko- larja, sem se odloč'l svoie mesto % organizaciji odložiti, kar naj Magovolijo vsi vzeti na znanje! Koštomaj Fran. Volilno gibanje. OkraJnJ zaupnl sestanek JDS se ie vrgil \7.tm vKonjicah. Po poročffu urednika Spindlerja se je določilo taktilno postopanievvolilnem boju. Shoda so se udeležin i nekaj izjemami z$l-upnski celega okraja. OkroŽne konference de\egatov demokratske stranke se vrše 27. oVL v vseh okrožnih mestih Bosne in Hercegovine. Postavljeni bodo takrat kandidati za ćelo pokrajino. V varaždlnskem okrožju bo nft-silec demokratske kandidatne liste najbrže sedajni minister za agrarno reformo dr. H. Krizman. *: Begun.l Iz okuplranega ozemlja so se — kakor čujemo — na nekem zborovanju v Ljubljani odločili, da bodo glasovali za kandidate narodno-soci jalne stranke. Kandidirati namerava v te} stranki baje tuđi dr. Otokar Rybaf. TRGOVINA OBRT !N NA-ROBNO GOSPODARSTVO, Gospodarski shod v Celju. —-Vsled sklepa nekaterih županov iz bližnje celjske okolice se je vršil v nedeljo, dne 17. oktobra v veliki dvorani celjskega Narodnega doma nepa-litični gospodarski shod, katerega Je posetilo precejšnje število kmetovat-cev iz okoliških občin. Shod je otvori/ župan celjske okolice g. Fazarinć, na kar ie predaval tajnik Zadružne Zveze g, Janko Lešničar o trošarinah, Vcl so se z ukaznvm zakonom z dne 2\. avgusla 1920 v državnem proračunu za 1. 1920/21 upeljale tuđi v Sloveniji. Govornik je uvodoma po-vdarial, da se grenka kritika o novih davkih ne tiče države same, pač pa njenih upravnikov, ki se pri o dm eri novih davkov in pristojbin tako maf» ozirajo na razmere in potrebe prebi-vaistva. Nova davčna bremena n so Ie posledica svetovne vojne, temveč tuđi posledica diletantske in slube gospodarske politike, ki smo jo doslej do-živeli v naši narodni državi. Glavna vzroka slabega st3nja naših financ ti-čita v nesrrčno izvedeni valutni reformi in v s'abi trgovinski politiki do-sedanjih vlad. Pri valutni reformi sm» skoraj ubili našo kronsko novčanico, ne da bi s tem kaj pripomogli dinar-ju, pri trgovinski politiki smo s kup-čevanjem za takozvane zdrave valute pritiskali na kurz krone in dinarja doma in v inozemstvu. K temu je prišlo ša obče podraženje vsakojakih prometnih sredstev. Govornik se je na to bavil s slabimi našimi državni-mi financami in povdaril. da ljudstvo umeva potrebo novih virov za državne dohodke, a davčna bremena ne smeio biti taka, da ovirajo produkcijo in da otežujejo že lak težko pre* zavijanje gospodarsko slabo stojićitt slojev prebivalstva. Najbolj so vzii*-vol lile producente trošarine na olje, na domače igan/e,. na vine in ćelo na. sadjev^c. Govornik, je povdarjal, da hodo trošarine,. ki..se pobirajo narav,-nost pri producentu, vziiemirjale ljudstvo, podkopale našo kmet jsko pr»-dtikcijo, ne bodo pa imele vsled veli-kega in dragega uradniškega in paz-mškega aparata za državne finance nobenega posebnega dobička. V debati se je prvi oglasil k besedl župan g. Franc Krajne iz Velike Pirešice, ki je v krepkih besedah pobijal upraviče»»ost trošarin osobito na kmetijske izdelke, dalje odvetn'k v Celju g. dr. Ogrlzek, posestnik A. Ma4ien in konečno g dr. A Božlč, ki je pr»dlagal resolucijo na deželno vlada in finančno rainistrstuo, nai >se odpravi spioh ušaka, trošarina na km«tii8ke izdelke pri producenta« trošarine na posamecne Specertjske predmete, >jMt,**e naj »njžajo «a.minimum. Resolucija je bila ob živahnem Šicv. 125. • NOVA DO li A« Stran 3, piitrjevanju zborovalcev sprejeta. K drugi točki dnevnega reda o »kršenju »vtonomije celjske okoliSke občine« je govoril g. dr. A. Boli« kot obim svetovalec v Celjski okolici. Deželna vlada v Ljubljani je namrec" s priprosto naredbo odvzela celjski okoliSki obfini pravico do izvrSevanja policijske službe v nekaterih njenih delih ter se |e povrh tega izrekla, da bode ona odmerila občini doneske za dr žavno policijo. V svojem jedrnatem referatu, ki ga radi važnosti predmeta in v ravnanje drugim prizade-tim Štajerskim občinam priobčimo Se posebej, je dokazal govornik, da nima nobena pokrajinska vlada pravice spreminjaii obćinskega reda, §e mani pa po lastnem svojevoljnem sprevidu nalagali občmam bremena. To bi se moglo in smelo zgoditi le z ustavno pravilno sklcnjenitn zakonom. Obfini Celjska okolica se ni krJila z usilje-fljem državne policije samo zakonito zajamčena samouprava, temveč jo utegnejo zadetl stroSki, ki bodo potrefili do dvestopetdesetodstotno zviSanje obstoječih občinskih doklad. V debati se je oglasil k besedi kot za stopnik vlade komisar g. dr. Poljanec, ki pa je s svojimi izvajanji zadel na livahen odpor zborovalcev, dalje dr. Ogrtztk, ki je izjavit, da bi se naj raje v okolfei ustanovi! za revno deco otroSki azil kakor pa plačevalo nad 20 nepotrebnih policajev in drugo. Tuđi k tej točki se je soglasno sprejela prime ma rezolucija nadeželno in centralno vlado. Konečno je agrarni komisar go-spod Ivan Sancln po dr. Božicu sporo Wt da je Samostojna kmetijska stranka odlično intervenirala pri piistojnih eb-iastih glede troSarine na vino in moSt ter je upanje, da se bodt pobiranje te trojarin« pri producentih ustavilo. Ta izjava je zborovalce zelo zadovoljila. S tem je bil shod zakliufrn. Vinska letlna na Stajcrekem. Po poročilih iz ljutomer>ko ormoSkih go-ric je sedaj že možen p/egled o kvantiteti in kvaliteti vina v tem vinskem okolifiu Slovenije. Kvantitativno se srne računati povprečno na 8 do lOhekto-Jitrov na hektar, torej nekoliko manje kakor lani, ko se je računalo na 10 do 12 kektolitrov. Kvaliteta pa je zelo različna, ker so vinogradniki raz-lično brali Vinski moSt je kazal v ted-nu od 12. do 18 septembra 15 do 17 stopinj sladkorja; izredno toplo in le-po vreme je povzdignilo moStu slad* kor na 17 do 19 stopinj v prihodnjem tednu. Kdor pa je začel brati po 27. septembru, je imel 18 do 21 stopinj sladkorja pri povprečnih vrst ah. Sortirana vina so kazala v zadnjem tednu minulega in v začetku sedanjega me-seca: burgundec 21 do 23 stopinj, ru-landec 22 do 24 stopinj, muškat sil-vanec 21 do 24 stopinj, laSki rizling 19 do 22 stopinj, mozler 19 do 21 itopinj. Ta vina bodo izvrstna. Kakor vse kaže, ne bodo zaostajala za letni-kom 1917. Sigurnih cen Se ni. Manj-ie partije se kupujejo po 11 do 14 kron za liter. Gospodarska konferenca v Beogradu se je vrSila te dni v navzoč-nostl fin. ministra Stojanovica in je razpravljala o raznih novih davkih. Razprava je trajala 4 dni in je prišla do zaključka, da se poslovno ■ obrtni đavek ukine, namesto njega se pa uvedejo sledeči novi dohodki za državo: 1) uvoz blaga iz inozemstva se obremeni s 5°/o fakturne vrednosti, 2 uvoz luksuznega blaga z najmanj 10 % fakt. vrednosti, 3) se tuđi od zalog že uvoženega blaga plaćaio isti odstotki, 4) podvoji se sploSna doho-darina in dohodarina podjetij, ki javno polagalo račune. Trošarina ostane v blstvu nespremenjena. Žele.nlike tarife v AvstrlJI so s 16. trn. zviSali, s 1. dec, pa >lh bodo zopet, in sicer za 50°/o, le za les za 30 in za življenske potrebščine za 20%. Deficit avstrijskih državnih že-leznic znaSa 1.400 mtlijonov kron. Vinska letlna v AvstrlJI je letos za krog 700000 hl manjSa ko lani in 2naSa komaj 300 tisoč hl. Liter vina stane na Dunaju 40-60 K. Avstrijskih bankovcev je 30. sept ti cirkuliralo za 22*2 milijarde jron. Od junija se je cirkulacija zvi-tala za 2 5 milijarde kron. Katastrofa ie neizogibna. . . 'P*^! *<*** ««I*P MU. lz- dalajnzaožaj .pelelpa zveza obrtnih zajlrug v Ljubljan«. Povojnii čas vzdra-«fcl ie podjetnost slovenskega obrtnika ic duševne more, v katem ga je zakupula grozila svetovna morija, otopdust duha rsissbl njuje Kork1. žar solnca svobnde, vse k pi, vse vro novega življenja, nov h na-zorov ji m si:, duh nove dobe vstajenja prcveva slovensko obrtništvo, ki se po-polno zaveda, da mora vse svoje tluScv-ite m telesne s"le vporahf1, da si ustanovi in obdrž; one poz cje v silnom svetov-ntjrn razmahu, katere mu pristojalo po vrednost ti zuslug. Kot znak agilnosti zvezucKfi načelstva iz Se] bode po 7-let-nem »renioru letos zopet propntrebni »ObrtirSk koledar za leto 1921* z bojf.-i-to, raznnvrstno vseb'no. Stev Ini inserati samo (lomačiti obrtu kov itd. dalejo slo-vonskiimi zavednemu obrtnku prIo7-m>st udejstv t rek »Svoji k svojinu! Ole-de na zredno velike tiskarske stroSIte k cena »Koledarju« izredno nzka, sanu> 15 K. Navadna pratika vjlia 5 K. Vseb'nc fc 64 stran brez inseratnv. Obi ka pripravna, onaka predvojni, za beleike 32 stran; prpznetfa papirja. Knj f ca je vez:ma. Ha-roč !a se naj izvrSe že danes z vpoS'ljat-v jo zneska aK pa na poStno povzetio, tla nv boJe z eksped'c Jo zadržka. Posebna se zailrujfam prlporoča. nai. K-jiT K: mo-gočc. vpoS'liajo naro&'ta za već naročn -kov skupai. Naroč la in denar jo naslov.-ti: Hcžclna zveza kranjskih obrtn'h za-drujf v Ljubljan . Bethovnova nPca 10. -Vsak slovensk obrtn k naroć! »Obrtn'Ski k"lcd«r za leto 1921«. Kazalo »Obrtn Skemu koledarlti za I. |92I«: 1. Predgovor. - - 2. Koledar. -~ .1. Kolkovne listine. — 4. Podrobna določita za kolkovanje 1 stH. spsov, račnnov itđ. -■ 5. PoStne določbe. -- 6. Kovan" donaf rnzn'h držav. - 7. Mere n utjž . 8. PreraCimicvalne tabui«. — 9. Ohrestnc merc. - 10. Car na. II. Maksnialni n mn'maln! cen'k. — 12. Obrtnn banka. ■-M. Obrtno-nadalievaliu Sole. M. Va-.ionStvo, pomočn 5ka pre'zkuSnja in pre-;zknSnja za rnojstrc. 15. Boln'Ska blagaj-na za mojstre. 16. Organzaciia cbrtnh zadruK in dniStev. — 17. Obl'satni i»r.-stop obrtn'h zadrti« k strokovn zvea. obfttrh zadrug. Razdel tev obrtov. IV. Oost'lnCarsk obrt in njegovo pravo. — 20. Vnotoč pod vejo. — 21. Stavbenl obrti. 22. Obrtne prav ee trtfovcev. k; prodajajo storjeno moSko, žensko in otro-Sko obleko ter prodajalcev črcvliev. 23. Urad za pospeSevanje obrti v Slovc-n V. —■ 24. Seznam strokovnih obrtnih za-druK v Slovcn'j.. - 25. Statst'čen pre-picd obrtov v Slovenji po skupinah. — 26. Ustanov tev kraljevine Srbov, Hrva-tov n Slovencev. — 27. Rodovnica dln«-st'ie KarasrJorjfJev čev. — 28. Barve vset» evropsK- !i drfav In de)!et. 29. Dlmn karsit! cenlfc. Ponlkva. NaSemu bivSemu, sedaj vpokojenemu nadučitelju g. Jos. Dob-niku je višji Solski svet v seji 30. sepr izrekel pohvalo in priznanie za mnogoletno neumorno in uspeSno Sol-sko in izvenšolsko delovanje. RAZNE VESTI Vbodljaj b trnom — virok smrti. Peter Rajd, delavec v tovarni za klei pri Ljubljani, si je hotel v grmovju odrezati palico. Pri tem se mu je zadrl trn v desno roko. Čez par dni pa je začel Bajd otekati po vsem životu. Šel je v bolnico, pa že prepozno. Umri je vsled zastruplienia. 2 pečeni pllkl 1400 K. V Sacher-ievem hotelu na Dunaju sta bili prodani dve pečeni piSki za 1400 kron. Stvar je prifila pred sodniio, ki je ob-sodila hotelirskega vodjo na globo 10.000 K. V boljievlškl Rusiji je kaditi prepovedano. Sovjetski ljudski komi-sarijat je razglasil zakon, ki prepove-duje kajenje v vseh javnih lokalih, v gledaliSčih, na kolodvorih, v uradnih prostorih, pa tuđi ob stavnostnih in drugih shod ih. Zato dobe kadile kakor odSkodnino četrt puda sladkorja in osminko puda Čaja ali kave. Sovjeti nameravajo na Ruskem tobak sploh prepoveuati. Komisirji za javno zdravie in naučni komisarji so napovedali tobaku vojsko. »— - Se 10 mlltlonov let bo po naj-novejših preibkovanjih zvezdogltdov vzdržala na5a zemeljska krogla YanSan-Zen srbskt vojak. Ko so se tekom svetovne vojne tuđi v Srbiji začeli nabirati prostovoljci za sibsko armado, oglasil se je za vstop ludi Kitajec Yan-Šan-Zcn, rodom iz ćifu pri Pekingu. Ko so se pozneje te dobrovoljske Čete začete prevažati na solunsko fronto, odiel je ž njimi tuđi Yan Šan Zen na daljno pot ter se je hrabro boril v junaSkih srbskih vrstah na Balkanu. Ko so po demobilizaciji njegovi vojni tovariSi odha-iali domov, začutil se je nekako za-puSčcnegi, in sklenil jet da sicer tuđi on steče voiaSko suknjo, da pa ostane v priljubljeni mu novi domovini Jugoslaviji. PriSel ie pred kratkim v ministrstvo notranjih del ter izrazil željo, da srne ostati v deželi, katero ie vztiubil kot drugo svojo domovino. Van-Šan-Zen ostane v Beogradu, kjer ti bo odslej kot barvar služil svoj kruh. H abro (tekle je na vsak način 15-letna hčerka Stojka Miladina No-vakoviča iz moraviSke občine. Ko je te dni pasla ovce. so jo napadli trije volkovi. 2 je ubila z orožjem, tretji je zbežal. Zadnja poroćila. Poslaniika k^nforano« v Parlsu ithttva nai umik Is Koroik«. Pari i, 18. okt Potlanllka konferenca je v današnji seji iklenlla od jugoalovanake vlade lahtevatl takojlnjo Izpraznltev ozemlja cone A na Korolkem. ■ate vlada akUnila, da •• yaiakn«itio la Kora* ika. Beograd, 18. okt. »Pravda« javlja: Vlada Je odredila, da ae na le civilne In v oj alke oblasti umak-nejo U cone A tn ođitopljo osemlje novi upravi. Prihod naših Čet v oiemlje je Imel le nameti, preprecitl nasll|a nad nallm prebivalstvom. Orlkl krali telko bolan. Beograd, 17.okt. »Politika« javlja tz Soluna. Bolezen grlkega kralja je stopila v kritično fazo. Po injekcijah nekega seruma se je vročica zmanj-lala. Po mnenju idravnikov-strokov-njakov bo treba kralju odrezati nogo. Pred jadransko konferenco. Beograd, 17. okt »Politika« lavlja: Včeraj opoldne jo prejela vlada iz Rima obvestilo, da se udeleže jadranskih pogajanj z italijanske strani min. pred. O'olttti, zunanji minister Sforza, pomočnik zunanjega ministra Bertolini in minister Volti. NaSa delegacija ima rteomejeno pooblastilo, da z italijan-skimi delegati končno reSi jadransko vprafianje. Delegati odpotujeio v naj-krajSem času. Prvi sestanek bo v Be-netkih, poznejSi pa v San Paolo pri Rimu. Arnavtl napadajo Srbe. Beograd, 17.okt »Politika« javlja: Na potu iz Marmorja v OaliĆnik so Arnavti napadli 5 Srbov, jih oropali in ubili. NaS živelj v teh krajih preživ-Ija težke dni in misli na izselitev. Ar-navtski zločinci so postali predrznejli, odkar je bilo naSemu prebivalstvu od-vzeto orožje. Regent priđe na Hrvatsko. Beograd, 17.okt. V informiranih krogih se izve, da priđe regent v kratkem v Zagreb in ostane 10 dni na Hrvat&kem. Zapeljanl Crnogorci Četi nje, 17. okt. Sodna razprava proti crnogorskim deierterjem traja dalje. Obtoženci povdarjajo, da so iih zapeljali brezvestni voditelji, ki so rekli, da bo Srbija zlostavljala Crnogorce. Vsi preklinjajo zapeljivce, trdeč, da so za narodno edinstvo. Upajo, da jih nova država sprejme kot zveste člane. Razprava odpira oči občinstvu, ki se čudi, da ne sedijo na zatožni klopi krive, ki so razni viSji civilni in vojaSki dostojanstvenik!. Nove lopovščlne korolklh Nemcev. Velikovec, 17. okt. Pri Koraku, posestniku v Podgori, ao imeli Nemci ki nemčurii slavnostno pojedino, pri kateri se je preCital seznam posestni-kov — Slovencev, katere hočejo Nerrtći oropati in pognati preko meje, češ o> je to ljudska volja. — Dne 13 mt ob 14. uri to streljaU civUUtt nemlltfft> mišljenja v Oostinjah 2*4 ure. — Za u boj slovenskega fanta Hariht so raj-pisali nagrado 5000 K. — Napadli SO pomožnega orožnika Polićnika in ga na glavi težko ranili. — 16 trn. so Nemci oddali več strelov na orožniSko postajo Hudikraj. — Tovarna za klor je odpustlla vse delavstvo slovenske narodnosti. Volltve v avstrijtko narodno skupšdno. Oradec, 18. okt Izid včerajfinlih volitev v avstr. narodno skupščino je na ^tajerskem sledeči: v volilnem okraju I. (Gradec in okolica) soc. demokratjt 3, krSČ. soc. 2, nem. ljudska stranka 1 mandat; v volilnem okraju 20 (Srednje in Spodnje Štajersko): krfič soc. 4, soc. dent. 1, nem. kmrćka stranka 1 mandat; v volilnem okraju 21 (vzhodno štaj.): krSČ. soc. vseh 5 mandatov. Dunaj, 18. okt. Na NiZiem Av-strijskem so dobili: soc. dem. 51, krIC. soc. 62, Velenemci 12, nem. kmettca stranka 1 in nem. delavska stnnka \ mandat. Krfič. socijalci so pridobili 11 mandatov, 6 od soc đemokratov, 3 od Velenemcev, 1 od čehov. Komunisti so dobili na Dunaiu 14.131 glasov, mandata nobenega. Na Dunaju lamem so dobili soc. dem. 28, krSč. socijalci 16, Velenemci 1 mandat, Proda se čtvljarakl ilvalnf ilraf Cilinder-elastig pri čevl-arju Skala* Hf3 3~1 Oaberje St 20. Izgubljeno. Pri kupovanju voznih listkov v nedeljo 17. oktobra ob V4 n« 7 se je na ml-zici pri blagajni žel. postaje v Storafe pozabila listnica z večjo vsote denarja ter valnlmi dokumenti. Kakor je dognalo povpraSevanie, se ie dotično ote-bo, katera je iistnico vzela, •fMam. Uta se nuino poziva, Iistnico proti nagradi takoi oddati v upravniltvu »NOVE DOBE«, v drugem slučaju, se jo izroCi sodišču. 1391 1 Velika peč 1383 zt v sobo •• kapi. Ponudbe na upravniStvo »Nove Dobe.« 7HRN>" > M^affV (MeniMrililuatca) ^HM nxjboljle vrste, tuđi Vi ^^^™ Watt, za 100, 120, 220 Volt od 16 100 sveč razpoSitja po nizkih cenah 1386 3—1 Kar»l Florjandl« C«IJ», Olavni trg 16. *. SLABOKRVNE in prebolele se priporoča zelo močno Arnat tf»Imati- sko vino, k%tero se dobi samo pri dalmatinski zalogi t Ivan Maiković, Č«Qo Qla«nt tro **••■ •• 1281 10—10 ZADRUGA ! za pridelovanje seroan I Sffl» ZAGREB t^TTi Prodaja aaaiaai vseh vrst lita, deteljnih, telen-jadnih, cveiličnih itd Seme je prvo vrstne kakovosti, pndfbno in nabavljeno pod nadzorstvom itro-kovnjikov. Za uspeh In kalenje se jamči v vsakem oziru. llttstro-vant ceniki se poSljeio xs zahtevo. NaroMa se izvrSujeio po poiti v tuzemstvu proti povietju ali proti (fedpaMu. asjaMai tttS 5--1 Stran 4. • NOTA DOBA« Štev. 125 «X£idLx»£msk£i, banka Beograd, Dubrovnik, Kotor, Kr<%»<, Ljubljana, Maribor, Metković, Oelj mi krali v tu« in inozemstvu. Edina slovenska specijalna trgovina z barvami in laki. Agentura In kom!« sifsko podjette. I Iv. lezniška p«>staja. 12—5 Sever A Komp., Liubljana, b l>ozor!. Izgubila se je dne 8. oktobra crna usniata taška v vlaku od Št. Jurja do Celja z vsebino približne 800 K v bankovcih in voznim list-kom. Pošten najditeli se prosi, da preda r.ajdeno proti nagradi Ana Guzej Gosposka ul. št. 8. Celje. 1392 1 Stavbeno in galan-lerjsko kleparstvo Ani. loila n*ii. Franjo Ooižon Celie 2b firalta avn\ tTg ft Učenci n učenKe se sprejmejo v tovarm zlatnine in srebrnine Fr. Pacchiaffo Celje. 1382 3 2 Tovapna cementnih izdelkov los. Tabor naši. Celje, -----------Kocenova ulica št. 8.----------- Priporočamo grobne nakite, ograje. podstavke za krize in —————— cementne nagrobue spomenike. ———^— vsDhn množino kupuje, li kor običajno vsafto leto, ludi letoj 9RudoIf Pevec veleiržec v Mozir|u po svojih zastopnlkih v sledečih krajlh : Ma ibor, Pesnica, Kunjota, Cmur-k, St And až pr Velenju, SmaHno v Rožni lulini, Šmartno ob Paki iii Mozirje za ———————— Gornjo Savistjsko rtolino. ————^——— Producenti Sf naj blagovoSij direktno obrnlti na kupo alce, kajtl pri ye-likem obsegu ni možno vsaki stranci iz MoHrja oJgovarjati. PiaČam naf-—————— dražje po dnevni ceni. — Se priporoćam ■ 1294 —10 l^udojf Pevec.