prilog Varat*r Letnik LXXI. (Šol. leto 1930/31) _ ,.,,vl | • J T T T T T r% • • v , r • I !• Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska aiica 6 J. Rokopisov ne p^®1"®- Nefrankiranih puesn Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana mi 0 - s fl O Se udejstvuje Opravlja fuccije Nadaljev. Šolstvo . . Kmetij, gospod, ustanove Prosvetna udruženja . . Humanitarna druStva . S. K. J* .... Narod, obr- druitva . , Pevsko-glasb. druživa . Razna društva . • ■ 50 9 10 37 27 33 30 13 6 9 6 21 18 22 17 7 2 4 6 16 13 10 11 4 2 Skupaj . . 156 102 66 Število prireditev: gledal, igre, telov. nastopi, razstave s Šolsko mladino z odraslo mladino Skopaj 14 12 26 * Po okolici »e snujejo sokolske čete. Poverjenik tov. A. Skulj otvori sejo, po* zdravi navzoče in ugotovi sklepčnost. Od» sotnost sta dopoldne opravičila tov. Grum in Polak. Seji prisostvuje kot povabljeni gost tudi tov. Šestan. Poverjenik ni podal nikakega poročila, ker bodo poročali o vsem ostali funkcijonarji. Tov. Šestan poroča o situaciji v ptuj» skem učiteljskem društvu, iki je imelo že dve odborovi seji. Odbornikom je podal točno sliko o vseh dogodkih v organizaciji. Poroča o nerazpoloženju članstva, ki po večini do danes ni prejelo zakonite stanarine in drv, in pravilnika, ki naj bi dopolnjeval šolski za» kon, in izpremembe uradniškega zakona, ki naj bi uredil težko materijalno stanje učitelj» stva. Naposled se dotakne glavne skupščine, zlasti dogodkov ob volitvi izvršnega odbora. Na izvajanja tov. Šestana je dali po» trebna pojasnila tov. Skulj. Tov. Dimnik je v svojem govoru poročal o sestanku na Zidanem mostu, ki se je vršil dne 8. septembra 1930. Od ljub» ljanskega poverjeništva so se udeležili se» stanka tovariši: A. Skulj, Ivan Dimnik tin Josip Kobal. od zagrebškega pa tovariša: Jo» van Milojevič in Ljudevit Krajačič. Namen sestanka je bil ugotoviti točen položaj, ki je nastal v organizaciji po glavni skupščini. Prečita avtentičen zapisnik o sestanku in omeni, da ga je osvojilo tudi splitsko pover» jeništvo. V svojem govoru se dotakne »Na» rodne Prosvete« in obžaluje, da ni prinesla o skupščini avtentičnega poročila. Analizira nekatere članke v »Narodni Prosveti« in omenja Stankovičev članek /v »Politiki« in Petrovičev članek v »Pravdi«. Poudarja po» trebo sklicanja glavnega odbora. Sklepi: 1. Vsem okrajnim učiteljskim društvom se razpošlje zapisnik o sestanku na Zidanem mostu in doda potrebni komentar. 2, Zahteva naj se sklicanje seje glavnega odbora. Ako se ta tre skliče, naj" podvzame poverjeništvo nujno potrebne korake samo s tem, da odide v Beograd kot deputacija. Nato naj se skliče seja širjega sosveta, da se mu razjasni stanje. Tajnikovo poročilo: Tajnik omenja v svojem poročilu reali» zacijo resolucije in sklepov pokrajinske skupščine, popravek »Slovencu« glede poro» čil tov. Lapajneta na skupščini, razstavo UJU in kongres zveze državnih uslužbencev, pevski zbor UJU, društvo učiteljic, zadevo dr. Ivana Čoka, UGP in gremij trgovcev, združitev »Našega roda« in »Mladinske Ma» tiče« ter odstop iz odbora tov. Mazija in Mencina, udeležbo organizacije pri odkritju Cankarjevega spomenika, sprejem polkovne zastave, poročilo o zborovanju Belokranj» skega učiteljskega društva, spomenico SKJ in odstop tov. Plavšaka iz pžjega sosveta. Sklepi: 1. Odbor Mladinske Matice tvorijo tov. Fortunat Lužar, Julij Slapšak, tRado Grum, Albert Žerjav. Josip Ribičič, Ciril Petrovec, Janko Polak in Anka Levčeva. 2. Urede se upravne zadeve pri Mladinski Matici in »Našem rodu«. 3. Poročilo o zborovanju Belokranjskega učiteljskega društva se priobči, ko pošlje društvo svoje predloge in resolucijo. 4. Ker je iz zdravstvenih ozirov položil svoje mesto v ožjem sosvetu tov. Plavšak, se vpokliče tov. Vladimir Požar, šolski upra» Vitelj v Radečah pri Zidanem mostu. 5. »Prosveta« naj začne izhajati novembra. Iskati je urednika. Blagajnikovo poročilo. Po kratkem poročilu tov. blagajnika na* roča ožji sosvet z ozirom na sklep pokrajin» ske skupščine, naj se rok za vplačilo dru» štvenih zastankov podaljša do konca okto» bra, o tem obvesti prizadeta društva in v slu» čaju, da do danega roka obveznosti ne po» ravnajo, se brezpogojno listi ustavijo. Realizacija sklepov pokrajinske skupščine. Tajnik čita sklepe pokrajinske skupščine in poroča, kateri so se že izvršili. O ostalih se naroči vodstvu, da jih čimprej realizira. Sklep: J Ugotovilo se je na temelju besedila za» pisnikov o pokrajinski skupščini, da pošlje v odsek za .kmetsko in gospodinjsko nada» ljevalno šolstvo delovno »občestvo« 2 tova» riša in 2 tovarišici, ki morajo biti člani UJU. Honoriranje člankov v »Učit. Tovarišu«. Glede honoriranja člankov v »Učit. To» varišu«, je sklenil ožji sosvet, da se honori» rajo zaradi nizkega kredita samo oni članki, ki so organizatoričnega, idejno»načelnega in stanovsko»gospodarskega značaja in podpi» rajo okrepitev organizacije in stanu. Članke, ki pridejo v poštev, določi vodstvo poverje» ništva pomnoženo s članoma ožjega sosveta iz Ljubljane. Odseki in njih člani. 1. Gospodarski odsek: Skulj Andrej, Hren Anton, Grum Rado, Hreščak Alojzij, Kocijančič Ivan, Baebler Leopold in Štravs Karel. 2. Šolskoupravni odsek: Lampret Fortu» nat, Štrukelj Ivan, Dimnik Ivan, Šmajdek Ivan, Gregorič Vinko, Polak Janko, Engel» rtian Mira in Vode Angela. 3. Odsek za nadaljevalno šolstvo: Skulj Andrej, Grčar Viktor, Musek Ljudevit in Verk Miloš. Delovno občestvo pošlje v od» sek J2 tovariša in 2 tovarišici. 4. Odsek za obrtno in trgovsko nadalje» valno šolstvo: Grčar Viktor, Polak Janko, Grum Rado. Mihler Ivan in Likozar Ana. 5. Odsek za narodno izobraževanje: Dimnik Ivan, Močnik Peter, Ribičič Josip, Celnar Anka ter urednik »Prosvete«. 6. Odsek za obmejno šolstvo in kontrak» tualce: Ribičič Josip, Bensa Andrej, Berce Anton, Venturini Franc, Hartman Amalija, Gallob Rudolf in Vauda Mirko. 7. Odsek za zbiranje zgodovinskega gra» diva osnovnošolskega učiteljstva. 1. Ljub» Ijanski odsek: Petrovec Ciril, Mlekuž Veko» slav, Potočnik Alojzij. 2. Mariborski odsek: Se prepusti učiteljskemu društvu v Mari» boru. 8. Odsek za učiteljski naraščaj: Člane pošlje ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo. Participira vsak polovico prispev» kov. 9. Pevski odsek UJU: Supančič Drago, Kovač Marija. Lumbar Gabro, Rupnik Vin» ko, Taučar Ljudevit, Mihelič Josipina, Rak Zora in Selan Mina. 10. Odsek za samopomoč učiteljskih otrok: Kocijančič Ivan, Gregorič Vinko, Po» lak Marija in Ribičič Roza. ' Slučajnosti. 1. Tovariš Hren bo podal izčrpno poro* čilo o Učiteljski gospodarski poslovalnici na seji širjega sosVfeta. 2. Pretresala so se poročila članov ožje» ga sosveta, odnosno društev glede name» ščenj. , I UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 5. oktobra 1930. Andrej Skulj, s. r. poverjenik. Josip Kobal, s. r. tajnik. Za napredek kmetsko-nadaljevalnega šolstva. (Zborovanje pionirjev naše&a kmetsko-nadaljevalnega šolstva.) En učitelj je včlanjen 3'lkrat, se udejstvuje 2krat, opravlja 13 funkcij v društvih, oziroma javnih korporacijah. J. Štuhec. Dne 3. in 4. oktobra so se zbrali pionirji kmetsko nadaljevalnih šol k delovnemu ob» čestvu, v prijazni dvorani okrožnega urada v Ljubljani. Nova je ta vrsta šol, ni še povsem ure» jena, vsled tega zahteva intenzivnega dela in spoznavanja kmetskih razmer od strani učiteljstva in gospodarskih strokovnjakov. Gospodarski položaj jim je kumoval ob roj» stvu, požrtvovalnost in idealizem učiteljstva pa sta jim zgradila organsko strukturo. Pozdravi. Delovno občestvo je otvoril načelnik oddelka za kmetijstvo g. inž. Podgornik. Spominjal se je prvih pričetkov, ki segajo nekako 20 let nazaj; med vojno je pokret zamrl, po vojni pa tem bujneje razcvel, tako, da kmet lahko pričakuje od tega pokreta svoj gospodarski prerod. S trikratnim živio so udeleženci izrazili svoje navdušenje našemu prvoboritelju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. -nad njegovimi da» lekosežnimi modrimi ukrepi, koji so pripo» mogli k intenzivnejšemu gospodarskemu preporodu. G. inšpektor dr. Kotnik je prinesd pozdrave prosvetnega oddelka in omenil, kako veliko pažnjo polaga banovina ravno gospodarski izobrazbi našega kmeta. Z vso vnemo in gospodarskim umevanjem se je zavzel za napredek in nemoten gospodarski obstoj teh šol posebno g. pomočnik in seda» nji vršilec dolžnosti bana g. dr. ¡O. Pirk» m a j e r. t V imenu UJU je pozdravil navzoče po» verjenik tov. A n d. S k u 1 j, s pripombo, da bo UJU posvetilo vso skrb razvoju teh šol. G. ref. >F r. K a f o 1 je I tolmačil radost Kmetijske družbe nad pionirskim kmetskim udejstvovanjem udeležencev, (prinesel njene pozdrave in omenjal stalno pripravljenost vsestranske pomoči omenjene družbe. Temu je sledilo poročilo gosp. Jožefa K r o š 1 j a , referenta za kmetske in gospo» dinjske nadaljevalne šole v Dravski bano» vini. 'Med drugim je izvajal: Nam gre za zdrav kmetski stan. Ohra» nitev tega je postala že dandanes narodna državna nujnost. Kmetsko vprašanje je po» stalo svetoven problem. (Njegovo gospodar» stvo moramo urediti tako, da bo njegova kmetija življenja zmožna, da bo kmet zamo» gel iz njenih dohodkov kriti njene stroške in tudi napredovati. Tako stojimo pred veliko vzgojno nalogo vsega kmetskega stanu. Ta vzgoja mora nuditi radostno splošno in po» klicno izobrazbo, ;ki odgovarja 6bzorju in krajevnim potrebam. Znanje, ki ga mladina ne more asimilirati, škoduje duševni rasti. Pri tej vzgoji ni odločilno znanje, temveč trdna volja do težkega dela, trdna volja, da vztraja tudi v težkih razmerah, volja, da svoje znanje tudi praktično uporabi. Za vzgojo volje je potreben stalen smo» tren vpliv onih, ki poznajo kraj in dušev» nost. ter imajo zaupanje. Nesistematična predavanja nudijo le gradivo, ki ga uporab» ljia mojster graditelj — so le seme, ki za» hteva temeljite predpriprave in po setvi skrb» ne nege. Število kmetijsko=nadaljevalnih šol v Drav« i ski banovini. Letos je delovalo 53 kmetsko nadaljeval» nih šol s 1013 učenci začetkom leta. Po» vprečno jih pride 17 na eno šolo. Starost med 15. in 30. .letom. Učnih ur 6286; povprečno 118 na šolo. Zaključnih slavnosti 40. Po» vprečni izdatki na eno šolo 2855 Din. Poučevalo je 164 rednih in 10 izrednih učnih moči (101 učiteljev, 41 duhovnikov, 6 zdravnikov, 5 živinozdravnikov, 7 agrono» mov, 3 upravni uradniki). I Poročilo o živinoreji. Inšpektor g. inž. Zidanšek je podal najvažnejše misli iz živinoreje, s posebnim ozirom na orientiranost in izvedbo tozadev» nega državnega programa. Večjo pažnjo je posvetil trem temeljnim državnim pasmam in to: Simentalski, rdeče cikasti in enobarvni. Pri svinjah: O nemških in agleških. Kokoši: Povsod drugod smo morali po» seči po tujih pasmah, le naša domača kokoš pod imenom »Štajerska kokoš« ima tako od» lične vrline, da zaostajajo za njo druge. Vzorni hlevi, gnojišča, selekcijske za» druge, zadružno (knjigovodstvo, rodovnik, mlečna kontrola, močna krmila itd., vse to bo s časom ustvarilo živinorejski duh, brez katerega ni mogoč večji napredek. Poroičila voditeljev kmetijskih nadaljevalnih šol. S tem so bili programi referatov izčrpani in sledilo je delo voditeljev kmetskih šol pod predsedstvom tov. Josipa Gosaka šolskega upravitelja iz Teharij. Iz poročil voditeljev je bilo razvidno s kakšnimi težkočami so se morali ti boriti, da so ustanovili te šole. Pričetkom ni bilo razumevanja nikjer, celo kmetje sami, £0» jim so namenjene, so dvomili o njihovem uspehu. Učiteljstvo ni šlo od suhoparnega podavanja, temveč je ves pouk vzelo iz go» spodarske potrebe in 'V obliki praktičnega podavanja. Ponekod je imelo to za posledico, da se je pokretu kmetsko»nadaljevalnih šoi pridružil ves krajevni gospodarski impuls. Veliko težkoč je delalo finansiranje teh šol. Pomagala je oblast, sodelovale pa so tudi druge ustanove. O izbiri gradiva. O zbiranju gradiva sta obširno govorila tov. Josip Gosak in tov. Franc Žuko» v e c. Iz tega ismo razvideli, kako zelo obširna je snov in kako zelo detajlno mora poznati učitelj razmere svojega okoliša, da mu je mogoče privzgojiti našim kmetskim fantom in dekletom čut ljubezni do svoje grude, spoštovanje idomačih običajev in paralelizi» rati beg iz svoje rodne grude. Razstava učil in knjig za kmetske nadalje« valne šole. Za udeležence je bila prirejena razstava učil in knjig, koje lahko s pridom uporab» ljamo. j Te vrste šol so šele v svojem razvoju in nadaljno udejstivovanje delovnega občestva je izkristaliziralo glavne poslovne temelje. Mnogo dela še čaka prizadete in trdno smo uverjeni, da bodo čez leto dni tozadevni uspehi razveselili vse sodelavce. V. 1R. Splošne vesti. — Položnice za »Naš rod« in »Mladinsko Matico« dobe poverjeniki pri upraviteljstvih šol, ki jih prejmejo od uprave v teh dneh. Ozirajte se na navodila v zadnjih dveh ste» vilkah »Učit. Tovariša«. Zakasnitev se je iz« vršila zaradi zadržkov pri postni hranilnici. — Vsem odsekom UJU — pov. Ljub» Ijana. V današnji številki priobčujemo izpo» polnjene odseke pri poverjeništvu. Prosimo, da ise vsi sestanejo dne 11. oktobra 1930. ob 15. luri v sobi odsekov, ki se nahaja v prvem traktu Učiteljske tiskarne, I. nadstropje, III. vrata desno, v svrho konstituiranja in določitve nadaljnjega dela. Zunanji člani naj se udeleže po možnosti. UJU — pov. Ljubljana. — Društvo učiteljic opozarja svoje čla» niče na kongres Jugoslovenske ženske izve« ze, katere član je 'tudi naše društvo, ki se bo vršil 'v IZagrebu od 12. do 15. t. m. Razprave na kongresu utegnejo zanimati zlasti učite» Ijice, saj je glavni tema »Sodelovanje žene v ekonomskem in kulturnem podvigu naroda«. Če kaka tovarišica vsled pomanjkanja časa ali denarja ne more prisostvovati vse dni kongresu, ise lahko udeleži samo onih preda» vanj in diskuzij, ki jo najbolj zanimajo. V to svrho objavljamo celoten program: Za» četek bo v nedeljo 12. oktobra ob 10. uri v dvorani hrvatskega glasbenega zavoda, Gun» duličeva 5; pozdravni govori in volitev članic v razne komisije ter čitanje tajniškega in blagajniškega poročila. Poročilo o mednarod» nem kongresu na Dunaju — D. Bedekovič. Popoludne izlet v .vas Šestine. 13. oktobra začetek ob 8. uri v dvorani Novinarskega doma, Berkovičeva 2: Poročilo nadzornega odbora z debato »Obči pogled na važnost dela Iv iselu« — Julka Patrijarh, Zagreb, j— »Kulturni podvig sela«, Kovačevič, Beograd in Čubrilovič, Sarajevo. »Nepriličnosti na vasi«, Nat. Nešičeva iz Velikog Sela. Popo» ludne ob 3. uri: »Higijensko delo v «arodu«, dr. Mitra Mihajlovič, Šabac in A. Bovolini, oskrbna sestra v Beogradu. »Ženska meščan» ska šola kot faktor kulturno ekonomskih sil našega naroda«, Danica Balog. 14. oktobra ob 8. uri: »Organizacija gospodinj in gospo» dinjskih pomočnic na ekonomski, nestran» karski osnovi«, M. Govekar, Ljubljana. »Or» ganizacija gospodinjskih pomočnic«, S. Ka» rič, Ljubljana. Razprave o predlogih. Popo» ludne ob 3. uri: »O domači ženski industriji«, Branka Frangeš Zagreb, Marica Priča. Sara» jevo, Jovanka Poznanova. Pančevo. »Načrt za reformo pouka v ročnem delu na dekliških šolah«, Rozman, Maribor. Zvečer javno pre» davanje Pavline Albale: »Razvijanje social» ne zavesti za javno življenje«. 15. oktobra: »O reorganizaciji učiteljišč«, dr. Zdenka Markovič, Zagreb. »O pouku družinske pe» dagogike«, Radmila Jovanovič, Beograd. Vo» litve. Popoludne: Predlogi in vprašanja, po« ročilo o volitvah, čitanje zapisnikov in za» ključek skupščine. Vožnja je četrtinska, iz» kaznice za vožnjo se dobe pri tajnici dru» štva, Anki Celnarjevi, Križanska uJ. 3. — Sokolstvo in učiteljstvo. »Sokol kra« Ijevine (Jugoslavije« blagotvorno razstira svoja zdrava krila. Mladost Jugoslavije krep» ko dviga k zdravemu poletu. Vse, kar zdra» vo misli in čuti, hiti in se zbira ob sokol» skem praporu, da pomaga posvežiti in posvi» tati domovinski dih. Tudi starejši rod se drvi in pomlaja ob sokolskem podvigu in se nudi v pomoč zmagonosnega poleta. Domo» vina, tvoj Sokol je skala in na to skalo lahko varno zidaš svojo svita stavbo! Pri vsakem pokretu občega navdušenja pa je tudi treba upoštevati resnico, da je prevelika naglica že dokajkrat bolj dobri stvari škodovala kakor koristila. In tudi tukaj ni dobro prezir» ljivo stopiti preko tega dejstva. Vidim -vas v duhu, g. urednik, kako ste ob teh vrsticah zastrmeli. Toda poslušajte me dalje. Sokol» ske telovadne organizacije se morejo z uspehom snovati le tam, kjer je na razpo» lago primerna telovadna, oziroma obenem prireditvena dvorana. V nasprotnem slučaju LISTEK. Pevski zbor UJU. Poročilo o delovanju pevskega zbora UJU. Letos polaga učiteljski pevski zbor bi» lanco svojega petletnega delovanja v področju slovenske in slovanske glasbene kulture. Pet let napornega požrtvovalnega dela --kronanega z uspehi — ki so jasen izraz smo» trenega prizadevanja učiteljstva v širjenju kulture med ljudstvom izven šole. Po soglas» ni sodbi je zmogel to delo le zbor iz učitelj» skih vrst — pod vodstvom energičnega, po» žrtvovalnega pevovodje, ki se z brezprimemo vnemo posveča zboru. Ponosni smo na uspeh in smo si v sve» isti, da je zbor v danih okoliščinah storil več, kakor je bilo mogoče. S svojimi prireditvami doma — z dobro uspelo turnejo po Češkoslo» vaškem si je zbor pridobil sloves svojevrst» nega zbora z napredno ideologijo. Pripomo» gel je do ugleda vsemu učiteljstvu in ne ta» jimo, da je tudi naši organizaciji pripomogel do afirmacije s svojimi nastopi, predvsem po Češkoslovaški republiki, kjer je nastopal pod okriljem UJU pov. Ljubljana. Požrtvovalnost članov, predvsem materi» alna in moralna pomoč vsega organiziranega učiteljstva ima, kar posebej poudarjamo, visi vse tako rekoč v zraku brez prave opore, le životari, hira in slednjič — zaspi. Lahko vam navedem par krajev, n. pr. iz Slovenskih goric. Ob prekipevajočem navdušenju se je po prevratu ustanovil tu Sokol, tam Orel, drugod oba, par let se je hiralo, telovadilo poleti ob solncni vročini kje na trati, pozimi ali nič ali v zaduhli šolski sobi med klopmi — slednjič pa je ob pomanjkanju priklad» nega ¡lokala vse zamrlo. Nekje ise je Sokol vzdrževal le še s »sokolsko knjižnico«. In tako bo v teh in še drugih krajih tudi sedaj in za» naprej, dokler se ne pridobi prava telovadna in prireditvena dvorana. Torej: Prva skrb za sedaj naj bo, da se poskrbi za sokolske dvorane, kjer jih še ni, (najprej v važnejših, potem v manj pomembnih krajih, potem šele ustanavljati tam Sokola. Posebno pa naj bo z vsako novo šolsko stavbo in prezidavo združena dvorana. V drastično pojasnilo ta»le slučaj: V kraju so na šoli trije še mladi učitelji. Najmlajši šele leto dni kot prvona» meščenec. Vežbal je v poletju rade volje šol» sko sokolsko mladež. Ko so češko»poljski so» kolski vlaki vozili skozi šolski okoliš, je hi» tel s šolsko mladino v pozdrav ina železniško postajo, kar je vzbudilo radostno pozornost. V kraju obstoji že od preobrata sem sokol» sko društvo, ki pa že par let spi brez vsake telovadbe, le s »knjižnico« je životarilo — ker ni dvorane. Sedaj se hoče pričeti zopet s te» lovadbo. Toda kje pozimi? Niti učilnice ne odgovarjajo higijenskim predpisom, i3 so prenizke, 2 sta prekratki. Pa se je sklenilo, da se bo 'telovadilo ob nedeljah vendar v šolskem razredu. Kako? Ali med klopmi ali pa vsako nedeljo vlačiti klopi iz razreda in po telovadbi nazaj. iKaj se to pravi, je jasno. Najmlajšemu učitelju pa se je reklo: ali, ^lj. Ali telovadi ob nedeljah v zaduhli netelovad» niči, ali pa bo premeščen v drugi kraj. Go» spodje, jasno je, da tako ne sme biti pri naj» boljši volji ne. Kjer ni za zimo prikladnega lokala za telovadbo, naj se k temu ne sili učiteljstva z grožnjo premestitve, ampak se naj telovadi samo v poznopomladnih, polet» nih in še prvojesenskih idneh, dokler se ne pridobi društvena dvorana ali telovadnica. Učiteljstvo je gotovo voljno vsak čas žrtvo» vati tudi nedelje za vzvišeno sokolsko idejo (kje so drugi stanovi, ki to storijo), toda ne ga mučiti. Ne preveč eno učno osebo obre» menjati, ampak treba delo enakomerno de» liti, v ¡kolikor je to možno. — Te vrstice so napisane v zaščito Sokolstva in učiteljstva iz najboljšega namena. >— Obdravski učitelj. — Strokovni izpit za pouk ¡gluhonemih. Gospa Šafarič Zlata iz Zagreba je napravila pred ljubljansko državno komisijo, kateri je predsedoval ravnatelj učiteljišča g. Dokler A., izpraševali so pa univerzitetna profesorja gg. dr. Šefko in dr. Ramovš ter ravnatelj gluhonemnice Fr. Grm, strokovni izpit za poučevanje gluhonemcev z odliko Odgovarjala je na ta.le vprašanja: Iz a in a» tomije, fiziologije in patologi» j e: Mehanizem dihanja. Muskulatura. Psi» homotorična centra. Notranji govor. Senzo» rična afazija. Iz fonetike: Zapora, pri» pora 'in odprta lega in njih važnost pri posa» meznih artikulacijskih organih. Artikulato» rična in akustična definicija vokala. Opis so» nornih konzonantov. Opis prehodov aspiri» ranih konzonantov v spirante, afrikate, n. pr. th»p, t, s, f itd. Iz ortofonije, metodi» ke, didaktike in zgodovine: Vzro» ki zakesnitve govora pri otrocih. Odstranitev plehkega glasu (falzeta. Kopfstimme, voijc de fausset). Zaslužni možje za izboljšanje govorne metode pouka gluhonemcev od leta 1852. dalje. — Vabilo k sodelovanju. Pedagoška cen» trala v Mariboru bi rada članstvu pri izpo» sojevanju knjig čim najbolj ustrezala. Dala je tiskati sezname in jih razposlala na vse šole v bivši mariborski in ma mnoge v bivši ljubljanski oblasti. Toda vemo, da še s tem ni dovolj ustreženo; iz samega naslova knji» ge se še ne razvidi njen značaj in kakovost. In ravno to mnogi čitatelj želi vedeti. Odbor svoj delež na uspehu, vsem naša iskrena za* hvala! Zavedamo se, da bi brez pomoči uči» teljstva zbor le s težavo delovat in bi ne bil kos svoji nalogi. Na delegaciji se je sklepalo tudi o pri» spevkih za učiteljski pevski zbor. Dosedanje žrtve v ta namen niso bile zaman. Dosedanje delovanje zbora je šib za tem, da propagira slovensko in slovansko muziko; predvsem moderno. V očigled tozadevnih očitkov moramo poudariti, da se je zavzel zibor za to, da poda našemu narodu nekaj novega — svojevrstnega in s tem opraviči potrebo do obstoja. In ravno ta okolnost je pripomogla zboru do uveljavljenja in prizna» nja. Zbor je z izdajanjem rokopisnih kon» certnih skladb dokazal, da je ko9 najtežjim vo» kalnim skladbam, kar je kritika pravilno za* beležila z odobravanjem. Dalje predvsem dva koncerta slovenskih rokopisnih skladb z na» predno glasbeno ideologijo in je s tem ne» posredno vplival na našo izvirno glasbeno produkcijo. Za tem si je zbor nadel važno misijo spoznavanje nam najbližje hrvatske muzike in s tem si je zadal kulturno političen po» men. Hrvatska moderna muzika — drug svet v vokalni muziki — nam skoro tuj — nepo« znan! V kolektivnem ustvarjanju, kjer stopajo v ospredje elementi narodne muzike, se nam kaže bogastvo narodne duše z vso pestro fol» je torej sklenil, da izpopolni katalog v tej smeri. Treba bi bilo proučiti vsako knjigo ter o njej napisati kratko, a informativno oceno. Odbor sam tega dela ne zmore, zato se obrača na članstvo s prošnjo za sodelova» nje. Na prvi poziv se je že prijavilo nekaj sotrudnikov, želeli pa bi jih mnogo več. Pri» javite se še, kateri ste voljni sodelovati! Iz» berite si kakršnokoli delovno področje (ele» mentarni razred, strnjen pouk, računstvo, psihologija, pedagogika itd.) in nam ga ozna» čite, imi vam pa pošljemo po vrsti knjige iz tistega področja. Nato nam pošljite ocene o prečitanih knjigah. Kdor bo opravil to delo, bo koristil v dve smeri: tovarišem s tem, da jim olajša izbiro, in sebi s tem, da dobi dober upogled v dotično delovno področje. Odbor. — Ali je visela Slomškova slika v šolski razstavi UJU v Beogradu? »Slovenec« je z ozirom na svoj dopis »Kaj pravite?« priobčil v štev. 226. sledeči popravek: Pojasnilo. V našem listu št. 224. z dne 1. oktobra t. 1. je trdil 'V članku »Kaj pravite?« dopisnik, da si niso upali obesiti jugoslovanski učitelji za desetletnico svoje organizacije UJU na šol» ski razstavi v Beogradu poleg Trubarja tudi Slomška. Po pojasnilih, ki jih je uredništvo prejelo pri UJU t— poverjeništvo Ljubljana, smo se prepričali, da te trditve niso resnične. Slomškova slika je visela na ¡razstavi poleg ostalih slik: Trubarja, Vodnika, Prešerna, Levstika, Stritarja, Cankarja, Župančiča i. dr. Vse te slike so bile izrezane iz 5. čitanke in nalepljene na enak papir in iste velikosti. Na razstavi je bila tudi Slomškova knjiga »Blashe ino INeshiza« v nedeljski šoli. — Prošnja za darovanje pedagoških knjig. Pedagoška centrala v Mariboru snuje arhiv za celotno slovensko pedagoško slov» stvo, tudi za učne knjige. )S tem hoče na eni strani rešiti mnoge redkosti izgube, na drugi strani pa hoče interesentom nuditi priliko za tozadevni študij. Na prejšnji poziv je učiteljstvo poslalo mnogo knjig. Toda do kompletnosti smo še daleč! Zato se obrača* mo na učiteljstvo s ponovno '.prošnjo, da nafh pošlje take knjige. Mnogo tega je na šolskih podstrešjih in pri učiteljskih rodbinah. Žrt» vujte nekaj uric in poiščite. Nič ne de, če dobimo od katere knjige po več izvodov; jih bomo event. zamenjali s knjigami drugih sličnih institucij. Imena darovalcev in daro» vanih knjig bomo objavili v »Učiteljskem Tovarišu« kot potrdilo za prejem. — Odbor. — Iz debate o nabavi ¡učnih pripomočkov v šolah. »Slovenec« priobčuje sledeče v šte» vilki 226.: Ženska ročna dela v šoli. Od ne» kod: 'Za časa šolskih počitnic, torej pred za» četkom otvoritve novega šolskega leta, je bilo po časopisju javno razglašeno, da se v nobeni šoli ne sme vsiljevati nakupa raznih predmetov in tudi ne pobirati prispevkov bodisi v katerikoli svrhe. Ta odredba, ki je bila izdana gotovo od vrhovne šolske instan» ce in ki jo je kot tako 3e pozdravljati, bi se morala tudi strogo izpolnjevati. Tu so pri» zadete seveda vsakokratne šolske učne moči, ker to se v prvi vrsti tiče njih, posebno pa najbolj onih šolskih predstavnic, ki pouču» jejo ženska ročna dela. In ravno tu se naj» več greši, pa zakaj? 'Enostavni odgovor: ker od gojenk zahtevajo, da morajo prevzeti in plačati komad predtiskanega blaga, ki ga med nje razdeli vsakokratna šolska učna moč. To blago dobe že v 'šoli, in sicer so vsi kosi predtiskani po enem in istem vzorcu in kar je največ zagrešeno, vse v enaki veliko» sti. Ravno tukaj je velika pogreška. To irav* no !ne sme biti, ker namreč v največ slučajih velikost dovršenega dela bodisi prevleke za blazine, razne prte itd. niti najmanj ne od* govarja praktični porabi za dom te in one gojenke. Vsako v šoli dovršeno delo naj bo njim tudi v veselje za poznejša leta kot spo« min na njena šolska leta. V neki srednji šoli so morale gojenke prevzeti blago, ki ga je predtiskala učiteljica ročnih del, za prevleko blazine v taki meri (velikosti oblike), da naj* brže niti ena ne bo mogla dotične prevleke praktično porabiti, ako ne bo za tisto ročno delo dala nalašč napraviti drugo blazino. kloro. Sproščeno tuje navlake »— se znova •oživljajo v novi obliki — prastare šege in na pol pozabljeni obredi. Z dvemi koncerti hr* vatske muzike se je zbor oddolžil bratskemu narodu. Po uveljavljenju — po pridobitvi imena s prireditvami doma in v tujini, si je' zbor za* črtal širji program. Kot učitelji se dobro zavedamo, da ima ¿bor doma veliko kulturno pedagoško misijo! Povzdig naše pesmi med mladino — popula* rizacija glasbene kulture med našim ljud» stvom. Zato si je zbor postavil predvsem za cilj — širjenje slovanske pesmi iz bogate za» kladnice narodne pesmi Srbov, Bolgarov, Če» hov in Rusov. Domači glasbi bomo posvečali posebno pažnjo s tem, da bomo prirejali z moškim, ženskim in mešanim zborom stalne koncerte prosvetne in cerkvene zborovske glasbe. Naš namen je pokazati ves zgodovinski razvoj iz» virne slovenske zborovske glasbe. Od moj» strov klasične glasbe — čitalniške dobe — sotrudnikov Slov. Grlice — cecilijanskega društva — glasbene zore — preko »Novih akordov« in »Nove muzike« — do moderne. Zbor namerava prirejati v ta namen cerkvene in ljudske koncerte tudi po deželi. Umetnost pa ni last samo slovanskih na» rodov, ampak obča. Zato bo zbor izvajal tudi klasične mojstrovine drugih narodov, ki so ustvarili prave bisere — do danes nepre» Ako se za ročna dela vsega razreda odredi eden in isti vzorec, naj to že bo (pa tudi ni potrebno), vendar pa naj se nakup blaga in velikost predmeta prepusti gojenkam samim po dogovoru s starši. Poleg tega naj bo na tem mestu milo izraženo, da je dotično pre» tiskano blago precej slano. Šolanje starše že itak dosti stane in premnogo jih je, ki že itak z največjo težavo pošiljajo svoje hčerke v daljšo izobrazbo in naj poleg tega nosijo še take stroške za dovršene stvari, ki jih po» zneje ne morejo pravilno porabiti. — Več prizadetih staršev. — Izjavijo naj se še pri» zadete tovarišice. — lOletnica Pedagoške centrale v Mari» boru. Dne 21. januarja 1931. bo poteklo 10 let, odkar deluje Pedagoška centrala v Mari» boru. Ob tej priliki namerava odbor izdati knjižico, ki bi orisala njeno delovanje tekom lOletnega obstoja in ki bi obenem pokazala pota za njeno nadaljnje delovanje. Poleg te» ga bi knjižica vsebovala tudi članke splošne praktične vrednosti, tako da bi ¡se z Jnjo ilahko okoristil vsak učitelj. Radi bi, da bi bila knji» ga čim najbolj pestra in vsestranska. Za to pa potrebujemo čim več sotrudnikov iz član» stva in jih s tem naprošamo za sodelovanje. V člankih lahko opišete, v koliko in kako je event. Pedagoška centrala tekom obstoja vplivala na vas in na vaš okoliš. Pri tem upo» števajte tudi izobraževalne tečaje in dunaj» ske ekskurzije. Koristna bi bila tudi študija o vplivu Pedagoške centrale na našo vzgojno prakso in teorijo sploh. To mnogo laže izvrši član izven odbora, ker lahko mnogo bolj ob» jektivno opazuje. Pri vsem tem pa prosimo, ne štedite s kritiko o de'ovanju Pe» dagoške centrale, kjer vidite, da je potrebna; to bo njenemu bodočemu delovanju le v ko» rist. Izrazite tudi svoje nasvete glede bodo» čega delovanja Pedagoške centrale; več glav, več misli Članki izven ožje jubilejne vsebine so čisto poljubni, lahko so vzeti ¡iz pedago» ške prakse ali pa tudi iz teorije. Biti pa mo» rajo aktualni in brezkompromisno moderni. Vse člane, ki bi bili voljni sodelovati, pro» simo, naj nam to čimprej javijo, obenem pa po Imožnosti navedejo tudi tema. ki ga mi» slijo obdelati. — Odbor. — Priznanje učiteljstvu. Predsednik »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, gosp. kmet. svet. V. Rohrman, veliki in iskreni pri» jatelj učiteljstva, je poudaril na letošnji glav» ni skupščini tega društva, ko je govoril o njegovem lepem razvoju, med drugim tudi sledeče: »Mnogo se imamo zahvaliti tudi na» šemu učiteljstvu, med katerim štejemo prve in najboljše pionirje za sadjarstvo. Naša or* ganizacija potrebuje sodelovanja učiteljstva, ki je poklicano, da se prav na tem polju udejstvuje, ne le pri šolski mladini z vcep* ljanjem potrebnega veselja in ljubezni za to stroko, ampak tudi s praktičnim poukom od» rastlih kmetovalcev, ki so za ta pouk — ka» kor nas uče izkušnje — prav hvaležni « *— Za to laskavo priznanje smo gospodu pred* sedniku iskreno hvaležni, še prav posebno zato, ker enakih nismo vajeni. Kolikor vem. šteje »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« nad 9000 Članov in ima 170 podružnic širom naše banovine. Ugotovil sem, da skoraj v vseh podružnicah delujejo naši tovariši kot tajniki in v mnogih podružnicah tudi kot predsed» niki. Na lepem razvoju tega koristnega dru» štva ima po izjavi g. predsednika nedvomne zasluge naše učiteljstvo. Ako vendar pogle» damo število podružnic — 170 —, moramo ugotoviti, da je v naši banovini še prav mnogo krajev, dobrih sadnih okolišev, kjer se bo s pridom ustanovila nova podružnica SVD. Da pokažemo voljo do dela med na» rodom, skrb za napredek in podvig našega kmetovalca, da se odzovemo predpisom šol» skega zakona za delo med narodom, vabim vse tovariše, pa tudi tovarišice v naš krog. Ustanovite kjerkoli mogoče sadjarsko in vrtnarsko podružnico. Gospodarski dvig na» šega naroda bo naš dvig in dvig naše šole. Sedajle na zimo je čas dela! Zberimo okrog sebe mlade in stare, navdušimo jih za lepo in koristno, pa ustanovimo nova ognjišča, ob katerih se naj zbirajo in ogrevajo za sadjar» stvo naši sosedje. Prepričan sem, da nas bo kosljive umotvore v zborovski literaturi — skratka zbor hoče prikazati in seznajati naše ljudstvo s proizvodi glasbenih genijev, ki imajo v Joh. Seb. Bachu svojega največjega predstavitelja. Predvsem ima v programu do» slej širji javnosti malo poznana dela starih mojstrov Nemcev, Angležev in Italijanov. Ves ta dalekosežni program je seveda zamišljen za daljšo dobo. S tem si je zbor začrtal smernice in dal pravec svojemu delu. Dal pa bo v vsaki seziji vsaj nekaj iz svojega obširnega programa. Istočasno je z izvajanjem programa predvidena teoretska — estetska in formalno tehnična izobrazba članov s predavanji in vajami o priliki daljših tečajev. Naloga, ki si jo je nadel pevski zbor je vzvišena in važna kulturno pedagoška zadeva vsega stanu. Dosedanje delovanje — požrt» vovalnost našega pevovodje — dobrohotna pomoč članstva in ugled, ki ga uživa zbor že sedaj v javnem mnenju, so nam porok, da bo zbor svojo nalogo častno vršil. Učiteljstvo naj ne smatra delo pri zboru kot zabavo in nepotrebni luksus, ampak naj vidi v našem prizadevanju oni veliki kul» turni moment, ki bo dvignil ugled učiteljstva med našim ljudstvom in ugled našega malega naroda v svetu. Na vas pa je, da nam nudite svojo moralno in materialno pomoč, kar bo najboljši dokaz vašega razumevanja in za* nimanja. Za 2*50 Din mesečno dobe otroci redno vsak mesec ..NAŠ ROD" in še štiri knjige Mladinske Matice. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« podpiralo« saj imamo garancijo v besedah in priznanju gospoda predsednika. Podpiral pa inas bo z nasvetom gotovo tudi glavni tajnik, ki je naš tovariš. Učitelj«sadjar. — Vsem bližnjim učiteljskim društvom. Odbor pevskega zbora prosi tovarišice in to« variše, članice in člane bližnjih učiteljskih društev, naj določijo zborovanja na dan 10. novembra, da bo vsem omogočen obisk koncerta pevskega zbora, ki se bo vršil 10. novembra v veliki dvorani hotela Union. V nedeljo dne 9. novembra ob 11. uri dopoldne pa priredimo matinejo za šolsko mladino. Odbor pevskega zbora UJU. — Članom(icam) radovljiškega učitelj« skega društva naznanjam, da je še nekaj čla« nov, ki niso poravnali članarine za leto 1929./30. Storite to nemudoma v izogib zlih posledic. Po sklepu društva (zborovanje v Kranjski gori in v ¡Ljubljani) smo tudi vsi člani .'Učiteljske gospodarske poslovalnice. Kdor še ni plačal, naj to stori takoj, ker sem iz društvene blagajne že plačal za vse člane (za tiste, ki še niso plačali). — Golobic Peter, blagajnik. — Prosvetno delo našega radia. Bolj kot katerokoli drugo sredstvo mora radio vr« siti najuspešnejše in najsodobnejše prosvet« no delo. Zato je možno uresničenje prave ljudske univeilze, baš potom radia. Radio more prodreti do najširših ljudskih plasti, lahko torej oblikuje kulturno stanje celega naroda. Važno pa je pri tem seveda, da je način njegovega prosvetnega.dela čim« bolj preprost in res najširšim slojem dosto« pen. 'Načrt za prosvetno delo v našem radiu v novi iseziji, ki smo jo pravkar začeli, kaže pravilno pojmovanje i nalog i načina. Nova številka našega ¡tednika >>Radio Ljubljana« prinaša na uvodnem mestu podrobne naved« be o tem načrtu. — T. R. L. — 'Lesica«Mole: Prva srbska ali hrvatska ičitanka. V vezavi je druga partija tega učbe« nika, ki se začne takoj razpošiljati, ko pride iz knjigoveznice. — Velika jugoslovenska razstava! iRaz« stava je aranžirana v 2000 najrazličnejših komadih. — Odprto vsak dan od 9. do 1. ure popoldne in od 3. do 6. ure zvečer v Jakopi« čevem paviljonu (ob tivolskem sprehajali« šču). Priporočamo učiteljstvu, da jo obišče! Vstopnina 5 Din, dijaki 3 Din. — Poziv lastnikom Levstikovih pisem ali njemu pisanih pisem. Slovenska Matica po« novno naproša vse lastnike Levstikovih ali njemu pisanih pisem, da bi jih blagovolili čimprej dati na razpolago. Pisma se bodo prepisala in takoj vrnila iastnikom. — Občni zbor Društva upokojenega uči« teljstva se bo vršil dne 15. oktobra 1930. ob 15. uri v restavracijskih prostorih pri »No« vem svetu«, Gosposvetska c. z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. — Za odbor: Jos. Stritar, t. č. tajnik. — Slovenska Matica izda za leto 1931. sledeče publikacije: 1. Izidor Cankar, Zgodo« vina likovne umetnosti v zahodni Evropi, II. del, Romanska doba in gotika, 1. snopič. 2. France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, 2. snopič. 3. Reymont«Glonar, Kmet« je, IV. del. Poletje. 4. Avgust Pirjevec, Lev« stikova pisma. — Levstikova pisma pred« stavljajo prvo, obširno izdajo njegove kores« pondence. Knjiga bo obsegala ca. 15 pol in bo tako v znanstvenem kakor tudi leposlov« nem oziru izredno pomembno delo. Fran Levstik je bil prvi matični tajnik. Stoletnico njegovega rojstva bo proslavila Slovenska Matica z izdajo pisem, ki bodo kot intimne izpovedi najlepše odkrivala veličino tega slo« venskega duha. — Nadalje je odbor sklepal o publikacijah za bodoča leta. V letu 1932. in 1933. izide med matičnimi poblikacijami prevod Tolstojevega romana »Vojne in mi« ru«. To mogočno delo svetovne literature pre« vede odlični prevajalec Vladimir Levstik. Za leto 1934. in 1935. namerava Matica podariti članom prevod druge veličastne knjige sve« tovne literature, Cervantesovega »Don Qui« yota«. Prevod bo oskrbel St. Leben, ki je že parkrat pokazal svoje temeljito poznanje španske literature. V prihodnjih letih izda Slovenska Matica tudi dnevnik cesarja Mark« ja Avrelija (»Samemu sebi«). Ne le ljubitelji humanistične literature, temveč vsi čitatelji bodo po večkrat in z veseljem prebirali te duhovite meditacije. Prevod priredi preizku» šeni prevajalec klasičnih del. prof. Anton Sovre. — iOb tej priliki je odbor ponovno obžaloval, da nima dobrih slovenskih izvir« nih del. Zato vabi še enkrat leposlovce na delo za Matico. Kakor je bilo že objavljeno, bo pri delu odločevala le kvaliteta. Honorar pa bo brez dvoma najvišji, kar se je doslej pri nas plačevalo za originalno polo.. — Kdo izmed tovarišev(ic) na deželi ve za pošteno in pridno dekle, ki bi se hotelo v učiteljski družini (v mestu) gospodinjsko izobraziti ter pomagati pri vseh hišnih de« lih? Nastop 15. oktobra, plača po dogovoru. Ponudbe na E. Vrane, Studenci, Maribor. — V prosvetni službi so premeščeni: Gdč. Serafina iPoljanec, profesorica, jna I. moško gimnazijo v Sarajevo, Maksimilijan Frelih. za predmetnega učitelja v Vršcu, gdč. Silva Vogelnik za suplentko v (Mursko Sobo» to, Vinko Bernik za suplenta v Kranj, Franc Ahlin za suplenta v Kranj, Simon Milač za profesorja na žensko učiteljišče v Mariboru, Rudolf Drobne za suplenta na gimnazijo v Mariboru, Vincenc Verlič v Kranj, )M. Pre« star v Novo mesto, Rudolf Trobše v Mari« bor in Simo Szilagy v Maribor. Obleke kemično čisti, barva, plisira ta Hka tovarna JOS. REICH. Učiteljski pevski zbor UJU. —pev. Pevska vaja za ženski zbor se bo vršila v soboto 11. oktobra od 20. do 22. ure, v nedeljo 12. oktobra pa od 8. do 11. ure. —pev. Pevska vaja za moški zbor; 18. oktobra od 20. do 22. ure, 19. oktobra od 8. do 11. ure. Vaje se bodo vršile v Glasbeni Matici. ; N*sa gwe»f»mlui s>iii» organizacij. —g Učiteljski dom |V Mariboru. Izkaz za maj do septembra 1930. Članarina: Maribor, II. deška osnovna šola 120 Din; Slov. Bistrica, učiteljsko društvo 301 Din; Ormož, učitelj« sko društvo 1302 Din; išt. IIj pod Turjakom, učiteljstvo 45 Din; Savinjsko učiteljsko dru« štvo 125 Din; Ptuj, dekliška osnovna šola 140 pin; iPtuj, deška osnovna šola 70 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah, učiteljsko društvo 468 Din. •— Parila: M. Vauhnik, Sv. Jakob v Slov. goricah 25 Din; Leop. Viher, Slovenska Bistrica 20 Din; upokojeno učiteljstvo v Ma« riboru namestu venca na grob umrlega tova« riša J. Kopica 217 Din; učiteljsko društvo za kozjanski okraj nabralo na prijateljskem se« Stanku, ki se je vršil dne 14. junija po dru« štvenem zborovanju 216 Din; Križ Anton, Maribor 25 Din; Dav. Lesjak, Ruše, 50 Din; Sv. Lenart v Slov. goricah, učiteljsko dru« štvo namestu venca na grob umrlega tova« riša J. Kopica 200 Din; Petriček, Žalec 30 Din. Pokojna tov. Tilčka Vodenikova v Maribo« ru volila UD V Mariboru 5 obveznic 7% dr« žavnega posojila a 100 Din; neimenovan 5 obveznic 7% državnega posojila a 100 Din. Vsem darovalcem prav iskrena zahvala! \— Gospodarska podjetja: zemljevidi 24 712 Din, Prekmurske pravljice 354 Din, Oder 27 Din, grb 128 Din, Almanah 351 pin. — V Mari« boru, 5. oktobra 1930. — M. Kožuh, blagajnik. Stanovska organizacija UJU Vabila: = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ vabi vse svoje članstvo k občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto dne 18. oktobra 1930. ob 11. uri v osnovni šoli v Kočevju. Poleg običajnega dnevnega reda je še predavanje šolskega svetnika Krošlja »O kmetskem in gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu« in poročila o obeh skupščinah. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBOR IN iBLIŽNJO OKOLICO bo zboro« valo v sredo 15. t. ¡m. ob >8. uri. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini v .Novem mestu. 3. Poročilo o jubilejnem kongresu v Beogradu. 4. Občni zbor: a) po« ročilo funkcijonarjev, b) volitev. 5. Slučaj« nosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŽU« ŽEMBERŠKI OKRAJ bo imelo svoj redni občni zbor 18. oktobra 1930. ob 10. uri do« poludne na šoli v Žužemberku s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Avtoriteta učitelja v in izven šole — pre« dava tov. Arzenšek. 3. Poročilo o skupščinah. 4. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 5. Pro» račun. 6. Volitve. 7. Slučajnosti. — Pridite gotovo vsi! — Odbor. Učiteliski pravnik. —§ Vštevanje kadrskega roka in vojnih let. To vprašanje je še vedno predmet razso« janja državnega sveta. Baš te dni prihajajo na (ljubljansko poštno, op. ured.) direkcijo razsodbe, s katerimi je državni svet ugodil nekaterim tožbam glavne kontrole in razve« ljavil nekatera rešenja, s katerimi je bila ka« drska in vojna služba priznana tovarišem, ki so vstopili v civilno državno službo po do« vršenem 32. letu starosti. Državni svet uteme« ljuje svoje razsodbe takole: ... Ker je za pri« znanje kadrskega iroka, odnosno službe pro« vedene v vojni v leta civilne državne službe uslužbencem na teritoriju Dalmacije in Slo« venije po vojnih predpisih bivše avstro« ogrske vojske, ki so veljali pred 6. septem« brom 1919. leta, za Dalmacijo in Slovenijo pogoj, da je dotična oseba po dovršenem 32. letu starosti neposredno stopila iz vojske v državno službo, odnosno, da ni bilo pre« sledka med vojno in civilno sflužbo; ako pa je bila ta oseba v momentu prestopa iz vojske v civilno službo mlajša kot 32 let, so se ji vojaška leta računala v celoti za pokojnino ne glede na !to, če je iimela kak presledek ali ne. Te razsodbe se popolnoma krijejo z od« loki bivšega avstrijskega finančnega ministr« stva, Iki so bili izdani Iv svrho tolmačenja vojno«oskrbnega zakona z dne 27. decembra 1875. Kdor se zanima za te odloke, jih najde na strani 618. in 619. »Aign&rja«. (Personal* vorsehriften fiir Staatsbeamte und Staats« diener — Dr. 1A ¡R. Aigner v. Aigenhofen etc.). — Napisal Št. v »Poštarju«. — (»Naš Glas«.) —§ Taksna obveznost kazenskih zapisni» kov v disciplinskih zadevah. Pri neki poštni direkciji je bila neka dnevničarka kaznovana z administrativno denarno kaznijo zaradi ne« pravilnosti, katero je zagrešila v službi. Kaz« novana dnevničarka se je pritožila in zahte« vala, da se ji globa, ker ni kriva očitanega prestopka, oprosti. Po nalogu poštnega di« rektorja je bila pritožnica zaslišana na zapis« niik, kateri je bil dostavljen pristojnemu refe« rentu v poslovanje. Pri tem se je pojavilo vprašanje, dali je tako zaslišanje na zapisnik na ustno prošnjo zaslišane dnevničarke pod» vrženo taksni obveznosti in če je, po kateri taksni postavki. — Na to vprašanje je od« delek za davke s finančnega ministrstva izdal pod ,št. 19.924 od 5. aprila 1930. naslednje po* jasnilo: »Če je kazen bila izrečena po zakonu o uradnikih in ostalih civilnih uslužbencih, tedaj se V smislu čl. 222. istega zakona ne plača taksa«. — »N. G.« —§ Plačevanje taks za urgence. Finančno ministrstvo je izdalo pod št. 98.620 od 24. ju« lija 1930. naslednje pojasnilo: »Po stavljenem vprašanju, da=li vloge državnih uslužbencev, aktivnih in upokojenih, s katerimi se urgirajo izplačila neprejetih službenih prejemkov, pod« padajo dolžnosti plačila takse, je oddelek za davke, ki je po čl. 43. taksnega zakona pri« stojen za to, izdal sledeče pojasnilo: Vloge upokojenih iin državnih uslužbencev, s kate« rimi, prosijo za ureditev in izplačilo službenih prejemkov, niso podvržene plačilu takse skladno s predpisi točke 9. in 12. čl. 6. taksne« ga zakona. Vendar so prošnje — urgence, s katerimi se pospešuje ureditev, oziroma iz« plačilo teh službenih prejemkov, za katere so bile že vložene prejšnje vloge, podvržene plačilu takse iz točke št. 1. taksne tarife, ker je njih cilj pospešitev dela po prvotni proš« nji, ter zaradi tega nimajo istega značaja z njo.« —§ Plačilni seznami; pravilno podpisova« nje po prejemnikih — klavzula na unikatu in duplikatu. Oddelek VIL kraljevske ban« ske uprave je na opozorilo mesne kontrole pri finančni direkciji v Ljubljani izdal pod VII., No. 11.195 z "dne 19. julija 1930. navo* dilo, kako je postopati, če ni prejemnik pri» šoten za podpis unikata plačilnega seznama in s kakšno klavzulo je spremiti unikat in s kakšno duplikat plačilnega seznama. Da ne bo zakasnitev pri nakazilu prejemkov rav« najte se tovariši šolski upravitelji točno po gornjih navodilih, ki jih je priobčil prosvetni oddelek kraljevske banske uprave z okro/« nico IV., štev. 15.262 z dne 29. julija 1930. Razgled po drugih državah. —t d Slovanske šole v Italiji. »Politika« je prinesla daljši članek pod naslovom »Slo* vanske šole v Italiji«, v katerem pravi med drugim: V vseh pogodbah, ki govore o zaščiti manjšin in ki so podpisane po vojni, je bila posvečena posebna pažnja onim predpison, ki se tičejo šol in drugih sličnih stanov. Itd« lijanska vlada si je bila v svesti, koliko važ« nost ima šolska vzgoja v ustvarjanju novih generacij ter je rešila to vprašanje popoino* ma svojevrstno. Novembra leta 1918. je bilo na ozemlju bivše avstro*ogrske monarhije, ki je pripadio Italiji, 531 osnovnih šol in 827 hrvatskih in slovenskih učiteljev. iPoleg tega ije družba sv. Cirila in Metoda za Istro vzdrževala mnogoštevilna dečja zavetišča in osnovne šole ter s tem še več doprinesla k vzbujanja slovanske narodne zavesti. Od teh 531 šol, ki jih je posečalo nad 90.000 učencev, jih že 149 ni dobilo takoj prve dni po italijanski okupaciji dovoljenja za nadaljnji obsro;. Ostalih 382 šol bi moralo predvideti izredne ure za učenje italijanskega jezika (tri ure na teden). Ta pouk je bil poverjen italijanskim učiteljem, ker večina jugoslovenskih učite« ljev ni obvladala ali pa vsaj slabo obvladala italijanski jezik. Za tem so šolska oblastva od leta do leta povečavala število ur za uče« nje italijanskega jezika. Smrtni udarec osnovnemu pouku slovanskega jezika pa je bil podan ,z reformo leta 1923., ki je znana pod imenom Gentilijeva Teforma. Načelo, ki ga je postavil čl. 4. kr. dekreta št. 2185 od 1. oktobra 1923., je bilo, da se mora vršiti pouk po vseh osnovnih šolah v italijanskem jeziku. Gentilijeva reforma je ukinila prosto in jasno osnovni pouk v kateremkoli drugem jeziku razen v italijanskem. Kljub temu pa je zakon, čeprav samo na papirju, predvidel fakultativni pouk slovenskega in hrvatskega jezika. Do uporabljenja teh določil pa nikoli ni prišlo, ker so odstavili vse slovenske in hrvatske učitelje in jih nadomestili z italijanskimi, ki sploh niso bili vešči drugega jezika. Ko je dr. Besednjak zaradi tega vložil v rim« skem parlamentu 13. maja 1926. interpelacijo na ministra notranjih del g. Fedela, je ta od« govoril: »Naša dolžnost je, da italijanske dr* žavljane Italijanski vzgajamo« Gentilijeva reforma, izpopolnjena z zakonsko uredbo Fedele z dne 22. novembra 1925., št. 8191 je imela za cilj popolno ukinjenje javnega osnovnega pouka v hrvatskem in sloven« skem jeziku v Julijski Krajini, oziroma v nemškem jeziku v tridentskem okraju. Isti zakon je odredil, da lahko dobijo oni učitelji, ki so do tedaj poučevali v ne« italijanskem jeziku, pravico do poučevanja v italijanščini, če polože z uspehom izpit ob koncu leta po instrukciji ministra prosvete. Neki nov zakon z dne 24. decembra 1925. je dal italijanskim oblastvom v roke orožje, ki je bilo naperjeno zlasti proti uradnikom, ki so izpovedovali politično mišljenje nasprotno fašizmu. Po tem zakonu je mogel biti odpo« klican vsak uradnik«Slovan, če je bil osum« ljen, da je neprijateljsko razpoložen do Ita« lije in Irežima, zlasti pa se je to nanašalo na učitelje. Število slovanskih učiteljev v Julij« ski Krajini je padalo dan za dnem. Že v pri« četku italijanske okupacije so bili odpuščeni vsi, ki so poprej poučevali na šolah, ki niso več dobile dovoljenja za ponovno otvoritev. Prav tako je v .septembru leta 1927. padlo na izpitih 35 učiteljev iz italijanskega jezika ter so bili takoj odpuščeni iz službe. V no« vembru leta 1927. znaša njihovo število 60. KOLINI K A TVOBMUA (IKORIJE LJUBLJANA HHnmv Naš pravi domači izdelek! Veliko število učiteljev, ki so položili z uspehom te izpite, ni ostalo več v Julijski Krajini, temveč so bili poslani v stare itali« janske province. Pričetkom šolskega leta 1927./28. je bilo 40 slovanskih učiteljev po» slanih v italijanske province, početkom leta 1928./29. 32 učiteljev, za njimi pa znatno ste« vilo ob posameznih premestitvah. Tako ni v Julijski Krajini niti več 30 jugoslovenskih učiteljev. Razumljivo je, da je bila tudi moč« na zveza učiteljskih društev razpuščena ta* koj po prihodu Italijanov v te kraje. S tem sta prenehala tudi »Učiteljski list« in pa »Novi rod«, ki je bil namenjen deci. Tako je bil osnovni pouk v slovanskem jeziku docela ukinjen, tako da obstoja danes na vsem območju Julijske Krajine izvzemši mesto Reko, ki živi pod posebnim režimom, vsega skupaj ena šola, kjer se poučuje slo« venski jezik. Toda vsemu temu se ne smemo čuditi, saj je dejal italijanski minister pro« svete jasno, da je cilj, za katerim gre šolska reforma ta«le: Nove reforme zasledujejo po« polnoma določen politični cilj, to je dena« cionalizacijo tujerodnih manjšin. Očividno je nemogoče iskrenejše in jasnejše izraziti šolsko politiko italijanske vlade napram na* cionalnim manjšinam. Po besedah gospoda Fedela v senatu 6. junija 1927. znači uspeh te reforme afirmacijo italijanstva na meji. Reforma Gentile je uničila tudi višje jugo« slovenske šole v Julijski Krajini, ki jih je bilo pod avstro«ogrsko monarhijo 7, dve slo« venski gimnaziji, ena v Gorici, druga v Idriji, dve hrvatski gimnaziji (v Pazinu in Voloski) ter troje učiteljišč (v Tolminu, v Gorici in Pazinu). Tudi poslopje, ki ga je pričelo gra« diti v Pazinu dijaško podporno društvo za hrvatski internat, je prešlo ' z dekretom štev. 1881 z dne 16. novembra 1927. v roke »Congregatione di Harica«. Tu so otvorili italijansko gimnazijo in tako govori g. Fe« dele po pravici, da je v praksi popolnoma prenehal slovanski pouk v Italiji. —td Bilanca Bolgarske uOiteljske zveze. V šolskem letu 1929./30. je imel Bolg. učit. sejuz organiziranih 93 društev z 11.042 člani. Od teh članov je kolegov 5701, kolegic pa 5341. Poročenih jih je 6892, a neporočenih 4150. !Po mestih jih služi 2559, po vaseh pa 8483. V izvenšolskem delu za prosvetno in gospodarsko povzdigo ljudstva so člani v tem letu priredili 1548 predstav, 52 tečajev, 341 ljudskih zborovanj. Vodili so 417 večernih in nedeljskih šol. 1037 čitalnic in 577 gospodar» skih zadrug. (To so številke, ki mnogo po« vedo!) Tudi finančne številke so nadvse pre« senetljive. Vseh sejuznih dohodkov je bilo 2, 481.851 levov. Izdatkov je bilo za admini« strativo in ostale društvene izdatke 785.963 levov, za društvena glasila in knjižnico 1 mili«, jon 143.805 levov, za pomoč članom 389.836 levov. Torej vseh izdatkov 2,319.604 levov. Kapital, ki ga ima sejuz v društvenih treh zgradbah, v sanatoriju, knjižnici, raznih fon* dih in v bankah naloženem denarju znaša 22,202.995 levov. Iz teh bilančnih podatkov prav lahko razberemo moč organizacije, ki je kakor v materijalnem, tako tudi v moralnem oziru na višku. Organizacija ne vodi samo boj za stanovske pravice, ampak v isti meri tudi delo za ljudstvo in zraven ne pozablja gmotno podpirati svojih bolnih, odpuščenih in sorodnikov umrlih članov. Svojim bratskim kolegom želimo tudi v tem letu obilo uspeha. —zič. —td Mednarodna učiteljska federacija. V tej organizaciji je bilo v šolskem letu 1929./30. včlanjenih 16 držav s 25 ,zvezami in s 600.000 člani. Med temi je tudi naša organizacija UJU. Letos so vstopili v federacijo avstrijski, ma« džarski in šotlandski učit. savez. Pristopiti pa nameravajo v najkrajšem času tudi učitelji iz Španije, Portugalske in Grčije. Čudno pa je, da so članice federacije le društva evrop« skih držav. Pogajanja z ameriškimi in azij« skimi učit. zvezami so ostala do sedaj popol« noma brez uspeha. Centrala je v Parizu. V prošlem letu je imela 176.758"24 franc. frankov dohodkov in le 71.235 62 franc. frankov iz« datkov. Vsekakor dobri gospodarji! — zič. ... T-^ koliko slovenskih šol iso zatrli Ita« lijani? »Vreme« piše med drugim: |»V času okupacije naših primorskih pokrajin po Ita» liji je bilo tamkaj 530 šol z našim učnim ^jezi« kom. Posečalo jih je 90.000 učencev naše na» rodnosti ter je poučevalo na njih 827 jugo« slovenskih učiteljev. Težak udarec je utrpelo naše šolstvo leta 1923. s tako zvano Gentili« jevo reformo, ki je uvedla italijanski jezik za vse šole v Italiji in dovolila manjšinski je« zik le ikot predmet. Smrtni udarec pa ¡je bil prizadet jugoslovenskim šolam po ministru Fedeliju 22, novembra leta 1925. Z naredbo je bila ukinjena vsaka možnost predavanja Od sedanje naklade Našega roda je odvisen uspeh Mladinske Matice, tovarišice tovariši glejmo, da ostane uspeli enak, kakor lani. PLETENINE lastnega izdelka najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini 55555^=5 F.M.ROZMAN LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7 slovanskih jezikov v osnovnih šolah. Na to» zadevno interpelacijo slovenskega poslanca v Rimu je odgovoril minister Fedele: »Naša dolžnost je, da vzgajamo italijanske držav» ljane v italijanskem jeziku!« S tem dekretom je bilo odpuščenih mnogo naših učiteljev. Še bolj pa jih je udaril zakon z dne 24. decem« bra 1925. o italijanskih uradnikih, po katerem sme vlada prestavljati, upokojiti in odpušča» ti iz službe uradnike, nezanesljive režimu. Danes ni ostalo od vseh naših 827 učiteljev v Julijski Krajini več kot 10, kakih 50 do 60 pa jih je bilo prestavljenih v stare italijan» ske pokrajine. Stoteri in stoteri ostali so ali zapustili službo ali pa pobegnili v Jugosla» vijo.« Nove —k Zbirka konvencija medunarodnog biroa rada u Ženevi. Izdanje Centralnog se» kretarijata radničkih komora u Bogradu. — Zbirka vsebuje 15 projektov najrazličnejših konvencij mednarodnih konvencij in pa tabe» laričen pregled dosedaj ratificiranih konven» cij. Izdano v Beogradu 1930. Naroča se pri Centralnem sekretarijatu radničkih ikomora u Beogradu, Nemanjina 28. —k Sokolsko»gimnastičke knjige za uči« teljstvo i Sokolstvo. Zakonom za narodne i osnovne škole — uvršten je kao 14. nasitavni predmet »telesna vežba po sokolskom siste» mu«. — Učiteljstvu manjka jedan metodski obradjen udžbenik iz kojega bi učiteljstvo videlo ne samo što, več i kako ise ima obrad» jivati telesno vaspitanje po sokolskom siste» mu. Da bih taj manjak u našoj literaturi na» domestio to sam izradio: 1. Metodiku teles« nog vežbanja po sokolskom sistemu. (To je knjiga koja sadrži metodski obradjeno celo gradivo po nastavnom planu za decu od 6 do 10 godina. Svaka metodska jedinica ob» radjena je onako, kako se ima deci preda» vati. Osim toga u prvom delu ove knjige na» laze se opširni članci: a) sokolski sustav (njegova razdioba i značenje), b) ideologija Sokolstva, c) kratka istorija telesne kultute (karakteristika), d) specijalna metodika, e) anatomsko«fizičko razviče deteta i t. d. sve ono, što je učiteljstvu potrebno znati iz Sokolstva a u vezi s radom za osnovnu ško» lu. Knjiga če imati 300 strana i 'biče ilustro» vana. Stoji Din 50. 2. Zbirka sokolskih kom» pozicija I. deo. (To je knjiga velikog formata za pet dečjih vežbi sa glazbom i to: a) Scena (za mušku i žensku decu), b) život deteta u vežbi (za 9ero ženske dece). c) Sa sela (za mušku i žensku decu). d) [Prosta s pes» mom (za ¡mušku decu). e) Gimnastički ru» kovjet (za 9ero ženske dece), To su vež» be potrebne za dečje nastupe prilikom aka« demija i javnih vežbi. Veoma lepo uvezana stoji Din 100. Ima 64 strane. 3. Sokolstvo i škola. Knjiga potrebna učiteljstvu za upo« znavanje celokupnoga sokolskoga pitanja u svima detaljima sokolskoga rada. Od ideolo« gije pa do administracije Sokolstva. Stoji Din 10. Strana 80. Za sve ove knjige može se predbilježiti, bez slan j a novca unapred. Predbilježba obavezuje svakoga da če knji» gu{e) preuzeti, kad budu gotove. Ako se uzme svaka knjiga posebno — stoje Din 100, 50 i 110, a zajedno — za Din 150. Predbilježbe se primaju do kraja oktobra. — Septembra 1930. Zagreb (Bogovičeva 7). r- Dušan M. Bogunovič. MAII OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka besed« 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. 18 Din likanje moške, damske obleka. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. Km DRDDJfl Kanite najbolje pri fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana — Stari trg Najbolj priporočljivi so „PFfifF" šivalni slioii posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk o vezenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust. IGN. V0K, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7 Kranj, Glavni trg 140 Podružnice: Novo mesto Glavni trg Celje, Miklošičeva ulica 2 PLES! KONCERT! Kavarna in restavracija ZVEZDA LJUBLJANA — KONGRESNI TRG. ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA! V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. # Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. * DNEVNO PRIREDITEV PLESA. * Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila, «v* Prvovrstna postrežba. S. priporočata FRAN in ROZI KRAPEŠ. DVORANA! IGRALNE SOBE! .-j-,;-. Novosti za damske plašče pravkar došle/ A. & E. Skaberne Ljubljana W \M W H/ M/ M/ U/ kV U/ W U/ M/ \eJ U/ u/ U/ UiUt VI/ M/ W U/ M/ U/ Hi W MM * ! I Najboljše kupite!! Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, I puloverje, telovnike (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, Srajce, šifone, jilote, čipke, vezenine, \ gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, 1 športne ter toaletne potrebščine samo \ J°S*P Peteline, Ljubljana j S blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. | SlUR/R/RW/R/II/IUII ^/R /R/R/fUll^ 3 3 3 3 3 3 3 Kdor oglašuje ta napreduje! ---- IMMilllfill^llTlllffl^llil ★ L. M1KUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO SI li DEŽNIKI Nm mulo, N* veliko. V*t*n4H>ijeno let* 1839. F* l* fo n it*t. IJ8» Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilu r Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, sli> karske potrebščine nabavite ugodno pri firmi • [ENTRALA V LJUBLJANI MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNE2A, LAKOV IN BARV LASTIf IK PR A ti J 0 MEDU • Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emafno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE LJUBLJANI - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MARIBORU IN NOVEM SADU H«lül9»IIHPBflSHMHMHMB Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrti izdeluje v lastni tvorni» in priporoča ! • f fw r, . 1 " f Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma- v Mariboru in mUčiteljskega doma" v Ljubljani