Naročnina in dopisi naj sp blagovoljno pošiljajo oprarniStva v nnn-k h uliraii v tekamo Kar«»l Mailing-«/» o. Vse jjoftjjjatve naj j-p frank/jejo. Rokopisi sp n/ vračajo. Oznanila sp sprejo majo. Piata sc za navadno vr*?;co, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold.. te dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov. List izhaja vsak potolč in velja s poštnino vred in v O nici domu poslan : za celo leto i» golti., za pol leta 1 golil. 50 sold., za četrt lota 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva ,,G01\K'A-‘ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 0 sold. v tiskarni. Duhovščina in politika. II. Že na prvi pogled zdeti sc mora čudno, da bi se duhovnu odrekalo to, kar se sicer vsakemu drugemu vsilitje ne samo ko pravica, ampak celo ko dolžnost, t. j. opazovati, kaj se po svetu in okoli njega godi, razsojevati o spremembah in razmerah, v kterili mora duhoven tako lepo živeti, ko vsak drugi, in slednjič tudi dejansko uplivati na njih raz-vitek, kakor mu je po postavah dovoljeno. To je čudna logika ! Kakemu ubogemu nevednežu, ki razumi o politiki toliko, kolikor zajec na boben, se hitro očita mlačnost in malomarnost proti njegovim državljanskim pravicam in dolžnostim, ako se ne udeleži kake volitve, akoravno on ne pregleda ne njenega namena, ne njene važ msti, in ne pozna ne značaja in ne mišljenja kandidata, za kterega bi imel svoj glas oddati. Samo duhoven, ki je tudi človek in državljan, in ki zamore zarad svoje veče omike vse boljše in temeljitejše presoditi, ko velika večina njegovih sodržavljanov, moral bi glede politike popolnoma malomaren ostati. Le duhoven bi se ne smel brigati za to, kar ima velik upliv na družbinsko in narodovo življenje. To je lepa doslednost ! Ako se stvar le tako površno pregleda, že se nehote v vsakem rodé nekaki predsodki, da nimajo čistih namenov oni, ki bi radi duhovne od vse politike odrinili in le v cerkev zaprli. Jasnejša postane nam cela stvar, ako si natanjčnejše ogledamo vzroke, iz kterili modèrni liberalci duhovščino od-stranujejo od politike. Liberalci se boje in sicer po pravici, da bi lahko prišli v veliko zadrego, ko bi tudi duhovni začeli ne samo govoriti o politiki, ampak tudi delati politiko. Marsikteri „mrač-njak“ bi potem znal očividno dokazati, da ni vse zlato, kar se sveti pri liberalcih, da je veliko puhlega, kar je nam podelil liberalizem, da ni vse svoboda, kar se tako imenuje, da niso vse liberalne postave tudi že pravične in občnemu blagru koristne. Kaj takega bi zamogel marsikteri duhoven prepričalno in razvidno] dokazati ; to čutijo nasprotniki celo bolj, ko duhovni sami, akoravno nočejo tega javno izreči. Reči bi se drugače zasukale, ko bi duhovstvo hotelo ves svoj upliv tudi dejansko v to porabiti, ker ljudstvo se da sicer za kratek trenutek oslepiti s zapeljivimi frazami o pravici in svobodi, ali ne navezati za dolgo časa. Kaj pa nameravajo liberalci, da se duliovstva tako boje ? Njih glavni namen je zatreti in vničiti vsako pozitivno vero, posebno pa cerkev katoliško, in na njenih razvalinah sezidati ljudstvu neko sanjarsko blagostanje , in urediti vse politično in družbinsko življenje. Oni tajijo Boga , Kristusa , vse čezna-torne moči, z edno besedo, oni zanikajo vse, kar sc ne da z očmi videti, z rokami potipati, z nožem rezati, in kar revni duh človeški ne more razumeti in pretuhtati. Oni hočejo ločiti človeka od Boga in pamet od vere, oni ne priznajo nobenega velja šiva, nobene nravnosti, šolam družinam in državam hočejo odtegniti vso krščansko podlago. Da bi ta svoj namen lože dosegla položili so sekiro na koreniko, iz ktere bi jim za-moglo izrasti kaj nevarnega in za njih namere pogubonosnega : oni hočejo duhovne , oznanovalce krščanskih načel, neškodljive storiti, da bi po kalnem lože lovili ; oni hočejo udariti pastirja, da bi se čreda razkropila. Oni bi radi duhovne v cerkev zaprli, zato lažejo ljudstvu, da politika ni duhoVska reč, da se ne da zediniti z duhovskim poklicem, vtikati se v posvetne reči. Tako govoré z listini, ali hinavci v srcu drugače mislijo. Oni hočejo duhovstvo samo odstraniti, da bi potem sami imeli pod svojo oblastjo državo, vse postavodajal-stvo o šolah, zakonu, itd. in tako slednjič cerkev in krščanstvo popolnoma izpodrinili iz javnega in privatnega življenja. To je oni naravnost proti krščanstvu in katoliški cerkvi obrnjeni program, kterega hočejo liberalci z vso močjo in po vsi sili zvršiti. Da tega ne bodo dosegli, porok je nam Oni, kteri je zidal cerkev na skalo, ob kteri se morajo razbiti vsi peklenski valovi. Ali tu nastane za vsakega zvestega sina sv. cerkve, posebno pa za duhovna t, j. zastopnika cerkvenih načel, vele-važno vprašanje: Kaj imam storiti, kako ravnati se in postopati proti tem proti-cerkvenim, brezbožnim nameravali jem, če se hočem tudi jaz veseliti in deležen biti zmage, ktera je cerkvi zagotovljena? Ali hočem orožje od sebe vreči in križem držati roke, ko sovražnik vedno dalje drvi in skoraj brez vsake bit ve poseda mesto za mestom ? Ali hočem poslušati one, ki mi svetujejo : „nc pečaj se s politiko44 ? N e — ker ne pe-čati se v sedanjem času s politiko v zgoraj navedenem zmislu bi ne bilo dru-zega, kakor v vojski sovražniku prej odpreti vrata kake trdnjave in potem še le braniti zunanje navale ; to bi bilo toliko, kolikor prepustiti sovražniku, da lepo posede vse prehode, in kaj d ! čakajmo ga, da ga v lastni deželi pokončamo (?) ,,a la Benedek44. S tem bi se sovražniku izročila na milost in nemilost ne samo dežela in ljudje, ampak izdalo bi se mu tudi ono nezgubljivo pravo, ktero ima cerkev do posameznih ljudi in do cede družbe človeške. In kedo bi bil vsemu temu vzrok ? i To bi zakrivili njeni lastni odgovorni služabniki, ki imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost stati v prvi bojni vrsti in braniti pravo svoje matere. Ko bi sedaj še kedo tirjal od duliovstva, da naj se popolnoma odpove politiki, ta ali nima pravega pojema o boju, ki se je vnel med pravico in krivico, med resnico in lažjo, med cerkvijo in peklenskimi močmi, ali ne pozna ne sovražnika, ne prava sv. cerkve, ne dolžnosti njenih služabnikov, ali pa celo hoče sovražnika podpirati, da bi tem lože svoj namen dosegel in cerkev in duhovstvo vklepal v verige. Važnost srbskega shoda. V Karlovcih se je odprl 12. t. m. cerkveni shod, kterega se je udeležilo 70 poslancev, voljenih od ljudstva, da izvolijo patrijarha. Patrijarski stol v Karlovcih je velike važnosti, ker njemu je izročeno vodstvo šolskih in cerkvenih zadev, oskrbništvo velikih zalogov, in more tudi na politične razmere določimo vplivati. Zato je imel cerkveni shod pri Srbih vedno visok pomen, in je dajal posebno zadnja leta povod neprestanim prepirom in zvijačam med ogrsko vlado in Srbi. Kaj bi dali Magvari, da bi mogli popihniti ta zbor in podeliti njegove pravice svoji vladi ? Ali to ne gre, ker cerkveni shod izhaja iz privilegijev (predpravic), ki so bili Srbom podeljeni, ko je prišlo iz Turčije v ogrsko deželo 40.000 srbskih družin 1. 1690. Leopold I. je pustil Srbom njihove cerkvene in politične pravice, med drugimi tudi pravico voliti patrijarha. Cesarica Marija Terezija jim je to pravico 1. 1748. in 1779. potrdila, ker vlada ima že tako oblast izvoljenega patrijarha potrditi ali ne. Tudi Ì. 1868. je bila Srbom ta pravica priznana. Odkar so začeli Magvari širiti svojo vsegamogočnost po Ogrskem, vlada prepir in zmešnjava tudi glede te stvari. Magvari so se pomirili z Dunajem in zdaj tlačijo druge narode ; na vse načine jim kratijo pravice, zato pa vedno o zarotah in uporih sanjajo ; slaba vest jim ne da pokoja. Posebno jim preseda krepki narod srbski, in pestanska vlada si že več let glavo lomi, kako bi se v kot spravil, kako bi mu vsilila magva-ronskega patrijarha. Od 1. 1870. je. patrijarski stol izpraznjen, dve škofiji ste brez škofov, in edna ima izvoljenega, pa neposvečenega škofa. Pri Srbih namreč posvečuje nove škofe patrijarh, volijo jih pa škofje zbrani v skupščino ; ali škofje se ne morejo zbrati brez patrijarha. Tako vlada pri Srbih zmešnjava, in ogrska vlada pripušča vse to, ker Srbi nočejo voliti za patrijarha takega moža, ki bi jim magyarske pesmi , pel. Že lansko leto je bil sklican cerkveni shod, ki ni nič opravil, ker je bil nastal prepir med poslanci in vlado. Tudi letos se je shod slovesno in precej mirno odprl, celo patrijarh je že voljen, vendar se ne more še reči, ali je stvar dognana. V seji 16. t. m. je bil enoglasno izvoljen patrijarh Stojkovič ; 7 vladinih volilcev se ni udeležilo glasovanja. Volitev čaka zdaj cesarjevega potrjenja. Magvarski vladni listi pravijo, da vlada ne more izvoljenca priporočati cesarju v potrjenje, ako noče, da pride državi nasprotna stranka na krmilo, da dobi Miletič s privrženci prosto roko v vsem cerkvenem in političnem življenji. Sploh, pravi „P. Lloyd,“ ne sme država narodnostim nič dovoliti, ker „vse, kar je do sedaj v prid narodnostim storila, jej je bilo povrnjeno s črno nehvaležnostjo ali še s hujšim.44 Tako malo sramožljivosti toraj ima magvarski list, da zahteva mnogobrojen narod naj Magvarom roko poljubi, ako mu dajo, kar mu gre po vsi pravici, ako mu pustijo to, kar ne sme vzeti nihče, ki noče biti tat in posilnik. „Naj le razlagajo Magvari Srbom svobodo in pravice še dalje tako, kakor „P. L.“, naj le nadaljujejo boj proti narodnostim, hočemo videti, kako dolgo jim bo šlo“, pravi „Politik44, po kterej smo tudi drugo posneli. „Že zdaj dni v peštanskem ministerstvu kriza krizo, v financah sledi polom polomu, revščina v administraciji tekmecuje z revnim stanom pravosodja, stranke razpadajo, politični bankerot bije Magyarom na vrata, in zadnji čas je, da se ne napihujejo, ampak da iščejo sprave in prijateljstva, kjer koli je mogoče, posebno med narodi svoje dežele44. __________ I>opisi. 4 Od gorenje Soče, io. julija 1874. Obiranje i zabavljanje mi je zoperno, ljudem pa, ki imajo neprenehoma v ustili besede Fridrik Rudečebradca, ki je go-renjej Italiji postave dajoč djal, da se postave dajo, da se bodo spolnovale, i če so zraven še čuvaji i varili postav : takim, ako sami zoper postave groše, pa rad malo brina poribam. Naš g. prvosednik c. k. okrajnega šolskega sveta je začel nekterim krajnim svetom pošiljati tudi nemške dopise. Okrajni svet pa je uže ob svojem počet-ku sklenil, da mu je slovenski uradni jezik. Če g. prvosedniku oni sklep ni znan, naj preglede prejšne zapisnike, pa ga bo našel, i spolnoval — sicer mu bodo dopisi romali „nazaj,u i reč pride lahko na dnevni red v prihodnjej skupščini. ..Postave so, da bi se spolnovale44, pa nekatere na pr. nove šolske so tudi take, da se jih njih lastni patroni boje, ter opuščajo vkljub ne vem kolikeremu nadzorovanju. To tukajšnemu glavarstvu se šole prav nič bolje ne obiskujejo, ako še ne slabše, ko nekdaj, kadar še ni bilo novih postav ; a ni še bilo slišati do sedaj, da bi se s postavno kaznijo stariši silili, najpridnejše pošiljajo svoje otroke v šolo. Tekoči mesec se je iz Tomina prvikrat poslalo nekaj goldinarjev kazni. Šolsko leto je pa pri koncu, tedaj so za letos skoraj pri zadnjej hiši začeli gasiti. Iz Sllte, 12. julija. (Divjačina! — vasovanje — ples.) — V naši okolici imamo divjo zver, ki veliko škoduje posebno mladosti. Ali je tudi drugod tako divja, ne vem. Kakšna zverina je ? — Jest menim ono pogubljivo ponočevanje in vasovanje malopridnih fantalinov, ki po zanikrnosti starišev, občinskih mož in županov, ponoči potrebnega miru ne dajo mirnim ljudem. Shajajo se brž po večerji na križadah, — da ne opravijo skupno molitev z domačimi, ni treba, da omenim. Kaj počinjajo ? — Ako imajo kaj v žepu, grejo v krčmo, se napijejo, preklinjajo, se stepejo, drugi dan pa se tožijo pri sodniji. Sploh pa se obnašajo s petjem, pa s kakim? — Po njih tu-lenji spoznaš, da so se izurili pri učitelju, ki ima 4 noge pa dolga ušesa. Pa kaj boš zabavljal ; fantje so fantovali in bodo; vrh tega so še dobri stražarji v vasi. — Res dobra straža, da pred njimi je sadje po vrtih ravno tako varno, ali še manje, ko dekleta v stanicah, kojih vrata so sicer priprta pa ne zaprta, in okna sicer primrežena, pa ne zamrežena. — Župani in občinski možje bi lahko marsikateri nerodnosti, da ne rečem pohujšanju, v okom prišli, ako bi pomislili, da bo treba, če ne pred svetno sodnijo, pa pred Bogom enkrat odgovor dati za vsako dejanje pa tudi — nehanje. Še hujši, mladini dušo in telo moreča zver, so pogosti plesi, ki trajajo pozno v noč, brez da stariši nadzorujejo svojih otrok, še hčer ne. — Vem, da se je od nekdaj plesalo, in da ni mogoče tega se znebiti, dokler bo stal svet. Da se pa pleše do ranega dneva, da se dekleta brez vsake nadzornosti klatijo po vasi pozno v noč : ne stariši ! recite, kar hočete, izgovarjajte se, kakor zamorete, pred Bogom ne bo obveljalo. Tam bo drugače. Pa recite, da imamo slabo letino. Jest majhen kmetič in zraven še rokodelec, jo hudo občutim. Le naši fantje in ž njimi tudi župani, ki tako lahkomiselno podedujejo za ples oblast, zdi se, da je ne bodo občutili, dokler ne pride huje. Brez zamere, Kraševci ! ki imate še srce sposobno za dober vtis. Za Vas sem to napisal; za liberaluhe ne, oni imajo svojega Boga v trebuhu. A. K. V Slapu. — Tudi mi kesni hribovci začeli smo napredovati; pa naj reče ke-do, da ne ! gori naj se potrudi k nam, pa naše ceste naj si ogleda ; čudil se bode, videti vštric lene Idrijce široko, ravno, gladko cesto, ki se beli po celej dolini ven do Cerknega ; po dolini, ki je bila pred ne dolgo leti strah in groza vsem, ki so jo prisiljeni morali meriti. Ni treba več plezati prek vrtoglavnih brezdnov, ni treba več na Slapu popotujočemu v Trebušo ali dalje, popolnoma grevenge obujati, v strahu, da ne bi mu pod kako skalo ali pa v Idrij činih valovih nagloma duša iz razsutih kosti ne upihnila ; ne, ne ! zdaj zdrčiš z lahkim konjičem, če ga najeti vtrpiš, v par minutah v Tribuški eldorado, v par urah pa v rajsko Cerkno ; če pa raje peš krevsaš, imaš velekrasen sprehod tod, koder so se pred nedolgem kozam možgani vrtili. Z Idrijsko dolino natjeca se Baška. Ni še sicer mednarodna žila po tej dolini popolnem izdelana ; pri vsem tem je zveza Grabovske občine — kulturnega jedra vsred Baške doline — s Tominom malo da ne popolnem izgotovljena. Naprej po stobrvni grapi proti Podbrdi se pa na vse kriplje grebe in koplje, strelja in lomi, tako, da si bosta v malo letih na Petrovem Brdu Kranjec in Primorec v roki segla. Ljudje sicer nekoliko stokajo pod neizogibljivim cestnim bremenom, pa ta stok vendar nič ni proti sto in stoletnemu stokanju in pihanju naših malomarnih pradedov, kterim je težek koš crkal na plečih po zasutih klanjcih in vdrtih stezah, ki so raje, ko laški osli tovorili, raje noge, roke in rebra lomili, ko, da bi si bili malo ceste pregrebli. Za čuda veliko se je v tem kratkem času glede komunikacije v naših hribih storilo, več, kakor popred v dvanajstih stoletjih, odkar menda v teh goltih gnjezdimo. Zahvaliti se moramo za ta napredek pred vsem bistroumnemu, neumornemu podvzetnemu duhu našega veleposestnika g. Miha Kacafure, ki je prvi v naših hribih začel cestno ledino orati ; za njim pa gre hvala nepozabljivemu g. Winklerju, ki je v kulturni zgodovini tominskih hribov epolio zarisal ; obema v krepko podporo je bil in je še najvriejši hribovski župan gospod Ignacij Kovačič, ki duševno in materij alno napredku pri nas prt klesti. Pri vsem napenjanju naj blažjih mož, bodo morali naši sovrstniki, pa tudi še zanamci precejšno trpeti, predilo ves hribovski okrog le z najnujnejšimi cestami in vozniki preprežejo. Dosedaj po glavnih dolinah raztegnjene črte so sicer ne- (Ualje v prllogi«) PRILOGA li 30. štev Cjt JSl. •6 6 99 izmerne koristi za gorjanc vso, vendar zadobijo pravi pomen še le tedaj, kedar sc bodo ž njimi stikale vožnje poti iz raznih postranskih dolin in visokočepe- ! čili hribovskih selišč. Po dve, tri ure od novih cest oddaljeni, morali so enakomerno s priccstniki z denarji in z dlanjo ceste izdelovati, tikalo bi- se, da tudi enake koristi svojega truda uživajo; uživali jih pa le tedaj bodo, če se njihovi oddaljeni koti s postranskimi progami zvežejo z glavnimi črtami. Pred vsemi drugimi pa najnujnejše potrebuje takove zveze Šcntviškogorsko pogorje, po kterem je raztreščenih okoli ,2600 prebivalcev, oddaljenih od Idrijske ceste po eno do treh ur. Toliko število težko obloženih davkoplačevalcev vvaža in izvaža vse blago dosedaj po dveh vratolomnih serpentinih — ponaše klancih. Prvi se vzdiguje od Idrije čez krvava Pleča na Ponikve, drugi pa s Slapu skozi Roče na Št. Viško Goro in Pečine. Ali, dragi bralec, kaki so ti to klanci ? Če jih nesi lastnoočno gledal, ali še bolje lastnonogo presopel, ne bil bi ti jih v stanu opisati. Pet parov volov piha gori pod Roče ; uboge živali zevajo, se upirajo, malo, da ne poknejo, vozniki rjo-vejo, kakor, da bi grad naskakovali, biči luskajo in na vozu čepi lesena krepa kakih — treh kvinčev ! Ko gori greš bi se lahko v kolena vgriznil, ko doli drsaš, bi bilo potreba, da bi te v Ročah z vreo opasal in polagoma na Slap spuščal, da zdrave kosti v dolino prineseš. Taka je ta rajska chausse z malimi spremembami ven na Goro in Pečine. Nič ne vem, kako, da so naši bistroumni praočetje take črte trasirali ; ali neso imeli nič vrane pod prsi, da so je najraje navpik gori rezali, ko zajec ; ali so hoteli po teh klanj cih časne kazni odslužiti, ali pa so se jim, kar je najbolj verjetno, njive in travniki smilili, ki bi bili po primernih ovinkih nekoliko prekrižani, ter so si vsled tega sebi v korist posluževali sofistično mathematičnega stavka, ravna je najkrajši. Bodi si že kakorkoli, tu nikakor ne smemo po stopinjah naših očancev korakati, tudi ne po Stopinjah njihovih volov našo ubogo živinico moriti, resno se moramo poprijeti izdelovanja do sile potrebne ceste med zapuščene Šentviško-gorske stanovalce* Dotična ljudstva zdihujejo že dolgo časa po tej zvezi in, kolikor mi je znano, so veljavni naši rodoljubi že resno vso stvar pretehtavali in celo načrt nove ceste priskrbeli. Pa, kakor povsodi, med nanp Slovenci, tudi v tej zadevi uporna nesloga blago pod-vzetje spodjeda. Ponikovci bi radi cesto stegnili naravnost pred hišne prage, Pečani ravno tako, Gorjani itak, Kočani pa neso ne krop ne voda. Ali tesnosrčno pogajanje ne bode opravilo nič, vse bode zmedlo, ali vsaj zavrlo. Pustite brezuspešno kavsanje, lotite se raje brž dela! Kaj je treba meriti cesto po odljudnih goščavah, prek zijajočih razpoklin, cesta se mora dotikati po vsej razlezi ljudskih selišč, v tem doseza svoj namen. Če to velja, neste se boljega /mislili, kakor, da vzamete za podlago novej cesti sedaj v obstoječo pot na Šentviško Goro ; se ve da bi se morale povsod strmine po pri- v mernih ovinkih in rajdali ven jemati. Ce v se cesta na Šentviško Goro pametno iz-pelja, da se prav po igrači zvezati z Ponikvami in Pečinami. Ko bi tudi posameznim hišam\bila ta črt nekoliko minut daljša, kakor ona, ki jo nekteri se-bičneži načrtujejo, treba pomisliti, da je cesta za občni blagor, ne pa za posamezne stranke, tudi ne za posamezne občine. Občni blagor večine prebivalcev Šentviškogorskega pogorja pa nedvomno zahteva cesto skozi Roče na Slap, ker večina gorenjih hribovcev potrebuje od dne do dne Slapske mline in Slapsko žago. Ko bi se novo projektirana cesta Roč in Slapu ognila, bi morala večina gorjanov po starih strmih klancih z vozovi škripati. Cesta na Šentviško Goro in okolnc občine je tedaj črta s Slapu skozi Roče pod Pečinami na Goro najbolj pametna. Može, ki vas imenujejo občinske očete na Gori, Ponikvah in Pečinah stopite na noge, priskrbite vašej skrbi izročenim rojakom toliko potrebno, toliko zaželjeno sredstvo lagljejega in cenej ega občenja z dolom ; prosite, trkajte, pokajte, če vse nič ne zda laskejte ; primaruha, ali bodo naši hribi vedno 'le davkarijam znani, ali se jim nikoli ne bodo v prid odprle denarnice, ki so že toliko hribovskih žuljev požrle ! Zedinite se, krepko se poganjajte, ni čuda, da bi viribus unitis potrebne naprave ne vresničili ! Ogled. Avstrija. Vsi naši veliki in mali, ustavo verski, bolje rečeno, pruski, in federalni listi imajo veliko opraviti z vnanjo zadevo, z napadom na kneza Bis-marka, o koji stvari hočemo spodej govoriti. — O domačih zadevah nimamo tedaj tudi mi obilno gradiva ; ali pa ga imamo, in to je popotovanje Nj. Velič. svetlega cesarja na Pemsko. Mudil se bo tamkej 2—3 dni okoli 7—8 septembra, da bo pričujoč pri velikih vojaških vajah. Delajo se neki že priprave zato v Pragi v kraljevem poslopji na Hrad-žinu. ■— Kdo bi se tega ne veselil, če deželni oče svoje podložne obišče ! — Gotovo vsak pravi Avstrijanec, tako delajo vsi pravi domoljubi in posebno Cehi, vsi brez razločka, C, e h i, kojili udanost do cesarske hiše mora vsak občudovati, čeravno je vlada do sedaj ž njim po pasje ravnala. Državnopravna stranka noče pri tej priložnosti misliti na udarce, koje jej je nemška vlada prizadela, ona hoče le spominjati se, da dež. očeta, ki je po stališ č u svojem nad vsemi strankami, vredno in dostojno sprejme. Ali naši prusaki tega ne morejo strpeti. ! Zakaj ne? — Prvič bojijo se, da Nj. Veličanstvo bi znalo razložiti odkritosrčno udanost državnopravne stranke od hinavske priliznjenosti velikonemških usta voverce v. Drugič bojijo se še bolj, da bi znal pri tej priložnosti napotiti se oni porazurn, kojega izpeljati je Nj. Vel. že večkratov naročilo ustavoverskim rai-nisterstvom. To pa ne, kričijo avstrijski prusaki, raje naj se Avstrija razruši. Te človeške spake peče vest, da bi znali Čehi jih klicati enkrat k odgovoru zanni storjenih vnebovpijočih krivic in se zarad tega maščevati. Tega sicer državnopravna stranka ne bo storila česar so tudi ustavoverci preverjeni ; pa če se fundamentalni članki izpeljejo, bo preč z nemškim gospodstvom. To je kar jih k obupnosti podi. Litijskemu škofu mislijo pravdo navesti, ker je, tako trdijo liberalni ovaduhi (špijoni), napadel konfess. postave v govoru, ko je 29. junija birmaval v Kremsmunster-u, kjer je starodavni sloveči samostan oo. benediktinov. Prav za prav hočejo se le znositi nad škofom, da jim je zgrenil se svojo nazočnostjo tisti dan navadno veselico v samostanu, kamor se vsako leto radi in obilno shajajo oni d uho v nož rei, da se poslužijo duhovske gostoljubnosti. Češko. Zaznamovati zamoremo eno blamažo več Mladočehov. Dr. Sladkovsky je propal slavno pri ožji volitvi v Ko-linu. To smo že povedali. Ravno tako in še lilije se je zgodilo dr. Czizeku pri ožji volitvi v Hohenelbc. Dobil je le šestindvajset glasov, grof H arra h, kandidat fed. stranke, pa stointrinajst. Številke pač jasno govorijo. — O dr. Gregerji in dr. Trojanu, poslancih Mladočehov, pravijo, da sta na vsak način za vstop še st er ih mladoče. poslancev v dež. zbor. Tedaj so sleparili, ko so pred volitvami zagotovljali, da ne grejo tje brez starih. Ogrsko. Srbski cerkveni shod v Karlovcih je za 10 dni odložen, dokler se ne zve, je li krona potrdila Stoiko-viča, izvoljenca narodno-radikalne stranke in zdi se tudi ogrske vladne, za patriarha ali ne. V vojaški granici mori ljudi lakota, kakor je bila pri nas 1. 1817, posebno v Otočanskem in Ogulinskem komitatu, da ljudje so prisiljeni jesti travo, korenine, lubje dreves. Že tretje leto niso nič pridelali. — Oholi Madjari se ne zmenijo za-nje, ker so Slovani. Hrvaški sabor se skliče 8. avgusta. Ban Mazuranič biva v Pesti, da potrebno pripravi. Vnanjs države. Nemško. Napad na kneza Bismarka 13. t. m. v mestu Kissingenu na Bavarskem po 20 letnem mladenču, sodarskem delalcu Kullmannu iz Magdeburga, rojenem katoličanu, je nekaj tako čudnega, tako zmedenega, tako smešnega (ko bi ne bilo tudi ža- lostno glede nasledkov za nedolžne katoličane), da bi morali v našem, dasiravno malem listu poseben članek o tej zadevi spisati. Tu le na kratkem: Bismark je bi n e k i(!?) — rane menda noben ni videl) le na dlanu nekaj ostreljen, čeravno je Kullmann prav odblizo streljal iz stare malovredne puške, krogle ni bilo mogoče nikjer najti, čeravno se je to zgodilo med mestnim zidovjem. Bismark pred neki hudo bolan, je potem popolnoma zdrav, izprašuje sam hudodelnika, sumniči ultramontance, itd. — Ni čuda, da je koj v nekaterih listih glas počil, da je vse le komedija, napravljena (pa slabo) v ta namen, da se Bismark sam sebe svojemn ljudstvu, pri kterem je že veliko zgubil, pokaže kot mučenika prostost (!! — tako je sam nekoliko bleknil) in da zamore sum zroniti na katoličane ter novo priložnost zadobi, jih še bolj zatirati, kar se je tudi zgodilo. Da namen komedije je bil res to, kaže to : Koj zaprejo tirolskega duhovna, ki je bil takrat po naključbi blizo voza ter zaženejo po vsem svetu glas, da je v zapletki s Kullmannom, da si katoličanom pa slabim človečetom. Po treh dneh so ga morali kot nedolžnega izpustiti, ker mož je v vsakem oziru nesposoben za kako zaroto. Ni šlo steni, začeli so sumničiti kat. društva, njih pisma preiskavati, itd. Da niso nič sumljivega našli je gotovo, drugač bi bili že povedali. Razpustili in prepovedali so vender tri taka društva v Berolinu, češ, svet bo zdaj mislil, da so gotovo kaj na tem krivi. — Z eno besedo, zdi se za gotovo; daje vse le komedija, iz ktere ima se tragedija (žalostna igra) za katoličane splesti. Na Francoskem so imeli sopet mi-nistersko krizo. Odstopila sta fin. min. Magne pa min. notranjih zadev Four-tou in ustopila gen. Chabaud-Latour kot min. notr. pa Mathieu Bodet kot fin. minister, oba po njih mišlenji orleanske stranke. —Predlog Kas. Periera za razglašenje stalne republike bil je sicer zarad min. kfize odložen pa pride vender v obravnavo, pa bo nar brže padel.— Zmešnjave so velike. Mac Mahon, predsednik republike, gospodari a la Napoleon. Španjsko. Vsi republikanski listi, — kojih ne manjka v Avstriji in tudi med Slovenci ne, saj so taki vsi liberalni listi, so polni o Karlističnih surovostih. Špričuje se pa vedno bolj, da republikanski vojaki in njih poveljniki so take grozovitosti počenjali proti lastnemu narodu, da bi se jih morali naši liberalci sramovati, ako bi imeli še kaj čuta za resnico in poštenost v sebi. Zarad takih moritev morali so tudi Kartisti, da jih v prihodnje zabranljo, z rep. vjetniki nekoliko enako, pa ne krivično, postopati. Kartisti so jih deloma postrelili ali le desetino, kojih jesrečkanje zadelo, med njimi tudi pruskega častnika Smitha, ker je bil ogleduh. Nad tem pa se repenčijo liberalni listi, kakor bi se svet imel prodreti ; — deloma jih je pomilostil don Karlos. — (To je bilo tiskano že danes 8 dni pa zarad prostora odlo- ženo.) — Danas povemo, daje don Alfo n z o, brat kraljev, vzel trdnjavo Cuen-ca-o, njegove pred — čete pokazale so se že kakih 10 ur od Madrida. Dobili so nove kanone, lvarlisti sopet hudo oblegajo Bilbao. Tudi Saballs (karlist) je zmagal pri Castell-Fulitu. — Serrano, preds. rep., je postavil vse Španjsko v obsedni stan in narekuje vsakemu, ki bi bil sumljiv ali spoznan kot privrženec Karlist o v, nar huje kazni. Zarad tega so prisiljeni tudi Karlisti ostreje postopati. Da Karlisti morijo in žgejo, je^laž, pač pa delajo tako republikanci. Domače stvari. (Konecletne skušnje) v tukajšnem centralnem semenišči bodo meseca avgusta in sicer: iz pastirstva 10., iz cerkv. zgodovine 11., iz dogmatike 12., iz sv. pisma star. zak. 13., iz cerkvenega prava 14., iz morale 17., iz sv. pisma nov. zak. 19., iz fundamentalne teologije 20. in 21. avgusta je sklep šolskega leta z zahvaljno pesmijo. (yNeue fr. Presse“) ima v Gorici dopisnika, ki tudi po „GIasu“ stika, kje bi kaj živeža našel za lačno però. V dopisii iz Kobarida v 27. listu je našel, da na Goriškem vsa duhovščina za državno podporo prosi, — kako se mora denar obrniti, določujejo posebna pravila, — noben še tako ubogi duhoven ne sme belica za se obdrža-ti, — za udobljen denar razširjajo se časopisi in brošure med ljudstvom — in agituje se zoper vlado. Perfidnost tega d opisu na je razvidna na prvi pogled. Ce pa že hoče „GIasoveu dopise v nemškem jeziku Presse-i prodajati, naj vsaj vzame v roke Janežičevo slovnico in slovar njegov. — Tudi v „Va-terl.“ nekdo „Glas“ preveč „cerkven“ in alter ego „Zg. Dan.u imenuje. — Gospod ! Vzemite v roke pero in mesto dopise na Dunaj pošiljati, spišite kak političen članek za „Glas.“ (Petrarca-ovo slovesnost) nameravali so tukajšni Lahi 19. 1. m. prav sijajno in veličastno napraviti ter s čistimi dohodki ustanoviti štipendij, sa kojega bi bilo treba naj manj 2000 gl. kapitala. Naredili so pa — tako pravi občno menenje — fiasko. Oseb iz vi-šihstanov, posebno nemških, ni bilo zraven, ker so znali kam slovesnost meri; sploh bilo je malo ljudi. Govora, eden v prosti, drugi v vezani besedi, revna, slednji celo smešen zarad konfuznih idej. Čistih dohodkov je bilo neki — 150 gl. zgube. (Škof Zadržki) v Dalmaciji mons. Mau-pas, je bil pretekli teden v Gorici. (V Mirnu) je bil 21 t. m. izvoljen za župana že v četrto g. Scalettari. — Utopil se je tik Mima mlad čvrsti fant M. iz Rupe, hoteč utapljajočo deklino rešiti. Njo je rešil, sam pa utonil. (Dopis prih.) (Dekliška šola). — Počil je po časopisih glas, da namerava ministerstvo v Gorici ustanoviti novo dekliško šolo z nemški m (!) učnim jezikom. Ako se ta vest potrdi, imamo naj lepši odgovor na toliko slavljeno po Coronini-u stavljeno resolucijo v državnem zboru. Gledé dekliške šole rečemo danes: Napravite paralelne razrede v nunski šoli se slovenskim učnim jezikom, naj se Slovenske učijo kot predmet nemškega, talijanskega, fraucozkega in ka-koršnega boli hočete jezika, vse pa na naravni podlagi maternega jezika, uspeh bo sijajen. Razne vesti. — Kneginja Turn- Taxis je darovala narodnemu hrvaškemu vseučilišču 1000 gold. Pošteno joj lice ! pravi „Naša Sloga1 — Šola za Cigane bode se na Sedmo-graškem po predlogu šolsk. nadzornika Jos. Kethely-a brž ko ne osnovala. Omenjeni nadzornik je namreč videl, da je v Koločvaru na 80 za šolo ugodnih ciganskih otrok, ki pane dobivajo nobenega poduka, ker ne obiskujejo tamošnjih konfessionalnih (verskih) šol, deloma zarad predsodkov, deloma pa zarad pomanjkljive obleke. — Iz Ljubljane se nam piše : Danes 21. julija je predstavil dosedanji voditelj deželne vlade vitez Roth novemu začasnemu voditelju deželne vlade g. dvornemu svetovalcu vitezu \V i d m a n n u .uradniško o-sebstvo. Gospod Roth je primerno pozdravil novega načelnika ter uajgorkejše priporočil uradnike. G. Widmann se je zahvalil ter prosil za podporo od strani poročevalcev in uradnikov sploh. Rekel je, naj ga smatrajo kot sodelovalca in da mu bode vselej v veliko veselje, ako bo zamogel k spolnovanji želj posameznih kaj pripomoči. Pred vsim pa — nadaljuje — prosim zaupanja, ker mi je to tim bolj potrebno, ker deželnih razmer še ne poznam. Na to je vladni svetovalec Roth posamezne gospode predstavil in g. Widmann je vsacega s prijazno besedo nagovoril. — Kako se eena mesa zniža. Blizo Monakovega so nekateri kmetovalci, mesto da bi goved mesarjem prodajali, sami začeli pobijati jo in meso prodajati. Nasledek tega je, da v javni mesnici v Monakovem zdaj prodajajo lepo meso po 17 kr. funt. Tudi drugod bi ne škodovala taka ali enaka-po-skušuja. — Iz Rifalberga 19. jul. nam piše g. Jožef Ličen (mož se je bil pri cerk. slovesnosti sv. Urha nekaj malega osmodil. — Ur.) glede „Sočinega“ naznanila, da je I v svoji naglosti res pozabil možnar omesti | in se je vsled tega nekaj smodnika vnelo ! in Djega nekaj osmodilo. Tretji dan, pravi, sem bil pa zopet zdrav in gotovo bolj vesel, ko tisti dopisnik, kterega so drugi dan „eksercirali‘*. i — V Dornbergu bodo obhajali prihodnjo nedeljo 26. t. m. 300 letnico posvečevanje farne cerkve. — V llenčah je blagoslovil preteklo nedeljo 19. t. m. Št. Peterski dekan p. n. Mercina novo pokopališče. Poslano. (G. Dcvetak-ova gostilnica v Tornimi — in pa postavna najdenina 10 0/q) — 29. novembra pretečenega leta sem bil zarad posebnega opravka v Tominu. Pri tej priložnosti se ini je bilo pripetilo, da sem bil v g. Devetak-ovi gostilnici pozabil na oknu v občni obednici neko pismo (cela pola) z denarji in še z drugim listom-raeunom za obleko, kojega sem bil isti dan pri g. Kacafura-i pobotal. Še le na sred poti proti Kobaridu sem bil to pogrešil. Ker je bilo vže pozno in je bila drugi dan nedelja, nisem hotel nazaj v Tornio vrniti se, čeravno je bilo v poli 113 tl. (denar šolske nagrade za 1. 1873 — po mislili nekterih Tomincev slabo zaslužene — od tod morda nezgoda?), zato ker sem bil preverjen, da tega nisem mogel na poti zgubiti, marveč da sem bil pozabil ali v uradniji ali pa v g. Devetak-ovi gostilnici. Drugi dan zjutrej je bil prišel od mene poslan mož v Tornili pogrešeno iskat; pa brez zaželjenega vspeha. Še le 1. dan decembra, kakor mi je g. Devetak pisal, je bil g. Janez Lužnik iz Podlubina moje reči naj d el med časniki na oknu g. Devetak-ovc gostilnice ter nesel v županijsko pisamico g. Devetaka ki je sedanji župan. Ko sem bil pismeno dokazal, da je najden (?) denar moj, mi gaje g. župan po odbitih 10% postavne najdenine uradno doposlal. To je dogodba. Jaz bi te stvari gledè plačane postavne najdenine ne bil javno omenil, dasiravno se mi vže takrat ni po vsem pravična dozdevala. Pretečene dni sem bil sopet v g. Devetak-ovi gostilnini. Gospa gostilničarka je sama od sebe z menoj o tej stvari jela govoriti, med drugim omenila, da njenimu možu kakor tudi njej ni bilo prijetno, da sem v njihovi gostilnici po pogrešenem denarju dal popraševati (morda zarad te neprijetnosti se nista toliko potrudila, da bi bila vsaj po oknah v obed-, niči pogledala). Torej kedo meni, da je kaj v g. Devetak-ovi gostilnici pozabil, bi ne smel po tem popraševati, ker bi to mrzelo njuna gospodarja? Tako popraševanje menim da ne more žaliti, marveč je zaupanje v poštenost hišnih. Jaz pa stavljam to javno vprašanje: Ce kedo v kaki gostilnici kaj naleti ali najde na oknu ali mizi, ali ima to kot zgubljeno smatrati, kakor da bi bil na cesti naj del, in komu bi moral stvar izročiti ali gostilničarju ali županstvu, in ali je pravično 10% najdenine zahtevati? Jaz dvomim nad poslednim. Ko bi kak zvedenec to hotel pojasniti, bi me veselilo. Mislimo si ta le slučaj: G. Devetak bi pustil nevedoma svojo listnico se 100 h. v svoji obednici na oknu. Zdaj pride neke do, jo zagleda in kot najdeno zmatra ter nese v županijsko pisarnico zahtevaje 10% postavne najdenine. Vprašam kaj big. Devetak gostilničar in župan storil, ali bi mu brez v-govora izplačal 10 q/o postavne najdenine? — ko bi g. župan to storil, bi s tem ob enem priznal, da v njegovi gostilnici bi se lahko slehern vsake reči njemu neznanega ali celo znanega lastnika kot najdene smel polastiti, ter nesti v županijsko pisarnico in od nje postavno najdenino zahtevati, (juod erat de-monstrandum ! V Sedli dne 18. julija 1874. Peter iiobal vikar. ,'S0Cd“ je priobčila dne 16. julija t. m. št. 20 izvirni dopis iz Podgore, v katerem nekedo, skrivbje obraz za krinko X. j (pa poznamo možiceljua vender), popisuje občinske volitve. Ni treba pa poznati naših razmer, da kedo sodi o resnicoljubnosti, namenu in značaji dopisnika, zadostujejo že na cesti pobrani izrazi, s katerimi e osoljen dopis. Resnični dogodjnji onega dne so pa bili ti-le: Volitev III. skupščine se je res prav redno(?!) vršila — to je: nekedo je sedel na pragu šolskih vrat, ter po občinskem slugi iz vseh kotov izbobnanim „kolonoin“ g. „fatorja“ K o z i a n z i g - a in drugim Podgorskim volilcem vtiskoval list v roke, katerega so ,,prav redno“(!!) na mizo nosili, ne glede ali je bèlo ali črno na njem. Nekaj nereda pa je g. „fator“ K. sam napravil s tem, da je ključarju Pevmskemu brez pooblastila pripoznal pravico voliti za cer- v kev, ključarju St. Maverskemu skušal pa odreči. Nastal je prepir in krik, po katerem je veliko volilcev iz Pevme, Podsabcti-na, St. Mavra nevoljno zapustilo volišče. Volitev II. skupščine morala je biti tudi viharno, kar smem soditi po tem, ker našel sera pred šolsko sobo veljavne može in premožne posestnike iz že omenjenih občin v živem razgovoru in veliki razdraženosti. Slišalo se je : V Podgcro ne pridemo več — „fator“ naj „komandira“ svoje trpine — kedo je v volilni komisiji 'i — y vložimo protest!, in več tacega. Živahnost se je raznesla po tem v volišče, kjer je vedenje nekega možička občnemu sarkastičnemu smehu povod dalo. G. predsedniku se ta občna veselost ni nedosto na zdela, pač pa je zarohnel g. „fator“ K. iz zad mize nad volilce in metal psovke, in kdo zna koliko še take eneržije bi bil k o-m i s i j o n s k i (!) mož pokazal, da ni bil g. predsednik naprošen : naj varuje volilce surovih napadov ter čuva dostojanstvo volitve. G. „fator“ K. je tedaj pogledal po nosu in g. dop. X je lahko videl, kako mu vseh sedem mavričnih barv sprehaja se po licu. Pri tem prizorn je v volilni komisiji sedeči g. Fonzari molčal, g. Cibič (iz Podsab.) se šetal pri nas v volišču, g. „Luižu ‘ pa je tako sladek smeh igral okoli vedno se smehljajočih ustnic, kakor ga je kedo ke-daj videl z polno zadovoljnostjo smodko pose sedeti pred mesnico. Kde je tornj vi g. dop. X tista volilna komisija, katera me je „vštela in mi bila kmalu podpisala pos“! Volilna komisija naj se zahvali g. dopisniku X., da ji podtika take čine surovosti. Kako pa je bilo z Fonzarjem? — Nu 1 temu «flegarju» sem res spodbijal volilno pravico, ker je ni imel in tudi še danes nima. Pričakovali smo, da bo g. predsednik predlagal to stvar vol. komisiji v razsodbo. Kaj še ? — G. „fator“ K. mu je prestrigel čas in besedo, ter kot deseti brat „Vedež“ zakričal : jest vem, da ima F. „prokuroM. G. „fator“ K. bi se bil lahko prihranil to blamažo, ako bi bil zmožen brzdati ter voditi sam sebe?, ker bi se bil spominjal, da zagovarja popoldne, kar je vgovarjal predpoldne; razsodil bi bil, da vtegne sicer ke- do občno pooblastilo imeti v drugih zadevah, katero pa pri občinski, deželni, državni volitvi nobene veljave nima. Za nekdanjega večletnega župana g. K. tudi ni kaj častno, če ne pozna §. 1. obČ. reda: \ oliti sine le oni, ki je avstrijanski državljan. Due de Elacas pa je francoz; ne mo-re toraj svojemu „flegarju“ dati, kar nima. j Sodi pa naj občinstvo, koliko smešnosti (?) j sem narek,aval v zapisnik. To čast naj ima j g. „fator“ K., kateri je bil tako „a r o g a n-t e n“, da je zahteval naj rau protest nem-ški narekujem, kateri posel je tudi on sam prevzel. Kako fino pa g. dopisnik X. vol. komisijo, reete g. „fatorja“ K.-a „krispaa boje se, da bi kedo tega „arci-Sočana“ zarad tega ne „oštel.“ — O vbogo ljudstvo! Za „intermezzo“ naj še dodam, da je g. Fonzari, vidivši moj protest, ves divji skočil kviško s krikom : Zdaj pa grem po proku-ro ! Pa — zgrešil je pot v Št. Maver in šel — v škofijo me tožit. Kedo mu šteje za greh — saj gre možiček že na otročjo pamet ! V Št. Mavru 21. julija 1874. J. Mašera. vikar. (Savinska Vila«) Pod tem naslovom izide meseca avgusta t. 1. knjiga v Celji, (Cilli) katerej bo izdavatelj gospod Franjo Orešec, profesor v Celji, ki je pred tremi leti tudi v Gorici učiteljeval in je gotovo še pri Djegovih učencih v hvaležnem j spominu. Knjiga, ki bo preceje obš:rca, obsezala bo razen spisov gospoda profesorja samega tudi duševne proizvode beletristič-nega zapopadka nekterih celjskih gimna-zijalcev — naj omenim med njimi le osmošolca Antona Bezenšek a, dobroglasnega mladega sle v. pisatelja — in pa nektere pesni od mene podpisanega. — Ker je gospoda Orešeca iskrena želja, da se knjiga močuo razširi, prevzel sem jaz iz velikega štovauje in hvaležnosti do njega nabiranje naročnikov ua Goriškem. Kedor se misli naročiti na to knjigo, ki obeta biti jako zanimiva, naj se oglasi še za časa pri meni podpisanemu, da morem potem gospodu profesorju uaročuike skupuo poslati. Knjige bo razpošiljal g. Orešec po poštem povzetji koncem meseca avgusta. Na noge dakle, vrli goriški Slovenci ! pritecite z obilnim nnročevaojem gospodu profesorju na pomoč; kajti njegovo težav-uo, a vse pohvale vredno podvzetje zasluži vse naše podpore! Kujiga bode stala 60 novcev. V Gorici 21. julija 1874. Jtaoko Leban \ učiteljski pripravnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Gg. dopisnikom iz Renč, Dornberga, od lev. brega Soče, iz Mirnega, iz Vipolj (Vi-polž), izpod Škratlj., iz Rilienb., St. v Kom.: Prosimo potrplenja. Žitna cena 21. julija 1874. P&nica . 2 gl. 92 sl. Turšiča . * € 15 « Rež . 2 « 30 « Ječmen . 3 « 60 « Over . 2 « 50 « Sen<5 cent . 4 « 15 « Slama . 1 « — t Borsni kurzi na Dunaji 23. julija. Enotni drž dolg v papirju . 70 25 „ „ „ v srebru . . 75 — Drz posojilo leta 1860 . . . 109 Akcije narodno banke . . . 974 Kreditne akcije ..... 229 50 London 110 80 Napoleon d’ oro 8 85 Cekini — — Adžijo srebra 104 10 Prodaja OGRSKEGA VIKA na vedro (emer) po 40 bokalov, • BELEGA po gl. 9 do 13 vedro ČRNEGA „ ,, 9 „ 19 „ v Seppeohofer-jevi drogeriji na Tratniku j (nasproti nadškofijske kapele); kjer je tudi založba žganja iz ogrskih tropin po gl. 34 do 3S vedro (emer.) è .2 =5 ges NO, 8 s| 11° OD *“ r> G c3 S Spo o2 d r» d n to « GO > c ts o M P »c c3 *r >.S2 o w Siea -S — 73 SP c°ga •s •-=» o ,3* ^ o 03 ° £''=.3 s o £8 £ 2 i o3 o >"S E as ^ S S o N o •<-« TU o O c o G •»-* « 2 - -,—r—H H3 2 g M § fl OOÌ.S, &C c? • Sr c a °® S > S “S 2 a oba c§ 53 ApS O 'O £ O a c C M a O S <••5 f!'i ffi O Ul H < Ul > O d i 'o4 5 ■* S N <3 . C k 2 ST a 1Š..3* c - JS & O © o g • u % ~ rt =5 «S -TT9 O £2 © > •*-5 cc o 50 c d HH co « ti o a ž ■*-® d >w m m i iii'iiii C. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalcc strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja v Ljubljani priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom : ffC^3a V brana zvonila z vso potrebščino, kakor jarmi, oj-nice, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike iz medenine, ventile, šravbe itd. itd. po najnižji ceni. Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, privolim plačevanje v obrokih. -i Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja I 14 svctiuj SfiÈSÉP |S®M Prvi izredni občni zbor delničarjev p rve občne zavarovalne ba n k c ,. SLOVENIJE' V LJUBLJANI bode vsled sklepa upravnega odbora od IG. t. m. dne 17. avgusta 1874. o 5. popoldne v čitalnični dvorani v Ljubljani. PROGRAM. 1. Poročilo upravnega odbora o društvenem stanji. 2. Predlog, da se vplača daljnih 10% ali f. 20 — na del- nico. Oni p. n. delničarji, kateri se hote udeležiti zbora in pri njem glasovati, naj blagovolijo vložiti delnice v zmislu pravil §. 24. pri 'bankini blagajnici najkasneje do 11. avgusta t. 1. proti potrjilu in prejetji legitimacijskega lista. V LJUBLJANI dne 17. julija 1874. OPRAVILNI ODBOR prve občne zavarovalne banke Slovenije v Ljubljani : JOŽE DEBEUTZ 1. r. M. PAKIČ J. A. BLASCHKE podpredsednik, opr. odbornik vod. ravnatelj. WWW Odgovorni jzelavateij in urednik ; ANTON VAL. TOMAN. — Tiskar ; MAILING v Gorici.