68, številka. V Ljubliani, dne 26. februarja 1916 IJL leto Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 *20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1' 0. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo le o 5 mark. za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo : Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadslr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enost Ipnimipeti t vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin , pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo. Zaradi dežefeiti Političarji in nepolitičarji modrujejo o bodoči politiški uredbi v Avstriji. Zlasti' naglašajo gospodarsko stran organizacije in ker se diskuzija o teli vprašanjih ne more voditi s strastjo, prihajajo do izraza res le končni gospodarski interesi večjih ali močnejših gospodarskih skupin. Razvoj po vojni zanima pa tudi delavstvo. Iz vseh naših gospodarsko-poli-tiškili člankov lahko sklepamo, da sta v Avstriji zlasti dve struji, in sicer močnejša agrarska in šibkejša industrijska. Ti dve stranki kujeta probleme in načrte za bodočnost. Kako se bo pa razvijalo družabno življenje po vojni pa kaj močno prihaja v poštev, kakšna bo politiška organizacija. Avstro-Ogrska monarhija je duali-stična, to je obstoji iz dveh držav, ki imata vsaka precej samoupravnih pravic ter sta združeni po skupnih financah, skupnem vojaštvu in skupni zunanji politiki. Vsaka polovica je pa organizirana po kro-novinah in vsaka kronovina tvori po več narodnosti. Kronovine niso razdeljene po narodnostih, marveč le po ozemljih, ki imajo svojo zgodovino in jih je takorekoč zgodovinski razvoj organiziral. Sedaj ko razpravljajo o najrazličnejših problemih, prihaja v debato tudi vprašanje, kaj je bolje, ali da je država organizirana po kronovinah ali po narodnostih. Več sedaj merodajnih državnikov in večinoma tudi mogočneje stranke so mnenja, da je oblika kronovin boljša, da imajo velike stranke, kakor nemške stranke pri nas in Ogri v ogrski polovici po vseh deželah interese, ki bi jih radi zastopali vbo-doče. Nasprotno pa so avstrijske stranke mnenja, da naj bi se Ogrska nacionalno organizirala, da bi tam večji narodi postali nacionalno samoupravni. Socialni demokrati imamo svoj brnski program glede tega vprašanja. Nacionalna avtonomija je vsekakor vprašanje, ki se bo po vojni pretresalo. Nikakor pa ne maramo trditi, da se bo razvilo tako, kakor želi dr. Steinwender. Pri tem vprašanju je treba upoštevati dvoje: gospodarstvo in narodnost. Kako se bo razvijalo gospodarstvo, bodo odločevali v prvi vrsti oni, ki gospodarijo s kapitalom, ki upravljajo državo. Morda se izvede zbližanje z Nemčijo: skupna carinska in gospodarska politika ali pa ne. Glede narodnosti, ki jih je v Avstro-Ogrski precej, pa je gotovo in naravno, da bodo hotele živeti svoj zgodovinski razvoj, da bodo negovale svojo kulturo, ki jim jo je začrtal zakon narave. Nekateri so sicer mnenja, da je nacionalni razvoj posameznih skupin gospodarsko enoto razjedajoči pojav, toda zgodovina dokazuje, da to ni res, marveč da šele razvoj posameznega nacionalnega individua daje skupnemu razvoju pravi impulz. Zaradi tega je socialna demokracija pristašinja nacionalne avtonomije, ki se pa iz gospodarskih razlogov nikoli ne more Popolnoma naslanjati na politiško organi- zacijo1 države. Naša država nam predstavlja gospodarsko enoto, v kateri se prav lahko kulturno in duševno razvijajo vse narodnosti po svoji duševni sposobnosti. Brnski program nam je začrtal to pot in s te poti tudi meščanski politiki ne bodo prišli, zakaj razvoj je močnejši nego želje posameznikov, ki vidijo samo svoje lastne interese. Tudi če se v Avstriji uvede strožji centralizem nego smo ga imeli doslej, se to stremljenje ne odpravi. Nasprotno, ob strožjem centralizmu bi bila nacionalna avtonomija še lažji problem nego je v sedanji kronovinski organizaciji. Te pripombe smo prijavili v »Delavcu«, da opozorimo tudi naše pristaše na ta problem, ker ga prav sedaj obravnavajo meščanski politiki. Nevarnostmi rasredi pri nezgodni zawar©va!nks ra rudarje. Ministrstvo za notranje stvari je sporazumno z ministrstvom za javna dela odobrilo razdelitev nevarnostnih razredov kakor jo je sklenilo in predložilo predstoj-ništvo zavarovalnice za dobo od 1. januarja 1915, do 31. decembra 1917. Po pregledu A so nevarnostni odstotki razdeljeni na dvanajst nevarnostnih razredov, in sicer: Povprečni Nevarnostni odstotek nevarnostni odstotek I. 4 — 8 •' 6 II. 7 — 11 9 III. 10 — 14 12 IV. 13 — 19 16 V. 16 — 24 20 VI. 20 — 30 25 VII. 25 — 37 31 VIII. 31 — 47 39 IX. 39 - 57 48 X. 48 — 70 59 XI. 59 - 87 73 XII. 73 - 100 87 V pregledu B so čisti obrati razdeljeni v nevarnostne razrede. Skupina I. rudarstvo (rudniško uradno okrožje). Premogokopi v Mor. Ostravi spadajo V VII., oni v Plznu, Miesu in Kuttenbergu v V., vsi drugi premogokopi drugih okrožij avstrijskih spadajo v VI. nevarnostni razred. Vsi obrati za pridobivanje rude (na dnevu in v jami) spadajo v V. nevarnostni razred. Grafitne jame spadajo v VI. razred, obrati za' pridobivanja podzemeljskega olja, smole in asfalta spadajo v VII. razred; globokpvrtanje (samostojni obrati) v IX. in ostali obrati odgrebanja (šurf-bau) v VII. razred. Kot merilo za večjo ali manjšo nezgodno nevarnost za gorenjo skupino I. veljajo: večje ali manjše vdiranje kamenja in premoga, treskavi vetrf, premogovni prah, jamski požar, vsipanje peska in nevarnost vdora vode. Skupina II. p 1 a v ž i. Jeklolivnice v X., kovalni in prešni obrati, plavži za jeklo v IX., plavži (peči), obrati za fino železo in ! žico, surovovafčni obrati in obrati za su-| rovo pločevino v VIII., zavodi za koks in i brikete v VI., žgalnice za železo, tovarne j za rudninske brikete, vse kovinske tovarne (brez železa) v V. nevarnostni razred. Režijski delavci vseh obratov II. skupine spadajo v VII. razred. Skupina III. drugi obrat? in postranske naprave. K tej skupini spadajo: Železolivnice, železne konstrukcije, gradnja mostov, kovačnice, tvo-rnice za stroje, rudniške železnice, elektr. razsvetljavne in elektr. gonilne naprave, laboratoriji in preizkuševa-lišča, visoka stavba, kamniti most nad in pod zemljo, izdelovanje šamot, strojne opekarne, ročne opekarne in žage. V tretji skupini ni ne rudarskih ne plavžarskih delavcev. Značilno je to, da v XI. in XII. razredu ni noben rudniški obrat. Razumljivo pa je, da tudi v I. in II. razredu ni nobenega, ker so rudniki strojni obrati: Prispevki podjetnikov za zavarovalnico iznašajo povprečno glede na razred od 78 vin. do 5 K 49 vin. za 100 kron mezde. ■A-virmcrvsMKKVvi Svetovni v©Ina« V Italiji je nastalo splošno razočaranje. Italijanska vojna se je pričela z veliko gotovostjo, da je Avstrija vezana na več strani, vsled česar so gojili v Italiji neprevidne nade,' in vsak je mislil, da se bo mogla vojna vse drugače razviti. Pričakovani veliki napadi se doslej tudi še niso pričeli. Opazuje pa se, da postaja živahnejše na posameznih odsekih tega bojišča, Letalski napadi na razna mesta gornje Italije in na jadranska pristanišča so napravili zelo veliko škode in predvsem dokazali, da je Avstrija v zraku v veliki premoči. Ena naših letalskih flotilj je izvršila napad na tovarne v Lombardiji. Dve letali sta pri tem prodrli na izvidih do samega Milana. Neka druga flotilja je napadla italijansko letalsko postajo ter pristaniške naprave v Desenzanu ob Gardskem jezeru. Pri obeh podjetjih je bilo opazovati v napadenih objektih številne zadetke. Navzlic Ijutemu sovražnemu ar-tiljerijskemu ognju so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Zadnji napad italijanskega letalnega brodovja na Ljubljano je izpadel klavrno. Večino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti; tri letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke ta-mošnje bolnišnice in na več okoliških krajev, ne da bi dosegla kak uspeh. Pri povratku so napadli naši letalci sovražne in so sestrelili veliko bojno letalo vrste Gapronf. Na Balkanu zmagujejo avstrijske čete na celi črti. S sodelovanjem albanskih čet so vrgli Italijane in Albance z višin v okolici Drača, kjer so nato postavil? težke topove, s katerimi obstreljujejo postojanke 8 km pred Dračem. Iz Valone se sicer prosi nujna pomoč Draču, a dvomljivo je, če ne bodo prisiljeni Drača izprazniti in zbrati vse sile v Valoni. Poveljnik je prosil v Rimu in v glavnem stanu pomoči bojnih ladij, da bi podpirale operacijo. Tako se je torej pričel boj za Drač. Tudi Grška se pripravlja. Dobro poučeni politični! krogi pravijo, da grške priprave proti ententi prav dobro kažejo, da ima Grška trdno voljo upreti se angleškemu in francoskemu pritisku in ostati , nevtralna. V važnih grških pristaniščih so j trajno ^tacionirane francoske in angleške ! vojne ladje, ki strogo nadzirajo ladijski , promet, pristaniške oblasti pa so od grške j vlade dobile strogo naročilo, da naj ne dovolijo izkrcavanje srbskih beguncev. Vesti, da so francosko-angleške čete zasedle železnice in brzojavne postaje v Tesaliji in na Moreji, so neresnične. Rumunska vlada je odredila naknadno prebiranje letnikov 1885—1897, v kolikor se že ne nahajajo pod orožjem. Komisije, ki, potujejo po deželi imajo nalog potrditi vsaj 40 odstotkov vseh dosedaj nesposobnih obvezancev. — Vsi rezervni častniki in vse rezervno moštvo rumun-skega domobranstva je poklicano na 14-dnevne orožne vaje. — Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim se poviša marca 1. 1. dovoljeni vojaški kredit 200 milijonov na 600 milijonov levov. »Berliner Tageblatt« poroča: Diplo-matično delo Rusov je v Bukareštu mrzlično narastlo. Rusija je stavila nove ponudbe, toda rumunska vlada skrbno presoja dogodke zadnjega pol leta in vrednost ententinih ponudb presoja po tem, če so tudi praktično izvedljive. V teh kritičnih časih potrebuje Rumunija krepkega moža. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali je Bratianu tak mož. — Vsekakor je pričakovati v bližnji bodočnosti dalekosežnih izprememb v Rumuniji. Na rusko-avstrijskem bojišču je položaj neizpremenjen. Iz Krakova poročajo: Zapadno od Tarnopola so nas obsuli Rusi z neprestanim 18umiin ognjem topov. Naše težke baterije so živahno odgovarjale. Napadajoče ruske kolone smo sprejeli z ognjem strojnih pušk in jih uničili. Med tem so začuli naši motor in zagledali v zraku sovražno letalo. Takoj so bile naše letalske postaje telefonično obveščene ter se je takoj dvignil neki dvokrovnik. Med obema letaloma se je vnel v zraku boj, v katerem se je posrečilo našemu letalcu zbiti sovražnika. Pilot in vodja sta bila mrtva in letalo popolnoma zdrobljeno. Rusko-tsirško bojišče. Turško uradno poročilo: Naša armada se je umaknila, sledeč vojaškemu preudarku, brez izgub v , pozicije, ki leže zapadno od Erzeruma, ko j je prej uničila 15 km izhodno od mesta le- j žeče pozicije in 50 starih topov, ki jih ni j bilo mogoče transportirati. Od Rusov raz- j širjena fantastična poročila, da so vplenili I v Erzerumu 1000 topov in ujeli 80.000 mož, nasprotujejo resnici. V resnici se v okolici Erzeruma ni vršil noben boj, iz-vzernši boje, ki so se odigrali v omenjenih pozicijah. Tudi Erzerum v resnici ni bila trdnjava marveč odprto mesto. V okolici sc nahajajoči zastareli forti niso imeli nobene vojaške vrednosti. Iz tega vzroka ni prišlo v poštev, da bi bili mesto držali. l>©raiaži Konferenca delavniških delavcev c. kr. državne železnice se je vršila 30. januarja na Dunaju. Posvetovalo se je o vprašanju akordnega dela. Svoje delegate je odposlalo 20 krajevnih skupin, 49 delegatov. Državna konferenca bolniških blagajn se je vršila v začetku t. m. na Dunaju. Za- stopanih je bilo 130 blagajn po 152 delegatih. Poleg zastopnika socialno demokra-tiške stranke, strokovne komisije in ženskega državnega odbora, so se udeležili konference tudi zastopniki raznih ministrstev. Letni občni zbor podružnice jerrne-narjev in sedlarjev- se vrši' v petek, dne 3. marca t. i., točno ob 8. uri zvečer v restavraciji pri »Perlesu«, Prešernova ulica. Vsled važnosti dnevnega reda, je dolžnost vsakega jermenarja, da se udeleži zbora zanesljivo! Špirit zopet dražji. »Wiener Zeitung« ‘ objavlja cesarsko odredbo, s katero se zvišajo doklade na alkoholne pijače za novih 40 vinarjev pri litru. Ta davek pripade izključno državnemu zakladu. Z ozirom na to povišanje bo cena hektolitru alkohola v vseh deželah enaka. Denaturirani i špirit pri tem ne pride v poštev. Napad laških letalcev na Ljubljano. 18. t. m. so se pojavili nad Ljubljano laški letalci in so vrgli nekaj bomb v mesto. Pri neki hiši je poškodovan hišni zid in streha, drugod je zbitih nekaj šip* na oknih, sicer pa so pustili ie sled v zemlji, kjer je izkopana po 1 meter globoka jama. Vseh bomb v Ljubljani in po okolici je bilo vrženih 40, samo v Ljubljani 14. — Kakor poroča »Pester Lloyd« iz vojnega časnikarskega stana, je povodom laškega zračnega napada na Ljubljano' neki deček umrl na zadbbljenih poškodbah. Nesreča. Na mestnem trgu v Ljubljani je povozil električni voz 91etnega dečka Karola Garbajsa. Dečka, kateremu je odtrgalo nogo, so odpeljali v deželno bolnico. Izvoz jajc iz posameznih dežel je vbo-doče dovoljen le z izrecnim privoljenjem kompetentne deželne vlade. Tudi nakupovanje jajc od kraja do kraja za tvrdke, ki imajo svoj sedež izven dežele, je dovoljeno le onim osebam, ki se morejo izkazati s posebno legitimacijo notranjega ministr-I stva. Turška mošeja na Dunaju. Na Dunaju se napravi v znak simpatij do Turčije mošeja, ki bo obsegala prostor za 800 ljudi. Stavba bo imela 32 metrov visok minoret in bo stala na neki višini, kjer se je za časa turškega obleganja v letu 1683 vršila odločilna bitka ter se od takrat oni prostor imenuje »turški okop«. — Bo pač zopet nekaj novega za Dunajčane, ki imajo radi kaj novega in posebnega. Z lopato po glavi je udaril v kočevskem rudokopu dne 17. t. m. ponoči V. Po-laj 47 let starega M. Puskariča ter mu prizadel težke poškodbe. Pripeljali so ga v deželno bolnico, kjer je umrl. Gledališka predstava rudarskega dramatičnega odseka v Zagorju ob Savi je prestavljena vsled nepričakovanih ovir na nedoločen čas. Toliko v vednost cen}, zagorskim sodrugom. Obvezno frankovanje za zavitke v Pulj. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo z odlokom 7. februarja 1916 št. 2329/P, da je treba plačaj pristojbine za vse zavitke, ki so namenjeni v Pulj, takoj pri oddaji' na pošto. Velika železniška nesreča na Ogrskem. V soboto zjutraj se je raztrgal tovorni vlak št. 583 med postajama Predeal in Felso Tomes. Iz tira je skočilo 16 voz. Ubiti so 4, težko ranjeni 3 in lahko ranjena dva železničarja. Vojne sirote na Ogrskem. Po uradnem izkazu je bilo na Ogrskem dne 31. decembra 1915 vsega skupaj 36.379 otrok, ki so izgubili očete v sedanji vojni. Všteti niso tisti otroci, o katerih očetih se še ne ve, če so mrtvi ali v ujetništvu. V vojaški bolnici na Dunaju je umrl Josip Zdravlje, blagajnik okrajne bolniške blagajne v Gorici. Padel je v tovarni parketov na Verdu | 561etni delavec Jakob Koderman in si zlomil desno nogo. — Na Vrhniki je spodrsnilo 14!etnemu delavcu Antonu Buhu; pri padcu si je zlomil levo ramo. Pristojbine za preživljanje vojnih ujet-; nikov. Na-Štajerskem se je primerilo mno-I go slučajev, da občine niso izplačale po-l sestnikom pristojbin, ki jim jih je poslala i vojna uprava za preživljanje vojnih ujet-j nikov. Nekatere občine so imele namen, j porabiti pristojbine kar za občino! Novih krušnih nakaznic ne uvedejo v ■ Mariboru. Dovoljeno je tudi, da smejo , peči doma zmesen kruh peki1. Skrito žito na Ogrskem. Zdaj so za-: čeli na Ogrskem rekvirirati žito. Vlada je I bila prej odredila, da mora vsakdo naznaL ; niti, kako zalogo žita ima, a kako malo so j se ljudje zmenili za to. priča dejstvo, da se je sedaj samo v Novem Sadu dobilo 500 do 600 vagonov nezglašenega žita. Oddajajte odprta pisma. Tržaško ces. kr. poštno ravnateljstvo poroča: Vkljub ponovnim razglasom se vendar še oddaja mnogo zasebnih pisem zaprtih na pošto. Zato se vnovič javnost opozarja, da se morajo v_ tuuradnem okolišu pisma predajati odprta ter z natančno navedbo od-pošiljatelja, ker obstoja sicer nevarnost, da jih cenzurni urad smatra in obravnava kakor cenzurnim predpisom nasprotujoča in najmanj, kar utegne zaprta oddaja pro-vzročiti, je z ozirom na otežkočenje cenzure občutna zamuda v odpravi. Plaz zasul 120—150 vojakov. V Mit-terberg je prišel 14. t. m. 360 mož močan vojaški oddelek smučarjev, da vadi pod Mandelwanden. Častniki so stanovali v planinski gostilni, vojaki v neki koči. Minuli teden je močno snežilo. Dne 19. t. m. ob 3. uri 30 minut popoldne se je izprožil na Mandelwanden mogočen 700 do 800 metrov širok plaz proti koči, v kateri' so vojaki ravno kosili. Sneg je kočo skoraj popolnoma zdrobil in pokopal 120 do 150 vojakov; drugi del koče ni bil poškodovan j in so se ostali1 vojaki takoj rešili. Rešilnih i del niso mogli pričeti takoj; a popoldne je ! pričelo delati 300 rudarjev pod vodstvom ravnatelja Hcntschela. Tudi rudarski vojni ujetniki so pridno pomagali; ob 1. uri ponoči je došla pomoč tudi iz Solnograda. Ob 4. uri zjutraj so morali ustaviti rešilna dela radi nevarnosti novih plazov; izkopali so dozdaj 51 mrtvih in 52 ranjenih vojakov. Po nekem drugem poročilu, so izkopali 55 mrtvih vojakov. Ker so morali 20. t. m. radi nevarnosti plazov zopet ustaviti rešilna dela, se boje, da ne bodo mogli nobenega več rešiti in bi v tem slučaju znašalo število žrtev 85. Rešenci pripovedujejo soglasno, da se je zgodila nesreča tako hitro, da sploh ni mogel nihče uiti. Že zopet vojni liferanti pred sodiščem. V Budimpešti se je vršila pred kratkim enajstdnevna razprava proti Henriku Eay in tovarišem radi dobičkaželjnosti pri vojnih dajatvah. Fay je bil prevzel oskrbo za nekatere vojaške bolnišnice v Budimpešti in okolici. Določenih dolžnosti stavljenih v pogodbi pa ni izvršil. Glavni obdolženec Eay je bil obsojen na štiri leta težke ječe ! in 6000 K denarne globe. Ostali pa so dobili od 6 mesecev do enega leta težke ječe in od 600 do 4000 K denarne kazni. V Kino Central v deželnem gledališču bo prihodnjo nedeljo 27. t. m. jako zanimiv spored. Glavna točka je veseloigra v treh dejanjih »Prešerna gospodična«, ki jo je sestavil izvrstni režiser Franc Hofer. To bodo vesele ure, polne smeha za občinstvo. Poleg drame »Sovražniki človeštva« bomo videli tudi v filmu: »Prodiranje naših čet iz Kotora na Cetinje. — Lovčen. — Predaja orožja Črnogorcev. — Naš; "a Cetinju.« Pač izboren spored, ki zasluzi največjega zanimanja. Opozarjamo, da Je v nedeljo ena predstava že ob pol 11. uri j dopoldne, popoldanske se pa prično ob 3. ; uri popoldne. — Od torka 29. februarja do srede 1. marca je na sporedu zopet prvovrstna veseloigra »Prepovedan smeh« in drama »Otrok iz brloga leopardov«; v če- : trtek 2. marca in v petek 3. marca je sen- | zacijski spored: »Skrivnost na Sensenhei-mu«, velika kriminalna drama. Povsod, kjer se je igra! ta napeti kriminalni roman, so bila gledališča razprodana. Ta' uprizoritev je res tako zanimiva, da bo tudi v Ljubljani vsak hotel si jo ogledati. Marsikdo ima vedno nahod, ker je njegov nos preveč občutljiv proti mrazu. Za utrditev priporočamo kopanje nosu in izpiranje ust s Fellerjevim poživljajočim, blagodišečim fluidom iz rastlinskih esenc z znamko »Eizafluid«. To je dobro profi-laktiško sredstvo proti nahodu, kakor tudi proti zasliženju, influenci itd. 12 steklenic pošlje franko za le 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Mnogo nad stotisoč zahvalnih pisem in zdravniških priporočil, kakor tudi najvišja) odlikovanja. Fellerjeve mehko odvajalne rabarbarne kroglice z znamko' »Elzakro-glice« 6 škatlic franko 4 K 40 h. (f s). Svetevrcš pregled. Trdnjava Erzerum. Rusko uradno poročilo javlja, da je ruska armada zavzela trdnjavo Erzerum, ki je obenem stolno mesto azijskega vilajeta istega imena in središče vsega armenskega življa. Mesto šteje kakih 40.000 prebivalcev in je v številnih rusko-turškili vojnah vedno igralo veliko vlogo. V vojni leta 1828. do 1829. je general Paskijevič zavzel Erzerum, a mesto je ostalo le malo let v ruskih rokah. Ko so Turki zopet dobili' Erzerum, so zgradili tam 14 fortov. Leta 1877. so Rusi po dolgih bojih prisilili Izmael-pašo, da je s 25.000 možmi kapituliral, toda z drugimi uspehi tiste vojne vred so Rusi tudi sedaj morali opustiti Erzerum. Vobče velja Erzerum za tisto točko, od koder je mogoče zavojevati turško Malo Azijo, a seveda je za to treba mnogo vojaštva in premagati je velike terenske težave. Kie se odloči vojska? Znani vojaški kritik »Tempsa«, polkovnik Repington se zopet peča s preteklostjo in z bodočnostjo vojske. Sporazum more le zmagati, če se izčrpa nemška armada. Priznava, da se izčrpajo mogočne nemške rezerve le, če prisilijo zavezniki Nemce na velikopotezne akcije, ker če se tudi pretirano ceni, niso izgubili Nemci vštevši tudi ranjence do konca decembra 660.435 mož, januarja letos so pa izgubili komaj 36.000 mož. Obžalovati se mora, ker se zniža povprečna izguba vsak mesec in se ne more upati, da se njih izgube povišajo. Če Nemci tudi vbodoče ne izgube mesečno več kot 30.000 mož, ne more sporazum zmagati. Repington ne umeva solunskega podjetja, kakor ni umeval dardanelskc ekspedicije. Moči se le cepijo in Nemci zato lahko mislijo na veliko osredotočeno ofenzivo v severni Franciji. Repington sodi, da se odloči svetovna vojna na severnem Francoskem, kjer naj osredotoči sporazum vse svoje moči. Velikodušna Švica. Švica je dovolila brezplačni prevoz vsakovrstnih pošiljatev za vojne ujetnike ter internirance, pošiljanje denarja in pisem. S tem je žrtvovala na pristojbinah, ki bi jih bila lahko zahtevala, devet milijonov frankov, pride torej skoro tri franke na vsakega prebivalca Švice. Pa tudi sicer je Švica v filantro-pičnem oziru jako mnogo storila. Te žrtve bodo letos še večje, ker je naravno čedalje več vojnih ujetnikov v vseh vojskujočih se državah. Toskanski deiavci proti vojni. Zastopniki 15.000 toskanskih delavcev so imeli v Florenci v delavski zbornici protestno zborovanje proti vojni in proti draginji živil. Viharji v Nemčiji. Nad Frankobrodom je divjal 17. t. m. velikansk vihar, ki je iz-diral drevesa s koreninami in podiral dimnike. V Hamburgu je poplavila voda vsled viharja 17. t. m. med 2. in 4. uro zjutraj nekaj ulic in je vdrla v kleti. iimaini ws icMMliOKrMZI STRUPE PREHLAJENJA imenuje znanost doslej še ne natančneje poznanih zbujalcev revmatičnih bolečin. Odstranjenje revmatičnih bolečin bo zatorej obstojalo v zatrtju teh »strupov pre-hlajenja« in se nam to posreči najbolje, ako boleča mesta prav živahno drgnemo in masiramo s Fellerjevim poživljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Eizafluid«. Masira naj se z »Elzafluidom« tako dolgo, da se vsa1 tekočina naroki popolnoma posuši, pa se bo na bolečih mestih pojavil živahnejši obtok krvi in s tem popuščenje bolečin. Premnogi zdravniki priporočajo za take masaže Fellerjev fluid | in ga: je resnično smatrati za najpriljubljenejše vdrgnilno sredsvo. Obenem je pa najcenejše, zakaj steklenica stane samo 42 vinarjev. Seveda ni moči manj nego 12 steklenic pošiljati po pošti in te stanejo franko 6 K. 48 steklenic 20 K. Naroče se edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško), kjer se tudi lahko obenem naroče Fellerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elza-kroglice« 6 škatlic za 4 K 40 vin. franko. Te kroglice imajo prednost vedne zanesljivosti in priljubljenosti pri starih in mladih, če so jih poskusili. (i). ■nunam imi wn ikwv»wij n i~ i n in »mn n fin i i n ih i i mi im .4 twmro mr.rm .iracm še 12 »i«. Zapisniki seje »Krajevnega delavskega odbora rudarske zadruge v Idriji«, katera se je vršila dne 13. svečana t. 1. ob 8. uri doppldne v prostorih rudarskega društva. Navzočih je bilo 10 odbornikov. Dnevni red: 1. Aprovizacije delavcev. 2. Prošnje delavcev pri Kanalu, ki delajo 10 ur na dan. 3. Slučajnosti. Načelnik Tomaž Brus otvori sejo in poroča o pritožbah delavcev glede dobave hrane. K tej točki se je skleni'k>, da se voli deputacija treh odbornikov, katera naj po- ! roča c. kr. rudniškemu ravnateljstvu ža- | lostni položaj delavcev, posebno tistih, ki ; imajo več družine, da se povečini težko preživljajo in da naj se kakor hitro mogoče stori’ potrebne korake za preskrbo živeža. Sprejeto. K drugi točki poroča načelnik, da je došla prošnja delavcev pri Kanalu, ki delajo 10 ur na dan, da naj se jih menja, ali pa delo upelje 8 urno. Krajevni delavski odbor je sklenil prošnjo predložiti v zmislu § 65. zadružnih pravil c. kr. rudniškemu ravnateljstvu z priporočilom za ugodno rešitev. Sprejeto soglasno. V I d r i j i, dne 13.svečana 1916. Za krajevni delavski odbor rudarske zadruge; Tomaž Brus m. p. T. Filipič m. p. načelnik. zapisnikar. Skupina delavcev pri Kanalu v Idriji je poslala »Krajevnemu delavskemu odboru rudarske zadruge v Idriji« nastopno prošnjo: »Krajevnemu delavskemu odboru rudarske zadruge v Idriji«! Podpisana skupina delavcev se obrača na Krajevni delavski odbor, da utemelji našo prošnjo pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu v Idriji. Prošnjo je vložila skupina delavcev pri Kanalu, ki delajo po 10 ur na dan brez ! menjave. Prosi, da bi se jih menjavalo j vsak mesec z drugimi rudniškimi delavci, i ki delajo po 8 ur na dan. To pa vsled sle-| dečih razlogov: Drva si moramo preskrbeti sami, ker jih pri rudniku ne moremo kupiti; drugod pa jih ne dobimo kakor pri rudniku ali pa pri kmetu, za kar jih moramo z delom plačati. Pri rudniku si jih moramo napravljati, za kar pa rabimo prosti čas. Skoro sleherna družina ima, če ne svoj, pa gotovo v najemu košček zemlje, da jo obdeluje, da se preskrbi s potrebnimi domačimi pridelki. Za tako delo pa potrebujemo tudi prostega časa. Ako bi se naši prošnji v zgoraj navedenem zmislu ne moglo ugoditi, prosimo, da bi se delo pri Kanalu uvedlo nai 8 ur dnevno, da bi si na ta način poskrbeli vse potrebno za živež. Veliko nas je tudi družinskih očetov, ki sebe in svojce z zaslužkom normalne plače le težko preživljamo. Podpisani prosimo c. kr. rudniško ravnateljstvo, da naši prošnji blagohotno ugodi. (Sledi 90 podpisov). Podporni sklad. VI. izkaz. Alojzij Uršič, rudar v Idriji, 1 K; Čobal Melhjor, Zagorje, 10 K; Sitter Ignac, Tr-bolje, 2 K; Trobe Ivanka, Jesenice, 3 K; Ivan Erlah. Javornik, 2 K; Rakovec nabral 13 K, in sicer so prispevali: Dober-nig 50 vin., Jerman 40 vin., Reichmanu ( 1 K, Rakovec 1 K 10 vin., Sternad Alojzij ' 1 K. Sterne 20 vin., Ulman 30 vin.. Kovač j 30 vin., Kampuš 30 vin., Pretnar 50 vin., Laužič 40 vin., Rakovec Jožef 30 vin., Rakovec Marija 30 vin., Merjasec 40 vin., Kalan 40 vin.. Trobec 40 vin., Lunder 40 vin., Golič 40 vin.. Noč 50 vin., Kelbel 40 vin., Kristan Pavel 20 vin.. Cesar 40 vin., Trelc 40 vin., Fumdr 50 vin., Adamič 40 vin., Omerzu 40 vin., Grilc Ivana 40 vin., Možina Janez 30 vin., Anton Jarc 30 vin.; i skupaj 31 K: prej izkazanih 722 K 69 vin., i skupaj torej 753 K 69 vin. Prispevke sprejema sodružica Alojzija S t e b i, Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 5. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni Urednik Viktor Zore. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. PRESELITEV razpošilja! niče šartlfeve moke. Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem bil glede ugodnejše poštne in železniške zveze primoran preseliti svojo razooši-Ijalnico šartljeve moke znamka „IBASIN,“ v Ljubljano, Streliška ulica 22, — Vsak cenjeni naročnik, ki je do danes naročal pri meni šartljevo moko znamka IBAS1N, je bil gotovo popolnoma zadovoljen. V dokaz je na razpolago več 100 priporočilnih pisem. - Dovoljujem si tem potom prosili sl. občinstvo iN prejšnje ceni. naročnike za mnogoštevilna cenj. naročila, katere bom točno in solidno izvršil. Se priporočam s spoštovanjem IVAN UREK, razpoSiljainio „£arllje