l£TO XXXIII., ŠT. 25 Ptuj, 26. junij 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V tej številki je vključena skupna priloga slovenskih pokrajinskih časnikov - DOPUST11980. Stran 9.10,11 Svečano ob dnevu civilne 1# 1# "M zaščite Z osrednjo proslavo, kije bila v ptujskem gledališču na sam Dan civilne zaščite Jugoslavije, smo v ptujski občini svečanozaključili 3. teden civilne zaščite. Udeleženci proslave so najprej počastili spo- min na predsednika Tita, zatem pa je o pomenu in vlogi civilne zaščite govoril poveljnik občin- skega štaba Feliks Bagar. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem občanom in delovnim ljudem, ki so prispevali k razvoju civilne za- ščite v občini ter dobitnikom zla- tega znaka in značke civilne zaščite s priznanjem. Zlati znak civilne zaščite Jugo- slavije je občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj, Gasilskemu društvu Ptuj in Feliksu Bagarju podelil predsednik občinske skupščine dr. Cveto Doplihar. Poveljnik štaba civilne zaščite občine Ptuj Feliks Bagar pa je podelil značke civilne zaščite z diplomo. Te je za posebne uspehe na področju civilne zaščite prejelo 68 organizacij, društev in posa- meznikov. Zatem so se udeležencem pro- slave predstavili s pestrim in iz- redno prisrčnim programom člani mladinskega kulturno umetni- škega društva Fran Galovič iz bratske občine Koprivnica. Pro- dava je potekala pod geslom Bratstvo — enotnost — solidar- nost — izraz moči, trdnosti in ugleda Titove Jugoslavije. S tem Eeslom želimo še posebej povda- Jti pomen sodelovanja in priza- devanj za utrjevanjem bratstva in Motnosti med našimi narodi in Narodnostmi, kar je tudi glavna ^upna naloga delovnih ljudi in °°čanov bratskih občin. N. D. Slavnostni govornik je bil Feliks Bagar, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, (foto JOS) SAMOUPRAVLJANJE - MOČ LJUDSKIH MNOŽIC Za stabilizacijo smo odgovorni vsi * sivem sobotnem dopoldnevu je potekala srednja občinska proslava dneva samoupra- oh CCV ~~ 27" JuniJa v Ptujski občini, kije bila oenem povezana z otvoritvijo novih skla- dnih prostorov ptujske delovne organizacije /'eskar« in njeno 20-letnico. Delavcev Ple- loarja pa ta sivina ni motila, saj jim nova de- via zmaga prinaša nove temelje za jutrišnji azvoj, ki so si ga zelo ambiciozno zastavili in v J*terega uvrščajo posodabljanje tehnologije jj čopkov, uvajanje novih oblik dejavnosti, : 'S produktivnosti in ostale kakovostne de- žnike razvoja. slu organizacija »Pleskar« Ptuj zapo- danes blizu 400 delavcev in ima svoja ^dbišča posejana po vsej Jugoslaviji in v pr njem času vedno več tudi v tujini. Samo v stem ponudbe in popraševanja, to ciklus pa je pri prašičih trajal Okrog štiri leta. Da do takšnih nihanj ne pride, je najbolje, da na tormi imaš reprodukcijo in pita- nje. Če mmaš ciklus pd plemenske svinje do pitanca zaključen, potem so ta nihanja dosti manjša in dobiš 'e eno skupno nihanje — ceno pra- šiča na trgu in ne več nihanj zno- traj ciklusa. To skupno nihanje, cena na trgu, pa ni več tako veliko. Zlasti v zadnjem času, ko je pomanjkanje mesa, je tudi ta cik- lus odpadel. V zadnjih letih ne opažamo, da bi bilo prašičev pre- več, vedno jih je še namreč prema- lo. " — Kaj vse pa je potrebno za farmsko vzrejo prašičev? ,,Pri tem je najpomembnejše, kako je cela farma zastavljena. Tako gradbeno, potem v kakšnem okolju je, danes je to pomembno zaradi varovanja okolja, takšna farma je običajno izven naselij; potem kako je urejeno z odplaka- mi, pri naših kmetijah z enim ali dvema prašičema to še ni problem, pri tako velikih farmah pa so ti problemi večji saj je odplak kar precej. To je en del zahtev. Drugi del je v tem, da takšna farma mora biti ograjena, čimbolj varovana pred zunanjimi vplivi. Delavci na farmi morajo biti vsak dan pre- oblečeni, preobuti, da ne bi prišlo do vnosa kakšne bolezni, saj je riziko na takšni farmi veliko večji kot tam, kjer je manj živali, saj so pri nas možne škode veliko večje. To varnost je potrebno zagotoviti. Zato imamo na vseh farmah na vhodih dezobarijere, čuvajnice, kjer posebna služba skrbi, da do vnosa bolezni ne pride. Takšna farma zahteva tudi dobro veterinarsko službo, pozna- vanje vseh bolezni prašičev. Pri tem ne gre le za klasične, temveč tudi za vzrejne bolezni, ki se pri tako veliki aglomeraciji pojavljajo, kar pa pri manjši vzreji sploh ne poznamo. Pomembna sta tudi trajna vira krmil in vode. Voda je najpomem- bnejša, mora je biti dovolj in biti mora čista. Potrebujemo jo za ži"ali, za pitje, in za čiščenje. Far- ma mora vsak trenutek imeti na voljo potrebne količine krme in potrebno zalogo, vsaj za nekaj dni. V današnjem času pa je zelo pomemben tudi vir energije za raz- svetljavo, pogon, transport, za težja dela, ki bi jih drugače morali opraviti ročno." — Ali je na tej farmi vse tako, kot ste povedali? ,,Lahko rečem, da imamo na naši farmi to urejeno kar zado- voljivo. Imamo svoj vod- njak katerega voda je stalno pregledovana, v neposredni bližini je mešalnica močnih krmil, kar je zelo pomembno. Tega v začetku nismo imeli, saj je bila farma zgrajena leta 1964 in do leta 1969 svojih krmil nismo imeli. Lahko povem, da imamo veterinarsko službo zelo v redu, za to skrbijo štirje veterinarji. Drugače pa nas vsa dela opravlja 113 zaposlenih s tem, da imamo še dva obrata in si- cer v Dornavi in Marofu kjer imamo 280 plemenskih svinj in del pitanja. Ta obrata delujeta že od leta 1948 in tam smo vzgojili praktično vso našo čredo, ki jo imamo na farmi. Vzreja v teh obratih je nekoliko dražja kot na sami farmi, vendar sta nam nujno potrebna ker je tam selekcijski vrh — potomci črede, ki je bila uvo- žena s Švedske leta 1959. Tu ima- mo ventil za primer kakšne kata- strofe, da lahko začnemo znova." — Morda nekaj besed o kapacitetah farme in ali je pri farmski vzreji zelo pomembna pasma prašičev? ,,Polna kapaciteta naše farme je 40 do 42 tisoč vzreienih prašičev v teži 90—95 kilogramov. Pasma je seveda precej pomemb- na, ni pa vse. Pri nas je ta pasma predvsem švedski ladrajs. Rejski program pa je zastavljen tako, da imamo križanje, tako imenovani liniji 12 in 15, ter nekaj v čisti reji. No, to pa so že čista strokovna vprašanja. Pomembno pa je, da slediš razvoju v svetu. Imeti moraš takne prašiče, ki imajo čimnižjo konverzijo, to pomeni, da za ki- logram prirasta porabijo čimmanj krme; prašiči morajo biti proti boleznim tako odporni, da vzdržijo farmsko vzrejo; imeti pa morajo dobro mesnatost, danes se namreč zahteva bolj mesnati prašič in ne z debelo slanino kot včasih, danes prašič z debelo slanino ni cenjen." — Kako pa po pitanju? Ali gredo prašiči takoj v klavnice? ,,Ja, ko prašiči dosežejo svojo težo, pravimo da so zreli za zakol, takrat gredo v klavno industrijo, te pa v kombinatu nimamo. Prašiče imamo pogodbeno prodane na daljše obdobje, predvsem na ma- riborsko področje, nekaj v Ptuju in nekaj na Gorenjsko." — Kaj pa težave pri delu, jih je precej? ,,No, večjih, ključnih problemov nimamo. Nabava krme ni naša ne- posredna skrb, to urejuje TOZD Mešalnica krmil, seveda pa je indirektno to tudi naša skrb. Osnovne zahteve kot so krma, vo- da, imamo rešene. Seveda pa se po- javljajo ekonomski problemi, ti so in vedno bodo, problemi cen, tudi zdravstveni obstajajo. Na takšni farmi je pač tako, da se vsaka stvar veliko bolj odraža kot v manjših obratih, vendar ključnih proble- mov obstoja farme nimamo. V zad- njem času je med večjimi težavami zagotovitev potrebnih količin krmil. V Kmetijskem kombinatu Ptuj pridelamo koruze za našo far- mo za štiri do pet mesecev, v prihodnje pa predvidevamo povečanje površin pod koruzo, po drugi strani pa tudi povečanje stale- ža oziroma povečanje farme. Tako bo problem krme ostal. V zadnjem času, zlasti letos, pa se pojavlja problem zagotovitve beljakovin- skih krmil, to so ribja moka, soja, ki pa so vezane na uvoz. Zaradi znanih omejitev sta pred tem prob- lemom zlasti perutninarstvo in pra- šičereja. Vendar smo se v zadnjih letih usmerili na nadomestila za omenjene surovine. Tako namesto ribje moke vedno bolj uporabljamo mesno moko, ki pa je na domačem trgu imamo dovolj. Kljub temu, da ni tako kvalitetna kot ribja, jo z dodatki lahko izboljšamo in po- polnoma nadomestimo ribjo, ki je v manjših količinah še potrebujemo pri mlajših kategorijah, pri pitanju pa smo jo že popolnoma izločili. Večji problem je z ostalimi beljakovinskimi krmili, zlasti sojni- mi tropinami, ki so nujne pri rasti prašičev. V Jugoslaviji smo pred le- ti zgradili veliko sojarno v Zadru, v katero smo tudi mi vložili nekaj sredstev. Vendar je problem kje dobiti sojo, saj ta sojarna bazira na uvoženi. V Vojvodini, delno Srbiji in Bosni in Hercegovini prideluje- mo nekaj soje, vendar še v prema- lih količinah. Nadomestilo za sojo pa so tropine sončnic, teh pa je pri nas precej, ne moremo pa reči, da so popolno nadomestilo za sojo. V veliki meri pa jo lahko nadomesti- jo. Brez uvoznih komponent bomo imeli težave, vendar ne tako hude, ker rešitve bomo našli." — Prej ste omenili širitev kapaci- tet farme. Na čem bo poudarek, ali na reprodukciji ali na pitanju? ,,Širitev smo planirali že za prej- šnje obdobje, vendar zaradi nekaterih težav tega nismo izvedli. Nadaljno povečanje farme za 30 tisoč prašičev smo tako prestavili v nadlednje srednjeročno obdobje. Za izbiro osnovnega koncepta izgradnje in reje smo v Kmetijskem kombinatu imenovali ožjo strokov- no komisijo. Prišli smo do zaključ- ka, da bi teh 30 tisoč prašičev proizvedenih za mesno industrijo, vzredili skupaj s kooperanti. In to na način, da bi na farmi imeli reprodukcijo, vzrejo pujskov v teži 18 do 22 kg, potem pa bi te pujske dajali prek organizirane zadružne vzreje v zasebne hleve, ki so že da- nes ponekod prazni, ker ni puj- skov. Raziskave na terenu so nam pokazale, da je praznih stojišč v ptujski, lenarški in ormoški občini okrog 16 tisoč. Menimo, da bi re- šitev bila v tem, da bi zgradili far- mo za reprodukcijo in te pujske po izdelanem programu dali v rejo. S tem, da bi kmetovalec dobil krmo, sam pa bi prispeval prostor, razsvetljavo in oskrbo." — Menite, da bo potem prašičje- ga mesa dovolj? ,,To je težko reči. Slovenija ima namreč z lastno vzrejo zagotovlje- nih 50 do 60 odstotkov potrebnega prašičjega mesa, ostalo kupujemo v drugih republikah, zlasti v SR Hrvatski in SAP Vojvodini. Rejci si prizadevamo, da bi odstotek kupljenega mesa znižali in več pridelali doma. Ob našem poveča- nju za 30 tisoč prašičev, Emona je svojo vzrejo povečala tudi za toli- ko, v močno povečanje gredo tudi pri Pomurki, zato računamo, da bi prej omenjeni primanjkljaj znižali na okrog 20 odstotkov. To pomeni da bi 80 odstotkov potrebnih ko- ličin mesa sami zagotovili." Tako je torej s farmsko vzrejo prašičev v TOZD Farma prašičev Kmetijskega kombinata Ptuj. Če bodo vsi zastavljeni načrti tudi uresničeni, zlasti na področju delitve dela med družbenim in zasebnim delom kmetijstva, potem verjetno čez čas ne bomo pisali o velikem zaostajanju prašičerajske proizvodnje in o občutnem pomanjkanju svinjskega mesa. Zlasti pomanjkanje nas velikokrat kot potrošnike razjezi, čeprav se velikokrat bolj jezimo in na- sprotujemo izgradnji kmetijskih objektov blizu naših domov, četudi na vasi. Izpušni plini so nam že običajni in skoraj sami po sebi razumljiva nujnost (ali pa tudi ne!), vonj v bližini farm ali drugih kmetijskih objektov pa nas tako moti, čeprav je močno odvisen tudi od vremena. Tega vprašanja, če- prav ga večkrat slišimo, Marjanu Brglezu nisem postavil. Po tem, kar sem videl na farmi in izvedel o vzre- ji, to ne bi bilo umestno. Bilo pa bi tudi krivično do zaposlenih v TOZD Farma prašičev, ki se vsak dan trudijo vzrediti čimveč kvalitetnega mesa za nas, potrošni- ke. 1. kot ar fotografije I. Ciani Krmljenje Maijan Brglez Mešalnica krmil, kije v nepo - sredni bližini farme NADALJEVANJE RAZPRAV 0 RAZVRSTITVI ZEMLJIŠČ Pogovori s predstavniki iz krajevnih skupnosti, med njimi je večina kmetovalcev, o osnutku razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini Ptuj se nadaljujejo v tem tednu. Razprave so dobro obiskane, zanimive, so- glasna ugotovitev vseh pa je. da smo takšen dokument, ki je osnova prostorskega načrta občine, skoraj predolgo pogrešali. 1. k. BOGOMIR K0STANJEVEC Kmetijski zakoni ZAKON 0 STAROSTNEM ZAVAROVANJU KMETOV V tem sestavku želimo vse zainteresirane, zlasti pa kmete seznaniti z najvažnejšimi določbami Zakona o starostnem zavarovanju kmetov (okrajšava ZSZK), ki je v prečiščenem besedilu objavljen v Uradnem listu SRS št. 30/79. Pripominjamo pa, da bomo pisali le o obveznem starostnem zavaro- vanju kmetov, ker razširjeno starostno zavarovanje kmetov, katerega predvideva ZSZK, doslej še ni bilo uvedeno. ALI DOBI ENO POLNO KMEČKO STAROSTNO POKOJNINO VSAKA OSEBA, KI IZPOLNJUJE TOZADEVNE POGOJE? Na žalost ne. Upoštevajoč ekonomsko zmogljivost samih kmetov in družbe kot celote je v 9. čl. ZSZK uzakonjeno načelo da enemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu, ki ga omenjeni zakon naziva kmetija, pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena polna starostna pokojnina, čeprav je na isti kmetiji lahko več oseb, ki izpolnjujejo pogoje za kmečko pokojnino. V smislu 26. čl. ZSZK se v takem slučaju deli ena pokojnina med vse upravičence do nje, po enakih delih, če se sami ne sporazumejo drugače. Zdi se nam potrebno da takoj pojasnimo nekatere pojme, ki jih vsebuje ZSZK. Citirani zakon ne daje definicije pojma ,,zasebno kmečko gospodar- stvo." Tudi nekateri drugi zakoni kot n. pr. Zakon o združevanju kmetov iz leta 1979 in Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1979 govorita o zaseb- nem kmečkem gospodarstvu, ne da bi podala precizno opredelitev tega pojma. Verjetno smatrajo vsi navedeni zakoni, da je zasebno kmečko gospodarstvo splošno znan pojem, s katerim nima težav niti teorija niti praksa, ki si pod tem pojmom praviloma predstavlja gospodarsko enoto, ki ima v svoji sestavi poleg hiše, gospodarskega poslopja, živine, strojev itd. tudi kmetijsko zemljišče, ki ga obdeluje lastnik — kmet, bodisi sam, bodisi s svojo ožjo družino s katero živi v skupnem gospodinjstvu. ZSZK pa za zasebno kmečko gospodarstvo, brez ozira na velikost gospodarstva, uporablja izraz kmetija, ki se uporablja tudi v ljudski govorici za večja kmečka gospodarstva. Poudariti pa je potrebno, da izraz kmetija v ZSZK ni enak pravnemu pojmu kmetija, ki ga vsebuje Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) iz leta 1973 o čemer smo že pisali (glej ,.Tednik" št. 1/80). ZSZK je pojem kmeta — zavarovanca samostojno opredelil (glej 17. čl. cit. zakona), kar pomeni da tudi pojem kmet, ki ga vsebujejo nekateri drugi zakoni kot n. pr. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ni uporabljiv za poj m kmeta po ZSZK. KDO IMA PRAVICO DO KMEČKE STAROSTNE POKOJNINE? To so osebe, ki jih ZSZK šteje za kmete — zavarovance in osebe, ki so z njimi izenačene. KATERE OSEBE SO ZAVAROVANE ZA KMEČKO STAROSTNO POKOJNINO? To so osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Te osebe lahko nazivamo tudi kmete — zavarovance. Spor ali dvom ali neka oseba opravlja kmetijsko dejavnost kot glavni poklic bi lahko nastal pri osebah, ki obenem opravljajo več dejavnosti (poklicev) kot n. pr. obrtno in kmetijsko dejavnost. V takih primerih bo treba konkretno preso- diti in ugotoviti iz katere dejavnosti ima takšna oseba večje čiste dohodke oziroma večjo osnovo za davke oziroma prispevke. KDAJ ZSZK ŠTEJE DA NEKA OSEBA OPRAVLJA KMETIJSKO DEJAVNOST KOT SVOJ EDINI ALI GLAVNI POKLIC, KAR JI DAJE SVOJSTVO KMETA — ZAVAROVANCA? Po 1. odst. 17. čl. ZSZK se to šteje, če gre za osebo: 1) ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in sicer ne glede na to, ali je oproščen tega davka in ne glede na to ali ima še kakšne druge dohod- ke. V tej točki omenjene osebe nazovimo ,.čisti individualni kmetje" v nasprotju z ,,kmeti—delavci" in pa z ,.združenimi kmeti" o katerih bomo še pisali. 2) ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijskih organi- zacij združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnosti delavca v združe- nem delu. Smatramo, da besedilo iz te točke ne pokriva vseh novih situacij združevanja kmetov in za to bi po našem mnenju trebalo pod to točko uvrstiti vse takozvane združene kmete po Zakonu o združevanju kmetov (Ur. 1. št. 1/79) o katerem smo že pisali (glej ,,Tednik" št. 18/b iz leta 1980), razen tistih, ki imajo po 7. čl. ZSZK pravico do izbire, da se zavaru- jejo v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju ali v starost- nem zavarovanju kmetov po ZSZK. Pogoj da ima združeni kmet pravico do zavarovanja v obsegu kot delavec v organizaciji združenega dela pa je izpolnjen, če dosega z združevanjem dela in sredstev iz drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca in če plačuje za to zavarovanje ustrezen prispevek, 3) ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom, ali kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Po našem mnenju velja tudi za zavarovance naštete pod to točko določba, ki jo je zakonoda- jalec zapisal le za zavarovance naštete pod 1) točko, namreč da ni merodajno če je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejav- nosti oproščen tega davka oz. če ima še druge dohodke. ALI LAHKO KMET — ZAVAROVANEC UŽIVA VEČ POKOJ- NIN? Tega ne dovoljuje 13. čl. ZSZK, ki se glasi: ,,Če pridobi kmet—zava- rovanec pravico do dveh ali več pokojnin more uživati le eno od njih in sicer tisto, ki jo sam izbere. Določba prejšnjega odstavka ne velja pri pra- vici do pokojnine, ki jo kmet — zavarovanec pridobi izključno pri tujem nosilcu zavarovanja." ALI SE ZA ZAVAROVANCE ŠTEJEJO TUDI ZAKONCI KMETOV — ZAVAROVANCEV NAŠTETIH ZGORAJ V TOČKAH 1—3? Da. Tu je treba opozoriti da se za zavarovanca po ZSZK ne štejejo osebe, ki so po predpisih o zakonski zvezi izenačene z zakoncem. O takih osebah govori 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. 1. SRS št. 15/76),;. ki se glasi: ,,Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima za nju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa." Tako ima n. pr. oseba, ki je dalj časa živela v izvenzakonski skupnosti enake pravice kot zakonec v zadevah, ki jih ureja Zakon o preživninskem varstvu kmetov. Ali je v konkretnem primeru šlo za izven-zakonsko skupnost bo priso- dil pristojni organ, največkrat bo to sodišče. Nadaljevanje prihodnjič 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 26. junij 1980- TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA Sekunde so odločale Letošnje republiško prvenstvo ekip civilne zaščite in prve pomoči ie samo še enkrat potrdilo spoznanje, da je potrebno za uspeh veliko dela in tudi množičnosti. To so na tem prvenstvu potrdile tudi ekipe iz občine Slovenska Bistrica, ločilo jih je samo pet sekund do osvojitve prehodne- ga pokala, nič slabše pa se ni uvrstila druga ekipa, ki se je prav tako z minimalnim zaostankom uvrstila na tretje mesto. To pa je uspeh kakrš- nega si vsakdor želi. Seveda do njega ni prišlo naenkrat. Ne, v republiški vrh se ekipe prve pomoči iz občine Slovenska Bistrica niso uvrstile kot »muhe enodnevnice«, saj beležijo pomembne uspehe že nekaj let nazaj. Tokrat so zabeležile seveda največjega, saj sta kar dve ekipi pristali pod samim vrhom. Tako se je zmagovalna ekipa na občinskem tekmovanju na Pragerskem uvrstila na drugo mesto na republiškem tekmovanju, kjer so letos zasluženo osvojile najvišji vrh članice iz KS Markovci. Nekajletno zavzeto delo ekipe osnovne šole Minka Namestnik - Sonja iz Slovenske Bistrice je tako potrdilo svojo vrednost, osvojitev drugega mesta na republiškem tekmovanju v Ljubljani pa je samo priznanje več in nova vzpodbuda za nadaljnje delo. Lep uspeh pa je dosegla tudi ekipa krajevne skupnosti Cvetlična ulica Slovenska Bistri- ca. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ekipa prve pomoči OŠ Minka Namestnik-Sonja iz Slovenske Bistrice s sodelavci. Očiščevalna akcija Povsod se vrstijo takšne ali drugačne MDA. Sedaj so se odprla tudi brigadirska naselja, ki so znak bratstva, enotnosti in prijateljstva. Z akcijami kakršnimikoli mladi dokazujemo, da želimo pomagati družbi, saj smo del nje, in ker družba naredi veliko za nas ji poskušamo vsaj majhen delček povrniti. V KS in drugih organih pa pripravljamo enodnevne, dvodnevne in največ enotedenske MDA. S temi akcijami želimo pomagati k hitrejšemu razvoju KS. Tudi v soboto 14. junija 1980 smo se mladi iz KS Videm zbrali na enodnevni MDA. In sicer smo izvedli akcijo čiščenja okolja. Kot nam je znano se danes povsod borimo, da bi naša okolica ostala čimbolj čista in lepa. S tem poskrbimo tudi za zdravo okolje. Pravzaprav smo za nered, nečistočo in nesnago odgovorni sami, saj si človek sam onesnažuje okolje. Velikokrat vržemo papir in druge odpadke namesto v koš, zraven koša, steklenice puščamo kjerkoli, prav tako tudi kartonske škatie, stari štedilniki, avtomobili in druge podobne reči pa ležijo ob cesti, gozdovih in tam, kjer je pač takšne stvari najlaže odvreči. Okolje onesnažimo najbolj tudi takrat, ko se malce poveselimo na kakšnem pikniku. Vsekakor si ne želimo pokvariti vzdušja, pač poberemo stvari, ki jih še rabimo (za pobiranje smeti nimamo nikoli časa). Namen očiščevalne akcije je bil, da očistimo okolico okrog kul- turnega doma (kinodvorane). Akcije se je udeležilo veliko mladincev predvsem iz Vidma. Prišli pa so tudi člani iz drugih OO ZSMS, ki spadajo pod KS Videm. Najprej je bilo potrebno podreti akacije in posekati grme, ki so rasli kot neokras za dvorano. Potrebno je bilo tudi pokositi visoko travo, ple- vel in koprive, ki jih nikjer ne manjka. Čeprav nas je akacija tu in tam zbodla koprive pa prijetno popekle je bil nasmeh na naših licih zmeraj veder in vesel. Ves čas med delom pa smo imeli tudi glasbo in iz naših ust so venomer prihajale vedno nove šale. Čas, ko smo delali je tako hitro minil, da sami nismo vedeli kdaj. Ugotovili smo, da bo v poletju potrebno organizirati še več takšnih oči- ščevalnih akcij. Vsak dan lepo vidimo, kako je naše okolje iz dneva v dan bolj gnusno in neprijetno. Želimo, si da se vsake takšne ali podobne akcije udeleži čimveč mladincev in s tem prispevajo svoj delež za lepše okolje in življenje v njem. Zavarujmo okolje okrog sebe in povsod, kjer se to da, saj tako poskrbimo za svoje zdravo življenje. Jana Hvaleč ORMOŽ o Mladi zadružniki Obča družbena opredelitev za hi- trejši razvoj samoupravnih dru- žbenoekonomskih odnosov na po- dročju kmetijstva in vasi je del celotnih dejavnosti organizacije ZSMS. Bolj angažirano, bogatejše delo mladine na področju kmetij- stva je prispevalo k ustvarjanju ve- čje perspektive za njihovo življenje in delo na vasi. Čeprav je bilo zad- nja leta v Sloveniji na področju organiziranja mladih s področja kmetijstva storjenih veliko nalog, pa mladi kmetovalci še vedno ugo- tavljajo neodgovoren odnos posa- meznih občinskih konferenc, ki ga le te posvečajo mladim v kmetij- stvu. Cesto se zadovolje z organi- ziranostjo mladih kmetovalcev v področni konferenci mladih v kra- jevni skupnosti, konference mladih v kmetijstvu s konkretno vsebino dela in ustreznimi programskimi usmeritvami«pa zanemarjajo. V Ormožu je pri občinski konfe- renci ZSMS organizirana komisija mladih v kmetijstvu. Danes deluje- jo na tem področju trije aktivi mladih zadružnikov: Tomaž- Ormož, Velika Nedelja-Podgorci in Središče-Kog. Mentorica akti- vov mladih zadružnikov Zalika Unuk, zaposlena v SLOVIN DO Jeruzalem Ormož: ,,V vseh treh aktivih deluje okrog sedemdeset mladih zadružnikov, od tega jih dvajset dela doma na kmetiji, veči- noma pa so dijaki in študentje kmetijskih šol." Delo, ki so si ga mladi zadružniki zadali ob ustanovitvi aktivov, te- melji na izobraževanju za lažje op- ravljanje naloge kmetijca in samo- upravljalca. ,,Dopisna šola sa- moupravljanja v kmetijstu omogo- ča trajnejšo in dostopnejšo obliko idejno političnega in strokovnega izobraževanja. Zelja je, da se mla- di, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, usposobijo za nalo- ge, ki jih dobijo kot organizirani združeni kmetje, ali kot krajani," je povedala tovarišica Unukova. Za drugo leto so si mladi zadru- žniki iz Ormoža postavili nalogo, obdelati in posejati štiri parcele v površini pet hektarjev, kjer bi z doslednim delom dosegli izobraže- valni vidik skupnega dela, s proda- jo pridelka pa pridobili nekaj sred- stev za delo aktivov. Med naloga- mi je tudi ustanovitev še dveh akti- vov. Med delom in izobraževanjem so tudi naloge in akcije, kjer mladi zadružniki pokažejo znanje, stro- kovnost,... Tako so se ekipe akti- vov udeležile kviza ,,Kaj več o kmetijstvu", kjer so lani dosegli peto mesto v regiji, letos pa so bili drugi, kmečki iger na Vranskem, tekmovanja traktoristov... Dobro organizirano in strokovno utemeljeno delo terja kot predpo- goj dobrega mentorja. Mladi so v pogledu mentorstva v primerjavi z mladimi v učno vzgojnem procesu zelo prizadeti. ,,Mentorji se trudi- mo v vpeljevanju mladih zadružni- kov v različne dejavnosti in oblike dela. Sicer pa so naše naloge tudi: prenos novih znanj — inovacij iz agronomske in agroekonomske stroke v prakso kmetovalcev, traj- no delovanje v cilju spremembe dosedanjega večinoma zastarelega mišljenja kmetovalca in njihovo večje organiziranje za nove dru- žbene tokove. Z doslednim pospe- ševalnim delom si prizadevamo za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijcev in odpravljanje preveli- kih socialnih razlik, kakor tudi za vključevanje kmetov v socialistične samoupravne tokove dela. Razvoj kmetijske znanosti je v zadnjem času zelo hiter in znanje hitro zastari, posebej v delu z mla- dimi ga je potrebno nenehno do- polnjevati, sicer postaneš neaktu- alen. Težko je biti hkrati stroko- vnjak s področja agronomije in aktivistično izredno izkušen mlad mentor!" je o mentorstvu poveda- la Zalika Unuk. Delo mladih v aktivih zadružni- kov v sezoni kmetijskih del nekoli- ko utiša, zimski čas je pravšnji, pravijo mladi zadružniki. Da bi bi- lo delo na tem področju ves čas aktualno, si mora tudi Zveza so- cialistične mladine v okviru orga- niziranih socialističnih sil prizade- vati in uresničevati na kongresu sprejete naloge. Besedilo in posnetek: Fi M Zalika Unuk: ,,Delo z mladimi zadružniki je zanimivo a strokov- no zahtevno." Zbor pionirjev Jugoslavije ORMOŽ Pionirji osnovnih šol občine Ormož, ki se odlikujejo s pridnirrf učenjem, uspešnim izvenšolskim delom in vzornim vedenjem, so v petek, 13. junija odpotovali izpred osnovne šole Ormož v Lipico, kjer so se udeležili Zbora pionirjev Jugoslavije. »Zbor je posvečen petintridesetletnici osvoboditve ter zmage nad fašizmom in jubi- leju tridesetletnici samoupravlja- nja v Jugoslaviji. Ta akcija je izraz pionirskih želja po miru in prija- teljskem sodelovanju z drugimi narodi in državamisveta!« je med drugim povdarila tovarišica Nada Kovačič, predsednica občinske zveze prijateljev mladine Ormož. Pionirji — udeleženci Zbora so bili gostje pionirjev — domačinov obalnih občin. Oruiožane so go- stili njihovi novi prijatelji iz Pira- na sicer pa so bili vključeni v pi- onirsko brigado »Srečko Koso- vel«. Pionirji iz Ormoža so sodelovali na vseh petnajstih Zborih pioni- rjev Jugoslavije, kljub sicer skro- mnim sredstvom občinske zveze prijateljev mladine Ormož. Letos je potovalo v Lipico na Zbor pe- tinštirideset pionirjev iz naše ob- čine.« — je povedala tovarišica Kovačičeva. Besedilo in posnetek: Fi. M V imenu krajanov Osrečanju starejših krajanov poroča sodelavka iz našega kraja na 6. strani. Ob tem se naj v imenu pripravljalnega odbora vsem, ki so sodelovali pri pri- pravi in izvedbi srečanja zahvalim. Posebna zahvala gre Motelu Petrol Podlehnik, gasilskemu društvu in OŠ Martin Koresa Podlehnik. S tem iz- polnjujem tudi željo vseh starejših krajanov, ki so se udeležili srečanja in odhajali na svoje domove, raztresene po hribovitih Halozah, zadovoljni in srečni, da niso sami. Stanko Vaupotič, Stanošina — Podlehnik Novim poznanstvom in prijateljstvom naproti. Destrničani se poslavljajo To nedeljo, 29. junija, se bodo Destrničani zadnjič predstavili v radijski oddaji IZ VASI V VAS s čimer se bo tudi stekel zimsko-spo- mladanski ciklus. Celotno serijo oddaj, k ki so jih sodelavci Radia Ptuj posneli v tem obdobju bodo lahko poslušalci slišali še enkrat, v jeseni, ko se bo tudi ponovno začelo terensko delo na že dogovorjenih območjih vasi ali krajevnih skupnosti. Vse to pomeni, da je zanimanje za sode- lovanje še vedno veliko in da lahko nove prijave pričakujemo. Destrničani so toraj to nedeljo poslavljajo, kar pet tednov za- povrstno smo jih poslušali kako so pripovedovali o svojem kraju in življenju, prepevali in igrali. Slišali smo mnogo zanimivega in tudi ta, zadnja nedeljska oddaja ne bo nič manj privlačna. Vse, ki ste vstrajali, vabimo k radijskim sprejemnikom ob 11. uri in 40 minut. mš foto: ic Sestri Marija in Katarina Bokalič bosta peli tudi to nedeljo. Franc Bosilj iz Trnovskega vrha pred strojem, ki si ga je sam izdelal. NAS OBISK PRI KMETU LEOPOLDU STRELCU Kmet, ki je ujel korak s časom Vsa povojna leta govorimo in pi- šemo, da so naše Haloze manj raz- vite. To je dejstvo, vendar pa je res tudi to, da se naši kmetje zad- nji čas vse bolj zavedajo, daje tudi v kmetijstvu potrebno iskati nova pota, ki se jim pravi napredek. Bil je lep sončen dan, ko smo se popeljali po asfaltirani cesti proti Leskovcu. Oglasili smo se pri Leo- poldu Strelcu, kmetu iz Vareje, ki mu na zunaj ni videti, da ima že nekaj več kot 60 let. Po prvih be- sedah nam je že tudi z nekim pose- bnim zadovoljstvom prišel pripo- vedovati o svojem kmetovanju. Med drugim je povedal, da že od vsega začetka sodeluje z zadrugo. Pred kakšnimi petnajstimi leti je bil tudi član združenega sveta pri KZ ,,Haloze". Prizna, da si je na teh sejah, ki se jih je pridno udele- ževal pridobil marsikatero izku- šnjo, nauk za naprednejše kmeto- vanje in gospodarjenje. 2e v tistih časih je zadrugi prodal na leto tri ali štiri glave goveda in nekaj svinj. Pred leti je dobil od zadruge tudi 300 starih tisočakov, da je obnovil hleve. Tedaj je bila zidna opeka po 20 par, kar pet za sedanji dinar. Ko pa so bili hlevi narejeni, je šel ,,korak dalje". Svoje, posestvo je namreč pričel preusmerjati. Odločil se je za živi- norejo. Obdelovanje je opustil, jih spremenil v travnike in pašnike. Obdržal je samo vinograde, saj meni, da haloški kmet res ne more biti kmet, če nima doma tudi žlah- tne kapljice, katere sokovi dajejo kmetu po teh bregačah potrebno moč in voljo do dela. Ob našem obisku smo v njego- vem hlevu našteli kar enajst glav govedi različne starosti. Svinj pa bojda letno proda zadrugi po dvajset včasih tudi več. To pa je tudi glavni vir njegovega dohodka. Ne skriva, da kar dobro živijo. Pri tem seveda ni pozabil povedati, da je treba tudi pridno delati, da je tudi še danes kmetov delavnik dolg, zlasti v poletnem času po šti- rinajst ur, da je včasih treba pošte- no pljuniti v roke, da je vse delo pravočasno opravljeno. Z ženo imata delo razdeljeno. Pri svinjah si daje opravka pač žena. Mnogo pa je opravil, ki jih morata složno skupaj opraviti. Pri delu si pomaga z malim traktorjem. Ima še kosilnico in nekaj drugih pri- ključkov. Pred tremi leti si je zgra- dil tudi lasten vodovod. Imel je srečo, da ima v bližini domačije močan izvir vode. Ko smo od njega odhajali, nam je še povedal, da ker pač redi živi- no, pridela doma tudi precej gnoja s katerim svoje travnike in pašnike vsako spomlad izdatno pognoji in to se tudi pozna, ko pride čas ko- šnje. Lansko leto so ponekod kosi- li štirikrat, kar je za haloško območje verjetno redkost. Obiskali smo le enega kmeta na območju Haloz, ki je svojo kmeti- jo preusmeril. Znano pa je, da se danes tudi že na tem območju vse več kmetov odloča, zlasti mladih, da svoje kmetije preusmerjajo, modernizirajo, kajti le tako je mo- goče danes vzdržati na tej sicer še vedno skopi zemlji. Prepričani pa smo, da bo tako na haloškem kot na slovenskogoriškem območju vse več kmetov, ki se bodo odločili, da svoje kmetije specializirajo, da se otresejo starega načina življenja, ko so v glavnem pridelovali le toli- ko, da so se lahko preživeli, danes pa se že vključujejo v tržno pro- izvodnjo. Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik Leopold Strelec: »Napredek kmeta vidim le v usmerjeni proiz- vodnji.« TEDNIK ~~ DOPUSTI - TEMATSKA PRILOGA - 9 Uredništva slovenskih pokrajinskih ča- snikov so se odločila za še tesnejše programsko sodelovanje v prihodnje. Doslej so pripravila več skupnih prilog, le-tem pa se tokrat prvič pridružuje tudi tematska rubrika »Dopusti 1980«. Zanimalo nas je, kako v posameznih delo- vnih kolektivih, občinah in regijah skrbijo za organiziran oddih zaposlenih. Sporočila pri- spevkov, ki so jih pripravila posamezna ure- dništva, so gotovo spodbudna. Vsako po svoje zgovorno pripoveduje o prizadevanjih, da bi kar največ zaposlenih, skupaj z družinskimi člani, preživelo dopust ob morju ali v planinah. Pišemo pa tudi o nadvse uspešnem delu poči- tniških skupnosti, v mislih imamo pri tem še posebej krško in murskosoboško, ki so re- snično lahko zagotovo za zgled tudi drugim pri zagotavljanju pogojev za oddih zaposlenih. Gradivo za prvo tematsko prilogo sloven- skih pokrajinskih časnikov »Dopusti 1980« so zbrali in pripravili za objavo v uredništvu Našega časa. DOPUSTI 1980 400-LETNICA KOBILARNE LIPICA POŠTNA KOČIJA TUDI SKOZI PTUJ V okviru proslav 400-letnice Ki- bilarne Lipice, bo v času od 6. do 13. julija peljala poštna kočija na progi Dunaj — Trst — Lipica. Ta manifestacija, ki ima kulturno- zgodovinski, turistični in propa- gandni značaj, ima namen obudi- ti spomin na tiste davne dni, ko je edino prometno sredstvo in edina zveza med mesti, državami in na- rodi bil konj in konjska vprega. V tem sistemu prometnih zvez, pa je lipicanec s svojo vzddržlji- vostjo in vztrajnostjo odigral pomembno vlogo, saj je znano, da so prav na tej poštni progi med Trstom in Dunajem uporabljali največ lipicanskega konja in da je prav lipicanska vprega leta 1823 postavila na progi Trst — Dunaj nov rekord, ko je to progo prema- gala v osmih dneh, za kar je bilo prej potrebnih tudi do štirinajst dni. Na Šentilju bodo 8. julija ob 16.30 prevzeli poštne pošiljke od avstrijskih poštarjev, jugoslovan- ski poštarji, avstrijsko poštno ko- čijo in konja pa bodo zamenjali li- picanski iz Kobilarne Lipica. V Maribor bo kočija prispela ob 19. uri, kjer ji bodo priredili slavnostni sprejem predstavniki Maribora ter mariborski filatelisti- čni in kulturni delavci, prav tako pa tudi predstavniki PTT Maribor in konjeniškega kluba v Mariboru. V Ptuj bo kočija prispela 9. juli- ja ob 9. uri, kjer jo bomo prav slovesno sprejeli in odpravili na- prej proti Slovenski Bistrici in Ce- lju, kamor bo prispela ob 17. uri in tam tudi prenočila. Tako bo prispela v Ljubljano 10. julija ob 18. uri, nadaljevala pot proti Postojni, kamor bo prispela 11. julija ob 19. uri. V Trst bo prispela 12. julija ob 16. uri, na Opčine ob 18. uri in končno v Lipico prispe 13. julija ob 15. uri. Na vseh poštnih postajah bodo priredili kočiji sprejem, ki je orga- niziran v duhu kulturno-zgodovin- skih in turističnih znamenitosti posameznega kraja. POČITNIŠKI DOM REK VELENJE V FIESI Eden od biserov severnega Jadrana Čeprav med nami šele zadnja leta dozoreva spoznanje, da moramo oddihu delavcev posvečati več pozornosti, so v nekaterih delovnih organi- zacijah vendarle že mnogo prej dojeli, da z organiziranim letovanjem svojih delavcev pravzaprav zelo ugodno vplivajo na njihovo počutje in delovno storilnost. V občini Velenje so željam in potrebam delavcev po ustreznem letnem in zimskem oddihu najprej prisluhnili na rudarsko elektroenergetskem kombinatu, kjer je v večini zaradi težkih delovnih pogojev, počitek še kako potreben^ Tako je rudarsko elektroenergetski kombinat že pred leti, ko je naš turizem še iskal ustrezne poti svojega nadaljnjega razvoja in je bilo na organiziranih in divjih plažah še obilo prostora, v Fiesi zgradili lep počitniški objekt. Z leti so ga dograjevali in posodabljali, tako, da je danes skupno z okolico v kateri leži, gotovo eden od biserov severnega Jadrana. Kljub izredno ugodni klimi in prijetnemu okolju pa je zadnjih nekaj poletnih sezon zanimanje za letovanje v Fiesi med delavci rudarsko elektro- energetskega kombinata upadlo. Zmogljivosti so zasedli le ob vrhuncu sezone v juliju in avgustu, v ostalih mesecih pa je tu letovalo malo članov kolektiva. To je povzročilo različne težave, saj je drugače zanimanje za organizirano letovanje v kolektivu naraščalo in je bilo potrebno za te delav- ce iskati ustrezna mesta v drugih letoviških krajih. Vzroki za manjši obisk v Fiesi so bili jasni. Počitniški dom, zgrajen pred leti, kljub manjšim obnavljanjem ni več ustrezal zahtevam sodobnega letovanja. Topla voda, urejene sanitarije in tuši so danes namreč že med najosnovnejšimi elementi opremljenosti hotelskih sob. Zato so :e odločili, da še pred pričetkom letošnje sezone odpravijo omenjene pomanjkljivosti. Z deli so pričeli januarja, zaključili pa so jih ob koncu aprila. Naložba v višini 7 milijonov dinarjev bo bistveno izboljšala udobje in prijetno počutje gostov. V domu so uredili tudi centralno ogrevanje. To bo ob zgraditvi zimskega bazena in še nekaterih spremljajočih športnih objektov gotovo pripomoglo k razširitvi turistične sezone prek celega leta. In kako so na rudarsko elektroenergetskem kombinatu organizirali letošnje letovanje delavcev? Sami premorejo približno 500 ležišč v počitniških domovih in kamp prikolicah. Enako število ležišč pa so za svoje delavce za vsako desetdnevno izmeno najeli v različnih krajih na naši obali. Po predvidevanjih bo letos organizirano letovalo več kot 8000 delavcev rudarsko elektroenergetskega kombinata in njihovih družinskih članov. Za letovanje bodo plačali le 40 odstotkov polne ekonomske cene, ostalo pa bodo nadomestili z regresom temeljnih organizacij. Izredno ugodna je cena desetdnevnega bivanja v Fiesi, saj bodo morali odrasli plačati le 880 dinarjev. Cene bivanja v drugih letoviških krajih pa tudi niso bistveno višje. Na rudarsko elektroenergetskem kombinatu se dobro zavedajo, da tako potrošena sredstva niso nepotrebna in da s skrbjo za svoje delavce tudi v času dopusta veliko prispevajo k njihovemu prijetnemu počutju. K odgovornejšemu izkoriščanju prostega časa in ne nazadnje tudi k občutju še večje pripadnosti kolektivu. Vse to pa se na koncu odraža v večji produktivnosti in ta nam je vsem zelo potrebna. Boris Zakošek Naš čas Velenje Preurejen in posodobljen počitniški dom velenjskih rudarjev v Fiesi (Naš čas) KRŠKO IMA ENO NAJVEČJIH POČITNIŠKIH SKUPNOSTI V JUGOSLAVIJI Oddih za delavce po lanskih cenah Za poceni in udobno letovanje imajo delavci in njihove družine malokje toliko možnosti, kot jim jih nudi počitniška skupnost v kr- ški. občini. To je ena največjih po- čitniških skupnosti v Jugoslaviji. Vanjo je do zdaj včlanjenih nad 60 delovnih organizacij iz več kot de- setih slovenskih občin. Med njimi so vse tri posavske občine, lju- bljanske občine ter občine Kranj, Laško, Celje in Ptuj. Počitniška skupnost Krško deluje že več kot dvajset let. Zrasla je na pobudo Tovarne celuloze in papir- ja v Krškem, ki je bila njena ustanoviteljica in nosilka začetnega razvoja. Zemljišče za počitniško naselje je tovarna kupila v Poreču in na njem postavila zidano poslo- pje, poleg njega pa počitniške hi- šice, ki so jih naredili v tovarniških delavnicah. Pozneje so zgradili tam restavracijo s kuhinjo in po- stavili več montažnih ter zidanih vikendov. V počitniško skupnost Krško so se med tem postopoma vključevale druge delovne organi- zacije iz domače občine in nato še z drugih območij Slovenije. Krška počitniška skupnost se ni ni- koli zapirala v ozke meje občine ali regije in verjetno je prav to spod- budilo njen hiter razvoj. Prerasla je v širšo skupnost, za katero je v Poreču kmalu zmanjkalo prostora. Do leta 1975 je imela skupnost 400 postelj v počitniških objektih v Poreču, lastno restavracijo in ku- hinjo. Tedaj so začeli iskati do- datno lokacijo za postavitev no- vega počitniškega naselja. Dobili so jo v Nerezinah na otoku Loši- nju. Tam so leta 1975 kupili 18 hektarov zemljišča — večinoma z grmičevjem porasle divjine, nekaj pašnikov in nekaj krp vinogradov. Počitniška skupnost se je najprej lotila komunalnega urejanja teh površin. Napeljala je vso kanaliza- cijo, elektriko, telefone, uredila ceste ipd. V obdobju od 1975 do 1979 je zgradila v Nerezinah 248 zidanih počitniških hišic. Vsaka od njih meri 48 kvadratnih metrov in ima kuhinjsko nišo, jedilni kot, dnevno sobo, otroško sobo in ko- palnico. V taki hišici lahko letuje do osem ljudi. Zdaj gradijo še 50 objektov gar- sonjerskega tipa za manjše druži- ne, ker so sedanje hišice zanje pre- velike. Te hišice bodo imele kuhi- njo, jedilni kot, dnevno sobo in kopalnico. Grajene bodo zelo go- spodarno. Vse hišice, ki že stojijo, in hišice, ki jih bodo še postavili, ustrezajo zahtevam B kategorije. K počitniški skupnosti v Nerezinah sodi tudi deset objektov s po 14 posteljami in vsemi priti- klinami za letovanje šolarjev in predšolskih otrok iz krške občine. Počitniška skupnost občine Kr- ško ima v Nerezinah na voljo 1500 postelj, v Poreču pa 380. V Poreču so lani našteli 20600 nočitev. Na Lošinju so jih imeli 78183, leto dni poprej pa 53206. Nadvse razve- seljivo je, da se cena za bivanje le- tos ni prav nič zvišala. Dnevna najemnina za hišico v Nerezinah je 100 dinarjev oziroma 25 dinarjev na osebo. V Poreču, kjer imajo penzionski tip gostov, je dnevna oskrba za odrasle 150 dinarjev, za otroke do desetega leta 90 dinarjev in za otroke do tretjega leta 60 di- narjev. V cene ni nikjer vključena turistična taksa. V Nerezinah ima največ ležišč kr- ška občina, in sicer 841. Sledijo ji občina Novo mesto s 350 ležišči, Ptuj s 160 ležišči, Ljubljana s 70 in Brežice z 52 ležišči, Hišice so zasedene od 20. junija do 1. septembra. Igrišča in bazen omo- gočajo podaljšanje sezone v maj in september. Izgradnja delavskega počitni- škega naselja na Lošinju bo zaključena konec srednjeročnega obdobja. Do takrat bodo uredili še nekaj zabaviščnih prostorov, rekreacijskih in športnih objektov ter zgradili restavracijo in kuhinje Denar prispevajo delovni kolek- tivi. Na Lošinju imajo dopustniki na voljo tudi izletniško ladjico ,,Kr- ško", ki sprejme na krov do 70 potnikov. Plovba za goste skupno- sti je zelo poceni, saj se za 50 di- narjev vozijo po morju do dva- najst ur. Razen tega si gostje v Nerezinah in v Poreču lahko poceni najamejo vse vrste čolnov in jadrnic, ki so prav tako last po- čitniške skupnosti. Po besedah Petra Markoviča, turističnega delavca in predsednika samoupravnega družbenega nad- zora v krški počitniški skupnosti, je tak način letovanja edina sprejemljiva oblika delavskega tu- rizma. V delavskem počitniškem naselju si lahko privošči počitnice vsak član kolektiva od čistilke do direktorja, bivanje v hotelih pa le redki. Počitniška skupnost Krško se na Lošinju povezuje tudi s tamkaj- šnjo krajevno skupnostjo in je do zdaj že prispevala delež za izgra- dnjo zdravstvene postaje. Tudi sicer se vključuje v problematiko kraja kot pomemben člen nadalj- njega razvoja krajevne skupnosti, saj bo prej ali slej zaposlovala tudi domačine iz bližnjega okoliša. Jožica Teppey Dolenjski list Novo mesto Naselje počitniške skupnosti Krško Bučanje v Nerezinah SODOBNO POČITNIŠKO NASELJE V ROVINJU KAKO LETUJEJO P0MUR6I Pomurje je med slovenskimi območju od morja najbolj oddaljeno. In to je poleg tega, da se polovico tukajšnjega prebivalstva še vedno ukvarja s kmetijstvom, ki pač poleti od človeka terja svoje, osnovni vzrok, da se število tistih pravih počitnikarjev ob morju občutneje pove- čuje šele zadnje desetletje. Nič kaj presenetljiv zato ni podatek, da je še' vedno veliko zlasti starejših Pomurcev, ki doslej morja še niti videli niso, in še več tistih, ki si zaradi različnih vzrokov niso privoščili pravega dopu- sta ob morju ali pa kje drugje. Da pa bi to številko postopoma le zmanj- šali, so se v Pomurju organizirano lotili urejanje pogojev za cenejše in ta- ko dostopnejše počitnikovanje. Zaposleni so akcijo, katere usmerjevalec je že vseskozi sindikat, v celoti podprli in danes že lahko z zadovoljstvom povemo, da so uspehi tu. Ob starejših počitniških naseljih, v glavnem so ta ob morju, — na pri- mer v Bašici, kjer je dom zdaj v celoti namenjen letovanju otrok, pa v Lovrečici in Laterni, je nazadnje zraslo še novo in lepo urejeno naselje v Monseni pri Rovinju. Prizadevanja počitniške skupnosti, v katero je povezanih 43 delovnih kolektivov iz celotnega Pomurja, štirje izmed njih celo iz mariborske občine, so od leta 1975, ko je bila ustanovljena, rodila ta pravi biser počitniškega neaselja ob istrski obali. V ličnih hišicah je 620 ležišč in lansko leto je tu letovalo kar 5 tisoč delavcev. Tako pa bo tudi le- tos, saj so vse kapacitete razprodane. Cena letovanja v Monseni je dostopna vsem zaposlenim. Sedemdeset dinarjev mora prispevati posameznik za bivanje v družinskih hišici, kjer ima na voljo sodobno opremljeno kuhinjo, vedno toplo vodo, tuš, sanita- rije — pravzaprav celotno domače udobje. Tudi okolica je iz leta v leto privlačnejša. Zelenje je bohotnejše, še pred leti tako zelo pogrešana senca je vedno obilnejša, pa tudi za rekreacijo je na igriščih na in pri naselju dovolj možnosti. Nekoliko moti lahko le to, da je naselje nekaj sto me- trov oddaljeno od obale, pa da je na plaži v sezoni velika gneča. Zato pa je dovolj tolažbe v tem, da je pravzaprav tako povsod ob Jadranu, pa da so na plaži za otroke urejeni peskovniki, gungalnice in še kaj, pa da se je možno tam tudi okrepčati in odžejati. In če se komu ne ljubi kuhati še v počitnicah, se lahko abonira v bližnji vestavraciji. K vsemu je treba pripisati še, da so za odgovorne v počitniški skupnosti nekajletne izkušnje zelo dobra šola. Tudi letošnja sezona, bo, vsaj tako obljubljajo, minila v Monseni brez napak iz lanskega leta. Največ pri- pomb so imeli lansko leto počitnikarji na neupštevanje omejitev pri vožnji ob menjavi izmen, zato so letošnje že organizirane tako, da do te napake ne bo več prišlo. Gostje v Monseni bodo letos že vnaprej dobili tudi pro- gram družbenih in športnih aktivnosti v naselju kot tudi program izletov z ladjo in vse druge potrebne informacije. In še to naj dodamo, da se je le- tošnja sezona pričela že 6. junija, trajala pa bo vse do devetnajstega sep- tembra, kar pomeni, da bodo zmogljivosti v primerjavi s preteklimi leti bolje izkoriščene. Za vse, ki ne želijo letovati ob morju, pa je na voljo počitniški dom J el - ka na Pohorju. Za zdaj je sicer še precej zanemarjen in ga bo potrebno obnoviti. To bi bilo potrebno vsekakor storiti čimprej, saj je intereserntov za počitnice na svežem pohorskemu zraku in čudoviti naravi iz leta v leto več. V počitniški skupnosti Murska Sobota pa istočasno, ko skrbijo za organizacijo in nemoteno letovanje v že obstoječih počitniških naseljih, tečejo resne priprave na nadaljnje izgrajevanje počitniških zmogljivosti za pomurske delavce. Skupaj s Celjani se dogovarjajo za novogradnjo podobnega tipa naselja v Turanju pri Biogradu na moru. Celjani in Pomurci naj bi v prihodnjih letih tam zgradili vsak po 600 novih ležišč, kar bi sloves Pomurja, ki je med redkimi slovenskimi pokrajinami s tako dobro in poceni organiziranim dopustom, še povečalo. Za pomurske organizacije združenega dela bi nova naložba veljala okoli 50 milijonov dinarjev. Naselje pa bi tako kot v Rovinju seveda gradili v etapah. Z zadovoljstvom lahko torej naš prispevek o tem. kako letujejo Pomurci, strnemo z mislijo, da bo možnosti za organizirano in cenejše letovanje v prihodnje še več. In le tako bo vedno manj tistih, ki se bodo še odpovedovali pravim počitnicam in dopustu, ki že dolgo ni več le razvedrilo in priložnosti za sprostitev, pač pa nujna potreba za nabiranje novih moči še kako potrebnih za težko in zahtevno delo skozi vse leto. In podatek, da komaj tretjina vseh zaposlenih Pomurcev resnično dopustuje, obvezuje vse, zlasti pa sindikalno organizacijo in počitniško skupnost, da akcija pridobivanja novih počitniških kapacitet niti za trenutek ne zasta- ne. Vestnik Murska Sobota Irma Benko Letovišče počitniške skupnosti Murska Sobota Monsena v Rovinju 10 - DOPUSTI - TEMATSKA PRILOGA 26. junij 1980- TEDNIK TGA KIDRIČEVO Veliko zanimanje za letovanje Čeprav nam letošnje muhasto vreme kar naprej nagaja, zanimanje delavcev za letovanje na našem Jadranu zaradi tega ni nič manjše. Tako je v TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem in podobno je verjetno tudi drugod. Delovni kolektiv TGA Kidričevo je imel pred leti dobro urejen lastni počitniški dom v Crikvenici, potem so ga mislili prodati, vendar so ga po odločitvi večine delavcev obdržali. Zato ni čudno, daje zadnji čas na večini zborov deiavcev in na sejah samoupravnih organov, tako v posameznih tozd kot v delovni organizaciji, precej razprave o tem, kakšne so perspek- tive tega priljubljenega počitniškega doma, ki ne more zadovoljevati potreb vseh delavcev, ki bi želeli preživeti svoj letni oddih v Crikvenici. Idejni načrt za nov počitniški dom v Crikvenici je že napravljen, saj bi bila obnova sedanjega doma predraga in neracionalna. Vendar pri tem gre za veliko in zahtevno investicijo, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah ne bo moč uresničiti. Treba bo počakati na ugodnejše razmere. Poglejmo na kratko, kakšne možnosti letovanja imajo delavci tega nekaj nad dvatisoč članskega kolektiva: V počitniškem domu v Crikvenici ima TGA Kidričevo 42 ležišč, pri Poreču 4 dvosobna stanovanja s 16 ležišči, v Nerezinah na Lošinju 4 počitniške hišice s po 4 ležišči. Vse to je last TGA, vendar ne zadostuje potrebam vseh interesentov, zlasti ne v turistični sezoni, zato v TGA Kidričevo nudijo svojim delavcem možnost letovanja tudi prek Turist agenta v Mariboru. Še morda nekaj o regresu za letni dopust. Regres dobi vsak zaposlen v TGA po določeni tabeli, ki so jo izdelali na podlagi osebnih dohodkov že pred leti. Merila po tej tabeli vsako leto valorizirajo za odstotek povečanja osebnega dohodka v okviru delovne organizacije. Od tega dobi vsak delavec 80 odstotkov, preostalih 20 odstotkov pa gre v sklad za razširitev in vzdrževanje lastnih počitniških zmogljivosti. Na nekaterih zborih so delavci predlagali, da bi iz teh sredstev nakupili prikolice in zgradili nekaj počitniških hišic, vendar se večina odloča za to, da bi sredstva vlagali v zgraditev novega počitniškega doma v Crikvenici. France Meško Priljubljena izletniška točka Vršič Sonce, voda, zrak in naš prelepi Bled Foto: B. Zupanič POČITNIŠKA SKUPNOST SKOFJA LOKA Več možnosti za letovanje Na zadnjem kongresu slovenskih sindikatov je bila dana pobuda za ustanavljanje počitniških skupnosti temeljnih organizacij združenega dela. Namen počitniških skupnosti naj bi bil združevanje zmogljivosti za letovanje in s tem omogočanje delav- cem — članom skupnosti večjo izbiro kraja počitnic in tudi več možnosti za cenejši dopust. Hkrati pa bi na ta način omogočili tudi manjšim delovnim organizaci- jam, da prek počitniške skupnostih organizirajo leto- vanje za svoje delavce, čeprav nimajo lastnih domov ali hišic. Pobuda je naletela na zelo ugoden odmev v Škofji Loki. Občinski sindikalni svet, ki je imel v Strunjanu naselje počitniških hišic in na Rabu v zakupu zasebno vilo, je takoj začel akcijo za ustanovitev počitniške skupnosti. Pridružila so se podjetja Selške doline, ki so imela počitniški dom v Portorožu. Skupaj je v omenjenih krajih nekaj čez 150 ležišč in to predstavlja dobro osnovo za nadaljnji razvoj skupnosti. Možnosti za združevanje počitniških zmogljivosti pa so še velike. Kar sedem delovnih organizacij v občini ima namreč svoj počitniški dom, 26 delovnih organizacij počitniške (avtomobilske) prikolice, 9 počitniške hišice in 15 stanovanja ob morju ali v hribih, 12 delovnih organizacij pa organizira letovanje pod šotori. Vendar se počitniško skupnost niso vključile. Glavni razlog, ki ga navajajo je, da počitniška skupnost ne more poslovati brez stroškov, medtem, ko naj bi delo v podjetju opravili zastonj. Seveda gre za delo med rednim delovnim Pasom, ki ga je seveda prav tako treba plačati, čeprav se marsikomu zdi, da je zastonj, ker ni zato potrebno izstaviti posebnega ra- čuna. Prednosti združevanja zmogljivosti v počitniški skupnosti pa ob tem puščajo ob strani. Predvsem je to večja izbira kraja letovanja in več možnosti za organizirano in s tem cenejše letovanje. Da nimajo ob takšni razporeditvi počitniških hišic, domov in drugih zmogljivosti, možnosti letovanja, govori podatek iz ankete, ki jo je pripravil občinski sindikalni svet, da v domovih ali hišicah delovnih organizacij letuje komaj 40 odstotkov delavcev, vsi drugi pa si morajo poiskati sami možnosti za dopust. Velja pa ob tem poudariti, da pa je v škofjeloški občini precej delovnih organizacij, ki so zelo dobro poskrbele za letovanja svojih delavcev. Poleg lastnih domov, so v zadnjem času nakupile stanovanjske prikolice, za organizacijo letovanja pa so zadolženi delavci v skupnih službah in sicer z nalogo, da poiščejo možnosti za letovanje tudi izven lastnih zmogljivosti. Na drugi strani pa so organizacije, ki pa do sedaj še niso storile ničesar in si morajo delavci pomagati sami. V vseh delovnih organizacijah so letos izplačali regres za letovanje in povsod imajo diferencirano lest- vico višine nadomestila za dopust. Poprečno so delav- ci prejeli od 1.944,00 dinarjev do 2.474,00 dinarjev re- gresa, najvišji paje znašal 3.300,00 dinarjev. Leopoldina Bogataj Glas Kranj ŠT0RSKIŽELEZARJI LETUJEJO NA RABU, OD LETOS PA TUDI VRABCU ORGANIZIRANO, PRIJETNO... Več je kolektivov na celjskem območju, o katerih bi lahko zapisali tako ali vsaj približno tako kot o štorskih železarjih, o njihovi skrbi za organizirano letovanje, o zavzetosti, da bi se njihovi člani tudi tedaj, ko uživajo letni odmor, počutili prijetno, sproščeno, in v spoznanju, da življenje v tem času ni prepuščeno slučajnosti. Skrb za organizirano letovanje ima v kolek- tivu štorskih železarjev dolgoletno tradicijo, za dom na Rabu pa so se odločili že leta 1954, V njem, sredi prijetnega gozdička, ki nudi tudi v poletni pripeki prijetno senco, imajo štirideset ležišč, od letos dalje pa imajo v kraju rezervi- ranih še dodatnih oseminštirideset postelj. Za bivanje in življenje v domu pa ne skrbijo samo člani gostinske temeljne organizacije, ki jo vodi Tone Kajba, marveč tudi dobro organizira- na služba za rekreacijo. Na čelu te dejavnosti je Tine Veber. Zato skupna skrb ni posvečena le dobrim gostinskim, oziroma hotelskim uslugam, marveč prav tako organizirani rekreaciji. Tudi rekreativno življenje, oziroma udejstvo- vanje v domu poteka po določenem programu. Sicer imajo na voljo dve mizi za namizni tenis, pet čolnov — sandolinov, strelišče za zračno puško, rusko kegljišče, majhno otroško igrišče s peskovnikom in raznimi igrali, seveda žoge in druge pripomočke za igre z žogo, šahe, karte, večji motorni čoln za izlete (sprejme 15 oseb) itd., itd. Rekreativno življenje v domu, v času počitnic, v glavnem vodijo absolventi visoke šole za telesno kulturo. Program tega udejstvovanja je pripravljen za vsak dan, vendar tako, da prinaša dobro voljo, sproščenost, zabavo in veselje. Pomembno mesto v tej aktivnosti imajo plavalne šole za neplavalce. Če je bilo pred leti z njimi še nekaj težav, ker so neplavalci, zlasti starejši, zanje niso odločali, zdaj tega ,,sramu" ni več. Plavalne šole so postale ena od najbolj hvaležnih oblik dela. In kar ne morejo izvajati doma, pri domu, lahko športnih igriščih v mestu. Nogometne tekme med starimi in mladimi so običajne za vsako skupino. In ne samo to, tudi nastopi za pridobitev trim značk za streljanje, plavanje in zdaj tudi za hojo. Osvojitev trim znaka je seveda dogodek, ki ga v domu obeležijo na slavnosten način. Motorni čoln je vsak dan na vodi in pelje izletnike v bližnje kraje, na otoke... Med člani kolektiva štorskih železarjev je za desetdnevno bivanje med počitnicami v domu veliko zanimanje. Zato so majhne možnosti, da ostane kakšna postelja še za druge. Seveda družinski člani, otroci, upokojenci sodijo k njihovi železarski družini. Samo lani so v domu zabeležili 8.330 penzionov. Skoraj polovico jih je odpadlo na člane kolektiva, ostalo pa njihove svojce, upokojence itd. Letos so domu na Rabu dodali še nove zmogljivosti v prikolicah in v hotelu v Rabcu. Vse dopustnike pripeljejo na Rab in jih odpeljejo z lastnim avtobusom. Penzionska cena za člane kolektiva se suče od 170 do 210 dinarjev, glede na pred in posezonski čas, oziroma na glavno sezono. Razliko do eko- nomske cene, ki znaša 2800 dinarjev na dan, krijejo v kolektivu z združenimi sredstvi temelj- nih organizacij. Dom štorskih železarjev na Rabu je že zaži- vel. Lepo vreme in prijetno bivanje! Milan Božič Novi tednik Celje V domu železničarjev na Rabu je obilno poskrbljeno za rekreacijo dopustnikov (Novi tednik) ISTRA BENZ KOPER, MEBL0 NOVA GORICA DOPUST ZA VSAK OKUS Na Koprskem je za organizirane oblike letovanja delavcev poskr- bljeno zelo različno. Med delovni- mi organizacijami s tega območja so takšne, kjer so zaposleni sko- rajda v zadregi, ko se je treba odločiti med številnimi privlačnimi možnostmi, pa seveda tudi take, kjer takih zadreg ni, saj organizi- ranega letovanja takorekoč ne po- znajo. Kot primer delovne or- ganizacije, kjer so za letovanja delavcev dobro poskrbeli, smo izbrali Istra-benz. Njihov počitni- ški ,,recept" se je v praksi zelo obnesel, ima pa še to prednost, da ga je mogoče po potrebi prilaga- jati, saj so prikolice na kolesih. V Istra-benzu imajo oblike or- ganiziranega letovanja delavcev že deset let. Člani kolektiva se lahko odločajo, da bodo dopust preživeli v počitniškem domu v Logu pod Mangartom, v koči na Veliki planini, osem ležišč imajo na razpolago v Spominčici, kdor pa se bolj ogreva za morje, se lahko odloči za dopust v Vrsarju, kjer imajo deset počitniških prikolic. Zasedenost teh objektov se iz leta v leto stopnjuje, kar priča o tem, da je organizirano letovanje med zaposlenimi naletelo na ugoden odziv. Istra-benz je delovna organiza- cija s specifično naravo dela in go- grafsko zelo razpršenimi delovnimi enotami. Njihovi bencinski servisi so posejani od hrvaške Istre do Gorenjske in štajerske. Zato je razumljivo, da so pri odločanju o organiziranih oblikah letovanja iz- hajali s stališča, da je potrebno delavcem nuditi možnosti za čim- bolj pestro izbiro klime. Ze nekaj let imajo v rednem delovnem razmerju tudi delavca, ki skrbi za vzdrževanje počitniških objektov in za organizacijo bivanja v njih. V Istra-benzu pravijo, da je razen nočitev in hrane po ugodnih cenah za prijeten dopust potrebno še kaj več, zato poskušajo v počitniškem domu pod Mangar- tom v zimski sezoni organizirati tudi brezplačno smučarske tečaje. Tudi bivanje v prikolicah ob morju je prijetno, saj so opremlje- ne z vsem, kar potrebujejo dopu- stniki. Ugodne so tudi cene: giblje- jo se od 30 do 100 dinarjev za prikolico, 110 dinarjev velja penzi- on v Logu pod Mangartom, za 150 dinarjev preživijo dan v Spomin- čici, 40 dinarjev pa plačajo sobo na Veliki planini. Poudariti velja, da nezasedene zmogljivosti vsako leto ponudijo zunanjim gostom. V letu 1980 pri- čakujejo, da bo to še bolje or- ganizirano, saj bo pri občinskem svetu zveze sindikatov deloval po- čitniški iniciativni odbor, ki bo proste zmogljivosti ponudil tistim delovnim organizacijam, ki nimajo lastnih počitniških domov ali pri- kolic. Tako bo organizirano in ce- nejše letovanje omogočeno tudi ostalim zaposlenim občanom, ki sicer te možnosti ne bi imeli. Na Goriškem je med organiza- cijami, ki imajo dobro urejeno or- ganizirano letovanje za delavce, tudi novogoriški Meblo. 3000 zaposlenih v tem delovnem kolek- tivu se lahko odloča za letovanje v počitniških domovih in prikolicah na šestih različnih krajih ob morju, razen tega pa imajo še dom v Možnici na Bovškem. Člani kolektiva in njihove družine lahko preživijo v domovih in prikolicah 10 dni. Zanimanja je seveda pre- cej, doslej se je za letošnje leto- vanje prijavilo nad 400 družin. V organizirane oblike letovanja je vključenih več kot polovica zapo- slenih, ker pa so zmogljivosti premajhne, so se v tej delovni or- ganizaciji odločili za dokaj prepro- sto rešitev: ,,srečneže" izbirajo z žrebom. Meblovci plačajo za penzion 160 dinarjev dnevno, v prikolicah pa stane dan bivanja 160 do 190 di- narjev. Podobno kot v Meblu imajo organizirano letovanje za delavce tudi v ostalih organizacijah združenega dela na Goriškem, v šempetrski Iskri in Vozilih ter v cementarni Anhovo. Primorske novice Koper Vitko Kogoj Počitniški dom koprskega Stavbenika na Logu pod Mangrtom pozimi (Primorske novice) f CDNIK -26 iunii1980" DOPUSTI - TEMATSKA PRILOGA - 11 Dnevna in tedenska rekreacija ptujska okolica vabi Vse hitrejši tempo življenja nas sicer sili v stalno gibanje, v vedno večje hlastanje za časom, vedno se mudi, zmanjkuje časa, kljub temu pa vse bolj trpimo za sodo- mo boleznijo — hipokimematozo /podrazgibantst). Pravijo, da ima jIbolezen modernega časa na člo- vekovo telo podobne učinke kot ^hranjenost. Prav zat0 nam Je ^evni ali vsaj tedenski tekreacij- turizem toliko bolj poteben. pri tem ne gre le za telesno rekre- aCijo, temveč tudi za duševno sprostitev in obogatitev. ptujsko območje je turistično iz- redno privlačno in primerno za dnevno ali tedensko rekreacijo, za- to je tudi vredno obiska. Med eno- dnevnim bivanjem v Ptuju bodo gostom v temeljni organizaciji KK ^Haloški biser" organizirali pri- jetno bivanje. Možen je ogled sta- rega Ptuja in bogatih muzejskih zbirk, kosilo v grajski restavraciji ali v katerem drugem gostinskem lokalu, po kosilu pa kopanje v ptujskih toplicah. Drugi dan biva- nja v Ptuju zajema ogled vinskih kleti TOZD KK ..Slovenske gori- ce" s poskušnjo vin in z zakusko, ogled Mitrejev (hram perzijskega božanstva Mitre) in piknik na Gorci ali Borlu. V bližini Ptuja je še več krajev, ki jih lahko gostje obiščejo. Med njimi naj omenimo Ptujsko goro — biser slovenske gotike, Gomilo v Slovenskih goricah s kmečkim turizmom, Dornavo z gradom, ki je najlepša baročna zgradba v Slo- veniji, Vurberg, kjer so pod razva- linami gradu še lepo ohranjene grajske kleti in Ormož z vinskimi kletmi in slikovito vinorodno oko- lico. Posebej velja omeniti Jeruza- lem, Miklavž in Kog z razvitim kmečkim turizmom in gostolju- bnimi ljudmi. Ptujske toplice Termalno kopališče Ptujske to- plice ležijo na desnem bregu Dra- ve, l km iz Ptuja. Objekti so bili zgrajeni v letih 1975 do 1977 na skupno željo in ob financiranju občanov ptujske občine. Na tem mestu so leta 1963 odkrili termalni vrelec s temperaturo 40 stopinj Ce- lzija. O indikacijah ptujske vode je bilo opravljenih več študij. Na podlagi teh je republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo v letu 1979 proglasil termalno vodo iz ptujskih toplic za naravno zdravil- no sredstvo. Po svojih lastnostih je ta termal- na voda primerna za zdravljenje bolezni gibalnega aparata, stanj po poškodbah, nervoz, menagerskih bolezni in je primerna za opravlja- nje t. i. ,,pomlajevalnih kur". Zunanji objekti obsegajo rekre- acijski bazen, dolg 33 m, otroški bazen, dolgg 10 m in olimpijski bazen dolg 50 m. Sezona v teh ba- zenih se običajno prične s 1. juni- jem, če je vreme ugodno pa že v maju. Temperatura vode v otro- škem in rekreacijskem bazenu je 32, v olimpijskem pa 25 stopinj C. V pokritih objektih je restavracija s snack barom, kuhinjo, trije ba- zeni s stalno temperaturo vode 32 stopinij C, dve savni, garderobe, solarij in drugi sanitarni prostori. Poleg bazenov so v zunanjem de- lu kopališča zgrajena še 4 tenis igrišča, minigolf, balinišče, mize za namizni tenis, košarkarsko igrišče (delno), otroško igrišče z gugalni- cami, vrtiljakom in drugimi napra- vami ter igrišče za odbojko. V sestavi pokritega kopališča je sodobno urejena restavracija s 100 sedeži, ki jo je moč pregraditi s harmonika vrati, da je primerna za najrazličnejše sestanke, poslovna kosila in za pogostitev skupin. Re- stavracija ima tudi teraso z 200 se- deži, od tu je lep razgled na stari del Ptuja. Kuhinja pripravlja poleg standardnih jedi še mnoge hišne specialitete. Za organizirane skupi- ne lahko pripravijo menuje z ugo- dnimi popusti. Občasno prirejajo tudi plese. Kopališki in rekreacijski del Ptuj- skih toplic daje možnosti za orga- nizacijo sindikalnih tekmovanj v plavanju, odbojki, minigolfu, ba- linanju in namiznem tenisu. Tek- movanja so lahko tako v večjem kot v manjšem obsegu. Gorca pri Podlehniku V središču razgibanih vinoro- dnih Haloz, 12 km od Ptuja proti Zagrebu, leži privlačna izletnoška točka — gostišče Gorca. Oddalje- nost od mestnega hrupa, čudovit razgled po haloških gričih, sprosti- tev ob dobri hrani in kapljici, us- tvarja ambient, ki ga težko najdete v bližnji in daljnji okolici. Gostišče razpolaga s 110 sedeži v gostinskih prostorih in 80 sedeži na terasi, vendar je na razpolago le .12 ležišč za prenočitev. Gorca je še posebej primerna za posamične skupine, družinske izlete, za druža- bna srečanja, sindikalne izlete in poslovne sestanke. Posebna privla- čnost so pikniki, ki jih v gostišču organizirajo po naročilu, lahko pa si jih gostje pripravijo tudi sami. Gostinska ponudba je še posebej bogata, saj nudijo specialitete: me- so po vinogradniško,bograč,cigan- sko pečenko, haloškega kapuna, meso iz tunke, zaseko s čebulo in galoško gibanico. Poleg tega v go- stišču nudijo še druge standardne jedi. V času trgatve postrežejo z orehi in domačim kruhom, s peče- nimi kostanji, s svežim grozdjem in vinskim moštom. Pripravila MG Gorca pri Podlehniku sredi vinogradov Foto: I. Ciani S terase Ptujskih toplic je lep razgled na srednjeveški Ptuj Foto: L Ciani Sumijo gozdovi domaČi * Očistimo tudi naše gozdove Čisto okolje je glavni pogoj za higijensko in zdravo življenje vsakega občana. Pred kratkim je potekala akcija »Očistimo Ptuj«, kije dosegla zaželjen nivo, ne moremo pa trditi da je naše okolje sedaj popolnoma čisto. Sprehodili se je treba le nekaj minut po katerem koli gozdu v ptujski okolici, njihov videz nam bo dal namreč misliti ah vseeno ni potrebna širša akcija čiščenja, ki bi obsegala tudi gozdne površine. Človeško življenje izhaja iz narave, to pa pomeni, da bo tudi v bodoče temeljilo na njej, z zanemarjanjem naravnega okolja zanemarjamo torej sebe. * Gozdovi nam ne dajejo le prepotrebnega lesa, ampak tudi čist zrak, vsa morja sveta postajajo vse bolj umazana, saj se mnogokrat ogromni tovori nafte izlijejo iz tankerjev v morje, tako, tudi plankton, kije prvi proizvodnik kisika ni več tako številen kot včasih. Pa tudi to še m vse. Pomislimo še na divjad v gozdu, ti\di nanjo nesnaga v naših gozdovih ne vpliva pozitivno, saj se lahko nevede razširi nalezljiva bolezen med. divjadjo, ki bi nam že tako redke gozdne prebivalce še razredčila. V enotnosti je moč, le s skupnimi močmi bomo kos obširni akcij! ki je brezpogojno potrebna za čistejše gozdove in zrak, hkrati pa tudi za lepše življenje. Besedilo in posnetek: D. Ris Naj v bodoče ne bo takih motivov v naših gozdovih bi0grad na morju KAKO B0 S POČITNIŠKO KOLONIJO? Otroci z območja ptujske in ormoške občme, zlasti iz socialno šibkejših družin, že vrsto let preživljajo desetdnevno počitniško letovanje v Biogradu na morju. Tu je bivši okrajni ljudski odbor Ptuj pred 23 leti ustanovil počitniški dom, ki je do leta 1974 deloval kot samostojni zavod. Naslednje leto ga je prevzela v upravljanje skupnost otroškega varstva, ki vsako leto tudi organizira in vodi letovanje šolskih in predšolskih otrok. V Biogradu je doslej letovalo že blizu 2.300 malčkov in šolarjev, od tega približno ena četrtina iz ormoške občine. Skupnost otroškega varstva občine Ptuj se že od vsega začetka srečuje tudi s statusnim problemom te kolonije, zato jo začasno vodi kot posebno enoto z dejavnostjo gostinstva in turizma, ker pač to področje ne sodi v okvir dejavnosti otroškega varstva. Po svoje pritiska tudi skupščina občine Biograd n/m. V svojih urbanističnih programih namreč predvideva dru- gačno zazidalno rešitev na tem območju in ponuja Ptuju drugo lokacijo, ki je iz objektivnih razlogov ta ne more sprejeti. Tako že tečejo razgovon med občinama, da bi našli ustrezno rešitev in ureditev novih počitniških objek- tov. V Biograd bo letos odšlo sedem izmen, prva 24. junija in zadnja 23. avgusta, tako bo letos tam užilo desetdnevno letovanje 630 otrok iz ptujske in ormoške občine. .. In kakšna bo nadaljnja usoda biograjske počitniške kolonije? Težko je še konkretno povedati koliko bo lahko ptujska občina investirala v kolo- nijo in kaj bo moč s tem denarjem zgraditi, da bo zadovoljeno osnovnim zahtevam urbanistov. Dejstvo je, da bo morala biti nosilec vseh prihodnjih aktivnosti počitniška skupnost občine Ptuj, ki bo tudi nosilec sporazume- vanja o organizacijski obliki te počitniške kolonije in o načinu financiranja letovanja otrok. , , Skupnost otroškega varstva občine Ptuj je s temi problemi podrobneje seznanila občinski izvršni svet in občinski svet ZSS Ptuj ter druge zaintere- sirane, da bodo lahko v fazi oblikovanja in sprejemanja planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, našli ustrezno celovito rešitev za letovanje otrok in mladine z našega območja na morju. M. Sneberger Labod iz avtomobilske gume pragersk0 Da je končno prišlo k nam pra- v°> toplo, poletje je mogoče vide- ti tudi na vrtu stanovanjske hiše družine Frangež v Pragerskem. V tem kraju se lahko pohvalijo, da je Večina vrtov okoli stanovanjskih *Kradb lepo in domiselno urejenih. Tale pri Frangežih pa je privlačen po enostavni, vendar zelo uspešni rešitvi v razgibanosti svojega vsa- kodnevnega življenskega okolja. Vse skupaj pa še drago ni bilo, kar je danes zelo pomembno, saj si vsi želimo urediti vrt kar najbolj privlačno in kolikor je mogoče z manjšimi stroški. To je prav goto- vo uspelo gospodinji na Prager- skem, ki si je v vrt postavila kar ,,laboda". Seveda ne pravega, kar iz stare avtomobilske gume ga je izoblikovala. Njegovo notranjost pa je napolnila z zemljo. In kaj je lepšega, če iz ,,srca" namesto zlo- be zrastejo lepi, veliki cvetovi rož. Ne samo, da je takšna rešitev bo- gat okras okolja. Danes v času pri- zadevanj za lepše in čistjše okolje je to tudi pomemben lastni prispe- vek . saj se je dotrajana avtomobil- ska guma namesto v nadlogo pos- tavila v okras, ki ima ob vsem še dolgotrajno ,,življenje". Mogoče pa bo navedba katerega bralca v razmišljanja, da bo odpadle pred- mete prav tako koristno uporabil. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Razgledni stolp bodo prestavili stolp Lepo, sončno vreme je povečalo tudi število obiskovalcev na Boču, ki ga te dni obiskuje veliko število šolskih skupin in tudi drugih izle- tnikov, predvsem pa planincev in drugih nedeljskih ljubiteljev na- ravnega okolja, s katerim je Boč, po svoji legi, favni in flori zelo bo- gat. Posebno privlačen pa je obisk razglednega stolpa. Prav gotovo so vsi obiskovalci stolpa navdušeni nad lepoto, ki jo je z njegovega vrha mogoče občudovati. Ob tem je pomembno, da se nanj ni ravno mogoče povzpeti kot na rekreacij- ski sprehod. Vsaj malo hribovske ,,žilice" je potrebno imeti, saj je pot do njega strma, zato pa je ve- selje nad uspehom toliko večje. Člani planinskega društva Po- ljčane, ki vzorno skrbijo tako za dobro počutje obiskovalcev Boča kot tudi za planinski dom in ra- zgledni stolp, pa danes, ne ravno z največjim navdušenjem, pa vendar prepričljivo pripovedujejo, da je potrebno na stolp pohiteti, saj ga nameravajo, predvidoma že v mesecu juliju letos, prestaviti. Ta- ko bodo z deli na stolpu že kmalu pričeli, seveda pa bo tako obisko- valcem dostop otežkočen, v nas- lednjem obdobju pa tudi onemo- gočen zaradi gradbenih del. Zagotavljajo, da Boč nikakor ne bo osiromašen za to prav gotovo največjo znamenitost in privlačno- st. Razgledni stolp bodo ponovno zgradili približno za tristo metrov vstran od dosedanjega prostora, vendar bo za okoli štiri metre niqi. To praktično ne pomeni bi- stvene spremembe, pomembnejše je, da obiskovalci ne bodo prikraj- šani za lepote pogleda na velik del severovzhodne Slovenije. Viktor Horvat Stolp na Boču danes privlačnost. Pogled z njega pa nagrada za prehojeno strmo pot. 12 - NAŠI DOPISNIK! 26. junij 1980- MALČKI Ker počitniški čas že trka na duri, so se tudi najmlajši telovadci iz Ormoža za nekaj časa poslovili od prijetnih uric četrtkovih popoldnevov. Takrat so se malčki, stari od dveh do štirih let, skupaj z njihovimi starši shajali v telovadnici osnovne šole ,,Stanko Vraz". Z delom so bili zadovoljni, zato so se odločili, da bodo — ta otrokom in staršem koristna srečanja nadaljevali tudi po počitnicah. Besedilo in posnetek: Fi M Na svidenje v jeseni Varujmo okolje V teh dopustniških dneh se odpravljamo na najrazličnejše izlete v okolico domačega kraja ali pa v kakšen bolj znan turistični kraj. Za ta kratek čas zapustimo mestni hrup, beton ter že precej onesnažen zrak. Tako se na teh kratkih izletih sprostimo od vsakdanjih skrbi ter se nauži- jemo svežega zraka, ter naberemo moči za nov delavni teden. Ko se tako skupinsko ali sami sprehajamo med travniki po gozdovih, ali pomislimo kdaj na ta delček narave, da ostane ohranjen in nedotak- njen. Sedaj ko lahko vidimo na poljanah spravilo sena, ter pridne in skr- bne kmetovalce pri svojem vsakdanjem opravilu, pomislimo tudi kdaj na njih, kajti prav oni imajo največji delež od narave. Predvsem ne odmeta- vajmo odpadkov, razne embalažo v travo, ki čaka na košnjo ali pa po gozdovih. Kajti vsaka odpadna vrečka naredi slab vtis pri slehernem, ki se hoče v naravi sprostiti in zaide na smetnjak. Torej takšne reči pustimo tam kjer so za to posebno narejena mesta v košare, kante, odpadne jame. Prodvsem pa lahko opozorimo na požar. Glejmo in skrbimo, da ne bomo prav mi tisti, ki je pozvročil požar ter veliko škodo naravi ter celo- tnemu kraju. B. Zupančič Juršinski upokojenci na izletu Člani društva upokojencev Juršinci so 16. junija opravili enodnevni izlet z avtobusom po slovenskem Primorju, obiskali pa so tudi Trst in Doberdob, kjer so si ogledali grobišča in spomenike nad stotisoč padlih vojakov v prvi svetovni vojni. Vračali pa so se skozi italijansko Gorico in našo Novo Gorico. Med potjo so se v Ajdovščini tudi srečali z znanci in borci NOV, ki so pred leti obiskali juršinsko-gomilsko območje. F. Holc IZ SLOVENSKE BISTRICE NA LETOVANJE 140 OTROK V organizaciji občinske ZPM bo konec junija odšlo z območja obči- ne Slov. Bistrica okoli 140 otrok na letovanje na Debeli rtič. Na letovanje bi rado šlo še več otrok, vendar je bil vzrok pomanjkanje finančnih sred- stev, da se letovanja niso mogli udeležiti otroci iz nekaterih socialno šib- kejših družin, ker pač niso mogii zagotoviti potrebne lastne udeležbe. V. Horvat VTISI GOSTA IZ BRATSKE SRBIJE „ Vse, kar sem videi doživel je neponovljivo..." Kot smo že v prejšnji številki Tednika poročali, so si naši gostje iz bratske Srbije med svojim obiskom v Ptuju med drugim ogledali tudi del naših Haloz ter se tako malce seznanili z delom, življenjem in ne naza- dnje tudi napredkom našega podeželja. Povsem slučajno smo se pričeli pogovarjati s Stani- mirom Brajevičem, revolucionarjem in kmetom iz vasi Brezdna pri Gornjem Milanovcu, ki je bil tokrat gost znane družine Kirbiševih z Dravskega polja. In sicer Lojzetom Kirbišem, ki sedaj živi s svojo družino pod vznožjem Haloz, v Majskem vrhu. Takole nam je na kratko povedal: ,,Dobro se spominjam prihoda slovenske družine Ane in Ivana Kirbiš in njunih devetih otrok. Videli smo v kako težki situaciji seje družina nahajala. Brez premišljevanja smo jih pomagali kakor smo mogli in znali. Tedaj so bili res težki časi. Spoznal sem, da je bila Kirbiševa družina dokaj napredna. Dokaz je Že to, da je njihov najstarejši sin Ivan že poleti 1941 odšel k partizanom. Bil je hraber borec. Pri napadu Nemcev na Užice septembra 1941 je Ivan padel na Kadinjači, ko je skupaj z drugimi soborci branil umik vrhovnega štaba NOV Jugoslavije. Sicer pa je cela družina sodelovala s partizani..." Ko smo Stanimira povprašali, kaj mu je bilo ob le- tošnjem, kot nam je dejal, že četrtem obisku v Slove- niji najbolj všeč, je povedal, da se je z ogledom kra- ja, kjer je januarja 1943 leta padel Pohorski bata- ljon, seznanil s hrabrostjo Slovencev. Globoko v spo- min se mu je vtisnil tudi ogled muzejev v Ptuju, zlad- ti oddelek, kjer je prikazan del naše revolucije kot tu- di ogled kraja, kjer je padla Slovenskogoriška četa. Zvedeli smo tudi, da je tudi njegova najstarejša hčer- ka Leposava padla v bojih za našo svobodo in sicer novembra 1944. Franjo Hovnik Stanimir Brajevič: »Bratsti stkano v težkih dveh vojne bon nadaljevali...« OBISKI TKEJO PRIJATELJSTVO Vlak bratstva in enotnosti, ki že vse od leta 1961 vsako drugo leto znova povezuje slovenske izgnance in njihove srbske gostitelje je med skorajda tisoč udeleženci pripeljal tudi dve srbski družini, ki sta obiskali družino Mirka Vavpotiča iz Lancove vasi. Prisluhnimo kaj sta povedali: Nedelj ko Marič je prišel v Slo- venijo s svojim dvaindvajsetletnim sinom Miletom, doma iz vasi Su- bjel pri Kosjeriču. Nedeljko pove: ,,Dobro se spominjam, ko je prišla v našo vas večja skupina pregnan- cev iz Slovenije. Meni je bilo tedaj šele trinajst let. Bilo jih je okrog deset. Naselili so se kar v eni hiši, ki je bila last cerkve. Moji starši so se z njimi takoj povezali in ker so videli, da jim je treba pomagati, se je zato cela vas zbrala na posvet. Kaj so se pogovorili, se točno ne spominjam. Vem, da smo ,,brači Slovencima", kot smo jih imeno- vali, pričeli nositi hrano. Podarili pa smo jim tudi nekaj posteljnine. Cela naša vas je bila složna. Če smo imeli mi hrano, so jo imeli tu- di Slovenci. Med nami ni bilo no- benih razlik. Ker sem bil tedaj mlad, mlad je bil tudi Mirko Vavpotič. In tako sva kar čez noč postala dobra prijatelja. Skupaj sva bila kar pogosto, vse do nenadnega odhoda Mirka, ko je odšel v Beograd. Nanj sem potem pogosto mislil. Spominjam se, da sva si obljubila, da če bova vojno preživela, da si bova pisala. Vez je bila tako za trajno vzpostavljena. Kmalu po vojni smo si začeli dopisovati in nekaj pozneje je že prišlo do sreča- nja. Letos sem družino drugič obi- skal. S seboj pa sem pripeljal tudi svojega sina Mileta. . ." Sin Mile pa nam je med drugim povedal: ,,Prvič sem prišel z oče- tom v Slovenijo. Ne morem pove- dati, kako prisrčen sprejem smo doživeli že v Krškem pa vse do Ptuja. To je sprejem, kakršen je lahko le med dvema prijateljskima narodoma. Upam, da bom še pri- šel. Prepričan sem, da si bom tu našel novih prijateljev. Vem, da bo zato slovo od prijaznih Slovencev kar težko. . ." K družini Mirka Vavpotiča pa sta letos dopotovala tudi zakonca Ana in Stojan Štulovič iz Požege. Njuna zgodba se razlikuje od prej- šnje, kajti med družinami je prišlo do prijateljstva na ta način, da sta se Štulovičeva pred štirimi leti prijavila, da bi želela, da pride k njima na obisk kakšna družina iz Slovenije. In tako sta se Marija in Mirko Vavpotič z njima prvič sre- čala. Pri njima sta tudi preživela, kot nam je Marija dejala pred šti- rimi leti res zelo prisrčen sprejem. Kmalu po prvem srečanju so že bili kot stari prijatelji, beseda je dala besedo in že je prišel čas ločitve. Povsem razumljivo, da sta jih za Vavpotičeva ob slovesu povabila njim. Povabilo sta sprejela, oblj bila, da se vidijo v Sloveniji obljubo tudi izpolnila. Oba sta bila navdušena n sprejemom v Sloveniji. Vse je bi tako spontano, prisrčno. Oba s tudi navdušena nad lepotami Si venije, saj sta letos prvič v Slov niji. Vezi so tako vzpostavljene oba sta soglasno dejala, da jih treba nadaljevati. Se več. Prav bilo, če bi se vlaku prijateljsti pridružile še druge republike. Na prijateljstvo se je ,.rodilo" pn štirimi leti. To moramo varova: širiti. Prisrčnost gostiteljev, tokn Slovencev nas obvezuje k spošti vanju vseh nas, da bomo pogli bljali dragoceno prijateljstvo kar smo prepričani, da nam boi uspelo, kajti so se pri letošnjei vlaku srečali že trije rodovi — oii tov, sinov, vnukov. Doma bomo tem res nadvse prisrčnem sprejem pripovedovali, sta nam med dri gim povedala prijazna gosta i Požege. V trenutku, ko so se že vsi pt pravljali na odhod v Videm, so njim še prišli sosedje Fridlovi, 1 so prav tako dobili obisk iz Poi ge. K njim sta prišla, prav tak prvič Mira in Milič Markovi Prepričani smo, da sta bila tui onadva navdušena nad spreji mom, da sta se vrnila domov z n najboljšimi vtisi, mi pa jim kliči mo: Še na svidenje v Sloveniji, p nas v Ptuju. Besedilo in posnetei Franjo Hovni Dve slovenski in tri srbske družine pri Vavpotičevih v Lancovi vasi GOLI JA lepotica in mejnik občin Raške, Kraljeva, Ivanjice in Sjenice PROF.ZVONIMIR 2lVK0VIČ-MASTIN$EK (DEL RAZISKOVALNEGA DELA IN ODLOMEK IZ KNJIGE »PR1RODA, ALPINIZEM, A KLIMA T1ZA CIJA IN TABORJENJE«, IZDANA OD NI P PARTIZAN BE- OGRAD, LETA 1979). Mnogo raznih listov je že ob- javilo sestavke ali brošure o pla- nini Goliji — tako zaradi njenega zemljepisnega položaja in značil- nosti kot zaradi vidnega angaži- ranja prebivalstva — gorjancev, ki z dajanjem prostora zastonj, zlasti za turistične objekte, žele pospešiti gospodarski razvoj svo- jega kraja. Za športne in turistične delavce je to večstranskega po- mena. za ljubitelje narave pa ima predvsem rekreativni pomen. Na ta način prihaja do spontanih poskusov posameznikov, da to lepo in neupravičeno pozabljeno planino predstavljajo javnosti kot privlačno turistično območje. V precejšnji meri zaradi tega. ker je po tej planini tekla nekoč meja med takratno Srbijo in Turčijo, je bilo to območje priza- deto. zaostajalo je kot obmejno območje, zlasti še ob zgodovinsko pogojenem gledanju človeka na naravo in planine. Šele v novej- šem času so domači prebivalci — gorjanci začeli postajati resnični pionirji razvoja svojega kraja. Tako je na primer samo eden od domačinov podaril kar štirinajst parcel za gradnjo vikendic na območju vasi Koritnik in naselja Brače Višnjič. Na tem območju sicei prevladuje planinski tip gradnje iz brun. ki se mora vključevati v okolje. To daje mo- žnost cenene gradnje in estetskega videza, obenem pa preprečuje gradnjo betonskih zgradb, ki bi kazila to čudovito planinsko okolje. Planina Golija se razprostira v smeri severozapad — jugovzhod na območju med Raško, Uščem. Ivanjico in Sjenico ter se naslanja na območje Kraljeva. Večino planine pokrivajo gozdovi. Go- zdovi listavcev, pretežno bukev, izginjajo na višini okrog 1500 m nadmorske višine, površine nad to višino in vrhovi pa so pokriti iz- ključno z iglavci, bor, smreka, jelka, kijih najdemo tudi v nižje ležečih gozdovih Travniki in po- lja so lepi. kot preproga porasli z mehko in dišečo travo, ki s svojim okusom in sočnostjo predstavlja kakovostno surovinsko podlago za razvoj živinoreje, saj planinska narava nudi vso bogastvo svojega rastlinja. Južne strani Golije so v gla- vnem gole. prekrite z nepregle- dnimi pašniki. Golija je verjetno po tem dobila tudi ime. Sicer pa planina spada v sklop dinarskega gorstva in je del Sturovlaško- — raških planin. Glavni geološki material tvori stari paleozojski škriljavec in magmatske stene, podobno kot na Kopaoniku. tem starem dobrem sosedu, saj v do- ločenem smislu lahko govorimo o črti Kopaonik — Golija (to kaže tudi skica). Podnebje je planinsko z dolgi- mi in ostrimi zimami ter z obilnimi padavinami, posebno še v višjih legah. Poletja so topla, vendar s hladnimi nočmi. Pomlad in jesen prideta do izraza samo v nižjih predelih Golije. Skozi vse leto od severa piha tekozvani »severac«, to je hladen in oster veter, ki po- zimi. razen kratkotrajnih pre- sledkov »prepiha do kosti«. Nada- lje vzhodni veter, imenovan »ustoka«, ki takrat, ko piha dalj časa nanosi velike zameti snega, včasih zasuje tudi kakšno plan- šarsko kočo, kot je bil to primer s planšarijo Baneta Milutinoviča na planjavi Dugi Laz in še neka- terih drugih planšarij. Na območju masiva Golije iz- virajo številni pritoki Zapadne Morave in Ibra. Reke so čiste, bistro tekoče, nepregrajene in polne rib. posebno postrvi. Golija je prek Javora povezana s plani- nami Bosne. Bližina mestnih naselij, poten- cialnih turističnih središč, pome- ni pomemben dejavnik turistične vrednosti Golije. V zvezi z njenim i prednostmi. posebnostmi in zemljepisnim položajem, je treba poudariti še eno značilnost — dostopnost, ki se giblje v različnih okoljih med to planino in gravi- tacijskimi naselji v krogu od 50 do 100 km. predvsem velja to za ob- močje Kraljeva. Ta visoka, z go- zdovi in pašniki prekrita planina, polna čudovitih pejsažev ima po- sebno turistično vrednost, vendar zaenkrat predstavlja samo po- tencioalno turistično območje. Tc predvsem zaradi siabo razvitega cestnega omrežja in redkih na- menskih objektov, kar pogojuje, da zaenkrat ugodnih rekreati- vno-atraktivnih posebnosti ni moč v polni meri izkoriščati. V bodoče načrtujejo na tem ob- močju tudi ureditev nacionalnega parka, kar ta lepotica prav gotovo zasluži. Do Golije ni težko priti. V njet višavje vodi več cest in poti p1 katerih je moč priti tudi vosredr.. del planine, seveda ob ustrez® previdnosti. To so visoka obm<*' ja. kjer je moč poleg letnega^ rizma enako uspešno razvija tudi zimski turizem. Posebr1 ustrezni predeli so med DjonoviH Poljem (1600 m) in' Janove? Kamena (1833 m), ki je obenem najvišji vrh Golije. nadalje pr>" del med Črnim Vrhom (1796 m Odsedalica. Odvračemca— dulovca (1731 m) in RadoČe« (1643 m). Prav ti visoki predeli* razmeroma dolgo pod sneži1' odejo, kije debela in primerna^ zimske športe. Številne livad* pokrite s snegom izgledajo kf bele oaze sredi gozdnih komp'[ ksov. ker je v nasprotju s sončni11 stranmi tu sneg obstojen. Na ožjem območu Srbije j£l' drugo, pomembno potencial11' območje za razvoj zimskega ll| rizma in to takoj za Kopa0"' kom. Možnosti, ki jih nudi 1 planina ne bi smeli podcenjevu1 nasprotno, z njimi se mora"1' bolje spoznati. Včasih izgleda ^ da se bojimo smeleje zakorači'1 lepa prostranstva Golije. ki L'|, veka privlačujejo, očarjujejo ' osvajajo. Naravna konfiguracl' terena, ki je zmerno valovit izf. dno privlači človeka, ga vab' pešačenju in gibanju, v naspro^. lehniziranim motom Vefl1^ Miča. ki pravi, da »vsi želij0 ^ nitve k naravi, vendar nihče želi iti peš«. t Ob tem je treba spoštovati^ alo primorja. njen vpliv in Pu vlačnost. obenem pa se je tj*, zavedati, da ne obstaja samo j dopust na morju, za mnoge- pravi dopust v planinah. Grafični prikaz terena Kopaonik — Golija Pripravil Zvonko Živkovic f£DNIK -26. junij 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 13 Samo in Vili kot akustični (country)duet l^lada Ptujčana Samo Levstik in .[j Samobor vse pogumneje .0pata po glasbenih poteh. Za Sjjma so uspešni nastopi in zmage različnih tekmovanjih amater- jih popevkarjev. Od 5. do 7. ju- sta v Zaječarju sodelovala na ^tariadi 80, in dosegla lep uspeh. ys£ to me je spodbudilo, da sem ju ^iskal v CSUI v Ptuju in se z nji- ma pogovoril. Kdaj sta pričela skupno igrati? pričela sva pred enim letom in ^eteŽno improvizirala znane pesmi ivtorjev (Dylan, Stewens, Mežek, pomicelj, Sifrer itd.). Prva lastna pesem, ki jo je napisala Darja pižančič je bila,,Ljudje" in sva jo uglasbila. Pozneje sva pričela igrati ^ več njenih pesmi. Imava okrog petnajst svojih skladb in sva se z jjjimi že predstavila. Med poslušalci sva se najprej na izletih jj zabavah in podobno. Najin prvi nastop je bil maja 1978 v gimnaziji p K. kjer sva nastopala kot predskupina za ročk grupo IKS, nato v Rošnji na kulturnem večeru, v Portorožu 22. nov. v okviru kviza (Spoznavajmo svet in domovi- no), kjer sva nastopala na RTV Ljubljana I. program, 3. dec. na rTV Ljubljana na avdiciji za odda- jo (Kar znaš to veljaš), kjer sva dosegla prvo mesto, nato v gledali- šču v okviru kviza (TITO RE- VOLUCIJA MIR), na kulturnem večeru v Mariboru. To leto sva se tudi vključila v literarno sekcijo Kluba mladih v Ptuju in igrala na otvoritvi samega kluba, na republi- škem srečanju v Celju sva igrala 30. in 31. maja in na tekmovanju (Naša beseda) pri Tomažu pri Ormožu." Kako sta se pripravljala za kitariado? ,,V klub je prispela ponudba za omenjeno kitariado in sva se prijavila zgolj iz zanimanja, ne pa zato, da bi se potegovala za najvišje mesto. Dolgo ni bilo odgovora iz Zaječara, tako sva na prijavo celo pozabila. Slednjič sva dobila odgovor le nekaj dni pred nasto- pom, da sva sprejeta in takoj pričela z resnimi vajami. Vadila sva po eno uro na dan. Hitro je minilo tistih nekaj dni in morala sva od- potovati. Med sto prijavljenimi so nas sprejeli osemnajst v finale. Žirijo je sestavljalo deset glasbenikov. Bile so.same ročk skupine in volja za nastop naju je minila. Pričakovala sva glasbenike svoje zvrsti. Kljub temu sva pričela z vežbo. Kar hitro je stopil k nama eden od glasbe- nikov, stisnil nama je roko in naju pohvalil, da sva izvrstna. Volja do nastopa se nama je spet povrnila. Nastopala sva prva, zato sva imela še večjo tremo. Poslušalci so naju lepo sprejeli, na oder so metali rože in taktično udarjali z rokami. Drugi dan sva bila brez vaje in prav tako nastopala prva. Uspeh je bil še večji in dosegla četrto mesto. Zmagala je ročk skupina PAUK iz Zavidoviča. Tako sva dala prvič avtograme, intervju s predstavniki večjih časopisov, prav tako so naju snemali za RTV Beograd. To zvrst glasbe, ki jo igrava bi ji lahko rekli ,,uglasbena poezija". Glasba je na za naju hobi, kadar prideva domov in imava čas primeva za kitaro in si krajšava čas." Tako je stekel odmerjeni čas in morali smo se posloviti. V svojem imenu in v imenu poslušalcev jima želimo še veliko takšnih uspešnih nastopov. Besedilo in posnetek: Boris Cafuta Kako dolgo še pod takimi pogoji? Za ptujsko gledališče lahko rečemo, da je bila minula sezona uspešna, vendar smo do neke mere. S predstavo Zdrahe na vasi v režiji Franja Potočnika, režiserja SNG iz Maribora, bi lahko Ptujčani sodelovali na republiškem srečanju, žal pa zaradi bolezni treh igralcev ni bilo moč niti odigrati vseh predvidenih predstav na domačem odru, podobno težavo so imeli že v lanski sezoni. Na nedavni seji se je gledališki ansambel dogo- voril, da bodo s to predstavo začeli svoj repertoar v jeseni, ker je bilo v študij vloženega veliko dela in tudi sredstev, ki so gledališču že tako pičlo odmerjena. Poleg tega pripravljajo pod režijskim vod- stvom Petra Malca ljudsko igro — Vojnovičevo Iramo Nevihta, ki ima vidno mesto v jugo- slovanski dramski literaturi. S tem delom pred- videvajo tudi številna gostovanja na podeželskih odrih, ker je tudi resnično napisano za širok krog gledališkega občinstva. Godi se v Dubrovniku ob koncu prejšnjega stoletja in je ta predstava tudi del njihovega stalnega sporeda. Letos bodo ptujski gledališčniki pripravili ponovno predstavo za otroke in sicer igrico Janeza Zmauca Pavliha ali Malo čez les, s katero bodo najmlajše občinstvo razveseljevali v okviru novoletnih praznikov. Tu je bilo že nekaj let čutiti vrzel. Kot gost bo nato ponovno režiral v Ptuju Franjo Potočnik, ki bo po vsej verjetnosti izbral dramo znanega francoskega filozofa in misleca Sartra Zaprti v Altoni. To je tako imenovana tezna družbenopolitična drama, ki zahteva tudi vrsto dobrih igralcev, nastopa jih namreč le pet. Režiser si je ekipo že izbral in bo začel z delom takoj v začetku prihodnjega leta. V gledališču ugotavljajo, da mora biti v eni sezoni več premier, obenem pa so na tem sestan- ku ponovno opozorili na nevzdržno stanje v katerem se ansambel nahaja. Sklep je bil, da bodo predstavniki gledališča obiskali nekatere družbenopolitične organizacije z namenom, da jih seznanijo s problematiko, ki jo že vrsto let čutijo in ob kateri so sami nemočni. Gledališču bo potrebno zagotoviti več sredstev, če ga želimo obdržati in profesionalizirati vsaj tehnični del — dva ali tri ljudi, ki bodo skrbeli za normalni potek dela, le igralski ansambel bi naj bil amaterski — kot je to primer v Prešernovem gledališču v Kranju. Sicer pa se enkrat moramo odločiti — ali nam je gledališče potrebno ali ne. Če je, mu prisluhnimo in pomagajmo, da bo lahko ponovno zaživelo, če ne pa tudi to odkrito povejmo. Tako životariti dolgo več ne bo moglo. mš TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV JUGOSLAVIJE V TREBNJEM Sodeluje tudi Boris Žohar iz Ptuja Danes, 26. junija ob 19. uri bo v avli osnovne šole v Trebnjem svečan začetek XIII. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na otvoritveni slovesnosti bo govoril Marko Bule, vodja delegacije SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. Na taboru, ki bo trajal do 5. julija 1980 sodeluje 27 umetnikov — likovnih samorastnikov, od tega 6 iz Slovenije, 14 iz ostalih jugoslovanskih socialističnih republik, nadalje 2 iz Brazilije (Sao Paulo in Rio de Janeiro) po eden pa iz Kolumbije (Bogota), Belgije (Hoelset), Italije (Torino), Romunije ((Bukarešta) iz ZR Nemčije (Bielfeld). Med samorastniki je tudi Ptujčan BORIS ŽOHAR, ki naše območje dobro predstavlja zlasti z deli ,,Katarinino" in ,,Kurentovanje". Na raz- stavi so prikazana najboljša dela likovnih samorastnikov, ki so nastala izključno od leta 1979 dalje. Vsak avtor je lahko na razstavi zastepan največ s petimi deli. Boris Zohar: Katarinino Branko Lovak iz Zagreba: Pred nevihto I DR. VLADIMIR BRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE L_ '2. nadaljevane 1 združitvami leta 1958 formira- občina Slovenska Bistrica meri to-900 ha in je po velikosti med 60 s'ovenskimi občinami na 22.mestu. Obsega jugovzhodne obronke Po- horja. Dravinjske gorice in zaho- dni del Haloz. Pri Polskavi in Pra- škem zajema del dravskopo- Uskih Čretov. Današnja občina obsega območje sodnega in dav- nega okraja Slovenska Bistrica iz 'eta 1850, povečano na jugozaho- du z okolico Oplotnice, ki je takrat ^Padala v sodni odraj Slovenske Konjice. V sedanji sestavi obsega 61 katastrskih občin in 129 naselij krajev Po formiranju današnje občine je občinska uprava izpopolnila mrežo krajevnih uradov, tako da jih je sedaj sedem — Makole, Oplotnica, Poljčane, Pragersko, Slovenska Bistrica, Šmartno na Pohorju in Zgornja Polskava. Največji obseg imata krajevna urada Oplotnica in Slovenska Bistrica, najmanjšega pa Pragersko. Občani so pri reše- vanju družbenih problemov nepo- sredno sodelovali na zborih voli- vcev in na odborniško sestavljeni občinski skupščini. Poglabljaneje samoupravne socialistične demo- kracije, ki naj omogoči delovnim ljudem in občanom neposredno odločanje o pogojih svojega življe- nja, je prineslo zahtevo po formi- ranju samoupravnih krajevnih skupnosti kot temeljnih teritorial- nih oblik samoupravne povezano- sti delovnih ljudi in občanov za za- dovoljevanje njihovih osnovnih in- teresov in potreb. Občinska skupščina je z odlokom leta 1965 ustanovila 12 krajevnih skupnosti. Leta 1970 sta bili iz krajevne skupnosti Slovenska Bi- strica izločeni katastrski občini Zgornja Ložnica in Gladomeš ter osnovana samostojna krajevna skupnost Zgornja Ložnica. Leta 1972 so iz krajevne skupnosti Po- ljčane izločili štiri katastrske obči- ne — Brezje pri Poljčanah, Hras- tovec, Modraže in Studenice ter ustanovili iz njih samostojno krajevno skupnost Studenice. Leta 1975 so iz krajevne skupnosti Pra- gersko izločili naselji Leskovec in Stari log, ki ležita v katastrskih občinah Črešnjevec in Vrhloga, in ustanovili samostojno krajevno skupnost Leskovec. Lep primer ra- zbijanja velikih krajevnih skupno- sti, ki ne ustrezajo pravi lokalni samoupravi, temveč bolj spomi- njajo na stare ikomasirane občine iz predvojne dobe. 15 kra- jevnih skupnosti nam kaže karta .SB 6 in jih podrobneje prikazuje tabela SB 3. Pri občini Lenart in Ormož smo ugotovili, da je bilo stanje kraje- vnih skupnosti leta 1977 zelo po- dobno stanju občin v letih 1935 in 1952. Za občino Slovenska Bistrica daje primerjava precej različno podobo. Samo šest krajevnih sku- pnosti se povsem ali z majhimi spremembami pokriva s predvojni- mi občinami. Če izvzamemo izra- zito majhni krajevni skupnosti Pragersko ter Leskovec, potem je poprečje ostalih krajevnih skupno- sti okrog 2.840 ha, kar je precej nad velikostjo poprečne krajevne skupnosti v SR Sloveniji (1.946 ha). Vendar moramo op- ozoriti, da k nadpoprečni velikosti prispevajo tako imenovane pohor- ske krajevne skupnosti — Kebelj, Šmartno in Tinje, ki obsegajo veli- ke površine pohorskih gozdov. S številom prebivalstva bistveno odstopa nad poprečje mestna kra- jevna skupnost Slovenska Bistrica. Če izračunamo poprečje števila prebivalstva na krajevno skupnost v občini brez Slovenske Bistrice, dobimo nekaj nad 1500 prebival- cev, kar je pod slovenskim popre- čjem (1.700 ljudi); gibanje prebi- valstva po krajevnih skupnostih je različno, v nekaterih se je precej zmanjšalo, drugod stagnira, le v Slovenski Bistrici je močno poras- lo. Velikost in število prebivalstva krajevne skupnosti Slovenska Bi- strica narekujeta razmislek, ali ta- kšna, kot je, še ustreza sodobni opredelitvi krajevne skupnosti. KARTA SB 5 KARTA SB 6 Tabela SB 3 Krajevne skupnosti v občini Slovenska Bistrica (po stanu 31. decembra 1977) PREGLEDNICA RAZVOJA UPRAVNIH IN SAMOUPRAVNIH ENOT V MARIBORSKO-PTUJSKI MEZOREGIJI V LETIH 1850-1977 Število 14 — N ASl DOPISNIKI 26. junij 1980- TEDNI) mi BRIGADIRJI MOJA DEŽELA Kaj je vojna? Tega ne vem. Kaj je lakota? Tega ne vem. Živim v svobodni deželi in ne poznam strahot in nasilja. Živim v Titovi socialistični Jugoslaviji. To je moja dežela! Ljubim jo, ljubimo jo vsi. Mi vemo, kaj pomeni biti svoboden. Naši očetje so se s Titom borili za svobodo in za vse kar imamo danes. Tudi mi se borimo! To je naša dolžnost. Vsak dan se borimo za boljši jutri in za ohranitev miru, svobode, bratstva in enotnosti. Naša ljubezen do domovine je neizmerna. Lepa je moja domovina, zame najlepša in najboljša! Jana Tito Tito je radost, Tito je cvet u rosi. zato ga sad svi omladinci u srcima nosu I svakog ko te voli i treba da voli jer za tobom nas srce boli. Svako malo dete za tvoje ime znade jer to ime u nezaboravo podie. Brigadir Luka Tepič Življenje in kramp Življenje teče in vihti svoje krampe, a krampov najinih med njimi ni. Midva ostala sva rajši na bolniški, saj glava močno naju boli, in žulji bolijo naju prav pekoče, telesom spanja se zahoče. Na trasi naj garajo le bedaki, a midva greva spat_ kot korenjaki. Dušan K rajnik Kramp, ti dragi brat, podaj nam roko in lopat čimveč hitreje za nami. Mi gremo, gremo s krampom na rami v napad za normo nad sto! Dušan Krajnik Prva steklenica Ko sem jo prvič zagledal, sem se zaljubil vanjo. Bila je tako polna in opojna. Objel sem jo in pil njeno opojno vsebino. Nenadoma nisem nič več videl v njej^ prijel sem jo za vrat in jo treščil ob zid. To je bila moja prva steklenica! Dušan Krajnik MDB Danila Kumar Karma Celo življenje je kopal jarke in presegal norme. Zato je prišel v raj. Prifrfotali so angeli v belih srajcah, brenkajoč na harfe, govoreč besede: ,,Dobrodošel med nami! Kopal boš jarke. Gradil boš vodovod in vodovod bo zgradil tebe! Mitja Tomažič V MOJIH OČEH TITO VODITELJ, UČITELJ IN PRVI BRIGADIR ,,Naši narodi morajo biti ponosni, ker imajo takšno mladino,"je dejal tovariš Tito. Številni objekti, ceste, vodovodi, proge, mos- tovi zgrajeni z rokami mladine, bodo ostali trajni spomeniki rodu. Mladina vsako leto množično sodeluje na de- lovnih akcijah po vsej državi. Te akcije so regi- onalne, medobčinske delavne akcije v katerih sodeluje mladina, ki sledi Titovi poti in sodeluje v boju za uresničitev njegovega revolucionarne- ga programa, kateri pa v današnjih razmerah terja vztrajen boj za razvijanje samoupravnih in socialističnih odnosov v naši družbi. Tito je de- jal, da povsem zauDa mladini, ki se aktivno vključuje v družbeno življenje v marksistično in splošno vzgojo mladine. V letu 1977 sem sodeloval v mladinski delovni akciji Brkini 77. Vtisi in doživetja iz akcije so nepopisni. V enaintridesetih dneh aktivnega de- la na trasi, v družbeno političnem sodelovanju smo dosegli lepe uspehe in priznanja. Kot MDB ,,Dušan Kveder-Tomaž" smo zasluženo dobili trak akcije, najprizadevnejši brigadirji udarni- ške značke in nekaj priznanj. Ponosen sem na priznanje za trud, ki sem vložil v delo in aktiv- no sodeloval na družbeno političnem področju. V prihodnjem letu 1978 sem se spet odločil, da grem na delovno akcijo v isti kraj z isto bri- gado. Vodstvo brigade mi je zaupalo odgovor- no nalogo referenta za kuituro, katero sem ves- tno opravljal do konca akcije. Kot pomožni urednik Biltena naše brigade sem aktivno sode- loval z literarnimi prispevki, urejal in popestril z raznimi šolami ter humorističnimi prispevki bri- gadirjev. Tudi to leto smo se odločno izkazali kot naj- boljša brigada v dekadi. Spet smo dobili trak akcije, udarniške značke in priznanje, kar nam je bilo v ponos in zahvalo za prizadevnost ter aktivno sodelovanje na vseh področjih na akci- ji- Poslavljali smo se s solzami v očeh, kar je dokaz, da je med nami brigadirji vladalo prija- teljstvo, bratstvo in enotnost. Spominjam se Titovih besed: ..Čuvajte brat- stvo in enotnost kot punčico svojega očesa." On, kot voditelj, učitelj ter prvi brigadir, ki je dvignil in zgradil novo Jugoslavijo iz ruševin in nam mladim podal bakljo revolucije, da bi lah- ko čuvali, razvijali in bogatili njene pridobitve. Današnja jugoslovanska mladina je trdno odlo- čno pripravljena delovno in odgovorno nadalje- vati Titovo pot. Kot Titov vojak in mladinec odločno in odgovorno izpolnjujem naloge, ki mi postavlja- jo predpostavljene starešine. Ponosen sem, da sem lahko Titov vojak, da živim v deželi svobode, miru, enotnosti in ena- kopravnosti. Vojak Branko Anžej, V.P. Pula Obrambni dan | Prebudilo nas je močno zavij^ sirene. Vsi naenkrat smo planilj1 postelje kot še nikoli prej. Ko sq, planili skozi vhodna vrata, smo, 5 več v koloni, temveč vsak posv0j zmogljivostih, pričeli teči proti bft njemu gozdu. Prav tu pa se zgodilo nekaj neverjetnega. Mor( brigadirji niso prav razumeli ra^ ge, kam se skriti v primeru napad, Večina je stekla na prostor, ^ smo kurili taborni ogenj. Pribrenčala sta dva aviona veselo smo ploskali, namesto, dj se skrili. Pilota sta se morala do|| truditi, da sta nas prisilila k tlom končno v pravo skrivališče m grmovjem. Napad je trajal cca minut. Po vrnitvi v naselje smo nadali vali z delom. Ob 7. uri in 30 min smo se odpeljali v kasarno ,,Du| Kveder" v Ptuj. Tam smo posluj razlago o Jugoslaviji, intervenciji Afganistanu, o dogajanjih ob snu tov. Tita in pozneje. Predavatelj predaval zelo izčrpno. Jugoslavj nam je prikazal iz vojaškega političnega stališča. Po predavan smo si ogledali dva filma. Eden bil o pripravah občine na odpor prvih dneh agresije. Po kratkem odmoru smo si ogl dali orožje, katero so nam predst vili vojaki iz te kasarne. Bilo zanimivo in poučno. Potem sn odšli na strelišče kjer smo streljali malokalibrsko puško. Brigadirji! dobro streljali. Odšli smo v naselje kjer sn imeli kosilo in malo počitka. C 15. uri se je pričel orientacijsl pohod. Razdelili smo se v skupil po 8 brigadirjev. Bile so kombinir, ne 4 brigadirji iz naše brigade in 4 ljubljanske. Dobili smo kompa specialko in list z navodili. Pot bila dolga cca 4 km. Prehoditi sn jo morali v 50 minutah. Med potj smo morali metati bombe. Na pr kontrolni točki pa smo dobili i dodatne naloge. Cilj je bil kmal viden, zato so nekatere skupil spregledale eno kontrolno točko i s tem prišle prej na cilj, obenem p so izgubile točke. Najboljši uspe je dosegla I. skupina, ki je dosegi nad 100 točk, sledile pa soji ostai z nekoliko manjšim številom točk Giči MDB Vinko Paderš PROSTOVOLJNO MLADINSKO DELO Tu smo, delamo in zabavamo se. Tu smo, ker smo to sami želeli. Stoteri so razlogi, da smo prišli na delovno akcijo. Nekateri prvikrat ali pa tudi 3, 4 krat. To ni važno. Vsak od nas da nekaj od sebe. Ker: „Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača." Ker: ,,Skupno smo močnejši." Ker: ,.Akcija to je magnet, ki močno privlači mladino, poziva jih na organizirano delovanje, krepitev tovariških odnosov in življenje največje pridobitve revolucije, bratstva in enotnosti." Ker: ,,Akcija je naša zavest!" Ker: ,,Moramo biti v slogi sami s seboj, da bi od drugih imeli pravico zahtevati popolno izvrševanje nalog." Ker: ,,Mi smo ponosni na svojo domovino in želimo, da bo še lepša." Ker: ,,Delovna akcija je šola samoupravljanja, šola za življenje, je šola, kjer se naučiš kolektivno delati. Skratka, lepo nam je." Igor, MDB Vinko Paderšič LIK BRIGADIRJA - UDARNIKA Osebnost, pomembna za samoupravni socialistični sistem, politiko ZKJ in neuvrščeno politiko SFRJ. Osebnost, ki goji kritiko prakse. Pripravljen, da oceni vse antisamoupravne in antisocialne pojave, ter da se odločno bori proti tem. Pristojen, kulturen, pravičen, pripravljen, da posluša sogovornika, oceni diskusijo, zavzame stališča in je v vzgled drugim. Delaven in marljiv na trasi, naloge izvršuje brez ugovarjanja in z zadovoljstvom, stalno je aktiven pri izvrševanju delovnih nalog. Pomaga tovarišem pri vseh problemih, je samoiniciativen in samokritičen. S svojo aktivnostjo pomaga družbi in krepitvi skupnih interesov cele brigade. Je pazljiv pri delu z orodjem in skrbi za dobro vzdušje na trami. III Aktiven pri vseh vrstah interesnih dejavnosti, angažiran na predavanjih, tečajih, tekmovanjih, prireditvah, discipliniran. Ne ustvarja problemov, pretepov in druge negativne pojave. Maksimalno se angažira pri delu samoupravnih organov MDB in v naselju, kritičen in samokritičen, vedno pripravljen, da pokaže na napake in slabosti (v družbi in na sebi). Aktiven pri izvrševanju vseh nalog na nivoju naselja, pri vseh aktivnostih dosega dobre rezultate. Fify MDB Vinko Paderšič Pismo Prišlo je pismo iz našega štaba, iz našega štaba, iz znanega kraja, iz znanega kraja, od šminkerja Tončka. belo pismo, črn pečat. Kakšno je dano v tem pismu povelje? Kakšno povelje, kakšen ukaz? Kaj li nam hoče, kaj li veleva? Pojdimo, pojdimo pismo to brat! »To je povelje našega Tončka: Vi neugnani vsi brigadirji morate biti hitro na trasi. kakor bi trenil, izkopljite jarek!« Kaj le počel bo naš Tonček tačas? I' štabu sedel bo in kavico pil ves čas! Lučka T. Tvoj pogled Njegov je pogled prevzetje odsev, ki te pretrga, kot pretrga strela nebo kol pretrga zvezda nebo sonce ali luna. Njegov je obraz kot vzhajajoče sonce, kot morski vzhod lune. Poslal si moj simbol, simbol, ki označuje temo, temo ali temnejšo barvo, ki je neznam izkoristiti. Čeprav mi srce veli. iz k oris t i. izkoristi, a ne morem. Preveč je v meni strahu, groze, da ga bom. tedaj izgubila. Dušanka Skedelj. MDB Vinko Paderšič Ob dnevu civilne zaščite ocenili usposobljenost slovenska bistrica Tudi v občini Slovenska Bistri- ca so 20. junij Dan civilne zaščite obeležili predvsem delovno in v oceni usposobljenosti na širokem področju zagotavljanja varnosti družbenega premoženja in za- sebne lastnine občanov. V skoraj vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih na območ- ju občine so ob tej priložnosti izvedli prikazane vaje v spretno- stih tako članov civilne zaščite kot tudi njihovih štabov. Po zaključnih vajah, v katerih so praktično preiskusili učinkovitost enotnega delovanja ekip CZ, prve pomoči in tudi gasilcev, so štabi skupno z vodstvenimi strukturami v delovnih organiza- cijah in KS širše ocenili opravlje- no delo. Po zbranih podatkih je bilo mogoče ugotoviti, da so vaje dosegle svoj namen po prikazani učinkovitosti ->boja« proti sovraž- niku iz zraka, požarom in drugim elementarnim nezgodam. Obe- nem pa je bila to priložnost, da so lahko ugotovili pomanjkljivo- sti. na področju opremljenosti. pa tudi nedovoljene povezanosti vseh človeških dejavnikov, ki so odločilnega pomena v uspehu vseh prizadevanjv CZ. Prav na osnovi takšnih ugotovitev so vajo (Krenili dokaj uspešno, saj so neprav ilnosti odkrili v času ko ni šlo zares in jih bodo lahko pravočasno odpravili. Tudi svet za ljudsko obrambo in samozaščito ter komite za SLO sta se po zaključku akcij sestala na skupni seji in ocenila doseda- nje delo na področju CZ v občini. Ob tem so za zadovolj- stvom ugotovili, da je v občini Slovenska Bistrica trenutno usposobljenih v okviru CZ blizu 4000 občanov, k tem pa je treba prišteti še člane prostovoljnih gasilskih društev in mlade iz osnovnih šol. Na skupni svečani seji so najbolj zaslužnim ekipam civilne zaščite iz delovnih organi- zacij in krajevnih skupnosti po- delili posebna odličja in prizna- nja. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Uspešen prikaz reševanja iz gorečega avtomobila v Makolah. MLADINSKI KLUBI PREMALO IZKORIŠČENI Velikokrat razmišlamo, kakšno vlogo in mesto naj imajo ZSMS oziroma mladi v krajevnih skupnostih kjer živijo. Mladi se mow zavzemati z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, j posebej z ZK in s SZDL in z njimi skupno graditi takšno vlogo in P0'0?! krajevne samouprave, ki bi naj s tem akcijsko in vsebinsko omog0^ delovanje ter organiziranost v krajevnih skupnostih. . Pomembna oblika dela in življenja mladih v krajevni skupn0^ pomenijo prav gotovo mladinski klubi. Žal o njih v lenarški občini s1 zaenkrat ne moremo pohvalno govoriti. Zakaj ne, to nam je vse"1, oziroma mladim v tej občini dovolj znano. Predvsem zaradi prostorov, še jih ponekod nimajo ali jih imajo pa niso urejeni, drugič pa pomaflj^ nje finančnih sredstev za zagotavljanje materialnih, prostorskih administrativno-tehničnih pogojev za delo mladih v KS. , V občini opažamo, da bo potrebno mlade bolj odločno vključeval idejno politično usposabljanje in družbeno izobraževanje. Nekaj \ nih izobraževanj je Občinski konferenci ZSMS Lenart že uspe'0 j krajevni skupnosti tega ni, manjka marksističnih krožkov in tudi dtw oblik delovanja s katerimi bi zagotovili, da bodo mladi najširše uspo5 ^ ljeni za svoje delo in za družbeno samoupravno socialistično stvar^ Mladi bi morali posvečati več pozornosti kadrovski politiki in pa vzgoje in izobraževanja. To je nekaj najpomembnejših nalog krajevnih skupnostih. Janez L£>r Nedosegljiva ljubezen Oh. Diana ti. a ne veš kaj pomeni že prvič ko te videlo moje oko mi jasno je bilo, da z najino ljubeznijo nič ne bo. Sam nevem kaj mi je, saj ob tvojem bežnem pogledu občudujem prečudoviti dar narave; oh, kako srečen bi bil. da bi te lahko ljubil. Neizmerna škoda pa je v tem, da se odtujila bova in ti pozabila boš nekoga, ki pred tabo je trepetal, se sramoval. Vendar v moji knjigi, pa bo le ostal zapisan, slovesa dan. ko bom odšel od tebe daleč, daleč stran. Janez Kaplar 'CDNIK ~26. junij 1980 DRUŠTVA IN ŠPORT - 15 pogovor s stanetom žitnikom, predsednikom skupščine rd ptuj Glavna naloga ribičev je skrb za ribji zarod i 5 sprejetjem ustave leta 1974 so uzakonjeni temelji delegatske- . sistema v naši socialistični sa- | Pripravni družbi. Ena izmed bi- | |\erljh novosti za vsebinsko pogla- i^anje samoupravljanja so sklepi IJ stališča XI. kongresa ZKJ in lyjll. kongresa ZKS za uveljavlja- li > delegatskega sistema na vseh ! jj^benih področjih. Delegatski ^osi na eni strani preprečujejo ^olcratske odnose, na drugi strani * omogočajo čim širše demokra- te o kolektivno vodenje, uprav- ,'^je in odločanje ter kolektivno Zgovornost. I [^tos mineva šesto leto odkar so ^ v Ribiški družini Ptuj odločili za llo na delegatski osnovi, leto dni L od pričetka uveljavljanja kolek- 1 jvnega dela in odgovornosti ter '^o poglabljanja delegatskih od- ' josov. Da so se za to tako hitro od- bili je bil članom in vodstvu RD ptuj za vzpodbudo tudi članek vedsednika Ribiške zveze Sloveni- je in smernice, ki so bile sprejete na skupščini RZS. Da bi izvedeli v koliki meri je v RD Ptuj zaživelo delegatsko odlo- čanje in kolektivno delo smo k razgovoru povabili Stanka Žitnika predsednika skupščine RD Ptuj, ki je o tem uvodoma povedal: ,,Za delo na delegatski osnovi nas je vzpodbudilo, lahko bi rekel tudi prisililo dejstvo, da je v naši ribiški organizaciji okoli 1000 čla- nov in 400 mladincev. Da bi odlo- čanje in obveščanje čim bolje pre- nesli in omogočili slehernemu ribi- ču smo se odločili za takšen sistem dela. Kako nam je to uspelo? Povedati je treba, da to ni odvisno le od vodstva, ampak od slehernega ri- biča. Trudimo se, da bi skupne in- terese uspeli čim bolj združiti. Pri tem je potrebno povdariti, da nam vse v celoti ni uspelo. Menim, da predvsem zaradi tega ker smo združeni v našem društvu povsem prostovoljno in amatersko in težko je v tako kratkem času povsem združiti interese posameznih ribi- čev. V veliki meri pa nam to seve- da uspeva. Ne smemo pa pozabiti, da orje- mo na tem področju med društvi ledino in prepričan sem, da bo tudi čas prinesel svoje, da bomo želi kmalu še večje uspehe, kajti ti so prisotni. Vsekakor je potrebno do- dati, da naše delo v RD Ptuj ne te- melji zgolj na delu izvršnega odbo- ra, ki je bil prej središče dogaja- nja, temveč vztrajamo, da temelji naše delo na aktivnostih posame- znih komisij. Središče dogovar- janja in odločanja pa je mesto skupščine. Glavna naloga skupšči- ne pa je seveda, da zgladi te odnose in združi vse interese ribičev. Če smo dejali, da je skupščina središče odločanja, potem smo po- stavili kot izvršilno — politični organ predsedstva RD, ki na skup- nih sejah s komisijami sprejema zaključke, ter jih predlaga za po- trditev skupščini. Izvršni odbor pa postaja le zgolj operativni organ za izvajanje posameznih akcij in nalog v pododborih." Dejstvo je, da je osnovni namen ribištva čuvanje ribjega zaroda in ohranjanje narave v prvobitni obliki, ne le lovenje rib, kot morda mislijo posamezniki. Kakšno je bi- lo vaše delo in gospodarjenje v preteklem obdobju? .Deio in gospodarjenje v naši ri- biški družini je vedno potekalo v skladu s sklepi skupščine in spreje- tim planom dela za tekoče obdo- bje. V pripravi imamo že srednje- ročni ribiško-gojitveni načrt in ri- biški kataster, ki nam bo omogočil še boljše delo in še hitrejši razvoj na področju ribištva v ptujski ob^ čini. Ena od konkretnih akcij je bilo obsežno delo pri izpaznitvi aku- mulacije — ribnika v Podlehnuku. Dela na tem področju pa seveda še nismo dokončali. S pomočjo zu- nanjih sodelavcev in stroko- vnjakov poskušamo Podlehnik usposobiti za nadaljnji športni ri- bolov. V spodnjem delu podlehni- škega ribnika smo že vložili mladi- ce, ki jih bomo vzredili in v nasle- dnjem obdobju odprli ribnik za športni ulov. Omeniti velja tudi letošnjo akcijo čuvanja rib ob drsti, ki je bila še posebej uspešna. K temu so veliko prispevali vsi tisti ribiči, ki so v ča- su drstenja bili prisotni ob vodi in tako delovali preventivno proti krivolovcem. Ni gršega posla, kot je lovenje od drsti omamljenih rib. Iz leta v leto pa se to ponavlja. Takšno krivolovstvo je najbolj ne- človeško. To grozno početje lahko preprečimo le, če bomo v času drsti uspešno organizirali množično ču- vanje. Mislim, da smo letos to zelo dobro opravili. Pri čuvanju drstišč pa je pomemben tudi delež lovcev in pripadnikov milice, ki so in tudi bodo z nami tesno sodelovali. V bodoče pričakujemo v naši skupni akciji čuvanja drstišč tudi sodelo- vanje krajevnih skupnosti." Pri RD Ptuj se iz leta v leto bolj trudite, da bi k delu pritegnili čim več mladih članov in pionirjev, ka- ko ste bili uspešni na tem podro- čju? ,,Pri delu z mladino smo se usmerili predvsem na področje vzgoje mladih ribičev in zato bo- mo ustanovili pionirsko-mladinsko sekcijo s svojim vodstvom. Želimo vzgojiti takšnega ribiča, ki bo čez nekaj let lahko prevzemal tudi odgovorne naloge in funkcije. Le- po nam je uspela akcija predavanj o ribištvu in Vodah po osnovnih šolah, v pripravi pa je ustanovna skupščina pionirsko mladinske sekcije. Pohvaliti moram pionirsko in mladinsko tekmovanje, ki je bilo v počastitev dneva mladosti 25. ma- ja. To tekmovanje je dokaz, daje v naši družini vedno več mladih ribi- čev in da se lahko v svojem znanju tudi uspešno merijo med seboj." Med najpomembnejša področja dela ribičev uvrščate varstvo voda in okolja. Ste na tem področju do- segli kakšen pomemben uspeh? ,,Prav gotovo je področje varstva voda in okolja eno najvažnejših nalog dela v naši RD in naloga vseh ribičev. Nosilec te stalne akci- je pa mora biti celotna družbena in politična skupnost, kajti prav go- tovo je čista narava in okolje inte- res nas vseh. Žal to v sedanjem času ni prisotno v takšni obliki, kot bi želeli. Zato smo se o tem po- govarjali že s predsednikom in pri- stojnimi organi SO Ptuj. Pričaku- jemo, da bodo ti razgovori v krat- kem rodili plodne sadove." Kaj pa naše vode. Bogati smo z njimi, žal pa v njih že pogrešamo posamezne vrste rib, nekatere pa so zelo redke. Kako vam uspeva ohranjati ravnovesje v naših vo- dah? ,,Naša ribiška družina je ena iz- med družin, ki ima v upravljanju največ voda. Že dalj časa pa se srečujemo s problemom, da se nam pojavljajo le en in iste vrste rib — ciprinidov. Ena pomem- bnejših nalog naše RD je, da vloži- mo čim več kvalitetnih salmoni- dnih vrst rib (postrv, sulec, som..) vendar je tudi to pogojeno s čistostjo naših voda. Te ribe potre- bujejo zdravo, čisto in s kisikom bogato vodo, teh pa je na našem območju zelo malo. Žal pa ugo- tavljamo, da so kljub kvalitetni čistilni napravi ob akumulacijskem jezeru še te v nevarnosti. Tega se moramo vsi še pravi čas zavedati, da ne bodo naše vode postale mrt- ve." M. Ozmec Skrb za ribji zarod je glavna naloga vseh ribičev. V lanskem letu so v lastni ribogojnici ptujski ribiči vzredili 5.783 kg krapov in linjev, ter prek 40.000 mladic krapov. Vse ribe so vložili v naše vode in to je njihovo največje zadovoljstvo. 0 delu športnega društva Apače Športno društvo Apače na Dra- ' tskem polju je bilo ustanovljeno jeseni 1971. Njegov predsednik in 1 ustanovitelj je bil Martin Turk. Prvi koraki so bili naporni, ker je . primanjkovalo finančnih sredstev. Barve kluba so branili igralci iz ■ drugih krajev, od katerih so neka- ' teri nehali z igranjem, drugi pa so se posvetili delu v klubu. Po nekaj letih nastopanja v B skupini so se ^ uspeli uvrstiti v najboljšo rekre- ! tijsko ligo, kjer so v prvi tekmo- ( alni sezoni pristali na petem me- jSu. Sedaj so začeli graditi novo t igrišče, saj je sedanje igrišče veliki- irat zasedeno zaradi urjenja enot ,11A. Z gradnjo igrišča bi pridobili Itjekt, ki je zelo pomemben v idaljnjem razvoju te popularne jre z žogo. V spomin na tragično preminu- li lega predsednika športnega društva Apače, Franca Turniška so pripra- , vili prvi memorialni nogometni turnir. S tem turnirjem so na dos- tojen način obudili spomin na svojega delovnega predsednika. Na strokovnem sestanku športnega društva Apače so dvanajst prija- vljenih ekip razdelili v skupine in ^ločili nosilce posameznih sku- pin. V prvi skupini je bila nosilec ekipa Apač, v drugi Aluminij, v tretji pa Drava iz Ptuja. V prvi skupini so domači izgubi- li z nekoliko boljšo ekipo MIP, v toteri je nastopil Dušan Hvaleč ^kdanji igralec ptujske Drave. Igralci Mipa so zmagali s 3:2, v frugi tekmi prve skupine so logometaši Lovrenca prepričljivo Premagali igralce Agisa s 5:2, na kj tekmi smo videli izredno lepe ®detke Silva Vidoviča, ki bi lahko konkurirali za naj gol. V finalni J^kmi prve skupine so nogometaši MIPA z veliko težavo premagali J°gometaše Lovrenca. Oba tekme- o« ^ sta bila izenačena, vendar pa so w * minimalno zmago 1:0 igralci 'PA uvrstili v finale. v drugi skupini sta se v prvi tek- ^ Pomerila ekipi Aluminija in p.rlpa Pragerskega 75". Igralci ^Serskega so najprej povedli iz ^.Jstrnetrovke, nato pa nogome- p.'Aluminija izenačili z zadetkom t S tem rezultatom se je sre- tudi končalo. Pri izvajanju I ajstmetrovk pa so bili boljši Jtjj.lci Pragerskega in se tako uvr- gj. ) finale druge skupine. V dru- e*mi pa so nogometaši Gerečje vasi premagali ekipo Skorbe z 2:1. V finalu druge skupine so nogometaši Gerečje vasi premagali ekipo Pragerskega z 2:0 in se tako uvrstili v finale. V tretji skupini so vetrani Aluminija zanesljivo premagali ekipo Mežimurca z 3:1, v drugi tekmi pa so nogometaši ptujske Drave v z veliko težavo premagali igralce Hajdine z 1:0. Hajdinčani so bili v prvem polčasu veliko boljši in so si ustvarili nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih žal niso izko- ristili, nato pa so igralci Drave do- segli zmago z zadetkom Vrabla, ki je z natačnim strelom premagal vratarja Hajdine. V finalni tekmi tretje skupine sta se pomerili ekipi Drave in Aluminija — veterani. Igralci selekcije so imeli javno premoč, veterani pa so se odločali na hitre protinapade, ki so igralcem Drave delali velike preglavice. Veterani Kaniški, Krnjič, Grbavec, Gere- čnik, Grbavac, Hazabent, Veličko- vič, Vodušek, Spehonja, Frčeč, Teodorovič in Sprah so pokazali zares najboljšo igro in so imeli v dveh tekmah ,,uri pradavanja" o kombinatoriki in vseh drugih elementih nogometa. Kdo se ne spominja briljantnih iger v drugi zvezni ligi, sedaj pa so navdušili gledalce z preigravanji in drugimi nogometnimi ,,fintami". Proti selekciji Drave so s pametno igro omrtvili najprej igro, kasneje pa še jih močno ogrozili. Na koncu je o zmagovalcu skupine odločilo streljanje enajstmetrovk, tukaj pa so bili uspešnejši igralci Drave. V prvi finalni tekmi so igralci Gerečje vasi premagali ekipo MIPA z 1:0, nato so igralci Drave po dramatičnem boju premagali ekipo Gerečje vasi s 5:3, v zadnji finalni tekmi pa sta se moštvi Dra- ve in MIPA razšli z neodloče- nim izidom. Tako je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa Drave, druga je bila ekipa Gerečje vasi, tretja pa ekipa MIPA. Prve tri eki- pe so prejele čudovite pokale, prav tako pa najboljši strelec in sicer Vugrinec iz ekipe Gerečje vasi, za najboljšega vratarja je bil progla- šen Štebih iz ekipe MIPA, pokal za FER-PLEJ pa je prejela ekipa Pragersko 75". Tovariš Berčnik, podpredsednik MNZ Ptuj je o turnirju povedal naslednje: Turnir je bil zahimiv. Pogoji za igranje niso bili najbolj- ši, igrišče ni bilo ravno, pa tudi ve- lika vročina je malce ovirala igral- ce, tem pa moramo čestitati, ker so nekateri odigrali v enem dnevu šti- ri tekme. Ta turnir veliko pomeni na popularizaciji tega športa za vse naše območje, domači so turnir zelo dobro organizirali. Marjan Lenartič, trener pete selekcije Drava je povedal nasled- nje: ,,Z mlado in perspektivno eki- po smo zasluženo osvojili pokal. Takšni, turnirji so dobrodošli, organizacija pa je bila na zavidlji- vem nivoju." Zdravko Jernejšek, republiški nogometni sodnik: ,,Po mojem mnenju je turnir dobro uspel, igralci in občinstvo so bili dicipli- nirani tako da ni bilo težko soditi. Kvaliteta nogometa pa je bila, ob težkih pogojih dobra. Podobni turnirji so pomembni tako za igralce kakor tudi za sodnike." Srečanja na Turnšekovem memorialu' so sodili Jernejšek, Zahrastnik, Colnarič, in Turk. Zdravko Jernejšek, ki je pred kra- tkim postal republiški sodnik je nekatera srečanja zelo dobro vodil in s tem dokazal, da se razvija v dobrega sodnika. Če bo tako nadaljeval je pred njim gotovo še blesteča sodniška kariera. Prav ta- ko pa so se trudili tudi drugi sodniki. Turnškov turnir je gotovo uspel. Videli smo veliko mladih igralcev in to kvalitetnih, ki bi z delom lah- ko marsikaj dosegli. Vendar pa ni bilo nobenega, da bi si te igralce pribeležil in jih povabil na trenin- ge. S tem bi pridobili vsi, tako klu- bi (selekcije), kakor tudi igralci. Za turnir lahko rečemo, da je v celoti uspel, še posebej pa so se pri organizaciji potrudili člani športnega društva Apače. Besedilo in posnetki Danilo Klajnšek Zdravko Jernejšek, eden od sodnikov, ki so vodili srečanja Ekipa Apač s pokojnim Francem Turnškom (stoji prvi z leve), kije veliko prispeval k razvoju nogometa. "fcgovalec Turnškovega turnirja — ekipa ptujske Drave Veterani Aluminija — na posnetku Hazabent in Kaniški Uspeh jadralcev AK Ptuj na republiškem prvenstvu v Murski Soboti Murska Sobota je bila gostitelj 18. republiškega jadralnega prven- stva od 30t maja do 8. junija 1980. Na prvenstvu je sodelovalo 24 tekmovalcev iz vse Slovenije, najštevilnejše pa so bile ekipe iz Celja, Lesc in Ljubljane. Prav tako kot na državnem prvenstvu v Lescah tako tudi na republiškem vreme jadralcem ni bilo naklonjeno. Vseh 10 dni je pihal zelo močan veter, kije oviral tekmovalce pri poletanju in pristajanju, pa fudi termika je bila izredno slaba. Naslov republiškega prvaka je ponovno osvojil Franc Štrukelj iz ALC Lesce s 2872 točkami, drugi je bil Celjan Bogdan Lilija s 2657 točkami, tretje mesto pa jc dosegel Marjan Kikelj iz Ljubljane s 2625 točkami. Na odlično 5. mesto pa seje uvrstil mladi tekmovalec AK Ptuj Vinko Pišek s 2510 točkami. Njegov uspeh je tem večji, ker je prvič sodeloval na prvenstvu, ki kvalitetno ni veliko zaostajalo za državnim. Drugi tekmovalec AK Ptuj Alojz Čuš seje uvrstil na solidno 11. mesto s 2067 točkami, omeniti pa velja smolo tega tekmovalca, ko je izgubil en tekmovalni dan (in s tem okrog 800 točk), zaradi okvare instrumetnov na njegovem jadralnem letalu. Letošnji uspehi ptujskih jadralcev so rezultat pravilnega dela v jadralni sekciji AK Ptuj, ko smo z nabavo novih jdaralnih letal plastične konstrukcijeinzuspenšnimzdruževanjemizkušenjstarejših tekmovalcev z mladostnimi elanom mladih, postali enakovredni tekmeci ostalim klubom v Sloveniji. Besedilo in slike: Janez Bezjak Tekmovalec Vinko Pišek ob svojem tekmovalnem letalu 16 -NASl DOPISNIKI 26. junij 1980- TCnMt) Besede prvouvrščenih na krosu in malem nogometu Mlajši pionir: Zemljak Marjan — učenec 4. razreda OŠ Videm. »Tekmoval sem tudi lani. žal pa nisem dosegel tako dobrega rezultata kot letos. Mislim, da proga ni bila pretežka. Vsekakor sem s svojim uspehom zadovoljen. Za letošnje tekmovanje pa meje še posebej navdušila razredničarka Marija Levstik. Mlajša pionirka: Kristina Haladeja, obiskuje 3. razred OŠ v Vidmu: »Proga ni bila predolga, bila je tudi zelo dobra saj bi lahko pretekel še en krog. Tekmovala bom tudi naslednje leto. Branka Čeh je tekmovala v skupini starejših pionirk: »Lahko rečem, daje bila proga še kar v redu. Možno je tudi to. da bi lahko naredila še en krog. Po vsej verjetnosti bom naslednje leto tekmovala zopet. Franc Murkoje tekmoval v skupini starejših pionirjev. Obiskuje 7. razred OŠ v Vidmu. »Tekmoval sem tudi lani. Nikoli nisem računal na prvo mesto. Na takšnih tekmovanjih je potrebno sodelovati, toda naključje in borba sta mi prinesla zmago. Pri mladinkah je zmagala Marija Vindiš, dijakinja lil. letnika UAS-a. »Tekmovala sem tudi lani in osvojila prehodni pokal. Upam. da ga bom osvojila tudi tretje leto in tako mi bi potem ostal v trajno last. Mladinec Miroslav Vindiš »Prvega mesta vsekakor nisem pričakoval, saj sem imel tudi nekaj konkurence. Mislim, da poteka organiziranost tega tekmovanja še kar v redu. Pri članih je slavil Martin Topolovec, sicer pa je zaposlen na Perutnini Ptu|. »Letos sem tekmoval že drugič. Lani sem dosegel tretje mesto, letos pa se mi je posrečilo osvojiti prehodni pokal. Za trajno last se bo potrebno boriti še dve leti.« Franc Cucek — Zmagovelc pri veteranih. »Proga je bila odlična. Hotel sem samo sodelovati, toda s presenečenjem sem osvojil prvo mesto. Upam. da se bom tekmovanja tudi v nadalje udeleževal. Fkipa VIDEM rniadi — DISCO PUM doegla prvo mesto v malem nogometu. S to zmago so»si priborili tudi prehodni pokal. Ekipo Disco Puha so zastopali: Zvonko Ulaga. Ropič Ivan. Vlado Kmetec, Hvaleč Dušan. Danilo Skok, Šmigoc Jure in Roman Tement. Vsem prvouvrščencem iz srca čestitam in jim želim takšnih uspehov še v prihodnje. Marjana Hvalec-Jana Vozači in naši problemi Učenci iz OŠ SLOVENJEGORIŠKE ČETE JURŠINCI IMAMO ZELO DOBRO ORGANIZIRAN VOZNI RED AVTOBUSOV! Tako se lahko v šolo in domov učenci varno in hitro prepeljemo. Vožnja z avtobusi je prijetna, prihranja nam veliko napornega pešačenja, zlasti pozimi in v slabem vremenu. Od šole smo nekateri oddaljeni tudi po več kilometrov. Nekateri šolarji vozači so nedisciplinirani potniki. Pri vstopanju in izstopanju se prerivajo, se neprimerno vedejo in v avtobusu zasedajo mesta starejšim po- tnikom. Seveda je naloga prav vsakega vozača, da take pomankljivosti odpravlja, oziroma opozori na nje svoje sopotnike. Prav je, daje med nami tudi veliko takih, ki se vedemo dostojno do potnikov in voznika. '. Zavedamo se. da moramo ceniti in pravilno vrednotiti naše prevoze. Vemo. da krije stroške širše združena skupnost, a del te skupnosti smo mi in naši starši. Želimo, da bi dobili možnost prevoza tudi tisti učenci, ki še pešačijo v šolo. Teh je še precej. Avtobus, ki bi peljal v smer JURŠINCI—SAKUŠAK-BOD- KOVCl —SENCAK—GOMILA bi prepeljal vse. ki še pešačijo v tej smeri. Upamo, da se nam bo v naslednjem šolskem letu uresničila tudi ta želja. 30 LET SAMOUPRAVLJANJA V SKRJ EDVARD KARDKIJ Na mizi leži slika. Na njej je lep obraz; malce osiveli lasje, visoko rahlo zgubano čelo, oči. iz katerih sije sama preprostost, lepo izo- blikovane ustnice, na katerih je nasmeh. Že od lani ni več med nami tega nasmeha, ugasnil je lesk njegovih oči. zamrle so njegove besede. Toda nekaj le ostaja, njegovo ve- liko neprecenljivo delo: Razvoj slovenskega narodnega vpraša- nja, Smeri političnega sistema samoupravljanja. Protislovja družbene lastnine. Socializem in vojna. Korenine neuvrščenosti. Potovanje skozi čas ... Pogum za vso to delo mu je vlivalo geslo, da je za človeka vredno živ eti samo, če ustvarja. In je ustvarjal, nikoli se ni utrudil. Toda za koga je toliko ustvarjal? Odgovor je preprost: za nas! Že kot otrok seje vključil v politično delo za lep in pravičnejši jutri. Skupaj s tovaiišem Titom sta snovala samoupravno in sociali- stično Jugoslavijo. Iz naše sredine je odšel febru- arja 1979 in nikoli več ga ne bo nazaj. Ostal je njegov spomin v nas. njegovih prijateljih. V grlu me stiska, nimam več besed, toda na mizi še vedno leži njegova slika. Magda Klasinc, 8/a. OŠ Hajdina KAKO UČENCI SAMOUPRA VI JAMO Letos mineva 30 let samoupra- vljanja. torej smo že pred tride- setimi leti naredili tisti velik in odločilen ter pravi korak. Tovariš Tito je na srečanjih s pionirji velikokrat poudaril, kako pomembno je. da se tudi otroci, pionirji, v svojih pionirskih ko- lektivih. v šolah čim bolje uspo- sobijo za življenje in delo, za šte- vilne naloge, kijih čakajo jutri. Lahko trdimo, da smo se že ves čas naše revolucije, med NOB. v letih obnove in izgradnje naše domovine in tudi v letih, ko smO začeli uresničevati in razvijati naš sistem samoupravljanja, aktivno vključevali v ta razvoj. Tudi zdaj imajo pionirji povsod svoje organe samoupravljanja. Na šoli samoupravljajo v okviru svoje pionirske organizacije, šol- ske skupnosti, v krajevni sku- pnosti, v hišnem svetu, v družbe- nih organizacijah. Učijo se odlo- čati. kritičnosti, učijo se uskladiti svoje odnose v kolektivu in pri vsakdanjem delu ter pri igri. Pi- onirsko samoupravljanje uresni- čujejo pionirji delegati s sodelo- vanjem na sestankih in pri dogo- vorih. s tem. da volijo svoje dele- gate, da so lahko izvoljeni, da sprejemajo skupne odločitve, da izvršujejo svoje obveznosti. Lahko smo srečni, da živimo v samoupravni Titovi Jugoslaviji. Še nadalje bomo izvrševali dela in misli Ldvarda Kardelja. Brigita Krajnc, 8/a, OŠ Hajdina BILI SMO NA TRAVNIKU Odšli smo na učni sprehod v naravo. Nabirali smo cvetice, to so: kamilice, ivanjščice. kadulja, rman. tropotec. marjetice, zlatice. Bilo je vroče. Jaz sem prinesel solzice. Na travniku smo si ogledali cvetice in se učil i o njih. Videli smo še veliko drugih rastlin. Kosmose vračali po mali potki, smo zagle- dali kačo. Jaz sem jo z opeko ubil. Vrnili smo se v razred in šopek najlepših cvetic dali v vazo. Dino Kolarič, 2. b OŠ Olga Meglič Ptuj ŠLA SMA RIBE LOVIJT Nekega lejpega nedelskega popoudneva sma šla s prijetelon ribe lovijt v poutok. Duga sma hodila, pa nejsmajih videla. Silvo mi je reuko: »Vaunda je ke pot totin gr mom.« Šao sun pogledno. pa nič nej blau. Šla sma pa naprej. Čes neka časa pa sma le doubila neka rib. Potli sma šla naprej, tan jih je še več blau in sma jih tudi dosti do- ubila. tak da sma mugla oba fsaki neka nesti. Unješaoza potoukon. jas pa po potouki. Naenkrat je Silvo zablejo. ka je pred mejnom kača. Skoučo sun. pa se mi je spodpuznalo. pa sun pa uninutn. ko je bla kača. Potli pa sun kuma vu.šo. ribe pa sun fse restepo. Potli sma s Silvoton šla domu. pa sma se tak smejala, pa cejlo pout frise poukala. ANTON VIDOVIČ. 8. r. OŠ LESKOVEC ZAVCA SUN ODNESU DOMU Blao je nekega lejpega sončne- ga dnejva. Ko sun prišo iz šaole, sun šo v hosto nabirat globaj. Ko sun že nabro skoro puno cejo globaj. se mi je začiilo, ka neka tan met bukvami jaoče. Počasi sun šao blijže, in ko sun prišo, sun vido malega zavca. Mislo sun, da je zavec zdrav, zato sun počasi ste- gno raoke in ga prijeo te pa sun kuma vpazo, ka je zavec rajeni. Takoj sun šao po cejo, te pa še nazaj po zavca in ga te odneso domu. Rano sun mu sčisto z žge- nico. Te pa sun ga dja v kobačo, ki je bla v kolarnici. Te sun še šao nakaoso delale in jo da zavci. ka ne bi bii lačen. Taksunganeguvonekadni. Ko se mu je rana zaceilila, pa sun ga zaneso nazaj v housto. ker meni se taka stvar preveč smili, da bi jo meo doma zaprto. FRANJO BRATUŠEK. 8. r. OŠ LESKOVEC PREDMET, KI MI JE VŠEČ V predmetniku je niz predme- tov. ki se med seboj razlikujejo po zahtevnosti in smotru. Na urniku za osmi razred je kar 13 predme- tov, težjih in lažjih. Za nekatere se ni treba doma prav nič truditi, spet drugi pa terjajo veliko dela. Vsak predmet ima svojo vrednost in vsi skrbijo za našo zdravo telesno in umsko rast. Ker so naše želje, sposobnosti, spretnosti in nagnjenja dokaj različna^ se vsi ne navdušujemo za iste predmete. Razlikujemo se tudi po delovnih navadah, zato imajo nekateri učenci radi samo tiste predmete, za katere se jim doma ni treba prav nič naprezati. Jaz se rada učim in mislim, da imam spoštljiv odnos do dela. Pri urah se nikoli ne dolgočasim, ker me vse zanima, najbolj pa seveda biologija. V nižjih razredih seje ta predmet imenoval spoznavanje narave. Predmet mi ni všeč zaradi petice. ki je zapisana v redovalnici in izkazu, marveč zato, ker pri njem spoznavam mnogo zanimi- vega in poučnega. Čeprav so ne- katera poglavja precej zahtevna, sem vedno pripravljena sodelo- vati in premagovati vse napore. Najzanimivejše so ure biologije takrat, ko snov osvajamo v sku- pinskem delu. Tako ima vsak učenec priložnost aktivno sode- lovati in si pridobivati delovne navade. Všeč mi je tudi način preverjanja znanja in mislim, da se še nikomur ni zgodila krivica. Moti me samo to, da nekateri sošolci med uro klepetajo in tako motijo predavatelja in učence, ki so voljni poslušati. Zdenka Ožinger. 8. b OŠ Franc Belšak Gorišnica OSEBI 28. junij 1965. Budil seje nov dan. petelini so zakikirikali, v Ptuju pa je na svet privekal nov zemljan. To sem bil jaz. Moje otroštvo se ni razlikovalo pd otroštva mojih vrstnikov. Počez in podolž sem z drobcenimi koraki premeril okolico, se radovedno ustavljal pri živih in neživih predmetih, padal in vstajal, se jokal in smejal. Igral sem se s prijateljčki, z rokavom brisal svečko, ki se je obesila iz nosu. Nikoli nisem bil izjema. Če so prijateljčki ušpičili kakšno norči- jo, sem bil tudi jaz zraven. Podil sem se tudi po drevju za ptiči in prav nič me ni pekla moja otroška vest. ko sem razdiral ptičja gne- zda. Toda prekmalu so minila brezskrbna otroška leta. Oprtali so mi torbo in me poslali v šolo. Hladni hodniki, velika okna, trhli podi. vse to je bilo zame nekaj novega. Plašno sem se stiskal k mami, ki meje pripeljala v razred. S strahom sem se oziral po razredu in iskal znan obraz. Zagledal sem male potepince iz svojega otro- štva. Strah je upadel. Tudi tova- rišica je bila prijazna, da sem se ves srečen vrnil domov in komaj čakal, da bom legel, zaspal, na- slednji dan pa spet odhitel v šolo. Vse to se je dogajalo v Do- rnavi. Kosem namreč končal prvi razred, smo se preselili v Gori- šnico. Slovo je bilo zelo težko. Privajati sem se moral novemu okolju, v mislih pa sem živel še v starem. Našel sem nov krog pri- jateljev in solze so se posušile. Sedem let se je natkalo od tistih časov. Danes obiskujem osmi razred in z njim se bom zopet poslavljal, ker se bliža konec gorišniškega otroštva. Odločil sem se za na- daljnje šolanje in iz fantiča se bo rodil fant. Peter Zorli, 8. a OŠ Franc Belšak Gorišnica MOJE OTROŠTVO Imel sem srečo, da sem užival brezskrbno otroštvo. Podil sem se po travniku in v gozdu, poslušal žvrgolenje ptic in žuborenje po- točka. ki seje vil za vjy>jo. Tako sem že zgodaj spoznaval lepoto in bogastvo narave. Ko smo še živeli v stari hiši, sem doživljal trenutke neskaljene sre- če in radosti, ki se nikoli več ne bodo vrnili. Naša mala. toda če- dna hiša je stala na obronku go- zdička. ki ga je požrl kanal elek- trarne. Vsak dan. ko je skoz okence posijalo sonce, me je mama zbudila. Komaj sem stopil v hlače, že sem pohitel na hišni prag. z njega pa se spustil k tra- vnikom. h gozdičku in potoku. Danes jih ni več. Nova elektrarna je za njimi zbrisala vse sledove.. Najraje sem se mudil v gozdič- ku, stikal za ptičjimi gnezdi, opa- zoval veverice, ki so se kot za stavo podile z veje na vejo. Večkrat sem sedel na jasi in čakal, kdaj bo priskakljala srnica, ki je takrat živela v zavetju prijetnega go- zdička. Dostikrat se mije pridružil starejši brat. da sem mu pokazal, kje gnezdijo ptički, kje so ležišča srn in kje domujejo še drugi goz- dni prebivalci. To so bili trenutki najbogatejšega doživetja. Toda zgodilo se je, da smo za- pustili staro domačijo in se pre- selili v nov dom. Tisto leto sem prestopil tudi šolski prag in konec je bilo otroške brezskrbnosti. Tež- ko sem se privadil novemu okolju. Često sem se vračal v kraj svojega lepega otroštva in vsakikrat mije bilo hudo, ko sem se poslavljal od svojih prijateljev, travnika in go- zdička, ki sem ju v novem okolju tako pogrešal. Stanko Vaupotič, 8. a OŠ Franc Belšak Gorišnica NA IZLETU Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Mala šola je šla zraven nas. Pri- peljal je avtobus. Vstopili smo na avtobus. Ustavili smo se v Vele- nju. V Veienju smo šli v park. V parku smo se lahko igrali. Potem smo se peljali v Slovenj Gradec. V Slovenj Gradcu smo videli letali- šče. Tam smo lahko šli v gostilno. ' V gostilni smo si lahko kupili, kar smo hoteli. Ob Dravi smo lahko šli na razgledni stolp. Suzana Žolger, L r. OŠ Majšperk TITOVA ŠTAFETA Mi smo šli na Breg v sprevodu. Osmošolca sta nosila zastavi. Na dvorišču smo se zbrali. Godba je igrala. Delavci so prišli gledat. Pevski zbor je pel. Recitatorji so govorili. En osmošolec je nosil jugoslovansko zastavo. Titova štafeta je bila srebrna. Tovariš Volmajer je vodil petje. Mi nismo nič nastopali. Mladinka je nesla Titu rože. An i ta Kovačič, 1. r. OŠ Majšperk MOJ DOM Moj dom je na Bregu. Stanu- jemo v bloku. V bloku so tri dru- žine. Stanujem čisto spodaj. Zra- ven našega bloka so še trije bloki. Zraven nas stanuje stara mama. Gradimo si novo hišo. Na bloku imamo številko 55. Moj dom ima veliko dvorišče. Renata, Branko in jaz ;mamo psico Riko. tovari- šica Ruža ima psa Bora. Blizu mojega doma je gc 'd Doma je lepo. Srečna sem ko je ma* zraven mene. Mamica vozi J Očka vozi motor. Marija K L 1. r. Majšpj NA TRAVNIKU Na travniku sem bila v $rw Videla sem pikopolonico, mr^y in metulja. Ob travi grem zjutr, šolo. Rosna je. Ko pridem v imam mokre čevlje. Darinka Kor, 1. r, OŠ Majšpc NAŠA POT V BODOČNOST TITOVA POT Težki so bili dnevi slovesa boleča zavest, da smo izgu| najdražjega človeka, Josipa Br« Tita. Tvoja izguba je nenadome ljiva, a zapustil si nam bogai dediščino — pot, ki si jo snovali svoje življenje. Svetinja tv0 idealovje bilo bratstvo in enotni med narodi, svoboda in neod snost. Vse življenje si se boril pravice človeštva in za mir svetu. Prav s tem humanim dele si v svetu žel spoštovanje, nafc njenost in podporo, kot je še^ rjetno v zgodovini sveta ni nob državnik. Svet je s teboj izgubil le dobrega politika in državnil temveč edinstvenega borca zan in humane odnose med narodi bloki. Pot, ki si jo začrtal ti, bon mi gradili naprej, ponosni, dast živeli v tvojem času. Vzgojeni tvojem duhu bomo lahko na aljevali tvoje delo. Nikoli bomo dovolili, da bi nam skrui ali skalil kdo to, kar si nami priboril. Čuvali in branili bol svojo domovino, gradili bon bratstvo in enotnost na tvojih i meljih ter pomagali ohraniti mu svetu. Koval si naša srca v najnežne dobi. da bi znali kljubovati vili rjem, ki bi burili našo mladost,i ne bi nikoli in nikdar zatajili tis! kar je bilo tebi sveto — bran neodvisnost in mir. Zaneseš lahko na nas, kajti tvoja mladii bo nadaljevala tvojo pot in večno nosila v svojih srcih. Metka Trafel 6/b, OŠ Hajdii SLOVO V Užiški ulici št. 15 na Dedinj kije del mesta Beograda, je tovai Tito preživel mnogo prostega delovnega časa. Tam sije posat veliko rož in drevja. Med vsei vrstami dreves je imel najra breze. Že takrat, ko je bil še zdrav, si] zaželel, da bi bil vedno med te: zelenjem in cvetjem, da bi bilsrei tega vrta tudi njegov zadnji don V nedeljo 4. maja nam je zast dih ob vesti, daje umrl naš lju! ljeni predsednik Tito. Solze tefi jo, misli so kar naprej pri njen žalujemo za našim predragi! vzornikom. Ob njegovi smrti smo prisegi da se bomo pridno učili, saj sob« Titove besede: »Več znaš, več« ljaš«. koristno vodilo na poti' znanju in uspehu že mnogim. Kruta smrt je vzela življeti« našemu Titu, z nepopisno bole^ no smo se poslovili od njega, toi pozabiti našega ljubljenega Ti' ne bomo mogli nikdar. Ob učenj in delu bo naš Tito vedno fl" nami. Slavica Bet* 2/a. OŠ H ajdi® TITO Novo leto je minilo, ko pretresla nas je ta novica, da zbolel si nam najdražji, ljubljeni tovariš TITO. Nabrali pomladanskega smo tja. in veselje ptičjega ti petja, ^ da ozdravil bi. smo vsi želeli T'* da skupaj z nami pel bi peSl zmagovito. A prihrumeli temni so oblaki in izvili te iz našega naročja. V srcih naših boš živel večno, ljubljeni tovariš TITO. A ti vendar še ostajaš, v naših srcih majhna lučka, ki nikoli ne ugasne in nihče je ne upihne. Franika kmf' 6/b. OŠ Hajd"1 HDNIK -26 iunii1980~ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 17 3. dirka za dp v kartingu v hajdošah Odlična uvrstitev Armanda Hvale Sa kartodromu v Hajdošah so se v nedeljo opoldan najboljši jugoslovanski kartisti po- bili za točke v državnem prvenstvu. Prire- jtev, ki sojo pod pokroviteljstvom DO Agis dobro izpeljali člani in športni funkci- jarji AMD Ptuj, si je ogledalo okrog 2000 ledalcev. Vožnje so bile zanimive, motila je le redolga pavza pred zadnjo vožnjo v kategoriji 125 ccm, pred tem pa je gledalce osvežila jdi ploha. Na tokratni dirki se je izkazal domači tek- jovalec v kategoriji do 100 ccm — juniorji ^mando Hvala, kije z zanesljivimi vožnjami jsluženo prejel lovorjev venec za zmago v tej kategoriji. Armando je bil dvakrat prvi in en- krat drugi, zlasti odlično paje vozil v odločilni tretji vožnji, ko seje po zasuku na progi z ozadja prebil med vodilne in zmagal. Albin Kosta- njevec in Anton Babic sta osvojila 7. oziroma 10. mesto, Erih Blaževič pa je odstopil že v prvem krogu prve vožnje. Zelo izenačenoje bilo v kategoriji do 100ccm za člane. Boj za zmago so vodili Rotar in Irena Lavrič (oba AMD Moste) ter Bitenc iz Celja. Dve vožnji je dobil Rotar. eno pa Lavričeva, lovorjev venec paje prejel Anton Rotar. Uroš Langerholcje bil peti. Dušan Korošec petnajsti in Jože Šeruga 22. V kategoriji do 125 ccm je zmago odločil dvoboj Živec (Moste) — Bužan (Celje). Ob koncu je s točko prednosti slavil Mirko Živec, Ptujčan Stanko Kores pa seje uvrstil na 13. mesto. V ekipnem delu je zmagalo AMD Moste pred Celjem in Ptujem. To je dosedaj najboljša uvrstitev ptujske ekipe, se- veda v letošnjem državnem prvenstvu. Za še boljše uvrstitve pa bodo tekmovalci AMD Ptuj morali izboljšati uvrstitve v kategorijah do 100 in do 125 ccm za člane. Na nedeljski dirki je nastopilo 57 tekmo- valcev in tekmovalk iz devetih društev iz soci- alističnih republik Srbije. Hrvatske in Slove- nije.. l.kotar rI11ando Hvala (AMD Ptuj) (foto B. Rode) Start v kategoriji do 125 ccm (foto B. Rode) Občinski tabor za mlade košarkarje V organizaciji KK ,,Drava" Ptuj se bo jutri, 27. junija pričel občinski tabor za mlade košarkarje, ki bo trajal do 2. julija. Tabora se bo udeležilo 60 najboljših mladih košarkarjev in bo potekal v štirih skupina: mlajši pionirji in mlajše pionirke ter starejši pionirji in starejše pionirke. Mladi košarkarji bodo med bivanjem v taboru osrednjo pozornost posvetili utrjevanju osnovnih košarkarskih elementov; vodili pa ga bodo trenerji osnovno-šolskih košarkarskih ekip. MG Srečanje aluminijašev Jugoslavije Kot že vrsto let nazaj, so se tudi letos zbrali na svojih delavskih športnih igrah predstavniki aluminijske industrije iz vse Jugoslavije. Slovensko ekipo so sestavljali predstavniki TGA Kidričevo in Impol iz Slovenske Bistrice. Tekmovali so v malem nogometu, rokometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu, pikadu in atletskem mnogo- boju. Rezultati: Mali nogomet; Za prvo mesto Sevojno:Skopje 5:1; za 6-7 mesto Titograd:Unial 5:3. Vrstni red: 1.. Sevojno, 2. Skopje, 7. Unial. Rokomet: Za prvo mesto Niš:5ibeniic 12:11, za tretje mesto Sevojno:Mostar 12:5, za peto mesto Unial:Titograd 12:11. Vrstni red: Niš, šibenik, Sevojno, Mostar, Unial, Titograd, Skopje. Odbojka: Za prvo mesto Sevojno:Skopje 2:0, za tretje mesto Unila:Šibenik 2:0, za peto mesto Mostar:Niš 2:0. Vrstni red: Sevojno, Skopje, Unial, Sibenik, Mostar, Titograd in Niš. Namizni tenis: Niš:Unial 5:1, Mostar:Sevojno 5:2, šibenik:Niš 5:3, Sevojno:Skopje 25:4, Skopje:Unial 5:2, Sibenik:Unial 5:0, Skopje:Tito- grad 5:0; Mostar:NiŠ 5:2; Sevojno:Titograd 5:0 in Sibenik:Mostar 3:5. Kegljanje: Vrstni red prvo mesto Unial 653 podrtih kegljev, drugi Sevojno 634 kegljev, sledijo Šibenik 626, Mostar 540 kegljev, Titograd 500 kegljev in Skopje 447 kegljev. Streljanje: Ekipni vrstni red — Sevojno 2078 krogov, Sibenik 1895 krogov, Unial 1895 krogov. Titograd 1853, Niš 1632, Mostar 1603 in Skopje 1489 krogov. Pikado: ekipni vrstni red — Sibenik 703, Mostar 691, Sevojno 560, Unial 534, Titograd 481, Niš 421 in Skopje 421. Atletski mnogoboj: Vr- stni red — Sevojno 44, Unial 36, Niš 28, Titograd 20, Mostar in Skopje 13. Vrstni red — šah: Sevojno 15,5 točke, Mostar 15,5 točke, Unial 13,5 točke, Šibenik 12,5 točke, Niš 10 točk, Titograd 9,5 točke in Skopje 7,5 točke. Ekipni vrstni red: prvo mesto je zasedla ekipa Sevojnega s 66 to- čkami, slovenski predstavniki pa so se uvrstili na četrto mesto z 41 to- čkami, to pa je manj, kot so pričakovali. Danilo Klajnšek Sitar iz Ptuja zasedel prvo mesto Preteklo nedeljo so ptujski karateisti nastopili oziroma odigrali že tretji semi contakt turnir za rang listo SFRJ. Nastopili so trije Ptujčani in sicer: Vladimir SITAR. Gorazd ŠTUMBERGER in Muriz ČERI- MOV1Č. Tekmovalo je kar 40 tekmovalcev. V prvi borbi sta se pomerila v muha kategoriji Sitar iz Ptuja in Deržič iz Zaboka. Rezultat 12:6 za Sitarja. V polfinalu je nato Sitar premagal Mačkica iz Bosanske Gradiške z rezultatom 13:5 in še nato v finalu, ko seje Sitar pomeril z Misimovičem iz Bosanske Gradiške ter ga premagal z rezultatom 16:13. Tako je naš Ptujčan Sitar na tem turnirju zasedel prvo mesto. Sledile so borbe v pero katego- riji. Tu se je Štumberger iz Ptuja pomeril z Miličevičem iz Sestetski Krajevca ter zmagal z rezultatom 15:12. V polfinalni borbi pa je nato z Surasom zgubil ter tako osvojil častno tretje mesto. Muriz Čerimovič je v prvem kolu zma- gal. medtem ko je v drugem kolu predal dvoboj zaradi poškodbe ter na tem turnirju zasedel peto mesto. V ostalih, težjih kategori- jah pa Ptujčani niso nastopili. Pa si po tretjem turnirju za rang listo SFRJ poglejmo še rezultate, ki so jih dosegli Ptujča- ni. V muha kategoriji do 57 kg je torej prvi Vladimir SITAR ter mu zato veljajo tudi naše čestitke. V pero kategoriji je na četrtem mestu Gorazd ŠTUMBERGER. lahki kategoriji do 69 kg je na devetem mesto Srečko ARNUŠ in v srednji kategoriji do 79 kg pa je na tretjem mestu Muriz Čeri- movič prav tako iz Ptuja. Škoda le, da nimamo tekmoval- cev tudi v drugih se pravi težjih kategorijah. Morda se pri tem spomni- mo. da so pred kratkim Ptujčani v prijateljskem srečanju z karateisti iz Zagreba iztržili neodločen rezultat (4:4), kar je prav tako lep uspeh. FRANJO HOVNIK V ladimir Sitar iz Vidma pri Ptuju osvaja točko za točko ... konferenca mnz ptuj 0 delu in tekmovalnem sistemu 1 V petek, 20. junija, je bila v Ptuju tretja konferenca Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Udeležba je bila tokrat veliko boljša kot pred i (dnom dni, pogrešali pa smo predstavnike TKS, ZTKO in OK SZDL iz ] treh občin (Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica). Kljub vabilom se jim ver- i ino ni zdelo za potrebno sodelovati pri ocenjevanju stanja v najbolj aožični športni panogi, kritik na račun nogometa pa je zelo veliko. Na ikšen način problemov ne razrešujemo. Konferenca je delo zveze kljub ; ekaterim napakam ocenila kot uspešno, še zlasti, ker nima dolge tradi- i ije, organi zveze so praktično na tem področju zorali ledino. Udeleženci ise zavzeli za bolj načrtno in strokovno delo, kar bo izboljšalo kvaliteto sogometa in močno zmanjšalo nepravilnosti. Delegati so razrešili tedanje vodstvo ter izvolili člane novega izvršnega odbora zveze ter ob foncu potrdili predlog tekmovalnega sistema za prihodnjo sezono. V tkreacijškem delu bo več kvalitetnih razredov-lig, z možnostjo izpada in irehoda v višji razred, seveda samo na medobčinski ravni! Tekmovanje »tako veliko bolj zanimivo, pričakujemo pa lahko tudi boljšo kvaliteto - tudi v športno-tekmovalnem delu nogometa, kjer se s kvaliteto sedaj res ne moremo pohvaliti. . 1- kotar Pokal Drave osnovni šoli Franc Osojnik V sredo, 19. junija, so v rokometnem klubu Drava izvedli finalni del tekmovanja za pionirke — pokal Drave. V Ptuju st> se pomerile ekipe Šolskih športnih društev iz Cirkulan, Markovec in osnovne šole Franc Osojnik. Rezultati: Markovci — Cirkulane 9:8 (3:5), Franc Osojnik — Markovci 13:4 (8:2) in Cirkulane — Franc Osojnik 5:7 (2:2). Pokal Drave i« tako osvojila OS Franc Osojnik, druga je Oš Bratov štrafela Markovci ® tretja OŠ Maks Bračič Cirkulane. Najboljše strelke so bile: Žnidarič (cirkulane), Vraber (F. Osojnik) in Lah (Markovci), najboljša igralka Draga Lah (Markovci) in najboljša vratarka Antonija Ban (Cirkulane). ^kipe so prejele pokale, igralke pa medalje — podelili so jih predstavniki Drava, Perutnine Ptuj in igralke članske ekipe. Tako v RK Drava "adaljujejo z dolgoročno postavljenim programom vzgoje mladih igralk. 1. kotar strelstv0 Solidne uvrstitve na republiškem prvenstvu V soboto in nedeljo je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani republiško prvenstvo v streljanju s pištolami, na katerem so se strelci in strelke iz ptujske občine dobro odrezali. Poglejmo njihove boljše uvrsti- tve: MK pištola proste izbire — člani: 4. Lojze Trstenjak, ekipno 4, me- sto, mladinci: 2. Branko Zupanič; — revolver: ekipno 3. mesto; — MK standardna pištola: članice — 2. Pšajd, 3. Komel. Pred republiškim prvenstvom pa je seveda bilo tudi občinsko prven- stvo. Najboljši posameznik je bil Lojze Trstenjak z dvema zmagama, po enkrat pa so zmagali Branko Zupanič, Gorazd Maolič in Slavko Ivanovič. Trstenjak pa je pred nedavnim uspešno nastopil v republiški reprezentanci na turnirju republik in pokrajin v Novem Sadu. 1. k. p0lfinale za zmagovalca rekreacije srs Hajdini ni uspelo V Ptuju je v nedeljo potekal polfinalni turnir za zmagovalca rekrea- cije v naši republiki. Za vstop v finale so se v Ptuju pomerili zmagovalci športno-rekreacijskega dela nogometa z območij Maribor, Murska Sobo- ta, Lendava in Ptuj. Na prvem srečanju je Radvanje (Maribor) z 2:1 pre- magalo Olimpijo iz Dolge vasi (Murska Sobota), na drugem pa Hajdina (Ptuj) Beltinko (Lendava) s 3:0 — zadetke so dosegli Kajič, Brodnjak in Plajnšek. Popoldan je v srečanju za tretje mesto Beltinka s 5:2 premagala Olimpijo, v finalnem srečanju pa Radvanje z 2:0 Hajdino. V republiški finale se je tako uvrstilo moštvo Radvanja. Turnir je pokazal, da ,,rekreativci" znajo igrati nogomet, vendar jim nagaja telesna pripravlje- nost. to pa se je zelo poznalo pri moštvu Hajdine, ki je zamudilo lepo pri- ložnost uvrstitve v finale. Kljub temu paje dobro predstavljalo rekreativni del nogometa v občinah Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Postava Haj- dine: Murko, Sagadin, Auer, Šprah, Milan Brodnjak, V. Plajnšek, M. Plajnšek, Hazimali, Maks Brodnjak, Korenjak, Kajič, Veličkovič, I. Plajnšek, Kokol, Fridl, Vrabl. 1. kotor TURNIR NA VISOKEM Nogomet je v ptujski občini zelo ljubljena" športna panoga. To ^kazujejo številne ekipe, ki ekmujejo v medobčinski °8ometni ligi, saj ima skoraj vsa- *a vas že svojo ekipo; sedaj ko je Jtlrtva sezona pa prirejajo številne "rnirje v velikem in malem dometu. Tako so se tudi mladinci iz akti- mladih Jelovice odločili, da Pr'Pravijo sedaj že tretji turnir v nogometu. Za turnir se je Rjavilo osem ekip in sicer Med- s[dce, Skrblje, Ptujska gora A. U°Perce, Jesenica. Ptujska gora Jelovice in Sela. Mladinci iz ve'0vic so zelo vzorno pripravili da bi turnir čim bolje uspel. friŠČe je bilo pripravljeno, čeprav v b'lo asfaltno in ne travnato, endar se tudi na pesku da lepo Brati. Rezultati: Medvece—Skrblje 0: j' ^tujska gora B—Stoperce 4:3; ranica—Ptujska gora A 2:0 in te|!°v'ca—Sela. V drugem kolu rnovanja so bili doseženi nasle- rezultati: Skrblje—Ptujska 0:1; Jesenica 4:3. Polfinale: Skrblje 2:3; Finale: Ptujska p3--Jesenica 1:2. U0 ^o mesto so zasluženo osvojili jSometaši Jesenica, saj so ®Zali vplikn horhermsti in tako prejeli lep pokal. Druga in tretja ekipa sta prejeli pokale, prav tako pa sta prejela priznanje najboljša strelca. To sta bila Mirko Pislak in Zmagoslav Zaje, oba sta dala po pet zadetkov. Marjan Novina predsednik in eden izmed tistih, ki so se v zve- zi turnirja najbolj trudili je dejal,, da je pokale prispevala krajevna skupnost Majšperk, za vse ostalo pa so poskrbeli sami. Tako so z gradnjo igrišča pričeli v začetku marca 1979. Od vaščanov so pri- čeli pobirati denar in ga tudi nekaj zbrali. Naročili so buldožer, da bi jim splaniral igrišče. To jimjetudi storil, vendar pa je stroške.popla- čala krajevna skupnost Majšperk. Tako jim je zbrani denar ostal. Uporabili so ga za nabavo žog, mrež in plačilo najemnine, ki zna- ša 800 din na leto. Pogodbo so sklenili s kmetom, ki jim je odsto- pil zemljišče. Zraven igrišča so si postavili leseno barako, ki jim lah- ko služi za garderobo, shranjeva- nje športnih rekvizitov ali pa za kaj drugega. Nogometno igrišče je ob sobotah in nedeljah polno. Ta- krat se namreč vračajo mladi do- mov in igrišče predstavlja pravo zbirališče mladih. Mladi iz hribovskih vasi se tru- dijo, da življenje ne bi bilo dolgo- časno. Podobni turnirji vnesejo med nje poživitve. Nekdo izmed navzočih je rekel: ,,Ja kdo pa še k nam v hribe leze, kdo bo pa tukaj igral"! Na Jelovice so prišli igrat igralci iz osem ekip, kar je dokaz, da tudi radi prihajajo na podobne turni- rje. Tem fantom oziroma mladin- cem se bi moralo posvetiti več pozornosti. Pomagati bi jim mora- li v krajevni skupnosti sami mladinci (KS jim veliko pomaga) iz drugih OOZSMS in ne da se nekateri celo norčujejo iz njihovih kratic (AMJ). Kar ne pomeni avtomoto društvo, ampak aktiv mladih Jelovice, to pa so vsi mladinci in mladinke, ki živijo v teh krajih in delajo zelo resno. Besedilo in posnetki: Danilo Klajnšek Predsednik aktiva mladih Jelovice predaja pokal zmagovalni ekipi Jesenica. Mladi so se na Jelovicah potrudili in si uredili igrišče in postavili hi- šico. 18 — ZA RAZVEDRILO 26. junij 1980 — VVQlfy| fEDNIK -26. junij 1980 OGLASI IN OBJAVE - 19 Slovo prve in prihod druge izmene MDA SLOVENSKE GORICE '80 Brigadirji prve izmene repu- bliške mladinske delovne akcije Slovenske gorice 80 iz Ljubljane — Bežigrada in Novega mesta so bili zadnjič na trasi v petek 20. ju- nija. V soboto pa so se poslovili od Dornavčanov in štaba akcije, ter krenili vsak na svoj dom. Poslovili so se srečni in zadovoljni, saj so bili zares uspešni, tako pri delu na trasi, kot na področju interesnih dejavnosti. Sicer pa je Slavko Dobnikar, namestnik komandanta za delo- višče, delo prve izmene na trasi takole ocenil: »Brigadirji so v šestnajstih de- lovnih dneh prve izmene AMD Slovenske gorice opravljali dela na trasi primarnega vodovodnega cevovoda v smeri Pacinje—Des- trnik. Opravljali so predvsem iz- kop zemlje tretje kategorije, po- ložene cevi so tudi obteževali in pripravljali pred tem še posteljice za polaganje cevi. Opravljali so tudi razna pomožna dela. Brigadirji so bili v prvi izmeni res nadvse uspešni, saj so izkopali jarek v dolžini 1300 m, kar je za 38 odstotkov več, kot je bilo plani- rano. Posteljico in obteževanje so pripravili v dolžini 850 m. Skupaj so opravili 5.978 efektivnih delo- vnih ur in izkopali 2.365 kubičnih metrov zemlje. Skupno vrednost opravljenih del ocenjujemo na 955.750,- din, od tega je vrednost opravljenih del na trasi 833.240.- din in na dveh udarniških akcijah v Grajeni in Doleni 122.500,- din. Pri vsem tem pa je treba po- hvaliti sodelovanje domačinov, ki so se tokrat zares izkazali. Sko- rajda ni bilo dneva, ko ne bi poleg brigadirjev kopali na trasi tudi domalčini. Ali pionirji iz OŠ Destrnik ali iz OŠ Dornava, ali pa tudi domačini sami. Skoraj vsak dan sojim na traso nosili mleko in kavo. večkrat pa so se lepo izka- zali tudi z domačo malico, ki soje bili brigadirji najbolj veseli. Naj ob koncu dodam, da je v prvi izmeni bilo na trasi po- vprečno 62 brigadirjev, obe bri- gadi pa sta šteli skupno 73 briga- dirjev. Vsa leta do sedaj je bila ta izmena najbolj uspešna. Če k temu prištejemo še dobre delovne pogoje in dobro pripravljeno tra- so, ter lepo vreme, potem lahko rečem, daje bilo takšen uspeh tudi pričakovati. Novost pri ocenje- vanju del na MDA v letošnjem letu je tudi, da ocenjujemo še kvaliteto opravljenega dela. od- nos do delovnih sredstev in disci- plino brigadirjev na trasi. Obe brigadi prve izmene na MDA SG smo ocenili zelo uspešno.« V soboto 21. in v nedeljo 22. junija so v brigadirsko naselje v D Dornavo prišli brigadirji druge izmene letošnje akcije. V brigadi Pohorskega bataljona iz OK ZSMS Slovenska Bistrica je do sedaj 46 brigadirjev, v brigadi Franca Šavlija — Medveda iz Tolmina je do sedaj 35 brigadi- rjev, v brigadi Franca Planinca — Frenka iz Kopra je kar 43 briga- dirjev. v brigadi Rdečega križa Slovenije, kije letos novost pa je 22 brigadirjev. V nedeljo 22. junija so se bri- gadirji že sestali na brigadnih konferencah, pred tem pa se je sestala tudi skupščina akcije, kije ocenila delo brigadirjev prve iz- mene, kot zelo uspešno na vseh področjih. V ponedeljek zjutraj so se bri- gadirji druge izmene odpravili prvič na delovišče. Nadaljujejo z delom svojih predhodnikov na trasi proti Destrniku. Predvide- vajo. da bodo brigadirji druge iz- mene v dvajsetih dneh izkopali okoli 2.000 m jarka in opravili okoli 10.000 efektivnih delovnih ur. Pri izpolnjevanju in tudi pre- seganju njihovih norm jim želimo čim več uspeha. M. Ozmec Brigadirji prve izmene so pretekli ponedeljek pomagali krajanom Dolene pri gramoziranju lokalne ceste Dolena—Kočice. Slavko Dobnikar, namestnik ko- mandanta za delovišče opravlja to delo na MDA Slovenske gorice že peto brigadirsko poletje. S skupščine ribiškd V delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju so se v petek junija sestali delegati skupščini; ribiške družine Ptuj. Po uvodnem del so prisluhnili poročilu Stanka Žitnika, predsednika skupščine RD P,y o delu v minulem obdobju, ter poročilu Vlada Silaka. predsednik izvršnega odbora RD Ptuj o aktivnostih ribičev in delu komisij Izobei! poročil je bilo razvidno, da so ptujski ribiči v enem letu, odkar i pričeli s kolektivnim vodstvom in odgovornostjo naredili veliko n področju poribljanja voda, varstva voda in okolja, ter dela z mladino Tudi komisije, ki delujejo v okviru RD Ptuj so v glavnem s svoji«, delom zadovoljile, čeprav je bilo nekaj takšnih, ki niso pokazale prav! volje do dela v ribištvu. Sicer pa temelji delo ptujskih ribičev že šest« leto na delegatski osnovi in odločanju'in pri tem so si nabrali dovoli izkušenj, ki jim bodo v krepko pomoč pri razreševanju nekaterih problemov in težav. Po krajšem usklajevanju in dopolnilih so na skupščini sprejeli tudi nova pravila RD Ptuj, ki so pričela veljati takoj. Skupščina je odločila tudi, da ostane vodstvo in predsedniki posameznih komisij v enah sestavi kot v preteklem obdobju. Spremenili so le strukturo dveh komisij. Volilna komisija, ki ji je predsedoval Dimče Stojčevski jc namreč menila, da so se vsi voljeni v letu dni odkar deluje RD s kolek- tivnim vodstvom, šele prav vživeli v svoje delo in naloge, zato je prav, da jim nudijo še naslednje mandatno obdobje, kjer naj bi svoje moči in zmogljivosti do konca izkoristili. Po tem. ko so ribiči potrdili člane in delegate za Zvezo ribiških družin Ptuj in Ormož, se je razvila žgoča razprava o čolnarjenju z motornimi čolni po ptujskem jezeru in reki Dravi. S to odločitvijo so seznanili tudi pristojne republiške in občinske organe. Pri SO Ptuj že pripravljajo odlok o vožnji z motornimi čolni po ptujskih vodah. Tako je nekaj je nekaj let aktualna razprava o "koristnosti in »več namembnosti« ptujskega akumulacijskega jezera le prišla h koncu. Tega pa niso veseli le ribiči, ampak vsi ljubitelji čistega in zdravega okolja in predvsem naših voda. ' ~ _OM Posebej toplo so na skupščini ptujskih ribičev pozdravili predstavnike pobratene RD iz Novega mesta. Polovičen izkoristek Če je letošnje leto bolj hladno in z obilnim deževjem, pa imajo kmetje od tega vsaj eno korist. Mnogo večji izkupiček bo od košnje. Res je, da pri tistih, ki niso uspeli posušiti v redkih lepih dneh, kvaliteta sena ne bo najboljša, zato pa bo pridelek večji. Medtem ko se mnogi že sprašujejo kam bodo s krmo, pa se je lastnik tega kozolca ,.zadovoljil" kar s polovičnim izkoristkom. Kdo ve, ali ni bilo časa, lesa, mogoče pa tudi volje, da bi kozolcu popravili streho in ta- ko z majhnim trudom pridobili več prostora za pridelek. Sicer pa bi ga veljalo popraviti že zato, ker je podobnih objektov pri nas vedno manj. Besedilo in posnetek:Viktor Horvat Klub brigadirjev „Franc Belšak-Tone' sporoča V soboto, 28. junija organizira- mo letošnji drugi udarniški dan članov Kluba brigadirjev ,,Franc Belšak-Tone" na mladinski delov- ni akciji,.Slovenske gorice '80". Vsi, ki se želite udeležiti udarni- škega dneva pridite ob 6.30 na Trg mladinskih delovnih brigad v Ptu- ju, odkoder se z avtobusom od- peljemo na delovišče Pacinje- Spodnji Velovlak. Komandant brigade takratnega udarniškega dneva je Stanko Ko- kol, namestnik predsednika sveta kluba brigadirjev in večkratni udarnik mladinskih akcij. FB Za izgradnjo Bolnišnice Ptuj so darovali: Jože Rakoš, Pohorje 5, Cirkulane — 405 din; Franc Biškup iz Ptuja, Kicar 7 — 1000 din; PREBIVALCI NOVE CESTE iz Ptuja, namesto venca na grob pok. Jožeta Perca iz Ptuja — 650 din; DELAVCI KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE TGA „ Boris Kidrič",- Kidričevo, namesto venca na grob pok. Stefanciose Jozefine iz Ptuia — 1.350 din; OO ZKS D. Kveder Ptuj, Komite obč. konf. ZKS Ptuj, namesto venca na grob pok. Valterja Jakopina — 500 din. Darovalcem iskrena hvala!