Ameriška Domovina NO. 44 'v. V ,, iCA?i IM $WRi? j/22^h mmi & -ft*? ■*¥*•&> > : -v/vv jff V' • ■•■' v ;• >>;• *;: - • ^ ^«'.• - ■. >^v.e* National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MARCH 4, 1970 žlovkniam ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Francosko časopisje grajalo Pompidouja Za zgled je stavilo ameriške predsednike, ki zna j o o-hraniti pred demonstranti hiadno in mirno kri. PARIZ, Fr. — Časopisje je kar precej na splošno prijemalo predsednika republike G. Pompidouja, ker se je razburil zaradi demonstracij preteklo nedeljo v Chicagu, kjer je bil na uradnem obisku. Desničarski L’Au rore je v uvodniku na prvi strani opozoril predsednika Pompidouja na mirnost ameriških predsednikov v takih in še huj ših slučajih. “Ameriški predsedniki vedo, kako je treba kazati hladnost tudi tedaj, če lete paradižniki ...” je zapisal list in grajal Pompidouja, ki ni pokazal take mirnosti in hladnosti. L’Aurore trdi, da nejevolja zaradi demon stracij v “srečni, mladi deželi kjer je zdrav humor obveznost” ni bila na mestu. Tudi znani L’Monde ne vidi pravega vzroka za razburjanje Pompidouja, saj je bilo znano v naprej, da bo prišlo do demon-tracij. Časopisi so prijeli Pompidou ja zaradi njegove obsodbe ameriških demonstrantov, pa tudi radi njegove izjave, da bi se naj Izrael iz “rasne in religiozne države” spremenil v “navadno”, če hoče živeti v miru s svojimi a-rabskimi sosedi na Srednjem vzhodu. Lunski prah vrnjen LOS ANGELES, Calif. — Malo stekleničico z lunskim prahom, ki je izginila v soboto zvečer na 100-dolarski večerji v dobrodelne namene, je neznanec vrnil v ponedeljek. Pustil jo je v poštnem nabiralniku in o tem obvestil policijo. V Mani" zopet izgredi J/z s/oy. naselbin M|X0N HOČE PREPREČITI STRAJK HA ŽELEZNICAH Pred novim sporom Pentagona in Kongresa WASHINGTON, D.C. — Poseben senatni pododbor, ki pod načelstvom senatorja Symingto-na preiskuje, koliko so vredne naše vojaške postojanke zunaj dežele, je menda odkril, da naša narodna obramba ni imela sreče s postavljanjem oporišč za naše atomske bombe in rakete v Evropi. Na to neprijetno okol-nost je opozoril Symington v svojem govoru 16. februarja. Člani pododbora so hoteli takoj zvedeti od zaupnikov narodne obrambe, kaj je resnica na tem, pa so zaupniki odklonili vse podatke celo na tajni seji tega pododbora. To je seveda hudo razburilo vse senatorje, ki so napovedali, da ne bodo odnehali, dokler ne bodo zvedeli, kaj je z oporišči v Evropi, kjer je shranjeno atomsko orožje. Glavna kritika tiči menda v tem, da so oporišča postavljena tako nerodno, da se jih sovražnik lahko zelo hitro polasti. A. K. Watson v Pariz WASHINGTON. D.C. — Vladni viri trdijo, da se je predsednik Nixon odločil imenovati za poslanika v Parizu namesto od-stopivšega S. Shriverja direktorja menarodnega oddelka IBM Arthurja K. Watsona. A. K. Watson je graduiral na Yale, služil v drugi svetovni vojni in dobil za svoje zasluge odlikovanje Francoske častne legije. Zna pol ducata jezikov in je dober poznavalec sveta. RAIN Oblačno in deževno, milo. Naj višja temperatura okoli 54. W. Cronkile odgovarja podpredsed. Apewu WASHINGTON, D.C. — Politična zvezda podpredsednika Agnewa se je začela svetiti, ko je prvič napadel časopisje, radio in televizijo, da vse preveč piše o levičarskih akcijah, vse premalo pa o molčeči večini, ki mirno in potrpežljivo nosi vsa bremena našega življenja in je glavni steber naše dežele. Odmev na podpredsednikove obtožbe je hitro prišel, se je pa pri tem počasi razvrstil. Naj-orvo so mu odgovorili časnikarji in mu v svojih odgovorih niso prizanašali, potem so se oglasile "adio in televizijske kompanije, ~ --------- ki so pobijale podpredsednikovo rePuhhke. Demon strantje so stališče. Sedaj se je oglasil vo- Vlada je poslala na ceste in trge glavnega mesta Filipinov vojaštvo krotit demon strante, ki zahtevajo reforme in kriče proti ZDA. MANILA, Filip. — Včeraj je prišlo sredi mesta znova do protivladnih in proti-ameriških demonstracij. Vojaki in policaji so streljali proti demonstrantom, streli pa so prihajali tudi od njihove strani. Vojaštvo in policija sta pohod demonstrantov proti poslopju poslaništva ZDA ustavila komaj 100 jardov pred t em. Demonstranti so- odvrgli nekaj zažigal-nih bomb in kričali, pa se naglo razšli pod pritiskom vojaštva in policije. Glavne demonstracije so bile sredi mesta proti vladi predsednika Marcosa. Vlada trdi, da so demonstracije organizirali levičarji, predvsem pristaši Maove zvrsti komunizma. Demonstracije so se začele kmalu po ponovni izvolitvi F. Marcosa za predsednika GARY, Ind. — Rojak Frank Lozier, je 3. marca obhajal 80-letnico rojstva. Je zvest, dolgoleten naročnik Ameriške Domovine. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. dilni televizijski p o r o č evalec CBS Walter Cronkite, ki je v svojem odgovoru na napade podpredsednika Agnewa izjavil: ‘Jaz osebno nisem nič ustrahovan, toda industrija v celoti je oa bila ustrahovana.” To bo držalo, kajti Cronkite o-’ebno je veliko manj odvisen od režima kot ameriška industrija :d federacije. Značilna je pa Cronkitova pripomba: “Mi strašno rabimo posebne tečaje na srednjih šolah (high schools), ki bi učile ljudi, kako je treba bra-časopise, poslušati radio in (ledati televizijo, da bi naše občinstvo postalo bolj kritično do! Kraljica Elizabeta II. tega, kar vidi in sliši in bere. Pol p0 potih kapitana Cooka rio’'Ta'n/ih r,iC-ie ?llk0 PI7 LONDON, Val. Brit. _ Kra» malo, da bi poročevalci mogli!,.. T^- u + tt • • iv . f liica Elizabeta II. in njena hčer- » \T O '/Tl rln £\irr\ *\ ^ ko princesa Ana sta se podali na da Marcos pripravlja spremembo ustave, ki naj bi mu omogočila ponovno kandidaturo. Ta je to zanikal, toda s tem ni pomiril demonstrantov, ki so začeli zahtevati socialne in gospodarske reforme ter oster boj proti korupciji. Predsedniku F. Marcosu očitajo, da se je povezal z imoviti-mi sloji in da skuša sedanje socialno, gospodarsko in politično stanje ohraniti s silo, če ne pojde drugače. Med tem je očitno, da je treba izvesti socialne in gospodarske reforme, kajti brez teh ne bo notranjega miru. MEgsem v bošnilntai zaradi batašta v prsih SAN ANTONIO, Tex. — Bivši predsednik L. B. Johnson je koncem tedna začutil bolečino v prsih. V ponedeljek so ga prepeljali v Brooke General bolnišnico, kjer je pod stalno pažnjo strokovnjakov za srčne bolezni. Ti so odredili omejeno delavnost, dokler ne odkrijejo, kaj je prav za prav vzrok bolečine v prsih. L. B. Johnson je imel pred 15 leti hud srčni napad, ki pa ga je srečno prebolel. Zdravniki so po pregledu izjavili, da niso odkrivi nobene sledi kakega novega srčnega napada na L. B. Johnsonu. Bivši predsednik ima otrdele žile, ki omejujejo dotok krvi delu srca. To ni ravno nevarno, lahko pa povzroči nevarnost, če bi si predsednik ne dal potrebnega miru. Zdravniki so v skrbeh zaradi ponovnih bolečin v prsih, ki so se pojavile prvič, ko je bil na seji v Mayo Clinic v Rochestru, Minn., 20. februarja. Odločili so, naj ostane v bolnišnici in počivaj da ga bodo irpgji možnost stalno nadzirati in opazovati njegovo stanje. Predsednik se je včeraj obrnil na Kongres s predlogom za poseben zakon, ki naj prepreči splošni železničarski štrajk napovedan za jutri. Kongres je predlogu naklonjen in vse kaže, da bo zakon podpisan in v veljavi še pred polnočjo. WASHINGTON, D.C. — Pogajanja med unijami železničarjev in železničarskimi družbami preteklo jesen so bila uspešno končana in dosežen je bil spo razum o novi delovni pogodbi za dve leti. Vse unije so na novo pogodbo pristale, le unija obdelovalcev pločevine, v kateri so povezani delavci ene vrste v železničarskih delavnicah, je pogodbo odklonila. Ta unija ni zadovoljna z določili za njene pravice do posebnih del. Njeni člani se boje, da bi izgubili zaposlitev, če v tem vprašanju popuste. Ker so unije med seboj dogovorjene, da velja sprejem ali odklonitev za vse, je tako odpor unije o b d elovalcev pločevine preprečil sprejem nove pogodbe in sedaj privedel do nevarnosti splošnega štrajka na železnicah. |Da bi to preprečil, je predsednik včeraj predložil Kongresu poseben zakon. Stalinova hči se jezi nad prevajalci da bi ib seči res vse važne dnevne dogodke. Upajmo, da si bodo to vzeli prizadeti krogi v federaciji in izven nje prav posebno k srcu. Po tej poti bi se zelo dvignil mednarodni ugled naše dežele. 40,000 milj dolgo pot okoli sveta po sledi poti, ki jo je pred 200 leti napravil preko Pacifika znani kapitan James Cook. Obiskali bosta otočja Fidži, Tonga, Novo Zelandijo in Avstralijo. Predsednikov predlog bo uzakonil sprejem dogovorjene pogodbe, ki so jo vse unije z izjemo unije obdelovalcev pločevine sprejele lani v decembru. Ta pogodba predvideva 19% povišanje plač v teku dveh let z veljavnostjo nazaj preko preteklega leta. Pogajahja so bila vedno znova ■ur a podaljšana, pa vedno znova pre- WASHINGTON, D.C. _ Sta- kinjena. V ponedeljek je zvezni Lnova hci Svetlana se jezi nad sodnik prepovedal štrajk želez-prevedom njene knjige “Samo ničarjev samo proti eni, izbrani eno leto v francoščino. Pravi, železniški družbi. Tako železni-a je zanikrna, površna in na carskim unijam ni preostalo nekaterih mestih namenoma drugega kot splošen štrajk ali skazena. | pa pristanek na pogodbo. Vče- 'Jancoski založnik trdi, da je raj so člani unije obdelovalcev prevajalec želel doslovno slediti pločevine v železničarskih de-besedilu v originalu. V Parizu lavnicah v Collinwoodu v C.eve-upajo, da bodo spor poravnali s landu štrajk že začeli, četudi ga kompromisom. Za prevod pa je zvezni sodnik prepovedal, vlada v Franciji veliko zanima- Štrajkujoči so včeraj izjavljali, nie- da se sodnikovemu odloku ne RIM, It. — Ko je predsed nik vlade M. Rumor prevzel sestavljanje nove (31.) vlade v Rimu, dveh stvari ni nihče upal trditi: da se mu bo res posrečilo sestaviti novo vlado, da bo pri vsem tem kriza hitro rešena. Tako so vsi imeli prav. Na videz je bila kriza u-pravičena. Italija je imela po zadnji vojni že 31. vlado. Vsaka med njimi je zapustila za seboj kup nerešenih vprašanj. Med nerešenimi problemi je vse polno zakonskih načrtov in predlogov, ki so zreli za glasovanje in objavo. Skrivnost italijanskega političnega življenja je prav v tem, da se “pred 12. uro” nekje nekaj zatakne: namesto glasovanja prihaja javna uprava v krizo. In tako so italijanski politiki cel mesec februar filozofirali, otvarjali vsak dan nova politična vprašanja, snovali nove politične kombinacije, ki so zabavale ulico, dočim niso na politike napravile nobenega vtisa, saj so vedeli, da je vse skupaj obnavljanje starih političnih intrig, ki so na njih zainteresirani krščanski demokratje s svojimi frakcijami — jih je menda kar 8, Italijanska vladna kriza prešla v novo dobo ker ima vsak bivši predsed nik svojo — in socialisti s svojimi tremi strankami in čednim številom frakcij v njih. Vsaka frakcija ima svoj interes, se malo meni za koristi svoje stranke ali pa za narodne. Tako je italijanska politika lahko vsak februarski dan premšljevala o frakcijskih političnih potezah in čakala, kdaj se bodo Rumorjeva pogajanja za sestavo koalicijske vlade razbila. Glavnega cilja vseh teh političnih manevrov navadno ni nihče hotel omenjati. Je to vprašanje, ali naj Italija dobi zakon, ki legalizira ločitev zakona. Do sedaj to ni mogoče. Po znani pogodbi med Vatikanom in Italijo je Mussolini pristal, da bodi v Italiji zakon, sklenjen po katoliških predpisih, neločljiv. Ta zakon je že desetletja trn v peti italijanskim liberalcem in socialistom, seveda pa tudi komunistom. Zagovorniki ločitve so gnali zadevo v parlamentu z veliko gorečnostjo, pa tudi s precejšnjim uspehom. Zakon je bil izglasovan v spodnji (poslanski) zbornici proti glasovom krščanskih de- mokratov. Sedaj bi moral priti pred senat, kjer bi se zopet dobila večina zanj. To je treba preprečiti — z razpustom parlamenta! V tej smeri se giblje politika konservativne Italije. Liberalna in socialistična Italija se temu protivi, zato je napela vse sile, da se kriza reši z novo vlado in ne z razpustom parlamenta. V obrambo svojega stališča izrablja vsa politična sredstva, tudi namiga-vanje, da bi razpust parlamenta utegnil sprožiti “ljudsko” gibanje, ki bi pokopalo ne samo sedanjo ustavo, ampak tudi sedanji demokratični sistem. Vnema socialistične in liberalne Italije je razumljiva. Liberalci in socialisti se bojijo razpusta parlamenta, ker bi se z razpustom v duhu ustave uničili tudi vsi zakonodajni postopki, ki še niso izglasovani do konca. Razpust bi torej pokopal tudi znano odobritev predloga o ločitvi zakona v spodnjem domu. Konservativna Italija trdi, da se je politično stanje v Italiji tako zamešalo, da ga sedanji sistem koalicijskih vlad z 8 strankami in frakcijami ne more rešiti. V kombinacije bi morali pritegniti tudi komuniste, proti temu se bo pa italijanski narod upiral. To bi res lahko pomenilo začetek poskusa državljanske vojne ali pa poskus vojaške diktature. Kako se bo kriza razvijala v marcu, je težko reči. Če se bo vsaj del socialistov odločil za razpust parlamenta, bo Italija šla v volitve. Malo je namreč verjetno, da bi predsednik Saragat napravil poskus s koalicijsko vlado, ki naj bi bili v njej komunisti. Saj spada med glavne italijanske protikomuniste in to je bil tudi razlog, zakaj so svoj čas krščanski demokratje pristali na njegovo kandidaturo. Razpoloženje v deželi je podobno tistemu pred svoječas-nimi volitvami v konstituan-to 1. 1947. Razlik^, je v tem, da so takrat krščanski demokratje operirali z geslom: Boj proti komunizmu, danes bi pa z geslom, Boj za neločljiv katoliški zakon, kot ga previde-va pogodba med Italijo in Vatikanom iz 1. 1929. bodo pokorili. V tem slučaju bo nemara prišlo do aretacij štraj-kujočih. Odbora obeh zbornic sta sklicala za danes dopoldne posebne seje, pa katerih bosta obravnavala predsednikov predlog za prepoved štrajka železničarjev. Trdijo, da sta predlogu naklonjena in da je upanje, da bo predlog odobren in takoj predložen v obravnavo zbornicama. Napovedujejo, da bo uzakonjen še pred polnočjo, ko je napovedan začetek splošnega štrajka. Predsednik Nixon je v svojem predlogu Kongresu dejal, da pomeni ta “najmanjše vmešavanje v svobodna pogajanja” in izjavil: Mi ne mornemo dopustiti nereda ustavite železniškega prometa po vsej deželi, ker je manjšina prizadetih delavcev odklonila sporazum svojega vodstva. Javna korist je prva! Zdi se, da tudi železničarsko delavstvo na splošno ni posebno vneto za štrajk, četudi ga javno podpira zaradi solidarnosti. Podpredsednik Unije strojnikov William W. Winpisinger, ki je vodil pogajanja za železničarje, je dejal včeraj, da je predsednikov predlog za preprečitev železničarskega štrajka iznajdljiv in “mi, ki smo sporazum sprejeli smo komaj v položaju, da bi grajali predsednika pri njegovem poskusu sporazum uveljaviti”. Priznal je seveda, da čuti “verjetno” Unija obdelovalcev pločevine drugače. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pred stavniški dom je včeraj sprejel senatov predlog proračuna za tajništvo za zdravje, vzgoje in socialno skrbstvo v obsegu 19.4 bilijonov s predsednikovo pravico omejitve izdatkov za 2%. Bela hiša je izjavila, da je tak predlog za njo sprejemljiv. Predsednik Nixon je prešnji izglasovani predlog odklonil, ker je kil po njegovi izjavi prevelik in bi podpira! inflacijo. CLEVELAND, O. — Guv. J. A. Rhodes, republikanski senatorski kandidat, je včeraj podprl Nixonovo vietnamsko politiko, pa metal odgovornost za vietnamsko vojno na bivšega predsednika L. B. Johnsona in na Kongres, ki je glasoval za Tonkinško resolucijo. LAMAR, S. C. — Beli nasprotniki šolske integracije so včeraj napadli šolske avtobuse, ki so pripeljali črne šolarje v doslej belo šolo. Avtobuse so prevrnili, črne šolaije pa nagnali. Guverner Robert McNair je označil te izgrede za “neizgovorljive” in napovedal korake za “vzpostavitev reda”. Pravosodno tajništvo v Wash-ingtonu je objavilo, da je poslalo v Lamar zvezne maršale in FBI, da vso reč raziščejo. WASHINGTON, D.C. — Sen. Fulbright,. načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata, je dejal včeraj, da mu je visok uradnik vlade rekel, da je “Laos še važnejši kot Vietnam”. “Tako mišljenje me plaši do smrti”, je pripomnil k Iz Clevelanda in okolice Nova telefonska številka— Upravnik Baragovega doma na 6304 St. Clair Avenue sporoča novo telefonsko številko Doma: 361-9504. Iz bolnišnice— G. Ivan Prezelj, 18601 Shawnee Avenue, se je vrnil iz Euclid General bolnišnice in se lepo zahvaljuje za pismene in telefonske pozdrave, za voščilne kartice, obiske, cvetlice, darila in molitve. Ga. Angela Zavrl, 1260 E. 169 3t., se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in kartice. Seja— Klub slov. upokojencev za Waterloo okrožje ima sejo prihodnji torek, 10. marca, ob dveh popoldne. Člani, ki imajo še neprodane vstopnice za večerjo, naj to sporoče na tel. 53 J-0848 do nedelje, 8. marca. Požar v Collinwoodu— Malo po polnoči je nastal ogenj v Holmes Avenue Market in napravil za okoli $12,000 škode. Kako je požar nastai, do-;lej še niso dognali. Pogreb— Pogreb umrlega Jožeta Gazvode bo jutri ob 9.30 dopoldne iz Grdinovega pogrebnega na E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Ali Souls. Cerkveni stolp se je podrl na župnišče na Koroškem v Večni vesi PLIBERK, Avstr. — V Večni vesi na slovenskem Koroškem se je zgodila pretekli teden strašna nesreča. Cerkveni zvonik se je podrl na župnišče, pri čemer je bil ubit mežnar, 69 let stari Baltazar Prilasnik. V času nesreče je ležal mož v postelji in čital časopis. Izpod ruševin so ga potegnili mrtvega. Zvonik, ki je bil visok 42 metrov, se je podrl nenadno s silnim grmenjem. Ljudje, ki so drli na piano, so videli najprej le velikanski oblak prahu, nato so šele opazili, da zvonika ni več. temu sen. Fulbright. SAIGON, J. Viet. — Vojskovanje v Laosu je obtičalo. Rdeči so zavzeli Planoto vrčev in še nekatere kraje neposredno ob njej, nato pa so svojo ofenzivo ustavili. Vse kaže, da so z uspehom zadovoljni in da ne mislijo prodirati dalje. Na bojiščih vlada po vseli poročilih zatišje. WASHINGTON, D.C. — Lawrence F. O’Brien je včeraj sprejel ponudbo vodstva Demokratske stranke za načelnika stranke. Ponudbo je najprej odklonil, pa se nato premislil. O’Brien je vodil volivno kampanjo Humphrey-ja, pa nato lani v januarju odstopil kot načelnik stranke. Načelstvo je prevzel nato sen. F. R. Harris iz Oklahome. Ta je v zadnjih mesecih prišel v spor z vodniki stranke in je odstopil. RIM, It.— Predsednik republike G. Saragat je potem, ko krščanski demokrat, dosedanji predsednik vlade Marion Rumor ni mogel sestaviti nove koalicijske vlade, izročil enako nalogo Aldu Moro, ki je bil pet let na čelu take koalicijske vlade. »lIKRifiSA ilOMOVINA, MARCH 4, 1970 6117 ct. Clair \v<:nue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation jMished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NABOCNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za S mezeča Kanado in dežele Izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t nlted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month« ^-•nada and Foreign Countries: \ $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 44 Weds., March 4, 1970 Matični Slovenci v številkah in odstotkih V decembru in januarju je bilo doma objavljenih precej številčnih podatkov o slovenskem prebivalstvu znotraj Jugoslavije. Dajejo vsaj ohlapen pregled, kako se ljudem doma godi. S tega stališča so zanimivi, čeprav ne morejo računati na popolnost pregleda. Uradni podatki trdijo, da je lani znašal narodni dohodek v Sloveniji okroglo $1,000 po glavi. To je izredno visoka ocena, saj trdi, da v Avstriji in Italiji narodni dohodek tudi ni večji. Je naravno nizek v primeri z ameriškim, ki znaša skoraj $5,000 na glavo. Steber slovenskega blagostanja je postala industrija, od tam je lani prišlo 41% narodnega dohodka, iz kmetijstva pa le še 24%,. (Poklicnih kmetov, ki živijo le od pridelkov na kmetijah, je menda samo še 18% .) To bi pomenilo, da je več kot polovica kmetskih gospodarjev zaposleno tudi zunaj kmetskih del, največ v industriji. Žene pa kmeta v industrijo revščina. Kmetija mu ne daje toliko, da bi mogel dostojno preživeti sebe in družino. To je sedaj uvidel celo komunistični režim. Prizna, da je hudo grešil nad kmeti in jim skuša sedaj — zaenkrat le z besedami — pomagati na noge. Vse ostalo prebivalstvo je zaposleno, v prometu, trgovini, obrti, gostinstvu in seveda v pisarnah, ki je z njimi dežela bogato založena (v javni upravi, prosveti, socialni politiki, zdravstvu in seveda tudi v partijski birokraciji). V skladu s tem je tudi pojav, da 38% vsega prebivalstva živi v mestih. Ako bi vsi mogli dobiti tam stanovanje, bi pa živela v mestih in industrijskih krajih že nad polovica matičnih Slovencev. Srednja življenjska doba traja pri moških 65 let, pri ženskah pa 72 leti. Nad 65 let je starih že 9%. Katastrofalno nizek je med Slovenci naravni prirastek prebivalstva. Znaša komaj 17 tisočink, je na primer trikrat manjši kot med Albanci na Kosovem. Pri tem je treba pomisliti, da pada še zmeraj odstotek umrljivosti, posebno med mladino. Ko se bo ustavil, bo pojemanje naravnega prirastka še bolj hitro napredovalo. Vzrok temu žalostnemu pojavu je tudi že davno jasen: pada morala, manjka stanovanj, vzdrževanje in šolanje otrok je pa od leta do leta dražje. V Sloveniji manjka nad 50,000 stanovanj, manjka torej prostor za 100,000 do 200,009 otrok. Le počemu so tovarne, ako v 20 letih ne bo delavcev zanje? Slovenija dela še zmeraj vtis, da tam vlada blagostanje, kot ga drugod v Jugoslaviji ne najdemo. Deloma je to tudi res. Lani je povprečni mesečni dohodek za zaposlenega znašal $92 (ali din 1.150). Povprečje pa daje le površno sliko. Redni mesečni dohodki se namreč gibljejo med $40 in $400. Mesečni dododek nad $80 ima 54% ,od $80 do $160 na mesec ima 36% zaposlenih. Za ameriške pojme so to dohodki, ki pri nas ne odgovarjajo niti minimalnim podpo-f ram za brezposelne. I reba je vpoštevati še tole: V Sloveniji so stanovanja še zmeraj na pol brezplačna, kdor ga ima pod zaščito, ne plačuje zanj niti 10% svojih dohodkov, navadno le pod 5%. Dalje, socialno zavarovanje vseh vrst je brezplačno. Šele sedaj je treba v določenih slučajih nekaj malega doplačevati. Izredno nizki so še zmeraj stroški za prevoz. Tudi hrana je cenejša od ameriške. Na drugi strani še zmeraj cvete nadurno delo, pa tudi dvojna zaposlitev, praviloma povprečno bolje plačana kot v Ameriki. So slučaji, da imata mož in žena oba skupaj 4 službe, dobro plačane s skupnimi mesečnimi dohodki do $400, dodati je pa treba še u-radna potovanja, reprezentacijske stroške itd. Take srečne družine si lahko omislijo avto, televizijo, izlete na tuje in na morje, udeležbo pri športih itd. So slučaji, kjer zasluži delavec — oče dveh otrok z ženo vred le $64 na mesec, družina dveh članov v pisarni pa $240. Pri tem uživata oba iste “obrobne koristi”, ki jih v Jugoslaviji ni ravno malo. Pri vsem tem ima v Sloveniji vsaka tretja družina radio, vsaka peta televizijo. Odtod izvira visoki življenski standard. Da ga vidimo na ulici, je krivo pomanjkanje primernih stanovanj. V mestih sili zato vse v gostilne in kavarne, kino in na promenade. Doživljajo tam to, kar povsod po svetu: beračija se skriva doma, kdor pa le more, se pokaže “sodobno” oblečen v javnosti. Kje se skriva revščina~ Največ jo je na kmetih, kjer ni blizu nobenega' mesta. So to gorski kraji v Sloveniji. Revščino skrivajo še zmeraj številni upokojenci, ki jim sreča ni bila mila pri odmeri pokojnine. V Sloveniji imajo sedaj 167,000 upokojencev. Tako je vsak 10. Slovenec upokojenec. razmerje je isto kot nri nas v Ameriki. Med njimi je 84.000 starostnih. 42,000 družinskih in 40,009 invalidskih. Razlika v razponu pokojnin je ogromna, od mesečnih $14.40 do $240! Pokojnine se ne ravnajo le po pokojnin- skih razredih, ampak tudi po privilegijih (beneficijih). Ta-| Ježeš, ježeš, sem sam pri sebi napornega dela in skrb in le v ko imajo bivši partizani privilegirano visoke pokojnine, nič rekel. Kaj pa to? Pa še policaj skupnem delu se kaj doseže, manjše niso pokojnine oficirjev, policijskih in drugih za-1 zraven! Ubogi Br..., kadar se upnikov javne uprave. Na privilegirance odpade le 26%, bo vrnil domov. vseh upokojencev, prejemajo pa iz pokojninskih fondov 33%. To se pravi: 73%, navadnih slovenskih upokojencev dobiva iz fonda le 66% vsega denarja namenjenega za pokojnine! To stanje postaja nevzdržno, zato obeta režim za letošnje leto reformo pokojninskega zavarovanja. Krivično je tudi razmerje standarda kmetskih in ne-kmetskih družin. Nekmetske lahko potrošijo 35f% več kot kmetske, kar posebno hudo občutijo revne kmetske družine z večjim številom otrok. Otroške doklade so sedaj že zgubile svoj nekdanji pomen. Režim se ne zanima več zanje. MARSIKOMU NEVERJET- Ko so pred 50 leti propagirali NO, pa pišejo o tem, da je res ... j prohibicijo, so bili zanjo naj-Kako je mogoče? Kaj? Kako je^ bolj vneti trdi kvekerji, mor-vse to moglo mimo oči in ušes monci in še druge skupine. Mi-postav? Well, neki pregovor slili in upali so dobro. Njih dete, pravi: “Da spretna miš zna ved- ki so ga položili v zibel pred 50 no smukniti v luknjo, kadar je potreba za kaj takega.” Pred nekaj tedni so poročali listi, da je preminul 75 let stari W. Niemoth. Umrl je na dan 50-letnice, ko je bil uveden znani Volsteadov zakon, to je bilo 17. januarja 1920. To je bil rojstni dan ameriške prohibicije (prepoved alkoholnih pijač). O Niemothu pravi poročilo, da se je do dneva uvedbe prohibicij skega zakona bavil z ropanjem in tatvinstvom. A z nastopom in uvedbo prohibicije pa se Malo pogledam okrog in hitro sem odločil, da je najbolj zdravo, da jo hitro odkurim, drugače bi znal “debeli varuh postave”, če bi se zbudil, še mene zapeljati v kako “Špeh kamro”.. . Hitim doli po stopnicah in ko sem dobrega pol bloka mahal doli proti 22. cesti, pride izza vogala pokojni Br. .. in ga ves prestrašen ogovorim: “Ravno sem bil pri vas, ampak nekaj nič dobrega te ne čaka. Policaj je pri kotličku, sicer spi, menda čaka. Saj veš nove postave? “Kaj?” odgovori Br .. „ — “ali je tisti ta debeli mož, ki spi za mizo?” “Debel je pa res, precej ga je,” mu povem. “Potem je vse v redu, on je Vsi, kateri nimate še vstopnice za večerjo, si jo priskrbite na prihodnji seji, 10. marca. Lahko tudi pokličite predsednika kluba Johna Ažmana, tel. 531-0848, li Louisa Dularja. Naj omenim, da ima on začasno tajništvo v rokah. Ker naš prejšnji tajnik George Panchur se je moral podvreči očesni operaciji. Vsi člani kluba mu želimo, da bi se hitro pozdravil. Določeno je bilo tudi, da na sejo prinesete denar od prodanih vstopnic, ker do tistega časa morajo naše kuharice vedeti, koliko večerij bo treba pripraviti, da bo vsem ustreženo. Večerjo bomo servirali od 5. do 8. ure zvečer. Vstopnice za odrasle so $2.50 za otroke $1.25 in vstopnina samo za ples $1 Prav prijazno vabimo tudi vse znance in prijatelje in člane so- leti, pa se je obnašalo po “svoje” — po “človeško” — zelo slabega tipa. Tiste bolj srečne bodočnosti, ki so jo napovedovali in pričakovali, prohibicija ni prinesla. Veliko več slabega kot dobrega je prinesla. Morda bi bilo drugače, ko bi imeli bolj stroge in jasne postave, pa manj političnih vplivov v marsikaterih takih zadevah ... — Pri tem mojem dopisu nekdanji prohibiciji mi stopajo je začel družiti v raznih sodelo- pred oči spomini na razne do-vanjih z bivšim Al Caponom,1 godke v tistih časih. Moje prvo največjim “boothlegerjem” tiste leto v Chicagu pred 50 leti. Ka- dobe, in z Joe Saltisom. To sta bila bootlegerska magnata tiste čase. Ko so nekoč aretirali pred nedolgim umrlegd Niemotha, v tistih “bcothlegerskih” časih, je baje Saltis postavil zanj $10,000 poroštva. Ko so Niemotha vprašali, kake zveze ima z Joe Saltisom, je Niemoth odgovoril: “Da je Joe Saltis njegov bankir.” Če tako res, sta pa že morala biti dobra znanca. Ko se je prohibicija končala, se je Niemoth vrnil k svojemu nekdanjemu “poklicu”. Leta 1945 ga je prijela roka pravice s še šestimi drugimi takimi ‘tiči” vseh vrst radi ropa, ki se je izvršil nad E. H. Rum-bold Realt Estate Co. na 624 W. 119 Street. Tvrdka je bila oropana za skoro $2 milijona. Visoka vsota. Porotniki pa so oprostili Niemotha in drugega moža Pata Flehertyja. Poročilo omenja, da sodnik, ki je predsedoval tisti poroti, je izjavil, da ga je oprostitev osupla in pretresla. Par mesecev pozneje za tisto norotno obravnavo pa je objavil urad državnega pravdnika ob-dolžitev, da je Niemoth napadel nočnega čuvaja, mu vzel njegove ključe, kar je omogočilo rop tistih $2 milijonov. Za to obdolžitev in ta slučaj “a je porota proglasila krivim in sodnik J. Minor ga je obsodil v dosmrtni zapor. Leta 1961 pa je bil pomilo-sčen zatem, ko je presedel v ječi 15 let in 42 dni. Pomilostil ga je še bivši guverner Straton leta 1958, z določbo, da ostane še tri 'eta v ječi pod opazovanjem, kako se bo obnašal. V soboto, 17. jan. 1970, je u-mrl v “Little Company of Mary” bolnici. Svoje vrste slučaj, ki pove, kako so nekateri jadrali skozi čase prohibicije . . . Prohibicijo so uvedli (tisti, ki so jo uvedli, so mislili, da bo nekaj koristnega prinesla), z njo oa je prišlo tudi mnogo zla. Dala je Ameriki Capone, Saltise, Niemotha in še mnoge druge. Prinesla in rodila je tudi na tisoče drugih krivic, umorov, pobojev v tekmah, kdo bo požel v tekmah po poljih prohibicije več “knofov”.., dar ni bilo dela v tiskarni, sem tu in tam obiskoval naročnike tedanje “Edinosti”. Nekako koncem januarja je bilo. Mrzlo je bilo, da' je škripalo. Mahal sem gori po tedaj imenovani Lincoln cesti poti Blue Island cesti. Tedaj je bilo na Blue Island cesti nekaj slovenskih gostilničarjev. Vsi so se borili vsak po svoje za svoj obstanek v tistih “suhih dnevih” prohibicije. Prodajali so dobre “nedolžne pijače”, kakor so to predpisavale postave in zakoni tistih časov prohibicije... Daši je bilo mrzlo, sem imel tisti dan suha usta in sem jo mahnil v gostilno pokojnega J. Vidmarja. Tam sem srečal pokojnega rojaka Zvežiča. Ko sem osvežil usta in grlo z vrčkom “nedolžnega vina” (ki so mu rekli “Near Beer”), me Zvežič vpraša, kdo sem in odkod? Ko sem mu pojasnil, je dejal: “Vidiš, meni Štajercu in tebi Dolenjcu se čudno vidi, ko moramo zdaj piti le “nedolžne pijače”. A kaj hočeš, postave so postave!” Vidmarjev oče se je posmehnil in pristavil: “Kaj naj vaju to moti. Dobrih pijač še ni zmanjkalo na svetu in jih ne bo!” Zvežič se je poslovil, da mora v trgovino, ki jo je vodil tedaj z nekim rojakom na Wood cesti. Jaz pa sem šel k rojaku Br .. Čiču, ki je tudi že pred kakimi 35 moj najboljši varuh. Ne bo nič hudega, to pa zato ne, ker onjsednjih klubov, da se nam pri-rad sam srka “dobre kapljice”/družijo ta večer, da se skupne da lažje dremlje in počiva ...” pozabavamo. Dogodek iz tistih dni, ko je bi-j Postreženi boste z dobro velo zapovedano prodajati le samo “nedolžne mehke pijače” v naši Ameriki. Seveda v mnogih slučajih po lokalnih krajih v tistih časih mnogi niso nikdar pozabili, ne varuhi reda in ne oni, ki niso dosti spoštovali reda, da geslo “Roka roko umije” v takih slučajih dobro služi... R. Telovadna akademija CLEVELAND, O. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu stopa letos v dvajseto leto svojega delovanja. Ob pogledu nazaj s ponosom ugotavlja, da je bil njen napor, posredovati slovenski mladini koristi tradicionalne slovenske telesne vzgoje po geslu “zdrav duh v zdravem telesu” poplačan s prav lepim uspehom. Prvi člani in članice se gotovo še spominjajo, kako so od leta 1950 dalje posečali telovadne večere v telovadnici slov. ljudske šole pri Sv. Vidu, na nastope v Clevelandu in Torontu. Danes, vsi že z uglednimi družinami, pošiljajo svoje otroke k telovadnim uram, zavedajoč se važnosti zdrave telesne vzgoje. Predvidoma bo letos praznovanje 20-letnice v poletju ali v zgodnji jeseni in bo o tem še kaj pisanja. V duhu teh priprav bo v soboto, 7. marca 1970, ob 7.30 zvečer telovadna akademija v avditoriju pri Sv. Vidu na Glass Ave. Spored je lepo izbran pripravljen. Ker je postni čas, bo prireditev brez plesa. Okrepčila v kuhinji in točilnici med odmorom in po nastopu. Gospe in gospodične ste na-prošene za pecivo! Vse rojake prav vljudno vabi Odbor STZ čerjo, za ples in razvedrilo vam bodo po igrali Grabnarjevi fantje. Vsi ste dobrodošli! Vsem našim bolnim članom ki se zdravijo v bolnišnici ali nč domu, želimo ljubega zdravja. Vsem najlepši pozdrav in ns veselo svidenje 14. marca! M. Debevec Pred 62 leli je ob požar šole zgorelo 172 otrok Upokojeno! na Waterloo Road vabijo CLEVELAND, O. — Zima se že pomika od nas in ne bo dol- CLEVELAND, O. — Pred 61 leti, 4. marca 1908, bilo je na pepelnično sredo, je nastal požar v North Collinwood Lakeview šoli, sedaj Memorial School. Ogenj se je tako naglo širil, da se iz šole niso mogli otroci in učiteljicf pavočasno rešiti. V šoli je ostah 172 otrok, in 2 učiteljici. To j< brez dvoma ena najhujših ne sreč, ki je zadela to naselje vsr od začetka njegovega obstoja Tedaj se je naselje imenovale North Collinwood in je bilo š' vas. Dolgo je od tedaj in le mah jih je živih, Id to strašno nesreč' pomnijo. Ogenj je nastal v kleti šole kjer so imeli spravljena drva Tri deklice, ki so se v kleti igrale, so videle dim in takoj obvestile oskrbnike. Predno so hib obveščene učiteljice, je ogenj z< segel v pritličje. Kako je ogenj v kleti prav za prav nastal, še zdaj ni jasno. Tam ni bilo ne peči ne plina in ne elektrike. ! Požar se je v šolskem poslop-in dobro'.W naglo širil in otroci so drl proti vratom, da bi se rešili. Ni bilo pravega reda, ker šolarje zr take slučaje niso dovolj pripravili. Glavni vzrok nesreče je bi: v tem, da so se vrata odpirala nr znotraj. Otroci so pritisnili nr vrata in teh ni bilo mogoče od preti. Šolarji so bili ujeti kot \ kletki in požar jih je dušil z dimom in ognjem. Gasilci so hiteli proti požaru od vseh strani. Toda brizgalne so vlekli konji in je vzelo veliko časa, da so prišli na kraj nesreče. Ko so bili na mestu, so skušali z lestvami v prvo nadstropje, pa so bile lestve prekratke. , Mnogo otrok je skočilo skozi leti odšel na drugi svet. Trkam |go, ko nas bo zajela* lepaTelena in trkam na vrata, pa nihče jih in cvetoča pomlad. Vsi jo željno ni prišel odpret. Primem za pričakujemo, da se zopet razgib-j°kna in se rešilo, ostali so našli kljuko in vrata se odpro. Kaj za- Ijemo in sprostimo od zimske 0-'nesrečno smrt. Na pomoč so pri-gledcun? V mali, stisnjeni kuhi- topelosti. Kaj hitro se bliža čas hiteli delavci iz bližnje tovarne nji mizo, za njo pa je sedel de- prireditve, ki jo bo naš klub pri-(in zagledali svoje otroke v gore- pravil v soboto, 14. marca, v ^em poslopju, prihitele so mate-Slov. del. domu na Waterloo're v strahu za nje, pa niso mo- bel policaj. Ime sem že pozabil, slišal sem o njem, da je bil nemškega pokolenja. Bil pa je res prve vrste debeluhar, ki je goto- gle nič storiti. Bila je res prava o---- Ravno pred večerjo bomo ime- 5roza- Ob 1.30 popoldne je požar vo tehtal kakih 300 funtov, vsaj .li mesečno sejo, to je v torek, 10. j pojenjal in začeli so nositi iz po-Oko bi sodil. Kapo je imel pred marca, v navadnih prostorih. To Torišča trupla nesrečnih otrok seboj na mizi, on pa spal, kakor da ga je cela- divizija angelov zibala. V kotu je stala peč stare “sorte” za kurjenje s premogom. Na njej pa bakreni kotliček in zraven malo nižje na mizici pa posoda, v katero so kapale po cevi dobre kapljice, ki so prihajale po cevkah iz kotlička, v katerem so se kphalc neke jagode. bo zelo važna seja, ker bo treba' Razložili so jih v skladišču bliž-razpravljati o zelo važnih zade-Jn.ie tovarne, da bi jih spoznali, vah glede večerje in drugega. j Neutolažljiv jok je zajel vse na-Vljudno ste vabljeni vsi člani seiLe, matere so iskale svoje kluba, da se jo udeležite v kar največjem številu. Prošeni ste, da greste na roko odboru, ne od- matere mrtve otroke v obupu in grozi. Šola je imela 9 učilnic, 4 v pritličju, 4 v prvem nadstropju klanjajte pomoči, če Vas potre-1*71 1 v drugem. Zgrajena je bila kujejo v kuhinji, pri serviranju komaj leta 1902 in je bila ponos ali pri bari. Zavedajmo se, da vsaka prireditev zahteva dosti vse okolice. Iz slovenske fare Marije Vne- bovzete je našlo smrt v tej ne* sreči 23 otrok. Tedanji župnik rev. Mar-k Pakiž je poskrbel, da sta okraj in vas North Collinwood plačala stroške za pogreb. V šoli je bilo v času požara 325 otrok, rešili so se v glavnem oni iz pritličja. Naselje North Collinwood je imelo tedaj kakih 8,000 prebivalcev. Med njimi je bilo veliko slovenskih rojakov, in rojakinj. To so bili mladi tjU(tje, ki so komaj dobro prišli iz starega kraja in niso znali angleščine. Pomagali so si težko in se prebijali, kot so mogli, ker je prav v tistih letih nastopila brezposelnost. Tedaj ni bilo brezposelne podpore in le malo javnega social nega skrbstva. Ljudje so si pomagali sami. Nesreče in stiska sta jih združili in so se med seboj pomagali, kolikor je le bilo mogoče. Po zapiskih iz onih dni so u-mrl v nesreči sledeči slovenski otroci: Matilda in Mary Descek s 389 4th St., sedaj E. 161 St., Emily Gerbec s Sackett, sedaj Waterloo Rd., Lena Hoferle s Calcutta Ave., Frances Intihar z E. 158 St., Emma Janke z E. 157 St., Mary in Fannie Kapud-ja s Sackett St., Mary Marea s Sylvia Ave., Edward Markosat s Trafalgar, John Oblak z E. 158 St., Joe in Josephine Opalek z E. 160 St., John in Mary Popovič s Sylvia Ave., Edward Mirt, Gretche Popel z Arcac Mary Žagar z Oak St., r' r.y in Mary Samsa z Oak St., Urbančič s Spruce St., , phie in Anna Vidmar z Lake Shore Blvd., Margaret Zupan s Collins (sedaj Saranac), Mary Mahnič s Charles St., Rudolph, Mary in Annie Kern s Park 3ve., Maria Morela, Mary Suha-iolnik (oba s Charles St.), Emil in Lillian Rostok z Lucknow Ave. Minila so leta, pa so se ljudje ;e vedno z grozo spon žara in žalosti, ki je mesece tlačila to nase! oa je oblasti izučila, d; wj,. boljše poskrbele za vauiosi, pred požari v šolah in vseh drugih javnih poslopjih. Pretekle skušnje nas uče, da je pametnejše o pravem času presoditi in pretehtati, kaj je lobro in kaj ni dopustno. Če vidimo, da je kaj napak, je naša dolžnost, da spregovorimo, morda bo prav naš glas preprečil kasnejšo nesrečo. Iz preteklosti se vedno lahko 'raj naučimo, prav zato, pa tudi v želji, da bi spoznali bridkosti naših rojakov pred leti, sem narisal te vrste. > Jakob Strekal Za duhovniški naraščaj PATERSON, N.J. _ G. Ar-nin Kurbus iz Fairfielda, Conn., e daroval oo. salezijancem $110 '■a vzgojo duhovniškega naraščaja v Sloveniji. — Bog plačaj! Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. IZ NAŠIH VRS7 Brigeport, Conn. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $18, in to za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad. Z naročnino sem malo zgoden, pa nič zato, je vsaj ena skrb o-pravljena. še vedno smo na za-'etku letošnjega leta in mesec 'ebruar je bil mesec dobrega tiska, zato Vam oba z ženo prav iz srca želiva veliko novih naročnikov in tudi mnogo uspeha pri napornem delu. Najlepše pozdrave uredništvu, upravi in vsem naročnikom lista. S spoštovanjem! Anton in Marija Lagoja r Richmond Heights, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Hvala za prijazno obvestilo. Prav lep pozdrav celotnemu osobju in vsem naročnikom. Ana Koželj AMERIŠKA DOMOVINA, 1 KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar “Fej! Še sam nisem gledal nikoli rad takih reči, pa da bi bil takorekoč glavna oseba! — In vendar ni to nič di ugega nego gizdavost, morda samo še zadnji ostanek iz tistih časov, ko je človek še mislil, da je umetnik ter je presojal vse stvari z estetičnega stališča... Kaj je pač drugega, nego gizdavost, če me je strah, da bi pisali časopisi drugo jutro: ’‘Včeraj so privlekli iz vode že vse razjedeno truplo neznanca, ki se je bil najbrž radovoljno utopil. Po slabi in obnošeni obleki bi se dalo sklepati, da je bil brezposeln delavec!” — To bi bila poslednja kepa na grob in svet bi šel dalje svojo pot, kakor da se ni nič zgodilo.. Preštel je poslednje desetice, izposojene ali darovane od bog-vedikoga in je stopil v žganjar-nico. Nizka soba je bila zakajena, gosti, smrdljivi vzduh ga je zapekel v oči. Sedel je v kot za prazno mizo in si je naročil žganja. Natakarica, ki je bila pač navajena različnih ljudi, ga je pogledala nezaupljivo. Mate se je bil zelo izpremenil. Obraz mu Ig in suh, porastel z red-nasto brado, dolgi lasje im viseli na čelo preko obr- Izpraznil je čašico na dušek in oči so se mu zalile. “Ne! Dol misli, dol spomini! ■Ce je treba kaj storiti, je treba storiti brez kesanja — kakor da bi se šel brit... In vse kesanje ni drugega nego — žganje! Iz pijače se rodi sentimentalnost 'in slabost... po kolenih gazi 'k ■’ ’ ’ato in strmi s topim višavo ... Kadar se ade glava in tudi čelo • v blato ...” . ...u je stopil skozi duri uhim, starikavim obrazom, v zelo siromašnem, razcapanem krilu; ponujal je potočnice, pijanci se niso ozrli in so kričali dalje svojo stvar. Mate je kupil šopek in si ga je zataknil v gumbnico; mimogrede je pobožal suha ličeca in otrok se je začuden nasmehnil. “Ti nboga!... Kakšno bo tvoje življenje?” Šla je, Mate pa se je razsrdil sam nad saboj. “Kaj me briga življenje drugih ljudi? . . . Sam hodim bos, pa bi miloval flruge, ki imajo vsaj coklje!’1 Plačal je hitro in se je napotil. “Cas je! . . . To je življenje, kakor govoričenje brez vsebine in brez smisla. Treba ga je zalu-čiti stran kakor dolgočasno knjigo, ki jo je pisal človek samo zategadelj, da je vrstil črko ob črko ... Cas je!” Cas je bil, toda Mate je romal po dolgih ovinkih do cilja. Že je umiralo mesto, samotno so gorele svetiljke. Leno, zamolklo je zašumelo od daleč, samo Mate je morda slišal tisti šum in pospešil je korake. Stal je ob bregu; na oni strani se je Izprehajal nekdo in njegovi težki koraki so odmevali samotno. V vodi se je lesketala mesečina; tam nad visokim črnim stolpom je plaval ščip. Nič ni več mislil; život se je sključil, pesti so se stisnile in mišice so se napele na nogah. “Mate! Usmili se!...” Vse telo mu je omahnilo kakor po silnem naporu; en sam vzdih je izbruhnil, osvobodil jezero trpljenja.^. Bežal je po ulicah kakor pijan, z nezavednim, ravnim smotrom. Pozvonil je, hitel je mimo začudenega vratarja po stopnicah in je potrkal hrupno na duri. “Odkod prihajaš tako pozno?” “Od mrtvih!” Prijatelj mu je posvetil s svečo v obraz ih je razumel. “O prijatelj Godina, nikar se ne čudi: od mrtvih sem vstal! Nikoli mi še ni bilo tako razločno seglo na srce — odprl sem oči in sem videl...” Godina je postavil svečo na mizo, odgrnil je polico ter je prinesel kruha in jabolk. “Drugega nimam zdaj pri hiši, ne zameri! Povečerjal sem že davno in sem se napravljal spat.” Mate je nalomil kruh. “Pozabil sem danes na kosilo, pa sem imel še par desetic.” Ko je sedel na zofi, lomil kruh z rokami in lupil jabolko, je bil podoben popotnemu beraču, ki je bil sedel pod stopnice ter položil krožnik na kolena. Roke so se mu tresle, obraz je bil upal in koščen, v očeh se je svetil čuden ogenj. “Veš kaj, Mate, zdaj bo pa najbolje, da kar ležeš na zofo in malo zaspiš. Prinesem ti blazino, da boš imel kaj pod glavo odeni se pa s suknjo, saj ni mraz Kaj bi lazil ponoči domov.” Storil je Mate, kakor mu je prijatelj ukazal; upihnila sta svečo in sta legla, zaspala pa nista dolgo v noč. “Ali se ti zmerom toži po domu, Godina?” “Še zmerom, kaj bi tajil? Ce napravim kaj lepega, je porojeno iz domotožja ...” “Kako sem te zasmehoval časih! In zdaj vidim, da je bilo domotožje tvoje naj večje bogastvo!” “Ne domotožje. .. Kaj bi ostalo, če bi se vrnil? In kako že hrepenim po tisti uri, ko se napotim!. ., Premišljeval sem časih o naši umetnosti in sem spoznal, da je vse postranska stvar in brez vrednosti, če ni ljubezni v srcu...” Mate se je vzdignil v postelji; izpreletelo ga je toplo in veselo. “Ti si povedal!” je vzkliknil. “Pred uro, ko sem bežal proti tvojemu domu sem-čutil v srcu, kar si povedal! Tudi jaz imam neizmernega bogastva; ob najstrašnejši uri, ko sem stal pred grobom, sem odprl oči in sem ugledal zaklad... Ni življenja brez ljubezni...” Umolknila sta; visoko, v vesele višave so se vzdignile misli, spanec ni hotel na oči. “Kaj si počel ta poslednji čas, da te ni bilo k meni?” “Ne’ sprašuj, kaj sem počel! Zdaj je to življenje tako daleč za mano, kakor da sem ga živel pred davnim, davnim časom in ostalo ni drugega sledu po njem, nego tale razcapana obleka... Vse je dobro zdaj, nikoli ni bilo v mojem srcu toliko ljubezni, kakor ob tej uri... Pa sem že obupaval! Kako sem mogel obupavati? Vse, kar bi si človek želeti mogel, vse imam! Mladost — o, kako čudapolno življenje je še pred mano! Umetnost •— o, kako že hrepeni moja roka, kako že prekipeva moja moč! Ljubezen — povrnila se je, ki sem jo bil izgnal, od mrtvih je vstala, ki sem jo bil zakopal!.. . Srečen sem m duši me skoro ta sreča, vsa me je utrudila! ...” Godina se je bal za prijatelja; vstal je iz postelje, stopil je k njemu in ga je prijel za roko, pogladil ga je po čelu; vsa razbeljena je bila glava, lasje so bili mokri. Odel ga je do vratu in je sedel k znožju. “Umiri se malo, pomisli kam daleč in zadremaj ... Bolan si!” “Vroče mi je in ne morem zaspati .. . Dolgo sem hodil, preden sem dospel do tega lepega večera; ne zameri, če sem malo obnemogel pod tem sladkim bremenom! ...” Premetaval se je nemirno, zadremal je kakor v vročici in vzburkane sanje so begale nestalno, kakor netopirji v mraku. (Dalje prihodnjič) ------o------ Fresko sv. Nedelje so odkrili Zaradi vse večjega zanimanja za srednjeveško stensko slikanje je bilo v zadnjih desetletjih na Slovenskem odkritih mnogo podob, ki jih je doslej zakrival belež. Slovenske podeželske cerkvice so še vedno skoraj neizčrpna zakladnica umetnin, do katerih pa se lahko dokoplje le potrpežljiva in izkušena roka restavratorja. Ta je lani decembra odkrila zanimivo podobo sv. Nedelje v Podrebri pri Polhovem gradcu. Strokovnjaki sodijo, da je ta podoba nastala v prvih desetletjih 16. stoletja. župnik Florijan Hvala umrl Dne 29. prosinca so pokopali v Šempasu na Goriškem tamkajšnjega župnika Florijana Hvala, ki je umrl za posledicami prometne nesreče, star 62 let, doma iz Idrije. Po srednji šoli se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1932 je bil v Gorici posvečen v mašnika. Služboval je nekaj časa na Vojskem, nato v Tolminu, potem pa skoraj 28 let na Bukovem. L. 1964 je prišel v Osek, a bil že naslednje leto premeščen v Šempas. Škof Jenko je na pogrebu poudaril, da je bila njegova pobožnost moška; ni bilo v njem mehkužnosti. Po značaju je bil vesel, zelo plemenit in družaben. Njegovega pogreba se je udeležilo nad 110 duhovnikov in množica drugih vernikov. “Novi prijemi” Pod zgornjim naslovom poroča Družina od 22. febr. t. L, da je mariborski škof 23. jan. sklical vse duhovnike, ki so v Mariboru v dušnem pastirstvu, da se pogovore o nalogi, ki jo ima Cerkev in industrijsko najbolj razvitem slovenskem mestu. Na tem sestanku je škof Grmič razčlenil sedanje stanje in nakazal potrebo po ustanovitvi pastoralnega področja. P. Laura je poudaril, da za Maribor to ni posebna novica, ker so že pred leti bili redni sestanki mariborskih dušnih pastirjev, ki so dokaj dobro vzporejali dušno pastirstvo mariborskega mesta. Navzoči so bili mišljenja, naj se ustanovi Pastoralno p o d r očje Maribor-mesto. Ustanovili so tudi več referatov in izvolili referente za posamezna delovna področja. Za predsednika je bil izvoljen Franc Hrastelj, za tajnika pa D. Oberžan. Samo $40 na mesec! V Sloveniji je še vedno 36,000 delavcev in delavk, ki prejemajo mesečno izpod 600 dinarjev plače. To je v našem denarju $40! Okoli 140,000 ljudi (32%) zasluži izpod 800 dinarjev mesečno. Vsekakor to ne kaže na posebno ugodne življenjske razmere in na visoko življenjsko raven, o kateri toliko govore in pišejo. Res so v Sloveniji stara stanovanjc, kdor pač tako ima, poceni, poceni je tudi kruh, mleko, sadje in druga domača hranila z izjemo mesa, ki je komaj kaj cenejše kot pri nas v Ameriki. O-bleka, pohištvo, potrebščine za dom in vse drugo, kar človek v sedanjem času smatra za vsakdanjo potrebo, pa je komaj kaj cenejše, kot je v naši deželi. Česna in fižola manjka Lani so pridelali v Sloveniji z izjemo žita kar dovolj vseh vrst živil. Bilo je vendar nekaj izjem. Tako je manjkalo na trgu česna, fižola in dobrega krompirja. Zato je za letos mariborska “Povrtnina” sklenila s kmeti posebne pogodbe za dobavo sadežev. To podjetje je nedavno odprlo dve novi podružnici ,eno v Ravnah na Koroškem, eno pa v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. , Peneče se vino v Ormožu Ljubljansko podjetje Sloveni-ja-vino je odprlo v ormoški kleti polnilnico penečega se vina. Zanj uporabljajo naravno vino iz vseh vrst grozdja šipon, beli burgundec in laški rizling. Peneče se vino, ki vsebuje od 10 do 11% alkohola, imenujejo “beli slovin” in ga prodajajo v 1 kleti po 14 dinarjev ($1.20), v mali prodaji pa 16 dinarjev steklenica. V gostilni stane steklenica 20 dinarjev. Opremo za izdelovanje tega vino so kupili pri podjetju Jun-ger v Mannheimu na Nemškem, zamaške pa dobivajo iz Italije. Lani 80,000 več gostov v Postojni Slavno Postojnsko jamo je o-biskalo lani 670,000 ljudi, 80,000 več kot leta 1968. Jama stalno zaposluje 50 oseb, poleti pa 200. Denarni promet je znašal 50 milijonov. Pred jamo gradijo nov hotel in parkališče za 500 vozil. Gradijo tudi vrsto trgovin in samopostrežno restavracijo. čemu se smejijo "Kaj je ta steklenica vina tvoja edina tolažba?” “Ne, v aktovki imam še eno!” Demokratska stranka v težavah organizacije WASHINGTON, D.C. — Polomije na demokratski konvenciji v Chicagu 1. 1968 so vsaj toliko zmodrile demokratske veljake, da so sklenili, da je treba stranko modernizirati. Po dolgih posvetovanjih je to nalogo prevzel odbor, ki mu načeluje senator McGovern. Odbor je pa glavno delo prepustil posebni komisiji, ki je že izdelala načrt, kako se morajo reorganizirati vse državne demokratske stranke, ki jih je 50. Načrt je bil poslan načelnikom vseh 50 strank z naročilom, da morajo takoj vskladiti svoja pravila z 18 navodili, ki so vključena v načrt. Sedaj je sen. McGovern znova pisal načelnikom, naj pohitijo s svojim delom. Sedanji pismeni poziv izvira iz pesimizma, da reforma stranke ne bo ravno lahka stvar. 35 državnih strank se reformi ne bo preveč upiralo, vendar pa nobena med njimi ne “Ko sem bil jaz mlad, bi si nihče ne upal v vlaku vpričo dame kaditi.” “Pa je bil takrat, ko ste bili vi mladi, že vlak?” * “Gospod šef, vaš tajnik me je nahrulil, da sem lenoba. Ne dovolim, da bi me on hrulil.” “No, ja, malo boste že potrpeli, saj vidite, da ne zmorem vsega sam.” « “Si ti v življenju sploh kdaj že kaj dobrega storila?” “Sem. Neko žensko sem obvarovala velike nesreče.” “Katero pa?” “Tisto, ki bi se poročila s teboj, če se ne bi bila jaz.” V “Oprostite, ali mogoče berete časopis, na katerem sedite?” * Na slavnostni večerji gost gostu: “Za katero stradajoče ljudstvo smo priredili to večerjo?” * Profesor: “Če bi tisti v zad- njih klopeh nehali klepetati in bi bili tako tiho kot dekleta v srednjih klopeh, ki berejo revije, ki ti v prvih klopeh lahko naprej spali.” * “No, kako gre vašemu možu?” je vprašal zdravnik za duševne bolezni ženo. “Ne vem, kaj bo z njim, gospod doktor. Ko je danes prišel k zajtrku, je mene udaril z žličko po glavi, jajce na krožniku pa poljubil.” * “Moj mož ima velik vpliv na mene.” ' “V kakšnem smislu?” “Včasih me pripravi, da operem namesto njega.” bo za vse predloge komisije. 15 strank se bo pa reformi upiralo. So to večinoma stranke v južnih državah, kjer imajo posamezni demokratski v e 1 j a k i vodstva strank kar v zakupu: kar taki veljaki želijo, to državna strankarska vodstva odobravajo. Delegate za konvencijo pa taki veljaki nabirajo kar na svojo roko. To je ponekod že tako zakoreninjena praksa, da so mnogi de-mokratje, pa ne samo stari rod, tudi mladi pristaši, med njimi že obupali, da bi se stranka dale reformirati. Je nevarnost, da se bodo umaknili iz političnega življenja, ali pa gledali, v katero novo politično strujo naj se vključijo. Prvi boj se bo vršil okoli vprašanja, kako naj bodo izbrani delegat j e za konvencijo. Ta bo najhujši. Ako bodo v njem zmagali zagovorniki reform, bodo s tem pokopali politično moč mnogih starih demokratov, ki že davno spadajo v pokoj. Konvencija bo dalje imela še posebno orožje v rokah: bo, če bo treba, priznala nobene delegacije iz držav, ki niso spremenile svojih orgnizacijskih pravil v duhu Mc-Governove komisije. Za kulisami se že sedaj čutijo trenja, ki bodo butnila na dan na prihodnji konvenciji 1. 1972. Da je demokratska stranka zagazila v take težave, je kriva njena zgodovina zadnjih 20 let. Takrat je Trumanu prevzel vodstvo stranke pokojni Stevenson, ki se pa za ta posel ni brigal. V Eisenhower j evi dobi je stranka nadaljevala svojo zaspanost. Ko je kandidiral Kennedy, si je u- V ZATIŠJU DOMA-Predsednik japonske vlade Eisa-ku Sato se za počitek in razmišljanje umakne v svoje privatno bivališče, obdano z vrtom. VODO PELJETA Nekdaj so morali vodo posebno v suhih mesecih v Sloveniji voziti ponekod prav od daleč. Ponekod delajo to še vedno. Slika kaže Mongolki v vasi blizu Ulan' Batora, glavnega mesta Zunanje Mongolije, ko peljeta domov dve kangli vode. Pokrajina je nekam pusta in peščena, svojevrstno pa je tudi vozilo Slika je iz sovjetskega vira. stvaril svojo volivno organizacijo in je stranko vpošteval le toliko, kolikor mu je to slučajno koristilo. Johnson pa sploh ni imel smisla za kolektivno obravnavanje političnih problemov. Tako je 1. 1968 Humphrey moral iti po kostanj v ogenj za stare strankine grehe in zgubiti bitko pri volitvah. Ali se pa bodo demokratski veljaki iz vsega tega kaj naučili, je še odprto vprašanje. ------o----— Fošta med prvimi BASEL, Šv. — Universalna poštna zveza je bila ustanovljena leta 1874 in je bila ena izmed prvih mednarodnih organizacij. Države, ki so se ji pridružile, so se dogovorile za enotno odpravljanje pisemske pošte, paketov in denarnih nakaznic. Čestitke in w v • i voščila Čestitke: Frank Lozier iz Gary, Ind;ana je obhajal včeraj 80-letnico rojstva, za katero mu čestita žena Frances in otroci in obilni prijatelji. Ženske dobijo