Posamezna Številka 10 vinarjev.
.217.
* UnMiani, v mu. 23. seplenora 1915.
Leto mi
s~ Velja po pošti: s
Ka celo leto naprej .	. K 28 —
za eo meseo „ .	. „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 28'— za ostalo Inozemstvo . „ 35" —
V	Ljubljani oa dom:
celo le'o naprej . . K24' — ssa en me. eo „ . . „ 2" —
V	upravi preieman mesoCno „ 1*70
~ Sobotna Izdaja: s
za celo leto ....... V—
ca Nemčijo oeloletno . „ 9 —
a ostalo lno*«mstTo
12-
tur Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. B/Itt Rokopisi se ne vračajo; neirankiran« pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega ieletona štev. 71 =
Političen list n slovenski narod.
■■	Inseratl: asa
Enostolpna peUtvrsta (72 ma): m enkrat . . . . po 18 » za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren po past
ParoCua Bznaaita. zibvale. isnitatN IH:
enostolpna pelltrrsta po 2Jvta,
Poslano: 'i1 !i ■ 'i i* enostolpna peUtvrsta po 40 via.
Izhaja vsak das, lsvsemii M-delje ln praznike, ob 5. iri pop.
Redna letna priloga Tossl rod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne hranilntoe avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
M Mila?
Položaj na Balkanu sili Rumunijo, da zavzame jasno stališče. Izza bukareškega miru, od avgusta 1913., nima nasproti Bolgariji mirne več vesti — izsilila ji je rodovitno Dobrudžo s 300.000 dušami. To nesrečno in čisto nemogoče stanje se more vzdržati le z bajonetom; ustvarila in podpirala ga je ententa in z njo mora tudi pasti. Pa je že tudi padlo — nihče več si ga ne upa zagovarjati. Avstroogrska žanje danes na Balkanu sicer pozno, a gotovo zahvalo za svojo kavalirsko politiko v drugi balkanski vojni.
Oprta na velikanske vojaške uspehe osrednjih velesil in Turčije predlaga sedaj nam prijazna Bolgarija svojim sosedom, ki so jo 1. 1912. oropaH. povrsti svoje proti-račune. S Turčijo jc imela skrajno neugodne, da, nemogoče meje. Sporno vprašanje se je nedavno v polnem miru rešilo. S Srbijo je mirna poravnava sploh nemogoča, z Grčijo težko mogoča, a vendar ne ravno izključena. Seveda mora Bolgarija pri tem v prvi vrsti v Bukareštu povprašati, če ima ondi roparska politika iz 1, 1913. še kritje za hrbtom. Tudi dobruško vprašanje bo pač prišlo v razpravo.
Med giavne vojne cilje osrednjih velesil spada red v balkanskih razmerah, izključitev ruskega jerobstva nad balkanskimi državami in zagotovitev trgovinske poti v Turčiio Ln Sprednjo Azijo. V buka-reški pogodbi se je Rumunija izigravala kot prva balkanska država in našla za to odobrenie Rusije, ki je zagotovo upala, da bo imela v Rumuniji ubogljivega izvrševalca svoje volje. S tem ne moremo biti zadovoljni. Vedno smo si prizadevali za prijateljstvo Rumunije, ker je za nas krilno kritje po prijateljski Rumunji v političnem in voiaškem oziru veledragoceno, ker zapira Rusiii pot na Balkan. Zato tudi smo imeli ozke zveze z Rumunijo.
Prišel je pa 3. avgust 1914 in Rumunija je morala zavzeti stališče k svetovni vojni. Za njo je bil dan zavezniški slučaj, vendar nismo zahtevali od nje, da bi izvajala posledice, ker smo razumeli njen težavni položaj nasproti neprernagani Rusiji. Taka nasilstva nasproti majhnim državam, kakor jih četverosporazum dan za dnevom izvaja na Balkanu, ne spadaio k pomočnim sredstvom politike na Ballniatzu, Rekli smo si resignirano kakor pri Jtaliu: Saj smo itak vedeli, kako bo v resnem slučaju. 3. avgusta 1914. se je vršil veliki kronski svet. Veliki državnik kralj Karol je nastooil v globoko premišljenem eksoozeju za izpol-n;tev zavezniške dolžnosti, sivi državnik Peter Carp ga je podpiral. Vendar je bila velika večina za nevtralnost in težko bolni kralj se je s tem zadovoljil. Kmalu nato je umrl, ne da bi ne bil preje večkrat zakli-njal svojih ministrov, da naj ne krenejo od
izročene jim prijateljske politike nasproti centralnima velesilama. S težko skrbjo se je ločil s tega sveta.
Polagoma je Rumunija zapuščala tir svoje dotedanje zunanje politike. Prišli.so resni dnevi. Po pravici smo mogli zahtevati dobrohotno nevtralnost. Kmalu smo imeli povod za tožbe. Trpeli smo pomanj-| kanje žita in petroleja. V Rumuniji so bile vse kašče in cisterne napolnjene. Po zaprtju Dardanel je bila dana možnost izvažanja le v Avstroogrsko, Nemčijo in Švico. Bili smo stari odjemalci Rumunije in veljali smo za točne plačevalce. Nemčija je pokupila znaten del rumunske letine in je nekaj tudi dobila, toda naenkrat je Rumunija prepovedala izvoz in že pred letom drago plačano žito leži večinoma še danes po rumunskih skladiščih. Nemčija je poslala nekaj tisočev železniških voz za prevoz žita; še danes so v Rumuniji kljub ponovnim nujnim opominom. Z njimi se jc izvršila slaboglasna kupčija, o čemer sc finančnemu ministru Costinescu očitajo v rumun-ski javnosti najneprijetnejše reči. Če se pomisli, da sta znašala žito in petrolej približno 80% vsega rumunskega izvoza, okroglo 600 miljonov, potem moremo presoditi, koliko Sto miljonov škode je Costi-neseova pol tika povzročila brezkrvni deželi. Pač so v stiski se nahajajoči poljedelski krogi pred več tedni dosegli, da se je izvozna prepoved ukinila in iz tega so se izvajali vsi mogoči ugodni zaključki. Kasneje se je pokazalo, da se je naredbe-nim potom cela reč onemogočila; naložila se je namreč visoka izvozna carina, in sicer v zlatu, in izdale transportne določbe, kakor prelaganje na vprežne vozove 15 do 20 km pred mejo itd. S tem jc bil izvoz to-l;ko kakor onemogočen, ker bi se cena podvojila in potrojila.
Zakaj ta samomorilna politika? se vpraša vsak. Rumunija jo utemeljuje s tem, da hoče izvajati najstrožjo nevtralnost. Toda noben mednarodni dogovor ji takega postopanja ne predpisuje, kakor si tudi Amerika ne da vzeti dobave žita našim nasprotnikom. Radi tega se tudi nikoli nismo pritoževali proti nji. K temu pa še to, da je Rumunija tudi sosedni Bolgariji zelo otežila trgovino in izvoz živil v srednjo Evropo. Bolgarija je morala zelo energično nastopiti, da jc dosegla dogovor glede prometa, ki naj ji omogoči zakonito trgovino z nami. Takoj nato se je morala bridko pritoževati, da se določila ne izool-njujejo. Tako se tudi Bolgarija gospodarsko duši, kajti izvoz preko egeiske luke Dedeagač ji zabranjuje t;sta Anglija, ki se po najsvetejših prisegah svojih čustvenih državnikov bori edinole za svobodo malih narodov. Bolgarija zahteva svoboden trgovinski promet z nami, ta se pa more vršiti edinole preko Rumunije. Rumunija bi imela od tega le korist, vendar dela ovire, kjer
le more. To ni več nevtralnost, to je ne-dobrohotnost!
Zavest, da stoje pred izpremembo usode, tačas globoko vznemirja duhove v Rumuniji. Vprašujoči pogledi iščejo rešitve v zastrtih potezah Bratianovega obraza. Negotovost je v tem: ali je Bratianova politika spravila deželo v trdne obveznosti nasproti četverosporazumu (le za to se gre), ali pa še uživa svobodo svojih komolcev, da more v sedanjem položaju svobodno odločati. Zelo močna rusofilna stranka je vedno trdila, da je Rumunija na dobro in zlo privezana na razmajani voz četverosporazuma, in sovražno inozemstvo je to tudi rado verjelo. Sedaj skušajo v Rumuniji sami priti na jasno. Konservativna stranka, tačas v manjšini, stranka plemstva in veleposestva, je iz lahko um-ljivih gospodarskih razlogov za mir Ln nevtralnost. Stavila je sedanjemu liberalnemu kabinetu Bratianu, čegar večina nam je odločno neprijazna, jasno vprašanje: Ali jc Rumunija še gospodar svojih odločb, ali pa je dejstvo, da je zavezana četverosporazumu? Poluradna vladna pojasnitev trdi, da stoji kabinet na nevtralitetnem stališču kronskega sveta z dne 3. avgusta 1914, da torej še na nobeno stran ni vezan. To zveni tolažljivo in mi je hočemo sprejeti kot resnično. Eksminister Take Jonescu, zli duh Rumunije in umetnik prve vrste v političnem izpreminjanju, trdi kljub temu nasprotno.
VojRoiiosDOSlarsKa premlevanji
Kruh.
Dasiravno cenitev letošnje avstrijske žitne letine ni še končnoveljavno zaključena, je danes vendar že gotovo, da bomo komaj dosegli 40 milijonov met. stotov plemenitega krušnega žita. Ker porabimo v Avstriji letno približno 55 milijonov met. slotov in bomo z Ogrskega dobili k večjemu 7 do 9 milijonov met. stotov plemenitih močnih izdelkov, se nam pokaže dejstvo, da bomo morali ali bolj hraniti z moko in kruhom nego smo bili preie vajeni, ali pa bo treba belo in rženo moko mešati z drugimi žitnimi vrstami ozir. krompirjem. Ugodna krompirjeva in turščičina letina nas v tem oziru obilo preskrbita. Bilo bi le želeti, da bi se čim preje določila jasna pot v žitni politiki, da bi po začasnem brezskrbnem uživanju ne nastopili — koruzni časi, kakoršne smo preživeli pred letošnjo žetvijo.
Meso.
Meso je radi visokih cen postalo pravi luksus, ki si ga more le malokdo privoščiti. Klavne živine pač primanjkuje in zato mora vedno več krav prezgodaj pod nož. To pa ne ogroža le živinoreje za bodočnost, marveč tudi množi pomanjkanje mleka. Morda bi bilo prav, da bi se klanje
telet sploh prepovedalo. — Velike važnosti je ravno sedaj prešičereja, in sicer ne samo radi mesa, marveč posebno radi slanine ozir. masti. Merodajni krogi naj vse store, da se letos zagotovi izreja debelih prašičev.
Bombažna industrija.
Ker je radi vojne izključen uvoz ameriškega in egiptovskega bombaža, so se morale zaloge, ki so še bile na razpolago, zagotoviti predvsem za vojaške potrebe; vsled tega se je skrčilo obratovanje v bombažni industriji, tako pri nas kakor na Nemškem. Tega pa delavstvo ne občuti tako močno, ker je večina itak bila vpoklicana v tako ali tako vojno službovanje. V Avstriji se je obrat v bombažni tovarni za tretjino skrčil, proizvajanje razkošnega blaga se je prepovedalo. Seveda so tovarnarji vojne razmere obilo porabili za zvišanje cen; pa delavčeva srajca, rjuha itd. so končno tudi nujno potrebni predmeti, zato bi sc smela tudi proti tem tovarnarjem mirnega srca uporabiti ces. naredba z dne 4. avgusta 1. 1.
Pivo.
Avstrijska pivovarniška industrija, Id je v normalnih časih spravljala milijonske dobičke ljudskega denarja, se mora letos vsled porabe ječmena za krmo močno omejiti v proizvajanja piva. Doslej se je v njene svrhe nakazalo le 34% njene običajne potrebščine ječmena. Ker ima na razpolago še stare zaloge, bo moga izdelati približno 50 do 60 % dosedanje množine ! piva. Kakor vse ostale industrije je seveda ' tudi pivovarniška izrabila vojno konjunk-! turo in že dvakrat zvišala ceno pivu, vsega za 6 K pri hektolitru. Bodočo omejitev v obratu hoče seveda zopet porabiti za ponovno izdatno zvišanje cen. Vlada, ki je o pravem času zvedela za to plemenito na-, mero, je ravno tako kakor v sladkorni in-| dustriji položila roko na nadaljno določanje i cen pivu; vendar pa v bodoče ne bo šlo l brez zvišanja cen pivu, ker igrajo pri tem kakor pri vseh industrijah za živila oziroma poživila važno vlogo fiskalični oziri.
Denar.
Vojno gospodarstvo, vojna kot odje malec in delodajalec je v zadnjem času izredno plodovito vplivala na možnost pridobivanja in zaslužka najširših slojev prebivalstva. Pri proizvajajočih slojih, onih, ki se pečajo s trgovino, pri industriji, so se vojni dobički tako pomnožili, da se to ugodno kaže v zvišanih vlogah pri bankah, hranilnicah in drugih denarnih zavodih. Na denarnem trgu je zato izredno veliko razpoložljivega denarja, ki stremi za novimi možnostmi varnega nalaganja. Vplačila za drugo vojno posojilo se v najkrajšem času zaključijo, Vojno, ki bo pa zahtevala še velikih sredstev, bomo mogli lc potem uspešno nadaljevati, ako ne bomo le vpo-
L!
EK.
m se-
M\ Milenlsfei sonlieliii zaveš vernem mm,
(Konec.)
Ce se etabliramo, poiščemo tudi navadno prostor za »Sanatorium« za tiste, katere smo odločili, da jih ne pošljemo domov, ampak da se bodo kmalu po ozdravljenju vrnili v fronto. V ta sanatorij pridejo tudi lahko ranjeni, ki hodijo z nami. dokler se ne pozdravijo, in vsak ranjenec v prst, če se sumi, da se je sam poškodoval. Teh je bilo lansko leto dosti, letos skoro nobenega, ker vsak sedaj ve, da zdravnika ne more varati in domovinske dolžnosti se iznebiti. Nekateri taki so bili hu-lo kaznovani od divizijskega sodišča.
Tudi za civilno prebivalstvo je zavod vedno skrbel. Sla je kar komisija Po vasi in vse nesaniterne razmere odpravila in z vojaško strogostjo izpeljala, Le tako je mogoče, da se epidemije Preprečijo. Isto so zdravniki pri polkih izvedli kjer so taborili. Civilno prebivalstvo je sedaj, ko ni civilnih zdrav-
nikov, iskalo pri nas vedno pomoči. Ko vojaška vizita mine, že čaka kopica civilnih prebivalcev, otrok in žena. Vsem smo v dobrem spominu.
Tudi hrane dobe, če vidimo — in to žalibog dostikrat — da ni niti koruznega kruha pri njih.
Naš provijantni častnik ima dosti dela, da zadovolji vse, častnike-zdrav-nike, častnike, bolnike, moštvo, ranjence in — civilno prebivalstvo.
Z divizijskim poveljstvom smo vedno na dobrih nogah. Tam cenijo zavod, upoStevajo njegovo delo in ga tudi vidijo. Mirnost, ljubeznjivost in človekoljubnost našega »orjaškega« šefa drži skupaj zavod, dela njemu ugled pri drugih.
Z drugimi kolonami smo bili vedno na dobrem. Naš nadporočnik traina skrbi odkar je pri oddelku — preje smo zdravniki tudi to morali vzeti v roke in to v najhujših časih umikanja in prodiranja — da je red med maršom in da se kolona ne raztrga.
V prvih časih je bilo to težavno, ko ni bilo enotnega vodstva pri trainu in ko se je vozilo noč in dan po 60 do 80 km, ko so konji padali, pri vseh kolonah dan na dan, ko rii bilo živeža in ko so tako vozovi zastajali in se kolone
trgale in z drugimi mešale, ko so po dve in tri kolone vozile po cesti paralelno, v teh časih umikanja je sanitetni zavod vedno srečno izšel in danes lahko konstatiram, da imamo še vse vozove, kar smo jih dobili v Gradcu, razven enega, ki so ga Rusi razstrelili. Dasi so nam padali konji kot snopi, dasi so se kolesa trla in osi lomile, dasi so ležali vozovi v cestnih jarkih pri slabih potih po temni noči, je zavod danes v polni posesti prvotnih voz, ki smo jih sedaj popravili in nanovo »porihtali«.
Vse kar je administrativnega, vodi g. nadporočnik, ki bilježi, kaj se je storilo in kaj izdalo za preskrbo ranjencev in lastnega moštva. On nam izplača gažo in je sploh imenitna oseba. Gospoda šefa nadomestuje najstarejši zdravnik, sedaj »Regimentsarzt«, ki ob enem vodi sekcije s še enim zdravnikom »mit dem gemutlichen Tiroler-arzt«, ki je sedaj slučajno komandiran, da vodi na neki železnični postaji zadaj transport došlih ranjencev in bolnikov.
Imeli smo tudi dva klinična asistenta pri zavodu. Prvi »Gorenjec« jc zbolel in odšel, drugi kirurg iz Gradca še deljuje in je pri vseh splošno spoštovan pri zavodu. Ce je važnejši ope-
racijski slučaj, ga vedno pokličemo, da z g. šefom odločita (amputacije, enucle« acije, laparatomije).
Da sc pa vsi ranjenci in bolniki protokol i raj o in zabel.' ho, pa. skrbi naš g, nadučitelj »Oberlehror« tudi Gorenjec. On jih je že nekaj zapisal odkar je pri nas. »Podaril« nam ga je namreč nek general, ki ga je pozimi enkrat nekje »najdel«. Pozdravil se je pri nas in od tedaj gre z nami. — Za red med moštvom skrbita naš Pfefernig, narednik, in Zupančič, »Wachtmeister«. Oba fest moža, oba odlikovana z zaslužnim križcem s krono na vrhu.	}
Zavod ima tudi kovača, da podkuje konje, popravi vozove itd., mizarja, da, napravi kar treba lesenega. Ko smo pozimi bili v Karpatih, nam je napravil tri lesene barake za bolnike, kot v mestnih bolnicah. Ponosni smo še sedaj na njo. Dotični kmet ondi, na čigar svetu stoje — prašali nismo nikdar dosti —r bo pa tudi zadovoljen. Da nam obleka preveč ne pokaže lukenj, imamo krojača, tudi čevljarja imamo.
Sanitetno moštvo jc tudi deloma oboroženo. To radi samoobrambe in straže pri vozovih in »kasi«, ki jo vozimo s seboj. Sanitetno moštvo drugače nima uubke, lc train-iuoštvo ima ka-
klicavali vedno novih mož pod orožje, ampak bomo tudi finančno mobilizacijo z nezmanjšano silo nadaljevali. In ta sredstva,
ta moč jc hvala Bogu avstrijskemu ljudstvu na razpolago.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. septembra. (K. u.) Uradno se razglaša:
V vzhodni Galiciji in v Volhiniji je položaj neizpremenjen. Ob Ikvi so bili v nekaterih odsekih ljuti artiljerijški boji. Osamljeni poizkusi Rusov, da bi bili prodrli čez reko, so se izjalovili v ognju naših baterij. C. in kr. bojne sile, ki se bore na Litav-skem, so včeraj v prostoru Novaja Miš prodrle neko rusko postojanko in so ujele 900 mož in zaplenile 3 strojne puške. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. septembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Vojna skupina generalfeld-maršala p 1. Hindenburga. Rusi so izvedli sunek južnozahodno od Lennewaden ob Dvini severnozahodno od Friedriehstadta. Tam se še bore. Vzhodno od Smeline južnozahodno od Dvinska so vdrle naše čete v sovražno postojanko v širini 3 km, ujele so 9 častnikov in 2090 mož ter so zaplenile 8 strojnih pušk. Severozahodno in južnozahodno od Ošmjane naši napadi ugodno napredujejo. Prekoračen je odsek Gawja ob obeh straneh Subotnikov. Desno krilo je prodrlo do pokrajine severno cd Novega Grodeka.
Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega. Molčad jc bil prekoračen tudi južnovzhodno od kraja Molčada. Z naskokom so bile vzete ruske postojanke na zahodnem bregu Mišanške na obeh straneh železnice Brest—Minsk. Ujeli so 1000 Rusov in zaplenili 5 strojnih pušk. Dalje južno od tam je bil Ostrov po boju med hišami vzet; oddelki, ki so prekoračili prekop O gin sk i pri Telešanem, so vrgli Ruse nazaj proti Do-broslavki.
Vojna skupina generalield-maršala pl. Mackensena. Vzhodno od Lovišina so bih manjši
boji.
Jugovzhodno bojišče. Nič novega.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 20. septembra. Včeraj poroča generalni štab:
Okoli jezer zahodno od Dvine se nadaljujejo trdovratni boji; silovite napade sovražnika v okolici Illuksta smo odbili in sovražnika z velikmi izgubami vrgli v njegove jarke nazaj. Po zelo ljutem ognju topov je sovražnik napadel in vzel vas Sio-cikli blizu železnice zahodno od Illuksta. V pokrajini med jezeri Čičeri in Orilie je sovražnik naskočil vas Imbrody; naši za-kopi so razbiti in naši oddelki so bili pognani nazaj. Zavrnili smo sovražno konjenico, ki je skušala prebroditi reko Driz-vviato pri jezeru Bogin med Kupiški in Ko-ziani. Oddelek sovražnika je poizkušal za-
rabinarje, podčastniki pa na konjih, da lažje skrbo za red in lahko služijo kot ordonance. Zdravniki so istotako na konjih če so na maršu oziroma čc treba hitro kje kakšne pomoči. Vrhutega je pri zavodu tudi desinfekcijska kolona z desinfekcijskim aparatom in potrebnim moštvom pod vodstvom gospoda Zahricha.
One, ki so posebno marljivi, odlikujemo, ki so hrabri tudi. Sploh smo z moštvom zadovoljni, ker so res dobri fantje. Slovenci, Nemci, pozneje smo dobili kot nadomestilo za obolele tudi Madjare, Poljake in Hrvate, tako, da se lahko z vsakim bolnikom zdravnik /.govori, če treba. Škoda le, da ne dobimo prvotnega števila nazaj. (Seclaj 116 sa-nitejcev, 84 train-vojakov pri 203 konjih.) Tako tvori zavod središče divizije in radi se zbirajo tukaj vsi, ki zavod spoznajo.
Tako je torej naš infantenrijski sanitetni zavod št. 6 prestal slabe in dobre čase in se vedno bolj izpopolnjuje in prilagoduje razmeram. »Dinstregle-ma« nas ni nikdar učil kar je potreba kazala in razmere nanesle, tako smo delali in vedno smo dobro vozili. Ponosni smo sedaj vsi na delo izpod naših rok. Bog blagoslovi še naprej zavod v prospeh in blagor naših dobrih in hrabrih vojakov in čast 6. divizije.
sesti kolodvor Moiodečnc, pa je bil tudi odbit. V boju za vas Solc ob železnici iz Nowo-Wilejskega v Molodcčno smo pregnali sovražnika iz vasi. Na raznih mestih srednje Viiljc in v okolici Vilne korakajo nemški odelki čez reko na levi breg. Z velikimi izgubami za sovražnika smo odbili celo vrsto napadov na našo fronto zahodno od kolodvorskega odseka Binjakony — Li-da. Na desnem bregu Lebede nekaj bojev krajevnega značaja. Ob Ščari so se na več točkah razvili boji za prehod čez reko; pri Porečju, severno od Slonima, je naša artiljerija porušila sovražniku most na ladjah, katerega velik del sc je potopil, sovražne čete pa, ki so prešle na drugo stran, smo zajeli. Napadli smo sovražnika, ki je prekoračil reko južno od Slonima pri pristavi Riščica. Izrabili smo stisko sovražnika, ki je moral čete v oddelkih pognati v boj, z uspehom in sovražnik, ki je imel zasedeno pobočje na desnem bregu, je imel občutne izgube. Odbili smo nemške napade proti vasi Šalovki na južnem delu oginskega kanala. V isti pokrajini je sovražnik zasedel vas Logžin pri Nowoselkih in Kolkih smo čelno naoadli in obšli sovražne postojanke v zakopih; sovražnika smo prepodili. Pri zasledovanju so naše čete pogasile ogenj na mostu čez Styro. Del naših čet je znova obkolil sovražnika in ga pognal v beg v gozd; vzeli smo vas Kolki. Na fronti zahodno od reke Stubjel in na črti Dubno—Kre-menec so naše čete napadle na več mestih in ujele več sovražnih oddelkov. Na fronti ob Seretu se nadaljujejo boji krajevnega značaja tik reke. Omeniti je treba, da je nek naš voj pri vasi Dakoviški ob Strumenu, južno od Finskega počakal sovražni bataljon na 500 korakov in nato približno 2 stotniji sovražnika uničil s strojnimi puškami. Pri Kolkih se je dogodilo, da je naša konjenica napadla sovražne zakope v žičnih ovirah, vzela stroj, puške in 100 mož, sama pa imela ie neznatne izgube. Severno od Kolkov pri vasi Kukli jc naš škadron pognal avstrijski škadron v močvirje, ujel 50 mož, kuhinjo in opravo in potegnil iz močvirja 50 konj- Po izpovedi avstrijskih ujetnikov so se v zadnjih operacijah dogajali slučaji, ko so celi oddelki po več dni morali ostati na enem mestu, da so potegnili artiljerijo iz blata. Iz Sto-chovva pripovedujejo o slučaju, da so se Avstrijci preoblekli v kmete, da so prekoračili reko in spravili strojne puške v postojanko.
RUSKO UMIKANJE SE šE NE USTAVI.
Kodanj, 22, septembra. »Ruski Invalid« prinaša zelo razburljivo poročilo o splošnem položaju ruske armade. Pravi, da se ne sme računati s tem, da bi se rusko umikanje ustavilo. Javno mnenje v Rusiji da se ne sme vznemirjati, četudi bi sovražnik še nadalje zasedel več sto štirijaš-kih kilometrov ruskega ozemlja.
PANIKA V PETROGRADU.
Monakovo. V Petrogradu se je razširila govorica, da car ni odpotoval v glavni stan, marveč na Krim. Po cestah so se pričeli na to zbirati ljudje. V viborškem mestnem delu so nastali resni spopadi. Pred Tavriško palačo so prijeli več sto oseb. Panika je tim večja, ker vozijo iz muzejev in iz palač dragocenosti iz mesta, vsled česar se je govorilo, da stoje Nemci že v Petrovem Dvorcu, Goremikin ne zapusti več svoje hiše, kjer se tajno posvetuje s člani državnega sveta pod vodstvom kneza Lobanova.
NEMIRI V PETROGRADU?
Rotterdam, 22. septembra. Iz Petrograda se poroča: Tu so bile razširjene vesti, da je vlada brzojavno poklicala koza-ke v Petrograd. Ti so baje streljali na množico in veliko oseb ubili in ranili. Ta vest pa še ni potrjena.
NEMIRI V RUSKIH MESTIH.
Stockholm. V Harkovu, Odesi, Jeka-terinoslavu. Kremenčugu so bile krvave pobune radi draginje in ker trgovci ne sprejemajo bankovcev.
VELIKI KNEZ NIKOLAJ OBOLEL.
RENNENKAMPF BRANITELJ PETROGRADA.
Kodanj. Petrograjski »Invalid« poroča, da je v Tiflisu obolel veliki knez Nikolaj, Generalu Rennenkampfu je poveril car obrambo Petrograda,
RUSKI KRONSKI SVET
je sklican 23. t. m. v glavni stan. Udeležili se ga bedo ministri in osebe, Iti jim zaupa
sprejet v glavnem stanu. Rodzjanko se je vrnil 21. t. m, v Petrograd. Brani se, da bi izjavil, o čem sta se razgovarjala s carjem in jc lc povedal, da jc bil car vsled raznih njegovih obvestil zelo presenečen in da upa, da car izvede nekaj najbolj perečih želja bloka. Pelrograjsko časopisje izvaja glede na Rodzjankova obvestila, da je Goremikin pri carju izposloval odgodi-tcv dume z zvijačo, ker je carju napačno poročal in ljuto napada Goremikina. »Novo Vreme« objavlja vsebino razgovora s poljedelkim ministrom Krivošeinom, ki je izjavil, da se tudi ministri ne ujemajo z Goremikinovo samooblastnostjo. List sodi, da ni izključen odstop kabineta, da tako proti Goremikinu protestira. Razburjenje med petrograjsk.im prebivalstvom trajno narašča. Več kozaških polkov je razdeljenih v mestu.
REAKCIJA NA DELU.
Kodani, 22. septembra. Reakcijska skupina namerava podati izjavo, ki bo pobijala potrebo notranjih preosnov in zahtevala nadaljue omejitve v vseh narodnostnih vprašanjih, posebno glede Finske. — Aretacije so v Rusiji na dnevnem redu. ker smatrajo guvernerji odgoditev dume kot znamenje za represalije proti vsem javnim napravam in ne pričakujejo še-le navodil iz Petrograda. Upravne člane petro-grajske bolniške blagajne so zaprli, prav-tako člane vojno-industrijskega odseka v Orenburgu. Cenzura je znatno poostrena, časopisi so polni beli lis. — Goremykin se je včeraj vrnil iz glavnega stana v Petrograd, pa je imel šest ur zamude, ker je njegov vlak skočil s tira.
PROTESTNI SHOD ČLANOV DUME V MOSKVI.
Kodanj. Iz Moskve se poroča: Zveza seniorjev in mestnih zastopnikov je sklenila, da bo kljub prepovedi zborovala in dopustila, naj se seja s silo zaključi. Na shod je došlo že 160 članov dume,
SESTRAM »RDEČEGA KRIŽA« V RUSIJI
je moskovski mestni predsednik prepovedal po 8. uri zvečer obiskavati javne zabave.
POBUNE V BESARABIJI.
Draždane. »Dresdener Neueste Nach-richten« poročajo: V Besarabiji se opaža revolucijsko gibanje. Dela se med prebivalstvom za združitev z Rumunijo.
POLJSKO-RUSKI SPORAZUM
Berlin. »Vossische Zeitung« poroča iz Petrograda: Ministrski predsednik Goremikin je obvesti) voditelje poljske stranke v dumi, da se ne namerava pogajati s ta-kozvano rusko-poljsko komisijo.
RUSKO POSOJILO 80 MILIJONOV FUNTOV V ANGLIJI.
Curih. (K. u,) »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Haaga: Ruski finančni minister Bark je došel v London, da dobi posojilo 80 milijonov funtov šterlingov.
RUSI NA FRANC JOŽEFOVI DEŽELI.
Lugano. Čez London sc poroča iz Wašingtona, da je neka ruska akspedicija na Franc Jožefovi deželi odstranila avstrijsko zastavo in neobljudeno otočje v imenu Rusije zasedla.
I ob SiPi. - NaSI mzMi bombe u Požareoac in Veliko Gradiife.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. septembra. Uradno poročajo:
Ob Savi in ob spodnji Drini artiljerijški boji in praske. Na Požarevac in Veliko Gradišče so se metale bombe. Črnogorska artiljerija ;e obstreljevala Tivat.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BOJ S SRBI.
Vojni poročevalci poročajo: Priprave zaveznikov ob Savi in ob Donavi seveda niso ostale Srbom popolnoma prikrite. Pokazalo se je to, ker so srbski letalci pomnožili svoje delovanje. Eno- in dvokrilna letala, vsa so bila francoska, so letala do Novega Sada, da so opazovala, če se aovažajo in razvrščajo čete. Bomb niso metali in so se izogibali naših letalcev, ker so le poizvedovali. Tudi naši letalci so preletavali srbsko bojišče od izliva Drine do Železnih vrat in od Belgrada do Niša; Utrje-valna dela in drznost oddelkov potisnjenih proti izlivu Drine je povzročilo, da so nastopile naše ob Drini zbrane baterije. Srbski" oddelki so bili z brega Drine v Mačvi prepodeni, utrdbe so bile z obstreljevanjem večinoma uničene. Medtem so ob Savi in ob Donavi nameščene srbske baterije, ki so bile ojačene s francoskimi topovi, otvorile ogenj na zaveznike. Naši težki topovi so takoj odgovorili in dokazali svojo premoč nad srbsko-francoskimi, ki so takoj umolknili.
IZ BELGRADA.
Dunaj, 22. septembra. Potniki, ki so bili pred kratkim v Belgradu, pripovedu-
jejo, da so Srbi pod vodstvom angleških inštruktorjev mestne utrdbe deloma obnovili in prezidali. Savske utrdbe proti Zemunu so opremljene s težkimi topovi, pri katerih je angleško moštvo. Elektrarno ob Savi so odstranili. Hiše ob Savi so izpraznjene, mnogo so jih podrli, da artiljerija lažje strelja. Mestno prebivalstvo se je zadnji čas večinoma vrnilo, tudi več srbskih listov zopei izhaja v Belgradu.
Poškodbe prvih obstreljevanj so pro« vizorično popravili. Dejstvo, da sta vlada in skupščina ostali v Nišu, kjer se nahaja tudi dvor, prebivalstvo še vedno vznemirja. Zadnje tedne so se ponovno pojavili nad mestom avstrijski letalci in metali bombe na utrdbe.
Železniški promet v Belgrad je zopet otvorjen. Deloma porušeno kolodvorsko poslopje so provizorično popravili. Življenje v mestu je potekalo normalno. Prestolonaslednik Aleksander je večkrat obiskal Belgrad.
ARTILJERIJŠKI BOJI OB DRINI IN SAVI.
Budimpešta, 22. septembra. »Az Est« poroča iz Bukarešta: Danes v sredo zjutraj je došla v Bukarešt avtentična vest, da se vrše ob spodnji Drini in ob Savi pri Belgradu ljuti artiljerijški boji.
BOJI V MAČVI.
Budimpešta, 22. septembra. »Az Est« poroča iz Sofije: V Mačvi sc vrši silovit boj med avstrijsko-nemško in srbsko artiljerijo.
1
GOREMIKIN Z ZVIJAČO PRESLEPIL CARJA.
Berl'n. Iz Kodanja sc poroča: Predsednik dume Rodzjanko jc bil po carju
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. septembra. Uradno poročajo:
Sovražna pehota je danes zjutraj nasproti severnemu odseku Lairaunske visoke planote več ur živahno streljala, ne da bi bila mogla priti naprej. V Dolomitskem ozemlju je italijanska artiljerija pomnožila svoje delovanje proti Monte Piano in na obeh straneh navedene gore. Skupen položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Prestolonaslednik na tirolski ironti.
Inomost, 22. septembra. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je te dni zopet bival na tirolski fronti.
Znaki nove bitke ob Soči.
Lahi so ob Soči dolgo, dolgo počivali od prizadetih udarcev, katere so jim zadali naši hrabri vojaki. Toda sedaj so začeli menda zopet poskušati svojo srečo! V petek, dne 17. t. m. se je vršila ljuta kano-nada pri Plaveh in celo noč je bobnelo. A drugi dan je zabobnelo tudi z vso ljutostjo na dobrdobski planoti do morja, vmes so prasketale strojne in druge puške. Topniški boj traja z vso ljutostjo dalje, Prepričani smo, da bodo tudi ta laška prizadevanja zaman. Naši junaki stojijo na straži trdno kakor zid in r,e ne umaknejo niti za ped. Bog jih čuvaj.
Kanonada na soški fronti, Kanonada na soški fronti je trajala dni 19. t. m. z vso ljutostjo dalje. Majestetično so bobnele in cvilile naše motorne baterije. Tudi 20. septembra je bil v Italiji poleg vseh umetno prirejenih slovesnosti velik maček. In na balkonih so po Italiji prelivale gospe in gospodične solze, bridke solze. O 20. september 1915, o Italija, kaj ti je tebe treba bilo.
Napadi na Tržič.
Vojni poročevalci poročajo: Neki naš letalec se je dvignil 20. t. m. ob 7. uri zvečer, da bi metal bombe na Adrija ladjedelnico v Tržiču. Dve laski letali sta ga poizkušali zasledovati, a sta zgrešili smer m sta letali nad Tržaških zalivom, kjer so ju obstreljevali in prisilili, da sta se morali vrniti. Naš letalec je medtem pri Tržiču izvedel, kar mu jc bilo zapovedano. Zadeti je moral dobro, ker se je čulo močno pokanje in ker so se dvigali gosti oblaki dima. Naše letalo se je vrnilo popolnoma nepoškodovano. Po 1. uri ponoči je priletelo neko sovražno letalo nad Trst, a. hitro odletelo, ker so jc takoj izsledili naši žarometi.
Un'čen lašlri štab. — Oklopnj vlak <^vo-jil laško postojanko.
Vo;ni poročevalci poročajo: Dne 18. t. m. smo opazovali veliko voz in avtomobilov, ki so ostajali pred neko gotovo hišo v Tržiču, kamor so dohajali in odhajali. Poročalo sc jc tudi. da
je v tej hiši nastanjen nek štab. Vsem baterijam našega odseka se je ukazalo, naj točno ob 10. uri ponoči prično z ekrazit-nimi granatami streljati na hišo. Prvi streli že so padli blizu hiše, čez eno minuto so vse krogle zadevale. Naši artiljerijski opazovalci so kmalu na to poročali, da se vozi več sanitetnih avtomobilov tja, kjer je prej stala hiša. Ker smo tudi s šrapneli močno delali, pač od štaba ni veliko ostalo.
Italijani so si ustvarili v zgornji dolini ob Soči v dveh predorih zelo močni opi-rališči, katerim nismo mogli veliko škodovati. Iz previdnosti je bila proga tja na šestih mestih razstreljena. Pred dnevi si je izprosil poveljnik nekega našega oklop-nega vlaka, ki se je bil odlikoval že pri Tržiču, dovoljenje, da sme vzeti bližnji predor. Od 10. ponoči do 4. ure zjutraj so delali, da so popravili progo. Ostala je le še zadnja, mala ovira. Napočil je dan, vlak se odpelje in ko je nekje skočil vlak iz tira, so to hitro popravili. Vlak se je približal predoru, ki so ga Lahi utrdili s tračnicami, z vrečami napolnjenimi s peskom in z lesom. Italijani so ga branili s strojnimi puškami. Del posadke oklopnega vlaka je izstopil in napadel Lahe; razdrl je barikado in je vdrl v predor, v katerem so se divje borili. Uspeh je bil popolen in je stal le enega lahkega ranjenca. Padlo je 5 Italijanov, zaplenjena je bila ena strojna puška s strelivom, 22 pušk in drug materijah Predor je postal naš.
Na laškem bojišču.
Vojni poročevalci poročajo: V ozemlju pri Krnu so bile zadnje dni praske, kakor tudi na Mrzlem Vrhu. Laška pehota tu nastopa zelo z ročnimi granatami, ki jih izstreljuje iz pušk. Pri Plaveh ogenj artiljerije. Na Dobrdobski planoti živahni artiljerijski boji. Naši topničarji so uspešno obstreljevali sovražne čete, ki so se zbirale pri Gradišču, Zagraju in pri Pola-cu in so v kali zadušile napad, ki so ga nameravali tu Lahi. Pri Menigini je, kakor se zdi, zažgala naša artiljerija neko mu-nicijsko skladišče.
Močnejše je bil obstreljevan prostor severno od Tolmina in tolminsko obmost-je. Tudi goriško obmostje so obstreljevali Lahi s težkimi topovi, na Gorico so tudi od časa do časa streljali. Vzhodno od Tr-čiža so bili odbiti sovražni približevalni poizkusi. Presenetljivi sovražni napadi z ognjem	*	T "♦•»i"« so na
obeh st	*x>iz-
vedova metali
Ne..
t. m, bombe na Nabrežino. Ub. 4 civilisti in en konj. Vojaške škode bilo.
Trstu se je dne 17. t. m, ob 8. uri zvečer približalo neko laško letalo. Čuli so že ropotanje motorja. Obrambni topovi so dvakrat streljali, na kar se je letalo hitro umaknilo.
Čudovito lep prizor je bil, ko je ponoči ob pol 2. iz Gradeža poizkušalo neko letalo še enkrat napasti speče mesto. Moštvo obrambnih topov je pa čulo in je izstrelilo več šrapnelskih salv nanj, nakar jo je Lah odpihal.
Po uspešnem zračnem boju nad Vid-nom naši letalci niso počivali. Nedavno so metali bombe na laško letališče pri Sv. Martinu, nakar so metali laški letalci bombe na naše letališče. V odgovor je nato neko naše letalo metalo bombe na Adrija delavnice v Tržiču,
Iz strelskih jarkov.
Angel Fevčič piše 13. sept. iz strelskega jarka: Sinoči dež, blato in mraz. Ponoči postreljevanje iz pušk. Na levem krilu je pa bil vso noč boj, streljanje iz pušk in topov. Zjutraj slišimo v Ločniku peteline peti, časih vidimo tudi prešiče, kako se sprehajajo po njem. Današnji dan je miren; zdi se, da Lahi nimajo več toliko topov. Bog nam daj toplega solnca!
Priprave na koroških obmejnih mejah za zimo.
Zopet novo poglavje, ki se dogaja sa-Ao sedaj v vojnih časih in ki ga bodo pozneje občudovali planinci in drugi obiskovalci visokih koroških gora. In sicer so to prekrasne koče čisto na vrhu visokih gora, krite za skalno steno. Koče, same koče. Nekatere so že prav take kakor planinske koče in hoteli — seveda s stališča civilista. Preskrbeti se moramo namreč v vsakem oziru za zimo — in ta bo tu kmalu nastopila svojo oblast — in misliti na dobra stališča za moštvo, ki bo ostalo gori, da bo v njih varno pred nevremenom. In v to svrho se je za opazovališče zgradila koča, za katero smo tukaj pripravili tramove, okna, vrata in drugo opravo. V lepi, jasni noči se je ob svitu polne lune vse pripravljeno spravilo na vrh. Kar se je dalo naložiti na tovorne živali, so morale le-le spreleti nase. V redkih presledkih, da bi je sovražnik ne opazil, se je pomikala dolga kolona na goro. Spredaj tovorne živali z deskami, manjšimi bruni, strešno lepenko, žaganjem za medstenje, in za njimi zopet moštvo z dolgimi, težkimi tramovi iz ze-line^a lesa na plečih. Tako je šlo do one-
ga mesta, kjer so se marale živali razto-voriti in poslati nazaj. Sedaj se je moralo z vsemi tovori mučiti in jih vleči moštvo samo, kajti dalje navzgor je bila pot za živali že prenevarna. Le človeška noga more dalje preko v skalo vsekanih, kasneje celo lesenih stopnic; na vrhu je pot po ravnem ozemlju med skalnimi stenami že lažja. Pri tem pa žvižganje krogel iz pušk, ki zdaj udarjajo na kamen, zdaj brne preko naših glav, ko so se bile nekje odbile, zletele preko stene ter sedaj s tožečim, brnečim zvokom lete dalje v negotovost. Tako je bilo treba večkrat čez strašno mesto gor in dol, vedno težko obložen, dokler ni bilo vse na mestu. Pa tudi moštvo je bilo izčrpano in zdelano, a vendar je vsak z zadnje poti prišel vesel dol, se takoj vsedel na ledenomrzli kamen h kratkemu odmoru ter si privoščil cigareto. Ko sem se prepričal, da je vse v redu in šel kot zadnji dol — šel sem bil s kolono kot nadzoro-valna šarža —, smo veseli prijeli za gorske palice in se napotili domov. Tajnostno je svetila luna in ko smo se zleknili na vroče zaželjeno ležišče, se je danilo, In mnog planinec ali občudovalec gora se bo po vojni veselil, ko bo našel tako imenitne planinske koče itd. na višinah in v skalovju, kjer bi jih v miru pač nihče ne gradil, ker bi se zdelo nemogoče, toda v vojni se vse stori, naj stane, kar hoče. Tako je vojna tudi gore napravila dostopne in omogočila prebivanje na njih.
700 mrtvih Italijanov na enem mesta.
S tirolske fronte se poroča, da so po odbitju laškega napada na sedlo Kreutz-berg našteli naši vojaki pred lastnimi postojankami več kot 700 laških trupel. Še večje število Italijanov je bilo ranjenih, 9 častnikov in nad 100 Lahov pa ujetih.
Prezgodnje svetinje.
Lugano. Milanski listi poročajo, da se jc bil ustanovil v Reggio Emilia pred dnevi odbor, ki je z oklicom pozival prebivalce, naj prispevajo, da se daruje svetinja tistemu vojaku, ki vkoraka prvi v Tri-dent, oziroma v Trst. Obrnili so se na Ca-dorno, naj svoječasno določi tistega, ki mu bo šla svetinja. Cadorna je odgovoril, naj se svetinji podelita dotičnima polkoma, ker se pač posameznik ne more določiti.
Velikanska stavka v Italiji.
Kolin. »Avanti« poroča, da namerava v milanski provinci stavkati 30.000 delavcev.
Italijanska avtomobilna industrija.
•"la avtomobilna tvrdka Fiat v Tu-' mesec 2 milijona lir dohodki zasluži s tovornimi avi deloma tudi na '-o razširenja ku-
brate. — Tudi Mejo sedaj v enega, v pa pri-
tje-
er
puie v., v Braccianu Turinu; v delu katerega bo šlo pravljajo.
Laški framasoni proti l njem sv. oče
Rim, 21. septembra. (Koi vatore Romano« izvaja, da ob^ -e' šnji javni oklic velikega mojstn. .a" framasonskega reda dvoje besedil, je namreč črtala cenzura ojstro na pc. mereči izraz »obsodba sedanjih mirov stremljenj«, kar je pa na deželi dopustili. »Osservatore Romano« omenja ob tej priliki: Papeževa mirovna stremljenja imajo svoj izvor v Kristusovem nauku, ki po svoji idealiteti prekaša koristi držav in ki odpravlja' vse sporne razloge med narodi. Taka mirovna stremljenja se ne smejo od-goditi in zavirati, četudi ne ugajajo frama-sonstvu.
izgubljena poletna vojna Italije.
200.000 mrtvih in ranjenih za kilometer zemlje.
Poročevalec »Berliner Tageblatta« javlja iz vojnega dopisnega stana dne 21. septembra:
Molčeči alpski orjaki pokrivajo svojo glavo z mlado belino. Na visoki spiralni cesti Stilfserjocha se suče moker sneg, dočim spodaj v Meranu žge solnce na zoreče grozdje, da žari kakor smaragdi in rubini. Jesen prihaja in začenja zapirati oblakom bliža vrata alpskega gradu. In s tem se zaključi tudi prvi del vojne, kakršne svet še ni videl: štirimesečnega boja na 400 km dolgi fronti, v katerem napadalec, ako se vzame drugo za drugim, ni prišel niti koraka naprej. Stotisoče italijanskih vojakov je padlo ali so bili ranjeni izločeni, milijonske vrednosti so se razsule po skalovju, milijarde lir se je zapravilo. Ne sme se misliti, da Italijani niso vsega poizkusili, da bi prodrli ali da bi se bili po neuspehih v prvih mesecih omejili na defenzivo. Še danes velja za c. in kr. čete ista nujnost za najvišjo pripravljenost, neprestano morajo biti na straži. Še danes se pozicijska vojna kilometre daleč neštetokrat izpremi-nja v boj moža proti možu. V dokaz naj sledi tu skupna slika v zadnjih dneh, ki označuje obenem stanje stvari ob sklepu prve vojne dobe.
Še vedno je Dobrdobska planota glavna točka italijanskih napadov. Tu jih vabi uspeh z vzhodnega praga, in sicer politični uspeh, za katerega jim je več nego za vojaškega. Trst se imenuje. Za ceno 200.000 mrtvih in ranjenih so tu pri Vermiljanu in Zdravščini dosegli rob planote. To je, če se vzame prostor, enkilometerski pas ozemlja proti vzhodu; v vojaškem oziru ne pomenja to nobenega koraka naprej, kajti planolni rob je kršje in strma cesta. Utrjene gorske postojanke se začenjajo šele zadaj.
Nekega jutra so zopet enkrat vsi najtežji, težki in lahki topovi na en mah dvignili svoje že hripave glasove, in iz 300 sedaj že obrabljenih cevi so padale granate v naše postojanke in ovire. Bilo je nekaj zasutih jarkov, izkopanih lijakov in nekaj mrtvih in ranjenih. Med hribom Sv. Mihaela in Sv. Martinom na Krasu je bila granatna toča posebno gosta. Granate so udarjale enakomerno in po vrsti kakor bi delavci tlakali cesto. Tedaj so vedele av-stro-ogrske čete, pri čem da so, torej pozor! In res, še tekom solnčnega zahoda so se izza železniškega nasipa pri Zdravščini dvignile redke vrste italijanskih roj-nih črt, spredaj saperji s prerezovalci žice in ročnimi granatami; kakor Indijanci so se plazili po trebuhu in iskali kritja od kamena do kamena. Zadaj sovražni strelci. Streljali so slabo, kajti solnce jim je svetilo naravnost v obraz. Naši vojaki so streljali toliko bolje. Na alarm so prihiteli iz pred bombami varnih kritij in zavetij v ospredje, kjer je iz strelnih lin in varnostnih ščitov v pokritih strelskih jarkih gledala puška pri puški. Vsako stojišče za streljanje je bilo označeno z imenom do-tičnega vojaka. Vsak je vzel svojega moža na muho: roka, ki se je dvignila, da bi zalučala ročno granato, je razstreljena omahnila; oko, ki je previdno gledalo izza kamenja, se je za zmerom zaprlo. In še drugo orožje je bilo tukaj: volčje jame, ki so se lokavo skrivale pod kršjem in tenko plastjo prsti; španski jezdeci, ki so se pred prihajajočimi Italijani nenadoma dvigali kakor škripci; metalci plamena in min, ročne granate in granate iz pušk, in predvsem strojne puške s svojim neumornim tiktakanjem. Kar je od nasprotnika še ostalo, je iskalo zavetja za dva čevlja visokimi naravnimi zidovi, ki obdajajo cesto v Sv. Martin in redke njive. Toda rojna črta za rojno črto se je zopet pomikala naprej in se zopet razbila, kakor valovi ob morskem obrežju. Avstro-ogrska artiljerija, ki je doslej molčala, je sedaj izbruhnila. Beli in belordeči oblački njenih šrapnelov so sledili bežečim kakor truma duhov. Italijanska artiljerija je odgovarjala ter lajala in bobnela. V nenadoma nastali večerni temi se je zdelo, kakor bi bili črni zemeljski curki granat sami bruhajoči vulkani. Tu so nenadoma utihnili topovi in potem se je raznesel stoteri »Avanti!« in tisočeri »Ura!« Bleščeča svetloba žarometov je obsevala napadalne kolone, ki so si oslepele z roko zastirale pred njo oči. Skakajoče mine so nenadoma škropile ogenj, kamenje in človeške ude v zrak, in strojne puške so ropotale kakor kosilni troji. Vendar so najsprednejši napadalci ■peli do bodečih žic, se ujeli v njih in v bajonetnem boju ali pa se dali "stali pa so izginili, kakor bi jih bila To je bil zadnji poizkušeni na-Martin. Je-li bil dan posebne ->. dan, kakršnih je bilo že ve-še; v Hoferjevem poročilu •> ena sama vrstica.
i najvišjega napora sil mogle utrujenosti, iz-

mu
je
slea.
polnjenih z odpravljanjem ranjenih in po-kopavanjem mrtvih. Naši vojaki so popravljali svoje okope, artiljerija je pa neumorno obstreljevala S. Pietro, Casseglia-no in Sieris in prepodila zaspance iz njihovih stanovanj v ladjedelnici in na ladjah v Tržiču. Letalci so poizvedovali, metali bombe, se srečavali in obstreljevali drug> drugega. Sovražne patrulje so postale če-šče, in dve jutri zaporedoma so se napadalne kolone priplazile tako blizu ovir v odseku Vermiljan—Selce, da so se morale pregnati z ročnimi granatami. Tretji dan je sovražnik izdal svoj cilj. Tisoče in tisoče težkih granat je treskalo na prostor med Vermiljanom in Košičem. Le mala opazovalcev je v tem peklu ostalo na svojih mestih, večina moštva je ležala v pred bombami varnih kritjih in rezerve so se primerno premaknile, da bi bile ob pričakovanem naskoku hitro pri rokah. In napad je prišel. Metalci min so jeli delovati. Kjerkoli so večji oddelki prodirali skozi raztrgane žične ovire, jim je skakala nasproti smrt. Sedaj v ognju strojnih pušk, sedaj v boju iz bližine so se italijanski na-skakovalni poizkusi zopet zrušili.
Čudno je, da so postali Italijani pred Gorico, kateri je izpočetka veljalo njihovo* najbolj goreče hrepenenje, zadnji čas pre-* cej tihi. Odkar so hrabrega branilca Pod-gore, generalnega majorja Zeidlerja, v svojem poročilu imenoma častno omenili irt odkar je sovražna granata, ki jo je vodila lokavost usode, v drdrajočem avtomobilu ubila genialnega artilerijskega poveljnika podpolkovnika Kornerja, so njihovi oficio-zi imena Gorica, Podgora in tudi Plave pozabili. Še se boči solkanski kameniti most visoko in plemenito nad Sočo in še se podaja sovražnik in prijatelj v oklopnih vlakih ob bregu na lov.
Nato opisuje dopisnik najnovejši bo} našega oklopnega vlaka pri Plaveh ter nadaljuje:
Naslednji dan je gromelo mnogo, mno-< go ognjenih žrel proti Plavem; poljski topovi, havbice, težki možnarji. Italijani, kS so se bili ugnezdili na vzhodnem pobočju predmestja, so prestrašeno planili kvišku. Granate so drobile njihova kritja in jarke in tako nenadoma napadeni so jo na kilo-i metre široki fronti udrli nizdol, samo mrtvi in težko ranjeni so ostali v zasutih jarkih, ki so jim postali grobovi.
Od Tolmina do Plav napravi Soča čr« ko S, ob katere zgornjem loku leži Tol-. min — vrata v Bohinj. Da bi razbil ta vrata, se je mrzlično trudil sovražnik cel mesec. V to svrho je zastavil moči celega zbora, čegar jedro je tvorila sedma pehotna divizija in kateremu so bili dodeljeni izbrani alpinski in bersaglierski bataljoni. Južno od Tolmina prodirata Soča in vanj se iztekajoča Idrija v globoko zarezani, ozki soteski skalno steno pri Sv. Luciji, ki se ostro dviga nad zapadnim bregom 400 metrov visoko. Pred njo leži z romarsko kapelico venčana višina Sv. Marija. Proti tej gorski postojanki je obračal sovražnik neprestano ogenj svojih težkih topov, in kolikorkrat je menil, da je zrahljana, je poslal proti njej napadalne kolone svoje pehote. Najljutejši so bili napadi 9., 12. in 13. septembra. Tega dne so bersaglieri in alpinci dospeli do žičnih ovir in v strelska stojišča, vsekana v kamen. Tu so se strojnim puškam in metalcem min branilcev pridružili kameniti plazovi, da podero na-skakujoče sovražnike v brezdanji prepad Do večera so bile vse višinske postojanke zopet v rokah branilcev. Pobočja in skalne čeri so bile pokrite z mrtvimi Italijani; razni italijanski polki so izgubili četrtino svojih ljudi.
m
»Oborožen,
Sofija, 20. i
nelo.) Na shodu se je ministrski p razil, da z ozirom godke Bolgarija ne in se mora oborožiti i kem pride mobilizacij, teresi zahtevajo obor
Bolgar'
»Berliner "" bra iz Sofije: vseh strank do sosedov t
»Ne veru in Srbija vod: gariji ali da vami zveza p se bo Bolgarij Rumunska vi sko vlado, da uma z Rumur sem v navzc sporazuma pok ga povabil, naj sko-rumunski i nik je to odklc pogledu od sv Tako so tudi da Rumunija n bolgarskem ra izvrstno.« Nat pridobljeno tuj
t« Bolgarske.
Kor. ur. Zakas-dadne stranke ados,1""
jv
, septem-sprejemu razmerju
0	Rumunija, Grška politiko proti Bol-
1	med temi držali, V slučaju vojne 10 proti eni fronti, ano dolži bolgar-zahtevala sporaz-irav. Nekega dne opnikov četvero-
opnika Rumunijc in ogajanja za bolgar-. Rumunski posla-ivo, da nima v tem nobenih navodil. ;i entente spoznali,
»razuma. O turško-iorem izjaviti, da jc ■slavov opisal novo-nlje. t ■''
Radoslavov o položaju.
Budimpešta, 22. septembra. »Az Est« poroča iz Sofije: Ministrski predsednik Radoslavov je izjavil nasproti odposlani-štvu poslancev: Položaj je jako resen. Bolgarija je zdaj prisiljena, da v korist svoje nevtralnosti zavzame svoje stališče z orožjem v roki. To pa ne pomenja, da bi ne-mogla nadaljevati pogajanj z zastopniki štirisporazuma. Bolgarska vlada se zdaj živahno pogaja z Rumunijo. Vse, kar je potrebno, se je že odredilo za slučaj, če poseže Grška vmes. Nasproti Srbiji se mora' energično nastopiti. S Turčijo so se sklenile pogodbe končno veljavno.
Bolgarija vprašaje sosede.
»Idea Nazionale« ima dne 20. iz So*
fije:
Ker Rumunija in Grška zbirata čete na bolgarski meji, je bolgarska vlada svojima zastopnikoma v Atenah in v Buka-reštvu znova naročila zahtevati jasniH izjav o vzrokih premikanja čet.
Vladna »Independance Roumaine* kategorično zanika vesti bolgarskih listov o dozdevnih vojaških pripravah proti Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da bodo imeli Grki svoje vojaške vaje okoli Tožanov, Seresa in Soluna.
Vojaška cenzura na Bolgarskem.
Sofija, 21. septembra. Za vse objave se je uvedla vojaška predcenzura. Prepovedani so vsi oklici, izjave in brošure ia prestopki pridejo pred vojaško sodišče.
Ententa ne dobi bolgarskega žita.
»Balkanska Pošta« javlja: Radoslavov /e odposlanstva agrarcev, da bo z ozirom na velike kupčije, s katerimi so francoske banke s 50 milijoni pokupile zelo dosti bolgarskega žita, zopet začel delovati pred kratkim razpuščeni odbor za javni blagor, da prepreči te ogromne kupčije.
Pod orožje v Bolgarijo.
Budimpešta, 22. septembra. Bolgarski konzul poziva vse na Ogrskem bivajoče Bolgare, ki so podvrženi vojaštvu, naj takoj odrinejo v svojo domovino.
Bolgarski rusoiili za vlado.
Soiija, 21. septembra. (Kor. ur.) Pozornost vzbuja članek v glasilu Gesove stranke, katerega je priobčil eden najbolj vnetih boriteljev rusofilne smeri v sobranju Boris Vazov, ki pravi, da je za Bolgarijo bila ura, ko mora nehati ves strankarski prepir in si morajo vsi, ki odkrito služijo domovini, podati roke in sc z zaupanjem strniti okoli vlade, Vsakdo ima
Eatriotično dolžnost, da prihodnjih dogod-ov čaka z državno in narodno disciplino. Kakor hitro bo zaplapolal prapor Bolgarije in njene armade, je treba spraviti vse strankarske zastave. Narodno zjedinjenje vseh Bolgarov more doseči le složna in disciplinirana Bolgarska.
Srbija ne odneha.
»Zeit« poroča 21. t. m. iz Ženeve: Pariško časopisje ima o novih predlogih entente vesti iz Rima, da je kljub odločnemu pritisku njen brezbarven odgovor ostal neizpremenjen. Pasič načelno vztraja pri tem, da more Srbija odstopiti samo majhen del Macedonije in to šele po sklepu miru. Na drugi strani pa Bolgari nočejo nič slišati, da bi ozemlje začasno zasedli Francozi.
vKolnische Zeitung« poroča iz Sofije, da Srbi utrjujejo macedonsko mejo proti Bolgariji.
Tudi Grška pusti Srbijo,
Berolin, 22. septembra. Iz Aten poročajo: V pogovoru kralja z Venizelosom se je doseglo popolno soglasje o stališču Grške napram novemu obratu na Balkanu. Morebitnega oboroženega nastopa Bolgarije proti Srbiji Grška ne smatra za vzrok, da poseže v boj na strani Srbije, ker ni vezana s 3vojo pogodbo, da se vmeša v svetovno vojno.
Iz Rumunije.
Konservativna »Moldava« piše, da ie vedno bolj verjetno, da se bo Rumunija uprla vabam entente. Tudi Bratianu se ne bo mogel več dolgo držati. Na njegovo mesto bo stopilo ministrstvo, ki se ni zavezalo ententi. Najbrže prideta do vlade konservativca Marghiloman ali Majores-cu. Z ozirom na turško bolgarski dogovor pravi list, da bi tudi Rumunija lahko imela tak vesel dan, če bi pred mesecem dni sprejela ponudbe osrednjih sil. »Vossische Zeitung« je poročala, da je naš poslanik menda ponovil nekatere obljube.
Konservativec Filipescu izjavlja, da šz je vlada res zavezala ententi, pa je zamudila ugodno priliko za vojsko, vendar upa, da se ugodna prilika kmalu vrne. Če Nemčija vpade v Srbijo, mora biti Rumunija zraven, da je ne zdrobijo. V slučaju potrebe bo opozicija vlado v to prisilila. »Times« poroča iz zaupljivega in zanesljivega sofijskega vira, da je Rumunijo trdno odločena za odpor proti vsaki kritiki svojega ozemlja. Vest o novem ministrstvu Marghiloman-Carp so raztrosili pristaši Nemcev, toda ni mogoče misliti, da bi kralj pri tedanjih razmerah dal moč v roke možem vsled nezadovoljnosti, ki bi jo povzročil med ljudstvom.
V Bukarešt je odpotoval v posebni misiji srbski poslanik v Rimu, Ristič, ki je bil več let že tam in ima obilo zvez.
Dunaj, 21. septembra. Bukareška »Minerva« javlja: Moremo zagotoviti, da vlada ne misli, da bi nemško-avstrijski napad Droti Srbiji povzročil oboroženo vmešavanje Rumunije. V tem slučaju bo Rumunija ravnala kakor doslej.
Boli na zabodn.
Nemško uradno poročilo. Berlin, 22. septembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
Med Souchezem in Neuvillem kakor tudi zahodno od Roclin Courta so Francozi sinoči napadli. Napad se je zlomil v ognja pred našimi ovirami. V Champagni so bili severnozahodno od sela Beau Se-jour s koncentričnim ognjem uničena nova francoska utrjevalna dela. Močne patrulje, ki so deloma prodrle do tretje sovražne črte, so izpopolnile uničenje z izdatnimi izgubami za Francoze, so jih več ujele in so se kakor jim je bilo zapovedano, vrnile nazaj v naše postojanke. Neki nemški letalni borilec je sestrelil vzhodno od Neu-ville neko angleško letalo. Letalec je mrtev, opazovalec je bil ranjen ujet.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Parif, 21. septembra. Uradno poročilo včeraj popoldne se glasi: V Artois je naša artiljerija tekom noči ljuto obstreljeva-
la dele sovražnika. Nemške baterije so delovale posebno v predmestjih Arrasa in na fronti Grinchon. Ob prekopu Aisne—Mar-ne smo se polastili nemških opazovalnih postaj, V Champagni je naša artiljerija odgovarjala na obstreljevanje naših postojank. Severno od tabora Chalons se je nadaljeval ogenj nemške težke artiljerije. Severno od Perthesa je zletela v zrak sovražna municijska zaloga. Med Aisne in Argoni jc sovražna artiljerija celo noč streljala. Na Lotrinškem so naše baterije nadaljevale svoje poruševalno delo. Pri Ban-de-Saptu je naša poljska artiljerija razkropila sovražne delavce.
Večerno poročilo: V Artois naša artiljerija uspešno obstreljuje nemške utrdbe, sovražna artiljerija je bila zopet zelo delavna in je obstreljevala posebno predmestja Arras s težkimi granatami. V Champagni živahen ogenj naše artiljerije, na katerega je sovražnik zvečer odgovar-ajl z obstreljevanjem naših stanov, ne da bi napravil dosti škode. Med Aisne in Argoni artiljerijski ogenj ponehava. V Woe-wrc in na Lotarinškem smo mogli na več točkah dognati uspehe našega ognja. Naša artiljerija je zadela kolodvor Thinucourt, tako da je en vlak hitro odpeljal. Pretrgali smo železniško progo Metz—Salino. V Vogezih topovski ogenj v dolini Fecht, pri Schratzmannle, Almatz in Braun-kopfu.
Nemci delajo — Angleži besedičijo.
London, 22. septembra. (K. u.) »Daily Mail« piše v uvodniku: Mi naj bi mislili, da so Nemci že izstrelili ves svoj smodnik in da je Turčija demoralizirana, ali odkar se je to izjavilo, so Nemci vzeli Vilno in pričeli napadati važno trdnjavo Dvinsk. Nemci podvzemajo veliko obkoljevalno podjetje z očividnim namenom, da bi ruske armadne skupine obkolili. Nemci delajo, med tem ko mi besedičimo.
Francozi napovedujejo novo ofenzivo.
Kodanj, 22. septembra. Senator Hen-ry Beranger, predsednik senatnega odseka za municijske zadeve, objavlja v listu »Temps« izjavo, da je sedaj zgodovinski trenutek, ko bosta Anglija in Francija pričeli nevzdržljiv napad, ki bo osvojil Flan-dersko, Belgijo, I.uksemburg, Alzacijo in Lotarinško. Francija ima dovolj čet in tudi orožje za te čete je že kovano.
Lioyd George pri kralju.
London, 22. septembra. (K. u.) Kralj je včeraj sprejel v avdijenci Lloyda George,
Odmor belgijske armade.
Hamburg, »Hamb. Nach.« poročajo iz Bruslja: Zavezniki nameravajo po 1. oktobru dovoliti belgijski armadi po 13 mesečnem bojevanju daljši odmor,
Francozi kupujejo konje v Ameriki.
Haag. »Daily News« poročajo iz Va-šingtona: Francoska vlada je kuoila v drugem četrtletju 1915 v Združenih državah 40.000 konj.
Zračni n?ped na Stuttgart.
Stuttgart, 22. septembra. Poveljstvo 13. virtemberškega armadnega zbora javlja: Danes dopoldne ob 8. uri 15 minut je izvedel neki sovražni letalec napad na Stuttgart z nemškim znakom. Vrgel je več bomb. Ubite so bile štiri osebe, več vojakov in civilistov je bilo ranjenih. Letalec je bil obstreljevan in je ob 8. uri 30 minut odletel proti jugu.
Ameriški Antizeppelini na Angleškem.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Glasom lista »Newyork Sun« je naročila angleška vlada v Ameriki nekaj A n t i z e p p e 1 i n o v. To so majhni zrakoplovi trdega sestava, ki so po 75 m dolgi in imajo 8 m v premeru. Njihova brzina znaša 130 km ter imajo pripravo za streljanje z zračnimi torpedi. Iznajditelj je predsednik ameriške zrakoplovske zveze Thomas Mac Mcchen.
Harst proti angleškem posojilu v Ameriki.
London. /Daily Mail« poroča iz New-Yorka: Harsi izvaja v časopisih, da naj-odločnejše nastopi proti najetju angleškega posojila Y Ameriki, ker se lahko zapletejo Združene države v veliko finančno katastrofo.
Velik požar v angleškem rudniku.
Haag, 22. septembra. »Nieuwe Cou-rant« poroča iz Londona: 300 rudarjev vsled požara v neki jami v Exhallu ne more na prosto. Dosedaj so našli 10 trupel.
ANGLEŠKI IN FRANCOSKI GENERALI NA GALLIPOLIJU SE PREPIRAJO.
Carigrad. »Taswir-i-Efkiar« poroča iz Soluna: Generala Hamilton in Sarail sta se resno sprla.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN V ČRNEM MORJU.
Bukarešt. »Minerva« poroča iz Soluna: Ruska vlada je ustavila plovbo v Odeso in v Reni, ker so se pojavili v Črnem morju podmorski čolni. Vsa ruska pristanišča so zaprli prometu.
Sirarno povoden) v Indiji.
18,000 hiš porušenih, 80.000 ljudi brez strehe.
London. (K. u.) »Reuter« poroča iz Lucknowa: Vsled povodnji, ki jo je povzročila reka Ganges, se je podrlo 18,00 hiš. Brez strehe je 80.000 ljudi.
Mu poročila.
TRETJE NEMŠKO VOJNO POSOJILO.
Dunaj. Ceni se, da se je tretje nemško vojno posojilo podpisalo v višini 13 tisoč milijonov mark.
PORTUGALSKA VPOKLICALA DVA LETNIKA POD OROŽJE.
Rotterdam. »Telegraph« poroča iz Lizbone: Ker postaja monarhisi.ična propaganda vedno močnejša, so vpoklicali pod orožje dva letnika portugalske armade.
Z ozirom na slabe poštne zveze naročite takoj srečke „Slovenske Straže"! Žrebanje je že 26. oktobra. Ena srečka samo 1 K. Naročite več srečk skupaj!
Torčiia t vojski.
GALLIPOLl — EGIPT.
Carigrad. Listi so radi avstrijskega napada na Srbe zelo zadovoljni in sodijo, da ko bo premagana Srbija, bodo lahko vrgli angleško - francoske čete z Dardanel v morje in pričeli vojsko proti Angležem v Egiptu.
110.000 MOŽ DOŠLO NA MUDROS.
Atene. Grški listi poročajo iz Mitilen: Četverosporazum je poslal 110.000 mož, ki so došli na Mudros.
LjuMlasske novice.
ij Imenovan je za Codellijevega kanonika pri ljubljanskem stolnem kapitlju čast. gosp. dr. Frančišek K i m o v e c , stolni vikar v Ljubljani.
lj Vpisovanje in zglasiiev gojencev, gojenk, učencev in učenk za šolsko leto 1915. 16. se vrši na c. kr. učiteljiščih v Ljubljani dne 29. in 30. septembra Natančnejši podatki so razvidni iz
lj Naše dijaštvo v tesnih časih. Vojna je tudi naše dijaštvo privedla do resnosti. Letos niso dijaki potovali med počitnicami, kakor običajno, ni bilo dijaškiv veselic in koncertov, ne izletov itd. Cel počitniški čas uporablja naše dijaštvo letos prav resno. Mnogo se jih bojuje za domovino, drugi so šli zopet prostovoljno kot pomoč ranjencem, dijaki z dežele pridno pomagajo doma pri poljedelstvu, oni po mestih pa so prevzeli hvaležno domovinsko dolžnost, da st> nabirali od hiše do hiše kovine in dr. ter s tem pripomogli vojnim vspehom. Celo mali šolarčki so se pod vodstvom svojih učiteljev posvetili patrijotičnemu delu. V tem, ko dijaki po deželi delajo na svojih domovih, tudi mestni nočejo držati križem rok- Poiskali so si po raznih uradih in podjetjih dela, samo da si kaj prislužijo in staršem pomagajo v teh težkih časih. Poprijeli so se mnogovrstnih pomožnih del, ki v normalnem času pač ne bi pristojala dijaku, a sedaj so postali popolnoma resni in se zavedajo položaja brez vseh, obzirov. To podjetja tako upoštevajo in z zaposlenimi dijaki prav obzirno ravnajo. Z železno voljo te mlade moči vse težkoče premagajo. Brez vsakih pomiselkov so se oprijeli pomožnih poslov in jih tudi vestno vrše. S tem si je dijaštvo samo dalo najlepše spričevalo in ko se zopet odpro hramovi muz, se bode s podvojenimi močmi oprijelo že težko pričakovanega nadaljevanja študij v svesti si, da tudi ono je mnogo pripomoglo v obrambo domovine. Narodu, ki ima tak naraščaj, je bodočnost zagotovljena,
lj Pozor! V soboto dne 25, t. m. se prične rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila in je naznanilo doposlati do torka dne 28. t, m, po stanju prejšnjega tretjega dne, t, j. od sobote. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi doposlati.
Iz sele kranjskega deželnega Šolskega sveia z doe 22. septembra 1915.
Vpokoji se nadučitelj v Hrušici Ivan Lokar.
Učno ministrstvo se naproša, da se smejo rabiti na srednjih šolah do izdaje novih čitank dosedanje Sketove čitanke. Učnemu ministrstvu se predlaga, da se idrijska realka razširi na osem razredov v obligatnim poukom v latinščini in neobli-gatnim v grščini ter opusti pripravljalni raz-
red, Prof. Alojziju Sodniku in Francetu Gnezda se prizna starostna doklada. Prof. dr, Alojziju Merharju se prizna naslov profesor. Suplentom na II. drž. gimnaziji v Ljubljani se nastavi I. Mišič. Dijakom najvišjih dveh razredov se dovoli obiskovati čitalnico muzejskega društva. Profesor dr. Ernest Geisberg se predlaga v pomaknitev
v VIII. plač, razred.
1 >
Dnevne novice.
-f Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnika Oton Vidrih in Anton Mihevc, oba pri bos. herc. p. št. III/2; stotnik 87. pp. Artur vitez Purschka; črnovoj. nadporočnik Josip Cigoj, pri 30.5 cm možnarski bateriji št. 17. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili računski podčastniki I. razreda: Leopold Malerič, Ivan Kožar, Julij Škoda in Josip Kozina, vsi štirje pri 17. pp. in rač podčastnik 7. pp. Albin Schrei-ber. Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil desetnik, tit. četovodja 9. poveljstva etapne skupine Rudolf Hrastnik. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil desetnik 7. pp. Stranig Tomaž. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poročnik Bratkovič Ernest in kadeta Piehler Pavel in Wildling Feliks, vsi trije pri 47. pp. (10. Maršbaon.) Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Jurij Ivič, pri 97. pp; četovodji Martin Wiesenhofer in Alojzij Kolenc, desetnika Franc Krajnic in Franc Kokalj, poddesetnik Ivan Šubelj in infanterist Pavel Koprivec, vseh šest pri 27, dom, p.
+ Vojaško odlikovanje. Sin gradbenega podjetnika g. Josipa Lončariča, Drago LončariČ, ki služi pri 5. dra-gonskem polku kot kadet, se ie v dva-dnevni bitki
loko odlikoval, da je dobil srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda in bil obenem predlagan za povišanje v praporščaka. Njegov vod sestoji iz^ samih Slovencev —■ Kranjcev in Sp. Štajercev.
-I- Krvaiska umetnika prof, Oton Ive-kovid in kipar prof. Robert Frangeš, o katerima smo poročali, da gresta na laško fronto, se podasta najprej v glavni stan vojnega poveljnika generala pehote Sveto-zarja pl. B o r o e v i d a , kjer bosta dobila potrebna navodila in legitimacije,
—	Ureditev prodaje mesa. > Zeit< poroča: Ker živine vedno bolj primanjkuje, : namerava vlada določiti v tednu še en, 1 oziroma uva culi, ko sc ne bo smelo prodajati mesa. Vlada se peča tudi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče omejiti neprestano povišanje cen živini.
—	Vpoklici na Ogrskem. V ogrski državni polovici morajo črnovojniki rojstnega letnika 1897 odriniti pod orožje dne 15. oktobra.
—	Pogajanja o določitvi cen petroleju. V delavskem ministrstvu so se 22. t. m. pod predsedstvom ministra Trnke pogajali z lastniki petroiejskih vrelcev v vzhodni in zahodni Galiciji in z zastopniki neorganiziranih tvrdk glede na cene petroleja. Minister je izjavil, da ponuja vlada za prevzetje surovega petroleja ceno 10 K. Industrija naj do petka pismeno ali ust-meno izjavi, če sprejme to ponudbo. Če se ne odgovori ali če se ponudba odkloni, določi vlada sama cene.
—	Krompirjeve cene. S 1. oktobrom stopi v veljavo ministrska odredba, ki določa najvišje cene za krompir. Za jedilni krompir so za oktober in november določene cene na 8 kron za 100 kg, za industrijski in krmilni krompir pa na 7 kron. Te cene se bodo počasi višale, tako da bodo dosegle maja meseca 11 oziroma 10 kron. Določene so tudi cene za nadrobno prodajo krompirja, ki nc smejo biti nad 40 odstotkov višje kot cene na debelo.
—	Sadne in vinske tropine kot živin« ska poklaja. Sadne kakor tudi vinske tropine dajo prav dobro živinsko krmo. Pri vinskih tropinah je treba prej odstraniti peclje, ker so grenki in jih živina ne mara. Tropine se krmijo sveže ali pa konservira-ne, to je osoljene in stlačene v sodih ali pa posušene. Bolj priporočljiv je zadnji način konserviranja, ker osoljenih oziroma skisanih tropin živina včasih ne mara. V malem se tropine na prostem suše, v večjih množinah pa na pripravnih sušilnicah. Suhe tropine dajo močno krmo, delajo tek in so se zlasti za krmljenje molznih krav in ovac obnesle. Kuhane tropine so za krmo prašičev pripravne. Pri krmljenju z oslajenimi oziroma skisanimi tropinami naj se pridene malo krede. Pri večjih podjetjih, v katerih se dela mošt, se pa izplača naprava posebnih sušilnic za tropine.
—	V konkurzu je posestnik v Mago-negu na Koroškem, Julij Rainer vitez pl« Harbach, lastnik tvrdke J, Rainer v Celovcu.
—	Poštna oficiantinja v Brežicah jc postala Celestina Koreš,
—	Moka in krompir v Pragi. Kakor poroča >Čech« se je začela 20. t. m, prodajati moka praškim trgovcem, katerih pri-
Imki se pričenjajo s pismenkami S—Ž, Poleg teda bodo dobili moko tudi peki. — Isti list z dne 19. t. m. poroča: Dne 20. in 21. septembra bo prodajala praška občina krompir za svoje praško prebivalstvo. Prodajalo se bo od 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, kilogram po 18 vinarjev, v množini od 2—10 kg.
—	Pouk na ljudskih in meščanskih Šolah v Mariboru se prične 29. t. m. Učenci in učenke se vpisujejo 27. t. m.
—	Na koleri obolel je 22. t. m. v Celju nek vojak.
<— Požigalec se sam javil sodišču. Okrajnemu sodišču v Pliberku se je sam prijavil delavec Jožef Kotnik iz Prevalj, da je požgal 14. t. m. posestniku Antonu Hri-berniku v Dobjivasi kozolec. Hribernik je imel vsled požara škode nad 5000 kron. Kotnik je najbrže umobolen. Trdi, da ga od jutra do večera tudi ponoči nadlegujejo »hudi glasovi«, ki ga psujejo. Da se maščuje nad njimi, je požigal.
—	V beljaškem zaporu obesiti se je poizkusila zaradi tatvin in vlačugarstva zaprta Uršula Simonič in sicer s trakom predpasnika.
—	Žalostna smrt 13 letnega dečka. Janez Koler, 13 letni posestnikov sin v Ago-ričah pri Podkloštru je s kladivom tolkel po vojaški patroni, ki je razpočila in ranila dečka na obrazu in na roki. Vsled ran se je dečku zastrupila kri in je umrl.
Pismu iz Mm fes.
Iz Buenos Airesa je dospelo naslednje pismo z dne 4. maja 1915.:
Tvojo ljubo dopisnico z velikonočnimi voščili sem včeraj prejel ter se Ti prav lepo zahvaljujem. Popoldne sem potem prejel Tvoji drugi dopisnici št. 4 in 5. Bili smo vsi zelo veseli, da smo po dolgem času zopet kaj čuli o Tebi. Naj Ti bo usoda še nadalje mila, da nam bo z božjo pomočjo kmalu mogoče zopet veselo skupaj sedeti v Dpto, B.
Veliko težkih žrtev jc bilo že dopri-nešenih in še mnogo jih bo treba doprinesti, predno dosežemo svoj sijajni cilj, toda nad našo končno zmago se ne sme nič več dvomiti, niti gospodje aliadosi tega ne smejo več. Velika sramota je za naše nasprotnike, da četudi hujskajo proti nam pol sveta in četudi pošiliajo proti nam vse v človeštvu zastopane barve, niso mogli do danes doseči nobenega imenavrednega uspeha; in da se to ne zgodi niti v bodoče, za to skrbite Vi, hrabri branilci naše domovine.
Da bi opisal obnašanje tukajšnjih, predvsem časopisja, mi manjka potrpljenja, toda veruj mi, Vam je v tem oziru boljše. Vi morete naše sovražnike za njihovo zločinstvo v poštenem boju kaznovati, mi tukaj pa moramo proti tem to-staščinam mirno in stvarno nastopati in tukajšnji drhrli vedno zonet z najmiroljubnejšimi besedami vtepati boljše mnenje, ko bi so to vendar dalo veliko učinkovitejše doseči s oesljo. Zadnji čas se po vseh tramvajih in cestah prodaia brošura, ki jo je izdala neka oficielno Franco-Bel-go-Anglo-kcmisija in ki v prostaštvu pač prekaša vse, kar se jc doslej v tein oziru zgodilo. Opisujejo se grozovitosti, ki da so jih izvršili v Belgiji in na Francoskem nemški vojaki, toda na način, da človeku zavre kri v žilah. Tu ni strani, ki bi ne poročala o posilstvih na 12letnih otrokih in SOletnih starkah, ropu, umoru, uboju, skru-njenju cerkva itd. In ta knjižica stane, da bi se čim bolj. razširila v najširše kroge, samo 5 orov. Podlost te nesramne knjižice, ki ie madež na človeški kulturi, je tolika, cla sc je že baje zgodilo, da so tramvajski sprevodniki dečke, ki so jo prodajali, enostavno vrčli iz vrgona. Spričo razpoloženja, ki vlada tu proti nam, to veliko pove. Vsekakor sc je v devetih mesecih vojne izvršil že precejšen preobrat, vsa, v večiih dnevnikih in višjih krogih v Buenos Airesu,
»La Argentinia« je prinesla naslednji članek:
Mrs. Pousson de Avril, opazovalec na observatoriju v (kraj sem žal poznbil, leži nekje na francoski severni obali) je na podlagi računov in merjenja dognal, da je Severno morje od avgusta m. 1. do danes ni narastlo nič manj nego za 2 m, in sicer je to edino-le posledica številnih potopljenih vojnih ladij (v prvi vrsti nemških). Kaj takega si upa list predložiti svojim čitateljem. V La Corumbia, argentinskem provincialnem mestu, je prinesel ondi izhajajoči list neko bojda londonsko brzojavko, ki je poročala o boju angleškega in nemškega brodovja v — V o g e z i h, pri čemer je nemška mornarica izgubila 50 vojnih ladij. Neki v La Paz, Bolivija, izhajajoči list sem kred kratkim videl. Opisoval je priorave za beg iz Carigrada. Posebno selitev sultanovega harema je bila pretresljivo opisana. Takih brzojavk, ki nikdar niso videle kabla, se vsak dan na stotine fabricira, listi skušnjo drug drugega prekositi. Pri nas v Cale ni kaj posebnega; vsi obrati so se kolikor mogoče omejili, ob novem letu ni bilo zvišanja plač in najbrže ne bo več božičnih nagrad.
Približno 100 uradnikov je tekom časa odpotovalo v Evropo, toda večina sedi v angleškem ujetništvu. Q. Reuter mi je pred kratkim pisal, da je musketier pri infan-teriji. O sebi Ti zaenkrat ničesar ne pišem, saj kaj je življenje posameznika v sedanjem času. Vsi'živimo samo v misli na pošteno in veliko zmago naše pravične stvari in na občutno kaznovanje naših sovražnikov in končno na veselo in srečno svidenje z našimi zvestimi prijatelji.
Prisrčno Te pozdravlja Tvoj zvesti prijatelj	Rudolf.
Urili! IzKozI žili.
Izgube 87. pešpolka.
Mrtvii Inf. Cizej Franc, Braslovče; inf. Čretnik Matija, Št. Jurij ob juž. žel.; desetnik Deželak Franc, Trbovlje; inf. Findek Ivan; inf. Glušič Anton, Slovenji-gradec; inf. Hermans Franc; inf. Hermans Simon; inf. Hostnik Jakob; inf. Jagodic Henrik; inf. Kespert Simon; inf. Kovačič Franc; inf. Lenard Franc, Skale; desetnik Mraz Anton, Št. Ruoert; inf. Mulec Franc; poddestnik Mulej Franc; inf. Naveršnik Ferdinand; inf. Novak Jakob; četovodja Oberski Ivan, Rogatec; inf. Pečovnik Anton, Šoštanj; inf. Petek Aloizii; inf. Seni-čar Josip; inf. Slavič Alojzij; inf. Srajc Anton, Sromlje; inf, Vakovnik Jakob; inf. Zugmeister Adolf.
XXX
—	Iz seznama izgub št. 265. Poročnik Rudeš Rudolf, 100. pp., 3. stot., Volosko-Opatija, mrtev (6.—12. 5. 1915).
—	Iz seznama izgub št. 263. Stotnik Bolsclnving baron Božidar, 87, pp., 13. st., ranjen; nadporočnik Holub Emil, 87. pp.,
1.	odd. strojnih pušk, ponovno ranjen; kadet Krassnig Franc, 156. črnovoj. bat,, prideljen 7. pp., ranjen; kadet Matek Franc, 87, pp., 15, stot,, Celje, ranjen; poročnik Mojžišek Ervin, 4. bos. herc. p., ponovno ran:en; poročnik Poženel Franc, 4. bos,-herc. p., ranjen; stotnik Salvator Anton, 87. pp., 15. stot., Pulj, ranien; praporščak Skarpa Leon, 21. dom. p., Trst, ujet; poročnik Spitzer Alojzii, 87. pp. 15. stot., ranjen; kadet Valentič Ferdinad, 156. črnov. bat,,
2.	stot., ranjen; poročnik Vohinc Ivan, 4. bos. herc. p., ranjen.
PrimarsKe novce.
Šolske razmere v Trstu. Kakor poroča »II Lavoratore«, je bil pri namestniku' dne 18. t. m. poslanec Pittoni radi šolskih razmer v Trstu. Namestnik je Pittoniju zagotovil, da se bode vršil šolski pouk na ljudskih in srednjih šolah v takem obsegu, da bodo lahko vsi učenci se udeleževali pouka. Poleg tega je namestnik poslanca Pittonija obvestil o svojem načrtu in je poudarjal, da hoče toplo zagovarjati ustanovitev trgovske in navtične šole v Trstu. »II Lavoratore« imenuje šolski načrt namestnikov »un vasto piano di riforma scolastica« (obširen načrt šolske reforme). Kakšen je sicer ta šolski načrt in v koliko bo upošteval v dejanju resničen položaj ljudstva »II Lavoratore« ne pove. Da se bo ozirati na Slovence in Hrvate, zahteva interes države!
Nevarno jc obolel v Ljubljani g. Jos. Pavlica, veleposestnik in bivši župan v Rihenberku. Zdravi se v deželni bolnišnici.
Č, g. Jos. Milanič, kurat v Marijinem Celju, se je, hvala Bogu, našel. 18. t. m. dobil je g. Karel Čigon, vikar na Vojščici »Cartolina postale italiana« iz Florence. Glasi se, prestavljena iz italijanščine: »Fi-renze, 5. 8. 1915. Prečastiti gospod! Vam naznanjam, da se nahajam tukaj v Florenci kot vojni ujetnik. Sestra (ki mu je služila) se nahaja pri nekem duhovniku v bližini stare meje (avstrijske). Blagovolite to naznaniti tudi mojim staršem. Po končani vojski se lahko vrnem v prejšnjo službo. Med tem, dobro se imejte in skrbite, da ostanete zdravi! Srčni pozdravi vsem v moji hiši in tudi Vam! Vam hvaležno udani Jos. Milanič, ostaggio, Firenze, Belvedere Reg. Inf. Nr. 69, — Potrebovala je dopisnica iz Florence do Vojščine 43 dni. Prero-mala je vso Švico, dasi je bil naslov prav natančen. — Vrli gospod je bil odveden v ujetništvo takoj drugi dan vojske, ko je Italijan vdrl čez Meznik, Zapotok v Marijino Celje. Od tistega dne ni bilo o njem ne duha ne sluha. Na vse strani se je pisalo in popraševalo, a brez usoeha. Žalujoča družina je vidno trpela, ker je bila v velikih skrbeh, kaj je z gospodom. Dal Bog, da se kmalu povrne v svojo ljubo domovino!
Naši kraji, naša imena. Piše se nam: Zelo, zelo moramo zato delati, da dobe naši kraji naša imena, a zelo, zelo se moramo varovali, cla ne bomo prekrščevali svojih imen in to vsled napačnih principov. Načelo je, da mora pri takih imenih ostati vse pristno, kakor govori ljudstvo. In ljudstvo pravi: »Doberdob«. Res je, da se soglasnik v imenovalniku dobro ne razloči, a jasno nam udari na uho: »Doberdoba, Doberdobu, pri Doberdobu, nad Doberdobom,« o kakšnem »dolu« ni nikjer duha nc sluha. Vse, kar je dobro in prav,
a ničesar ne pregoreče, sicer ljudstvo ne bo vedelo, kam domov, če borno vse prekrstili.
Zanimivo pismo iz italijanskega ujetni-ništva. G. Ljudevit Zorzut, »Prisonnier de guerre«, Cremona, Istituto Manini, Italia, nam je poslal naslednje slovensko pismo:
»Kakor že znano so italijanske čete 24. V. t. 1. nepričakovano zasedle našo vas Medano v Brdih. Ljudstvo je ostalo doma v Medani. Vsak dan nam je italijanski vojaški kaplan bral v naši cerkvi ali na prostem sv. mašo, katere smo se vsi z vojaštvom vred obilno udeleževali. Pri vsaki maši sem z vnemo orglal, a naše vrle pevke so z vnemo in ponosom prepevale naše pesmi. Italijanski oficirji, ki so strme poslušali, so se jako laskovo izrazili o me-lodijozni slovenski pesmi: »melanconiche, ma armoniose« —. 8. junija smo (pač nesrečni nesrečnega kraja) po širnih, italijanskih rodovitnih ravninah brneli z vlakom proti Lombardiji v Cremono.
Tržiški dekan don Kren ni bil ustreljen. »L' eco del Litorale« poroča: Danes smo zvedeli od sestre tržiskega dekana { preč. g. Krena, da Talijani niso ustrelili njenega brata, ki je marveč živ, zdrav in varen v Červinjanu. Sestra, ki stanuje v bližini Gradca, nam je pokazala pismo, katero ji je lastnoročno pisal don Kren.
Trgatev v Vipavski dolini. Iz Velikih Žabelj nam pišejo: V pondeljek, dne 13. t. m. se je pričela v Vipavski dolini trgatev. Grozdje je lepo in za dane razmere bo letina precej dobra. Mošt ima povprečno letos krog 3 stopinje več sladkorja kakor lani. Izrazite cene dosedaj vinu še ni. V posameznih slučajih je bil prodan hektoliter po 50—60 K. Kupci pridite, dokler je čas!
Nova justična palača v Trstu. V Trstu gradijo novo justično palačo, ki bo mestu v kras. A že sedaj je gotovo, da bi bila v določenem obsegu premajhna, zato nameravajo zgraditi eno nadstropje več, nego je bilo v načrtu. To je tem lažje, ker po-slopie še nima strehe.
Kdor poizveduje za družine iz Libuš-njega, županstvo Kamno pri Kobaridu, naj ga nič ne skrbi, ker je ljudstvo ostalo doma. Tako se poroča Elizabeti Jug, Trst, Via S. Catterina št. 9, iz Tolmina.
Rekvizicija vina v Istri. Tržaško na-mestništvo je izdalo 16. septembra t. 1. naslednjo naredbo: Na podlagi § 4. cesarske naredbe, izdane 7. avgusta 1915, drž. zak, št, 228, se odreja: Vse vino, pridelano 1. 1915. v koperskem, poreškem in pazin-skem okraju, se zaplenja v svrho dobave četam in prebivalstvu imenovanih okrajev. Vino se bo sprejemalo od vinogradnikov v izmeri potrebe od 1. novembra t. 1. dalje, po kakovosti in onih cenah, ki se ugotavljajo, kakor sledi, na podlagi cen grozdja, vsebine sladkorja, oziroma alkohola, pri čemer se računa, da da 150 kilogramov grozdja 100 litrov vina in se prišteje 2 K za stiskanje, 10 K za kletarska dela in 1 K za skladiščnine za hektoliter na mesec. Vina, ki ne dosegajo navedene vsebine alkohola, se bodo plačevala razmerno ceneje. Kar najstrožje je prepovedana vsaka primes grozdju, moštu ali vinu. Vina s kako napako, a v ostalem še zavžitna, se bodo cenila razmerno. Če bi se med spre-jemalno komisijo in lastnikom ne moglo doseči sporazumljenja glede določb §§ 3. in 4., imenuje zaplenjevalna oblast zapriseženega izvcdenca za razsodnika, čigar izrek je odločilen. Prodaja grozdja v svrho izde-lavanja vina je dovoljena samo v območju okrajnega glavarstva, v katerem se nahaja kraj izdelovanja. Izvzeto jc le namizno grozdje in ono, ki je določeno v zdravstvene namene ter se razpošilja v koških z največjo težo 10 kilogramov na košek. Vinogradnik mora takoj naznaniti pristojnemu občinskemu uradu ves pridelek vina. Urad mora voditi tekoči zapisnik, v katerega ima pristojna oblast vsak čas vpogled. Prestopke te naredbe kaznuje okrajna politična oblast v smislu ministrske naredbe, izdane 30. septembra 1. 1857., drž. zak. št. 198, z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
Pogreša se Karolina Mišigoj z dvema otrokoma in starim očetom iz Ločnika pri Gorici. Kdor kaj ve, naj dobrotno naznani soprogu na naslov: Franc Mišigoj, Gradec, Barmh. B. Spital, Bett Nr. 41.
Ivan Terpin, občinski tajnik iz Podgore pri Gorici, naznanja, cla se nahaja pri občinskem uradu Podgora, uradujočem pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici.
Za preskrbo rib v Trstu. Tržaška aprovizacijska komisija se je obrnila na merodajne oblasti s prošnjo, da se čim preje pošlje na dopust primerno število ribičev, da preskrbe mesto z ribami.
Cena olja v Trstu. Tržaška aprovizacijska komisija je zvišala ccno olju na 4 krone liter. Prebivalstvo se opozarja, naj kolikor mogoče štedi z oljem. Izkaznice za olje se odpravijo.
Gozdni požar v tržaški okolici. 21. t. m. zvečer je začel goreti gozd pri Konto-velju, ki so ga pa domačini hitro pogasili, Ogenj je skoro gotovo povzročila iskra, ki je padla iz mimo vozeče lokomotive.
V otroški vojni težko ponesrečil. 21. t. m. so se na Škorkli v Trstu igrali 9 do 12!etni dečki vojno. Skopali so si jarke in jih spredaj ogradili s kupi kamenja. Ko je prišlo do naskoka, se je kamenje porušilo in pokopalo pod seboj vojskovodjo italijanske armade, 121etnega Karola Tomšič. Poklicani zdravnik je dognal, da ima deček zlomljeno hrbtenico in več drugih težkih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Mveai veslnllc.
Vič. Prihodnjo nedeljo t. j. 26. septembra bomo v naši župni cerkvi izvenredno slovesnost. Prevzvišeni gospod knezoškof, ki je v svoji gorečnosti in skrbi za zveli-čanje svojih ovčic sprožil misel, cla bi se tukaj ustanovila lastna župnija, da bi se sezidala cerkev in je za to cerkev blagoslovil temeljni kamen, posvetil zvonove, izvršil konsekracijo cerkve, bode sedaj, ko je cerkev v vsem dovršena in letos tudi znotraj vsa lepo prenovljena in poslikana, v zahvalo, do se je veliko in težavno delo srečno dovršilo, v nedeljo ob obili asistenci daroval pontifikalno sv. mašo. Začela se bo svečanost ob 9. uri 7. govorom in na to bo slovesno sv. opravilo. Popoldne gb 3. uri bodo pete litanije. Častivce sv. Antona vabimo k slovesnosti, cla si pri tej priliki ogledajo zares krasno cerkev.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
Danes v „Xino Central" v deželnem gledališču.
im

ma

. SANATORIUM • EMONA l
ZA- NOTRANJE -IN- K3RURGIČNE • BOLEZNI. /
■ PORODMISMC A. J LTJUBLJAN A • KOMENSKEGA- ULICA-4'
SEP-ZDimrnipraMAraj-D^ FR. DERGANC1
Knjigarna in trgovina s papirjem I. ŠTOKA, Trst, ulica Molin piccolo 19 (tik kavarno iNuovii York)sprejme takoj spretnega, vstrokiizvežbanegii
ali prodajalko. Zahteva so znanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi italijanskega,
obstoječe iz kmečke hišo, hleva, kozolca, kašče, vrta in 4 orainega polja, vse v bližini hiše, se pod ugodnimi cenami proda Ponudbe pod št. 1907 i.a upravo ,Slovenca".*
-in to nemudoma storite,
1 srečko avstrliskoia rdofiena kr ža
1 sraCko ogrskega rdečega križa 1 srečko burtimpežt nsko bazlHkc 1 dobltnl list 3°n zomli. srcCk Iz leta 1880
Moiefini obrok za vseli pet srečk cztr. dobltnlh listov samo B kron
1 dobllni list 4"'n nnrsH. Mp, srečk Iz 1.1884 — 12 žrebanj vsako Isto, glavni dobitki 630.000 kron
dotoafe igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
uu 4.333 iraakui pdpo^uiM zsstsiij«
Pojasnila in igrulni načrt pošilja brezplačno :
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Knjigovodkinja
starejša mof, z dolgoletno prakso, izvrstnimi izpričevali, perfektna korespondentinja - strojepiska in urna računarica, žeil primernega mesta. Ponudbe pod »J. G.« na upravo lista.
Obvestilo.
Uljudno naznanjam vsem prečastitim cerkvenim oskrbništvom in drugim p. n. odjemalcem, da sem večjldel svoje zaloge voščenih sveč začasno
preložil v Ljubljano
(er da bom sprejemal in izvrševal cenj. naročila od tu, dokler se ne bom mogel povrniti v Gorico.
Cenjena naročila naj se blagovolijo naslavljati na mojo sedanjo pisarno	1831
I. KOpaČ, svedar Lf Uftlf
Sodnifska ulica 7, I. nad.
Neki ljubljanski bančni urad sprejme takoj
Oucjc uolno
kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861	vsako množino
Vinko Crnilec, Naklo p. Kranju.
Obeh deželnih jezikov zmožni reflek-tantje naj pošljejo svoje ponudbe pod „Banka" na upravništvo „Slovenca„.
Za trafiko pri g avni tobačni zalogi
še išče primerno naobraženo in pošteno
4-
Prednost imajo take, ki so poslovale že v trafiki ali kaki trgovini. Ponudbe naj se pošljejo pod št. 1931 na upravo lista.
na Selu pri Ljubljani blizu železnice se se proda ali pa odda v najem. — Dalje se da v najem njiva na Delarnski ulici na Poljanah v Ljubljani. — Več pove
Adolf H&UKrtmann
13
Ljjubljjana, Sv. Petra cesta.
V®
dobe takoj trajno delo pri
V. J. Wolfu, Gradec
Fischergasse štev. 21.
kis
z dvoriščem in vrtom
pripravna za eno obltelj v Ljubljani alt najbližji okolici išče se proti gotovem plačilu za kupiti. — P.smene ponudbe na administracijo tega lisla pod »Oblteljska hiša«. Posredovalci izključeni
mr Kupim vsako množino
v «
©SI©
in vsake vrste kože ln loja
trg. s kožami Ljubljana, Poljanska Gesta 73.
z vporabo kuhinie, se iščeta za takoj. Naslov pod »B. L.« na upravništvo tega lista.	1912
za izdelovanje žebljev dobe takoj trajno a&ordno delo. — Tedenska plača 40 do 60 kron
vseh vrst in vsako množino
kopale po najvišjih ceno
J. GROBELNIK, s
Ljubljana, Mestni trg štev. 22,
Iz zasebnih razlogov se takoj in zelo poceni proda	1826
plača 40 do 60 kron.	9 i
V. J. WoIf, Gradec, Fischergasse 21. }]]{) j \\
Sprejme se takoj
1903
prva moč in
mr učenka ^m
Zglasiti se je na Rimski cesti 6. pritličje desno.
Zakonska dvojica boljšega stanu, brez otrok, išče za 1 ali 15. oktober
malSrno stanovanje
soba in kuhinja s preprosto opravo, najraje v mestu ali v neposredni bližini. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 1906.
z 11 orali gozda, travnikov in njiv pri Vetrinju v bližini Celovca in
poses
obstoječe iz dveh kmetij, skupno ali vsaka kmetija posebej, obsegajoč 62 oralov, krasen 70 leten gozd, zemlja prvovrstna, arondirana.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo „Mirau v Celovcu.
Trgovski
pomočnik
špecerijske stroke, dober detajlist, priden zanesljiv in trezen sprejme se takoj in pod u-godnimi pogoji trg. firma
I. Kušlan, Kranj (Gorenjsko).
VOLNO
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 20, štajersko.	1621
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Razglas.
Vpisovanje v začetku šolskega leta 1915/16 je
a)	za one učence, ki žele vstopiti v I. letnik ali v pripravljalni tečaj moškega učiteljišča ter za učenke I__IV. razreda dekliške vadnice
v sredo, dne 29. septembra dopoldne ob 8. uri,
b)	za učence deške vadnice pa isti dan popoldne ob 2. uri.
Učenci, ki se oglase za I. letnik ali za pripravljalni tečaj, imajo s seboj prinesti a) krstni list, b) zadnje šolsko izpričevalo, in c) izpričevalo uradnega zdravnika, da so zdravi, in otroci, ki bi radi vstopili v I. razred vadnice, pa krstni list.
c)	Absolventi pripravljalnega tečaja, ki so že sprejeti v I, letnik moškega učiteljišču 'n dozdanji gojenci in gojenke II., III. in IV. letnika obeh učiteljišč se javijo
v četrtek, dne 30. septembra.
in sicer gojenci ob 8., gojenke ob 10. uri.
V I. letnik ženskega učiteljišča in v otroški vrtec se za sedaj ne sprejemajo gojenke oziroma otroci.
1928	Ravnateljstvo.
Ljubljana, mestni trg
Specifalna trgovina pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Špoitno in vo*aško perilo in sicer: nogavice, gamnše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in qospode iz sifona, cefirja, barhenta i r.fknele. Perilo za dečke, deklice in do enčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na defcelo In drobno.
1926
Slovenska
trgovska
šola v LuibPani
1749
(Korgrešni trg št. 2) s pravico javnosti.
Sprejemno naznani
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V	pripravljalni razred se spreienifjo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so do* vršili vsaj štiri razrede ljudske š. le. — V I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4 razred kake srednje ali meščanske šole. — Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šola za deklice.
V	I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole. Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpisovanje nanovo vstopajoč;h se bo vršilo v petek 1, oktobra 1915 od 9. do 12. ure dopoldne. — Pri sprejemu imajo prednost sinovi iu hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v II. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vstopajo v I. letnik, naj se zjHasijo v soboto, 2. oktobra 1915, v ravnateljskl pisarni ter naj prineso seboj prispevek za učila. — Ponavljalne skušnje se bodo vršile v petek, 1. okt. 1915, dopoldne ob 9 uri. — Sprejemne skušnje za I. letnik bodo v soboto, 2. okt. 1915, ob 8. uri zjutraj. — Redni pouk se prične v pondeljek, 4. oktobra 1915.
Ljubljana, 1. sept. 1915.
Ravnateljstvo.
9eter ftojitia&fto
j Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno

v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu.
Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Joief Gostlnčar, državni poslanec.
00142605