/ Primork TKU ,<0p£K ^,».190 El KI O ILi lil 66001 - ,3001/1? SOBOTA, 8. JANUARJA 1994 Strupena jabolka rimske politike Vojmir Tavčar V Četrtek bi bil lahko kdo se verjel naključju. Toda včeraj je demanti rimskega tožilstva razblinil vse dvome. Prikrojene novice o domnevnih obtožbah bivšega vohuna Maurizia Broccolettija na račun Oscarja Luigija Scalfara so bile nevarno zastrupljeno jabolko, točno tempirana politična bomba, s katero je nekdo hotel osibiti ustavne pristojnosti predsednika republike in mu preprečiti možnost, da bi razpustil parlament. Igra je jasna. Kdor v zakulisju manevrira proti prenavljanju države in njenih institucij, hoče pred javnim mnenjem očrniti predsednika republike in tako spodkopati njegovo verodostojnost. Osibljeni Oscar Luigi Scalfaro bi se tako ne mogel vec upirati pritisku tistih, ki bi želeli odložiti volitve na junij ali dlje. S tako potezo so poskusili že pred nekaj meseci, ko so prvič pro-nicnile govorice o domnevni Scalfarovi vpletenosti v zadevo Sisde v Časih, ko je predsednik republike opravljal dolžnost notranjega ministra. Tedaj je Scalfaro z ostro javno televizijsko izjavo zavrnil sumničenja in poudaril, da ne bo klonil Pritiskom. Sedaj so poskusili spet in ni izključeno, da bodo v Prihodnjih dneh iz Pandorine skrinjice afere obveščevalnih služb privrele na dan druge, spretno pomešane resnice in lazi, ki bodo težile k skrunitvi ugleda državnega poglavarja. V tako zastrupljeni in napeti situaciji je zdravilo lahko eno samo: čimprejšnji razpust parlamenta in predčasne politične volitve. Samo to lahko prepreči vse več zastrupljenih jabolk in tempiranih bomb na politični sceni, predvsem Pa le nove volitve in novo parlamentarno predstavništvo lahko omogočijo državi, da se hitreje napoti k prijaznejšemu bregu druge republike. Toda, kot poudarjajo komentatorji, razpust Parlamenta ne bo zbrisal mnogih senc afere Sisde. Ko bo izvoljen novi parlament, bo treba tudi poglobiti zadevo obveščevalnih služb in ugotoviti morebitne odgovornosti vseh, prav vseh, brez vsakršne izjeme. Situa-cija je taka, da danes be-Seda sama ne zadostuje vec. Tudi ce gre za besedo poštenjaka. POLITIKA / DESTABILIZACIJSK1 MANEVRI TRST / SINOČI V KULTURNEM DOMU Poskus, da bi okrnili pristojnosti Scalfara Rimsko tožilstvo demantiralo, da bi vohun Broccoletti napadel predsednika države RIM - Bolj kot se bližajo volitve, več je zastrupljenih jabolk na italijanski politični sceni. Med te sodi tudi prikrojena novica o domnevnih obtožbah bivšega funkcionarja obveščevalne službe Sisde Marizia Broccolettija proti predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaro. Rimsko državno tožilstvo je včeraj s kratko rezko noto demantiralo pisanje Časopisov o zasliševanju Maurizia Broccolettija. »Okoliščin, ki so jih najbolj izpostavili Časopisi, ni v Broccolettijevih izjavah,« je poudarilo tožilstvo. In s tem posredno načelo vprašanje: kdo je poskrbel, da so skozi debele zidove kaznilnice Regina Coeli pronicnile prikrojene novice? Odgovor komentatorjev je bil skoraj soglasen. Zastrupljena jabolka je delil, kdor skuša okrniti ustavne pristojnosti državnega poglavarja. Predsednik Scalfaro vCeraj ni odgovarjal na obtožbe, paC pa je z doslednim izpolnjevanjem svojih obveznosti hotel podčrtati polnost svojega mandata. Več na 2. strani Voščilo slovenskih denarnih zavodov z ubranim petjem Slovenskega okteta TRST - SinoCi je bil v Kulturnem domu prvi od novoletnih koncertov ’94, ki ga prirejajo slovenski denarni zavodi v Italiji. Nastopil je Slovenski oktet. Danes bodo koncert ponovili v Gorici. (Foto D. KriZmanCic/KROMA). PROCES CUSANI / OD OKTOBRA SE JE SKRIVAL V ZDA Bisignani v rokah pravice Luigi Bisignani se skriva pred fotografi (telefoto AP) MILAN - V sedmih letih, od 1985 do 1992, so tri podjetja iz državnega koncerna Eni, Saipem, Snamprogetti in Nuovo Pignone, izplačala okrog 500 milijard lir podkupnin. Denar so lahko nakazala v zameno za lažne fakture poslovneža Pa-cini Battaglie. To je na procesu proti Sergiu Cusa-niju povedal poverjeni upravitelj Enija Franco Bemabe, ki pa je podal samo delno sliko o razsežnosti podkupninske prakse v državnem koncernu, ki se je najprej združil z zasebnim Montedison v mešani koncem Enimont, kmalu nato pa se odločil za ločitev od zasebnega partnerja. Pri ločitvi je država Gardiniju delnice preplačala, pokojni me-nažer pa je v zameno plačal okoli 140"milijard lir podkupnin strankam. Za presenečenje na procesu Cusani pa je včeraj poskrbel novinar Luigi Bisignani, ki je v grapi Fer-ruzzi skrbel za stike z mediji in politiki in ki se je nepričakovano vrnil iz ZDA, kamor je oktobra zbežal pred pravico. Obtožen je, da je z bivšim proračunskim ministrom Cirinom Pomicinom kršil zakon o finansiranju strank. Bivši novinar je v aferi Enimont ena od ključnih osebnosti, saj je po pričevanju poverjenega upravitelja milanskega koncerna Carla Same s pomočjo vatikanske banke Ior opral in pretopil v valuto 93 milijard državnih zadolžnic, s katerimi so izplačali podkupnine Andreottijevi struji v KD. Tržaškemu Uoydu 45 milijard lir RIM - Na včerajšnji seji ministrskega sveta so obravnavali med drugim tudi zakonski odlok o izrednih finančnih posegih v prid gospodarsko ogroženih območij. V tem sklopu so pristojni ministri odobrili nakazilo 65 milijard lir za rekapita-lizacijo Tržaškega Lloyda in genovske družbe Ita-lia di Navigazione, ki bi ju holding Finmare, kakor je znano, najrajši združil. Lloydu pripade verjetno 45 milijard, Italii pa preostalih 20 milijard lir. Vladin ukrep, ki ga je bilo pričakovati, pa še zmerom ni razjasnil vprašanja, kaj s tržaško družbo pravzaprav bo. Po logiki naj bi jo najprej lepo finančno sanirali in nato prodali zasebnikom - zanjo se zanima nemški Clou Container, toda pri takšnih zadevah, ko so pod vprašajem velikanski interesi, je težko kaj napovedati. V resnici se še tega ne ve, po kakšnem kljuCu bodo denar sploh razdelili. Vlada je nadalje določila poseben sklad za predčasno upokojitev 1.000 uslužbencev pristaniških ustanov, pri Čemer pride v poštev tudi 250-300 delavcev v tržaški luki. Podoben sklad velja za jeklarne, vendar je škedenjska železarna izvzeta. Nazadnje je vlada potrdila letni prispevek v višini 25 milijard lir za tržaški sinhrotron. Najboljši smučarji v Kr. gori LJUBLJANA - V Kranjski Gori je vse nared za današnji veleslalom moških za svetovni pokal. V Kranjski Gori je včeraj ves dan deževalo in v ciljnem izteku je bilo vode do kolen, vendar se prireditelji, elani smučarskega kluba Kranjska Gora, ne bojijo, da tekmovanja, ki se letos prvič imenuje Kompas Holidays Cup, ne bi mogli izvesti. Start današnjega prvega teka bo ob 10. uri, drugi pa se bo zaCel ob 13. uri. Takšen bo tudi jutrišnji urnik, ko se bo do najboljši alpski smučarji na svetu pomerili v slalomu, kjer je med favoriti ob Albertu Tombi (na sliki AP) in drugimi tudi Jure Košir. Več na strani 23. POLITIKA • ••••••••• • •• ••••••#•»* *»•»••••••••••••• »Nova srečanja« tržaške KD Včeraj popoldne so predstavili novonastali kulturni krožek »Nova srečanja« (Nuovi incon-tri), ki se bo zavzemal za obnovo stranke, da postane nosilka političnega centra in se zoperstaviti levemu in desnemu ekstremizmu. PREDNAROČNINA NA PRIMORSKI DNEVNIK za letošnje leto - 300.000 lir bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Presenečenje: lepa slovenska knjiga v dar. Čestitke in mali oglasi - brezplačno. Novoporočenci v letu 1994 prejmejo Primorski Dnevnik brezplačno. /Primorski dnevnik Moj dnevnik. ITALIJA - FJK Sobota, 8. januarja 1994 AFERA SISDE / ODLOČEN DEMANTI RIMSKEGA TOŽILSTVA DELO / MINISTRSKI SVET Broccoletti ni obtoževal predsednika republike Kdo je širil prikrojene novice o pričevanju bivšega vohuna? Vlada odobrila vrsto ukrepov za brezposelnost Fiat upa v socialne blažilce RIM - Italijanska politična scena je vse bolj posejana z zastrupljenimi jabolki. Težko je reci, kdo jih je posejal, jasen pa je cilj, ki ga zasleduje: preprečiti hiter razpust parlamenta in predčasne politične volitve, ki naj bi Italiji omogočile, da se približa bregu druge republike. Eno od takih dobro tempiranih zastrupljenih jabolk je bilo tudi pričevanje bivšega upravitelja obveščevalne službe Sisde Mauri-zia Broccolettija, pravzaprav delne novice, ki so pronicnile skozi debele zidove rimske kaznilnice Regina Coeli in ki so jih italijanski Časopisi objavili z velikim poudarkom. Po soglasnem poročanju dnevnikov in Časopisnih agencij naj bi Broccoletti v Četrtek govoril o treh srečanjih na predsedstvu republike, na katerih naj bi se dogovarjali, kako prikrojiti za sodstvo resnico o škandalu Sisde. Toda rimsko tožilstvo je včeraj zjutraj z rezkim komunikejem demantiralo govorice, ki so pronicnile prevCerajšnjim. »Tajnost preiskovalnega postopka ne dovoljuje zelo toCnih preci-zacij. Kljub temu, da-ne more obravnavati bistva objavljenih domnev, je pa tožilstvo dolžno podčrtati, da je v objavljenih novicah veliko netočnosti in da okoliščin, ki so jih izpo- stavili časopisi, ni v Broccolettijevih izjavah,« piše v sporočilu tožilstva. Zastavlja se je zato vprašanje, kdo je novinarjem posredoval »posiljene« domneve? In s kakšnim ciljem? Predsednica KD Rosa Rus-so Jervolino ne dvomi. »Nadaljuje se nevaren destabilizacijski manever z napadi na predsednika republike in notranjega ministra,« je izjavila novinarjem in dodala, da demantij rimskega tožilstva »moCno načenja verodostojnost obtožb«. Tudi po oceni misovskega tajnika Gianfranca Pinija bi se »za tempiranimi izjavami lahko skrival poskus odložitve volitev«. Tudi zaradi tega je treba razpustiti takoj parlament, da bi se izognili »razdejanju, ki ga povzroča zločinski boj v starih palačah oblasti«. Toda naCelnbik demokršCanskih poslancev Gerardo Bianco je skušal takoj omiliti doseg obtožb. »Gre mi obenem na jok in na smeh ob taki farsi. Samo zgrozimo se lahko, Ce kdo skuša povezati zadevo Broccoletti z željo, da bi odložili volitve,« je poudaril Bianco. Z nekoliko drugačni ključem je zadevo »bralo« glasilo republikancev Voce Repub-blicana. »Govorice o Broccolettijevih obtožbah smešijo protislovno pantomimo podpi- snikov predloga nezaupnice Ciampijevi vladi,« meni Časopis. Odmevi kažejo, da je v Četrtek težil k dezinformaciji, kdor je širil prikrojene novice o Broccolettijevem pričevanju. Toda zadeva s to ugotovitvijo ni končana. Očitno je afera Sisde zadobila preširok obseg in je preveč eksplozivna, da bi jo lahko prezrli. Voce Repubblicana je jasna. »Ni mogoče zanikati, da ima zadeva le tolikšno razsežnost, da na besedo ni več mogoče verjeti nikomur. Kljub globokemu spoštovanju do predsednika republike je jasno, da bo bo z novim parlamentom treba poiskati načen, da se poglobi in razčisti afero in se ugotovi, kdo je dobil denar iz rezerviranih fondov.« Tudi Fini je svetoval Oscarju Luigiju Scalfaru, naj spodbudi ugotavljanje resnice in odgovornosti vseh, tudi njega samega, ker »predsednik republike ne more oprostiti samega sebe«. In jasnost je zahteval tudi lider Mreže Leoluca Orlando, ki je pa dodal, da »afera ne sme oši-biti ustavnih pristojnosti predsednika republike«. Ostaja vprašanje: kaj še vse - resnic in laži - lahko še privre iz Pandorine skrinjice obveščevalnih služb? RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel vrsto nujnih ukrepov za reševanje zaposlitvenih problemov, predvsem s pomočjo tim. socialnih blažil-cev in predčasnega upokojevanja. Prvi odlok predvideva 10 tisoC upokojitev na področju železarstva (v glavnem gre za obrate grupe Dva) v vec letih in 800 predčasnih upokoitev v letalskem prometu. Dmgi, tim. Giugnijev dekret predvideva uporabo 4.200 milijard lir iz finančnega zakona za naslednja tri leta, ki bodo šli za povišanje doklade za brezposelnost in ki bo v v začetku prihodnjega leta od sedanjih 25 poskočila na 30 odstotkov zadnje plače. Povišali se bodo tudi prejemki iz dopolnilne blagajne, ki bodo za dohodke nad 32 milijoni letno znašali 1, 550 milijona lir, izredno dopolnilno blagajno pa bo mogoCe uvesti tudi v podjetjih, ki imajo od 15 do 50 zaposlenih. Zadnji odlok predvideva podaljšnje tim. dolge mobilnosti za vse leto 1994 in njeno razširitev na tekstilni in gradbeni sektor, I povrhu pa še možnost, da isti : obrat uvede tako izredno do-polnilno blagajno kot solidarnostne pogodbe. Prvi komentarji na te odloke so dokaj pozitivni, Čeprav sindikati opozarjajo, da je prava rešitev problema brezposelnosti predvsem v sprostitvi investicijske politike. Drugo poglavje, ki monopolizira pozornost na področju zaposlenosti, so pogajanja med Fiatom in sindikati, ki so včeraj preživela še en naporen dan. Nadaljevala se bodo v ponedeljek popoldne, v razpravi pa bo v prvi vrsti možnost izkorišCenja pravkar sprejetih odlokov o socialnih blažilcih. PODKUPNINSKA AFERA / POTEM KO SE JE DVA MESECA SKRIVAL V ZDA Luigi Bisignani se je predal Antoniu Di Pietru MILAN - Na procesu proti poslovnežu Sergiu Cusaniju, prvem velikem procesu, ki zadeva podkupninsko afero, ne manjka presenečenj. Ne v sodni dvorani in ne izven nje. Za včerajšnje presenečenje je poskrbel novinar Luigi Bisignani, ki je v grupi Ferruzzi odgovarjal za stike z mediji in politiki in ki se je nepričakovano vrnil iz ZDA, kamor je oktobra zbežal, da bi se izodnil roki pravice. Bisignanijevo vrnitev je naznanil v sodni dvorani tožilec Antonio Di Pietro, ki je za približno dve uri zapustil proces. Luigi Bisignani je prispel na letališče Malpensa ob 9.55 s poletom American Aerlines iz Chicaga. Pričakali so ga tožilec Antonio Di Pietro in agenti finančne straže, ki so ga najprej seznanili z zapornim nalogom sodnika za preliminrane preiskave Itala Ghittija in nato odvedli v milansko kaznilnico Opera. Obtoženca bo danes zaslišal sodnik Ghjitti, tožilec Di Pietro pa ga bo najbrž zaslišal kar v sodni dvorani, kjer naj bi Bisignani (ki je obenem priCa in preiskovana oseba) pričal v prihodnjih dneh. Luigi Bisignani je obtožen, da je skupno z bivšim proračunskim ministrom Paolom Cirinom Pomicinom kršil zakon o finansiranju strank. Bivši novinar je v aferi Enimont ena od ključnih osebnosti, saj je po pričevanju poverjenega upravitelja milanskega koncerna Carla Same s pomočjo vatikanske banke Ior opral in pretopil v valuto 93 milijard državnih zadolžnic, s katerimi so »izplača- li podkupnine tistemu delu KD, v katerem je bil Paolo Cirino Pomicino in ga je vodil Giulio Andreotti«. Po besedah Same naj bi s pranjem denarja zaslužil tudi Bisignani, ki naj bi bil dobil vsaj štiri milijarde kot nagrado za opravljeno delo. Pranje denarja in pretopitev državnih zadolžnic v podkupnine je v prejšnjih dneh potrdila tudi vatikanska banka, ki je najbrž prvič v svoji zgodovini kršila tajnost bančnega poslovanja. Po vrnitvi Luigija Bisignanija se v okviru preiskave »Ciste roke« še šest osumljencev skriva pred roko pravice. Med temi-so bivši Craxijev tajnik Mauro Giallombardo, poslovnež Ferdinande Mach di Palmstein in bivši predsednik banke Commerciale ita-liana Enrico Braggiotti. V sedmih letih 500 milijard lir podkupnin za stranke MILAN - V sedmih letih, od 1985 prakse v državnem koncernu, ki se je do 1992 so tri podjetja iz državnega koncerna Eni, Saipem, Snamprogetti in Nuovo Pignone izplačala okrog 500 milijard lir podkupnin. Denar so lahko nakazala, ker jih je v zameno poslovnež Paccini Battaglia dal za to vsoto lažne fakture. Tako je na procesu proti Sergiu Cusaniju povedal poverjeni upravitelj Enija Franco Bemabb, ki je dodal, da zaenkrat še raziskujejo, kolikšno vsoto so izplačala druga podjetja grupe. Pričevanje Bemabeja je dalo samo delno sliko o razsežnosti podkupninske najprej združil z zasebnim Montediso-nom v mešani koncem Enimont, kmalu nato pa je od zasebnega partnerja ločil. Pri ločitvi je država preplačala Raulu Gardiniju delnice, pokojni me-nažer pa je v zameno plačal okoli 140 milijard lir podkupnin strankam. Toda zakaj je hotel Gardini doseči večinski paket v Enimontu in je s tem kršil pogodbo? Sergio Cusani je novinarjem pojasnil, da se je Gardini spustil v tako avanturo, ker je sumil, da Eni naklepa podobno potezo in se je zato zbal, da ga javni partner prehiti. I I NOVICE Ciano zaman rotil Duceja RIM - »Prisostvovali ste seji vsedržavnega sveta,, slišali ste Cianove besede in njegov poskus, da bi našli kompromisno rešitev med Gradijevo resolucijo in stališčem strankinega tajnika. Zato lahko bolje kot dmgi ocenite položaj in presodite, ali Ga-leazzo Ciano zasluži, da bi ga obsijal žarek vašega usmiljenja, ka bi bilo dobro zanj, za Čast njegove družine in njegovih malih otrok.« Tako je med drugim zapisal Galeazzo Ciano v vlogi, s katero je prosil Duceja za pomilostiotev, potem ko ga je sodišče v Veroni obsodilo na smrt skupno s tistimi fašističnimi veljaki, ki so 25. julija 1943 glasovali za Grandijevo resolucijo in povzročili padec režima. Državnih arhiv je v teh dneh objavil vlogo v celoti. Besedilo ne prinaša bistvenih novosti, saj je bila vsebina znana. M; ussolini zeta ni pomilostil in ni prisluhnil rotenju hčere Edde, naj bi rešil Cianu življenje. Pozneje pa je po krivem prisegal, da bi bil osvojil apel, ko bi ga bil dobil pravočasno na mizo. Prva skupščina socialistov v DZ RIM - V torek bo v Rimu prva skupščina socialistov, ki so pristopih k Demokratičnemu zavezništvu. Smisel manifestacije je, kot so na predstavitvi poudarili Ferdinande Adomato, VViller Bordon, Giorgio Ruffolo in Girogio Benvenuto, vrniti ugled in dostojanstvo socialističnim idejam, saj je »socialistična izkušnja kulturno zmagala leta 1989, njeno politično predstavništvo pa je bilo izničeno«. Manifestacije se bo predvidoma udeležil predstavnik francoskega socializma Gilles Martinet. USTAVNE REFORME / DVODOMNA KOMISIJA NEAPELJ / PODKUPNINE Za decentralizacijo italijanske države RIM - Dežele z veliko večjimi pristojnosti in s finančno avtonomijo; neposredna izvolitev premiera v parlamentu, kadidaturo pa naj bi podpisala vsaj tretjina parlamentarcev; skrčenje mandatne dobe s petih na štiri leta; znatna omejitev možnosti, da vlada upravlja z zakonskimi odloki; obvezna uravnovešenost državne bilance vsaj kar zadeva tekoče poslovanje. To so reforme, ki jih je po večmesečnem delu izluščila dvodomna poarlamentama komisija za ustavne re-borme, ki jo vodi Nilde »Jotti in ki je včeraj predstavila tisku sad svojega dela ter ga izročila parlamentu v nadalnji premislek in postopek, Čeravno brez upanja, da bi sedanji parlament lahko razpravljal o njih. Bolj kot za takojšnjo razpravo je delo dvodomne komisije, kot je priznala tudi predsednica Nilde Jotti, izhodišče za ustavne reforme, ki se jih bo moral lotiti prihodnji parlament. Dvodomna komisija za ustavne reforme je uradno začela delovati septembra letos in je končala svoj mandat s koncem leta. Dejansko je bila komisija ustavno vij ena kmalu po umestitvi sedanjega parlamenta, potrebnih pa je bilo več kot šest mesecev za njeno formalno umesti- tev, ker ji je bil mandat poverjen z ustavnim zakonom. Ob koncu lanskega leta so bila dela komisije zelo odmevna, ker je ob reformi državnih institucij pripravljala tudi reformo volilnih pravil. V komisiji je bila postavljena osnova novega volilnega zakona, nalogo pa je po referendumu prevzel parlament z rednimi komisijami. To je bilo nujno, ker bi se v dvodomni komisiji, prav zaradi njenega znaCaja, postopek krepko upočasnil. Prav to dejstvo (k temu je prispeval pa tudi odstop prvega predsednika Ciriaca De Mite, ki se je umaknil, ko je dobil jamstveno obvestilo zaradi irpinskega škandala) je znatno zmanjšalo medijsko pozornost za delo dvodomne komisije. In to je prišlo do izraza tudi na včerajšnji predstavitvi, ko je predsednica Nilde Jotti izrecno podčrtala, da bodo predlagane reforme izhodišče za delo bodočega parlamenta. Ce bi se jih lotil sedanji, bi se mu mandat podaljšal vsaj za poldrugo leto, kar pa bi bilo v nasprotju z referendumom, s katerim je lani spomladi ogromna večina Italijanov zahtevala spremembo volilnih pravil in tudi novo parlamentarno predstavništvo. Zaradi korupcije na zatožni klopi 16 parlamentarcev NEAPELJ - Šestnajst poslancev in kopica krajevnih upraviteljev na zatožni klopi z obtožbo izsiljevanja podkupnin in kompcije. To je zaključek preiskave o podkupninah, ki so bile plačane v Neaplju v sklopu del za posodobitev neaplej-skega stadiona in parkirišč ob svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1990. Tožilka Isabella Iaselli je končala preiskovalno delo in od sodnika za preliminarne preiskave zahtevala, naj posije obtožence pred sodišče. Zahteva zadeva 16 parlamentarcev. Obtoženi so bivši proračunski minister Paolo Cirino Pomicino, bivši minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo, bivši notranji minister Vin-cenzo Scotti in parlamentarci Giulio Di Donato (PSI), Ugo Crippa (KD), Antonio Ciampaglia (PSDI), Giusep- pe Demitry (PSI), Carlo D’Amato (PSI), Giuseppe Galasso (PRI), Felice Iossa (PSI), Francesco Iacono (PSI), Bernardino IMpegno (DSL), Vincenzo Meo (KD), Raffaele Russo (PSI), Giuseppe Russo (PSI) in Salva-tore Variale (KD). Poleg njih pa je še 19 krajevnih upraviteljev in podjetnikov med katerimi je tudi predsednik kluba Napoli Corrado Fer-laino. Skupna vrednost del za prilagoditev stadiona, parkirišč in tramvajske proge za nogometno prvenstvo je znašala okoli 700 milijard lir. Od teh so po trditvah tožilke dobili Pomicino 400 milijonov, med 300 in 400 De Donato, po 150 Grippo in Impegno,, po 100 De Lorenzo Scotti in Meo, 90 Galasso, po 80 Raffele Russo in Ciampaglia, 50 Giuseppe Russo in 40 Var-riale. DEŽELA / TE2KO REŠEVANJE KRIZE Kdaj nova vlada FJK? Sinoči se je v Vidmu sestala snujoča se nova večina VIDEM - Bo Renzu Tra-vanutu (DSL) uspelo sestaviti novo deželno vlado? Jasnega odgovora do včeraj pozno v noč še'ni bilo. Sinoči so se v deželni palači v Vidmu zbrali predstavniki pisane mavrice svetovalskih skupin, ki so dva dni pred koncem leta glasovali za odstavitev Fonta-ninijeve severnoligaške uprave, se pravi KD, DSL, SKP, PSI, zelenih, Furlanske lige in mešane svetovalske skupine. Toda razprava se je zavlekla do poznih ur, tako da njeni rezultati nam v trenutku, ko pišemo, niso znani. Travanut je udeležencem sestanka najprej obrazložil svoja programska izhodišča. Poudaril je potrebo po večji upravni avtonomiji Dežele FJK, izredne ukrepe za reševanje težkega gospodarskega stanja, novo ekološko politiko, strožje kriterije za imenovanja in še kaj. Veliko trši oreh kot program pa še vedno predstavlja sestava novega deželnega odbora. Kot je znano, obstaja predlog, naj bi v odboru bili neposredno zastopani DSL, SKP, zeleni in Furlanska liga, medtem ko naj bi KD, PSI in mešana skupina vlado podpirali od zunaj. Toda mnogi dvomijo, da bi bila KD pripravljena podpirati vlado s SKP, pa čeprav od zunaj. V zvezi z deželno krizo se je včeraj oglasil tržaški tajnik Severne lige Belloni. V tiskovnem poročilu je zapisal, da sta KD in DSL povsem nezmožni avtonomije od Rima, demokristjanom pa očita, da so se »prodali komunistom«. pfTRST / VLJUDNOSTNI OBISK h Pietro Fontanini sprejel tržaškega župana lllyja TRST - Predsednik deželne vlade Fontanini je sprejel včeraj na vljudnostnem obisku tržaškega župana Illvja Na sestanku, ki sta mu prisostvovala deželna odbornika Cecotti. in Fasola, so poudarili, da 18ra Trst ključno vlogo pri gospodarskem razvoju F-Jk, in obžalovali krizo na Deželi. Slednja negativno vpliva na krajevne avtonomije in zavira redno delovanje občinske uprave, ki zaradi tega ne more pravočasno sprejeti nekaterih zelo pomembnih sklepov, kakor je poudaril župan H-ob pripombi, da bi mo- rala politična zrelost vendarle privesti do stabilnega upravljanja Posebej je bil govor o žgočem problemu tržaške glavne bolnišnice, ki jo je treba korenito prestrukturirati, a za to primanjkuje denarja Deželni odbornik za zdravstvo Fasola je v tej zvezi dejal, da bi ustrezna dela vsrkala dobršen del državne dotacije 1994 za FJK (200 milijard lir). Po obisku je Uly izjavil novinarjem, da se njegova uprava pripravlja na stike z R, Slovenijo in še zlasti s slovenskimi obmejnimi občinami. TRST / STAVKA UČNEGA OSEBJA Na šoli GM do srede ni pouka Ne ve se, kdaj bodo izplačali plače TRST - »Že dva roka za izplačilo mesečnih dohodkov sta se iztekla, ne da bi upravni odbor Glasbene matice obvestil osebje o tem. Žal se ta podcenjevalni odnos do uslužbencev, staršev in gojencev nadaljuje kljub opozorilom, zmernosti in odgovornosti, ki se jim še dalje čutimo zavezani.« Tako med drugim piše v tiskovni noti učnega osebja GM, ki se je včeraj zbralo na sindikalni skupščini in se odločilo za stavko iz razlogov, ki jih zgoraj navajamo. Po božično-no-voletnih praznikih bi se moral namreč včeraj začeti pouk tudi na šoli GM, vendar pa so se dopoldne na sindikalni seji sestali profesorji, katerim še niso izplačali decembrske in trinajste plače oz. jim niso sporočili, kdaj lahko računajo na izplačilo. Za zdaj so sklenili, da na odgovor počakajo do srede, ko se bodo ob 9. uri spet zbrali na sindikalni skupščini. Težave, na katere opozarjajo profesorji GM, sploh niso nove in o njih smo tudi mi že večkrat poročali. Ob finančni stiski, ki se še zaostruje zaradi zamud pri izplačevanju odobrenih sredstev iz okvira zakona za obmejna območja, pa učno osebje opozarja tudi na odnos uprave do njih: hitrejše obveščanje o trenutnem stanju bi lahko preprečevalo sindikalne spore. V drugem delu svojega kratkega sporočila pa profesorji Glasbene matice še posebej obžalujejo, da pismo javnosti Gojenci GM se vsesplošno uveljavljajo (Foto Ferrari) o zaskrbljenosti nad usodo ustanove, ni doživelo velikega javnega odziva. Gre za poziv, ki so ga tudi preko našega dnevnika (pismo smo objavili 15. decembra lani) na javne uprave, politike in sploh na civilno družbo naslovili starši gojencev, profesorji in uslužbenci GM, skupno pa ga je podpisalo več kot 300 oseb. Po prikazu zadnjih finančnih nevšečnosti in nenehnemu »krpanju« so podpisniki ugotovili, da »Glasbena matica ne-more več živeti iz rok v usta. Zato se vse bolj čudimo mrtvilu, ki vlada na polju prizadevanj za podržavljanje šole«. Naraščajoče pomanjkanje sredstev pa se je reševalo tudi z dviganjem uč-nin, je še zapisano v de- cembrskem pozivu javnosti. »Cas sprotnega krpanja se neizprosno izteka. Prav tako se izteka čas lomljenja pristranskih kopij doma in v Sloveniji na plečih slovenskih kulturnih ustanov v Italiji. Naši upravitelji in politični zastopniki, ki računajo na naš glas, naj zato svoj vpliv zastavijo rajši za ureditev manjšinskih pravic in za ohranitev neokrnjenega obsega in dostojanstva naših kulturnih ustanov.« Poziv je -žal - še vedno aktualen, prisluhniti pa bi mu moral vsakdo, ki mu je pri srcu kulturna dejavnost Slovencev v Furlaniji-Ju-lijski krajini. NOVICE Obračun deželne agencije za turizem GRADEZ - V minulem letu je glavni obmorski turistični središči v naši deželi Gradež in Li-gnano Sabbiadoro obiskalo 5.330.090 turistov, od katerih se jih je za več dni zadržalo 581.260. Podatke je posredovala Deželna agencija za turistično promocijo, ki v končnem obračunu ugotavlja, da je obmorska turistična središča F-JK obiskalo 286.904 italijanskih turistov, iz tujine pa jih je prišlo 294.356. Italijanskih turistov je torej bilo nekaj manj, kot so pričakovali, na počitnicah pa so se zadržali več časa (poprečno po 11 dni) kot tujci (poprečno po 7 dni). Od italijanskih turistov jih je v obe obmorski mesteci prišlo največ iz naše dežele, precejšnje število pa jih je bilo tudi iz Lombardije. Najmanj časa so se v teh krajih zadržali turisti iz Emilije-Romagne. Podatki vsekakor kažejo, da sta Gradež in Lignano pri Avstrijcih najbolj priljubljena. V Trstu bo okrogla miza o časnikarski deontologiji TRST - V petek, 14. januarja, bo v avditoriju tržaške zavarovalnice okrogla miza z naslovom , »Na strani otrok - izvajanje deontoloških pravil pri poročanju o mladoletnikih«. Na posvetu bodo skušali odgovoriti na žgoča vprašanja, kot so na primer sledeča: kako seznaniti javnost s kočljivim dogodkom, v katerega je vpleten mladoletnik, ne da bi se prekršili zoper človekovo dostojanstvo; kako vsakodnevno udejanjati načela, ki v deontološkem pogledu urejajo novinarski poklic; kakšna sredstva ima na voljo občan, če mediji ne spoštujejo njegovih pravic itd. Okrogle mize se bodo udeležili vsedržavni predstavniki časnikarskega sveta in združenj prostovoljcev. Ob priložnosti posveta bo začel uradno delovati Deželni odbor garantov za Furlanijo-Julijsko krajino, ki so ga ustanovili lanskega 14. novembra in v katerem so novinarji, zastopniki združenj prostovoljcev , zdravniki, pravniki ter funkcionarji javnih ustanov. Pojasnilo v zvezi z opensko loterijo Včeraj smo priobčili natančen seznam zmagovitih in rezervnih srečk, ki so jih izžrebali v okviru tradicionalne pobude združenja trgovcev Skupaj na Opčinah. Ob tem pa velja pojasniti mehanizem, po katerem pridejo v poštev rezervne številke, ki ni ravno običajen. Na Opčinah ne velja pravilo, da dobi recimo prvo nagrado prva rezervna številka, če se imetnik izvirne številke ni javil, temveč je zadeva malce bolj zapletena. Ce lastnika srečke, ki velja prvo nagrado, ni na spregled, pride na vrsto imetnik srečke, kateremu bi pripadla druga nagrada, in tako naprej. Dejansko zdkrne rezervna številka za prvo nagrado na zadnje veljavno mesto. In še: če se ne bi javil prav nihče, bi utegnil lastnik zadnje rezervne številke dobiti celo prvo nagrado... "SKUPAJ NA OPČINAH" ZA ZAPAHI NEVAREN BOSANSKI DRŽAVLJAH Tržaška policija je izvedla uspešno akcijo v Milanu MILAN - Preiskava se je začela v Trstu, zaključila pa v Milanu z aretacijo Mirze Vojniko-vMa, prekupčevalca z orožjem, ki so ga sprva iskali zaradi umora, saj so zanj izdali tudi mednarodni sodni nalog. Celi vrsti uspehov proti kriminalni dejavnosti, s katerimi se ponaša tržaška Policija, gre torej dodati še enega, ki priča o njeni Meliki strokovni usposobljenosti. Cvetoči trgovini z orožjem, zlasti med Ita-njo in državami bivše Jugoslavije, stalno namenjajo veliko pozornost 'n tako so v okviru zapletene preiskave, ki je potekala v sodelovanju s slovenskimi preiskovalnimi organi, odkrili, da je od v prepovedani »posel« vključen tudi 3 3-letni Vojnikovič, doma iz Prijedora v Bosni. Ugotovili so, da se skriva v kraju Mombretto di Me-diglia (Milan). Zapisali so si tudi ime ulice, v kateri je prebival, in sicer v Ulici G. Carducci 6. Načelnik tržaškega letečega oddelka Carlo Lorito se je v sredo skupaj s štirimi agenti nemudoma odpravil proti Milanu, kjer je stopil v stik s tamkajšnjimi agenti. Najprej so skušali preveriti, če v omenjenem poslopju živi človek, ki so ga iskali. Res je v njem prebival neki Mirzet, vendar pod lažnim priimkom Kadi-rič. Akcijo za njegovo aretacijo so preučili do najmanjše potankosti. Podatki, s katerimi so razpolagali, niso bili nič kaj obetajoči in so pričali, da gre za zelo nevarnega človeka, ki je bil pred nekaj časa v tujski legiji, pouče- Mirze Vojnikovič val je vzhodnjaške borilne veščine, bil pa je tudi inštruktor vojne tehnike v hrvaški vojski. Ze v sredo popoldne je bilo stanovanje pod kontrolo, nato so čakali na najugodnejši trenutek za akcijo. Ko je v četrtek zju- traj poslopje zapustil moški, ki je bil podoben iskanemu Vojnikoviču, so bili na mah pri njem, onesposobili so ga in odpeljali v zapor: bil je prava oseba. Preiskali so tudi njegovo stanovanje in kasneje še avtomobil, vendar niso našli ne orožja ne streliva. Zato pa so izbrskali slovenski potni list in vozniško dovoljenje, vendar sta bila očitno ponarejena. Fotografija je bila sicer res Vojnikovičeva, vendar sta bila dokumenta na ime nekega Bogdana Stavrova iz Slovenije. Tudi dokumente so agenti odnesli s sabo. Preiskava je še v teku, saj morajo ugotoviti, kako je Vojnikovič prišel do potnega lista in vozniškega dovoljenja, in preveriti še druge zadeve, ki as odi j o k takim preiskavam. Združene trgovine s tem znakom na Opčinah, se zahvaljujejo klientom in sporočajo izžrebane številke. © VOLKSVVAGEN GOLF 1.400 ŠT. 175997 LUCKV VIDEO ® 4.000.000 v zlatih žetonih ST. 348873 REST. DIANA 0 2.000.000 v zlatih žetonih ŠT. 82997 COBEZTULUO 10 NAGRAD po 1.000.000 REZERVE v zlatih žetonih ŠT. 145992 START ŠPORT ŠT. 261920 OPTIKA MALALAN . ŠT. 307823 URAR.S0SSI 7° ŠT. 175180 LUCKY VIDEO 8° ŠT. 362004 SCLIPGUIDO ŠT. 49640 FAGGIN DARI0 ŠT. 19110 SALON MAIDA . ŠT. 294737 USNJ. HEART 12° ŠT. 319869 OBUT. MALALAN 13° ŠT. 147710 START ŠPORT 4° 5° 6° 9° 10° 11° 1° 2° 3° 4° 5° ŠT. IT. IT. IT. IT. 12922 AVT. CAZZADOR 231016 START ŠPORT SP0F jsm 62332 KAR. GUŠTIN 44633 URAR.S0SSI _ _ 90706 SCLIPGUIDO 6° ŠT. 353077 REST. DIANA 7° ŠT. 147429 START ŠPORT ŠT. 41113 OBL. PODOBNIK ŠT. 309754 URAR.SOSSI ŠT. 363693 IL SALAMINO ŠT. 23061 SALON MARINA ŠT. 60344 BAR-SLA. VATTA 8° 9° 10° 11° 12° 13° ŠT. 134746 SAINT HONORE' CJMHM lUMUt KO AUT. MIN. N. 6/2671 NOVICE Pokrajinski komisar sprejel župana lllyja Pokrajinski komisar Domenico Mazzurco je vCeraj dopoldne v palači Galatti sprejel tržaškega župana Riccarda Illyja. Srečanje se je odvijalo v prijateljskem vzdušju, na njem pa sta sogovornika obravnavala številna vprašanja skupnega interesa. Predvsem pa je bil govor o vprašanju vse večjega sodelovanja med obema krajevnima upravama, da bi na ta način nudili prebivalstvu učinkovitejše storitve. Zbiranje božičnih jelk V nedeljo od 10. do 16. ure bodo skavti združenja AMIS že petič priredili manifestacijo »Tomino a vi-vere«, na kateri bodo zbirali jelke s koreninami, ki so služila ljudem za božična drevesca. Za vsako jelko bodo podelili simpatično nagrado, drevesca pa bodo nato spet zasadili. Ob 15. uri bodo prižgali kres, ob tej priložnosti pa bo delovala tudi dobro založena okrepčevalnica, v kateri bodo na razpolago sladkarije in tople pijače. Kongresi krožkov SKR Danes bo na sporedu vrsta kongresov krožkov Stranke komunistične prenove v vidiku vsedržavnega in pokrajinskega kogresa stranke. Ob 16. uri bo na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia kongres krožka za središče mesta. Ob isti uri bo na kongres mladinskega krožka s posegom Dennisa Visiolija. Ob 16. uri bo na sedežu v Ul. S. Lorenzo kongres krožka za Skedenj. Šentjakobska loterija: danes žrebanje Danes ob 12. uri bodo na trgu pri Sv. Jakobu izžrebali dobitnike nagrad na tretji “Veliki nagradni loteriji". Za vsako nagrado bodo izžrebali po tri številke; -prva bo veljavna do 15. tm, prva rezervna številka do 22. t.m., druga rezervna številka pa do 29. tm. Dobitniki bodo nagrade lahko dvignili na sedežu združenja »Arniči di San Giacomo«. Ob tej priložnosti bo nastopila tudi godba na pihala Salezijancev. Fotografski natečaj tržaškega krožka Tržaški fotografski krožek prireja tudi letos fotografski natečaj. Podrobnejše informacije bodo na razpolago na sedežu krožka v Ul. Zozenon 4, ob sredah, od 18. do 20. ure, ali pa na telefonski številki 040-635396. Aretirali 37-letno prekupčevalko z mamili Ko so agenti letečega oddelka tržaške kvesture blizu železniške postaje opazili 37-letno Rossello Sibilio, ki je klepetala z nekim uživalcem mamil (Robertom D.P.), so takoj postali pozorni. Približali so se dvojici ter pri mladeniču našli ovitek z dozo mamila, verjetno heroinom, ki mu ga je zenska ravnokar prodala za 50 tisoč lir. Agenti so tudi preiskali stanovanje Sibiliove, ki je nedaleč stran. Niso se varali, našli so nekaj gramov mamila, ki so ga zaplenili, ter pripomočke, ki služijo za pripravljanje posameznih doz. Zensko so seveda aretirali. »NOVA SREČANJA« / VČERAJ USTANOVNA SKUPŠČINA Krožek za prerod KD na Tržaškem Predsednik je novinar Ennio Severino Ennio Severino predstavlja krožek (Foto KROMA) Centralni bolj kot cen-tristi, za obnovo KD, za odločno podporo Segnije-vi pobudi, proti skrajnostim, proti šablonskemu antifašizmu in proti bolezenskemu antikomunizmu: Ennio Severino, predsednik novonastalega kulturnega društva »Nova srečanja« (Nuovi incon-tri), je na včerajšnji predstavitveni konferenci takole opredelil »prijatelje krščanske demokrate«, ki so se odločili, da ustanovijo krožek. Pobudnike je k tej odločitvi napeljala »vrsta skrbi«: v prvi vrsti za stranko na vsedržavni ravni, istočasno pa za KD na Tržaškem, ki je še pod komisarsko upravo (»boljši je najslabši od izvoljenih odborov kot predolga najboljša možna komisarska uprava«). Vsekakor pa se člani novega krožka, ki so ga formalno ustanovili včeraj popoldne, sklicujejo na krščansko-socialne vrednote, v zvezi z organizacijsko in programsko platjo pa osvajajo načela, na osnovi katerih bo 18. januarja uradno nastala Ljudska stranka. Reših stranko, kaznovati vse, ki so se izneverili etičnim in moralnim načelom: Ennio Severino je brezkompromisno obsodil vse krščanske demokrate, ki so zagrešili protizakonita dejanja, vendar pa je prav tako odločno zagovarjal nujo po prenovi KD, ki mora odigrati odločilno vlogo kot povezovalka centra. V tem okviru gre tudi brad podporo Segniju na vsedržavni ravni, na krajevni pa so Severino in podpredsedniki »Novih srečanj« (med temi je tudi tržaški občinski svetovalec VValter Godina) podčrtali pomen uveljavitve Riccarda Illyja. Pri tem so sicer pripomnili, da soglašajo z oceno posl. Colo-nija, ki je dejal, da »primera Illy ni mogoče izvozih«. Vsekakor pa mora v Trstu prevladati ozračje dialoga, k čemur nameravajo »Nova srečanja« zavzeto pripomoči. In še glede položaja na deželni ravni: Ennio Severino je izrazil bojazen, da bi KD spet izgubila precej glasov, ko bi s Stranko komunistične prenove vstopila v odbor, ki bi ga vodil predstavnik Demokratične stranke levice. Vendar pa so o zadržanju stranke glede tega odločali člani koordinacijskega odbora, ki se je sestal včeraj v Vidmu. Predlog o podaljšanju proge openskega tramvaja Velik del težav, ki označujejo mestni in predmestni promet, naj bi rešili s podaljšanjem proge openskega tramvaja do Ville Carsie (in morda Sežane) na eni strani ter s speljavo te proge po Carduccije-vi ulici, D'Annunziovem drevoredu in Ul. Flavia oz. vzdolž nabrežja po drugi. To predlaga združenje pešcev Camminatrieste, ki se ogreva tudi Se za podaljšanje železniške proge skozi predor do Zavelj in Milj. Medtem se nadaljuje pritisk sindikalnih organizacij na pristojne javne ustanove z zahtevo, da bi uredile mestne javne prevoze, kar bi tudi prispevalo k reševanju prometnih težav. SSK / POKRAJINSKI ODBOR Zaskrbljenost za rajonske svete Stranka se pripravlja na svoj pokrajinski kongres V sredo, 5. t.m., se je sestal tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk na svoji prvi redni seji v novem letu. Na dnevnem redu sta bili dve glavni točki, in sicer pregled krajevnega po-litičenga dogajanja ter priprave na skrorajšni drugi del strankinega pokrajinskega kongresa. Med obravnavanjem prve točke je odbor posvetil posebno pozornost krajevnim sosvetom v tržaški občini, v katerih so v teku pogovori oziroma pogajanja za sestavo upravnih večin. Predstavniki SSk se v vseh sosvehh zavzemajo za to, da bi večine oblikovali na osnovi volilne naveze, ki je izvolila župana Riccarda Illyja, oziroma z njeno razširitvijo na druge stranke, seveda upoštevajoč programska izhodišča in posebnosti vsakega posameznega okrožja. Odbor je ugotovil, da se tovrstna prizadevanja kolikor toliko uspešno odvijajo le na Vzhodnem in na Zahodnem Krasu, medtem ko se drugod uveljavljajo drugačne in po oceni SSk zaskrbljujoče težnje. Vzrok za to je treba iskah predvsem v dejstvu, da se je tržaška Severna liga, kot kaže, sporazumela z desniča-sko-nacionalističnim blokom. To je že prišlo do izraza v krajevnem sosvetu za Sv. Jakob in Staro mitnico, kjer je bil za predsednika izvoljen -med drugim na formalno ne povsem neoporečen način - predstavnik SL, in to tudi z gla- sovi novofašističnega gibanja MSI oziroma Alleanze nazionale. SSk meni, da je SL s takšnim zadržanjem hudo razočarala vse demokrate, ki so od nje pričakovali novega in svežega veha, saj se je zdaj povezala z najbolj zaprtimi krajevnimi silami, ki nosijo tudi glavno odgovornost za slepo ulico, v katero je Trst zabredel v zadnjih desetletjih. To bi moralo predstavljah alarmni zvonec še posebej za slovenske volilce, ld so na Tržaškem zaupali svoj glas tej novi politični tvorbi. Sicer pa je izvršni odbor glavno pozornost na svoji zadnji seji namenil pripravam na drugi del tržaškega pokrajinskega kongresa SSk. Kongres se bo odvijal v soboto, 15. t.m., z začetkom ob 15.30 v kinodvorani v Bazovici. Na dnevnem redu bodo nadaljevanje splošne politične razprave, obnovitev strankinih pokrajinskih organov ter izvolitev delegatov za deželni kongres SSk. V okviru splošne politične razprave bo med drugim govor o položaju na Tržaškem po novembrskih oz. decembrskih upravnih volitvah, o novih volilnih preizkušnjah, o strategiji za uveljavljanje pravic in interesov slovenske manjšine v novih zgodovinskih razmerah, kakor tudi o notranjih problemih slovenske narodnostne skupnosh v Italiji ter o utrditvi strankine organizacije. , ■ Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. del Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 UT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PRAZNIKI / S 13-DNEVNO ZAMUDO ZARADI RAZLIKE MED JULIJANSKIM IN NAŠIM KOLEDARJEM Tudi tržaška srbskopravoslavna skupnost je včeraj obhajala božič Včeraj so srbski pravoslavci praznovali božič. Kot je znano, obhajajo ta praznik s 13-dnevno zamudo za katoličani, ker se za razliko od nas še vedno držijo starega julijanskega koledarja. In tako je bil včeraj praznični dan tudi za tržaško srbsko-pravoslav-no skupnost. Njeni člani so se dopoldne zbrali v cerkvi sv. Spiridiona v središču mesta pri maši, ki jo je daroval pop Rastko Radovič. Obred je bil res slovesen. Popestril ga je tržaški srbsko-pravo-slavni cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Zorka Hareja zapel vrsto liturgičnih pesmi v sugestivnem staro-slo-vanskem cerkvenem jeziku. Cerkev je bila skorajda nabito polna. Med udeleženci je bilo tudi precej začasno priseljenih oziroma pribeglih srbskih državljanov. Sicer pa je bila glavna slovesnost na sporedu že predsinočnjim, se pravi na božično vigilijo ali »badnjak«, kot jo imenujejo. Tržaška srbsko-pravoslavna skupnopst se je s svojim predsednikom Dušanom Šajnom na čelu zbrala v dvorani ob cerkvi, kjer so si člani izmenjali tradicionalne hrastove vejice kot znamenje rodovitnosti. Gre za starodaven običaj, ki ima svoje korenine še v poganski tradiciji. Na slovesnosti so stregli značilni čaj z medom in žganjem ter tipični srbski božični kruh in drugo pecivo. Včeraj, se pravi na dan božiča, so bile v cerkvi sv. Spiridiona tudi večernice, danes pa bo tržaška srbsko-pravoslavna sku- Večernica v srbsko pravoslavni cerkvi (F. Križmančič/KROMA) pnost praznovala sv. Stefana. Ob tej priložnosti se bodo posebno spomnili Rista Skuljeviča, dobrotnika, ki je vse svoje i-metje zapustil skupnosti. Spomnimo naj, da je srb-sko-prvoslavna skupnost v Trstu uradno prisotna vse od leta 1736. Srbi so na začetku 18. stoletja prihajali v Trst predvsem kot trgovci, njihova skupnost pa je kmalu postala tako močna, da si je postavila cerkev, ki je danes ena izmed najznačilnjših tržaških stavb. TRST Sobota, 8. januarja 1994 JUS / PREDSEDNIK RAZLAŠČENIH VASI SLOVENIJE DR. ŠIMAC PREDAVAL V TREBČAH ŠOLSTVO / VČERAJ PO RAI 3 Tudi jusarske pravice ne poznajo državnih meja Nekatere vasi na Tržaškem imajo jusarke pravice v Sloveniji Manjšinski šoli na TV Oddaja o liceju Prešeren in italijanski šoli v Sloveniji Kako je z jusarskimi Pravicami oziroma s srenj skim imetjem danes v Sloveniji? O tem je v sredo zvečer predaval predsednik Razlaščenih vasi Slovenije dr. Rudi Simac iz Nove Gorice v Prosvetnem domu v Trebčah. Večer sta priredila Koordinacijsko združenje kraških vasi in koordinacija tržaških jusarskih odborov, udeležilo Pa se ga je lepo število jusarskih odbornikov in upravičencev zlasti z Vzhodnga Krasa in iz dolinske občine, točneje iz tistih vasi, kot so Draga, Gročana, Prebeneg, Bolj Unec, Bazovica, Gropa-da in Trebče, katerih ju-sarsko imetje se danes v večji ali manjši meri nahaja v mejah Republike Slovenije. Udeležence je uvodoma pozdravil predsednik trebenskega jusarskega odbora Florindo Carli, večer pa je vodil koordinator tržaških jusarjev Karlo Grgič. Predavatelj dr. Rudi Simac, ki ga marsikdo pozna tudi kot bivšega novogoriškega župana, je svojo temo zajel dokaj na široko. Dejansko je v strnjeni obliki prikazal razvoj jusarskega oziroma srenj-skega vprašanja od srednjega veka dalje. Seveda pa je posebno pozornost posvetil novejšemu Času. Tako je govoril o spornem podržavljanju jusarske imovine, do katerega je prišlo takoj po drugi svetovni vojni v okviru socialistične družb en o-politične preobrazbe, ter še zlasti o sedanjih poskusih, da bi obnovili nekdanja sku-Pna zemljišča posameznih vasi oziroma srenj. Pri tem je posebej omenil zakonski predlog za Ureditev te problematike, bi je ta čas v obravnavi v slovenskem državnem zboru. Na osnovi dosedanjih razprav naj bi v novi ureditvi vasi izven Republike Slovenije imele v slovenski državi le pravico do užitka jusarskih zemljišč, ne pa do njiho- ve lastnine, to pa zato, ker Slovenija danes priznava pravico do lastnine zemljišč izključno svojim državljanom. Temu je na sredinem večeru marsikdo osporaval, češ da je jusarska lastniška pravica zaščitena tudi na osnovi raznih sporazumov med Italijo in bivšo Jugoslavijo. Da bi zadevo natančneje razščistili, so na večeru sklenili, da bo v kratkem, po vsej verjetnosti prihodnji mesec, pristojne organe Republike Slovenije obiskalo širše predstavništvo jusarskih upravičencev s Tržaškega. Sicer pa velja poudariti, da bi morali v zvezi z jusarskimi pravicami še marsikaj razčistiti tudi v Italiji oziroma še posebej na Tržaškem. Dr. Šimac predava v Trebčah jusarskim upravičencem (F. KrižmanCič/KROMA) H SLOVESNOST / JUTRI V STORJAH h Svečanost ob 50-letnici smrti Marjana Štoke Ob cesti, ki pelje skozi Štorje pri Sežani, stoji od leta 1972 bel marmornat spomenik: steber s pretrgano vrvjo življenja. Na tem mestu so nacisti 9. januarja pred petdesetimi leti po groznem mučenju obesili mladega pro-seškega partizana Marjana Štoko. Mladenič se je rodil 15. julija 1928 na De-vinščini pri Proseku. Komaj 15 let mu je bilo, ko se je po kapitulaciji Italije pridružil partizanskim borcem južno primorskega odreda, zatem pa prešel v vrste prvega bataljona Kosovelove brigade. Med opravljanjem svojih domovinskih dolžnosti je 8. januarja 1944 pri Storjah padel v nemško zasedo. Nacisti so ga celo noč strahotno mučili, da bi izvedeli, kje se skrivajo partizani, a Marjan tovarišev ni izdal. Predlogi Edinosti Društvo Edinost nam je poslalo v objavo naslednje sporočilo: »Da bi se premaknilo z mesta vprašanje televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, ki jih predvideva točka c) 19. člena zakona St. 103 z dne 14.4.1975 (vsaj 18 let zamude) in jih več kot dve leti po podpisu konvencije, ki jo predvideva 20. člen istega zakona, družbeno-politično društvo Edinost predlaga Slovenkam in Slovencem, ki so mnenja, da velja pregovor »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«, nekaj pobud, med katerimi lahko vsak sam izbere po svoji izbiri oziroma zmogljivosti: 1. Prijavo sodni oblasti, ki jo lahko napravi vsak polnoleten državljan. 2. Odločitev plačila narodne za televizijo na tretji mesec po začetku televizijskih oddaj v slovenskem jeziku, kar lahko napravi vsak televizijski naročnik. 3. Poskus plačila naročnine za televizijo s slovensko izpolnjeno položnico in prijavo v primeru odklonitve vplačila. Vsa potrebna besedila bodo na razpolago osebam, ki jih mika sodelovati pri prizadevanjih za rešitev tega vprašanja, v nedeljo 9. januarja 1994, od 11.30 do 12.30 v Trstu na trgu Zedinjenja Italije, kjer bo v isti namen manifestacija društva Edinost.« Tudi v Trstu združenje za bioetiko V Trstu se je pred kratkim rodilo Združenje za preučevanje in divulgacijo bioetičnih problemov. Predseduje mu znana astronomka Margherita Hack, v njem pa so znane osebnosti tržaškega znanstvenega in kulturnega življenja, med temi zdravnik Giampaolo Mandruzzato, pisatelj Fulvio Tomizza, sodnik Piervalerio Reinotti, animalistka Catherine Anstey in drugi. Združenje je včlanjeno v Italijanski inštitut za bioetiko in se bo svoj podrobnejši program predstavilo na tiskovni konfrenci, ki jo bo priredilo v četrtek, 13. t. m., ob. 11. uri na tržaškem sedežu agencije ANSA. Marjan Štoka Naslednjega jutra so ga obesili na brzojavni drog v vasi. Na kraju njegove smrti je Zveza borcev iz Štorij postavila spomenik, ki spominja mimoidoče na junaštvo 16-letnega partizana. Tu se bodo jutri ob 10.30 zbrali domačini in vaščani s Proseka-Kontovela, da bi pol stoletja po strahovitem zločinu izpričali vero v tiste ideale, ki jim je Marjan Stoka ostal zvest do smrti. Marjan Kemperle Manjšinski šoli na italijanski televiziji. Dogodilo se je včeraj zgodaj zjutraj na tretji mreži državne televizije RAI v okviru oddaj Un giorno a scuola (Dan v šoli), ki jo pripravlja Rita Calapso. Italijanski gledalci so si lahko v polurnem dokumentarcu z naslovom Bilinguismo im-perfetto (Nepopolna dvojezičnost) ogledali, kako poteka pouk na tržaškem znanstvenem liceju Prešeren in na italijanski višji gimnaziji v Portorožu, ki nosi ime po antifašistu Antoniu Šemi. Dokumentarec se je začel s prihodom dijakov v obe Soli, speaker je obrazložil, za kateri šoli gre, koliko dijakov ju obiskuje, zatem pa je vse potekalo tako, kot je bilo posneto: brez komentarjev ali ocen, le slovenščina naših profesorjev, dijakov in ravnatelja je bila v podlagi simultano prevedena v italijanščino. »Dan v šoli« se je začel na liceju Prešeren z uro italijanščine in »težavami«, ki naj bi jih slovenskim dijakom povzročalo deljenje italijanskih besed zaradi različnih pravil pri deljenju samem. No, dijak Štolfa, je znal vendarle pravilno deliti besedo »ospedale«, pa tudi dijakinja se je znašla pri rabi italijanskega pogojnika. Slika je poskočila zatem na drugo stran meje, kjer so se dijaki učili dekadentizem. Povedali so stavek, dva o Rimbaudu in Verlai-neu, nakar je bil že čas za srečanje z ravnateljico. Z njo so dijaki razpravljali o nadaljevanju Projekta Istra, ki so ga uvedli na šoli za boljše spoznavanje okolja, v katerem manjšinska skupnost živi. Na liceju Prešeren so se ravnatelj in profesorji srečali na seji o programiranju novega šolskega leta. In že je bila na vrsti ura likovne vzgoje s prikazom izdelkov, ki so jih slovenski dijaki sestavili za natečaj Unicef z naslovom Enakost v različnosti. Nekateri so bili res iznajdljivi in vsebinsko povedni, kar priča o ustvarjalnosti naših višješolcev. Po obveznem odmoru z neodtujljivimi malicami in nezamenljivim telefonom je bila spet na vrsti italijanska šola v Sloveniji. Profesor zgodovine je dijakom razlagal Rižanski placitum iz leta 804 in »prodor preprostih, grobih, barbarskih Slovanov« v Istro. Na drugi strani je slovenska profesorica zgodovine obravnavala s »Prešer-novci« obdobje naselitve Slovanov v naših krajih v zgodnjem srednjem veku (v 8. stoletju), kar je učinkovito prikazala s pomočjo slik in zemljevidov. Uredništvo šolskega časopisa Pot je nato zagovarjalo odločitev o vključevanju italijanskih prispevkov v dijaški časopis, dijaki s Prešerna pa so imeli tudi zadnjo besedo v dokumentarcu. Izzvenela je v melodiji pesmi Lipa zelenela je, ki jo je zapel šolski zbor. Dokumentarec, ki ga je pripravil režiser Se-bastiano Giuffrida ob sodelovanju Igorja Tute in slovenskega oddelka deželnega sedeža RAI v Trstu, daje bežen, a pomemben vpogled v življenje na dveh bližnjih a različnih manjšinskih šolah. Dijaki Prešerna so si včeraj zadnjo uro ogledali posnetek »svoje« oddaje; tisti, ki jo je včeraj zaradi prerane ure (7. zjutraj) zamudil, pa bo lahko v prihodnjih tednih nadoknadil zamujeno, saj jo bo deželni sedež RAI ponovil. Izredna ponudba pršuta SAN DORLIGO s kostjo in brez kosti DUkE grandi marche DOLINA Industrijska cona - TRST Ul. Muggia 10 Tel.: 820334-5-6 - Telex: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 9. do 13. in od 16. do 19. ure TRST Sobota, 8. januarja 1994 NAVAL / VRSTA 2E OB ZORI! Izleti PD: vpis možen le še za križarjenje Najboljše kabine oddane SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ronald Harwood GARDEROBER Rezija Vinko Modemdorfer Igrajo Anton Petje, Alojz Svete, Lidija Kozlovič, Bogdana Bratuž, LuCka Počkaj, Stojan Colja, Valter Dragan, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Gojmir Lešnjak, Franko Korošec. Po velikem uspehu predstave, ki jo mnogi štejejo med najlepše v zadnjih letih, še ena priložnost za vse, ki je niso videli, in tiste, ki bi si jo radi ogledali še enkrat. Danes, 8. januarja, ob 20.30 izven abonmaja Obutve ALENKA Prosek 111 nudi izredne popuste na vseh zimskih artiklih. Želite s Primorskim dnevnikom na turo po Siriji ali Daljnem vzhodu? Prepozno - le še na križarjenje lahko greste, vendar pohitite! Vrsta ljudi, ki so se želeli prijaviti za ta ali oni izlet, se je začela kar ob 5.30 včeraj zjutraj in zvečer so bila že vsa razpoložljiva mesta za Sirijo in Daljni vzhod oddana. Seveda pa se lahko zadnji trenutek še kdo premisli, zato ni treba odvreči puške v koruzo; lahko vas še zmeraj vpišejo na tako imenovano listo čakanja. Drugače je s križarjenjem po Jadranu: najboljše kabine na ladji so sicer že zasedene, toda druge so razpoložljive, zato se lahko prijavite še danes med 9. in 12. uro. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 8. januarja 1994 SEVERIN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 4.09 in zatone ob 13.29. Jutri, NEDELJA, 9. januarja 1994 JULIJAN VREME VCERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1007,4 mb rahlo narašča, veter vzhodnik 12 km na uro, vlaga 68-odstot-na, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Kevin Cossutta, Enrico Pires, Valentina Renis, Martina Bor-satti, Mattia Santi, Micol Crevatin, VirginiA Stabile, Eleonora Stabile, Emanuele Minca, Marco Palin, Fede-rico Zagato. UMRLI SO: 91-letni Fe-derico VVildaver, 67-letna Giovanna Bertotti, 61-letna Luciana De Martini, 80-let-naletna Ester Stanco, 70-letni Fedele Meadrussich, 89-letna Teresa Bubnič, 79-letna Francesca Carlini.m 79-letni Diomiro Coceani, 74-letni Francesco Vesna-ver, 78-letni Marcello Bensi, 85-letna Adda Lucioni, 68-letna Angela Giacomin. OKLICI: nepremičninski agent Giuseppe Ballarino in trgovka Luisa Orlando, komercialist Massimo Berka in podjetnica Miche-la Benedetti, prodajalec Paolo Bologna in uradnica Elena Lombardo, kuhar Diego Cosmini in točajka Giuliana Giurissevich, glasbenik Demetrio Rabbito in uradnica Gabriella Liviani, Gianni Marsilli in Matrine Evelyne Dubuisson. □ LEKARNE Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. januarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. delVOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. delVOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Ul. XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO la perica IZREDNI POPUSTI DO 60% pri tekstilu visoke mode in konfekciji ARISTON - 17.00, 19.30, TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358 22.00 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Eastvvood, i. Kevin Costner, Laura Dem. EXCELSIOR - 17.00, M POHIŠTVO ARREDAMENTI S • VEDNO AVANTGARDNO PODJETJE • 18.45, 20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edvvards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale . EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II banchetto di nozze«, r. Ang Lee. Style International OBIŠČI «SELVA GALLERY» - KLASIČNO POHIŠTVO PRI SELVA ARREDAMENTI TRŽIČ (Monfalcone) NAZIONALE 1 - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda. NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The In-nocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rosselli-ni. NAZIONALE 4-15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Gosi lontano, cosi vicino«, r. Wim VVenders, i. Peter Falk, Nastassia Kin-ski, VVillem Dafoe. EDEN - 15.30 - 22.00 »Le avventure erotiche di Ca-puccetto Rosso« pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 22.10»Anni novanta -Parte II«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, Andrea Roncato. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r-i. Woody Allen, i. Diane Kea-ton. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Dave, presi-dente per un giorno«, i. Kevin Kline, Sigourney Weawer. RADIO - 15.30 - 21.30 »Voglia di penetrazione«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. ti PRIREDITVE ZZB NOV ŠTORJE pri Sežani in sekcija VZPI-AN-PI Prosek-Kontovel prirejata ŽALNO PROSLAVO ob 50. obletnici obešanja mladega partizana Marjana Stoke jutri, 9. januarja, ob 10.30 v Storjah pri Sežani. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in mladinci iz Štorij. Slavnostna govornika bosta predstavnika ZZB Sežana in VZ-PI-ANPI iz Trsta. MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi BOŽIČNI KONCERT danes, 8. januarja, ob 20. uri v boljun-ski cerkvi. Nastopajo cerkveni pevski zbor iz Boljunca s tamburaši KD France Prešeren, cerkveni pevski zbor iz Predloke, MPZ Fantje izpod Grmade. Božično misel bo podal g. Anton Žužek. Sledi nagrajevanje božičnega ex-tempore. ŠD PRIMORJE in ZADRUGA KULTURNI DOM P. K. vabita v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom - Prosek na GLASBENI ZABAVNI VEČER. Sodelujejo: Mix orkester -Tržaški narodni ansambel, sopranistke Edith Kocjan, Marta Fabris, Cristina Besednjak, tenorist Mario Simič, klepet Vanke in Tonce. TRADICIONALNA RAZSTAVA številnih božičnih motivov in jaslic v župnijski dvorani v Nabrežini se nadaljuje do 16. januarja vsak dan od 15.00 do 18.30. Izdelki so delo mladine in priznanih izvedencev. V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI. H3 OBVESTILA SEKCIJA VZPI-ANPI BORŠT - ZABREZEC priredi v ponedeljek, 10. januarja, ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu SPOMINSKO SVEČANOST ob 39-letnici nemškega napada na bunker 10. januarja 1945. Sodelujejo otroci osnovne šole, pevski zbor Slovenec-Sla-vec in Stane Raztresen z recitacijami. Vljudno vabljeni. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo jutri, 9. t. m., ob 16. uri v Stolnici, sv. Justa v Tfstu. Pel bo Združeni tržaški moški zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo imelo svoj prvi letošnji veCer v ponedeljek, 10. t.m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani. Govoril bo dr. Edi KovaC na temo »Trubadurski svetniki«, ki jo je obravnaval na zadnjem teološkem tečaju v Ljubljani. SEMINAR ZA RETORIKO za vse, ki javno nastopajo in se želijo naučiti gladkega in jasnega izražanja, osvojiti tehniko sproščenega in učinkovitega sporočanja bo v dneh 20., 21. in 22. ter 28. in 29. januarja 1994 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Prijave sprejemamo v uradu ZSKD od 10. do 14. januarja 1994 (tudi telefonsko: 040 / 635626). ANPI-VZPI priredi DRUŽABNO KOSILO v soboto, 15. januarja, ob 13. uri v restavraciji Desco (bivši Dispral) v Ul. Morpurgo 9 pri Domju. Naročila sprejemajo sekcije in na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 661088, do 13. januarja. OBČINA ZGONIK obvešča, da sta razpisana dva javna natečaja na podlagi naslovov in izpitov za kritje sledečih mest: - mesto tehničnega uradnika VI. funkcijske stopnje OPR 333/90 na tehničnem in tehniCno-vzdrževalnem področju; -mesto upravnega sodelavca s funkcijami občinskega sla V. funkcijske stopnje OPR 333/90 na upravnem področju. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki so predvideni za sprejem v službo pri javnih upravah in morajo razpolagati s sledečim studijskim naslovom: -za tehničnega uradnika: diploma geometra ali gradbenega izvedenca; -za upravnega sodelavca: diploma srednje šole druge stopnje. Kandidati morajo nadalje poznati slovenski jezik v pisni in ustni obliki. Prošnje za sprejem na razpisana natečaja morajo dospeti na Občino Zgonik do 12. ure dne 12. februarja 1994. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo tel. 040/229101. V Četrtek je slavil nas nono MILČE iz Nabrežine svoj 90. rojstni dan. Zdravja in veselja ter da bi Se tako naprej žagal drva mu želijo vnuki Darko, Tomaž, Kristina in Matej. MALI OGLASI OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci št. 47. OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku. V ZGONIKU na št. 71 je odprl osmico Mario Milic. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak v BrišCah pri Križu. PRIVATNIK proda novo še nedokončano hišo med zelenjem s parkom v Dolini. Tel. 578158 od 8.30 do 12.30 - Bruno. PRODAM 2-sobno stanovanje, 56 kv. m v Luciji/Portorožu, II. nadstropje, pogled na morje, telefon, kabelska TV. Informacije telefon 0038661 261629 zvečer. V OBMEJNEM PASU Lipica prodam hišo 196 kv. m stanovanjske površine, dvorišče in vrt 1.547 kv. m. Cena 135.000 DEM. Telefon: 0038667 67084. PRODAM novo opremljeno hišo v Barbarigi (52 kv. m stanovanjske površine, 18 kv. m kleti in velik vrt). Tel. 0038661 446414 po 19. uri. PRODAM fiat 500 po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 212387. 19-LETNA, diplomirana na Znanstvenem liceju France Prešeren, isce katerokoli stalno ali začasno zaposlitev v Trstu ali okolici. Tel. na št. 214440 - Katja. RAČUNOVODJA, izkušen in sposoben, dobi zaposlitev v trgovinskem podjetju. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Izkušen«. VAM JE MEDICINA obrnila hrbet? Oglasite se na telefon štev. 0038666 76711. IMAŠ PROBLEME s težo, kolesterolom, srCnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh! KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na št. 229191. RAZNOVRSTNE rabljene mizarske stroje prodam. Tel. na št. 575145 v večernih urah. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti (8.1.) dragega moža in očeta Cvetka Gomizelj darujejo žena Cvetka, sin Edi in hci Vanda 50.000 lir za cerkev v Zgoniku. Namesto cvetja na grob Rožke Miklavec daruje Justa Blažič 25.000 lir za Dijaško matico. V počastitev očetovega spomina daruje Matjaž Hmeljak 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Leopolda Bana daruje družina Husu (Bani 105) 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na padlega borca Antona Sulcica darujeta hčeri Bruna in Olga 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na padle Križane darujeta Lučka in Justo Švab 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob plaCanju Članarine sekcije VZPI-ANPI so Križani prispevali 434.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob 8. obletnici smrti Vere Stranj se je spominjajo mama Ljuba, hci Ester in sestra Ici ter darujejo 50.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik in 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. Ob 30. obletnici smrti dragega očeta Alojza Buka-vec se ga spominjajo hčerki Bruna in Palmira ter sin Luciano z družinami in darujejo 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina Pepija Regenta darujeta He-li in Neva Regent 50.000 lir za SD Kontovel. Ob obletnici očeta Sava Sancina daruje hčerka Sida 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Maria Milica darujeta Zvonko in Tamara 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Janeza Grudna (MrtinCevga) darujejo Mira in Robi, Manica in Ladi, Nada in Aleš, Miranda in Oskar, Ada in Zvonko, Rita in Damjan ter Mileva in Martin 140.000 lir za SKD Igo Gruden. t Pogreb moje drage mame, none in pranone Lojzke Venier vd. Paulina iz Nabrežine bo danes, 8. januarja, ob 12. uri izpred na-brežinske cerkve. Užaloščena hčerka Marica por. Divjak, zet Franci, vnuka dr. Sasa in dr. Samo z ženama in pravnuki Igor, Boris, UroS, Andrej ter ostalo sorodstvo Nabrežina, Ljubljana, 8. januarja 1994 Ob težki izgubi dragega Hermana se klanjata njegovemu spominu ter se pridružujeta žalovanju Livia in svojcev Natalino in Peter Savi z družinama Iskreno sožalje družini Sulčič ob izgubi dragega moža in očeta Hermana izreka Godbeno društvo V. Parma - Trebče Upravitelji in nameščenci Po$pjilnice v Nabrežini izrekajo občuteno sožalje svojemu uslužbencu Pavlu Rušanu ob prerani in bridki izgubi dragega očeta Jordana. GORICA / POLEMIKE O DVORANI DE BASSA REFERENDUM / PISMO Tudi v Trgovskem domu je dvorana Prostori, v kolikor vemo, že dalj časa ne služijo namenu - Palača zgrajena 1904. Pri ASCOM-u zelo kritični do Pannelle Vlado Klemše Že lep čas se v mestu odvijajo polemike glede ohranitve manjše gledališke dvorane v palači De Bassa, ki jo je kupila Trgovinska zbornica in ki jo bodo, ko bodo na razpolago vsa dovoljenja preuredili v študentski dom za potrebe univerze. Za ohranitev dvorane se ogrevajo predvsem razne mladinske skupine, ki so postavile zahtevo, da se načrt študent-skega, oziroma dijaškega doma spremeni. Morebitna rešitev v tem smislu pa zbuja precej pomislekov. Ob ohranitvi gledališča bi izgubili kar Precej prostora. Prav te dni so predlog o ohranitvi hišnega gledališča v palači De Bassa - gledališče je v prvem nadstropju - podprli tudi zeleni golobice. Najbrž pa se bo "fronti” v prihodnjih tednih pridružil še kdo. Ni naš namen polemizirati z mladimi, ki imajo vso pravico terjati primerne prostore za glasbeno, odrsko in drugo dejavnost. Želeji bi le opozoriti, kako se je pozornost, ob polemikah, v glavnem osredotočila samo na objekt v zapuščeni in razpadajoči palači, ob tem pa se pozablja, da bi mladim lahko dali na razpolago primerne alternativne prostore v še bolj središčnem položaju. V mislih imamo gledališko dvorano nekdanjega Trgovskega doma, v ulici Petrarca. Dvorana, kakor Je slišati, že dolgo ne služi namenu zaradi ka-terega je bila zgrajena. Na misel nam je prišel Trgovski dom, kjer ima sedež finančna uprava. Letos namreč poteka devetdeset let, odkar je bila Palača zgrajena po načrtih arhitekta Maxa Fabianija. Prav je zato, da, čeprav na kratko, zapiše- mo nekaj osnovnih podatkov o objektu, ki je bil v nekem smislu simbol podjetnosti in uspešnosti Goriških Slovencev pred prvo svetovno vojno. Prva javna predstava v gledališki oziroma društveni dvorani je bila ob pustu leta 1905. Sredi dvajsetih let (novembra 1926) so Trgovski dom brutalno zasegli, nekaj let zatem pa ga je odkupila federacija fašistične stranke. Trgovski dom je po koncu vojne začasno postal Ljudski dom in tu so se odvijale številne prireditve. Zadnja je bila Prešernova proslava leta 1948, ki pa jo je nacionalistično nastrojena množica prekinila. Gledališka dvorana je potem doživljala kaj čudno usodo. Se pred nekaj leti so tu prirejali razne razstave in druge prireditve, v kolikor smo seznanjeni pa je zdaj že lep čas zaprta. Menda služi kot nekakšno skladišče. Kaj ko bi mladim ponudili v uporabo te prostore ki so prav tako kakor palača De Bassa javna last? Ge pomislimo, da je za vogalom še veliko parkirišče, ne bo pretirano, če zapišemo, da bi bila taka rešitev kar idealna. Ob pomanjkanju javnih in tudi zasebnih dvoran v mestu bi veljalo vsekakor razmisliti. Združenje trgovcev (ASCOM) je te dni s pismom, polemično odgovorilo poslancu Pannelli glede pobude za razpis trinjastih referendumov. Dva od teh pobliže zadevata prav trgovinski sektor: občani naj bi se izrekli glede liberalizacije izdajanja dovolilnic v trgovini na drobno in tudi glede sprostitve urnikov odpiranja, oziroma zapiranja trgovskih obratov. Liberalizacija, tako kakor si jo zamišlja Pan-nella, bi nedvomno šla v dobro velikih trgovskih družb in naškodo trgovcev na drobno. Vprašanje je, če bodo pobudniki referenduma v stanju vsem brezposelnim trgovcem uspeli zagotoviti alternativno delovno mesto.Ob tem ASCOM polemično predlaga, če bi že padla odločitev o liberalizaciji, zakaj naj ne bi liberalizacijo uvedli tudi glede takoimenovanih samostojnih poklicev.ASCOM ugotavlja, da je zaščita interesov elanov Statutarna in glavna naloga stanovske organizacije. Glede podaljšanja urnikov odprtja pa ASCOM ugotavlja, da je zadeva v Italiji urejena podobno kakor v drugih državah. Čudno se sliši zahteva, da bi le trgovci morali biti na razpolago skupnosti dalj časa kakor recimo uslužbenci v bankah, javnih upravah itd.In končno predlog, naj Pannella da pobudo za znižanje plač parlamentarcev. PODGORA / PELA STA ZBORA IZ PODGORE IN MARIANA Božično srečanje v znamenju petja Drevi bodo koncert ponovili v župni cerkvi v Marianu S četrtkovega koncerta v podgorski cerkvi - foto Studio Reportage ^SREČKE /PRVI DOBITEK POLO Sinoči izžrebali številke velike nagradne loterije V diskoteki ”Ai Cac-čiatori” v Redipugli so v četrtek zvečer izžrebali številke velike nagradne loterije, pri kateri je sodelovalo kakih osemde-šet trgovin iz Gorice, Tržiča in nekaterih drugih krajev. Navajamo šte-vilke izžrebanih listkov Za prvih deset najpomembnejših nagrad.Last-nik listka št. 982183 ( °ddan je bil mendav Oeki trgovini v ulic Car-ducci v Gorici) bo prejel avtomobil Polo. Enotedensko potovanje v Santo Domingo si je pribil lastnik listka št. °93298. Naslednje toikavne nagrade pa so: enotedensko bivanje na Kanarskih otokih za dve osebi listek št. 005599, enotedensko potovanje v Parizu za dve osebi, listek št. 584986, štiridnevni izlet v London, ob koncu tedna, za eno osebo, listek št. 397380, polet v New York za eno osebo listek št. 494133, sedemdnevno potovanje v Ibizo listek št. 568306, barvni televizor listek št. 902541, videoregistrator, listek št. 193243, gorsko kolo listek št. 809346. Nagrade morajo upravičenci prevzeti do 6. februarja, sicer jih bodo izročili imetnikom srečk, ki so bile izžrebane z rezervo. Komplet seznam izžrebanih listkov imajo v trgovinah. KRONIKA / PRI ŠLOVRENCU Kolesar hudo ranjen A. Rogantinija zdravijo na Katinari 34-letni kolesar Antonio Rogantini iz Gorice, ulica Garzarolli 161 je bil težko ranjen v prometni nesreči, na pokrajinski cesti med Slovrencem in Marianom, v četrtek pozno zvečer. Iz goriške bolnišnice, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč, so ranjenca takoj premestili na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice na Katinari, kjer so ga operirali, vendar si zdravniki pridržali prognozo. Na podlagi dosedanjih ugotovitev se je Rogantini peljal na kolesu v smeri proti Gorici, medtem ko je v nasprotni smeri z golfom pripeljal Dino Medeot iz Mariana, Manzonijeva ulica 87. Prišlo je do trčenja med avtomobilom in kolesarjem, pri čemer je Rogantini zadobil težke poškodbe po glavi in drugih delih telesa. (A. Rogantini - foto S.R.). V župni cerkvi v Pod-gori je bilo v četrtek Božično srečanje ob jaslicah, v znamenju petja, poezije in glasbe. Pripravilo ga je prosvetno društvo Podgora, izvajalci pa so bili člani mešanega pevskega zbora Podgora, mešanega pevskega zbora Renato Por-telli iz Mariana, kvartet trobil v sestavi Oscar Ruggio (trobenta), Cri-stiano Zampar (rog), Da-miano Silvestri (trombon) in Alcide Falzari (trobenta), organista Valentina Longo in Patrick Magnarin ter recitatorji. Uvod v božično srečanje je bil nagovor župnika g. Makuca. Lepo je izzvenela pesem Sveta noč, v štirih jezikih, ki sta jo zapela združena zbora in sicer v italijanščini, nemščini, slovenščini in fur-lanščini. V osrednjem delu prireditve sta nato nastopila zbora Podgora in Portelli. Podgorci so zapeli štiri slovenske in dve furlanski pesmi. Pevci iz Mariana so se predstavili s štirimi znanimi božičnimi melodijami ter ob koncu zapeli še eno slovensko in eno hrvaško pesem. Lepo so se v dogajanje vključevale recitacije božičnih pesmi, furlanskih med petjem zbora Podgora, slovenskih pa med petjem zbora iz Mariana. Lepo in mogočno sta naposled izzveneli tudi zadnji pesmi združenih zborov, ob spremljavi kvarteta trobil, ki ga vodi Alcide Falzari in orgel. Koncertu, ki ga bodo danes ob 20.30 ponovili v župni cerkvi v Marianu, je prisluhnilo, lepo število občinstva. Zares lepa prireditev v znamenju gesla da pesem zbližuje. NOVICE Koncert ob desetletnici skupine Flexy Gong Deset let delovanja je lep rezultat za kateregakoli glasbenega umetnika, ko pa gre za krajevno skupino, zahteva tak dogodek primemo praznovanje. Tako bo danes zvečer v lokalu El Fado na Tržaški ulici v Gorici, kjer bo skupina Flexy Gang nastopila na zastonjskem koncertu. Flexy Gang je brez dvoma najboljši in najbolj zanimiv bend, ki se je v zadnjih dvajsetih letih pojavil na goriški glasbeni sceni. Mauro Radigna (ki skupino vodi še danes) in Adriano Miotti sta jo osnovala na Silvestrovo leta 1983 v Amsterdamu, Radigna in tovariši vabijo torej Goričane in ostale na drevišnji žur. Odrska predstava v Sovodnjah KD Sovodnje pripravlja jutri, d. t.m. "odrsko” voščilo svojim članom in prijateljem ter ljubiteljem gledališča. V goste prihaja mladinska skupina SKD Primorec iz Trebč s spevoigro Sneguljčica. Besedilo za igro je napisala Boža Hvatič, ki je tudi režiserka predstave. Prireditev bo ob 18. uri. Vabljeni predvsem otroci! Koncert Slovenskega okteta V Katoliškem domu v Gorici bo drevi, ob 20.30, nastopil Slovenski oktet. Koncert prirejajo slovenski bančni zavodi na Goriškem in Tržaškem. Koncert ima tudi globok solidarnostni pomen, premagovanja težkega stanja Glasbene matice in centra E. Komel. Tatovi ukradli pištolo in denar Neznanci so vlomih v prostore županstva v Pierisu (občina Škocjan ob Soči) ter iz blagajne odnesli nekaj milijonov lir v gotovini. Izginila je tudi pištola, ki so jo tam hranili mestni redarji. KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»Aladdin«. Prod. Walt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30-22.00»I1 Piccolo Buddha». VERDI Zaprto. TRŽIČ COMUNALE 17.30-20.00-22.30»I1 Piccolo Buddha». □ OBVESTILA SPD GORICA obvešča, da se jutri na Nevejskem sedlu pričenja tečaj smučanja in sporoča vozni red avtobusov. Prvi avtobus odpelje ob 7. uri s Korna, drugi pa ob 7. uri iz Sovodenj. V so-vodenjski avtobus vstopijo tudi člani društva iz Standreža. Postanek bo pred c erkvijo v Stan-drežu ob 7.05. Povratek-med 19.30 in 20. uro.Priporoča se točnost. SPD GORICA vabi nadalje člane, da se jutri udeležijo novoletne akcije Kraških krtov ob odkrivanju in odpiranju novih jam. Za ljubitelje peš hoje bo tudi izlet in sicer iz Gabrij na Vrh. Zbirališče ob 9.30 na Travniku, prevoz z lastnimi sredstvi. Društvo vabi člane, ki se bodo z avtom peljali direktno na Vrh, naj vozila parkirajo pri SKC Danica in naj se peš odpravijo do jamarskega doma. Akcija bo trajala od jutra do popoldneva.Društvo nadalje vabi 13. t.m. na predavanje L. Abrama o Južni Ameriki. PRISPEVKI Namesto tradicionalnih voščilnic ob božičnih in novoletnih praznikih je SPD Gorica prispevalo 50 tisoč lir v Solidarnostni sklad za pomoč beguncem iz Bosne. Nadja in Dario od včeraj pestujeta malo Ester. Srečnima staršema in “bodoči Športnici” iz vsega srca nazdravljajo odborniki in igralci košarkarske sekcije SZ Dom. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. POGREBI Ob 8. uri, Alfredo Zor-tea, iz splošne bolnišnice ob 9.30, Maria Zotti, iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga ob 11. uri, Giovanna Nanut vdova Rubin, iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče ter ob 12.30, Marija Bevčič vdova Primožič, iz splošne bolnišnice v Pevmo. t 6. januarja nas je zapustila draga mama in nona Marija Beučič vd. Primožič Žalostno vest sporočajo hčeri, vnuki in ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 8. januarja, ob 12.30 iz mrliške veže glavne bolnišnice v Gorici na pokopališče v Pevmo. Pevma, 8. januarja 1994 KUBA / OBLETNICA REVOLUCIJE Castro je uradno še vedno optimist Podrobnejši pogled pa razkrije vse večji primanjkljaj in nesposobno gospodarstvo HAVANA - Petintrideset let potem, ko je Fidel Castro 8. januarja 1959, po padcu diktatorja Batiste, zmagoslavno vkorakal v Havano, je Se vedno prepričan, da bo državo izvlekel iz krize, ki se je po sprejemu mlačnih reform - te seveda niso smele ogroziti enostrankarskega sistema -le še poglobila. Čeprav je priznal, da je bilo leto 1993 »najtežje leto revolucije«, zaradi vseh posledic, ki jih je prinesel konec sovjetske gospodarske pomoči, še zmeraj zaupa v prihodnost. Fidel Castro je bil marca 1993 znova izvoljen za predsednika, in je s 67 leti eden redkih državnikov, ki se mu je uspelo obdržati na oblasti več kot tri desetletja. »Ce bomo storili tisto, kar moramo storiti, če bomo svoje dolžnosti izpolnjevali s kar največjo učinkovitostjo, bomo znova prišli na zeleno vejo, je zatrdil 1. januarja v Santiagu de Guba v govoru ob petin- trideseti obletnici zmage revolucije. Ob tem je poudaril, da upe polaga v razvoj turizma (ki se vsako leto poveča za 25 odstotkov), kakor tudi v večje količine domače nafte ter boljšo letino sladkornega trsa, saj je bila lanska zelo slaba, ter v postopni učinek gospodarskih reform. Konec decembra so v parlamentu napovedali nove svežnje ukrepov, predvsem fiskalnih in monetarnih, ki bodo nadomestili zakonske odloke državnega sveta, ki še zmeraj ohranja zakonodajno moč. Z novimi reformami, nadaljevanjem tistih, ki so jih sprejeli avgusta in septembra (legalizacija posedovanja dolarjev, dovoljenje, da nekoč izgnani Kubanci znova obiščejo otok, legalizacija zasebnega dela), naj bi predvsem zmanjšali denarno maso, sanirali javno porabo, uvedli nov sistem davkov ter zlasti skrčili državni aparat. Sele številke, ki so jih objavili ob parlamentarnem zasedanju, so omogočile vpogled v resnične razsežnosti krize, ko se deset milijard pesosov navideznega presežka (uradno ameriški dolar velja 1 pesos, na tržišču pa ga je moč dobiti po 20 do 25 odstotkov nižji ceni) pravzaprav kaže kot 4,2 milijarde proračunskega primanjkljaja. Polovica denarja je šlo za subvencije kmetijstvu, za katerega je sam Castro ugotovil, da je neučinkovito. Se en kazalec: le 312 odstotkov državnih podjetij je rentabilnih, vsa druga pa prejemajo subvencije. V španoviji s kubanskim tiskom, katerega naloga je, da javno mnenje vnaprej pripravi na boleče odločitve, oblasti vztrajajo pri »nujnosti narodnega soglasja za vse prihodnje reforme«, ki naj bi jih »ljudstvo v celoti razumelo«. Ceno za takšno prestrukturiranje bodo plačali številni Kubanci: na desettisoče delovnih mest je ogroženih, številne storitve in ugodnosti, ki jih je doslej zastonj zagotavljala država, pa bo treba plačati. Zato pa reforme prinašajo tudi korenito spremembo mišljenja, zlasti kar se tiče dela, saj je bila za Kubo značilna nizka produktivnost in pretirana izraba bolniških dopustov. Država naj ne bi trošila več, kot ima, tako da v prihodnje ne bo več mogoče, kot je izjavil Osvaldo Martinez, predsednik skupščinske komisije za gospodarstvo, izplačevati plač, ne da bi vedeli, koliko je bilo zanje v resnici narejeno. Antonio Raluy / AFP NOVICE VVarren Zimmermann odstopil WASHINGTON - V protest politiki ameriškega predsednika Billa Clintona do BiH je v četrtek odstopil VVarren Zimmermann. Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je odstop nekdanjega veleposlanika v Beogradu in dosedanjega voditelja oddelka za pomoč beguncem Zimmermanna že potrdil, ni pa navedel vzroka. Neuradno pa se je izvedelo, da se je Zimmermann za ta korak odločil zaradi nezadovoljstva z ameriško politiko do Bosne. Zimmermann, ki je 33 let deloval pri ameriškem zunanjem ministrstvu, je že četrti Clintonov uradnik, ki je zaradi BiH zapustil visok vladni položaj. (STA, DPA) Izpustili palestinske zapornike Fidel je prišel v Havano šele teden dni po zmagi HAVANA - Danes mineva natanko petintrideset let, odkar je Fidel Castro leta 1959 zmagoslavno vkorakal v Havano po tisoč kilometrov dolgem »pohodu«, ki se je začel pet dni prej na vzhodu, v Santiagu de Cuha, in pomenil veličasten zaključek gverilskega boja proti režimu diktatorja Fulgencia Batiste, ki je trajal petindvajset mesecev. Pred množico, ki je v deliriju zmagoslavja vzklikala v prestolnici, že od 2. januarja v rokah poročnikov Camila Cienfuegosa in Ernesta »Che« Guevare, je mladi voditelj, obdan z najožjimi soborci, spregovoril o zmagi, ki jo je proti vsem pričakovanjem izboril le z nekaj sto oboroženimi možmi. Začelo seje 2. decembra 1956, ko seje z ladje Gmn-me izkrcalo 82 borcev, ki so prišli iz Mehike. Med njimi sta bila tudi Fidel Castro in njegov brat Raul. Vladne sile so jih ustavile Sele v Alegrii del Pio na vzhodu, kjer so jih zdesetkale. Preživelo jih je le Šestnajst. Znova so se združili v pogorju Sierra Maestra, kjer so nadaljevali z gverilskimi akcijami. Ovenčan z zmago, vendar z maloštevilno vojsko, se je Castro odločil za dokončen obračun sredi avgusta in na zahod poslal dve četi pod poveljstvom Camila Cienfuegosa in Che Guevare. Pod vse hujšim pritiskom neprestanih porazov se vladne sile niso upirale, tako da se je obema skupinama »bradačev«, ki sta Steli komaj 230 mož, vsak dan priključilo veliko novih borcev. Tridesetega decembra je Che Guevara zasedel Santa Claro, Šesto mesto po velikosti, in preprečil, da bi vladne čete dobile okrepitve v Orientu, ki je bil že skomj v rokah dveh drugih uporniških čet pod poveljstvom Fi-dela in Raula Castm. Na Silvestrovo, ko je Batista z najožjimi sodelavci pobegnil v Santa Domingo, se je Castro Se vedno bal državnega udara, ki bi lahko preprečil njegov vzpon na oblast. Potem ko je njihov poveljnik pobegnil, pa se je nekaj tisoč vladnih vojakov odločilo za vdajo in tako omogočilo končno zmago upornikov, ki so 2. januarja zmagoslavno vkorakali v Havano in Santiago. (AFP) JAR / PROGRAM ENAKOSTI Zdravilo proti diskriminaciji je gospodarska rast JOHANNESBURG -Zdaj ko se Južna Afrika po 350 letih vladavine belcev končno približuje večrasni demokraciji, se tudi poslovni velikaši trudijo popraviti stare krivice. »Enake možnosti vsem« je zdaj priljubljen slogan poslovnih družb, ki kar tekmujejo, katera se bo lahko prva pohvalila z »ravnotežjem med rasama« v svojih prostorih (v Južni Afriki je rasno razmerje sicer pet črncev na enega belca). Črnske skupine postajajo zaradi splošnih volitev, ki bodo 27. aprila, vse bolj samozavestne in končno lahko razmišljajo tudi o enakih pravicah do delovnih mest. »Gospodarstvo se sooča z enim najtemeljitejših političnih preobratov v modemi zgodovini, prilagoditi se bo namreč moralo povsem novim razmeram demokratične Južne Afrike,« pravi analitik Duncan Innes. Vsekakor bo to za vsa večja podjetja pravo minsko polje in postavlja se vprašanje, kako popraviti stare krivice, ne da bi se pri tem pojavile nove. Afriški nacionalni kongres, ki bo po pričakovanjih vodil prvo demokratično izvoljeno vlado, pravi, da je za vsako delovanje na gospodarskem področju potrebno zakonsko ozadje. Kljub pripravljenosti za sodelovanje med črno in belo raso pa se pojavljajo nepričakovane težave. Zadnje raziskave kažejo, da so nekateri programi, ki so načrtovali gospodarsko »prestrukturiranje« in vključevanje črncev v poslovni svet, propadli. Vzrok za to so desetletja apartheida, ki je črncem odrekal osnovno izobrazbo in človekove pravice. Danes se to odraža v skoraj popolni nepismenosti črnske rase. »Nedvomno se je pripravljenost na rasno sodelovanje povečala, toda v mnogih primerih se s tem spoprijemamo le na- videzno, namesto da bi se v resnici držali že izdelanega načrta, ki bi nas pripravil na skorajšnje spremembe,« pravi Nielen Brummer iz ministrstva za šolstvo. Po septembrski anketi podjetja za javne raziskave Markinor je le šest odstotkov črncev in 40 odstotkov belcev v velemestnih središčih seznanjenih s trenutno politiko rasnega zbliževanja - tudi na gospodarskem področju. Raziskave pa kažejo, da tista podjetja, ki program rasnega zbliževanja uresničujejo, zdaj omogočajo izobraževanje tudi tistim uslužbencem, ki so bili prej v slabšem položaju - se pravi črni. Tak primer je pivovarna South Afričan Brevveries, ki ima več zaposlenih črncev kot katero koli drugo anketirano podjetje. Do leta 1985, ko so lansirali program »enakosti«, se je odstotek črnskega osebja dvignil z 28 odstotkov na skoraj polovico. Po letu 1985 pa so črnci zasedli celo 17 odstotkov vodilnih položajev v podjetju. Toda bolj vsakdanja so podjetja, kot je Eskom, elektrarna, ki je po začetku nove gospodarske politike »premogla« le dva črnca v celotnem vodstvu podjetja. Nekatere konservativne podjetnike skrbi, da bo takšna gospodarska politika vodila v večje stroške poslovanja in celo v večjo neučinkovitost. Drugi spet zatrjujejo, da to vodi prav v diskriminacijo in da se črni poslovneži niti ne bodo mogli kosati s svojimi belimi tekmeci. Henry Kenney, predavatelj na Univerzi v Johannesburgu, zatrjuje, da je gospodarska rast nujno potrebna, saj je vsako rasno zbliževanje neizvedljivo, če dežela doživlja gospodarsko recesijo. »Najučinkovitejše sredstvo proti rasni diskriminaciji je gospodarska rast,« je napisal v enem svojih zadnjih člankov. Judith Matloff / Reuter TEL AVIV - Izrael je v petek izpustil 101 palestinskega zapornika, so sporočile izraelske vojaške oblasti, sklicujoč se na odločitev izraelske vlade. Gre za skupino političnih zapornikov, pripadnikov raznih skupin, ki ne nasprotujejo izraelsko-palestinskemu mirovnemu sporazumu, prekrške pa so storili pred sklenitvijo sporazuma v Wa-shingtonu in niso obsojeni zaradi kriminalnih dejanj. V izraelskih zaporih je po uradnih podatkih še okoli deset tisoč Palestincev. (STA, DPA) Mirovna pogajanja v Gvatemali CIUDAD DE GUATEMALA - Vlada in pripadniki uporniškega gibanja URNG v srednjeameriški državi Gvatemali so se v petek znova sestali na novem krogu mirovnih pogajanj, ki so bila prekinjena maja lani, sporočajo predstavniki ZN iz Mehike. Voditelj gvatemalske vladne delegacije Hector Rosada je pred začetkom pogajanj dejal, da je čas sovraštva mimo in da se mora že 33 let trajajoči spor končati. Tudi predstavniki upornikov so potrdili, da je nadaljevanje mirovnih pogajanj nujno. Na prvem krogu pogajanj, ki bodo trajala predvidoma štiri dni, sodelujejo tudi opazovalci ZN. Sprti strani sta znova sedli za pogajalsko mizo prav na pobudo generalnega sekretarja ZN Butro-sa Galija. (STA, DPA) TOGO / »NEZNANI AGRESOR« Obmejni spopadi z Gano so uvod v novo vojno ABIDŽAN - Spopadi med varnostnimi enotami Toga in doslej še neznanimi oboroženimi skupinami, ki so do zdaj zahtevali že 40 žrtev, bodo morda poštah uvod v novo križo med Togom in Gano. Po izjavah vlade v Togu so namreč »neznane oborožene skupine« prišle prav iz Gane. Zunanji minister v Togu je neposredno obtožil Akro soudeležbe v teh napadih in zahteval, naj preneha z agresijo. Vojaški viri so sporočili, da je bilo z ozemlja Gane izstreljenih več granat. Voditelj ganske diplomacije Obed Asamoah je zanikal udeležbo svoje države v tem incidentu in zatrdil, da domnevni napadi »niso mogli priti z ozemlja Gane«. Oborožene skupine so že marca 1993 napadle kasarno v Lomeju, ki je tudi rezidenca šefa države Gnassingbeja Eyademe. Ta napad so toške oblasti pripisale izgnanim političnim nasprotnikom, Akra pa je večini izmed njih že ponudila azil. Asamoah je obtožbe ovrgel rekoč, da so laži, in ironično dodal, da »oblasti v Togu skušajo v Gani najti grešnega kozla za vse neumnosti, ki jih zagrešijo«. Od samostojnosti naprej Togo in Gana, ki imata kakih 800 kilometrov skupne meje, še nista imela dobrih medsebojnih odnosov. Gana je neugodno ocenila državni udar, ki ga je izvedel Eyadema leta 1967, saj ta ni imel posluha za dobre odnose med prebivalci Toga in Gane v južnejših predelih, sam je namreč s severa. Po drugi strani pa so oblasti v Togu v prevzemu oblasti Jerrya Ravvlingsa v Gani videle grožnjo in mladega revolucionarnega oficirja, ki ga je prevzel marksizem, imele za državnega sovražnika številka ena. Oba državnika sta se pogosto medsebojno obtoževala in tudi poskušala omajati moč drugega. Jean-Pierre Gallois / AFP Bolgarska privatizacija in lastninjenje na črno SOFIJA - Privatizacija v Bolgariji je počasna, saj jo zavirajo politični spopadi in medlo zanimanje tujih vlagateljev. Le sedem od 85 nekdanjih velikih državnih podjetij iz programa vladne agencije za privatizacijo je lani našlo nove lastnike. Med velike posle sodita prodaja obratov za predelavo koruze v Razgradu (na severovzhodu) belgijski družbi Amylum in prodaja tovarne čokolade Republika Svoge pri Sofiji švicarski družbi Jakobs Suchard. Država je s prodajo zaslužila 85,6 milijona dolarjev. Rezultati prodaje majhnih in srednjih podjetij, ki so jih prodajale mestne oblasti in ministrstva, so pičli. Sofijske oblasti so prodale 19 trgovin, samopostrežb in restavracij. Županstva in zasebniki lokale raje najemajo. Vlada je že junija lani predlagala načrt množične privatizacije 500 velikih in srednjih podjetij s podporo IMF in predstavništva Svetovne banke. Projekt predvideva razdelitev lastninskih nakaznic v višini 30 tisoč levov (tisoč dolarjev) državljanom, ki so stari več kot dvajset let. Nakaznice bodo lahko zamenjali za delnice. Parlament predloga še ni obravnaval, zamuda pri privatizaciji pa še pospešuje nezakonito lastninjenje podjetij. Kot je izjavil nekdanji predsednik agencije za privatizacijo Aleksander Bojkov, so direktorji državnih podjetij na svoje nekdanje trge preusmeriti zasebna po- djetja s katerimi so biti tesno povezani. Sedanja predsednica agencije Reneta Idžova pa je potožila, da mora delovati »v shizofrenem okolju«, kjer »prava vojna med institucijami« in političnimi silami močno zavira privatizacijo. Pogosta menjava sogovornikov pri pogajanjih s tujimi vlagatelji, birokratska togost, nejasnosti o dejanski vrednosti premoženja podjetij, Id naj bi jih privatizirati, ter vrzeli v zakonu o privatizaciji so po njenem poglavitne ovire. Program agencije predvideva, da bodo leta 1994 privatizirali od 315 do 320 podjetij, katerih aktiva predstavlja desetino kapitala državnih podjetij. To naj bi državni blagajni prineslo 160 milijonov dolarjev. V letu 1994 bi se morala začeti tudi privatizacija bank, je izjavil predsednik Narodne banke Todor Valcev. Od 50 do 80 bank, kolikor jih je obstajalo leta 1989, se je že združilo v pet velikih bank, ustanoviti pa so tudi petnajst zasebnih bank. Zasebni sektor, ki do padca komunistične vladavine ni obstajal, zdaj zagotavlja dvajset odstotkov bruto domačega proizvoda, ugotavlja državni inštitut za statistiko. Od 105.500 zasebnih podjetij jih kar 63 odstotkov deluje v trgovini in storitvah in le pet do deset odstotkov v industrijski proizvodnji, 91 odstotkov zasebnih podjetij nima več kot pet zaposlenih. Vessela Sergueva /AFP SRBIJA / V OBLASTI NIČEL Z bankovcev so zbrisali devet ničel Kilogram sira stane 120 mark, univerzitetni profesor pa zasluži le nekaj mark mesečno BEOGRAD - Tik pred koncem megainflacijskega leta 1993 so državljani Srbije in Cme gore izvedeli, da njihov dinar pravzaprav ni tako malo vreden, kot ga cenijo poulični razpečevalci. Dva dni pred novim letom je radio sporočil, da bankovec za 500 milijard dinarjev v Nemčiji kupujejo kot numizmatično redkost po dvajset mark. A prav ta dan so razpečevalci po beograjskih ulicah bankovec z enajstimi ničlami ovrednotili le na okrog deset pfenigov. Tako Srbija in Črna gora novega leta nista zaceli z ničle, ampak - z dveh ničel. Najmanjši bankovec v letošnjem letu, po denominaciji, ki mu je odvzela celo devet ničel, bo vreden sto dinarjev, za katere seveda ni mogoče kupiti ničesar, saj samo štruca kruha v prvih ponovole-hiih dneh stane 70 tisoč dinarjev. To je bila že tretja denominacija v letu 1993: prva je izbrisala dve ničli, druga pa šest. Opraviti bi jo morali že prej, saj je trg ostal brez potrebne količine denarja. A tudi to ni pomagalo. Kakor hitro se je pojavil »svež« denar, so poulični razpečevalci dvignili ceno marke z bilijona dinarjev (tisoč milijard) na pet bilijonov dinarjev. Takrat se je zaCela vrtoglava tekma uličnih razpečevalcev in države, ki je uradni teCaj marke razglasila v vrednosti 4500 milijard (oziroma 4500 di- narjev - Ce upoštevamo devet prečrtanih ničel), Cma borza pa se je na to odzvala s povečanjem cene za marko za deset tisoC dinarjev. Država je takoj vrnila udarec, da bi uradni teCaj približala Črnemu, in nemudoma objavila nov uradni ' teCaj 8500 dinarjev za nemško marko. Ta boj med finančnimi giganti zmedeno opazujejo državljani, ki se nimajo kam zateci, saj vlakovodje stavkajo, avtobusi nimajo goriva, vse pa se dogaja pod grožnjo popolne teme, saj se je tudi Elektro-privreda Srbije odločila za stavko. Trgovci se skušajo finančnega zloma rešiti tako, da z izgovorom o inventuri po novem letu ne sprejemajo čekov. Posa- Brezplačna hrana, ki jo delijo člani Draškovičeve SPO, je edini vir preživetja za vse več Srbov mezne zasebne trgovine so že uvedle točke (katerih vrednost niha skladno z vrednostjo marke na Črnem trgu). Ker je izdelke, katerih cene so napisane v točkah, mogoče plačati z dinarji ah Čeki, so tudi trgovci doumeli, da bo vse to že čez kak dan le še papir brez vrednosti, in se Kmalu bo vsa Srbija stala v vrsti za brezplačno hrano, ki jo deli SPO Prečudovit sončen dan je zvabil na ulice na tisoče Beograjčanov. Sobota je že po običaju dan za nakupe, tako da se jih je večina napotila v središče mesta. Čeprav na njej ni prazničnega vzdušja in je brez kakršnihkoli novoletnih okraskov, Knez Mihajlova ulica še vedno privlači veliko sprehajalcev. Toda za tiste, ki bi hoteli ohraniti vsaj kakšno iluzijo o dejanskem položaju, ne da bi se z resničnostjo soočili preveč neposredno, bi bilo bolje, če bi se ob sobotah sprehajali kje drugje. Ob sobotah opoldne namreč na Trgu republike, pred spomenikom kneza Mihajla, človekoljubna organizacija Spona (ki jo vodi Danica Draškovič, soproga voditelja Srbskega gibanja obnove) in sindikat Nezavisnost delita hrano revežem. Tako neposredno zanikajo govorice SPS, da bodo hrano razdeljevali tako ah tako samo do volitev. Ko je še trda noč, se začne obli- kovati kilometre dolga vrsta potrpežljivih, ponižnih in lačnih. V vrsti je največ starcev in stark, a tudi družine z otroki. Sleherno soboto se vrsta podaljša, saj je vse več sprehajalcem uspelo premagati zadrego, zaradi katere so prejšnjo soboto še oklevali. Upokojena pravna svetnica pri socialnem zavarovanju nam je povedala, da je štirinajst dni prej stala v vrsti iz protesta proti vladi, tokrat pa je k temu prisiljena. Anketa, ki so jo izvedli pred kratkim, je pokazala, da kar sedem od desetih vprašanih priznava, da dobivajo hrano od SPS. Mogoče je to dobro, saj psihologi zatrjujejo, da ljudje podzavestno sovmžijo tiste, od katerih so odvisni. Ce se sprehodite vzdolž vrste, ne morete spregledati lepo oblečenih ljudi, ki jih je vse več. Najbrž razmišljajo o boljših časih ali o tistih, ki jih šele čakajo. Lačno Srbijo na Trgu republike pričaka glas Rada Radovanoviča iz sindikata Nezavisnost. Tistim, ki otopelo čakajo v vrsti in povešajo pogled, ko sprejemajo kruh iz rok Danice Draškovič in potem še kilogram sladkorja in zavitek testenin, skuša neutrudni Radovanovič dvigniti moralo. Poziva jih, naj se veselijo sonca, in zatrjuje, da še obstaja upanje. Spona in Nezavisnost, nadaljuje, SPO in Državljanska zveza Srbije si prizadevata, da bi storila vse, kar moreta. Živež prejemajo od tistih, nadaljuje, ki še imajo, da bi lahko razdelili vsem, ki nimajo več. Tisti pa, ki so krivi za vse to, črtajo ničle z bankovcev, namesto da bi vsi mi -prečrtali njih. Korak za korakom se tako pripadniki »nebeškega naroda«, Id se »ne bodo nikomur klanjali«, selijo v vrste. Le še nekaj sobot in v tej vrsti bo stala vsa Srbija. Vlado Babič zatekli k novemu sistemu. Cene spet zapisujejo v točkah, vendar so te desetkrat višje v primerjavi s črnim teCajem, tako da zdaj kilogram sira stane 120 mark, hrenovke so po 150 mark, zobna krema 20 mark itd. V Beogradu, ki se je že zdavnaj spremenil v Ponte Rosso, je treba vse plačati v markah. Tudi na tržnici, kjer je krompir po dve marki. Na Silvestrovo 1993 je Srbijo preplavil kaos - monetarni, socialni, duhovni. Stavkajo železničarji, zaradi stavke v elektrogospodarstvu so mnogi novo leto pričakali v mraku, avtobusni vozni red je razredčen, prišlo je do zloma mestnega prometa in mogoče le še posebnost: tudi pogrebne službe stavkajo. Tako se je že v prvih dneh novega leta zgodilo tisto, kar so še pred nekaj dnevi označevali kot zgolj potencialno žarišče stavk: predavatelji in profesorji zavračajo plače, ker so te vredne le nekaj mark. Podobno so storili tudi zdravniki in medicinsko osebje. Novo leto pa je vseeno prineslo »srečo« posameznim slojem družbe. Upokojencem, ki niso prejeli pokojnine niti pred novim letom, so zdaj obljubiti, da bodo dobili akontacije 7. januarja, na pravoslavni božič. Ta zamuda pa je njihove povprečne pokojnine z desetih mark zmanjšala na pol marke, tako da je v Srbiji največja neznanka, kako sploh ljudje živijo. Zvezna vlada je napovedala, da bo vrednost zajamčene plače odslej usklajevala vsak dan in ne več vsak teden. Hkrati je napovedala tudi vseobsegajoči protiinflacijski program na pobudo srbskega predsednika Miloševiča. Čeprav ta še ni objavljen, so ga posamezni opozicijski voditelji že ocenili »za manever oblasti, ki je namenjen ustvarjanju iluzije, da se je mogoče izkopati iz krize«. Voditelj Deposa Vuk Draškovič je obtožil Miloševičev režim, da zavlačuje s konstituiranjem srbskega parlamenta po volitvah (zanje še vedno niso objavili uradnih rezultatov), ker želi obdržati »vo-jaško-policijski« parlament, za katerega bi delala tudi pravosodje in tožilstvo, pod okriljem vladajoče socialistične stranke. Okrožno javno tožilstvo je vložilo obtožnice in policija lovi rudarje, železničarje, učitelje, kmete. Oblast je prepričana, da bo pekarne napolnila s kruhom ta- ko, da bo zapore napolnila z laCnimi, je izjavil na neki tiskovni konferenci Vuk Draškovič. Vzdušje v državi se vse bolj zaostruje, saj prihajajo na dan vse MiloševiCeve predvolilne prevare v zvezi z odpravo ukrepov ter nerešena vprašanja o konstituiranju parlamenta in imenovanju mandatarja. To spravlja v bes opozicijske stranke, ki so na volitvah osvojile večino. Tako postaja ugled Milo-ševičevega režima vse bolj vprašljiv, saj napovedujejo, da bo inflacija januarja dosegla milijon odstotkov. Velikanske redukcije elektrike, ki so jih biti prisiljeni uvesti zaradi stavk rudarjev v premogovnikih, so razkrile, da Srbija, ki ima sicer dovolj surovin, nima veC nobenih zalog. Bankrota režima ne bodo mogle preprečiti niti prošnje za uvoz ruskega plina za šole, ne histerično obtoževanje Zahoda, da hoCe uničiti srbski narod, prav tako ne upi v predsedstvo Grčije v Evropski uniji; Čeprav so VeCernje novosti tesno povezane z vladajočo SPS, so svojo letno plaketo podelile nikomur drugemu kot - grškemu narodu. Davor Kriška HRVAŠKA / OBISK M. ALBRIGHT Vojnih zločinov ni moč naprtiti vsemu narodu ZAGREB - »Namen mojega obiska je prepričati vse udeležence v tukajšnjem trpljenju, prelivanju krvi in umiranju, naj se končno Posvetijo iskanju rešitve, uuru in stabilnosti,« je novinarjem na zagrebškem letališču povedala Madeleine Korbel Albright, veleposlanica ZDA v ZN, preden je v četrtek zjutraj odpotovala v Varšavo. To je bilo hkrati sklepno dejanje dvodnevnega ameriškega obiska na najvišji diplomatski ravni od razglasitve hrvaške samostojnosti. Albrightova je na tiskovni konferenci poudarila prizadevanja za zagotovitev nemotenega gibanja konvojev s človekoljubno pomočjo v BiH, Čemur je mnogo pozornosti posvetila tudi med pogovori s predsednikom Tu-dmanom in hrvaško vlado. »Oviranje konvojev ni le kršenje humanitarnega Prava, je tudi vojni zločin, zato morajo vse strani brez zadržkov izpolniti obveznosti,« je dodala velepo- slanica in v imenu ZDA zahtevala takojšnji konec bosanske vojne. Potem ko je obiskala Vukovar in tamkajšnjo skupinsko grobnico, je še bolj prepričana v upravičenost ameriškega stališča, da za vojne zločince ne more biti amnestije. Krivce mora doleteti zaslužena kazen, saj bi priznanje kolektivne krivde pomenilo, da ljudje ne bodo mogli več živeti drug z drugim. Odgovornosti ne sme prevzeti ves narod, temveC konkretni krivci, tisti, ki so zločine zagrešili. Albrightova se je o tem menda pogovarjala tudi s Franjem Tudma-nom in pojasnila, da je kaznovanje zločinov ena od dveh zahtev, od katerih ameriška vlada ne bo odstopila. Druga je dosledno uresničevanje ukrepov proti ZRJ, saj je pogoj za razpravo o njihovi odpravi popolno spoštovanje vseh resolucij Varnostnega sveta, vključno z resolucijo št. 871, ki govori o ozemeljski celovitosti Republike Hrvaške. M. Albright (Telefoto: AP) Na novinarsko vprašanje, ali je bila med pogovori s predsednikom Tudmanom na dnevnem redu tudi navzočnost redne hrvaške vojske v BiH, torej morebitni ukrepi proti Hrvaški, je Albrightova odgovorila, da ne žeti govoriti o podrobnostih sestanka s Tudmanom. Priznala pa je, da so ZDA močno vznemirjene zaradi govoric o angažiranju hrvaških enot v Bosni. Dodala je še, da je hrvaškemu voditelju svetovala, naj uporabi svoj vpliv in pomaga zagotoviti svoboden pretok humanitarne pomoti ogroženemu prebivalstvu. Gordana Gojak NATO / MANFRED VVOERNER O BIH Znak za zračni napad na Bosno kadarkoli Nato je pripravljen izdelati tudi mirovni načrt, seveda če ga bodo upoštevale vse sprte strani BRUSELJ - Nato lahko kadarkoli da znak za začetek zračnega napada na Bosno, da bi zaščitil Sarajevo, Ce bi to zahtevali Združeni narodi, je v petek izjavil generalni sekretar Nata Manfred Woer-ner. Prav tako so v Natu pripravljen izdelati mirovni naCrt za Bosno, seveda s predpostavko, da ga bodo upoštevale vse sprte strani, je še dodal v pogovoru z novinarji v ponedeljek popoldne v Bruslju. »Sklep o zraCnih napadih, ki smo ga sestaviti že avgusta, še vedno velja. Toda naše posredovanje je odvisno izključno od odobritve vojske ZN in predv-som od generalnega sekretarja ZN. Vendar bo Nato po ustrezni zahtevi ZN svoj sklejrio zračnem napadu nedvomno uresničil.« Avgusta se je ljato odločil, da bo posredoval v primeru, če bo »ogroženo« Sarajevo ali katero koli drugo mesto oziroma če bodo v Bosni ovirali razvažanje humanitarne pomoči. V nasprotju z željo Združenih držav po enotni akciji, ki naj bi jo neposredno izvedel Nato, so ostale države Članice zahtevale, naj o zračnih napadih Nata odločajo predvsem sami Združeni narodi. VVoemer je izrazil prepričanje, da bodo Američani sodelovali pri oblikovanju mirovnega načrta, ki bi ga utegnil predložiti Nato: »Ce bo res potrebno oblikovati mirovni načrt, bodo Združene države pripravljene sodelovati. Tako vsaj mislim.« Ko so nekateri novinarji podvomiti o možnosti sodelovanja Američanov pri posredovanju v Bosni, je Woer- ner izjavil, da Nato namerava na ozemlje Bosne poslati 50.000 mož, od tega naj bi bila kar polovica Američanov. Generalni sekretar ZN je ponovil pogoje za sodelovanje Nata pri uresničevanju mirovnega načrta: »Skupno poveljstvo, točno določen mandat in, seveda, konec posredovanja mora biti točno določen.« Glede bosanskega vprašanja je izjavil, da se bodo na sestanku Nata v Bruslju s tem problemom ukvarjati v okviru treh temeljnih vprašanj: sodelovanja z državami, ki bodo posredovale, uporabe težkega orožja in vzpostavitve dovolj prožnih struktur, ki bi Evropejcem omogočale, da bi lahko učinkovito sodelovali z Natom. »To so v glavnem vprašanja, s katerimi se bomo ukvarjali na tem sestanku. Za sedaj še ne bomo razpravljali o drugih vprašanjih, ki bi se ob tem še utegnila pojaviti,« je dejal. (AFP) LIBANON / KANA GALILEJSKA Na čigavi zemlji je Jezus delal čudeže? Sveta zemlja je stičišče ekstremizmov in fanatizmov BEJRUT - Pet mesecev po prvem uradnem obisku papeža v Libanonu se je ob predlogu nekega Šiitskega duhovnika, naj zgradijo mošejo v Kani na jugu Libanona, na kraju, kjer se je zgodil prvi Jezusov čudež, sprožila politiCno-verska polemika, ki vsebuje tudi arheološke prvine. Libanonci so v okviru svoje prevladujoče ustne tradicije globoko prepričani, da je v Kani Galilejski (-Quana-al-Jalil), nekaj kilometrov južno od Tira, Jezus spremenil vodo v vino med znamenito zadnjo večerjo. Ta tradicija je v skladu z odkritji številnih arheologov, ki na osnovi kratkega odlomka iz Janezovega evangelija Kano umeščajo v Izrael, a Čeprav se tehtnica precej nagiba res v to smer, o tem še zmeraj obstajajo dvomi. Le nekaj dni po uradni napovedi zgodovinskega obiska papeža Janeza Pavla H. v Libanonu, pred koncem lanske pomladi, je šiitski šejk iz Kane Jaafar Sayegh pozval h gradnji mošeje prav na tistem mestu, kjer naj bi Jezus naredil prvi Čudež na željo svoje matere. Libanonska vojska je takoj po tem pozivu zavarovala omenjeno območje. Dogodek sam ni imel večjega odmeva, začel pa se je razraščati v afero takoj po tem, ko je ta kraj obiskal predsednik parlamenta Nabih Berri, vodja šiitskega prosirskega gibanja Amal, ki je novembra odpotoval v Vatikan, kjer je Svetemu sedežu izročil dosje, v katerem je po njegovem trdno dokazano, da Kana Galilejska pripada Libanonu. »Te ugotovitve dokazujejo, da je Kristus naredil svoj prvi čudež v Tiru,« je izjavil Berri, Cigar izjave, ki jih je dal delegaciji prebivalcev iz Kane, v kateri so bili tako muslimani kot katoličani. »Kana je za nas simbol in povsem nesprejemljivo je, da bi postala stičišče ekstremizmov in fanatizmov,« je izjavil Berri. Z mislijo na poziv šiitskega šejka je Berri še dodal: »To, kar smo slišali, je zelo daleC od tega, kar tradicionalno vemo, od našega islama in od našega krščanstva.« To izjavo so podprli tudi visoki muslimanski dostojanstveniki iz Tira, ki so po ponedeljkovem sestanku »pridružili svoj glas temu stališču«. Visoki muslimanski duho- vniki so pozvali prebivalce Kane, »naj strnejo svoje vrste zoper ekstremizem, da bo zemlja, po kateri je hodil Jezus, ostala še naprej sveta.« »Moramo jo ohraniti,« so dodali, saj že sama po sebi pomeni mošejo in zanesljiv dokaz ter priča o Jezusovem Čudežu. Berrijevo stališče je pozdravila tudi Maronitska liga, najbolj vplivna krščanska skupnost v Libanonu. V svoji zadnji številki je štirinajstdnevnik Libanonski pregled na treh straneh objavil slikovno reportažo z naslovom V Kani po Jezusovih stopinjah, pri kateri pa ne pušča niti najmanjšega dvoma o tem, da je prišlo do prvega Jezusovega Čudeža prav v Libanonu. Michel Castex / AFP SLOVAŠKA / LOVSKI TURIZEM Habsburške posesti je bilo zmeraj moč vnovčiti TOPOLCJANKY -Slovaška poskuša bogastvo svoje narave vnovčiti s ponudbo tujim lovcem, da za 9.500 dolarjev uplenijo medveda, merjasca ali jelena. »Zahodnjaki so navdušeni, ker lahko v srcu Evrope lovijo medveda,« pravi Daniela Stabova, direktorica turistične propagande pri slovaškem ministrstvu za gospodarstvo. Na Slovaškem je 40 lovskih rezervatov, kjer živi ogromno divjadi - od fazanov do volkov. Topolčjanky je največji lovski rezervat v srednji Evropi in je nekoč pripadal Habsburžanom, ki so zgradili tudi renesančni dvorec nad vasjo, po kateri se imenuje rezervat. Zadnji lastnik, Josef August von Habsburg, je tukaj ustvaril najveCje lovišče v avstroogrskem cesarstvu. Sedaj je dvorec, ki je v državni lasti, kombinacija hotela, palače in lovske koce. V času, ko je bil Topolcjanky protokolarni objekt češkoslovaške komunistične elite, sta bila med njegovimi gosti tudi Erich Honecker in Fidel Castro. LovišCe Topolcjanky, ki praznuje 700-letnico, se razteza na 30.000 hektarjih gozdov, polnih zajcev, fazanov, jelenov, divjih prašičev in medvedov. V ostalih slovaških loviščih so še divje mačke, lisice in volkovi. Lovske izlete organizirajo številne slovaške turistične agencije. Njihove cene so različne, vendar lov ni poceni. Uplenjen medved stane od 2.700 do 4.000 ameriških dola- rjev. Jelen z rogovjem, ki je širše od 2, 20 metra, bo lovca stal 9.400 dolarjev, pravi Ernest KrejCi, direktor agencije Topolov, ki organizira lovske izlete na tem območju. Točnih podatkov o letnem dohodku od lovskih dovolilnic ni; nekateri ocenjujejo, da dosega 2, 2 milijona dolarjev, vendar turistični strokovnjaki trdijo, da slovaške agencije zaradi davkov prijavljajo nižje dohodke. Po podatkih Ministrstva za gospodarstvo je Slovaška v prvih devetih mesecih leta 1993 imela 300 milijonov dolarjev turističnega priliva. Na Slovaškem je bilo leta 1993 uplenjenih 300.000 fazanov, 200.000 rac, 20.000 jelenov, 35.000 merjascev in 70 rjavih medvedov. Slovaška vlada je postavila mejo 82 medvedov na leto, od tega jih polovico uplenijo tujci, večinoma Nemci, Avstrijci, Italijani in Francozi. »Lovcev ne pritegne samo tradicija, ampak tudi velikost lovišča,« pravi KrejCi. Leta 1993 je v lovišCu Topolcjanky lovilo okoli 250 tujih lovcev, ki so skupaj s približno 500 Slovaki uplenili okoli 1.100 živali, od tega 350 merjascev. Dvorec Topolcjanky in njegova zemljišča je Češkoslovaška nacionalizirala po 1. svetovni vojni in je leta 1923 postal letna rezidenca predsednika Tomasa Masaryka. Predsednik Slovaške Michal KovaC razmišlja, da bi tradicijo obudil tudi na tem področju. Chris Sulavik / Reuter Valahol Europaban - je bil eden prvih povojnih filmov, ki sem jih videl v zakotnem podeželskem kinu, prav tako kot film Veliki diktator Charlesa Chaplina. In od vsega, kar mi je ostalo od filma - razen obsodbe vojne, vendar take, da je režiser z judovskim priimkom Groschmid oziroma Geza von Radvanja dal najprej prednost človeku, nato družini in na koncu narodu, torej popolnoma nasprotno od današnjega pojmovanja civilizacijskih vrednot: vse za narod, družina je seveda osnovna celica tega naroda oziroma družbe, posameznik, človek, pa se bo že znašel - je bil njegov naslov. V madžarščini pa tudi v slovenščini melodičen, poetski, celo fotogenični; pomeni pa: Nekje v Evropi. Politična zmeda okrog nas je posledica podrtih, predrugačenih moralnih in estetskih norm: tam, kjer je vladar nekega ljudstva postal vodja, oče naroda, tam je kaj malo prostora za individualizem, za posameznika in eim-veC je v takšni državi nesrečnih ljudi, bolj žalostna, siromašna in tiranska je država. Zato sem prijetno osupnil, ko je na začetku novega leta svetovno znani dirigent, prav tako Jud, potem ko je odložil violino, zaželel vsem oboževalcem, ljubiteljem dunajske in zdavnaj že tudi evropske glasbe srečno novo leto z željo, da na svetu, predvsem pa v letu v katerega smo vstopili, ne bi vladah ne demagogi ne fanatiki. Hotel sem narediti spisek teh evropskih demagogov in fanati- NEKJE V EVROPI Uvod v aneksijo Stare celine kov, a sem obsedel pred praznim listom papirja. Demagog je človek brez fantazije, ponavlja prisvojeno misel in jo vsiljuje drugim. Fanatik ne pozna nobenih, ne čustvenih ne besednih ovir, predvsem pa ne akcijskih omejitev: izmislil si je cilj in prišel bo do njega čez tuja trpljenja in lastne diplomatske zvijače in izigravanja, po morju krvi, Ce bo potrebno. Našteli bi lahko vsaj dva demagoga, dva fanatika. Vsi stanujejo vzhodno od raja. Na tleh, kjer se je začela prva svetovna vojna, kjer se je začela druga Branko Somen svetovna vojna in kjer teče že tretje leto stoletna vojna. Ah drugače reCeno: medtem ko mi spimo, drugi umirajo. Bil je Cas, ko je »gnila Avstrija« pripravila aneksijo Bosne in Hercegovine, da bi tako pridobila bogato zemljo in formalno zajezila prodor islama do evropskih preddverij. Bil je to Cas, ko so bili naši očetje in dedje prepričani, da je rešitev za Srbe, Hrvate in Slovence v jugoslovanstvu, zato so glasno sanjali, da človek še ne pomeni ljudožerca, da brat ne pomeni krvnika, da človek ni Kajn svojemu bratu niti človek volk človeku, da različne osebe lahko živijo druga ob drugi... Je bil ta sen neumost? Je bila ta vera norost? se sprašuje Tin UjeviC v enem od svojih esejev. Nekje v Evropi je bil narejen film o boju zoper fašizem. Kajti takrat so povsod po Evropi živeli za boljši svet, se zanj razdajali. Nastal je novi dom, hiša, sistem, družba. V vsaki državi drugačna, po svoji podobi. Potem pa je eden od demagogov -fanatikov umrl in na Balkanu se je razblinil jugo- Dunaj - blišč stare visoke družbe za fotografe, snemalce in turiste slovanski sen. Kadar danes pogleda Človek skozi zgodovinsko okno, lahko vidi bolno, izkrivljeno podobo te iste Evrope, ki še ne sluti, da se je začelo nekaj novega, nepredvidljivega, zastrašujočega, da se je začela aneksija Evrope, ki je nekoč predstavljala Avstro-ogrsko monarhijo. Ljudje z Balkana so se raztepli po vsej Evropi. V Pragi so od sto dvajset aretiranih kriminalcev samo v decembru identificirali največ Srbov in Črnogorcev. Slednji držijo v rokah bratislavsko prostitucijo, tihotapstvo, Budimpešta je polna preprodajalcev in avtomobilskih tatov. Prva žrtev medsebojnega obračuna je že padla v Liegeu v Belgiji (ki je nekoč spadala pod Avstro-ogrsko monarhijo!), a to je šele začetek. Srbski kriminalci bodo bežali pred bosanskimi, bosanski pred hrvaškimi in tako v krogu in nazaj. In nekje po Evropi bodo ostali sledovi balkanskih zločinov, namesto slovenske, hrvaške in druge nacionalne kulture. Kajti na vprašanje, kaj prinašamo Evropi, s cim bogatimo to Evropo - je odgovor zelo preprost: Prinašamo netolerantnost in nesporazume, primitivizem in kri. Ker Evropa še vedno ne verjame, da ji je začel Balkan tkati črni vdovski pajčolan, da se pripravlja na njen pogreb, da so prvi mrliški ogledniki že med nami in da nekje v Evropi že nekaj časa bije memento mori, vendar ga je glasba iz disko klubov preglasila. Namesto memento mori, se sliši samo ne nori, ne nori! . I VLADA SKUSA ZAJEZITI POJAV VERA / OD RUSIJE DO UKRAJINE IN SRBIJE NOVICE Američani prav ne morejo brez strelnega orožja V vsej državi v rokah civilistov 210 milijonov pušk in pištol Včeraj praznovali pravoslavni božič Cerkve so bile vsepovsod nabito polne V Moskvi tudi številne folklorne prireditve VVASHINGTON - V Združenih državah Amerike se zvezne oblasti. ubadajo s čedalje bolj perečim vprašanjem nenadzorovanega Sirjenja orožja med prebivalstvom. Se pred nekaj dnevi je zakladni minister Lloyd Bentsen predlagal podražitev licenc za prodajalce orožja od sedanjih 10 na 600 dolarjev na teden: to naj bi vsaj zmanjšalo število pooblaščenih prodajalcev, ki jih je v ZDA nic manj kot 284 tisoč. Včeraj pa so dali v javnost se en ukrep: vlada ne bo več prodajala pooblaščenim trgovcem orožja, ki so ga odrabili zvezni agenti in ki je tako prihajalo na tržišče. Računajo, da je posebni vladni urad prodal v zadnjih desetih letih trgovcem več kot 60 tisoč kosov orožja, kar je seveda prinašalo v zvezne blagajne lepe vsote denarja Vprašanje je seveda, ah bo ta ukrep odločilno vplival na zaskrbljujoče širjenje orožja v državi. Računajo, da je trenutno v ZDA v rokah civilnega prebivalstva kakih 210 milijonov komadov strelnega orožja Prav včeraj pa je neka banka v Boulderju v državi Colorado potrdila, da bo nadaljevala s tradicijo, da svojim klientom namesto izplačevanja obresti na vložene vsote daruje puške ali revolverje. V 18 letih je' banka že izročila svojim klientom 12 tisoč pušk in pištol. Nabito polna pravoslavna cerkev v Moskvi med polnočnico (telefoto AP) Brzovlak ali gliser? PARIZ - Sneg in dež še vedno pestita Francijo. Se posebno hudo je na območju reke Loire, ki grozi, da bo prestopila bregove. Močno sneženje je posredno botrovalo tudi požaru na transformatorju visoke napetosti v Saint Etiennu, tako da je 80 tisoč stanovanj ostalo brez elektrike. Nekoliko boljši je položaj okrog Lyona, kjer so spet odprli za promet avtocesto A7, prav tako je spet vzpostavljen železniški promet na progi Pariz - Bordeaux, ki je bil prekinjen, ker je bila postaja v Poitiersu pod vodo. Na to postajo je včeraj privozil prvi visokohitrostni vlak, ki ga vidimo na sliki, kot da bi pripeljal po vodi. (Telefoto AP) iB MOSKVA - Pravoslavni svet je praznoval včeraj božič. V Moskvi in drugje v Rusiji, kakor tudi v Ukrajini, Belorusiji in Gruziji so bile cerkve nabito polne. Verniki so pobožno poslušali pridige patriarhov, med njimi tudi niso bili samo starci in otroci, ampak ljudje vseh starosti. Opolnoči so zvonili zvonovi vseh 12.000 ruskih cerkva, a tudi cerkva v Ukrajini, Belorusiji in Gruziji, kjer divjajo divji spopadi in nima prebivalstvo druge utehe, kot da se zateče k veri, upanju. V raznih predelih Moskve, tako tudi na Rdečem trgu so se vrstile folklorne prireditve. Božič so praznovali seveda tudi v Beogradu in Srbiji nasploh ter, skratka, povsod tam, kjer velja pravoslavna veroizpoved. Ker je bil rojen na letalu bo odslej letel brezplačno TEL AVIV - Leta 1950 se je 120.000 Zidov preselilo iz Iraka v Izrael. Prevažali so jih tudi z letali in na enem izmed teh se je 5. avgusta tistega leta rodil David Cohen. Ko je izraelska državna televizijska postaja predvčerajšnjim obujala spomine na tedanji dramatični eksodus, je Cohen telefoniral v studio in povedal svojo zgodbo; slišal jo je tudi direktor letalske družbe El-Al Rafi Har-Lev in ves ganjen pri priči odločil, da smeta Cohen in njegova mati poslej zastonj leteti na vseh progah te družbe... Romunski helikopter strmoglavil: šest mrtvih BUKAREŠTA - Blizu vojaškega oporišča v Tuzli, ki leži približno 300 kilometrov jugovzhodno od Bukarešte, se je predsinoCnjim zrušil helikopter Iar 330 romunske izdelave. V nesreči, katere vzroki še niso znani, je bilo ob življenje šest oseb, med njimi tudi ameriška državljanka. Tragično vest je sporočilo obrambno ministrstvo. Argentina: smrt nemške alpinistke na Aconcagui BUENOS AIRES - Na najvišji latinskoameriški gori Aconcagua je mraz ugonobil nemško alpinistko Annette Moller. V šotoru, postavljenem 5.450 metrov visoko (vrh gore je pri 6.962 metrih), jo je našel »klinično mrtvo« zdravnik iz vrst neke druge gorske odprave. Na isti gori so reševalci naleteli še na tri alpiniste, ki so bili že napol zmrznjeni - dva sta Japonca, eden pa Nemec. Na Floridi padlo letalo: deset ljudi ob življenje VVASHINGTON - Med poletom iz Orlanda, kjer je sloviti Disney VVorld, v Miami je nastala na dvomotornem letalu Beech 90 Kingair okvarg, zaradi katere sta poskušala pilota zasilno pristati, vendar zaman: letalo je treščilo na podeželsko cesto in se v hipu vnelo. Umrlo je deset oseb, sicer oba pilota in osem potnikov, med katerimi so bili par japonskih novoporočencev in njuni družinski člani. Kotaro Kato (28 let) in Hi-romi Takahara (25) sta se vzela 2. januarja v Miamiju in se s svojci, ki so prišli nalašč za to iz Japonske, odpeljala na poročno potovanje v Orlando. Aretirali (in že izpustili) igralca Mickeya Rourkeja MIAMI - Pred nočnim zabaviščem Mickey’s Club v Miami Beachu na Floridi, ki je last znanega filmskega igralca in boksarja-amaterja Mickeya Rourkeja, se je vnel včeraj ponočil silovit skupinski prepir, ki se ga je udeležilo kar 75 oseb. Policija je privozila ravno takrat, ko je hudo razburjeni Rourke obsul s psovkami neki par: ker se je spravil tudi nad agente, so ga brž popeljali v najbližji zapor, vendar so ga kmalu zatem izpustili proti plačilu 500-dolarske kavcije (okoli 800.000 lir). Zaželel si je sprehoda TUCSON (Arizona) - Noj, ki ga vidimo na sliki (te-tefoto AP), je v sredo zbežal iz zoološkega vrta v Tucsonu ter se nekaj ur potepal v bližini, dokler ga niso Policijski agenti s pomočjo osebja zoološkega vrta ulovili in pospremili v njegovo kletko. TEŽAVNI DRUŽINSKI ODNOSI Maltretirane žene vse bolj pogostoma segajo po Škarjah Zadnji primer: žena mu je odrezala moda, on pa ji je odpustil LOS ANGELES -Kaže, da ameriške žene čedalje raje segajo po škarjah, če mož ne ravna z njimi, kot se spodobi. Ameriško časopisje namreč vse bolj pogostoma objavlja vesti o primerih Zena, ki so kastrirale soproga. Po primeru zakoncev Bobbitt, katerih zgodba je postala v ZDA prava uspešnica, se je podoben primer pripetil v Los Angelesu, nasprotno od Bobbittovih, ki se še vedno tožarita, pa sta se zakonca po »neljubem incidentu« zopet zbližala. »Incident« se je sicer pripetil še septembra leta 1992, ko se je gospa Aurelia maščevala nad možem Jai- mejem Maciasom, ki jo je pretepal, tako, da mu je z velikimi škarjami kratkomalo odrezala moda. Primer pa je zdaj spet v središču pozornosti, ker se je Macias po kratki ločitvi vrnil k ženi in zahteval od sodišča, naj arhivira sodni postopek proti njej. Okrožni tožilec Lawrence Longo pa je drugačnega mnenja: »Ne zanima me, če hoče žrtev arhivirati postopek, saj je tu tožilec država Kalifornija.« In obtožbe na račun gospe Aurelie -povzročitev hudih telesnih poškodb - ne predvidevajo odpuščanja, pač pa dvanajst let zapora. AVTOR JURSKEGA PARKA V VRTINCU POLEMIK Michael Crichton si je nakopal zamero žensk V svoji zadnji knjigi dokaj negativno opisuje menedžerko, ki »spolno nadleguje« podrejenega LOS ANGELES - Michaela Crichtona, avtorja »Jurassik Parka« in drugih mednarodnih uspešnic, bodo vsak čas preplavile polemike zaradi zadnje knjige »Di-sclosure« (Razkritje), ki bo vsak čas na pultih ameriških knjigarn. V njej je glavna junakinja menedžerka, ki zagreši enega od najogabnejših zločinov, spolno namreč nadleguje svojega podrejenega. Ta celo izgubi službo, ker ga ženska obtoži, da jo je posilil. »V ZDA 5 odstotkov spolnih nadlegovanj zagrešijo ženske nad svojimi podrejenimi,« provokativno navaja Crichton in poudarja: »Odstotek žensk na vodilnih mestih v ameriških podjetjih je isti, 5 od- stotkov.« Spremenjena vloga v odnosih med spoloma in v poslovni politiki ameriških podjetij, ki jo predlaga Chrichton, bo bržkone razkačila marsikatero zensko, ne samo feministke. Glavna junakinja pooseblja namreč vse negativne stereotipe poslovne ženske, saj je lažniva, dvoumna, prekomerno napadalna, rada bi ljudi spreminjala, predvsem pa ima glede na svojo kvalifikacijo višjo funkcijo . Crichtonova teza pa je precej bolj subtilna, kot kaže na prvi pogled: »Spolna napadalnost je le oblika oblasti,« trdi nekdo v Crichtonovi knjigi. »Ko postane ženska del vodilne elite, osvoji njena pravila, tako da jo oblastvena struktura varuje in ščiti.« Crichton se ne boji polemik, se več, polemika bo dobra reklama, kot se je to že zgodilo v preteklosti. Njegovo »Vzhajajoče sonce« so obtožili protijaponskega rasizma, a knjiga je postala uspešnica, prav tako tudi istoimenski film. Polemike so spremljale tudi Jurski park, ljudje pa se zanje niso zmenili, saj sta knjiga in po njej narejeni film dosegla izreden uspeh. Podoben uspeh bržkone čaka tudi Razkritje, saj je Crichton že prodal avtorske pravice filmski družbi VVarner Bros dva meseca prej, preden je dokončal to svoje zadnje delo. AVSTRIJA Sobota, 8. januarja 1994 NOVICE Pilz poziva h bojkotu komisije za preverjanje vesti DUNAJ- Samo dan po napovedi vodji koalicijskih strank, zveznega kanclerja Franza Vranitzkega (SPO) in vicekanclerja Erharda Buseka (OVP), da bosta obrambni minister VVemer Fasslabend in notranji minister Franz Loschnak v kratkem nadaljevala prekinjena pogajanja o rešitvi problema civilnega služenja vojske, je včeraj poslovodja Zelenih Peter Pilz pozval h bojkotu komisije za preverjanje vesb. Obrnil se je predvsem na mladinske organizacije, da le-te ne bi v komisijo poslale svoje zastopnike in na ta način pomagali preprečiti ponovno uvedbo sporne komisije. Kot smo poročati, ima neuspeh že štiri mesece trajajočih pogajanj med SPO in OVP za posledico, da je od 1. januarja dalje spet veljavna stara ureditev za civilno službo - komisija za preverjanje vesti. Ukinitev te komisije je po mnenju OVP povzročila bistveno naraščanje prijav za civilno službo. Ljudska stranka zato hoCe podaljšati civilno službo na 12 mesecev, socialdemokrati pa so za 11 mesecev. Ugodna zunanjetrgovinska bilanca s Češko in Slovaško DUNAJ - Avstrijski izvozi na Češko in na Slovaško so se povečali za 12,1 odstotka - to je bilanca prvih desetih mesecev po osamosvojitvi obeh držav v letu 1993. Avstrija izvaža na Češko robo v vrednosti 9 mihjard, na Slovaško pa v vrednosti 3, 3 milijard šilingov (skupaj 12, 3 milijarde). Tudi uvozi iz obeh držav so se povečali, vendar Avstrija - kot v primera Slovenije - pri tem beleži zunanjetrgovinski bonus v višini 2, 4 milijard šilingov. Strokovnjaki govorijo o večajoči se pomembnosti Ceško-slovaškega trga za Avstrijo. Za primerjavo: izvozi v Veliko Britanijo dosegajo vrednost 17, 4 mihjard šilingov. Visoke dobičke igralnic DUNAJ - Podjetje Casinos Austria z igralnicami v skoraj vseh zveznih deželah gospodarsko recezijo leta 1993 očitno ni čutilo. Kot je poslovodstvo včeraj sporočilo, so preteklo leto v igralnicah Casinos Austria zabeležiti rekordno število 2,8 milijona obiskovalcev (plus 11, 3 odstotka več Avstrijcev, plus tri odstotkov več tujcev). Tudi dobiček je z 2,2 milijarde šilingi presegel znamko lanskega leta za 11, 4 odstotka, finančni minister pa se lahko veseli dohodkov v višini 1,5 milijard šilingov. Trend v korist SPO CELOVEC - Po najnovejši anketi javnega mnenja, ki je konec leta 1993 bila izvedena med 500 Celovčank SPO z glavnim kandidatom Petrom Am-brozyjem pri deželnozborskih volitvah marca letos lahko računa na 38 do 40 odstotkov glasov. To bi pomenilo, da bi SPO skorajda obdržala rezultat volitev leta 1989, v vsakem primeru pa relativno večino v koroškem deželnem zbora. Haiderjeva FPO po tej anketi lahko pričakuje samo Se med 28 in 30 odstotkov (leta 1989 še 31, 2 odstotka), ljudska stranka deželnega glavarja Christofa Zematta pa med 20 in 22 odstotkov (1989: 21, 5 odstotka). Za veliko presenečenje pri letošnjih deželnozborskih volitvah na Koroškem pa bi - sodeč po rezultatu ankete - lahko poskrbel Liberalni forum s 7 do 9 odstotkov glasov. AVSTRIJA / RAZPRAVA O NAPREDOVANJU POGAJANJ Kdaj v EU? Busek je po ukoru kanclerja Vranitzkega omilil svoj pesimizem - Ederer in Schmidtova za čimprejšnji pristop Ivan Lukan / Igor Schellander DUNAJ/SALZBURG -Avstrijski vicekancler in predsednik ljudske stranke (OVP) Erhard Busek je svojo presimistiCno oceno glede prepočasnega napredovanja bruseljskih pogajanj o avstrijskem pristopu k Evropski uniji nekoliko omilil. Na tradicionalnem srečanju svoje stranke ob začetku novega leta je prvi mož v OVP v Solnogradu dejal, da je zaključek pogajanj le Se mogoč marca letos, toda termin je »zelo tesen«. Kot znano, je predsednik ljudske stranke Sele začetek tega tedna sprožil burno razpravo znotraj koalicije, ko je dejal, da osebno ne več izključuje znatno zamudo pri »voznem redu« ter da se lahko zgodi, da referendum o avstrijskem pristopu k EU ne bo izveden - kot načrtovano - junija letos, marveč šele leta 1995. Predsednik OVP in Vranitzkyjev namestnik v zvezni vladi pri svoji najnovejši izjavi pa ni pustil dvoma, da ima zanj vsebina absolutno prioriteto pred terminom vstopa. Glede najbolj kočljive po-gajaljske točke v Bruslju, kmetijstva, pa je poudaril, da mora avstrijskim kmetom biti zagotovljeno preživetje. Minister za kmetijstvo Fischler je temu dodal, da pogajaljska pozieija Evropske unije glede agrarne politike še ni znana. »Ce bo potrebno, se bomo pogajali noč in dan«, je še dodal minister ljudske stranke. Pred tem je zvezni kancler in predsednik SPO Franz Vranitzky odločno zavrnil Busekove pesimistične izjave, Ceš »vodilni član zvezne vlade ne daje dobrega vzgleda, Ce že od vsega začetka izpostavlja, SALZBURG - Avstrijska ljudska shanka (OVP) je včeraj uradno zaCela volilni boj za državnozborske volitve jeseni letos. Na dvodnevni klavzuri stranke v Solnogradu je njen predsednik in vicekancler Erhard Busek javnosti predstavil najpomembnejše teme volilnega boja, izglasovan pa je bil tudi model za izbiro kandidatov, ki je obvezujoč za vse, razen za glavnega kandidata Buseka. Predvidene so tako imenovane pravolitve, pri katerih bodo člani stranke imeti možnost uvrščanja kandidatov na kandidat- da pogajanj ne bomo zmogli.« Tudi Vranitzky sicer ni izključil, da bi pri no listo stranke. Glavne teme volilnega boja po so besedah Buseka naslednje: gospodarstvo, domovina varnost. V zvezi z gospodarsko politiko je predsednik OVP predstavil načrt, po katerem naj bi bilo v naslednjih štirih letih ustvarjenih 125.000 novih delovnih mest. Cilj ljudske stranke da je pridobiti tako glasove kot tudi več poslanskih sedežev, je - kljub slabim prognozam strokovnjakov za javnomenjske raziskave - optimistično dejal glavni kandidat Erhard Busek. (I.L.) pogajanjih lahko prišlo do zamude, vendar ta okoliščina po njegovem mnenju še ne dovoljuje proklamacijo politike »počasnega postopanja«. Važni so tako vsebinski izsledki kot hitrost poteka pogajanj, je Vra-nitzky dopolnil Busekov argument o večji teži vsebine - Avstrija naj bi se s Čimprejšnjim pristopom izgonila morebitnim nadaljnjim negativnim posledicam, ne pa zaostajala kot »večni pogajalec«. Proti vsakršnemu nadaljnjemu zavlačevanju avstrijskega pristopa k Evropski uniji se je izrekla tudi predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt. Za Avstrijo da je zdaj Članstvo v EU »najpomembnejša stvar«, je poudarila svobodnjaška dizidentka in ob tej priliki ostro kritizirala zadržanje koalicijskih strank, Ceš da le-te ne dovolj odločno nastopajo proti negativni propagandi Haiderjeve svobodnjaške stranke in predvsem tudi in Zelenih. Državna sekretarka za evropska vprašanja v zvezni vladi Brigitte Ederer (SPO) pa je v zvezi z terminskimi načrti o avstrijskem pristopu k Evropski uniji poudarila, da trenutno ni nikakršnih razlogov, da pogajanja ne bi bila zaključena marca letos. Ponovila je, da je referendum o pristopu Avstrije k Evropski uniji načrtovan za mesec junij letos, pri pozitivnem izidu pa bi Avstrija lahko postala polnopravni član Evropske unije s 1. januarjem leta 1995. Prvič po vojni -KPAne bona volitvah CELOVEC - Deželna organizacja Komunistične stranke Avstrije (KPČ) na Koroškem je seznanila javnost, da - prvič po dragi svetovni vojni - na deželnozborskih volitvah ne bo kandidirala. V tiskovni izjavi je med drugim rečeno, da kandidatura nima ni-karkšnega smisla, saj KPA v nobenemu od štirih volilnih okrožij nima realističnih možnosti za dosego potrebnega osnovnega mandata. Kot znano, izrazito restriktiven volilni red manjšim volilnim skupinam na Koroškem - med drugim tudi slovenski Enotni listi - onemogoča vstop v deželni zbor, saj je za dosego osnovnega mandata potrebnih med 9 do 11 odstotkov glasov v enemu od volilnih okrožij. Kljub glasni kritiki iz ostalih zveznih deželah in Dunaja pri večinskih strankah v koroškem deželnem zbora ni opaziti pripravljenosti za novelacijo restriktivne volilne ureditve. Komunistična partija Avstrije je pri prvih deželnozborskih volitvah po 2. svetovni vojni leta 1945 dosegla tri mandate, zadnjič pa je bila zastopana v koroškem deželnem zboru z enim poslancem v legislaturni dobi 1965 -1970. (I.L.) Predsednica Liberalnega Državna sekretarka za EU foruma Heide Schmidt. 'Brigitte Ederer (SPO). AVSTRIJA / POLITIKA OVP je začela volilni boj za jesenske volitve KOROŠKA / SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Visoko odlikovanje rojaku Stanetu Uršiču Slovesna predaja»Drabosnjakovega priznanja« CELOVEC - Najvišje odlikovanje Slovenske prosvetne zveze (SPZ), »Drabosnjakovo priznanje«, je ob svoji 70-letnici za zasluge za vsesplošno podporo kulturni dejavnosti slovenskih društev na Koroškem prejel podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, Stane Uršič. Slavljenec je vselej bil najtesneje povezan s Koroško, saj njegova družina izvira iz Bač ob Baškem jezera, odkoder se je morala po plebiscitu 1920 zaradi nacionalne nestrpnosti nemških krogov izseliti v Jugoslavijo. Uršič je med drugim zbral sredstva za Glasbeno šolo, za loške tamburaše,za avtobus za lutkarje Koroške dijaške zveze Podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in za knjižnice. (F.W.) Stane Uršič s predsednikom SPZ Gustavom Brumnikom. KOROŠKA / KULTURA n Pevci SPD »Srce« bodo letos potovali na Poljsko Štefan Kramer novi predsednik CELOVEC - Lepo število DobrolCanov se je zbralo na rednem obenem zboru domačega slovenskega prosvetnega društva. Bilanca dejavnosti v zadnjih letih je bila kar zadovoljiva. Zborovod-sko petje je tista izkaz-nica-uspešnica v društvenem delu, s katero so društveniki bili zadovoljni, v glavnem to velja tudi za mešani pevski zbor, manj pa za otroški zbor, ki mu primanjkuje predvsem možnosti za nastope. Nekoliko drugačne probleme ima igralska skupina. Pred leti je bila še dokaj aktivna, trenutno pa jo tarejo bolj organizacijsko-tehnič-ni problemi kot pa po- manjkanje veselja in volje do gledališkega dela. Vendar so bile nakazane poti, kako je možno priti iz krize. Izpostavljeno je bilo, da se je društvo povezalo s pevci s Poljske, Dobrolčani in Zitrajča-ni se bodo letos odpraviti na Poljsko, kjer bodo nastopiti s pevskim zborom. Na turnejo se želijo dobro pripraviti, saj hočejo pokazati, da je predvsem kakovost v pevski kulturi merodajen faktor za kulturno povezovanje z dragimi narodi. Občni zbor je izvolil Stefana Kramerja za novega predsednika, do drugih bistvenih personalnih sprememb ni prišlo. AVSTRIJA / »LETO DRUŽINE« Več socialnih uslug za tujce Katoliško delavsko gibanje DUNAJ - Katoliško delavsko gibanje Avstrije (KAB) je »Leto družine«, ki ga je razglasila Organizacija združenih naordov (OZN), koristilo za zahtevo po razširitvi socialnih uslug za tujce in begunce. Zakon o izenačenju finančne obremenitve za družine da je potreben reforme, s tem v zvezi pa bi iz humanitarnih razlogov bila odpravljena ta čas zelo pogostna izključitev tujih državljanov od družinskega dodatka oz. dodatka ob otrokovem rojstvu, piše zvezni tajnik gibanja Heinz Harrich ministrici za družino Mariji Rauch-Kallat. Za Katoliško delavsko gibanje da ni prepričljivo, da tujci in tujke brez zaposlitve ne dobijo družin- skega dodatka, Ce so biti prej zaposleni manj ko tri mesece ali pa ne nepretrgoma. To prizadeva od primera do primera tudi ljudi, ki dobijo denarno nadomestilo med brezposelnostjo in potemtakem lahko dokažejo dalj časa trajajočo zaposlitev v Avstriji. Vsaj ti - tako Katoliško delavsko gibanje Avstrije - naj ne bi bili prikrajšani za družinski dodatek. Meddržavne pogodbe imajo za posledico, da za pripadnike predvsem zahodnoevropskih držav to neenako obravnavanje na srečo ne učinkuje. To pa ne velja za ljudi iz vzhodnoevropskih držav in dežel v razvoju; ti niso deležni dodatkov, ki bi jih prav v težavnem položaju nujno potrebovati. Neprepričljiva zgodba a mmiiaIiaaiiam iiaUi iai 1 o naveličanem vonunu Največ ugibanj je o vprašanju, ali se Andrej Lovšin in Janez Janša razhajata zares ali pa gre le za spretno politično igro LJUBLJANA - Odhod kupčevanjih z orožjem. Andreja Lovšina, direkto- Poročilo naj bi bilo zelo rja vojaške obveščevalne obremenjujoče za nekate-službe Vomo, ki je po re ljudi v Vomu in blizu mnogih ocenah s svojimi njega, z odhodom Andre- lovkami dobesedno pre- ja Lovšina pa naj bi skuša-strelila slovensko politi- li zabrisati sledi in preu-Cno sceno in tako postala smeriti pozornost dru-prvovrstno politično oro- gam. 2je, med poznavalci ne Domnevo, da gre le za pomeni presenečenja, navidezen prelom z mini-vendar pa v vseh zainte- strom, potrjujejo tudi in-resiranih taborih mrzli- formacije o angleškem počno iščejo podrobnejše in- djetju, katerega zastopnik formacije. V obtoku je na- naj bi postal Lovšin. Med mrec veliko in Čedalje veC ustanovitelji naj bi bilo različic o nagibih Andreja tudi obrambno ministr-Lovšina, saj v zgodbo o stvo, za katerega je menda »vohunu, ki se je naveli- podjetje RACAR uvažalo Cal in bi rad živel običaj- določeno opremo, zato ni no življenje«, paC nihče logično, da bi bil njegov ne verjame. Obveščevalci slovenski predstavnik v navadno končajo svojo slabih odnosih s tako po-kariero bolj dramatično! membnim poslovnim Poglavitno je vpraša- partnerjem, ki ima hkrati nje, ki se zastavlja po Lov- še delež v podjetju. Sinovi prekinitvi delovne- Informatorji, ki trdijo, ga razmerja na obram- da je Lovšin odšel zares, bnem ministrstvu: ali se z pa kot argument navajajo ministrom Janšo razhajata predvsem že dlje Časa tle-zares ali gre le za spretno če nezadovoljstvo Vomo-igro? Zagovorniki druge vib ljudi, ki so želeli de-variante opozarjajo na po- lati profesionalno. Tudi membno poročilo, ki da Lovšin je zadnje Čase v se je pred Časom znašlo zaupnejših krogih nekaj-na vladnih mizah. Menda krat odločno poudaril, da gre za podatke o bančnih je predvsem korekten dr-racunih naših državljanov žavni uradnik. S tem v v tujini, za katerega je Slo- zvezi je zanimiv tudi To-venija zaprosila nekatere ne Peinkiher, nekdanji v. tuje vlade (predvsem av- d. vodje obveščevalnega sirijsko) potem, ko so se oddelka Voma, sicer pa celo v Časopisih pojavili Lovšinov sošolec in so-racuni o domnevnih pre- stanovalec na vojaški aka- Novopečeni brigadir Kar zadeva prihodnost brigadirja Andreja Lovšina, se največkrat omenja neko angleško podjetje za trgovino in posredovanje s telekomunikacijami. Kot navajajo naši viri, naj bi šlo za podjetje RACAR, ki ga v Veliki Britaniji vodi sestra Andreja Lovšina. RACAR so ustanovili leta 1991, pomemben delež pri ustanovnem kapitalu pa naj bi imelo slovensko obrambno ministrstvo. Preko omenjenega podjetja so menda nakupili velik del tehnične opreme (predvsem za zveze), ki jo pri svojem delu uporablja Vomo, RACAR pa je med drugim posredoval tudi pri uvozu terenskih vozil Landrover. Andrej Lovšin naj bi se v prihodnjih mesecih predvsem izpopolnjeval v znanju angleškega jezika, kasneje pa vrnil v Slovenijo in postal zastopnik podjetja RACAR. (B. L.) Novi center Voma? Kot morebitno »naslednico« vojaške vešCevalne službe JLA Kos (na sliki), obveščevalne službe omenjajo naši viri Uradno je tam Morisova »rezerva«, ven-skupino, ki naj bi nastajala v okviru spe- dar naši informatorji opozarjajo, da so cialne brigade Moris. Ta elitna enota slo- elani »šentviške posadke« vsi dobro iz-venske vojske, ki ima sedež v Kočevski vežbani profesionalci. Menda naj bi bila Reki ima po zadnjih vohtvah (december njihova naloga varovanje državnega vrha 92) tudi svojo dislocirano enoto v Lju- in hitri posegi, naši viri pa ne izključujejo bljani, v vojašnici v Šentvidu in sicer v možnosti, da je ravno v Šentvidu center poslopju, kjer je bila prej centrala ob-- novega Voma. (B. L.) demiji v Beogradu. Peinkiher, ki ima menda velik vpliv na Lovšina, je veljal celo za njegovega naslednika, vendar mu v vrhu obrambnega ministrstva ne zaupajo, zato je bil kasneje premeščen v oddelek za analitiko. Profesionalci v Vomu naj bi, nezadovoljni zaradi dnevnopolitičnih zlorab njihovega dela, že pred Časom zaceli s selekcioniranjem informacij, ki so jih pošiljali naprej, tako, da so določene stvari zadržali zase, nezadovoljni »odjemalci« pa so bili zato prisiljeni ustanoviti vzporedno službo. Kot trdijo naši viri, je nalogo prevzela specialna brigada Moris, hkrati s prvimi zametki nove službe pa so so pojavile govorice o Lovšinovi zamenjavi. Kot morebitnega novega šefa Voma so omenjali predvsem brigadirja Toneta Krkoviča, obrambno ministrstvo pa naj bi s tem ubilo dve muhi na en mah: poveljnika Morisa, ki so mu menda v Kočevski Reki preveč zrasle peruti, bi v Ljubljani lažje obvladovali, hkrati pa bi na Celo Voma spet dobili zanesljivega Človeka... Teorijo, da je med Lovšinom in Janšo (zanimivo: ves čas intenzivnega sodelovanja sta se vljudno vikala) konec, po svoje potrjuje tudi prislovična ministrova nezaupljivost. Za časa svojega ministrovanja je namreč zamenjal dobršen del kabineta in se včasih tudi spektakularno razšel z nekaterimi najtesnejšimi sodelavci. O tem, da je direktor Voma sodil med ministrove najtesnejše in najkoristnejše sodelavce v minulih treh letih, pa menda ni dvoma... Boštjan Lajovic MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Lani zagotovili 30 tisoč novih delovnih mest Puharjeva pravi da izpolnjuje svoje predvolilne obljube LJUBLJANA - Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puhar je na včerajšnji ponovole-tni tiskovni konferenci, ki je bila namenjena pregledu dela ministrstva v lanskem letu, dejala, da so storili vse, kar so mogb in znali, da bi se življenje ogroženih slojev izboljšalo. Prepričana je tudi, da se življenjska raven v primerjavi z letom 1992 ni poslabšala. Med najpomembnejše rezultate resorja, ki ga vodi, je uvrstila sprejem zakona o družinskih prejemkih, zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju in zakona o plačah. Za razliko od večine makroeko-nomistov, ki trdijo, da so plaCe previsoke, je Jožica Puhar povedala, da je sistem kolektivnih pogodb, s katerim urejajo dohodkovno politiko, zdaj uveljavljen in da se plače umirjajo. Na področju zaposlovanja pa so, čeprav jim ni uspelo zmanjšati števila brezposelnih, uspeli ta proces vsaj omejiti in obenem ustaviti dinamiko upokojevanja. V 98 podjetjih v prestrukturiranju, ki so svoja sredstva prenesla na Sklad RS za razvoj in v katerih je bilo deset tisoč presežnih delavcev, so dvema tretjinama zagoto-vih nova delovna mesta. V javnih delih je lani sodelovalo več kot šest tisoč delavcev, od tega jih je 400 našlo redno zaposlitev, dva tisoč pa jih bo javna dela opravljalo tudi letos. »Prvih devet mesecev lanskega leta smo v Sloveniji zagotovili več kot 79 tisoč novih delovnih me- st,« je na pogoste očitke zaradi predvohlnih obljub Združene liste socialnih demokratov odgovorila njena članica Jožica Puhar. Od te številke je seveda treba odšteti delovna mesta za določen čas, delovna mesta, ki so nastala kot posledica upokojevanja ipd., tako da na koncu pridemo do številke 30 tisoč. Zniževanje brezposelnosti, usklajena politika omejevanja plač in aktivna politika na področju varstva družine so po besedah Jožice Puhar poglavitne naloge ministrstva za delo v letošnjem letu. Pripravljajo pa tudi projekt oprostitve plačila dajatev, Ce delodajalec zaposli osebo, ki prejema denarno pomoč. Mija Gačnik Rdeče in črno Dimitrij Rupel Denimo, da se je demokracija začela v Atenah v 5. stoletju pred našim štetjem. Atene so bile mestna država, polis, od koder izvira beseda politika. Atenski meščan Platon se je zanimal za politiko, vendar ga je oblast trideseterice, v kateri so sodelovali celo njegovi sorodniki, zelo razočarala. »Ti ljudje,« piše Platon, »so v zelo kratkem času dosegli, da je bil prejšnji režim ljudem videti kot suho zlato.« Po padcu trideseterice je Platona znova zamikala politika, vendar tudi najnovejši režim ni bil nič prida. »Nekateri so izkoristili revolucijo in se maščevali svojim osebnim sovražnikom... Pisano pravo in morala sta se neverjetno poslabšala...« Tako se je Platon raje odločil za filozofijo. Neposredna demokracija ni bila uporabna za sisteme, ki bi bili večji od mest. Nadaljevanje politike in demokracije se godi v rimski republiki. Republikanizem uvaja predstavniške sisteme, dokler ga ne preseže cesarstvo. V srednjem veku in v renesansi se obnovijo mestne države, ki jih kasneje presežejo nacionalne države. Te ali pa nove, mno-gonacionalne države vodijo monarhi, ki jih kasneje nadomestijo republikanski voditelji, ministrski in drugačni predsedniki. Nato začnejo mnogonaci-onalne države že spet razpadati. Nova demokracija se že spet - vsaj simbolično - naveže na izročilo mestne politike in ji pravimo meščanska. Nakar jo z novim imperializmom in internacionalizmom preseže ljudska, socialistična, enopartijska demokracija. Potem imperiji še enkrat razpadejo. Nakar se že spet spomnimo Grkov, polisa, demosa in meščanstva. Tudi v Slovenijo se vrne meščanska demokracija. Nakar se začnejo veliki zapleti. Prve volitve v znamenju meščanske demokracije (1990) prinesejo razmejitev med stare in nove stranke. Nove stranke (Demos) imajo rahlo večino pred starimi, ki so vladale petinštirideset let v imenu OF, Dolomitske izjave, SZDL, Beograda in Moskve. Vsaj nekatere nove stranke se navza-mejo navad od starih; stare pa se zaCnejo prenavljati (»prenovitelji«) in liberalizirati. Za postavitev nove države sta potrebna stabilnost in soglasje. Za stabilnost in soglasje je potrebna sredinska politika. Po novih volitvah (1992) je prišlo do ustanovitve »velike koalicije«, v kateri stanujejo levica, desnica in sredina. Argument za takšno obliko večine je bila »stabilnost«. Posebej v zadnjih mesecih - v nekaterih krogih - narašča vtis, da bi bilo treba vladno večino poiskati na desnici. Ce to ni mogoCe, pa je treba utrditi dvotirno oblast. V vladi naj v božjem imenu ostane tako, kot je; »fevdalizacija« naj se nadaljuje, v parlamentu pa naj se okrepi delitev na desnico in levico. Tu je vladna večina tako ali tako samo še navidezna, dejansko večino pa naj bi dobila desnica. Nekatera glasovanja takšno novo delitev že nakazujejo. Na eni strani glasujejo skupaj SKD, SLS, SDSS, SPS; na drugi ZLSD, LDS in SNS. Problem so le zeleni in demokrati. Ce teh dveh strank ni mogoče pridobiti za desnico, ju je treba očrniti oziroma pordečiti in ju razglasiti za levičarsko skupino. Kot pri Hitovi ruleti naj bi tudi v slovenski politiki obstajala le rdeče in Črno polje. Hkrati z naraščajočo polarizacijo, ki se je posebej na desni opremila z imenitno medijsko spremljavo, se je zaCel proces združevanja na sredini, ki bi utegnil ustaviti polarizacijo in ustvariti prostor za zmernejšo politiko - tako glede privatizacije in denacionalizacije kot tudi glede raziskovanja preteklosti in politike do priseljencev. V parlamentu so sredinske stranke bistveno omilile prvotni predlog zakona o dvojnem državljanstvu. Ko se je začel proces združevanja na sredini, sta vodja krščanskih demokratov Peterle in vodja socialnih demokratov Janša obiskala predsednika vlade Drnovška in mu razložila »teorijo«, da združevanje na sredini, za katero je dal pobudo sam Drnovšek, pomeni nastanek nove levičarske stranke. Takšnega razvoja Drnovšek ne bi maral, zato naj bi ostalo pri starem. Ostalo naj bi pri dvotirnosti. Dvotirnost pa seveda vodi k nejasnosti in celo k zmešnjavi. V zmešnjavi je seveda zelo težko voditi jasno politiko in ohraniti ugled, ki nam je potreben predvsem v mednarodnih odnosih. Ne vem, kako bo vlada pojasnjevala skladnost svoje zgodbe o uspehu z najnovejšo ameriško misijo v balkanski državi Sloveniji? Platon bi se v takšnih razmerah že spet odločil za filozofijo. Ali pa bi pisal kolumen za Republiko. KULTURA Sobota, 8. januaija 1994 LONDON______________________ Človekova vsakdanjost na fotografiji Barbican Art Gallery, Level 8, Barbican Centre, Silk Street, London EC2Y 8DS, razstava je na ogled od 13. januarja do 24. aprila 1994, odprto vsak dan od 10.00 do 18.45 ure, ob torkih do 17.45, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 18.45 ure, tel. 71/638 8891 Petsto fotografij, razstavljenih na pregledni razstavi z naslovom Ali Human Life, danes sodi v Zbirko Hultona Deutscha, zbirko ki je bila 1944 ustanovljena kot arhiv mesečnika za reportažno fotografijo Picture Post in danes, po več kot petdesetih letih, šteje petnajst milijonov dokumentarnih fotografij. Razstavo je oblikoval umetnostni kritik Bruce Bernard in vanjo poleg fotografij priznanih fotografov (Felice Beato, Cecil Bea-ton, Bill Brandt, VVemer Bishov) vključil tudi fotografije danes že pozabljenih agencij (Keystone Press, Central Press, Fox Pho-tos, Topical Press), ki so britanski tisk oskrbovale s fotografijami v prvih desetletjih tega stoletja. Čeprav nekatere razstavljene fotografije ohranjajo spomin na pomembnejše dogodke v zgodovini 20. stoletja, je namen razstave vendarle prikazati dogodke človekovega vsakdanjika, ki jih je beležil fotografski objektiv za revijo Picture Post; odraščanje otrok, majhne vsakdanje radosti, blišč in bedo prebivalcev Londona, delavce na dokih in transportnih ladjah, znanstvene dosežke itd. - torej tiste dogodke in obraze, ki smo jih že davno prepustili pozabi. (Na sliki: Kjer se rojevajo šampijo-ni, Picture Post, 21. julij 1945) (M. T.) DUNAJ Plesni festival Informacije: plesni seminar-Intemationale Tanzvvochen, Postfach 155, A-1091 Vienna, tel. (#43-1) 93 55 58 + 93 16 54; predstave: Wiener Festvvochen, Lehargasse 11, A-1060 Vienna, Avstrija; tel: (#43-1) 58616 76 Zimska varianta dunajskega festivalskega plesnega dogajanja je v pedagoškem delu občutno krajša, v spektakelskem delu pa nekoliko manj zanimiva od poletne. Plesni seminar, ki menda velja za največji evropski seminar, bo pptekal med 5. in 13. februarjem, bodisi v obliki enotedenske šole (7. do 11. februar) bodisi v obliki dveh intenzivnih vikendov (5.-6. in 12.-13. februar). Vključeval bo najrazličnejše plesne tehnike, od klasičnih, modernih in »new-dance« tehnik, do etničnih plesov in kreativnih delavnic, med najbolj znanimi pedagogi pa omenimo M. Tompkinsa, I. Iva in K. Kokoa. Predstave, ki se bodo odvijale med 17. februarjem in 27. marcem, bodo v splošnem precej klasično obarvane, saj se z nasprotjem klasični-modemi ples ukvarja legendama ameriška koreografinja T. Tharp, pa tudi španska skupina »Compania National de Danza«. Poleg njiju bo nastopil še »Nederlands Dans Thea-ter 3«, poudarek pa bo očitno tudi na mešanici tradicionalnih plesov z modernim plesom. (S.K.) BONN — Muzeji sodobne umetnosti med vzhodom in zahodom Kunst-und Ausstellung-shalle der Bundesrepublik Deutschland, Friedrich-Ebert-AHe 4, 53113 Bonn, od 21. do 23.1.1994, vse informacije na tel. 228/ 9171-201-4 Na tridnevnem mednarodnem kongresu z naslovom Muzej sodobne umetnosti med Vzhodom in Zahodom bo prek štirideset udeležencev (sociologov, filozofov, arhitektov, muzealcev in umetnikov) iz Evrope, Japonske in ZDA razpravljalo o vlogi muzejev sodobne umetnosti po zlomu socialističnih režimov v Evropi. Svetovna udeležba na simpoziju je tako za Vzhod kot Zahod priložnost, da na osnovi kritične refleksije zgodovine in napovedi za prihodnost na novo definirata možnosti in naloge muzejev sodobne umetnosti. Referati na simpoziju bodo simultano prevajani, razdeljeni pa bodo na šest tematskih sklopov; 1. Muzej sodobne umetnosti kot kritična forma izkušnje zahodne Evrope in ZDA, 2. Arhitektura kot sredstvo zaznavanja, 3. Retour au Mu-see? Položaj v vzhodnoevropskih državah po zlomu socialističnih sistemov, 4. Vzhod - Zahod - izkušnje, 5. Umetnost med politiko in gospodarstvom, 6. Umetnost, muzej, estetični diskurz - kritika in perspektive prihodnosti. (M.T.) j LONDON BONN Mesec plesa - Resolution! The Plače Theatre, 17 Duke‘s Road, London WCl, od torka 11. januarja naprej, vse predstave ob 20. uri, rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do sobote od 12. do 18. ure ah na tel. 71/ 387 0031 Začetek leta je v londonskem The Plače Theatru že tradicionalno v znamenju plesa, točneje plesne avantgarde. Sklop plesnih predstav in performanceov pod imenom Resolution! želi obiskovalcem in vsem, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom predstaviti koreografije mlajših britanskih ustvarjalcev, posameznikov in skupin, kot tudi plesne skupine iz Nemčije, Belgije, Francije, Madžarske in Kanade, s koreografijami pa se v sklopu predstav predstavljajo tudi nagrajenci tekmovanja za Nagrado londonskega umetniškega sveta za koreografske dosežke. Do prihodnje nedelje se bo v okviru festivala Resolution! zvrstilo deset predstav; v torek 11. januarja se predstavljajo tri plesne skupine: Waymark s Tanko črto (na sliki), Sam Down in Sue Smith s Poslušaj moj glas in tri japonske plesalke -Sakura Dance Company. V sredo bo nastopila »okolju prijazna skupina« Longer La-sting Lightbulbs Dance Company, v četrtek skupini Zaap Dance Theatre Company in Ipnos Dance Company s predstavo Labirint, v petek Global Heartichoke (Zaklad), Kate VVillis in Piechaczek Company s predstavo Gelbe Rosen. (M. T.) Retrospektiva del Gerharda Richterja Kunst- und AussteUungshalle der Bundesrepublik Deutschland, Museumsmeile Bonn, Friedrich-Ebert-Allee 4, 53113 Bonn, razstava je na ogled do 13. februarja 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 19. ure, tel. 228/9171 200 Retrospektivna razstava del nemškega slikarja Gerhardta Richterja (1932, Dresden) poskuša prvič prikazati posebne trenutke v ustvarjanju tega umetnika oziroma poskuša prikazati primer nekega umetniškega postmodernističnega opusa povojne nemške umetnosti. Predstavitev stotih del tega umetnika ne sledi ustaljenim postavitvam retrospektivnih razstav, ki umetniška dela razvrščajo po kronološkem principu, tem- , več dela razvršča tematsko, hkrati pa med njimi ustvarja kar najmočnejše kontraste, zaradi katerih prihaja do neprestanih pomenskih variacij Richterjeve umetniške produkcije. Ob razstavi, ki nadaljuje obširnejši niz monografskih predstavitev, je izšel katalog, ki vsebuje popoln popis Richterjevih del od 1962 do danes in obširnejšo ana- 1 lizo njegovega dela izpod peresa Benjamina H. D. Buchloha. (M. T.) SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM — KoLN____________________________ Mode in Holland Museum fiir angevvandte Kunst, An der Rechtschule, 50667 Koln, razstava je na ogled od 14. januarja do 10. aprila 1994, odprto od torka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 18. ure, tel. 221/221 6714 Ob tradicionalnem kolnskem Mednarodnem pohištvenem sejmu kolnski Muzej za umetno obrt že petič zapovrstjo pripravlja razstavo o oblikovanju, tokrat nizozemskem, z naslovom Made in Holland -nizozemski design. Na razstavi, ki so jo pripravili pod pokroviteljstvom nizozemskega veleposlaništva v Bonnu, je na ogled več kot 200 predmetov iz najrazličnejših področij oblikovanja zadnjih dvajsetih let. Čeprav se nizozemski design v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami ne ponaša z dolgoletno tradicijo, vendarle lahko govorimo o oblikovanju, ki je v kratkem časovnem obdobju doseglo evropsko raven in se danes lahko s svojimi zakonitostmi, predvsem pa izvirnostjo, kakovostjo in vse večjim prodorom na evropski in svetovni trg postavlja ob bok celo največjim italijanskim in francoskim oblikovalcem. Na razstavi so predstavljeni osnutki in končni proizvodi tako industrijskega kot unikatnega oblikovanja, posebno mesto pa je namenjeno predstavitvi oblikovanja denarja in ogromnega števila predmetov za vsakdanjo uporabo. (M.T.) LONDON Manj znani Modigliani Royal Academy of Arts, Piccadilly London W1V 0DS, razstava je na ogled do 4. aprila 1994, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, tel. 71/439 7438 Na razstavi so na ogled pred letom dni odkrite risbe italijanskega slikarja Amadea Modigliania (1884-1920), ki sodijo v t.i. pariško obdobje (1906-1914) umetnikovega ustvarjanja. Izmed 400 risb in skic iz zbirke Paula Alexandra, Modiglianijevega zdravnika, prijatelja in mecena, kijev dvajsetih letih podpiral mnoge umetnike pariškega Montmartre, si jih lahko na razstavi ogledate več kot dvesto; poleg posameznih skic in risb tudi 50-listni skicimi blok, ki ne prikazuje samo umetniškega razvoja tega italijanskega.slikarja, temveč potrjuje tudi umetnikovo vlogo v umetnosti zgodnjega 20. stoletja. Poleg risb in skic sta na razstavi predstavljena tudi dva Modiglianijeva portreta; portret Alexandrovega očeta Jeana Baptista (1909) in peti in hkrati zadnji portret Paula Alexandra iz leta 1913 ter tri skulpture iz leta 1914, ko se je Modigliani zaradi bolezni in pod vplivom kiparja Brancusija posvetil kiparjenju in ustvaril tri monumentalne plastike - glave, pri oblikovanju katerih so ga navdihovale afriške maske in grške skulpture. (M.T.) AMSTERDAM »Izgubljeni« zemljevidi Rijksmuseum, Stadhou-derskade 42, 1070 DN Amsterdam, razstava je na ogled do 30. januarja 1994, odprto od torka do sobote, od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure, tel. 20/ 673 21 21 Razstava v Državnemu muzeju z naslovom Otten-sovi atlasi ponuja obiskovalcem možnost, da se seznanijo z osemdesetimi zemljevidi, panoramami mest ter drugimi zgodovinskimi in topografskimi tiski (pretežno bakrorezi) iz zbirke VVillema V., guvernerja nekdanjih nizozemskih provinc (1748 -1806), M jo je kupil leta 1772 in je do nedavnega veljala za izgubljeno, saj je bila vse do konca 19. stoletja del zbirke v državnem kabinetu in s tem predmet 'mnogih ugibanj in špekulacij. Ob nedavnih raziskavah v državnih arhivih so znanstveniki odkrili, da je zbirko zemljevidov VVillem V. leta 1772 odkupil od Rei-nierja Ottensa, frizijskega založnika, in da je zbirka zemljevidov, za katero so mislili, da se je izgubila, dejansko »obtičala« nekje med eksponati državnega kabineta. Obiskovalci razstave si tako lahko ogledajo redke bakroreze, med njimi bakrorez C. J. Visscherja Amsterdam iz leta 1611 ter izvrstno barvno kopijo De Vouvega zemljevida Rotterdama iz leta 1694. (M. T.) saint-etienn! prestolnice Fotodokument civilizacije Musee d’Art Modeme de Saint Etienne, La Terasse, razstava je na ogled do 6. marca 1994, odprto vsak dan od 10. do 18. ure, informacije po tel. 77/93 59 58 Christian Milovanoff sodi med tiste fotografe, ki jih privlači predvsem potrošniška družba in njene različne lastnosti, tehnologija in iz nje izhajajoči raznovrstni vizualni znaki, ki obvladujejo celoten svet. S svojim objektivom jih zasleduje na vseh koncih sveta, v New Yorku in Barceloni, v Parizu in Nimesu. Očarale so ga veleblagovnice, zato jih fotografira po koščkih, v posnetke lovi drobce in z njimi gradi nenavadne kompozicije in kombinacije, zanimajo ga zavržene embalaže, uničene baterije, svetlobni reflektorji in še marsikaj. Razstava, pravzaprav instalacija, skuša prikazati fotografa in njegove izdelke na več načinov in iz različnih zornih kotov. Ob razstavi bo izšla tudi knjiga, ki jo jo je Milovanoff napisal in opremil s svojimi fotografskimi izdelki. V svojih priljubljenih krajih - veleblagovnicah - je posnel tudi dva videofilma, ki ju predvajajo na razstavi. (V. S.) Premiere v evropskih prestolnicah V Nemčiji bodo 13. januarja začeti predvajati Addams Family Values, nadaljevanje komedije Pri Addamsovih (1991) Barryja Sonnenfelda. Tudi tokrat je režiser Sonnen-feld zasedel večino igralske ekipe iz prvega dela. Na Dunaju bo premiera istega filma 14. januarja, prav tako v Zurichu. Macau-ley Culkin, ki ga poznamo kot navihanca iz uspešnic Sam doma 1 in 2 ter Moja punca, je v grozljivki The Good Son skrajni negativec, poosebljeno zlo, utelešeno v Henryju Evansu, na videz pridnem fantiču, kijev resnici vse prej kot to. Film je režiral Joseph Ruben, specialist za »družinske horrorje« (Manijak, V postelji s sovražnikom). V Bruslju in Parizu bo premiera 12. januarja, v Koebenhavnu 13. januarja, v Londonu pa 14. januarja. V Bruslju bodo prav tako 12. januarja začeli predvajati futuristični akcijski film Demofition Man, s Sylvestrom Stallonejem v glavni vlogi, njegov zločinski nasprotnik pa je Wesley Sni-pes (57. potnik, Vzhajajoče sonce). V Oslu, Lizboni, Stockholmu in Zurichu bodo z istim filmom startafi 14. januarja. Slovenska premiera bo le teden dni za francosko: v Parizu bodo Demolition Mana začeli predvajati 2. februarja, v Ljubljani pa 9. fe-bruarja.Na stiki prizor iz filma Demolition Man. (I.K.) KULTURA Sobota, 8. januarja 1994 KULTURNA DEDIŠČINA / KRANJSKE NOŽE V RISBI FRANZA GOLDENSTEINA NA KRATKO Ljudske noše v času nostalgije upodobljenci ukvarjajo, od kod prihaja to i ali ono blago I ul Arhitekturni muzej Ljubljana je predstavil knjigo in grafično mapo Kranjske narodne noše, s podnaslovom Goldensteinove upodobitve avtorjev Ivana Stoparja in Leopolda Kor-deša. Knjižni projekt je posvečen 150. obletnici prve izdaje slovenskih narodnih noš in 850. oble- j, tnici uporabe imena mesta Ljubljana. Po knjigah Slovenija - umetnostni vodnik, Sprehodi po Stari Ljubljani in Po poteh Slovenije je knjiga Kranjske noše Se eden izmed vodnikov po naši zgodovini, ki skuSa ohranjati slovensko kulturno dediščino. Pred 150. leti je v takrat osrednjem ljubljanskem časopisu Carnioliji, posvečenem umetnosti, znanosti in družabnemu življenju, Leopold KordeS izdal 12 ročno kolorira-nih bakrorezov z upodobi t v a m i kranjskih širši javnosti namenjena predstavitev noš na takratnem kranjskem podeželju. Izdelal jih je Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein, v tistem času znan ljubljanski modni slikar. Kordeš je k njegovim ” izdajam kranjskih noš napisal tudi dokaj obsežna spre mna besedila. V njih je spregovoril ne le o j noši, temveč tudi m o tem, s čim se ■ ali kje ga W izdelujejo. Tako izvemo L za tržiške no- 1 gavičarje ali M , škofjelo- M Iško ..tiSgk Edo- ®|§|| a ■ mače ■ platno, j® ■ stole- Irena Sorn K. pa to, da so Vipavke nosile svojo robo v Ljubljano na Novi trg. Vendar pa so Goldensteinove upodobitve narodnih noš povzročile tudi do neprijetne zaplete, saj je marsikatera nastala le po spominu in opisu. V grafični mapi, ki je pred dnevi izšla skupaj s knjigo, je 12 faksimilov, ki natančno posnemajo izvirnik z vsemi njegovimi posebnostmi, tudi napakami in poškodbami. Razločno tudi kažejo, kako so časopis nekdaj razpošiljali - zaradi priročnosti skoraj vedno dvakrat prepognjenega, kar je na odtisih lepo vidno. Kordeševa besedila, ki komentirajo posamezne noše, so prevedena celoti, na koncu knjige pa najdemo tudi slovarček s termini s K 1 -V srede nos. To je bila prva sistematično zasnovana, Alexander Dumas: Trije Mušketirji, SNG Maribor, dramatizacija Željka Udovič, režija Janusz Kiča, igrajo Livio Badurina, Brane Šturbej, Peter Ternovšek, Brane Grubar, marko Mlačnik, Irena Varga, Davor Herga, Zvezdana Mlakar, Sonja Blaž, Irena Mihelič, premiera nocoj ob 19.30 uri v Minoritski cerkvi, predviden zaključek predstave ob 21.20, cena vstopnic 2.000 tolarjev (premiera), 1.500 tolarjev (izven), cena gledališkega lista 400 tolarjev, predstava nima odmora. Pustolovski roman Alexandra Dumasa st., ki je pričel svojo zmagovito pot kot časopisni podlistek, je zanimiva in morda tudi nekoliko nenavadna osnova za gledališko igro. Poljski režiser Janusz Kiča, ki že vrsto let deluje v Nemčiji in je v zadnjem Času tudi sodelavec Andrzeja Wajde (Salzburg), je s pomočjo dramaturginje Željke UdovCič, ki je roman tudi dramatizirala, na impresivni sceni ter v kostumih svojega nemškega sodelavca Jurgena Lanciera ustvaril prepričljivo in k razmišljanju navezujočo odrsko zgodbo, ki pa ji ne manjka skorajda »filmske« akcije in zabavnega spektakla. Kiča je v bistvu postavil past; iz navidezno trivialne literature pariške romantike, populistične zgodbe o treh mušketirjih, je izkristaliziral večno se ponavljajočo zgodbo malega človeka, ki vsled ambicije starejših odide v veliki, tuji svet (d’Arta-gnan) in tam v napravi vse narobe - tragika, ki je značilna tudi za današnje dni in dogajanje v sodobni Evropi. (M. T.) Livio Badurina kot D'Artagnan v Treh mušketirjih NOVO NA ODRU RAZPIS Arabeska ’94 PERM - Pod pokroviteljstvom ruskega ministrstva za kulturo in nekaterih regionalnih kulturnih institucij bo od 20. do 30. aprila v Permu mednarodno baletno tekmovanje Arabeska ’94. Imena slavnih umetnikov Va-siljeva, Maksimove, Bejarta, Barisnikova in Makrove, ki so povabljeni v žirijo, naj bi pritegnila nadarjene, mlade plesalce med 16. in 26. letom starosti, da se prijavijo na tekmovanje. Izredno vabljiva je tudi določba pravilnika tekmovanja, ki določa, da organizator krije potne stroške in stroške bivanja vsem udeležencem tekmovanja in njihovim spremljevalcem (pedagogom). Rok za prijave je 10. januar. Naslov: The Tchaikovsky Opera and Ballet Theatre, competition »Arabesk ’94«, 25 a Kommu-nistichskaya Str., PERM, 614000, Rus-sia). (B. Pr.) No Mod X za pregnance LJUBLJANA - V decembru se je v Sloveniji mudila igralska skupina iz Škotske No Mad X. K nam so prišli na povabilo koordinatorice begunskih projektov v KUD France Prešeren Karmen Furlan, da bi vodili različne delavnice in organizirali gledališke predstave po slovenskih begunskih centrih. V dobrem mesecu dni, kolikor je trajal njihov obisk v Sloveniji, so obiskali vse zbirne centre v Sloveniji, svojo »turnejo« pa so zaključili z novoletno predstavo v ZC Škofja Loka. Sestnajstclanska skupina, ki je lani uspešno nastopila tudi na festivalu v Edinburgu, je prišla v Slovenijo tudi z namenom, da bi zbrali zgodbe iz BiH, ki hi bile pozneje lahko osnova za njihove gledališke adaptacije. Erika Repovž Polona Vetrih na gostovanje v London LJUBLJANA - Članica ljubljanske Drame Polona Vetrih bo 11. in 12. februarja nastopila v londonskem gledališču Institute of Contemporary Arts, nedaleč od Picadillyja, s predstavo Blagi pokojniki, dragi možje italijanskega komediografa Alda Nico-laja. Monodramski nastop Polone Vetrih, v katerem na satiričen in humoren, toda vseeno grenak način predstavi življenjske usode štirih vdov, je na ljubljanskem Festivalu doživel premiero že leta 1988, danes pa je predstava (koprodukcija SNG Drame in Festivala Ljubljana) po veC kot sto ponovitvah še vedno del programa v ljubljanski Drami. Štiri dramske monologe pod skupnim naslovom Dearly Departed, Dear Husbands je v angleščino prevedla Marjola Zdravic, za organizacijo v Londonu pa je poskrbela Polonca Baloh Brovvn. Miha Trefalt Meta Hočevar znova gostja Dunajskih slavnostnih tednov LJUBLJANA - V okviru Dunajskih slavnostnih tednov (VViener Festvvochen), ki bodo potekali od 6. maja do 12. junija in bodo občinstvu predstavili 94 prireditev, se bo predstavila tudi režiserka in scenografka Meta Hočevar. Po lanskem uspehu z Jovanovičevo Antigono (premierno so jo uprizorili 9. junija v Theater an der Wien) se bo režiserka Meta Hočevar - v okviru programskega bloka Cas/rezi (Zeit/Schnitte), ki bo obravnaval temo patriarhata -letos predstavila s priredbo Ibsnove Divje račke z naslovom Družinski album. Tako kot lani je tudi letos k delu povabila slovenske igralce. Predstava bo torej nastajala kot koprodukcija Dunajskih slavnostnih tednov in Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Miha Trefalt Najbolje prodajane leposlovne knjige od 7. decembra T993 do 7. januarja 1994 Prednovoletni Cas je bil uspešen tudi za založnike in tgovce s knjigami, so nam zagotovili v nekaterih knjigarnah, saj so s področja leposlovja prodali veC knjig kot običajno. Kupci so posegali predvsem po knjigah »lažje« vsebine (Eriča Yong, Judith Krantz in Danielle Steel) in po nekaterih uspešnicah preteklih mesecev, med katerimi je Se vedno najvecje povpraševanje po Crichtono-vem Jurskem parku. Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. Vox populi, zbral Tomislav Radie, Mladinska knjiga, 1993 2. Svetlana Makarovič: Kaj lepega povej, DZS, 1993 3. Tomo Križnar: Samotne sledi, samozaložba, 1993 4. Milan Jesih: Soneti drugi, VVieser, 1993 5. Zvone Šeruga: Nevarne Poti, samozaložba, 1993 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Danielle Steel: Utrip Srca, Mladinska knjiga, 1992 2. Michael Crichton: Jurski park, DZS, 1992 3. Judith Krantz: Lesket, Mladinska knjiga, 1993 4. Robert Fulghum: Gorela je ko sem legel nanjo, Mladinska knjiga, 1992 5. Eriča Yong: Zadnji blues, Založba Obzorja, 1993 Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana 1. Douglas Adams: Pretežno neškodljiva, TZS, 1993 2. Douglas Adams: O življenju, vesolju in sploh vsem, TZS, 1989 3. Franz Kafka: Splet norosti in bolečine, Karantanija, 1993 4. Marjan Dolgan: Fuk je Kranjcem v kratek Cas, Mihelač, 1993 5. Miha Mazzini: Satanova krona, VVieser, 1993 Miha Trefalt ZNANJE Sobota, 8. januarja 1994 Atesti s priokusom Jugoslavije Na letališču Brnik oziroma v tamkajšnjem carinskem skladišču se menda kopici uvožena elektronska oprema, saj niti carina ne ve, .kaj z njo storiti. Slovenska oblast je namreč Sprejela ukrep po katerem so obvezni atesti RSO za vse naprave nad 60 V (naprava naj ne povzroča radijskih motenj) in varnostni atesti. Kot je povedal Miro Simčič iz podjetja GRAF, d.o.o., tisti, ki so ukrep sprejeli, niso storili ničesar, da bi se na tako rigorozen ukrep podjetja pravočasno in neboleče pripimdla. Po informacijah podjetja GRAF poteka atestiranje takole: uvoznik mora dobiti podrobno tehnično dokumentacijo od proizvajalca, in ko jo dobi, mora na ustreznem inštitutu, ki preveri ali oprema v resnici ustreza tistemu, kar piše v dokumentaciji - pridobiti atest. Ce dokumentacije ne dobi, grozi stroju, ki je pogosto unikaten - uničenje. Atesti pa so ob tem še izjemno dragi (2.000 DEM) in povsem nepotrebni, saj za blago ameriškega in nemškega izvora, ki ga zasotpa podjetje GRAF, denimo v Nemčiji in ZDA veljajo mnogo strožji atesti in standardi, kot veljajo pri nas. Zato Miro Simčič ne vidi razloga, zakaj Slovenija ne bi upoštevala predpisov, ki veljajo in jih spoštujejo povsod po svetu. Zato je komično, pravi, da pri nas še dodatno preverjamo spoštovanje teh standardov, kar povečuje stroške podjetjem in kupcem, povečuje birokracijo in po drugi strani ukinja delovna mesta. Posledice tega ukrepa, ki je podoben depozitu Milke Planinc in tudi nekaterim MikuliCevim ukrepom, bodo očitno zelo hude. Sesul bo mnoga mala podjetja in izločil zdravo konkurenco. Mnogi so prepričani, da je ta ukrep pisan na kožo nekaterim velikim podjetjem, kot so Iskra, Gorenje in IBM, kar seveda primerjavo z depozitnimi Časi Jugoslavije, samo potrjuje. Atesti kot dokazila o tem, da izdelki ustrezajo standardom dežele, v kateri se prodajajo, so seveda v vsaki pravni demokraciji nekaj najbolj normalnega in nujnega - problem je le v tem, da se birokratsko pogosto zahtevajo standardi, ki so mnogo manj zahtevni od tistih, ki veljajo v državi ali skupnosti, v kateri je bil izdelek proizveden. Za avtomobile, denimo, v Sloveniji še vedno veljajo standardi, ki jih je nekoč določila Crvena Zastava - tudi zato katalizator še ni obvezen. Zal. Matija Hudovernik V naslovu včerajšnje zgodbe je prišlo do tehnične napake. Naslov se pravilno glasi: »Prijateljičino telo v fantazmi«. (op. ured.) ZNANOST (2) / VEC GOSPODARJEV JE LAZE PRENAŠATI KOT ENEGA SAMEGA Na nobenem področju parlamenti ne odločajo z manj strokovnega razumevanja kot o vprašanjih znanosti uradniki pa vedno prepozno ukrepajo To je bil seveda tisti Heisenberg, ki je bil pozneje v Angliji, ko je izvedel, da so Američani bombardirali Japonsko, globoko pretresen. Franz Josef Strauss je komentiral Heisenbergovo občutje: »Stari bedak ni mogel zadržati solz in ponoči ni mogel spati, Ce je le pomislil na Hirošimo.« Robert Jungk, nemški psiholog, je govoril o »nadzorovani sfizofreniji jedrskih znanstvenikov«. Primer naj bi bil Hahn: v začetku je bil kemik in je med prvo svetovno vojno pomagal svojemu učitelju Fritzu Haberju pri poskusih, kako uporabiti strupeni plin v vojne namene. Kar je potem doživel, ko so vojaki na frontah začeli umirati, ga je globoko pretreslo, vendar ne dovolj, da bi iz tega povzel tudi sklepe. Skrb in strahovi so se ga dotaknili kot Človeka, znanstvenik pa je stal ob strani nedotaknjen. Gre torej za cepitev zavesti, vendar nadzorovano. Ne le Hahn in Heisenberg, tudi Oppenheimer in Saharov, velika jedrska raziskovalca obeh tedanjih velesil, sta kazala to nenavadno razcepljeno zavest. Oppenheimer in Saharov nista bila bornirana znanstvenika, spoznala sta pomen svojega dela in sta pozneje tudi poskušala omiliti posledice. Zlasti Saharovo ime povezujemo z bojem za svobodo in človekove pravice. Zanimivo pa je, da je bil ob prvi eksploziji poskusne atomske bombe komentar Saharova in Oppenheimerja do pike enak: »Uspelo je,« je dejal prvi. »Delovalo je,« je rekel drugi. Oba pa sta vedela, da gre pri atomski bombi mnogo veC kot za tehnično opravilo. Ali lahko zaupamo znanosti in nanjo stavimo, če pozna samo svoja pravila? To je najbrž premalo. Predlog, da bi po- MfflA Likar stvenikom je znanje pra- ške CDU je nekako tako: va pot, veC znanja pa je Se »Država mora poseči boljša pot. Vendar se je le vmes, kadar bi s temeljni- zgodilo, da danes ob be- mi raziskavami preveC sedi znanost skoraj vsak tvegali in neodgovorno pomisli na uničevanje. ogrozili varnost človeka.« Skupina fizikov univerze v Chicagu, ki je ustvarila prvo jedrsko bombo: Enrico Fermi, VValter Zinn, VVattenberg in Herbert Anderson (od leve proti desni v prvi vrsti) klicali na pomoč hipokratsko prisego, ki bi vsakega raziskovalca zavezala k resnic in zgolj resnici, je v najboljšem primeru le dober namen. Znan- Dokler bodo stvari ostale pri tem, bodo omejitve za znanost morali določiti drugi. Politične stranke to vlogo pogosto priznavajo. Pravilo nem- Podobno govorijo tudi druge liberalne stranke v Evropi: »Kjer pa nameni znanosti škodujejo etičnim normam in pomenijo hudo tveganje, mora zakonodajalec prepovedati metode in postopke raziskovanj.«To je stara pesem oblasti: zakon, prepoved in poseg. Vendar je preveC zahtevati od države, da bi bila nekakšen čuvar kreposti. Pa ne le zato, ker ne obvlada nadrobnosti. Skoraj na nobenem področju parlamenti ne odločajo z manj strokovnega razumevaja kot o vprašanjih znanosti. Tehten je pomislek: vsi iz izkušenj dobro vemo, da uradniški ukrepi pridejo vedno prepozno. V človekovo življenje sta kontracepcijska tableta in avtomobil Ze zdavnaj do kraja posegla, še preden so se politiki lotili stvari prek komisij ali zaslišanj strokovnjakov in »nasprotnih strokovnjakov«. Prepad med znanostjo in politko je skoraj povsod v Evropi vedno večji. Raziskovalci svoje poskuse Ze opravijo, ko se izvoljeni zastopniki ljudstva šele spravijo k delu. Kaj storiti? Ugotovili smo, da znanost svojih omejitev ne spozna in si jih ne dovoli postavljati od zunaj. Odgovor so (žal prav nasprotno Spomenici znanstvenih in strokovnih združenj o alternativni »znanosti«) čim številnejši nasprotni strokovnjaki in razcvet »alternativne« znanosti. Ti kažejo, da so omejitve in meje že zdavnaj nastale same od sebe. Monolit, znanosti je razpadel v sestavine. Pojav je znan. Vsak dan rastejo nove oblike: ob šolski medicini imamo naravno zdravilstvo, zgodovina od zgoraj tekmuje z zgodovino od spodaj, »moški« znanosti je stopila ob bok »ženska« in podobno. Ob teh pojavih se mnogi boje, da bo znanost izgubila svojo notranjo urejenost in zunanjo moč. Dogajanje pa lahko vidimo tudi v docela drugi luCi. Gre za nujno posledico starega izreka Francisa Bacona: »Znanje je moC,« kajti beseda »moc« priklice še Monte-squieujev izrek: »MoC je nevarna.« Prav zaradi taksnih premislekov ne bi smeli obžalovati, da bi uradna znanost morala tekmovati z alternativno, ne bi se smeli bati »nasprotnih strokovnjakov«. Taksno stanje v razvoju znanosti je bilo treba pričakovati. Danes je povsod, kjer ima besedo znanost, v igri tudi moC. Ta moc pa marsikoga vznemirja, saj ne izvira iz ljudstva. Vsi, ki se bojujejo za Človekove pravice, opozarjajo, da nepovratne odločitve v parlamentih pogosto izsilijo poslanci, ki odhajajo in zapuščajo svoje odločitve naslednikom. V Se tako demokratičnih družbah državljanom ne ostane skoraj nie, o Čemer naj bi odločali. Imajo vedno bolj zvezane roke, saj so v njihovem imenu že odločili drugi, za odločitve izvoljeni. Prihodnost bo zahtevala Se veliko veC, kot kažejo današnja dogajanja fra-gmentiranja, ki so v polnem zaletu. Lahko se s pojavom strinjamo ali pa zaradi njega jadikujemo, odvisno, kako presojamo to spreminjanje. Treba pa si je biti na jasnem, da je veC gospodarjev lažje prenašati kot enega samega. POLITOLOGIJA / VLADNE IN STRANKARSKE DEJAVNOSTI Sveži vetrovi v politiki kanadske države Povečevanje pristojnosti provinc Rojstni dan kanadske države je 1.7.1867, ko so se Štiri britanske kolonije Nova Scotia, NewBrunswick, Upper Canada (danes Ontario) in Lower Canada (danes Quebec) združile v Dominion of Canada. Takoimenovani Britanski severnoameriški zakon je urejal ne samo proces združevanja, marveč deloval tudi kot ustavni temelj nastajajoče kanadske federacije, in to v duhu tradicije britanskega političnega sistema. Zagotavljal je upombo angleškega in francoskega jezika v parlamentu, delovanje quebeške zakonodaje, sodišč. Zvezni vladi je podelil pristojnosti na področju obrambe, sodstva, mednarodnih odnosov, denarja in bančništva, trgovine, transporta, državljanstva in domorodske problematike. Province pa so prevzele jurisdikcijo glede izobrazbe, zdravstva in socialnega skrbstva, civilne zakonodaje, lokalnih vlad in naravnih resursov. Pod skupno jurisdikcijo pa sta spadali kmetijstvo in imigracija. Leta 1870 je Hudson Bay Company predala britanski kroni, ta pa naprej Kanadi, ogromne ravninske predele, iz katerih so bile ustanovljene leta 1870 Manitoba, 1905 pa Sa-skatcheivan in Alberta. British Comumbija se je vključila leta 1871 pod pogojem, da zvezna vlada zgradi železniško progo zahod-vzhod in tako novo provinco poveže z drugimi. Prince Edward Island se je priključil leta 1873, Newfoundland pa leta 1949. Prvi popravek te začetne kanadske ustave je kanadski parlament opravil šele leta 1982. Dobila je novo ime - ustavni zakon ter nekaj dodatkov, med njimi Kanadsko listino pmvic in svoboščin ter proceduro spreminjanja kanadske ustave. Po- sebnost kanadskega političnega sistema je združenost zakonodajne in izvršne oblasti, ki sta običajno ločeni, sodni sistem pa je tudi v Kanadi avtonomen. Po ustavi je predsednik Kanade britanska kraljica, ki v Kanadi deluje preko generalnega guvernerja. Vse skupaj ima simboličen pomen in funkcijo. Izvršna oblast predlaga zakone parlamentu, pripravlja predlog proračuna, ter uresničuje sprejete zakone. V duhu britanske tradicije morajo ministri v primeru, da izgube podporo parlamenta, odstopiti. Vladne politike oblikuje kabinet in predsednik vlade (Prime Minister), ki je obenem predsednik najmočnejše stmnke. Ministre izbere izmed izvoljenih članov parlamenta njegove stranke, ter predlaga tudi večino nosilcev ostalih ključnih funkcij. Kanadski parlament, ki sprejema zakone in predloge davkov in drugih proračunskih dohodkov, sestoji iz voljenega spodnjega doma (House of Commons) in imenovanega zgornjega doma (Senate). Ce vlada ne uspe uresničih kakšnega od svojih ključnih predlogov, ah če ne dobi podpore v parlamentu (vote ofnon-confidence), mora njen predsednik odstopiti ah predlogah generalnemu guvernerju izvedbo novih volitev. Ce predsednik vlade odstopi, lahko generalni guverner prosi predsednika opozicije, da sestavi novo vlado. Za kanadsko politično prizorišče so bila dolga leta značilne tri stranke - konservativna, liberalna in NDP (nova demokratska stranka). Prvi dve sta bili daleč močnejši od tretje in njuni kandidah so se izmenjavah na premierskem stolčku. NDP je bila bolj v vlogi potencialne konkurence, čeprav je Pogled na Osoyoos (Foto: Donna Phillips) zmagovala v nekaterih provincah in se zlash »dobro odrezala« pri pobiranju denarja za svojo dejavnost - v prvi vrsh so jo financirali sindikah. Dejstvo, da tudi v provincah, kjer je bila NDP vladajoča stranka, ni prišlo do mdikalnejših sprememb (v levo ali na bolje), pa sumljivost nekaterih njenih finančnih prijemov, sta jo diskreditirali do te stopnje, da danes ni prav veliko Kanadčanov, ki so še pripravljeni »stavih nanjo«. Kanadska polihčna scena seje tako skorajda približala dolgočasni strankarski bipolarnosti v ZDA. Skomj. Vedno več je namreč bilo takih, ki so bik mnenja, da Kanada potrebuje spremembe, ne samo na pokhčnem prizorišču (kjer so se diskusije o novi ustavi oziroma o tem, kako ustavih odcepitvene tendence v Quebecku, vlekle v nedogled in so očividno zašle v slepo ulico), marveč predvsem v njenem gospodarstvu f kjer nezaposlenost zadobiva vse bolj grozeče razsežnosti). Tako sta na stranskem spektru, na diametralno različnih pozicijah, pojavih dve novi stranki. Reformskastranka poskusa zajeti hsh del populacije, ki je bolj desno od sicer zmerno cen-trishčne konservahvne stranke. Nacionalna stranka pa je bolj altemahva za NDP, kanadsko levico, z močno izraženimi po-pulishčnimi prijemi. Ima tudi močan vvirmipeškipečat, saj sta tako njen predsedniški kandidat (Front Man, Hit Man) Mel Hurhg kot predsednik stranke, Bill Loewen doma oziroma tesno vezana na Winnipeg. Bogomil Ferfila NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 8. januarja 1994 17 GLEDALIŠČA SLOVENIJA SANDRO MASSIMINI TOKRAT V MUSIČ ALU V Trst se vrača Sandro Massimini, ki je osvojil srca številnih Tržačanov predvsem z nastopi na operetnih festivalih. Tokrat pa bo Massimini, ki že vrsto let nastopa z lastno skupino, namesto operete predstavil musical. Izbral je delo Victor Victoria, ki je sicer zaslovelo najprej na filmskih ekranih. Italijanska kritika je Massi-minijevo postavitev precej dobro sprejela, saj so si lahko doslej Victor Victorio ogledali v številnih mestih, med temi tudi v Rimu in Milanu. V Trstu bo musical na sporedu v gledališču Rossetti od 14. do 16. januarja kot izvena-bonmajska ponudba Stalnega gledališča FJK. RAZSTAVE SLOVENIJA igpillj(gi LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 10. januarja, ob 20. uri premiera Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (KD). Predstava bo Se v torek, 11. januarja, ob isti uri. URAMA SNG, tel.: 061/221-511 Danes, 8. januarja, ob 19.30 M. Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI, za izven. Gostovanje HNK iz Zagreba. V ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma Študentski drugi in izven. V četrtek, 13. januarja, °b 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma dijaški 6 večerni. V petek, 14. januarja, ob 19.30 H. Ibsen: ROSMERSHOLM, za abonma petek in izven. Mala DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 8. januarja, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano! Predstava bo Se v Četrtek, 13. januarja, ob 20. uri, za izven. V sredo, 12. januarja, ob 20. uri M. Jesih: LJUBITI, za izven OPERA SNG, tel.: 061/331-950 Nocoj predstava Strauss ml.: NETOPIR zaradi bolezni v ansamblu odpade. Cenjenemu občinstvu se opravičujemo. Nadomestna predstava bo v sredo, 16. februarja, ob 19. uri. Vstopnice veljajo. Predstava bo še v ponedeljek, 10. januarja, ob 15. uri, za izven. V sredo, 12. januarja, ob 19. uri Verdi: RIGOLETTO, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel: 061/312-860 Danes, 8. januarja, ob 16. uri A. Lindgren-V. Ar-har-Stih: PIKA NOGAVIČKA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 9. januarja, ob 16. uri, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 8. januarja, ob 19.30 M. Camoletti: PRIDI COLA NA VEČERJO, za izven. Predstava bo Se v ponedeljek, 10. januarja, ob isti uri, za abonma mladinski 4 in v torek, 11. januarja, ob isti uri, za redu. MALA SCENA MGL Danes, 8. januarja, ob 17. uri G. Barylb: MEDENI MESEC, za izven in konto. SMG, tel.: 061/1253-312 V sredo, 12. januarja, ob 19.30 H. Achtembusch: SUSN, za izven. V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 E. Filipčič: PSIHA, za izven. KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/448-920 Danes, 8. januarja, ob 16. uri odrska slikanica Bo- IRSI Kulturni dom Danes, 8. januarja 1994, ob 20.30 (izven abonmaja) in v ponedeljek, 10. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev komedije R. Harvvoo-da »Garderober«. Režija V. Moderndorfer. V torek, 11. januarja, ob 20.30 (Red I) in v sredo, 12. januar j, ob 16. uri (Red G) ponovitev monodrame H. Peschine »Bos že videla«. Igra M. SardoC, režija J. Babic. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona Od torka, 11. januarja 1994 bodo stekle rezervacije in predprodaja vstopnic za We-berjevo opero »Der Freischutz«. Blagajna Dvorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Rossetti Od 14. do 16. januarja bo na sporedu »Victor Victoria« s Sandrom Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Za abonente CELOVEC Mestno gledališče Danes, S.t.m, ob 19.30 »Der Mann von La Man-cha. Juhi, g. t.m., ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). I1NJE Dom prosvete - Danes, 8. t. m., ob 19.30: Kon- gomil Veras: MIHA, MINKA IN GLEDALIŠKA ŠMINKA. V soboto, 15. januarja, ob 20. uri Milan Vere: VSEGA JE KRTVA MARJANA DERŽAJ. Gostuje Slovensko stalno gledališče Trst. LGL, tel.: 061/314-962 Danes, 8. januarja, ob 11. in 17. uri Jana Synkova: MALA ČAROVNICA, za izven. KRANJ PGLK, tel.: 064/22-681 V petek, 14. januarja, ob 19.30 premiera Matija Logar: DOSJE, za izven. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 V torek, 11. januarja, ob 19.30 C. Goldoni-A. Rozman: SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma torek in izven. V sredo, 12. januarja, ob 15.30 B. Veras: ZELENA KAPICA, za abonma 4. Šolski in izven. LAŠKO KC LAŠKO, tel.: 063/ 731-304 V petek, 14. januarja, ob 19. uri komedija Branislav NuSiC: DOLAR. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/221-206 Danes, 8. decembra, ob 19.30 uri v Minoritih premiera A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, za red premierski in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 9. januarja, in v torek, 11. januarja, ob isti uri, za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V petek, 14. januarja, ob 19.30 plesno-baletni triptih ŠTIRJE LETNI ČASI, za red premiera in izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 061/26-748 Danes, 8. januarja, ob 11. uri in 17. uri Jana Svnkova: MALA ČAROVNICA. V nedeljo, 9. januarja, ob 11. uri Pavel Polak: IGRA O RDEČI KAPICI ALI GOSPOD, POKUKAJVA V TA ZABOJ, za izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 8. januarja, ob 20. uri komedija Alan Ayckboum: NORČIJE V SPALNICAH, za red sobota zeleni. Predstava bo Se v nedeljo, 9. januarja, ob 17. uri, za red nedelja zeleni. popust. Gledališče Cristallo-La Contrada Danes ob 20.30 ponovitev A. Russinovega dela NINA v izvedbi skupine La Plexus T iz Rima. Igrajo Nancy Brilli, Massimo Dappor-to, Giovanni Crippa. Režija Filippo Crivelli. Ponovitev jutri ob 16.30. Jutri, 9. januarja 1994, ob 11. uri bo za najmlajše na sporedu »Povem ti pravljico«. Argia Laurini, ki igra pri skupini La Piccionaia iz Vicenze, bo pripovedovala pravljico »Sneguljčica«. 16. januarja 1994 bo na sporedu ponovitev predstave »Za Božic na predvečer«. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Macedonio. Režija L. Crismani. 23. januarja pa bo na sporedu »RdeCa kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezione Aurea iz Bergama. certni večer. Igrata Maria Frodl (violončelo) in Bruno Petrischek (klavir). DOBRLAVAS Kulturni dom: Jutri, 9. t.m., ob 9.30 - Lutkovna igra »Radovedni slonček« (Kipling-Varl). Režija Tine Varl, nastopa lutkovna skupina LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava slik, grafik, skulptur SHUJA TAKAHA-SHIJA je na ogled do 30. januarja. Slovesna otvoritev razstave bo v sredo, 12. januarja, ob 18. uri. (Galerija CD). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava sbk JONA GALA PLANINCA: SLIKE ‘93 je na ogled do 10. januarja. MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja. V torek, li. januarja, bo ob 17. uri po razstavi vodil umetnostni zgodovinar Brane Kovic. Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do 9. januarja. V nedeljo, 9. januarja, bo ob 11. uri po razstavi vodil kustos Modeme galerije Igor Zabel. Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja. V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA. NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20 Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do 10. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava otroških ilustracij ROZE PIŠČANEC je na ogled do 27. januarja. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja. GALERIJA FILIPOV DVOREC, Cankarjevo nabrežje 1 Razstava del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 14. januarja. GALERIJA PIC LEK, Verovskova 57 Razstava slik KATARINE BELA VIC in ESTER LAMPIČ je na ogled do 14. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik TOMAŽA ŽELEZNIKA je na ogled do 11. januarja. V četrtek, 13. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave sbk RUDIJA PERGARJA. Razstava bo na ogled do 1. februarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava slikarjev naivcev ANTONA REPNIKA, BRANKA in JANEZA REPNIKA je na ogled do 12. januarja. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Razstava LIKOVNO SNOVANJE SILVA TERSKA je na ogled do 16. januarja. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska ulica Razstava fotografij VINKA SKALITA je na ogled do 20. januarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja. GALERIJA KRKA, Cesta herojev 45 Razstava DIMITRIJA POPOVIČA: Ciklus Marilyn Monroe je na ogled do 10. januarja. PIRAN MESTNA GALERIJA Razstava del GERHARDA ALTENBOURGA je na ogled do 15. februarja. PTUJ PTUJSKI POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski trg 1 Arheologija Poetovionensis - stara in nova arheološka spoznanja ob stoti obletnici ustanove in razstava slikarja SANDIJA CERNKA sta na ogled do 15. januarja. ŠEMPETER PRI NOVI GORICI GALERIJA BAZATO, Goriške fronte 2 Razstava slik akademskega slikarja BORISA ZA-PLATILA je na ogled do 10. januarja. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA, Titov trg 5 Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel: 061/222-815 PLES: Danes, 8. januarja, ob 20. uri slovenska premi- (LD)B°S NA Plesni teater Ljub1)3™ V petek, 14. januarja, ob 20. uri svetovna premiera I AND I plesne skupine EARTHFALL DANCE. Predstava je zmes plesa, vizualnega gledališča in žive glasbe. PREDAVANJA: V sredo, 12. januarja, ob 19. uri Center za duhovno kulturo, Barbara Skoberne in Zoran Mi-hajlovic: Ali je razsvetljenje po vzhodnih tradicijah možno tudi za zahodnega človeka? °b 19. uri dr. VVilliam Bloom: Duhovna dinamika denarja. V petek, 14. januarja, ob 19. uri dr. VVilliam Bloom: Psihološke nevarnosti na duhovni poti. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Od petka, 14. do nedelje, 16. januarja razstava malih živali. PIONIRSKA KNJIŽNICA, Komenskega 9 Vsak ponedeljek ob 17. uri pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. uri ure pravljic in vsak Četrtek igralne ure. TRBOVLJE DOM SVOBODE H V sredo, 10. januarja, bo ob 20.15 javna razvedrilna prireditev Žebljički. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA V torek, 11. januarja, ob 20. uri angleški film GOLI (Naked). Rezija Mike Leigh, igrajo David Thevvbs, Katrin Carlige, Lesly Sharp. V sredo, 12. januarja, ob 20. uri ameriški film BEGUNEC (FUGITIVE). Rezija Andrew Davis, igrajo Harrison Ford, Tommy Lee Jones, Sela Ward in drugi. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V torek, 11. januarja, ob 17. uri ura pravljic -ANA FLORJANČIČ. TRST Galerija Tommaseo Do 12. januarja 1994 so na ogled dela slikarja Maurizia Bonore. Art Galery Danes, 8. t.m., ob 18. uri bo odprtje 2. mednarodne razstave mini slik, ki bo trajala do 31. t.m. Galerija Bernini (Trg Sansovino) V ponedeljek, 10. t.m., ob 18. uri odprtje razstave slikarjev: Elen Lupine, Davorin Kralj, Claudio Cosmini, ki bo na ogled do 20. t.m. ČEDAD Tržaška lereditna banka Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic. VIDEM Artesegno Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija Do 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman. BOROVLJE Galerija Rieser Na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov. TINJE V galeriji Tinje je Se jutri, 9. t.m., na ogled razstava del Irene Gutt-GregoriC. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30 koncert TATJANE LIPOVŠEK - violina in NATAŠE LIPOVŠEK - klavir, za srebrni abonma. Program: Leclair, Beethoven, JanaCek, Ysaye, Chopin. V torek, 18. januarja, ob 19.30 operni gala koncert FRANCISCO ARAIZA - tenor. ILIRSKA BISTRICA Danes, 8. januarja, bo v klubu MKNZ koncert skupine 2227. KAMNIK FRANČIŠKANSKA CERKEV Danes, 8. januarja, bo ob 19.30 koncert klasične glasbe iz cikla MUSIČA AE-TERNA. Program: Men-delssohn-Bartholdy, Betho-ven. KOPER DVORANA GLASBENE SOLE V Četrtek, 13. januarja, ob 17. in 20. uri koncert SIJA-VUS I. GADZIJEV - klavir. Program Haydn, Mozart, Beethoven. MENGEŠ Danes, 8. januarja, ob 19. uri v farni cerkvi sv. Mihaela.koncert moškega pevskega zbora iz Kranja in zbora Musiča viva. FJK TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 10. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini. Avditorij Muzeja Revoltella Operna sezona 1993-94 - V ponedeljek, 10. t.m., ob 18. uri bo na sporedu »Srečanje z...« baritonistom Hansom Joachi-nom Ketelsenom. Vstopnina 4.000 lir. MILJE Gledališče Verdi Jazz koncerti-sezona 1993-94 V soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 14. januarja 1994 bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Serghej Krylov -violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut. GORICA Avditorij Savio Ul. XX. septembra 89 V petek, 14. januarja, ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Moldava. Solist Massimo Gon. Katoliški dom Danes, 8. januarja ob 20.30 ponovitev novoletnega koncerta ki ga prirejajo slovenski bančni zavodi. Nastopil bo Slovenski oktet. Vodi Anton Nanut. TV SPORED Sobota, 8. januarja 1994 SLOVENSKI PROGRAMI SLOVENIJA 1 Radovedni Tacek: Paleta Lonček, kuhaj! Pšenična solata Zimska tekmovanja, 2/26 del francoske risane serije Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Rešitev je kikirikijevo maslo, kanadski film, VPS 1130 Poročila Tednik, ponovitev Video strani Cooganova prevara, pon. ameriškega filma TV dnevnik 1 Terra X, 7/8 del nemške dokumentarne serije Regionalni program Ljubljana RPL TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Gore in ljudje TV Poper Korenine slovenske lipe: Domače obrti na Slovenskem, 12. oddaja: Piparji TV dnevnik 3, VPS 2210 Sova Tekmeci Sherlocka Holmesa, 7/26 del angleške nanizanke Žrtev ljubezni, ameriški fdm, VPS 2345 Video strani SLOVENIJA 2 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju; Veleslalom (M), 1. tek, prenos Altenmarkt: Superveleslalom (Z), prenos Kranjska gora: Veleslalom (M), 2. tek, prenos Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 3. oddaja Sova Ko se srca vnamejo, 5. del ameriške nanizanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 6/26 del angleške nanizanke Športna sobota Kri, znoj in slava, 5. del Športnega filma Svetovno prvenstvo v snovvboardu, reportaža z Rogle Vodne pustolovščine, 7/24 del angleške pzn serije Dnevnik 2 Pa ga je..., 2/4 del angleške nadaljevanke Igrajo: Timothy Dalton, Timothy West, Penelope Cruz Sanc- hez, Annabelle Apsion, David Morrissey in drugi. Žametna šapa, 1/7 del angleške pzn serije Poglej in zadeni Sobotna noC Video strani Jk KANALA CMT A-Shop Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Vampirke z Beverly Hillsa, ponovitev ameriške komedije Igrajo: Eddie Deezen, Britt Ekland, Tim Conway, Jr., Jay Ric-hardson in drugi; režija Fred Olen Ray. A-Shop Video strani Škrlatni jeglič, pon. angleške drame Igrajo: Leslie Hovvard, Merle Oberon, Raymond Massey, Ni-gel Bruce, Joan Gardner, Melville Cooper in drugi; režija Ha-rold Young. Radio FM, ponovitev 4/13 dela ameriške humoristične nanizanke Avtotimes, oddaja o avtomobilizmu Radio FM, 5. del ameriške humoristične nanizanke Pompeji, ameriški zgodovinski film V Času rimskega cesarstva je Pompeje zalila vulkanska lava in mesto je do današnjih dni ostalo takšno, kot je bilo, vendar brez življenja. Prebivalci niso slutili, da se približuje vulkanski izbruh in zato niso zapustili mesta. Tako lahko danes vidimo, kakšno je bilo tedanje življenje na dan, ko se je zgodila katastrofa. CMT Modro, ki vznemirja, erotična nanizanka Video strani KOPER 18.00 Slovenski program mmp KOROŠKA 19.00 Avstrija danes ® RAI 1 ® RETE 4 Simfonični koncert Nan., 8.30 nad. Piccola Film: Prigioniero senza Cenerentola, Anima per- nome (dram., ZDA ’83, i. sa, 9.30 dnevnik R. Scheider, L. Ullmann) Nad.: Soledad, 10.30 SP v smučanju: moški Febbre d’amore, 11.30 veleslalom, 1. tek Quando arriva 1’amore Nan.: Poliziotti in citta Dnevnik Informativna odd: Canal Ceravamo tanto amati Grande-Gregorettivvu Dnevnik Dnevnik in vreme Nad.: Sentieri Rubrika o medicini: Rubrika o lepoti Check-up Kviza: Perdonami, 17.00 Izžrebanje lota la verita delTanno nuovo Dnevnik in Tri minute Aktualno: Ceravamo tan- Nan.: Cose deli’ altro to amati mondo Dnevnik Šport: IP v košarki Funari News Nan.: Leseni prijatelj Film: 11 buono, il brutto, Variete: Raimondo e le il cattivo ((vestern, It. altre (vodijo I Trettre) '67, i. Clint Eastvvood, Dnevnik Lee Van Cleef) Izžrebanje lota Aktualno: Ai tempi miei Aktualno: Zdravi in lepi Film: Jeans dagli occhi Nedeljski evangelij rosa (kom., ZDA '81, i. Ryan 0’Neal, "M. Melato) Vreme, dnevnik, šport Variete: Bucce di banana (vodijo Pippo Franco, Bd. Leo Gullotta, Valeria Ma- rini, Oreste Lionello) IS CANALE5 Dnevnik 1 Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Na prvi strani Filmske novosti Film: I bostoniani Nan.: New York New York Aktualno: Ciao Italia, (dram., VB ’85, r. J. Ivory, i. Christopher Reeve, Va- nessa Redgrave) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.30 < | RAI 2 Anteprima Otroški variete: risanke in kviz Dnevnik TG 5 - Flash Videocomic Kviza: OK il prezzo e Variete: Mattina in fami- giusto, 19.00 Si o no glia Dnevnik TG 5 8.00, 9.00,10.00 dnevnik Striscia la notizia Vse o RAI 2 Film: ... altrimenti ci ar- IumE Aktualno: Prossimo tuo rabbiamo (kom., It. ‘74, i. Nan.: L’arca del dottor Bud Spencer, T. Hill) Bayer Film: Sotto il vestito Variete: In famiglia niente (krim., It. '85, i. Dnevnik, rubrika Drib- Renee Simonsen), vmes bling in vreme (24.00) dnevnik Glasba: Scanzonatissima Aktualno: A tutto volu- Giorno di festa (vodi me (pon.) Sandra Milo) Izžrebanje lota Male in velike zgodbe Nan.: Woof, 17.30 Lassie # ITALIAl Variete: Cirkus v svetu Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi Otroški variete Film: Torna aEl Grintaa Nanizanke (vestern, ZDA '75, i. John Odprti studio Wayne, K. Hepburn) Otroški variete Aktualno: Nascita di una Variete: Non e la RAI dittatura Nan.: Ultraman Dnevnik in vreme Aktualno: A tutto volu- Informativna odd: Canal me Grande - Gregorettivvu Variete: Sobota v cirkusu Film: La formula (krim., Šport studio ZDA ’81, i. George C. Nan.: Bayside School. Scott, Marlon Brando) 19.00 II principe di Bel Videocomic Air Odprti studio Varieteja: Karaoke TV film: Street Crimes - 4 ! RAI 3 Poliziotti in azione (krim,, ZDA ’91) Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA '81, Pregled tiska r.-i. Mel Brooks) Film: 11 mio amico Mac Sgarbi quotidiani (fant., ZDA ’88) Šport studio Informativna odd: Canal Nan.: Su e giu per il col- Grande - Gregorettivvu lege, I miei due papa TGR Vivere il mare Oddaja o kmetijstvu Koncert RAI 3 Dnevnik # TELE 4 SP v smučanju: superve- leslalom 2, 12.45 moški superveleslalom, 2. tek 13.40, 22.30 Športna Deželne vesti, dnevnik stran, 13.30, 19.30, 23.00 TGR - Okolje Italija Dogodki in odmevi Šport: IP v rugbyju, Film 16.30 IP v odbojki Scusate 1’anticipo Vreme in dnevnik Deželne vesti (•) MONTECARLO BlobCartoon, Kino Film: L’uomo che sapeva troppo (krim., ZDA ’53, 22.30 Dnevnik r. A. Hitchcock) 11.20, 12.30 SP v Dnevnik ob 22.30 smučanju Aktualno: Harem Film: Avventura in Variete: Magazine 3 Oriente Dnevnik in vreme IP v košarki Variete: Fuori orario Film: Uccidete il padrino S Koper Hrvaška 1 Juke Box, pon. glasbene Dobro jutro oddaje, vodi Alex Bini Poročila TV novice Dr. Argus, 8/13 del risane Stanje stvari - mladi serije Odprte strani, Narodna glasba oddajo pripravlja Rosan- Poročila na T. Giuricin Čajkovski: Pikova dama, Slovenski program: 3. dejanje opere Korenine slovenske lipe: Prizma Romanja - od Sv. Višarij Poročila do Barbane Zbogom Lady, ameriški Zastrta Marijina podoba film, 1956 Dokumentarna oddaja Po romanu Jamesa Stree- TV Poper, ta kabaretno-satirična odda- Igrajo: Brandon de VVilde, ja VValter Brannan, Phil Primorska kronika Harris, Sidney Poitier, TV dnevnik VVilliam Hooper in drugi; Jutri je nedelja - verska režija VVilliam VVellman. oddaja Hišni ljubljenčki Čarobna svetilka, otroški Mladi Indiana Jones, program 8/17 del am. serije Stekleno srce, nemški Poročila barvni film, 1976 Glembajevi, 1/3 del hrva- Igrajo: Joseph Bierbic- ške drame hler, Stefan Guttler in TV razstava: Sibeniški drugi; režija VVerner Her- nakit zog. Televizija o televiziji Do konca sveta - Ko spre- Santa Barbara, , 605. del govorijo slike ameriške nadaljevanke Dnevnik Na začetku je bila beseda Svetovni pokal v alp- Dnevnik 1 skem smučanju; Mesto upanja, ameriški Veleslalom (M), posnetek iz Kranjske gore Horoskop k ukfi film, 1991 Igrajo: Vincent Spano, Tony Lo Bianco, Joe Morton, Jace Alexander in drugi; režija John Sayles. Film - Video - Film Poročila ES Športna sobota EMP3 Avstrija 1 Slika na sliko Poročila v nemščini Sanje brez meja Čas v sliki Pri Huxtablovih Varuška, pon. ameriške komedije Cas v sliki Dunajske melodije, av- M Hrvaška 2 strijska komedija Življenje klovna Otroški program TV-koledar Duck Tales Dinozavri Kranjska gora: Veleslalom (M), posn. 1. teka Kranjska gora: Velesla- Beverly Hills, 90210, se- rija lom (M), 2. tek, prenos X-Large Rock koncert, pon.: Slika Avstrije Eurythmics Zdravnica dr. Quinn, se- Samo norci in konji, 6/14 rija del angl. humor, serije Cas v sliki Proti toku Immenhof, uvodni film k Sto let avtomobila, serija nemški seriji Obiski na domu, ameri- Zlata dekleta, am. humo- ški film ristična serija Risanka klic po maščevanju, am. Elitne bojne enote, 4/8 akcijski film, 1989 del dokumentarne serije Igrajo: Patrick Swayze, Dnevnik Liam Neeson, Adam Ljubezen da, ljubezen ne, Baldvvin, Helen Hunt in 2/23 del am. humor, na- drugi; režija John Irvin. nizanke Čas v sliki EfiHil Elitne bojne enote, 5/8 Sest jeklenih mož, ameri- del dokum. serije ški film, 1979 KRM Cro Pop Rock Miami Vice Nočna izmena Poročila (m™) Madžarska Avstrija 2 Sončni vzhod Kranjska gora: Velesla- Verski program za refor- lom (M), 1. tek, prenos matsko mladino Altenmarkt: Supervele- Otroški program slalom (2), prenos Sosedje, serija Kranjska gora: Velesla- Opoldanski zvon lom (M), 2. tek, prenos Panorama, svetovna po- TisoC mojstrovin litika V kraljestvu ruskih me- Portret: geolog dr. Ka- dvedov, 5. del: Sibirija roly Ferencz Palača na Ringstrasse, Tostran luže, 2. del 12., zadnji del Madžarska polprete- Živali iščejo dom klost, pon. 1. dela Srečanje s sosedi Filmski muzej: Nogomet Siromašni bogataši, ma- Avstrija danes džarski cb film Cas v sliki Bosi, moda in spektakel Air America, ameriška Loto akcijska komedija, 1990 Notranja politika Igrajo: Mel Gibson, Ro- Kolo sreče, kviz bert Downey Jr. in drugi; Lahko bi bil zaščiten, režija Roger Spottiswoo- Fertorakos de. Dnevnik Cas v sliki Življenje Balatona, serija Najboljši nameni, 3/4 del Materinska ljubezen nadaljevanke Liza Minelli Show, po- Ifs Me Again - Barbara snetek Dennerlein, koncert Valentina, serija TV SLOVENIJA 1 11.30 REŠITEV JE KIKIRIKIJEVO MASLO, kanadski barvni film, 1985 Scenarij in režija: Michael Rubbo fotografija: Thomas Vamos glasba. Levvis Furey igrajo: Mathew Mackay, Siluk Saysanasy, Alison Pod-brey, Michael, Hogan, Michel Maillot, Helen Hughes Kaj se vse lahko pripeti 11-letnemu dečku, ki ima bujno domišljjo? Marsikaj, kar si lahko predstavljamo, in seveda Se mnogo več. Tako je, če živiš v običajni mestni četrti, v utici obkroženi z drevesi, če je tvoj oče slikar, če imaš mamo, ki je na službeni poti v Avstraliji in če imaš starejšo sestro Suzy. Ja, saj res, na koncu ulice mora stati zapuščena hiša, polna skrivnosti, v njej pa prenočujejo potepuhi, beračice in mestni posebneži. V tej skrivnostni hiši se bi naj dogajalo marsikaj, kar buri Michaelovo domšljijo. Ko pa nekega lepega dne osamljeno, nenavadno hišo zajame požar, se Michael prestraši za umišljene in prave prebivalce. Komaj čaka, da bo konec pouka. S prijateljem Conradom gresta do hiše in ko Michael vstopi, zagleda nekaj grozljivega; od groze mu izpadejo lasje. Sedaj je Michaelova glava čisto plešasta, okrogla kot kakšna žoga in celo hišni zdravnik ne ve zdravila. Pravi samo, da gre za bolezen harum scarum, kar naj bi po naše pomenilo nekako ustraše-ni lasje. Rešitev je za Michaela precej bližje, kot bi si marsikdo mislil, prav pri prijateljih iz požgane, osamljene hiše. TV SLOVENIJA 1 21.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, Piparja To bo oddaja o PIPARJIH - znamenitih gorjuških faj-farjih. Pred približno sto teti, v času stare Avstrije, so na Gorjušah nad Bohinjem izdelovali pipe pri kakih dvajsetih domačijah. Priložnost za dodatni zaslužek drugje in spremenjene kadilske navade so pripomogle, da je ta obrt skorajda izumrla. Dandanes sta se na Gorjušah ohranila le še dva mojstra piparja, Alojz Lotrič in Vinko Beznik, ki v svojih delavnicah, pravih malih muzejih starih orodij, delata pipe. Te drobne umetnine so sicer res bolj pipe za okras kot za kajenje, a vendarle ohranjajo spomin na to nekoč pomembno obrt. BiH TV SLOVENIJA 1 23.45 ŽRTEV LJUBEZNI, ameriški barvni film Scenarij: James J. Desmarais, Alison Rosenfeld De-smarais režija: Jerry London fotografija: Billy Dickson glasba: Richard Stone igrajo: Pierre Brosnan, Jobeth Williams, Virginia Madsen, Georgia Brovvn, Murphy Gross Film ŽRTEV LJUBEZNI je napeta psihološka kriminalka, polna sumničenj med glavnimi tremi protagonisti in vse do konca ni moč zagotovo vedeti, kdo je resnični negativec. Psihiatrinja srednjih let sreča mladega angleškega profesorja, ki jo prav hitro očara. Pa vendar leta Po ločitvi dvomi, ali ji je mladi mož pripravljen vračati ljubezen. Položaj se še bolj zaplete, ker Tes-sa zdravi mlado Carlo, ki je obupana zaradi moškega, pa se izkaže, da sta obe zapleteni z isto osebo. Carla skuša zdravnico prepričati, da gre za očarljivega, a nevarnega moškega, kije sposoben tudi ubiti. Tessa se mora zdaj sama prepričati, ati Carla govori resnico, ali pa je le ljubosumna in si stvari izmišlja. Profesorjeva resnica je povsem drugačna, a dogodki tečejo tako, da mu končno psihiatrinja vendarle vedno znova verjame. Končno se bodo po mnogih nenavadnih in nevarnih dogodkih vsi trije nepričakovano srečali iz oči v oči na nevarnem samotnem kraju visoko v hribih, ko Tessa zares ne ve več, kateri od obeh ji v resnici streže po življenju... TV SLOVENIJA 1 20.25 GORE IN LJUDJE, pripravlja Marjeta Keršič Svetel V novem letu je oddaja GORE IN LJUDJE dobila nov termin - poslej bo na sporedu vsako prvo soboto v mesecu, zvečer na prvem programu. Le v januarju je oddaja izjemoma na sporedu drugo soboto, saj je bil prvi januar še čisto praznično obarvan. Oddaja začenja že tretje leto svojega obstoja in po odzivu gledalcev sodeč kar uspešno. Marco Preti je italijanski filmski režisr, ki je največji del svojega ustvarjanja posvetil filmom o gorah in plezanju, kar seveda ni nič čudnega, saj je gorski vodnik, odličen alpinist in inštruktor športnega plezanja. Med njegovimi najbolj zanimivimi filmi je GORA NA KONCU SVETA, film, ki dokumentira podvig na Antarktiki. Leta 1991 se je Preti odpravil skupaj z ameriškim pomorščakom Skipom Novakom na Grahamovo zemljo odkrivat gore, ki se dvigajo naravnost iz zaledenelega morja. Film si boste lahko ogledali v drugem delu oddaje GORE IN LJUDJE, v prvem delu pa boste spoznali zelo zanimivo podzemsko jamo, ki je bila nekoč ena od glavnih atrakcij blejskega turizma, dandanes pa vedo zanjo le jamarji in redki občudovalci slovenskih naravnih znamenitosti. Predstavili bomo podvig naših smučarjev na Shisha Pangmi in nadaljevali z zgodovino slovenske planinske fotografije... pa še kaj se bo našlo v oddaji, ki si je v minulih letih pridobila že stalen krog gledalcev, ljubiteljev narave in gorskega sveta. TV SLOVENIJA 1/DANES OB 17.10 Izgubljeni svet mistične Atlantide TERRA-X, Iskanje izgubljene celine Avtorja: Jens-Peter Be-hrend in Bike Schmitz Kamera: Carsten Krueger Drugi del reportaže o Atlantidi se začenja na zahodni obali Irske, kjer Se vedno živijo stare bajke Keltov. Iskanje vodi v novi svet, po sledeh raziskovalcev, ki so iskali Indijo in našli Ameriko. Mnogi med njimi so verjeli, da so odkrili ostanke Atlantide. Azorski otoki so naslednji cilj. Tudi tu živijo legende o potopu. Sedem mest naj bi ležalo na dnu dveh morij. Ena novica je Se posebej navdušila filmsko ekipo: konec sedemdesetih let je svet obkrožilo sporočilo: "Rusi so odkrili Atlantido." Slike so kazale zidove, ceste in stopnice na morskem dnu med Gibraltarjem in Azori. Drugih dokazov niso nikoli objavili. Tako sta se avtorja odpeljala v Moskvo in izprašala voditelja takratne odprave profesorja Aksjonova. Glasnost tudi na temo Atlantide. Naslednja postaja na popotovanju je Brazilija. Na liha Beli, otočku pred jugovzhodno obalo med Sao Paolom in Rio de Janeirom, so odkrili veC nenavadnih kamnitih oblik. Praprebivalci trdijo, da so to okameneli zmaji, na katerih so nekoč prileteli njihovi predniki iz daljne dežele. Iskanje dokazov o izginuli celini vodi naprej na polotok Vukatan v Mehiki, v deželo Majev. Maji so bili utemeljitelji najbolj zagonetne visoke kulture stare Amerike. Iskanje se nadaljuje v pragozdni gošCavi v odkrivanju temeljev cest za svete procesije, ki so povezovale svete kraje Majev. Arheologi so nam pokazali nedavno odkrito pristanišče, ki dokazuje, da so bili Maji tudi pomorsko ljudstvo. Delčki v velikem mozaiku o Atlantidi. Naslednja sled vodi v utopično mestno pokrajino Miamija v ZDA, središče ameriške očaranosti z Atlantido. Ameriški prerok Cayce je napovedal, da se bo Atlantida pojavila 1968. leta. Avtor uspešnice o Bermudskem trikotniku in raziskovalec Atlantide Charles Berlitz se z ekipo potaplja k impozantnim kamnom, ki so po njegovem mnenju ostanki atlan-tidske kolonije. Zadnja postaja: center Nase za vožnjo po vesolju pri New Orleansu. Tukaj se pripravljajo za naslednji polet "Atlantisa" v vesolje. Tokrat nosi na krovu tudi najnovejše radarske naprave arheologov. Kaj novega bomo o Atlantidi izvedeli iz vesolja. MUSIČ TELEVISION 07.00 Avvake on the Wild Side; 10.00 Video; 11.00 The Big Picture; 11.30 Yoi; 13.30 First Loolc 14.00 The Pulse; 14.30 The Real Wot!d VVeekend; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Unplugged: Neil Young; 23.30 The Real VVorld VVeekend SKY ONE 08.00 Fun Factory; 12.00 X-Men; 12.30 The Mi-ghty Morphin Power Rangers; 14.00 Rags To Riches; 15.00 Zaljubljen v Čarovnico; 16.00 Hotel; 17.00 The Dukes Of Hazard; 18.00 Rokoborba; 19.00 E Street; 20.00 Kronike mladega Indiane Jonesa; 21.00 Mattock, 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Equal Justice; 00.00 Delo na črno, serija PRO 7 06.35 Serije, ponovitve; 09.55 Napad na Olive Branch, am. pustot film; 11.20 T-Bone in VVeasel, pon. am. komedije; 13.55 Kung-fu; 14.50 Frank Buck-Pustolovec na Maleziji; 15.50 Sanders in ladja smrti, angl. pustot film; 17.25 Hardball; 18.25 Poljubi me, mali!; 18.55 Ulična poznanstva; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Vozovnica za dva, am. komedija; 21.55 Saigon, am. policijski triler; 23.50 Poročila; 00.00 Mike Hammer PREMIERE 07.00 Hrestač, kanadska risanka; 08.15 Kriv zaradi suma, am. film; 10.00 Moj bratranec Winnie; 12.45 Kralj kormoranov; 14.00 Tina Turner; 14.45 Comedy; 18.30 Manta, nemška komedija; 20.15 JFK, am, film; 23,15 Basic Instinct, am. psih. kriminalka SATI 06.40 Ponovitve serij; 10.10 Pet krat Pet; 10.40 Gospodarski forum; 11.10 Edvard s Skorjastimi rokami, pon. am. filma; 13.20 Poročna noč na gradu strahov, am. komedija; 14.50 Lažna igra, angl. film; 16.30 Točka, točka, točka; 17.00 Pojdi na vse!; 18.30 Catwalk, 1/18 del serije; 19.20 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 21.15 Raje si kupim tirolski klobuk, nem. glasbena komedija; 22.00 Ohoho moški; 23.00 Poročilo o učenkah, nemški erotični film EUROSPORT 08.00 Aerobika; 08.30 Motošport, rally Pariz-Da-kar; 09.00 Euroski, magazin; 10.00 Kranjska gora: Veleslalom (M), 1. tek, prenos; 11.30 Alten-markt: Superveleslalom (Z), prenos; 13.00 Kranjska gora: Veleslalom (M), 2. tek, prenos; 15.00 EP v hitrostnem drsanju; 18.00 Alpsko smučanje, vrhunci; 19.30 Kolesarstvo; 21.30 Motošport, vrhunci; 22.00 Tenis, Hopmanov pokal iz Pertha; 00.00 Boks, dvoboji profesionalcev RTL 06.00 Serije, ponovitvev; Katts & Dog; 12.55 Polna hiša; 13.20 Step by step; 13.50 Princ z Bel-Ai-ra; 14.15 Maja Dad; 14.45 Knight Rider; 15.45 A-Team; 16.45 21, Jump Street; 17.45 The Heights; 18.45 Poročila; 19.15 Beveriy Hills, 90210; 20.15 Air America, am, akcijska komedija; 22.25 Lepi Johnny, am. film; 00.15 V soboto zvečer, humor. oddaja SKY MOVIES 15.00 The Secret War Of Hany Frigg; 17.00 The Harlem Globetrotters On Gilligaris Island; 19.00 The Bear; 21.00 Class Act; 23.00 House Party 2; 00.35 Bolero MOVIE CHANNEL 15.00 Pariš When It Sizzles; 17.00 Tommy Tricker And The Stamp Traveller; 19.00 Crazy In Love; 23.00 The Hard Way; 00.50 Psycho IV: The Be-ginning FILMNET + 14.00 Kissin' Cousins; 16.00 K-TV; 16.25 The Elm-Chanted Forest; 18.00 The Elvis Conspiracy; 19.00 Elvis In Hollywood; 21.15 Ricochet; 00,15 Sfeamy Windows SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline Magazine; 21.00 Oče Murphy, serija; 22.00 Poročila; 22.30 Kulturni koledar; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorld News; 06.30 MoneyUne; 7.30 VVorld Report; 08.45 CNN Newsroom; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Live; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business Today; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Today Update Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Adventna razmišljanja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 12.10 Šport; 13.00 Veleslalom; 13.50 Ocene; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 PRŠ-pop-rock-šo-der; 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriška popul. glasba. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixie-land; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Ljubezenske pesmi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Ob 100-letnici smrti Čajkovskega; 19.30 Opera: But-terfly; 22.30 Znamenite partiture: 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Du, jes? - zabavno in humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 13.45 Utrinki, zanimivosti; 14.00 Okno v svet; 14.30 Napoved športnega vikenda; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.05 Glasba po željah; 16.35-19.00 Sobotni «Jam session«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30-23.15 Športna sobota Radia K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pre- gled tiska; 11,00 Rande-vous 12.00 Souvenir d'ltaly; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Hot hits; 18.45 Segovia; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 7.00 Dober dan; 8.40 Slovenske novice; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura; 11.15 Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice; 18.45 Vreme; 20.00 Coun-try glasba; 02.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 9.20 Ti jaz in najin otrok; 12.00 Mali oglasi; 14.30 Velike ideje malih glav; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.20 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio: 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Zeileli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 19.30 športna sobota; 20.00 Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva -Nočni program. Radio Študent 11.00 Vžig; 14,30 Razširjamo obzorja; 18.00 Satur-day Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Glenn Spearman Double Trio; 20.00 Agencija Dallas predstavlja; 21.00 Sobotni DJ program; 0.30 Zatemi-nitev /radio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14,00, 17.00 Poročila: 7.20_ Dobro Jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija, Slov. komorni zbor, zbor Consortium musi-cum; 11.40 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ena se tebi je Zelja spolnila; 15.30 Soft mušic; 16.00 75 let po svetovni vojni; 16.30 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: naši diplomanti pianist Aljoša Starc; 18,00 Pravljica za odrasle: Kralj Matjaž (D. Gorup, r. A. Rustja, 2. del); 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. ČNIKOM EMKN^N' DAR! v s 7u udi iefos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 lir , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 lir in imeli možnost, da objavljate še naprej svoje čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna. Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih. Primorski dnevnik Moj dnevnik. KOŠARKA / V ZADNJEM KOLU PRVEGA DELA PRVENSTVA C LIGE domači šport Še en skrajno neugoden nasprotnik za Jadran TKB D. Bosco je na 3. mesto in ima le 2 točki manj od jadranovcev O razpletu na jutrišnji tekmi bo odločala tudi igra Starca in Cuka (Foto KROMA) V pravem NBA ritmu Čaka jadranovce že jutri nova prvenstvena preizkušnja v okviru zadnjega kola prvega dela prvenstva. Kot smo Ze najavili, bodo Jadra-novi košarkarji spet zaposleni v tržaškem derbiju, tokrat pa je na vrsti ekipa Don Bosca, ki ima na lestvici le dve točki zaostanka in zaseda torej odlično tretje mesto. Tekma je zato izrednega pomena, saj bi se z zmago naši košarkarji vsaj začasno znebili tekmeca za napredovanje, s porazom pa bi se krog kandidatov za najvišja mesta krepko razširil. Obenem ima tekma tudi več stranskih aspektov, ki pa so vsak zase dokaj pomembni: v prvi vrsti je tu psihološki faktor, saj bi se z zmago na taki tekmi v hipu pozabilo na visok poraz s Servo-lano, nov poraz pa bi lahko imel tudi težje posledice in tudi igralci sami bi lahko zgubili zaupanje vase. S praktičnega vidika bi Vatovčevi fantje z zmago najbrž spet ostali sami na vrhu razpredelnice, ker bo Cividale nocoj gostoval v San Danie-leju, kjer bo težko zmagal. V primeru poraza pa je zelo možna kombinacija, da bi se na prvem mestu znašle kar Štiri ekipe z istim številom točk, kar bi sicer Povečalo zanimanje nevtralnega občinstva, Rauber in ostali pa bi se temu seveda želeli izogniti. Manjšega pomena, a ne zgolj statističnega, je mestni primat, ki je Po mnogih letih izredno občuten, saj se kar trije mestni klubi nahajajo v vrhu tega prvenstva in vsak bi bil rad pred ostalima dvema. Po porazu z Latte Car-som in pred jutrišnjim novim derbijem smo se na kratko pogovorili s trenerjem Jadrana Valterjem Vatovcem. Don Bosco je pred časom premagal Servolano (87:78), kar bi lahko pomenilo, da bo jutrišnja tekma še težja... Vsaka tekma je poglavje zase in izidi že odigranih tekem nimajo velikega pomena. Proti Servolani smo mi prav gotovo igrali pod sposobnostmi, z druge strani pa so oni odigrali letošnjo daleč najboljšo tekmo, tako da je ta poraz povsem razumljiv. Brumnova ekipa je dokazala, da lahko igra na zelo visokem nivoju in s tako igro lahko mirno zaključijo letošnje prvenstvo brez novega poraza. Zahtevna tekma po hudem porazu pa je za nas kot nalašč, da samim sebi dokažemo, če smo res med najboljšimi v ligi, nov poraz pa bi žal pomenil, da smo pač poprečno moštvo. Glavno orožje Don Bosca so agresivnost, hitrost in met iz zunanjih pozicij, pod košem pa je slabši. Kako boš taktično pripravil tekmo? Čeprav res nimajo izrazito visokih igralcev, so tudi pod košem zelo učinkoviti, ker si z vso močjo prizadevajo, da bi z voljo in mišicami nadoknadili handikap v centimetrih. Več težav nam bi lahko povzročali tisti srednje visoki igral- ci, ki lahko igrajo bodisi pod košem kot tudi na zunanjih pozicijah (Bi-sca, Collarini, Fortunati in Furlan), ker naši višji igralci niso navajeni kriti takih igralcev. V obrambi bomo morali igrati še bolj agresivno kot sicer, ker ima Don Bosco več dobrih strelcev, ki lahko sami odločijo tekmo. Kar se tiče taktike, je zadeva dokaj jasna. Ce bomo uspešno branili in skakali na odbite žoge, bomo lahko predvajali hitro in tekočo igro, če bomo v teh elementih slabi, bo Don Bosco imel lahko delo. Kaj pa meni Gabriele Fortunati, član prve peterke Don Bosca in dober poznavalec naše košarke? »Ekipi sta si na papirju dokaj enakovredni, sodeč po zadnjih izidih pa smo mi morda v nekoliko boljši formi. Obeta se vsekakor zanimiva in privlačna tekma, kjer je možen vsak rezultat. Z naše strani bomo največ pozornosti posvetili Rauberju in Pregarcu, ki sta v napadu glavna nosilca igre, obenem pa bomo na vse načine skušali zaustaviti njihov protinapad, ki je bil doslej večkrat njihovo odločilno orožje. Jadranu bi svetoval, naj se pazi Bisce in Collarinija pod košema ter Oliva in Vlaccija, ki sta že dalj časa v odlični formi. Zmaga pa naj boljša ekipa. (Vanja Jogan) -C KOŠARKA / 15. KOLO V D LIGI Za borovce pride v poštev le zmaga Nasprotnik (Senators) je izredno šibak Kot je vsake lepe zgodbe enkrat konec, se k sreči zaključijo tudi grde in žalostne. To se je za befano zgodilo tudi Borovi članski ekipi, ki se je iz Villorbe vrnila z nasmejanimi obrazi in z dvema novima točkama, ki prihajata po skoraj treh mesecih in osmih zaporednih porazih. Borovi košarkarji so po daljšem času spet zaigrali s polno paro, dobro so bili v napadu, zlasti pa je bila uspešna obramba, ki je domačim košarkarjem dopustila, da so v prvih 30 minutah dosegli le 50 točk. Sancinova ekipa ima jutri izredno priložnost, da zaključi prvi del prvenstva s 14 točkami, saj bodo belozeleni igrali na domačih tleh z zadnjeu-vrščeno goriško peterko Senators. NASPROTNIK - Goriški »senatorji« so v dosedanjih 14 tekmah zmagali le enkrat (69:68 doma s Portogruarom) in le enkrat tesno izgubili. Na vseh ostalih tekmah so odigrali le vlogo slabega sparing partnerja, nekajkrat pa so odšli z igrišča dobesedno potolčeni (več porazov s 30 in več točkami razlike), višek pa so dosegli v gosteh s Sgt, ko so zgubili skoraj z rekordnim izidom 172:73. Ekipa, ki je lani napredovala iz promocijskega prvenstva, je pri vpisu v D ligo pozabila na novo registracijo nekaterih posameznikov in je tako prisiljena igrati le z nekaterimi solidnimi igralci in pa z garnituro mlajših in neizkušenih fantov, tako da je vsak poraz z majhno razliko zanje že pravi uspeh. BOR - Odsoten bo le Ivan Perčič, nadomestil pa ga bo Ivan Bajc, medtem, ko je Stefan Samec šele včeraj pričel s treniranjem in bo prišel v poštev za naslednje tekme. NAPOVED - Le podcenjevanje in napačen pristop do igre bi lahko preprečile borovcem novo zmago, po tolikih porazih pa upamo, da se bodo Sancinovi fantje izognili tej napaki, saj bi se z zmago tudi krepko povzpeli na lestvici. (V. J.) JADRANJE / VVHITBREAD Mauro Pelaschier zapustil krmilo Brooksfielda FREEMANTLE - Mauro Pelaschier ne bo več stal za krmilom jadrnice Brooksfield, ki sodeluje na regati okoli sveta VVhit-breab. Naslednja etapa se bo začela jutri, jadralci pa se bodo podali od Free-mantla v Avstraliji do Aucklanda na Novi Zelandiji. Toda med posadko na Brooksfieldu Pelaschierja ne bo. Kot so sporočili iz jadralskih krogov v Milanu, se je jadralec iz Tržiča, ki je že stal za krmilom Azzurre v Pokalu Amerike leta 1983 in 1987, za ta korak odločil po burni razpravi z ostalimi člani posadke v četrtek pozno zvečer. Prišlo je namreč do nepremostljivih razlik v stališčih med Pela-schierjem in skipperjem Brooksfielda, Turinčanom Guidom Maistom. Danes Sobota, 8. januarja 1994 ODBOJKA MOŠKA B-2 LIGA 20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Bussolen-co ZENSKA C-l LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Fontane Treviso; 20.30 v Trstu, »Suvich«: Bor Tombolini drinks -Vivil Udine MOŠKA C-2 LIGA 20.15 v Rodeanu Basso: Fagagna - 01ympia CDR; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Domovip Porcia; 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Bor Omse ZENSKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, Pall. Al tura - Kmečka banka; 20.30 v Codroipu: Ristorante del Doge - Breg; 20.00 v Fiu-me Venetu: Libertas Frost - Sokol Indules I. ZENSKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici, Katoliški dom: 01ympia - Farra DEČKI 15.30 v Trstu, tel. Morpurgo: Pallavolo Ts - Koim-pex; 18.00 v Trstu, tel Rossetti: Volley Club TS -Bor NAMIZNI TENIS MOŠKA B-l LIGA 16.00 v Caltu (Rovigo): Libertas Calto - Kras Activa KOŠARKA 18.00 v Nabrežini: Sokol Warm - Cicibona Mingot; 20.30 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Ferrovia-rio; 18.00 v Vilešah: Villesse - Dom Simek; 20.00 v Krminu: Alba Cormons - Breg DRŽAVNI KADETI 18.30 v Briščikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Porcia NARAŠČAJNIKI 18.00 v Gorici, telovadnica CONI: Arte - Jadran Eu-rosava DEČKI 16.30 v Starancanu: Staranzano - Dom ROKOMET ZENSKA C LIGA 18.30 v Pregoni: Pallamano Pregona - Kras Jutri Nedelja, 9. januarja 1994 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran TKB - Don Bosco MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, »Suvich«: Bor Radenska - Senators GO DRŽAVNI KADETI II. 00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel Edil-Porfi-di - Acii Ronchi DEČKI 9.00 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran Farco - Don Bosco B; 15.00 v Briščikih, dom Ervatti: Sokol - In- termuggia NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Monfalcone; 14.30 na Proseku: Primorje - Fortitudo 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Buii: Buiese - Zarja; 14.30 v Manzanu: Manzano - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Castionese; 14.30 v Teorju: Teor - Kras; 14.30 v zagraju: Sagrado - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio NAMIZNI TENIS ZENSKA A-l LIGA 10.30 v Muraveri (Cagliari): Muravera - Kras Adria-caravan MOŠKA D-2 LIGA 9.00 v Zgoniku: Kras - Pellicana ZENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Zogniku: Kras A - San Giovanni in Kras D -Kras B; 10.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Chiadino -Kras C ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, »1. maj«: Bor - Volley Club Ts; 11.00 v Trstu, licej Galilei: Pallavolo Ts - Koimpex MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor DEKLICE 9.30 na Opčinah: Koimpex - SGT Obvestila ZSSDI obvešča, da bo v ponedeljek, 10. januarja, ob 20. uri na sedežu SK Brdina seja smučarske komisije. SD BREG - smučarska sekcija organizira v nedeljah, 16., 23. in 30. januarja, ter 6. februarja, smučarske izlete s tečajem na Kanzlu in Katsch-bergu. Informacije in vpisovanje na sedežu društva v občinski telovadnici v Dolini vsak torek od 21. do 22. ure, ali na tel. št. 228297 v večernih urah (Miran Zobec) in 6700321 v delovnih urah (Aleš Stefančič). SK BRDINA organizira v nedeljo, 16. januarja, avtobusni izlet na Kanzel (Avstrija). Možna je tudi smučarska Sola. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška utica 131, na Opčinah v ponedeljek, 10. t. m., od 18. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859 in 299573. ŠPORT Sobota, 8. januarja 1994 ODBOJKA / NA TEKMI MOŠKE B2 LIGE Z BUSSOLENGOM NAMIZNI TENIS / ŽENSKA A LIGA Imsa Kmečka banka favorit Po novoletnem premoru bodo odbojkarji Impex Kmečka banka v soboto odigrali prvo tekmo v novem letu. Na domačih tleh se bodo pomerili z ekipo Bussolen-go iz Verone, ki je doslej zbrala šest točk, štiri od katerih prav v zadnjih dveh kolih, ko je premagala Pallavolo Trieste in Lunazzi in je tako na lestvici tik za valovci. Po bolezni, ki je zdesetkala goriško ekipo na koncu prejšnjega leta, bodo spet na razpolago trenerju Zamoju vsi igralci. Le Rigonat še ni popolnoma okreval. Goriški odbojkarji med prazniki niso počivali in poleg rednih treningov so odigrali tudi prijateljski tekmi z VBU, na katerih so igralci spet prikazali formo iz začetka prvenstva. Cel januar pa bo za Goričane izredno zahteven, saj se bodo ob Bussolengu, ki bi ne smel biti nepremostljiva ovira, plavo-rdeči pomerili še s Chioggio in Viserbo. Ti šesterki sta doslej dosegli po pet zmag in si na lestvici delita četrto mesto z Imso Kmečko banko, Lugom in VBU. Dober mesec januar bi torej lahko Goričanom zagotovil zelo pomembne točke za obstanek in s pomočjo sreče bi se Val lahko na koncu prvega dela prvenstva znašel pod samim vrhom lestvice. Po besedah predsednika Corve računa štandrežki klub v teh tekmah vsaj na dve zmagi, ki bi odločilno pripomogli k obstanku v ligi, ki še vedno ostaja glavni cilj ekipe. (A&D) V ženski C 7 ligi danes obe noši šesterki na zmago Po dvotedenskem premoru se spet začenja prvenstveni ples tudi v ženski odbojkarski Cl ligi, kjer barve zamejske odbojke branita ekipi Koim-pexa in Bora Tombolini. Dosedanji obračun obeh ekip je v glavnem v skladu s predprvbenstvenimi pričakovanji, čeprav so še posebej v taboru Koim-pexa od začetka morda pričakovali nekoliko več. Toda splet res nesrečnih okoliščin (huda poškodba najboljše igralke Martine Ukmar) je preprečil kakšno zadovoljstvo več. Bo-rovke so tako v osmih kolih dosegle štiri zmage, slogašice pa tri. Toda vse to je že zgodovina in gledati je treba naprej. Že danes se bo Koimpex na Opčinah pomeril z zelo solidno še-sterko Fontan iz Trevisa, ki pa igra precej spremenljivo. Fontane so sposobne premagati vsakega nasprotnika, po drugi strani pa znajo tudi večkrat zatajiti. Trenutno imajo Fontane 10 točk in so na lestvbici v zlati sredini. V tabom Koimpexa so morali po poškodbi Ukmarjeve nekoliko spremeniti načrte in boj usmeriti predvsem v zagotovitev obstanka v družbi tretjeli-gašev. Med prazniki so igralke bolj ali manj redno trenirale in trener Drasič s sestavo ekipe nima poseb- nih težav. Namesto Ukmarjeve, ki letos gotovo ne bo več igrala, bosta v vlogi krilne napadalke zaigrali Skerkova ali pa Gregorij e va, v načrtu pa ima tudi spremembo sistema igre, če bi bilo to potrebno. Namesto z eno podajačico bo Koimex najbrž že danes zaigral sistem 4:2, kjer bosta za režijo skrbeli SosiCeva (na sliki) in Starčeva. Glede današnjega srečanja je trener Drasič zmeren optimist. Prepričan je, da so njegove igralke sposobne premagati Fontane, za kar pa bo seveda potrebno zaigrati tako, kot znajo. Bor Tombolini bo danes gostil Vivil, ki je doslej zmagal eno samo tekmo. Na papirju čaka torej bo-rovke lahko srečanje in zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Toda pozor! V taboru plavih se morajo zavedati, da nihče ne namerava nikomur ničesar podariti. Vivilu gori pod nogami, zato mora točke iskati tudi tam, kjer jih v normalnih okoliščinah ne bi. Zato je povsem razumljiva previdnost trenerja Kalca, ki pravi, da bo za zmago potrebna maksimalna koncentracija in agresivnost. Kart ne skriva in pravi, da je edini cilj čim bolj gladka zmaga, za katero pa se bo seveda treba potruditi. Prepričan je, da je njegova ekipa dovolj dobro pripravljena za današnje srečanje in tudi, da bodo dekleta dala od sebe vse. Med prazniki, razen nekaj dni, so zelo redno trenirali. Nedvomno so popravili fizično formo, precej pozornosti pa so posvetili tudi napadu, bloku in osnovni tehniki. »Naš cilj je znan in to je obstanek. Da bi si ga čim prej zagotovili, moramo premagovati vse ekipe, ki so za nami in zato danes pride v poštev samo zmaga,« pravi Kalc. Glede sestave ekipe večjih težav ne bi smelo biti, čeprav sta Gustinijeva in Grbčeva zaradi bolezni ta teden neredno trenirali, zaradi smrti v družini pa je bila odsotna tudi kapetanka Betty Nacinovi. Toda danes bi morale biti vse tri na raz-polgo trenerja Kalca. (rg) Poraz krasovk proti Enigmi Jutri z Muravero bi moralo biti drugače Iz Sicilije je prišla vest, ki nas ni najbolj razveselila. V srečanju zadnjega kola 1. dela v ženski namiznoteniški A-l ligi je Enigma proti dekletom Krasa Adria Caravan nastopila z najboljšo postavo in naša dekleta, ki po besedah trenerja Matjaža Šercerja niso igrale slabo, so morale kloniti s 6:0. Enigma je prvič v prvenstvu uporabila obe tujki, Rusinji Makinianovo in Bu-latovo, ki se le po goli formalnosti (s poroko je pridobila italijansko državljanstvo) ne šteje za tujko. Domačinke so povedle z 2:0 že po igrah dvojic. Enigma je igrala na vse ali nič, zlasti zaradi več ali manj izenačenega položaja obeh ekip (5/6. mesto) na prvenstveni lestvici. Mes-sina je spremenila vrstni red v prvi jakostni postavi, tako da je Ana Bersan igrala z Makinianovo in Vesna Ojsteršek z Bula-tovo. Monika Radovič (25) se je srečala z Botti-glierijevo (12) in Biserka Simoneta z Mastroanto-nijevo (31). Prvenstveni točki sta tako ostali na Siciliji. Kras Adria Caravan je s tem zdrsnil na nevarno predzadnje mesto, Messina pa je napredovala na 4. mesto. Položaj obeh se bo upamo, spremenil prav kmalu. Pričakujemo ponovno zmago Krasovih deklet proti Muraveri, ki je doslej še brez zmage in sicer v prvem kolu povratnega dela, ki bo na sporedu že jutri dopoldne. Pa tudi Enigma verjetno ne bo vztrajala dolgo na četrtem mestu, ker mora kmalu odigrali še zaostalo tekmo s tretjeuvršče-no ekipo Citta della Cal-za. Ostali izidi 7. kola: Coccaglio - San Marco Verona 6:2, Muravera Albaruia - Castellana Citta della calza 0:6, An-gerra Varese - Abbadia Lariana 6:4. Lestvica po prvem delu prvenstva: 1. Coccaglio 13, 2. San Marco Verona 11, 3. Castellana Citta della calza 8, 4. Enigma Messina 6, 5. Abbadia Lariana, 6. An-gerra Varese 5, 7. Kras Adria Caravan 4, 8. Muravera Albaruia 0. (Castellana in Messina imata tekmo manj). J.J. NAMIZNI TENIS / V MOŠKI B LIGI Zgoničani po nov uspeh Drugi del prvenstva se začenja tudi v nižjih ligah MOŠKA BI LIGA Kraševi fantje začenjajo s povratnim delom ekipnega prvenstva Bi lige, ki so ga zaključili na prvem mestu na začasni lestvici in z veliko prednostjo pred drugimi zasledovalci, kamor v najožji izbor spadata Ca-merino in Villazzano s štirimi točkami zaostanka. Moštvo Krasa Activa si je v tej sezoni zadalo za cilj napredovanje, z igrami pa so dokazali, da je bil ta cilj povsem upravičen. Prvo povratno tekmo bodo Krašovci igrali danes proti Libertasu v Gal tu, ki zaseda nezavidljivo predzadnje mesto na lestvici. V prvi tekmi je Kras Activa slavil s 5:2 in vsak drug rezultat kot gladka zmaga Krašovcev bi tudi danes predstavljal veliko presenečenje. ŽENSKA GUGA Po daljšem prvenstvenem premoru, ki sta ga povzročili bocenski ekipi Ora in Kar-neid s svojim odstopom, se mlada postava Krasa Corium vrača v prvenstveni boj za najboljšo ekipo tretje državne lige. Možnosti za to so, ker ekipo Krasa Corium sestavljajo dmgokategomica Vanja Milič, državna prvakinja med naraščajnicami Katja Milič ter Ivana Stubelj, ki se vse bolj uveljavlja. Čeprav so Krasovke s 5:0 Ze slavile nad Juve-nesom iz San Marina, pa so gostiteljice vseeno spoštovanja vreden nasprotnik s Kitajko Tiso Yi, Mondalinijevo in Mino. Katja in Vanja se vračata iz državnega centra v Fiuggiju, Ivana pa je imela tudi dobre priprave doma. PROMOCIJSKE LIGE Tudi kolo v promocijskih ligaj se je ponovno zavrtelo. V njem nastopa Kras s petimi ekipami. V domači telovadnici bodo drugo povratno kolo igrali Krasovi fantje proti Pelicani, pri dekletih pa bo Kras A gostil S. Giovanni iz Pordenona, postava Krasa C bo gostovala pri Chiadinu, med seboj pa se bosta pomerila Kras D in Kras B. Vse tekme so na sporedu jutri ob 10. uri in so vredne ogleda. J.J. ODBOJKA / ŽENSKA C2 LIGA ODBOJKA / V MOŠKI C2 LIGI Zahtevni gostovanji sokolovk in brežank Kmečka banka ima na papirju lažjega nasprotnika Vsi trije naši predstavniki v ženski C-2 ligi igrajo v gosteh. Sokol In-dules igra v Fiume Venetu proti ekipi, ki ima na lestvici enako število točk kot sokolovke. Tekma vsekakor ne bo lahka, saj ima domača ekipa dobro obrambo in hiter ritem igre, ki lahko spravi vsakega nasprotnika v težave. Situacija pri Sokolu tudi ni najbolj rožnata. Lara Masten še ni popolnoma okrevala po poškodbi gležnja, Marucellijeva. Skerkova in Kosminova pa so po novem letu opravile le en trening. Možno jp torej, da bo trener Sain vnesel v igro nekaj novosti in da bo Sokol igral s sistemom 4:2, torej z dvema po-dajačicama. Tudi Breg bo imel težko nalogo v Codroi-pu. Trener De VValder-stein domačo ekipo pozna že od lanskega leta, saj je tudi Codroipo novinec v tej ligi. Sestavlja jo šest enakovrednih igralk, ki napadajo z vseh položajev, odlikuje pa jih tudi velika požrtvovalnost. Brežanke so po novem letu dobro trpnirale, saj so v tem tednu opravile šest treningov, na katerih so si tudi nabirale kondicijo za nadaljevanje prvenstva. Odsotna pa je bila samo bolna Kristina Lavrica. Dodatno težavo na tej tekmi pa predstavlja tudi precej temna telovadnica. Novo leto se ni začelo najbolje za Kmečko banko. Na prijateljski tekmi z Gemono si je Vi-viana Zotti huje zvila gleženj, tako da bo gotovo odsotna na prvih dveh tekmah. Poleg nje pa bo manjkala še druga igralka standardne postave Eriča Bressan, ki je zaradi študijskih obveznosti odšla v Ameriko. Sreča v nesreči je ta, da se bo Kmečka banka v prvih dveh kolih leta ’94 srečala z dvema zadnjeuvrščenima ekipama, Alturo in Fellini Caffe. Vseeno pa Go-ričanke ne smejo podcenjevati nasprotnic, saj sedanje mesto na lestvici ne prikazuje realne moči tržaške Alture. Trener Jerončič je tako prisiljen spremeniti svojo prvo šesterko. Vseh novosti nam ni razkril, verjetno pa bodo imele mlajše igralke še večjo odgovornost kot doslej. A. M. V derbiju med sočani in borovci tokrat brez izrazitega favorita Tako Koimpex kot Olympia CDR bi morala imeti tokrat lažje delo Tudi v devetem kolu moške C-2 lige je na sporedu derbi med slovenskima ekipama. V Sovo dnj ah se bosta namreč srečala Soča Sobema in Bor Omse. Ce gledamo lestvico, je gotovo favorit za zmago Soča, vendar borovcem lahko daje nekaj upanj rezultat tekme za deželni pokal, ko so borovci prav v So-vodnjah premagali Sočane. Borov podajač Dejan Furlanič pa si noče delati iluzij: »Tista tekma je bila poglavje zase. Oni so takrat verjetno nekoliko taktizirali, očitno pa še niso bili v formi. Res pa je, da če nam uspe ponoviti igro, ki smo jo takrat pokazali, se lahko enakovredno borimo s sočani.« Pri Boru bosta gotovo odsotna Pavlica, ki ima nogo v mavcu, in Coloni, ki je komaj pre- stal operacijo. Po novem letu pa so bili na sporedu treningi vsak dan, čeprav udeležba ni bila vedno dobra. Tudi sočani so med prazniki redno trenirali in nimajo nobene težave z zdravjem ali poškodbami. Trener Stefan Cotič pa je vseeno previden: »Ne smemo podcenjevati borovcev, saj so že dokazali, da znajo presenetiti, ko so nas premagali v tekmi za deželni pokal. Tudi na tekmah, ki so jih med prvenstvom izgubili, so dosegli precej točk in se dobro upirali, tako da je vprašanje o zmagovalcu odprto.« Koimpex igra na domačem igrišču proti Por-cii, ki je doslej osvojila šest točk in se bori proti izpadu iz lige. Slogaši so zato vsekakor favoriti, vendar nasprotnika vseeno ne smejo podcenjevati. Po novem letu so igralci dobro trenirali, samo Delise in Strajn sta bila odsotna zaradi gripe. Pozitivno pa je dejstvo, da je David Kralj odslužil vojaški rok in zato lahko sedaj redno trenira in je na razpolago trenerja Blahufe. 01ympia CDR se odpravlja na gostovanje v Fagagno, kjer bi morala osvojiti nov par točk. Fa-gagna se namreč bori za obstanek v ligi. Po uspešnem začetku prvenstva (6 točk v štirih tekmah) ekipa ni več dosegla vidnih uspehov, zdaj pa je bila poražena že štirikrat zaporedoma. Pri Goričanih še ni popolnoma okreval po poškodbi Igor Povše, medtem ko so ostali igralci vsi nared. ANDREJ MAVER bot Dejan Furlanič (Bor) TENIS / PRVENSTVO AVSTRALIJE r Monika Seleš še ni nared za nastope KOŠARKA / 7. KOLO »EUROCLUBA» Galisov Panathinaikos po prvem delu najboljši Maljkovičev Limoges v gosteh presenetil vodilni Olympiakos BOLOGNA - Atenski Panathinaikos je tudi v Bologni dokazal, da je ta čas najbrž najboljše evropsko moštvo, saj ima v svojih vrstah vrhunske košarkarje, kot so Galis, Volkov in Vrankovič. Grška ekipa je v zadnjem kolu prvega dela »eurocluba« sredi Bologne povsem zasluženo premagala Buckler, ki je nastopil brez Američana Levingsto-nea in poškodovanega kapetana Brunamontija. Na tem srečanju se je predvsem izkazal veteran Galis, ki je dal kar 32 točk in je bil za domaCe košarkarje neustavljiv. Pod košema je gospodaril Stojko Vranko-vid, vselej nevaren je bil tudi Volkov (16). Ugodno pa je presenetil mladi, 19-letni Alvertis, ki je dal 13 točk. Pri bolonjskem moštvu je bil najboljši Coldebella (20 točk), Danilovič je sicer dal 19 točk, igral pa je slabše kot običajno. V Zagrebu je domača Gibona (Zurid 18, Mršič 17 točk) s težavo, toda zasluženo odpravila Clear iz Cantuja, pri katerem se je odlikoval le Nizozemec Hammink (32 točk). S tem porazom si je italijansko moštvo zapravilo še zadnjo možnost, da bi lahko upalo na uvrstitev v nadaljnji del. V B skupini je lizbonska Benfica spet presenetila. V Orthezu je premagala domače moštvo Pau. V portugalski ekipi se je odlikoval Santos, ki je dal 21 točk. To je že Četrti zaporedni uspeh Benfice. Efes Pilsen je z odličnim Naumoskim (28 točk) po razburljivi tekmi strl odpor Joventuta iz Badalo- ne (Vaillacampa 20 točk). V A skupini je Benetton v Trevisu po pričakovanju odpravil poprečno ekipo Guildforda, ki je v obeh skupinah še edina brez zmage. Ragazzi (25 točk) in Rusconi (18) sta bila najboljša pri gostiteljih, najuCinkovitejša v angleški ekipi pa sta bila Brovvn (18) in Cummings (15). Košarkarje 01ympiako-sa je drago stalo podcenjevanje na domači tekmi z Limogesom. Francosko moštvo trenerja Maljko-vida (na sliki) je z razpoloženima D. Voungom in Bilbo (oba po 17 todk) ugnala favorizirano grško ekipo, pri kateri je kot običajno blestel Paspalj (27 točk). Skupina A IZIDI 7. KOLA: Real Madrid - Barcelona 99:78; 01ympiakos - Limoges 59:67; Benetton Guildford 93:71; Bayer -Malines 73:86. VRSTNI RED: OIym-piakos Atene in Malines 10; Real Madrid, Barcelona, Limoges in Benetton Treviso 8; Bayer Leverkusen 4; Guildford King 0. PRIHODNJE KOLO (13.1.): Limoges - Barcelona; Benetton - Real Madrid; 01ympiakos - Bayer; Malines - Guildford. Skupina B IZIDI 7. KOLA: Buckler - Panathinaikos 72:85; Pau - Benfica 72:80; Gibona -Clear 83:77; Efes Pilsen -Joventut 76:74. VRSTNI RED: Panathinaikos Atene 12; Efes Pilsen Istanbul 10; Buckler Bologna, Joventut Badalo-na in Benfica Lizbona 8; Gibona Zagreb 6; Pau Orthez in Clear Cantu 2. PRIHODNJE KOLO (13.1.): Benfica - Panathinaikos; Gibona - Buckler; Pau - Efes Pilsen; Badalona - Clear. CLEVELAND (ZDA) -Monika Seleš se ne bo udeležila letošnjega odprtega teniškega prvenstva Avsralije, ki bo od 17. do 30. t.m. v Melbournu. Vest je včeraj sporočila agencija IMG, ki šCiti interese vojvodinske tenisacice. Kot je znano, je Seleše-vo na turnirju v Hamburgu 30. aprila lani eden od gledalcev z nožem zabodel v hrbet. Seleševa tudi še ni sporočila, kdaj se misli spet vrniti na igrišča. »Zame se je izredno težko odreci turnirju za Grand slam, toda nisem še dovolj pripravljena, da bi lahko igrala v Avstraliji.« Monika Seleš, ki je že zmagala na zadnjih treh !zvedbah avstralskega prvenstva, se je v zadnjem času odrekla že trem turnirjem za veliki slam (Pariz, Wimbledon in New York 93). TENIS / FINALE NORMANOVEGA POKALA Češka zasluženi zmagovalec Jana Novotna in Petr Korda sta za zmago proti Nemčiji dobila 134 tisoč dolarjev PERTH - Češka tenisača Jana Novotna in Peti Korda se domov vračata s 134 tisoC dolarji in dvema z diamanti obloženima teniškima žogicama, ki sta ju dobila za zmago v finalu letošnjega Hopmanovega pokala. Njuna nasprotnika sta bila Anke Huber in Bemd Karbacher iz Nemčije. Ce je bilo srečanje med Novotno (na sliki AP) in Huberjevo precej negotovo, pa je bil izid med Kordo in Karbacherjem jasen že vnaprej. V drugem delu letošnje sezone Korda namreč preživlja magične trenutke svoje kariere, kar je potrdil tudi na tem turnirju, kjer je dobil vsa srečanja. Ce se je Nemec še kolikor toliko upiral v začetku, pa v nadaljevanju zmagovalec ni bil vec vprašljiv. Vse kar je Korda Nemcu dovolil, je bilo to, da je po vodstvu 5:2 v drugem setu, Karbacherju prepustil dve igri zaporedoma, nato pa v deseti igri drugega niza izkoristil tretjo zaključno žogico in s tem rešil tudi vprašanje končnega zmagovalca. O tem, kakšno je bilo razmerje moCi na igrišču, najbolje priCa izjava Karba-cherja po končanem srečanju. »Počutil sem se kot gledalec na igrišču. Trenutno je na svetu kar precej igralcev, ki ne vedo, kako naj bi igrali proti Kordi,« je dovolj zgovorno komentiral potek srečanja, Korda pa je samo izrazil upanje, da bo dobro formo obdržal do odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Češka - Nemčija 2:1 Novotna - Huber 1:6, 6:4, 6:3; Korda - Karbacher 6:3, 6:4, Novotna/Kor-da - Huber/Karbacher 3:8. ALPSKO SMUČANJE / DANES VELESLALOM JUTRI PA SLALOM ZA SVETOVNI POKAL Kranjska gora dva dni gosti največje mojstre belih shmin LJUBLJANA - V Kranjski Gori je vse nared za današnji veleslalom moških za svetovni pokal. Včeraj so tekmovalci normalno trenirali na podkorenski strmini, Čeprav Proge, na kateri je približno 80 centimetrov snega, niso mogli zakoličiti. V Kranjski Gori je včeraj ves dan deževalo in v ciljnem izteku je bito vode do kolen, vendar se Prireditelji, elani smučarskega kluba Kranjska Gora, ne bojijo, da tekmovanja, ki se totos prvič imenuje Kompas Holidays Cup, ne bi mogli 'zvesti. V slovenski reprezentanci se najbolj bojijo, da m sneg utegnil zmrzniti kake 2 do 3 centimetre in taka le-dena ploskev bi se hitro predrla, kar ne bi bilo ugodno za tekmovalce z višjimi startnimi številkami. Se najbolj ugodno bi bilo, Ce bi ves Cas deževalo. Slovenski fantje so dobro razpoloženi, še zlasti P° drugem mestu Gregorja Grilca na slalomski tekmi FIS v Lienzu. Pred dvema dnevoma je bil Grilc prvič v svoji karieri boljši od Avstrijca Thomasa Stangassingerja, kar mu je dalo veliko samozavesti. Tudi Jure Košir je dejal, da je dobro pripravljen, v novoletnih praznikih pa se je tudi malo spočil.1 Na zadnji veleslalomski tekmi v Kranjski Gori, ki je bila decembra 1992, je zmagal Marc Girardelli, favoritov za današnjo tekmo pa je veliko. Alberto Tomba zmeraj meri na vrh, prav tako pa tudi vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega pokala Kjetil Andre Aamodt. Zadnji veleslalom v Alti Badii je nekoliko presenetljivo dobil Švicar Steve Locher, ki v veleslalomski razvrstitvi svetovnega pokala zaostaja za vodilnim Francozom Frančkom Piccardom za 48 točk, na tretjem mestu pa je Giinther Mader s 195 točkami. Na startnem seznamu je 78 tekmovalcev, med njimi tudi šest Slovencev, žreb pa je startne številke razdelil takole: 1 - Girardelli (Luks), 2 - Aamodt (Nor), 3 - Von Grii-nigen (Svi), 4 - Tomba (Ita), 5 - F. Piccard (Fra), 6 - Bamer-soi (Nem), 7 - VVallner (Sve), 8 - Krčil (Av), 9 - Locher (Svi), 10 - Mader (Av), 11 -Kjus (Nor), 12 - S&lzgeber (Av), 13 - Ch. Mayer (Av), 14 - Nyberg (Sve), 15 - Belfrond (Ita), 27 - Kunc, 31 - Košir, 43 - Grilc, 60 - Ravter, 62 - Koblar, 66 - Pavlovčič (vsi Slo). Start današnjega prvega teka bo ob 10. uri, drugi pa se bo začel ob 13. uri. Takšen bo tudi jutrišnji urnik, ko se bodo najboljši alpski smučarji na svetu pomerili v slalomu, kjer gre od slovenskih tekmovalcev pričakovati še vec kot v veleslalomu. V zadnjem slalomu za Pokal Vitranc je zmagal Šved Thomas Fogdo, tokrat pa je med favoriti tudi Jure Košir. (J. M.) Prizorišče »bojev« v Kranjski gori (Foto S. Živulovič) NOVICE Danes v Altenmarktu ženski superveleslalom ALTENMARKT (AVSTRIJA) - Zenski »beb cirkus« bo danes in jutri v avstrijskem Altenmarktu, kjer bosta na sporedu superveleslalom (danes) in slalom (jutri). Razpleti v ženskem svetovnem pokalu postajajo vse bolj zanimivi in po tem vikendu bi lahko vodilna na lestvici za SP Anita VVachter celo izgubila vodstvo. Na današnjem SuperG sta namreč favorizirani 23-letna Svedinja Pemilla VViberg, ki zaostaja za Wa-chterjevo le za 16 točk, in Itahjanka Deborah Com-pagnoni. Na jutrišnjem slalomu pa Wachterjevi preti nova nevarnost: Švicarka Vreni Schneider, ki je sedaj tretja na skupni razvrstitvi za SP. Kitajka Zhong Weiyne postavila svetovni rekord PEKING - Kitajka Zhong Weijne je drugi dan svetovnega plavalnega pokala v Pekingu postavila najboljšo svetovno znamko na 50 metrov delfin v 25 metrskih bazenih z rezultatom 26, 44. Vendar pa, Mednarodna plavalna zveza (FTRA) rekordov na tej razdalji ne priznava. Weiynova je prav tako postavila svetovni rekord na 100 metrov delfin z izidom 58, 71. Neznanec napadel Nancy Kerrigan DETROIT - Ameriško umetnostno drsalko Nancy Kerrigan, dobitnico bronaste medalje na Olimpijskih igrah leta 1992, je po končanem treningu napadel neznanec. Neznanec je Kerriganovo napadel z železno palico in ji poškodoval desno nogo. Poročajo, da se je napad zgodil v bližini slačilnice. Drsalko so odpeljali v bolnišnico na preglede. Nogometaša Slobodana Dubajiča zaprli zaradi streljanja BEOGRAD - Nogometaša Slobodana Dubajiča, ki v nemški nogometni figi igra za klub Stuttgart, so na novega leta dan aretirali in zaprli, ker je v Srbiji streljal s pištolo. Slobodan Dubajič trdi, da je pištolo Magnum 357 dobil za Božic in jo je želel preizkusiti. Ko je streljal na neki most blizu Zrenja-nina, ga je policiji prijavil voznik nekega tujega mimo vozečega avtomobila. Slobodan Dubajič bo verjetno kaznovan zaradi kršitve zakona o orožju. Kar 3.000 gledalcev na prvem Beckenbauerjevem treningu MUNCHEN - Da je Franz Beckenbauer še zelo priljubljen med nogometnimi privrženci v Nemčiji, je bilo jasno na včerajšnjem prvem treningu z ekipo Bayema.»Kaiser Franz«, ki je kot trener nemške re-pezentance leta 1990 osvojil naslov svetovnega prvaka, je opustil odbomiško mesto pri klubu in se raje posvetil trenerstvu, saj je ekipa v dokajšnji krizi. Na prvem treningu se je zbralo kar 3.000 navijačev, kar je za »bundesligo« pravi rekord.. Bayem je medtem najel od Kralsruhea vratarja Oliverja Kahna za 4, 8 milijona mark.To je tudi rekordni znesek za najem vratarja v nemški ligi. BANCA D’ITALIA / OKROŽNICA Emisijski zavod pojasnil odnos bankapodjetje Preobrazba kreditov v udeležbe RIM - Banke, ki se nameravajo vključiti v sanacijske načrte, zasnovane na preobrazbi kreditov v udeležbo v podjetjih, ki se nahajajo v prehodnih težavah, bodo morale skupni projekt predstaviti Banci dltalia. To je eno od glavnih navodil iz nove okrožnice osrednje banke, ki urejuje odnose med bankami in podjetji. Dokument, ki je razčlenjen v 13 točk, vsebuje pojasnila kontrolnih oblasti o vprašanjih, ki so v zadnjih mesecih prišla iz bančnih krogov in ki zadevajo predvsem junija lani izdana navodila o udeležbah bank in njihovih grup pri glavnicah ' družb oziroma podjetij. Okrožnica Bance d’Ita-lia določa, da lahko zavodi, ki sodijo v okvir habilitiranih ali specializiranih bančnih grup, presežejo predvideno 15-od-stotno mejo glavnice družbe, v kateri so ali nameravajo biti udeleženi, vendar pod pogojem, da je ta udeležba nižja od vrednosti dveh odstotkov varnostnega premoženja družbe. Po drugi strani pa možnost soudeležbe bank v podjetjih določa tudi njihova trdnost: premoženje grupe ali posamezne banke namreč ne sme biti manjše od 2 tisoč milijard lir, njihovo premoženjsko stanje pa mora biti solidno tudi glede na količnik likvid- Guverner Antonio Fazio (AP) nosti. Posamezna banka, ki sodi v okvir habilitirane ali specializirane bančne grupe, lahko sodeluje tudi v nefinančnih družbah oziroma podjetjih, in to v istih mejah, kot veljajo za grupo, v katero je vključena. Gre za tako imenovane instrumentalne družbe, ki ne opravljajo finančnih dejavnosti, ampak imajo značaj pomožnih dejavnosti banke ali grupe. V tem primeru ima udeležba banke kontrolno naravo, dejavnost družbe, v katero želi banka stopiti, pa mora biti pretežno ali izključno vezana na dejavnost banke same. Banke lahko v nefinančnih družbah sodelujejo do višine 15 odstotkov njihove glavnice, pri čemer pa je treba upoštevati tudi vsoto volilnih glasov, s katerimi morebiti razpolagajo drugi člani iste grupe. POKOJNINE / PRILAGAJANJE ŽIVLJENJSKIM STROŠKOM Nov režim za revalorizirale Odslej ovrednotenje le enkrat letno Boris Simoneta Računski izkazi že vrsto let neizpodbitno opozarjajo, kako upada kupna moč pokojnin. Občasno in vselej zakasnelo ovrednotenje pokojnin v celoti pa niti približno ne odtehta realne stopnje porasta inflacije, ki je medtem že odžrla del prejemkov, v prenekaterem primeru pa tudi prihrankov. Januarsko minipovišanje - Po obdobju suhih krav v letu 1993 (nižje pokojnine so se junija ovrednotile za 1,8, decembra pa Se za 1,7 odstotka), se letos obeta Se bolj razvodenelo prilagajanje pokojnin gibanju življenjskih stroškov. Spremni ukrep pred dnevi odobrenega finančnega zakona predvideva povišanje pokojnin do vrednosti milijona lir za 0,7 odstotka (razlika med ugotovljeno vrednostjo povprečnega letnega porasta cen na drobno v letu 93 na osnovi indeksa Istat in globalnim povišanjem pokojnin v teku istega leta). V najboljšem primeru bo ta povišek znašal bornih 7.000 lir. S 1. januarjem 1994 je pravica do poviška odvisna od ustreznega pokojninskega pasu: 1. ) do milijona lir se bruto pokojnina poveča za 0,7 odstotka; - 2. ) pokojnine v razponu med 1.000.000 in 1.007.000 lir se povišajo na enotnih 1.007.000 lir; 3. ) če je bila decembrska bruto pokojnina višja od 1.007.000 lir, bo ostala nespremenjena vse do konca oktobra 1994. Tudi minimalna pokojnina bo poskočila na 602.350 lir, medtem ko bo socialna pokojnina oziroma civilna invalidnina od 1. januarja znašala 343.250 lir na mesec. Novembrsko povišanje - Z letom 1994 se pokojnine ovrednotijo samo enkrat letno, in to na osnovi porasta stopnje življenjskih stroškov. Tako bodo 1. novembra pokojnine povišali: a) za 3,5 odstotka do dvakratne vrednosti minimalne pokojnine (torej do 1.204.700 lir); b) za 3,15 odstotka v razponu med dvakratno in trikratno vrednostjo minimalne pokojnine (med 1.204.700 in 1.807.050); c) za 2,625 odstotka pa vse višje pokojnine od 1.807.050 lir. Minimalna pokojnina se bo ustalila na vrednosti 623.450 lir, socialna pokojnina in civilna invalidnina pa se bo povečala na 355.250 lir. Integracija ene same pokojnine -Finančni zakon za leto 1994 daje povsem novo (in pravno sporno) interpretacijo zakona št. 638/83 in izrecno določa, da mora INF S priznati integracijski delež le pri eni minimalni pokojnini, medtem ko druga pokojnina ostaja v nespremenjenem realnem znesku, torej na osnovi plačanih prispevkov, brez vsakršnega dopolnila ali zajamčenega zamrznjenega zneska. To stališče lahko ocenimo kot velik korak nazaj in omejevanje v nekaterih primerih pridobljene pravice. Vpliv zakončevih dohodkov - Finančni zakon je nekoliko sprostil skupno dohodkovno zgornjo mejo obeh zakoncev za pridobitev minimalne pokojnine po 31.12.1993 in jo od trikratne povišal na petkratno vrednost minimalne pokojnine. Bistveno pa se je izboljšal pravni režim za zavarovance, upokojene pred 31.12.1993, za katere se pri uveljavljanju pravice do integracije v letu 1994 upoštevajo samo osebni dohodki, kot je veljalo do leta 1992. BANKE / PO MESECIH POGAJANJ MED HRANILNICAMA V BENETKAH IN TREVISU V Benetkah zadnji trenutek odpovedali »poroko« Nesoglasja so baje nastala zaradi visoke stopnje rizičnih posojil, ki jih je bila podelila beneška hranilnica Marko Waltritsch BENETKE - Poroke med posojilnicama iz Benetk in Trevisa ne bo. Oklici so bili z velikim pompom oznanjeni sredi lanskega poletja, priprave pa naj bi se bile končale do 31. decembra 1993, tako da bi bili 1. januarja začeli konkretni proces združevanja. Toda med pogajanji se je nekaj zataknilo, posebno v zadnjem trenutku. Se sredi praznikov, 5. januarja, se je tako nepričakovano sestal upravni svet Carive (Cassa di Risparmio di Venezia) in sklenil, da poroke ne bo in pika. V Benetkah zato že iščejo novo možnost poroke, za kar se pogovarjajo, ne pa še pogajajo, s hranilnico iz Padove (Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo), medtem ko je treviška Cassamarca (Cassa di Risparmio della Marca Tre-vigiana) za sedaj ostala z dolgim nosom. Do oklicev je prišlo pod pritiskom združeval- nega procesa, ki je v zadnjem času zajel številne italijanske banke, med njimi tudi hranilnice, ki izgubljajo značaj zavodov javnega značaja in ki med delničarje vabijo tudi zasebnike, pa čeprav bodo fundacije, naslednice nekdanjega javnega kapitala, ohranile 51 odstotkov delnic. Drugi razlog za oklice je bilo dejstvo, da je bila Carive - podobno kot številne druge italijanske banke - preveč radodarna s posojili. Pred poldrugim letom so v hišo prišli inšpektorji Bance dTtalia in tam ostali več mesecev. Ob odhodu so sicer ugotovili, da je banka solidna, a da ima preveč rizičnih posojil. Tudi zaradi tega je moral takratni predsednik Giuliano Segre odstopiti, na njegovo mesto pa je prišel pravnik Antonio Pognici. Iz Rima so takrat pritiskali, da bi se be- neški zavod združil s sosedno hranilnico iz Trevisa, sicer manjšim bančnim podjetjem, a brez večjih problemov. Predsednik Cassamarca je bil in je Dino De Poli, v Venetu vplivna osebnost, ki je bil v decembru izvoljen v vodilni svet ABI (Associazi-one bancaria italiana). Pogajanja o združevanju so potekala brez hrušča. Benetke bi v novi banki imele 55 odstotkov delnic, Treviso pa ostalih 45, tudi glede na številke: do 30. junija 1993 so v Carive zbrali za 4.221 milijard lir hranilnih vlog, v Cassamarca pa 2.287 milijard; premoženje prve je vredno 727 milijard, druge pa 405; prva ima 105 podružnic, druga pa le 66. Med pogajanji v zadnjem mesecu, pa so pogajalci iz Trevisa menda ugotovili, da imajo v Benetkah še več rizičnih po- sojil kot je izgledalo v začetku in so zato postavili vrsto novih zahtev. Polemika je v zadnjih tednih prišla v javnost, Benetke pa so, kot rečeno, 5. januarja odklonile že dogovorjeno poroko. Na njihova vrata so medtem potrkali upravitelji posojilnice iz Padove. Ta veliko močnejša kot tista v Trevisu, saj posluje v bogati pokrajini, kakršna je Padova, in v bolj revni, kot je Rovigo. Hranilnih vlog so zbrali za 7.993 milijard lir, njihovo premoženje je vredno 1.429 milijard, podružnic imajo 161. Združena hranilnica Padova - Rovigo - Benetke bi nagrmadila maso hranilnih vlog v vrednosti 12.214 milijard lir, to pa bi ogrozilo sedanje prvenstvo v deželi Veneto, ki ga ima hranilnica v Veroni ( posluje v pokrajinah Verona, Vicenza, Belluno, Ancona in drugjee) in ki je lani zbrala za 12.351 milijard lir hranilnih vlog, njeno premoženje je vredno 2.809 milijard, podružnic pa ima 299. Zdaj so se v Benetkah oglasili tudi oni, tako da se v bančnem svetu dežele Veneto v prihodnjih mesecih obeta marsikaj novega. Na prvi pogled se zdi, da se te stvari dogajajo daleč od nas, toda to, drži le do neke mere. Cassamarca je lani odprla podružnico v Gorici, ker namerava poslovati tudi s Slovenijo, letos pa jo bo odprla še v Trstu. Carive je pred poldrugim letom hotela v Slovenijo z vstopom v novogoriško banko Vipa, namen pa so ji preprečili prav takrat sprejeti omejevalni ukrepi Banke Slovenije. Hranilnica iz Verone, ki je kupila 25 odstotkov delnic videmske hranilnice, pa ni opustila namere, da bi kupila tudi delnice Goriške hranilnice. NOVICE Z novim letom so tudi BOT bolj »evropski« RIM - Novo leto je prineslo novosti tudi za državne obveznice BOT (Buoni del Tesoro). Zakladno ministrstvo je v želji, da bi postale bolj »evropske«, uvedlo nekatere spremembe v emisijski pravilnik. Med najpomembnejšimi novostmi najdemo podvojitev najnižjega zneska za povpraševanje, ki se od 500 milijonov dvigne na milijardo, in možnost rezervacije zakladnih bonov na pošti. Za to pa bo novorojena poštna ustanova potrebovala še nekaj časa, saj bo treba prej podpisati konvencijo med ministrstvoma za pošto in zaklad. Konvencijo, ki jo je predvidel finančni zakon 1994, bo moral z dekretom izdati zakladni minister v soglasju z ministrom za pošte, določiti pa bo morala finančne odnose med poštno ustanovo - ki bo formalno zaživela v letošnjem letu - in samim zakladnim ministrstvom. Med napovedanimi spremembami je na primer tudi ta, da Banca dltalia in Italijanski menjalni urad (Ufficcio Italiano Cambi) ne bosta več »prodajala« obevznic, kar je neposredna posledica maastrichtskega sporazuma, ki to nalogo predaja bankam, menjalnim posrednikom, družbam za premičninsko posredovanje (Sim) in poštni ustanovi. Banca dltalia, ki ji preostaja izvedba operacij, je pooblaščena tudi za sklepanje koncen-cij z operaterji, ki bodo urejevale udeležbo na dražbah prek nacionalne medbančne mreže. Mineralne vode obrnejo tri milijarde lir na leto BOLOGNA - Letni iztržek od 242 italijanskih znamk mineralne vode znaša okrog 3 milijarde lir. dežela, ki ima največ izvirov mineralne vode, je Lo-bardija z 29, sledita ji Emilija-Romagna in Toscana z 28, tretji so Abruci z 19, medtem ko je na repu Furlanija-Julijska krajina z enim samim vrelcem. Ti in drugi zanimivi podatki so zbrani v uradnem vodiču o italijanskih mineralnih vodah, ki ga bodo 21. januarja predstavili v Bologni. Avtorji obljubljajo, da bodo odjemalcem razkrili vse skrivnosti 242 znamk, tako da se ne bodo več »izgubljali v kozarcu vode«. Vodič bo v veliko pomoč pri izbiri mineralne vode tako glede na kakovost, kot glede na terapevtske učinke, saj se bo bralec naučil brati nalepke na steklenicah. Vodič prinaša tudi podatek, po katerem je poraba mineralne vode v velikem porastu: leta 1992 so je npr. v Italiji prodali več kot sedem milijard litrov ali 120 litrov na prebivalca. Največji delež na trgu mineralne vode ima družba Italaqua iz grupe BSN s 15,6 odstotka, sledita pa ji Garma s 15 in San Pellegrino z 11,3 odstotka. Od 1. januarja dražji metan za ogrevanje RIM - Za porabnike metana se novo leto začenja na precej slan način: od 1. januarja so se namreč podražile tarife za metan, ki ga plinske družbe (največje so Snam iz okrilja ENI in Edison iz grupe Fer-ruzzi) dobavljajo distributerjem za polnjenje krajevnih plinskih omrežij. Podražitev znaša 16, 6 lire za kubični meter in se nanaša samo na metan, ki služi za ogrevanje stanovanj, ne pa za plin, ki ga rabimo za ogrevanje vode in kuhanje. Povišanje tarife je sprožila podražitev surovine. Lani več nafte in po nižji ceni RIM - Svetovno naftno tržišče lani označevala velika količina nafte na tržišču in torej tudi trend k nižanju cene. Svetovno povpraševanje je v povprečju znašalo 66, 9 milijona sodov dnevno, kar je nekaj manj od predlanskih 67 milijonov in ponazarja sorazmerno stabilnost porabe te surovine, z izjemo bivše Sovjetske zveze, kjer je povpraševanje naravnost strmoglavilo. V zameno, se je nekoliko povečalo povpraševanje v hitro razvijajočih se državah, kot so Kitajska in druge azijske države, Latinska Amerika in Srednji vzhod. Na področju proizvodnje pa so lani zabeležili 2-odstotno povečanje glede na leto 1992 in v povprečju načrpali 65, 9 milijonov sodov dnevno. Rotacije »črnega zlata« so že v prvi polovici lanskega leta upadale, v drugem polletju pa so doživele padec, ki je ob koncu leta privedel do cene komaj 15 dolarjev za sod najbolj razširjenih vrst nafte. »Zlato« leto 1993 za skupne investicijske sklade RIM - Za skupne investicijske sklade je bilo lansko res zlato leto, saj se je končalo s skupno zbrano vso-* to 33.460 milijard lir, od katere je bilo samo v drugem polletju zbrano 27.139 milijard lir. Gre za pravi boom, če znesek primerjamo s predlanskim, ko so ti skladi zbrali 7.410 milijard, in s tistim iz leta 1991, ko so iztržili komaj 5.311 milijard lir. K uspehu jim je največ pomagalo upadanje obrestne mere na državne zadolžnice. GOSPODARSTVO IN FINANCE Sobota, 8. januarja 1994 25 MENJALNIŠKI TEČAJI 7. januar 1994 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) italijanska lira (tečaj za 100 ITL) J]nenjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 76,85 77,25 10,83 10,96 7,76 7,92 A banka Nova Gorica 76,75 77,15 10,83 10,97 7,77 7,91 A banka Koper 76,75 77,20 10,83 10,97 7,75 7,91 Avtohiša Ljubljana* 76,90 77,15 10,85 10,95 7,70 7,80 Ažur Grosuplje 77,05 77,30 10,92 11,00 7,75 7,93 Banka Vipa Nova Gorica 76,81 77,15 10,84 10,95 7,75 7,83 Bela vrtnica Ljubljana 76,90 77,50 10,90 11,00 7,70 8,00 Bund Ljubljana 76,90 77,30 10,80 10,95 7,65 7,95 Come 2 us* Creditanstalt Nova banka U 77,05 76,90 77,30 77,30 10,90 10,90 10,97 11,00 7,78 7,70 7,89 •7,95 Dom caffe Domžale* 76,90 77,30 10,92 10,99 7,70 7,90 Emona Globtour Ljubljana 76,90 77,30 10,85 10,95 7,75 7,95 Eros Ljubljana* 77,05 77,30 10,90 10,98 7,75 7,85 Eros Kranj* 77,05 77,30 10,90 10,98 7,75 7,85 Eurotours Ljubljana 76,80 77,30 10,85 10,96 7,70 7,85 Firadas Idrija* 76,75 77,25 10,80 11,00 7,72 7,87 Hida 77,10 77,15 10,93 10,96 7,83 7,87 Hipotekarna banka Brežice* 76,70 77,30 10,88 10,98 7,70 7,88 Ulrika Slovenj Gradec 76,96 77,30 10,86 10,90 7,81 7,92 Hirika Postojna 76,75 77,18 10,80 10,94 7,75 7,87 Hirika Sežana 76,90 77,10 10,85 10,94 7,70 7,87 Hirika Jesenice 76,91 77,24 10,85 10,94 7,77 7,89 Idila Sečovlje* 76,88 77,28 10,80 10,97 7,71 7,86 Invest Škofja Loka 76,85 77,30 10,85 10,99 7,70 7,90 Italdesign Nova Gorica* 76,85 77,15 10,85 10,98 7,80 7,87 Kompas Hertz Celje* 76,85 77,20 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Hertz Velenje* 76,90 77,25 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Hertz Idrija* 76,90 77,25 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Hertz Tolmin* 76,90 77,25 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Hertz Bled* 76,90 77,25 10,90 10,95 7,75 7,89 Kompas Hertz Nova Gorica* 76,90 77,25 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Hertz Maribor* 76,80 77,00 10,90 10,95 7,79 7,89 Kompas Holidays 76,92 77,18 10,85 10,95 7,65 7,85 Komercialna banka Triglav 76,85 77,85 10,90 11,00 7,70 7,92 Kreditna banka MBd.d.* 76,07 77,00 10,82 10,95 7,84 8,00 LB d.d. Ljubljana 77,04 77,42 10,90 11,01 7,82 7,98 LB splošna banka Celje 76,55 77,45 10,91 11,01 7,89 7,99 LB splošna banka Koper* 75,89 77,33 10,73 10,93 7,71 7,90 LB komercialna banka NG 76,00 77,25 10,78 11,30 7,60 7,88 LB Dolenjska banka NM 76,50 77,35 10,89 11,02 7,80 7,98 LB banka Zasavje, Trbovlje 76,20 77,10 10,84 10,97 7,86 7,95 Ljudska banka d.d. U 76,92 77,30 10,90 10,98 7,77 7,90 Libertas Koper* 76,90 77,25 10,83 10,93 7,76 7,87 MaVir 77,00 77,30 10,80 10,98 7,70 7,90 Madai Nova Gorica, Šempeter ' 76,80 77,15 10,85 10,95 7,80 7,87 Media* 77,10 77,20 10,92 10,95 7,85 7,88 Niprom 1II Ljubljana 77,05 77,15 10,92 10,97 7,80 7,87 p®trol Ljubljana 77,05 77,10 10,91 10,95 7,80 7,85 Poštna banka Slovenije* 75,83 77,03 10,59 10,94 7,56 7,86 Probanka Maribor 76,75 77,20 10,86 10,98 7,80 7,94 Primario Ljubljana* 77,15 77,30 10,90 10,95 7,70 7,84 Pigal Solkan 76,70 77,00 10,80 10,95 7,80 7,87 Pigal Ilirska Bistrica 76,70 77,00 10,80 10,95 7,87 7,87 Pigal Kobarid 76,70 77,00 10,80 10,95 7,87 7,87 Publikum Ljubljana 77,10 77,14 10,91 10,94 7,80 7,83 Publikum Celje 76,82 77,15 10,90 10,95 7,78 7,88 Publikum Krško 76,70 77,20 10,80 10,98 7,65 7,80 Publikum Maribor 76,70 77,00 10,87 10,92 7,78 7,93 Publikum Metlika 76,75 77,20 10,80 10,85 7,70 7,85 Publikum Mozirje 76,95 77,13 10,87 10,97 7,78 7,88 Publikum Novo mesto 76,75 77,20 10,80 10,95 7,70 7,85 Publikum Tolmin 76,82 77,14 10,85 10,94 7,77 7,83 Publikum Sevnica 76,95 77,24 10,88 10,95 7,77 7,83 Publikum Šentilj 75,65 77,09 10,65 10,96 7,76 7,83 Publikum Šentjur pri Celju 76,90 77,20 10,87 10,94 7,77 7,87 Publikum Trebnje 77,00 77,04 10,88 10,94 7,72 7,81 Publikum Žalec 76,90 77,25 10,88 10,94 7,78 7,88 SKB d.d. ** 76,42 76,62 10,87 10,89 7,82 7,84 Slovenska investicijska banka* 76,75 77,30 10,75 10,95 7,45 7,90 Slovenijaturist žel. pos. Ljubljane Slovenijaturist Maribor* i* 77,05 76,90 77,20 77,10 10,75 10,87 10,95 10,91 7,60 7,30 7,85 7,70 Slovenijaturist Jesenice 76,90 77,20 10,85 10,95 7,68 7,75 Shalaby Koper 76,90 77,20 10,84 10,92 7,77 7,85 SZKB d.d. Ljubljana 76,98 77,22 10,86 10,95 7,70 7,94 Tartarus Postojna 76,47 77,16 10,79 10,93 7,72 7,83 Tentours Domžale 76,95 77,30 10,85 10,99 7,55 7,85 Tori Ljubljana 76,95 77,35 . 10,88 11,00 7,60 7,90 UBK Ljubljana 76,00 77,40 10,80 11,00 7,60 7,92 Upimo Ljubljana 77,10 77,15 10,93 10,96 7,84 7,86 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * MENJALNICA HIDA oei/ H33-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 006 z dne 7. 1.1994 — Tečaji veljajo od 8. 1.1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 91,2088 91,4832 91,7576 Avstrija 040 šiling 100 1086,7277 1089,9977 1093,2677 Belgija 056 frank 100 367,8449 368,9518 370,0587 Kanada 124 dolar 1 100,8040 101,1073 101,4106 Danska 208 krona 100 1964,2842 1970,1948 1976,1054 Finska 246 marka 100 2301,8000 12308,7262 2315,6524 Francija 250 frank 100 2245,1909 2251,9467 2258,7025 Nemčija 280 marka 100 7639,5620 7662,5496 7685,5372 Grčija 300 drahma 100 — 53,3237 53,4837 Irska 372 funt 1 — 189,4949 190,0634 Italija 380 lira 100 7,8199 7,8434 7,8669 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 118,3368 118,6929 119,0490 Nizozemska 528 gulden 100 6831,2963 6851,8519 6872,4075 Norveška 578 krona 100 1771,1560 1776,4855 1781,8150 Portugalska 620 escudo 100 75,0969 75,3229 75,5489 Švedska 752 krona 100 1618,2884 1623,1579 1628,0274 Švica 756 frank 100 8976,4853 9003,4958 9030,5063 Velika Britanija 826 funt šterling 1 197,1923 197,7857 198,3791 ZDA 840 dolar 1 132,9055 133,3054 133,7053 Evropska Skupnost 955 ECU 1 148,2457 148,6918 149,1379 Španija 995 peseta 100 91,5219 91,7973 92,0727 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. JANUARJA 1994 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV I 5. OKTOBRA 1993: ,300,000 744,295 794,876 1,509,172 114,5070% 117,6733% 116,0901% 130,000 74,430 76,488 150,917 7. JANUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,00 9,60 Italija Kmečka banka Gorica 12,30 12,95 Italija Tržaška kreditna banka 12,90 13,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. januarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (vlrni. Pri kor u deviz oz. 100 100 100 100 1 1 kretnih Doseben 1102,1530 2277,0597 7748,0000 7,9309 199,9914 134,7920 noslih je možno ods doaovor. 1104,2868 2281,4681 7763,0000 7,9462 200,3786 135,0529 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 77,20 77,40 panje. 77,40 77,55 7. JANUAR 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1675,00 1725,00 nemška marka 965,00 985,00 francoski frank 282,00 290,00 holandski gulden 857,00 883,00 belgijski frank 46,20 47,60 funt šterling 2474,00 2549,00 irski šterling 2376,00 2448,00 danska krona 246,50 254,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1266,00 1303,00 japonski jen 14,85 15,30 švicarski frank 1126,00 1160,00 avstrijski šiling 136,50 . 140,00 norveška krona 222,00 229,00 švedska krona 202,00 208,00 portugalski escudo 9,20 10,00 španska pezeta 11,60 12,30 avstralski dolar 1143,00 1177,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 12,40 13,00 hrvaški dinar 0,15 0,22 7. JANUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1670,00 1715,00 nemška marka 964,00 984,00 francoski frank 282,00 292,00 holandski gulden 858,00 878,00 belgijski frank 46,20 48,00 funt šterling 2475,00 2530,00 irski šterling 2373,00 2428,00 danska krona 247,00 254,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1265,00 1295,00 švicarski frank 1132,00 1152,00 avstrijski šiling 136,50 140,50 slovenski tolar 12,40 12,90 7. JANUAR 1994 v DEM | valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.739 - francoski frank - 29.389 - nizozemski gulden - 89.420 - belgijski frank - 4.815 španska peseta 1.198 danska krona - 25.712 - kanadski dolar - 1.319 - japonski jen - 1.549 - ' švicarski frank - 117.500 - avstrijski šiling - 14.225 - italijanska lira - 1.023 - švedska krona 21.183 - Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velja dne 8. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt-Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na de emo kupovc dopolnjuje p 77,20 77,15 77,17 77,15 dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke, Te n. Pri večjih pril iti in prodajati ogoje nakupa 77,40 77,40 77,42 77,45 3čajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih in nakupih ujo valuto po li prodaje. 7. JANUAR1994 v URAH 1 valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1700,580 — ECU — 1895,640 — nemška marka — 977,350 — francoski frank — 287,210 — funt šterling — 2522,810 — holandski gulden — 873,840 — belgijski frank — 47,075 — španska pezeta — 11,679 — danska krona — 251,290 — irski funt — 2415,330 — grška drahma — 6,806 — portugalski escudo — 9,610 — kanadski dolar — 1288,810 japonski jen — 15,170 — švicarski frank — 1149,040 — avstrijski šiling — 139,030 — norveška krona — 226,430 — švedska krona — 206,820 — finska marka — 294,470 — avstralski dolar — 1166,090 — 5. JANUAR 1994 v ŠILINGIH valuta nakupni srednji ameriški dolar 12,0000 12,5000 kanadski dolar 9,0000 9,4500 funt šterling 17,7000 18,5000 švicarski frank 807,0000 837,0000 belgijski frank 33,0000 34,3000 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 615,5000 639,5000 nemška marka 689,0000 715,0000 italijanska lira 0,7000 0,7400 danska krona 175,5000 182,5000 norveška krona 158,5000 165,5000 švedska krona 143,5000 150,5000 finska marka 205,0000 215,0000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,3000 8,8000 japonski jen 10,5500 10,9500 slovenski tolar 9,00 9,50 hrvaški dinar 0,00 0,060 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Sobota, 8. januarja 1994 PORTUGALSKA Dežela na koncu Evrope (4) Lizbona je mesto neštetih vzpetin Lizbona ni Pariz, ni Rim in ni London in ne Dunaj. Vsa ta velika mesta živijo svoje življenje ob velikih rekah. A se je Širina voda v naravo Portugalcev zapisala zelo drugače. Pravijo, da narava označuje znaCaj in da mehka pokrajina naše Bele krajine naredi Belokranjce mehke in Prekmurje Prekmurce zazrte tja daleC v Panonsko nižino. Podobno so morda morje in vode s svojo Širino in daljavami naredili iz Portugalcev ljudi blage narave. Morda? A najsi je ta teorija vprašljiva, za Portugalce bi lahko veljala. Kjerkoli ste, karkoli vprašate ali počnete, se po prvih trenutkih previdnosti iz vprašanega domačina izvije prijetna, ustrežljiva narava. Čeprav nasvetov v zanje tujem jeziku ne pričakujte, skoraj praviloma govorijo le svoj »portogualo«, se trudijo razložiti, karkoli že je. In Ce tudi napotki ne bodo kaj prida toCni, bo pa zato skoraj vsakdo vedel, kje je Slovenija. In še nekaj je: Čeprav so ljudje zelo skromni in je po cestah zelo veliko beračev, hodite lahko po ulicah skoraj brez strahu, da bi vas okradli. Ce je res, da Rim stoji na sedmih gričih, potem bi kaj takega lahko rekli tudi za Lizbono. Uradno leži mesto sicer na dveh gričih, a ko ste enkrat v njem, je teh veliko. Pravzaprav je vse mesto vzpetina do vzpetine in ko si na vrhu ene, se ti pred nosom naslika druga. Vsekakor pa je pohajkovanje po mestu najbolje začeti na osrednjem trgu ob reki na Prača do Co-mercio. Izza velike osrednje palaCe na trgu se na območju treh vzporednih avenij Rua Aurea, Rua Augusta in Rua da Prata razprostira strogo središče mesta. 2e imena treh avenij povedo, da je to bogatejši del mesta. Tu v Baixi so velike palaCe, znane po tem, da jih je dal po velikem potresu in požaru 1755 obnoviti markiz Pombal. Zdaj so v njih praviloma sedeži velikih bank in trgovskih korporacij. Ta del mesta je prepreden s trgovinami in kot v dežele vzhodne Evrope je tudi sem prodrl tuj kapital. Seveda tu ne manjka prijetnega in živahnega vrveža uličnih prodajalcev spominkov, usnjenih izdelkov, preprodajalcev hongkong-ških tranzistorjev in likalnikov in ne znamenitih prodajalcev pečenega kostanja. (Se nadaljuje) Marjeta Demšar Stari del Lizbone (Fotografija: Marjeta Demšar) ___________SLOVENSKA DEDIŠČINA_____ Skromni ostanki gradu Kamen nad Velesovim Velesovski vitezi so ustanovili tudi dominikanski samostan Valvasorjeva upodobitev gradu Kamen Skromni ostanki nekdanjega gradu Kamen (Stain, Frauvvenstein) so na grebenu griCa (kota 490 metrov) zahodno od velesovskega samostana v Adergasu Pozidali so ga velesovski vitezi, omenjeni že sredi 12. stoletja (okrog leta 1147 - andeški ministe-riali Albert, Majnhalm in Gerloch de Michelsteten). Leta 1238 je vitez Gerloch z gradu Kamen (de Stain) ustanovil samostan domi-nikank v Velesovem. Z bratom Henrikom jim je podelil lastniško cerkev sv. Marjete, oglejska patriarha Bertold in Nikolaj pa sta samostanu inkorpori-rala župniji SenCur in Cerklje. Samostan je dobival bogate dotacije in je sčasoma zlasti z dotami plemiških hčera zelo obogatel, Teta 1504 pa so nune od oglejskega patriarha dobile dovoljenje, da ustanove poseben zavod za pouk in vzgojo plemiških hčera. Oglejski kancler Paolo Santonino, ki je na treh vizitacijskih potovanjih v letih 1485 in 1487 spremljal škofa Car-lija po naših krajih, je v svojih Popotnih dnevnikih pisal, da je imelo dvanajst redovnic veliko svobodo, saj so imele osebno lastnino, zapuščale so samostan in obiskovale sorodnike. Zato jim je škof prijazno zabičal, naj se v prihodnje vzdržijo takih prekrškov, »pa tudi moških naj ne vodijo v samostan«. Prvi dan so vizita-torjem postregli s slabim kosilom, naslednji dan pa je bilo kosilo »Čudovito sestavljeno in imenitno pripravljeno ter pri njem ni manjkalo številnih in raznovrstnih jedi izvr- stnega okusa«. Kot kaže, so velesovski vitezi stolpasti grad prepustili dominikahkam, da hi v njem našle zaščito, podobno kot se je zgodilo z gradom nad samostanom dominikank v Studenicah na Štajerskem. Vendar pa so bili Steini kastelani na gradu še leta 1471, ko so Turki porušili grad, zadnjega velesovskega viteza pa ujeli in odpeljali v sužnost. Pomladi leta 1471 je bosanski paša Izak beg s 15 tisoč konjeniki prek hrvaškega ozemlja prišel na Kranjsko. Turki so takrat požgali in oropali tudi grad Kamen in velesovski samostan. Dominikanke so kmalu znova sezidale grad, saj je Paolo Santonino zapisal, da je »v bližini na griCu nov grad, kamor se zatekajo nune ob vpadih sovražnikov«. Dodatno so grad utrdili leta 1533 (samostanska prednica ga je krstila za Go-spejin dvor - Frauvven- stein) in od takrat verjetno izvira podoba gradu, kot ga je upodobil Valvasor: stolp s konzolnim pomolom, zavarovan z obzidjem in tremi okroglimi obrambnimi stolpi ter na obzidje prislonjenimi objekti. Na kamnitem, vrtaCa-stem grebenu Stefanje gore so v tlorisu ohranjene razvaline dvoprekatnega stolpa, dolgega štirinajst, širokega pa enajst metrov. V zemljišču je videti ostanke obzidja in treh okroglih vogelnih stolpov, del obrambnega jarka, ki je nekoč obkrožal grajski kompleks, pa je uporabljen za kamnolom. Grad je očitno propadel v začetku 18. stoletja, saj so obdelano kamenje iz grajskih razvalin uporabili za zidavo novega velesovskega samostana (1732) in hiš v naselju. Ivan Jakič Za gradnjo samostana so uporabili obdelano kamenje iz grajskih razvalin (Foto: I.J.) 1 1 Na svoj priimek je bil ponosen. Zanimal se je, odkod izhaja njegov rod; sam je poudarjal značilno končnico »-ik«. Posebej mi je omenil: »Naš rod bo izumrl tako rekoč naenkrat, v moškem kolenu. Rod je bil krepak, saj smo bili trije bratje. Pa še sestrin edini sin je duhovnik in bo brez potomcev.« Z obžalovanjem je omenil, da je bil zakon njegovega brata Janeza kratkotrajen in brez otrok. Plečnik je bil nenavadno široko razgledan, predvsem pa silno, kakor je sam rekel, zvedav. Srednja šola mu ni dišala (sam je rekel, da je bolj gledal, kako so profesorji oblečeni, kot pa poslušal). »Raje sem šel k oCe-tu delat. Sploh si ne predstavljate, kako napor- no je bilo takrat mizarsko delo. Samo na to pomislite, da sva z bratom vse popoldneve na roko žagala furnir.« V obrtni šoli se je s svojimi risbami in naCrti silno izkazal. Približno takole je povedal: »Na razstavi so moje risbe zelo pohvalili in nanje opozorili tedanjega župana Hribarja. Ta je rekel, da se moram izpopolniti, da moram naprej študirati, preskrbel mi je štipendijo, da sem šel lahko v Gradec, kjer je bila srednja tehniška šola. Tako me ima, odkrito povedano, cesar Janez na vesti.« Potem je dodal: »Moja srena želja je bila postati slikar; no, kakor vidite, to nisem, sev je paC moralo tako zgoditi.« Tako je šel PleCnik, mogoče niti pe- tnajst let star, v tujino, kjer je skoraj nepretrgoma živel do šestega desetletja svojega življenja. V domovino se je vračal le ob počitnicah, pozneje z Dunaja le za nekaj dni, ponavadi ob praznikih. Pa tudi v Ljubljani ni strpel in je šel s sestro vsaj za en dan v Trst, mnogo Časa pa sta prebila z bratom Andrejem na popotovanjih po Goriškem in Istri. Ko je v Gradcu končal šolanje, je bila tam razstava znanega arhitekta Wag-nerja, predstojnika dunajske Akademije za arhitekturo. PleCnik mi je o tem takole pripovedoval: »Ko sem videl VVagnerjevo razstavo, sem si rekel: ‘Moram, moram k temu človeku v šolo! ' Pobral sem vse svoje skice in šel k VVagnerju. Odprl mi je njegov sin, ki mi je, ko sem povedal, zakaj sem prišel, rekel, da pri profesorju žal ni veC prostora. Obupan sem prosil sina, naj vsaj vzame moje skice in jih pokaže očetu. Sin mi je ustregel in naročil, naj pridem naslednji dan. Naslednji dan me je Wa-gner sprejel v šolo in ne Katedrala sv. Jožefa dolgo zatem še v svoj osebni atelje.« Da so Wa-gnerja Plečnikove risbe in skice prevzele, si lahko mislimo. 2e iz povedanega se vidi, da je bil PleCnik silno nadarjen za likovno umetnost. Imel je prirojen čut za lepoto oblike. To mi je sam povedal in še dodal, da ima ta čut sleherni človek, le da ga je treba pri mnogih šele obuditi. »Moja naloga je, da kot vaš učitelj vzbudim v vas ta Cut, svojega vam pri najboljši volji ne morem dati.« Te pomenljive besede je povedal naravnost, pred vsemi takrat navzočimi učenci. Kolikor mi je znano, ni tako razumel svojega poklica še noben človek, kaj šele umetnik. Kdor te Plečnikove izjave ne pozna, ne bo nikoli prav ovrednotil njegovega profesorskega dela. (Se nadaljuje) Danes goduje Severin, noriški apostol Dom in rod svetega Severina nista znana. V rimsko provinco Norikum je prišel kot menih sredi petega stoletja. 2ivel je tako odmaknjen od posvetnosti, da ga nihče ni upal vprašati, kdo in od kod je. Vendar je iz njegovega dostojanstvenega vedenja in izkušenosti, tudi vojaške, mogoče domnevati, da je bil Rimljan odličnega rodu. V Noriku je bilo že mnogo cerkva in samostanov, zato mu ni bilo treba začeti kot misijonar. Vendar pa je bilo življenje v tej provinci zelo težko. Rimska država je propadala in državna vojska se je umaknila z meja province. Nanjo so pritisnila germanska plemena, ki so ropala in pustošila deželo. Severin ni hotel prevzeti nobene javne službe, zato ni bil ne duhovnik, ne škof. Najdlje se je mudil v mestu Faviani (današnji Mautern), kjer je tudi ustanovil samostan. Dušnopastirsko delovanje je združeval z dobrodelnostjo. Ustanavljal je samostanske naselbine in organiziral prehrano revežev v opustošenih mestih. Njegovo poslanstvo pa je segalo tudi na politično področje. Bil je nekakšen duhovni in politični poglavar noriške krajine in njegovo besedo so spoštovali tako škofje kot germanski knezi. Umrl je leta 482. Umetniki ga upodabljajo kot romarja s knjigo ali opatovsko palico, pridigajočega ljudstvu. Je zavetnik tkalcev platna, vinogradnikov in jetnikov. (Vir: Leto svetnikov) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Sobota, 8. januarja 1994 _____________RETROSPEKTIVA__________ Angleški astronom in njegov komet Edmund Halley je izdelal tudi zvezdno karto južnega neba Kometi ali zvezde repatice so nebesna telesa, jd samosvoje krožijo oko-i Sonca in se v krajših . * daljših presledkih pojavijo v vidnem polju Ze-odjanov. V zgodovini so bili kometi vedno predmet posebnega zanimanja tako radovedne, tudi vraževerne množice kot astronomov, ki so se ubadali z njihovo zgradbo in navadami. Komet sestavljata malo, gosto in zmrznjeno telo, , postane v bližini Sonca vidno kot svetla glava in rep, ki je običajno obrnjen stran od Sonca. Pojavljajo se v nepravilnih intervalih po tirih, ki jih ni vedno lahko ugotoviti, občasno pa presenetijo z izjemno dolgim in bleščečim repom. Prav zato so v an- tičnih časih kometom pripisovali vpliv na dogajanje na Zemlji, pa naj je bila to vojna ali pa lakota. Skrbno so spremljali in beležili vse v zvezi z njimi. Starodavni kitajski anali so koristni še danes. Z njihovo pomočjo so gibanje znamenitega Hal-leyevega kometa spremljali nazaj v zgodovino vse do leta 240 pred našim štetjem. Moderna astronomija je pojasnila veliko neznank. Med drugim so ugotovili, da je ko-metovo jedro običajno veliko kakega pol kilometra. V devetnajstem stoletju so opazovali prehod dveh kometov skozi sistem Jupitrovih lun, pri čemer so ugotovili velike anomalije v krožnicah kometov, obenem pa nobene vidne spremembe v kroženju prizadetih Jupitrovih lun. V javnosti je najbolj znan komet, ki ga lahko vsakih 76 let opazimo s prostim očesom. To je Halleyev komet, ki je dobil ime po svojem odkritelju Edmundu Halleyu. Ta angleški astronom se je rodil leta 1656 v Londonu in se izšolal v Oxfordu. Od vsega začetka se je posvetil astronomiji. Bil je zraven pri gradnji znamenitega observatorija v Greenvvichu, nekaj let pa je prebil na otoku sv. Helene v južnem Altantiku, kjer je izdelal zvezdno karto južnega neba. Bil je doher prijatelj slavnega Isaaca Nevvtona in sodeloval pri izdaji njegovih del. Leta 1682 je opazoval znameniti komet, ki nosi njegovo ime, in pravilno napo- vedal njegov povratek leta 1758. Izračunal je orbite za vse komete, za katere je imel dovolj podatkov. Postal je profesor v Oxfor-du in leta 1720 kraljevi astronom. Astronom Edmund Halley Umrl je v Greenvvichu 14. januarja 1742. Zapustil je številna strokovna dela, ki so bila koristen pripomoček astronomom še v devetnajstem stoletju. (A.L.) Halleyev komet se bo spet prikazal čez dobrih 70 let NAGRADNA AKCIJA V našem Časniku lahko oh sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete. Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsak dan na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja... Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3.- 20. 4.: Prišli si boste na jasno s številnimi svojimi temačnimi mislimi in vzgibi. Osvetljeni bodo skopneli kot sneg in vas naredili lahkotne kot ptico. BIK 21. 4, - 20, 5.: Pretirano prizadevanje, ki ga boste izražali v želji po spoznanju skritih kotičkov svojega bližnjega, bo učinkovalo prav nasprotno. Uberite nasprotno pot. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Komaj si boste izprosili dovoljenje za stik s »starim znancem«. A ko se mu boste približali, se boste v trenutku ohladili - znanec namreč ne bo sam. RAK 22. 6. - 22. 7.: Spoznanje, da se je partner spretno izmuznil iz družinskega gnezdeca, vas bo sprva jezilo, nakar mu boste po telepatski poti zaželeli prijeten dan. LEV 23. 7. - 23. 8.: Popolnosti se ponavadi ne da izpopolniti, razen če je namišljena. Ker je vaša taka, boste z njo imeli še veliko dela. Raje si jo spet namislite, bo prej. DEVICA 24. 8. - 22.9.: Vaša pustolovščina bo prekrasna in nepozabna. Moralnega mačka ne ho, vas bo pa zato mučil alkoholni. Prespite ga, pa bo minil tudi ta. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Kljub utrujenosti se boste zvečer pritoževali nad dejstvom, da je dneva že konec in da vas sitnobe nagovarva-rjajo spat. Bi res ponočevali do svita? ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Vaše skrite želje se izražajo tudi v vaših vrednostnih sodbah o vremenu. Ko želite proč, je sneg slab, ko želite ostati, je dober. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Odkrili boste, da je bilo narobe to, da ste sploh kaj planirali -prepustili bi se valovom improvizacije in brezskrbne intuicije, pa ne bi zgrešili niti za las. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Ugotovili boste, da bi bilo proste dni najbolje izrabiti za nekaj, kar ne zahteva nobenih posebnih priprav. Za idejo se bo bo navdušil tudi partner. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Minil je komaj teden dni, pa ste pozabili in zavrgli že več kot pol letnega plana. Naslednjič namesto planiranja delajte, pa boste opravili že pol dela. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Tarnali boste nad nezadovoljivimi učinki vaših želja. Poskusite izjemoma narediti prav nasprotno, kot vam velevajo želje, pa boste zadeli v črno. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kamnita gmota, 6. moderen ples, 9. pripadnik germanskega naroda, 10. pojav pri prehodu žarkov iz ene snovi v drugo, 11. grško ime turškega mesta Enez, 12. eden od staršev, 13. plod bukve, 14. francoski impresionistični slikar (Edouard), 15. začetnici izumitelja Tesle, 16. soli borove kisline, 17. ameriški pisatelj (VVashington), 19. zofa, divan, 20. otroška zabava, 24. pripadnik rase na japonskem otoku Hokkaidu in Kurilih, 26. prebivalka antične Ljubljane, 29. oranje, 30. sposobnost hotenja, 31. naziv, 32. zimski pojav na drevju, ivje, 33. ogaba, 34. indijski hrast, 35. vrhnje oblačilo, 36. norveški pop trio, 37. zvezda prve velikosti v ozvezdju Orla. Navpično: 1. najvišji vrh jugozahodne Slovenije, 2. mesto v Maroku, Qenitra, 3. rimski bog ljubezni, 4. bogastvo gozdov, 5. kemijski znak za aktinij, 6. zimski pojav na travi, 7. zvezda repatica, 8. družina graditeljev godal iz Cremone, 12. rob ob natisnjenem besedilu, 14. ljudstvo v Indokini, 16. udarjanje z bičem, 16. začetnici slovenskega pesnika, časnikarja in jezikoslovca Vodnika, 21. različni črki, 22. pokrajina v Ekvatorialni Gvineji v Afriki (dve besedi), 23. seznam naslovov, urejen po abecedi, 25. letovišče pri Opatiji, 26. ime nekdanje argentinske političarke Peron, 27. pravoslavni menih brez duhovniškega posvečenja, 28. sredozemska rastlina, ki rodi olive, 31. inkovski poglavar, 33. morska ožina, 35. ljudska pri-trdilnica. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 ■irejv ‘eqv ‘cmfut ‘qe) ‘snuS ‘alui ‘orni ‘b(joa ‘jo T>[ -uorng ‘pmurv ‘bjSi ‘9ab>[ ‘Suiaji ‘gcjoq ‘in Toubjn ‘i\Z ‘buibui ‘soug ‘moj ‘oouion ‘Bqs ‘bje^s :ouABiopo/\ Aausaa ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 Sallan - Saharov / Dopisna partija 1974 Črni se je uspešno ubranil napada belih figur in z napadom na središčnega kmeta e5 poizkuša s proti igro. Na potezi je beli, ki pa nima več želje po napadu na črnega kralja, in si želi razplet partije z miroljubnim koncem -remijem. Kako je belemu to uspelo? Rešitev naloge Pričakovati je bilo razplet l.Th3 h5 2.Sh5:?! gh5 3.Th5: ali l.Th3 Th8 2.Dh6+ Kf7 z nejasno pozicijo. Vendar se je beli odločil zajemi razplet : l.Dh6+! Kh6: 2.Th3+ Kg5! Seveda ne 2...Kg7?? 3.Th7: mat.3.Sh7:+ Kg4 4.Tg3+ Kf4 5.Tf3+ z večnim šahom remijem! abcdef gh 8 7 6 5 4 3 2 1 Bogoljubov - Monticelli / San Remo 1930 Za napad na belega kralja je črni žrtvoval trdnjavo in beli je že pripravljen, da na skok črnega skakača vrne trdnjavo. Toda črni, ki je na potezi, se ne ozira za materialom, temveč nadaljuje z napadom. Konec je blizu, le pravilno pot je potrebno izbrati! Rešitev naloge Napad Črnih figur se odvija kar sam in za učinkovit zaključek partije se žrtvuje Se druga trdnjava. l...Tfl+! Po izsiljenem 2,Kfl: Dhl+ 3.Kf2 Sg4 mat! Črni skakač je zadal belemu kralju zadnji Sah! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1856 Pesnik balad in romanc V osemdesetih in devetdesetih letih je pesnik Aškerc s svojimi stihi najodločneje izražal zahteve slovenske meščanske družbe in odpor proti tujstvu ter postal glasen nasprotnik klerikalne dogmatične miselnosti in nestrpnosti verske dejavnosti, ki ji je ideološke temelje postavljal katoliški kla-divar Anton Mahnič. Aškerčevo osebnost označujejo odločnost in hkrati notranji nemir, pa socialna kritičnost, svojeglavost in tudi pomanjkanje samokritičnosti. V razvoju slovenskega pesništva je Anton Aškerc pomemben zlasti kot pesnik balad in romanc. Slovensko poezijo je vsebinsko in oblikovno obogatil z realistično epsko pesmijo, prikazoval v nji stvarno življenje ter zaključil mladoslovensko dobo kot njen najizrazitejši izpovedovalec svobodomiselnih prizadevanj in eden naj doslednejših borcev proti ozki klerikalni miselnosti. Aškerc se je rodil 9. januarja 1856 revnemu kočarju v Globokem pri Rimskih Toplicah. Bolj zaradi razmer kot pa iz notranjega prepričanja se je Aškerc izšolal za duhovnika. Kaplansko službo je zaradi spora s cerkvenimi oblastmi kmalu pustil in postal mestni arhivar v Ljubljani. Umrl je 10. junija 1912 v Ljubljani. PREBLISK Malo je izgubljenega, Ce je le čast rešena. Voltaire Sobota, 8. januarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/SPREMENLJIVO VREME Z DEŽJEM ALPE JADRAN / OBLAČNO IN DEŽEVNO Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je ciklonsko območje. Frontalni val bo dosegel nase kraje. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona oblačnost! dež/sneg mm na dan 10-30% * * pod 10% pod 5 4* S 5-10 *** *** 30-50% 10-30 j ******** 30-60 50-80% *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.34. Dan bo dolg 8 ur in 50 minut Luna bo vzšla ob 4.07 in zašla ob 13.25. RAZMERE NA CESTAH Ceste po državi so vlažne in spolzke. Promet je redek in poteka tekoče. Za mejne prehode priporočajo zimsko opremo. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo 50/120 cm Fomi di Sopra 70/110 cm Zoncolan 70/100 cm Trbiž 70/150 cm Nevejsko sedlo 100/200 cm Sauris 60/80 cm VENETO Sappada 50/75 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Soriška planina 100 cm Stari vrh od 15 do 35 cm Kranjska gora do 100 cm Golte do 120 cm Pokljuka do/cm Kanin do 290 cm Kalič do 20 cm Velika Planina do 40 cm Vogel do 230 cm Krvavec do 100 cm Rogla od 100 do 140 cm M. Pohorje do 80 cm Kohla od 10 do 120 cm Danes: ob 0.06 najnižje -8 cm, ob 6.19 najvišje 42 cm, ob 13.33 najnižje -52 cm, ob 20.13 najvišje 22 cm, Tutri: ob 1.13 najnižje -10 cm, ob 7.09 najvišje 46 cm, ob 14.13 najnižje -60 cm, ob 20.53 najvišje 30 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Oblačno bo, občasno bo deže- V sosednjih pokrajinah bo valo. Meja sneženja bo na viši- oblačno s padavinami, ki ni okoli 1300 metrov. Veter bo bodo v Italiji popoldne po-ponehal. Malo hladneje bo. nehale. V nižinah bo deže-Dnevne temperature bodo od vaj0 V Sloveniji: V nedeljo bo pretežno oblačno, ponekod bodo manjše padavine. Obeti: V ponedeljek bo zmerno do pretežno oblačno in v glavnem suho. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 7/H TRST 13/15 CELOVEC 2/3 BRNIK 7/10 MARIBOR 6/15 CELJE 9/14 NOVO MESTO 8/15 NOVA GORICA.. 9/15 MUR. SOBOTA 6/13 PORTOROŽ 13/15 POSTOJNA 9/11 ILIRSKA BISTRICA. 10/12 KOČEVJE 7/13 CRNOMEU - 4/13 SLOV. GRADEC.. 8/9 BOVEC V" RATEČE 3/4 VOGEL - V" KREDARICA -51-3 VIDEM 9/12 GRADEC 4/11 MONOŠTER 8/13 ZAGREB 4/13 REKA 12/13 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -4/-4 STOCKHOLM.... 1/2 MOSKVA....... -1/1 BERLIN........... 4/8 VARŠAVA...... 1/7 LONDON....... -1/5 AMSTERDAM.... 5/8 BRUSELJ...... 4/8 PARIZ............ 3/8 DUNAJ........ 9/11 ZuRICH............ 2/6 ŽENEVA....... 5/7 RIM............. 13/16 MILAN............ 8/8 BEOGRAD...... 5/13 BARCELONA.... 5/13 ISTAMBUL..... 8/13 MADRID....... 1/8 LIZBONA...... 8/11 ATENE........... 13/17 TUNIS........... 11/19 MALTA........... 14/19 KAIRO............ 8/19 OGNJENA UJMA / »VROČE« NOVO LETO NA PETI CELINI NOVICE Požari so v Avstraliji uničili milijon hektarov površine SYDNEY - Avstralsko vzhodno obalo že od novega leta pustoši uničujoč požar. Ognjena fronta v Južnem VValesu se razteza na območju kakih 600 kilometrov in resno ogroža predmestja največjega avstralskega mesta Sydneya. Ogenj je v tednu dni požgal milijon hektarov gozda, pašnikov in vinogradov; v ognjenih zubljih so izgubili življenje tri osebe, med katerimi sta bila dva prostovoljna gasilca. Predvidevanja za prihodnje dni so sila črnogleda: »Ce se stanje v naslednjih treh dneh ne bo bistveno izboljšalo, bomo lahko zadovoljni, če bo ogenj uničil ”le“ dva ali tri tisoč stanovanj,« je včeraj pesimistično napovedal minister za policijo in hitre posege Terry Griffith. Katastrofalni ognjeni ujmi, kakršne v Avstraliji ne pomnijo, so odločilno pripomogle izjemne vremenske razmere, pa tudi človek je dodal k tragediji svoj pi-sker. Tačas je v Avstraliji poletje. Vzhodno obalo je zajel val tople fronte s temperaturami do 40 stopinj Celzija, poleg tega pa piha močan veter s povprečno hitrostjo 50 km na uro. V takih nemogočih pogojih se nad 7 tisoč gasilcev iz vse Avstralije bori proti ognju. Po dosedanjih vesteh kaže, da je kar tri četrtine od 130 velikih požarov, ki so izbruhnili v zadnjih dneh, zanetila piro-manska roka. Prejšnji teden so policisti izsledili enega od požigalcev: star je komaj 13 let. Prihodnji teden mu bodo sodili po hitrem postopku. Vlada Južnega VValesa je medtem razpisala nagrado v višini sto tisoč avstralskih dolarjev (kakih 68 tisoč ameriških dolarjev) za tiste, ki bodo posredovali vesti o piromanih. Ogenj uro za uro, dan za dnem nezadržno »žre« vse, kar vnetljivega dobi na svoji poti. Gasilcem, prostovoljcem in vojakom, ki tudi pomagajo pri gašenju, se ponuja res apokaliptiča scena. Nepregledne pokrajine so požgane, črnikast dim zastira sončne žarke in duši. Ogenj je v severnem predmestju Sydneya že pož- gal nekaj desetin hiš, dva narodna parka južno in zahodno od mesta sta v plamenih: naravna škoda je v tem primem ogromna. Veliko gospodarsko škodo pa je ognjena ujma povzročila tudi v notranjosti države, kjer je zajela znano avstralsko vinorodno dolino Hunter Valley. V drugih krajih ni nič bolje. Oblasti pozivajo starše, naj ne puščajo otrok na ulice zaradi dušljivega ozračja. Ponekod je zmanjkal električni tok, kar je marsikoga spravilo v paniko. Doslej je najbolj ogrožena območja zapustilo že na tisoče ljudi, če se vremenske razmere ne bodo spremenile, pa bo v prihodnjih dneh Se hujše. _ INDONEZIJA J?5-—*, ( \ //''' “V Oueensland Brisbane 4 Žarišča požarov V bližini največjega mesta Avstralije Sydneya on vzdolž 600 km dolge obale do države Oueensland so izbruhnili številni požari. Victoria MBa*. ./ -.V; , ™ " v V eyz . ■. etC Vin Sydney Momlng Herald ____ Novi Južni Wales duirindi Dubbo ,4 duirindi. 44 • i A 'ubbo aAw Nevvcastle 7Sydney VVollongong Tasmanijsko • morje ZOOmjL 200 km. AP/VVm. j. Castello Ognjeni zublji pustošijo v bližini mesta VVollongong (AP) ■ Švedski raziskovalci bi radi povlekli iz morskih globin legendarno jadrnico »Vega« KOPENHAGEN - Na dnu zaliva Inugsulik v severozahodnem delu Grenlandije leži že 90 let legendarna, 40 metrov dolga trijamborna jadrnica »Vega«, ki je leta 1879 prva preplula znamenito severovzhodno progo okoli Evrope in Azije ter nazadnje postala kitolovka. Ladjo je od njenega zadnjega lastnika, Škota Roberta Fergusona, kupil inž. Bengt Grisell s kraljevskega tehničnega zavoda v Stokholmu in jo hoče zdaj povleči na površje iz globine kakšnih 250 metrov. Priprave na to se bodo začele poleti, jadrnico pa naj bi shranili v nalašč za to ustanovljenem muzeju, kjer bo dokazovala turistom z vsega sveta, da so tudi Švedi dejavno sodelovali pri polarnih raziskovalnih ekspedicijah. Vegin heroj je bil sicer Finec Adolf Erik Nordenskold, ki je z njo kot prvi odkril pomorsko zvezo med Atlantikom in Pacifikom severno od Sibirije; julija 1878 je odplul iz norveške luke Tromsoe, 20. julija naslednjega leta pa zaplul v Beringovo morje. Evtanazija in tajski sloni BANGKOK - Mladi slon Honey (med) je se pred dnevi brezskrbno koracal po džungli, zdaj pa nemočno leži: podrl ga je namreč tovornjak in zlomil si je hrbtenico. Ljubitelji živali bi mu radi prihranili trpljenje z evtanazijo, torej z naglo smrtjo, a velika večina tajskega prebivalstva se je temu postavila po robu in za žival skrbijo veterinarji; toda pomagati mu ne morejo, ker ima zadnji nogi dokončno paralizirani. Docent veterinarske medicine na bangkoški Univerzi Marissak Kalpravidh zatrjuje, da je evtanazija edina rešitev, »toda sloni so na Tajskem sveti, zato se jih ne smemo dotakniti«. Ljudje zahtevajo od veterinarjev, naj slona rešijo, ne razumejo pa, da to ni mogoče in da na ta način samo podaljšujejo njegove muke. Nesrečni Honey leži na cementni ploščadi v živalskem vrtu, pred pripeko pa ga varuje med drevesi razpeto padalo... WWF se bori za obstanek veličastnih sibirskih tigrov ŽENEVA - Mednarodni sklad za varstvo narave - WWF bo poslal v Rusijo dve ekipi specialistov za boj zoper krivolov, da bi obvarovali sibirske tigre pred izginitvijo. Teh tigrov je vsega skupaj samo 350, divji lovci pa jim na snegu zlahka sledijo in pobijajo, saj veliko zaslužijo s prodajo njihove kože, a tudi kosti, ki jih Azijci uporabljajo za pripravljanje raznovrstnih zdravil.