191. številka. Trst, v četrtek 22. avgusta 1901. Tečaj XXVI ..Edinost ., 7 r>ia takrst na «». rmun sedel] is or> 4. uri ivećer. Xaro*BtHa zna*a : ea celo leto........34 kron za pol leta ......... 12 „ za četrt leta........ ^ „ Ea fn me-f r ........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na na-'ofioe bre* nriS^ier.p narn£nme *e anrava ocira. _ Fo tobakarnah v Trstu se prodajajo po-sioiesoe Številke po H stotink <'3 q»č >; tT*-n Truta pa po 8 atotinfc f4 otč. i Telefon Stv. Oglasi >e računalo po »rutah v petitu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopipi naj ne potiljajo urednlAtvu Nefrankovani doitini se ne sprejemajo Rokopini ne ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je mor! Naročnini), reklamacije in oftlane »prejema upravnlStTo. Naročnino in oiflant je plačevati loco Trm. Uredništvo ku titikarna se uahajala v ulici Carintia *tv. 12. I" praviilSUo, In ■ orejemanje liarrutuT v ulici Moli« piccolo Stv. II. tiaUHtr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik Laatnik konaorcij lis- - „Edinost*' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu 0 razgovoru z dr. Enplita. Hnski novinar, katerega so bile* poslale »S t. Peterburgske Vedomosti« k m »kolski m slavnostim v Prago, nadaljnje ]mročanje o razgovorih, katere je imel z raznimi češkimi veljaki. < 'e jih ni dobil v Pragi, sel jili je obiskat pa tje, kjer previ vajo po leti. Z dr. K n g e 1 o m, znanim mladočeAkim politike m. oziroma voditeljem, se je sešel v Karlovih Varili, kjer dr. Kngel, kakor zdravnik, opravlja redno svoj posel in je tudi vsled tega ondi jako znana in čislana oseba. Najprej sta se |>ogovarjala o najbližjem, to je, o Karlovih Varili samih! Žal — začel je dr. Kngel prepovedovati — VBi zdravilni kraji z mineralnimi vodami (viri) so v nemških rokah. To pa prihaja od tod, ker, z jedne strani, so v vseh teh krajih Nemci v večini in z druge strani so Nemci v trgovinskem pogledu energičniši in podjetniši. Mi, J Cehi, delamo v jM»slednjein času, vse, koli-korkoli je v naših silah, za razvoj češke obrti; no, zlasti - tistih krajih, kjer živi iz-i ključno češko naseljenje. ni prirodnih pripomočkov, — oglja pa vode, v tem koje obeh teh sredstev v izbilji tam, kjer so naseljeni Nemci. Vendar pa ima razvitje češke obrti uad vt^e velik pomen za naše narodno delo. •laz sam osebno, naprimer, računim. da bi bilo za nas Cene lw>lj koristno, da bi imeli j dvajset veleobrtnikov- milijonarjev, kateri seveda bi ostajali p« štenjaki in pošteni Cehi, j nego pa. Bog ve kak zakon, prijetni za naše domoljubje*... 1 udi dr. Kngel je omenil, tla znaten del izdelkov češke obrti prehaja preko roke židovskih trgovcev. Tako sta se dotaknila tudi vprašanja o češkem antisemitizmu, ki ga je ruski novinar zapazil tudi med češkim sokol-stvom. I>r. Kngel je na to o|s»mnil, da Zidom ni zabranjeno pristopati meti člene čeških Sokolov. Sam pa dr. Kngel n: antisemit in se celo trudi, da bi Cehe odvračal od antisemitizma. On ne taji, tla bi med Cehi ne bilo antisemitizma, iwti da pa izvira i z k 1 j u e n o i z gospodarstvenih vzrokov. I)r. K ngel je opazil, da šestletni židovski deček je razumniši, nego pa 14-letni tleček češki ali nemški. Take lastnosti, j»otrebne za trgovski |K)sel, imajo Židje v polni meri, in na podstavi neugodne konknrencije ž njimi se snuje neljul>ezen do njih od strani tistih Cehov, katerim je itak težavno tekmovati v tr- PODLISTEK 4 pripovedovanja starega papirja. Hrvat-ki spiral Šandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-č. Na lističu z izsušeno rožo, prilepljeno vrhu papirja, mu piše ona : — »Pod znakom rože ti pišem te vrstice! Torej — pst! — in ne pripoveduj nik< mur, niti ne kaži. i Da nes jm>poluti tlo našega vinograda. Jaz se bom mogla odtrgati od h Še, ker je oče odpotoval v Varaždin, a mati pojde k tetki Justini, govini tudi z Nemci. Potem druži Žide samo vez vere, v tem ko na druge strani se družijo navadno s tistimi, sredi katerih žive. Na Češkem se Židje i/, raznih vzrekov družijo z Nemei, zato je od strani Cehov neljubav tlo njih v dvoje velika. Pomenila sta se tudi o razmerah dra. K i m 1 e r j a. Ne, ne, je povdarjal dr. Kngel, po taki poti se ne izvršujejo velike po-litiške izpremembe. Dr. Rimler je bil osebno pri dru. Kngelu v Pragi, da bi poizvedel mnenja čeških politikov o svojih načrtih. Dr. Kngel je zan:kal, tla bi bilo umestno, da bi se češki narod spuščal v kakoršnasibodi negotova podjetja. Ceh , kakor vsi Slovani, pa so — je pristavil dr. Kngel — dovzetni ; o grejejo se brzo za kako misel in tudi od Kimlerjevih načrtov jih je dr. Kngel odvračal z veliko težavo. Cehi vendar ne morejo karsibodi snovati jedino na l>esedo dra. Rim-lerja, ki ni znan politik, ki nima nikake oblasti, nikakega upliva. Jaz naglašam, prav: tir. Engel, da Cehi imajo še mnogo narodnega dela v sami Češki, in tla vsled tega ne morejo misliti o kaki j>osebni vlogi v svetovni politiki. Na to dodaje ruski poročevalec: »Kakor se kaže, dr. Kngel ne pošteva tiste nevarnosti glede na bodt>čnost Cehov, v kateri se tu pa tam sliši govoriti v Pragi«. Današnja doba, pravi dr. Kngel ruskemu novinarju, zahteva realne politike. Glede na bodočnost Cehov se dr. Kngel povprašuje : Ali je ugodno Rusiji, tla bi se njeni mejniki proti Nemčiji povečali v dvoje ? Potem: Ali je ugodno za Francijo, da bi namesto 40 milijonov sovražnih Nemcev, njej nasproti stalo takih 70 milijonov ? In naposled : Ali je ugodno Angliji, da bi Nemčija povečala svoje meje na celiku (kontinentu), kar bi imelo takoj v posledicah povečanje tudi morske moči Nemčije? Odgovor je jedino ta : ne, ne bi bilo ugodno, in do te dobe, dokler ni ugodno mogočnim državam evropejskim povečanje Nemčije na račun avstrijskih dežel, je ti r. Kngel popolnoma pomirjen glede na usedo češkega n a r o ti a. Glede na sporazum ljenje Nemcev pa Cehov je rekel dr. Kngel (in tudi dr. Herold) našemu poročevalcu, tla še govoriti ni možno o takem s p o r a z u m 1 j e -n j ti. Češki zastopniki so dobro razumeli, da bi vlatla ne popravila krivice, katero je Ce-hwm napravila z odstranjenje n jezikovnih na- kamor mene nikdar ne jemlje seboj. A mislim — mesec izhaja mnogo kasneje. Oj, kako se veselim, da te bom mogla zopet videti, zopet objeti svojega junaka — svojega milega, dragega, jedinoljubljenega Ivana ! Tvoja za vedno — tvoja Kujiza«. Takoj za tem je zopet list. Piše mu : »Že je ura naznanila polnoč. Premagala sem vso grozo in ves strah, ki ga donašajo zvoki ure, kadar se oglaša dvanajstkrat — ter prihitela sem k mizici, da ti pišem in da se ti oglasim. Sedaj je v vsej hiši globok mir, nič se ne giblje, nič se ne oglaša; Mortej drži vseh v svojem naročju, in tako se morem svobotlneje predajati svojemu veselju, ki je imam, ko sem tako vsaj v duhu s teboj. Ah — v duhu samo — — — ! Kedaj bova zopet skupaj, kakor oni posl ed nji krat ? Srečno sem onikrat prišla domov, neopažena od vseh. In potem sem se mt gla popolnoma prepustiti svojim mislim, ki so se seveda mudile pri tebi, a preti dušo mojo je plovila zopet vsa sreča in razkošje, ki so je bili nudili skupni treootki. Kar vnovič sem jih preživljala. Zopet sem gledala »ijajni večer in ti»te sence in šume; vnovič sem slušala tebe in si klicala v spomin vsako besedo; vnovič je plavala pred menoj vsa poezija, ki sva jo, ti in jaz, redeb, in naj bi Cehi še tako dolgo nadaljevali obstrukcijo. Zato so češki poslanci porabili pri liko, tla so v državnem zboru predlagali velike načrte gospodarstvenega značaja. Vlada se je čutila nekoliko obvezana češkim poslancem in se je nekoliko zanimala za njih zahteve. No, s p o r a z u m 1 j e n j a z Nemci ni možno doseči. O tem razgovoru dr. Kngel še ni slutil da bodo Cehi v Karlovih Varih napadeni od vsenemških šovinistov radi prireditbe češkega koncerta. O tem dogodku poroča ruski novinar obširno; potem je odpotoval v P t z e n, kjer so se hoteli Cehi nekoliko maščevati nad Nemci. Ruski novinar graja to povraćanje, ker si najbrže misli, da »zapadne kulture« ni treba posnemati v vsakem pogledu, tudi kadar se treba braniti. Dobro pa je, da je dopisnik znamenitega ruskega dnevnika osvetlil z jednim primerom položenje češkega naroda v borbi z Nemci. Slovani bodo že skrbeli, da se Rusom razložijo jednake razmere tudi tam, kjer prebivajo Slovenci. To se je sicer že godilo, a se bo še vršilo. Ypsilon. »Naša Sloga« vsklika: Naj ga Vse-višnji živi in blagoslovi na srečo našega nam naroda ! Pridružuje se temu vskliku iz polnega srca, menimo, da govorimo iz duše vsem primorskim Hrvatom in Slovencem, zlasti pa tržaškim in istrskim, ako izrekamo velikemu biskupu globoko čutjeno zahvalo ne le na materijalnih |>odporah, ampak, in še v ne-razmerno veči meri, na moralni zaslombi, ki jo dobivamo po zanimanju njegovem za naše položenje, po srčnih simpatijah, s katerimi spremlja naše borbe, in po toploti v izražanju želje, tla bi naše delo imelo v3peha ! Da, da : Josip Juraj je solnce, ki ogreva srca, je luč, ki nam razsvitlja poti, je zvezda, ki nas vodi. Slava, slava velikemu biskupu ! V Trstu, dne 22. avgusta 1901. Strossmayer »Prvemu istrskemu Sokolu«. Pismo, ki je je biskup Strossma-ver doposlal dru. Laginji, podarivši temu društvu 1000 kron v društvene svrhe, se glasi : Mili gospod in prijatelj ! Kvo Vam petsto goldinarjev za Vaše društvo »Sokol«, ki seje ustanovilo. Sčasom hočem dodati še toliko, ako bo društvo zares napredovalo. Vi Hrvatje in Slovenci se na obalih iztočnega adrijanskega morja borite za sveto stvar, ter Vam vsakdo, ki ima plemenito srce v prsih svojih, mora želeti najboljši vspeh. Naj pa ta narod hrvatski ves, prek in prek, postane Sokol, ki obal vztočnega adrijanskega morja na veke ohrani pre vzvišeni naši dinastiji in monarhiji! Priporočuje se Vaši in Vaših milih so-narodnjakov milemu spominu, bratski ljubezni in pobožni molitvi Josip Juraj Strossmayer, biskup. V Kiselici Rogaški, 13. avgusta 1901. čutila tloli pri potoku. Ah — ko ne bi morala nikoli nehati ta sreča! Ne — ne boj se — nočem ti prihajati z maminimi in tetki-nimi pripovestmi. Oni te ne poznati. Ne vesti, kakov junak si, jeklen in dober! Le nekaj je mati pripovedovala ; čula je, pravi, da je zopet vojna preti vratmi. O tem ne morem drugače, nego da se stresnem. Ne jezi ee! In priznavam ti, tla sem jokala ves večer, ker je — tudi oče dobil sličnih glasov. Ivane, moj mili, jedini Ivane, kaj bo iz tega, kaj iz najine ljubezni? — Ne jezi se, ali — to je vendar grd oblak nad svetlim dnem najine ljubavi, ta večni memento, da odideš in da te ne bom imela več tako hitro. Bog — ni misliti ne smem dalje! Vidiš, tako mi morajo prihajati misli, iz katerih izhaja, kako bi bilo najlepše in najbolje, ako zapustiš vojaštvo. Ah — vidim te, kako se jeziš in kako se ti mrači čelo, ali — kaj češ — ko te toliko ljubim,, pa bom trpela peklenske muke, dokler ne boš poleg mene. Vsakako glej, da čim prej zopet prideš k najinemu hrastu, da me umiriš, in da bom eula iz tvojih ust, kaj me čaka !!« (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, dne 22. avgusta 1901 Deželni zbor istrski. »Information« prinaša daljši dopis o tem tleželnem zboru — nomadu. Dopisnik pripoveduje, kako je grof Badeni — da bi napravil konec škandalom, ki so se leta in leta uprizarjali proti Hrvatom in Slovencem — hotel deželni zbor [premestiti v Pulj, ki je edino »mesto« v Istri v »vropskem zmislu te besede. Ali — vsklika dopisnik — žal, da se je vlada, kakor vsik-dar, vstrašila pred krikom Italijanov in je dotično zakonsko predlogo umaknila. Potem omenja, kako komedijo so Italijani letos igrali v Kopru. Povrnitev v deželni zbor je vlada Italijanom olajšala s tem, da je zopet predložila rečeni zakonski načrt, a šla je pri tem dalje, izjavivši, da ne zahteva, tla bi se deželne oblasti premestile ravno v Pulj, ampak bi se mogle tndi v Rovinj ali Koper. S tem pa se je vlada postavila v direktno nasprotje se svojo lastno motivacijo, s katero je opravičevala sklicanje deželnega zbora v Pulj ; kajti Rovinj je mesto, ki nima zadostnih lokalitet niti za jedno okrožno sodišče, Koper pa je tesno na meji pokrajine, v neposredni bližini provincije tržaške, in iz tega mesta goni italijanska nestrpnost celo slovenski in hrvatski oddelek učiteljišča. Tu pa beleži dopisnik dunajskega lista dejstvo, ki je preznačilno za komedijaško narav istrskih signorov in ki priča, kako drzno igro tirajo gospodje z vso javnostjo in ne najmanje z vlado samo, kate ro jednostavno v o d i j o z a n o s, ali kakor govore Italijani sami: approfittiarao del accie-camento deli' imperiale governo« (izkoriščajmo slepoto vlado.) Vlada je morala zopet predložiti deželnemu zboru zakon o premeščenju avtonomnih oblasti, med tem pa Italijani v resnici niti ne mislijo na It <7, tla bi razpravljali o tem zakonu !! Tako je izjavil jeden prvih mata-dorjev njihovih. Deželni zbor je sicer vsprejel zakonski načrt, po katerem bo dežela, v zmislu državnega zakona dobivala dohodke od doklade na žganjarino ali ti dohodki se bodo uporabljali za korupcijo prebivalstva. Istotako je tudi vsprejeti zakon o zboljšanju položaja učiteljev prikrojen v strankarsko-politične namene kajti italijanski učitelji bodo veliko na boljem, nego pa hrvatski in slovenski ! • Komedijaštvo in zavratnost Italijanov se kaže tudi v tem, da 30 prodajali ostre interpelacije proti pretveznemu pačenju pisave imen od strani slovenskih duhovnikov, ti o č i in so oni samiitalijanizirali vsa krajevna imena Istre. Istotako komedijaštvo je, da za 40 romunskih otrok zahtevajo šolo — da-si je prebivalstvo samo ne želi — med tem ko odrekajo sredstva za ustanovljenje Šol za hrvatske in slo venske otroke, od kateri h je do 1SCMK), ki ne uživajo šolskega potika. Resno govorili proti temu, da I»i v novem hrvatskem institutu v Kimu v sprejemal i tudi mladeniče i z Istre, ker Istra da je italijanska pokrajina. Ali <» premeščenju deželnih avtonomnih oblasti nočejo vendar nič vedeti. Izvolili so sicer neki odsek, ali le pro forma. Gotovo je, da ta zakon v septemliru ne pride v razpravo, in to bi morala vedeti tudi c. k. vlada, ker nje organi vedo to. Italijani pridejo v deželni zbor tudi v septembru le za to, da bodo iskali sredstev in poti, kako bi Hrvate in Slovence še bolj pritiskali nego do sedaj in da bi j>okazali svetu, da Istra je »italijanska provincija«. f Dr. Kaizl. v kolikor smo dosedaj dobili novinskih glasov, moremo reči, da pri-poznavajo vsi, da je s smrtjo dr.a Kaizla zadela občutna zguba vse javno polit'čno življenje v Avstriji, kajti nikdo ne dvomi na tem, da bi bil Kaizl poklican še na vršenje važnih nalog v državi. O veliki ceni tega moža pričajo neštevilne sožaljke, ki prihajajo udovi o ! vseh strani : od ministrov, od parlamentarcev vseh strank, iz vrst naroda in od cesarja samega. Iz kabinetne pisarne cesarjeve je namreč došla udovi nastopna brzojavka : Xj. Vel. cesar in kralj, bolestno zadet |>o vest' o :»mrti njegove ekscelence Vašega gospoda soproga, je blagoizvolil naložiti meni, da Vašej ekscelenci sporočim Njega najvišje, najtopleje sočutje na nadomestni zgubi, ki Vas je zadela. Grof Paar«. Truplo s<» predvčerašnjam prepeljali iz Boleslave v Prago in je inbalzamirali. Pogreb je danes. « Andree Cheradam o položaja na Češkem. Ta znameniti francozki publicist ni neznan našim čitateljem. V večih člankih smo se že bavili žnjim. On je morila prvi francozki publicist, ki je začel resno motriti naš avstrijski problem. Resno in — dobrohotno. On je začel s primerno temeljitostjo seznanjati Francoze z razmerami v naši državi in jim dokazovati, da je v interesu Francije in vse Evrope, da sc intigreteta naše monarhije ohrani in obvaruje pred nemško agresivnostjo in ekspanzivnostjo. Ko so nedavno temu nekateri francozki listi z znano j itn površnostjo žaljivo pisali o avstrijskih stvareh in o naši dinastiji ter so jih glasila grofa Goluchovskega zavračala bolj z narejeno nego pristno indignacijo, je bil Cheradame prvi, ki je dokazal, da vse, kar je v francozkih listih nepriličnega proti avstro-ogerski monarhiji, prihaja iz Berolina in je podtakneno francozki in listom. Cheradam je temeljit človek, ki običuje temeljito obveščati se o tem, o čemer kani pisati. On posveča slovanskemu vprašanju vso pozornost svojo in zato gleda tudi, da se seznanja z razmerami vseh slovanskih plemen. V ta namen je nedavno potoval po Rusiji in po balkanskih deželah. Po svojem povratku je imel pogovor z nekim sotrudnikom praških »Narodnih listov«, kateremu je zatrdil, da so na Francozkem začeli veliko resneje motriti avstrijske odno-šaje, a v Rusiji in na Balkanu so mu zatrdili nanosi znameniti možje, da so priTli do prepričanja. da se interesi Balkana strinjajo z interesi Čehov in da t a m žele obstanek Avstrije, povsem nezavisne od Nemčije. Boji, ki so jih bili Cehi, so le- | tem pridobili simpatije. Državno pravo veleva najhujo opozicijo ptoti razdelenju Češke. Tako razdeljenje bi vzbujalo aneksijsko pohlepnost Nemčije in Češka ne predstavlja celote le z zgodovinskega, ampak tudi s političnega stališča. V-»ako odmaknenje Cehov od severne meje bi omogočalo odkršenje dotičnega dela Češke in bi spravljalo v nevarnost ekzistenco Češke, kajti le-ta ni deljiva ni strategični ni gospodarski. Cehi naj ne izgube jK>guma pred Vsenemei, kajti odpor, s k a t e r i m se večina Avstrijcev, balkanske države, Francija in Rusija posta-v i j o p r o t i p r u s o f i 1 s k i politiki, bo izvrševal svoj vpliv tam, kjer bo potrebno. Zmaju ne treba odbijati udov, ampak nabriti treba proti glavi in srcu, a ta dva nista v Avstriji, a m p a k v Ne m-č i j i. Ta zaključek se popolnoma pokriva z menenjem dra. Engla — glej današnji uvodni članek —, ki je uverjen, da Cehom se ni bat: za svojo bodočnost dotlej, dokler imati Rusija in Francija interes na tem, da Nemčija ne razširja svoje moči in svojega teritorija. Op. ured. > Potovanje ruskega carja na Francosko Dosedaj je znanih le malo podrobnosti, ker se, radi varnosti, vse odredbe glede tega potovanja drže tajne. S carjem pride na Francozko tudi carica — kakor že sporočeno — a morda pridejo cel6 tudi carjeve hčerke, potem veliki knez Aleksej, knez Dolgoruki in nekateri drugi visoki dostojanstveniki. Na Francozkem se že posvetujejo o pripravah za vsprejem. Nemško časopisje se ne kaže nasprotno temu potovanju. Bržčas pa velja tudi tu, da delajo — sladke obraze h kislim do -godkom ! Nekoliko vzroka, da se delajo, kakor da jim ta novi pojav trdnosti zveze med Francozko in Rusijo prihaja prav, je tudi v tem, da hočejo kovati kapital za sedanjo uga-jajočo jim vlado NVaideck-Rousseau. Tudi to je prisiljeno. Car je sklenil zvezo z Francijo in francozkim narodom, ne pa z ministri, ki danes so, jutri jih pa ni. Spor med Turčijo in Francijo je postal akuten: diplomatične zveze so pretrgane. Kakor smo že svoječasno poročali, dal je sultan francozkemn poslaniku svojo besedo, da bo ustreženo francozkim zahtevam v vprašanju odku pijenja pravic do carigrajskega nabrežja in o poplačanju nekega dolga, ki ga ima Turčija pri francozkih bankirjih. Sedaj pa se je sultan skesal in je pojedel dano besedo. Vsled tega čina je fraucozki poslanik naznanil prvemu sultanovemu tajniku, da pretrga vsako nadaljnje razmerje s turško vlado, o čemer je obvestil tudi svojo vlado. K neštevilnim drugim homatijam v turški državi izzval je torej sultan popolnoma po nepotrebnem še najnovejši spor z Francijo, ki je bila dosedaj jedna najboljših prijateljic turškega cesarstva. Bržkone je tudi o tem sporu nemška diplomacija igrala glavno ulogo — seveda previdno za kulisami. Vojna V južni Afriki. Iz verodostojnega vira poročajo, da je v Kapski koloniji vstalo proti Angležem 12.000 Holandcev, vsled česar je postal položaj Angležev silno kritičen. Mesto Barklv-East v Kapski koloniji, katerega namerujejo Buri naskočiti, je v veliki nevarnosti, da podleže vsled svoje izolirane pozicije i u vsled pomanjkanja poštnih .n brzojavnih zvez. Tržaške vesti. Za »Narodni dom« t Trstu. »Narodni dom« v Trstu ni le lokalnega, izključno tržaškega pomena, ampak ima biti važna postojanka Slovenstva, da: Slovanstva ob Adriji. To se je naglašalo že mnogokrat, a vidnih sadov spoznane resnice smo videli malo, zel<5 malo. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, koliko imamo Slovenci narodnih potreb na vseh koncih ia krajih. Treba le pogledati na kakšno našo veselico: tu vam ponujajo razglednice v razne dobre namene, prodajajo kamenčke za šolsko družbo, za goslarje, številke za tomt>olo itd. itd., tako, da mora človek, ki poseča naše zabave, razven vstopnine, računati še na precej ntnogo drugih gotovih izdatkov. Res je, vse te ustanove, za katere plačujemo narodni davek, so koristne, potrebne. Kaj bi n. pr. bilo z našo mladino, če usahnejo viri, iz katerih vzdržujemo družbo sv. Cirila in Metoda?! Skoro tri tisoč novih janičarjev več bi imel naš rod — vsako leto. Vendar, če premišljamo razmere, se nam usiljuje prepričanje, da je »eno najpotrebnejše« — in to je »Narodni dom«. Zakaj ? Zato, ker sinemo upati, da, čim Itomo imeli v Trstu svoj »Narodni dom«, vdobimo žnjim velevažno investicijo, ki bo nosila bogatih obresti posamičnikom in vsemu narodu. Kako to? Kedar se bomo združevali pod domačo streho našega Narodnega doma«, odpadejo društvam veliki izdatki, s katerimi so sedaj združene vse veče prireditve in to bo dobiček v narodnem gospodarstvu. Drugi dobiček pa bo v tem, da, kadar se koncentrirajo naši batalijoni pod skupno streho, kedar spoznamo in pritegnemo vse, ki so nase krvi in našega mišljanja, se narodni davek tudi pravičneje razdeli, nego je sedaj razdeljen. Sedaj nosijo breme narodnega davka — lahko rečemo — skoro vedno iste osebe, v prvi vrsti — to bodi enkrat naglašeno — prireditelji in obisko-vatelji veselic. Tedaj bo pa moral, mogel in gotovo tudi hotel vsaki tržaški Slovenec po svoje prispevati k skupni stvari ter se na ta način odvali breme z ram po-samičnikov. To bo olajšanje, katerega ne bi smeli prezreti. Kolikor več davkoplačevalcev, toliko manjša dotična kvota, s katero bo obremenjen posamični k ! A tudi zunanji Slovenci in Slovani bodo imeli od »Narodnega doma« gmotnih — danes govorimo samo o teh — koristi ! »Narodni dom« bo imel svojo gostilno, svojo kavarno in prenočišča. Kako prijetno je popotniku, če je prišel v tujem mestu med svojce, s katerimi se lahko po domače zmeni in pošteno pozabava ! Prepričan bo pa tudi lahko, da vdobi za primerno nizko ceno najboljšo postrežbo. Že iz teh razlogov je jasno, da je velikanske praktične koristi za narod in za po-samičuike, da si čira prej postavimo svoj »Narodni dom« v Trstu. Upamo torej, da začnejo darovi, deleži, ustanovnine kmalu prispevati v veči meri nego dosedaj ! Nekaj »poštene reklame«. Z O p čin nam pišejo: Kakor ste že objavili, g. urednik v cenjeni »Edinosti«, priredi »Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine na Opčinahc svojo vsakoletno »tombolo«. Da pa pride istega dne kolikor mogoče veliko število ljudi na Opčine po lepo j u* nico, ostro slamoreznico in dva dobro rej ena prešiča, pomagal bo tudi »Zvon« vabiti svojim »zvonenjem« vse ljudi, ki žel&, da se naš3 ljudstvo gmotno okrepi in otrese denarne sitnosti ter groznih nesreč, ki bi je dovedle do črne obupaosti. Naj pomaga torej vsakdo, ki ga dolžnost drugam ne sili, v nedeljo 25 t. m. našim Open-C8m, da se »Veselica« »Zvona« izvrši brez »tombole«, in da napravi Zavarovalnica veselo »tombolo« z lepim dobitkom. Ce se to zgodi, vedel bo naš kmet, da le med svojim narodom mu je iskati prijateljev, ki mu srčno radi pomagajo v plemenitem stremljenju njegovem, — ki mu h' čejo z lepim izgledom in bratsko požrtvovalnostjo pomagati vedno — više in — naprej. Ni jih besed, ki bi mu vzbujale toliko čistega, srčnega veselja, ki bi mu vcepljale toliko potrebnega, vznesenega poguma, — ki bi ga navdajale s tako trdnim upanjem, kakor je beseda više — v milejšo bodočnost in naprej — k neodvisnosti — svobodi zlati! Če smo mi v podporo in zaslombo našemu kmetu, bo tudi on »desna roka« naše narodne stvari, in njega mladi, čili in zdravi naraščaj postane kedaj pravi, trdni steber lepše, jasnejše prihodnosti naše. Povedal sem že iz začetka, da bodo na »tomboli« trije glavni dobitki, cinkvina : sla-moreznica ; I. tombola: junici ; II. tomb »la : dva prešiča. — To je menda dovolj reklame in sicer take reklame, kakoršne si je želel g. N. dne 5. t. m. v naši »E linosti«. V dopisu rečenega dne čitamo dosloven uvod: »Kaj je reklama, ved<5 najbolje Zidje, ki potrosijo milijone za isto! Kukoršna bi pa morala biti reklama, tega Zidje ne ved<5, oziroma nečejo vedeti : to je taka. da bi jo smeli imenovati pošteno«. — Pričujoča moja raklama pa je poštena od »pece do vrha« : resnici nisem nič odvzel in nič jej doda'. Junica je izme 1 najlepše pasme, kakoršae . se nahajajo pri nas ; s I a m o r e z n i c a ostra kakor Cegnar-jeva kosa, ki tako rada »zvoni zeleni travi k pogrebu.« — Kaj pa naj rečem o preši5ih? „Oba sta lepa črnka sta. Oba mesa okusnega ; Kdor ju dobi pri tomboli, Vse prste naj o bliže hi In reče naj v hvaležnosti: Kartela ,,bla" le par petič, A dosti bode klobasic ; Bog še terana daj nam kaj. — Imeli bomo pravi raj ! Juhaj !!! Se vam to ne zdi, g. urednik, prava, pristna, poštena reklama V — Na vsaki reklami je prav gotovo, »da vsak berač svojo malho hvali« ; a jaz nisem hvalil v pričujoči i reklami svoje »malhe«, ampak : »plemenito junico, ostro slamoreznico in »poštena« pujska. — Naj dodam še »zvo-nenje« Zvona, obstoječe iz Eisenhuth-ove Mazurke, *)-ove »Ročice«, Preširnove »Železne ceste«, ki bo še-le sedaj »tekla« (t. j. prilagodi se razmeram sedanjega časa) in »Venec« narodnih pesmi, katerega je uredil Ferluga — pa imata celo tombolo, ves program. Da bo svirala dobro znana Nabrežin-ska godba, Vam je že znano iz »Programa« in zdaj: dovolj poštene reklame! (Meni se vsaj zdi tako.) Za isti dan napravila sta tudi dična »Zarja» in bistri naš »Sokol« svojo pošteno reklamo. Kaj naj porečem h temu ? \ jj Veselica bratskega nam društva »Kolo«, je pokazala, da nas biva toliko »kakor listja, trave«; razdelimo se torej prav lahko na tri strani. Kedor želi spremiti »čilega« »Sokola« v njega smelem poletu v slovenski Devin k narodnemu »Plesu«, naj si »nategne perutnice« in naj zbistri si oko, da si ogleda divno naše obmorje »z brežčeki prijaznimi« in utrdi drage nam brate Devinske v »resnici« : ,.Da je to slovenska zemlja — Na Slovenskem dom je moj ! In „Zalego" pa naj spremlja Pravih „tiaskov" mnogi broj !! ! Zelč drugi obiskati »svetlo« »Zarjo« ? Naj ne bo jim žal za kratko pot; saj je »Zarja« vedno pokazala, da „Ona ljubi narod svoj, Za-nj se v mnogi spnsča boj. — Kakor so poslali nam Zanimivi svoj program, Pošta bo pri „Veselici": Torej naj donijo klici: V R:>jan, mali in velici I-1 Tretji, ki ste tndi radi »veselega« srca, a ob enem zdravih in čvrstih nog, [»a pridite na Općine poslušat »krepki Zvona glas«, Nabrežinsko ubrano godbo, Preširnovo Železno cesto ; pokušat pridite kraški teran, ki namaže vse »uorgelce« tega sveta; letoa je prav dober, saj — smo ga sami naredili — in Če je komu za zabelo, Srečno zberi si kartelo ; Hočeš morda tud' juuico ? Se nekojo daj petico ! Zna se lahko ti zgoditi. Da s tebuj bo moral iti Slamorezni ostri stroj. Pridi torej dragi moj V Opčine na tombolo, Da ti nikdar žal ne bo !" 25. t. m. je torej dan izbire. Voščim, da si vsakdo prav in srečno izbere. -Pojdi, kamor „srce pelje". Kamor „vlečejo te želje" ; Idi rad in „dobre volje Tja, kjer zdi se Ti najbolje Saj pokažeš nam povsofl, Da Ti drag je bratski rod !" Tudi Vam, g. urednik in drugim vsem, ki gotovo zapravite vsak svojo »cinkvino« na izletu v Devin, želi srečno potovanje in mnogo prijetne zabave udani A r. Nezgoda hrzovlaka Dunaj Trst. Brzo-vlak z Dunaja v Trst imel je sinoči več nego 2 uri zamude, ki je ^avstala vsled pomote o izmenjevanju tiru v Mariboru. Ko je hrzovlak odhajal z mariborskega kolodvora proti Trstu, opazil je strojevodja, tla je tir, mesto proti Trstu, obrnjen proti Koroški. Ker je bilo že prepozno, da bi ustavil vlak, pred no bi prišel na koroški tir, ali tla bi opozoril dotičnega uslužbenca, naj popravi pomoto, sklenil je strojevodja, da pusti vlak, dokler ga bo mogoče ustaviti, iti po koroškem tiru, a da se potem zopet povrae na kolodvor, od kjer bi, k«> bo tir pravilno nastavljen, nadaljeval vožnjo proti Trstu. Ta njegov načrt pa je prekrižal uslužbenec, ki ima nalogo, da uravnava tir; zapazil je bil namreč svojo pomoto ter hotel isto popraviti s tem, da je tir hitro uravnal proti Trstu. To pa se je zgodilo prepozno, vsled česar je prvi tlel vlaka šel na koroški, drugi del pa na tržaški tir, kar pa je povzročilo, da sta se dva vozova na točki, kjer se oba tira lo-| čita, oziroma spajata, prevrnila. Po sreči ni | bila nobena oseba poškodovana, za kar se je zahvaliti posebno dejstvu, tla se je vlak zelo ! počasi premikal. Iz pred sodišča. Dež. sodišče je obso-j dilo včeraj 23-letnega težaka Antona Veljaka, ; radi prekršenja izgona in razžaljenja redarjev, na '2 mesečni srogi zapor. Kdor zna, pa zna! Predvčerajšnjim se je neki elegatno oblečeni gospod v gostilni »pri ogerskem kralju« pošteno nakosil, a ko je prišel čas, da bi plačal, dejal je mirno natakarju, da je pozabil denar [doma iu da zvečer, ko pride večerjat, poplača vse ste upaj: kosilo in večerjo. Natakar pa, kateremu menda ni ravno preveč ugajal ta modus procedendi finega gospoda, hotel seje pokazati zelo uslužnega in je poslal z gospodom gostilniškega posla, kateri bi imel prinesti denar. Gospod ni imel nič proti temu, ter je najel, ko sta s poslom dospela na ulico, celo kočijo, ki ju je odpeljala v ulico Giulia d«) hiše štev. 11, katera hiša pa ima — dva izhoda. Neznani gospod je vstopil v vežo in dejal izvozčeku in gostilniškemu poslu, naj ga počakata, ker se takoj povrae z denarjem. Odveč bi bilo dodati, tla sta moža zastonj čakala elegantnega gospoda, ki jo je bil medtem popihal skozi druga vrata in da je moral gostilničar, zraven škode, ki j* je trpel, plačati še iz-vozČeka. Vsikdar radovedna policija bi sedaj seveda rada spoznala finega kavalirja, kate- rega bi rada tudi m nekaj časa vsprejela v svoj brezplačni hotel. Naši /.apori 1 VI —tobak! Pišejo nam : Gospod Caral>er opisuje te dni razmere, ki vladajo v tržaških zaporih. Ta enfant terrible za tržaško židovsko irredentarsko »camorro« biča najnovejši odlok (ki pa ni nov, ker traja že več let. Op. stavčeva) cen. kr. drž. pred-aedništva glede tuk. zaporov. Pi-iee teh vrstic je sedel v ulici Tigor še v onem času, ko je bilo dovoljeno kaditi in zato izjavlja, da mu je bila edina tolažba za dobo dvamesečnega preiskovalnega zaj>ora ta, da je, ko so ga začele nadlegovati dušo-morne skrbi, zapali 1 zavitek ter tako vsaj deloma jM>zabljal na svoje — mučeništvo! V eni isti sobi nas je bilo sedem nesrečnikov. ki *m<» bili — izvzemši ene^a — pozneje v s ; spoznani n e k r i v i m i in stn<» torej dovolj trpeli z vsem tem, da nam je bilo dovoljeno — kadit: ! Skromno in menda opravičeno menenje pi*ea teh vistie je, da naj bi pre|*>ved kadenja v zaporih ne veljala na sploh, pač pa naj bi kaznovali s tako prepovedjo le tiste, ki zaslužijo tako jwx>-itretjJe kazni. Zlasti pa naj bi tako hudo |HK»strenje ne zadevalo že <>ne. ki eo še le v preiskovalnem zafw>ru ! Hudo 1* k »j ^trenje, sem rekel, kajti za strastnega kadilca je to res najhuja kazen, ako si mu hkratu in popo)n<»ma vzel, kar mu je bilo dosedaj neobhoden užitek. Zato se popolnoma strinjamo z izvajanji gosp. Camberja ter toplo priporočamo reformo v tem pogledu. »Metla«. Neznan samomorilec. Ivan L vrenčič in Aati.ii Jakopič iz Kojana. oba na delu na gradnji električne železnice Trst-Opčine, zapazila sta včeraj popoludne v gojzdu med Opčiuarui in Skorkljo na nekem drevesu ol>ešenega moža, v dobi 25—HO let. O tem sta takoj obvestila jw>lieijo, ki se je |>odala na lice mesta iri snela o besen ca z drevesa. Neznani samomorilec ni imel pri sebi ničesar, po čemer bi m« gli |M>g<»diti njegovo identi-teto. Po zunanjosti stMle, je bil mož delavskega stanu : ima črne lase in brke, črno suknjo, platnene hlače z belimi in črnimi kvadrati in obrabljene čevlje. Pri sebi je imel ~amo jedno škatljico žigic. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Po>kus samomora. Strup postaja menda v novejšem času najmodernejša ženska pijača in l>oopije jh> kosilu. Nekega dne pa je zapazil slučajno, da se na površju kave neke drobtinice zelo sumljivo svetlikajo; vzel je dotične drobtinice iz čašice in _po natančnem ogledovanju je spoznal, da so to koščeki zdrobljenih španjskih muh, katerih je bilo v zalogi obilo in ki se porabljajo za proizvajanje nekih obližev. Preiskoval je dlje časa, kdo izmed uslužbencev tla bi si dovoljeval to neumno in nevarno šalo, ter je slednjič pogodil, da ste bili to dve uslužbenki, katerih jedna se imenuje Ersilia Colitti. Slednja je razun del v zalogi opravljala tudi iztirje-vanje računov in sicer, ker se je dozdevala silno poštena, brez vsake kontrole. Ko se je. kakor zgoraj omenjeno, spoznalo, da ste bili ti dve delavki storili oue šale s španjskimi muhami, bil: ste takoj izpuščeni iz službe in Colitti morala je o tej priliki vrniti ves iz-tirjani denar in še nej»oplačane račune, katerih pa je manjkalo vseh skupaj za okoli 14O0 kron. Te račune je bila Colitti že iz-tirjala in si pridržala denar. Včeraj zjutraj so jo spravili v zapor. Dražbe premičnin. V petek, dne 23. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl»e premičnin: jliea Majolica 8, hišna oprava : ulica dell'In- d u stri a, konj ; ulica Kerriera 25, kamenite stopnice; l»arriera vecchia 12, oprema v zalogi, hišna oprava, usnje in obuvala ; Sv. Križ 244, hišna oprava; ulica deli* Isti tu to T, hišna oprava. Pozor! Vozni listki xi izlet »Tržaškega Sokola« v Devin dne 25. t. m. z brzim in udobnim parnikom »Zaule« prodajajo se v kavarni »Comrnereio«, na kar se posebno opozarja p. n. občinstvo radi tega, da si more pravočasno poskrbeti iste. Liistke bodo pro- Gojenka, sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 glc1., ali za ves tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in bar-van krUj v 2avodll proti llla6ilu . akt> ima ka_ za vožnjo s parnikom v Devin in nazaj z j ten veg 0ble e, jo sme prinesti s seboj.) vstopnino vred je določena na 2 kroni za Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinj- osebo. Otroci plačajo polovico, a členi v so- j ^^ m0raj0: prošnjo. Kmetje prosijo, naj bi se določil", da bi kmetski mladeniči morali odsedevali svoje kazni v jesenskem postu ali pa v pustu. Prošnja je bila podprta s tem, da v okrajnem zaporu vedno sedi po kakih 20—40 mladih, krepkih fantov, vsled česar zaostajajo poljska dela. Starejši ljudje se morajo mučiti in so še v nevarnosti, da svojih pridelkov ne spravijo pravočasno pod streho, medtem, ko se zdravi mladeniči valjajo po mehkih slamnjakih v zaporu in jedo vsak dan meso. To ni zanje nikaka kazen — pišejo prosilci —, zaprlo naj bi se jih o pustu, ko ljudje pijejo in plešejo. kolski »Meki so prosti. — Posebna vabila za i/.let se ne bodo razpošiljala, ker je dobrodošel vsakdo. Opozarjamo pa na plakate. Pevska vaja. Polpisani javlja, da bo jutri, v petek dne 23. t. m., ob 8. uri zvečer skupna vaja v telovadnici »Tržaškega Sokola«, ul. Coroneo št. 15. Pevke in pevci so naprošeni, da pridejo jH»lnoštevilno. Odbor pev. društva »Kolo«. Vesti iz ostale Primorske. X. O ta kultura! Na gradnji želez- 1) dovršiti že 1(3. leto; le izjemoma, v slučajih, vrednih posebnega ozira, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2) znati citati, pisati in računati; 3) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5) zavezati :e, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev. oziroma varuha, naj se niče Trst-Poreč rabijo seveda tudi mnogo di- . , , , , * & pošljejo do lo. septembra t. 1. glavnemu namita. A mesto da bi to nevarno tvarino hranili na takem mestu, da ne bi mogel ni-kdo blizu, pa hranijo dinamit v neki baraki, kamor so mogli blizu te dni tudi 4 šolski dečki in zgodila se je nesreča. Učenec Ra-doša — ne vede, kaj je to — je udaril s kamenom po kapsuli, ki je seveda eksplodi« rala in dečka težko poškodovala na roki in nekoliko po glavi. Prava sreča res, da ni bilo biljeg:? ; lahko bi bil ostal mrtev na lici mesta. Dečka so odpeljali v tržaško Ifolnišnico, kjer -»o ~nu odrezali kos prsta. Morete si misliti žalost ubozega očeta! Človek bi iueml, da bo vsakdo čutil iskreno sočutje žnjim, Brzojavna poročila. Francosko - turski spor. PARIZ 22. (B.) »Matin« javlja, da je radi francosko- turškega spora križar »C»s- sard« včeraj odplul k turški obali. Divizija ladij je pripravljena, da jej bo sledila. Car in eariea na vežbali. PETROGRAD 22. (B.) Car in carica sta odšla včeraj zjutraj na velike vežbe pri Narvi in sta se potem povrnila v Peterhof. Eksploziji. CLEVELAND (OHIO) 22. (B.) V podmorskem tunelu, ki se gradi in ki naj bi mesto preskrbljal z vodo, se je po noč' do- , ... godila eksplozija plinov, o čemer je 5 oseb odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v ° . " ; utonilo. Ljub jani. I FRANKOBROD 22. (B.) »Frankf. Ztg.« \ prvi vrsti se sprejmejo v gospodinjsko ! ... „ . , ... , ' .... . javlja iz New \orka: O eksploziji o rovih šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na, „ , , . , J 1 »Standard Cil Companv« je bilo kolikor je Kranjskem ; ako pa bo v š >li prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. znano dosedaj 150oseb poškodovanih, 300.o 8000, 4000, 6500, strazmojster, ki se je zgražal na postopanju 3000, 1000 kron »poboljška«. Pred včerajšnjim tistega — omikanega kontrolorja. je ta uzorni mariborski mestni stavbni nad-- i zornih stal pred sodiščem in obsojen je bil KV^ni^U-^ na osem mesecev -ie6e' i>ovrh Je dobil vgakih V t?OLI rxr CXl ljor^ts. 14 (lnij je(1en |M>8t za reveže v Mariboru bo * Vsled boja s stražnikom umrl. moral plačati 20.500 K, za one v Litomeri- XXXKKKKXXXXXKXKX g MIZARSKA ZADRDGA V GORICI 5 X X X X X X X X X X V Novem mestu je v ondotni kavarni slaboumni Jožef Jereb pričel tako silovito razgrajati, da je kavarnar moral poklicati stražnika. Jereb se je stražniku uprl ter je stražnika ranil na roki. Stražnik je na te potegnil sabljo, ter ga ž njo usekal pod stegno in ga sunil v rebra. Jereb je vsled dobljenih poškodeb umrl še isti dan. * Gospodinjska š o 1 a c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Od c. kr. kmetijske družbe kranjske smo prejeli : Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Go-jenke morajo stanovati v zavodu, ki jc pod vodstvom čč. gg. sester i r. reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse ime predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teo-retičn > in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se isto-tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu cah pa 400 kron. Po »Slovencu«. Razne vesti. Pet milijard kron ali 4 tisoč milijonov premore amerikanski »kralj petroleja« Rocke-feller. Ta srečni (?) mož ima nad 150 milijonov letnih dohodkov. Kaj bi pa rekli, ko bi vam povedal, da je ta »Antikrist« nekdaj naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. n\m g iz odlikovanih in svetovnoznanih to-vam v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a * Katera se nahaja X v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. K des«i strani cerkve sv. Petra). Jg Konkurenca nemogoča, ker je blago H iz prve roke. XttKKKXKKXKKKKK*X IAlsRsaafler Levi Minil Prva in največja tovarna pohištva ^ vseh vrst ^ & —trst — U pometal od jutra do večera — a Dvoboj med otroci. V Zborou na Odrskem seje dogodil nastopni slučaj: 15 letni gimnazi-jalec Ljudevit Krusee je dvoril štirinajstletni I Ion ki, hčeri posestnika Ivana Melisa, no, našel je tekmeea v leto dni starejem Ivanu Litki. Pred nekoliko dnevi sta se tekmeea S{>orekla in je Litka Krušcu dal klofuto. In ta poslednji se je pokazal pravega kavalirja, ki išče zadoščenja užaljeni časti svoji: poslal je Litki svoji priči in ga pozvai na dvoboj. In res: bila sta se na pištole in je bil petnajstletni Krusee zadet v spodnji del telesa tako hudo, da se bori s smrtjo. Orožniki so dogodek naznanili sodišču. Originalna prošnja. Načelnik okrajne sod-nije v Tarnobrzegu v Galiciji je dobil pred ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino, kratkim neko, po več sto kmetih podpisano TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: ■ Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILD5TK0 V AS 1 CEHU ZASTOKJ II FRAIKO /4» Predmeti postavio se na parobrod | Sr ill 4ala-Triir>n frankn eivv ■elikanska rastava pohištva in } tapecarij. Izvenredno ugodne U U U cene. M M VILJEM DALLA T011RE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ™ MoJe pohifttvo donese srečo. • za Prvo podjetje pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. podjetje zimolo trst g HGrand Hotel-Restaurant Obeli s k Pisarna : ( orMt 41 Telefon St. 141 Zab-tra: nI. I«titii1<> 1"» Telofon št- 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in L. II . III. IV. razreda; prev« zi biHnVt v tu- in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni. v zlato- crni, srebrno-rrni in zluto-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najliogatejših ; krst iz trdega lesa * ko- ^ vinskimi <.krepki Z vloJ.eno cinasto krsto ^^ ali brez nje : lednih kr*t : l>e1n in črno lakira Lih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin. umetnih cvetlic, napisov _ zlato-nrebrnih in sploh vsakovrstnih po- ffr p brtbmdoneevn-g. i IOOOOOCOOOCCOOOO OPĆINA Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled I z vrstim kuhinju Plzensko in Kulmbaško pivo. Specijalitetu: Kraški teran. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor O O 8 O TELOVADNE PRIPRAVE. Konrad Jacopich trgove«' z jedilnim blagom v Trstu, FSasza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja. najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih eei ah Bazpo&ilja naročeno blagfi tu«Ii na deželo na deltelo in drobno- Ceniki franko. .Durator. Podplati so zastonj, ako vsakdo - iabi ,-Durator- ter žnjim 3—4 tedne maže svoje pod p h te, kateri trajajo 5 krat več in j«h voda. ne obrabi i'ena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. -Durator- se prodaja v mi-rodilnicah. špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se pa ne vdobi. naroči naj ae ga z 1 K 20 stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko. Istro in I>almacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Rossetti it. 12. Nova čevljarnica Fran Benčića v Trstu, ulica Giulia št. 3 Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kftkor : podplati. usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Operater kurjih očes, « p 1 o m o- van specijalist Giordaai, ima svoj ambulatorij Via štadion 3. I. ki je odprt od g predp. do pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slutajih na poseben način in brez nikvkoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona. Da domu 2 kroni. dobro perskrldjena vsaki čas. |j KEGLJIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGUIŠĆE. — BILIJARD. | Telefon štr. 657. | 00 nedeljah tn praMiH i lepem vremenu vozne zveze od restavracije ..Central Pitsen" na Općino. H"ajzmernejše cene. "•B Točno postreibo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BKRRETTINI „JCova restavradja Centrale pilsen", (Crst Via Jorrente 10) z vrtom, kamor no pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. NAOČNIKOV g v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s i 11 pe-riskopičtiimi lečami od 25 nove. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žc-1-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za m rzlico, barometri in povekševalne leče pougod-nih cenah. Sprejemajo se poprave. s o 8 O O iz last-n i h Zaloga dalmatinskih vin kleti in intr*ki teran toplo priporoča cenjenim družinam. gg- krčmarjeni in hotelirjem. Simeon Pav-linovi« v Trstu. Via Chiozza 11. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek v Trstu. Tin della Pieta št. 23. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba so izvrši točno in po ugodnih cenah. Skladišče vina ulica Actjiiedotto st 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pa^tne ln dezertne vina na de elo in drobno franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah. npbunira 7a P°PravljJtn.ie vsakovrstnih stro-UddvIllU« jev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Brlvedere it. 9. Stev. '.m;4. Razpis. Pri občinskem uradu \ Dekanih je razpisano mesto obe. tajnika z letno jdaro 1200 kron in prostim < tanova-ii jeni. Prosi tel jem je izkazati dosedanje složl K>va nje, ne* »madeževano j m »naša 11 je v vseh obstirili in popolna zmožnost slovenskega kakor uradnega jezika, kakor tudi drugih deželnih jezikov. Prošnje je vložiti pri podpisanem občinskem uradu najdalje d<» dne 15. septembra 11*01. Žnpanstvo krajne občine v Dekanih, Jakob Kosmerlj -i TRST ■- ulica ss. Martiri štv. 16 naaproti Komando Marine. TRGOVI >' A jestvin ln kolonijalneira hl aura. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje polištra Rudolf Ezner Obuvala. Podpisani priporoča slavnemu slo-j venskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v olici Kiborgo st. 25 in v Skednju (Šeedna) št. 388 (naglavni cesti). Sprejema naročbe po meri in za poprave. Bo«; i narod ! Peter Rehar, Čevljarski mojster. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. pripor« >ča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-«»genske monarhije v sodih od o(3 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 40 nč. Trst. -- Via Squero nuovo 7. Telefon 847. Trst. IVAN KRŽE Važno oznanilo ! Podpisani smatra »i v dolžnost javiti. «ln VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTUE ln BELA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi »alojfi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavod« za kemično analuovanje, ovlasčenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji /.»logi, j« gotov, da s»e v njeni ne nahaja drugih snovij, nego da ie vino cisto in naravno, da se sme z mirno vesti« d-jitti bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsid »mvod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina. ki »o cista iu imajo vso potrebno vsebino, ki jo morij«. Imeli iiajtiiiej£» vina. CENE: istrski teran.....liter po 32 novfi, Viuo vi Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa ... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 M Belo vino iz Visa ... „ 40 B Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna at. 6 (Dvorišč«^. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov iu ortopedičnih; aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst- (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgidni instrumenti, ortopedičui a;>a lat., modrci, umetne roke in nojre, herglje, erna— nični pasovi, elastični pasovi in nogovice: suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparat? za umetno dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov zi kirurgicna zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. Prodajalnica jestvin, Via Chiozza 13. — Trst. Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo t-ladkor, »'iz, testenine, fižol, krompir, maslo., olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh, Poštne pošiljatve od ."> kg naprej po zmern ih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Jožef Stare, trgovec. F I L I J A L K A c. kr. priv. avstr. MMn zavoda za trsovino in obrt v Trst«. Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na dne lif. avgusta 1!»01. Mahnič župan. Dr. Edvard Slauik je odprl svojo odvetniško pisarno v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstropje, (telefon št. 870.) 1 ob delavnikih od 8 zjutra. šiijatve vsake vrste in kamor si bodi. Trst. — Piazza S. tiiovanni št. <>. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al udi brez gobe. 4-dnevni izkaz 21/4< 30- „ Q» o U /1 30-dnevni odkaz 2°/07t 3-mesećni ^ Pozor! Velika zaloga Častim si naznajati slav. občinstvu, da je moja prodajalnica vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. Uradne ure Meseca avgusta je pisarna ob zaprta. nedeljah Y nadeji, tla me bo »lavno občinstvo po-poh ištv3. in ta.p0Ca.ri j I že^'al0 z L>bi,uiini »•»»ak«. beleži spoštovanjem po najnižjih cenah F. .TOobanschek, v Ulici CMflZZa Štv. 4., L nato. trgovec z manufakturnim blagom. Prosi se za blagohoten obisk, da se v Barriera veCC 13 resičoosti prepriča. -f Se g^vo ri Slovenski ! na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse-v krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonifc brez obresti. Nakaznice I aa Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropav c Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec = Sibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu., Reicbenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1"00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi, lamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumenta / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli rnesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke-italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da.. *rebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb