THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI 0IWMK1 PRVI SLOVENSKI LIST V A] Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. $TEV. (No.) 177. CHICAGO, ILL., PETEK, 14. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 14, 1928. LETNIK XXXVII. LIGA NARODOV NA DELU, DA REŠI RAZNE SPORE, KI SO NASTALI ZADNJE CASE MED NARODI. — SEST RAZNIH KOMISIJ JE DOLOČENIH, ZA PROUČEVANJE RAZNIH MEDNARODNIH SPOROV. — NOVI SPORI NARAŠČAJO. Ženeva, Švica. — Slavnostni politični govori raznih državnikov zadnje dni so za nami. Vendar mogočne besede nemškega, kakor tudi francoskega zunanjega ministra še glasno odmevajo v evropski politični javnosti. Oba sta imela eden proti drugemu izzivalna govora. Xemski kancelar Mueller je izzivalno govoril proti Franciji, da ista zato ne u-makne svojega vojaštva iz Po-renja, ker misli, da bo neprestano stala s puško nad GO milijoni miroljubnih Nemcev. Briand. francoski zunanji mi-nister pa je odgovoril, da Francija nima se zadostnih garancij na roki, ki bi jamčili. da njena soseda ni več nevarna svobodoljubni Franciji. Vprašanje je izročeno ligi narodov. V koliko bo liga narodov to vprašanje rešila je težko ugibati v naprej. Vendar Nemci namigujejo, da za enkrat bo zmagala še Francija, ker liga narodov posluje pod direktnim uplivom Anglije in Francije. Na dnevnem redu lige narodov jo pa še nebroj drugih kritičnih vprašanj. Rešiti se ima spor mod Belgijo in Nizozemsko radi reke Scheldt, do katere hočete in si lastite obe države gotovo pravice. Za rešiti je spor med Grčijo in Jugoslavijo, ki je nastal radi trgovinske pogodbe med obema državama. Jugoslavija zahteva gotove sodne pravice v Solunu. katere Grčija noče priznati. Na dnevnem redu je tudi sporno vprašanje med Litvo in Poljsko, kakor tudi narodno sporno vprašanje med Madžarsko in Romunijo in še več drugih mednarodnih vprašanj. Izvrševalni odbor s svojimi svetovalci je imenoval šest raznih mednarodnih komisij, katerim je poverjena naloga proučevanja raznih, sporov in nato podati končno mišljenje o sporih in tudi priporočilo, kako naj se rešijo vsa sporna vprašanja, da bo prav in zadovoljivo za sporne stranke. Najkritičnejše vprašanje, ki je poverjeno ligi narodov za rešitev je nemška zahteva za izpraznitev Porenja in Porur-ja. Nemci so priliko, ko so bili povabljeni podpisati Kellog-gov protivojni pakt hitro izrabili s tem, da so zahtevali, na podlagi pakta izpraznitev zasedenega ozemlja ob reki Reni. S tem so postavili zelo tehnično in umetno politično fronto proti Franciji. Ako jim slednja tega ne bo ugodila, zna slediti, da bodo Nemci zapustili ligo narodov, rekoč: Vi liočete druge razoroževati, sami se pa oborožujete. Vsekakor bo potek teh sporov zelo zanimiv za svetovno javnost. PARNIK ZGOREL. Merida, Yucatan, Mexico.— Parnik Monterey, last od Ward Line, ki je prevažal bombaž in kavo je zgorel na poti v Havano. Moštvo 67. po številu se je rešilo na brod Eureka, ki se je nahajal ob ta-mošnjem obrežju. HAJDUKA NA DOLENJSKEM. Dva Ličana terorizirata vasi pod Gorjanci. — Okradla ita posestnika Beleta v Dolini Te tki vodi za več stvari. Novo mesto, 31. aug. — O- rožniške stanice v okolici Novega mesta so informirale pisarno orožniškega polka v Ljubljani in policijsko direkcijo, da se klatita po okolišču Novega mesta že nekaj dni dva nasilna potepuha, ki neprestano ogrožata mirno kmečko prebivalstvo. Pred par dnevi sta se moža, ki sta oblečena v liško nošo in tudi govorita liško narečje, pojavila v Težkih vodah v šmihelski občini. Nasilneža, izmed katerih je prvi star okrog 40 drugi pa kakih 25 let, sta prišla zvečer do prvih hiš in na surov način zahtevala, da jima ljudje postrežejo z jedačo in pijačo.. Ljudje so ju sprva nekam začudeno gledali, ker pač od beračev niso bili navajeni takih manir, nato pa so ju ravno tako neprijazno odslovili. Toda potepuha se nista dala odgnati zlepa, marveč sta dvignjenih pesti zagrozila, da si bosta vse po želji in potrebi pač sama vzela. Ljudje se groženj niso ustrašili, dasi sta jih izrekla prav resno. Ko se je znočilo, sta se vla-čugarja zopet prikradla v vas Doljne težke vode in se skrila nekje v bližine hiše posestnika Alojza Beleta. Ko so v hiši vsi pospali, sta se lopova dvignila iz skrivališča ter vdrla popolnoma neopaženo v shrambo. Odnesla sta več oblek, mnogo perila, pa še nekaj zlatnine in drugih predmetov v vrednosti nad 2600 Din. Takoj nato sta se lopova podala v Gornje težke vode kjer sta se vtihotapila v hišo posestnika Janeza Klemenčiča. Kakor nri Beletu. sta tudi iz Kle-menčičeve shrambe ukradla različno obleko, dalje več posod masti, steklenico brinjev-ca, in nekaj sladkorja. A ves ta plen jima še ni zadostoval, zato sta obiskala tudi klet Franceta Bukovca, kjer sta se oskrbela s suhim mesom in slanino. Lopova sta se po teh vlomih zatekia najbrže v Gorjance, odkoder bosta najbrž še nadalje prirejala ponočne izlete v dolino. A tudi za ta dva hajduka so pasti že pripravljene. HOOVERJEV GLAVNI STAN. Na sliki vidimo zgodovinsko poslopje na 2315 Massachusetts ave. v Washington«!, D. C., katero lastuje Mrs. Francois Berger Moran, in se zdaj vporablja kot glavni stan Hooverje« ve predsedniške kampanje. Ves stab republikanskega predsedniškega kandidata je tukaj nastanjen. ŽENA UMORILA MOŽA- 1 SADOVI PROHIBICIJE. TOVARNA ZA BOMBE ZAPLENJENA. Lisbona, P6rtugalsko. — V mestu Beja so policijske oblasti odkrile malo tovarno, kjer so razni zarotniki izdelovali bombe in razno municijo, ki so isto uporabljali ob raznih uporih, Dobili so več sto bomb. Oblasti so zaplenile ves material in več oseb je bilo aretiranih. Mati devetih otrok gre in hladnokrvno ustreli moža. — Nato se je javila sama policiji. Chicago, III. — Včeraj je prišla na policijsko postajo v Irving Park, mala žena s kodrastimi črnimi lasmi. Povedala je, da je Ada Johnson, stara 30 let in da je ravnokar ustrelila Dominika Finn, 32 let starega moža. V roki je še prinesla na postajo revolver, s katerim je izvršila umor nad omenjenim možem. Njena nadaljna izpoved se je glasila: "Imam devet otrok. Da sem jih preživela sem kajpada prodajala "moonshine". Je bil to edini način, da sem dobila denar za življenje. Dominik Finn, je bil konštabler, vaški policaj v Leyden, katero mesto je bilo pred kratkim priključeno h mestu Chicagi. Nadlegoval me je, da me zapre radi prodajanja žganja. Da sem ga potolažila sem mu dala včasih $50.00. Dvojčka, ki sem jih imela zadnjo zimo sta njegova in otrok, kateri s^ bo kmalu rodil je njegov. On ima svojo ženo in ima z njo ravno sedaj tudi otroka. Mene radi otrok ni nikdar podpiral. Predsinočim mi je obljubil, da mi prinese $50.00, kar pa ni storil. To me je vjezilo, da sem vzela revolver, sla v njegovo hišo in ga dvakrat ustrelila v sence. . Policija je ženo zaprla, ki bo sedaj čakala na njeno kazen. Pač slučaj, ki uči, kam privede nepremišljeno življenje nekaterih ljudi. -—o- SLOVENSKA VEST. Sheboygan, Wis. — Mrs. Marie Prisland, gl. predsednica Slovenske Ženske Zveze je te dni odšla v Rochester, Minn, iskat zdravniške pomoči. Vrli slovenski ženi želimo, da si zdravje pokrepča in vrne čimprej nazaj v krog svoje družine. — Gibraltar. — Ruski šolski brod Vega, je prispel v tukajšnjo pristanišče, domaČe oblaste pa niso dovolile častnikom in moštvu, da bi se tam izkrcalo. Devetdeset odstotkov zločinov gre na račun prohibicije, pravi Dr. Milikan. — Prepovedano vedno miče. Chicago, III. — Ta teden se je vršila letna seja znane Henry George znanstvene ustanove v Congres hotelu. Zbrani so bili prominentni predstavniki znanstva. Najdalje so raz-motrivali vprašanje zločinov in izvor istih. Med drugimi, ki so podajali svoja mnenja je nastopil tudi Dr. Mark Mili-ken, iz Hamilton. Ohio in med drugim dejal tudi to le: "V Združenih državah je danes preveč raznih zakonov, katere se ne izpolnuje, kakor bi se jih moglo m nato se tudi ne pazi od strani onih, ki imajo oblast in dolžnost, da gledajo na izpolnevanje takih zakonov. Prohibicijska, kakor tudi postava proti hazardnim igram ne štejejo to kar bi mogle. Proti obem se lahko kupi protekcijo. Zakon proti hazardnim igram ne ustavi zardnega igranja. Prohibicijska postava ne ustavi, da bi ljudje ne pili. Pa ne samo to, ljudje so postali odkar imamo te postave v veliki meri zločinci. Ako bi jim bili to pustili na prosto, bi oni, ki radi igrajo, sami igrali in oni ki radi pi-jo, bi sami pili. Danes pa, ko imamo te postave, vse stiče zatem, kar te postave prepovedujejo. Alkoholne pijače ravno s tem najbolj oglašamo. Devetdeset odstotkov zločinov v tej deželi izvira iz prohibicije in iz hazardnega igralstva," je povdaril Dr. Miliken. — Chicago. Ill - Pogreb A. Lombarda, ki je bil zadnji petek ustreljen sredi mesta na Madison in Dearborn cesti se je vršil z velikanskim pompom Rož in vencev je peljalo' za krsto 17. polnih automobi-lov. Pogreba se je udeležil tudi Al Capone, znani vodja Lombardove stroje. - o Chicago, 111. - V učni red publičnih šol je uveden s tem letom tudi pouk o radio. Tako bodo dobili že šolarji v šoli potrebno znanje o funkcijoni-ranju radija. KRIŽEM SVETA, — Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu so oblasti prijele štiri osebe, katerim so detektivi prišli na sled, da se pečajo s ponarejanjem denarja. Pri njih so našli ponarejene dvajsetdolarske bankovce. — Newman, 111. — Harry Forrester, oče petih otrok, je bil po nesreči s puško, s katero je stal na straži, da se maščuje nad kokošjimi tatovi, ustreljen. Bil je na mestu mrtev. — Washington, D. C.— Pri prihodnjem zasedanju kongresa se bo stavil predlog, da se dovoli potrebna vsota za deportiranje nezaželjenih ino-zemcev. Med temi je največ Italijanov. — Gridley, 111. — Mrs. Frantz Knull, North Manchester, Ind., je bila na mestu mrtva, dve osebi pa težko ranjeni, ko je avtomobil, v katerem so se vozile, na splozki cesti zdrknil in se prekucnil. — Chicago, 111. — Miss Dolores Moore, stara 25 let, in Mrs. Hattie Kendall, stara 26 let, stanujoči na .359 E. 60th Str., sta se sporekli in skočili druga drugi v lase. Čez nekaj časa pa pograbi Mrs Kendall nož in svojo nasprotnico težko rani. Eno so prepeljali v bolnišnico. drugo pa v zapor. — New York, N. Y. — Neka tukajšnja prekupčevalskp tvrdka je poslala po svojem selu drugi tvrdki certifikate delnic Montgomery Ward raz-pošiljevalne tvrdke. Zda i poročajo policiji, da naj išče se-la, ki je z vrednostnimi papirji vred neznanokam izginil. — Washington, D. C. - V ka-pitolu so čutili lahek potresni sunek. Potres, oz. središče potresa je moralo biti kakih 2,100 milj proti jugozapadu, tako je ugotovil Dr. Tondorf. direktor washingtonske opazovalnice. japongTpažijo na kitajce. Dokler *e Kitajci koljejo sami med seboj, so Japonci tiho. — Kakor hitro bi bili prizadeti japonski interesi, bi u-darili. Tokio, Japonsko. — Boji v severni Kitajski se nadaljujejo in se raztezajo proti mali japonski koloniji, kjer morda ne živi več, kakor le kakih 120 japonskih naseljencev. Vendar Japonci imajo ob meji pripravljenih okrog 1000 vojakov za vsak slučaj, ako bi vojskujoče se stranke v Kitajski ogrožale te japonske naseljence. Na videz zgleda, kakor da se Japonci ne zanimajo za notranje kitajske spore. To bo res, v kolikor se tiče samih Kitajcev ter dokler se isti vojskujejo znotraj kitajskega zidu. Pripravljeni pa so na vsak moment, kakor hitro bi kitajsko vojskovanje kjerkoli ogrožalo kake japonske interese. Kitajske zmešnjave so še vedno zamotane. Nikogar ni še na vidiku, ki bi bil kes položaju in bil v stanu pomiriti razburjene južne in severne duhove. Iz Jugoslavije? KAM PRIVEDE PREPIR V ZAKONU. — MLAD KMET JE BIL LJUBOSUMEN NA ŽENO IN JI Z NOŽEM PRI-ZADJAL SMRTNE POŠKODBE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Grozen konec kmetskega zakona. V vasi Denju blizu Osijeka se je v nedeljo, 19. avg. zvečer pripetila krvava družinska žaloigra. Mlad kmet Borislav Stamenovič se je pred mesecem dni ločil od svoje žene Le-posave, ker sta se vedno prepirala. Borislav je bil ljubosumen na svojo ženo in jo re pogosto dejansko napadel. Ravno pred mesecem dni je tako pretepel ženo, da je pobegnila od njega in odšla k svoji materi. Od tega dne dalje je Borislav pogosto prihajal k Leposavi in jo vabil, naj se vrne k njemu, zlasti, ker je ostal doma še 11 mesečni otrok. Leposava se je v nedeljo definitivno odločila, da se ne vrne več k možu in mu je to tudi povedala. On je nato potegnil nož ter enajstkrat sunil z njim v Leposavo. Z enim od sunkov ji je prerezal golta-nec. Na vpitje Leposave je prihitela njena mati, ki je hotela preprečiti Borislavu, da bi nadalje obdelaval ženo z nožem. Toda Borislav je napadel še taščo in jo trikrat zabodel v glavo. Žena je bila takoj mrtva, dočim se tašča bori s smrtjo. Orožništvo je aretiralo Bo-rislava in ga izročilo sodišču. v Dalmaciji in se nahaja večinoma v italijanskih rokaJj. Skoda znaša več milijonov dinarjev. Požar je nastal radi defek-ta v elektromotorju. Tvornica je bila proti požaru zavarovana. Velika železniška nesreča v Bosni. V nedeljo, 19. avg., ob četrt na 2 zjutraj se je pripetila na postaji Nemila pri Sarajevu velika železniška nesreča. V osebni vlak je zavozil tovorni vlak. Obe lokomotivi sta uničeni. Med potniki je nastala panika, vendar pa človeških žrtev ni bilo. Ranjena sta le dva potnika. Iz Doboja in Zenice so takoj poslali pomožne vlake za čiščenje proge, ranjencem pa je bila nudena zdravniška pomoč. Do nesreče je prišlo radi obrabljenih železniških kretnic, ki niso funkcionirale. Potniški vlak je prišel v Sarajevo z veliko zamudo. -o- Dve nesreči na železnici. Na postaji Blinjski kut blizu Sunje je ekspresni vlak iz Bel-grada povozil nekega kmeta ter mu odrezal desno nogo pod kolenom in mu prizadejal hude poškodbe na glavi in obeh rokah. Ponesrečenca so našli šele čez nekaj ur, ko je bil že mrtev. V njem so ugotovili 30-letnega Petra Punješa iz vasi Drljače pri Sunji. Ni še ugotovljeno, ali gre tu za nesrečo *li za samoumor. — Med postajama Driovcem in Sibinjem pri Brodu je padel iz vlaka delavec Josip Oreškovič, ki mu jc vlak odrezal levo nogo v stegnu. Ponesrečenega delavca sc prepeljali v bolnico v Brod, kjer je kmalu zatem umrl. -o- Tvornica cementa v Splitu zgorela. V soboto, 18. avg. zvečer, je izbruhnil v tovarni cementa "Majdan" v Solinu pri Splitu velik požar, ki je trajal vse do jutra. Tovarnaje ena največjih Letalo usmrtilo dečka. V nedeljo. 19. avg.. se je vršil v Senti ob reki Tisi letalski meeting, pri katerem se je pripetila huda nesreča. Letalo tipa "Brandenburg št. 19". ki ga je vodil pilot-narednik August Kresnek, se je pri prevažanju civilnih oseb spustilo :ii zdol skoraj tik zemlje. Vojaki, ki so se nahajali na letalu, so se v nevarnosti vrgli na tla. —~ lSletnemu vajencu Kolomanu Vizeiju pa so kolesa letala odtrgala glavo. Letalo je prevrnilo nekaj piramid iz pušk ter se je radi tega nekaj pušk zlomilo, nato pa se je letalo zopet dvignilo v zrak. Ko je ietalo pristalo na tleh, je pilot opazil nesrečo. Narednik Kresnek je eden najboljših jugoslovanskih pilotov in je dobil pri let;. Is k i h tekmah Male antante prvo nagrado. Meeting so takoj prekinili. Uvedli so preiskavo. ---o-- Avtomobilska nesreča pri Lescah. V ponedeljek, 20. avg. ob 7. zvečer, se je pripetila na klancu blizu Lesc avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Z Bleda sta ob tem času vozila na Lesce dva avtobusa, prvi last blejskih, drugi pa leskih izvoščkov. Leški je hotel blejskega prehiteti in je dajal znake. Blejski se je res umaknil na skrajni desni rob ceste. Leški avtobus pa se je zadel v blejskega tako, da je ta zadel v cestno o-grajo, jo prevrnil in sam zdr-čal po kakih 10 metrov globokem bregu. K sreči se je blejski avtobus prevrnil šele. ko je pridrvel na ravnico. V njem je sedelo šest oseb. večinoma dam, katerim se ni razen strahu pripetilo nič hujšega. Avtomobil se je sicer nekoliko pokvaril in se mu je ubila tudi šipa, vendar pa škoda ni velika. Le slučaju se je zahvaliti, da ob tej priliki ni prišlo do kake smrtne žrtve. -o- Veliki požari v Banatu. V južnem Banatu med Šuša-ro in Deliblatom je zgorel velik gozd jelk in borov. Požar so gasili kmetje, gasilci in vojaki. Gozd je gorel na površini šest tisoč hektarjev. — V bližini Vršca v Vladimirovcu je zgorelo deset vagonov žita in mla-tilnica, v vasi Ninčičevu pa so ponovno zgorele velike množine žita, mlatilrih strojev in štiri hiše. Tako je ogenj uničil v enem dnevu za okrog en milijon dinarjev blaga in nepremičnin, zavarovano pa ni bilo-nič. Opozarjajte evoje prijatelj« io znane« na senimivq^porestl t "Amerikamkcn Slovencu!" AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 14. septembra 1928. 'AMERIKANSKI SUOVENEC frvi ia na jtt*r*ji& tlovenaki list ▼ Ameriki. M Ustanovljen leta 1891. Ishaja vaak den reran nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. i Ixdaja k» tkkaJ EDINOST PUBLISHING CO. Naalov orednifttva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon; CANAL 0098 «-. _ Naročnina: Za celo leto____$5.00 Za pol leta__2.50 Za Chicago, Kanedo in Evropo: Za celo leto Za pol leta 46.00 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued dally, except Sunday, Monday and the day alter holidays. Publiehed by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ________________________________$5.00 For half a year.......................... 2.50 Chicago/ Canada and Europe: For one year ________________________$4.00 For half a year__________________3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena ra hitro objavo morajo biti doposlani na ured-ništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—'Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: . _ . JZ.' _. ■-. ■, 'A,** Narodna čast. Vsak narod lahko govori 0 SVoji narodni časti. Cast naroda zahteva to in to, narodna čast ne dopušča tega in tega. Pri malih narodih gre pri tem večinoma za malenkostne zadeve. V kakem zasebnem krogu pride govor na narodno čast, kak posebno navdušen narodnjak morda malo vzraste, pride do kakega sporekanja, in mirna.Bosna, narodne časti je konec Ni pa tako pri večjih narodih. Zgodovina spričuje, da je narodna čast igrala pri raznih zapletljajih in pri razvitku zelo važnih dogodkov izredno veliko nalogo. Pred vsem ^e diplomacy ja glede narodne časti ali narodnega prestiža vrlo občutljiva, pri čemur pa je bilo pogostoma zelo dvomljivo, ali je šle res za kako narodno čast, ali pa za čast kakega užaljenega diplomata, ki se je zavil v plašč narodne časti, da je s tem pokril užaljeno lastno čast. Pred izbruhom francosko-nemške vojske 1. 1870 je neki dogodek v kopališču Wiesbaden, na sebi malenkosten dogodek, igral važno vlogo. Francoski diplomat nemškega diplomata ni spremljal do vrat — ves nemški narod je bil užaljen, narodna čast je zahtevala, da se zgrabi za meč. Nekaj mesecev po izbruhu zadnje svetovne vojne so sc bolj in bolj pojavljala znamenja, da ne bo nič p kako kratko vojno, kakor se je sprva pričakovalo. Časopisje je začelo razpravljati o vprašanju, če bi ne bilo pametno, da se vojna konca. Ob Marni so Nemce malo ohladili, in v Srbiji so dobili Avstrijci mrzel tuš. Znano pa je vsemu svetu, da so nosili tedaj Avstrijci glave zelo visoko, Nemci, pred vsem Prusi. pa svoje nosove še višje. Pri razpravah o mogočem koncu vojne se je pojavil iz voefilnih krogov razlog — narodna čast. — Čast Avstrije, nemški narodni ponos ne dopuščata, da bi se mislilo na kako poravnavo konflikta. Vojna se je nadaljevala, kakšen je bil konec, je vsemu svetu znano. Dne 27. avgusta t. 1. so v Parizu podpisali posebno po- dobe. V tuji deželi se je ugnezdilo nekaj nenasitnih dobičkarjev, ki so začeli odirati, da joj. Tujci oziroma domačini so morda protestirali malo nerodno, in hajdi je bila narodna čast užaljena, prikazale so se vojne ladje, sledile so grožnje z oboroženo silo, podal se je ultimat, in vojna je bila pred durmi radi kakih nesramnih odiralcev. V ospredje pa se je tlačila — narodna čast. Ako zamore novi mirovni pakt kaj takega zabraniti, bo to značilo velik napredek. Zedinjene države imajo pri novem paktu največji delež. Ce izločijo dosedanji pojm "narodne časti" iz kroga morebitnih konfliktov, bo to hasnilo vsemu svetu. V enem pa naj bi Amerika ostala pri narodni časti, namreč, da se pakt tudi drži po besedi in po duhu. Tu ne pridejo vpoštev možje, ki so zdaj pri vladi, temveč amerikansko ljudstvo kot tako. godno. Ideja je prišla od francoskega ministra za zunanje zadeve, Brianda, načrt pa je izdelal naš amerikanski tajnik, Kel-1 pa deloma tudi denverskih de NOVICE Z NAJVIŠJEGA MESTA NA SVETU. Leadville, Colo. Imeli smo nekaj obiskov. Poletje je tu kratko, zato pa nad vSe lepo, in vsakdo rad pride na naše višave. V naši naselbini smo imeli, žal samo za kratek čas, predsednika KSKJ., Mr. Antona Grdina, ko se je vračal iz svojega potovanja po zapadu. Dne 5. avg. so nas obiskali sosedje iz Puebla, ko je napravilo pevsko društvo Prešern med nami izboren koncert, o katerem je A. S. že poročal. Po preteku štirih let smo imeli tudi obisk višjega pastirja, škofa J. H. Tihena iz Denver j a, in obenem birmo. Tc je bilo 26. avgusta, na nedeljo, kar je za nas častno. V teku poletja smo izvršili slikanje cerkve, da je zdaj daleč naokoli izmed najlepših, kar so tudi škof pripoznali. Za naše razmere je še važno, da slikanje ni dosti stalo, ker je "slikar"' stanoval kar pod isto streho, za [ oder je poskrbel ceno naš Mr. .T. Mihelič in je stroške pokril Mr. Frank Zaje st., nekaj pa razni župljani. Vsi župljani pa so se izkazali s tem, da so povodom birme zbrali okoli tisoč dolarjev in odplačali toliko na cerkvenem dolgu, tako da bo cerkev v kratkem res naša, ne logg. O načrtu samem je dnevno časopisje razpravljalo zelo obširno. Namen pogodbe je, da se zanaprej po možnosti za-brani vsak spopad z orožjem, in se morebitni konflikti med državami ali narodi poravnajo potom drugih sredstev. Kdor pričakuje od pogodbe, da bo izključila vsak spopad z orožjem, se bo utegnil varati. Vsekako pa je le pozdraviti poiskus, da se tak spopad skuša po možnosti izključiti, in se morebitni prepiri glasom pogodbe poravnajo potoni razsodbe, diplomatičnih obravnav, svetovnega razsodišča, ne pa ravno s kanoni. Pogodba je zelo kratka. Morda je pri vsem najvažnejše to, da je izločena ona točka, ki je pri vseh prejšnjih pogodbah mednarodnega značaja igrala zelo važno vlogo, namreč — narodna čast. Pojm narodne časti ni bil nikdar popolnoma pojasnjen. Nihče ni vedel, kaj pravzaprav za to narodno častjo tiči. Večkrat se je dogodilo, da je ta izraz zakrival namen pograbiti za orožje, pričeti kako vojno. Naravno je. da so gotovi diplomatje zelo občutljivi. Morda so nekateri naravnost iskali dlako v jn i> u, kjer so našli uža-litev diplomatične, narodne ali vsaj vk ne časti. Ljudje sc glede časti vsi zelo občutljivi, in lahko vzrojijo, ko gre za narodno čast. Stvar postane kočljiva, ako taki občutljivi ljudje zavzamejo mesta, ki so vrlo važna, če gre za mir ali za vojni spopad. Obregni se malo okorno ob takega človeka, in narodna čast je užaljena. V prejšnjih dobah je bilo v tem oziru še veliko hujše, a narodna čast je igrala vlogo do najnovejše narnih Židov. Birmanih je bilo 115 otrok. Teden pozneje je prišel k župniku na obisk Rev. R. Potočnik iz Aliquippe v Pennsylvaniji. Zelo mu je ugajalo, samo ostra sapa ga je hitro zopet odnesla, ker tudi ta šmentana brivka je začela nas obiskovati, ko se poletje nagi-nja h koncu. Na ta obisk smo pa že navajeni. Tudi smrt nas ne pozabi in nas je obiskala, dasi tak obisk ni nikoli dobrodošel. Po pljučnici in "majnarski" je obiskala Hrvata J ura j a Ivanda, po enaki pljučnici je prišla na obisk tudi v Strigtownu v hišo Johna Ponikvarja, kjer je najprej zbolel sin Hary. Ampak k sreči mu smrt ni mogla do živega, zato pa se je po par dneh vrgla na očeta in ga nepričakovano pobrala dne 16. avgusta. Z Johnom Ponikvarjem smo izgubili enega izmed najboljših župljanov, ki je bil vedno med prvimi, ako je bilo kaj storiti za našo cerkev ,ker je bil skoz-inskoz krščanski mož, prava slovenska korenina. Bil je še v r iljših letih, v 56. letu, za k ^ pa smrt ne zmeni. Žena, Terezija, je sicer bila bolehna že okoli 20 let, a ko je oče ležal v hiši na mrtvaškem odru, so se prikazali znaki enake pljučnice, in niti po preteku osmih dni, je prišla smrt tudi k ženi na obisk, ter jo je pobrala dne 22. avgusta. Moža .Johna Ponikvarja in Jurija Ivanda smo pokopali dne 19. avgusta pri ogromni u-deležbi vse naselbine Slovencev, Hrvatov in Slovakov ter tudi mnogo drugih. Ponikvar-jevo mater smo pokopali dne 25. avgusta. Pet otrok je postalo sirot, in tako nepričakovano, niti ne v teku tedna. V mrtvaški knjigi je za očetom mati, na pokopališču pa tudi počivata skupaj do dne vstajenja. Smrt naj bi nas pustila z obiski pri miru, veseli smo pa drugih obiskov, in mnogi nas obiščejo, ker hočejo videti našo lepo cerkev. -o- DRUŠTVENICAM KRŠČANSKIH 2ENA IN MATER. Chicago, 111. Vsem članicam društva Kršč. žena in mater se naznanja, da imamo skupno spoved v soboto dne 15. septembra, in v nedeljo, 16. sept skupno sv. obhajilo med sv. mašo ob 7 :30 zjutraj. Vabljeni ste, da se vse udeležite, posebno še, ker je ravno društveni praznik poprej v soboto, 15. sept. V nedeljo zvečer ob 7:30 bc večerna pobožnost, stanovski poduk in sprejem novih članic v društvo. Torej, drage sosestve, kaj bote darovale Žalostni Materi božji za njen praznik? Kaj? To se ve. Sveto obhajilo in pa vsaka članica bo pripeljala eno novo kandidatinjo v društvo, to bo gotovo najlepši dar. Gotovo, ako bi se naše članice samo malo potrudile in poagi-tirale, naše društvo bi že davno lahko štelo 500 članic, ravno polovico več kakor nas je. Tako malo se plača na leto, samo $2.00, in za ta dva dolarja dobiš 18 sv. maš; kako je lepo, ko katera umre, koliko se napravi samo molitve za njo. Koliko sv. obhajil se daruje in potem, ko te mož in otroci že pozabijo, članice društva se te še zmiraj spominjajo v molitvi. Vsako leto plačamo 2 sv. maše za pokojne članice. Ob slučaju smrti društvo plača osmino, en avtomobil in 6 nosilk, podobce preskrbi in vse to za 10c. Sklenimo in se potrudimo, da vsaka članica pripelje eno novo kandidatinjo v nedeljo, 16. sept. k sprejemu v društvo. Ne mislite, da je dolžnost samo tajnice, da agitira. Je ravno toliko dolžnost vaša kot moja, ker tukaj ne delamo za nobeno posvetno plačilo, ampak delamo vse samo za božje plačilo, katerega bomo pa gotovo vse potrebovale. Sedaj je že osem novih priglašenih, a koliko se jih še priglasi, je še čas do nedelje. Vsaka nova kandidatinja mora biti naznanjena tajnici, da ona potem preskrbi, kar je potrebno za sprejem. Kaj pa, matere, vas vprašam samo tole: Ali je vaša hčer že v tem društvu? H zaključku pa še vse tiste, ki ste zaostale s članarino, opozorim, da na prihodnji seji poravnate. Vrnite tudi prodane karte, katere ste dobile za namen novih masnih plaščev. K zaključku pa pozdravljam vse članice ali sosestre sirom Amerike, ker ko prebiram list Amer. Slovenec, velikrat opazim dopise iz raznih naselbin, ki poročajo, kako lepo napredujejo. Kako je to lepo! Tebi list pa želim veliko novih naročnikov. Jennie Terselich, tajnica. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ INDIANAPOLISA. Indianapolis, Ind. Rada prebiram dopise naših rojakov iz raznih naselbin v nam priljubljenem listu Amer. Slovencu. Zato sem se tudi jaz namenila nekoliko sporočiti o našem gibanju pri društvu Katoliških mater in žena. Kakor se je že poročalo, smo izgubile eno članico tega društva, vrlo sosestro Ivano Božič. Ohranile jo bomo vedno v najlepšem spominu, kajti bila je skrbna mati, pa tudi dobra članica dr. Katoliških mater in žena. Redno se je udeleževala društvenih sej in skupnega sv. obhajila. Vedno je bila med prvimi. Pokojna je bila zelo priljubljena med našimi rojaki v Indianapo-lisu, kar je pač pokazal njen pogreb. Zadnji večer smo jo šle članice našega društva po-kropit in smo skupno molile pri mrtvaškem odru. Naša vrla predsednica Mrs. Mary Savin-šek je naprej . molila ganljive pogrebne molitve, zakar ji gre lepa hvala. Tudi pogreba smo se članice korporativno udeležile in spremile rajno v cerkev in na pokopališče. Med črno peto sv. mašo smo vse članice imele prižgane sveče v rokah. Darovala se je ta maša kakor za vsako članico našega društva, za katero plača društvo. Slovenske katoliške žene v Indianapolisu, pristopajte v naše društvo, pridružite se nam, saj nobena ne ve, kdaj jo Bog k sebi pokliče. Kako lepo je to, ko se članice udeležijo pogreba in skupno molijo pri mrtvaškem odru umrle sestre. Tem potom tudi naznanjam, da bomo imele 15. sept. spoved, 16. sept., to je v nedeljo, pa skupno sv. obhajilo. To sv. obhajilo darujemo vse članice za rajno Ivano Božič. Popoldne v nedeljo po večernicah bo društvena seja v šoli. Pridite vse članice k spovedi in k skupnemu obhajilu, kakor tudi na sejo. Prihodnjo soboto, 15. sept., bo praznik Marije Sedem Žalosti. Torej, patrona našega društva, ki se pravilno imenuje Društvo Marije Sedem Žalosti. Zberimo se vse skupaj pred oltarjem in se pojdonimo naši mogočni patroni in pomočnici. Spoved imamo vsake tri mesece, kakor tudi društvene seje. Na prihodnjo sejo pričakujemo vse članice. Pridite tudi tiste, ki še niste vpisane, da vas vpišemo. Vendar to ni tako težko za katoliško ženo, če pride k spovedi vsake tri mesece enkrat. Torej na svidenje v nedeljo. Pozdrav vsem članicam dr. Kat. Mater in Žen. Anna Kovač, tajnica. JEČMENOV SLADNI SIRUP. Zdravniki se že več let pri zdravljenju poslužujejo z velikim uspehom ječmenovega slad nega sirupa. Največ z; to. ker vsebuje redilne snovi, lahko se uživa in je posebno priporočljiv slabotnim ljudem. — Za nekatero hrano se poslužujemo navadnega ječmenovega sladnega sirupa ali ekstrakta, nekaterim pa dodenemo druge zmesi, da imajo okus po čokoladi ali vaniliji. Vanilija je tudi zelo priljubljena radi prijetnega okusa. Zadnje čase pa odjemalci najbolj posegajo po ječmenovem sladnem sirupu, ki se mu pridene hmelj, kateri napravi prijeten okus, dasi nekoliko grenak. Velika je zahteva za ta produkt od pekov, kakor tudi od gospodinj, ki pečejo doma. V Jugoslaviji se pridela velikansko množino hmelja, in naši ljudje, živeči v A-meriki. ,so prišli do spoznanja, da je Bohemian Hop Flavored Buchveiser Barley Malt najboljše kvalitete. Časi se spreminjajo . . . — Letošnje leto je prineslo daljni Avstraliji največjo slavnost v njeni zgodovini. Mesto Sydney ni videlo še nikoli v zgodovini tolike mase ljudi, kakor te dni, ko je prihitelo ljudstvo iz vseh delov sveta na 29. mednarodni evharistični kongr es. Avstralski duhovnik Father Sheeby je v enem izmed svojih govorov na kongresu povedal tudi to-Ie: "Katoliška cerkev začenja na tleh zelene Avstralije I. 1817, ko je stopil na avstralska tla irski katoliški duhovnik Father Jeremiah O'Flynn. Tedaj je Father O'Flynn posvetil prve hostije, ki naj bi jih rabil za obhajanje bolnikov. To se je zgodilo v hiši mestnega kovača Davisa tu v Sydneyu, tedaj si malem morskem mestecu. Ko je avstralski guverner Mac-Quarie. zagrizen protestant, i.o zvedel, je dal deponirati Fath-, ra O'Flynn a. Duhovnik je pusti! v Davisovi h i P i presv. zakrament v kostanjevi skrinji, kjer ga je Davisova družina skrbno čuvala, dokler ni bil d- e leti zatem poslan v Avstralijo drugi duhovnik, ki ga ie dovolila angleška vlada. To je začetek katoliške cerkve v zeleni Avstraliji. Tedaj o vsled zagrizenosti tedanjega guvernerja morali skriti Presv. zakrament. te dni pa je bil priču joč i>o zastopnikih ves kat. sve t na avstralskih tleh in izkazoval čast Presv. Evliaristiji. Kolika razlika od ted: i do danes! Cc človek ni navajen na krave .. . — Osemletna hč< rka nekega Chiciižana je šla s svojimi starši poleti na počitnice v Wisconsin. Ko so se na neki farmi primerno in udobno ugnezdili, so jeli pohajati na sprehode. Kar pridejo na neki pašnik, ko so krave ležale v senci in prežvekovale. Hčerka, ki krav menda še nikoli ni videla prežvekovati. je mislila, da krave žvečijo "chewing gum". Zato vsa ponosna steče k očetu, in mu reče: "No ata, ki se vedno tako jeziš, kadar mi daš kak penny za 'gum', poglej, farmar pa Še celo kravam daje za 'clicwiny gum'!" ŠIRITE AMER. SLOVENCA! 4;]ii[iii:iiiiitiiiniiiii!ii[]uiinni!!ic]inituiii!!CiiiiMii!iiit::it!ii!iitj.7C> 3 g \4V2% obresti I I plačuje na denarne vloge I 1 prudential! i bank i | (Zakrajšek & Češark) g I 455 W. 42nd Street, j New York, N. Y. s To je sedaj državna 1 | (State) banka ter ima | | $175,000 glavnice in re- | | zerve. O njeni zanesljivo- | | sti toraj ne more biti dvo- | i ma. — Poslužujte se je! 1 Vzrok. — Ti, zakaj pa je vaš mestni časopis propadel?1' "Zakaj, zato. ker je Klepe-tulčeva Meta poprej vse novice po mestu raznesla, kakor pa smo jih mogli tiskati . . ." Se bolje razume. Preddela-vec novinec: "Kaj delate tu, Strniša?" — Strniša: "Samo-kolnico bom namazal." — Preddelavec: "Kar pustite, to napravim sam. Kaj se vi razumete na stroje." M ačja domišljija. A.: "Vaša mačka se ponoči strašno dere." B.: "Pojedla je kanarčka, !pa misli, da zna sedaj peti. . 2IV POKOPAN. Po angleškem izvirniku Arnold* Bonnet, napisal Paulus. (Dalje.) Ni mu bilo treba mnogo gledati. Poznal je oddaleč svojo pisavo. Malomarno je zamahnil z roko. "Videl sem dovolj njegovih rokopisov! V tujini, kjer je posebno rad delal« "Ni mogoče —? Torej ste bili z njim skupaj? — Ampak poglejte, ali ni to čuden slučaj —? Saj ste tole vi pisali, pravkar sedaj le ko sem vstopil?" Pokazal je na nedovršeni rokopis, ki je ležal pred Alešem. "Da —? Da! — Čuden slučaj, kajne? Ista pisava, popolnoma enaka! Ne samo v mislih in v slogu in v besedab, celo v pisavi sta si endka —! Saj pravim, druga izdaja Aleša Blaža —!" Aleš je bil ujet —. Njegova zadrega je bila tolika, da je vobče ni prikrival. Z negotovim glasom je pravil: "Da — ne — zares! Razumljivo je —! Mnogo sva bila skupaj in posnemal sem ga tudi v pisavi —!" Tujec se je še bolj prizanesljivo posmeh-nil in je vstal. "Za goljufa nimate talentov! To je videti —! Čemu bi še nadalje slepomišila, midva, kaj? Nikar se ne prestrašite, nisem nikak tajni agent policije! Dovolite da se vam predstavim s svojim pravim imenom! Aleksander Delmonte, član kraljevske a-kademije in njen slovstveni izvedenec —. Malenkostna prevarica, pa ne zamerite! Saj tudi vi ne nosite svojega pravega imena —!" Položil mu je roko na ramo in počasi povedal: "Vi ste Aleš Blaž!" Aleš ni planil po koncu. Tudi rekel ni ničesar. Enostavno je molčal. Napad je bil preklicano dobro pripravljen! Tisto primerjanje rokopisov —! Kako nedolžno ga je vprašal, ali je v resnici njegova pisava, tisti nedovršeni rokopis —! Seveda! Nedvomno mu je bil tale Aleksander Delmonte, ki ga je po imenu dobro poznal, že dolgo na sledu, kdo ve kake dokaze je že iztaknil zoper njega in treba mu je bilo le še zadnjega člena v verigi — enakosti v pisavi! Tale človek je prišel sem, da ga razkrinka —. In posrečilo se mu je. Pa kaj je hotel s tem? Če ni prišel po naročilu policije, čemu torej —? "Ne bojte se me!" je nadaljeval tujec, sedel in spet shranil rokopis v torbico. Njegov obraz je žarel v enem samem prikup-ljivem smehljaju. "Vi ste Aleš Blaž! Zakaj str hoteli umreti javnosti in čemu ste si nadeli tuje ime, vse to mene nič ne briga. Gotovo ste imeli svoje vzroke. Moj Bog! Taki slavni ljudje, zlasti če so pisatelji, imajo vsi svoje posebnosti! In mi, ki nismo slavni in veliki, mi jih sodimo prizanesljivo, — prizanesljivo, gospod Aleš Blaž! — Moj namen je čisto miroljuben in bo v korist nam in tudi vam, gospod! — Zadeva je tale. Prosim, da vam jo smem razložiti!" Aleš Blaž je molčal. "Dovolite torej! Govoril bom kratko. — Prihajam k vam v imenu vašega nekdanjega založnika, gospoda Ivana Dvoržaka, in tudi v imenu kraljevske akademije. Gospoda založnika poznate. Ko ste še živeli, je izdajal vaša dela. Mnogo je zaslužil. Seveda! Ime Aleš Blaž je silno vleklo. Morebiti do vas ni bil čisto pravičen. — Prosim nikar se ne razburite! — To je vprašanje, ki ga bomo tudi še rešili, ako ugodite naši prošnji. Pa to mimogrede! — Da je% mož kot izdajatelj vaših del vseskozi poznal vaše pisateljske posebnosti, vaš slog, vaš besedni zaklad, vaše ideje itd., to je razumljivo. Dobro —! Ko so torej izšle vaše tri po- Aleš Blaž in nihče drugi!' si je dejal. Mislil je tistikrat, da so morebiti iz zapuščine Blaževe. Stvar ga je zanimala, ker je pripravljal celotno izdajo velikega pisatelja. Prišel je tudi k meni. Kakor veste, me je kralj evska akademija imenovala za svojega slovstvenega izvedenca, iz same ljubezni do zanimivega predmeta se bavim z raziskovanjem starih rokopisov. Nočem se hvaliti, pa že mnogokateremu brezimnemu rokopisu sem pripomogel do poštenega imena, — in tudi do pravega imena. Z vso vnemo sem se lotil dela. Zadeva je vzbujala moje strokovno zanimanje v najvišji meri. Mimogrede pmenim, tudi vaša osebnost me je zelo zanimala in prav zelo pa še vaša nenadna smrt. O vaši 'smrti* sem si naredil čisto svoje mnenje, ki sem ga pa obdržal zase. Pa o tem pozneje. Preštudiral sem torej vsa vaša dela podrobno in natančno, preštudiral tudi tista, veati, — tiste, ki ste jih podpisali s "H.B." ki so izšla s podpisom 'H. B/, jih primerjal — so prišle kot slovstvena novost seve tudi med seboj — in izjavil, da je Aleš Blaž njemu v roke. Začudil se je. 'To je pisal njihov pisatelj. Petek, 14. septembra 1928. OOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOP V-—--—-\< AMERIKAJM3IU SLOVENEC Stran >000000000000000 Družba 0000000000000000 >ooooooooooooooo< sv. Družine >ooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedipjenih Državah JrJlVf III Severne Amerike SClieZ. J""«, 111. Na6e geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: »George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik: Pilip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John PetriČ, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec. 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel. 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR. Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, III. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, I1L URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL -■■ o — Do dne 1. jan. 1.928 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poskodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83. Zavaruje se lahko za 5250.00, $500.00 aH $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! OOOOCK}i>000003000<}0 O C 0(K)0000<>000<)Cir OCE! ČE VAS JUTRI SMRT ZADENE, KAJ EO Z NAMI? PRISTOPITE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Spremembe pri društvih za mesec avgust. »iiisivo št. 1. Pristopili: William Kramarich, star 16 let, zav. $500.00; Rudolph Dietchman, star 27 let. zav. za $250.00; Jacob Terlep, star 43 let, zav. za $250.00; Mary Terlep, stara 32 let, zav. za $500.00. Zvišal zav. Anton Troha od $500 na $1000. Suspendiran 1. Društvo št. C. Odstopila 2. h-ušivo št. 12. Pristopila: Christine Slapničar, stara 16 let, zav. za $500.00. »rustvost. 13. Prestopila od št. 16 Clara Foys. M ustvo št. 15. Odstopil 1. Društvo št. 16. Prestopila k št. 13 Clara Foys. Pristopili: Anna Rezik, stara 16 let, zav. za $500.00; Veronika Glavach, stara 16 let, zav. za $250.00. Društvo št. 18. Suspendirana 2. Naznanilo tajnikom (cam) :—Prosim vas, kadar katerega ana ali članico suspendirate, ali pa če odstopijo, da mi tudi •ošljete njihove naslove, zato da se lažje delajo spremembe za glasilo. Konec leta se bliža. Ali bomo se kaj storili, ali pa bomo parno gledali druge napredovati? Jaz se trudim na vse načine, da bi bilo več uspeha, pa vse .ustonj. vsak teden komaj čakam petkove številke, da bi videl akšne dopise od naših članov (ic), ne vidim pa nič drugega >t uradni imenik. Oh, dragi mi člani in članice, če bi vi ve-!< li, kako me srce zaboli, ko ne vidim nobenega dopisa, gotove -e bi vam smilil in bi šli na delo za napredek. Ravno tako je vaša dolžnost delati za napredek, kot je moja; en sam pa ne more dosti storiti. Kaj je vzrok? Ali smo tako boječi, da se ne upamo vpra-ati svoje prijatelje, da bi pristopili v našo sredo? Ali pa prav ><) domače rečeno, da spimo? En izgovor imamo, to je: Da so lako slabe delavske razmere. Zakaj se pa druge organizacije i 1 izgovarjajo, da so slabe delavske razmere? Zato, ker med. iimi je prava agitacija, z drugimi besedami, da vsi skupne delujejo in ne samo uradniki (ce). Zakaj ne bi tudi mi enkrat začeli drug drugemu koraižo dajati in ne samo čakati na drugega, češ, bo že kdo drugi tc odgovoril, in ta na katerega se zanašamo, se pa tudi spozabi in na zadnje pa spet ni nič. Ce hočemo napredovati, se ne smemo samo drug na dru-, gega zanašati, ampak storimo, kar nas dolžnost veže in s tem' bo napredek. Torej pojdimo na delo in agitirajmo za napredek naše organizacije, kajti naša organizacija je nad 100S ndventna in smo v resnici lahko ponosni, pa ne sramežljivi, vprašati naše prijatelje, da naj pristopijo v Družbo sv. Družine. Z bratskim pozdravom ostajam pričakujoč velikega uspeha in agitiranja za napredek naše slavne organizacije D.S.D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. OČE! CE VAS JUTRI SMRT ZADENE, KAJ BO Z NAMI7 PRISTOPITE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! Raznoterosti. V "RDEČEM ŠOTORU". V svojem petem članku opisuje profesor dr. Behounek življenje in razpoloženje ponesrečencev Nobilove ekspedi-cije na ledeni plošči v "Rdečem šotoru": Ves svet je osredotočil svojo pozornost na mali šotor, ki je bil izgubljen v ledeni puščavi "Packa" (plavajočega ledu) in zvezan z ostalim svetom samo po elektro-magne-tičnih valovih ter znan po ani-linovih traktorih ki jih je Bia-gi pritrdil nanj, da bi bil za letala bolj viden, pod imenom "Rdeči šotor". Dolge tedne je živelo v njem po odhodu Malmgrena šest, pozneje pet mož, življenje polno pesimizma in bornega upanja. Ledeno ploščo, na kateri je stal šotor, so gnali polarni vetrovi sedaj sem sedaj tja in je bila vsak hip dana možnost, da jo zaneso v širni ocean ali pa do pbali Franc Jožefove dežele, kamor ne more dospeti noben ledolomilec in nobeno letalo. Morje je glodalo revno malo ploščo od spodaj, solnce jo je tajalo od zgoraj in onih par mož, ki je zanje ta plošča po-menjala svet, so vsako jutro s strahom opazovali in računali, koliko njihove opore je izginilo in kdaj jo bo treba zapustiti in si poiskati druge, ki bo morda nekaj dni dlje držala. Kakšno razpoloženje je bilo pri ljudeh, ki so po strašnem udaru ob led ostali živi, si je lahko misliti. Prvi trenotek nas je prevzelo veselje, da smo ostali živi, potem pa optimistična misel: blizu kopnega smo, ljudje vedo, v kateri smeri smo se vračali s severnega tečaja; morda je Wilkins s svojim letalom še v Green H arbor ju; najti nas morajo v par urah. Potem se je oglasilo vprašanje: Kaj bom jedli? V poveljniški kabini so bili samo aparati in nikakih živil; na ledu ni nikakih možnosti za prehrano; v morju, ki smo ga videli skozi odprte razpoke v ledu, ni bilo nikakih rib; kopno je blizu, toda za nas nedosegljivo. Te misli so povzročile reakcijo. In potem smo našli živila, ki so jih bili preje kot težino zmetali z zrakoplova ali pa so sama izpadla. Malmgren jih ie zapazil prvi — in takoj se je vrnilo upanje. In v znamenju te mene med upanjem in pobitostjo je poteki.lo vse naše življenje na ledeni plošči. Naš radio, majhna vojna postaja 25 Wattov z akumulatorji, sprejemna postaja in suha baterija so ostale nepoškodovane. Biagi je še tisti dan spravil vse v red in že popoldne 25. maja smo slišali visoki, tožeči zvok SOS in ostala naznanila, ki so se nanašala na naš položaj. In zvečer smo že bili zbrani v šotoru, ki se je kasneje imenoval "Rdeči šotor". Po 55urni vožnji in vsem, kar je sledilo, .smo globoko zaspali. Zjutraj pa nas je Mariano mirno in hladnokrvno odvedel na delo. Iskali smo po ledu in snegu predmete, ki bi nam mogli služiti; pobrali smo vsak drobec pemika-na, misleč, da nam more podaljšati življenje za en dan. Delali smo slabo, ker nismo bili vajeni okolice, kjer strci plošča poleg plošče, obdana z globokim snegom ali tenkim eOSPODIIIJEtf J0L1ETB to prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najesnejie MESO IN QROCERIJO V zalogi imam vedno vsake Trato, sveže ali tubo prekajeno meso ter ▼se predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijslco obrt. JOHN N. PASDERTZ CO K. CENTER ft HUTCHINS STS„ JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2017. SHt'i" [j* 'Ar* »»r\ i V IN IZ JUGOSLAVIJE preko Chcrboirit in Bremen« na največem in najhitrejšem nemškim parnikom COLUMBUS ali k kakšnim drugim paro-b rod o m omenjene črte. Samo 7 dni preko morja. Izvrstne kabine tretjega raire- da, samo sobe. TIKETI ZA SEM IN TJA PO ZNI2ANI CENI Za informacije vprašajte k*> terikoiiga lokalnega agenta k 11 130 W. Randolph St.. Chicago. NORTH GERMAN ledom ali z razpokami, preko katerih smo morali skakati. Šli smo mimo mrtvega trupla Pomelle, ubogega tovariša, ki je našel smrt izvršujoč svojo dolžnost in ležal sedaj z obrazom v snegu med razbitinami motorne kabine. Poizkušali smo nad njih napraviti streho, ki naj bi ga ščitila, ko ni bilo usmiljenje zemlje, ki bi ga sprejela v svoje varstvo. Pri tem se nam je neprestano vsiljevala misel, kdo je srečnejši: mi ali on? Toda delo nam je take misli pregnalo, življenje je zmagalo nad pesimizmom in mislijo na smrt. Zbrali smo se zopet v malem šotoru in sedeli tesno drug ob drugem okolu posode za bencin, v kateri je Malmgren kuhal pemikan, prvi pemikan, ki smo ga zajemali in jedli vsi iz iste skodele. Vsak je dobil svoj točno odmerjeni delež; jed je imela nenavaden, neprijeten okus; na skodeli so visele lepljive kaplje, saj smtT z njo zajemali naravnost iz bencinove pločevinaste posode. Tako smo si pokapljali in za-mazali svoje dotlej čiste polarne obleke. Kaj naj bi bili storili? Hoteli smo živeti in mirno pili in prihodnjič se že nismo nad ničemer izpodtikaii in z vsem danim potrpeli. Potem je Malmgren z obema častnikoma Marianom in Zappijem odšel; prevzela nas je za čas pobitost, kakor vselej, kadar se eksp edicij a del?. Toda potem smo se tolažili, da bodo dospeli in da bo morda tudi nam hitreje došla pomoč. Znova smo začeli upati in živeli dalje. Radio je vsak dan dajal svoje signale, Biagi je vsak dan nekaj kratov hitel od oddajne postaje na sprejemno postajo. Toda vsak dan znova je odložil slušala z istim neizpremenljivim: "Nič ni slišati." Potem nas je znova prevzemal obup in čakali smo samo še na večerna naznanila iz San Pavla, rimske oddajne postaje, ki nam je naznanjala, da se pomožne akcije začenjajo, da se odpravlja celo veliki Larsen, Amundsenov polarni pilot, da nas gre iskat. Na dnu srca je oživelo novo upanje: Morda ne bodo iskali samo po zapadnem pasu, kjer nas morajo po zadnjem napačnem poročilu "Italije" domnevati, marveč bodo prodirali tudi dalje proti vzhodu ob severni obali Spitzbergov in nas morda našli. In potem nam je radio iz San Pavla nenadoma naznanil — bilo je prve dni junija — da je neki amater na kratki val v Arhangelsku slišal naš brzojav, pol pravilno, pol pa spakedrano. To je dalo Biagiju novo veselje do dela. Znova je poslal signal SOS in naznanilo^ da se nahajamo blizu otoka Foyn; ves dan je brzojavljal, vsako uro klical, dokler nas ni objel strah za usodo naših akumulator- jev. In potem je prišel nezabni 7. junij: "Citta di Milano" nam je javila, da nas sliši. Zve-, za je bila obnovljena, moralno stanje ponesrečencev, ki niso obupali niti tedaj, ko je odpovedoval radio, ni moglo poslej več pasti. Prof. Behounek zavrača vesti, ki so jih razširjali nekateri viri, o razprtijah v Rdečem šotoru, o polarni psihozi in blaznosti, ki naj bi se bila polastila ponesrečencev, hvali zadržanje vseh članov in nadaljuje: Gotovo so prišli trenotki po-bitosti, prevzemal nas je strah, ko so se pod dihom polarnih vetrov odpirali novi kanali, ko se je površina naše plošče tajala in je naš šotor zalila voda, ko nam je nezadostna o butev razpadla v cunje, ko so moji tovariši oboleli na ga-strični mrzlici in revmi, ko se je ponesrečilo Lundbergovo letalo, ki je bilo naše upanje, ko so slednjič megle ovirale letalce, da bi mogli priti k nam, dočim so vetrovi gnali našo ploščo vedno dalje proti vzhodu in s tem proti odprtemu morju. Pri vsem tem pa smo bili še daleč od polarne psihoze. Ko je Lundberg postal naš neprostovoljni tovariš, je občudoval naše duševno stanje in bil sam mnogo bolj pobit nego mi, kar je seveda umiljivo: saj je prišel reševat, pa je sam ponesrečil. -o PISATELJ, KI SE MU SAMO PIŠE. Večina pisateljev ustvarja zelo težko; stavek za stavkom oblikujejo z naporom vseh sil, kakor bi pisali s srčno krvjo. So pa drugi pisatelji, ki se jim kar samo piše, ki jim roman, drama ali povest ne delata večje težave kakor komu drugemu najnavadnejše pismo. Med te spada kod prvi med prvimi angleški pisatelj Edgar Wallace. Njegova plodovitost in delavnost ne poznata nobenih meja. Vsakih 14 dni objavi nov roman, vmes napiše par gledaliških komadov in filmskih rokopisov, ki mu jih kar trgajo iz rok, in da je mera polna piše za različne dnevnike in tednike svoje slovite "short stories", ki so na mojstrski način urezane za angleški okus. Vsi ti spisi so zajamčeno Jastno Wallace-ovo delo in doslej si še nobena anekdota ni upala trditi, da ima Wallace literarno pisarno, kjer se pišejo njegova dela, kakor se PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom ae priporočamo za naročila zrn premog — drra in prevažanje pohiitva ob Sašu aelitra. Pokličite TtMon: Ruoaerah tZH. LOUIS STRITAR 3018 W. 21 at Cfaicaao. GL LLOYD m Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar &te lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Piiite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v tvojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite avojo vložno knjigo ali ne. Nai kapital In rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za val denar. Nas zavod uživa rialbolj&i ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS- JOLIET, ILL. » Wa Redmond, predsednik Chaa. O. Plate* ka»ir - JoMph Dqpda, pomožni kasir je to svoj čas pripovedovalo o Dumas-ju star. in Scriberju. Po splošnem mnenju potrebuje Wallace za roman ali gledališko igro teden dni in zasluži letno 50.000 funtov šter-lingov. Wallace svojih del ne prodaja, marveč jih s svojo ženo, ki je nekak njegov u-pravni šef, sam izdaja in zalaga, sam spravlja v promet, "Dolgo časa", pripoveduje Wallace sam, "sem delal za druge predno sem se naučil delati zase. Moj prvi veliki u-speh "The Ringer" je vrgel mojemu založniku 20.000 funtov šterlingov, meni samemu pa samo 6000. Ali je tega treba?" Tačas igrajo tri Walla-ce-ove komade v Londonu, obenem pa so na turneji tri njegove lastne gledališke družbe. Samo njegovi gledališki prejemki znašajo tedensko 3000 do 4000 funtov. K temu pridejo še dohodki od romanov, "short stories", filmskih rokopisov in časnikarskih del. Vsekakor dela Wallace tod in tam tudi z izgubo. Tako ga je vročina pripravila ob več tisoč funtov, ker ni mogel delati. Doslej je Wallace napisal približno 110 romanov, pol dvanajstorice gledaliških iger, 200 do 400 kratkih povesti "short stories", skupaj približno devet milijonov besed. Sam pripovedue: "Neki založnik je nekega četrtka popoldne izjavil, da bi rad objavil kak moj roman, ki bi obsegal 70.000 besed. Rokopis bi moral biti v ponedeljek opoldne v tiskarni. Lotil sem se dela in pisal, to se pravi narekoval po 17 ur dnevno. Moja žena je oskrbela korekturo in "Tuja grofica" je bila v ponedeljek zjutraj v tiskarni. Če mi hoče kdo pokloniti kak dar, prosim za izvod tega romana, ki bi ga rad bral. — Največ časa je zahteval "The Gunner" ; več tednov. Vsekakor sem pisal tedaj obenem še "The Flying Squad", in to kot roman in kot gledališki komad, razen tega pa še dramo "Mož, ki je menjal svoje ime". Za novelo rabim pav minut po kosilu ali po južini." POZOR NAROONIKI-CE! Vsem onim, ki naročajo list "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem liata v stari kraj so veliki stroški. Treba je list drago frankirati-to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj (o sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj na ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, J druga leto. Po tem lahko vsak j naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lisia to vpoštevali in v tem cziru sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Amer. Slovenca". -O- Smrtna kosa. Dne 20. m. m. je po težkem trpljenju preminula mlada soproga g. Ferdinanda Remica, trgovca v Smartnem ob Dreti, gospa Anica roj. Praznik iz u-gledne trgovske hiše v Kokar-jih. Tragika ugaslega življenja leži v tem, d« je neusmiljena usoda ustavila mladi pokojnici življensko pot takoj po tem, ko jo je nastopila po poroki. — V ljubljanski bolnici je umrla gospa Alojzija Pavlovčič. - o- 3IRITE \MER. SLOVENCA! The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstna de-name vloge, ter potil j a denar na vso dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, predsed. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 AjiimHiiniaiimiiumniiiiniinnnimimiiioiiniiimo^ KALIFORNIJSKO GROZDJE 1 PRIHAJA SEDAJ V CHICAGO. VSEH RAZLIČNIH VRST. KVALITETA DOBRA. | = CENE SO SEDAJ NI2JE, KAKOR BODO POTEM POZNEJE V SEZONI. POLNE ZALOGE SO SEDAJ NA RAZPOLAGO NA § SLEDEČIH POSTAJAH I SANTA FE TRACKS 21ST & ARCHER AVE. CHICAGO & N. WESTERN H. R., CLINTON & KINZIE ROCK ISLAND TRACKS TAYLOR & CLARK ST. PRODUCE TERMINAL 27TH ST. & ASIILAND AVE. CHICAGO Zmerne tovorne cene so jameene v katerikoli kraj za kupovalce izven mesta. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek. 14. septembra 1928. ! I000000000000#0000000 00000000000*00000000I Žena z zaprtimi očmi -----—— Toda Ludovik Hughe se ne meni za Mela-nijo, in ker prav nič ne sluti položaja, išče Se vedno prilike za nemoten razgovor z Marijo. Večkrat se celo oddalji iz salona, da vsaj z besedico pokramlja z Marijo, ko pospravlja v obednici. Globoko spoštovanje do Marije je v njem vzbudilo tako tankovestnost, da ji nikoli ni več pozvonil, da mu prinese zajtrk v njegovo sobo, kjer bi bil še najugodnejši prostor za pogovor med štirimi očmi. Zakaj ? ' ' Nekako kot po nagocnu spoznava, da mora biti Marija taka postrežba, če že ne zoprna ,vsaj skrajno neljuba, nikar še, da bi ji tam zastavil kako določno vprašanje. Čimbolj je torej pazil, da je z ničemer ne užali, tembolj neoviranega se je čutil napram njej. Nekoč pri večerji ga je njegov oče, ki se je čutil bolj utrujenega, spraševal glede vile, ki bi jo bilo treba vzeti v najem. Ker je bil Ludovik Hughe pri mizi odgovoril izbegava-joče, je smatrala Marija za umestno, da posreduje pri svojem mladem gospodarju, čim najde priložnost za to. Le-ta se ji je kmalu ponudila. "Saj ste našli neko vilo za svojo Lily ?" "Ne recite: za 'svojo' Lily. So namreč stvari, za katere bi hoteli, da jih ne bi bili nikoli storili. . . Da, najel sem vilo 'Dudeldum' pri 'Uvelih Rožah'." "Zakaj bi je ne ponudili svojemu očetu?.." "Verjemite mi, da sem že mislil na to . . toda to glupo ime 'Dudeldum' me straši . . . Zdi se mi, da bo moj oče kaj sumil. . da mu ponujam ostanke. . . in to ostanke — po kom!. . ." "Morda pa ne. . . In če bo sumil, bo mislil, da je vaša izpreobrnitev popolna." "Ah, Marija. . ne manjka vam ničesar drugega kot majcen duhovniški ovratnik, pa bi bili kot naš prijatelj od sv. Frančiška Šaleškega. . ." A mladenka je že odletela liki ptička, ki je vedno na oprezu. In res ju Melanija oba neutrudno nadzoruje; ne Živi več v svojem življenju, živi le še v življenju teh dveh bitij, ki ju neenako mr-zi: njeno edino zanimanje je odslej posvečeno le temu sovraštvu. Pripravila je sebe m pripravlja gospo Hughe v nekakšno idejno zaverovanost, kakor da sta na svetu samo dve bitji: ona in on. . . Marija Durand in Ludovik Hughe, katerih nadzorovanje je poverjeno Njeni Svetosti kuharici Melaniji. To so ves dolgi dan poročila na poročila..., zaupne tajnosti na tajnosti. . podtikanja brez konca in kraja. Če Marija Durand le za trenotek izgine izpod strogega nadzorstva Melanijinega. je neizbežno na sestanku z Lu-dovikom Hughom in ne morebiti drugje. Čim spregovori Ludovik Hughe le besedico bolj tiho v kaki sobi, govori, in bilo bi nemožno, da ne bi govoril, besede pregrešne ljubezni Mariji Durand. Ubogim možganom gospe Hughe ni treba vsega tega opravljanja, da jo napravi kar noro. Melanija, ki je z ostalimi enostavno osorna In buldogasta, je postala za mlado dekle kar tigra. Če samo pomisli na Marijo Durand, mora pogledati v strop in stisniti pesti. . . Ne da bi se količkaj brzdala, se prepušča divjemu sovraštvu, odločena, da "požene v zrak" to "punčaro", ki jo proglaša nasproti vsakomur, kdor hoče slišati, za prevejanko vseh prevejank, vso nadevano z machiavelskimi lokavostmi. "Gospa, verjemite mi. . ., vi gospodarji tega ne morete prav sprevideti. . . Za vas se nadene maska, pa konec besedi. Ampak v kuhinji in kjer vas ni zraven, se ta maska vrže proč; mi posli pa znamo brati in delamo to s slastjo!. . . No, jaz, Melanija, vam rečem in zopet rečem: Vi imate prezalo sobarico!. . . Okrog vašega sina se smuče. . . Pazite! Ukradla vam ga bo, vašega sina!. . . Vidim naprej, kaj pride. In ko enkrat položi šapo nanj, bo prepozno. . . Potem boste videli , da vaša stara Melanija ni bila tako neumna kakor 30 hoteli reči." Gospa Hughe se nekoliko bori proti temu podtikanju. A Melanija ji brezobzirno prinaša svoje dokaze: Videla ju je zopet in zopet v rastlinjaku. . . Najde ju vsak hip v po-menku med štirimi očmi v jedilnici. . . Ona, Melanija, nima nikakšnega interesa, da ponavlja te stvari; dela to le radi gospe!. . . "Toda, Melanija. če se živi pod isto streho, je skoraj nemožno, da se ne bi znašla včasih sama skupaj, ne da bi iskala prilike za to. Tako ste bili vi ostali davi dober Četrt ure pri gospodu, pa si nisem stavila nobenega vprašanja. . . in nisem imela najmanjšega suma, ki naj bi se mu ustavljala. . ." "Oh, gospa se šali!. . . Ni nobene primere!. . . Gospodu je nad šestdeset let. . . Jaz sem že tako dolgo pri hiši. . . Vi me poznate! Vrhutega imam brke! Gospodu Ludoviku bo sedem in dvajset let. . ., oni drugi pa dvajset. . . Prišla je v preteklem mesecu. . . Niti ne vemo, odkod prihaja. . ." "Gospod župnik od sv. Frančiška Šaleškega mi jo je toplo priporočil." A Melanija, ki ne drži z župniki, kot se je sama izrazila, dvigne razburjena pesti v zrak: "Kaj to dokazuje!. . . Župniki so poštenjaki. . . Morda! A imajo tudi dobrodelne pisarne ; tako priporočajo — iz dobrote. . . iz neumnosti. . . vsakogar; in ta mala sobarica ga je morala ukaniti. Treba je Melanijinih oči, da razkrinkajo kako Marijo Durand!. . ." Dan na dan se ponavlja ista obtožba in si koplje pot prav tako, kakor izdolbe vodna kapljica najtrši kamen. Melanija kar gori v neutešljivi želji, da bi mogla odkriti stvarne, prijemljive dokaze. Ah, ko bi mogla dobiti v roko, v svojo trdo roko kaj takega. Da, tedaj bi dobila igro. Sicer pa željno preži na takšno priliko. . . No. nekega lepega junijskega jutra je bila odšla Marija Durand k maši v obiteljsko cerkev Vnebovzetja, v kateri je navadno imel izredno očetovski župnik majhne nagovore, ki so jo nekoliko poživljali. Rada je imela to urico z mašo. to je bil njen odmor..., trenotek, ko je nabirala novih moči kakor ladja, ki si zopet naloži premoga za sedemdnevno vožnjo. "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob ro minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi »ko Imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odla-šajte, da bodo Se slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. t C. V. MeKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika D* Arcy poslopje, 2. nadstropje itv. sobe 204 Preiskava in BREZPLAČNO ženska postrežnica Phone t 4854 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS Odprto: od B. zjutraj do 8. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. iiaiiunutittuiniHiiiiiiaiiitiiiHiiiuO 'bremen" in "europe" Ce ste se namenili potovati v staro domovino, povejte agentu, ki Vam je najbližji, da hočete tiket od North German Llovda. Ce želite kupiti tikete za Vaše sorodnike ali prijatelje v stari do- S movini, povejte Vašemu zastopniku, da hočete North German Lloyd 1 družbo. = Črta via Bremen je najkrajša in Llovdovi pamiki uključivši "Co- s lunibus, Berlin, Muenchen, Stuttgart. Dresden, Karlsruhe" i. dr. kre- § tajo tedensko in spadajo med najbolj moderne in najboljše, z najbolj- g šo postrežbo za potnike tretjega razreda. Hrana izborna. s Nova brzoparnika "BREMEN"' in "EUROPE" s povprečno 4000 § tonami, bosta gotova za prevažanje potnikov začetkom leta 1929, ki i bosta črto med Bremenom in Newyorkom prevozila v šestih dneh. • Pridružite se božičnemu izletu (Christmas Excursion) v Bremen = s parnikom "Berlin", ki odpluje iz Newyorka 11. decembra, izlet bo s vodil zastopnik Mr. Hermann Wolf, ki bo šel potnikom v vsakem ozi- = ru na roko. - Za nadaljnje informacije se obrnite na pooblaščene zastopnike ali r.a = north german lloyd | 130 W. Randolph St. vogal La Salle Chicago, 111. g OOiiffiiHMiQiinfluitiiaiiiimnMaHm M PISANO POLJE »oooooooooooo ^ j jyj^ Trunk oooooooooooo , popusta za 'coffee pot", novi vas stari če kupite SO! FEDERAL Electric Percolatar Za dobro čašo kave je najbolje, da se poslužite Federal Percolatorja—in za Federal Percolator zamenjajte vašo staro posodo za kuhanje kave ali za vaš obrabljeni percolator. Nabavito si ta čudoviti novi električni model. Dobi se lahko v treh različnih velikostih. Karkoli potrebujete, lahko dobite Federal, da boste preskrbljeni s o-kusno kavo vsako jutro. Prinesite takoj vašo staro posodo. $2 dobite zanjo če kupite novi Federal. E COMMONWEALTH EDISON Q LECTRIC SHOP3 72 Wjest Adams Street Dodatne opazke. (Dalje.) Prav na široko opisuje tr. Mo-iek zadevo z Galilejem. Stvar je bila tolikokrat pojasnjena, kolikorkrat je prišla na dnevni red. Ampak kaj pojasnilo? Cerkve bi potem ne mogli več napadati, in to je za gotove kroge glavno. Cerkev kot taka obstaja naprej, škodo trpijo le tisti, ki trosijo laži, ker vsaka laž škoduje v prvi vrsti lažniku samemu. Kdor si hoče sam škodovati, mu ni pomoči. "Galilej je odkril važna dejstva . . . To je vzbudilo seveda strah in colo prepadenost." Ga-lilejcv nauk je bil nov. do te-(h-j neznan. Neki izraz >o glasi: "Omnc novum ex magnifico — vse novo se vidi povečano.*' j Versko-moralnih zadevah, ni-To je nekaj naravnega, neki j kakor ne v kakih znanstvenih strah opravičen. Strah in pre- TlifH to <-raj precej nestrpen, ali pa so j ne r.i \r sedanji "učenjaki". * ". . . da je solnce negibna sredina sveta . . ." To je Galilej odkril, in se dandanes se govori in piše, da solnce stoji. Ampak. Ako kdo išče dlako v jajci'. vi Jj lahko v t^m zmoto. ker >,, m .ism < »rnco s • prrmi.-.a. — istino. S Seidlnom še drugi. * * t. ' Kot znanstveniki so izjavljali: 'Tn perniciem catholicae veritatti/ da je novi nauk poguben za katoliško resnico. Ali govore tako znanstveniki? Kdo se zdaj laže?" Tako zmagovito poprašuje g. Molek. Lažnik je seve Trunk. II;-. he. G. Molek zelo rad piše o — kratkih krilih. To je nova ženska iznajdba. Morda manj rad pa piše o kratkih krilih tudi papež. in g. Molek mu precej zamer'. Ali piše papež o takih krilih morda radi "nagih kolen lepih žensk", kako dela to g. Molek? Smelo lahko trdim, da piše papež. Če mu izraz prija, da so kratka krila "in perniciem catholicae veritatis". ako kdo bc.ce izraz razumeti in prav umeti. Kratko krilo ne bo kake katoliške resnice spravilo v nevarnost, a lahko je v nevarnost katoli ki morali, in morala je enako catholica Veritas. Beseda sama ni vse, treba je besedo umeti. zato je pa zopet treba male — šUidiranja. g. Molek. Kad r dežui!'. je mokro. tu j:1 mokro, toraj ie deževalo. T" je lahko resnica, lahko pa tudi In ;. --o- SiRITE AMER. SLOVENCA! BUDWEISER je beseda, ki se sliši od milijonov zadovoljnih odjemalcev. ANHEUSER-BUSCH, ST. LOUIS Budwetser Malt Syrup dodaje hranilno vrednost živežem. Dobi se pri vseh groceristih v vseh krajih. Odhod parnikov Tj navajamo parnike in njih odhod i z tlr-.v Yorka ter njih evropsko pričah ^ce: I. sept. — Pari* — Havre I. srp*. — Hamburz — Hamburg G. sept. — II« de France — Havre Budweiser Malt HOP FLAVORED OR PLAIN yrup Diš ifibtx. (off WESTERN SALES CORPORATION 1525 Newberry Aw. Phone Canal 7051 Chicago; Illinois 8. sept. — Columbus — Bremen . 12. " — Aquitania — Cherbourg IS. " — Majestic — Cherbourg 19. " — Berengaria - Cherbourg 22. " — Paris — Havre .22. " — Deutschland - Hamburg 22. " _ Saturnia — Trst 29. " — He de France — Havre 2. okt. _ Pres. Wilson — Trst 6. " — Columbus — Bremen 6. " — Majestic — Cherbourg 6. " — Hamburg — Hamburg 10. " — Berengaria - Cherbourg 13. " — Paris — Havre ■yff 17. okt. — Mauretania - Cherbourg 20. " — lie de France — Havre 24. " — Aquitania — Cherbourg 27. " — Deutschland - Hamburg 27. " — Majestic — Cherbourg 1. nov. — Columbus — Bremen 6. " — Paris — Havre Poleg navedenih odide ie mnogo drugih parnikov v tem časti. Pišite po nov Vozni Red ter vse na-daljne informacije na prudential bank (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 West 42nd Street New York City.