LIDIJI ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PPlMGkSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ O A l!_ Abb. postale I gruppo * L16D& OU llF Leto XVI. - Št. 24 (4487) TRST, četrtek 28. januarja 1960 Skoro vse politične stranke podpirajo de Gaullovo politiko samoodločbe v Alžiriji Vedno večja negotovost v Alžiru in Franciji ker seja vlade ni dala pričakovanih rezultatov Kljub zanikanju se ponovno širijo govorice o možnosti krize vlade - De Gaulle je nameraval sklicati parlament in razpisati referendum za politiko samoodločbe v Alžiriji - Z velikim zanimanjem se pričakuje njegov jutrišnji govor ob 19. uri PARIZ, 27. — Današnja seja francoske vlade, od Katere je javnost pričakovala nad vse važne sklepe, Je trajala dve uri. Toda ko je končala, je minister £a informacije Frey, ki je včeraj izjavil novinarjem, da imel danes zelo važne vesti, povedal le to, da je vlada odobrila že dana navodila generalnemu delegatu v Alžiriji Delouvrieru in po- veljniku gen. Challu. Dodal je še, da bo de Gaulle govoril po radiu kot je bilo napovedano v petek in da 00 5. februarja t. 1. obiskal Alžirijo, kot je bilo že pred rt: .januarjem predvideno. Minister za informacije ni potel dati nobenih drugih *^av. Rekel je le, da so PpPolnoma brez osnove ve-o možnosti nekaterih Ministrskih ostavk. Spričo take redkobesedno-“, ki ni prav nič večja od iste, zadeva vladno sejo, fj Je bila predvčerajšnjim, Jp razumljivo, da se ponovno sbvori o sporih med ministri . °, možnosti, da bodo ne- ateri člani vlade odstopili, položaj je torej še bolj ne- sotov ]j0t včeraj, tako da je minister prey novinarje opo-°nl: ((Opozarjam ves tisk .p ozračje, ki sedaj vlada “i na popolnoma neverjetne Svor.iee. Tisk, ki je svobo-z~? neodvisen, mora po-oati le o dejstvih in naj upošteva govoric, ki ni-iatije^ dru®eSa kot provo- niw> -so ministra vprašali, ali S :av.a možnost, da bo obisk “fuarja preložen, je od-Sovoril da ne ve ft T0(ia zelo velika važnost se nh;PlSP-ie novici, ki je bila .javljena pozno zvečer, da nK; ?re,dsednik de Gaulle jutri na; a državni svet, ki je fr^nejši upravni organ ancoske republike. Čeprav not2 Vladne strani nobenega iska ^ 0 namenu tega ob- Za ' Je zelo verjetno, da gre st .Ukrepe, za katere je pri-z , ? državni svet v zvezi a.ynimi določbami o moki izrednih pooblastilih, ke i Predsednik republi-Piilikah ° de'ezer v izrednih ja temu je današnja se- sto ija razočarala vse ti-i so verjeli predpostav-cati ' k.° vlada sklenila skli- kat^_za Jntri parlament, od Val aga de Gaulle zahte-oHnv. l?redna polnomočja in ^oodloku 8lŽirSke politik1 ?a-Proa P njegove vlade. bi 0 K je dalje, da ferJl,i° Pnrlament določil re- Alžir1']em^,-Poll.tiki.,vlaie..^ 2a^i° . ................. ..... nikoim0t' nepopustljivim upor-sil ■ ^ ta namen bi progla-v.._I^redno stanje v vsej člen C1J*. kar mu dopušča hude ustave, za primer nevarnosti. Te namene m ""■nun danes Hi od,L\feraJ S« de Gaulle še Počilo VsaJ iavno ne Po- z» 0 včerajšnji seji vlade, Katero se je predpostavlja- sltooo3 .4° odločilna, je zelo dornn. 0 se P° *n* strani bistri Ia’ da viadajo med mi-tudi ».udi spori in zato se *un „ • ‘'kvii ii* — ston* ,orice 0 možnosti od-Ponovi!*ekaterih članov vlade ki D,Vn° širijo; po drugi stra-*e» govPri. da so bili na skleni , sprejeti zelo važni bosti t, ,Pa bodo ostali v taj-tri, leni, do ure ju" Pred*.,, .? P° radiu govoril Vedai u . de Gaulle in po-p • Kai namerava ukreniti, ru °J*»t v Franciji in Alži-'b zaml^ vedno zelo težaven ska noče «' ?asno Je' da voJ' ProlatufiJbastop.ti s silo proti bPorniu kolonističnim vPliv v°Ti--Zato se njihov svet j! Alziru širi. Občinski denarri, zacel zanje nabirati b‘rjUi"f. sredstva, sami pa si rePi In svoje položaje in Po h g*n‘zacijo. stvo, da*1— st.ran'. Pa Je dej- ke so skoraj vse stran- da Ra Gaullovi strani in ,’rski „ P!f*jo v njegovi al-avno POIU,ki samoodločbe, retid,. mnenje zahteva rele-^ranke'„vodstvo socialistične rendiinPa je zahtevo po re-bo pj"® Prvo Jasno in odloč-du t?v o ° "Jeiovem izi-ses!imiflvoma: saj Je že pred ^0°dločK.?seci to Politiko sa-’b vse odobril parlament ^benie i n'ednarodno javno Vfj 10 s* uiodno sprejelo. lUtri novLto,re' taka- kaj b0 u? odločildal de Gsiulle. Ce vi**°v i/iri referendum, bo 1 Pred i ez dvoma posta-r- Pred . jasno odgovornost v*0dOVj ''sem svetom in pred hoten0 ~ vse tiste, ki ne ?.r°h)ne bPoštevati volje o-■ibdstvj več*ne francoskega n? soS'ua! je namreč jasno, 'bljen^^ 'stični uultrasin potrjujejo tudi krogi, ki so blizu de Gaulla. Da je de Gaulle v resnici zagovarjal podoben postopek, je dokaz izjava Mauri-cea Schumanna, predsednika komisije za zunanje zadeve v narodni skupščini, ki je danes, ko je odhajal iz Elizejske palače, izjavil: «De Gaulle ne bo popustil in se bo trdno držal. Hkrati se vsi komentatorji strinjajo, da bi vsa Francija v vsakem primeru de Gaulla podpirala. Xo dokazujejo stališča, ki so jih zavzele posamezne politične stranke, ki skoraj vse brezpogojno zagovarjajo de Gaullovo alžirsko politiko samoodločbe. V tem smislu so se izrazili v zadnjih dneh socialisti od SFIO, demokristjani od MRP, komunisti, avtonomni socialisti, in drugi. Danes opoldne pa je tako stališče zavzelo tudi tajništvo parlamentarne skupine degolistične UNR. Tajništvo je objavilo dokument, v katerem zelo odločno «bTez pridržkov poudarja zaupanje v generala de Gaulla in v predsednika vlade, da vzpostavita red ter da se okrepi avtoriteta države na vsem ozemlju republike«. Istočasno se vedno bolj uveljavlja predlog med vsem javnim mnenjem, naj se razpiše referendum, ki naj potrdi de Gaullovo politiko samoodločbe. S tem v zvezi poročajo, da je de Gaulle sprejel včeraj predsednika narodne skupščine Chabana Del-masa, danes zjutraj pa predstavnega ustavnega sveta Leona Noela. Socialistična stranka je danes prva jasno zahtevala, v najkrajšem času razpis referenduma, ki bo «omogočil prebivalstvu, da se izreče o samoodločbi, tako da bo volja Francije jasna za vse in da bodo dokončno zaprta vrata vsem poskusom državljanske vojne«. Izvršni odbor SFIO poudarja tudi, da «z vsemi svojimi silami podpira predsednika republike v njegovih naporih, da se brez popuščanja spoštuje državna oblast v Alhru.» V zvezi z glasovi o ostavki nekaterih ministrov je prometni minister Robert Buron izjavil, da so bili vsi ministri, razen treh ali štirih odločno solidarni z de Gaullom na včerajšnjem razgovoru. Govori se, da bi hoteli odstopiti; predsednik De-bre, državni minister Sou-stelle m še trije drugi ministri. Ze včeraj zvečer je začel de Gaulle, prejemati številne brzojavke in poslanice raznih organizacij, levičarskih in sredinskih skupin. Začel se je organizirati tudi poseben odbor za obrambo republike in za podporo de Gaullu, Komunistična partija Francije je objavila poziv, naj se takoj začnejo ustanavljati protifašistični odbori po vsej Franciji. Celo »France Soir», ki po navadi ne komentira političnih dogodkov, je objavil članek z naslovom: »Narod je z de Gaullom*. V članku se poudarja, da je danes »samo de Gaulle tisti, ki pooseblja na očiten način avtoriteto države*. »De Gaulle vidi danes da so to avtoriteto napadli hujskači na upor, da bi spremenil politiko, ki jo je določil in za katero ima soglasnost parlamenta in ki jo podpira vsa država*. »Le Monde* pa piše: »Obstaja samo eno sredstvo, da se paralizira mehanizem, ki nas že štiri leta vleče z diktaturo: da vlada sledi postopku, ki ji ga z več strani svetujejo: pozove naj francosko ljudstvo, da se takoj izreče z referendumom glede načela samoodločbe Ko bodo videli množično podnoro Francije de Gaullovi politiki, bodo alžirski Francozi in vojaki razmislili in popustili Ce bodo pa hoteli preko tega, bodo to storili zavedajoč se ponolnoma, za kaj gre- na ta način bo odgovornost točno opredeljena ored vsem svetom in zgodovino*. V Parizu in v vsej Franciji je danes vladal mir, klj“b z"a' nim pozivom desničarskih študentov. naj se začne s stav-ko in naj se sabotirajo predavanja. Rektor 'e pozval študente in profesorje, naj ne prirejajo manifestacij t™,8 študentje so organizirali službo za vzdrževanje reda, pred-vsem zato, da bi se preprečilo vmešavanje ljudi, ki ne spadajo na univerzo. Popoldne so poslali de Gaul lu solidarnostno pismo socialistični železničarji. Enako stališče so zavzeli tudi krščanski sind'k»tS. Zveza državnih na-meščenc-v socialističnega, sin-di' 'ta Force Ouvričre, ki šte-je 1.200.000 članov, obsoja voditelje upora in zahteva izvajanje republiških zakonov Zgoraj Joseph Ortiz, alžirski kavarnar, spodaj pa Pierre La-gaillarde, bivši padalski stotnik, ki vodita upor prolašistič-nih kolonistov v Alžiru Nekaj močnih odredov policije je odšlo v latinsko četrt, da bi preprečili morebitne ne- 1 mire, ki pa jih ni bilo. Le okrog 400 visokošolcev je ob 8.30 zasedlo predavalnice, da bi preprečili morebitno stavko, kajti — kot smo že poročali, je nacionalno združenje francoskih študentov izdalo poziv proti stavki, na katero je pozival fašistični poslanec Le Pen. Danes ves dan so bila v Parizu mrzlična posvetovanja za že omenjeno sejo vlade. Predsednik vlade Debre se je sestal s Chalbanom Delmasom. De Gaulle se je posvetoval danes zjutraj s prefektom pariške policije, pozneje pa je sprejel ministra oboroženih sil Guillaumata. Pozno zvečer so se razširile govorice, da bo de Gaulle o-sebno odpotoval v Alžir, takoj po govoru, ki ga bo imel v petek ob 19. uri po radiu in televiziji. Namen njegovega obiska naj bi bil, da si pridobi vojsko, ki je sedaj »dobrohotno nevtralna* do upornikov. Predsednik republike naj bi bil mnenja, da bi v tem primeru brez nasilja lahko upor dokončno zadušil. Hkrati je nocoj alžirski radio opozoril na previdnost spričo »nekontroliranih vesti* o morebitnem prihodu de Gaulla v Alžir. Znamenje zaskrbljenosti pa je današnje stanje na pariški borzi, kjer je prišlo do padca nekaterih papirjev, in sicer samo francoskih, medtem ko je bilo veliko povpraševanje po mednarodnih papirjih, po zlatu in po tuji valuti. Padec znaša deset do petnajst odstotkov. Tudi danes ponavlja ves tisk, da vsa Francija podpira de Gaullovo politiko. Desničarski «Le Figaro« piše; «Ali si je sploh mogoče zamisliti, da parlamentarci zavračajo s silo tisto alžirsko politiko, ki jo je odobril parlament in ki jo je potrdila velika večina države, politiko, ki jo je sprejelo vse medna- rodno mnenje, politiko, ki ni bila nakazana šele včeraj, temveč pred šestimi meseci?« Glasilo KPF «L’Humanitč» pa kritizira stanje v Alžiru, kjer je «nekaj sto fašistov zabarikadiranih v eni izmed mestnih ulic in ti fašisti se še nadalje oborožujejo, medtem ko ni bilo nič ukrenjeno proti njim. Tako ohrabreni izražajo demonstranti svobodno po ulicah svojo simpatijo za upornike, katerih prijatelji agitirajo še po drugih alžirskih mestih. Samo v Franciji so prepovedana zborovanja«. Golistični neodvisni «Com-bat« pa poudarja, da je upor premagan, vendar pa da obstaja možnost novih incidentov. »Brutalna rešitev lahko ne predstavlja dokončne rešitve. Po pomirjevalnih besedah predsednika Debreja, bi zadostovale nekatere besede z druge strani in samoodločba ne bi imela za tistega, ki posluša v Alžiru, tistega pomena, ki ji je bil po krivem dan.« m mm m ■v jttlt ai . <* » & Profašistični kolonisti gradijo barikado pred poslopjem, v katerem se je utaboril njihov voditelj Joseph Ortiz niniiiiiiiiMiinijMiiiiiiiiiiii,iiiiiiMiiliiilHininiiiiiMrtMlliiillii,linii,,iiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiliiii*iiiiiiiHiiiiiii,iii,iiltiiiMininiMmiliiiMiMiimiilliiiiiiiiMiimiitiiliimmiiiliuiMmuiimiiiiiiiiunimiMHiliniiniiniiiiiiiiiimliliiiniintiiiiiiMimi Chat le in Delouvrier platonsko pozivata <,s *rs Spremili jo bomo na za dni® jjdj - uri na dom* l«a Ost pot danes ob 15 če pokopališče. Žalujoči: -i i?1 hčere, zetje in vn«11 Križ, Milje, Buenos Ai®**' eA Trst, 28 1.1960. uV« ^teJS /c* Po kratki bolezni nas je vedno zapustila naša mati htij, stara mati Sž j KATARINA TURKA U roj. KER PAN < ii Žalujoči otroci: Justo z ženo Kristino rftl ' Josipina * možem Franc* . k Marij z ženo Justino Pavla z možem J ustom Albina ž možem Karin01 ^er Rihard z ženo Josipino 'ite Alojzija vd. Cerkvenik^ lars Roža i. mežem Alberto®®^>tr0 vnukinje in ostalo sorod*1^)^ Pogreb drage pok. bo d*° Jtl*., 28. t. m. ob 16. uri iz mrtva^Jij-. ce glavne bolnišnice na d od1 če pokopališče na Katinari. Trst. 28 I 1960. Jj,? Socialistična Italija Glavni tajnik KPI Palmiro Togliatti o perspektivah borbe za socializem v Italiji in drugih sapadnoevropskih deželah T>,wretar italijanske KP v* ™10 Togliatti je v inter-juju za rimski dnevnik odgovoril na mu J1- 1,61 vPrašanj, ki omJ' Je zastavil urednik Zanagrandi: RUgSer° 1- Ali nam morete poveda- fcoukt l6 res in na kakšen ^nkreten način se bodo, po- op Jir ',ohranile tudi dru-l, s}ranke v neki morebit- 2 S°c,ial}stični Italiji? fin' rj\ drži, da bodo ostali Rii * p diferencira- maihnf ?ji sl0]i trgovci, last- 3 }dnooanja itd.)? ia' ne Č spričo tega res’ tidvjprenehala indi-hurin gospodarska po-ibstn-o!*- ne bodo prenehala bia u maihna in sredin im,y??ska, industrijska 4 Al]ska Podjetja? te i 40 srednji sloji oaodMrf p°d vplivom pro- 8S& fci prikazuie k(y 'en nmnT ‘Povsem potvorbe'°bllublja torej bolj-'azličnV6 }Urii slojem, ki so Tofflia5? proletariata? ffi^.-ftrjuje, da je azdobi„ cnih strank v na da. lzgradnje socializ-tvo n -6S zgodovinsko dej-Wšnio Cfmer smo imeli iz-:ot ia V • raznlh deželah, 'čni m„P?,mer v Demokra-judski Nemčiji in v jer oUePubliki ^tajsk,, in med se- s Torialuje'° razne stran-'o nov« lanes obstaja 0 Umi« T""'-0 uuoi-aja ne- reba unošt !0’ ki ga je e dm 5 ■ Nahajamo 'ersnekn, aljno ali bližnjo ladnt , 0, soGialistične izkope ih deželah Zapadne tičiia L*« Je Politična tra-n ki ^ ° zakoreninjena n deiat 12raža z obstojem sem ^nostJo strank. Ponj v !?gacen je bil polo- 1 tistih^^eni Rusiji ali !vron= i- deželah Vzhodne 1 demoki. ;skoraj niso ime-Na nrtn h režimov. Blo j-L p?mb° urednika, da 1 ačen^r imeli dru- ! ejai- zv°j> je Togliatti ! !«V'p-„ . ! D teea ? tedaj Prišl° 1 1 so hii 80 se stranke, ! lam no pristale na pro-! ik ]e s°eialističnih, am-iatičniv, dikalno-demokra-, *, unwoS°iPOdarskih ukre' 2 Uvelibl- nadaljeva- * fePov i« j anJ em teh u-' jiučitev i2S0 pr®dla?ale ^ ' tov in JZ v.lade komuni-! 'ar se tnih socialistov. ! deželi6 Pk°fneje zg°dilo -' !ranki sta ti dve ' ta sov __ ,nad polovico ’ ll° zgodiH® ie ,nujno mo-aj itn ni Toda tudi sečnice ^°v, Pra§i razne hizbenp dl in različne 'ed seboi dtPLne sodelujejo D dritžb3’dab’zgradili n°- * eval: ,« ,^at° je nada-l Rfcer v 2ezelah, kot na elgiji J t^uoiji. Italiji, kjnjo mn! drugih, ob-lednjih ^n e delavcev in [cializem v67' ?a katere je Ujna rp«ie a in ce!o bajo SVoi„tey. Te množice 1- re So . ■le !stranice, na ka-r ltle- In tradiciji nave- * Ujno n?m.strankam bo * hkcijaP^padala vodilna b- To roo njibovih druž-gre za °dkrito, in aJti a ^Propagando*. š 2aPadmh zavedamo, da 6 S? druzbah, z moč- b°do nn,Hkapitalizmom ! balistično1 Problemi b1jali ra,ii^gradnje P°-!®ba rešit? m J'h bo ■ kakor ?a dru§ačen na-L-drugih „u, j.e to zgodilo ?c'Uah v bjektivnih oko-c. I je sanvi lalistični družit :a pSeednrazred’ ki ni’ ,razred k ° razvoja: to t,Q in hooo tzkorišča tuje ,11 ad družho lmeti monopol MSSS!?1 bogastvom!* arja i^k družba u-4 '°?°č aakeAipogoje. da ni 8a razrf^ ' izkoriščeval-^ita razred n tno je, da 1 sioi • iv, .6 spada sred-1 Sredriii Prtniki. majhni >!# igovci kapitalisti, mali i5» Ta 1 rei kanitoi°gJa2aj° danes b Pa mi Tvf ^ne skupine, piskajo a - 6 ° Postopno «Toda nesmiselno je ravnati na isti način z majhnimi in srednjimi podjetji. Kdor bi skusal to napraviti ti, predvsem v deželi, kakršna je Italija, šel nasproti bankrotu. Treba je nasprotno misliti na zapleteno gibanje in gospodarski raz-vdj, v katerem se malemu in srednjemu podjetju puščajo vse tiste široke možnosti, ki jih bo celotna družba potrebovala, in predvideti nove oblike prostovoljnega združevanja, ki naj tem podjetjem omogočijo povečanje njihove dejavnosti in postopno približevanje organizacijskim oblikam, ki bodo vedno bliže socialističnemu upravljanju. «Na podeželju pa — ko smo uresničili načelo: zemljo onemu, ki jo obdeluje — je treba oblike obdelovanja zemlje, združevanja, prepustiti svobodni odločitvi delavcev samih. Razumem seveda, da ni zadosti, da mi to govorimo, da bi pregnali strah, ki se je zakoreninil zaradi stalne propagande, pa tudi zaradi mnogih objektivnih metod: potrebno je, da je delavski razred, njegove stranke in ostale njegove organizacije že danes v stanju vzbuditi zaupanje srednjega sloja, braneč njegove zahteve in sodelujoč z njim za obrambo pravičnih gospodarskih in političnih zahtev. Tu je treba začeti*. Odgovarjajoč na vprašanje, če je treba razdobje obnove, ki se je za KPI začelo leta 1956, smatrati za pravi zgodovinski preobrat, 'e Togliatti dejal: «Pretiravanje ni nikoli dobro, in zato ne uporabljajmo preveč slovesnih izrazov za to, kar sedaj delamo. V tezah prikazujemo našo stranko in njene cilje tako, kakršni so v resnici*. «Ali sem morda zloben, če rečem, da bi bilo morda nujno tudi, da bi mnogi drugi — naši mentorji, cenzorji ali nasprotniki — napravili preobrat, kar se nas tiče: da bi nas namreč smatrali za take, kakršne smo v resnici? Razumem, da bi jim to ne bilo vedno pri-etnol* eNove poglobitve, nova proučevanja marksistične vede, o čemer se izredno govori v »tezah*, bodo služila v bistvu za raziskovanje načina, kako se razvija kapitalizem in s tem načina, kako se zakoni, ki jih je marksizem utrdil, uresničujejo v sedanjih novih pogojih. Ne smemo zanikati novih dejstev samo zato, ker , ih včeraj ni bilo, toda znati je treba odkriti in pokazati, kako osnovna protislovja ostajajo in kako se pojavljajo, tudi če se ta njihov način razlikuje od onega v preteklih razdobjih «Ves kapitalistični svet se nam danes kaže v čudni in težki stagnaciji, zaradi česar vodilni razredi, pa tudi njihovi izobraženci ne morejo misliti ustrezno na tisti znanstveni intehnični razvoj, ki je človeku že o-mogočil slikanje druge Lu- atske »-.v P°dročja gospo- ^ ^armFi°abUde ali Pa ga n*' Stalit in izkorišča D^Ja, g* Jn to sedaj m izkorišča ve- , dn =2n ^ sedaj se vi ?5tj° orientiPrec} t0 nevar‘ ' fcbževan ? k oblikam -e*- obUda P} ’ v katerih je Pčeš SP?!sarneznika, hočeš, ^ ?istva labstični element. ^ «fej° Pot-*0163 °dpiraj0 ^globin bl zadevo še bolj 2»o?n° mn®matram za na_ ibi p«1*?, Po katerem ^enii ^ d v socializem . h2 aoc'rila Vsi postanejo fl Ce2aVni nameščenci ^ L baln? 5? vsakršne indi-n' Gre 2| sP°darske pobu- h tla'her?nneUmnost- ki so ekonoPo razširili liberal- Lkar to « v slabi verl-brj Ve8° mnogi verjeli v * Ji? 'sosr^ri Vedn° Za Pri" i ^ dru»K rsko zelo raz- ^1Jtrr5kc^ivMokaterin g0SP°-»n * kljuh f Je -*e 2el° P®-,n«press; 11.30 O-troška oddaja; 12.00 Trlo Edvarda Goršiča; 12.25 Drugo dejanje Donizettijeve opere »Don Pasouale* (solisti, zbor in orkester milanske Scale); 13.3U Narodne in domače viže; 13.05 Popevke in šansone; 16.00 Chopin: Poloneze (pianist Stefan Aschenase); 16.45 Liszt: Prelu dijl; 17.10 Koroške narodne; 17.30 Na tepi modri Donavi. 18.45 Dr. Metod MitouS: Razvoj antlsemtizma; 20.00 Zadovoljni Kranjci (pojo: Dana Filipič, Greta Ložar In Stojan Vene — Planinski oktet in ansambel Žnuderl); 20.45 Zabavni orke ster Andre Kostelanetz; 21.00 Sodobna sovjetska lirika; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Jazz pod drobnogledom; 23.10 Bel!) Bartok: Dva portreta za orke ster; Stravinski: Posvečenje pomladi. Ital. televizija 13.30 TV-Sola; 17.00 Otroška oddaja; 18.45 Stari in novi šport; 19.00 Tečaj angleškega Jezika; 19.30 Srečanje z ame riškim koreografom Jeromom Robbinson; 19.45 Branimo naše otroke; 20.00 Oddaja za km e cert: »Koncert v D-duru K.» te; 21.00 Mike Bongiorno: «Cam- 211,» za violino in orkester In p»nHe sera*; 22.00 San Remo — »Koncert v D-duru K.503» za x. Festival italijanske popevke klavir in orkester (solista Brengola in Gulla); 18.00 Ne- G.B. Martini iz Bologne; 15.35 ugnana gospa Trollope; 19.00 Glanni Safred in njegov an- Antropologija Etruščanov; 19.15 sambel; Koper Poročila v slovenščini: 7.36. 13.19, 13.10. Italijansko lirično pesništvo 17. Stoletja; 20.00 Večerni koncert. Schubert: Simfonija St. 7 v D- Jug. televizija 19.30 Branislav Nušlč: »Zalu Joči ostali* — prenos komedije iz Jugoslovanskega dramskega gledališča; 22.00 X. Festival Ita duru <«Velika»); Turina »La _ lijanskih popevk; prvi dan — proceston del Rocio* op. 9;’ prenos iz San Rema. civive, metastaae in seveda de-lovanje petroleja na posamezne faze bolezni. Pri tem sem opazil sledeče: bolnice, ki pravočasno jemljejo petrolej, zelo hitro pokažejo zares dobre rezultate. Seveda ne smemo dopustiti, da bi nas taki rezultati zavedli, toda moja ka-zistika je že danes tako velika in zdi se mi tudi kazistika drugih, da ne smemo mirne duše iti mimo proučevanja te-ga problema. Za to stvar se zanimam iz več razlogov, toda predvsem zato, ker se danes mora vsakdo, ki se ukvarja z rakom, zanimati za vsak nov podvig in preparat, pa naj gre za ljudsko zdravilo ali za karkoli. Vsako stvar moramo preizkusiti. To so poudarili tudi na VI. kongresu nemškega centra za pobijanje raka, ki je izrecno sugeriral — kar je bilo ponovno poudarjeno na seji ginekološkega združenja v Frankfurtu — da je veliko število zdravil prišlo » ljudstva in šlo mimo nas, ne da bi pri njih mi sodelovali. Po mojem mnenju so največji ginekologi sedanjega časa, kot so na pr. prof. Bickenbach jz Muenchena, A. Martius iz Goettingena in drugi na stališču, da morajo vse klinike, ki se ukvarjajo z rakastimi o-bolenji, preizkusiti posamezna zdravila, ki so bila doslej zanemarjena. Zato smatram, da smo prav mi zdravniki dolžni, ukvarjati Se s tem problemom, da bi iz rok laikov prevzeli vse ono, kar se da v moderno medicino vnesti, pa čeprav to včasih ni v skladu s stališčem patologije, ki smo se je nekoč učili, in ki jo še danes spoštujemo. In če more v borbi proti raku pomagati je vsaka stvar dobrodošla. Ce ste že omenili kazistiko, do kakšnega izboljšanja Je prišlo pri bolnikih, ki Jih vi nadzirate? Predvsem je nedvomno prišlo do izboljšanja. Ce pa to vprašanje globlje obdelamo, vam to lahko tudi razložim Znano je namreč, da telo menjuje tvarine na različne načine. Je to metabolistična izmenjava tvarin — metabolizem. Zdi se, da vprav petrolej regulira metabolizem, kajti pacienti, ki so izgubili že vsak up in mislijo že na smrt, se začno nenadoma popravljati, prenehajo jemati morfij in različna druga sredstva, ki jim jih morajo v teh težkih trenutkih dajati. Dobivajo petit, se redijo, normalizira se pri njih prehrana in stolica in v kratkem se odlično popravijo. Vsi po vrsti se hvalijo, da se počutijo odlično. Ta ana bolni učinek, to, da je organizem ponovno začel živeti, vtem ko je prej izumiral, je prvi učinek, ki se opaža po jemanju petroleja. Ce se ne varam. Je bolnica Terezija H., o kateri smo pisali, bila nekoč vaš pacient. Ali ste Jo videli po jemanju petro. leja in kaj mislite o njenem primeru? Vse najbolje! Odlično! Razen neznatnega infiltrata v njenem trebuhu, nima več najmanjšega znaka raka in tudi ta infiltrat ni nujno v neposredni zvezi z rakom, pač pa bi bil lahko posledica starega vnetja, ker je to vnetje nekoč že zdravila. Zame je najvažnejše to, da v njenem trebuhu ni več tako imenovanega ascitesa. In prav ta asci-tes je prva stvar, ki nas opominja, da je nastal neki reci-liv ali metastaza. In to, kot vidite, je pri njej izginilo. Podobnih primerov sem imel tudi pri drugih pacientih. Vero za primer bolnice, ki je bila pred dvema letoma radikalno operirana, ker je imela raka na dojki. Prišlo je nato do metastaze in bolnica je vedno bolj propadala, tako da ni bila mogoča nobena terapija več. Njeni domači so čakali že najhujše. Nedavno je začela jemati petrolej in vsa izboljšanja, o katerih smo že go- vorili, so.se pokeznlariudi ■ pri njej. Začela je hoditi po domu, normalno jesti in se popravljati. Toda danes ima raka na drugi dojki. In predpostavljam, da ga petrolej ne bo mogel uničiti. Verujem pa, da se bo tako popravila, da ji ga bodo mogli izrezati in tedaj bo petrolej pokazal svojo polno dejavnost vprav v preprečevanju nadaljnjih recivi« vov in metastaz. Ker že imate toliko poguma, da trdite, da petrolej pozitivno deluje pri zdravljenju raka, a-li bl nam mogli reči, kako to razlagate, kako pojasnjujete ta izboljšanja? Moje mnenje temelji delno na lastnih izkušnjah, delno na slovstvu in materialu, ki je bil prikazan na kongresih, o katerih sem vam že govoril. Omenil bom kemoterapijo. Najprej bi hotel poudariti sledeče: Moje mnenje je, da je (Nadaljevanje na S. strani) Prizor, ki sem mu bila priča, je še mene spravil v slabo voljo. In ko sem odhajala, sem razmišljala, kdo od obeh je imel prav; mlada mati, ki je pred otrokom popustila, ali starejša ženska, ki je govorila o »ploskah*? Nobena ni imela prav. Vsaj v tem primeru ne, kajti prva je zgrešila že davno prej, druga pa zato, ker bi tisti dve «plosfci» sedaj ne bili zalegli, še manj pa zadevo rešili. Zakaj? Vsak človek je osebnost. Včasih močnejša, včasih šibkejša, vsekakor pa osebnost. In ta «osebnost», ta človekov «jaz» se začenja v njem buditi že v najzgodnji mladosti, v otroških letih, celo še v zibelki. Seveda se v tem primeru še ne da govoriti o «o-sebnosti*, kakršno pojmimo sicer. Ta, rekli bi, otroška o-sebnost, se začenja odražati v željah, nato v zahtevah, saj otrok še ne more dati nič drugega, razen lepega nasmeha, ki pa pri materi in očetu veliko zaleže. Toda v željah otroka, ki se vedno pogosteje spreminjajo v zahteve, tiči nevarnost, da že pri otroku pridemo do «osebnosti», seveda takšne, kakršno je pokazalo ono dekletce, ki smo ga opisali, kar pa ni več sebnost* v normalnem’ torej pozitivnem smislu, pač pa druga skrajnost, ki jo poznamo pod izrazom razvajenost, razbrzdanost, ali kaj podobnega. Skratka zelo negativna postavka za nadaljnji razvoj otrokovega značaja, za njegov nadaljnji razvoj v pravo «osebnost». Ko začenja otrok kazati take znake, ko se njegove želje vedno pogosteje spreminjajo v zahteve, je treba postati pozoren, kajti zdraviti je treba tedaj, preden se bolezen ne razvije. In tu v samem začetku niso potrebne «ploske» ali običajne klofute, ki bi niti ne zalegle. Nasprotno, še škodovale bi. Otrok, ki začne svojo željo, ki se je že bila spremenila v zahtevo, izsiljevati z jokom, bo s tem izsiljevanjem, torej z jokom, nekaj časa sicer nadaljeval, morda še , y drugič, celo v tretjič ponovil. Toda ko bo u-videl, da jok ne zaleže, bo po vsej verjetnosti odnehal. Utrudil se bo jokati, in v tem mu bo «želja» minila. Včasih pa bo ubral drugo pot. Posebno tedaj, če smo kdaj pri joku popustili. Začel bo loputati z vratmi, ali kakorkoli vzbujati pozornost nase, dejansko izsiljevati. In kaj v tem primeru? Isto kot z jokom. Dokler ne bo nevarnosti, da nam z loputanjem napravi kako škodo, ali da se celo sam poškoduje, bomo vse njegovo početje i-gnorirali. Naj loputa, mi ga ne opazimo. Ce pa bi njegovo početje šlo čez mero, ga bomo opozorili, kako neumno je njegovo početje. Pri tem pa bomo pazili, da njegove zahteve niti ne omenimo. Kot da je ni. Njegovo izsiljevanje se bo tudi v tem primeru prenehalo. Ko bo o-trok uvidel, da njegove zahteve sploh ne omenjamo, se MODNI PO Krila samo do kolen bo utrudil in popustil. Seveda ne bo šlo vedno ta« ko gladko. In to iz enostavnega razloga, ker zna biti o-trok trmast in se nam včasih tudi zasmili. Z druga strani pa vemo, da moramo otroku tudi nekaj nuditi. Toda vprav v tem je treba najti pravo pot, pravo mero. Vprašanje je, ali bo otrok občutil, da smo pred njim popustili in ko bo nato vedno ostreje izsiljeval, ali pa bomo otroku dali čutiti, da mu hočemo nuditi kolikor zmoremo, toda le ob upravičenih njegovih željah, ne pa tedaj, ko se njemu nekaj zahoče, pa če je to nam prav ali ne. Ce namreč otrok opazi, da mu je izsiljevanje uspelo in s« to večkrat ponovi, bomo postali njegove žrtve, kot j« bila žrtev mlada mati v slaščičarni. Vsekakor pa zadeva ni prav tako enostavna. Vedno pogosteje opažamo, da so tudi o-troci hudo živčni. V takem primeru bi bilo zgrešeno, odrekati otroku željo, ki nas veliko ne stane in ki jo zlahka zmoremo, kajti v tem primeru bi njegova neizpolnjena želja slabo vplivala na njegove že itak slabe živce. Toda tu ima besedo zdravnik, ki bo ugotovil, ali gre za otrokovo živčnost ali za že prej omenjeno in opisano »ihto*. Pa še nekaj drugega: pohleven «janček» tudi ni priporočljiv. Otrok, ki ne zna nikoli reči ne, ampak le kima z glavo, ne obeta v življenju veliko. Zgrešeno bi zato bilo, ubiti v otroku voljo, ki je ena izmed važnih komponent bodoče človekove «o-sebnosti*. Seveda je težko ločiti voljo od tega, kar smo prej opisali, kot je vsa vzgoja težka. Terja pač celega človeka. Terja cele matere, ki se otroku vsa posveti in očeta, ki ne prihaja domov le na kosilo in večerjo ter spat, pač pa očeta, ki bo posvetil družini — torej vzgoji otrok — čim več svojega prostega čaša, vsekakor vsaj toliko, kolikor mu razmere dovoljujejo. D Z. HOROSKOP ZA DANES__ Z veliko modno revijo v Florenci, na kateri so sodelovali s svojimi modeli prav osi najbolj poznani modni u-stvarjalci, je tudi Italija povedala svoje o letošnji spomladanski in poletni modi. Pravijo, da je bila modna revija ne samo uspeh za italijansko modo, temveč da pomeni pravi uspeh še posebno za nekatere krojače in šivilje, ki so se uveljavili s posrečenimi modeli, ki so naleteli na veliko odobravanje zlasti pri ameriških kupcih. Predvsem naj omenimo pri tem Schuberta — poznanega krojača vseh princes in filmskih zvezd, ki se je v Florenci predstavil z novo modno linijo, tako imenovano sinter national loofc*. K uspehu njegovih modelov je nedvomno pripomogla še spretna reklama: Schubert je namreč predstavil občinstvu šest novih manekenk, ki so imele po vzgledu igralk v filmu «Jo-vankas povsem ostrižene lase. Med njimi je bila tudi filmska igralka Carla Gravina. Občinstuu’ je bila zamisel tako všeč, da je navdušeno ploskalo ne samo ostriženim manekenkam, temveč tudi oblekam, ki so jih te nosile. Nič čudnega bi ne bilo, če bi se med ženskim svetom že o kratkem razširila moda takšnih ali vsaj podobnih »pričesk*. Antonelli in Carosa sta hotela s svojimi enostavnimi in praktičnimi modeli dokazati, da se bo lahko ženska, v letu 1960 oblačila o bistou tako, da ne bo spreminjala svoje postave, to pomeni, da bo i- mela poudarjen pas in boke, toda v se do prave mere. Odločila sta se zato za zmerno široka krila in za obleke z majhnimi ovratniki ali pa z manjšimi izrezi, Antonelli je imenoval svojo linijo «gla-mour* ter je imel z njo velik uspeh, predvsem pri ameriških kupcih. Bolj svojevrstne modele je predstavil Carosa, ki se je navdušil za plašče z zelo širokimi kimono rokavi. Povsem drugačna je modna linija, ki si jo je zamislil Ce-sare Guidi. Njegove obleke in plašči so bili vsi v linij’ «to-ges, kar pomeni, da so bili izdelani iz enega samega kosa blaga, ki so si ga manekenke poljubno ovile okrog sebe. Takšnih in podobnih linij je bilo na modni reviji v Florenci na pretek. V nečem so si pa bili modni ustvarjalci vendarle edini — dolžina kril mora ostati še nadalje samo do kolen ali samo nekaj centimetrov pod koleni Pravijo, da so kratka krila ženskam všeč in da jih pomladijo. Kar zadeva torej dolžino kril, se položaj ni prav nič spremenil. Od leta 1946, ko je Christian Dior presenetil ženski svet s svojo linijo «neto loofc*, so se krila počasi, a pidno krajšala. Najprej so se za modo kratkih kril navdušile Parižan ke same, nato pa so jim sledile še Italijanke, Angležinje tn seveda Američanke. In tako smo sedaj že vse v kratkih krilih in vse kaže, da bomo v takšnih še za nekaj sezon. Na splošno p a je akraljeva-la» na modni reviji v Florenci bela barva, pa najsi bo pri plaščih, dnevnih pa celo športnih oblekah. Beli barvi je takoj sledila črna barva. Seveda so bile v črni baroi predvsem večerne in poloečerne obleke, a tudi kostimi in popoldanske obleke so bile večkrat iz črnega volnenega ali svilenega blaga. Naj še omenimo, da so se jopice kostimov in dvodelnih oblek precej podaljšale, tako da šepajo skoraj vedno precej čez boke. Lahko so takšne jopice klasično krojene, lahko so pa tudi nekoliko ohlapne ter jih nosimo s širokim pasom. Plašči pa ostajajo zmerno široki, z velikimi ovratniki ali pa brez njih. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte se seznaniti z osebo, ki bi vam mogla pomagati pri vzpostavitvi širših stikov poslovnega značaja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.); V nekem sporu boste odločilno sodelovali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) ‘ Dobili boste darilo, ki bo več vredno po svojem pomenu, kot po svoji materialni vrednosti. Glavobol. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Odlična priložnost za pospešitev dolgo zavlačevanega posla. LEV (od 22. 7. do 22 8.) Ne bodite preveč optimisti, pač pa kritično ocenite vsako stvar. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Obeta se vam velik dobiček. Z njim boste delali Velike račune. Ne bodite preveč zahtevni, da ne bo razočaranja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč govorite in s tem izdajate tudi stvari, ki bi bilo bolje, da bi jih držali zase. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 2J. 11.) Veliko ste računali z osebo, ki vam bo pa dala le veliko skrbi in le malo moralnega zadoščenja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Dobro razumevanje v prijateljski družbi. Prijetno popoldne. Počutili se boste dobro, pa ne povsem upravičeno. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Veliko boste žrtvovali, veliko se trudili. Ni pa s tem rečeno, da bo vse to veliko zaleglo Zdravje dobro, VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Razpoloženje ne bo najboljše. Tudi volje ne bo veli-ko. Vse to se bo odražalo v dokaj skromnem uspehu. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.> Proti sebi imate hudega tekmeca, ki niti ni kdo ve kako pošten. Ne bojte se. Vse bo šlo tako, kot želite. — Toliko dobrega sem sltsala o tebi, da sem mislila, da si umrla. Po sklepu komisij» za delo poslanske zbornice Obvezno bolniško zavarovanje trgovcev Zavarovanje so nanosa na lastnike trgovskih obratov, njihove družinske elane, zastopnike in sorodne kategorije Komisija za delo poslanske sbornice je sprejela prvih 11 členov novega zakonskega dekreta o obveznem zavarovanju trgovcev. Komisija je zavrnila vse popravke, ki so bili predloženi in je odobrila vseh 11 členov z vsebino, kot jih je sestavil posebni ožji odbor na osnovi vladnega zakonskega dekreta in dveh zakonskih osnutkov, ki sta bila predložena poslanski zbornici. Zakonski dekret določa v členu 1., da je bolniško zavarovanje obvezno za vse lastnike malih trgovskih podjetij in za vse pomožne poklice in službe v trgovini, ki odgovarjajo sledečim pogojem: 1. Da so lastniki ali najemniki organiziranih trgovskih podjetij s svojim delom, z delom svojih družinskih članov ali z delom sorodnikov do tretjega kolena, in sicer za podjetja, katerih davčna osnova dohodnine (Ricchezza Mobile) na trgovske posle podjetja ne presega 3 milijone lir letno; 2. ki popolnoma odgovarjajo za podjetje in ki so prevzeli nase vsa bremena za vodstvo in upravljanje podjetja; 3. ki s« osebno in gmotno ter brez prekinitve udeležujejo dela v podjetju; 4. ki posedujejo ustrezno obrtniško dovoljenje za izvrševanje svojih dejavnosti. Pomožne osebe v trgovini, ki bodo morale biti bolniško zavarovane, so: 1. Trgovski agenti in zastopniki ter člani njihovih družin; 2. posredovalci, ki so vpisani v posebne sezname pri trgovinskih zbornicah in njihovi družinski člani; 3. trgovski komisionarji. Obveznost bolniškega zavarovanja se nanaša na vse lastnike trgovin, njihove člane in sorodnike do tretjega kolena, ki so zaposleni v podjetju, če niso že obvezno kje zavarovani kot uslužbenci, ter na vse družinske člane, ki so v breme lastnika. Na osnovi člena 5 je pri vsaki trgovinski zbornici usta-novljena pokrajinska komisija za ugotovitev in sestavo seznamov trgovcev in njihovih družinskih članov, ki morajo biti obvezno zavarovani. Pokrajinska komisija mora poskrbeti za sestavo, za vzdrževanje in za nadzorstvo seznamov trgovcev in njihovih družinskih članov, ki morajo biti zavarovani. Komisija mora tudi ugotoviti, da pogoji teh oseb ustrezajo zakonskim predpisom. Pri ministrstvu za industri- jo in trgovino bo ustanovljena osrednja komisija za sezname trgovcev, ki ji bo načeloval minister ali pa po njegovem pooblastilu eden od podtajnikov. Osrednja komisija ima sledeče naloge: 1. Poučiti pokrajinske komisije, kako naj ravnajo pri vpisu trgovcev v sezname bolniške blagajne; 2. odločati o prizivih proti odločitvam pokrajinskih komisij glede vpisa trgovcev v sezname. Interesenti lahko predložijo pokrajinski komisiji priziv proti vpisu v seznam, ali pa ce so bili izključeni iz seznama, najkasneje v tridesetih dneh po prejetem obvestilu. Clen U določa za trgovce in njihove družinske člane sledečo zdravniško pomoč: 1. Oskrbo v bolnišnicah; 2. specialistično zdravniško oskrbo (diagnostično in zdravstveno); 3. porodniško oskrbo. Podrobnosti o oskrbi, ki je omenjena v točkah 1, 2 in 3, bodo določila pravila o izvajanju zakona. Skupščina vsake pokrajinske bolniške blagajne bo lahko z večino glasov določila za vse člane blagajne tudi splošno bolniško oskrbo na domu in v ambulanti, farmacevtsko oskrbo in druge dopolnilne oblike zdravniške oskrbe. Vse to pa bodo morale upravljati posebej, izven obvezne bolniške oskrbe. Iz bolniške oskrbe, ki jo določa zakon, so izključene vse tiste bolezni, ki spadajo v okvir protituberkuloznih konzorcijev in drugih javnih ustanov ter tiste bolezni, ki so krite z obveznim zavarovanjem pri drugih zavarovalnih zavodih. Zdravniki, ki bodo hoteli nuditi svoje zdravniške usluge trgovcem, se morajo vpisati v posebni seznam pri pokrajinskem zdravniškem združenju. V krajih, kjer so pokrajinske vzajemne blagajne sklenile nuditi svojim članom tudi splošno bolniško oskrbo, mora biti seznam ločen na zdravnike specialiste in zdravnike za splošne bolezni. Člani bolniške blagajne imajo pravico, da si izberejo iz seznama zdravnika, ki mu zaupajo. Pokrajinska blagajna bo lahko odprla svoje ambu-latorije za specialistično in za splošno bolniško oskrbo, in sicer z zdravniki, ki bodo bili v stalnem službenem razmerju. Do objave pravil o zdravniški oskrbi bodo osebe, ki morajo biti po zakonu obvezno zavarovane uživale zdravniško oskrbo na osnovi zako na od 11. januarja leta 1943 in nadaljnjih popravkov ter dopolnil. «»------- Razprave na prizivnem porotnem sodišču Od 22. februarja do 31. marca bodo razprave na prizivnem porotnem sodišču. Včeraj je bil objavljen spored razprav. Prvi bo na vrsti Remo Remi (23. februarja), ki je vložil priziv, ker je bil obsojen zaradi žalitve papeža; istega dne bo porotno prizivno sodišče razpravljalo o prizivu, ki ga je vložil Giusto Cergol (žalitev naroda in pijanost); 26. februarja bo razprava o prizivu Hansa Kaedinga (vohunstvo); 1. marca bo na vrsti Giusto Martini (izsiljevanje); 4. marca Consolato Marciano (umor); 8. marca Glauco Ze-gnani in Claudio Corazza (rop); 4. marca Antonio Visi-gnani (nameravani umor); 11. marca Edillo Strohmayer in Benito Banco (tatvina in posiljevanje); 15. marca Antonio Benvenuti (nameravani umor) in Giuseppe Picciurro (posiljevanje in nesramna dejanja). Na goriškem zasedanju bo I. aprila razprava o prizivu, ki sta ga vložila Albino Sobani in Arturo Napoli; 4. aprila o prizivu Umberta Pellegri-nija in Giuseppa Grassettija ter Antonija Benvenutija in Bruna Menisa; 7. aprila pa o prizivu, ki so ga vložili Ales-sandro Pacor, Nazario Steffe in Giuseppe Zotti. Na videmskem zasedanju bo II. aprila razprava o prizivu, ki ga je vložil Isaia Rodaro; 12. aprila o prizivu Fiorenda Cenciga; 14. aprila o prizivu, ki ga je vložil Giovanni Stur-mich; 15. aprila o prizivu Gio-vannija Propattija; 18. aprila o prizivu, ki so ga vložili Ivan Andrejašič, Ivan Fabjan, Jožko Valenčič, Anton Maglica, Sergio Bruni, Stanko Bremec in Giuliano Bremec; 19. aprila pa o prizivu, ki ga je vložil Basilio Brussato. PISMA UREDNIŠTVU tiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimuiiHiiiimuHimiimrTmniiiiiiiiiiiMi Apologija fašizma VPRAŠANJE: Kolikor vem, obstajajo nekateri zakoni, ki prepovedujejo fašistično dejavnost, to je obnovitev fašistične stranke in apologije fašizma. Vse pa kaže, da se ti zakoni ne izvajajo. Stvar je postala zelo pereča zlasti sedaj, ko je izbruhnil protižidov-ski val in se razni »pleskarji« kaznujejo samo na podlagi predpisov, ki prepovedujejo napise izven nalašč določenih prostorov. Ali ne spadajo tudi takšna dejanja pod apologijo fašizma? ODGOVOR: To vprašanje ni pereče le sedaj, marveč si ga vsi demokrati in antifašisti postavljajo že več let. Dejstvo je. da se je kljub jasnim u-stavnim določbam že pred 12 leti dovolila obnovitev fašistične stranke, čeprav pod drugim naslovom in znakom. Nova fašistična stranka jasno izpričuje svoj izvor, svoja gesla, svoj program, vodi v tisku ostro fašistično gonjo, razpolaga s 30 poslanci in senatorji. Vsa ta leta je fašistični tisk ostro napadal republiške ustanove in žalil samo državo («vi-Upendio«), toda sodstvo in vlada sta se vedno delala, kot da bi za to niti ne vedela. Cernu bi se torej sedaj čudili, MimiiimiiiiiiiiiimiMiiiiiimiimiitiiiiiiiiiifiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiH , Izpred kazenskega sodišča Prepir med možem in ženo se je koneal pred sodiščem Obrtnik oproščen obtožbe, da je sleparil Na kazenskem sodišču se je morala včeraj zagovarjati 37-letna Angelica Jannello por. Motta iz Miramarskega drevoreda št. 19, ki je bila obtožena, da je 26. avgusta lani napadla z nožem svojega moža in mu ranila levo roko, zaradi česar se je moral zdraviti sedem dni. Po zaslišanju obtoženke, moža in nekaterih prič, je sodišče odredilo, da se sodni postopek ukine zaradi pomanjkanja tožbe. Omenjenega dne ob 20.40 so v tržaški bolnišnici nudili Luigiju Motti prvo zdravniško pomoč in mu obvezali roko. Tamkajšnjemu agentu policije je Motta izjavil, da se je nekaj ur prej sprl j1 svojo ženo, ki ga je napadla in ranila z nožem. Zaradi tega je policija uvedla preiskavo, za- slišala ženo, moža in nekatere priče. Zena je izjavila, da je hotela napasti moža z nožem, ker jo je ta hotel udariti s stolico; pripomnila pa je, da se ne spominja, če je z nožem ranila moža ali ne. Možu je očitala, da zanemarja družino; pripomnila pa je, da je ni nikdar pretepal. Mož je na zasliševanju izjavil, da je prišlo , do spora zaradi družinskih zadev in je očital ženi, da zanemarja družino. Istega dne sta se oba zmerjala, žena pa da je vzela nož in mu ga postavila za vrat ter mu grozila, da ga bo ubila. Rekel je, da se je prestrašil in umaknil nekaj korakov nazaj, žena pa da ga je hotela spesf rihpašti z nožem. Vzel je stolico in jo dvignil za ščit pred razburjeno ženo. Nato se je žena zaprla v kuhinjo, on pa je podrl vrata in jo hotel pomiriti, toda žena je še haprej vpila in ga zmerjala. Nato je odšel v bolnišnico, ker mu je roka še vedno krvavela. Na včerajšnji razpravi Je Žena izjavila, da sta se z možem že pobotala. Tako se je spet vrnil mir v družino. MttM Milili Htlll III MHIHIIi lllllll IIII lllimillllH« »■mrniniiimnimMiiiiiimniiiiiniMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiii Podatki osrednjega statističnega zavoda V Italiji je bilo 50,671.000 prebivalcev Na osnovi podatkov, ki jih je objavil osreanji statistični zavod v Rimu-, je bilo zadnjega novembra lanskega leta v Italiji 50.671.000 stalnih prebivalcev in 49.184.000 prisotnih prebivalcev. V nrvih enajstih mesecih lanskega leta se je v Italiji rodilo 832.000 otrok, umrlo pa je 412.000 oseb, kar pomeni, daje znašal naravni prirastek prebivalstva od januarja do novembra lani 420.000 enot. V primerjavi s prvimi •lllllllllllllllll .............................. enajstimi meseci leta 1958, se je naravni prirastek prebivalstva povečal za 8,1 odst. Od januarja do novembra 1959 je bilo v Italiji »56.000 porok, ali 2.3 odst. več kot v istem času leta 1958. Splošni indeks industrijske proizvodnje v mesecu novembru, izračunan na osnovi 100 leta 1953, je dosegel raven 170.2, proti 177 v oktobru in 145.5 v novembru leta 1958. lz tega je razvidno, da se je industrijska proizvod- S Sardinije poročajo Ubil je stražarja in zbežal iz zapora S Sardinije ^o sporočili, da so prijeli 26-letnega Edoarda Corsija, ki je v soboto ubil 27-letnega stražarja Tommasiel-la in zbežal iz zapora v Tra-marigliu. Corsi je doma iz Trsta in je stanoval v Ul. Doda D, toda zašel je na krivo pot že v mla dih letih; zdaj pa ga verjetno čaka dosmrtna ječa. V soboto okrog 11. ure je Corsi, ki je po poklicu električar, odšel v spremstvu stražarja Tommasiella na delo, da bi popravil žice električnega omrežja. Vrniti bi se morala ob 16; toda ob določeni uri se ni vrnil niti Corsi niti Tom masiello. Zaradi tega je bilo vodstvo zapora zaskrbljeno. Odposlali so na ogled skupino stražarjev, ki so v nekem vinogradu našli Tommasiella v mlaki krvi. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman in stražar je umrl čez nekaj ur, ker je imel prebito lobanjo. Spričo tega so takoj obvestili policijske organe v Cagliariju in Sassariju, ter opozori-li vse italijanske kvesture, ker so se bali, da bo zločinec ušel, saj so kmalu nato našli ob cesti njegovo priporniško obleko. Zapazili pa so tudi, da je Corsi vzel pištolo, ki jo je imel ubiti stražar. Nad 300 policajev, stražar jev in vojakov so razposlali na vse kraje, da bi preprečili beg mladega zločinca, toda njihov trud ni dosege! zaželenega uspeha. 2e so mislili, da je Corsi srečno zbežal z otoka. Več sreče pa sta imela dva lovca, ki sta se vračala z lova in med trsjem blizu Sassa rija zagledala sumljivo posta- vo. Corsi ni zbežal, niti se upiral; ponujal je lovcema 250.000 lir, naj ga pustita na miru, toda lovca, ki sta verjetno že vedela, ali sta vsaj sumila, da imata opravka z nevarnim tipom, nista sprejela ponudbe in sta Corsija izročila varnostnim organom. Corsi se je spravil na kri vo pot že ko je imel približno U let. Najprej je ukradel torbico neki ženski, januarja 1948 je spet hotel odnesti torbico neki ženski; leta 1949 je zbežal z doma; naslednje leto so ga obtožili tatvine; leta 1952 se je hotel vključiti v Tujsko legijo, pa so ga pravo-časno ustavili, odposlali domov in prijavili sodišču zaradi nedovoljenega prehoda meje; leta 1953 je bil obsojen zaradi tatvine, leta 1954 si je hotel vzeti življenje, nato je bil obsojen na 1 leto zapora zaradi posesti orožja in na globo zaradi vinjenosti, čez nekaj mesecev si je zbral za svoje podvige razne šole in sicer licej cOber. dan», strokovni šoli »Berga-mas» «Da Vinci», šolo »Pitte-ri», ter šolo «De Marchi* Skednju. Septembra 1658 pa je obiskal cerkev sv. Terezije ter odnesel 29.000 lir v gotovini in zlate predmete v skupni vrednosti 30.000 lir. Ker ga je sodišče obsodilo na skupno kazen, ki je presegla dobo 4 let, so ga odpeljali na Sardinijo. Odsedeti bi moral približno še 2 leti. Naveličal se je in mu žilica ni dala miru. Zdaj pa ga čaka huda kazen. Žalostna življenjska pot zgubljenega fanta od ukradene torbice do umora, nja v novembru znižala v od-noau na oktober in znatno zvišala v odnosu na november 1958. leta. Od januarja do novembra lani so v Italij. sezidali v mestih do 20.000 prebivalcev skupno 167.000 stanovanj z 1.064.000 stanovanjskimi prostori. V primerjavi z enajstimi meseci v letu 19&8, se je gradnja stanovanj zvišala za 5,2 odst., stanovanjskih prostorov pa za 6,6 odst.. Železniški promet potnikov pa se je v prvih enajstih mesecih lani za malenkost znižal. Doaegel j« skupno 21.493 milijonov potnikov na kilometer, kar je za 0,5 odst. manj od leta 1958. V italijanskih pristaniščih pa so v istem razdobju raztovorili in natovorili skupno 77.086.000 ton blaga, ali 5.4 odst. več kot v prvih enajstih mesecih leta 1958. V lanskem letu, in sicer do konca novembra, se je tudi znatno popravila državna zunanjetrgovinska bilanca. V enajstih mesecih je Italija uvozila skupno za 1.894 milijard lir blaga, izvozila pa za skupno 1.619 milijard lir blaga, V primerjavi z letom 1958 je bil uvoz samo za 3.9 odst. večji, izvoz pa za 12.1 odst. večji. Zaradi tega se je primanjkljaj znižal za 27.3 odst. V italijanskih hotelih so lani od januarja do novembra zabeležili skupno 59.924.000 prihodov, od katerih je bilo 22.929.000 tujcev. V primerjavi s prejšnjim letom so se skupni prihodi povečali ,za 7.1 odst., prihodi tujcev pa za 9.2 odst.. Zanimivo je, de so bile cene blaga na debelo v lanskem decembru za 0,7 odst. nižje od cen v mesecu decembru leta 1953. Cene blaga na drobno pa so bile znatno višje. Ce vzameno za osnovo 100 v decembru leta 1953, so v lanskem decembru cene na drobno dosegle 114,7, v novembru 114,3, v decembru leta 1956 pa 112,7. Iz tega sledi, da so se cene na drobno v decembru povišale za 1,8 odst. v primerjavi s cenami decembra leta 1958. Toda življenjski stroški pa so se sorazmerno še bolj povečali. Indeks življenjskih stroškov je bil decem bra lani 67,80 krat višji od leta 1938, ter za 2,4 odst višji od stroškov v decembru leta 1958. Mokra cesta je terjala žrtve Mokra cesta je včeraj spet terjala svoje žrtve. V prvih popoldanskih urah se je 30-letni Mario Guštin iz Križa 256 peljal z vespo po Furlanski cesti proti mestu, na zadnjem sedežu pa je sedela njegova 29-letna žena Mira. Z nasprotne strani je privozil z avtom 45-letni Mirko Colja s Proseka 365, ki je bil namenjen domov. Na nekem ovinku je zaradi mokre ceste njegov avto zaneslo na levo stran ceste. Guštin se ni mogel izogniti, ker ni mogel tako hitro ustaviti svojega vodila, oziroma kreniti na drugo stran, zaradi tega je avto zadel ob motor, ki se je seveda prevrnil. Oba potnika sta se poškodovala: žena se je močno pobila po čelu ter si verjetno zlomila desno nogo mož pa se je pobil po levi rami ter opraskal po čelu. Medtem ko so Guštinu le nudili prvo pomoč in bo ozdravel v dveh tednih, se bo morala njegova žena zdraviti 40 dni na ortopedskem oddelku. Obe vozili sta bili precej poškodovani. Na preturi se je moral Včeraj zagovarjati 50-letni Rodol- fo Zennari iz Ul. Foscolo 44, ker je bit obtožen, da je o- sleparil trgovca Carla Fiumi-jt, toda sodnik Sa 'je oprostil, ker ni izvršil kaznivega dejanja. Zennari. je pri Fin m i j u kupil lan{ parketne plošče, da bi jih postavil v stanovanja nove stavbe v Ulici Jndustria. Tako se je zadolžil za 189.000 lir in je podpisal šest' menic. Fiumiju je izjavil, da mora dobiti od gtad-benega podjetja, za katero je delal, še približno 400.000 lir. Flumi se je seveda informiral in je dobil zagotovilo, da Zennari ne laže. Toda Zennari ni plačal menic, medtem pa je kasiral pri gradbenem podjetju vso vsoto denarja. Zennarijev zagovornik dr Radovani je dokazal sodišču, da obtoženec ni zakrivil kaznivega dejanja, ker ni osleparil Fiumija, ko je podpisal mepice, saj je takrat res imel še kredit pri gradbenem podjetju. «»-------- S plinom se je zastrupil Sinoči ob 19.50 so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 54-letnega Iva-na Zlatica iz Istrske ulice 98. j smr^i nekega vojaka, ki je Zlatič se je zastrupil s plinom na svojem domu med 16. in 17. uro, ko je bil sam doma. Njegov 17-letni sin se je okrog 18. ure vrnil domov in je že na stopnicah zavohal dim. Naglo je vstopil v stanovanje in v kuhinji zagledal na tleh svojega mrtvega očeta. Zlatič ni pustil nobenega pisma in se zaradi tega ne more vedeti, kaj ga je dovedlo do tega. Domnevajo, da si je vzel življenje zaradi po- bil v vojaški obhodnici. Jas-mo je, da mi je žal, ker st je to zgodilo, a'iz lastne prakse bi rad nekaj pripomnil, da se take in podobne nesre- 1 Hiti je bil brezposeln. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) smeri proti omenjenemu križišču. No srečo sem vozil počasi, tako da sem lahko hitro zavrl in se obhodnice ognil, toda reči moram, da mi je bilo vse prej kot prijetno, saj bi se v trenutni nepazljivosti kaj lahko zgodila nesreča. Vojaška obhodnica koraka po cesti in ne po pločniku. Nima signalnih luči, ki so sicer predpisane za kolesarje in sploh za vsa vozila, nima nič takega, da bi že od daleč opozorila vozače nase. In vendar bi morali nekaj ukreniti, zlasti še če pomislimo, da morajo po pravilih cestnega zakona kolesarji z lučmi voziti eden za drugim, da morajo pešci hoditi po cestah brez pločnika po levi in ne desni strani itd.. Zato bi predlagal, da se načne tudi vprašanje vojaških obhodnic. Predvsem bi po mojem mnenju bilo treba doseči, da vojaki ne korakajo vštric, temveč eden za drugim, da bi imeli na golenicah in rokavih fluorescentne navoje in da bi korakali po levi namesto po desni strani ceste. Vse to bi prav gotovo pripomoglo k večji varnosti vožnje po cestah, zlasti še v zgornji tržaški okolici, kjer je vidljivost v nočnih urah zaradi skromne javne razsvetljave zelo omejena. Na ta način bi tudi preprečili nesreče, ki se tolikokrat zgodijo in kot smo videli, žal, tudi končajo s smrtjo. ŠOFER Šolskih spričeval še sedaj ni Iz razumljivih vzrokov so preteklo šolsko leto učitelji prejeli tiskovine spričeval na osnovnih šolah šele ob koncu meseca marca. Takoj so jih razdelili otrokom, tako da so jih prinesli domov 2. a-prila z redovanjem za prvo in drugo tromesečje. Kljub temu so bila spričevalo polna pogreškov. Letos pa, ko vsega tega ni, bi morala spričevala že davno biti na šolah. Otroci hodijo ž« četrti mesec v šolo in še sedaj ne vedo pri čem so. Morda pa je prišlo v navado, da otroci ne dobijo več spričeval ob koncu prvega tromesečja, to je zadnji dan pred božičem. Šolska uprava bi morala že poskrbeti, da bi tako važna stvar, kot so spričevala morala biti v redu, če noče, da jo bodo otroci in starši sodili in ji očitali veliko nevednost. OCE Telefon na Fernetičih Prejeli smo; Spoštovano uredništvo, dovolite, da omenim dogodek, ki se je zgodil pred dnevi na obmejnem bloku Fer- netiči in ki po mojem mnenju zasluži pozornost javnosti in pristojnih oblasti. Z znanko in mojo prijateljico sem se vračala iz Sežane. Vse tri smo šle peš da bloka, a že med potjo je znanki postalo nekoliko slabo. Ko smo prišle na italijan- neki avtomobilist v zgornji | *ko stran bloka, je moja znan- tržašfci okolici povozil do j ka dejala, da ne more več naprej. Bila je bleda v obraz in je težko dihala. Prometa ni bilo dosti, avtobusa nobenega in tako smo se odločile, da pokličemo taksi z Op- če so fašisti po vzgledu svojih remških pajdašev postali tako drzni, da pleskajo in rišejo osovražena znamenja nemške-ma rasizma, to je kljukaste križe, znake »čistih Arijcev*. Toda kot vemo, je od glasov fašistov odvisen tudi obstoj same vlade ter si zato pač ne moremo pričakovati, da bi u-veljavili proti njim obstoječo zakonodajo. Po drugi strani pa je tudi res, da se zakoni proti fašističnemu delovanju lahko le oelno izvajajo. Tako se ne moreta več uporabljati člen zakonskega dekreta kraljevega namestnika z dne 27. julija 1944 in člen 3 zakonskega dekreta z dne 26. aprila 1945 ki predvidevata varnostne U-krepe proti »družbeno nevarnim fašistom«, to je policijsko konfinacijo, prisilno delo in delo v poljedelskih kolonijah, kajti po uveljavitvi ustave, katere člen 13 pravi, da ni dopuščena nobena omejitev o-sebne svobode po administrativni poti, ne morejo več delovati posebne pokrajinske komisije, kajti svobodo državljanov lahko omejuje samo sodna oblast. Predhodne varnostne ukrepe, ki dopuščajo največ obveznost bivanja v določeni cbčini ,lahko sprejme samo sodišče na podlagi zakona št. 1423 z dne 27. novembra 1958, in sicer proti osebam, ki il-vršujejo običajno dejanja, nasprotna javni morali in dostojnosti. Prisilne delavnice in poljedelske kolonije so varnostni ukrepi, ki 'jih dopušča kazenski zakonik samo proti običajnim in poklicnim zločincem. Veljaven pa je zakon št. 645 z dne 20. junija 1952, ki se popolnoma sklada z ustavo in pomeni izvajanje njene XII. norme. Ta zakon ne prepoveduje le obnovitve fašistične stranke, marveč tudi vse fašistične manifestacije. Prvi člen tega zakona pravi, da se fašizem spoznava tudi v žalitvi demokracije in odporniškega gibanja, , v rasiatični propagandi, V poveličevanju načel in metod, ki so bile lastne fašizmu, ter v poveličevanju fašističnih'eksponentov. Iz tega naštevanja vidimo, da so se v Italiji vsak dan dogajala kršitve tega zakona, kar s* sedaj še stopnjuje. Seveda je naloga sodstva, da postopa na podlagi prijav ali po lastni u-radni' pobudi. Toda bili bi naivni, če ne bi poudarili, da je ravnanje sodstva konec koncev odvisno od stališča, ki ga do tega vprašanja zavzema vlada. Zato bi smeli pričakovati vsaj sedaj od ljudi, katerih glavna naloga je, ščititi zakone in paziti na njihovo izvajanje, da se končno zbudijo, saj je poveličevanje fašističnih in nacističnih dejanj s pleskanjem njihovih znakov jasna kršitev omenjenega zakona iz leta 1952, ki se ne kaznuje samo z globami na podlagi predpisov o prepovedi napisov izven za to določenih prostorov. Sicer bo zaupanje državljanov v sodno oblast močno upadlo. Vojaške obhodnice Nedolgo tega, tako sem bral v listih, se je zgodilo, da je če ne bi več Zgodile. V teh dneh, ko se je nad Toda ne ti gostilni ob bloku in niti v bližnjem baru cesti, ki vodi od Obeliska proti križišču s trbiško avtomobilsko cesto, je bila vidlji- trtosti in zaskrbljenost, ker !rosj precej slaba in sem zato 1 ^ Uil Vieaiznncaln • vozil zeto počasi. Nenadoma pa sem pred seboj zagledal vojaško obhodnico, tri vojake, ki so pred mano korakali vštric po cesti, tudi » Na Trgu Liberta pred glav- delati velik ovinek in so s tem presekali pot' vozilom, ki prihajajo v velikem številu po Miramarskem drevoredu in zavijajo tod mimo postaje. Sedaj bo ta nevšečnost odpravljena. Hkrati so ukinili tudi postajališče trolejbusov pri avtobusni postaji, tako da je sedaj eno postajališče manj. Na ta način je novo postaja- no železniško postajo je prišlo do precejšnje spremembe. Trolejbusa št. 1 in 19 in avtobus št. 30 se ne ustavljajo več tik ob postaji, marveč ob pločniku pri javnem vrtu, kot kaže slika. Postajališče so premestili, ker so trolejbusi in avtobusi, ki so se ustavljali ob pos‘aji morali Opčinami vlekla precej gosta niso imeli telefona. Dejali so megla, sem nekega večera mo. I nam, da naj prosimo obmejne ral iz mesta na Opčine. Na | stražnik«, ki bodo pran gotovo tako prijazni, da bodo telefonirali po taksi, zlasti še ker gre za bolezen. Toda prav tedaj, ko sem se namenila proti stražarnici, je privozil neki zasebni avtomobil in šofer je bil tako ljubezniv, da je vzel znanko in mojo prijateljico s sabo v Trst. Do tega dne ni sem nikoli potrebovala telefona na Fernetičih, a sem bila trdno prepričana, da javna govorilnica v naselju prav gotovo obstaja. Zato sem bila toliko bolj presenečena, ko so mi povedali, da se vprašanje napeljave telefona oziroma postavitev javne telefonske govorilnice vleče že celo vrsto let, vendar vsaj do sedaj brez uspeha. Zato mislim da je prav, če se o tej zadevi javno spregovori. Vsak dan gre čez blok po tisoč in celo več tisoč o-eeb, ki niti v nujnih primerih ne morejo dobiti zveze z mestom (rasen o izrednih primerih, ko se z dovoljenjem stražnikov lahko telefonira iz policijske vojašnice na bloku) in morajo zato na Opčine, da pridejo do prvega telefona, Slišala tem tudi (tako so m< povedali v gostilni in baru) da se tudi potniki zelo jezijo, ko zvedo, da ni telefona. Večkrat pridejo poslovni ljudje is vseh mogočih držav na italijansko ozemlje in hočejo svojim poslovnim tovarišem v Trstu najaviti svoj prihod, Vprašajo, kje je telefon, a telefona ni/ Ali — spoštovano uredništvo — tak položaj dela čast državi in odgovornim oblastem? M. P. lišče tudi zadnje na omenjenih trolejbusnih progah. Kot smo že svoj čas pisali, so morali v ta namen razširiti vozišče in zožiti poldrugi meter pločnik ob javnem vrtu. Premestili so tudi električne žice in podzemske napeljave. Za vsa ta dela so potrošili o-krog pet milijonov lir, Vozni red avtobusov (postaja na Trgu Libertž) ODHODI PRIHODI BAZOVICA — PADRICE — GROPADA — TREBČI Ob delavnikih: Ub delavnikih: 7.30* - 9.30 — 10-45 — 12. - 13.10* 14.* — 15.30 — 16.50 — 17.30 — 18.* — 18.50’ — 19.50» — 20.40 — 22.40. Ob praznikih; 7.25 - 8.30* — 10.’ — 11.* 12.30« — 13.10* — 13.50 — — 12.15 — 14.25* 14.30 - 15 * — 15.30 - 16. - 16.30 — 17. — 17.30 — 18. - 18.30 - 19. — 19.45 — 20.30* — 22.30* — 24. 6.30* — 6.50* — 7'23!, 7.55* - 8.50 - B-2° j A - 12.15 - 13.05 - 4f 15.45 — 16 50 -18.40 — 19.35 - 20.30 Ob praznikih; ., 7.05* - 8.30 - 9.45 - ‘j — 14.25* - 14'S* 15.45 — 16.10 - l6-39»7o - 17.30 - 18.15 19.30 - 20.05* - 20.30 - 21.30 - 22.25* - * Skozi Gropado * Skozi Gropado NABREŽINA (Skozi Križ) Ob delavnikih: 6.20 — 7.30* — 8.45 — 10.30 — 11.45 — 12.30* — 13.15* — 15* — 16.20* — 17.30 — 18.50* — 19.45* — 20.30*. Ob praznikih: 6.45* - 8.30’ — 10.* -- 12.' — 13.15* — 16.20* — 17.20» — 19.20 — 20.30*. Ob delavnikih: 6.10 - 6.45» — 7-301T«/ - 9.30* - 10.20 -13.10 - 14.50* 17.25 (samo ob četrte« 17.45* — 18.40 — 21.40*. Ob praznikih: 8.20* - 9.35 - 11-2. 13.05* - 14.30* - K 17.10* — 18.30* — 22.35*. • Za sanatorij Ob delavnikih: 5.50 — 7.40 - 840 — 11. — 12.30 - 13.50 — 17.15 — 17.50 - 18.30 - 19.30. Ob praznik’'s; 8. — 9.30 — 11. — 12 30 — 14.30 - 16.30 - 19. * Za sanatorij BANI Ob delavnikih: ■ 6.45 - 7.35 - 8.30 ' - 13.20 - 13.25 -18.45' - 19.35 - 20.30. Ob praznikih: 9. - 10.35 — 14.25 — 16.15 - 18- ® CEROVLJE (Nabrežina, Sempolaj, Mavhinje' Ob delavnikih- 7.30. Ob delavnikih; 9-w- j. Ob praznikih: 15. — 20.30. Ob praznikih: 17.10 PESEK Ob delavnikih: Ob delavnikih: . 7.55 - 13.10 - 17.30. 8.55 - 14.20 7]“'JiJ Ob praznikih: 11.30 - 17.30. Ob praznikih: 12-f^ FERNETIČI REPEN TABOR — V. REPEN Ob delavnikih; 6.20 — 19.40 Ob praznikih: 10- - 12.30 - 14. - 16.20 7.20 - 11-30 'J' 17.45 - 20.15 - 22.09- SAMATORCA Ob delavnikih: Ob delavnikih, 7.15 - 10.30 Ob praznikih; — 18.30 — 20.30. Ob delavnikih: 7.35 — 10.45 — 17.30 — 19.45. Ob praznikih: 11. — 13.45 — 18. 6.20 - 7.20 - I4’40' Ob delavnikih: 7.30 - 13.15 18.50. Ob praznikih: 6.45* — 10. - Ob praznikih: ,« 6.20 — 12.40 -19.10. SEMPOLAJ Ob delavnikih: 16.20 — 6.45 — 9.30 — 17.45 - 20.20. Ob praznikih: 15. — 20.30. 8.20 — 11-30 — 22.35. 14.50 17)0 * Do bloka pri Gorjanskem BAZOVICA — TREBČE — FERNETIČI Ob delavnikih: 7.30 — 10.45 — 13.10 — 15.30 — 18. Ob praznikih: 7.25 — 8.30 — 10. — 11. 12.30 — 13.10 — 13.50 — 14.30 — 15. — 15.30 — 16. — 15.30 — 16. — 16.30 — 17. — 17.30 10. — iO.JU — U. — — ll.OU — -,A 18. — 18.30 — 19. — 19.30 - 20.05 — 20.9 19.45 20.30 22.30. Ob delavnikih. .,5J 9.30 - 12.15 — 1 16.50 — 19.35. Ob praznikih: _ ji, 7.05 — 8.30 - 9.45 J - 12.15 - 14.25 ' 4 J 15.45 - 16.10 - — 17.30 - 18.15 21.30 — 22.25 STARE MILJE (Skozi Campore) Ob delavnikih: 6.45 - 7.50 — 10. — 12. — 13.30 — 16.30 — 17.45 — 18.30 — 19.15 — 20.30 (samo ob sobotah). Ob praznikih; 6.35 — 8.15 — 10. — 12. — 13.45 — 15.15 — 18.30 — 20.10 — 21.45. TRZIC (Skozi Sesljan) Ob delavnikih: „35 6.40 - 7.40 - w 55 11.25 — 13.15 'JV 16.50 — 18. — 19-03 Ob praznik ih: |C 6.30 - 7.40 - 9.5»^ j — 13.20 — 15.05 — 19.50 — 21.35. Ob delavnikih: 7. — 9.30 — 12.05 — 16.05 — 18.15 — 20.05 — 23. Ob delavnikih: |i 6.52 — 9.02 — 11-22 ,0.5 — 16.12 — 17.57 ' 21.57. Ob praznikih:, ,,(S i — i.- 9.17 — 11.22 -'-.•52, 16.22 — 19.52 — 21 Ob praznikih: 7.35 — 9.30 — 12.05 — 14.30 — 18.15 — 20.05 - 23.20. TRZIC (Skozi Bane - Sesljan) U. . 13.20. GORICA Ob delavnikih: Ob delavnikih: x 7. 13. 14 30 — 19. 8.15 — 13. H-30 , Ob praznikih: Ob praznikih: , 7 - 9.55 - 12.30 — 13.30 8.30 — 12.30 — )*• — 19.30. — 21.20 ČEDAD (Skozi Krmin) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 45 8 - 14. 8.35 — 1735 - | Ob praznikih; sobotah). . t 7. — 14. — 21.30. Ob praznikih: 12.ZU GRADEZ (Skozi Tržič) Ob delavnikih: Ob delavnikih: l-1 8.15 - 13. 17.45 — 19. 7.45 - 9.15 - l4-48 Ob praznikih: Ob praznikih; . ,r- 7.45 - 13. — 17.45 — 19 30 7.45 — 9.15 — 13-45 VIDEM (Skozi Tržič) „ it 7.30 — 13. — 15. — 18. 7. — /.30 — 9.30 j( — 14. — 15.45 — 18-HERPELJE ,«(tj Ob torkih; 13. — 19. ob torkih: 9 25 — Jll Ob sobotah: 7.30 — 13. Ob sobotah: 10.10 REKA 7. — 17.30. 8.20 — 19.20. LJUBLJANA 7.15 — 18. 9.30 — 20. ZAGREB (Skozi Sežano in Ljubljano) 16. 10. PULJ 15. 10.45. x Ob nedeljah; 7.25 — 15. Ob nedeljah: 10-45 SEŽANA .m Ob petkih in sobotah: Ob petkih in sobo' 7. — 15.30. 10.50 — 19.50. Ob ponedeljkih iv Ob ponedeljkih ejč nedeljah; 9.20 ' 1 * nedeljah: 9.30 — 19. MHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'1*1" 3522721 ut* mična predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. Universal Technicolor film: «Jastrebi železne ceste* •.vv - j Igrajo; JOHN PAYNE, MARI BLANCHARD 19 DAN DURYEA primorski dnevnik 28. januarja 19G0 mM? aemokratični Dva moza s Cipra o ciprski poli Ciper, ki je s svojimi 3572 kvadratnimi miljami površine za Sicilijo in Sardinijo tretii največji otok v Sredozemskem morju,* je nedvomno grški, čeprav ni bil nikoli pod grško suverenostjo — ln v bližnji prihodnosti verjetno tudi ne bo. Najbližje britansko ozemlje, Malta, je oddaljeno tisoč milj. Res je da ga od turškega kopnega deli sorazmerno ozek. samo milj širok morski preliv |n da se Turki lahko sklicujejo na neke, čeprav zelo dvorezne zgodovinske pravice, ljudje, ki na otoku žive, *o Grki: od leta 1881, ko je bilo izvedeno prvo štetje, je ®rsko prebivalstvo v stalni, absolutni in relativni porasti, tako da je zdaj med dobrega P°1 milijona otočanov najmanj 79 odst. Grkov, medtem ko je Turkov nekaj nad 17 odst, (med ostalimi so o-membe vredne kolonije Armencev in Maromtov). Grki so, vsaj v modernem času, tmeraj predstavljali tudi e-konomsko, politično in kulturno najnaprednejši element, objektivni pogoji za priključitev k matični deželi danda-°e8 nemara res še niso zreli ~~ toda o tem bo kdaj kasneje osvobojeno in samostojno ljudstvo lahko odločalo po lastni volji. Ciprski Grki so južnjaško temperamentni, sproščeni in zelo gostoljubni ljudje, Ce jih svet pozna predvsem kot •prevejane trgovce« in »strašne mešetarje«, tega ne gre Pripisovati toliko neki apriorni nacionalni karakteristiki, kolikor pač posledicam nezadostnega ekonomskega razvoja njihove domačije. Blaga o-tiroma potrošnikov ni ravno na pretek in tako je vrsta posrednikov, ki pri vsaki stvari ln priložnosti pristavljajo svoj skromni in nedolžni pi-skrček, nemara nekoliko daljša, kot je to drugod v nava-*• Toda otok, ki ie ploden ln zdrav in ki ga odlikuje Prav izredno podnebje, bi ahko dobro preživljal svojo Prebivalce, najbolj pereče 'n odločilno je vprašanje modernizacije in racionalizacije metijske proizvodnje. Ob °ličkaj velikopotezni in ne-6ebični zunanji pomoči, pred-vsem pa seveda tudi ob radikalni domači politiki nove “lasti, katere izključno me-. J naj bi bil materialni in duhovni napredek, bi se u-®gnili Ciprčani v doglednem ^asu kar trdno postaviti na °Ee, s čimer bi se nemara okoliko spremenil tudi nji- ho v «nacionalni značaj«, bicer pa naj spregovore sa-, '• Na kratko sem zabeležil esede dveh mož, ki lahko Prec®j avtoritativno sodita o clPrskih problemih. rvi je Andreas Ziartides, ^neralni sekretar ciprskih ade Unionov in gotovo najudarnejši človek «levice». Crganizacija, ki jo vodi, ta-imenovani «01d» Trade U-6a°nS- nasProtju z desni-takimi New Trade Unions), kal na^stareiaa ciprska sindi-na organizacija in je bila mnovijena leta 1935. Da-j 5 . eJe okrog 40.000 članov kil* ko vse ostale sindi-ne “tganizacije, ki jih je Sku C^a vrs,a' ne premorejo vil ^ polovice tega šte-j, • T°da pomembnejši kot v ličnost članstva so njiho-del Uspe*ii v boju za boljše rav°Vn® Pogoje in življenjsko žte-en delavstva. «Lahko se v tem° med tiste sindikate «v0apitalističnem svetu, ki so daii*1^11 članstvu res mnogo pa ' Zato tudi uživamo zau-Vi 7*- ^e'avskih množic,« pra-aiu . lartides. Po njihovi za-*ah ^omala v vseh pano-v veljavi 44-urni delov- ni teden. Tudi njihov mezdni boj je učinkovit: medtem ko so življenjski stroški v zadnjih 25 letih narasli za 700 odst., se je povprečni delavčev zaslužek zvišal za tisoč in več odstotkov. Mezda nekvalificiranega delavca, ki je znašala nekoč za 12-urni delavnik poldrugi šiling, znaša danes za 8-urni delavnik okrogel funt. Se očitnejši je napredek pri mezdah kvalificiranih delavcev. Plačani so tudi prazniki. Organizacija i-ma lastno socialno zavarovanje, svoje klinike, dispanzerje itd. O njeni moči priča navsezadnje propekt nove palače, ki jo mislijo še letos postaviti v Nikoziji. Ziartides je podrobneje govoril tudi o njihovih metodah v boju za uveljavljenje delavskih zahtev. Predvsem skrbe za to, da je sleherna akcija dobro preštu- dirana in pripravljena, da so delavci sami temeljito seznanjeni s problematiko in prepričani o nujnosti orga- niziranega nastopa. Z zahtevami, ki jih stavljajo delodajalcem, ne pretiravajo, temveč «zmeraj skušajo reševati najbolj pereča vprašanja oziroma taka, za katerih rešit tev vidijo realne možnosti«. Njihovo skrajno sredstvo je kajpada stavka —’ vendar se s stavkami «ne igrajo«. Imajo svoje glasilo in na razne načine skrbe tudi za politično vzgojo svojega član- stva, saj «se zavedajo, da je njihovo gibanje del splošnega delavskega gibanja«. Včlanjeni so v Svetovni federaciji, ki ima svoj sedež v Pragi. Kar zadeva ciprsko prihodnost, je Ziartides «realist, vendar ne defetist«. Upravičeno meni, da določila zue-riškega sporazuma ne dajejo dovolj možnosti za resnično samostojno in odločno politiko, kakršna bi bila potrebna ljudstvu, ki hoče premagati zaostalost in si u-stvariti srečnejše življenje. Drugi mož, čigar besede zaslužijo še posebno pozornost pa je Papaioannou, generalni sekretar AKEL, se pravi Progresivne stranke delovnega ljudstva. Do njega sem kar težko prišel. Zveza prek vladnega informacijskega urada nekako ni hotela prav steči, ko pa sem zato začel povpraševati in iskati na lastno pest, sem naletel na konspiracijo, ki se je le postopoma tajala. Tako sem ga «u-jel« šele zacinji dan pred cdhodom. (Ko sem še prej predlagal, naj bi me pač sprejel kdo drug izmed voditeljev AKBL, če že gospod Papaioannou ne utegne, so mi odgovorili, da je on edini, ki govori tekoče angleško.) Sestala sva se v uredništvu »neodvisnega« lista Haraugi, kar je po naše Zora. Ta za zdaj nadomešča stranki, ki ja bila do lanskega decembra v ilegali, njeno lastno gla-siio. V primeri z Ziartidesoin, ki je samozavesten, živahen govornik in po vsem svojem načinu pravi ljudski tribun, je bil videti Papaioannou tih, skromen in utrujen. V svojih odgovorih je bil krat-kobeseden in neposreden. O-čilno je bilo, da ne ponavlja nekih uvežbanih #izjav za tisk«. AKEL je bila ustanovljena leta 1942. Leta 1955 je bila z »zakonom prepovedana«. Mnogo njenih članov so Angleži pozaprli in internirali. Njen končni cilj je socialistični Ciper, trenutno pa se bore za čim popolnejšo svobodo in neodvisnost Cipra. S tega stališča tudi kri- tizirajo zueriški sporazum. Ne, v EOKA niso sodelovali. Borili so se «po svoje«, z množičnimi demonstracijami, stavkami, a ne s terorjem. Pred predsedniškimi volitvami so Makariosu predlagali skupno fronto. Garancije, ki so jih pri tem zahtevali od bodoče vlade, so zadevale predvsem demokratične svoboščine, agrarno reformo in sploh ekonomsko politiko, ki bi zagotovila zvišanje standarda in pa zunanjo politiko, ki bi vztrajala pri popolni samostojnosti Cipra in hkrati temeljila na mirnem sožitju in prijateljstvu z vsemi narodi. V teh postavkah je v glavnem obsežen »minimalni program« AKEL. Toda njihov predlog ni bil sprejet' (drugje sem slišal da na izrecno intervencijo iz Aten in pa tudi na zahtevo Američanov, ki se čedalje bolj zanimajo za Ciper) in tako So volili za o-pozicionalnega kandidata Cle-ridesa. Ta je z njihovo podporo tudi dobil tretjino glasov, čeprav njegova Demokratična unija sama ne premore dosti več ko* tisoč privržencev. Pri vsem tem pa predsedniške volitve iz različnih vzrokov niti niso dale realne slike sil. AKEL, ki ima okoli 8.000 članov, lahko računa na podporo 40 odstotkov prebivalstva. Spričo tega dejstva je še posebej očitna reakcionarnost volilnega sistema, ki naj bi veljal za parlamentarne volitve. Sistem je večinski in glasovali naj bi o kompletnih poslanskih listah. Na ta način je teoretično možno, da bi stranka, ki bi dobila 49 odstotkov glasov, ostala brez zastopnika v bodoči skupščini! Zato se je AKEL lotila ponovnih pogajanj z Makariosovo EDMO, da bi si preko skupne liste zagotovila vsaj nekaj mest v parlamentu, ne cfa bi stranki pri tem kakor koli menjali ali prilagodili svoje programe. Praktično bi s takim dogovorom enostavno obšli volitve, ki opoziciji zaradi svojevrstnega sistema tako ali tako ne obetajo ničesar. «In kakšen je pravzaprav vaš program?« sem vprašal generalnega sekretarja. »Tu ga imate,« mi je dejal' Ih mi izročil šapirdgra-firano angleško izdajo programa, ki so ga sprejčli na ilegalnem devetem kongresu stranke v lanskem septembru. «Veste,» je še dodal, «A KEL je tudi edina ciprska politična organizacija, ki i-ma fiksiran ali sploh formuliran program«. Toda o tem dokumentu, v katerem se zelo nazorno odraža ciprska stvarnost, bi bilo vredno posebej govoriti. (Nadaljevanje s 3. strani) Vdova nekega ubitega demonstranta v Alžiru nese v spremstvu sorodnikov cvetje na barikado, kjer je paaei rnoz. Padalci, ki stražijo pred barikado, so se pri tem postavili v »mirnem od naših formul, predvsem, če je ne razumemo v njenem pravem pomenu, more vzbuditi nezaupanje, je res tudi to, da vsakokrat, ko ljudi drugih razredov, toda demokratičnega prepričanja. položaj ali protiukrepi in se čutijo brez moči v opoziciji proti sedanjim vodilnim razredom, jih pogosto slišimo, kako pravijo: «Toda zakaj se ne zganejo delavci? Zakaj nas ne rešijo teh nevzdržnih stvari?« Obstaja namreč zavest, da je v sedanjem svetu le proletariat tisti razred, ki mu pripada vloga, da vodi revolucionarno gibanje.« »Kar se zadeva »diktaturo proletariata« vsaka vlada je diktatura. Takšna je naša znanstvena definicija. Razlika je v tem: ko je na vladi delavski razred, so z njim na vladi široke delovne množice in se tako uresniči pravi režim demokracije » «In ta vloga se ne izvrši, če se delavski razred izolira, zapre vase, v obrambi svojih ozkih koristi, namesto da bi proglasil za svo-„ jo vsakršno borbo za svobodo, socialno pravičnost in IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllltlllllllllllllllllllllliiililflilitllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllUIIVIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllif illillliliiiiiiiitiuiiiiiiiiilliillilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Roparji so odnesli 250 milijonov iz banke Nadaljevanje procesa v Ženevi Imeli so ponarejene ključe in v podzemlju banke so odprli kar 40 safov PARIZ, 27. — Najbolj senzacionalen rop, ki se je v Franciji dogodil nekaj let sem, so izvršili v neki pomembni banki v središču prestolnice, kjer je roparjem uspelo odnesti nad dva milijona «težkih» frankov, to je okrog 250 milijonov lir, ko so vdrli v kar 40 blagajn. Do tega je prišlo v noči od sobote na nedeljo. Roparjem je uspelo priti v prostore banke brez vsakršnega vdora, iz česar bi se dale sklepati, da so imeli ponarejene ključe. V podzemlju jim je uspelo priti v blindirano dvorano, ki vsebuje 200 blagajn bančnih klientov. Vse to se je zgodilo, ne da bi se sprožile alarmne naprave. Ko so bili v dvorani, so roparji »izolirali« sbbo z delovnimi oblekami bančnih uradnikov, tako da od zunaj ni bilo moči slišati nikakšne-ga ropota. Z aparatom za varjenje so odprli 40 blagajn. Ce jih niso odprli še več, je verjetno zaradi tega, ker jim je zmanjkalo goriva. Na tleh so našli 4 prazne plinske steklenice. Ko so odšli, so za seboj dobro zaklenili vrata, skozi katera so prišli. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiliii Oče je umoril otroka štirih dni Podoben je zločin 18-letne vdove - Štiri osebe umorjene v neki vili v New Jerseyu MONTLUCON, 27. — Jean Gebicki, star 24 let, je bil dlje časa v bolnišnici za tuberkulozne; bil je hudo bolan in zadelo popolnoma nesposoben. Njegova žena se je preselila k staršem in pred dnevi je rodila hčerko. Gebicki je dobil dovoljenje, ida gre za nekaj dni domov, da bi videl otroka in preživel nekaj dni v družini. Toda doma se je Beti * Curtis napoveduje Modugnu po dveh še tretjo zmago na festivalu v Sanremu. Modula« pa q tem ni tako strašno prepričan močno sprl s tastom, tako da sta se spoprijela. Žena Gebic-kega je v strahu zbežala k sosedom klicat pomoč. Tedaj pa se je Gebicki v navalu jeze vrgel na 4 dni staro novoro-jenko, jo zagrabil in zagnal na tla. Otrok je bil na mestu mrtev. Ko je prišla policija, je bil Gebicki še tam in se z rokami držal za glavo. LODI, 27. — Grozno dejanje Rose Vertola, ki je umorila svojega otroka, je samo rezultat razmer, okoliščin ter vzgoje. Imela je 15 let, ko se je poročila s 34-letnim delavcem, ki je izgubil življenje pri neki nesreči. Rodil se jima je sin, ki ima sedaj dve leti. Rosa je bila tako pri 16 letih že vdova in pozneje se je seznanila z nekim človekom, ki ji je obljubljal zakon. Možakar je sicer izginil in se poročil z drugo, toda Rosa je seidaj pri 18 letih rodila drugega otroka. Grozni kompleksi o »sramoti« so mlado ženo dovedli do tega, da je otroka z blazino zadušila, ko je imel komaj nekaj ur. Imela ga je še dva dni v hiši, potem ga je zavila v cunje In napravila zavoj. Neko deklico je naprosila, naj vrže «te smeti« v kanal. Deklica, ki je mislila, da gre res za smeti, ji je ugodila. Karabinjerji pa so nekaj zasumili in Rosa je končno zločin priznala. Rekla je, da je morala tako narediti, ker bi bila sicer onečaščena pred vsemi. NORTH BRUNSWICK iteV družbe «Telepromter», ki J® lastnica televizijskih in radJ' skih pravic za prenos povra*' nega dvoboja Johansson " Patterson. Ker je skoraj gotovo, ds je načrt povratnega dvoboj* med obema boksarjema za jf nij padel v vodo, bo Johan*" son izvedel v marcu turnej0 po raznih evropskih in sre" dozemskih državah. Toče0 program te turneje bo obj«v' Ijen prihodnji teden, še Prej pa bo Johansson imel nekSJ ekshibicijskih nastopov v n*" katerih vojaških bazah v ^ in na Aljaski. -—«»----- Percy Lewis premagaD prvaha Lampertija LONDON, 27. - Prvak bri' tanskega imperija v peres0 kategoriji Percy Levvis je noči v Londonu premagal P, točkah v 12 rundah evrop' skega prvaka kategorije Fra°' coza Gracieuxa LamperiJ*' Dvoboj ni veljal za našlo*' vendar pa je bil neke vfS v neuradni finale za določite izzivalca svetovnega prvak* kategorije Daveya MooreJ*' Mnogi gledalci niso bili zad°" voljni z razsodbo. M0NTECARL07^7. — Gl*®| nik nemške avtomobilske 0’’ še Mercedes je izjavil, da hiša nudila pomoč vsem Pf:, vatnim lastnikom avtov Me0 cedes za osvojitev evropsk®" ga prvenstva rallyjev za l*1 1960. Istočasno je glasnik *P?_ ročil, da se hiša še ne rava udeležiti tekmovanja 1 svetovno prvenstvo.