PISMA BRALCEV
Disko Ll, kdo, kdaj, koliko?
/ačetek, nadalje\anje in...
/godi se, du si Clovek zaieli malo sproščetie ztibave. In Ce si mlad, se odloiiš ;u disco m ker je Li nwd njimi nojboljši (baje!), se hiiro znaj-deši ozkiulici,polniparkiraniha\-lomobilov, katerih lastniki se ie za-buvajo.
Ko li po dolgem času uspe najti parkirni proslor kjer v sosednji vasi, zučneš napadati vhudna vrata. Po prvemneuspelemposkusupomisUš, zakaj si še vedno zunaj, ko pa si pri-šel v disco. Prvi šok mine, oz.reš se okoli sebe in opaziš še nekaj oble-grv .ilcev, mladih, prijetnih fantov.
ietjnih zabave, a ne dajejo videzu, da imajo s seboj » velike« denarnice. Vratar li na kralko pojasni, daje vstop mogoč samo »i/ parima«. Ce prideta dve dekleti, pa topravilo se-veda ne velja.
Pripelje se nov mercedes. Iz njega izslopi pel prilemih mladeničev, ka-lerim bi pristajala partija kart. Hladnoknno stopijo mimo nas ča-kajoiih, kot da nds sploh ni, in nekdo potrka. Vrala se odpro in z.a-sliši se prešeren pozdrav: »Zdravo, prijatelju, iur.io siobodno!« Mi, ki smo osiali lepo v vrsli, pa čakamo in doiivimo nekaj podobnega še več-
Mral — pai kolikar srho vztrajni. Torej je »višek« deklet za take, iastne goste, ki se nekako odtrgajo od svojih druiin, da se nasilijo po-nujenih deklet — sodobnih gladia-loric. 1'imce, ve pa kar mnoiično i Li, lam \as čakajo iivljenjski tova-riši — ampak ne iai/, temveč mtimic, ki doma čakajo svoje može.
A.J.
...nadaljevanje in...
Ker ni vse tako čmo, ti kdaj pa kdaj uspe priti v notranjost. Po opruvljeni proceduri (plačaš karlo, oddaš garderobo) se začne prodor proli toCilni mizi skozi dim in gnečo tjudi, ki ne najdejosvojegaprostora. No.nuproslsedeinesmešnitipomi-siili, čeprav ±e zunaj bohoti napis 7.ASEDENO, kipa je vedno ugas-njen. Torej prostor je!
Pri ločilni mizispiješpho za žejo po nupomem prodoru, naslednjegti pa iz navade. da nisi ob praznem kozarcu.
\' gneči pričnes raziskovaii okoii-co. Za točilnim pultom sireže zelo prijuzna punca, zadaj nu vratih stoii zdolgočaseni disco jockey, ki ga ne zanima, kaj se vrri. Spusti kaseto in gre. Kajhočemo — ni temperamen-len. Plesiščeje spolzko od znoja ple-salcev, ki ne vedo, da je potrebno hrcniti energijo in uiivati, kol (o de-lujo izkušeni stalni obiskovalci, ki navadno ne piešejo. Svežega zraka zmanjkuje, prostori so prepolni in še pogoj v pani (kine velja za vse) je zuradi nepisanega pravila lastnika leiko razumeti.
Verjetno pa bo tukšno obnašanje lastnika trajulo loliko časa, dokler r Ljubljani ne bodo odprli boljšega zabavišča. Žal!
A. J.